Q^S/om J/fl Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT fOR€I6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY' MORNING, MARCH 19, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€W6PAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXH Amerika zavrnila načrt iSSR za razorožitev Združene države so zavrnile takozvani Gromikov predlog razorožitve na konferenci v Ženevi, ker bi dajal prednost Sovjetski zvezi. ŽENEVA, šv. — Ameriški za-st°pnik na razorožitveni konfe-lerici Združenih narodov v Že-|lcvi A. S. Fisher je dejal, da aK°zvani Gromikov načrt za 'azorožitev, ki ga je Sovjetska ^eza te dni ponovno predložila tQflferenci, Združene države ne orejo sprejeti, ker bi omogo-Sovjetski zvezi “atomsko iz-Sl‘jevanje”, kaikor hitro bi ga S“'et sprejel in izvedel. Sovjetski načrt predvideva aiaenje vsega atomskega orož-■la_2 malo izjemo atomskega o-ki ga naj bi Amerika in °vjetska zveza ohranili kot “a-k°mski dežnik” v izključno o-rambne namene in varstvo plovnega miru. Ameriški za-j ^ik je dejal, da bi bila razo-2itev po Gromikovem načrtu lsria od veta v Varnostnem Združenih narodov, iki bi ^atomski dežnik” lahko vsak n s sPremenil v “atomsko izsi-J]evanje” s S- Fisher je dejal, da bi s ^Vietskim načrtom bilo uniče-^ sedanje stanje odnosov obo-,a2enih. sil med demokratičnim komunističnim svetom. Če-^av je predlog prvič pred-^-en pred 2 leti, še niso njego-rp ^0c*ro'knosti bile dane na . ^lago zahodnim silam v ^°Učitev. Združene države ni-jjr; v°bne po izjavi Fisherja h ' at;i na noben predlog načel-°> doki bost "h in B ler ga niso imele prilož-Proučiti v vseh podrobno- od vseh strani. za industrijo med državami in mesti ^ CLEVELAND, O. — Samo 6 fijh držav Unije nima poseb-vSe °dborov in ustanov, ki bi bit T SV°^e ^e’10 posvečale prido-Vjtj 1 'novih industrij v njiho-P016,§ ^ega i™3!0 P0* Novi grobovi Frank J. Oberstar Zadet od srčne kapi je preminul na svojem domu na 14719 Saranac Rd. Frank J. Oberstar, star 70 let. Zapušča soprogo Jo-sephino, roj. Struna, sinova Franka E. in Richarda J., 4 vnuke, brate Henryja, Josepha in Edwarda (zadnja dva v Calif.) ter druge sorodnike. Rojen je bil v La Sallu, 111. V Cleveland se je preselil leta 1917. Zaposlen je bil kot mesar pri Rudy’s Meat Market, dokler ni bil pred 5 leti upokojen. Bil je veteran prve svetovne vojne. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KS-KJ, Collimvood Boosters No. 183 ABZ, Veterans of the Foreign Wars (VFW) Post 1503, No. 117 The Moose, No. 135 The Eagles. Pogreb bo v soboto ob 3.15 zjutraj [z Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. Jean Berg Včeraj je umrla 49 let stara Jean Berg, roj. Lončar v Clevelandu, s 708 Timpe Rd. v Fremontu, Ohio. Zapušča moža Andreja, sina Johna in več drugih sorodnikov. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda. Čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. Rusi nočejo izpustiti amerilkih letalcev Vlada Združenih držav je v Moskvi zahtevala izpustitev treh ameriških letalcev iz pretekli teden nad Vzhodno Nemčijo sestreljenega ameriškega izvid-niškega letala, Rusi pa so zahtevo zavrnili. WASHINGTON, D. C. — Namestnik ameriškega poslanika v Moskvi W. J. Stcessel je v imenu svoje vlade izročil včeraj v zunanjem ministrstvu. v Moskvi noto, v kateri Združene države odločno zavračajo očitke, da bi S3 Jžova grška vlada m* zmeraj ne gleda fefie ATENE, Gr. •— Naša diplomacija je bila z bivško grško vlado predsednika Caramanlisa v tako prisrčnih stikih, da je zanemarjala zveze s takratno opozicijsko in sedanjo vladno stranko predsednika Papandreou-a. Zato se sedanja grška vlada ne more ogreti za Ameriko. Vedno nam očita, kako tesno smo bili povezani s Caramanlisom. Tako kot grška, vlada misli tudi del grške javnosti in v tem je treba iskati razlog za proti-ameriške demonstracije, ki so jih pa stvarno organizirali grški komunisti. Naše poslaništvo je Spak še! v fCostgo na pogajanja i Mesilo LEOPOLDVILLE, Kongo. — Odkar je Kongo neodvisna republika, jo je sedaj prvič obiskal aktivni član belgijske vlade, zunanji minister H. Spaak. Mislijo,,da je njegov prihod v zvezi s strahom, da bo Kongo preje ali pozneje zagazil v popolni gospodarski in politični nered, kar bodo zelo občutili belgijski gospodarski interesi, ki jih je še zmeraj dosti v Kongu. Spaak bi rad sklenil s kon-geško vlado sporazum, kako naj vlada plačuje dolgove, ki jih je prevzela cd bivše belgijske ko-Icnijalne uprave. Pripravljen bilo sestreljeno ameriško letalo j jč Ja da v zameno delnice na narečenem izviemiškem poletu nad Vzhodno Nemčijo, ko je bilo 10. marca sestreljeno. V sečnih kongoških podjetij, iki so sedaj še v rokah belgijske ko-lonijalne uprave v likvidaciji. noti zahtevajo takojšnji izpust V Kongu je dalje še .okoli 23-na vseh treh • letalcev, od katerih eden je v bolnici v Magdeburgu z zlomljeno nogo in roko. Sovjetska, vlada na ameriško noto uradno še ni odgovorila, toda Rusi so zavrnili zahtevo ameriškega polk. Johna A. Htn-nessena, ki je včeraj obiskal a-meriškega letalca por. H. W. Welcha v magdeburški bolnici. Podobno zahtevo so Rusi zavrnili že tudi v ponedeljek, ko so dovolili prvemu ameriškemu vojaškemu zdravniku, da je obiskal sestreljenega letalca v bolnici. Rusi doslej niso na vsa povpraševanja in zahteve niti sporočili, kje sta ostala dva ameriška letalca, ki sta po izpovedih očividcev ostala živa in nepoškodovana. Ameriški odpravnik poslov v Moskvi Stoessel je posvaril Ruse ob izročanju note, da bo vsako “nadaljnje zavlačevanje vrnitve letalcev spravilo v nevarnost” sedanje ameriško-rusko sodelovanje in dobre medsebojne odnose. kip. uku posamezna ceh ^ in okra3i- Tako ezeli do hudega tekmova- li b°ja, je prišlo v želi do hudega 1 ima včasih pravi značaj c}Us^.k<^0 bo pritegnil kako in %ste-jsk0 P°dietie> novo Mi že Tl oče. Tudi drž. ava Ohio se udejstvu- a lem področju, prav tako je lUtli vy, - . - da sta esto Cleveland. Pravijo, u&Peša pri tem oba sorazmerno sna. Ce^a Kitajska visoko 1 naša vojna letala tajsj^^TlG, Kit. — Rdeča ki-de vlada je razpisala nagra-š-kih ] ra2ne vrste naših voja-Prebp^3.1;. ki riaj bi jih pilot je-1:kl spravili na kitajska Za znano špijonsko H H aiisča' U-2 Pisti Pvpjji Ponujajo kitajski ko-^sto 0 * kar $280,000 v zlatu. ^ePtunen° iffla tudi letalo P-2V tslo 2aG’ dočim je navadno le Prioist Ve^karrje pilotov za ko-c vredno samo $7,000. Ženska Sekitia eM svs'a TUCSON, Ariz. — Jean A. Merriam, 27 let stara plavolasa preskusna letalka, je včeraj odletela od tu proti New Orleansu na svoji poti Okoli sveta po ____ ____ _____ ^__________ poti, ki jo je leta 1937 nastopila proti demonstracijam protesti-1 znana letalka Amelia Earhart, ralo, za kar je bilo formalno u-|pa jo končala neznano kje v pravičeno. Atenslka policija ni,Pacifiku s smrtjo, namreč res storila ničesar, da bi j Jean Merriam je zanikala u-demnostracije zavrla ali pre-’gibanje, da poskuša tekmovati usmerila. Demonstracije so pre- z načrtom poleta okoli sveta, ki nehale radi smrti kralja Pavla,'ga je objavila 38 let stara go-toda vsi pričakujejo, da jih bo- spodinja Mrs. Jerry Mcck iz do komunisti znova organizirali.1 Columbusa v Ohiu. Ta je zače-Protest našega poslaništva se- la svoj polet včeraj, vendar je veda ni ogrel odnosov do grške njena celotna pot za okoli 3,000 vlade. Tako smo prišli do tega, milj krajša od one, ki jo je u-da danes uživa grške simpatije brala Merriam. Ta je začela svoj Moskva, ker je v ciprski krizi polet v Oaklandu ob Tihem na grški strani, ne morda iz lju- oceanu in ga bo tam končala po bežni do Grčije, ampak radi na- 28,000 milj poleta okoli vsega sprotovanja Turčiji. sveta predvidoma 14. aprila. ped uradnih agencij, ki je na njih udeležen belgijski kapital. Spaak bi rad prodal Kongu vse te udeležbe. Končno bi