Koroška Kronika
IZDAJA P. W. B. — BRITANSKE ZASEDBENE SILE V AVSTRIJI
Številka 13	Celovec, 12. oktobra 1945	Ceaa 15 grošev
Velika Britanija za Utirijo
Daši Velika Britanija ne plava v izobilju, so angleške oblasti vendarle do danes uvozile 57,800 ton živeža v britansko zasedbeno ozemlje Avstrije. Gre za živež, ki je namenjen samo civilnemu prebivalstvu. Obenem-je seveda treba tudi dovažati hrano za zasedbene čete. Napora torej nič koliko!
Pomisliti velja, da je bila tržaška luka dolgo nepristopna radi min. Transporti za Avstrijo so morali skozi druga italijanska pristanišča in dalje po italijanskih železnicah. Kolika potrata časa, kolika obraba strojev, kolika potrošnja goriva!
Samo Koroška je v času od 28. maja do 20. sepembra prejela nad 14.000 ton živil, med njimi 13.397 ton žita, 665 ton moke, 240 ton sladkorja, 14 ton mila in drugo.
DEJANSKA POMOČ BRITANSKIH ČET
Zima pomeni kruto preizkušnjo za Avstrijo. Čim več sedaj storimo, bolje bomo dolgo in ne smiljeno zimo prebili. Generalni poročnik McCreery, vrhovni poveljnik britanskih čet v Avstriji, je v najnovejši izjavi navedel ukrepe s katerimi bodo skušale za-
sedbene oblasti omiliti stisko prebivalstva v bodočih mesecih.
Na Štajerskem in Koroškem je 50.000 ujetnikov pod nadzorstvom britanske vojske na delu po gozdovih, na kmetih, a tudi v mestih. Opaža se namreč, da v vseh strokah primanjkuje delavcev. Nadaljnjih 15.000 mož je uvrščenih v delavske kompanije, kjer ,jih uporabljajo kot šoferje, pionirje itd.
Za prevoz kuriva, lesa, stekla in drugih potrebščin namerava staviti britanska armada na razpolago tisoč nemških voz iz vojnega plena. Tudi se bavi zasedbena oblast z načrtom, da bi pomagala Avstriji z odvi-šnimi britanskimi vozili, ker se pričakuje, da se bo posadka čez čas skrčila.
2e sedaj služi dnevno kakih 200 britanskih vozil prevozu blaga, ki je namenjeno avstrijskemu prebivalstvu. Med njimi jih je precej, ki krožijo po dunajskih ulicah. Vsak teden pride na Dunaj 8000 ton raznovrstnega blaga, tudi veliko premoga, in vsega tega železnica ne zmaguje. Če se od cestnega prometa pričakuje, da železnico
razbremeni, morajo biti ceste v redu. Zato posveča britanska vojaška vlada posebno pažnjo cestnim delom.
LESNA AKCIJA
Po gozdovih na štajerskem in Koroškem odmeva drvarjeva sekira Britanska armada seka za svojo lastno potrebo, tako da se ni bati,'da bo od drv, ki so namenjena civilnemu prebivalstvu, kaj zaseženo v druge namene. Nasproti, generalni poročnik je celö inspiciral vojaške enote, ki so se bile prostovoljno javile za sečnjo v korist prebi-valsty.y.«
Največ' skrbi budi položaj na Dunaju. Ukrepi za omiljenje krize' so že storjeni in generalni poročnik upa, da bodo ruske zasedbene oblasti tako izdatno sodelovale, kakör je za uspeh potrebno. Zadevni razgovori se ugodno razvijajo.
Naposled je general McCreery omenil, kako važno je delo rudarjev. Zato ja treba nuditi rudarjem toliko hrane, da ne opešajo. Odredil je, da se jim stopnjuje število dnevnih kalorij na 3000.
Najboljša politika
V Avstriji zopet vstaja demokracija z vsemi svojimi ustanovami, strankami, volitvami itd. Vse tri obstoječe stranke so povezane zaradi skupnega boja proti nacizmu. Seveda obstojajo med njimi nasprotja, toda treba jih je reševati tako, kakor odgovarja pravi demokraciji.
Naš položaj ni rožnat. Naše gospodarstvo je vojna vihra močno oškodovala. Za obnovo potrebujemo pomoči od zunaj. Pa tudi v moralno-političnem pogledu je sedem nacističnih let povzročilo mnogo razdejanja, in propada. Ko danes usmerjamo svoj korak v novo življenje, je čas, da govorimo samo stvarno resnico. Kdor danes obljublja deveto deželo ali meni, da se bodo razmere zboljšale brez napornega dela, je ali tepec ali pa lažnik.
Glavno delo avstrijskih strank v bližnji bodočnosti se bo moralo posvetiti gospodarski neodvisnosti, ker brez nje ni politične neodvisnosti. Treba bo ukreniti nekaj učinkovitega, da narod zaradi velikih naporov in slabe hrane fizično ne propade. Državi se ne obeta nikako bodočnost, če ne bo zopet vsakdo priznal brezpogojne obveznosti večnih nravnih zakonov. Najboljša politika je resnica, demagogija lahko samo škoduje. Vsakdo mora tudi svoje osebne želje podrediti potrebam skupnosti. Kdor hoče javno delovati, mora imeti pogum svoje mnenje tudi javpo zastopati, čeprav bo kdaj imel zaraditega neprilike.
Koristi strank daleč nadkriljuje korist celotne države in vsega prebivalstva. Ne maramo sicer enotne stranke, ki ni v skladu z načelom demokracije, toda brez ozira na politične stranke moramo po svojih najboljših močeh delati za državo. To je edino možna politika in to je tudi naša dolžnost.
FrancosRo-llbanonski sporazumi
Ministrski predsednik Libanona je izjavil poslanski zbornici, da bo Francija s posebno ladjo poslala zlato rezervo radi kritja sirsko-libanonske valute.
Govoril je tudi o ugodnih izidih pogajanj med francsko in libanonsko vlado in je izjavil, da dosežen sporazum predvideva takojšnjo premestitev civilnih letališč, nadzorstvo pristanišča, železnic in druge koncesije.
Žitna letina v Evropi
„Corn Trade News" piše, da se je tudi na Balkanu raztegnila tragedija, ki je zadela žetev evropskega kontinenta. Prvikrat, kar je v človeškem spominu, mora Rumunija uvoziti žito in koruzo iz Rusije. Poletna suša je uničila poslednje upe, da bi mogel Balkan kaj prispevati k rešitvi živilskih potreb drugih držav. Suše pa ni bilo v Ukrajini in Besarabiji. Sovjetska Rusija je imela dobro žetev in bi mogla dati na razpolago tristo tisoč ton pšenice in koruze za Rumunijo. Bila bi velika pomoč, če bi mogla dati Sovjetska zveza Grčiji, Italiji in drugim sredozemskim državam nekaj stotisočev ton žita. Italijanska pšenična žetev znaša le tretjino lanske žetve, in položaj je še težji, ker tudi drugo žito ni obrodilo Italija bo morala uvoziti nad dva milijona ton pšenice. Poročila o žetvi v drugih evropskih državah so, razen Norveške, neugodna.
Bevin preti spodnjim domom
POJASNILO H KONFERENCI ZUNANJIH MINISTROV
Angleški zunanji minister Ernest Bevin je podal v torek v spodnji zbornici izjavo o konferenci zunanjih ministrov. Med drugim je izjavil:
Ob začetku konference zunanjih ministrov je predlagal, da naj bi vseh pet zunanjih ministrov sodelovalo v debati o vseh vprašanjih vključno — ureditev miru. Glasovali pa naj bi nasprotno le oni zunanji ministri, katerih vlade so podpisale odgovarjajoče kapi-tulacijske dogovore.
„Ker so s tem tolmačenjem berlinskih protokolov vsi soglašali, je bil moj predlog", je nadaljeval Bevin, „brez drugačnih mnenj sprejet. Prepričan sem, da smo mislili, da verno tolmačimo dogovor signatarnih držav, ko smo sprejeli ta sklep pri otvoritveni konferenci. V soglasju s to resolucijo je imel svet zunanjih ministrov v desetih dneh trdega dela 16 zasedanj ter je dosegel velike
uspehe ne le v splošnem, temveč tudi kar zadeva vprašanje mirovnih pogodb.
Izdelali smo Splošno osnutek, priznan mirovne pogodbe s Finsko ter poskrbeli, da bi prišlo to vprašanje v debato. Tako smo v tej težavni zadevi vkljub različnim mnenjem sklenili splošen dogovor o osnovi, na kateri bi lahko delali dalje.
Bil sem zelo začuden, ko je Molotov Byr-nesu in meni sporočil, da smo prekršili potsdamski dogovor in da Molotov ne more več sodelovati v okviru poslovnega reda, ki je veljal že 10 dni. Čeprav gre navidez le za vprašanje poslovnega reda, je po mojem naziranju v igri načelo dalekosežnega ^pomena. Morda je preteklo še premalo časa od velikih zmag, da bi mogli takoj priti do sporazuma S svoje strani ne bomo na noben način tudi v bodoče nič opustili od duha sodelovanja, ki je zavezniške sile vodil med vojno."
Japonski kabinet je odstopil
Japonski ministrski predsednik je odstopil s kabinetom vred. Kabinet se je prej zbral k posebnemu zasedanju, nakar je bil ministrski predsednik sprejet pri cesarju in mu sporočil odstop kabineta.
Zunanji minister kabineta Higashikuni se je tudi sestal z generalom Macom Arthurjem, kjer se je govorilo o sestavi novega kabineta. Baron Kijuro Shedihars, prejšnji zunanji minister in poslanik v Washingtonu, bo pozvan za pripravnika v predsedstvu.
Kakor je poročal francoski mornariški minister Louis Jacquinot, bodo poslali največ edinic francoskega brodovja na Indo-kitajsko. Francoske bojne ladje „Richelieu” in „Triomphant" so že priplule v pristanišče Saigon.
Kakor poročajo iz Canberre, so na odlok avstralske vlade zaprli veliko Indokitajcev. Do sklepa o aritacijah je prišlo po dogovoru med zastopniki holandskih oblastev in avstralskim ministrom za priseljevanje A. Ga-wellom. Avstralska vlada je odklonila indo-kitajsko zahtevo, sprejeti na krov britanskih in avstralskih ladij indokitajske vojake, ki se hočejo priključiti pokretu za neodvisnost na Javi.
Iz tajnih Göringovih arhivov
„United Press” poroča, da je iz dokumentov, ki so jih odkrili v tajnem Gčringovem arhivu, razvidno, da je bil Göring zli duh vohunske službe, ki je nadzirala različne avstrijske Quislinge nekaj mesecev, preden so Nemci zasedli Avstrijo.
Göring je po teh poročilih gledal na avstrijsko vojsko in letalstvo kot na sestavni del nemškega vojnega stroja že 15 mesecev pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Odkriti arhivi vsebujejo dobesedna poročila o njegovih sestankih s letalskim glavnim stanom in nemškim splošnim glavnim stanom. Razvidno je, da je „general Göring pripo-
ročal najtesnejše sodelovanje z Avstrijo". Neki dokument z opazko „tajno”, ki je prišel v arhiv leta 1938., vsebuje načrte za uporabo avstrijske vojske za strmoglavljenje avstrijske vlade z državnim udarom.
Dokument napada avstrijsko „klerikalno diktaturo" in pravi, da je ta diktatura odgovorna za „pojudovanje, poslovanjenje, za nizko število rojstev, za uničenje superiornosti nemške rase in za brezposelnost". Dokument navaja tudi težavo s častniki, ker ni mogoče računati na njihovo pomoč pri državnem udaru, kajti le 15% častnikov je spadalo med nacistične „borce".
Poročilo proroško napoveduje, da bo leto 1938. ugodno za državni udar. Pravi, da je avstrijsko ljudstvo pripravljeno sprejati to dejstvo, ki ga bo v ostalem mogoče organizirati brez preživahnih odmevov v inozemstvu, ker je pozornost svetovne javnosti obrnjena na Španijo in Kitajsko.
Laval obsojen na smrt
Včeraj je bila v procesu proti bivšemu francoskemu min. predsedniku Lavalu izrečena sodba, s katero je bil Laval spoznan za krivega, obsojen na smrt, izgubo časti ter zaplembo premoženja.
Po tem, ko je Laval že pred dnevi odklonil vsak nadaljni zagovor z izjavo, da bo njegova obsodba predstavljala justični zločin, tudi v ponedeljek ni več prišel k razpravi. Prav tako niso prišli k razpravi njegovi zagovorniki ter nobena izmed skoro 100 prič, ki bi govorile zanj. Zaradi tega je bila razprava preložena ra torek, ko se je zopet v odsotnosti zgoraj navedenih začela z dve-urnim govorom državnega tožilca Morneta. Ta je označil priznanje poraza ter Lavalovo stališče nasproti francoski zaveznici Veliki Britaniji kot sramotno in označil Lavala za navadnega zločinca H koncu je predlagal za obtoženca smrtno kazen.
Po enournem posvetovanju »o izrekli porotniki smrtno kazen.
Pelindvaisel let
Od deželnega glavarja Ivana Piescha
Četrtletje je preteklo od onega dne, ko j«i bilo ljudstvo jugovzhodne Koroške poklica« no, da z glasovnico v roki odloči o svoji državni pripadnosti. Velikanski dogodki sö v tem času do temeljev pretresli našo zem« Ijo, neznansko gorje je prišlo čez nas vse^
Meje naše države je skozi stoletja zamo« gla spremeniti samo vojna. Politika sile je, ne da se bi brigala za voljo, za blagor in gorje ljudstva, odločila, jeli naj pripade kako ozemlje tej ali pa oni državi. Spremembe mejš so bile znamenje uspešnega krvopre-litja in tako je mogel Hitler poskusiti podjarmljenje vse Evrope. Ta zločinski poskus Tretje države je bil višek in obenem polom nasilne politike Odslej naj bo skupna vari nost podlaga mednarodne pravne organizacije in nikoli več naj ne bodo narodi zopet predmet politike.
K oznanjevalcem te nove dobe spada ljudsko glasovanje leta 1920. Mi Korošci se lahko veselimo, da je večina prebivalcev glasovalnega ozemlja glasovala za to, da ostane pri Koroški in s tem pri Avstriji, To je naša domača zadeva. Razen tega je ta spominski dan pričetek nove dobe in ga v tem smislu lahko praznujejo z nami vsi pravi demo-kralje. Čezmerno poudarjanje narodnosti, ki je pričelo približno pred enim stoletjem in je v Hitlerjevi Nemčiji naraslo takorekoč do blaznosti, odpade danes. Iz bolesti te vojne se bo rodil čut skupnosti vseh omikanih narodov.
Minula vojna je bila radi tega tako polna grozodejstev, ker je bila v resnici državljanska vojna omikanih narodov.
Kaj je demokracija:	Spoštovanje pravic
drugih in varovanje jasno spoznane lastne pravice. Dolžnost nam veleva, da oboje varujemo. Nemško govoreči Korošec mora ravnn‘-'-o varovati pravice državljana slovenskega jezika, kakor mora biti nasprotno. V demokraciji ne odloča za drugega kak prisilni varuh, temveč mora po zrelem prev-darku vsak sam vedeti, kam spada in kako se naj razvijajo on in njegovo ljudstvo. Tako demokracija ni le pravica, temveč tudi resna dolžnost.
Mi Korošci želimo iz vsega srca mirno in prijateljsko sožitje ns-odov. Za nas so koroški Slovenci most do soseda, za Jugoslavijo so Korošci nemškega jezika most do Avstrije.
Deseti oktober v Celovcu
Dne 10. oktobra se je vršila na pokopališču v Annabichlu preprosta spominska svečanost v čast padlih koroških borcev. Udeležili so se slavja pred okrašenimi grobovi junakov zastopniki vojaške in deželne vlade, in sicer colonel Collins, deželni svetniki dr. Tischler, Herke, Ferlitsch, Sagaischek, mestni župan Schatzmayr, policijski direktor Harter in drugi. Po zvenenju ki se je resnobno razlegalo raz stolp mestne župne cerkve, sta deželni svetnik Ferlitsch in župan Schatzmayr položila pred nagrobnim spomenikom venec. Pevsko društvo „Koschat" je zapelo dve pesmi, nakar je sledila še koroška domača pesem.
Razprava v Belsenu
Josef Kramer, nekdanji poveljnik koncentracijskega taborišča v Belsenu, je pri razpravi priznal, da je dal ujetnike koncentracijskega taborišča v Natzweilerju zastrupi Ijevati s plinom. Tudi je priznal, da je vsekakor vedel za plinsko sobo in krematorij v birkenauškem taborišču št. 2. v Ausehwdtzu.
Dalje je Kramer izpovedal, da je prejemal od Himmlerja pismena povelja, zastruplje-vati s plinom tudi ženske. Ta povelja so sa baje glasila, da naj se ujetniki zaplinijo, trupla pa pošljejo prof. Hirtu v Straßburg.
Stiska za kurivo v Evropi
Komisija ameriških oljnih izvedencev, ki so pred kratkim prepotovali Evropo in tu proučevali položaj s kurivom, je prišla do še bolj pesimističnih zaključkov, kot svoječasno petrolejski referent Združenih držav Herald Ickes. Pred nedavnim je Ickes izjavil, da stiska za kurivo v Evropi grozi uničiti vsak videz pravice in zakona. Dejal je, da se mora brez dvoma zvišati dobava kurilnega materi« jala, vendar pa bo pomanjkanje premoga trajalo dolge mesece vsled izpada rudarjev, od katerih še mnogi niso odpuščeni iz vojaške beti s kurivom, da bo lahko pretolkla kriti-« službe. Toda Evropa se mora vseeno preskr« čne zimske mesece.
Volitve in itiik priprave vsepovsod
Važna arheološka odkritja v Palestini
Arheologi židovskega vseučilišča so izjavili, da so odkrili med napisi enajstih žar iz predkrščanske dobe, ki so jih odkrili v neki jami na poti od Jeruzalema v Betlehem, izrezke z Jezusovim imenom, ki so bili napravljeni pred 70, letom po Kristusovem rojstvu in mogoče od oseb, ki so prisostvovale križanju. Arheologi so omenili, da te žare morda predstavljajo „najstarejše arheološko pričanje krščanstva". Napisi niso bili še popolnoma razbrani. Smatrajo, da so te napise izvršili člani židovske zveze, ki so bili pristaši Jezusa in ki so ovadili Poncija Pilata in ki so se oblekli v žalne obleke zaradi križanja njihovega voditelja. Profesor Sukenik, ravnatelj arheološkega oddelka na židovskem vseučilišču, je izjavil, da so skupno z žaramj našli tudi posodo, luči in steklenice, ki so jih prenesli zaradi preučevanja v židovski arheološki muzej. — Po izjavah arheologov je bila prva vest o Kristusovi smrti, ki smo jo doslej poznali, napisana več kot eno stoletje pozneje.
Tempo volilnega boja v Franciji se vedno veča, ker se bliža 21. oktober, ki je bil določen za volitve v Narodni zbor. Prvi seznami za vso deželo so v nedeljo pričeli prihajati v Paris. Imena generala de Gaulla začetkoma ni bilo opaziti v nobenem seznamu.
Ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo istočasno z volitvami dne 21. oktobra, naj odloči, ali želi francoski narod četrto republiko in če želi, da general de Gaulle med sestavljanjem nove ustave dalje vodi državne posle.
ČEHOSLOVAŠKA
Volitve v Provizorični narodni zbor Ce-hoslovaške se vrše, kakor poročajo, brez tajnega glasovanja. Vse štiri češke stranke so se poprej domenile o seznamu kandidatov za vse okraje. Ti delegati bodo 14. oktobra v Pragi volili člane Provizoričnega narodnega zbora. Socijalistični list „Pravo lidu" pov-darja, da ne bodo ne ljudski odbori ne Narodni zbor izražali strankarskih moči, ker je
mnogo važneje skupno delati za obnovo, kot pa tratiti moči v volilnem boju.
NORVEŠKA
V nedeljo so se vršile na Norveškem volitve novega parlamenta, pri katerih so imeli vsi Norvežani od 23. leta volilno pravico. Okrog 1600 kandidatov se je potegovalo za ISO sedežev. Jedro volitev je tvorilo podr-žavljenje privatnih obratov.
GRČIJA
Priprave za grške volitve januarja meseca ne odgovarjajo samo „razmeram notranjepolitičnega položaja", temveč tudi željam zaveznikov, je izjavil ministrski predsednik Voulgaris.
Sotoulis, vodja grških liberalcev, pa je izjavil, da se njegova stranka ne bo udeležila volitev. Vodji napredne in socijalne stranka sta tudi kritizirala vladne odločbe.
PORTUGALSKA
Kratke vesti
Ameriški poljedelski minister Clinton Anderson, je sporočil, da so po japonski prodaji našli v javanskih pristaniščih 1,600.000 ton sladkorja, ki ga bodo razdelili med Združene narode.
*
V okolici Stalingrada je že 11.000 kmeti) in 3000 javnih poslopij na novo zidanih. Konec decembra bo v Leningradu več kakor 30.000 novih stanovanj uporabnih za stanovanje.
*
Reuter javlja, da je poljski poročevalni urad sporočil, da se bo vrnilo v domovino 6000 Poljakov dnevno iz ameriškega zasedbenega področja Nemčije.
Trenotno se nahaja na ameriškem zasedbenem področju 300.000 Poljakov, od katerih bodo poslali v domovino samo tiste, ki bodo sami želeli.
Vršijo se pogajanja za repatriacijo 500.000 Poljakov iz britanskega zasedbenega področja.
Priprave za niirnherški proces
Državni odvetnik in drugi člani ameriškega odbora za mednarodne vojne zločine so se zbrali v nedeljo v Berlinu. Del britanske komisije, kakor tudi vsi francoski in ruski udeleženci so tudi že prispeli v Berlin.
Obtožbo bodo zastopali med drugim; Shawcross za Veliko Britanijo, državni odvetnik Robert H. Jackson za Združene države, M. Rudenko za Sovjetsko zvezo in Francois de Menthon za Francijo. Med 24 nacijskimi voditelji, ki so obtoženi kot vojni zločinci, se nahaja Hitlerjev namestnik Rudolf Hess ki je bil od leta 1941. ujet v Veliki Britaniji. Proti vsem vojnim zločincem bo predložena splošna obtožba.
Velikanska zbirka dokumentov v obliki uradnih navodil, protokolov in memorandov, ki so jih našli v Nemčiji in drugih deželah, bo tvorila podlago za posamezne obtožilne točke. Te bodo prevedene v tri jezike.
sodišče, pa je le predobro znana. Frank, krvnik na Ppljskem, se je pri psihiatričnem pregledu pačil in stalno zatrjeval, da je nedolžen; isto tako sadist Streicher. Oba pa sta najbrž spoznala, da je njihovo početje brezuspešno ter nehala simulirati. Samo Gering in Ribbentrop sta še dalje delala neumne. Ribbentrop je zagnal besen krik in pri tem izjavljal, da je bolan star mož ter nedolžen kot otrok. Göring pa po ves dan zatrjuje vsakomur, da je že od nekdaj trpel na duševnih motnjah. Svojo vlogo igra tako dobro, da je že celo izgubil na telesni teži. Toda nada simulantov, da bodo lahko za nos vodili ves svet, pa je zelo naivna.
Portugalski ministrski predsednik je vodji portugalske Narodne zveze in drugim podpornikom njegove vlade v nedeljo zagotovil, da bodo volitve v Narodni zbor dne 18. oktobra res svobodne in neomejene. Obljubil je svobodo tiska, da omogoči svobodno volilno propagando za vse. S tem bodo pripadniki in nasprotniki sedanje vlade lahko propagirali in objavili svoje volitvene programe. Portugalska tajna policija bo v bodoče delovala kot navadna policijska moč, je izjavil predsednik Salazar, Posebna vojaška sodišča za obravnavo političnih slučajev bodo razpuščena.
LUKSEMBURG
Občinske volitve v Luksemburgu So potekle v popolnem miru. Prvi volilni uspehi kažejo močan porast levičarskih strank.
Hiadzorslio nad atomsko energijo
Vrhovni sodnik bo lord Lawrence za Vel. Britanijo, Francis Biddle za Združene države in generalmajor Nikišenko za Sovjet, zvezo.
NEMŠKI INDUSTRIJALCI V SEZNAMU VOJNIH ZLOČINCEV
Nemški magnat jekla Fritz Thyssen, je eden izmed štiridesetih nemških industrijalcev, ki jih omenja neko poročilo senata Združenih držav ter jih označuje kot sokrivce pri na-cijskem zločinstvu. Poročilo se glasi, da to nikakor nis« nevtralni poslovni ljudje, kakor se izdajajo pred zavezniki. Razen Thyssena, ki se sedaj nahaja v nekem zavezniškem taborišču v Nemčiji, so omenjeni med drugimi tudi Hugo Stinnes, nekdanji kralj premoga na ozemlju reke Rühre, Alfred Krupp pl. Bohlen, šel velikih orožaren v Essnu, Albert Vogler, upravni direktor Združenih jeklarn, dr. Friedrich Flick, Hermann pl. Hannecken, dr. Alfred Hugenberg, Wilhelm Kepler, Karl Krauch, Karl Lindemann in Hermann Röchling.
GLAVNI VOJNI ZLOČINCI IGRAJO NORCE
Medtem, ko so v teku priprave za proces proti glavnim vojnim zločincem, skušajo sedaj Göring, Ribbentrop, Frank in Streicher igrati norce v nadi, da bodo tako ubežali svoji usodi. Ta zvijača, da zločinci kažejo duševne motnje, kadar se jih postavi pred
Predsednik Truman je zahteval v posebni poslanici od ameriškega kongresa, naj določi posebno komisijo, ki bo odločala o nadzorstvu in porabi atomske energije. V poslanici piše; „Nikdar v zgodovini še ni bilo človeštvo postavljeno pred silo, ki bi vsebovala obenem toliko nevarnosti in toliko možnosti, da koristi bodočnosti. Mislim, da govorim v duhu ameriškega ljudstva, če zahtevam, da ne smemo porabiti novo pridobljenega znanja za besneče pustošenje vojne, ampak za bodočo blaginjo človeštva.“
Predsednik Truman namerava razpravljati o uporabi atomske energije najprej z Veliko Britanijo, pozneje pa tudi z drugimi državami.
Časopisi obširno razpravljajo o tej predsednikovi poslanici. „New York Times" piše, da je prav, da deli predsednik Truman veliko odgovornost s kongresom. Preprečiti je namreč treba, da bi se ta sila zlorabila. Vsa bodočnost civilizacije zavisi od tega, ali bo mogoče preprečiti zlorabo atomske energije. Časopis omenja tudi zunanjepolitični del poslanice, ki omenja razgovore z Veliko Britanijo, Kanado in pozneje tudi z drugimi državami, ki naj omogočijo sodelovanje narodov pri koristni izrabi atomske energije. Združene države bodo delile svoje znanje o atomski energiji z ostalimi državami, če
bo mednarodni dogovor izključil rabo atomske bombe. Združene države ne bodo sodelovale z ostalimi narodi, da bi razvile orožje, ki bi se z njim narodi medsebojno uničili.
DR. BOHR O ATOMSKI BOMBI
Danski učenjak Niels Bohr je sodeloval pri delu za odkritja atomske bombe. Pri predavanju pri Društvu inženirjev v Kopen-hagenu je izjavil, da po njegovem mnenju ni možna obramba pred atomsko bombo. Če pa bodo narodi pristali na mednarodno nadzorstvo nad novo silo, lahko to-pomeni srečo in blagoslov za vse. Za proizvodnjo milijoninke miligrama uporabljenega specialnega uranija je potrebna velika tovarna z razsežnimi laboratoriji. Združene države ga morejo proizvesti na dan tri kilograme.
umetnega gumija in stranskih produktov, poročajo, da kakor izgleda niso bili Nemci niti najmanj poučeni o načinu predelave v Združenih državah.
Največja nemška tovarna gumija „Conti-nental-Gummiwerke A. G." v Hannovru ni proizvajala nič takega, kar bi se moglo primerjati s pnevmatikami ameriškega umetnega gumija.
Poročilo pravi, da so Združene države sa-
*
Argentinska vlada je prepovedala izvoz uranovih mineralov.
*
Iz zbirke dokumentov maršala Hermanna Göringa je razvidno, da je bil bivši nacistični vodja že leta 1936 naziranja, da je Nemčija v vojnem stanju z zavezniki.
Beležke o ministrskem sestanku decembra meseca 1936 odkrivajo, da je Göring izjavil v svojem glavnem stanu, da lahko ukaže napad'v.katerem koli trenutku, toda, „svetoval bi, da se ohrani mir do 1941. leta."
*
Agencija „Associated Press" javlja, da bo moralo šest letnikov opravljati na Češkoslovaškem obvezno vojaško službo za nedoločen čas. Rudarji so izvzeti.
Montgomery o položaju v Nemčiji
Čeprav Zavezniki nimajo namena razvajati Nemcev „ki so sami zakrivili svojo nesrečo ter morajo zato tudi nositi posledice”, kakor je izjavil maršal Montgomery, bodo vendar uvažali v Nemčijo živila, da preprečijo lakoto. Tako nemeravajo pripeljati v Nemčijo 1,500.000 ton pšenice. Pač pa ne bodo dali Nemčiji živil; ki jih drugod primanjkuje. Tudi se bo storilo vse, da se poveča proizvodnja premoga v Porurju.
O vzgoji mladine beremo v njegovem poročilu; „Za eno svojih največjih nalog smatram vzgojo nemške mladine. Površno preučevanje je že pokazalo, da sta se povprečni fant in dekle že odvadila logičnega mišljenja. Ponavljati znata samo gesla, ne da bi pri tem kaj mislila, ne da hi jih razumela. Znanje in stopnja sta daleč pod povprečjem. Mnogi že dve ali tri leta niso bili v šoli in-trinajstletni fantje bodo morali sedeti v istem razredu z devetletnimi.”
Nemci sami se pri Angležih pritožujejo, da prepočasi trebijo naciste. Vendar čiščenje sistematično napreduje. Državne uprave ne bodo očistili samo od nacistov, ampak tudi od njihovih pristašev. Ker niso bili aktivni člani stranke, menijo, da bodo sedaj iz tega kovali koristi, čeprav so preje soglašali z nacističnim sistemom in so ga odobravali.
Glede četvorne vlade v Berlinu je Montgomery izjavil, da bo za bodočnost Evrope in vsega sveta velikega pomena, če bo uspel ta poizkus mednarodnega sodelovanja.
Novice iz Nemčije
Po poročilu poljskega časnikarja so našli v taborišču Apfelwang poljske fante, ki so jih kot šestletne odpeljal! iz Poljske. Izbrali so take, ki so bili dobro razviti. Vzgajali so jih kot Nemce. Takoj po prihodu v Nemčijo so dobili nemška imena. Nekateri so svoja poljska imena celo pozabili. Očitno so nameravali z njimi nadomestiti velike nemške izgube. Fantje so sedaj v oskrbi Poljskega Rdečega križa v Solnogradu.
*
Zaupna poročila „krvnika" Heydricha in drugih Gestapo-glavarjev kažejo tajni boj, ki se je vodil med nemško Gestapo In katoliško cerkvijo od začetka pa do zloma na-oijskega gospostva.
Kakor je Heydrich sam priznal, je smatral škofe za nepoboljšljive sovražnike Hitlerjevega novega svetovnega reda in je izrazil tik pred svojo nasilno smrtjo vso jezo nad delovanjem Vatikana. Očital je tajništvu Vatikana, da njegovi misijoni, ki naj bi nemškim in italijanskim ujetnikom katoliške vere dajali versko tolažbo, raznašajo vesti o dobrem postopanju z ujetniki v zavezniških taborih ter tako skušajo premotiti vojake, da bi prebežali.
*
V neki zasebni kino-dvorani v Berlinu so predvajali nacistični film o razpravi proti častnikon. nemške vojske, ki so pripravili atentat na Hitlerja 20. julija 1944.
Film, ki je prvotno meril 56.000 metrov, tako da traja predvajanje celih 9 ur, so posneli za stolom predsednika ljudskega sodišča v sodni dvorani vrhovnnea sodišča v Berlinu
avgusta 1944, ko so obsodili na smrt enega feldmaršaala, štiri generale in tri druge častnike vojske, katere so obesili dve uri po obsodbi. Razprava proti drugim osmim obtožencem se je vršila pri drugem zasedanju sodnega dvora.
Nemško propagandno ministrstvo je skrajšalo film na 11.000 metrov v upanju, da ga bodo predvajali po nemški zmagi.
Obtoženci so bili maršal Ervin von Witzleben, generali Hoeppner, Stieff, von Hassel, Bernardis von Hagen, kapetan Karl Klausing, grof Yorck von Wartenburg in grof Wolf Heinrich Helldorf.
Film prikazuje surovo obnašanje predsednika sodišča Frieslerja, ko kriči na Ulricha von Hassela, bivšega nemškega poslanika v Italiji; „Kakšna žival ste Vi? Niste osel, ker v tem primeru bi bilo enostavno vprašanje inteligence. Vi ste svinja, ker tu gre za vprašanje značaja”.
V filmu se vidi kako se maršal von Witzleben zaničevalno posmehuje sodnemu dvoru, ko mu snemajo pas.
Sliši se tudi Helldorfa, ko pravi suhoparno: „Enkrat smo se pa le morali iznebiti Hitlerjevega režima."
*
Iz poročila, ki ga je objavila v Nemčijo poslana tehnična misija ameriškega urada za vojno proizvodnjo, se je izvedelo, da so nem ško industrijo umetnega gumija „znatno precenjevali.”
Člani komisije, ki so prepotovali vso Nemčijo za zbiranje zadnjih podatkov o tovarnah
mo v dveh letih' ustvarile industrijo Umetnega gumija, ki je že prekosila tehnične uspehe nemške industrije gumija, ki se je več let ba-vila z izdelovanjem v velikem obsegu.
*
Stanovanjski urad mesta Essen je ustanovil mesto za izdelavo pohištva. Kot lastnina prejšnjih aktivnih nacistov zaplenjeno pohištvo se oddaja proti odškodnini prebivalcem, ki ne posedujejo več pohištva.
*
Nemška begunska akcija v Berlinu ugotovi, da bo na podlagi dogovora z maršalom Sukovom nadaljnjih 414 milijonov Nemčev izgnanih iz Poljske, Čehoslovaške in Oger-ske. Načrt postane veljaven dne 15. oktobra. A
Darnand obsojen na smrt
Vrhovno francosko sodišče je obsodilo na smrt voditelja vichyske milice Josepha Dar-nanda.
V manj kot eni uri ga je sodišče spoznalo za krivega sodelovanja z Nemci po francoskem porazu, ker je bil vodja organizacije, ki je imela namen uničiti člane francoskega odpornega gibanja
„Associated Press” poroča, da je Darnand med svojim zagovorom Jokal. „Če sem zagrešil kake zmote, jih objokujem — je delal r— Petain je bil za mene velik človek, bil je maršal Francije in je predstavljal zakonitost.”
Nemci so nameraiali napasli Štico
Švicarski tajni agenti so odkrili seznam nemške zračne sile, kjer so vpisane vse stra-tegnične točke v Švici, ki so jih nameravali napasti. Nevarnost nenadnega napada s strani Hitlerja je bila do leta 1943. akutna. Zdaj je švicarski zvezni svetnik dr. Karel pl. Ko-belt, vojni minister, objavil celotno gradivo.
Kobelt je izjavil, da je bila švicarska zvezna vlada ves čas vojne dobro poučena o položaju in je vedela že tri tedne prej vsak pomembni dogodek. Vedela je že v naprej, kdaj bodo Nemci preplavili Balkan in kdaj nameravajo napasti Rusijo, V letih 1941. in 1942. je Nemčija politično zelo pritiskala na Švico. V Stuttgartu so Nemci vzdrževali velikanski špijonski aparat, ki je sodeloval s celim krdelom petokolonašev v Švici.
Sredi marca 1943 (med zimsko in letno ofenzivo v Rusiji) je švicarska zvezna vlada zvedela, da namerava general Dietrich izvesti napad na Švico. „Naša tajna služba je bila stalno poučena o vseh dogodkih v Hitlerjevem glavnem stanu”, je dejal Kobelt. „13. marca 1943 je prispela vest, da pride napad na Švico še pred aprilom. In res, ta dan je bilo opaziti veliko zbiranje čet na Bavarskem. General Guisan, švicarski poveljnik, je dal prekiniti vse manevre, prepovedal dopuste in zapovedal, da se armada pripravi za udar, 27. marca pa je prispela ve,at: „V führerjevemu glavnem stanu so sklenili, da začasno še ne bodo napadli Švice.” Do-k-nčni preokret za Švico je bila potem ka< . pitulacija Italije.”
Pred zlomom Treljep rojim
ponocao ocivmcA gropa sernadottea
O poslednjih dneh Tretjega rajha je objavil knjigo predsednik švedskega Rdečega križa grof Bernadotte, ki je vse doživel kot očevidec. Knjiga je naslovljena „Zavesa pade" in vsebuje omembe vredne razkritja. Grof Bernadotte je govoril zadnji mesec pred polomom s Himmlerjem, Ribbentropom in drugimi nacističnimi voditelji. On je tudi prinesel Zaveznikom Himmlerjevo ponudbo, da bi kapitulirali na zapadnem bojišču. Ti pa so odklonili vse, kar ne bi bila brezpogojna kapitulacija.
O Hitlerjevi smrti piše grof Bernadotte na podlagi informacij iz takratnih vodilnih nemških krogov: Hitler ni umrl kot junak; lahko smo prepričani, da so ga umorili.
