_1
1

deij
11 »'Kjpi' r

GLASILO SLOVENSKE NAHODNE PODPORNE; JEDNOTE
OMteiikl ia opr«vnlAki pca-•larii tWT i. Lawa4als aa.
H5T Sa, Ubadat. »r«.
leto-yea*xv. src.gr fir^-sa^rr irec^vv* rcis?. ckk»«o, iu., torak, is. avguau (a««, ib) 1922.	stev.-number 190.
FRANCOSKA MATIJA ZELI SVOJO POGUBO.
NIKAKOR MOČI PRIZNATI MORATORIJA ZA BNO LETO.
Njena konceeija Je trimesečni mo ratorij.
London, AnfL — Opazovelci mednarodnega položaja in pogajanja zaradi moratorija izjavljajo, da se francoska buržoazije ni ničem naučila iz ovoje leztne zgodovine. Trmogleve je, kot oo b li burbonei, ki ae nieo ozirali nz ljudske želje, in so se zebevali v kraljevskih gredovih, ko je ee stradeno ljudstvo zahtevalo kru bz.
Pravo ulogo burboncev igrajo ns mednarodni konferenci glede nemlke odikodnine zastopniki frsneoske bankrotije. Nekateri izjavljajo, da so se adaj nekoliko približali izravnavi, drugi pa menijo, da eo na konferenei tako daleč narazen, kot so bili v začetku.
In zekaj ze nizo približali sporazumu I Vesti pravijo, da so strokovnjaki, ki izdelujejo drugo poročilo, revno teko deleč giede sporazuma, kot zo bili prejšnji dzn. Zastopniki IteUje, Belgije in 'Anglije eo proti franeoekim za-htevam in če se sedaj za kulisami ne izvrše kakšne kravje kupčije, ostanejo še nadalje v opoziciji, dokler zastopniki Francije ne odnehajo.
Zastopniki francoske bankroti je zahtevajo nemške rudnike in šume, čas za moratorij naj ee pe dovoli šele prihodnje leto po krotkem moretoriju, ki ze nej določi zdzj.
Neki političzr ze je izrzzil teh frencozkih zahtevah, da je nsjpametnejc, ako freneoeki zastopniki izjavijo, da mislijo go-spodarako enektirati Nemčijo al
ŽELBENIČARJI V JOLTETU VZTRAJAJO PRI SVOJI SAHTEVL
Joliet, UL — Prometni* aeluž-bcnci, zapoaljeni na B. J A B. še-eznici vztrajajo pri zvoji zahtevi da ee morejo vojaške čete umakniti e kolodvora, ker nočejo tve-getl zvojega življenja. Dokler ze to ne zgodi, oatenejo prometni u-sluŽbenci dome. Družbe je privolila, da se milice odpravi le pri glevnem uhodu.
ZA OFICI-JELH1 VHASHIHGTOH.
BANČNI INTERESI V WALL HIBO MOGLI SLO aem STAVBE RUDARJEV IN ŽBLEZNIČ A RJ E V.
Seveda, tezi ao spreminjajo; časi, ko ao ae godili čudeži, ao pa minili.
jo pa obdržati kot avojo kolonijb. ^m bi ftsneozkr zaztnpnfln lako
govorili, bi jim nihče ne zameril, ker bi povedali odprto, kaj zahte-vzjo, kar zdej pripovedujejo po ovinkih. Nemčija je dobra molz-nz kravica, jc nadaljeval politi-čar, ali tudi najboljša molzna kravica izgubi mleko, če ze molze preveč in slabo krmi.
Francozi zahtevajo, da ze dovoli moretorij le za tri meacoe. To je njih konceeija.
Na podlagi te izjeve je neki britski diplomzt rekel, de zo izgledi zelo temni, kajti tam zmo; kjer smo bili pred tednom dni.
Frsneoski zastopniki delajo veliko vodo s svojo neznztno koncesijo, kekor da so doprinesli o-gromne žrtve. Belgijci in Itelija-ni jih skušajo pregovoriti, da bi odnehali, pa dozdaj še niso imeli uspeha pri njih.
Pariz, Prano. — Francoakl ministrski predsednik Poincere jc izjavil, de je dospel do konca lr-tvovonje za vzdrževanje entente. Povdarjal je, da se ne more vrniti v Pariz, ako ne prineee e sabo kontrole eaj ruhrfkih rudnikov.
Izjava francoskega minietrske-ga predsednika govori najbolj jasno, kaj jc cilj franooeke bur-žoszijc.
m LIHČARJEV OBTOŽENIH.
Macon, Oa. — Tukaj je bilo ob toženih pet oeeb, Id so se udeleži-le linčanja zamorca John Glover-js, ki je bU linčan dne prvega av mista. Slišijo se glasovi, da bo obtoženih ie več oeeb.
Davek aa kratka krila la
Sofija, 14. avg. — Vlada je ob-devčila vaak predmet, ki pa sme-tre sa luksuzen. Tako bodo mora-1« plačati gaapodHao davek od kratkih kril la moški od palic, ki jih vzamejo e seboj na sprehod. Za.lnšmeeae predmete smatrajo fcolntaiike, vsek nakit, slatnino, svilene aogevlce la lakasU čevlje, cato bodo noaltelji teh predasetov po novi odrebi vlade podvrženi visokim davkom. In eicer po S00 frankov ne leto od veekega nepotrebnega predmeta. Od paliee je davek samo 100 frankov na leto
Vroče in deževni nalivi a nevihto, vzhod ob SA7 e. m, ooiačni zahod
eb 7:f| p. m
d. JLŠkliMtLM
Waahington, D. 0. (Federated Prcas), — Ofieijclnl Washington je rea aelo vznemirjen, da ae ni benčni ekupini v Well Strectu, kateri načeluje tvrdka Morgan k Co., poerečilo alomiti atavk rudarjev in železničerjev. PoloŠe; je tek, da je ofieijclnl Weshing ton priprevljen prizneti, da le Še čudež lehko reši premogovniške podjetnike in železniške megnate popolnega poraze. Ali časi sa ču deže zo minilo in zaradi tega je prav malo upanja, da ze zgodi ču dež v interezu železnižkih ravnateljev la premogovniških podjetnikov. Ofieijclnl Weehington po sluša, čaka na zaključke konferenc železniških predsednikov in uzkokovanje posameznih skupin izmed premogovniških podjetni-, <da podpišejo pogodbo z o organizacijo U. M.
of A.
Premog ze ne more prevežeti, dokler etavke železničerjev ni iz-ravnena. To je tako jeeno kot beli den. Zeredl tega opazuje zdej edminiztrecija predsednike orga-nizacij železniških delavcev in druge dogodke na ieleznlczh, kot na pr. popuščanje dela od ztrani prometnih uslužbencev, ki ze branijo opravljati zlužbo, ako zo njih življenja alt življenje potujoftege občinztve v nevarnost i.
Predzednik He^ding je ie v ml-nolem tednu pozvel sem Hooper-ja, predaednika železniškegs delavskega odbora, v nadi, da se je Hooperju rodila misel, ki jo po-zdrevijo keznejc ne konferenei. železničarji pa menijo, de nima Hooper kaj govoriti, od ker eo železniški ravnatelji odločno odklonili vpoetevltev starostnih pravic.
Predeednikovi svetovalci pravijo Herdingu, da prometni uslužbenci lahko ustavijo ves železniški promet v deželi, ne de bi c tem prelomili pogodbo c železniškimi druŽbemi, ker je železniška opreme, e katero eilijo železniške družbe opravljati zlužbo, Uko pokvarjena, da ugroža njih livljenje. Adminiatreeije ee mora početi a krizo, dozdej pe le nimz načrte za njeno Izravnevo, ravno tako pa nima volje, da vpliva ns leleznilke družbe, da odnehajo v zedevi sUrostnih pravic. Ke puhli kanski vodiUlji obiskujejo |M| sodnika, a odkajajo brez nade. Vseka ura, ki sadržave izravnevo sUvke, pehe deželo vedno bolj v trgovski kaos, ki lahko povzrošl politični in drulebni nepokoj, katerega meje ne more nihče prero-kovetl
Najbolj hladnokrvni, mirni ln zadovoljni v mestu so predsedniki leleenlikih delevskih orgeniaa-eij. Ali ao s prepričanjem ne konferenco, de konferenc*,UdeU načrt, ki ae predloži predsedniku Herdingu. Nairt bo tek, ki bo aa-pieel uspeh U obrambne sUvke v pogodbe s lelesniikimi druŽbemi. Ako bo tudi U ponudba odklonjene, eko bodo nearjroriki bon-kirji ie nedelje aarekovali, da ee mora boj nadaljevati, bodo pro netni uslužbenci zapustili lokesM-tive la vosove. da obvrarajejo svoje sdrsvs ade ia ohranijo srajc livljenje. želcsnilki obrat v Z-lr«. h-mh drle veh bo prenehal, dokler baakirjl in Ielezniški rev aetelji ao pridejo k passeti.
RUDARJI SE NE DAJO | SPELJATI HA LED.
ODLOČNO ZAHTEVAJO, DA SB SKLENE POGODBA SA VSB HKRATU.
Premogovniški podjetniki izigra-vajo svoje ztare poteza.
Chioago, UL — Opazovalci po-IŠAlja v premogovnižki industriji menijo, de prcmogovnllki podjet niki isigrevajo svoje sUre poUsa ds ae sklene pogodbe po drlsvah, velebisnilko česopisje jim krepko pomage pri tem pr venju. To časopisje prinaše poi mezne odlomke izjev, ki so nspravili voditelji rudsrjev. Tudi brzojavke teh voditeljev, ki ao jih naslovili na javne eli privetne o-sebe, služIjo Umu Česoplsju, da jih zavija po avoje in t$ko napeljuje vodo ne podjetniški mila. V prvi vrsti se trudi to čaaopisje prikazati, de samo Lewia, predsednik rudarske organisaeije, in še per ruderekih voditeljev zahteve, de se nepravi pogodba sa vaa polje mehkege premoge, ki je poznano pod imenom tfednje konkurenčno polje, neketerl drugI vodiUlji zo pe za sporazum po dr* žavah. Tako prikazevenje po ja jc napačno, kajti raditci vseh krajev ao dosdzj ka vo sUvke sa vze polje.\
Premogovnižki podjetniki, obratujejo v Pennsjrlvznlji in nekeUrih drugih drievah neunlj ske rudnike, bi nejrajše videli, da ss dogovor napravi po državah, da še nedelje lehko izkoriščejo va darje svojevoljno in se prepreč organizacija v priaadetih okrajih.