rad pripravil kongoško vlado, da začne odplačevati vrednost premoženja, Iki ga je zaplenila belgijskim državljanom. O vseh teh spornih zadevah se pogajata belgijska in kongoška vlada že par let, toda pogajanja se zmeraj zatikajo. Kongoški predsednik vlade Adoula je bil radi tega že dvakrat v Belgiji, ni pa dosegel ničesar. Ali bo Spaak imel več sreče, je težko reči. Njegov obisk gotovo pomeni, da se Belgijcem hudo mudi. Menda so prepričani, da se bodo tem slabše odrezali, gijn bolj se bodo razgovori zavlekli. NA CIPRU PRIŠLO ZOPET DO OBOROŽENEGA SPOPADA Prihod prvih kanadskih oddelkov koncem preteklega tedna na Ciper je duhove začasno malo pomiril, ni pa odstranil nevarnosti državljanske vojne in ne nevarnosti spopada med Grčijo in Turčijo. Makarios ne dovoljuje četam ZN samostojnega delovanja. NEW YORK, N.Y. — V petek zvečer je bila ciprska kriza na višku in nekaj časa je izgledalo, da je oborožen spopad med Turčijo in Grčijo neizbežen v nekaj urah. Nagla odločitev Kanade dati Združenim narodom na razpolago čete za čuvanje miru na Cipru in njihov takojšen odhod tja sta neposredno nevarnost odstranila. Do danes ni prišlo na otoku do nobenih bojev med domačimi Grki in Turki, danes pa so Grki napadli s težkim avtomatskim orožjem neko turško naselje in položaj se je začel zopet zaostrevati. Predsednik ciprske republike Makarios smatra. da je naloga čet Združenih narodov le pomagati njegovi policiji, poveljstvo teh čet pa je na stališču, da morajo te nastopati samostojno in neodvisno_od Makarijeve vlade, če naj v svoji nalogi uspejo. i Iz Clevelanda i Dom odobril 961 milijonov za notranje tajništvo WASHINGTON, D.C.—Pred- IZ1D VOLITEV V KOLUMBIJI NE NAPOVEDUJE NIČ DOBREGA BOGOTA, Colurnb. — V Ko- marjati. Najbolj so se vsi poli-lumbiji sta obe glavni stranki, tiki prestrašili bivšega diktator-liberalna in konservativna, skle- ja Pinille, ker so njegovi pri-nili 15-letno premirje, ki naj staši dobili v okviru konserva-traja do 1. 1974. Premirje pred- tivne stranke kar 18% glasov, videva, koliko poslancev naj Pinilla zahteva odstop seda-ima vsaka stranka in kako naj njega konservativnega predsed-se menjata obe stranki na mi- nika Valencija, ‘ker ne pred-nistrških položajih. Parlamen- stavlja več večine naroda” in tarne volitve, ki so bile zadnjo pravi, da bo nadaljeval boj pro-nedeljo, so vpoštevale premirje ti večini v konservativni stran-in se številčno razmerje med ki. Njegov očiten namen je, da obema strankama v parlamentu bi zrušil sedanje premirje in poni nič spremenilo. | gnal deželo v politično krizo, ki Pač pa so se močno premak- bj mu dala priliko, da se zopet nile politične sile v okviru o dokoplje do diktature, beh strank. Opozicija v obeh strankah je dobila nad 30% vseh Terat Ne verjamejo, da bi se mu to posrečilo, in toplejše. Najvišja glasoven7eTalm postala faktor, toda doba političnega miru bo ki ga večina ne more več zane- Pripravl.jeni darovati fantiču lastno ledvico CLEVELAND, O. — V tukajšnji bolnišnici je 11 let star fantič Allan Pert iz Garden City, Mich., ki ima bolni obe ledvici in mu je možno življenje ohraniti le, če presade vanj zdravo človeško ledvico. Na javni poziv za odstop ledvice temu fantiču v tukajšnjem dnevniku Plain Dealer se je v nekaj dneh odzvalo skupno preko 100 oseb. Med ponudniki so neka gospodinja iz Hamiltona, O., in neki Clevelandčan, ki imata po 3 namesto običajnih 2 ledvic, ter dva moška iz okraja Cuyahoga, ki trdita, da imata celo kar vsak po štiri ledvice. Zdravniki pravijo, da so take nadšte-vilne ledvice sicer manjše od o-bičajnih, da pa bi odgovarjale potrebam fantiča. V bližnjih dneh bodo proučili možnosti in izbrali onega izmed ponudnikov z nadštevilnimi ledvicami, ki bodo izgledale za presaditev najbolj primerne. Angleški ministrski predsednik brez volivne pravice! LONDON, Ang. — Rok za registracijo volivnih upravičencev za prihodnje parlamentarne volitve je potekel lanskega 10. oktobra. Sedanji ministrski predsednik je bil takrat še član gosposke zbornice in torej ni imel volivne pravice. Pozneje jo je dobil, toda rok za prijavo je bil zamujen in tako Home ne bo mogel voliti, pač pa kandidirati. Delavska opozicija je ne iz ljubezni do predsednika, ampak iz hudobije vprašala ministra za notranje zadeve, ali ne bi kazalo, da parlament izglasuje poseben zakon, ki naj da predsedniku tudi aktivno voli vrt 0 pravico. Angleška javnost se nad to zadevo ne razburja. Utemeljitev je čisto angleška: je običaj, Doslej je prišlo na Ciper blizu 400 kanadskih vojakov, nekako ena tretjina celotnega odreda. Sodijo, da bo ta do konca tedna še ves na svojih položajih na Ci- stavniški dom je izglasoval pro-pru. Švedje, Finci in Irci svoje račun za notranje tajništvo za obljubljene čete šele organizi- prihodnje proračunsko leto, ki rajo in pripravljajo ter bo ne- se začne s 1. julijem 1964. Pro-mara preteklo še precej časa, račun je za 20 milijonov višji predno bodo na Cipru. Dokler kot sedanji, pa za 24 milijonov teh ne bo, bodo ostale lam an- manjši, kot ga je vlada predlo-gleške čete, nato pa se jih bo od žila. 2.000 do 3,000 umaknilo domov. I V skupni vsoti 961 milijonov Makarios oblasten jie tudi 18 milij°nov za John F- Čete Združenih narodov morejo Eennedy Center for the Per- držati Grke in Turke na otoku I ^orrrdn§ v ^'ashmgtonu, narazen le, če nastopajo necrd-!k* bo kot spomenic po- visno. Predsednik Cipra nadškof > ko^nemu Predsedniku ZDA in Makarios je med tem na stali-i™3!1 §laraemu mestu dežele scu, da so te čete prišle na otoki \ , , , . . ... — joredstave, koncerte in vsako- II pomagat njegovi policm. Ta x , ’ , ,, . , . , . . , .. , , . .vrstne druge kulturne predsta- ie med tem dejansko tista, ki na-1 AT i ^ • , n., , . . ^ .. ... , , ive. Nekateri republikanski cla- pada turska naselja m zahteval . „ .... , _ , , ini Kongresa so skusali to po- orozje od lurkov po nalogu Ma-1 , , „ J , stavko v proračunu zmanjšati Kancsove vlade, ki pa je seveda! , ’ ^ •' ;ah pa vsaj odložiti njeno odo- v nasprotju z zakonito ustavo vendar je ve-ina te po_ republike. Združeni narodi za- skuse zavmi!a. Celotni pred]og vračajo stališče Makariosa in je biI poslan y obravnavo v Se_ dokler ta spor ni rešen, utegne na^ kriza še vedno udariti na dan _______0_______ z vso silo. l “iii Frvi kravji hotel v Turški parlament pooblastil ; Zahodni Nemčiji vlado za vojno i ESSEN. Zah. Nem. — Kme- Turški parlament je po več ur tom v Zahodni Nemčiji tako trajajoči razpravi o položaju na primanjkuje hlapcev in dekel, otoku Cipru dal vladi polnomoč- da so sklenili, da postavijo skuje, da pošlje na otok turško vo- pen “kravji hotel”, kamor so po-jaštvo, četudi bi to privedlo dojslali skupaj 1,500 glav živine na vojne z Grčijo. Parlament je s | rejo. Novi hlev je opremljen z tem hotel na eni strani pomiriti! vsemi modernimi tehničnimi domačo turško javnost, ki jo po-; pripomočki in rabi radi tega ze-iožaj turške manjšine na Cipru1 lo malo delovne sile. Kmetje sibio vznemirja, na drugi pa je dobivajo od Hotela svojo ude- ležbo v mleku, mlečnih izdelkih in klavni živini. Pravijo, da ta način kmetovanja cb- hotel opozoriti tudi nadškofa Makariosa in grško vlado, kijse pm njegovo politiko podpira, da Tur. nese. čija ne misli pustiti svojih ro- i „ . 'n—r:—r-: — Pri prvem ljudskem stet-jakov na Cipru na cedilu, pa naj tju leta 1790 so imele Združene pride, kar že hoče. I države le 3,929,214 ljudi. SENATOR RUSSELL BI RAD SELIL ČRNE DRUŽINE WASHINGTON, D.C. — Se- pirala selitev, plačevala prevoz, nator Russell, ki vodi obstruk- dala sredstva za prvi čas v norijo v senatnem plenumu proti'vem kraju, podjetjem pa, ki bi zakonskemu načrtu o civilnih jemala črnce v službe, bi bila pravicah, je v svojem prvem dana posojila po nizki obrestni obstrukcijskem govoru — imel meri, nekako $20,000 za vsake-jih bo še nepregledno vrsto, — ga novo naseljenega črnca, razvijal idejo, kalko bi bilo tre-! Načrt je za južnjaško misel-ba črne državljane tako razme-.nost razumljiv, toda s “pro- j in okolice ( Vse najboljše, Jožeti in Ježice!