204. številka.
Ljubljana, v sredo 6. septembra.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan ive^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za bjnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje 6e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se tzvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". Up ravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
XV. občni zbor slovenskega učiteljskega društva.
V Ljubljani 5. septembra.
Po slovesnej sv. maši, pri katerej so peli pevci 8V. Jakoba cerkve pod vodstvom g. Bel ar j a res izborno lepe pesni, pričel se je v dvorani ljubljanske čitalnice XV. občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Navzočnih je bilo do 70 učiteljev, mej njimi zastopniki slovenske Spodnje Štajerske in slovenske Istre.
Predsednik  slovenskega  učiteljskega društva gospod Govekar prične zborovanje sledečim go vorom:
Slavni zbor! Čestiti gospodje družabniki! Mili tovariši! Sedmi pot zvrševati mi je častno nalogo, predsedovati našemu društvu, kateremu je vzvišena in lepa naloga, podpirati narodno slovensko ljudsko šolo. Pozdravljam Vas tedaj prav toplo iz vsega srca, Čestiti udje našega društva in Vas vse prijatelje in pospešitelje narodne omike in prosvete v soglasji z vsem odborom. Brez dvombe je osobito za nas učitelje lepa korist, da nam podaje vedna sprememba let blagodejno priliko, da nas tako rekoč sili, nekoliko postati v naglem tiru posvetnega preiskovanja in delovanja in nam je mogoče svoj pogled presojevaje obrniti v preteklost in bodočnost. Bodi si naše razmerje na zunaj, kakor tudi naše delovanje v ožiem krogu, vselej naj nam bode v takih trenutkih več ostrega opazovanja, kar nam bode gotovo samospoznanje pospeševalo ter za bodočnost oživljalo dobre sklepe in nam tako pri našem važnem in težavnem stanu vsestransko mnogo koristilo. Kakor znano, bilo je vedno naše geslo: Narodna omika na kerščanskej podlagi, — temu se do zdaj nijsmo izneverili, pa se tudi zdaj in v prihodnje nečemo!
LISTEK.
Notranja delavnost Petra Velikega.
Po Solovjevu in drugih spisal J. S tek lasa. (Dalje.)
6. Zakonodavstvo. Nezadovoljen z zakonikom carja Alekseja Mihajloviča, je hotel Peter sestaviti nov zakonik, kateremu je imel biti za podlago švedski zakonik; oddelki švedskega zakonika, ki nijso bili za ruske odnošaje, morali so se zame-niti aH s starimi iz zakonika carja Alekseja ali pa z drugimi novimi. Ali le-ta namera Petrova se nij izpolnila. Odnosno muk je Peter odredil, da se nij-majo rabiti v zlo, ne rabiti jih pri malih prestopkih; pravež je bil zamenjeu s progonstvom v državne delavnice. Ker je poprejšni običaj, držati dpvojke v zaprtiji, ter nepokazivati jih ženinom do same svatbe bil vzrok družinske nesloge, odredil je Peter, da imajo biti šest tednov pred svatbo zaroke, posle katerih more svatba še lehko odpasti, če se jeden drugemu mej tem časom ne dopade; starši ali varuhi so morali priseči, da nečejo siliti svoje otroke proti njihovej volji v zakon; tako so morali priseči
Vzgojevti hočemo kot pravi narodni učitelji, ki dobro razumemo svojo vzvišeno nalogo, našo mladino krist-janski ter želimo vzrejati pravih, zavednih in zvestih narodnjakov, ki bodo vsikdar visoko spoštovali vero, dom in cesarja.
Da je bil namen in prizadevanje našega društva, koristiti narodnim učiteljem in s tem narodnej šoli, vsikdar pravi, smemo danes z zadovoljnostjo pripoznati, ker uže vidimo, da se to, kar smo zmi-rom trdili tudi nekako javno priznava; da se naš glas nij prezrl in se nekatere naših opravičenih želj hočejo dejansko izvrševati, Upajmo, da bode v pri hodnje še bolje! Za to je pa potrebno, da kot modri in pravi narodni učitelji vedno vse svoje stanovske dolžnosti natanko spolnujemo, ne pozabivši besed pokojnega Slomšeka, ki je rekel: „Brez božje pomoči in vladarjeve milosti je vse naše prizadevanje brezuspešno!"
Prosim tedaj, da prej ko pričnemo zborovati, z menoj v duhu pravega rodoljubja iz svojih zvestih učiteljskih src našemu presvitlemu cesarju Franu Jožefu L, čegar premilostljivej skrbi se je zahvaliti povzdiga in napredek današnje ljudske šole, zi-kličete trikratni: Živio, Slava!
(Zbor navdušeno pritrdi).
Učitelj g. Brezovnik: Slavni zbor! O priliki Blei\veisove svečanosti je rekel slavni Šenoa, du Hrvate in Slovence loči le voda Sotla, kri pa nij voda; tedaj je vaša kri, naša kri. Isto smem tudi jaz kot slovenski Štajerec k Vam Kranjcem reči: nas loči Sava, a naša kri je vaša kri in narobe. Olj -sko učiteljsko društvo je mene izvolilo, da oticijelno zastopam isto pri občnem zboru slovenskega učiteljskega društva. Zagotovim Vas čestiti gospodje, da, akoravno mnogokrit uže izvoljen zastopati naše društvo, me je posebno razveselila ta izvolitev, biti nositeljem srčnega pozdrava štajerskih učiteljev slo-
tudi gospoda, odnosno podložni njihovi ljudje. Za-branjen je bil strašni običaj, po katerem so babico novorojena možka spovilčeta pomorile. L. 1721 je izdal Peter ukaz: »Trgovina z ljudmi ima prenehati; a če ne more kje popolnem, ima se prodati le cela obitelj, a ne posamezni, kakor živina, kar se na celem svetu ne dogaja".
7. Uprava. Najvišje upravno veče za Petra je bil senat, urejen 22. febr. 1. 1711 od osem členov; vsem je bila zapovedana pokornost senatu, kakor samemu carju; dolžnosti senata, po misli Petra, so bile Bledeče: vselej nepristranska sodba ; paziti na izdatke; skrb za povečanje dohodkov; gledati, da služeči ljudje ne beže pred službami. Zraven senata je bil general-prokuror; brez njegovega soglasja nij imela nobena odloka senata vrednosti; v vseh važnih in zamršenih slučajih mu je bil odmerjen osemdnevni rok in v tem času se je mogel posvetovati s pa metnimi ljudmi; če se pa še potem nij mogel s senatom sporazumeti, potlej pa je bila stvar predložena na previšnje rešenje. Senat je moral izbirati nadhskala, Človeka dobrega in umnega, naj bo uže iz katerega koli razreda činovniškega; nadfiskal je i moral tajno nadgledovati vse čine, ter opazivši [ kakšno zlorabo, poklicati krivega pred senat; vsaka
venskemu učiteljskemu društvu in upam tudi pospe-šiteljem občnega združenja slovenskdi učiteljev, ki mora biti cilj in smoter vsacega narodnega slovenskega učitelja, komur je narodnost res kaj mar, ki je ne nosi samo na jeziku. Jaz želim, da se združimo slovenski učitelji, ki smo zdaj razdeljeni v toliko različnih taborov, v jedno samo slovensko učiteljsko društvo, kot močno falango, ki bi nas pri vela do konečne vseobčne zmage narodne ideje. Zato pa je treba, da se slovensko učiteljsko društvo rcorgaui-zuje in da dobimo v „ Učiteljskem Tovariši" še bolj čvrst in neustrašljiv list, kot zdaj, ki ne bode učitelje samo učil, kako se imajo obnašati v šoli, nego tudi kako izven šole, kajti učitelj ne sme imeti druge politike, nego njegov narod in mora delovati z narodom. Pričnimo tedaj složno skupno delovanje po besedah Jurčičevih: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen"; preroimo slovensko učiteljsko društvo in ustanovimo si v »Učiteljskem Tovariši" list za slovenske učitelje, potem se bode spolnilo, kar je pel Preradovič: „Zora puca, bit če dtina!" in prvi naš slovenski pesnik Prešerin: „ Vremena bodo Kranjcem se zjasnila!" (Dobro! Dobro!)
Nova bomba.
Pod tem naslovom prinaša včerajšni „Pozor" naslednji članek:
„V zdanjej dobi bomb se skoro nij čuditi, da je c. kr. namestnik v Trstu Depretis vrgel novo bombo v slovanski svet. Naš včerajšni telegram iz Trsta naznanja nam na kratko, da je preložena svečanost blagoslovljenja zastave delavskega podpornega društva na 24. dan t. m. Da nam nijso prijatelji iz Trsta natančno poročali o tem, kar se je prej godilo za kulisami, ne bili bi razumeli iz lapidarnega telegrama, po kom in zakaj je svečanost preložena, ako se pravi:  „zaradi prihoda presvitlega cesarja".
provincija in vsako mesto je imelo svojega (iskala, ki se je mogel izbirati tudi izrnej trgoveev. Senat je  sodil  o državljanskih stvareh.   Za preiskovanje političnih prestopkov je bila urejena tajna kancela-rija.   Važneji čini pa so se predajali višjej sodniji. Mesto poprejšnih  prikazov (uredov) so bile urejene po nasvetu znamenitega filozofa Leibnica kolegije, sestoječe  od   predsednika,   dveh podpredsednikov, štirih sovetnikov in štirih prisednikov.   Kolegije so bile: izvanjskih zadev,   vojaška, admiralska (upravljajoča z mornarico), kamer-kolegija in štats-kolegija (upravljajoča z državnimi financami),, justic-kolegija, votčinaja-kolegija,   manufaktur-kolegija, berg-kole-gija (!), komerc-kolegija. L. 1715 je zapovedal car priskrbeti  vsa prava  in uredbe danskih kolegij in njihovo gospodarstveno urejenje;  zadobivsi ta pravila, je uvidel, da se ne bode dalo samo po knjigah delati, ker vse okolnosti in odnošaji nijso bili nikdar po knjigah popisani.  Radi tega so bili potrebni pri teh uradih izkušeni ljudje,  katerim bi bilo poslove pri kolegijah opravljati uže navada; in glej, on je poklical tuje učene juriste, v vsako kolegijo po jed-i nega.   Le-ti tujci bo morali opravljati svoje službe s pomočjo tolmačev, — strašna neudobnost! Da bi pomogel,  naložil je Peter ruskemu rezidentu (po-
Vsak se bode vprašal, zakaj ne bo te svečanosti zaradi prihoda Nj. Veličanstva v 10. dan septembra, ko pride Nj. Veličanstvo stoprav 17. t. m. v Trst? Zakaj bi te svečanosti ovirale ali izključivale druga drugo? „Delavsko podporno društvou želelo je v istini, da se poveliča zdanja slavnost in s tem da se poveliča spomin na zgodovinski moment, ko je Trst pridružen bil Avstriji. Slovensko delavsko društvo navdahnjeno bilo je najlojalnejim duhom dina-BtiSkim, ko je sklenilo to svečanost. To je pokazalo pri izboru pokrovitelja in kume. A prijateljski dopisi iz Trsta javijo nam, da je namestnik Depretis tudi pri tej priliki hotel pokazati svoje ueprijatelj-stvo do Slovanov. On je to izjavil odposlancem društvenim.