Dejstvo je, da je imel oblast v rokah vse do poslednjih dni Tretjega rajha. Toda že dolgo preje je postal nesposoben za vsako iniciativo. Vse, kar je še premogel, je bilo, da je ugovarjal odločbam svojih podvodij. Tudi za svojo okolico je postal prav tako strašilo kot za ves svet. Če se mu je kdo zameril, je bil takoj pripravljen izdati ukaz, da ga usmrte V tem končnem stadiju je bil Adolf Hitler telesno in duševno strt človek, kar tudi pojasnjuje njegova nesmiselna dejanja in ideje. Roke so se mu tresle, ni mogel več normalno hoditi in le s težavo je premeril eno sobo.
EVA BRAUN
Prvo mesto v njegovem najožjem krogu je zavzemala njegova ljubica Eva Braun. Izhajala je iz neke monakovske družine, bila po pripovedovanju zelo lepa in je imela velik vpliv nanj. Ugladila je n. pr. pot Kalten-brunnerju, enemu najhujših zločincev peščice mož in žena, ki so tiste dni vodili usodo Nemčije.
Kaltenbrunner je bil dober prijatelj Fege-leina, ki je tudi pripadal tej skupini ter je imel za ženo Evino sestro in je hitro napredoval od majhnega jahalnega učitelja do najvišjih časti Ta četvorica, obe sestri Braun, Kaltenbrunner in Fegelein, je bila najnavarnejša v Hitlerjevi okolici.
BORMAN POKLICNI SPLETKAR
Med glavne osebe Tretjega rajha spada državni vodja Martin Bormann, Hessov nasprotnik, ki je močno vplival na Hitlerja, Bil je spletkar po poklicu. Umel pa je zapletene stvari Hitlerju prikazati v enostavni obliki, zaradi česar ga je Hitler zelo cenil.
Grof Bernadotte objavlja tudi izjavo Schellenberga, Himmlerjevega sotrudnika. ki ga je Himmler poslal na Švedsko in ki se je še po brezpogojni kapitulaciji Nemčije mudil na Švedskem, Ob tem času je izjavil:
Ko sem postal vodja političnega oddelka nemške tajne službe in leta 1944. šef celotne organizacije, sem spoznal napake režima.
VRHNJA PLAST JE BILA POVSEM IZPRIJENA
Ko som spoznal, da mora voditi politika, kakor jo vodita Hitler in Ribbentrop, do katastrofe, sem spoznal, da zavisi usoda Nemčije od tega, da se jima najde ravnotežje. Menil sem, da bi mogel to storiti samo en mož in sicer Himmler.
V dolgih razgovorih s Himmlerj m sem mu skušal prikazati, da ne gre več držati prisege Hitlerju, ampak da gre za biti ali ne biti nemškega naroda. Odgovarjal mi je
vedno: Torej zahtevate od mene, da odstranim Hitlerja?
V	teh pogovorih se je Himmler čestokrat izrazil o Hitlerjevem zdravstvenem stanju, ki se je po njegovih sporočilih slabšalo iz dneva v dan. 'Ko sem ga vprašal, kako more potem še tako uveljaviti svojo moč, je Himmler odvrnil, da njegova energija ni nič popustila. Dejal je, da Hitlerjev izredni način življenja, njegova navada noč spreminjati v dan in samo dve do tri ure spati, njegova nepretrgana delavnost ter stalni izbruhi besnosti popolnoma izčrpavajo njegovo okolic-' ter ustvarjajo neznosno ozračje.
HITLER PARAUTTK
V	zvezi s temi poročili sem govoril v začetku aprila — sam Hitlerja že dolgo nisem videl — s prijateljem Crinisom, vodjo psihiatričnega oddelka berlinske Charite. Na moje vprašanje je odgovoril, da je opazil na fotografijah v ilustracijah, da so Hitlerjeve kretnje skoraj paralitične in da vidi v tem znak Parkisonove bolezni (Paralysis agitans). Zato sem pripravil sestanek med Hitlerjem in Crinisom, na katerega je Himmler povabil tudi državnega ministra za zdravje Conti-ja. Himmler se je zelo zanimal za to, kar je slišal.
Nekaj dni pozneje me je poklical Himmler v svoj glavni stan v Wustrow. Na sprehodu v gozdu mi je razkril svoje srce.
Sonce je zašlo koralnordeče za palminim gozdom. Plavolasi Hain je spustil roko z ramena zarjavelega dekleta Ala-hi, ki je ležalo ob njegovi strani. Nenadoma jo je pričel kritično opazovati. Niso li te ustnice, ki se mu tako nežno in poželjivo smehljajo, lahno semitsko zakrivljene? Ali nima ta zapeljiva glavica prekratko lobanjo? In ali niso te noge nekako drugače oblikovane? Hein se je dvignil s studom. Njegova severnjaška rasna zavest je zmagala nad pohotnostjo.
Ta odstavek ni iz kakšnega nazi-romana. Toda lahko bi ga kje našli, če bi bilo šlo po željah „Državne pisateljske zbornice". Leta 1939. sem spoznal zanimivega moža, pustolovca, ki se je kot ladijski kuhar, tihotapec in pristaniški delavec predal vetrovom in doživel blazne stvari. Čeprav od svoje šolske dobe ni več vedel, kako izgleda pero, se je v svojem štiridesetem letu nenadoma vsedel ter pričel pisati roman svojega življenja. To vam je bil očarujoč rokopis, jezikovno sicer pomanjkljiv, toda poln ognja. Jedro knjige je bila ljubezenska afera med plavolasim hamburškim mornarjem Heinom in ogorelo deklico Ala-hi iz kraljevske rodbine nekega južnega otoka, Vsak založnik, ki bi bil prečital prve strani, bi moral ob tem rokopisu pozabiti na jed. Kljub temu pa knjiga ni nikoli izšla.
V Tretjem rajhu se ni smelo tiskati, kar je ugajalo ljudem Nasprotno, kar se je tiskalo. je moralo ugajati. Kultura je bila podržavljena. Na Wilhelm-trgu v Berlinu se je dvigalo abbelsovo mini“'.*stvo za propagando, pod katero je spadala tudi takozv „Državna kulturna zbornica" z oddelki za
„Schellenberg", mi je dejal, „mnenja som, da ne smemo več pustiti Hitlerju vodstva. Menite, da ima Crinis prav?" Odgovoril sem: „Da, prepričan sem, da je za Vas skrajni čas. da storite svoje."
Rekel sem mu, da mora iti k Hitlerju, ga o vsem poučiti, kar se je v zadnjem času primerilo, in ga prisiliti k odstopu.
Himmler je izjavil, da je to povsem nemogoče, ker bi Hitler dobil napad besnosti ter bi ga na mestu ustrelil.
Sprehajala sva se poldrugo uro. Himmler se ni mogel dokončno odločiti.
Po mojem računu je Hitler končal s svojim življenjem 27. aprila. Trdno sem prepričan, da so mu kaj vzbrizgali. Ne vem pa, kdo. Dejstvo je, da je bil Donitz 29. aprila imenovan za Hitlerjevega naslednika. Važni razlogi govore zato, da je imenovanje izrekel državni vodja Bormann."
Grof Bernadotte zaključuje to dogodbico iz petega dejanja „Tisočletnega rajha" z naslednjo opombo:
Nemški narod mora spoznati, kakove vrste ljudje so bili vodje Tretjega rajha. Moje izkustvo kaže, da so bili možje brez vsake morale in brez najmanjšega čuta čiovečan-stva. V poslednjem dejanju so ti možje s strašno preteklostjo spletkarili drug proti drugemu. V poslednjem dejanju Tretjega rajha ni sledu'kakega dostojanstva in časti. Tako sramotno je postalo zato, ker so bili vsi igralci srapotno malenkostne postave. Borili se niso za ideal, za vero, za prepričanje; borili so se samo za svoje življenje, ki so ga omadeževali z zločini, ki jih ni mogoče popraviti.
pisateljstvo, tisk, film, gledališče in likovno umetnost. Tukaj se je določala k. ,„.a m kvantiteta „izdelkov" „Nazi-kulture", ki so jih nato izdajali in vse enako rjavo lakirali. Preden je kakšen založnik v Nemčiji smel izdati novo knjigo, je moral imeti odobrenje državne pisateljske komore.
Od tukaj je p:.iše! opisani roman iz južnega morja, ožigosan z „Odklonjeno” nazaj. Razlog zato je bilo mnenje, da širokopotezno ljubez ’ razmerje ne odgovarja nacio-nalsosialističnim pojmom o rasni hirrMeni, nemški na- 'ti in „Herrenvolk mitosu",
To je tipičen primer za mnenje o umetnosti v totalitarni državi. Umetnik i je odvzet njegov element: svoboda' ustvarjanja. Tako se poniža do rokodelca. Oskar Wilde je dejal v „The Soul Of Man Under Socialism": „Umetnost je najbolj intenzivna oblika individualizma, kar jo pozna svet. Vedno, kadar družba, velika skupina neke družbe ali vlada katerekoli vrste skuša pravemu umetniku diktirati njegovo delo, tedaj umetnost izgine ali popolnoma ali pa postane stereotip ter preide k nižjemu, manj slavnemu rokodelstvu."
Se 'ikoli ni noben mož, ki je bil pravi umetnik, pisal resničnejših besed. Če umetniku vz-^eš svobodo, mu vzameš inspiracijo. Ostane mu samo tehnika. Kdor ne sme več Pegasa pustiti drevili neobrzdanega, postane izvošček na državnih tlakovanih cestah, ki orevaža po predpisani tarifi. Pred letom 1933. je posedovala sodobna nemška literatura slavno mesto ••• tve*u. Izvozna bilanca nemškega duha je '"Ha aktivna. Ko pa je Hitler s političnimi in rasnimi operaci-
jami sklopil kulturno ....''nie, se je vijuga
pogreznila na ničlo Ne morda radi „bojkotiranja svetovnega ž:dovstva" kot je Goebbels zatrjeval, temveč ker je enostavno manjkalo novih tvorb. Kramsjcna svoboda duha	nce kulturnemu delu, vsaka du-
hovna ali materijaina omejitev pa ga uniči kakor smrtono'na sirna.
To se je pa dogajalo ne le v pisateljevanju in žurnalistiki, temveč tudi v slikarstvu in plastiki. Na teh področjih si je Hitler prisvojil pravico, da določi mere prisilnega jopiča. Po njegovem mnenju je moralo biti nebo modro in kocka oglata. Če je kakšen umetnik morda gledal stvari drugače, je bil odbit. Vsekolci-n razstava v M-“ - -henu, kjer so delovali Hitlerjevi dvorski pleskarji kot Jury, je ponižala slikarstvo k barvnim fotografijam in plastiko h gipsnim odlitkom. Vsaka n~ smer, vsako eksper mc-g’-anje, vsak gen'jalni domislek je bil prepovedan. Pri tem so ljudje eozabili, da pomeni zastoj korak nazaj. Vsako novo smer k umetnosti le zato odkloniti, ker je nova in na prvi pogled nerazumljiva za navad- • n duha, pomeni napredek sterilizirati. Odločilne osebe pri ministrstvu za propagando so to mogoče temno s'-itile, ker so skušale svobodo umetnosti zakriti s svobodo teme. Spolzka dela, kakor Pavla Padua „Leda z labodom", ki bi jih vsaka druga država odklonila, je nazi-propaganda razstavljala, da bi pokazala, kako svobodna je umetnost pod Hitlerjem.
Totalitarna država skuša pomanjkljivo kvaliteto nadomestiti s kvantiteto. Umetnost je ponižana do umetniške spretnosti. Čisto tehnično rokodeVtvo triumfira. Plastika prehaja h gorskim figuram, kakor n. pr. Titani od Thoraka, ali se izgublja kot anatomski rrvšični modeli od Arna Brekerja. Slikarstvo prepleska naravno cele kvadratne metre papirja ali pa preide k aktom kakor scena slačenja od F'ppa Hilza. Stavbarstvo dela v pomanjkanju novodobnega stila posnetke helenizma in pa križanja med ameriškimi uradnimi hišami in templji Apolona. Ustva-ritelj „Hiše nemške umetnosti" v Münchenu, P. L. Troost, je bil notranji arhitekt. Tudi na načrte Speera in drugih e,stavbarskih mojstrov nove Nemčije" je Hitler zelo vplival. Uspeh je bila žalostna izmenjava klasičnih elementov in modernega betonskega gradbenega načina.
Isto sliko je prožila glasba. Vsak novi razvoj je bil strogo propo' . „Novi glasbeniki" Alban Berg, Honegger in drugi so bili prepovedani. Umetniškemu ustvarjanju so nadeli kot merilo politična in rasna pravila. Morda nobeno področje umetnosti ne stoji v takšnem nasprotju s prusko-nemškim duhom kakor glasba. V mravljinčnem mestu ni prostora za Pohhimnijo, ker ni koristna, temveč le lepa. Kraljestvo zvokov je ležalo zlomljeno. To vrzel je Hitler skušal zamašiti z državno napravljenimi eksperimenti kakor n. pr. nova zborska opera „Colum-bus" c' Wsrnerja Egsa. Ta je bila ob pre-mijeri na Dunaju izžvižgana. To še ni pomembno, kajti tudi druga glasbena dela so doživala isto in vendar jih danes svet smatra za umetnine Pomembno pa je, da ni smel noben časopis pisati besede o tem. Totalitarna država je trpela le stoodstotni sijaj.
Ob tem primeru se jasno vidi nesmisel državnega vodstva kulture in njensga teroriziranja. Umetnost je najlepše in najvišje utelešenje osebne : obode. Svobode pa ni v totalitarni državi.
Kullura v UIIM-lornialii / m «. >. n^r
yl4ladi J^ćorofan
KAKO SE ODPRAVLJAŠ V SOLr Ali je pa vse to prav?
To je pa drugo vprašanje. Skoroda bi rekli, da ni prav In zares ni. Na vsak način ni naglica nič prida In pravimo, „naj človek počasi hiti". Kako se naj torej odpravljamo v šolo? Takole, mislim, bo najbolj prav: V šolo se prav za prav odpravljamo že prejšnji dan. Ko pridež iz šole, se malo odpočij. Pojdi na vrt ali sedi v sobi in vzemi kako knjigo, ali se razgovarjaj z brati in sestrami, seveda ne s pestmi In nogami. Čez kako uro ali dve se spomni, da je jutri tudi šola. Seveda, neprijetna je ta misel, a kar
prav lepo
je — je. Stopi do svojih šolskih knjig in — čeprav ti smrdijo — jih v-emi v roko, deni Urnik predse in pomisli. Ali imaš kaj naloge in katere? Pregledaš vse knjiga po vrsti in se učiš Pri tem ne kliči vseh ljudi, ki so ti na razpolago, na pomoč, amoak sam premisli. C-; rj! -j ro’	........ '-•'o •-M
primernega. Nsč ne pomaga — treba je in mora se. Pa premišljuj, razvozljavaj hude vozle, teri trde orehe, čeprav močno poka in se ne daj motiti od ničesar in nikogar. Če vse mirno odpravljaš, bo vse prej končano. Naloge piši počasi. Nikar ne čečkaj. Prvič tega ne ■-’ovolijo v šoli, drugič pa ni ščečkana domača naloga prav nič lepa. Take „čečkarije" nihče ne mara, pa bodisi da je ta naloga za v šolo ali pa kaj takega, kar ima človek vsak dan v rabi. Mimo tega tudi ni vljudno dati kaj iz rok, kar je napol narejeno, kar je kar zmašeno in je „ko sračje gnezdo". Brez vljudnosti pa ne prideš v življenju nikamor, Povsod zahtevajo svoj „de'--r, dan", pa „z Bogom" in vsak hoče, da se mu zahvališ, da ga prosiš. Če nisi človek vljudnega vedenja, te brž razvpijejo, da si sirovina in teslo. S takim pečatom na čelu pa ni prijetno hoditi po svetu. Torej, bodi pozoren pri pisanju nalog tudi na zunanjo obliko — če že ne zato, ker boš sicer v šoli kregan, pa zato, ker to zahteva vljudnost in olika.
JANEZEK V SOLI
Čeprav se je že dolgo veselil tega dne, mu je bilo vendar tesno pri srcu, ko ga je zgodaj zjutraj poklicala mamica: „Janezek! V šolo bo treba. Le hitro se opravi, da ne boš že prvi dan zamudil!" Ko je bil Janezek obločen in je pozajtrkoval, je vzel torbico in jo mahnil proti šoli. Na pragu ga, je dobil oče in mu rekel; „V šolo greš, da bi se kaj koristnega naučil. Ne neumnosti, temveč pametnih reči Kaj pomaga veliko znati, pa se slabo vesti — glave prebrisme, srca pa grdega biti. Bodi priden in rad ime’ tiste, ki se bodo trudil! s teboj, da bi te kaj do breaa naučili!" t,ristopi!a je še mati, ookri-Ž-'	.............. ~	c- :■ ■■••1
bodi!" Janezek je prikimal, govoriti niti ni mogel. Tako tesno mu je bilo, ko je zavil ob hiši proti potoku.
Oče in mati sta stala na pragu in gledala za njim, dokler se m izgubil za ovinkom. Janezek pa je hodil, in čim bliže je bil šoli, tem počasnejši so bili njegovi koraki. Pred šolo je bilo že vse po'	ok. Starejši so
skakali sem in tja ter škodoželjno trkali na šolska vrata. '"'"Si pa so plaho stali ob vrtu ali pa so se držali za krila svojim mamicam.
MATERINO SRCE
Materino srce je skrivna zaloga največjih zakladov; v materi sta utelešeni ljubezen in milost; mati je vr.eiec vsega dobrega in blagega. Materino srca vleče vse k sebi; če so tudi izkušnjave večkrat zmotile otročiče in jim odtujile srca, ljube matere mili glas jih vendar pokliče nazaj.
Materino srce je ognjišče, okoli katerega se zbirajo otroci. Veselo se da povsod živeti, ali „ljubo doma, kdor ga ima", pri ljubi je najvarnejše in najprijetnejše.
V materino srce je zapisan vsak otročič; mati pozna vse in ve za vse. Materino srce je sveti tempelj, mati je prva učiteljica pobožnosti, njeno srce je častitljivo svetišče.
Mati je kraljica in vladarica rodovine; če ona umre, so se hiši trije ogli podrli.
DOBER SVET
Kmetica, ki je bila bolj na leni pol, je šla s srpom na polje. Obstala je pred njivo in globoko vzdihnila. „Oh, velika njiva, kdaj te bom požela?" Nato je odšla spet domov, ne da bi kaj naredila.
Drugi dan je šla spet pred njivo in globoko vzdihnila; „Ch, velika njiva, kdaj te bom požela?" In spet je odšla domov, ne da bi kaj požela Njen mož pa jo je opazoval in ni mu bilo prav, da se ne loti dela.
Tretji dan je šel mož skrivoma na njivo in se je skril v žito. Ko je prišla žena ob določenem času spet pred njivo in zaklicala; „Oh, velika njiva, kdaj te bom požela?", je začula iz žita glas:
„Danes malo, jutri malo,
bolj boš hitela, prej boš požela."
Bil je to njen mož, ki ji je odgovarjal. Vesela je hitela žena domov, da sporoči možu, kaj ji je odgovoril angel varuh. Medtem pa je tudi mož neopaženo prišel de-' v in se lotil svojega dela. Na do;go in široko je pripovedovala žena možu, kak '•-.•.n edgo-or je dobila na njivi.