— Danes je praznik sv. Jožefa. Vsem Jožetom, Jožicam, Jožam In Jožkom želimo vse najboljše! V bolnici— Rudolf Bizjak s 23010 Ivan Avenue je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 918. Obiski so dovoljeni! Zadušnica— V soboto ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za' pok. Ano Smrekar ob 5. oblet, smrti. Jutri, v petek, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Simona Bizjak ob 20. letnici- smrti. Seja— Društvo Slov. dom št. 0 SDZ ima jutri, v petek, ob navadnem času sejo v običajnih prostorih v SDD na Keener Ave. Društvo dvor Baraga št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zvečer ob 8.30 uri sejo v šoli sv. Vida. — Asesment bedo pobirali od 6:30 dalje. Dva rojstna dneva— Preteklo nedeljo je praznovala Mrs. Caroline Bobnar s 3579 F. 81 St. svoj 88. rojstni dan. to nedeljo pa praznuje svoj 85. rojstni dan Mrs. Frances Sray s 3566 E. 80 St. — Obema čestitamo in želimo še mnogo zdravja m zadovoljstva! Francija bo končala preskuse v Sahari PARIZ, Fr. — Francija bo tekom letošnjega leta končala preskušanje atomskega orožja na’ področju Roggana v Sahari in te nadaljevala na novem pre-skuševališču v južnem Pacifiku. Tam upajo Francozi v letu ali dveh preskusiti svojo prvo vodikovo bombo. Manj kajenja, več • • v- « pijače! SINGAPUR. — Vlada v Singapurju je dognala, da so se dohodki od davka 'na cigarete zmanjšali za okoli 23%, odkar je bilo v Združenih državah objavljeno, da je kajenje nevarno za zdravje. V istem času so se povečali dohodki od davka na alkoholne pijače za okoli 16 odstotkov. sto voljnost jo” pa najbrže ne bo vse v redu. Prostovoljnost bo na jugu le “prostovoljnost”, zato ura 42. v Kolumbiji kmalu končana. stiti po vsej deželi, da bi jih vsaka država imela 10-11%. V južnih državah je nad 700 okrajev, kjer odstotek črnega-bi preskrbeli -nasprotniki inte-prebivalstva presega narodno' gracije; najhujše orožje v nji-povprečje, ki znaša 10.5%. Iz hovih rokah bi bil pa pritisk na teh okrajev bi bilo treba razse- podjetja, naj črnce odpuščajo liti črnce v države, ki nimajo in ne sprejemajo novih, dosti črnega prebivalstva. Seli-; Načrt senatorja Russella je tev naj bi pa bila prostovoljna, lep primer, kako južnjaki razu-da norci, zločinci in člani gospo-'Federacija bi morala ustanovi-^mejo ravnopravnost ameriških ske zbornice ne morejo voliti. |ti posebno agencijo, ki bi pod-j državljanov. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson bo danes predložil Kongresu načrt; ameriške pomoči tujini v prihodnjem proračunskem ietu. Skupno hoče izdati v ta namen 8.4 bilijone dolarjev, od tega 1.2 bilijona v vojaške namene. BONN, Nem. — Zahodnonemška viada je včeraj sklenila prispevati pol milijona dolarjev za vzdrževanje vojaštva ZN na Cipru. COLUMBUS, O — Državno vrhovno sodišče je odločilo, da je državni načrt za razvoj industrije, kot ga je izdelal guv. Rhodes, nezakonit. Računajo, da ga bo guverner predložil v odobritev državni zakonodaji, nato pa volivcem kot dopolnilo državni ustavi pri volitvah prihodnjega novembra. DALLAS, Tex. — Družina Jacka Rubyja je odpustila odvetnika Melvina Bellija, ker ni bila zadovoljna z načinom obrambe Jacka Rubyja, ki je bil kot znano preteklo soboto obsojen na smrt v električnem stolu, kor je ustrelil H. L. Osvvalda, obtoženega morilca predsednika J. F. Kennedyja. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1964 j&rE! murnom mmmm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 1 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: '/ja Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ; nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 58 Thurs. March 19, 1964 Davni dokaz slovenske državnosti V ponedeljek, 16. marca, je poteklo 550 let, od kar je bil ustoličen po starem redu na Gosposvetskem polju za koroškega vojvodo Ernest Železni- iz rodu Habsburg. To ustoličenje samo po sebi ne bi bilo toliko pomembno, da ni bilo zadnje, o katerem poroča zgodovina. Ernestov na slednik na koroškem vojvodskem stolu je bil rimsko-nem-ški cesar Friderik lil. Korošcem je sporočil, da upa, da mu bodo oprostili, če ne prevzame vojvodstva na starodavni način, ker bi se to za rimsko-nemškega cesarja ne spodobilo. Potrdil pa jim je vse stare pravice. Po Friderikovem zgledu so se ravnali njegovi nasledniki in obred umeščanja koroških vojvod je prešel iz rabe. ❖ Ustoličevanje koroških vojvod ima brez dvoma svoj izvor v stari slovenski in slovanski zgodovini. Po starih virih Slovani niso imeli stalnih vojvod, ampak so živeli v zadrugah, katerim na čelu so bili staroste. Le v slučaju vojne ali nevarnosti napada so izvolili vojvodo^ ki jih je vodil v boju. Vojvodo so po starem izročilu volili vsi svobodni bojevniki. Ko so se naši predniki v zadnjih desetletjih šestega stoletja začeli naseljevati v svoji sedanji domovini, so zadeli na zahodu na Langobarde, na Bizantince v Istri, na severozahodu na Bavarce. Z njimi so se zapletli v boje, ki so jih vodili skupno z Avari, v katerih družbi so zasedli novo ozemlje. Mesto začasnih so postali vojvode stalni vodniki naroda. Po ustanovitvi Samove države na današnjem Češkem in Moravskem so se tej pridružili tudi Slovenci in se z njeno pomočjo otresli Avarov, pa se varovali tudi Bavarcev in Langobardov na zahodu in jugozahodu v Furlaniji in v Istri. V bojih, ki jih je vodila Samova država, so Slovence vodili domači vojvode, čeprav njihova imena niso bila zapisana. Ko je po Samovi smrti leta 658 njegova država propadla, so Slovenci ohranili svojo neodvisnost in se z lastnimi silami branili pred sovražniki, kadar so jih ti ogrožali. Koliko slovenske zemlje je bilo združene pod slovenskim karantanskim vojvodo, je težko reči, verjetno pa je bila njegova oblast omejena na koroške župe. Viri vsekakor o tem ne povedo nič. Slovenska Karantanija, kot so v onem času sedanjo Koroško imenovali, je ostala neodvisna država vse do srede osmega stoletja, ko so Avari, predniki sedanjih Madžarov v srednjem Podonavju, začeli znova pritiskati na Slovence. Ko so ti spoznali, da se sami Avarov ne bodo mogli ubraniti, se je njihov knez Borut obrnil za pomoč na sosednje Bavarce. Ti so res prišli okoli leta 743 pomagat slovenskim Karantancem v boju z Avari, pa so te privili, da so priznali nadoblast njihovega vojvode. Borutovega sina Gorazda in nečaka Hotimira pa so odpeljali na njegovo prošnjo — kot pravi vir — seboj in ju vzgojili v krščanstvu. Slovenci so bili tedaj namreč še pogani. Od te dobe pa vse do leta 1918 smo bili Slovenci povezani z Nemci. Prvotno zavezništvo z Bavarci se je spremenilo v času, ko so Franki podvrgli Bavarce, v večjo odvisnost. Ta je v smislu fevdalnega sistema bolj in bolj rastja, vendar pa je slovenska Karantanija ohranila dolgo v srednji in celo v novi vek svoj posebni položaj. Slovenci so ohranili svoje lastne vojvode do upora Ljudevita Posavskega leta 820. Ker so se Slovenci pridružili temu uporu, so izgubili del nekdanjih svoboščin in Bavarci ter Franki so dobili v deželi več neposredne oblasti, vojvode in kneze, pa četudi so bili tujci, imenovani od tujega vladarja, so umeščali še vedno po starodavnem načinu na Gosposvetskem polju. Slovenski kmet je sedel na knežjem kamnu in vprašal ljudstvo, če je prihajajoči knez pošten in pravičen sodnik, šele, ko je dobil pritrdilen odgovor, se je umaknil s svojega mesta, ki ga je zasedel novi knez, oblečen v slovensko kmetiško nošo, in prisegel izpolnjevanje starih zakonov. Kasnejše se je obredu pri knežjem kamnu pridružil še obred pri