Cilj premogovniških podjetni kov jo tale po sodbi raznih delav skih voditeljev v Chicegu. Pre mogovniški podjetniki bi radi videli, da se sa IUinoia zklzne za [ratna pogodbe. V U namen jo w.|io že izvrleno preddelo, ko je bil isdan odlok, da Illinois ne dobi premoge, empek ge morajo pro-duclrati v Illinoisu se domačo potrebo. Kakor hitro bi ee za II-linoiz sklenila separatne pogodba, bi bili vsi drugi prcmogovnllki podjetniki ie vode, obenem bi ze pe med ruderje zazejal razdor, keterege pozledie ne i more zdaj nihče uganiti. Ako prične produkcije V Illinoisu, se premogovniški podjetniki v drugih drševah lahko upirajo še vso zimo sporasumu, ker bi premog iz drlave Dlinoiz izvažali v druge drževe. Rudarji, ki so zasUvkall v neunijukih rudnikih, bi izgubili zaupznje v orge-nizecijo. Rekli bi, de so jih pustili na cedilu rudarji v tisti državi, o kateri govore ia piiejo, de zo najboljše orgenizirani.
Take prizedevanja govore, de ee premogovniški podjetniki ne-hajejo le v veliki stishi in da ao ruderji izvojsvali zmago ip eicer veliko zmego, eko ze ne dajo opehariti zanjo in solidarno ostanejo ne eUvki, dokler nieo podjetniki ne kolenih, je menil neki deUveki vodja. Poiošaj je Uk, de ee more-jo podjetniki podati In priststi, da se sklene skupne pogodbe. Dokler ruderji ne prično s delom, oeUne premog pod zemlje. Ljud-stvo bi letoinjo zimo zmrzovelo, Industrije bo pe poleči seepsls. Časnikarski členki o seperetnih pogodbeh, pisslni stroji in gobez-devi prcmogovnllki podjetniki ne bodo producirali ene tone premoge, dokler ee ne vrnejo radarji zopet v rudnike. Tek je poloiaj ia do Ukega zeključke pride mam kdo, ki ga rceno študira.
KAKftNBM STANJU SB HA-HAJAJO ŽELBZNI&KI VOZOVI.
Seattle, Wash. — Spalni vos na Chicego, Milwaukee & St. Paul železnici je pričeli goreti, ko so potniki s>eli. Rna oseba je bile ežko ranjene, več oseb je pe za (obilo lehke poškodbe. De nesre ie ni sehUvela več šrtev, gre hvele zprevodnikom, ki zo hitro zbudili potnike, de zo utekli og-nju.	' :'
Po eodbl železničarjev je nestal ogenj, ker se niso slektrične na »reve za razzvetljavo vosa nahe-ale v dobrem stanju.
IAJ00U OBČUTNA JE DIU SPLOŠNA STAVKA V GENOVI.
SPIiOftllC POLOŽAJ V ITAUUI JTI DOBBB.
Vladal defldt jo ogromen.
Wsshington, D. 0. — Po poro šilu trgovskega podetzšeja Osbor na v Kirau je bila splošna zUvks Italiji najbolj popolnz v Oe novi. Sporočil je, da ao genovšk pristeniščnl delavci val aaaUvka li. V Pslermu so opravljali eeat noželesniško službo 'prostovoljci', (najbzž zo bili falizti, katere Oa-bornc imenuje 'proztovoljoe')' Na lelezniozh zo zopet delali 'prozU-Voljči" in vojzki. SUvke je pri $ela 31. julije o polnoči kot pro |eet, ker vlada nI varovaU delavskih organizacij pred faiiztičnim napadi. Izoimlla ee je la aUvka kovinskih delavoev v Lombardij ki ja pričela prvega junije. ' Osborne ne vidi, da je sploln laj v Italiji dobsr. Vlade je I1U fiskalno leto dne 80. ^poldrugo miljardo Ur de ita.; ~ Daairavno so bili davki povila-ni nad davki leU 1020-21, ja vladni deficit sa leU 1021-22 ooe njen ne pet miljard lir, snzlal je pa 31. decembra 1921 6,581,000,000 lir, Ze bodoče lato je deficit oeo njen na itiri miljarde lir. Poroč lo pravi, da se zednje oecnitov smatra lahko lc sa ugibanje.
To poročilo nam podaje Uko jeeno ellko o gospoderzkem polo-Žeju v drževi, v kateri sdaj gospodarijo fašisti s morijami in požigom, da ae vidi, da iUlija a svojimi imperijelističnimi željam podpiranlmi po fanatičnih faš stih a puškami, bodali, bombam in bekljo drvi naravnoet v gospo darsko vpropasUnjs. Ia blaU jo ne poUgnejo tudi fašiatl, empek dejanja teh blsznih zločincev po|urijo njeno vpropezUnje. Dr žzva, ki ze zznaša in zida na teke clemenU, je podobne lončenemu maliku, ki ee agrudi, ko mu poči jo njegove lončene noge.
UBBtHI KASHBHBO UBIL IS-VOiČEKA
IROI POBIJAJO DBUG DRUGE OA, MAVIHAm BKIT8K1 POLITIČARJI, DIPLOMA TJB SB PA SMEJIJO
V
fa jaška kasarne In pattaljaki glavni ataa v plamenu. ■
Dublin, Iraka. — Llojrd Georgc n drugi britaki dlplomatje ao U ko rešili irsko vprelenje, da bo >rav zanesljivo rešene, kadar ae rci pokoljejo sam med sabo in bo dežela popolnoma opuetolena n uničena, ako ae sodi poloiaj na Irakom po vceteh, ki prihajajo o bitkah med ropubličenl ln sogovorniki svobodne drževe.
Zadaje vesti se glsso, da poltna slulba v Corku še ni normalna. Ko ao gorele vojake keeerne ln polioljekl gUvnl sten, ao upornik sami sebe ujeli v paat ln ao se mo rall poaluliti laetcv, da ao utekli Pokanja bomb ln streljanje s pu Akami je popolnoma vsnsmlrilo judatvo, ki ae je akrilo po kleteh, da je varno pred krogljami.
Neki časnikarski poročevalec, k je obiskal Cork, je dejal, da ae je po Šeleznlei pripeljal do WaUr
RUDARJI SOMVSKIM POTOM E STANOVANJ. ■
Knez vlile, Tonu. — Na ukaz go-vornerje A. A. Tajrlore je bilo are tiranih devet aUvknjočih rndzr jev. Acrif O. L Mlnk je lel e četico v Mingo In je peoUvil radarske draHne iz kompanljeklh hiš ne eeeto.
In roajeaSi
Pariz, 14. avg. — V vnel Fort Defrenea je ekeplodireU večja množina po vojni sprevljoaege amodnlka. valad lesar je mrtvih In ranjenih veliko iUvila volanov Natančnega poročila o fttevila Žr tov le nI.
Minn. mm Oblas sodijo, de jc Cberles Bolne, ki ušel v družbi nekege drugege U-variša Iz okrajne je/e v St. Peulu. ustrelil evUmobilskegs izvoščeka lUrry Hoffmane.
Oeeeilae AuU Liverj kompen ja je prejele Ulefonični poziv, da pošlje avUmobil. Kompenlje ' od pot I a ls Hoffmene s zeprtlm av Umobilom. Ko ze je Hoffmsn pr bUlal bolnišnici, ga je neUvil šlo vek, ki je zedel aa stopnicah. Ko jo pripeljal Bainee v Red Win§{ ni hoUl plečeti voanine. MseU ds plsšs voznino, je poUgnil zei krez In uztrelil Hoffmene v trebuh. Po izvršenem zločinu je tro Uhel, daairavno je preje latt-nil, da ima zlomljeno nogo ia sU ga Hoffsun ln neki Oeorge Bey er morete naeti v evtnniobflb
Bolne je pobegnil ia okrejne je le v družbi 22-letnege zem< Klarold Wstaons. Obtožen je Ml da je ponorejal loke.
VBBOODB S LETALI
Detrott, Mleh - Ko jc bliso Bedfords podlo letelo doli, eo bile tri osebe težke ranjene, ene ooeha pa emrtno.
Olirelssl. O. — Loale Ysbn ln Jsmea Rey eta se ubila, bo je le va'lln i>a<ll» ne tla.
RUSKA VOJNA V U SE NADALJUJE.
rohibicujoniSki agent JB so slabo nalbtbu.
Oreat kiu, v. v. — Ko so ae v \otelu Seuer prikesali trije prohl-bicijonilki agentje, da saplenijo opojne pijače in preiščejo islet-' nlke, so jih Izletniki uepedll, ka-terih je bilo okoli dve sU. Prišla e ne pomol polloija is New Yor-vs in eretiranih je bilo lest oseb. tene so priporočelo, nej sa prohl-eljonlškl egentje pretepejo.
fords, od tsm nsprej pa a tovornim parnikom do Oorka. Parnlk je voail Itirinajst ur ob obrelju, pre dno je doepel v Cork.
V QueenaUwnu ja opaall prva znamenje opustošenje, ki ao jih izvršili umikajoči uporniki. Tam, kjer jo aUla kraljeva mornariška bolnišnico, jc bil samo črn madal, kajti bolnišnica je pogoreU do tal Tile ob morju so bilo poškodo-vene in ln šipe k oknih rasblU Bno miljo daleč proti Paaaaga Weetu je bilo opaziti štrleti morja jadreaike
v Cork s morja. Ka ao
pričele napredovati leU avobod-ne drlave, je bil podtaknjen ogenj v vojainieah In na polloljakem gUvnem stsnu. Ogenj ao tako hitro podtikali, da je bil oddelek upornikov aajet ln da ae je rcMI smrti v ognju a veliko telavo.
Po vojalnioah ao raalili po cele eodo olje, da ae je ogeaj hitreje Uril, Vmee ao pa pokalo bombe, da je Idi pravi peklenski trulč. Nekateri stanovnMci ao bo. lali In ao neell a sabo, kar ao mo-gll v naglici pobrati, drugI zo aa poekrili v kleUh.
Na U ao ae uporniki pričeli umikati a mceta. Hodili so pel, voalli ae na bloikljlh In motornih voa* vlh. Lastnike avUmobllov ao pri-silili v službo a samokreel. Poaao popoldne ao val uporniki se pusti-li mesU^eet ur koenejc so pa pred-atralne čete armade svobodne drle ve prikorakale V meeto. Kmalu ao ae prepričali, da ja bilo opu etošenje izvrleno popolnoma. Ti-skerske stroje, brzojavna aparate In druge maline, ao kar razbili
CeeU, ki vodijo v meeto, ao bile
proge ao bile raadejane. Na tlzočr ljudi je hkratu postelo brca dela
Zdi ae, da uporniki nlao * Imeli izdelanega nečrte aa obrambo me ste ni de so IsgabiU jeeno mll-Ijenje, ko ao iavedeli, da aa je ia krcaU ermada svob<4ne drlave.
manu ne bodo OOIEUAEI00 STA-
naSTNIH POAVIC.