Četriti dan je šla spe' kmetica s, na njivo; to pot pa ce ja res lotila dela. Tako ji je šlo od rok, da j? bila njiva v kratkem požeta. Iz sr“) je bila č n-* waseJa in hvaležna svojerr - ■ ■	'•> - -	1 >	' ^r
s -et. Pa tudi r ož je	•	:«
naiegal rumeno žbo ir
■ •' > n	;
„The Twenties“ ans! „The TMfües“
Ti dva imeni sta se udomačili za angleške pesnike, ki so se uveljavljali v trstjem in četrtem desetletju našega stoletja.
Med pesniki „Twenties" — v letih 1920. do 1929. — se odlikujeta zlasti pripovednika Joyce in Virginia Woo.lt, ki hočeta postaviti v ospredje duševno življenje. Strschey in Aldous Huxley sta pol pripovednika, po! esejista. Napadata moralo In mišljenje družbe, ki je bila vodilna do leta 1913.
Eduard Marsch je izdal vrsto pesniških zbirk. Po vsebini pomeni njegova pesem umik iz mesta v idilo podeželskih predmestij in v pisane sanje romantike. Prav nasprotno smer zastopa lirik Eliot, čigar pesmi so polne razočaranja in cinizma.
Leta 1929.-—31. z gospodarsko stisko so vtisnila svoj pečat tudi leposlovju. Wüfred Owen, „pesnik razočaranja", slika vojno kot vir vsega zla, Förster naglasa misel sprave tsr sodelovanja med narodi In med posameznimi sloji v narodu, Latvronca, rudarski sin, naglaža človečanstvo.
„Thlrties”. pesniki k, desetletja so so uveljavili z zbirko pesmi in satir „New Signature;''. Avtorji pripadalo izključno srednjemu stanu tsr so prinesli nove misli v pesništvo. Naslednja zbirka „New Country“ (1933) pomeni korak na levo, Osnovna misel lirika V/vrtana H. Andona je, da je današnja družba na potu v propast, ki .ji ni mogoče ubežati. Stephen Spender povdarja posameznika Udar silnih družabnih sil uničuje človeško srečo Grozečo nevarnost more preprečiti samo obnova mišljenja, čutenja in delovanja Cscil Day Lewis ima slikovite slike, zlasti iz sveta strojsv in železnice. Je opllrr'st in povdarja odgovornost do otrok.
üufla narave
Sip: preganja rali o — Koče sesajo strup — Tajki pletejo ribiške mreže
Mad ribami poznamo vrsto rib, ki sa na tuje stroške prevažajo na večje razdalje. Prisesajo se na ladje, pa tudi na večje ribe. Garnele, mali raki, se prav nič ne boje polipov. ker so tako urni. da jim vedno pobegnejo. To pa jim ne uspe pri sipi, ki so njene lovke še hitrejše, tako da jim beg nič n» pomaga,
Na otokih v zalivu Honduras v Srednji Ameriki živa kače, ki nimajo strupa. Te kače sesap strup od krastač Krastača pa imajo v koži žleze z mlečno tekočino, ki jo kače polagoma sesajo.
Na Novi Gvineji in na ostalih zapadnih otokih Tihega Ocaana žive v pragozdih močni pajki, ki predejo med vejami tako močne niti, da jo komaj s-palico zbiješ,
Dr. A. S,
jeseisKu pesem
Nič kaj radi ne vidimo prihajati jeseni in najrajši bi jo kar prezrli, Da bi to le mogli! Toda kako bi je na opažali, jutranje megle? Seveda je res, da so dajo premagati opoldanskemu soncu. Res je, da se nazadnje razblini v nič. A megla je le bila! So marsikateri dan nam je usojen, ko se smehlja nebo v mili sinjini, a kaj, ko nas to samo spominja, kako se je nebo nekoč kopalo v vse drugačni modrini.Nekoč poleti... In kako kmalu se. sedaj večeri! Morda so sedanji zgodnji ve čeri nekam usmiljeni, saj odevajo z istim temačnim plaščem vse smrtnike, naj si so pra vični ali nepravični. Dovolj ljudi js, ki s-a dobro obiečani sprehajajo. Ss več jih je, ki nosijo na sebi kvečjemu spomine na nekdanja garderobo.
Jesenski večer pa 'ne pozna razlika med nji-, mi. Usmiljen je...
Bo že držalo, da vsiljuje jesen melanholično nastrojenje Leto se je postaralo — In koga ne napolnjuje starost z žalostnim! mislimi? Tudi najbolj vsiljiva šminka ne pomaga več in tudi najbolj pestro- listje ne more zatajevat! hladu, ki ga širi starikava jesen, Prvi mraz bo stresal listje z dreves v naročje matere zemlje. Pa glej čudo, še enkrat se ven ča zemlja z buinostjo ter nam siplje v naročje bogate sadove. Posled njo sladkost je dala grozdju Se malo časa, pa se sončno zlato, potopljeno v žlahtna so kova, umakne v tiho klet — prezimovati. Pri-pravljano v snopih, čaka žito. dr. se nam spremeni v večno blagodat kruha. In vrhu tega nebeški blagoslov, ki ss nam siplje iz sadovnjakov! Leto razvezuje pred nami svojo culo. Preden se poslovi od nas, bi rado vsakomur pustilo svoj dar.
Ali je pa treba daru, ki ga kar otiplješ z roko? Postali smo skromni. Otroci nove dobe smo, živimo itak boij tako od danes do jutri. Navadili smo se, biti z malem zadovoljni, in tako se radujemo ža zgolj nad živopisnimi barvami, ki jih tako radodarno razliva jesen. Radujemo se, in morda niti ne pomislimo" ali smo pripravili že dovolj
drv za zimo. In zimska obleka? Morda nam ta res prizadeva skrbi, a kaj zato! Ob sanjavem jezeru stoječ, prisluškujemo zamirajočemu glasu ptice ali zamolklemu pljuskanju valu — in si dopovedujemo, da čujemo uspavanko, ki nam jo poje jesen.
Jesenske barve! Prebujne ste, da bi vas oči mogle piti vase. Pijane so oči od izobilja in vend-r — das! usode grozečo trka ra
. . ■
S
fe
%
wf
f§a-
naše duri, bi oči še pile in še uživale. Oči — priče naše notranjosti! Nepotolaženo človeško srce! Inquietum cor meum, doneč...
Pogled plava kvišku k zvezdam usnetega večernega neba in tedaj se v nas iznenada nekaj zgane, nekaj, kar domuje v naši naj-tišji kamrici, odkar je začelo utripati naše srce — slutnja neskončnosti! Tako nas sredi jesenskega umiranja greje in tolaži žarek visokih nad: vse je minljivo, a kar mine, ni obsojeno, da hodi po poti, ki drži v večni grob, ne, pot se vije skozi noč zato, da na onem bregu doseže livado, ki jo domovina nove pomladi.	Dr, E. Zauner.
List pade od drevesa
Spisal đr. Pran Jčsžp Lukas Banka je tako uredila sv _	.. --vlovne ure,
da so bile popoldan blagajne zaprte. Poleti je načelnik rcg:straturnega oddc’kz dnevno hodil v kozilišče Gloria (šel je edinole tja), toda ns morda radi tega, ker sta ga tam blagajnik in postrežnica za tnalo napitnico glasno pozdravila s „gospod ravnatelj", to gotovo ne, To sta končno delala tudi lasni-čar in natakar v kavarni. Ne, bilo je natančno po njegovih nepremakljivih n?" h, kakor je tudi bankovce skupaj zlagal samo na gotovo stran ali pa pri obiskih na vrata potrkal vedno le z nezincom. To končno nikogar nič ne briga, toda bilo je tako splošno znano kakor druge njegove lastnosti, katerim so se njegovi tovariši včasih smejali. Njegova gizdavost n. pr. je bila obče znana in njegova posebnost pri zavezovanju kravate so po njem imenovali Jungmannov vozel!, ki je bil v banki po njem prav tako čislan, kakor h. pr. Gordijski vozelj v tretjem razrt •’ > gimnazije. Ob sobotah (dal se je dnevno briti) mu je lasničrr običajno na glavo namazal tinkturo, ki je pospeševala rast las, duh te tinkture so nazvale tipkarico v pisarni Janezkov parfum. Hudobni jeziki so celo trdili, da so ga neko nedeljo videli z monoklom v zlatu, kako je iztrgal listka marjetice.
Ivan Jungmann je v vsakem oziru imel najboljše mnenje o sebi. Kljub svojim 38 letom je menil, da je že cvetoč mladenič, ki je imel, kakor kralj, življenje pred seboj. Vda! se je popolnoma svojim nagnenjem ih je imel navado, • druge ljudi, ki se mu nisoj klonili, odpraviti z lahkim filosofičnim obna* šanjem. Ravnatelj banke je potrdil pravili nost te navade. Pečal se je z ženskami drui žbe. Če so ga kedaj vprašali o ženitvah, ja odgovoril, da to že drugi mesto njega štora.
Ker je bilo za kopanje že premrzlo, je hoi dil dnevno popoldan v mestni park ter se jh s knjigo (večinoma s francosko) usedel na klop. Seveda vedno le na isto. Ptice in veverice ga niso zanimale. Toliko, da se ja nekam pomilovaje nasmehnil staremu „pen-; zionistu", ki je z očmi; ki so se od veselja svetile, zasledoval malega ščinkovca, ko ja krotko pobiral zrnca iz njegove lahne sa tresoče roke.
Nekega dne je sedelo na njegovi klopi' dekle, ki je imelo pred seboj otročji voziček ter js krpalo nogavice. Imel je grozen strah' pred malimi otroki. Vriskanje in kričanje ih potem... duh povojev...! Da vsaj ni bilo njegovih strogih načel! Tako se je usedel na skrajni konec klopi in zamišljen bral svojo knjigo. Dekle je delalo in dete je spalo. Nenadoma se je mali oglasil, kar je bilo načelniku registraturnega oddelka jako neprijetno. Nejevoljno ja pogledal kričača.
„Ali si lačsn, Janezek? Tu imaš!" Ze je mali pil sladko mleko ter je poln notranje sreče s svojimi rečicami prejel za niklasti obroč na robu žička. Potem je vrgel proč na pol prazno steklenico, sonce je tudi ravnokar sijalo tja, dete se je s svojimi veselimi očmi gospodu rogistraturnemu uradniku nasmehnilo naravnost v obraz. Ta je nehote pogledal ter iz prirojene vljudnosti odgovoril z nasmehom.. Vsa njegova koncentracija je bila pri kraju.
Neumen otročiček je moral imeti ime Janezek. Zaprl je knjigo, nalahno p zdravil in 'dšel. Jszil :e je.
Pr" ''ji dan je bila klop prosta. Komaj pa se je tja s stokanjem.olajšave usedel, jh
Sedeli smo na vrtu in hhil prvega poletnega večera js vel okoli nas. ko je našemu kramljanju zmanjkalo snovi, je posegel v molk naš mladi gost in nekako mimogrede omenil, da je prav te dni obhajal neko čudno obletnico. Prosili smo ga, naj nam jo pove. Spregovoril je in slišali smo iz njegovih ust to-le nenavadno zgodbo.
*
Bilo je med vojno. Po mnogem trudu sem dosegel, da so me odslovili od kompanije na trimesečni študijski dopust. Slekel sem vojaško suknjo in odpotoval v mesto, kjer Sem se bil že pred vojaško službo vpisal na univerzi. Čakale so me pa neprijetne težave, Ze en teden sem iskal strehe, a nisem mogel najti sobice, ki bi bila v skladu z diktatom mojega žepa,
Neko jutro sem sedal v kavarni in zopst listal po dnevnikih. Izpisal sem si neki naslov in sklenil, da skočim nemudno gledat, Na zvoneftje mi je odprla poštama, še čvrsta gospa. Vljudno sem povedal, Čemu sem prišel, in r'-.n pogled se je za trenutek zapičil vame. Vtis ni mogel biti slab, kajti povabila je, naj grem z njo. Stopil sem v majhen, prav prbmsn prostor. Okno je držalo na vrt, ki je bil ves v zelenju. Koj mi je bilo jasno, da je ljubki kotiček kal; ustvarjen zame. Zedinila sva se o najemnini in priseli! sem se.
Gospa Heda ni bila redkobesedna žonska, Gladko ji je tekel jezik in čim malopomcrnb-nejši je bil kak dogodek, tem manj se je strašila o njem razpravljati. Z nekolikim zanimanjem sem poslušal, kadar je omenjala razmere v s. oj; hiši. Tako sem izvedel, kar
sem bil že sam uganil, da js bila vdova, in sicer že dolgo let, Z neko sveto gorečnostjo jo govorila o svojem sinu. Eil ji je vse, drugega ni imela na svetu. Mudil se je kot častnik na južnem bojišču. V pismu je bil materi obljubil skorajšnje svidenje in baš tiste dni bi moral priti na dopust. Pa je vse splavalo po vodi. Kako ga je pričakovala!' Kako si ga je neprestano predstavljala, da bo stopil čez domači prag, krasen v svojih mladih letih,. . Iznenada je dospelo drugo pismo, da ga ne bo domov, Bralo se je nekaj o nujnih službenih zadržkih, Mnoge in prisrčna besede naj bi potolažile mater.: gotovo napredovanje v službi, odlikovanje in Slično. Vedno in nanovo mi je uboga gospa popisovala, kako se je tSikr.: uprlo materinsko srce, kako je oporekalo. Naposled j dala sinu namenjeno sobo v liste, ne zavoljo dobička, marveč ker ji je vest tako velela, ko je bilo dan na dan toliko čuti o stanovanjski stiski.
Skušal sem gospo tolažiti; „Gotovo imajo vašega sina za tako sposobnega, da ga ne morejo pogrešati, Krožijo govorice, da bo kmalu nova ofenziva."
„To je tisto!" je vzdihovala, „To ti, prav to! Mar mislite, da mu je dopust kdo vzel? Sam si ga je ukinil!" Sumila ga je radi strastnega častihlepja, ki ga je že vedno slepilo, da je hotel vselej druge prekositi, „Bog", je tolažila, „nikomur nič ne očitam. Naj vsak ravna po svoji dolžnosti Toda, veste —" in zmajevala je z glavo — „da mu je ljubše tam ostati, nego k meni priti — le zakaj mi to dela?”
Naslednji večer sem stopil v kuhinjo pro-
•sit topla vode. Sevsda ni šlo brez pomenka. Naključje je naneslo, da so prišle v razpravo razmere javne varnosti. Gospa Heda se je kaj bala tatov. Živela je sama, stanovanje je bilo v pritličju, iz. kuhinje si stopi! samo čez par stopnic pa si bil na vrtu — koliko spretnosti . je bilo treba, če je kdo hotel vdreti v stanovanje?
Pokazala mi je, kako se vsak večer zavaruje zoper nzzažoljene obiske. „Mislim si pač", je dejala, ,,da so tudi tatovi ljudje in da it • tudi zanje strah svojo moč." Pograbila je dva velika kovinasta pokrova in jih obesila nad zaklenjenimi vrati. Napravila je to tako, da sta visela kakor na lasu. 2e rahlo tresenje je zadostovalo, da treščita ob tla. Priredila je men! na ljubo poizkus in res moram reči, da je izum gospe Hode dokazal svojo uporabnost z nemalim truščem.
Rekli boste ,vse skupaj ni vendar nič izrednega. Trdno verujem, da sloni tudi vse nadaljnja na naravnih vzrokih, dasi štejejo slične stvari ne baš med vsakdanje dogodivščine, Neki mnogo rabljeni pojem bo tu kakor nalašč na mestu — naključje! Vendar ms je doživljaj nečuveno prevzel in niti do danes se nisem zone otresel.
Neko soboto sem prišel pozno ponoči iz gledališča domov, Vreme, spočetka vedro in brez nakane, se je bilo med predstavo temeljito spremenilo. Žmočan in od mraza dragetaje sem odklenil, Vse je bilo v najglobljem miru, gospodinja je bila že davno legla. Da ne bi motil, sem stopal oprezno, pa sem se moral vendar jeziti nad seboj, ker se ral je zdelo, da sem prehrupen. Ko sem grižga! svečo,' ki me je ” ’■'!?, v veži, nisem si mogel kaj, da bi nekoliko ne prestal ter motril svoje sence, ki se je ob plapolajoči luči nemirno in čudno opotekala po tleh in po stenah. Bilo mi je, ne vem zakaj, nekam
tesno pri. srcu. Moker in radi tekanja upehan, sem občutil svinčeno tišino veže kakor neko nedoločno silo. ki se mi s svojim molkom upira, kakor da bi me skušala odvračati, češ, tu si vendar tujec. Ko sem tako zasledoval ples svoje lastne sence, mi ja bilo, kakor da biva međ stenami eš nekdo — in ko je nenadoma poknilo, me je spreletelo kakor groza, dasi sem poznal lastnosti starega poda.
Legel som. Slišal sem še, kako dež ponehava. retem scen zadremal Iznenada sr prebudim. Mir v hiši je bil popoln, vsaj zdelo se mi je tako v dremotnem stanju, v kakršnem sem bil. Hotel sem se obrniti na drugo stran, kar m a nekaj kruto zagrabi in strese. To vam je bilo, kakor da zaori vihar iz pekla, bučalo je in rjovelo, a kmalu je le še zamolklo šklepetalo vzdolž sten in zopet, je bilo vse tiho. Takoj sem — '- a! misliti na oba pokrova. Napeto sem poslušal, srce mi je slišno tolklo in rahel mraz me je tresel. Ostalo je vse tiho kakor v grobu. Spomnil sem se, kaj mi je gospa pred dnevi dejala, da ji pokrova, nista Še nikoli nag val?.. Mar je res poskusil kdo Vdreti? Ko sem se oblačil, sem slišal, kako se na nasprotni strani, kjer je spala gospodinja, vrata ;raj0, in tenek svit. jo zasijal'pod dur - ' moje sobe. Posps* Šim svoj opravek, rahlo odprem vrata in zagledam gospo s svečo v roki. Kakor oka-me.nela jo bila, bledo. ...	Vse na n!«!
je bil izraz trpljenja. Prizor e je 'strašil, Nisva črhnila besedice. Keber prej, sem se tudi 'o pot moral ozreti na lastno senco, ki je tako razdražena potovala po tleh, po stenah, po stropu. Ko sam hotel naprej proti kuhinji, je gospa, še vedno prikovana n« mesto, nemo dvignila roko, kakor hoteč mi zabraniti pot. Toda mene je gnalo naprej-
že videl znani otroški voziček prihajati izza vogla. Zamislil se je v svojo knjigo ter se delal, kakor dr ne bi niti videl, da se je tudi dekle po običajnem pozdravu usedlo. Sele Janezkovo kričanje ga je zdramilo.