vojvodskem prestolu, ki še vedno stoji na Gosposvetskem polju in priča o stari slovenski svobodi. ❖ Vmeščanje kproških vojvod se je dolgo vršilo v slovenskem jeziku. To je bil tedaj splošni in edini pogovorni jezik na Koroškem. Ko so se Nemci bolj in bolj selili med Slovence in je Koroška izgubila svoj nekdanji čisto slovenski značaj, je seveda izginil slovenski jezik tudi iz vojvodskega dvora, kjer je bil v navadi vsaj še v začetku 13. sto-letja. . fU'lgjll! Posebni obred vmeščanja koroških vojvod je postal znan po opisu Eneja Silvija, kasnejšega papeža Pija II., po vsem zahodnem svetu in so ga navajali kot dokaz prvotne narodne suverenosti. Iz obreda samega je razvid- ---------- — i— — no, da si je narod prvotno kneza sam izbiral in mu sam iz-jveč zanimali, kako se denar de-ročal oblast, ko se je prepričal o njegovi pravičnosti, pošte-j]a' bi nas utegnili še zapreti, nosti in možatosti. [Zato bomo šli raje drugam. Dru- fzfei v Washington gi dan bomo spremenili naš izlet v malo romanje in obiskali novo katedralo, h (katere lepoti . , , , „ , je prispeval tudi mojster Meni klub Baragovega doma na- .v . , , , ,. , i. , . strovie, in tam bomo tudi pri sv. maši. Po ogledu te cerkve CLEVELAND, O. — Družab- Rojak dr. J. Felicijan, ki poučuje zgodovino na obvestilo, da mi bo naročnina St. John’s College v Clevelandu, je pri proučevanju o izvo- kmalu potekla. Ne vem, kako bi ru ameriške izjave o neodvisnosti prišel do prepričanja, da bilo, če ne bi imel Ameriške je Thomas Jefferson, ko je to izjavo sestavljal, vedel za Domovine. Težko bi bil brez obred umeščanja koroških vojvod in se morda prav v zvezi nie> sai ie v hstu toliko zanimi-s tem tako odločno izjavil o narodni suverenosti, o vladi, ki vega za citati. Toplo ga pripo-izhaja iz ljudstva z njegovo lastno odločitvijo, da vlada’v ročam vsaki slovenski družini, skupno korist. posebno katoliški. Obnavljam naročnino za celo leto in Vas prav lepo pozdravljam! Frank Bubnich Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Priloženo pošiljam ček za nadaljno naročnino. Lepa hvala za obvestilo. Z listom smo prav zadovoljni in ga v redu prejemamo. Želim Vam obilo božjega blagoslova pri Vašem delu in seveda tudi mnogo novih naročnikov. S pozdravi! John Kokalj Miami, Fla. — Dragi mi urednik! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino sem prav zadovoljen, branje v njej se mi dopade. Tukaj imamo dosti časa za branje. Vreme je precej toplo, vsak dan imamo od 86 do 90 stopinj toplote, bilo pa je tudi že 91 stopinj, še nikoli ni bilo ta čas tako vroče. Drugače se imamo kar dobro. Vedno imamo kake obiske iz Clevelanda. Pred časom je bil tukaj Frank Marzlikar in Miss Jully, sedaj sta tukaj Mr. in Mrs. Frank Lorber st. Tako je vedno dovolj družbe. Konec junija se pa vidimo v Clevelandu. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni. Zbogom! Martin Nagode merava prirediti letos izlet v prestolico Združenih držav, v Washington. To je politično središče1 te velike države in kraj, kjer se kroji usoda milijonov ljudi — med temi smo tudi mi — bodisi direktno ali indi- bomo nadaljevali z ogledom mesta, v kolikor bo mam še časa ostajalo. Okrog poldne bi šli v kako gostilno na kosilo in ob treh bi se odpeljali proti domu, kamor bi utegnili priti okrog rektno. Vsi državljani nosimo ;n ure zve£er posiedice washingtonske politi-j Cena za vajnjo ^ za vožnjo ke na gospodarskem, političnem po mestiU v soboto in nedelj0, ali kulturnem polju. Če je do- za V0znjo nazaj jn za dvakratno prenočišče bi bila približno od Kulturna kronika bra in uspešna, žanjemo koristi in se veselimo, če je slaba, grajamo in nosimo bremena in težave nepravilnih sklepov in odločitev. Mimo tega ne more nihče, ali se zanima ali pa ne zanima za to, kar se tam godi. Nas pa zanima in mika, da si ogledamo to mesto in tiste kraje in prostore, kjer se odloča del našega življenja. Vsak državljan katerekoli države želi, da si vsaj enkrat ogleda svojo prestolico. Narodi, ki nimajo svoje države, imajo pa svoje narodne prestolice. Tako imamo mi Slovenci svojo belo Ljubljano. Spominjam se, kako smo kot dijaki goriške gimnazije govorili in želeli videti Ljubljano. V sedmem razredu smo se odločili in ob počitnicah smo se podali na pot kar peš, ker denarja je bilo bolj malo. Po par dnevih pešačenja in spanja po raznih senikih smo pri-mahali v Št. Vid nad Ljubljano. Ko smo od tam zagledali ljubljanski grad, smo se od veselja in spoštljivosti — odkrili. O draga nam Ljubljana! Sedaj smo presajeni v drugi svet. Počasi ,a stalno, hote ali nehote se vtapljamo v miselnost, običaje in navade naroda, v katerem živimo. Tako postaja tukajšnja prestolica podzavestno in počasi tudi naša, če že ne tako v srčnem pogledu, pa vsaj v interesnem v naši ukaželjno-sti. Da temu ugodimo, smo izbrali Washington za kraj letošnjega izleta. Načrt potovanja je v glavnem sledeči. Odpeljali bi se v petek, 1. maja t. L, najkasneje ob 4. uri pop. izpred Baragovega doma. V Washington bi prišli nekako ob polnoči. Prespali bi noč v motelu pred mestom. Tam nas bo pričakal naš vodnik, t. j. slovenski rojak, ki stalno živi v Washingtonu in kateremu je to mesto dobro znano. Drugo jutro, t. j. v soboto, bi zajtrkovali v motelu, nakar bi začeli z ogledovanjem raznih zanimivosti, katerih je Washington poln. Čas in vrstni red ogledovanja ter eventuelno spremembo prepustimo vodniku. Po mestu bi ne pešačili, temveč bi nas bus prepeljaval od kraja do kraja, kamor bomo namenjeni. Dobro bo to, da nam bo vodnik razlagal v našem jeziku. Namen imamo ogledati si: Belo hišo, Kapitol, t. j. parlament, Najvišje sodišče, kongresno knjižnico, Washingtonski spomenik, Lincolnov spomenik, grob neznanega vojaka, Smi-thonski muzej, vsaj od zunaj, kjer so postavljene rakete v vsej svoji originalni velikosti, potem Kennedy jev grob v Ar-lingtonu itd. Ogledali si bomo pač, kolikor bo mogoče. Veliko bo odvisno tudi. nas, če bomo pridni in disciplinirani. Če bi ne bila sobota, bi si ogledali tudi tiskarno, kjer denar delajo. Sicer bi nam tam samo pokazali, kako denar delajo, dali bi pa nam itak nič. Če bi se pa le pre- 37 do 38 dolarjev na osebo. Za hrano bi moral vsak sam skrbeti. Ta proračun je narejen na podlagi, da je vseh 38 sedežev v avtobusu zasedenih. Letošnje zanimanje za Washington in za New Work je talko veliko, da imajo avtobusna podjetja težave radi vozov in vozačev. Zato priporočamo vsakemu, ki se misli nam pridružiti, da se čimpreje prijavi v klubovih prostorih Baragovega doma vsak dan po 5. uri popoldne. čimpreje bodo sedeži v polno zasedeni, tem sigumeje bo naše potovanje in tem več bo časa za izdelavo podrobnosti. Fr. Sfiligoj Velikonočno mUlh p. Poderžaja CLEVELAND, O. — Od p. Stan. Poderžaja, slovenskega misijonarja v Indiji, smo prejeli pismo, v katerem vošči vsem svojim prijateljem in znancem po svetu, najbolj pa seveda prijateljem in prijateljicam slovenskega misijona v Indiji, velikonočne praznike. Takole se glasi njegovo velikonočno vo ščilo: “Naj Vam bodo velikonočni prazniki veseli in srečni, v Bogu in za Boga. Nisem utegnil razpisati se o našem misijonu, vendar pa Vam moram reči vsaj teh par besedi, da boste vedeli, da Vas pri letošnji aleluji ne bom pozabil. Vem tudi, da se nas boste tudi Vi spominjali. — Prisrčno pozdravljeni in Vstalemu Gospodu priporočeni Vi in vsi naši dobri prijatelji in prijateljice misijonske. Vam v presvetem Srcu hvaležni misijonar rojak p. Stanko Poder-žaj, S.J.” AD IZ NAŠIH VRST Gary, Ind. — Cenjeno uredništvo! Tu Vam pošiljam naročnino zopet za eno leto. Zelo sem zadovoljen, da sem lansko leto list naročil. Moja- žena komaj čaka, da dobi Ameriško Domovino, posebno še zato, ker je iz Clevelanda in rada bere novice od tam, ker veliko ljudi pozna. Želim Vam mnogo uspeha in Vas