BDSBDBIK NAJBRŽ STOPI PRED KOMGRBS, DA SB BBil
t.UinlterJl Ui«vlMo, dt nlM K vaa vrsta zaprta.
Wiuhlagtott, D. 0. — Opazoval*
ai pololaja menijo, da je adaj jeeno, da leleanllki ravnatelji noče* jo Uravnave spora in da njih trmoglavost v aadevl atarontnih pravic pokasuje, da ae aa to trdovrat-nostjo skriva neki possben namen. Julne In sepedne ieleaniee so aa predalnikov kompromisni predlog, skupina finančnikov, ki kontrolira vahodne Iclezniee, aa pa trdovratno upira priznanja starostnih pravle in ne da poča-karji nasUvijo po potrsbi, žele s-nlška oprema pokvari ln eastaae lagoma vea želeanilkt promet«
čile aa javnont aovmla pripovedujejo, da večina IclcsnUkik revneteljev zahteva, da aa atav-karji naaUvljo po potrebi, lets» nižki delavaki odbor pa odloži o starostnih pravloah. Manjšina že-leanlšklh ravnateljev pa trdi, da ae aprajms la toliko sUvksrjev v
lika, daairavno ao lelaanllkl rav-nateljl pred dejstvom, da saepi vea leleanllki promet uradi pokvarjene opreme.
ZoaUpniki itlrih bratovščla prometnih uslužbencev so se polteno trttdlll, da ae spor laravna, ker ao želesnlškl ravnatelji o-zUll na avojem zUlilč«, tudi njlk prizedevanja nieo zalegla. Vaeeno pa aaaUpnikl bratovščin prometnih ualulbencev izjavljajo, da nU so la vaa vrata saprU la da nlao pogajanje la pretrgana.
L. K. Hhepsrd, predsednik Ara-tovščlne železniških 'sprevodni* kov, lajavlja, da nime nobene po« aebne izjeve sa javnoat, ampak prometni uslušbenel lokajo na raavoj in ao preprišeni, da ae naj« de pot za razvozljznje spora. Pripravljeni so sa konfsrsnslje, ka« dar jih predeednik posovc.
New Tork, V. T. - Uslužbsncl, rnposljeni pri lelesnišklh vzdrle-valnih depsrtmentih erljske In peansylvsnsks lelasniee so brzoja« vili predsedniku svoje organiza« elje, da odredi aUvka, ker železniški dralbl ne držite dane beeedo. Ako aaatevkajo, preneha a delom več ho dvajset tiso! ddtaveov.
^ SERUM PROTI KAČJBMU
PIKU.
Besr Tork, V. T. — Oaemletne-ga dečka Herrjr Montroea ja agrl znila bakrogUvka. Olo je takoj dečku razširil rano,da jc krvavela,
<*#Bakroglavka*je pa pllUe tndi
Hffll aa ma mm la Islgall. Nje gov poloiaj aa al obrnil na bolje, na kar ao ga prepelji f nrwjror Iko bolnišnici, kjer so ge eepUi s serumom proti ksčjemu piku. Te ser je krnelo ne lo okrevel.
PBIDBLBK KROMPIRJA V
WISOOVSIVU.
Medlsee, Wla. — Poročila e r»r»n ae glaae, de bodo Inoe pri |>4,400i)00 I »uši jev krampi Peea In zelja ba tudi veliko, pe ae kaše dobra
SKRAJNO IZPOUNEVAHJB "PLAVIM" ZAKONOV.
Pigaa, O. — To meeto ŠUje okoli leataajst tisoč prebiveleev. Duhovni rasnih ver eo veikrat aahte-vall, da ze mora nedelja Uko pra-znovzti, kot je se pisen o v posta-vah. To se js sdaj agodilo, a le ao daj duhobni resnih ver a tem zadovoljni, je drugo vprelenje
Propovedeno ja bilo vee delo, ki tsredno potrebno zz ohranitev In vzdrlovenjc človeškega Uvljenja. Avtomobili ao oetell lepo dome, zaprte ao bila prodajalne, v katerih prodejejo aledolod In amotke. Samo raavalelei mleko so vršili svojo dolžnost v omejeni meri.
Ko ja čaonikar J, B.	Iz-
prašava I nekege meščana, kaka sodi o tako nedelji; sa ja približal policaj In ge vprolel, kej počno, Caealkar js odgovoril, de dela. Policaj ge je eretirel. Policija je oklekele vsoko cerkev v meetu la plaeU je IsMma veeh orgsnlstev In moinerjav, de pridejo pred sodnik s TiralaUe bodo Isdene sa vsakega, ki jo oprevljel plsšana drlo. In ker ee dnhorol tudi čaol aa evoja del«, trndo naj tudi proti njim ledena tirali

• • ' ' f
PROSVETA
pooromig jzpfKm
' las th ima tovtfki HAaionl rooroMZ ju>h< edaaav PO do-vra. Soku* t - vračajo.
«sr*slas, ffi^ ft? ff jfc ffi Nlliuii | L ti m tH MM | »MM $0.60 m lete. M.« n prt fTs* aa trt	^ _ _ . Hll —-—
javna govornica.	^
N p ilto lepo b Še pooebno u ume«. 1 • r# Potem po ie muli, da oe bo očistil v časopisju, pri čeme. bi se ie
M.tO ae Wta,
^■fROSVETA"
timja t. i >m. 1.1. amcm. cufim.
-THE ElfLIGHTENMElfT-
____
Hsilessl Sa—Ih »lilu^
-t.-
fffiffs

gltMi iJnKaJ Jtalss (sms* ChkaJTS iT«ft4 fereln eeoatriee ft.00 yoor.
n VmA oMis hrD**ATEP)k
Chicago) en4 Canada 16 par jraar;
Dalaai e .kl^aj« a. tniTda M ^li aa 'astavl Ust.
(J«IIJa3I^M
aa «»il»fs
PssrriU ja
ZAKAJ SO PRIVATNI BIZNIŠKI INTERESI JEZNI NA SEVERNO D^KOTO.
Kadar privatni bizniški interesi slišijo govoriti o Severni Dakoti, napravijo ravno tako lep obraz, kot dete pri krstu, ki mu polože sol na jezik. Severna Dakota je Ahilova peta privatnih bizniških interesov in pri primarnih volitvah so najeli celo governerja Preussa iz Minnesote, da je šel pridigat o nevarnosti socializma.
In kaj se je zgodilo v Severni Dakoti? Ali so mogoče v nji uvedli ie socializem? Nič takega se ni zgodilo, am pak zakonodajna zbornica je nacionalizirala nekatere naprave, koristne sa vse ljudstvo, in ustanovila je pravo državno banko in ne samo po Imenu.
Med temi nacionaliziranimi napravami je tudi zavarovanje proti toči, ld j« preji privatnim bizniškim interesom nosilo lepe profite, farmarjem je pomagalo sušiti njih lepe.
Zdaj je izdal S. A. Olsness, zavarovalniški komisar Severne Dakote, poročilo o tem zavarovanju. Letak obsega štiri strani in je selo podučljiv sa ljudstvo. Po tem poročilu je zavarovalnina proti toči v letih 1919,1920 in 1921 znašala $82,240,000. Zavarovanih je bilo povprečno več ko dvanajst miljonov akrov sveta na leto za sedem dolarjev odškodnine na aker. Izguba po letih je bila sledeča: 12,800 v letu 1919, 14,000 v letu 1920 in 21,978 a letu 1921. Vse odškodnine se je izplačalo farmarjem 111,682,987.22. V teh razmerah plača farmar 25 centov »varovalnega prispevka na aker ill 4} odstotkov od zavarovalnega posestva, v letu 1920 pet ln dvajset centov ocj akra in 41 odstotkov obredi, v letu 1921 štiri in štirideset centov od akra ali 6.8 odstotkov obresti.
Poročilo nadaljuje, da je državna zavarovalnica proti toči prihranila farmarjem v treh letih nič manj kot dvanajst miljonov dolarjev na aavarovalnih prispevkih. Pri vatne družbe so v letu 1921 računfle pd 7} do 14 odstotkov.
Za upravne troške se je pri državni zavarovalnici ra-čunilo po tri od ato, pri privatnih zavarovalnicah pa po pe in dvajset do šOridesst od sto.
Zavarovalnina aa leti 1919 (n 1920 je £e izplačana.
To je ena primera, ki govori, zakaj napadajo privatn bizniški interesi Nestrankarsko farmarsko ligo. Kadar se kdo drzne porezati profite privatnim bizniškim interesom tedaj ae poznajo milosti s njim. Pripravljen mora biti na vss in seveda tudi najbolj gorostasna opravljanja ih sumničenja. Kjer se privatni bizniški interesi ne morejo bojevati s odprtim vezirjem, tam se bojujejo z zakritim obrazom.	\	I
PROČ Z AKORDNIM DELOM.
laaovi članov S« in čitmtaljav Proeveta.
Herrin m. - Rezmere tukej »P0^1 dopisnikom, ki spo-
so kskor povsod koder je stevke!"** r"mf°-	bl ob4?loJAl
premoga** Stavka se ^daj | »^ia »apako, kar b« mu vsekakor
mirno nadaljuje in vai premogo , koristilo.