Cez nekaj dni se je Jungmann že tako navadil na kričanje mladega zemljana, da je mogel vsakpot po kratkem odmoru nadaljevati branje. Kar ga je osupnilo, je bila de-tetova rednost, ki je bila taka, da je Jung-mann končno s pogledom na uro pričakoval mali koncert. Ko je nekdaj preteklo že pet minut, ne da bi mali dal glasu od sebe, je vprašal dekle. Pojasnila mu je, da je Janezek danes izjemoma pozneje kakor navadno dobil svojo cpo' ’.ansko jed. CJospod regi-straturski uradnik je potem nekoliko znanstveno p j-.-nil mehanično, sugestivno in prostovoljno reakcijo mišičnih celic v psihofizičnem problemu. Dekle je sicer pozorno poslušalo, toda videlo se je, da ni bila popolnoma v stanu razumeti predavanja, kar pa je predavatelj itak pričakoval, ker je imel navado, težke odstavke pričeti takole: „Vi seveda tega ne ''odete mogli popolnoma razumeli!“ Od tega dne je imel Ivan Jungmann novo navado: telo in duša malega otroka. Veliki konverzacijski leksikom mu ni več zadostoval, ' vpil si je mnogo knjig. Od navadnih otroških bolezni do Freudovega seksualnega kompleksa malega otroka ja vse prečital. Nekdaj je celo pozabil vse kon-vsnijence ter je dekle nekoliko spremil mimo vo"' ”''.a, da je mogel započeti pogovor končati.
Nekega dne je šel Ivan zopet v park, ko mu nenadoma zdrkne na glavo list z drevesa. Hotel ga je že zavreči ne vedoč, zakaj ga prav za prav drži v roki. Da, o tem bi lahko imel predavanje.
„Vidite, gospodična, tu imam ... oveneli list imam ... kmalu bo zima."
Na to gospod registraturni uradnik prav za prav niti ni mislil. Hotel je reči: ...Skrbite za vodovodno napravo! — Pobrigajte se za izsusenjel... Poskrbite za probkovi-naste stene... in je le ponavljal: „Kmalu bo zima". To pa se mu je zdelo tako čudno, tako neznansko in tako komično ...
Ko je prišel domov, je gledal kakor ponavadi v veliko zrcalo na omari in tedaj je z največjim začudenjem prvikrat zapazil, da se vleče od čela bela nit. Hotel je vzeti glavnik iz žepa in.., njegova roka prime suhi list...
Ivan ni več predaval, kadar sta se sešla v parku, govorila sta med seboj, in on je ni več kratkomelo imenoval gospodična, temveč gospodična Jerica. Vedno bolj je pozabil na „telo in dušo malega otroka". Po-gostoma je premišljeval o nežnibeli dekliški roki, ki je pogladila malega otročička. Ce sta govorila, je včasih slišal le njen glas in dozdevalo se mu je, kakor da se mu ponuja neznana notranja sreča.
Nekega dne mu ona reče, da odslej ne bo več hodila v park, ker je meglen zrak za malega nevaren. Sedela je ves popoldan skoraj molče. Takrat jo je spremljal do hišnih vrat in ko mu je pomolila roko v slovo, jo je prvikrat prosil za sestanek. Pri tem je malce zardel.
Tipkarice so se nemalo čudile, da kar na lepem v soboto ni več diskretnega vonja po pomadi, in vsa pisarna se je smejala novi navadi načelnika, da nosi v gumbnici posušen list. Ime’c so to za novo navado, ker niso vedele, da je bil ta skromen list vzrok, da se je domišljavi načelnik -agistrature poročil z ubogo pestinjo.
Kljub vsej grozi sem bil prepričan, da je kuhinja prazna. Odprl sem. Storil sem to kakor po tuji volji, s tesnobo v srcu. Svit od sveče, ki jo je gospa negibno držala, je šinil pošev v prostor — in hitro se je dalo vse pojasniti. Naprava gospe Hede je bila padla z vrat, vrata sama so pa bila trdno zaprta. V kuhinji ni bilo nikogar. Pristopil sem in se uveril, da je bila ključavnica v redu. Priklical sem gospo. Bila je v obraz še vedno bleda '' v negotovi razsvetljavi se mi je zdela še bolj mrtvaška. Ogledovala si je nedolžni prizor, kimala nekolikokrat kakor ode :na, pogledovala tudi m~-' ter se je naposled odpravila, ne da bi spregovorila besedo. Zaklenil sem za njo kuhinjo, naglo smuknil v izbo ter se zaril pod gorko odejo. Toda spanec se mc v tisti n' 'i hotel več lotiti.
Drugo jutro sem šel zarana iz hiše, ne da bi gospodinjo videl. Fo svoji navadi sem se šele zvečer vrnil. Na hodniku me je prestregla gospa Hsda. Vprašala me je za najnovejše vesti z bojišča.
„Važni dogodki!". sem odgovoril. „Ofenziva se je pričela. Cez reko so!"
Silna osuplost se je zrcalila na njenem licu. Prekrižala je roke ter dolgo premišljevala. Bili so res dolgi, mučni trenutki. Nato se je po komaj slišnem pozdravu umaknila v svojo sobo Tudi to pot se mi je zdela neznansko bleda.
Slabo sem prebil noč. Ponavlja'' so se mi vtisi prejšnje. Trpinčila me je tesnobna 'ut-nja, kakor da bi se utegnilo znova nekaj neprijetnega. prigoditi. Toda noč je minila brez motnje.
Kar v oči je bodlo, kako se je uboga gospa po tem malopomembnem dogodku spremenila m:  —-1 Uru 'e b"o rezget', da se ie
SHozi mila življenja
Kdo še nikdar ni stal z razbijajočim srcem pred vrati, za katerimi je bil morda celo nepoznan svet? Svet, kakršnega še ni bilo in ga pozneje tudi več ne bo? Svet, ki v njem hodiš od odkritja do odkritja ter od presenečenja do presenečenja in kjer misliš, da vdihavaš zrak iz raja. Svet je bil kot začaran in kot pravljica ...
Mar ni vse življenje tako? Skozi vrata zagledamo prvič luč sveta in skozi ozka vrata nas našo na zadnjo pot. Pred koliko vrati stojimo v teku življenja z razbijajočim srcem, držimo roko na kljuki, pa ne vemo, ali bi ali ne bi — kdor ima veliko opravka pri oblasteh, lahko pripoveduje o tem romane — kolikrat zaloputnemo v jezi vrata za sabo — koliko vrat nam ostane za vedno zaprtih, ki se sosedu, ki pozna čarobno besedo, brez napora odpro, koliko vrat vabi trudnega potnika s svojo prelestjo in obeta vse mogoče, da ga nato temeljito razočara, med tem ko nam pripravljajo marsikatera skrita vrata v ozadju najljubša razočaranja, čeprav bi šli mimo njih, ne da bi vzbudila našo pozornost. Se predobro se spominjamo zlasti mi, ki smo se kot morda nobena generacija naučili ceniti domačo srečo, onih trenutkov, ko smo s pridržano sapo zastali, predno smo s tresočo roko potrkali na vrata, ki so zapirala vso našo srečo, Lahko pa smo prijazne sodobnike opozorili na ono mesto v vratih, kjer je mizar izvrtal luknjico. Začetniki med nami Se bodo gotovo lahko vživeli v Maupassanta, ki je nekoč napisal, da je pri ljubezni najlepši oni trenutek, ko „se vzpenjaš po stopnicah"... seveda le, če nimajo raje dan...
Ko smo bili še otroci, smo prvič občutili resnost življenja, ko smo korakali skozi šolska vrata. Sola življenja pa se je za nas
pričela, ko so se za nami zaprla vrata urada, pisarne ali trgovine. Ko smo ustanavljali družino, so se nam na široko odprla cerkvena vrata. Ko pa bomo zaključili svoje zem-
sko življenje, se bodo škripajoče odprla stara vrata pokopališča.
Mi pa, ki še smemo dihati pod toplim srcem, odprimo na široko vrata naših src, ne zakrknimo se pred klicem, ki nam doni od koder koli in od povsod, odprimo ga življenju, kakor se nam življenje samo odpira...	Dr. Zauner.
Človek in voda
Otroci so svet zase in sloni tudi, vendar so si v nečem podobni. Raziskovalci tujih dežel pripovedujejo, kako romajo črede slonov daleč, daleč, da pridejo do vode. Odže-
jajo se, potem črpajo v rilec vodo in se polivajo po hrbtu. Ce bi jih kdo v slonovskem jeziku vprašal, čemu to delajo, bi se izkazalo, da tega niti malo ne vedo. Enaka je z otroki. Ves svet ve, s koliko radostjo gredo
v plitvo vodo brodit, a prav tako je očito, s kolikim protestom odklanja dete vsak poskus, ki meri na snago. Poskusite otroku, ko uživa v škafu in na soncu blagodat mokrega elementa, poskusite mu praviti o pomenu vode za človeško snago. V njegovih očeh se bo utrnil pogled poln pomilovanja, češ: „Ali se še nisi odvadil čenčati?" Prijatelji, verjemite slonom in otrokom, ki se kopljejo: njim je čistoča španska vas. Preprosta resnica je, da se radujejo čisto izvirno, brez mnogih misli, brez modrovanja. Tako stanje v duši imenujemo udobnost — in s tem smo načeli največje poglavje v zgodovini.
Nič na svetu ne pospešuje človeškega razvoja tako zelo kakor udobnost, poželenje in lepočutje. To so tri sestre, ki jih zlepa ne ločiš. Je že res, da človeka venomer begajo velika vprašanja: „Kaj bomo jedli? Kaj pili? S čim se oblačili?" Toda zaradi tega noben trgovec ni hodil v daljne dežele kupčevat. Kaj še! Predmeti prve trgovine so bili žlahtni kamni, okraski, dišeča sandlovina, jantar, kadilo, začimbe — torej gizdno blago. Na dnu človeške duše preži nečimurnost in polovica tega, kar človek stori, stori zaradi nje. Zaradi luksusa so si ženske obešale ogrlice, so se moški odevali s škrlatnimi plašči in so oboji stopali v kopalno kad. Misel, da telo vzdihuje po snagi, je pri tem
če ne spala, pa vsaj dremala. Pač je bilo orijentalskim svečenikom jasno, da je čistota važen higijenski pripomoček. Zato so umi-valne vaje uvrstili med obrede. Ljudem so naravnost zabičevali, da je umivanje zadeva nadnaravne važnosti. Prav to priča, da je bilo treba množice šele napotiti k higijeni, saj so ljudje hodili v vodo zaradi mode, zaradi razkošja in zaradi lepšega.
Ce se usedeš v navaden škaf, se lahko temeljito znebiš odvisne skorje, mar ne? Toda če sediš v banji, ki predstavlja celo premoženje, je kopel neverjetno imenitnejša. Zatorej so si staroveški Sybarioti v južni Italiji omislili zlate kadi, a drugod so morale biti kadi vsaj iz marmorja. Se večji strokovnjaki potrate so domovali v Jutrni deželi. Lahko se reče, da je Orijent, tudi kar se strežbe človeškemu telesu tiče, prekosil vse, kar je zgodovina kdajkoli dognala. To je znal taisti Orijent, ki mu vasi in mesta od pamti-veka slove zaradi odurne nesnage. Iz sonca v senco je pač le en korak.
Poglejmo za hip v Esterino knjigo! Ostrmeli bomo. Koliko potrato v času, olju, dišavah in mazilih so si nekoč privoščili v srečni deželi Perziji! Kadar je šlo za nego, snago in mladost ženskega telesa, si niso vedeli meje. Mar ni bajno, če so celih 12 mesecev očiščevali ženico, preden je bila vredna, da je stopila pred kraljevo obličje?
Vendar ne bi bilo prav, če bi priznavali edinole Orijentu kopalne rekorde. Rim je premogel na vrhuncu svojega sijaja več kakor deset velekopališč. V njih so se vrstili marmorni bazeni, vodometi, stebrišča, kipi, mogočne kupole, nasadi — skratka, bilo je nič manj imenitno kakor v palači perzijskih kraljev. Samo da rimske thermae niso bile namenjene morda vladarjem. Za reci in piši dva groša je smel vsak Rimljan od zore do mraka uživati radosti, ki jih nudita voda in zrak.
Srednji vek se nikakor ni branil vode. V srednjeveških mestih je bilo precej kopalnic, zasebnih kakor tudi občih. Seveda boš širom tedanje Evrope zaman iskal posnetkov rimskih therm. 2e v primeri z napravami v sodobni kalifovi državi je kopališčna udobnost srednjeveške Evrope hudo šepala. In vendar, kljub vsej primitivnosti kopališč so se znali ljudje dobro zabavatil Včasih so bili tako Židane volje, da je morala oblast vmes poseči.
Zdaj še bežen skok v novi vek! Ozrimo ?e malo po domu slovitega sončnega kralja Ludovika XIV., ki je govoril: „nvor brez žensk je kakor pomlad brez rož." Nu, žensk ni na njegovem dvoru nikdar primanjkovalo. Druga je bila lepša od druge, le o gospe Motespan gre glas, da je bila vrag — i, seveda lep vrag. Kako neki so vse te Ludo-vikove rože negovale in varovale najdražje, kar so imele — svojo lepoto? Baje je versajski dvor premogel nekaj kadi. Toda joj, te uboge kadi! Razsušile so se, klavrno razsule so se. Nobena lepotica se namreč ni ponižala do njih. Nobena ni šla svojega nežnega telesa pomakat niti v loplo niti v hladno vodo. Kako torej? Mar niso te zgodovinske osebnosti nikoli prišle v dotiko z nebesno roso? O pač — potratile so bajno dosti eau de Cologne.	A Z.
za trajno nasrkaio ledov iz groze nočne ure. Od tega časa je molčala. Bolj in bolj se je zatapljala vase. Kadarkoli sva se na hodniku srečala, se ji je izvilo kvečjemu par besed. Bilo je, kakor da jih trudoma zajame iz duše. Neko težko vprašanje je plavalo v njenih pogledih. Slutil sem nekaj daljnega, nejasnega. Neka čudna vzročnost se mi je včasih hotela vriniti v um. Vendar megle, ki me je zastirala, nisem predrl. Vprašati pa nisem maral. Tako je minil en mesec.
Dopust se je naglo bližal koncu. Še deset dni, pa je bilo treba misliti na slovo. V enem teh zadnjih dni sem prišel po večernem predavanju domov. Osupnilo me je, ko sem našel gospo v joku. Tedaj le nisem mogel brez vprašanja mimo nje. Ali nesrečnica je jokala še huje in se ni dala umiriti. 2e sem se mislil umakniti, ko se ji je utrgalo Iz ust: „Mrtev — padel---------*
Kako me je presunilo!
Le s potrpljenjem sem izvabil v odlomkih iz nje toliko, da sem si 'ahko ustvaril približno sliko. Uro poprej je bi! gospo poselil eden Izmed tovarišev njenega sina Imel je radi bolezni dopust. Prinesel je kaj žalostno poročilo. Prodirala sta skupaj čez most, pod sovražnimi kroglami, v gosti noči. Granata je udarila v lesenino, in med tistimi, ki so izginili v valovih, je bil bržčas tudi on, njen sin. Kak dvom — žal —. Bilo se je zgodilo v rano jutro dne 15. junija, okrog ene.
„Le kaj mi ni dajalo spati tisto noč?" je ihtela reva. „O, da mene nič ne vara! — Ali
jo vidite? Ta ura — eno je kazala--------in v
kuhinji---------". Ostalo je udušil netalažen
jok.
Pred menoj je viselo ogledalo. Imelo je
menda namen, da stopn'ufe svetlobo v veži.
Zazrl sem se v steklo in zdelo se mi je, da vidim, kako prebledevam.
*
Pričakovali smo, da bo mladi gost še nekaj povedal. Pa je molčal in nas prepuščal mislim. Nihče ga ni več vprašal, dasi je imel marsikdo na tihem kako željo, ki se je porajala iz radovednosti. Nemo smo sedeli in poslušali otožno petje čričkov, ki se edini niso menili za božanstveno tišino noči. Lep, prečuden je bil ta mir. Nam pa je bilo, kakor da postaja le vedno lepši in svetlejši ob njihovi zamolkli godbi. Spomin na oiu davno grozoto, pokoj poletne noči, vonj, ki je dehtel iz nasadov, mehki glasovi nevidnih pevcev brez Števila in pa blesk tolikih zvezd visoko nad nami — vse to se nam je čezdalje bolj zlivalo v veličastno čuvstvo, ki nas je obenem opajalo in pretresa'o: čutili smo, da nam je duh zabredel do skrivnostnih duri, za kateri- 5 domujejo poslednja vprašanja.
A. Z.
Dobra vzgoja
Gospod Huber je sadel za mizo zamaknjen v svoj časopis, ko je njegova boljša polovica, gospa Tila, osebno prinesla juho na mizo.
„Kje pa je spet otrok, Tilka?” ja zagodel gospod oče neprijazno.
„V kuhinji: pridi no vendar, Maks, pridi jest!"
Maks je smuknil čez prag in se je boječe splazil na svoj sedež. Ko je gospa mama nalila juhe, je Maks plaho dejal:	„Papa,
jaz" • . .
„Mir", je jezno pihnil gospod oče, „zapomni si že vendar, da ko je juha na mizi, se je začelo kosilo in tl moraš molčati.*
„Toda papa, jaz . . .'
. J^ztJt ?.a zobe, neotesanec!*
Zdaj pa je posegla ognjevito vmes gospa mama:
„Julij, ne razumem te, kako to vzgajaš otroka. Pusti mu vendar, naj pove, kar ima na srcu.”
„Ne, pravim, TilkaI Otrok se mora vendar že naučiti vljudnosti."
Maks je obmolknil. Njegove oči so boječe romale od očeta do matere, med tem ko sta onadva srebala svojo juho. Zdaj je Maks odrinil svoj krožnik z juho in je jokajoč dvignil oči k očetu.
„Oče, jaz moram. .“
„Mir, pravim" je zagodel gospod Huber, „ta otrok me bo s svojo nevzgojljivostjo spravil v grob."
Končno sta oče in mati nehala jesti. Gospod papa je odložil žlico in pri tem strogo pogledal svojega nevzgojenega sina.
„Tako je prav, fant, zdaj povej, kar si mi hotel povedati.”
Maks je parkrat krepko zavzdihnil in dejal:
^„Marija je — preden je zakuhala juho — v loncu — našla miš —, ki je bila že razkuhana — in — in jaz sem te hotel vprašati,— če ti morda — ne bi škodovalo . .
UGANKE
Kmet je prodaja! gosi in zajce. Nog je bilo 64, krempljev pa 256. Koliko glav je imel?
(ou3)
Katero leto je najkrajše?
(•ojsi oaon)
Kdaj je krava zunaj in znotraj kosmata?
(•nejA pem t[o}s sepsa)
Jaz že ne!
„Sedaj pa res ne vem, ali sem jaz osel, ali si til* —
„Jaz že ne	n
KOROŠKI GOSPODAR

‘o-a.
Prehrana na Koroškem
SESTANEK NAČELNIKOV OKRAJNIH KMEČKIH ZBORNIC V CELOVCU
Pred kratkim so se v dvorani zbornice za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo v Celovcu, Kucherhof, sestali načelniki okrajnih kmečkih zbornic na Koroški. Predsedoval je predsednik Gruber, ki je v svojem govoru opozarjal na težki položaj prehrane v deželi. Dosedaj je bilo mogoče biti kos položaju le zbog umnega sodelovanja britanske vojaške vlade-. Splošno se opaža nazadovanje pridelkov, razen tega kmetje ne oddajajo več tako radi kakor poprej. Nazadovanje oddaje je brez dvoma v zvezi s posledicami vojne in tudi z drugimi dejstvi — suša, vremenske nezgode itd.