lepo pozdravljam! Frank Lozier m Noblesville, Ind. — Cenjeni! Lepa hvala za obvestilo o poteku naročnine. Ameriško Domovino prav radi čitamo, zato Vam pošiljamo denarno nakaznico za pol leta. Težko bi nam bilo brez Ameriške Domovine, ki nam prinaša mnogo novic iz vseh krajev sveta. Vse v uradu lista prav lepo pozdravljamo, dalje vse naročnike, posebno našega dragega prijatelja z družino, g. Franca Terčon iz Detroita, Mich. Jožef in Kristina Metlikovec Palača Labia v Benetkah na dražbi Labia, ena najslovitejših in najrazkošneje opremljenih beneških palač, je naprodaj. Kdor bo ponudil največ, bo postal njen lastnik na dražbi, ki je napovedana za zadnje dni marca 1964 in na kateri se bodo po vsej verjetnosti zbrali ljubitelji umetnin in stilnega pohištva z vseh koncev sveta. Južnoameriški milijonar Bei-steguy, dosedanji lastnik, je sklenil prodati že pred letom dni, ko se je preselil v Pariz. Za razpis dražbe se je odločil, ker ni prišlo do sporazuma z RAI (italijanska radio in Televizija) in združenjem beneških antikvar-jev. RAI je nameravala v palači urediti svoj beneški sedež in ponudila 350 milijonov lir, antik-varji pa so bili pripravljeni plačati za pritlične in nekatere druge prostore 650 milijonov. Razen stilnega pohištva, dragocenih pregrinjal in zidnih ob-iog hrani palača Labia tudi mnogo slik znanih mojstrov iz več italijanskih šol. Člani rodbine Labia, po kateri je palača dobila ime, slovijo v zgodovini Benetk kot bahaški zapravljivci. Ne le ustno izročilo, tudi kronika pravi o njihovem bahaštvu, da so po vsakem obroku zmetali posodo in jedilni pribor v Veliki kanal, nekaj kronistov pa dodaja, da so člani služinčadi prej pohiteli na pločnik ob vodi, kjer so prestrezali v razpete mreže tisto, kar je priletelo skozi okna. Za dražbo, na kateri bodo prodajali tudi po kosih, če ne bo kupca za vse, se razen beneških trgovcev zanimajo ljubitelji starin iz vse Italije, ki bodo skušali preprečiti, da bi tuji kupci odnesli to in ono iz dežele. Visoka šola za latinščino Papež Pavel VI. je s posebnim odlokom ustanovil papeški zavod za latinščino z univerzitetno stopnjo. Zavod bo pripravljal profesorje latinščine za višja in nižja semenišča. Celoten študij bo trajal štiri leta. Predavanjem bodo lahko sledili duhovniki in laiki. Visoka šola za latinščino bo pridružena papeški salezijanski visoki bogoslovni šoli, vendar bo imela lastno upravo in bo neposredno podrejena kongregaciji za semenišča. Prefekt te kongrega-Waukegan, Ul. — Drago mijcije bo tudi veliki kancler vi-uredništvo! Prav lepa hvala za s°Fe šole za latinščino. Ob Kramolčevi razstavi v Manitowocu V nedeljo, 8. marca, je bila otvor j ena razstava slkulpture Dr. P. R. Rotter ja iz Manitowo-ca ter Kramolčeve grafike in risb. Nad 200 obiskovalcev si je ogledalo dela. Vreme je nagajalo, v četrtek je blizzard prinesel 12 palcev novega snega in v nedeljo popoldne je snežilo. Razstava kot taka je sorazmerno lepa enota, ker je Dr. Rotter to pot' zastopan tudi s 25 skicami za skulpturo, narejenimi v japonskh crayonih. Ker ima tudi Kramolc risbe v barvastih crayonih, je to lep prehod. Kramolčevo delo je bilo sprejeto simpatično. Minus razstave je to, da pri otvoritvi ni bil navzoč. Ameriški obiskovalci so na osebi umetnika bolj interesirani kot evropski, nasprotno pa manj važnosti polagajo na katalog. Ameriškega gledalca, naj bo to obiskovalec at large ali slikar-amater ali poklicnik, zanimajo v prvi vrsti tehnika in materi-jali. Stalno slišiš vprašanja, kako je to ali ono narejeno, ali je umetnik rabil kak detergent za wash(laviranje), ali je ozadje silk-screen ali kaj itd. itd. Važni so tudi materijah, saj je znano, koliko novih barvil je na trgu vsako leto. Na vsa ta in podobna vprašanja odgovori lahko samo umetnik. Nauk za bodoče razstave. Kramolc ima na razstavi škupno 50 del na 49 kartonih (mats). Ima risbe s tušem, ogljem, barvastimi svinčniki-crayoni, risbe s čopičem (brush), šest ujedank, linoreze, eno mešano tehniko ter črno-bele in barvaste monotipije. Splošno je ugajala ta raznovrstnost. Delo v različnih tehnikah se smatra za plus. Nekako prvo mesto so odnesle risbe, drugo pa linorezi. Izmed risb so tri še iz lager-skih časov v Spittalu na Dravi. Vse so močne v tehniki in podajanju predmeta in se je to priznalo. Ostale risbe so nastale v času, ko je K. delal na progi. To so kanadske krajine, ki so pač Kramolčeva najboljša dela, spadajo tudi med najlepše slovenske risbe sploh. Žele so največ priznanja, zlasti tiste v rjavih tonih ter one narejene z ogljem. Sodobni Amerikanec umetnik nima nobenega smisla za naravo, zato prirodnih lepot sploh ne vidi, toda dobra risba se ceni. Od 1. 1945 je Kramolc v risarskem podajanju krajine napravil res velik (korak naprej. Močmi so tudi Kramolčevi linorezi. Izmed teh je nekako na prvem mestu “Kompozicija” zaradi izredne občutenosti linij in mehkobe, spremljajoče črne ploskve. Občuteno je podana “Reclining figure”, spominja na Maleševe lesoreze k Prešernu. “Ledene gore” so napol abstraktna ke, za katero bi imel Amerikam-ski umetnik tako malo razum6" vanja, kot je momotipija. Pre' poceni, cheap, no challenge. PN nas je uvedel monotipije Males-Vrednostno mesto te tehnike v hierarhiji umetniških tehnik mi je postalo jasno šele po vojni-daleč spodaj. Uspeh zahteva velikega umetnika, ta se pa s P0" ceni metodo ne bo pečal. Dobro so odrezale črno-bele, na Pr' Koncert, Subway (žela splošno priznanje), Nevesta in Slovensko dekle. Toda ne vem, čemu Kramolc za take stvari ne rabi linoreza ali lesoreza; vsakdo takoj vidi, da monotipija ne da tiste bogate “texture”, kot lin0 in les. Pri Subwayu so nekateri mislili na Muncha. Občuteno, h' rično-ekspresivno. Lep list. Barvaste monotipije so Pa nasprotno propadle na celi črti-Ven se dvigata samo Močvirje in Orhideja zaradi toplih barv-Vse-drugo je ponesrečen eksperiment, odklonjeno. Ko sem prvič videl te liste v njegovem študiju, sem imel ugodno mnenje, ker v ateljeju navadno vsaka packa učinkuje ikot kaka za' vržena Matissova skica. Kc Pa sem te liste obešal, sem skoraj obupal, kajti razstavna stena Je neusmiljen sodnik. Mogoče te stvari gredo v Kanadi, o. k. če pa ne gredo, potem svetuj6111 Kramolcu, naj to tehniko op0' sti, škoda časa in papirja. Je Pa še druga reč. Barvaste monotipije so delane v abstraktnem slogu. Pred leti je Kramolc začutil potreb0 po abstraktnem izrazu in je mislil, da je barvasta monotipiJ3 pravi medium za to. Nonsens6-Ta tehnika je prvič primitivni drugič prazna in ni primerna za resen abstrakten koncept-vidim razloga, zakaj je ne up0' rablja v istem smislu kot črn°' belo, dasi tudi ta stoji več stopinj niže kot linorez ali lesorez-Čemu to? In sploh abstraktnost? Bodimo si na jasnem, da je' v slovenski umetnosti ta iz' raz možen šele pri ljudeh, ki s° začeli karijere po 1. 