rovi počivsjo kakor mi prosil & mu	to fe pi'
gerji sami. Kako dolgo bo vae to	vedaopriprsvljenseze-
trsjalo, nam je ie uganka.	v1?ebaU U	1jU'
Iz sosedne naselbine Johnston bo- Podari jam vae resničnedo-
Citjrja čitamo dosti dopisov v|p»n,k« etavkerje. - Žtefan
Proeveti ali malo podučljivih,
največ je samo medsebojno ns
psdsnje. Prvi pile o naprednosti I WUlbartoa, Okla. — Nihče
predbaeive drugim, da je La oglasi is naie naselbine, kar godbe igrala v koriat ka pitali-L j prsv nič čudno, ker tu ni več stičnim govornikom itd. Pravi kakor tri družine Slovencev. Tu-tudi, da bi bilo lepo, če bi nota- di mi stavkamo^ a pri naa pote-novili socialiatični klub. Odgo ka sUvka mirno. Kompanije je ver je mu drugi dopienik in pra 1t iho, daai ne producira niti to-vi, da je prvi alep, ker ne vidi, | lilco premoga, da bi ga, imela aa da je v Johnston Citjrju ie aoeia »kuhanje kosila. Drug ne dela iatični klub in več drugih etva- kot bos, ki je zapoalen veačaa ri, ki pa jih ni treba omenjeti. pri geaalki. On je peč dober in
Meni je'toliko znano o aoeia- ZVest aluiabnik podjetnikov, latičnem klubu v Johnaton City- Sedaj, ko »mo imeli volitve, ju, da je bil Um in aem tudi jez Lmo deUvei vendar ^flffl ^ istemu pripadal kakor tudi L^ DobiU §mo tu neeUeljeno drug dopisnik. Pred nekaj leti itranko ^uklukaklanoveev, ki je e bil nato klub razdeljen in ee- porabila vae avoje moči, da bi u-daj pripada k Dekveki stranki u volit?||h in bi m ^
Za socialistični klub se aamo go- ljani nje kandikstje. NI ae jim von, kadar ga je kaj pod fcjp-L^jfr kaj prida. Delavaka
buk(un-	, lt_ _ stranke ia konatrukeijaka liga
Apeliram na dopianike da §u sbrali ikupaj ,v6je kandids-prenehajo z osebnostmi. Dopisi u M eno Uspeli nismo do-osebnim napadanjem ae kari- L^ veadar imamo precsJ»en stijo napadalen, bletijo druiteL^ u uko ^ ^ ^ na. rojake in eelo ikodujejo Prosve- praduj6mo in ee izkažemo tudi ti sami. Ce je tem ljudem res do ppi voiitvah ga governorja. Te-kakega napredka, kakor piiejo daj ^omo Uvolili delovnega člo-o aebi v svojih dopiaik, SI mora- veka ki n6 ^ ^ 0(|vetnik ali " drugače neatopati ia z deje- L^pn* kakih priVetnih inte-nji ae aamo a jeaikom pokazati. |rft§0Vf UmvcS «uitopnik delav
ztva, ki pozna bedno njegovo iivljenje. Drugi kandidatje eo John Lovmgeton ze davčnega a aesorja in I. Griffin za okrajne ga komiaarja. Za druge kandidate v drševne urade ie ne vem.
Poročati tudi moram, da ao dva naia kandidate iaiteli ven
i » ni ifl.1« itiri^glaeove. Dober delevski ■ aedaj ao odatopili^in bojevnik ^^ je W na to na
ne briga,^kaka jo	ured in jih prieilil, da
ao ponovno iteli glaaove. Naiel je preeejiao ameinjavo in dognal, da ao bili glaaovi zamenjani. Ia ene ikatlje v drugo je nekdo dal 19 glasovnic, kar je bilo ikodo delevakim kandidatom ia to revno njemu. Tekih dejanj ee toyej poaluH-da bi one-
Tako naprednoat, a kakorino ee ponaiajo po llatlh, aaj raje ob-iriijo za zebe. Preeej znano mi e, da ravno taki ljadje, ki aaj-»olj naglae priporočajo evetu politično ali etrokovno organizacijo, ao, najpogoatejie sami ae-
asgaatskaai v političnih orK»ni zacijah. Bili ao nekoč sami orgs-nizirani ali
KI
organizecije. Po mojem maeaju tek človek, ki enkrat priaaa razredni boj proletarijata proti ka-pitalističnemu družabnemu redu, potem pa stisne rep in odstopi it vrst organlaaoije, ni aa-prednjak temveč nazadnjak.
fte enkrat poživljam vae dopisnike, naj opuatijo neoprevils-.	, . .. no kritiko. Kritika naj ima . ..
ko podlago, da ae koneem nje Z^fl^t . Z ie ^oh C bo treba nikomur prijemati Sel«** «!* » nos in nikdo ne bo oaramočen> •> «Jf jft Kritika kot je opelemo zdaj po h ^ ^J^T^Mi časopisih se po previci niti kri-lr tike ne bl smele imenovati tem
I ko delevakih kandidatov je iavoljenih. — Tonj Povfto.
bilo
več oeebnoatl, larodok aevoilji voati in aovraitve. Kritiko o ne čem, na kar se kritičar ns rszu	naša faiHlRliCa
me, tudi ni umestna, ker pred-l***	1
vaem mu je trebe, de ee o stvori dobro poduči in icle tedej pride
Oodaa ia ssskorjena semlja.
jsvnost. Sploh pe je nejbolje, ds vssk, ki kritiairati ae zna sli j do tega ni upravičen, molči in ae uči.
Poadrav atavkarjem in čitato-! Ijem Prosvete. — Mat Vodiiek.
Virden, ZU. — Večerni iarki zahajejočoge aolnee ao podali aa
Ini. Perdo Vončina.
^mmmmmm
Osnovne vainoeti aa uapeiao ia dobičkanoano pridolovanje ia«t-lin je aedomeičanje redllaih ano vi zemlji ln zalaganje aemlje istimi v obliki rasnih gnojil v avr-ho povečanja pridelkov. Ta gnojila pa, posebno naravna ali abao-
zemljo in gorek veter je p^al	kl wbuJajo r»dUne anovi
koli ujsa, poigravaje jm » MdO y orK^ki obUki, nUo povečini ie kom. Teko je * krotkih ^poletel^	^^ ^ ^ no.
Zabaval 01 ae, o ae ni ai^ fwdflttl Y	m1o ^^
ao ia.njih stvori jo
V marsikateri indurtrijt poleg rudarske je še uvedeno akordno delo ali delo od kosa. Mesto da bi bil delavec plačal na uro ali na dan, pa prejema mezdo od mnoiine izvršenega dela. Rudarju plačajo gotov zneeek za tono nakopanega premoga, v McCormickovih tovarnah za polj ske stroje pa zneeek za gotovo izvršeno delo.
Delavec, ki je plačan od koea, mora priganjati samega sebe pri delu. Kjer je uvedeno akordno delo, ne more priti do prave solidarnosti med delavci, ker boljš aaalužek nekaterih povzroča nevožljivost med drugimi delavci. Akordno delo je tudi v protislovju s načeli prave delavske strokovne organizacije. Namen organizacijo je ščititi šibkejše delavce pred neizmernim izkoriščanjem. Akordno delo pa prisili tudi šibkega delavca, da porabi vso svojo moč pri delu. Tako si šibki delavci a akordnim delom kopljejo svoj prezgodnji grob. Akordno delo po-mnošuje tudi število nesreč. Kolikor bolj hiti delavec pri delu, toliko manj pasi na nevarnosti, ki ga obdajajo. In če delavec ne pasi na nevarnosti pri delu, je veliko bolj Izpostavljen njim, kot delavec, ki pasi na vse, kar sa godi okoli njega.
Z eno beacdo: Akordno delo škoduje delavcem, ko-
nočeh.	_
nikomur, ker mojo sabsvs je Sil^T »T"?
va. aa ^»•»J^J^^Pin^ dostopne, vodorastopne stropju gori je priprevljena Pp- .,,	.
atol j za počitek, pa kot pečlerja	'
Te r^je« -^temveč Srbeti . mo-misliti, de bl iskel stevkoksikel'! tuai "f,
13S9
to, ds se s obdelove-njem semlje vpliva na pravilni
V Los Angelesu sem dobil eele|l»*k teh pretvorb, de, eeir-tli-kopieo nesvetov, kako ee lehko|»*» P^očemio dovolj priprev-osrečim in poslovim od pečlarake
ga atanu, pa kaj vraga, če ga fl
I jene hrene no razpolago. Tvorje* nje raetllnakih redilnih anovi Iz
nančnlk ke dovoljuje. Pa ^ bo le gf	^T^ih^,!'
pomagalo, če ne drugeče e kloba- maM)1"*™1* ia rudninakih ae-
kom aej eem vajen kodUi odkri>*^lh'del^	(bralnih
te glave. Ni mojo nsvsds
spuMeti se v
toliko bolje sanje.

Zemljinih arne), ee vHH potom bio
■■■■■■■■■■■HpKKl	ia fizikalno-
javnoat in K sp^dtlkVti ob dopia- |kcm,^nIh	kateri ee vrle v
nike. Dopisa v it. 181. tega list. vaki zemlji več ali manj intenzlv-pa vseeno nisem mogel prezreU. »«• Jo eo	l^ troh
kjer dopisnik ztevi $10 nagrede »«J«|organskih anovi Mlinskih dopisniku U it. 174. v naii nase!. oetenkov, odmrlih iivali, naravnih binl. ako mn dokaie, če ja kje »aejil. humuaa), kak<mudi poj.vi
drugje iskal delo kot v Indieaepo- Prerejevanja rudninskih sesUvin
lieu in Terre Haute. Kaj pa jeMK iivehnejie ae vrie ti iskal v Rocksroodu, Pa. ln spre-	tem iadatnejle mnoiine
ieval. če ao umkaj nsunijaki pre J brane so raatlinam na rsipolsgo
mogorovi, iel tja vpraiat aa de- Da ee pe vrie ti pojevi povoljno	isdstao amanjie učinkovitost gno lom ga dobil in tudi mlatil delet mara biti zemlja dov.lj rrsča* v |jU.Zemeljakl udkroorganismi, kot
kot se je sam izrasilt Po mojem|primernem vlUnem stanju. Troh	povzročovakd pojavov trohnenja,
nenje in preperevanje se vrii le v	najdejo v taki seaalji vedao sla-
nevsočnoati srečnega kisika, ta je	liejie tivljeneke pogoje, valed Šopa resen tega potreben za dihanje,«er pojema njih delovanje. Taka
rastlinskih korenin in ss iivljenje	semlja ssakerji o čaeom v edoti
eelo vrate aemeljokih adkrootga-	pr^ej globoko, tako da postane
nismo v (bakterijev). Voda pa ne	zgornjo plast zemlje aama ekorje
. , j kar jev vpraiel. kaj M atoril. ča|aaaso. da je potrebna rastlinam	V takem primero je aemlja v naj
prele tO livrse,|w b|, dobM. prmtor. da bi|ket direktna red.lns snov. temveA	alabiom sUnju a
in preperovauja naatale
proizvode se redilne anovi, da postanejo lete tem potom končno sprejemljive za raatlino. Voda pa istotako iivljeaske varnosti za obstoj zemeljeldh mikroorganizmov, ker ti so psč nsjvečje vaino-ati sploh ss poetaaek in razvoj trohnenje v zemlji. Oni uvejajo razkroj organskih semeljskih snovi, vsled njih delovanja ae etvarja predvaem potom nitrifikeoije ali solitrenje raatUnam sprejemljivi dufik, ki je najdražja raetlinaka r&dilna anov.