Koroška je dežela, ki proizvaja v prvi vrsti les, v drugi vrsti pa ima tudi precej razvito živinorejo. Žita pa pridela Koroška samo toliko, da je prebivalstvo ž njim preskrbljeno dva in pol do tri mesece. Letos pa je letina tako slaba, da ostane žita za one, ki ga sami ne pridelajo, komaj za 4—5 tednov. Z živinorejo Koroška lahko preskrbuje deželo in tudi še druge pokrajine, ki so vsled vojne bolj trpele, kakor naša dežela. Če bomo tukaj v doglednem času zvišali dodelitve mesa, potem bomo seveda tudi morali zmanjšati izvoz iz Koroške. Za izvoz pride seveda v prvi vrsti v poštev koristna in plemenska živina.
Proizvodnja mleka v deželi pride v prvi vrsti v poštev za kritje potrebe po maščobah. Proizvodnja mleka pa je iz raznih vzrokov zelo nazadovala. Brez dvoma ljudje tudi mleko manj radi oddajajo. Sedanja oddaja mleka komaj zadostuje za dodelitev 200 do 250 gramov. Primanjkujoče nam je dosedaj dala na razpolago britanska vojaška vlada. V bodoče je pa dodelitev masti manj gotova, kajti preskrba z mastjo je slaba v vsej Evropi. Torej nam ne preostane nič drugega kakor izkoriščanje lastnih zalog masti. Če nam ne bi nič drugega preostalo, bi morali proti onim kmetovalcem, ki ne odda-jejo radi, trdo postopati. Tri take slučaje smo že izročili v nadaljnjo postopanje britanski vojaški vladi. Velika Britanija stoji seveda do nas na stališču: Najprvo pomagajte si sami, potem moremo šele mi pomagati!
Trenutno imamo veliko skrb:	razsajajo
živalske bolezni, ki otežujejo živinorejo. Gre zlasti za slinovko in parkljevko. Sedaj razsaja ta kuga v Labudski dolini. Ukrenilo se je že vse potrebno zoper razširjenje bolezni. Drugi vir masti v deželi je pridelovanje rastlin, iz katerih se dobiva olje. Toda letošnji pridelek se še ni oddal. Pridelek ogrščice se mora stoodstotno oddati!
Če bi mogli doseči, da vsak kmetovalec s prihranki v lastnem gospodarstvu in z opustitvijo dobav „črni borzi" oddaja dnevno pol litra mleka več, bi se s tem povišala dnevna oddaja za 40.000 litrov, S tem bi lahko z lastnimi sredstvi do pričetka zime dobavljali toliko masti kakor sedaj, Nujno vas prosim: Poskrbite s pomočjo krajevnih odborov za to, da bo vsak kmet pravilno oddajal, in skrbite za to, da kmet izve o tem našem stališču! Treba je vse storiti, da se tej zahtevi ustreže.
Žetev pšenice je bila izredno slaba. Kljub temu je vsaj dosti preskrbljeno s semenom. Vsi se morajo zavedati te dolžnosti, drugače bi bilo tudi tu treba postopati s silo. Dobra je žetev krompirja. Ta žetev je menda 15 do 20 odstotkov boljša kakor lanska. Vsi vedo, da še vedno veljajo predpisi glede prehrane in da mora kmetijstvo samo pretežno skrbeti za prehrano dežele.
Končno je prosil predsednik Gruber, da
Razdelitev zimske krme
Zopet se bliža čas, ko bomo živino prestavili s poletne paše na hlevno krmitev, zato je treba, da si že zdaj napravimo proračun, koliko in kako bomo krmili, da bomo s krmo izhajali do m-ihodnje spomladi.
Zdaj je čas za razdelitev, ne pa potem, ko bo skedenj že orazen.
Predvsem moramo preprečiti, da v za-'če'’ i ne bodo žrle slabe krave in vpreženi voli samo sladkega sena. po Svečnici pa bodo dobile dobre mlekarice in teleta kislo seno in slamo,
Seveda n; treba, da gospodar vso krmo pretehta, zadostuje, če približno oceni, koliko ima 'r skuJ •> -sladkega sena, koliko
kislega, koliko detelje, slame itd., potem si lahko -----d -roj krmni načrt.
Izk”v •"•“išnjih let nam kažejo, ali bomo ' ' Vil pa bo treba primešati več sl-me. Od časa -> ča.sa se bomo prepričali, ali je naš načrt zanesljiv, sicer ga bo treba pravočasno preurediti, da naša živina v vigredi ne bo stradala.	P.
se tudi preskrba z lesom kolikor mogoče natančno izvrši. Dosedanji uspeh je zadovoljiv; tu in tam se pa mora še pomagati. Prosim, da se tudi za to potrudite, da se dodatno darilo dveh kubičnih metrov točno odda.
RESEN OPOMIN DEŽELNEGA GLAVARJA
Deželni glavar Hans Piesch je omenil, da vlado zelo skrbi, kako bo nadalje s prehrano. Prehrambene razmere niso rožnate. Če je sedaj na glavo prebivalstva prišlo 1000 kalorij, je to le polovica tega, kar potrebuje človek, ako ne dela. Delavci, ki izvršujejo najtežje deio, dobivajo na Koroškem le 1900 kalorij. Ce bomo sedaj tudi z dobrohotno pomočjo Angležev dobivali 1500 kalorij, so to še vedno le tri četrtini tega, kar potrebuje nedelavna oseba. In vendar bo to povikšanje le tedaj možno, če bomo sami vse mogoče storili, da ođpomo-remo sili. Nočem žaliti onih kmetov, ki pošteno oddajajo; one pa, ki ne izvršujejo svojih dolžnosti, opominjam:	na „črnem
Nobenih posebnih sitnosti in težav ni s pripravo čebelnih družin za zimo — ali kakor veli čebelarski izraz izzazimljenjem — kadar so po dobro uspeli paši na ajdi panji polni sladke zaloge. Vse drugačna pa je ta pesem, kadar so panji napol prazni.
Po dobri ajdovi paši čebelnim družinam zimskega gnezda ni treba prav nič urejevati. Mnogo bolje mimo čebelarjeve roke opravijo to nalogo po svpjem nagonu čebelice same — Kar poglejmo salovje! Sredi gnezda nekaj satov z dozorevajočo pokrito zalego, nad njo in okrog nje na obeh koncih pa do robov zalite celice z medom. Čim bolj se proti kraju gnezda zalezena ploskev krči, tem večja prihaja površina sladke strdi. Krajni sati so od vrha do ta! zaliti in jih nekaj lahko brez skrbi vzamemo za točilo. Drugega opravka prav za prav ni kot ta, da družinam od sladkega obilja pustimo potrebno zalogo za prez'roovanje, vse ostalo pa odvzamemo. To so zares prijetne naloge zadovolinega čebelarja, zlasti tistega, ki je že pred ajdo — kakor je prav! — družine odbral za zimo.
Letos, žalibog, ni tako. Namesto jemati bo treba družinam — dodajati, in sicer na ta način, da eni družini dodamo drugo in tako obe rešim. Kajti večjidel bo nabrana medena zaloga dveh družin ravno zadostovala za prezimljenje ene skupne družine, ki jo bomo napravili. Da drugega izhoda letos ni, smo premislili že zadnjič v našem članku.
Katere so poglavitne smernice pri letošnjem zazimovanju čebel?
Merilo, po katerem bomo družine družili, je zadostna zaloga medu za prezimovanje. Ta je v različnih krajih in pašnih razmerah različna. Kjer računajo z zgodnjo spomladansko pašo na vresju (Erica camea), je lahko manjša. Kjer pa notri do konca aprila ni izgledov na donos, zaloga ne bo kmalu prevelika, ker od februarja dalje družine porabljajo vsak teden več hrane za mlado,
V kmečkem gospodinjstvu še vse pr lalo poznamo prednosti zgodnje zelenjave, 'e da je pri prehrani važna sprememba, ki si jo želimo, tudi iz zdravstvenih razlogov potrebuje človeški organizem raznih snovi predvsem vitaminov, ki jih z drugo hrano ne dobimo v zadostni količini. Da bomo imeli spomladi dovolj zgodaj svežo zelenjavo na vrtu, jo moramo pravočasno vse-jati, vrt pa zato že jeseni obdelati.
Zadnje jesenske povrtnine že zapuščajo gredice na vrtu, ki bo kmalu popolnoma prazen.
Predno ga pa prepustimo zimskemu počitku, moramo izvršiti nekatera dela že za naslednje leto.
Spomladi se zemlja dolgo časa toliko ne segreje, da bi jo mogli pravilno obdelati. Ker pa mora biti vrt čimpreje pripravljen za setev zgodnje zelenjave, ga prekopljemo že jeseni, pred nastopom večjega mraza, Nato ima tudi zimski mraz priliko, da izvrši precejšen del rahljanja zemlje. Prekopana vrtna zemlja tudi lahko sprejme večjo količino vode kot neprekopana in si napravi potrebno rezervo za naslednje leto. Tudi s
trgu" dobite vsako množino surovega masla, slanine in mleka!" Odkod pridejo te stvari? Črna borza ne more uspevati, če ni virov!
Prisiljeni bomo do preizkav in s tem se bo stvar pojasnila Če se ne dobi umljiva razlaga, bomo najstrožje postopali. Kazni niso sredstva, s katerimi se stopnjuje veselje do oddaje, toda so edino sredstvo, da se prisilijo oni, ki ne izvršujejo svojih dolžnosti. Deželna vlada, istotako vojaška vlada, nameravate v takih slučajih kršitve dolžnosti postopati z razlastitvijo. Če se pošteni delavec trudi izhajati, se na drugi strani ne sme mirno gledati, da se ne izpolnjuje dolžnost do naroda.
Deželni glavar se je potem bavil z akcijo za dobavo lesa. Omenil je, da imamo obveznost, da skrbimo tudi za Dunaj, kjer so razmere v tem oziru posebno žalostne. Na Koroškem so kmetje, katerim ni ničesar znanega o dobavi lesa. Skrbite za to, da se ne pripetijo taki slučaji. Mi na Koroškem smo zares imeli srečo. Primerjajte vendar našo deželo z drugimi, ki so več trpale radi vojne m posebno po vojni! Pri nas se ni ropalo, nobena tovarna ni bila „osvobojena" strojev,
I pri nas se ne ravna z ženskami na gotov I način.
vedno bolj množečo se zalego. Na to mora čebelar sedaj misliti! Marca ali aprila bo prepozno. Če v takšnih pašnih okoliščinah panj velike mere nima vsaj 10 kg zaloge, bo premalo. Sladkorja tudi spomladi ne bol
Druga važna stvar je pri poznem jesenskem združevanju ta, da to delo pravilno izvršiš. Sedaj bo čebelam domala nemogoče, gnezdo kaj prida popravljati in preurejati. Zato ga mora prav urediti čebelar sam. Kako?
Ena matica — slabša — se uniči, to vemo vsi. Satje se pa vstavlja v panj tako, da se iz dveh gnezd napravi eno samo. Zato pridejo vsi že založeni sati vkup v sredo gnezda, na obeh straneh teh se uvrstijo sati s pravkar izleglo zalego, t. j. taki, ki imajo v sredini povsem prazne celice z vencem medu ob robovih, nato pa pridejo na vrsto sati z medeno zalogo. Pri tem se ne sme dogoditi, da bi med medene sate vstavili kak prazen sat. Takšni lahko pridejo samo čisto ob straneh, panja.
Zakaj tako in ne drugače? Družina sedi pozimi kot stisnjena kepa; čebele se zari-jejo v prazne celice, da jim je topleje. Poln sat medu sredi gnezda bi jih pri tem oviral in škodoval ugodnemu prezimovanju. V teku zime se čebele pomikajo za medom, s katerim „kurijo". Ce zadenejo ob hudi zimi ob prazen sat, se ne morejo premakniti čezenj, da bi dosegle na drugi strani spet meden sat in tako ob „polnih loncih" od lakote pomrjejo. Izkušnje tako učijo in nas opominjajo, da v tem oziru ne bodimo malomarni.
Pri sestavljanju gnezda pazimo tudi, da po možnosti ne uvrščamo vanj preveč troto-vine. Če bo dosti trotovskih celic matici pri roki, bo spomladi „možičkov” preveč!
Končno ne pozabimo vseh potrebnih podatkov zapisati, da bomo spomladi vedeli, pri čem smo. Potem panje skrbno zaprimo, špranje pa zamašimo. Za odevanje (paženje) sedaj še ni čas.	Dr. L. P.
hlevskim gnojem pognojimo vrtu že jeseni. Pozimi se hlevski gnoj v zemlji deloma razkroji tako da more nuditi spomladi takoj rastlinam potrebnih hranilnih snovi. Hlevski gnoj smemo le plitko podkopati (največ 20 centimetrov) .sicer se ne more razkrajati. Uporabljamo V"’no le t. polnoma dozorel gnoj. Svež hlevski gnoj je mnogim rastlinam naravnost škodljiv in pospešuje razvoj raznih rastlinskih bolezni Enako kot za poljske rastline, je hlevski gnoj tudi za vrt najpopolnejše gnojilo Vsebuje vse za razvoj rastlin potrebne hranilne snovi, razen tega pa še mnogo organskih snovi (humusa), ki so zemlji potrebne za pravilno presnavljanje. Najprimernejši za vrt je konjski ali kokošji gnoj. Mikroorganizmi, ki razkrajajo gnoj in ga pretvarjajo v rastlinam pristopne hranilne snovi, se v konjskem gnoju najhitreje razvijajo. Pri tem razkrajanju se tvori toplota, zato je konjski gnoj tudi najbolj gorak. Za zgodnje spomladanske rastline je pa ravno toplota najvažnejši činitelj, ker zemlja še ni dovolj segreta. Goveji gnoj ni tako topel kot konjski, zato je za vrtove manj primeren.
Za nas zenski svet
Kadar govori mož o „ženskem svetu", meni pri tem navadno otroško sobico, šivanje ter kuhanje, ter je prepričan, da je njegov svet znatno večji. Toda naš svet, bodisi moški bodisi ženski, je vedno tolik, kolikršno je naše zanimanje.
Nacionalni socializem je seveda omejil obzorje žene z neprozornimi plankami. Za ženo je poznal samo tri zapovedi:	roditi
otroke, delati ter molčati. Sedaj je ta plot podrt. Pogled in razgled segata zopet dalje. Kaj pa je v njem zanimivega?
Če bi žene lahko uporabljale vse tehnične olajšave, ki leže trenutno še na mizah iznajditeljev, bi jim bilo življenje močno olajšano. Zlasti ženam, ki so od blizu doživele vojno opustošenje, se zdi pripovedovanje o tehničnih pridobitvah v gospod:njstvu nedosegljiva pravljica Ameriške žene pa lahko že mnogokrat vpraša samo, koliko stane, kaj bom lahko to ali ono kupila, saj pri njih niso vojne tako živo občutili.
Gospodinjstvo v bodočnosti
Ameriške tovarne za hladilnike proizvajajo na veliko električne hladilne naprave v vseh velikostih:	omare, omarice, pa tudi
škatle. Vsakemu gospodinjstvu hočejo omogočiti, da bo moglo ohraniti v vročih poletnih dneh jedila sveža ter jih tako obvarovati pokvare.
Pri nas danes seveda bolj mislimo na ogrevanje kot na hlajenje, saj mraza in ledu nam bo zima prinesla sama čez mero. Pa tudi za nas imajo pripravljeno učenjaki, ki se ukvarjajo z atomsko energijo, ljubko pravljico, ki se utegne v nekaj desetletjih celo uresničiti. Ali vas ne bi razveselila žoga, velika kot krogla od biljarda, ki bi jo bilo treba samo od časa do časa nekoliko zaliti kot cvetlico na oknu, pa bi nam kar pet zim ogrevala hišo? Sanja, boste rekli. Danes še, jutri pa morda ne več. Našim prastaršem so bili nekoč tudi pravljica radio, telefon, električna luč, prav tako kot nam danes kurjava s pomočjo atomov.
Gospodinjstvo preteklosti
Vendar nas danes vsakdanje skrbi mnogo bolj zaposlujejo kot sanje o jutršnji sreči. Iz lastnega izkustva vemo, da je danes v mnogih ozirih mnogo težje gospodinjiti, kot je bilo nekoč. Treba je odpreti samo kuharsko knjigo, kjer se vsak recept prične: „Vzemi...". Vzemi dvanajst jajc, pol kilograma surovega masla, poldrug kilogram sladkorja itd. Vprašanje je samo — kje? Vendar pa nam prav v teh časih koristi kaka preizkušena modrost. Marsikatera gospodinja lovi danes deževnico v posode, ker ve, da porabi za pranje manj mila in da tudi perilo manj trpi.
Sodobna moda?
Poznamo danes sodobno modo? Komaj. Vsaj enotne ne, saj si večina žen ne more kupiti ,kar bi rada, ampak mora nositi, kar ima. Ne moremo še označiti za modo, če nosijo mnoge žene majhne klobuke ali če so v Angliji v časti plašči brez podloge, ker je pač zanje treba oddati manj točk. Vendar ima delno prisiljena preprostost tudi nekaj dobrega na sebi in kar tudi ugaja evropskemu okusu.
Vzgojni utrinki
Ali je ha svetu kaj lepšega, kot ljubez-njivo, dobro vzgojeno dekle; ali kaj bolj vzvišenega kot je mati v svojem dostojanstvu? ...
*
Pravijo, da žena podpira tri ogle družinskega doma. Res je, toda če mož opusti zdr-ževati enega samega, tudi ženi poidejo moči in vsa zakonska stavba se sesuje.
Vend’r, če nimamo na razpolago konjskega gnoja, lahko uporabljamo tudi govejega. Popolnoma neprimeren za vrt je pa svinjski gnoj, ker se zelo počasi razkraja, nudi vrtnim rastlinam malo hranilnih snovi in je zelo hladen. Tudi straniščn’ka ne bomo nikoli uporabljali za vrtove, že iz higijenskih razlogov ne. Uporabljamo ga le za krmne rastline, predvsem za peso in koruzo.
Obenem z jesensko obdelavo vrta poskrbimo tud; za uničevani": rnzn*h vrtnih škodljivcev zlasti bramorjev. Bramorji delajo na vrtu dostikrat veliko nadlego, ker izpodjedajo korenine m1- zelenjavi. S tem nam povzročajo veliko jeze m še več škode. — Na raznih mestih vrta 'aken!jemo kakega pol metra globoke takozvane lovilne jame. Napolnimo jih s hlevskim gnoiem in raznimi rastlir>~kimi odpadki. n->kar jih zopet pokrijemo z zeroko ter označimo s količki. Zaradi razkrajanja gnoja in rastlinskih odpadkov se razvija v jami precejšnja toplota. Pozimi, ko je vsa - — 'ja shlajena, oriv’^či toplota razne škodljivce •' jamo, kamor pri-dp.-o	P-~—’'di sred' februarja te
jame oderemo, škodljivce pa uničimo.
T'T • amo da - ‘•»«nnsk* priprava vrtne zemlje veliko prednosti pred spomladansko, tudi primeren čas za to delo bomo lažje na* šli jeseni kot snomladi Ce izvršimo t? Ma že jeseni, potem nam spomladi ni treba drugega Tcot vrt z motiko in grabljami nekoliko prerahljati. Po potrebi dodamo le ša umetnih gnojil in vrt je pripravljen za setev*
Zazlmllei! e tebe!
Kmečki eri leseni
IZ DOMAČIH IKRA JEV
Was nedeljski sprehod
(NEDOLŽEN UŽITEK V NAŠIH DNEH)
Jesenski sprehodi! Nikdar se ni manjkalo ljudi, ki so se navduševali za hojo po jesenski naravi. Drugi zopet so bili nasprotnega mnenja: hladna je jesen, zato gre topli peči višja cena. Zdi se, da so si dandanes priborili privrženci prvega tabora precejšnjo večino. Navadili smo se, da dodobra izkoristimo sleherno veselje, pa naj si bo še tako skromno.
Nedelja je. Dan pokojnosti je to, ko se nudi človeku prilika, da se malo zamisli sam nad seboj. Dajmo torej, da pride na tak dan tudi jesenski sprehod do veljave, kakor mu gre. Kdor je to že preizkusil, ta ve, da hoje po jesenski naravi ni nič slabši užitek kakor pomladanski izlet ali poletno potovanje.
V rano jutro odrineš . Pot ti drži mimo vrtov in hiš ven na deželo. Vedno bolj se redčijo vrste hiš in nazadnje se znajdeš v božji naravi. Po njivah se kuha megla, in bolj ko hodiš svojo pot, bolj se ti zdi megla prepojena s čudno svetlobo. Sončni žarki prodirajo v vlažni oklep, ki se oprijema zemlje. Sonce zmaguje in nešteto srebrnih kapljic na vseh vejah in bilkah poveličuje to zmago z bleskom in sijajem, kakor da se je sam raj ponižal na končni svet.
Kakor spokorne grešnice mole sončnice v zrak, slana jim je ožgala liste, da temni in mrki vise k tlom. A tam na tleh — kaj jej to? Nežno zelenje ozimine diha po prostranih njivah in oznanja vekovito voljo matere narave: „Pogin in postanek!"
Stopaš dalje in v daljavi se prikaže A^o-pališče. Resnobno te pozdravlja ter ^^Rbi na kratek obisk pri njih, ki spijo »^He-zdramni sen- Kako tiho je tu, kako pokojno in spočito! Dvoje otrok stopica čez rušo. Radovedno se ozirata. Ali se sploh zavedata, kje sta? Kaj ve otrok o smrti? Ti pa vidiš v duhu občestvo preminulih, vidiš med njimi morda koga, ki si ga ljubil — in ki v tvojem srcu še ni povsem umrl.
Ne vztrajaš dolgo v domačiji mrtvih. Iz-
ginile so poslednje meglene tančice, sonce slavi zmagoslavje, ki mu komaj vidiš meje. Tvoje poti pa še ni konec. Stopaš skozi dolg, veličasten drevored, hitiš pod kostanji, ki so jim krošnje kakor v plamenih. Oj, prelepi dan, kako se koplješ v svetlobi! Morda pomeniš samo trenutek v dihu ve-
mu je drag onile grm tam, kakor mu je ljub topol, ki išče visokih zvezd, ali pa kamen, ki nosi mrličevo ime. Tako spoznaš, da si brat med brati in sestra med sestrami povsod v prostranem stvarstvu — mar ni res, da je prišlo vse iz istih Stvarnikovih rok?
Više in više se vzpenja sonce, in bolj ko minevajo ure, sijajneje se potrjuje njegova strma zmaga. Pa to da bi bila jesen? Mar ne žari kraljevsko svetilo gori na nebesnem svodu, kakor bi obhajalo Veliko noč? Mar ne oznanjuje zmage življenja nad grobovi?
Jesenski drevored
soljstva, vendar — prelep si, zato postoj, postoj!
Lahen vetrič se je dvignil, kako nežno pihlja, kako boža vse, na kar naleti, naj si bo živo ali neživo. Tudi tebe ljubkuje. Poigrava se s tvojimi lasmi. Enako si mu drag, kakor
O Bog, če bi le kostanjev ne bilo — kostanjev v plamenih, kostanjev v čudovitih jesenskih barvah, kostanjev s trudnim listjem, ki ti dahne v dušo, da je Velika noč davno minula in da storiš prav, če se začneš pripravljati za dan Vernih duš ...	A. Fajank
Birma v Lipi
V nedeljo 23. septembra se je pripeljal ob štirih popoldne — v lepem sončnem vremenu — naš novi knezoškof dr. Jožef K ö s t n e r s svojim avtom sem v našo župnijo. Lipo, da bi podelil naši mladini zakrament sv. birme. Naša lepa vas Lipa leži ob cesti, ki pelje iz Vrbe, Logevasi in Rožeka v Beljak. Severno od Lipe pa stoluje Sv. Juri na slavnem Strmcu, odkoder je najlepši, razgled po vsem slovenskem delu naše ljube Koroške.
Knezoškofjo Ekscelenco so pozdravile najprej pred cerkvijo dve deklici z deklamacijo Ičpih verzov z rimami, ki jih je zložil domači župnik gospod Nagelschmied. Najbolj ganila je škofa in vse navzoče tako lepa in komaj štiri leta stara deklica, ki je, krasno se smejoče, tako natanko in glasno metala iz svojih ust vsako besedo knezo-škofu v pozdrav!
In ko je po birmi vpraševal škof: ali boste vsi sedaj birmani zvesti ostali sv. Duhu in sveto živeli vse svoje žive dni po sedmerih darovih sv. Duha, — tako recite: Amen! Bomo! — so vsi birmanci glasno zavpili: Amen! Bomo! — To je srčno ganilo vse navzoče!
K sklepu pa je molil Prevzvišeni tri oče-naše za naše rajne v — slovenskem jeziku! To je prvi slučaj od leta 1858. naprej! Ko je namreč umrl tedanji knezoškof Lidmansky, ki je — Čeh — kot zadnji slovenski škof znal natančno slovenski jezik, in je slovensko molil in pridigoval! — Da smo slišali škofa zopet enkrat slovensko moliti — to je razveselilo vse Slovence!
Poziv
Osebe, ki so si prilastile iz carinarnice v Železni kapli in Beli (Bad-Vellach) sestavne dele katerekoli vrste (peči, štedilnike, kopalne banje, kopalne peči, cevi,, straniščne naprave, vratnice in podboje, oknice in okenske okvire, svetilne naprave, armature in drugo), se pozivajo, da prijavijo vrsto in količino prilaščenih predmetov do 31. oktobra 1945 pri carinskih uradih (nadzorovalni-cah) v Beli ali Železni kapli.
V vsakem posameznem primeru bom dal Ugotoviti, ali in za katero ceno je mogoč nakup prilaščenih predmetov.
Osebe, ki jih bodo po 31. oktobru 1945 Zalotili v posesti predmetov, ki so izginili carinarnic, raka stroga kazen radi kraje °siroma plenitve.
Predstojnik Glavne carinarnice v Celovcu.
Strašne nori na samotnih posestvih
V KLEŠČAH RAZCCJrfIKOV — NUJNO POTREBNI UKREPI OBLASTI
V predzadnji svoji številki smo poročali o idiličnih razmerah priljubljene Izletne točke na Flsšivču. V to idilo je pa kakor strela z jasnega neba odjeknila vest o roparskem napad” na Schmukovo kmetijo na Plešivcu, ki je bil izvršen dne 29. p. m. in katerega natančneji potek opišemo, ker sliči skoraj na vse druge primere, ki so se vrstili za tem dogodkom.
Okrog 8. ure zvečer (bila je sobota) je vdrla roparska drhal v navedeno kmetijo, do katere je v takratni trdi temi lahko prilomastila in se neopaženo priplazila. Oprezovala je oko'! hiše tako dolgo, da se je odstranil zadnji moški obisk 1 -ven slišaja in dogleda. Nato so se pred v kuhinji pri večerji zbrano družino, obstoječo iz gospodarja in gospodinje ter tri nedoraslih otrok — služinčadi takrat ni bilo pri hiši — pojavila štiri do zob oborožene postave deloma v starih vojaških deloma v civilnih oblekah. Tolovaji so zaukazali družini, preteč ji z orožjem, da se ne sme ganiti, in eden izmed lopovov jo je stalno stražil, držeč pred njo svoj samokres, ne oziraje se na krik in jok zapropaščenih otrok. Med tem so ostali roparji v sosedni sobi in ostalih prostorih pritličja in podstrešja premetali in prebrskali vse ter odnesli vse, kar so le mogli in kar jim je ugajalo. Pred vsem seveda vso gotovino, katere so našli nad 4000 šilingov, ure in druge dragocenosti, vso moško in vso boljšo žensko o1''“ko, perilo, nove moške in deške čevlje (gojzerce), posteljno opravo kakor rjuhe in slično. Ugrabili so tudi v sobi montirani veliki radioaparat. Ni treba omeniti, da so se temeljito lotili vseh živilskih zalog, izginilo je v njihovo tolovajsko malho vse svinjsko prekajeno meso, žabe1 in kar je sk’-bna in varčna gospodinja še drugeg~ prthrarv1-’ za vsakdanjo prehrano družine In delavcev. Gospodarjev brat Ožbolt Nemec je čebelar in je imel za prehrano čebel pozimi, za katero letos ne dobi sladkorja, shranjenih v velikem loncu približno 10 kg medu; tudi to strd so razbojniki pobasall Naravnost r zasmeh so prisilili med ropanjem, da je moral gosoodar kaditi eno izmed njegovih ugrabljenih cigaret. Posebno tragično je pri tem prizadeta tudi sosedova hči Marija Brežan, na katere domu je bil pred tem dvakrat izvršen vlom in ki je zato dala Schmukovim v hrambo vso svojo boljšo obleko in svoje s trdim delo- pridobljene prihranke 320 šilingov. Reva je zdaj po tem vlomu prišla tudi ob to. Celokupna škoda Schmukovih je pa za kmečke razmere naravnost katastrofalna.
Ko so tolovaji, ki so ali nalašč lomili nemščino, da se tako pretvarjajo, ali pa je v resnici niso znali, ker so kakšni inozemci, opravili svoje delo in s svojimi pomagači, katerih je bilo več, spravili svoj plen izven hiše na varno, so nagnali celo družino iz kuhinje v sobo spat in sobo ter vežna vrata zaklenili zapretivši, da bodo pognali vse v zrak, če se kdo v hiši gane in pa če zadevo jav! c., ožništvu pred ponedeljkom Stražili so še nekaj časa okrog hiše, nato pa zginili v temno noč. Vsa zbeg;yia je Schmukova družina, ki vso noč ni mogla zatisniti očesa, šele drugo jutro prišla v stik s sosedi.
Ni dvoma, da je pri vseh teh zločinih udeležena dobro organizirana roparska tolpa, ki izvršuje svoja dela skoroda po. načrtu in sistematično. Prebivalstvo pričakuje zato nujno temeljitih in energičnih ukrepov poklicanih oblasti, da napravi red in stopi tem banditom na prste, pri tem pa zlasti omogoči uspešno samopomoč ogroženih krajev. Dovolj je že med vojno trpel slovenski del Koroške, pa ni, da bi moral prenašati zdaj take nove preizkušnje In obubožati po takih zločinih razbojniških drhali.	—č.
Zvonovi se še niso vrnili
Župnijski uradi in cerkveni predstojniki povprašujejo, kedaj smejo priti po zvonove. Vsem tem se sporoča, da se zvonovi do sedaj še niso izročili cerkvenim oblastem. Kne-zoškofijski ordinarijat se radi predaje že dolgo pogaja, a še ne ve dne, ko se bodo zvonovi izročili našim zastopnikom. Kakor hitro se bo določil dotigni dan, se bodo duhovniki obvestili.
Uradne ure pri škof. ordmarijatu
Izven v soboto popoldne se pri ordinarl-jatu zglašajo ljudje lahko vsak dan od 8. do 12. ure in od 2 .do 5. ure. Gospod kancler v ponedeljek in v petek ljudem ni na razpolaganje. Ob drugih delavnikih se do njega pride vsak dan od 10. do 12. ure in popoldne, izvzemši v soboto od 3. do 4. ure.
Vzvišeni sprejema ob delavnikih, izvzemši ponedeljek in petek, od 10. do 12. ure.
Posredovanja
Nekateri ljudje so mnenja, da bi mogli škof v vseh potrebah posredovati pri uradih in pomagati v težkočah. To mnenje je pomota in je pogrešno. Ljudje vselej pričakujejo uspehov, in če jih ni, postanejo nejevoljni. 2e nadškof Andrej Rohracher so se trudili pomoči ljudem, ki trpijo, in so se zglašali na raznih pristojnih mestih. Tudi sedanji vzvišeni so pripravljeni zastaviti svoj vpliv, kadar tisto zahtevata pravica in ljubezen. AH tudi škof niso vsemogočen, in ne- morejo se truditi za vsako osebo, ki se peha za dovoljenje odhoda ali pripustitev, da ljudje ostanejo v deželi, če se ne gre za duhovnike, bogoslovce ali redovnike. Tisto velja tudi kadar kdo prosi, da se mu podeli državljanstvo ali da se Izpustijo politični ujetniki.
Izdaja lesa za kurjavo od mestnega lesnega urada Celovec
Glasom poročila podžupana Matta bo od 15. oktobra prvič oddajal les mestni urad Celovec, in sicer dva prostorna metra.
Obrat poštni!) avtomobilov Oberdörfl-Klagenfurt
Od 1. oktobra vozi zopet dnevno poštni avtoriobi! od Oberdörfla čez Ludmannsdorf — Koimarovovas v Celovec in nazaj. S tem so navedene občine zopet zvezane s poštnim prometom.
Semenišče Marijanum se zopet otvori
Pričakovati je, da se bo deško semenišče Marijanum za prihodnje šolsko leto zopet otvorilo. Prošnje za sprejem v semenišče naj se takoj po dotičnem župnem uradu pošljejo na škofijo Prošnjo naj piše gojenec sam, da se nekoliko vidi, kako je spreten ali neokreten. V prošnji naj se pove, kje se je fant rodil, v katero šolo je hodil, je li bil doma ministrant, je li se učil že petja ali kakšnega godala. Prošnji naj dostavijo starši, da želijo fanta kdaj videti duhovnika in da so pripravljeni duhovniški poklic fanta varovati in podpirati. Domači župni urad naj potem še pristavi svoje mišljenje, ali je prosilec zmožen in voljen postati kdaj duhovnik? Prošnji za sprejem v Marijanišče se mora dodati druga prošnja za sprejem v gimnazijo. Kraj studijskega zavoda naj se zdaj ne imenuje, ker se bo šele odločilo kje se Marijanišče otvori, ali v Celovcu, ali v St. Pavlu. Prošnja za sprejem v gimnazijo se bo potem od Marijanišča dala naprej na pravi kraj. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo.
Prošnjo za sprejem v Marijanišče naj napravijo tudi tisti dijaki, ki so se do zdaj podpirali kot duhovniški dijaki.
Prifelpk pouka na Ifiiifckih fn me^anskili šolah
DEŽELNI ŠOLSKI NADZORNIK JULIUS HEINZEL
Po dolgem odmoru se je dne 1. oktobra zopet začel pouk na mnogih ljudskih in meščanskih šolah naše dežele. V doglednem času se otvörijo obrtne in strokovne šole.
Kaj ja zapustil nacijonalsocializem?
1.	Zapustil nam je: mladino, vzgojepo v vojaškem duhu, nesamostojno v mišljenju, brez bogaboječnosti in spoštovanja do višje duhovnosti. Mladino, ki gleda z omalovaževanjem na starost in je včasih celo pripravljena izdati lastne starše, v ostalem pa je strašno nepoučena na vseh področjih znanosti in vzgojena, da časti prostaško umetnost kljukastega križa.
2.	Učiteljstvo, ki je le preveč nagnjeno, da spremeni naše izborne avstrijske šole v pruske vadnice.
3.	Nekdaj s tolikim trudom zbrano učno gradivo, je danes od bomb uničeno, a orodje in stroji naših nekdaj cvetočih strokovnih šol so danes neuporabni ali pa so jih bežeče nemške čete pokradle. Knjižnice so požgane; ostal je le nered in nacijske učne knjige.
4.	Mnogo šols' ;h poslopij so razdejale bombe, opremo pa so Nemci zvlekli v vse |
predele sveta, ali pa je tudi poškodovana Povrh tega je pa še kot posledica vojni mnogo šol zasedenih od zavezniškega vo jaštva.
Nekaj besed učiteljstvu
Pričakujemo od učiteljstva vseh šol, ki st se dobro zadržali v nacijskem času in bil zato zopet sprejeti v službo, da bodo vzor no vršili svojo odgovorno dolžnost. Kdor m bo Iskreno sodeloval, bo izključen, četud ni politično obremenjen Vsi učitelji, kate rim je bil dan rok, da se lahko izkažejo morajo že od početka dokazati, da služijt iskreno domovini.
Šole In njih oprema
V Celovcu in Beljaku je razdejanih mnog« šol in opreme. Tudi se uporabljajo šolski poslopja v druge svrhe. Tukaj se britansk oddelek za šolstvo trudi z vso močjo, di stavbe zopet izprazni, vendar bo trajalo š< dolgo, preden bodö otvorjene vse šole. Z« to, da je bilo možno sprožiti šolsko življenj« v sedanjem obsegu, je predvsem zasluge britanskega oddelka za šolstvo (polkovnik Baty, podpolkovnik Carling in major Richard-son).
Dunajske novice
Zaupanje vase in tvorno delo
Pred kratkem je govoril po radiju zastopnik šefa angleške vojaške vlade podpolkovnik A. W Clarke. Nadaljeval je misli, ki jih je že v dveh prejšnjih govorih začel razvijati polkovnik Simson.
Vsekakor ni prijetno ugotoviti, da bo nastopajoča zima trda, da moramo računati s pomanjkanjem tako glede prehrane, gospodinjskih potrebščin, obleke in kuriva. Vendar bi bilo nespametno glede tega godrnjati. Vsi narodi morajo tekmovati v največjem in najpomembnejšem vseh bojev, v boju za mir, ki seveda po prestanku sovražnosti ni prinesel vseh olajšav in udobnosti, po katerih smo šest let hrepeneli. Kljub vsem težavam ne sme nihče izgubiti vere vase in v svojo deželo, da se bo zopet razvila v redne razmere.
Mnogo je bilo že storjenega, mnogo nalog pa še čaka na rešitev. Sedanje naloge so prvi klin na lestvi v lepšo bodočnost. Danes nam je povsem potrebna vztrajnost v delu in potrpežljivost. Naš lastni položaj moramo vedno gledati v povezanosti s svetovnimi vprašanji. O perečih vprašanjih pa ne smemo samo razpravljati, ampak predvsem delati. Delo pa mora podpirati visoka samodisciplina. Ni namreč mogoče dosegati uspehov pri velikih načrtih v korist skupnosti, če pa člani te skupnosti izostajajo od dela ali ne prinašajo svojih pridelkov na trg, kakor so zavezani. Sedaj ni čas za osebne razprtije ali strankarsko gonjo. Le skupno delo bo omogočilo visoke storitve, ki jih potrebujemo za povratek v redne razmere.
Vsakdo mora pomisliti ter se zavedati, da je skupna blaginja važnejša kot udobje posameznika, da mora biti čast za vsakega,' da sme sodelovati pri obnovi in da je danes na svetu nešteto ljudi, ki žive v še slabših razmerah. Vsi moramo napeti vse svoje moči, da pomagamo pri vzpostavitvi trajnega in nedeljivega miru.
Velika Britanija in USA bosta priznali Rennerjevo vlado
Diplomatski dopisnik londonskega „Times” piše, da sta se Velika Britanija in Amerika odločili, da bosta kmalu priznali Začasno vlado dr. Rennerja. „Times" komentira razširjenje vlade, ki se je pred kratkim izvršilo s pojačanjem zastopstva ljudske stranke, in pristavlja: „Se bolj pa so razveseljivi ukrepi vlade, zajamčiti svobodne volitve,”
Ta izjava o priznanju Rennerjeve vlade znova potrjuje naklonjenost zahodnih sil, da prevzamejo odnošaje z vzhodnje in srednjeevropskimi državami, kakor hitro bo obstojalo jamstvo, da volitve ne bodo le organizirano ljudsko glasovanje.	■
Vrnitev avstrijskih vojnih ujetnikov
Britanske oblasti javljajo, da so se sedaj vrnili vsi avstrijski ujetniki, ki so pričakovali povratka v britansko cono Avstrije. Število povratnikov znaša okrog 58397. Tudi številni ujetniki, ki so že prej dezertirali, se sedaj vračajo ter bodo odpuščeni v skupinah po 500 mož. Od ujetnikov, ki čakajo na povratek v eni izmed drugih, zavezniških con Avstrije, jih odpade 2835 na ameriško, 1812 na francosko in 7049 na rusko cono.
Mnogo Avstrijcev pa čaka na povratek tudi iz Nemčije, in sicer 1600 iz britanske in 3000 iz aleriške cone. Nadaljnjih 7000 ujetnikov pričakujejo iz Norveške. Vsi navedeni se bodo do 23. oktobra t. 1. lahko vrnili.
Število Avstrijcev iz britanske cone, ki pa se sedaj nahajajo v francoskem ali ruskem ujetništvu, še ni znano, vendar je upati, da bo kmalu objavljeno.
V britanski in ameriški coni Avstrije kakor tudi v Nemčiji in Norveški se nahaja skupno okrog 64.000 Avstrijcev, ki pa pričakujejo povratka v rusko cono.
Odgon živine skozi snežne predore
Vreme na naših planinah se je zboljšalo. V okolici Velikega Zvonarja je sicer tudi še snežilo, toda ne več tako močno kakor prejšne dni. Pri Sv. Krvi je deževalo. Na vrhovih še vedno sneži. Sneg je povprečno 2 do 3 metre visok. Da se spravi živina z Raurisa domov, so skupno pomagali kmetje iz hribov v Solnogradu, kakor tudi pri Sv. Krvi; napravili so steze na planinah, odki-dali sneg in živino pogostoma skozi snežne predore peljali iz doline Raurisa. V soboto popoldan je prišla živina po večurnem potovanju skozi zasneženo velegorje na Hoch-torn. Veter je posta! močnejši in na vzhodnem Tirolskem je padla temperatura. Tako je bilo v dolini Lienza prhti jutru 5. oktobra 4 stopin pod ničlo. Sneg sega do višine 800 metrov. Kals na Velikem Zvonarju je v snegu,- tukaj je padla temperatura do 8 stopinj r'M ničlo.
Po sedmih letih so igrali na Dunaju zopet ameriško delo in sicer Steinbeckovo dramo „Mesec je zašel” v prevodu Ane Katarine Rehmannove. Steinbeck slika v tem delu, ki je svetovno znano, trpljenje norveškega naroda ter njegovo zmago nad nacističnimi vsiljivci.
Igro je vodil ter obenem igral naslovno vlogo dunajski igralec ter gledališki ravnatelj Ziegel. Dunajski ter berlinski gledališki ravnatelj Hans HorakAci so ga leta 1942. v Berlinu odpustili, ke*e predvajal „Henrika Vlil.”, je prevzel vodstvo gledališča „Kammerspiele", kot naslednje delo namerava predvajati Irwina Shawa „Fini ljudje".
Stara veseloigra „Kozarec vode", ki jo je leta 1840. napisal Evgen Scribes in ki je bila stalno na sporedu mestnega gledališča, je zopet kot nekoč vžgala gledalce. Glavni vlogi „Viscounta Bolingrokea" ter „Vojvodinjo Marlborough" sta oblikovala Raoul Aslam ter Roza Albach-Retty.
Od naslednje periode živilskih kart naprej bodo dunajske gostilne zopet odprte. Mestni svetnik Afritsch namerava vključiti z naslednjo periodo v prehranjevalni sistem tudi dunajske gostilničarje ter jim dodeliti določeno količino hranil, da bodo mogli pričeti s kuhanjem za občinstvo.
*
V	prihodnjih tednih nameravajo obnoviti promet cestne železnice po „Ringu". Proga bo vodila od nabrežja (Kai) preko Schotten-ringa do ulice Babenbergerjev.
*
V	govoru, v katerem je zopet izrazil zahtevo po priključitvi Južne Tirolske Avstriji, je dr. Renner izjavil, da čakajo v Innsbrucku povratka na svoje domove ljudje, ki so zaradi sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem zapustili svoje domove.
Renner je dodal, da po zadnjem štetju biva na Južnem Tirolskem 221.256 Nemcev, 6661 Italijanov in 12219 Ladinacev.
*
V	dunajski industrijski palači so razstavili zbirko „Jerlaine", 60 dunajskih modelov. Razstava je usmerjena tujini. Predvajajo športne, domače in druge obleke. Večinoma so dvobarvni, gladki in preprosti modeli z malo okrasja. V oktobru bodo te modele prikazali na Madžarskem, v zažetku prihodnjega: leta pa pri mednarodnem tednu mode v Švici. s i
*
'š ^	*
Dunajski vojni' muiej, ki je kakor znano bil v arzenalu», j^,ostal vsled vojnih dogodkov brez strehe. Vejsino styari so pač rešili, vendar pa je še veliko število razstavljenih predmetov , zasutU/. Dve fresko-sliki Karla pl. Blaasa, slovitega avstrijskega vojnega slikarja, sta pdpe/noma uničeni, ker se je podrla stena. Rfzkošna slovesna dvorana muzeja, zgodnje jflelo Theophila Hansna, graditelja dunajskega parlamenta, je ostala popolnoma ohranjena. Ne ve se pa še, kdaj bo muzej v arzenalu ali kje drugje zopet otvorjen.
*
Zadnje dni so si ugledni povabljenci ogledali .zaklonišče, ki si ga je dal Baldur Schi-
Pravica do uporabe direktnih vlakov
Od ponedeljka, 8. oktobra, se sme vse direktne vlake uporabljati le na daljavo najmanj 100 kilometrov. Prepovedana je ukinitev vožnje v prvih 100 kilometrih. Potne izkaznice postanejo pri kršitvi neveljavne za nadaljno vožnjo, brez pravice do povračila voznine.
Izjeme od najmanjše daljave: med Grad-com in Mürzzuschlagom, kakor tudi med Gradcem — Ljubnem se sme direktne vlake uporabljati v obe smeri. Prekinitev vožnje pa ni dovoljena. Na progi Celovec — Spittal — Millstättsko jezero je dovoljena uporaba vseh zvez. Od tega je izvzet direktni vlak 285 (od Beljaka — Gl. kolodvor 8. ura), katerega smejo med Beljakom in Celovcem uporabljati samo potniki, ki prihajajo v Beljak z zveznimi vlaki. V direktnih vozovih je znižana cena dovoljena samo za otroke.
Za direktne osebne vlake ne obstoje do nadaljnega nikake omejitve glede daljav. V prometu v britanskem zasedbenem pasu je dopuščeno znižanje voznine za Učence, potnike vsled poklica in za otroke. V prometu zveznih vlakov v druge pasove je znižanje voznine dopuščeno samo za otroke.
Vsi potniki, ki nameravajo potovati v druge zasedbene pasove, morajo imeti vse potrebne od britanske vojaške vlade izdane listine, predno morejo dobiti vozne liste.
Ce se bi promet na potniških vlakih še povečal, je pričakovati nadaljnih omejitev.
Natančnejša poučila o prometu vlakov, prevzemu potniške prtljage, leotes itd. dajejo postajni uradi.
rach zgraditi na Dunaju. Stroški tega zaklonišča, ki ga je zgradil mestni gradbeni urad, so znašali dva milijona mark. Nahaja se pod Galicijskim hribom in zavzema površino dveh kvadratnih kilometrov. Po 104 stopnicah se pride v zapovedni prostor, kjer so namestili oddajno postajo dunajske zračne obrambe, Tu najdeš ves komfort kakor tla, obložena s trdim kavčukom, opremo iz kav-kaškega oreha, tapecirano z usnjem, in v osebnih prostorih Schiracha seveda tudi sijajno opravo iz cesarskega dvorca, gramofone, radijske aparate, tapecirana vrata, stene obložene z žlahtnim lesom itd. Našli so tudi velike skladiščne prostore, založene s salamo, gnatjo, jajci, najfinejšimi konzervami in kavo. Povrh tega pa tudi lastno vinsko zalogo od Gumpoldskirchnerja do najfinejšega šampanjca, kratko in malo, vsega je bilo tukaj, da so mogli nacijski mogotci tudi v onih mračnih dneh živeti kar udobno življenje.
Gornja Avstrija
V	Steyru obnavljajo Werndlov spomenAt ki so ga pred približno petimi leti odmolil rali, da bi ga zaščitili pred zračnimi napadi.
*
„Oberösterreichische Nachrichten" objavljajo naslednji uradni spis: „Uprava posestev dežele Gornje Donave, Linza, Donave dne 27. novembra 1944. Uprava posestev G. D. Uprava posestva St. Florian. Št. 462/44. Predmet: Dobava perutnine deželnemu vodji. Ko sem se vrnil od poslednjega pregleda uprave Vaših posestev, mi je Sporočil kmetijski referent g. ravnatelj Werner, da nočete kljub mojemu naročilu dobavljati perutnine zasebnemu gospodinjstvu deželnega vodje. To postopanje mi je povsem nerazumljivo. VPosljednjio Vam naročam, da nemudoma pošljete po slu — pošiljanje takih stvari po pošti ali po železnici je danes nemožno, vse razpoložljive piščance oskubljene ter pripravljene gospodinjstvu deželnega vodje. Izvedbo naročila ter število poslanih piščancev mi pismeno sporočite. Uprava posestev dežele Gornja Donava. — Fritz Hesse, 1. r. Prepis dobita g. dr. Eler, g. ravnatelj Werner.”
Tirolska
V	nedeljo se je vozil generalni poročnik McCreery, načelnik britanskih čet v Avstriji in zastopnik Velike Britanije v nadzorstvenem svetu zaveznikov na Dunaju, skozi Lienz in Ainet na vzhodnem Tirolskem. Pri tej priliki je pregledal sečnje drv v Iselski dolini, kjer je pri Ainetu nastal velik tabor tujih lesnih delavcev.
*
Švicarski konzularni zastopnik, ravnatelj delniške družbe Textil v Landecku, Karl Bücher, je posredoval, da je Švica poslala važne serume za cepljenje, večje količine živil ter zdravil za okraj Landeck.
*
V	francoskem zasedbenem področju bodo uvedli oktobra „tekstilno nakaznico" s 100 točkami. Na 30 točk bo možno takoj nakupovati. Za volneno blago, posteljnino ter delovno obleko bodo še vnaprej veljavna posebna nakazila, ostalo blago pa se bo dobilo na točke, kolikor ga pač bo na zalogi.
Štajerska
Podpolkovnik Hetherington je zaprisegel v torek v graškem sodišču sodnike, odvetnike in notarje. Ker še osrednja vlada na Dunaju ni priznana, so obljubili angleški vojaški vladi, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti.
Prihodnji teden bodo slovesno odprli sodišča s posebno slovesnostjo, ki se je bo udeležil tudi lord Schuster, najvišji predstavnik pravnega oddelka britanske vojaške vlade v Avstriji.
*
Staro graško gledališče, imenovano „Graško narodno gledališče", je po 471etnem obstoju na božično jutro leta 1823. pogorelo. Takratni stanovi so na istem prostoru sezidali sedanje gledališče. Obenem z gradnjo gledališča so regulirali ceste ter okolico, tako da je sedaj pred gledališčem Trg svobode. Nova stavba je bila izgotovljena jeseni 1825. Stroški so znašali 122.153 fl. 30 kr. 4. oktobra 1825 je takratni ravnatelj Stöger odprl slovesno razsvetljeno ter seveda do zadnjega kotička napolnjeno gledališče z Leithnerjevo igro „Styria in umetnost" ter romantično Zedlitzovo igro „Weißröschen".
*
Razumljivo je, da si vsakdo želi kar najhitreje preskrbeti podatke o pogrešanih, nasilno odpeljanih, vojnih ujetnikih in podobno. Tudi je razumljivo, da hočejo posamezne osebe ali ustanove iz kakršnih koli razlogov pri tem iskanju tudi pomagati. Vendar bi tako iskanje ter posredovanje na
Pomagali bomo pri obnovi Avstrije
Iz govora Patricka Smitha v radiju.
„V štirih mesecih, ki sem jih prebil med vami, sem spoznal vaše težave. Ko pa sem se po daljši odsotnosti vrnil v London, sem opazil, da tudi na Angleškem življenske razmere niso rožnate. Živila so racijonirana ter obroki znižani, da lahko pomagamo po dobljeni zmagi tudi drugim. UNRRA zastavlja vse sile, da pomaga Evropi zopet na noge. Tudi Avstrija je v programu UNRRE. Mi bomo še v naprej pomagali pri obnovitvi Avstrije pri vzpostavitvi prave demokracije ter njene nezavisnosti. Iz Londona se vsa vprašanja še jasneje vidijo. Vsakdo ve, da bo zima težavna za vso Evropo in tudi za Avstrijo. Upam, da bom kmalu zopet med vami. Tedaj vam bom mogel kaj več povedati o Veliki Britaniji,"
Skupni gospodarski načrti
Kakor je bilo uradno objavljeno, sta izdelali zbornici za trgovino, obrt in industrijo na Koroškem in Štajerskem skupen gospodarski načrt za bodoče zimske mesece.
Ta načrt je plod mnogih razgovorov med pristojnimi oblastmi.
Prva konferenca se je vršila 1. septembra. Prisotni so bili: deželna svetnika Sagaischek (Koroška), dr. ing, Wuitsch (Štajerska), zastopnik vojaške vlade in predsednika trgovskih zbornic obeh dežel s svojimi svetovalci.
Tek-m prejšnjega meseca se je vršilo še več konferenc, dokler niso dne 1. oktobra avstrijske oblasti predložile zastopnikom Vojaške vlade skupen načrt.
Ta načrt še nikakor ni končnoveljaven. Za izvršitev podrobnosti sta obe zbornici ustanovili poseben urad v Celovcu.
Pomembnost tega načrta je povdaril zastopnik Vojaške vlade, ko je dejal: „Pomembnosti skupnega odbora, ki spaja obe deželi, kar ne moremo preceniti. Upajmo, da bo odbor obe deželi britanske zasedbene cone združeval v vseh gospodarskih zadevah."
Avstrijci na Bavarskem
Na"Bavarskem se sedaj nahaja mnogo Avstrijcev. Velik del teh rojakov je bil primoran vsled vojaške obveznosti iti tja. Vendar pa je tu največ žena in otrok, ki so pribežali na Bavarsko tik predno je bil zavzet Dunaj. Ker iz vojaških razlogov teh ljudi ni bilo mogoče takoj po vkorakanju ameriških čet prepeljati nazaj, so ustanovili poseben zavod, ki je popisal vse Avstrijce na Bavarskem, jih oskrbel in zastopal njihove interese. Najprej je bilo prijavljenih 80.000 Avstrijcev, od katerih se je 4000 oseb že vrnilo domov. Ker postaja prevoz v rodne kraje vsled bližajoče zime vedno bolj nujen, je Avstrijsko zastopstvo dunajske vlade pod* vzelo potrebne korake za povratek teh ljudi.
lastno roko težave in zmedo le še povečalo. Zato je deželno glavarstvo za Štajersko opozorilo prebivalstvo, naj se glede iskanja pogrešanih svojcev obrača samo na britanski Rdeči križ, na vodstvo radijske postaja in na vojaške oblasti. Sprejemajo se prijava samo za sorodnike. Ponovno vlaganje prošenj delo samo po nepotrebnem obremenjuje. Oblasti store vse, kar v sedanjih raz-merih morejo, seveda pa zlasti pomanjkanje prometnih sredstev onemogoča, da bi se ljudje vračali domov tako hitro, kakor bi bilo želeti.
*
Od 7. do 17. oktobra se vrši v Gradcu visokošolski teden. V programu je predviden znanstveni, kulturni in športni del. Kulturni del visokošolskega tedna obsega koncerte, gledališke predstave in druge prireditve.
Soinograd
Vojaška vlada je izdala ukaz, da morajo do 15. oktobra vsi nemški državljani, ki stanujejo v Solnogradu, zapustiti mesto.
*
Na zvezni konferenci mladinskih organizacij so sklenili, da se mladinske organizacije „österreichische Volksjugend“, „österreichischer Jugendbund" ter „österreichische Jugend" združijo v „Österreichische Jugendbewegung". Pri ljudskih plesih so se prvič po osvoboditvi znašli avstrijski fantje in dekleta v večjem številu. Vadili so polko, štajerski „Ländler" ter valček. Ta mladina hoče s temi plesi dokazati povezanost z domovino. Upajmo, da bo ta mladina dokazala povezanost z domovino tudi s praktičnim delom pri reševanju neštetih po delavnih in podjetnih rokah kričočih razmer.
*
V zelenkastih valovih Tappenkarškega jezera se odraža slika najbolj shkoyite gorske koče v salzburški deželi. To je krasen planinski dom podružnice planinskega društva Weißner Hochland, ki bo po dolgem odmoru letos vse leto oskrbovan. Za pogo-stovanje v koči čez zimo je poskrbljeno. Tudi je v teku napeljava električne razsvetljave, tako da bo ta toliko obiskovana koča kmalu zažarela v električni luči. So predvsem salzburški plezalci, ki so si izvolili to kočo ob romantičnem jezeru kot izletniško iočko.
------------—----------------------------?
List izhaja vsak petek. Uredništvo in uprav&i Celovec, Völkermarktei: Ring 25