1950 (doma) ali pa zunaj na pr. pri slikarjih kot sta Vodlan in Zupančič, k1 sta bila rojena v abstraktne111 stilnem obdobju. Bilo bi ze^° li škoda, če bi Kramolc na ta a podoben način kompromitira svoje slikarstvo. Kdor hoče biti sodoben, ima na izbiro na stotine drugih možnosti, zl®3 . pa naj bo zvest sam sebi. Če bili listi v okvirjih in pod st6 klom, bi bilo boljše. Toda tu )e bilo vprašanje stroškov. RaVR0 tako so formati večine Kram0 čevih del na razstavi, z i2jerrl0 risb ter nekih linorezov, pon6' srečeni, to za ameriško ume tni' ško sceno niso pravi formi Isti kaos vlada glede forma ati' t°v pri Goršetu. Prvi predpogoj teh ničnega uspeha kake razstave tej kontri je majhno število d° ločenih standard formatov, so, tako bi lahko- rekel, akred1 tirani vsepovsod. Ni lepšega kot je razstava slik ali gral’ ali kipov, kateri ne zahtevaj od gledalca vsako minuto dr gačnega fokusa. Površnost v tehniki, v mate^ rijalu in v koordinaciji elemeR. tov je, ko gledam nazaj, v nas zasnova v ledenosinjih barvah!umetnosti zahtevala veli^ in je ugajala. Drugi linorezi so več ali manj eksperimenti, Kramolc greši z nepotrebnim poiz-kušanjem in z neust reza j očimi formati. Ameriški umetnik ima za formate nenavadno tenek čut. Toda povsod v linorezih čutiš slovansko- grafično žilo, nekateri spominjajo na Maleša in Spacala, ali vsi nosijo Kramolcev individualni pečat, tudi tisti, (ki spadajo v vrsto nepotrebnih eksperimentov. In potem so tu monotipije. Te so črnobele in barvaste. Mono- žrtve. Znana po površnosti s 3 bila Jakopič in Jama, da ne 0 menjam drugih. Amerikanec 1 v teh rečeh perfekcijonist. ^ mara je v Kanadi drugače, za ^ so uspehi lažji. Tukaj pa je ba huda in se take reči ne. plačajo. Kajti vsaka umetnin3 je za vkupca investicija denarj Zato je boljše manj, pa tisto 0 bro. Upam, da bodo moje epom ° ob izkustvu te razstave kaj P0 magale za prihodnje pr-oje^ To je -njih glavni namen. RaZ tipija je odtis barvane plošče na!?tava ie na vsak način uspeh z papir, navadno je samo- prvi od- Kramolca. R- Ložar tis dober, zato beseda mono! -------o-------v (grško: sam). Amerikanci pra-1 — Prva zdravniška šola ^ vij o temu monoprints, kar je Združenih državah je bila °L jbolj pravilno. Ni nobene tekni-iprta leta 1751 v Philadelphii1- XMEHI5KA DOMOVINA', fi S '3QXg3Lrr^ kakor bi radi. Ne morejo Vfič hoditi, vendar imajo načrte Udeležiti se vsaj enega ali dveh Stvorov. Takega duha človek rad vidi. Misijonar nam je povedal ^§cdbo o nekem gozdarju iz Jske, ki je šel k spovedi samo Vsa'kih štiri ali pet let. Vzrok le navajal, da je pot predolga. iekel je; da ga vzame tri ted-^ da pride do misijonarja in ':oPet tri tedne, da se vrne do-Veliko mora namreč ho-aiti Peš, nato 1,0 z vlakom, dar s čolnom in konč-Ko mu je misijo-z °menil, da bi lahko potoval avijonom, je gozdar rekel, da ^eveč stane voziti se z avijo-01 > če ima človek samo male Srehe, če ima pa velike grehe, ^ Pa prenevarno vzeti avijon. ares> vsak izgovor je dober. „ a cvetno nedeljo imajo pri • Janezu celodnevno češčenje Jiresv- Rešnjega Telesa. Malo ortavadno ali je že ustaljena avada. Javne ure čaščenja bo-1-2 za otroke, od 3-4 za another good reason to call long distance ® Baby’s first step ... all unds of family news all the family wants tr le^rT‘' ■ good reasons V Ca Long Distance! Hi!6? in touch- Brighten day for ioved ones away. Long Distance aVs you care, so very l ersonaUy. It costs J Pie/’ t0°' Enj°y this Pleasure often. nextfDiSt?nce is the best thing to being there! Bargain Times! Društvo krščanskih žena in mater, od 4-5 za može in fante, od 5-6 za Društvo Naše ljube Gospe in dekleta. Poleg tega so tudi drugi ljudje vabljeni, da se med dnevom oglase v cerkvi in počaste Jezusa. Zaključek celodnevnega če-ščenja bo zvečer ob sedmih. Bo govor, litanije vseh svetnikov, procesija, blagoslov in zahvalna pesem. Povabljeni so prvoobha-janci zadnjih dveh let, da se procesije udeležijo v svojih prvo obhajilnih oblekah. Otroški nastop in njihova prisrčnost vedno napravita mogočen vtis. Smo tik pred velikonočnimi prazniki. Velikonočni obredi imajo še posebno privlačnost. Radi se jih udeležujemo. Spored velikega tedna pri Sv. Janezu je sledeč: Na Veliki četrtek bo sv. maša zvečer ob' pol osmih. Ob devetih zvečer se začne celonočna straža pred sv. Rešuj im Telesom ali Jezusom Jetnikom. Zaključek celonočne straže je v petek zjutraj ob 6. Obredi Velikega petka bodo ob pol osmih zvečer. Ob treh popoldne bo križev pot. Na veliko soboto popoldne bo po starem običaju blagoslov velikonočnih jedil. Blagoslov ho vsako uro od treh do šestih. Obredi velike sobote se začno ob osmih zvečer. Po o-bredih bo po stari navadi slovesno vstajenje in procesija po cerkvi. Tako bo še vsaj malo spomina na vstajenje, ki se je včasih vršilo tako slovesno. V farnem oznanilu piše župnik: Pripravite se za Veliko noč: z dobro opravljeno spovedjo in prejemom sv. obhajila. Spovedovanje na veliko soboto bo od 3-5 popoldne in zvečer od 7-8. Porabite to priliko, če že prej niste opravili. Posebno otroci naj opravijo prej, če le morejo, da imajo priložnost opraviti spoved tisti, ki prihajajo k spovedi samo za obletnico, to je enkrat na leto. Vse kaže, da bomo imeli pri nas slikarsko razstavo, in sicer na prvo nedeljo po Veliki noči, dne 5. aprila. Slike bo razstavljal Ted Kramolc, ki je priznan slovenski slikar v Kanadi. Te dni je razstavljal v Manitowo-cu, Wis. Dr. Rajko Ložar, ki je ravnatelj tamkajšnjega muzeja, kjer se je razstava vršila, pravi, da je razstava uspela zelo povoljno. Dr. Ložar pripravlja razstavo tudi za Milwaukee. Slike bodo razstavljene v prostorih, kjer je bilo svoječasno trgovina. Naslov je 1010 South 9th St. Več bomo o tem še poročali. Že nekaj časa imam priliko dobivati majhne slovenske knjižice, ki obravnavajo sodobne probleme tako verske kakor so-cijalne. Nekateri se boste še spominjali tako imenovanih salezijanskih knjižic. Bile so zelo zanimive in so jih ljudje prav radi brali. Obojne knjižice so podobne amerikanskim knjižicam, ki jih v vsaki cerkvi dobite v cerkveni veži. Knjižice, ki jih dobivam, so vredne branja After 6 p.m. Sunday— is Most rates are lower, ay —Most rates are lower aU day. 11 a!Vday—“Family Visit" time is V Cr ^ p*m* 0r* calls within isconsin you can talk !(/ y »mutes for the price of S. . Wisconsin telephone cosspany Serving you darovi bodo služili za nabavo materij ala, ki ga mladina rabi pri baseball igri. Njihov klic je: Pomagajte, pomagajte! Velikonočna misel. Veselje napolnjuje naše duše.. Spomini silijo v srce. Preteklost stopa pred oči. Kako je bilo taikrat lepo:, ko so zvonovi zapeli m o-znanili Veliko noč. Slovesno potrkavanje ob procesiji nas je prenovilo. Tako smo se počutili, da bi zavriskali. Saj nam je skoraj hudo, da niso velikonočni o-bredi ob takem času kakor je to bilo nekdaj. Kljub temu, da vemo, da sedanji način bolj odgovarja zgodovinskemu razvoju, je v nas domotožje po lepih starih navadah. Ko pride velika noč, nam o-znani dvoje: prenovljenje narave: zunaj se že pojavlja pomlad, in prenovljenje duha: v nas vstaja nov človek. Prinaša in o-znanja pa še več. Oznanja vero v vstajenje, oznanja zmago Kristusa nad smrtjo, oznanja posmrtno življenje. Koliko je torej stvari, da se veselimo velike noči. Na Veliki petek je bila v nas žalost, potlačenost. Oznanjal je Kristusovo smrt. Vedeli smo, da mora tako biti, a nam ni bilo prav. Jezus je trpel in umrl, da bi človek lahko živel božje življenje. Iz Jezusove smrti in vstajenja prihaja rojstvo krščanstva, odpuščanje grehov in večno življenje. Jezus je rekel: Ko bom povišan na križ, bom vse pritegnil k sebi.” Po besedah preroka Izaije smo ozdravljeni po njegovih ranah. Danes v času bojev in nemirov v svetu, ko so mnogi ljudje in celo narodi zavrgli vero v Kristusa in njegov nauk, se moramo še bolj zavedati, da bo samo vera v Boga dn izpolnje-1 vanje njegovih zapovedi obvarovala svet pred novim križanjem.. Samo takrat, ko se bomo naučili živeti po božjih zapovedih, bomo spoznali pomen miru in bratske ljubezni do vseh ljudi. Tega nas uči velika noč, Kristusovo vstajenje. Velika noč vli-j va novega poguma in nove volje do življenja. Navdaja nas’ veselje, ker vemo, da za dežjem pride sonce in za nočjo dan, za' trpljenjem olajšanje in za smrt-' jo večno življenje. Veselje pa! bo ostalo le, če bo Kristus naš vodnik. Kristus danes — Kristus vekomaj. Vsem bralcem vesele veliko-1 nočne praznike. Naj počivata oba v miru bož-(ler-Hammer nekaj nad 4,000 jem! * Prvo poročilo o nabiranju prispevkov v “Catholic Charities” fond kaže lepo vsoto — $545,000. V tej vsoti so vključeni prispevki in podpisane obljube 135 fara. Milwauska nadškofija ima 287 fara v 10 okrajih (counties) in je upati, da bo kvota $1,750,000 kmalu dosežena. m Po izjavi generalnega poštarja Johna A. Gronouski v Wa-shingtonu bo širom dežele odpuščenih 3,100 poštnih uslužbencev. To dejstvo bo seveda trdo zadelo tudi milwausko poštno okrožje. Do sedaj na primer se je lahko kupilo znamke, denarne nakaznice (money orders) itd., vsaj pri enem oknu od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne — to je veljalo za sobote, vnaprej pa bo eno okno odprto samo štiri ure. Pismonoše bodo raznašali pošto pet dni na teden namesto šest, kot dosedaj. Nameravajo tudi zapreti najmanj 300 malih uradov. Gronouski pravi, da po njegovem načrtu se bo prihranilo nad 12 milijonov dolarjev letno. delavcev. * Eva Adams, ravnateljica zvezne kovnice, kjer kujejo nove ameriške novce od “penija” (centa) pa do dolarja, poroča, da so naredili v enem letu (do 3. junija 1963) 41 in pol milijonov dolarjev čistega dobička. Pričakuje, da bo dobiček prihodnjega 30. junija znašal nad 50 milijonov dolarjev. Marsikdo bo vprašal, kako je to mogoče: funt bakra stane 30 centov — iz tega izdelajo 145 penijev, delo za izdelavo 145 centov stane 11 centov — evo, čisti dobiček $1.04. V prihodnjem letu, začenši s 1. julijem letos, bodo “nakovali” malo več kot 4 in pol bilijona novcev. Med temi 90 milijonov spominskih Kennedy pol-dolarjev. Čudno se vidi, četudi kovnici v Philadelphiji in Denver ju letno napravita na bilijone novcev, navadno vedno primanjkuje — “drobiža”. V zadnjih treh letih je bilo nakova-nih 11 bilijonov novcev, največ penijev; za letos je predpisanih 4 bilijone 100 milijonov — pred 25 leti pa so jih izdelali le 673 milijonov — to je bilo leta 1939. CLEVELAND, O. mali”oglasi Družba Cutler- Hammer namerava preseliti del obratovanja v Bowling Green, Kentucky. Družba pravi, da so mil-wauski davki postali neznosni in plače previsoke, iDružba na- V najem rnerava odpustiti nad 800 delav- Na 1069 E. 72 St., oddamo cev, ostalim pa znižati plače. 2 opremljeni sobi in pore. Dosedaj je zaposlenih pri Cut- Kličite RE 1-7051. Evropa Mow 21-dnevni |st ekensinski izlet prihrani ds §! 90,00* Če nameravate ostati v starem kraju le 14 do 21 dni, lahko potujete s TCA za §190 cenejše od 1963 redne ekonomske voznine! c S TCA poletite do Toronta, nato pa z BC-8 jet velikanom v London ali Pariz — izhodišči za vso Evropo. e Plačate samo 10% naplačila — ostanek pa v 24 mesecih. © Lahko se ustavite v več mestih brez vsakih dodatnih stroškov. © Lahko ostanete polne tri tedne. (Prvi dan potovanja ni vštet.) Vprašajte Vašega potovalnega zastopnika za vsa nadaljnja pojasnila o teli vozninah. Vprašajte tudi za TCA novi ekonomski razred, prvi razred in skupinska potovanja. Leti!© i TCA - 500 ° Primerjajte od 1. aprila. i Cleveland - Zagreb 1963 jet ekonomsko povratno voznino. Vse vožnine veljavne 7RANS-CAMADA AIR LINES AIR CANADA Oglasite se pri VAŠEM POTOVALNEM ZASTOPNIKU ali v uradu TCA: Hanna Building, Euclid in 14. cesta; tel.: Superior 1-2920,. Lastnik prodaja Zidano enodružinsko hišo, dobro zgrajena, 8 sob. Potrebuje prenovljenja; 4 spalne sobe zgoraj. Zidana garaža za 2 kare, Grovewood in Lake Shore Blvd. Dajte ponudbo. Kličite IV 1-4405. (19,26 mar, 2 apr) Naprodaj Dvodružinska hiša je naprodaj na Carl Ave. R.A. GALL REALTY KE 1-8040 Vprašajte za John Prhne (57) samo v soboto. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKO' 15425 Waterloo Kd. iV V najem Na 1081 E. 71 St., oddamo 5 prenovljenih sob na drugem. Vprašajte za oskrbnika 881-^529. (58) Ženitna ponudba Dekle, ki je prišla iz Slovenije, bi se rada seznanila s poitenim fantom v svrho že-nitbe. Ponudbe pošljite na Ameriško Domovino pod značko “Dekle”. (56) Hranila denar za deževne —iromrjl* ' I š Savin*:* hond© Madison-on-the-Lake Samo nekaj stopinj od peščene obale, lot okoli 200 čev. dolg. Vse udobnosti plačane. Lep prostor za kopanje, veslanje in ribarinje. Cena $1800.00 samo KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 (17,19 mar) RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH! Yx I O in osvetlijo marsikatero vpra- KSKJ. Pretekli .teden, 10. marca, je umrl 80-letni ANTON GAZVODA, 4060 W. Loomis Road. Zapušča sina Johna im hčere Mrs. Nell Collwell in Mrs. Ann Dickenson v Pewaukee, Wis., več sorodnikov in veliko prijateljev. Pokojni Anton je dolgo vrsto let vodil gostilno in pik-niške prostore na Loomis *Rd. m je eden prvih slovenskih naseljencev v Milwaukee. Pogreb se je vršil iz Ermemčevega pogreb. zavoda v cerkev sv. Janeza Ev. na Mount Olivet pokopališče. Pokojni je bil ustanovni član Društva sv. Jožefa št. 103 sanje, ki muči današnjega človeka in seveda tudi nas Slovence: V Milwaukeeju jih lahko dobite v cerkvi sv. Janeza. Knjižice so1 tiskane v Trstu. Mladina je vedno iznajdljiva in poizkuša vsa mogoča sredstva, da si pomaga pri svojih načrtih. Mladina pri Sv. Janezu bo imela umivanje avtomobilov na samo Veliko soboto, in sicer od devetih zjutraj do treh popoldne. Poleg duhovne priprave hočejo, da so pripravljeni ljudje za Veliko noč tudi na zunaj. V petek, 13. marca, je umrla BARBARA KERRAR (BER-KOPEC), 1632 E. Saveland Ave., stara 81 let. Zapušča sina Edwarda, hčere Adeline in Mrs. Helen Zainer ter sestro Frances Shartz, več sorodnikov in j prijateljev. Pogreb se je vršil iz; Ermemčevega pogreb, zavoda v! J cerkev sv. Pavla (Kansas Ave.) 'na Mount Olivet pokopališče. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 103 KSKJ, Podružnice št. 17 SŽZ, Društva krščanskih mater, Blue Star Prostovoljni dohodki ali; Mothers ter Golden Age kluba. iHEJSE ZŽ !A DOGODEK! NA STOTINE KRASNIH NOVIH DAMSKIH IN DEKLIŠKIH POIOŠČEMH SPOMLADANSKIH PLAŠČEV 14 .99 MERE: Mladinske Damske 5 do 15 8 do 18 4 do 12 Majhne .... Majhne mladinske 3 do 13 Okrogli vratni Izrezi, kapucinasti ovratniki, hrbtišča s pasom, hrbtišča s sedelcem in še več drugih elegantnih krojev v novih živahnih pastelnih barvah, karirastih vzorcih, ali v lepi črni barvi. Posebnost teh plaščev je material iz katerega so izdelani. Pološčeni ICO' t. acrylic se lepo čisti, se ne mečka, je lahek in za vsako vreme. KLETNI ODDELEK ŽENSKIH PLAŠČEV, V MESTU IN PODRUŽNICAH 4 AMERIŠKA DOMOVINA, 'pm ^ HIHR\K SIENKIEWSCZ: I 1 KRIŽARJI I | M 8 i S« s cesto, ki je držala sredi dveh budila v njem neko gluho ču-:črnih sten gozda, a na njej po'stvo obupa, konca, pogube — na J čustvo, da je že vse minilo, na ugasnilo’ se končalo, da je XXVI Dva jezdeca sta med vetrom in dežjem hitela k spi-hovski meji: Zigfrid in Toli-ma. Ta je spremljal Nemca iz strahu, da bi ga na poti ne ubili iz zasede kmetje ali spi-hovska družina, ki je gojila do njega strašno sovraštvo in se hotela nad njim maščevati. Zigfrid je jezdil brez orožja, a tudi brez vezi. Nevihta, ki jo je gnal veter, je bila že za njima. Kadar je včasih nepričakovano zabučal grom, sta se konja sesedla na zadnje noge. Jezdila sta v globokem molčanju po tesni soteski, a zaradi ozke poti tako blizu drug zraven drugega, da je streme udarjalo o b streme. Tolima, ki je bil navajen že dolgo let varovati ujetnike, se je tudi sedaj včasih s pazljivim očesom ozrl na Zigfrida, kakor bi mu šlo za to, da ne bi nepričakovano zbežal —in vsakokrat ga je nehote pretreslo, ker se mu je zdelo, da se križarjeve oči svetijo v mraku kakor oči hudobnega duha ali vampirja. Prišlo mu je celo na misel, da bi ga prekrižal, toda ob misli, da utegne pod znamenjem križa zatuliti z nečloveškim glasom in se izpremeniti v pošast, je začel šklepetati z zobmi in objel ga je še večji strah. Stari bojevnik, ki se je lahko sam samcat zakadil proti celim kupom, Nemcev, kakor se zakadi jastreb v jato jerebic, se , je vendar bal nečistih sil in ni hote! imeti opravka z njimi. Najrajši bi bil pokazal Nemcu nadaljnjo pot in se vrnil, toda sram ga je bilo samega sebe, zato ga je spremil do meje. Tam, kjer sta dospela do konca spihovskega gozda, je prenehalo deževati in oblaki so se zasvetili v neki čudoviti rumeni barvi. Postalo je vse svetleje in Zigfridove oči so izgubile poprejšnji posebni blesk. Toda takrat je napadla Tolima d ruga skušnjava: “Ukazali so mi” — je govoril sam s seboj — “naj spremim tega steklega psa djo meje, torej sem ga tudi spremil; toda mar naj odide ta rabelj mojega gospoda in njegovega otroka brez maščevanja in kazni in mar ne bi bilo Bogu CHICAGO, ILL. SCANDINAVIAN AIR LINES SYSTEM Starting direct Chicago to Europe service April 1. For complete inf. Call HA 7-4200. (56) REAL ESTATE FOR SALE ROSELLE — 6 ROOM COLONIAL HOME 3 Bedrooms upstairs, All carpeted. Full basement with powder room. On 50 ft. lot with adjoining 50 ft. lot. PHONE LA 9-6526. (59) 5 ROOM BUNGALOW 2 Bedrooms, heated room in attic, 2 car garage. % block to school. Priced for quick sale. By Owner. 5730 Rockwell. Phone 434-9529. (59) STORES FOR RENT NEAR BUSY INTERSECTION 3000 Block and Lincoln Av. Single store. — Unheated. — Reasonable. Call LO 1-5080. (59) prijetno in drago darilo, če bi ga pobil? E j! Ali bi ga ne pozval na smrt? Sicer nima orožja, toda za eno miljo daleč v graščini gospoda Varči-na mu dajo vsaj kak meč ali sekiro, pa se bo z njim bojeval. Ako Bog da, ga prevrnem, a potem ga nabodem, kakor je treba, in zakopljem njegovo glavo v gnoju!” Tako je govoril sam sebi Tolima, po-meljivo gledal na Nemca in jel migati z nosnicami, kakor bi bil že zavohal svežo kri. In težko se je moral boriti s to željo, težko se krotiti, toda j šele ko je pomislil, da Jurand : ni daroval življenja in svobo-‘de le do meje in bilo bi ničevo ■gospodovo sveto dejanje in bi se zmanjšala njegova nebeška !nagrada, se je naposled premagal, zadržal konja in rekel : “Glej, tu je naša meja in do vaše ni daleč. Potuj svobodno ; ako te ne zadavi tvoja j vest in te ne doseže blisk bo-jžji, ti od ljudi ne grozi nič!” In po teh besedah se je obrnil, oni tam pa je odjezdil naprej z neko divjo okamene-lostjo v obrazu, ne da bi bil odgovoril le besedo, kakor bi sploh ne bil slišal, da, ga je kdo ogovoril. In jezdil je dalje že po bolj široki poti, kakor bi bil pogreznjen v sen. Nevihta se je pretrgala za kratek čas in tudi razjasnilo se je le za malo časa. (Stemnilo se je iznova tako, da bi dejal, da je padel na svet večerni mrak, in oblaki so se' supstili nizko, skoraj tik nad gozd. Z neba je prihajalo zlovešče bobnenje in nekako nestrpljivo sikanje in tuljenje gromov, ki jih je še obvladal angel nevihte. Toda strele so že vsak hip s slepečim bleskom razsvetljevale grozno nebo in prestrašeno zemljo in takrat je bilo videti široko LEP POGLED — Skakalec leti z velike smuške skakalnice v Garmisch-P ar t en kirchnu na Nemškem. Brez dvoma ima lep pogled na spodaj zbrane gledalce, pa tudi skrb, če bo srečno pristal med njimi. sredi samotnega jezdeca konju. Zigfrid je jezdil pol pri zavesti, mučila ga je j prišlo do neke točke, da je vročica. Obup, ki mu je grizel vse naokoli njega le noč in h dušo od Rotgierove smrti, zlo- kateremu čini, ki jih je storil iz mašče- iti. vanja, žalost, strašni prividi, grizenje vesti so njegovo pamet že zdavnaj tako izmučili, da se je le z največjim naporom boril proti blaznosti; a včasih se ji je celo vdajal. V zadnjem, času spet muke na potovanju pod trdo Čehovo roko, noč, prebita v spihovski ječi, in negotova usoda, nad- pa vendarle mora “Pojdi! Pojdi!” mu je na mah zašepetal v uho neki glas. A on se je obrnil —in ugledal smrt. Sama v podobi okostnjaka, sedeč na konjskem okostju, se mu je približala, bela in šklopotajoč s kostmi. “Ali si ti?” je vprašal kri- vse pa ono nezaslišano, skoraj i žar. nečloveško dejanje milosti in usmiljenja, katero ga je naravnost prestrašilo — vse to ga je potrlo do kraja. Včasih so v njem otrpnile in zastale misli v taki meri, da je popolnoma izgubil spoznanje, kaj “Da. Pojdi! Pojdi!” Toda v tem hipu je opazil, da ima na drugi strani tovariša: streme ob streme je jezdilo neko bitje, podobno človeku, a z nečloveškim obrazom; glavo je imelo živalsko, se z njim dogaja, toda potem'g stoječimi ušesi, dolgo, koni-ga je vročica zbudila in hkrati často in pokrito s'črnimi ščetinami. “Kdo si?” je zaklical Zigfrid. ; A namesto da bi mu odgo-jvorilc, mu je pokazalo zobe in začelo gluho mrmrati, i Zigfrid je zaprl oči, toda i ta ko j je zaslišal še hujše šklo-jpotanje kosti in glas, ki mu 1 j c govoril naravnost v uho: i “čas je! čas je! Podvizaj se! Pojdi!” I In on je odgovoril: “Saj grem! . . .” Toda ta odgovor mu je prišel iz prsi, kakor bi ga bil dal nekdo drug. Potem pa je, kakor bi ga gnala neka neodoljiva notranja sila, skočil s konja in potegni! z njega visoko viteško sedlo, a nato uzdo. Tovariša sta tudi razjahala in ne da bi ga zapustila le za trenutek, sta ga odvedla s srede ceste n,a rob gozda. Tam mu je črna pošast pripognila vejo in mu pomagala, da je privezal nanjo jermen. “Podvizaj se!” je zašepetala smrt. “Podvizaj se!” so zašumeli neki glasovi v vrhovih dreves. Kakor v snu je potegnil jermen skozi zapono, napravil zanko, stopil na sedlo, katero je bil poprej položil pod drevo, in si dal zanko okoli vratu. “Odpahni sedlo! ... Že! 'ČLEVEL^D,'a" “malToglasi-” Sobe se odda štiri sobe oddamo spodaj, vse prenovljeno, v Collinwood-ski naselbini, starejšim ljudem. Kličite pred 2:30 pop. IV 1-3157. (57) Naprodaj Lastnik prodaja zidano (tapestry brick) hišo, 5 velikih sob, garaža iz cementnega bloka, 50x200 lot. Kličite AN 1-0251. Oglejte si jo, da jo boste prav cenili. V blag spomin OB DESETI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAš LJUBLJENI SOPROG IN OČE John Novak Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 19. marca 1954. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas; srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: Sonroga MARY sinovi EDI, JOSEPH in FRANK hčeri MRS. MITZIE VESEL, in MRS. VERA GRACE s svojimi družinami. Cleveland, O., 19. marca 1964. fSifiiSilK V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE Mary Marsich ki je zatisnila svoje dobre oči dne 19. marca 1958. Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj ste od nas. dobra, skrbna ste nam bila, vdano molimo za Vas: Daj, Gospod, ji mir in srečo, daj ji večnost v milosti! Žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 19. marca 1964. I Veselja čas ... vsaki čas ... kadar odprete steklenico Stroh’s. Pokusite, kaj varjenje z ognjem napravi pri pivu. Stroh’s je lažje, mehkejše in bolj osvežujoče pivo. Čas je za dobro — hladno čašo Stroh’s — edinega ameriškega z ognjem varjenega piva. THt STROHJmWjCOMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN; Aa!” j Z nogo odpahnjeno sedlo se je zakotalile za nekoliko korakov ■ tr-rmoaiijic ucu-j—/ —o--------- Oklahoma pomeni v jezi' in telo nesrečnega! ku Indijancev “dežela rdečih križarja je težko obviselo. : ljudi”. FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: RIB STEAK m iti. BOILED HAM 99c lb. STEAK PORK 49c Ib, PORK CHOPS CENTER CUT 75t lb. NAROČITE ŠUNKE ZA VELIKONOč SEDAJ V BLAG SPOMIN OB OBLETNICAH SMRTI \ NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN LJUBE MATERE Jok Zaller Frances Zalier ki je umrl 4. januarja 1949. Čas beži v naglem teku, dolga leta so minula, ko smo žalostni, v joku. Vajina trupla v grob zasuli. ki je umrla 19. marca 1953. Čas beži, a rane nam ne celi, spomini vedno nam hite k Vama, naša ljubljena, in nove nam odpirajo solze. Žalujoči: OTROCI Cleveland, Ohio,; 19. marca 1964. DOBER TEK — Čuvar v akvariju na Coney Island Arthur Heine krmi redkega belega kita. NEPRIČAKOVANA ZAVORA — Tovorni avto je vozil mirno po cesti, ko je nepričakovano zadel na stopnice, ki so visele ob poslopju kot zasilni izhod v slučaju ognja.