Zemlje v Ukem stanju, v kateri » najiivahnejie ra<vijajo zemelj-sa! mikroorganizmi in razkrajajo zemeljake organske tnori, v kato-vrii iivahno trohnenje in preperevanje, taks zemlja je v stanju godnosti. V tjii stanju ni zemlja ne prevležna in ne preeu-la, je primerno zračfia, potom tro-menja ae razvijajoča ogljikova kialina jo rahlja ter veča njeno prostornino. Taka aemlja je tem nejie barve, elaatična, sveža ia drobljiva, torej v fisikelno do-jrem sUnju. Zrak in padavine imajo neoviran doetop v rijo, raat-inske korenine se v nji lepo raz-raičejo, ker jih ne ovira aje rahla drobljiva atruktura. Dviganje vode iz spodnje plaati do korenin ae vrii pravilno umerjeno, voda ne lahlapeva aa povriini zemlje brez heaka v zrak. Nasprotno ae pe ss-mbre taka aemlja navseti zelo veliko dežja, kateri se v drobljivi zemlji vsled povečane povriine la-[je razdeli ia ohrani za rastline. Le v taki zemlji, ki je v ztanju godnosti, pridejo gnojila do polne učinkovitoeti. Godno stanje zem-je je poleg izdatnega gnojenja ie večje vainoeti za doeego čim največ pridelkov.
De pride aemlja v godno atanje, ne ame biU aje poniina ispostsv ljena direktnim vplivom aolnčnih žarkov in vetra. To jo alučaj, če je povriine aemlje aavarovana gosto raaroetlo rastlinsko odejo, akozi katero je ne more toliko iz euieveti aolnee in veter. Ta god noet bo potem iadatnejia, čim gostejša je rastlinska odeja, ki pokriva semljo. Tsko godno semljo nejdemo na travnikih a goato ob raalimi krmakimi raatlinemi, pri okopavinah v posnejii rastni dobi, ko se ta toliko rasraatejo, da njih liatje pokrije aemljo, v žitnih poljih. Zemlja poetaja tn godna eeaci ,ki ji jo dajejo raatlino — annčna godnost.
Zemlja pa, katero ne pokriva raatlinaka odeje, to je eemlja, k ie ni oboe jena, oziroma na kateri ee nahajajo raatlino iele v etanju prve raati, pooebno pri okopevi nah, ld ee eadljo bolj naraaen, taka aemlja je pa izpoetavljena pre več vplivom aolnoa in vetra. Tn ae mora manjkujočo eenčno godnost nadomestiti s godnost jo, ki 00 jo doseže s obdelovanjem aemlje — obdelovalna godnost Tako god noet ae doeeže e prevdernim obdelovanjem, predveem a obdelovanjem v pravem ačsu, čim avesnej ia js aemlja. Cilj vsake racionalne obdelave aemlje je doeego godno sti.
Godnost semlje je naj idealne, ie stanje semlje aa uapeien raavo rastlin. Nasprotno je pa glede uspavanja in prehrane rastlin na; neugodnejie atanje, atanje aaakor jene amlje. V tako stanje pride zemlja, če jo sadevajo pri nepre k in jenih lasnih eeveh, neovirano Kolnčni žarki in veter. V tem ete njn semlja laauieva, se krči tem l)olj, čim svesnejia je; lssae cevi s« vsled tega vedno bolj ožijo in talna voda is globokih plaati pn haja na povriino aemlje, kjer iz-hlapevs. Zemlja poetaja vodno bolj in bolj trda. Zoževajoče ee la sne cevi laganjajo ia aemlja srak Ki-mlja postaja revaejia na vodi in na kiaiku. Ker je kieUca vedno maaj v aemlji, ee valed tega smanjia intenzivnost preperevanje in trohnenja in to tombol, čim dalje ee pusti zemljo izsaieva-ti Zemlja poetaja v fizikalnem o-| siru sbita, svsana ln trda. Pada vino, ki pedejo ne tako aemljo, proderejo valed zoienih lasnih cevi le malo v zemljo, večjidel jih odteče po povriini zemlje, ker ne morejo vsled zbitost*. zemlje pro-sieaU vanje. Zeekorjeveaje ee začenja na povriini ter gre vedno bolj v globočino. Kemični procesi, ki tvorijo redilne enovi, ae izdat-tmanjaajo. saraditega se tndi
more le z največjim potrofckom isničnega dels sprsviU v do. bro stanje, zarsditega, ker se ue more z obdelovalnim orodjem la. hko v semljo. Zato je i>otrelmo, ds ae že pravočasno deluje proti tvor-skorje, ozir. iato sploh prepre-č i. To ae doseže s tem, ds se sem-jo obdeluj« v pravem vlažnem ztanju. Zemeljsko povriino ps skuia, v kolikor ni ta sama zsseo. iona po rastlinah, istotako polom | onaekventnega obdelovanje, ve-dno obdržati pokrito a plastjo drobljive prhke zemlje, pod kate.
ostane ostala zemlja v stanju godnosti.
Zemlja pa zaakorji lahko tudi v obliki posemeznih kep in grud. To se zgodi v tem primeru, sko se or-4e semljo v prevlažnem stanju, ds izpod pluga vale premokre kope in grude, katere potem zaskuN jijo in se strdijo, namesto da bi se zemlja pri oranju pravilno drobila.
Ravnotako se z okopsv&njem v prevlaini aemlji naredi na povr-ju piaat eicer tenke, toda zleplje-ne, zblte in aaskorjene aemlje. Sta-njo aaakorjenoati je torej vobče najneugodnejše stanje zemlje. Zato mora racionelno obdelovanje zemlje stremiti za tem, da sc sploh prepreči tvorbo skorje, naaprotno, ds se doseže potom obdelovanja Čim večjo godnoet aemlje. Ker, takor že omenjeno, viiina pridcl-cov ni ležeča aamo na vaestran-skem intenzivnem gnojenju, tem-več ie bolj na tem, kako ae da tem gnojilom potom umnega in pravo-<iaanega obdelovanja zemlje priliko do čim večje učinkovitosti. Če e zemlja ie tako izdatno gnojena, pri obdelovanju zemlje napravi napeke v tem oziru, de pri. de do zaakorjevanje aemlje, tedaj se od samega gpojenja ne "'ore pričakovati polne učinkriitosti, ter za polno učinkovitost gnojil merodajno le godne stanje
semlje, kstero ee
vel:, o doseči.
mora akuiati
Privatna lastnina in tatvina sta dvojčka.
Piie Anise, koreepondentka F. P.
no
risti pa podjetniškim interesom. Akordno delo je prava rakrana v industriji. Zaradi tega ss morajo zavedni de-	tl^ik
lavd, posebno ako ao organizirani, bojevati povsod sa od- ^ ^ ^ ^ZVakmoZ^' pravo akonlnega dela.	,U»r. knt ja dopisnik poročal v
Podjetniki ne bodo odpravili akordnega dela, ker je lVosvrti it. lis. sanje doMIkanoano Za odpravo akordnega dela se mo-1 Jes sem ge	dvok
rajo pobrigati delavci sami. In kolikor
ste v.
Moekva, Sovjetska Rusija, T. jul. — Nova gospodaraka takti, ka, ki je oživela do gotove meje privatno lastnino v Rusiji, je o-benem priklicala nazaj v življenje problem zločinov, ki se nič ne> razlikujejo od enakega pro-blema v drugih drŽavah. EdinS razlika je, da ae reguralna poli-elja v Moskvi peča samo z na-vadnlmi zločinci, dočim policija v Ameriki lovi tudi komuniste in druge radikalce. Sovjetsks vlada ima za politične greinike poseben policijski aparat.
Prva štiri leta revolucije, do-kler ao bile privatne prodajalni-ce zaprte in ni bilo nikjer privatnega blaga v izložbah, dokler nI bflo bank in je papirnat denar Izgubil malone vao vrednost, je bilo malo zločinov. Ropi so docela Izginili. Poročila kores-pondentov, da je Moakva najvsr-nejie mesto na avetu, ao bila po-polnoma reanična.
Čim je pa lansko poletje privatna laatnina dobila omejene pravi-ce, ao ae takoj vrnile tatvine, ropi, roparski umori in drugI zločini. Poaledica tega je bila, d« j« moral polieljaki aparat zopet ns-stopiti službo ln sodiiča so dobila polne roke dela.
Nikolajev, ief moakovske tajne policije, je zadnje dni poročal o naporih Va potlačenje zločinov. "Zločini pojemajo", je dejsl. "Cestni roji so se r.menjiali zs M odatotkov od 1. januarja, bilni vlomi pa za 70 odatotkov. Umori ae na žaloet ie nadaljujejo po dva ali tri v tednu. Nejveč umorov je med aorodnlkl In vzrok je navad, no povsod Isti: prisvojitev laatni-ne. Cestni ropi so padli, ko sme polovili 350 najpredrznejiih roparjev in jih poslell v razne zs-pore na deželi. Vsak teb ropsrjev ifia dva do deaet zločinov na ve-eti. Oatra kazen, kl je bile uvedene proti zločincem te vrste — M je bilo namrčenth — je oplalila droge, de ao pobegnili Iz Moskve. Mnogo jih Je Bo na jug, drufl »o pe mahnili v Niinl Novgornd, kjer je adaj veliki aemenj v teku. Nekaj nevernih aločineev Je. iaU-bog. pobegnilo la J*V. P« mo enkrat, ampek večkrat aapo-redoma."
lakko saaktiil po $10 ali ie vailje vaina kot topilo aa potom trak |iea razvoj rastlin. Ti
MUo sa drago. — Dekla (obiskovalcu)! "Milostijlvs eo tvkU. nej rečem, da Jih ni doase. — Obmkovalee: "Tako, tedaj rreiis prosim, da eem eekei. da ma m bilo tukaj."


DOHODKI ŽELEZNIŠKIH MAGNATOV SE MNOZt.
KLJUB TKMU io ZAHTEVALI ZNIŽANJE
NESRAMlil IZGON FOS-TERJA IZ C0L0RHDJL
To cok&zuje lakcmnost po večjem profilu v pravi luči
Pot Hamroek, znani roditelj na Bakra v Ludlowu, j« iavrHl M goojo pest
ZAPLENILI SO VU ROKOPIS EAKMJIOO.
Washington, D. O. — Kadar de-lavci zahtevajo povišanj« meade
aaradi neanoane draginje, jih podjetniški in finančni intereai na-ženejo po alugah v šmokavzar-ikcra časopisju s nikdar sitimi požeruhi« ki nimajo doati. Očitajo jim pošel ji vost in da hočejo živeti v boljših razmerah kot jim gredo po njih stanu. Vai taki o-čitki imajo namen ustvariti pristransko sodbo v javnosti. Medtem ko jo štatistični biro delav-skegs departments dokazal, da potrebuje delavska družina, obstoječa iz pet oseb, na leto več ko dvs tisoč dolarjev, da Živi v človeških razmerah, je železnižki delavski odbor na pritisk železniških magnetov znižal mezdo na 23 centov na uro, kar znese na leto nekaj nad pet sto dolarjev.
Poglejmo, ako so dohodki že-lezniftkih družb res Uko nizki, da upravi£ujejp tako sramotno nizko mezdo, ki ne zadostuje niti ze nakup živeža za normalno družino.
Meddržavna trgovsks komiaija poroča, ds so se čisti obrstni dohodki 136 vodilnih želesniških družb zvišali v mesecu msjo 1922 za sto odstotkov nsd dohodki rsvno istegs mesece v prejšnjem lotu. Obenem so se po snišsli troški železniških družb v rsvno tem mesecu zs 6V2 odstotkov.
To pokazuje, ksko js želesniški delavski odbor sUepsl v interesu železnižkih družb, dasirsvno transportni zakon določs, ds so železničarji uprsvičeni do mezde, ki jim omogočuje človeško šiv* ljenje.
Iz DetroiU, Mich., poročsjo, do zaključek o znižanju mesde preseda celo Aleje J. Groesbecku, go-vernerju držove Michigen.- Go-verner se je izrszil, ds se akcija železniškega delavskega odbore ne ds zsgovsrjsti in da js skorsj kriminalna. Menil je, ffim preje se znebimo železniškega delavsko-gs od bo rs, toliko boljo, kajti toliko prejo bodo minile take poteš-koče in zadrege, v kakoršnih so nahsjsmo zdsj.
Želesničeitfi so v železniškem delsvskem odboru v monjžini. Zsstopnik! železniških družb in "jevnosti" tvorijo večino. In ker zadnji aimpotizirojo s zestopniki Železniških družb, bolje rečeno Železniškimi družbemi, ne seisže-jo nič protesti sestopnikov železničarjev.
Železniški delsvski odbor bi se bil lehko obrnil ne meddrževno trgovsko komisijo ze podetks dohodkih železniških družb, iU-tistične podstke o draginji in ko-ko visok mora biti zaslužek delavce, do prehreni eebe in družino, bi pe lehko dobil.v ŠUtistič-nem biroju delevskegs departments. Ampsk zdi se, ds se želes-niški dcUvskl odbor ni nikemor <>l>rnil zs podstke, smpsk Je stre mil za tem, ds želesniikim msgns-tom ustreže. Posebno sostopniki javnosti lahko zdsj spoznsjo, koko so sestopali inUrose javnosti.
Akorevno se sUvks rudarjev *«koj izrevne, bo pomanjkaaje premoge ne severosspsdu, v Kaliforniji in drugih drževah pa pnije sedje in drug pridelek na nji veh in v vrtovih. Ako bi 00 ze alopniki jkvnosti zavedali svoje čina, bi sami od sebe podali *< zignecijo.
Pakti ps govore, kdo so tisti nikdar siti požeruhi. Med deUv-e» jih ni, ampak najdemo jih med privatnimi bizniškimi intereai, Id bi radi k nagromedenim miUonom dolsrjsv negromedili nove miljo-dolarjev na račun delavstvo, d m povečajo svojo gospodsrsko moč.
EKSPLOZIJA MA JAHTL
Miami, Flo. — Na jahti 'Shi-rin" ae je dogodile eksplozije, ke je nahejele tri milje zunaj pri
■lana. Pet oseb je bilo ubitih na »'(te ia dva sU utonila.
dvakajot .rudarjev
sutih
POD
soaa
Delovanje organizacije F. L. I. S.
Knoxwtlle, Tenn. — 8 kakšnim
" varnostmi je svezaoo msvkoko I ško delo govori podautbe v rad niku Blaek Monntain Coel Corpe 1 r arijo. Dvanajst radarjev je bilo l <"Uutik Rašiiei ao na delu. a u panja ni, da jih dobe živo h rud
Omshs, Neb. — (Feder. Press). —■ Podrobnosti o podlem, nepo-stevnem činu, ki go jo isvrftils eoloradsks policije, ko je ssdnji teden brez vsakega procese prije
10	in s silo odvedU čez mejo Wil-ms Z. FosUrja, tajnika Stro-
kovnounijake iaohraševslne lige v Chiesgu, bivšega voditelj^ jeklarske stsvks in orgenisatorja delsvoev v klavnicah — kateri je člutcljem Federated Proosa db-bro znan po njegovih člankih o Sovjetski Rusiji, katero je bil po-setll Ionsko leto — so priftls ns dsn, ko je Foster dospel v Oms-ho, da svrši zamujeno predavanje.
Foster odločno senika vesti v kspitelističnem česopisju, ds je Šel v Denver pod nepičnim imenom. Prišel jo v Denver odprto kot glevni gpvornik na široko 0-glašenem javnem shodu in registriral se jo s svojim prsvim imenom v hotelu Ozford.
Ni ps bil le dobre pol ure v hotelu, ko so prišli trije oforoše ni možki, ki so go prisilili, ds je šel ns ulico in tsm stopil v avto mobll. Na njegovo sabtevo, da mu morajo pokszsti tirelnico, so niso zmenili in vozili so svtomobil v Brighton, 20 milj od Doavorje, kjer 00 Fostorjo čez noč soprli je«. Ko je sohtevol odvetnike in pravico, do brsojovi svojim pri-jstoljom, so mo odgovorili, da no bo oMevel a nikomur.
Trljo možki, ki so ugrobiH in odpstjoli FosUrja, so bili držsv-ni policisti, tekozvani "ranžerji", ia vse to ss je Isviiilo no povelje Pot Hemrooke, ki je prod 0-smiml loti kot lojtnont milico vodil snsnl meaaker rudarjev, nji hovih Žena ia otrok v Ludlovru. Policisti 00 ze plenil i Fostorjo kov čeg ia mu pobrali is ajogo tiskovino, rokopis knjige, katero jo pripravil ia beležke zs prodava-njs.
Drugi dsa so vostti Fostorjo v ovtomobilu sto milj deleč čes mojo v držsvo Wyoming in so usUvili v Cbejennu. Tsm so ge fotografirali, stehUll ln smerili, dssi nimsjo U pravice po zakonu bres zapornega povelja. Vsi protesti FooUrjs niso nič pomsgsli. Šerif v Cheyennu js vsel FosUrjs svoje roke in dojel, ds ga odpelje v Burlington, kjer lahko dobi vlak Union Paeifio železnice. To-do šerif so jo slsgol. Psljsl «0 je sto milj deleč v Terrington, samoten kraj brez železniške posU-je, od koder je morol Foster hoditi peš šeet milj do Burlingtona. Od Um je dospel v Omaho s viškom.
Foster js Ukoj nsjel odvetnika za legslno nostopenje proti poli oljskim oblsstem v Coloradu ia Wyomingu.
DIVJI VBSTTO STAVKI ŽE-unanCARJEV.
Kdo jo odgovora aa taka fastžt
Ohloago, m. — Jasno ja kot bs-
11	dsn, je rekel neki delsvski vo-ditelj, de sdsj prihsjsjo v jsvnost divje vesti, ki imsjo namen šfco-dovsti železniškim uslužbencem in ki so Uko pobsrvsne, ds ljod stvo razume, ds ss sUvkujoči železničarji poelužujejo noslljs, ds-sirsvno jo znano po vsej Ameriki, do Uko mirne sUvke Is ni bilo, kot je zdajšnja eUvfce želesniških deUveev.,
Prve toke vest prihsjs U Nortb Bergene. N. J., in pripovsdoje, d« so bile vržene proti lefcelnemu vlaku tri bombe, ki 00 zdrobile Ai-pe ia ranile deset oseb. SUvkojoč železničarji menijo, oko jo ras kdo vrgel bombo, eUvkujoči železni-čerji niso izvršili takega napada. Mogoče pe je, de so bili položen signalni naboji, da ostovlje vlak, neki hudomušnež eS pa hudobne! pe je rekel, do se bile vršeae bom be .mesto do poroče raeoiee.
Iz St. Louiaa poročajo, ds je bil z dinemitom mest St. Leuis Hafcll Franciaeo ieiesoiee, pognan srak, ki vodi prek reke Saek. Mest je dolg štiri sto čevljev H
Iz WiehHe Pelba poročajo, de je neetel ogenj na "arist*rij<»r*n način v železniških deUvalaeh. ki aa pogorele do tal. Poškodovane so tri lokoasotlva ia zgorele je vel
tt .. ."ia aedaj tUoč poljahov od tvojega ravne tolik« dolarjev prilahajsšafs J
svetne ustenova, brespUčne in-formecijske službe ss tujerodce.
De tujerodei is tujejezično časopisje to uvažujejo in de ss rede volje poslužujejo službe, kstere ts orgenissoijs jim nudi, dokazuje poročilo o delov en ju F. L. I. S. lekom minolih Šest mesecev, od 1. , anuarja do 30. junije tege lete. Tekom U dobe je to orgonisseija potom svojih šestnejstih tujejezio-nih oddelkov odposlsls 2,379 član cov, obsegajoči h 1,0914141 besed, f25 časopisom in drugim publika cijam. Tekom iste dobe je nabrala 18,621 časopisnih jsreakov, vsebu jočih članke, pripravljene od F. m I. H. in zua&ajočih akupej 8,-529,850 besed. V primeri a istim razdobjem v l. 1921 je tujejeaič no časopisje vporebilo letos 196 odstotkov več čtive te organizacije kakor lenzko leto, dočiin je organizacija izdale 83 od ato< več materijela kot lansko leto.
Te številke o količini ponatis-njenega materijela so pravzaprav še preniake, ker U račun je ne-pravljen le na podlagi časopisov, ki jih je Foreign Language Information Service v resnici prejel. Od 725 tujejezičnih čoaopim v Združenih državeh, ki redno dobi-vejo U članke, orgsniseeije prejema redno le 548 oziroma 76 odstotkov. To pomenje, do ss mesečno prečite in odrešuje 5,000 tuje-jesičnih čaaopisov ne le radi čtiva, izdanega od F.'L. I. S., marveč tudi rsdi znsčilnib uvodnih člankov in interessntnih vesti glede dogodljsjev v poedinih tujerodnih skupinsh.
Z ozirom ns zsnimsnje, ki so gs evropski čssopisi pokarali ss časnikarski materijal F. L. I. S., ki so ga nažli v amerižkih tujejezičnih časopisih, ta ustsnovs poži-1 ja svoje člsnke približno 200 časopisom v raznih evropskih drŽavah. J
(Koncc prihodnjič.)
Sltveiski Narodna
Msw Tork. (Jugoslovsnski oddelek F. L. I. S.) Točna in nepristranske ns vodilo so jeko koristne stvsr. Skorsj vsskdo prej oli slej potrebuje kekege navodila.
Elaeti pe je to ras glede 18 mi-jonov tujerodnega prebivalstvo Združenih držav. Te veliki del a-meriškege prebivalstva vssbuje rosne plemenske skupine, od ka-tarik ims vsaka svojs posebno ossdje, svojs tradicije, svoj jesik n svoja aasirenjs. Zdrušene držsvo 10 sedsj njihovs domovine. Nikdo ne sns nikdsr preveč o svoji domoviai.
Nihče bolj ne potrebuje infor-moeije o Združenih državah, o njihovem vladnem aiatemu, >njihovih sakonih, običajih, trsdioijah, jc siku ia assiraajih, kakor jih potrebuje U velika skupina tuje rodnih ljudi. Pa tudi nihče ni U ko snatilsljsn v Um pogledu, ka kor revno U skupine. Dokaz te-mu js štirilstno delovanje orga oisooijs, imenovane Foreign Lan guage Information 8ervioe.
Foreign Laagusgo Informstion Service je usUnovs popolnoma ivojs vrsto. Ni drugo orgenizsoi jo, ki bi ji bils podohns. Ts orga nizseljs si jo posUvils sistemstič no nslogo, ds sslsgs tujerodce 1 Združenih Državah s natančnimi ia nspristranskimi informacijami njihovem laatnem jeziku. Is te ga isvira ime orgsnisscije. Dssi je novinsrska služba njene temeljne nslogs, vendsrls U ustanova je na raspolsfo tudi poodincem, ki ss aa njo obračajo, s Um, ds jim pomsga v reševanju njihovih pro blemov ln urajevenju njihovih od nošejev napram novi domovini.
Forsign Language Information Sorvioo alti ao poskuša pokrivsti vso Informacijsko polje. Njegovo prisadovaaje gre zs tem, da m specializira. Prvotna njegova ns loga jo, da salaga tujejezično čs sopisje s vladnimi informacijami, to jo, s informacijami no le o vls di ia sakoaik zemlje, msrveč tu di o stvsreh, ki ss nsnsšsjo ns sdtavstvo, prilike ss vsgojo, po-ljaislstvo, otroško ookrbo in vse vsskdsnje ljudske potrebe, s kste-rimi sa ukvsrjsjo rssni oddelk federalno vlado. VeČino izdsnlh novinarskih členkov, skrbno pripravljenih s osirom ns njihovo aktuolnost. so prevedeni is objav, priposlsnlh od raznih oddelkov federalno vlado. Foreign Language Infonaation Service je potemtakem spona mod vlado Združenih držav in priseljenci.
No lo ds je vssk vladni depsrt-mont ia bureau pripravljen sodelovati 1 Foreign Lsngusgs Informstion 8srviee s tom, de radi vo-ljs Ukoj ngodi vsski sshtevi za posebno informsoije ln materijal, ampak mnogi ismed njih, ksterih delokrog oe posredno sli neposredno dotika naloge priseljenega prebivslstvs, ss obrsčsjo ns F. L. L S. In zshtevsjo njegovo speci-jsllsirano pomoč, ako iščejo stika s tujerodnim prablvslstvom, Tsko jo ns pr. U orgsnisscijs usts novils s sodelovanjem Depsrt-ment-a of Lebor, Buresu of Im-migrotion, posebno informetivno službo ss tujsjszično Čssopisje. Da je to dolo olajša, je Imenovale svoje n s posebne ge delegeU ne Kilis Ialand (Mr. Iveoo Mledineo, upravitelja Jugoelovenskego Oddelke.) Joko ozko sodelovonje obstoje todi med to orgoaisscijo ia Bnreeu of Notnrelisetion. U pravitelji togo vlsdnegs urada so posno pregledali novo brošuro "Koko postonemo državljani Zdraienih dršov," ki jo je Foreign Len guage Information Service nedevao isdsl in ss ks tero je predgovor nepiaal sem De lovski Tojnik, Jemes J. Devis.
Tsjnik Dsvis je pokazal jsko veliko sanimsnjc ss informselje, kstere mo je to orgenizoeijo do stovljols glede mišljenje tujo je zičnege časopisja o sskonih in ss koasklh načrtih, nanašajočih oe na aaturalisaeijo la prieel jeva nje. RevnoUko so Depertment of A-grieulture (oddelek ss pol jedel stvo), Deportasent of laterior (ze aotranje stvari) in drogi depsrt msatl, kekor todi ^»riseljenlik. odbori SenoU In Represententakr zbornice pokosoll velika zanima nje ss iaterpretetivno službo te ergoalsaelje.
Foreign Laagoege Information Servios ae vriN nlkeke vrste pro pegaadistMnege delo. Njegove alaihe je izključno Informetivna Ne smemo rad i tega zamenjati ga s koterooibodl izmad mnogih U-kezvaaik "amerikaalaaeijsklh" aataaov. Orgoalzeeije t««di ni k » meraijalaa; radi tega todi ae soli-
si tira aH prodaje oglas«/ kafer*- prednik je Ml prevaak bogtaje. sibodi vrsto. Oao js izključno pro-1 Ampak aekega dae ss
' « IJ.I-J	• , 'j 'ii L.
"tta
0. aprila
Podporni Jcdnoti)
-¥
labave. IT. JaalJa 100? v OHkvI llliaoU.
GLAVNI STAN. MST-SO IO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS,
Isvršovahii odbori UPRAVNI OOSEKi Prsissšaik VIm«»i C*ink«r. mderw«adalb Aadr«» VMrUb. R. P. D t, Pa., al- uuik M«llk«w Turk. Ujnlk b*l»Uk.«t i ' ~ jJLm VMrUk «rW»ik gU«lla JOa Zai
kvavsalk
KVIHI vi/atM
Ih. 400 W. Na9 SI.. Sprtatfldš, II!.. M.rtla . OKio, FrU A. VMsv» Sn §TS» Sir, Hlms« nc«, r«.. Ukm Oadkk* 414 W. M«y Su
•«rm, I
Navak si- kUs*j«ia apravlt^j |U»iU FOlp G»4Ua
POROTNI OOSEKi
Jaka Uaieewee4. pe«4i
t«iM.ik*r, a%> ara, a.rk*r»««, J*ka T«v4*lj, Im tai,
S prUgfI«I4, lil.
EOLNISEI OOSCEi OSREDNJE OKROSJEi RUsJe^jj, pvedsadalk, SOaT-SS t
VZHODNO OKROSJEi J« Jk*A»ki^ftU, Rm SOS. Mmo R
J»kn Gr«i«lj, I4SS1 P ZAPADNO OKROŽJE 1 Aaiee SaUr. I« 104_	.
MUm S«s«t, aeas S. Wl«th«tsr SlH Marrar. Uuk.
LtvsAl« Avo Pa.
R«a, re.
O.
leasi r*mm Av«^ _____ _ _ I
lu 104, UNM, Kant., aa J«|«n|w4i
Nadzorni odbor: Pveah Zalla. ar«4»»4olk SIS4 Se. Crawfar4 Avo., CkUaaa, lil., Praah Soairak, SSOO Pr«M.r CUvJaaA O., WUHam SlIHr. SS06 K Clalv SU
III.
CUnissi Ošk |
Združitveni odbori
^'iisaljBrrdftfir!
Jm, Skak, 1101 E. Ovd Su ClrraUaJ, Okl«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, aaoa St Clalr Av„ ClevalaaA a POZOR! Kmspsodsasa a gL adborattrf, M delaja v gUvaem »rada, m vrli takalai VSA
PISMA, U sa aaaalaJa aa ptU «1. »rsdaašaBm sa oasloval l Ta S. N. P. J«, saa?-si s a. Lawa4ala Avo,, Cblaaga, lil.
VSE ZADEVE BOLNI IKK PODTOSE SE NASLOVZi RalaUka laj. aiilva I. N. P. J., SSST-S0 Se. Lavedale Avs^ Chloage, IV.
DENARNE POIIKJATVE IN STVARI, M se Mlaja al. hrrlavalasaa oJkava In Jadaata vakša aa aaslava« Tajalšlva S. N. P. J« SOST-SS Se. Um dale Awh Cklaaga, IH.
aaslevf El^aMltva S. Sf pf J., SaST-Sa^Sa. Uvaiala Ava^ CkIaap»T%l>
Vso ari laika »Ia4a aaalaraa Ja v gl. hnrrlrralaa« odbora se aaj pelHja|s Frank Zaltaa. preeeaaalka aaOsaeaaga aakata, slgav aauav Ja asa raj.
Sa. Lawadala AaaH Cklaafa, III.
Razvoj verstva.
Po Henry H. Tichenorju, Koneo.
Do danešnjegs dns noš mikodo (ooser) sem opravijo službo ne-Šim božjim prededom ln vsi pode »liki izvršujejo ensks dolžnosti 1 Umpllh, ki se ločijo po obredih v nerodne, provinčne, lokalne in rojstvene temple. Koder pride presnik ze U ali oni tom pel, po sobni rojstveni praznik, tedej se sbero v templu vsi ljudje, ki živo v dotičnem kraju in pod spojim bogom-saščitnikom ter molijo aa ohranitev cessroks rodovins, prod-sUvnice bogov ln ss mir v domovini in drušinsh. Bogovi, kstsrim so posvečeni templi, so bolonski cesarski predniki, svitli dobrotniki kraja itd. Sinto js krasen kult, issten nsši domovini in temelj« ns kstere m sloni eessrska hišk, uds-nost podanikov in trdnost jspon-sks drŽave."
Veliki duhovon se ni Ugsll Ain-tovsks vera js ros Umelj, ns kats-rem stoji tirsnstvo jsponskih vls-lsrjev. Vse vere in bogovi služijo ohranitvi vi sds joče ga in izkori-ščujočega razrede, toda šinto ne Jeponskem poseko vss druge. Dokler te vere drli v pesteh jspon-sks meso, js vssk soeielnl preobrat na Japonskem nemogoč. Predniki eessrjsv niso sdinl bogovi, ki stoje vrh piramide bogov, temveč prednik klehernege Jspon-co je njegov drušineki bog in duše slehernegs eessrjs, višjega po-lltičnega oli drušebnege vel jeko ter dohovnlka je tudi bog ~ Uko do ermede japonskih bogov ne-presteno raste. In kskor je ne japonski zemlji Uko je v japonskih nebesih I Rssredne razlike v kraljestvu bogov so late kskor v življenju, Cesarji so najvišji bogovi ia potom gre doli do sednjege ku-lijs, ki je nej nižji In najponižoejšl božek.
Jeponsk! svtokrst ni le nemeat-nik bogov, marveč je direktni potomec prvo generacije bogov In »jihov najbližji sorodnik. Njegov neelov jc "tenU", nebeški sin. Je ponekl bogovi niao ostvsrill Slovaka Is Uovtee, temveč so so ksr sami naselili ns Jspoaskem la so ploditi ljudi. Kdlito prvi rassr je Ml ust vsrJen ne posebni način — kakav pripoveduj* japonska M bilja "kojiko" — ne mre/ iz desnega očeaa boge Izenogijo je ekočfle tioginja solnra in ona jc MU store moti prvega japonskega mikada. Kdo ss pri tem ne spomni ae A-I amo v o rebro, ki je postalo prva šenaf — Kej se k rižanski oeaerjl ia kralji napram jsponskemu ml kad«! f/abko so "vladsrji pe milem! boiji' \ tode japonaki eraar je "netarškl stal"! Njegov M
metovall tudi Japonci in takrat bo niikado ssstonj klical na pomoč avoje božje prednike ...
Začetek vere, primitivno in moderno, jo v nesnsnju. Ignorsnoo jo temelj in hrsns vsskc religijo.
Neveds in strsk ats porodilo vero v primitivnem človeku. Pri* rodni (divji) in posnOjši barbarski Človek ni posnsl neravnih zs-konov, zsto je nspolnil nsbo nsd seboj, kopnino okrog ubs in dna rak, jossr in morja pod seboj s dobrimi in hudobnimi duhovi Primitivni bogovi so plsvsll, plašili so po gozdovih in letoll po srsku. Ksr nI snsl od kod prihsjs blisk, Jrrom, deš, vikar« ogenj, mras, snog, potres, lsvs is ognjenikov, mrk solnes in luns, svesds repaties — si js odgovoril ns vprsšsnje, ds jo vse to delo dobrih sli slsbih bogov kskor so ie vplivsli nsnj nsturni pojavi.
Primitivni človek s« je bal smr-th Ni je rssUmel. In ko js v sanjah videl svojo mrtvo mater aH glavarjs svojega rodu, js bil prs-prlčan, da je bil pokojalk v resnici pri njem in jo govoril s njim, Tsko jc zsverovsl o življenju po smrti, o plačilu in ksanl ns 'la-nem svetu". Primitivni Človok so js bsl avoje sence In ksdsr js vi. del odeev svojegs obrsss v vodi, jo strsboma verjel, ds vidi svojo dušo.
Kskor mu je bils sagonstns smrt tsko mu je bils tudi oploditev novegs ssdu ln življenje ve-liko uganka. Ker si nI znsl rsz-tolmsčltl, je vse Uks vprsšsnja rešil nsjhltrejše s tem, ds js vss to pripissl delu bogov.
V ssšetkn smo povedsli, ds prvi bogovi Človeks so bili neasvsd-nI stvori prirode seme. Drevo, ki je imelo ne čuden nečin ssvito vsje, sksls, ki je Imels podobo ve-Ukana, potok, ki je psdsl čes vi sok sls p t nepoznsna Žival, ki ss je priklatila U daljave, meteorit, ki jo padel izpod nebs io drug« Uks stvsri so bil* predmet obožsvsnjs in tolčenja, Temu je sledilo obe žovsnje živali, solnca, lune la svesd.
Hpočetks je bito verstvo neor genislrsoo, tods s časom so as po-lovili duhovni, ki ao bili obenem šemvnikl in zdravniki. Kolikor Se ni bilo vara in vraž, so jih ao radlli duhovni, ki so bili prvi vlo~ dorji, prvi tirani io krvosee! Šlo. voštva, Z dohovnikl ao prišle ds rltve, molitve in verske oeremo ni je sploh. Vršile sa so krvave ia spolne orgije raznim bogovom ns Čsst. llilo so nebrejne človeške daritve j pozneje so bile Živelske V interesa duhovna jo Mlo, dO se ljudje darovali od vsege, kar 00 I-meti — ssj je imel udobno žlvlja nje brez dels. Nj*govs skrb je to rej biU, ds so Ijadja verjeli ia et bali, beli hudiče v obliki bole sni, zveri, bliska in vfbsrjs. Do kovan js bil poaradovslse m*d bo govi in ljudmi in asto je skrbel, ds mu je nev*dno ljudstvo vse verjelo in a* ge belo, Prve drŽave aa svetu — v Kgiptu la Meso petami ji — so bile dekevatfkt držav*, kjer je Jm*l -asred do hovaikov. vedeševoloov ia
masačov vso oblsst. Gorje mu, kdor je dvomil nsd njihovimi sleparijami I
Počasi so jo pomlksl človok ia močvirja barbsrisms v olvllisaoU jo ln s njim 10 ss pomlksli navs* gor tudi bogovi. Nekdanji bogo» vi, ki ao n klatili povsod, ao so prooollll aad oblake v — nevidno krajo, kjor lo danea vladajo vaa-komur, kdor verjame vanje. Kdor verjame, kar js naplssl prad tftOO lati n oznani hebrejski prsrok o Mojzesu, ki jo videl lo* hovo v plamenu gorečega grms — Jshovo v podobi človeks 1 oogs-ml, rok srni, očmi ln uŠeai, ust mi in nosnicami, ls katerih ao lotilo iskre — tedaj Jehovs, oziroma krščanski bog okslstirs. Oottoa Mstor js roke), da je videl Še-rovnioo, ki ie jasdilk ns metli prsk luna. Cs to verjameš, tadsj čarovalee sksiatlrajo.
človok jo šo vodno as robu bar* barisms, čeprav je preteklo od prvo takesvsne civilizirane drša-vs tritlaoč let. Kaj pa js tritisoč lst v življenju človeške drušbef Pomislimo, ds jc dobs bsrbsrliu ms trsjato 50,000 lst, sko ao vel« Čisto nsrsvno jo toraj, ds ss Človok v par tisoč Istih oe mora o> treatl mogočnega raligljoanoga impulza, katerega je asasl v aebe dolgo tisoaistjs.
H« ligi Je siviliairanega človeka aa polagoma bližajo raaaulu. Druga aa drugo omagujejo valed alvo starosti. Posllivna vada je njih grobohopi avoboda misli, ki iščo rosaloo, jim poj" smrtno pesem. Ve raki eleUmi, ki Isksšljujcjo svojo oksistonso, as lo nealsnjajo aa trhla sUbra asdsnjsgs gospo-dsraksgs slatems, katerega U» msljl sa barbsrlzem. Esto ni nil Čudnsgs, če ss oerkov os šive In mrtvs bljo za obrano kapltsllstič-nsga sistema > aaj se bljs zs avoj obstanek,
V	bodoči drušbl bodo oogovl kshor vladsrji Ukorlščujolih ras-rodov - Živali le lo v štorih knjl-treh, ki bodo shranjene v muzejih. Kakor mi dsn*s smstramo bsjke sts rib Rimljsnov, Orkov, Bsbllonsev, Asirsov, Kglpčonov, Indijec v In Aztekov m nevedno presaeverstvo, tsko bodo visoko kulturni rodovi as nami smatrali bajka krščanske biblije, mohama. dsnaksgs korane in budistične tripitsk«.
V	bodoči družbi bo Ijsbazen do sočloveke edina vere, poatrežba edini bog odrašenlk In delo edino molitev, ki res prinese sreče čle-vHHva.
OOVERMRE PRIPOROČA SI-SANJE DRV.
A1 goste, Ma, — Oovern*r Bas* Ur priporoJs, de aaj ljudje aaas. keje drve ss staoo, ki nsj ne^lomo-
Gospodar (alagf)f Bo-d I te oprezni s ločje. Čs M v t*m prostora isbnihnil požar. M Mlo val#*oo na milijon* vrednosti. , ki M jih vsm moral potem areSa-alti pri aaesdi. 1
d

»<JL.
A

Jurkiea Agičeva
Hrvaško spisal Ka. Saador-Ojakkt
Pr«v«l Fr. Ord.
(Dalja.)
Druga sopotnica je bila nališpana, in s obrasa sa jej ja iitalo, da tisU rudašiea jaj ja umetna. De-bala, sla ta verišiea jej je objemala vrat in segala do prs. Velike, tope njene oši ao jo iadajale kakor bresobsirno in drsno, e včasih vender mehko ia rahločutno. A Jurkiei je vendarle bilo teeno, eko je le ae kip vprb avoj pogled vanjo. A ko ee, je U obrnile do njo in jo vprošala, kam-li potuje, odmrmrala je Jurkiea neke j, nagnila se k oknu ter zrla v temno, neprodorno daljino raaproetire-jočcge ae polje. Periee je počela smrčati, a tre-notek kesneje je zaspale tudi druge, dihaj« s polno odprtimi usti. Jurkiea se je streela in v prvo je občutila, da stik e tujimi ljudmi ni tako la-hek. Vzdihnila je globoko — globoko.
Vt
Vlak jo drdrel le dalje. Njege ropot se j« dozdeval Jurkiei kakor kak pravilen napev. Pravilni udarci kolee navali eo jo na melodijo neke znane jej koračnice in poekušala je, da bi ob tej glasbi zadremala. Ali preveč je treelo ia gleva jej je bila polaa vaakojakih misli ia skrbi. Lo na to jo mlelile, kako in kaj bo jutri na novem domu? V duhu ei je predstavljala krej kakor nekoliko vešjo vee e sivimi hišemi, okoli letih črede belih gosi, vaa pa obeeašeao a drevjem Začrtala al je eelo sliko. Daleč naprej aedogledna ravnine, koncem lete proetrane, prostrana vee a lepo pobeljeno cerkvico, pred isto široke trate, ae njej pe mladeniči ia dekleta plešejo kolo. Tako veej je aekje šltala opis slsvonakegs žitja. Zatem je aopet shirala evoje misli aa avoje bodoče toverišl-ee ia tovariše. "De bi poznala vaaj enega, e ni get" — je vadihnile ia mieli ep ee ji aatopile zo-pet na očetovski dom. "Kaj-li delajo sedaj t Osma bo, — gotovo eo pri večerji in mialijo na-me —t Zalile so jo sopet solze, aopet je reaaiišljala o svojem novem domov en ju, a pridružila ee ji je ekrb, kje in kako dobi oskrbo in etanovanjef Spomnila ae je neke rdeče šketljlee, ki jo je pozebile pri aeki tovarišlci v gornjem delu meete, e z isto tudi knjižico avojih računov. Takoj aetem je začela rezmatretl, da starši nimajo od evojih otrok nikakoršnih koristi, nasprotno le samo skrbi — "Na primer - jas se vozim sede j v taji svet, — eepuščam etare roditelje ssme, — pa znoj Bogi —" Ni ei apele a to mialijo delje. De bi eo lana-bile tekih alokobnlh miali, obrnila ae je k okna la zrla v deljao temno noč. Tem delaš, — aU blizu nekje, — v temni noči al mogla raaločevati — razločevala je aedaj okrogle, aodaj podolgovate pla-mene svetlobe In nI si mogle raztolmačiti, so li to luči kmetakih bivališč ali kaj druzegs. Jurkiei je najbolje prijele miael, de te luči oerečujejo bi-valiŠča srečnih ljudi, ki blage volje in mirno spro-vejejo svoj vešer doma, e ne — kekor one —- v tujini. "Ah — kakšne sem vendar! Ne greUm-lif Nemesto da bi Vsevišjemu pela hvelo, še jedi-kujem! AU emo čudni mi ljudje — