Veličastno praznovanje praznika delovnih ljudi po vsej domovini Razsvetljava na Ljubljanskem gradu Komaj so ugasnili kresovi na Ljubljanskem gradu, v Tivoliju, na Golovcu, na Jančah 'n Sv. Urhu ter je potihnilo petje ob njih, že se je porajal novi dan — 1. maj. Ljubljano je našel vso v zastavah, v tisočih rdečih, državnih in narodnih zastavah med cvetočim zelenjem. Vse hiše, vsa okna so biia okrašena. Posebno lepo okrašeno je bilo središče mesta in tovarne. Naši delavci se zavedajo, kaj pomeni za njih 1. maj, danes v svobodni domovini, ko so tovarne njihova last. Zato so jih odeli v zelenje in zastave. Litostroj. Union —'kaj bi’ vam našteval — pri vseh tovarnah so stali mlaji in slavoloki, na katere so napisali delavci z velikimi črkami: »2ivel 1. maj — praznik delovnega ljudstva«. Komaj je sonce še zaspano pogledalo izza Gradu na jasno Ljubljano, so po mestu že odmevale koračnice. Z vseh strani so prihajale godbe, po vseh ulicah so šle. Od St. Vida do Bežigrada, od Most do Viča in Rakovnika so odmevale glasne budnice ter klicale Ljubljančane k veliki proslavi prvega maja. 2e pred sedmo uro se je pričelo ljudstvo zbirati v središču mesta. Kovinarji iz Litostroja so prikorakali s svojo godbo in rdečimi zastavami na čelu. Tudi iz drugih tovarn in podjetij so ?e delavci in uslužbenci zbirali že pred sedmo uro. Nato so skupaj odšli na pločnike ob Prešernovi cesti, da vi č jo prvomajsko parado. Od začetka Prešernove ceste do Delavskega doma in naprej do kolodvora se je. na pločnikih nabrala velika množica ljudstva. Okrog 100.000 jih je bilo. Po pločnikih si ni bilo več mogoče utreti poti. Na vseh hišah, strehah in oknih so bili gledalci. Na vseh stebrih in ograjah ter drevju so viseli ljudje kot grozdi z vinskih trt. Vsa Ljubljana se je zbrala, da vidi veliko, mogočno, prvomajsko parado naše slavne Armade. Toliko močnih, mogočnih vtisov se je nabralo v človeku ob tej paradi, da kar ne vem, s čim naj začnem. 2e globok je bil vtis, ko so tisoči in tisoči pozdravljali naše voditelje, ki so se malo pred deveto uro pojavili na tribuni, postavljeni na Prešernovi cesti ob vhodu v Tivoli. Na tribuni pod velikim geslom: »Proletarci vseh dežel, združite se!«, se je zbral ves Politbiro CK KPS s svojim sekretarjem predsednikom vlade Miho Marinkom, člani vlade LRS s podpredsednikoma Ivanom Mačkom in Marijanom Brecljem, člani prezidija Ljudske skupščine LRS s predsednikom Josipom Vidmarjem, predsednik Ljudske skupščine Ferdo Kozak, višji oficirji JLA z generalmajorjema Petrom Stanetom in Nikolom Gaževičem, prvoborec za pravice slovenskega delavskega razreda Etbin Kristan ter številni predstavniki naše Partije, oblasti, Osvobodilne fronte in znanstvenih ustanov. Mogočen val navdušenih vzklikov in ploskanja je pretrgal glasen šum treh letal, ki so nizko, prav nad tribuno preletela z veliko proletarsko in državno zastavo. Z Gradu so topovi naznanili začetek parade. Na iskrem rjavcu je prijezdil pred t-ibuno generalmajor Radoslav Jovič in podal predsedniku vlade Mihi Marinku raport. Nato se je začela velika parada. Velika, mogočna parada naše Ljudske armade se je vrstila mimo tribune dobro, polno uro. Vojaška enota za enoto, strnjene široke dolge vrste, ki jim ni bilo videti konca, vse pa so bile zlite v celoto. Za ofičirji na konjih, s svetlimi sabljami in jeklenimi čeladami, so prišli gojenci naših vojaških šol. »Krasno gredo, čudovito prožen je njihov korak«, je šlo ned množico na pločnikih. »Živeli bodoči oficirji naše Ljudske armade«, so se prelivali navdušeni vzkliki med ljudmi, ko so gledali gojence v pisanih rdeče-modrih uniformah, kako so šli s trdnim in lepim korakom. Za njimi so se vrstili letalci — junaški čuvarji našega svobodnega neba. Nato je prišel ešalon naših miličnikov, t .di njihov korak je bil ubran, trden in čvrst ter so želi mnogo odobravanja. Trdo, glasno je odmeval korak planincev, ki so v svojih težkih okovan-kah z avtomati in cepini zbudili mnogo pozornosti. Saj marsikateri izmed gledalcev sploh ni vedel, da ima naša Armada tudi planince. Sele sedaj v paradi je prvič videl te zagorele čuvarje naših gora. Za njimi so se vrstili strelci, dolge kolone brez konca. Vojaki s čeladami, moderno opremljeni z avtomati, s strojnicami, puškami in reaktivnimi minometi. Ali je vse to naša oprema? so spraševali navdušeni ljudje na pločnikih. Tribuna na Prešernovi cesti s člani vlade LRS in gosti ob vojaški paradi v Ljubljani naše pojasnjevali borci naše Armade, ki so hitri lo stimi se pomešali med ljudstvo na pločnikih, leteli n; , vse Godba pa je neprestano igrala ko- dolgimi Wto- račnice. Na cesti so se vrstile kolone -vi. Mno njim za kolono. Za strelci so prišli pionirji, dalcev ? To za njimi enote za zveze, nato enote s naj0 i to- konji, ki so nosili težke strojnice in nisi jnost minomete. Vsaka izmed teh skupin je onim Jrnela nekaj posebnega v svojem ko- j težki iuške raku, toda pri vseh si lahko opazil reak- skupno željo za čim hitrejšo in boljšo d 1 113 1 irbtu rast svoje Armade, kakor tudi, da s Toda vsko svojim trdnim odločnim in zanesljivim kar ni •oko- korakom vlijejo gledalcem in vsem protileti « go ljudem zaupanje v silo in moč naše večcevn Armade in v odločno voljo vseh bor- ji, naza cev, da junaško ubranijo svojo domo- Ljudstvi vino pred vsakim napadalcem. cvetje, i Navdušeni vzkliki, ploskanje, nepre- gočnejši trgano skandiranje ter veliki šopki po- tero lju mladanskega cvetja, s katerim so ob- vestno c suli ljudje svoje vojake, je razodevalo Množi njihovo neizmerno zaupanje v borce pozaben Ä naše Ljudske armade. rada. »f I Dolge kolone topov, najprej s konj- pove? 1 * skb vprego, nato avtomobili s topovi, so kora V dolgi koloni najrazličnejših topov, madi se lahkih in težkih, ao-se-najbolj odliko- birojcev vali — izdelki naše vojne industrije, pogovor V zraku so se pojavila letala. Moderni, ku, kjet MARŠAL TITO REZERVNIM 0 FICIRJEM JUGOSLAVIJE Da smo svojo neodvisnost in svobodo ubranili, se moramo zahvaliti naši en elementov, ki nas je rešil leta 1948. Ko bi se bilo tistega leta Sovjetski zvezi z njenimi sateliti posrečilo 'razbiti našo enotnost, kakor je mislila in zaradi tega uporabila proti nam tako drzne metode, bi nas zdaj ne bilo. Bili bi kolonija, gubernija; z nami bi se .bilo zgodilo isto, kakor se je z drugimi. Da smo svojo neodvisnost in svobodo ubranili, se moramo zahvaliti prav naši enotnosti. Ostali smo čvrsta in enotna socialistična država, ki jo svet spoštuje, ki jo prijatelji cenijo in ki jo tudi sovražnik upošteva. To sem vam hotel povedati, tovariši in tovarišice, in prosim vas, da sporočite vsem delegatom na kongresu in vsem našim rezervnim oficirjem, da želim, da bi v prihodnje neutrudljivo delali za izpopolnitev svojega znanja, da bi bili danes ali jutri, če bi bilo potrebno, sposobni vodili državljane naše socialistične domovine v boj za našo svobodo in neodvisnost.« Delegati so pozdravili besede maršala Tita z navdušenim odobravanjem in ploskanjem. Razgovor o vseh nadrobnostih kongresa in o načrtih za delo v prihodnosti je trajal dve uri. Med tem razgovorom so posvečali posebno pozornost utrditvi organizacije ter strokovnemu in ideološkemu izobraževanju njenega članstva, kajti organizacija rezervnih oficirjev ni bila ustanovljena samo za to, da poglobi in razširi delo naše ljudske armade, temveč tudi za to, da poglobi in učvrsti njene zveze z ljudstvom ter da med ljudstvom drami tudi doslej še skrite njegove sile za obrambo naše neodvisnosti in svobode. učinek modernih vojnih sredstev zdaj tako strašen, da bi lahko svet uničila. Mislim, da. lahko samo bedaki v tem trenutku sanjarijo o novih vojnah in novih osvajanjih. Mi pa moramo vzlic temu biti budni, zmeraj pripravljeni. Cim močnejši bomo, čim bolje ljudi v okviru naše ljudske vojske za obrambo naše dežele pred slehernim napadalcem. Da bi to mogli, se morajo naši rezervni oficirji nenehoma izobraževati, da ne bi zaostali ter da bi bili dostojni voditi naše socialistične državljane v boj“ za obrambo naših ve- Na ustanovnem kongresu organizacije rezervnih oficirjev Jugoslavije so udeleženci z velikim navdušenjem sprejeli pismo maršalu, v katerem zagotavljajo, da so rezervni oficirji naše države vedno mobilizirani, kadar gre za obrambo narodnih interesov in neodvisnosti Jugoslavije ne glede na to, od kod bi prihajale grožnje in nevarnosti. Kot tolmači tega pisma in poročevalci o poteku kongresa so v sredo popoldne obiskali maršala Tita v Belem dvorcu delegati ustanovljene Zveze rezervnih oficirjev Jugoslavije, ki sta jih vodila predsednik centralnega odbora organizacije Ljubođrag Djurić in podpredsednik Večeslav Holjevac. Predsednik Djurić je maršalu Titu poročal o poteku kongresa in o nalogah, ki jih je kongres naložil organizaciji rezervnih oficirjev. Poudarjal je tudi, da so na kongresu zbrani predstavniki rezervnih oficirjev iz vse države izražali željo, da bi maršal Tito še dolgo živel za srečo naše države in naše ljudske armade. Maršal Tito se je toplo zahvalil za pozdrave in želje ter takole nagovoril delegacijo: «Vašemu kongresu, katerega naloga je bila, izvoliti novo vodstvo Združenja rezervni^ oficirjev, pripisujem velik pomen. Naši rezervni oficirji doslej niiO bili vključeni v svoje posebne organizacije temveč so bili člani Ljudske fronte oziroma Zveze borcev. M:-um, da je bil skrajni čas, da se ustanovi tudi njihova pcebna organizacija, in sicer iz več razlogov. Toda ne zaradi nekakšnih naših militarističnih teženj. Mi smo socialistična dežela in svoje novo življenje gradimo v posebnih razmerah, v pogojih najraz-lis -jših groženj z raznih strani. Zal ne moremo vseh t*h sil, kar jih je v naši deželi, posvetiti samo mirni graditvi, samo delu za zgraditev naših tovarn, raz».ih ustanov itd., temveč morLt.0 hkrati budno paziti tud1 na to, da teče naše mirno delo neovirano, pe>*i*l moramo, da nas sovražnik ne bi napadel. Imamo zelo močno, sposobno armado, ki bo, če bi nesrečno naključje hotelo, da bi bila naša dežela napadena, če bi prišlo do agresije proti nam, zrasla v milijonsko V takšnem pri- meru bi imeli pod orožjem kaka dva milijona in še več mož. Ce pa je tako, moramo skrbeti tudi za to, da izšolamo ustrezni vodilni kader. Večina vas ima za seboj trdo vojno šolo voditeljev. Ker pä se vojna tehnika in znanost razvijata, si je treba pridobiti tudi novo znanje. Zato je bilo tudi potrebno, da ste ustanovili organizacijo rezervnih oficirjev v naši deželi, da bi mogli v njej spremljati najsodobnejše metode vojaške vede. Paziti morate, da tudi v tem pogledu ne boste zaostajali, čeprciv ooravljate drugo, mirnodobno delo v graditvi socializma in izpolnjevanju petletnega plana. Naši rezervni oficirji morajo predvsem zmeraj misliti, da bodo nekega dne morda tooraii stopiti na čelo naših delovnih Maribor in okoliški kraji ob prazniku dela Vse mariborske ulice, trzi. Javna poslopja in izložbe so bile že na dan pred I. majem okrašene z zelenjem, cvetjem m slikami naših voditeljev. Posebno lepo je bil okrašen glavni most. čez katerega je prišlo na baklado in slavnostno zborovanje na tisoče ljudi. 2e ■ dobro uro pred začetkom prvomajsko^Aitan-iesta-čije . so se iz vs n nts>.n «. predet jy zače t-zgrinjati na Glavni trg neštete povorke z godbami na čelu, z zastavami, transparenti, cvetjem ter zelenjem. Zborovanja se je , udeležilo okrog 40.000 ljudi, ki so med slavnostnim govorom predsednika mestnega ljudskega odbora tov. Miloša Ledineka navdušeno vzklikali prvemu maju ter hkrati ogorčeno protestirali proti imperialistični politiki italijanske vlade. Prostrani Glavni trg je ves čas žarel v ba«vlah/ nacionalnih ih delavskih zastavah. Po končanem govoru je šla .množica v povorkah v veliko unionsko dvorano, 'kjer je bila osrednja prvomajska slavnostna prireditev. Po končani akademiji se množice še dolgo niso razšle. Pozno v noč so z borbenimi pesmimi in vzklikanjem dajale duška svojemu navdušenju ter velikim delovnim zmagam, k j so si jih pridobile v dosedanji borbi za zgraditev socializma. Slavnostne proslave so bile že -v dopoldanskih, urah tudi po vseh mariborskih kolektivih, u&tanovah in vojašnicah. Sindikalne podružnice in kulturno umetniška društva-so za ta dan pripravila krajše .kulturne sporede. Prvega maja so Mariborčane že v zgodnjih jutranjih urah prebudile budnice, ki so jih igrale po vseni mestu godbe sindikalnih kulturno umetniških društev »Angel Besednjak«. »Maks Durjava« . in »Pošta« ter godba JLA. Pred podjetji in ustanovami so se kmalu nato začeli zbirati delavci in nameščenci, ki so odhajali na prvomajske izlete na Pohorje, v Slovenske gorice in drugam. V Delavnicah državnih železnic so tamkajšnji gasilci že navsezgodaj počastil? prvi maj z uspelo ga- sHsko vajo. V Mestnem parku je godba ,nt piha4a sindikalnega društva »Pošta« imela slavnostni koncert. Mariborski športniki so. ta dan odigrali več tekem, v Stražunskem goz.dn pa je bilo množično nagradno strelsko tekmovanje, ki ga je pripravil Mestni strelski, odbor. Na oglu Prešernove in Partizanske ceste so slovesno odprli preurejeno Študijsko knjižnico, ki dosedai ni imela primernih prostorov in hrani mnogn književnega in zgodovinskega bogastva. Mnogo Mariborčanov pa se Je .že ziutraj za ves dan odpravido v Pekre, kjer so slavnostno odprli vinsko razstavo. Razstave ia kmečkega praznika v Pekrah se je razen Mariborčanov in okoliških kmetov udeležilo tudi precej zadružnikov 'rz zadrug mariborskega okoliškega okraja, kolektivi državnih kmetijskih gospodarstev, dva avtomobila Celjanov ter nekaj zadružnikov iz ptujskega in drugih okrajev. Tz Limbuša v Pekre je bila slavnostna povorka, pri kateri so sodelovali zadružniki in delovni kolektivi državnih kmetijskih gospodarstev s svojimi traktorji, in drugimi stroji, za katere je biJo med zasebnimi kmeti mnogo zanimanja. Zadružirki so se pripeljali tudi z okrašenimi kolesi in vozovi, pionirski odredi pa z avtobusom ali s*o -prihajali peš. Na vinski razstavi, ki je bila odprta ^tri dni, ie sodelovalo 191 proizvajalcev državnega, zadružnega in zasebnega sektorja. ki so razstavljali svoja najboljša vina. Popoldne Je bil vse tri dni v kulturnem domu v Pekrah kulturni spored/ ki so ga uripravHa tamkajšnja kulturno umetniška društva. Na razstavi je skrbela za dobro voljo gostov godba društva »Angel Besednjak« iz Maribora. Neprimerna je büa za razstavo samo visoka vstopnina, s katero je bila obenem plačana pokušnja vina, saj vsak obiskovalec ni želel tudi piti. j Maršal Tito na vojaški paradi 1. maja v Beogradu toliko naporov za oborožitev in pripravljanje obrambe naše dežele? Tovariši in tovarišice! Ne rečem, da je nevarnost vojne zdaj večja, kakor je bila lani. Vi pa tudi sami vidite, da na svetu še nič ni urejeno. Se zmeraj tu pa tam vzplamtevajo nova žarišča, ki se lahko vsak hip Tazvijejo v vojni požar. To velja zlasti za nas tu, kajti po naši deželi si brusijo zobe od vseh strani. Mi smo sicer v tej vojni marsikomu zobe polomili, toda kaj hočemo, ko pa so nekaterim napadalcem in osvajalcem zobje znova zrasli. Zato moramo biti močni, da bi jim znova polomili zobe, če bi nas napadli. Živimo v svetu, ko ljudje še vedno mislijo, da je treba razna sporna vprašanja reševati z vojno. V tem pogledu ne moremo ničesar spremeniti. Edino, kar lahko storimo, je, da smo čim močnejši, čim sposobnejši, da bi si I tisti, ki kujejo kakšne zlobne nakane proti nam, premislili preden bi se dotaknili mirnega življenja .naših državljanov.! Nato je maršal Tito omenil, da nam nekateri očitajo, češ da dobivamo pomoč od zahoda, ter poudaril, da se ne oborožujemo zato, da bi kogar koli napadli, temveč da. zagotovimo mirno graditev svojega novega življenja. Nato je nadaljeval: BTovarlši in tovarišice! Glede na splošni položaj na svetu mislim, da se ni treba preveč bati, ker se je vendarle nekoliko umiril zato, ker so ljudje dovolj pametni, da razumejo, da bi bila nova svetovna vojna enako, morda pa še bolj nevarna za napadalca, kakor za napadene». Bazen tega pa je hwi mtm ut «si» i häkis» PRVI MAJ V ZNAMENJU BORBENE ENOTNOSTI NAŠIH NARODOV V Beogradu so na praznik topovski etreli in fanfare ob osmi Uri naznanile začetek prevomajske slavnosti. Takrat so stopili na slavnostno tribuno pred poslopjem zvezne ljudske skupščine maršal Tito, člani Politbiroja CK KPJ Aleksander Rankovič, Milovan Djilas. Moša Pijade, Ivan Gošnjak, Boris Kidrič in dr. Blagoje (Veškovič, Maršal Tito je izročil nekaterim polkom AJjA vojne zastave -Maršal Tilo izroča nove polkovne in brigadne zastave zbrali so se tudi člani Prezidi j a predsednikom dr. Ivanom Ribarjem na čelu, člani CK KPJ in zvezne vlade člani CK KP Srbije in ministri vlade LR Srbije, generali JLA, predstavniki Zveze sindikatov in drugih množičnih organizacij, v diplomatski loži pa so bili v naši državi akreditirani predstavniki tujih držav. Na tribuni so bili tudi oficirji sirijske vojske, ki so prišli v Beograd nalašč zaradi prvomajske proslave. Pred začetkom vojaške parade je maršal Tito izročil polkom JLA vojne zastave z besedami: »Tovariši, danes sprejemate zastave polkov, ki jim poveljujete. Za vaše enote pomeni ta dan veliko slovesnost. Prejemate vojne zastave voja-š!-"?a ponosa, časti in vrlin. Čuvajte te zastave pred vsemi sovražniki. Nikdar ne pozabite v tem duhu vzgajati tudi borce, kajti te zastave so simbol vojne slave naše slavne Ljudske armade.n Po izročitvi zastav je bil mimohod naših oboroženih sil: spredaj pehota za njo konjenica in motorizirane enote. Ko se je pomikala mimo tribune protiletalska artiljerija, je priletelo 49 lovskih letal. Oddelku tankov je sledila močna četa graničarjev. Po vseh ulicah sprevoda vojske so bile zbrane : na obeh straneh velike množice beo-! grajskega prebivalstva, ki so borce in oficirje prisrčno pozdravljale. Za vojaštvom se je strnilo v sprevod tudi I mnogo civilnega prebivalstva. Praznovanje 1. maja \ V Colju Celje se je že v sredo popoldne odelo v zastave, v mraku pa so zagoreli kresovi na Starem gradu, Jožefovem hribu in drugih gričih v okolici, topiči z Miklavškega hriba pa so oznanili pričetek praznika delovnega ljudstva. V več krajih so švigale v zrak rakete. Godba SKUD »France Prešeren« je priredila na trgu pred postajo promenadni koncert. V nekaterih celjskih podjetjih so popoldne pred praznikom priredili svoje proslave, tovarna emajlirane posode pa je najbolj zaslužnim delavcem in nameščencem razdelila denarne nagrade. Mladinski pevski zbor I. državne gimnazije v Celju »Maksim Gorki« je priredil v dvorani Narodnega doma slavnostni koncert. Prvega maja zjutraj je posebna garnitura vlaka odpeljala izletnike do Kostrivnice, odkoder so šli na Boč. Izletnike sta spremljala godba in pevski zbor SKUD »France Prešeren«, ki sta skrbela za zabavo in razvedrilo. 2. maja je celjski Aeroklub začel na letališču v Levcu novo sezono. Sodelovali so padalci ter motorni in jadralni piloti. Prireditve se je udeležilo lepo število ljubiteljev tega športa. E. C. V Slov. Konjicah in Poljčanah Praznik dela — prvi mal so zelo slovesno proslavili tudi delovni kolektivi v okoiici Slov Konjic in Poljčan. Ze pred samim praznikom so delavci okrasili vsoja delovna mesta. obrate in tovarne z zelenjem, državnimi zastavami in slikami naših voditeljev. Pred vhodi Sn postavili slavoloke z borbenimi delavskimi parolami, na vidnih mestih pa so praznik dela oznanjali visoki mlaji. Pri tem so se zlasti pokazali delavci v Zrečah in Oplotnici, ki so jih postavili kar za mali gozd. pa tudi drugje niso zaostajali. Hišni lastniki so razobesili državne zastave, kar je vsakemu kraju še posebej dalo zunanji praznični odraz. Na predvečer so po hribih zagoreli kresovi. Istočasno pa so se delovni ljudje pričeli zbirati v povorke. Pred tovarno usnja KONU^ v Slov. Konjicah se ie zbralo več kot tisoč ljudi iz tamkajšnjih podjetij in okoliških kmetov, ki so nato z godbo na čelu in s številnimi bakljaml krenili preko celega trga do državnega posestva. Številni vzkliki delavskemu prazniku, našim voditeljem in Partiji so prikipell iz ust udeiežencev-dclavcev med petjem borbenih partizanskih in delovnih pesmi. Glavna proslava pa je bila na državnem posestvu, ki jo je pripravila njihova sindikalna podružnica. Okusno prirejen prostor ob majhnem ribniku, razsvetllen z šteyilniml žarnicami različnih barv je že sam po sebi pritegnil delovne liudi ?z konjiške okolice. Po govoru sekretarja Občinskega komiteja KPS tov. Zavašnika je nastopil še pevski zbor. ob kurjenju kresa na se ie zatem razvilo prijetno domače rajanje, ki ie trajiio do pivih Jutranjih ur. Godba SKUD »Oton 2tipančlč« le na praznik zjutraj z budnico oznanila, da praznuje delavski razred svoj naivečji praznik. Toda ne samo delavci iz podjetij, tudi kmetje na v2si so letos proslavljali skupni praznik. Delavci konjiških podjetii so šli med oje na vas. v vse kraje sedanje konjiške občine, se tam z niirai skupai poveselili uspehov svojega dela In pogovorili o bodočem delu ob zvokih harmonike. Skratka, staro In mlado, delavci in kmetje, vse se je veselilo svojega praznika, k čemur ie mnogo pripomoglo še prijetno vreme. Pa tudi v drugih kra]ih so slovesno praznoval!. V Oplotnici so Imeli na predvečer slavnostno zhorovanie. Zreški kovači in gozdni delavci tega kraja so skunaj z okoliškimi kmeti pripravili uspelo prireditev v Dobravi. Delovni kolektivi iz Poličan pa so ta d*n organizirati izlet na Boč. kjer ie bila proslava ob 10. url doooldne z g;»vorom Hud«kega poslanca tov. Hojnika, temu pa je sledilo planinsko rajanje. L. V. V Velenju Da bi bil praznik delovnega lhidstva J. maj čim priletnejši. je Prosvetno društvo v Ve-lenhi pripravilo pisan spored proslav in prireditev. Zadnjega aprila sta bila vokalni In instrumentalni koncert v novi dvorani na Rudniku. Prvega maja ie bil lepo obiskan izlet na Paški Kozjak danes pa bo na sporeda |gra »Svoieglavček«. Poleg teh prireditev le bilo še več športnih nastopov In tekem. -mš- V Ptuju V ptutekem okraju so na čast 1. malu pripravili slavnostne ak^emije v Ormoža. Središču, Zavrču. Podlehniku, Majšperku, Dornavi In drugod. Zjutraj so bile po vseh središčih okrala budnice, delovni kolektivi pa ko priredili izlete na Bori. kier je bil slavnostno odprt obnovljeni slikovit grad. ki bo služil kot turističsio gostišče domačim in tujim ljubiteljem mirnih letovišč »e rdobregn vina. Na skupke Izlete so odšli PtujčaaiJ tudi v Trakovčan na robu sosedne Hrvatske ter v partizanske kraje na Pohorje V Ljutomeru so kresovali Slavnostne povorke v Ljutomeru se je udeležilo več tisoč ljudi iz Ljutomera in bližnje okolice, ki so po povorki ostali na Glavnem trgu i*i peli ter rajali pozno v noč. Na okoliških gričih so medtem goreli nešteti kresovi, ob katerih so se zbrali delavci ter kmetje in peli narodne ter partizanske pesmi. Praznik dela so počastili tu
  • prijateljstvo trdno in trajno, ni pa se hotel Izjaviti o sklepih glede vojaškega sodelovanja med obema državama. Rekel je samo, da bosta oba generalštaba sklepala o tem, kakšne naj bi bile njune oborožene sile. Ustanovljena je bila mešana grško- turška komisija, ki bo dva meseca proučevala politična, gospodarska in kulturna vprašanja. V tej komisiji bodo določili vrsto in količino blaga, ki direktne telefonske zveze med Atenami in Ankaro ter ustanovitvi stalne mešane komisije s sedežem v Carigradu. Kakor je izjavil predsednik turške vlade Menderes bo ta stalna komisija razpravljala o olajšavah za potovanje in bivanje grških državljanov v Turčiji in turških v Grčiji, o ribarjenju v turških vodah ter drugih vprašanjih. Predsednik turške vlade Menderes je dejal, da se bodo zastopniki obeh držav posvetovali o vprašanju poveljnika zavezniških sil na Vzhodnem Sredozemlju z italijanskimi državniki. Mac Mahon bo kandidiral kot demokrat New York, 3. maja. (UP). Po sestanku z vplivnimi prvaki demokratske st.anke v državi Conecticut je senator Mac Mahon izjavil, da je privolil, da bo demokratski kandidat na predsedniških volitvah. Sedaj je Mac Mahon predsednik odbora za atomsko energij« X EretfetäYaUte® domu. dr. Bodarec, direktor Higienskega zavoda v Zagrebu. Po izjavi ministra dr. Gregoriča se b« jgoslovan-ska delegacija zavzemala na tem zasedanju za zvišanje proračuna Svetovne zdravstvene organizacije, tako da bi lahko manj razvite države dobile kar največjo pomoč za svojo zdravstveno službo. Jugoslovanska delegacija bo posvetila veliko pozornost tudi vprašanju vse-učillškega pouka za zdravstvene kadre ter vprašanju preventivne medicine in gospodarskega pomena preventivnih ukrepov. Naša država posveča posebno skrb preventivnemu sektorju zdravstvene službe, n. pr. varstvu matere in otroka, industrijski higieni in prebrani ter komunalni higieni. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o mednarodnem zdravstvenem pravilniku v zvezi z zdravstvenimi konvencijami, ki se jim je pred kratkim pridružila tudi Jugoslavija. Naša država je doslej prejemala od Svetovne zdravstvene organizacije dovolj veliko tehnično pomoč za izboljšanje svoje zdravstvene službe, več kot 300 naših zdravnikov in zdravstvenega osebja pa se je specializiralo v Švici, na Švedskem, V Angliji, Franciji, Ameriki, Nemčiji, na Danskem in Norveškem. Svetovna zdravstvena organizacija — je poudaril dr. Pavle Gregorič Ima tudi nadvse pomembno politično vlogo. Več sto delegatov iz 79 držav sodeluje pri izpopolnjevanju m izboljševanju zdravstvene službe na svetu, s čimer se krepi mednarodno sodelovanje in solidarnost, kar ima velikanski pomen za svetovni mir. Edino Sovjetska zveza in druge informbirojske države ne sodelujejo že tri leta v plemenitem in človekoljubnm delu te velike mednarodne organizacije; stev. 105 / 4. maja losa SEOVENSKI POROČEVALEC Str. 3 V Guštanju Je stekel prvi šarž iz nove elektro-peči . V cfcrašenl velflri nori hali JekloHvarn« ▼ Guštanju se Je dne 1. maja zbral delovni kolektiv tega koroškega železarskega giganta k velikemu slavju. Prvikrat se je globoko nagnila nova 4 tonska elektropeč jo bruhnila iz sebe rdečezlato litino v kalupe in velike 6 tonske ingote, katere je nova stiskalnica v kovačnici že težko čakala. To je bil prav lep dogodek pa tudi pomemben za nadaljnji razvoj tega koroškega železarskega podjetja. Predsednik delavskega sveta Je slavnost odprl, nato pa je ing. Florjančič, ki Je bil Klavni nosilec odgovornega dela postavitve nove elektropeči, kratko povedal, s kakšnimi ovirami in težavami so se morali boriti, da so do tega uspeha prišli. Direktor železarne tov. Gregor Klančnik je govoril o nadaljnji mehanizaciji in bodočnosti podjetja, o gospodarstvu v podjetju in o političnih dogodkih v svetu. K uspehu so čestitali jeseniški fužinarji. ki so predali guštanjčanom tudi prehodno zastavo Sveta za industrijo in gradnje. Nova elektropeč je prva v sistemu novih elektropeči in visokofrekvenčnih peči, ki pridejo na Jevo polovico hale. Že ta predstavlja za železarno lep proizvodni napredek, saj bo dajala dnevno okrog 20 ton kvalitetne elektrolitine. Na doseženo zmago, ki Je po takem trudu ■tembolj lepa. so pa upravičeno lahko ponosni njeni monterji ?n konstruktorji, ki so bili zad-O-iiih 14 dni tudi po 14—16 ur nepretrgoma na !• izpolnjena, peč Je bfla dana r obrat še 29. aprila ob 17. ari. 1. maja so pa tolili prvi šarž. Priznanja rastežijo ob tej priliki neutrudni strokovnjaki ing. Florjančič Boris, Ing. Fojan Karl, električar Lei, ing Sine Jože to podjetja R. Končar s sodelavci, tehnik Turk Silvo in mladi tehnik Korošec, ki je kot eden najmlajših pokazal največ zanimanja in vneme za stvar. Seveda so se zelo potrudili tudi zidarji in ostali graditelji »Gradisa«. Veliko uslugo je napravila tudi tovarna »Elka« v Zagrebu, ki Je v res rekordnem času izdelala 100 m kablov (v 14 dneh), v katerih je zvitih 2048 kilometrov tanke bakrene žice. Tudi avstrijska tovarna magnezitne in krom opeke Fatsch je bila solidna pri dobavnem roku in je poslala na pomoč tudi svojega strokovnjaka. Težava pri dobav! manjkajočfli mehanskih delov so večidel reševali kar v lastnih delavnicah. Z bogatimi fcz-knŠTrJamJ, katere 90 Guštanl-čani dobili pri postavitvi prve elektropeči. se lotevajo novih podvigov za modernizacijo tega podjetja. Zdaj pridejo na vrsto ena in pol-tonska elektropeč. ena desettonska elektropeč. ena 15 tonska velikanka, dve visokofrekvenčni elektropeči. martinovka je pa tudi že blizu dovršitve. V svojih pozdravnih brzojavkah, katere so poslali fužinarji v Beograd in Ljubljano, obljublja celoten kolektiv, da bo še naprej tako Ljubljanska delavska knjižnica v novib prostorih dehi, zadnje čase pa kar 32 ur skupaj. Obveza vneto skrbel za dvig podjetja. Prvomajsko rajanje Ljubljančanov i ; Ljubljana, 3. maja. Krasni maj... na praznik popoldne je odmevalo z vseh koncev. Naäe delovno ljudstvo je praznovalo, se je veselilo. Kamor te je zanesel korak, povsod godba, ples, petje, radost. Resnično je, sem prebral na nekem slavoloku »Prvi maj je praznik radosti«. V Pirničah so ljubljanski železničarji imeli svoj prvomajski miting. Lepo so poskrbeli za pestro zabavo in obilico dobre volje, pa tudi za lačne želodce in žejno grlo množice, ki se je zbrala z vseh koncev. Na Rašici, Orljah in pri Katarini so praznovali kar sredi- gozdov. Prešerna pesem ljubljanskih delavcev, ki So jo v te kraje mahnili na izlete, je odmevala s hriba v hrib. Na Rožniku pa so se utaborili poštarji. Poleg znamk in razglednic so prodajali še debele kranjske klobase, okusne čevapčiče, zlate pomaranče in točili pristno kapljico. Za dobro voljo je skrbela tudi njihova godba. Ljudje so se utaborili po vsem Cankarjevem hribu. Skupina pri skupini, pod drevjem in za grmovjem. Povsod pesem, harmonikarji so nategovali meh. Vse je bilo veselo, vse je praznovalo. In na Ljubljanskem gradu? Prave reke ljudi so se popoldne prelivale na Grad in z njega. Okrog številnih šotorov in stojnic, pri katerih si dobil vse, kar si zaželel, je bil vedno silen vrvež. Na grajskem dvorišču so bili vse popoldne nastopi. Za pevskim zborom »Hinko Smrekar« so ljudje ploskali Ladku Korošcu, ki je pel arijo iz »Seviljskega brivca«. Nastopili so tudi Čuden, Franci, Brajnik, Bukovčeva teT Skenderovičeva, spremljal jih je orkester ljubljanske opere, ki sta ga vodila S. Hubad in R. Simoniti. Mnogo odobravanja je žela tudi polka iz baleta »Cekin ali gosli«, ki so jo izvajali člani baleta ljubljanske opere. Za njimi je nastopil še pevski zbor delavcev oblačilne stroke, nato pa je igrala Lep uspeh dveh belokranjskih ribičev Kolpa ie poleg Blejskega iezera. Sare, Krke In meine Sotle redka reka na Slovenskem, v kateri žive tudi somi. ki so največje sladkovodne ribe v naših vodah. Ker pa se je v zadnjem desetletju vodnj zarod ponekod precej razredčil, pridejo tudi ribičem velike ribe boli redko pred oči. Minuli torek pa se je belokrajnskima ribičema Antonu Težaku in Janku Kočevarju iz Radovič pri Metliki nasmehnila sreča. Vso noč sta lovila, v zgodnjih jutranjih urah pa Je bila njuna vztrajnost poplačana: na živega klcniča sta ujela soma. ki je tehtal 52 kg. Bala sta se že. da jima bo plen ušel. kajti trnek in vrvica sta bila premajhna za takega velikana. K sreči se je trnek somu zapel med Škrge, tako da sta ga hitro *f?la in brez večijh težav potegnila v čoln. V metliški mestni mesariji si Je potem velikega soma ogledalo mnogo meščanov, zlasti šolskih otrok. .r za dobro voljo in ples godba JLA. Na številnih plesiščih ob medli svetlobi sp se vrteli pari, na Sancah so harmonikarji vrteli mlado in staro. Drugi maj je našel Ljubljančane še vedno v veselem razpoloženju. Praznovanje se je nadaljevalo na raznih izumrlo, zato pa je bilo čez dan kot izumrlo, zato pa je bilo več ljudi na izletih na vseh hribih okrog Ljubljane in v Jančah, kjer so vevški papirni-čarii imeli svojo prireditev. Delavci iz papirnice so nastopili s kratkim kulturnim sporedom, nato .pa je več govornikov obujalo spomine na dni, ko so se morali delavci za prvi maj shajati skrivaj. Toda danes imajo delavci svobodo in oblast, zato praznujejo prvi maj svečano in veselo. To so pokazali tudi kovinarji Litostroja, ki so imeli svojo prireditev na Katarini. Vreme Stanje 3. maja: Področje nizkega zračnega pritiska nad Byskajskim zalivom srednjo Evropo ter ustvarja labiliteto srednje Evropo ter ustvarjala labliiteto v ozračju. — Danes Je v Sloveniji pretežno oblačno vreme. Najnižja temperatura je Diia na Jezerskem 3« C. — V Ljubljatri je danes ob 7. uri znašal zračni pritisk 732.4 mm. temperatura zraka 12.40 c. najnižja temperatura 8.1« C, relativna vlaga 75“, Napoved za nedeljo, 4. maja: Menja- joče oblačno vreme, tu in tam padavine v obliki ploh. Temperatura ponoči do 40 C, podnevi do 200 C. Člani Pomorsko-brodar-skega društva v Solkan; so delavni Člani Pomorsko-brodarskega društva v Solkanu so do 27. aprila zgradili cesto do Soče In uredili zemljišče za gradnjo nove čolnarne ter poskrbeli za potrebno gradivo. Pri tem so opravili nad 1000 prostovoljnih delovnih ur. Prvega maja so sodelovali v povorki s 5 kajaki lahkega izdelka. Sklenili so, da bodo proslavili tudi rojstni dan maršala Tita s primorsko rečno štafeto. Začetek štafete bo na Soči pri Kobaridu pod Vozbenom, gričem, kjer so prvi partizani napadli fašistično postojanko in zaplenili prvi mitraljez v teh krajih, zaključek pa bo pri solkanskem mostu, od koder bodo poslali pozdravna brzojavko Jz Soče na Savo, od tam pa jo bodo nesli savski veslači v Beograd, -jp Iz Prekmurja je odšlo na kmetijska dela po državi že okrog 3300 ljudi V zadnjih dneh aprila se na soboški železniški postaji vsak dan poslavljajo nove skupine sezonskih delavcev, ki odhajajo na poljedelska dela na državna kmetijska gospodarstva v Vojvodino. Do kraja aprila je odšlo iz Prekmurja v Vojvodino že okrog 3200 ljudi, tako da ho odhajanje na delo zaključeno v prvih desetih dneh maja. Skupno ho letos odšlo na delo v Vojvodino 3S00 ljudi. Soboška posredovalnica za delo je odpravila nekaj desetin delavcev tudi iz ljutomerskega okraja (tamkajšnja posredovalnica ni tako agilna), sicer pa bo skupno- odšlo iz ljutomerskega okraja na kmetijska sezonska dela okrog 400 ljudi. Poleg tega odhajajo prekmurski delavci tudi na gradbena dela v Zenico v Bosno, na poljska dela v Kočevje in na gozdna dela na področje blejske, ribniške in drugih gozdnih uprav. V Zenico odhajajo predvsem kvalificirani delavci gradbene stroke. Letošnjo pomlad ho odšlo iz Prekmurja na razna dela po državi skupno okrog 5.000 ljudi, tako da bo vsa odvlšna delovna sila. ki ni polno zaposlena doma. delala drugič. Tu In tam ima posredovalnica za delo preglavice le s kvalificiranimi delavci, vendar pridne Prekmurce povsod radi sprejemajo. A. B. Ljubljanska delavska knjižnica se je iz svojih starih prostorov v Domu sindikatov preselila v nov dom, Delavski dom že pred dobrim letom. Vendar pa bodo novi moderni prostori ljubljanske delavske knjižnice v Delavskem domu urejeni šele te dni. Ljubljanska delavska knjižnica ima sedaj že okrog 50.000 knjig; oba oddelka: slovanski ter germanski in romanski imata približno enako število knjig in tudi bralcev. Ljubljanska delavska knjižnica ima v svojih novih prostorih urejeno tudi študijsko knjiž- nico s 25 sedeži, ki razpolaga z raznimi predvojnimi delavskimi časopisi in deli s področja delavske zaščite. V ljubljansko delavsko knjižnico je vpisanih okrog 20.000 članov. Sleherni mesec si izposoja knjige okrog 3000 članov. Delavcev prihaja še vedno premalo. Lani so bila najbolj brana dela Jurčiča, Finžgarja, Bevka in M. Kranjca. V kratkem bo dobila nove prostore tudi mestna knjižnica (prej šentjakobska), ki se bo preselila v Gosposko ulico (prej vojno trgovsko podjetje). Milijon novih gozdnih sadik 2e vsa leta po osvoboditvi posveča mariborsko gozdno gospodarstvo vso skrb negi in varstvu gozdov. Od vseh vrst go»u. bodllue fronte Slovenije — Direktor: Rudi J&nbuba — Odgovorni urednik: Sergej vošnjak — Tiska Tiskarna «Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ut. 5, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova olica 30/111^ telefon <5-15 tn 16-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-96. za IjnDtjanske naročnike !4-63, za zunanje 38-31 — Poštni preda! 29 — Tekoči račun NB 601-90321-0 — Mesečna naroč- Cesare Je ostrmel, ko Je zagledal Astorra prt svetlobi plamenic. Prevzelo ga je čustvo ganjenosti, kakor kadar »e mu je zaletela v čelo nočna vešča. Najlepši mladenič je, kar sem jih kdaj videl. Kako krepko stopa, kako ljubko se giblje. Kak ogenj gori v teh črnovišnjevih safirnih očeh! Kako oblastno in hkraitl kako otroško stresa plave lase v zatilnik. In to visoko, pametno čelo’ Cesare je dovolil Astorru vse, kar Je ta terjal: vsakemu prebivalcu Faenze je obljubil biti pörok za življenje in imetje in se zavezal, da Cezarjeve čete ne zasedejo mesta. Astorrovi družini Je zagotovil prost odhod, kamorkoli bi hotela iti. Ves srečen se je Astorre vrnil domov. Tisto noč se mn Je Diamante Jovelli vdala, kajti srce se ji je skoraj raztrgalo od radosti, ko ga je videla, da se vrača, in ga je vendar že spet ovila z rokami. Astorre Manlredi jo Je nežno poljubil. Vidiš, zaupati je treba! Kdor Je resnično plemenit, vrača poštenje za poštenje. Kdo je »resnično plemenit«? Cesare. — Borgia? Dä. — Obraz se Ji je zmračil. Hotela je nekaj reči, pa je umolknila, ko mu je pogledala v oči in videla, kako so zasijale. Cesare Borgia Je bil povabil mlađega Astorra Man-fredija, naj ga obišče v Rimu. Astorre je čez nekaj tednov ustregel vabilu. Stanoval Je v Cezarjevi palači, in glas se je širil, da jih druži protinaravna ljubezen. Pogosto so jih videli, kako sta se objeta sprehajala po Pincijskem griču. Mimo drugih veselic je bilo Astorru na čast tudi streljanje s samostraml, pri katerem se je zgodila obžalovanja vredna nesreča. Nepazen strelec je zgrešil tarčo, in puščica je tako nesrečno priletela faenškemu knezu v vrat, da je čez nekaj nr izdihnil dnšo, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Njegovi zadnji besedi sta bili: Borgia! Borgia! Razlagali so jih tako, da je hotel papeža, Id se je bil sam potrudil do njega in ga dejal v poslednje olje, zahvaliti za njegovo skrb in dobroto. Karneval. Na Cvetličnem polju ln drugod Je na tisoče šem norelo in rojilo kakor jate komarjev. Harlekini, ko-lombine, Turki, črnci, vojaki, hodüljarjl, kmečka dekleta. Ali mnogi so imeli na glavah nataknjene ostudne, strašilne krinke, kakor da bi bili stopili za ta dan hudobni besi njihovih duš na površje ter dobili obraz in podobo. Nekateri so imeli vatikanske phalluse namesto nosov. Piskači in trobentači šo korakali okrog in rezali svoje poskočnice. Bobnarji so umetno, zdaj nežno, zdaj krepko, nabijali telečjo kožo. Na samotnem sprehodu Je Aleksander Borgia, papež, zašel v njih sredino. Niso ga poznali. Imeli so ga za nekoga, ki se Je preoblekel v papeža. Daj, debeluh, so vpili, zapleši z nami! In so se sprijeli v kölo ln plesali in ubrano peli: vl-num bonum, vinnm bonum, in papež je smeje plesal z njimi, dokler se ni k61o ustavilo in veriga razpustila in ni Aleksander Borgia sam ostal na mestn. Vroče mu je bilo. Pomladansko sonce je pripekalo. Z majhno rutico si je obrisal potno čelo. In že bi sl bil najrajši strgal lasuljo, ko mu Je prišlo na misel, da ni lasulja, da so pravi lasje. Da, je zasopihal, pri Borgijcih je vse pravo, vse pravo. r XXXIX. Nicola Macchlavellija, sina preprostih ljudi, humanistično izobraženega, tajnika lirentlnskega »sveta desetorice«, pošljejo z izredno nalogo k Cezarju Borgia. Firenca, prešibka, da bi se uprla ’grozečemu knezovemu napadu, se hoče z njim zlepa pogoditi. — Nicold Macchla-velli je živel na majhnem posestvu v okolici Firence. Vstal je o prvem svitu, lovil brinovke, se udejstvoval v svojem gozdiču kot drvar, sed&l po pol dneva v krčmi ln klepetal s krčmarjem, s kmetom Gismondom Buona-rottijem (bratom kiparja Michela Angela Bounarottija), z mesarjem, pekom, voznikom ln opekarjem ter Igral kriko ali triktrak. Prepiral se je z njimi za vsako če-trtinko, in njih vpitje se je razlegalo po cesti pol milja daleč tja in nazaj. Zvečer, kadar se je jelo mračiti, je odkolovratil domov, slekel kmečki jopič, sedel v sami srajci za svojo pisalno mizo ter prebiral Danteja in Petrarka, Tibula in Ovidija. Bral Je Ovidiejevo Artem amandi in se vzdihujoč spominjal svojih lastnih nekdanjih ljubezni. To Je bilo minilo. Imel je ženo in štiri otroke, In le kdaj pa kdaj mu je v njegovem gozdiču ugodni veter prignal kako kmetico ali deklo v pesti. Kadar se je naveličal Ovidija, ga je zaprl, odprl pisalno listnico in nadaljeval svoje študije »sul arte dello statoo: o »državništvua. Svoje kmečko posestvo je komaj oskrboval, zato pa je njegov duh samooblastno vladal republikam in monarhijam: duh pametnega, bistrovidnega, nepodkupnega človeka, ki ga nista mogla podmititi ne zlato ne dobrikanje in nista ne nagnjenje ne mržnja vplivali nanj. Vodila ga je samo »politika kot taka«, njeno metodoslovje. In mera njegovih meril je bil samo človek, tisti, ki dela politiko in zgodovino. Kakšno Je bistvo nizkega človeka? Neumen je, strahopeten, samo-priden, nezvest. — Kakšno je bistvo višjega človeka? Ta je pameten, hraber, sebičen in samemu sebi zvest. Pamet mu veleva, da izrablja neumnost drugih, hrabrost, da sl podjarmtja njihovo prostost, njegova zvestoba do samega sebe se utegne izraziti kot nezvestoba proti drugim. Bedak je, kdor ostane verolomnim mož beseda, neumen, kdor prihaja k pametnim z nenmnostjo, strahopetec, kdor se plaši zavratnega umora — ko so mu drugi že pripravili strnpeni napoj in postavili vešala. Vse Jo na tem, da si prvi; pri ženski, pri politiki. Vsem, ki ste spremili našo drago mamo CECILIJO ZUZZI na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. — Žalujoči otroci Umrla nam je v 72. letu starosti naša predobra mati im m kresal. m. plevnsk V njen zadnji dom jo spremimo v nedeljo 4. maja iz kapelice Sv Krištofa na Žalah ob 15. uri. Rudolf, sin; Ernestina, hči. Rožica, por. Reiter, hči; Igor, vnuk in sorodstvo. Ljubljana, Zagreb, Sao Paolo, 2. maja 1952. NARAVNI KVALITETNI LIKERJI V LUKSUZNI OPREMI S PATENTNIM ZAMAŠKOM ! CHERRY BRANDY (mm tk Cafi' NYRTILLUS CREME DE CACAO »ALKO« DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV LJUBLJANA Prodaja blaga na industrijske bone Ker nekatera trgovska podjetja nepravilno in preširoko tolmačijo odredbo o prodaji konzerviranega sadja in zelenjave na industrijske bone (Uradni list FLIlJ St. 20 — 12. IV. 1952), pojasnjujemo, da so pod »specialitete in delikatese« v t. 1. mišljene le specialitete na bazi sadja In zelenjave ter ribje konzerve. Suhomesnati ter mlečni izdelki kakor tudi alkoholne pijače se torej ne smejo prodajati na industrijske bone. — Iz pisarne Sveta za blagovni promet LRS. Marihur Dežurna lekarna: Nedelja, 4 maja: Lekarna »Planinka«. Glavni trg 20. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 4. maja ob 20: Shakespeare •Romeo in Julija«. Izven. Ponedeljek, 5. maja: Zaprto. Torek, 6. maja ob 20: Mozart: »Beg lz Seraja«. Red LMS-2. RADIO MARIBOR Nedelja, 4. maja: Ob 7 prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes ob 12 oddaja v madžarščini. Od 12.30 do 24 'prenos sporeda Radia Ljubljana. Celje Celje: dr. Jože Čerin, Cankarjeva 9 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. V Celju bo v sredo 7. maja klavirski koncert prof. Antona Trosta. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. 2843-n PTUJ i Okrajno gledališče Nedelja, 4. maja ob 15: Goldoni: »Lažnlk« veseloigra v dveh dejanjih. Mestni kino: francoski film: »Ml otroci« Ob 20. uri. BREŽICE Mestni kino: 4. maja: ameriški tlim »Kej Largo«. PTUJ OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Jetrtek, 8. maja ob 20: »Veseli spored« Premiera. Sobota, 10. maja ob 20: »Veseli spored« Nedelja, 11. maja ob 15: Goldoni: »Laž- nik«. ŠOŠTANJ Kino Kajuh: 4. maja: Jugoslovanski film: •Poslednji dan«. ŽALEC Kino Žalec: 3. in 5. maja: ameriški film •Gospa Bovaryjeva«. EJ3IRLI Prenehalo je biti zlato materinsko srci najine ljubljene mame in stare mame .MARIJE PKAlšEGEK roj. ERJAVEC. Pogreb najine nikdar pozabljene mame bo 4. maja ob 9 iz hiše žalosU, Poljane 55: na pokopališče v St. Vidu. — Neutolažljiva hčerka Mici, sin Franc in ostalo sorodstvo. 2858-a Strti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem, ki ste jo poznali, da nas je nenadoma zapustila daleč od nas naša ljubljena. dobra mama, sestra, svakinja, teta in nona LUIGIA PELC, rojena SUUB1N. upokojena nameščenka Socialnega zavoda. Pokopana je bil? začasno l. maja v svojem rojstnem kraju Fiumecello v Italiji. — Globoko žalujoči otroci z rodbinami. — Ljubljana, Trst, Fiumicelio. Podnart, Domžale. 2862-a Po zelo kratki bolezni Je nas zapustil naš nadvse ljubljeni m predobn mol. oče, stan oče, brat in tast FRANC HUBER, bivši trgovec v Kočevju. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 4. maja ob 17 v Kočevju. — Žalujoči rodbini Huber in Lorbar. 2681-a Po kratki mučni bolezni Je dotrpel naš sodelavec tovariš FRANC HUBER, komercialist mestnega trgovskega podjetja »Trgopromet«, Kočevje. Pogreb bo dne 4. maja ob 17 v Kočevju. — Uslužbenci Trgoprometa. 2863-a Sindikalna podružnica Trgoprometa Kočevje sporoča, da je umrl njen dolgoletni zvesti član tovariš FRANC HUBEU, komercialist. P greb bo 4. maja izpred hiše žalosti na mestno pokopališče v Kočevju ob 17. uri. 2864-a Naznanjamo žalostno vest, da so umrli naša draga mama, stara mama AUGO-STINA PRATNEMER, dne 29. marca v Bjelovaru. Pokopali smo jo 1. aprila v Bjelovaru. — 2alujoči otroci, hčerka Štefka, zet Franjo m vnuki. — Bjelovar, Celje. Prelog in Avstralija. Umrla je naša dobra mama, stara mama FRANČIŠKA BUH rojena CERN1VC, upokojenka Tobačne tovarne. Leži na svojem domu. Jenkova 11. Pogreb bo v ponedeljek 5. maja ob 15 izpred kapelice sv. Petra na Zalah. — Žalujoči: mož Matej, otroci Mimi, Ivan, Kristina in ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Žirovnica, Bled, ZAHVALE Ob nenadni smrti našega ljubljenega očeta MIHAELA VERDNIKA, se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Tovarne usnja Šoštanj, za izkazano pomoč, godbi in pevcem za ganljive žalostinke, gasilski četi za častno spremstvo in upravi ter Cicibančkom Mladinskega doma Polzela, ki so prihiteli od daleč pokropit našega očeta. Zahvaljujemo se tudi tov Črešniku in . Vodušku za ganljive poslovilne besede, kakor tudi številnim darovalcem vencev in cvetja — Žalujoča družina Verdnik. — Šoštanj, Prevalje, dne 22. aprila 1952. 2857-a Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta ANTONA KRISPERJA, se najprisrčneje zahvaljujem-'. — 2alujoča žena in otroci z družinami. 2855-a Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo ljubljeno teto MARIJO KAVČIČ k zadnjemu počitku, iskrena hvala. — Družine Kavčič. Japelj, Kovič. UPRAVA DRŽAVNIH POSESTEV IN PITALIŠC NOVO MESTO s posestvi; DOB in LANSPREZ, KLE-VEVZ in VRH, ST JERNEJ, MALA LOKA. ZALOG in POGAN Cl iskreno čestita delovnim kolektivom, vsem našim odjemalcem in dobaviteljem, k praznika dela 1. maj. Od naših podjetij si lahko nabavite plemenite, plemenske svinja, oplemenjene in dolenjske pasme po zmernih cenah OKRAJNO PODJETJE »KREMEN« Čistilnica peska kremenjaka NOVO MESTO ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K L MAJU ELEKTRIČNO — TEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO izvršuje vsa v stroko spadajoča dela Obenem čestitamo vsem delavskim kolektivom za 1» maj INVALIDSKO PODJETJE »KOVHVARSKA DELAVNICA* NOVO MESTO ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K 1. MAJU Gradbeno industrijsko podjetje Slovenije »IVAN MAČEK - MATIJA« potrebuje za gradbišče na Jesenicah večje število zidarjev in delavcev. Pogoji dela: plača po uredbi, terenski dodatek od din 80 do din 100 dnevno. — Za hrano in stanovanje preskrbljeno. — Prijave sprejema uprava gradbišča »GRADIS IMM« na Jesenicah. K PRAZNIKU DELA ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM „IIIiT TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR“ NOVO MESTO DIREKCIJA TELEFON 45 REPUBLIŠKO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE IZVRŠUJE VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA VSEM DELAVSKIM KOLEKTIVOM ČESTITA K PRVEMU MAJU *ßocama igrač NOVO MESTO TELEFON ŠTEV. 16 IZDELUJE VSAKOVRSTNE IGRAČE IN LESNO GALANTERIJO PO KONKURENČNIH CENAH ZAHTEVAJTE CENIK! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO K PRVEMU MAJU LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »Up“ NOVO MESTO TELEFON 1-09 Ima na zalogi vseh vrst lesnega sortimenta in to: BUKOVO HLODOVINO. MEHKO IN SMREKOVO HLODOVINO, ŽAGANI MEHKI IN TRDI LES Želi svojim odjemalcem, naročnikom in vsem delavskim kolektivom ZADOVOLJEN 1. MAJ Ne pozabi Kuhinjska oprava f zastonj J Hrani tramvajski listek, kupljen v mesecu maju, ki je tako označeni DNEVNE VESTI KOLEDAR Nedelja, 4 maja: Florijan. Cvetko. Ponedeljek, 5. maja: Miran. Irenej. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta 20. tel. 50-81; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure zjutraj: nočna dežurna služba vsak dan od 20 do 6. ure zjutraj KINO OBVESTILA DAJALCI KRVI Pregledi in odvzemi krvi v tem tednu: v torek In četrtek za Ljubljančane, v sredo za dajalce z dežele. Javijo naj se dajalci, ki so dali kri pred šestimi meseci. in novi. Prijave v zavodu od 7 do 8.30. pri prijavi predložite vedno osebno izkaznico (novo) odnosno izkaznico dajalca MALE OGLASE bomo objavili v torkovi številki! Ftizeološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva ima svojo pomladansko konferenco 10. in 11. maja v zdravilišču Dobrna pri Celju. Prihod v Dobrno (Celje) v petek 9. maja s popoldanskimi in večernimi vlaki. Iz Celja z avtobusom. — Udeležba za vse dispanzerske zdravnike m člane sekcije obvezna. Vabljeni tudi vsi ostali zdravniki, katere zanimajo problemi tuberkuloze. — Prijave udeležbe pošljite do 6. maja na naslov: Dr. Radšel, Maribor, Maistrova 15. — Odbor sekcije Na medicinski visoki šoli je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva Zofija Kožar. Čestitamo. 2866-n Mednarodni plesni turnir zarada zadržanosti inozemcev preložen. Datum javimo, vstopnice ostanejo veljavne. 2854-n Renovirani bar Nebotičnik vam nudi od 1. maja naprej artistični program inozemskih umetnikov Izbrana jedila in pijače. Vsak dan dva programa z začetkom ob 21.30 in 23.30. Vstopnina 70 din. Za obisk se priporoča uprava podjetja. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 4. maja ob 20: »Rihard Tretji» (Vlad Skrbinšek) Izven. MESTNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA Nedelja, 4. maja ob 15: K. Brenk: »Mačeha in pastorka« (zadnja predstava), ob 20: Lope de Vega: »Premeteno dekle«. Ponedeljek, 5. maja: Zaprto. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne Lutke — Resljeva cesta 28 Nedelja, 4. maja ob 11: Karsch-Pengov: •Težave Peteršiljčkove mame«. Marionete — Šentjakobski trg Nedelja, 4. maja ob 17.30: Malik: »Žogica Marogica«. Prodaja vstopnic v nedeljo od 11—12.30 rpri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži. Šentjakobsko gledališče, LJUBLJANA, MESTNI DOM Nedelja, 4. maja ob 20: W Somerset Maugham: »Sveti plamen«. Izven. Proaaja vstopna c pn blagajni v Mestnem domu v nedeljo od 10—12 ter eno uro pred predstavo in od torka dalje od 10 do 12 in od 15—17 ter eno uro pred predstavo. OBRTNO GLEDALIŠČE Rokodelski dom Nedelja, 4 maja ob 20: »Mladi gospod šef, veseloigra. 2344-n LJUBLJANA: KINO »UNION«: italijanski film: »Glumači«. Tednik. (ŠINO »MOSKVA«: mehiški tlim: »Biser*. Tednik. kiaaateijev v torek ob 20.15 v Fiihar-noniji, dirigent Jakov Cipci. Marija Tomčeva poje v sredo zvečer ,.>esmi in arije iz domače m tuje litera-ure. Pri ki a virj* Marijan Lipovšek. Tovarna plemenitih jekel V' Železarna Guštanj Naročite katalog novih proizvodov, ki izide maja 1952 Izdeluje: VALJANO ogljikovo, iegirano in visoko legirano paličasto jeklo v raznih profilih in kvalitetah KOVANO ogljikovo, legirano in visoko legirano paličasto Jeklo v raznih profilih in kvalitetah JEkLENE ODLITKE ogljikove in legirane, prostoročno kovane, do maksimalne teže 1.5 tone kos, surove, ali obdelane JEKLENO LITINO* ogljikovo in legirano, do maksimalne teže 5 ton kos, surovo ali obdelano' JEKLENE KROGLE za mletje rade, kamna, cementnih snrovin CILPEBSI TELESA za mletje cementnih surovin VOZNE OSI kompletne VZMETI, listnate in spiralne, za avtomobile in vozove KONJSKE PODKVE — KOLESNE STAVKE — za vagonete INDUSTRIJSKE NOŽE za lesno, papirno, železarsko, tobačno in grafično industrijo REZERVNE DELE za pnevmatično orodje ŽAGE za hladno rezanje kovin (610 in 710 mm) 463, 610, 710, 810 in rezervne segmente za žage 10 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA LES LJUBLJANA“ Podjetje za promet z lesom in lesnimi izdelki Poslovalnice: TITOVA C 34, LINHARTOVA UL. 3 Hranite vozni listek za žrebanjel Žrebanje bo S. junija 1952. Mestno trgovsko podjetje TRGOPROMET Kočevja naznanja žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni umrl zvesti uslužbenec, tovariš I EtAftC HUBER komercialist. Pogreb nepozabnega uslužbenca bo dne 4. maja ob 17. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Kočevju. Uprava TRGOPROMETA Kočevje. Danes ob 9.30 uri na igrišča Slovana na Kodeljevem prvenstvena nogometna tekma LNP — KRIM — SLOVAN /