Depretis poklical je namreč predsednika društvu g. Dolenca ter mu izrazil željo, naj se slavnost preloži, ker bi ne bilo lepo, da ima društvo svečanost, da trosi novce in daje povod tudi drugim iztro-šiti se, da bode slavnost vzprijema Nj. Veličanstva slaba. — Ko je predsednik to bombo prinesel v odbor, napotilo se je iz njegove sredine poslanstvo, katero naj bi Depretisu povedalo, da navedeni razlog ne velja, ker bi ta slavnost dokazala, da je v Trstu varnost, red in mir, kar bi na vsak način privabilo tudi tacih obiskovalcev, katere je preplašila irreden-tovska zločesta bomba. Ta slavnost bi tedaj služila v še večji sijaj in mnogobrojnejše obiskovanje Trsta tiste dni, ko pride Nj. Veličanstvo. — Zastonj, — Depretis veli: Vi ste poklicali vsa društva iz Slovenije, Hrvatske in Trage; to je demonstracija! Za take demonstracije vi ne morete rabiti imena svojega visokega pokrovitelja. Jaz sem prijatelj Hrvatom, a tudi tam je vsakeršnih elementov in — oni spadajo v drugo državo! In Čehi, kaj imaj o oni tukaj!
Tedaj čujte Hrvati, vi ne spadate v državo preslavne dinastije habsburško-lorenske. In ko bi spadali, — ste vi Slovani, kakor Čehi, in uže zaradi tega ne spadate sem!
In ker je Depretis razven tega izrazil se, da on ne more jamčiti za mir, da ne potrdi programa; ker je naposled naglašal, da se svečanost mora preložiti z ozirom na Nj. Veličanstvo, nij odbor mogel nič druzega, nego odložiti jo na 24. t. m.
No, kakor vidite, je ta preložitev prisiljena. Depretis hotel je svojemu neprijateljstvu proti Slovanom dati duška in to se mu je posrečilo, ker ima oblast v roki. Je-li pa tako postopanje na korist državnej ideji avstnjskej, to naj določi grof Taafie."
Politični razgled.
ion «uij dežele.
V Ljubljani 0. septembra.
V Hiiclapešti se zberejo, kakor se ofici-jozno poroča, 20. septembra avstrijski in vsi skupni ministri v posvetovanje, da ukrenejo budgetni predlog za prihodnje delegacije.
Iz Prage: Pri volitvi za deželni zbor v okraji Kraljedvor-Nachod zmagal je mladočeh dr. Tyr8 z 413 glasovi proti kandidatu staro-českega kluba Tichy-ju; poslednji dobil je 226 glasov.
Minister dr. Pražak sprejel je mej drugim tudi deputaciji društva „Akademicky čtenaf-sky spoleku in društva čeških juristov nVšehrd", kateri sta mu v imenu Čeških dijakov predložili svoje želje, tikajoče se ministerske naredbe od dne 29. junija t. 1. — Minister jima je odgovoril, da bojazen glede nasledkov one naredbe nikakor ulj vtemeljena, da želi češki univerzi najboljši vspeh, ter da pričakuje od dijakov iz Moravske, da se bodo novega zavoda mnogobrojno posluževali.
Posredovanje črnogorskega kneza pri dunajskej vladi, naj bi se vsem beguncem v Crnej gori podelila popolna amnestija, ostala je brez-vspešna, ker vlada povdarja, da so mej njimi ljudje, ki so se vdeležili prostih zločinov. — Glede odškodovanja Črnegore za njihovo vzdržavanje (okoli pol milijona for.) pa je vlada določila, da dotične dogovore vodi nadalje minister-rezident Thommel. — Iz okraja Foča, iz novopazarskega sandžaka in iz Črnegore se begunci vedno še vračajo; v dan 24. avgusta došlo je zopet 400 prebivalcev doline Sutjeska iz Črnegore domov.
Viiaitjc države.
O I i;i|><u: Vsi boji mej Angleži in Arabi-jevo vojsko vrše se izza pet tednov  sem le za ka nale s pitno vodo.   Arabi ve dobro,  da napravlja Angležem s tem, da jim odvzame pitne vode, več sitnostij in težav,  kakor če bi jih premagal v posameznih bitkah. Najprej se je šlo blizo Aleksandrije za kanal Mahmudieh, kateri  preskerbuje mesto s pitno vodo.   Arabi ga je dal zajeziti in se utrdil z obkopi pri Kafr-el-De\var-u, od koder ga Angleži nijso mogli pregnati ter so bili potem pri-morani iskati si pri Suecu novega pota proti Kahiri. Ondukaj so, kakor uže vemo, Egipčani ravnali jed-nako. kakor  pri  Aleksandri ji.   Arabi  dal  je pri Šalufu jeden del kanala Ismajlija zajeziti in ko so ga Angleži od ondot pregnali, storil je isto pri mestu Nefiše in pozneje nad Ramzes-om. Ko so se pa Angleži polastili Mah za me, našli so vodo z mrtvimi trupli in  drugo  nesnago tako one-čisteno, da je nijso mogli rabiti in — utrujeni kakor so bili — morali so do druge /atvornice pri Kas-sasinu,  da  bi  si vsaj to ohranili.   Tam je bila zadnja bitka,  o katerej smo uže poročali. — Angleži so se zdaj tudi  vtaborili pri Kassasinu in pričakujejo škotske brigade. — Vlada angleška je sklenila urno 5000 mož v Aleksandrijo poslati, da bode brigadir geneial Wood v stanu, ako treba poveljniku Wolseley-u v pomoč priti. — Govorilo se je,  da Arabi paša nijma pravih vojskovod-jevih zmožnostij.   Priznavati se sicer mora, da on nijma znanostij in študij  kacega modernega evropskega generala.   Vendar  pa se lahko vpraša, bi li mogel  takšen general v Egiptu to doseči, kar je Arabi do zdaj uže storil? Šest tednov je še le, odkar si je ta  priprosti  polkovnik usarpiral vrhovno poveljstvo pgipčanske vojske, in danes daje dosti opraviti najboljšemu generalu Britanije. Wolseley, kateri je hotel v 14 dneh po izkrcanji vojske pri Aleksan-driji biti uže v Kahiri, je po prrtečeuih teh dnevih zdaj primoran, klicati si  pomoii rezerve iz Anglije in Indije. To je pač najboljši dokaz organizatorične zmožnosti in vojskovodne sposobnosti Arabijeve.
Dopisi.
Iz laklega 4. septembra. [Izv. dop ] Mej številnimi Naklanci, ki bo v raznih odličnih stanovih vspešno delovali in še delujejo v prid človeštvu in narodu, se blesti na prvem mestu ime pokojnega tržaškega škofa dra. Jarneja Legata. Njegovo telo počiva sicer daleč tam na obalih jadranskih, ali spomin njegov živi v srci njegovih rojakov. Priča temu je krasni spomenik njegov, ki po prizadevanji preč. g. župnika-zlatomašnika A. Zamika diči evan-geljsko stran prezbiterija naklanske cerkve. Doprsni kip Legatov, stoječ v črnem kamenitem obločku, je iztesal v naravnej velikosti od kariranega marmelja naš slovenski umeteljnik g. Fr. Zajec, čegar mojster-sko dleto je postavilo dozdaj uže tri vladike slovenske: Wolfa, Slomšeka in Legata. Pod kipom se bero na 8ivej marmeljnatej plošči (delo g. Tomana iz Ljubljane) te-le vrstice:
Hvalimo slavne može*! (Eccl. 44.)
Dr. Jarnej Legat, škof tržaško-koparski, nj. svetosti prestolni prisednik, nj. c. kr. velič. tajni svetnik, vitez železne krone II. reda itd., roj. 16. vel. srp. 1807 v Naklem hiš. št. 35, mašnik posvečen 19. kim. 1831, bivši profesor dogmatike v Gorici, škofijski kancelar v Trstu, župnik pri M. D. V., svetnik c. kr. vlade v Bened-kab, l. 1846 postal škof v Trstu, umrl po 2 8 letnem
višjem paatirovanji 12. svečana 1875. Postavili sorodniki, častilci in prijatelji o pastirovanji in s sodelovanjem župnika A. Zamika 1882.
Preteklo nedeljo 3. t. m. ob 10. uri zjutraj stopi na lečo naklansko veleč. g. vodja in profesor Toma Zupan. Zavesa pade iznad spomenika in g. govornik poveličuje pokojnega slavijenca z izbor-nima rekoma:
„Dol%an nij sam6, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan,"
in:
„Tvrd bodi, neizprOsen, mož jeklen!" S krepkimi besedami narisa pot njegov iz borne rojstvene hiše naklanske do sijajne stolice tržaške in do še slavnejšega prestola nebeškega; našteva zasluge njegove za cerkev, ki sta jih s prečastnim odlikovanjem priznala celo cesar in papež; povdarja mej drugim zlasti dva velečina ranjcega škofa Legata, ki ju je storil za narod naš in ki ju mora hvaležno omenjati bodoči zgodovinar slovenski; za-ukazal je namreč pokojnik, naj se po vseh cerkvah tržaških razven jedne v starem mestu pridiguje poleg italijanščine tudi slovenski; velel je svojim italijanskim bogoslovcem, naj se nauče slovenski ali hrvatski, sicer jih ne posveti. Prostor ne dopušča, da bi omenjal vseh tehtnih besedi, s katerimi je g. govornik vzpodbujal naše župljanc, da posnemajo I slavnega rojaka v odločnosti in zares gorenjskej je-' klenosti ; samo to omenjam, da je vsa Blovesnost, ki
slancu) na avstrijskem dvoru, da bi pridobil zanj pisarjev izmej Čehov in Moravanov, ki so se mogli kot Slavjani hitro ruski naučiti; predloženo je bilo tudi švedskim vjetnikom, ki so se naučili ruski jezik, stopiti v državljansko službo pri kolegijah. Da bi pa pripravil sposobne izvršitelje za kolegije, bilo je poslano 1. 1716 v Kenigsberg do 40 mladih ljudij učit se potrebnih stvarij.
Vojvode in einovniki po mestih, posebno v oddaljenih mestih, so znali po poprejšnjej navadi činiti velike krivice,  pobirati hude davke in celo pleniti. Peter je gledal na to, da 8e oblastni upravitelj ne meša v posle sodnijske, kakor je bilo poprej, ter so zatorej v važnejih mestih bile urejene uadvorne sod nije.   Da bi povzdignil  obrtnost,  trgovino, povečal blagostanje mestnim prebivalcem, smatral je Peter neobhodno potrebnim osloboditi jih oblasti vojvod-ske. Radi tega je bilo 1. 1699 v Moskvi zapovedano kupcem in obrtnikom voliti si po volji izmej sebe zastopnike, od katerih je imel biti jeden pomesečno predsednik; mesto njihovega zasedanja se je zvalo večni c a; prebivalci pokrajinskih mest, če so se ho teli osloboditi vojvod in drugih činovnikov, mogli so biti zastopani po izbranih ljudeh v zemaljekih
z ban.   Leta 1720. so bili v važnejih mestih urejeni  magistrati,  ki so imeli svojega predsednika in zastopnike,   izvoljene izmej mestjanov; v važnih zadevah  so  magistrati   večali  z  mestjani prvega in druzega razreda.   Vsi mestni magistrati so bili podložni glavnemu magistratu; ki je bil zopet podvržen senatu ter bil sestavljen od članov petrograd-skega mestnega magistrata, mej katerimi je bila gotovo polovica samih ptujcav; predsednika je imenoval sam car. Glavni magistrat je moral pospeševati obrtnost in trgovino;  smrtne obsodbe,  izrečene po mestnih magistratih, se nijso mogle izvesti brez po-tvrde glavnega magistrata,  ki je rešaval tudi vse druge zadeve, katerih aijso mogli dovoljno razpraviti v mestnih magistratih, rešaval je prepire mej magi Btrati in mestjani, potrjeval člane izbrane v mestne magistrate, poročal senatu o stanji mest ter kolegi jam o obrtnosti in trgovini.
Peter je razdeil vso državo na dvanajst gu bernij; gubernije sc bile potem razdeljene na pro viucije, katerih je lilo 43. Z gubernijami so upravljali guberuatorji ir podgubernatorji, s provincijami vojvode.   Gubernaor nij mogel rešiti nobene stvari brez soglasja zemeljskih sovetnikov, ki so bili izvo
ljeni izmej dvorjanov; gubernator, po misli Petra, nij bil vlastitelj v guberniji, nego samo predsednik v svetu zeraaljskih večnikov.
8. Vojaštvo. Vsi v popisu navedeni so biH vojaškej dolžnosti podvrženi; kupci so se mogli odkupiti za 100 rubljev. Bolji ljudje so se jemali v gardo, ki je bila šola za dvorjane: dvorjanin, ki nij služil v gardi, nij mogel postati častnik. Plačo pa je dobivala vojska nekaj v denarjih, nekaj  pa v hrani. Za morsko službo pa so jemali maloletne, posebno deco pomorskih vojakov; od novincev pa so izbirali one, ki so stanovali na morskih bregovih, ali pa okolo jezer in pri velikih rekah.   Bile so urejene tudi pomorske šole, a učenci so se navadno po dovršenih naukih pošiljali na trgovske ladije, da se iz-vežbajo. Kopnena, redovita vojska je brojila 180.000 mož; mornarica pa je štela 48 linijskih ladij in 800 malih bark.   V nadčastniško službo nij bil nobeden drugače povzdignen, nego po izboru in zasvedočenji vseh Častnikov polka; mej štabne častnike pa po izboru in zasvedočenji   generalov in častnikov vse divizije.
(Dalje prih.)
se je zvrSila z veliko av. mašo, katero je daroval netjak raojeega škofa preč. g. prof. Ivan Legat, napravila blagodejen vtis na naše ljudstvo.
Iz Krope 4. septembra. [Izv. dop.J Naš oče Župan iz abrahamove dobe, (tako bi vsak sodil po njegovih duSevnih zmožnostih, če prav na zunanjost ne pogleda) je tako obtičal na smolnem stolu občinskega vladanja, da ga uiti opomin c. kr. okraj, glavarstva ne omaje, pripraviti volitev občinskega odbora in sposobnejšega župana. Tedaj oče župan, požurite Be no Vam prijetno županovanje uže jedenkrat odložiti in razpisati volitev, kar bi se moralo uže davnej zgoditi. Ti pa Kropa, ki ne zaostajaš z vedami in pridnostjo, spoznaj važnost, po-Btaviti na krmilo moža žeieznega značaja, da bo prisegel poštenej nevtrudljivosti in delavnosti na svojo vest, ne na drugih. Za Boga, kako more človek kako stvar podpisati (ali podkrižati), ako ne ve, kaj so ti črni oblaki na belem papirju; zanašati se na druge, kaj mu povejo, kaj mu dajo podpisati bi se jaz ne hotel.
Možje! postavite se, rešite trg sramote, da so skozi tri leta nosile naše prošnje, spričevala itd. sramoten križec, namestu poštenega podpisa.
Možje! Vaša je odgovornost, ali ne vidite potrebe — in kaj vse nevtrudljivo delaven župan ne doseže, ako prosi in je vztrajen,  naj  bo uže za ola gor občine ali milega nam naroda?   Ali ne vidite, kaj je storiti? ali ne vidite obrta, kako propadamo in kako se vijemo pod težo  novo  povikšanega hišnega davka in nič se nij storilo dokazati, prositi, da mi ne moremo  plačevati  toliko od hiš, kakor meščanje. Tisto pač, če se je komu breme obtežiti moglo s kakšno ovadbo, plačati globo po 5—10 gl., (da ne rečem iz sovraštva) naj je bil uže potem dim nik malo skrivljen ali premajhen; pa kaj čem takih rečij velik broj naštevati! V tej delavnosti bi mu naš spas;telj rekel: ti služabnik več storiš, nego je treba.
podpredsednik baron Goedel poroča o svojem delo vanji v državnem zboru. 8. Sklep. — Ker je to društvo za ves spodnji Štajer velevažno in neobhodno potrebno, nadejati se je mnogo udeležencev, katerim je tudi prilika dana zvečer udeležiti se veselice v čitalnici.
— (Od sv. Križa pri Slatini) se nam piše: Gospod Spectabilia, pri sv. Križu na Štajerskem rojen, je v ^Slovenskem Narodu" št. 199 od 31. avgusta t. 1. v listku „domači pogovori" marsikaj zanimivega in resničnega o Križevčanih povedal; vender na koncu pisma mu je spodletelo; zvedel in poročal je nekaj neresničnega. Opravičuje se sicer sam, da ne veruje, česar piše, in če bi resnično bilo, da se v njegovi rojstni fari nemško po leti pridiguje, bi se močno sramoval in o tem molčal,  kar mu radi verjamemo.   Da bi pa  gospoda Spectabilisa, kateremu  tukajšne razmere nijso prav znane, hudobni jeziki mu pa resnice nijso povedati hoteli, sitni dvom preveč ne mučil, noj bo pomirjen in prepričan, da se čez celo leto, po leti in po zimi, če je na Slatini kaj  nemških  gostov ali ne, če kateri Kri-ževčan kaj nemščine tere ali ne, vernemu slovenskemu ljudstvu v vseh cerkvah križevske fare v slovenščini pridiguje in božji nauki slovensko razlagajo. Križevska duhovščina.
letu, ako jo ne bodo jeli uničevati, pridelali jako malo kuruze in prosa, kar bi bila velika nesreča za tamošnje gospodarje, ker v litijskem okraji raste mnogo lepe kuruze in sicer na taki zemlji, katera je drugim rastljinam manj ugodna.
Konečno vprašajmo še, kako bi bilo mogoče znebiti se tega škodljivca in odvrniti pretečo nesrečo. Odgovor je kratek: Vse kuruzno in proseno strnišče naj se pridnoporujeinsežge; dobro bi bilo, da se tudi prazni sterži, kuruzna stebla in prosena slama uniči. Treba je pa neobhodno, da store to vsi gospodarji; slavno litijsko županstvo postopati moralo bi v tej zadevi strogo. Upajmo da so gospodarji nesrečo uže spoznali ter bodo mrčes o pravem času uničevali, da se še v druge sosednje kraje ne naseli. Saj vsak pameten človek se preje brani, predno mu voda v grlo t*»če, ker potem je prepozno. E. Kramar.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) daroval je za popravo cerkve in zvonika v Šmartnu pod Šmarno goro in za nov zvon 150 gld.
— (Interpelacija.) V jutršnjej seji deželnega zbora kranjskega bode g. dr. Vošnjak stavil interpelacijo na vlado, je-li je nij volja, namestu sedanjih 11 šolskih nadzornikov nastaviti samo tri ali štiri za vso Kranjsko. V jednej prihodnjih sej stavila se bode tudi interpelacija zaradi delovanja nemškega „Schulverein-au.
— (Iz Medvod) se nam piše 5. t. m.: Nijsta še minula dva tedna, kar so Goričane vzprijele gosta, čegar ime slovi po vseh slovenskih pokrajinah in še Čez nje. Naš pesniški prvak g. Gregorčič se je v družbi z g. prof. T. Zupanom poklonil knezoškotu g. Pogačarju. S toplimi, iz srca govorjenimi besedami mu je pri obedu napil g. vladika. Solze so polile pesnika, tako ga je ganilo visoko priznanje; vzpel se je k višku in glasila se je iz ust njegovih napitnica, nenavadna: privreli so divni verzi iz dna čuteče duše njegove g. knezoškofu v odzdrav. Tako sta se našla dva blaga sorodna si duhova. Bog daj, da bi se vez, ki ju druži, nikdar ne pretrgala, temveč ožja in ožja prihajala v prid in slavo Slovenstva. Da se to zgodi, temu porok so nam biser-solze pesnikove.
— (Vojaška godba) 26. pešpolka Veliki knez Mihael svira jutri zvečer ob 6. uri pod Tivoli.
— (Petindvajsetletnico) svojega službovanja praznuje danes 15 učiteljev v Šmartnu pri Kranj i. Ob 10. uri je bila sv. maša, potem pa skupni obed na Gaštaji. Muogo učiteljev, tudi ne-jubilantov, šlo je nalašč iz Ljubljane svojim tovarišem čestitat.
— (Slovensko društvo v Mariboru) ima v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani g. Wiesthalerjeve gostilne „zur Stadt Wien" svoj prvi občni zbor z naslednjim programom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Vzprejem novih dru-štvenikov. 3. Politične razmere in potrebe štajerskih Slovencev. Govori g. Herman. 4. Šolske razmere in potrebe štajerskih Slovencev. Razlaga g. Božidar Raič. 5. Gospodarske razmere in potrebe štajerskih Slovencev. Razlaga g. dr. Gregorec.  6. Volitev no
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 6. septembra. Deseti mejnarodni žitni somenj otvoril se je danes v navzočnosti zastopnika poljedelskega ministerstva, vojnega ministerstva, mnogobrojnih korporacij jako slovesno.   Preteklo noč bilo je 26 k radikalnim delavskim strankam pripadajočih osob po ob sežnem preiskovanji stanovanj dejanih v zapor V poročilu o žitnem somnji ceni glavni tajnil dunajske žitne in močne borse, da ima Avstro-Ogerska  13—14 milijonov meterskih centov pšenice, 22 V2 milijona rži, 3—3 7* milijonov varilnega ječmena, 2 milijona ječmena za krmo in 2—2 Vi milijona ovsa za eksport.
Umrli so v I Jiiltljani:
31. avgusta: Mana Zupančič, gruntarjeva žena, 54 let, Cesta v mestni log št. 15.
1. septembra: Pavla Valenčič, knjigoveza hči, 8 mes., Poljanska cesta št. 40, za osepnicami. — Hodvig Itajeršič, finančnega nadpazitelja hči, 26 lot, na liregu 8t. 6 za kron. tuberkulozo.
2. septembra: Marku* Kos, hlapec, 22 lot, v kaznilnici na Gradu št. I::. ulice na grad, za jctiko.
Narodno-gospodarske stvari.
Koruzni škodljivec v okraji litijskem.
Uže lansko leto zapazil je gotovo vsak gospodar litijske okolice, da kuruza nekako boleha in marsikdo spoznal je tudi pravi uzrok bolezni. Ta uzrok je mrčes katerega kmetje imenujejo črv, ker je nekoliko podoben črvu; prav za prav je pa to le gosenica malega metulja, z imenom kuruzna ali prosma vešča (Mars- oder Hirseziinsler, Pvralis sa-licealis).
Kdor si ravno v sedanjem času pregleda ku-ruzuo polje, katerega je mnogo okolo Litije, prepričal se bode žali Bog. da je povprečno polovica kuruze uže razjedeue od tega mrčesa. Nahajajo se pa tu in tam tudi njive, na katerih se dobi komaj deset koruz od sto, katerih bi se ta škodljivec še ne bil polastil.
Da bodemo znali, kako ta mrčes po kuruzi gospodari, bilo bi dobro preje popisati njegovo življenje.
Metulj je majhen in meri z raztegnjenimi perutnicami komaj 31 milimetrov ali 14 črt. Meseca julija izleže 2 do 4 jajčica,  katera posadi  na ku ruzno pa tudi proseno bil. Iz teh jajčic izleže kmalu mala gosenica, katera se zajd v stržeu, se od njega živi  ter   si   koplje   skozi  kolena   navzdol proti korenini svojo pot.   V jeseni dospč do korenine, ali   pa   vsaj   do   najspodnejšega   kolena, kjer ostane čez zimo.   Zabuba ali zaprede se pa ta gosenica še le začetkom meseca junija druzega leta. Od te gosenice  napadena kuruza postane meseca avgusta najprvo rumenkasta, pozneje rujavo-rudeč kasta,   ima na več straneh luknjice, pred katerimi se nahaja več ali munj žaganju podobnih izmečkov. Ako prekoljemo tako kuruzno bil,  najdemo v njej jedno  do štiri  sivo-rujavkastih  gosenic   s temno rujavo glavico in belkastim trebušjem, katere merijo kakih 20 do 30 milimetrov na dolgost.  Ker ta go senica razje ves stržeu, je očividno,  da Be kuru/.a preje posuši in nedo/.ori.   Tudi  napade storže ter jim razje stržen.   V drugih deželah pokončala je ta gosenica uže mnogo kuruznega polja
Jednako kakor kuruze polasti se tudi prosa in v botiški okolici blizu L;tije pokončala ga je uže muogo
Ker je ta gosenica v letošnjem letu uže dobro polovico kuruze v tem kraji razjedla ter se leto za letom vsaj dvakrat do trikrat pomnoži,  bati  se je
Meteorologično poročilo.
Barometer: Stanje haroinctrovo Je bilo v prote-čcnem meseci srednjo, in le za 0*88 nun. nižje, kot. srednje stanje vsega leta; znašalo jo namreč 734'.»2mm. in jo bilo 13krat nad-, in ISkrat pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 545 mm. nad normalom, je imel 1. avgust, najnižjo, za 4*69 mm. pod normaloin, 27. avgust; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 10*14 mm. Najvišjo v vsem meseci sploh za 6*Sl mm. nad normalom, je stal barometer 1. avgusta zjutraj ; najnižjo, za 5-65 nun. pod normaloin, 22. avgusta zjutraj; razločok mej maksimom in ininimotn sploh je znašal tedaj 12*46 mm. Največji razločok v stanji jednega dno, za 555 mm., je imel 22. avgust, najmai.jši, za 0*20 mm., 2. avgust.
Termometer: Srednja temperatura pretečenoga meseca je znašala -f 17*3 °C, to jo za 1*8 • O. podnormalom in je bila samo 4 krat nad normalna. Najvišjo srednjo temperaturo, za 4*4 °C. nad normalom je imel 14. avgust; najnižjo, za 4*6*0, podnormalom« 27. avgust; razloček moj
maksimoui in minimom srednjega stanja je tedaj /.našal 8*9°0. Najvišja v vsem meseci sploh, za L0"99O. nadnor-maloin, |e bila temperatura 14. avgusta opoludno; inijnižja, za 7'!)°('. podnormalom, 28. avgusta zjutraj; razloček moj maksimom m minimom sploh znaša tedaj 1HH°(\ Največji razloček v Btanji jednega dne, za 12*7° C, je imel 1». avg., najmanjši, za l"b'0<!., 27. avg.
Vetrovi pretečenoga  meseca so bili večinoma slabotni in tudi ne posebno spremenljivi; največkrat, namreč 4tkrat, jo  bilo  „brozvetrijo", 21krat  Jugozahod", 13krat burja",'  llkrat „ vzhod", Škrat „goronjeo",   lkrat .Jugovzhod" —, nikoli pa ,.sever4', ,,zahod" in „jugu.
Nebo je bilo v pretočenem meseci zelo spremenljivo D sprememba zelo jednukonmrno razdeljena, tako, da jo tilo nebo :ilkrut „popolnoma jasno", 3lkrat „deloma jasno" n „deloma oblačno", 31 krat slednjič „popolnoma oblačno".
Mokrlna: Pretočeni  mesec je imel  veliko število lf> deževnih duij z 254.65 mm. mokrine.   Največ dežja, za 5*40 mm. je palo 16. avgusta,  najmanj, za 0-75 mm. dne g. avgusta. _
vega predsednika in odbora. 7.  Državni poslanec inda bodo gospodarji litijske okolice v prihodajem
Tržne cene v LJubljani
dno G. septemba t. I.
Plenica, hektoliter . . . j Kcž, „ ...
.Ječmen „ ...
Oves, „ ...
I Ajda, „ ...
Proso, » ...
Koruza, „ ...
' Leča „ ...
\ Grah „ ...
i Fižol „ ...
Kiompir, 100 kilogramov .
Maslo, kilogram. .
; Mast, n      • •
1 Špeh frišen »       • •
„ povojen, „ . . ! Surovo maslo,      „      . •
Jajca, jedno......
M Irko, litor......
Goveje moBO, kilogram j Telečje „ „
Svinjsko „ a
Koštiunovo     „ „
Kokoš ........
(lolob........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ n . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . _    mehka, ■   „ „
k-ld.	kr.
8	45
	86
4	28
2	7ti
ti	1<»
	36
ti	00
9	—
9	—
10	—
3	—
512
HS
so
7 S
I 78 '2'/, 8 56 60 60 2S 3o I 18
r>o
60 BO
3D-u.naas3sa, borza
dne G. septembra. (Izvirno tolegratičuo poročilo. I
Papirna renta.......... ™ tfld. 85
Srebrna renta .... .....
Zlata renta..........
1860 državno posojilo....... 130
Akcije narodne banke....... 829
Kreditne akcijo...... •   • 822
London............ **"
Srebro ............ —
kr.
30 60 50
70 75
		9	■	46« ,
		5		63
		58	•	—
4% državne srečke iz 1. 1854	250 gld.	120		50
Državne srečke iz 1. 1864 . .	100 „	170	n	—
4°/0 avatr. zlata renta, davka	prosta .	95	»	50
Ogrska zlata renta 6°/....... 118 , 75
„ ....... 88 . 60
„      papirna renta .*>•/„ ..... 87 50
5»/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ —
Dnnava reg. srečke 5°/p    .   .    100 gld. 114 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4VB0/0 zlati zast. listi  . 118 n 75
Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 98 w 75
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 10*> „ 25
Kreditne arečke.....10O gld. 174 „ 50
Rudolfove srečke.....                       10   „ 21 m —
Akcije aBglo-avatr. banke .   .    120  w 121 „ 25
Trammway-druát. velj. 170 gld. a. v. .   . 229 „ 75
Knjigi
„Russland seit Aufhebung der Leibeigensehaft"
von Dr. Fr. J. Celestin, str. 388, (537—5) znižana je prvotna cena 4 na ti gl«l. ter se more
naročiti v Zagrebu pri AlbreehAu &  Fiedleru. Pri pisatelju pa se dobi po 1 ¡¿1*1. ."SO nov.
Iii«**«* .-*«»
soliden in zveden krčraar,
da bi prevzel s prav dobrimi pogoji iznova otvorjeno in opravljeno krčmo pri I Maku Medaho«Iču, trgovcu v CioHpiči. — Natančneje se izvč po prijaznosti pri g. Vaso Petričicu v LJubljani. (572—1)
Učenec,
kateri je od poštenih slovenskih starišev in z dobrim vspe-iumi dovidil normalk<», sprejme se takoj kot učenec v šta-cuno mešanega blaga pod ugodnimi  pogoji. — Ponudbe
(573—1) trgovec v Materiji na Primorskem.
2
m
o
m dO
° i
J¿ I
. 4J
1 —
ti   ¿ r¿
4
i -
D
,fi
2 -*->
í £ .
o ce
a C i
O I CS
M . —
.. 9 H
■ H r,
P
(5
5 t*
3? ^ i« I
i
0
D
-
1 = 1 .. .£ » £ :
s -rt    '.o -C
. a i * -
¡611 .
1   N O
h
•n *- . -c
Ou,       I CU
«   ISJ "E ~  trn Z.
II*
TD <0
"¡3 pH
ö'C O) Oh m
i J"
I W
Razprodaj a
nekdaj Janez Jamskove zaloge
sulcneneoa, platnenega in kramarskepa blaga
j30tl tirancVo štev. 3
trajo samo še (555—3)
mr *to 12. eine sctßfantßwu*
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji.
Ustanovljena 1^U1>.
Stanje konec 1881. leta*.
Zavarovan kapital v 25,151 policah            I Izplačanih za L 1881 .   .   .   gld. 403.943
gld. 28,000.000     Izplačanih izza ustanovljenja čez „ 7,000.000
Eezervni fond.....„    5.188.159 I Dobiček za I. 1881   .   .   .   .   „ 158.190
Čisti dobiček (100 %) razdeli so vsako leto mej članove in za leto 1882. znaša ta 22% letne premijo.
V zadnjih 10 letih povrnilo so je po čez 20% premije.
Za naročila priporoča se
grla/\^:cLa, a^Gr^tVLTSi za ZE^rsirDjsl-ro
v Ljubljani, Mestni trg 14, II. nadstropje.
(479-8) T*. Zegner.
Tuberozno mleko,
Če se to mleko, sestavljeno iz vegetabilnih in neškodljivih snovi, rabi vsak dan, koža postane mehka, voljna in nežna, hepatični madeži, poletni izpuščaji, vzrastki, nesnage, nenaravna rudečica, vso to izgine; koža so prehitro ne zgubanči ter polagoma pridobiva voljnost in zdravo barvo.  V steklcuienlt p«» 1 gld.
Naročila izvršujejo so točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—8)
Hitra hm gotova
pomoč boleznim v želodci in nji li posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše «Momače .«•/•**</.»-#•*», da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže,   da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspešno> pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, n upravlja kri zdravo m čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega vpliva je zdaj gotovo in priznano WJu«is9e« domače #r**«f.»/i «> postal in se bplošno razširil.
Na stotino pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetja avoto.
Vaše blagorodje!
Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno z neapotitnosrjo in brezrairnimi noenui. Obiskal si-m uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Rosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito, Ysi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in se čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil tretjo steklenico pri gospodu Neusteinu v Piankengasse, Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite.  Še jedenkrat presreno zahvalo.
Spoštovanjem Peter Nprlnger, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerhofgusse 2.
Svarj &xx j e!
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, 'naj povsodi izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne E. Fragnerja 7 Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
dr. Rosot zdravilni balzam
dobi so samo v glavne j zalogi izdelovalca lt. Fragnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der SpornergaHse Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vil j. Mayr, l.kat; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczv, lekar« V No v em m ost ti: Dom. Rijzzoli, lekar. VKameniku:
J os. Močnik, lekar. V Kra nj i: K. Savnilc, lekar. iJBF'" Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalog-o tega zdravilnega balzama.. Isto tam:
Praško vse občno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in nlesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abseeso, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, ormasti tur; zoper zanobtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se pr.sad v ud'h na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge potč in Koper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar jo koga pičil mrčes; zoper staro rane in take, ki se gnojč; zoper raka, ranjene noge, vneti e kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo u*.e gnojiti, vle izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
V škmt&iom* pt» 2.3 in .**.» *r- (142—12)
Bal/aiii zim ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem so dobi popolno uže zgubljen sitih. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
I1'® d»bre| mmw%,
kupi nekdo Stritarjevega dunajskega 9,55VO;iNr.A>' I. letnik 1870. Kdo? — pove administracija „Slov. Naroda". (570-1)
Hiša se proda,
nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470Q0 obseza-jočim vrtom, na opekarNkeJ cesti v Trnovskem l»i»Mim« st ji tU. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko časa počakalo.
(388—20)_ Janex Tnržlc.
Cesarja Jože í'a trg-
Cesarja J ož efa trg.
Vsak «lau ob uri zvečer
velilesi prelistava
z menjajočim programom. Ob nedel|ab in praznikih
sr dve predstavi.
Prva ob 4. uri popoludne, druga ob l/a8. uri zvečer. K mnogobrojnemu obisku vabi
spoštovanjem
(56i-4) SCHMIDT.
Tovarna za peči in glinaste zdelke
ANT0N-a JELOCNIK-a,
(prej Fran Legat), \r I^jiil^ljtiiii, Trnovski i >i-i^(: n i *st. 4,
priporoča slavnemu občinstvu svojo
od najprostejšili <a.o na.jan.e5žili. Trrst.
Dalje
štedilna ognjišča, ozaljšeke pri stavbah in vrtili, cevi za stranišča, ogenj zdržujoce opeke,
sploh vse v to stroko spadajoče predmete, zagotavljaje najnižje cene in solidno postrežbo.
Na zalttevanje posije me cenik. ~^Q| (527—5)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „ Narod ne tiskarne0.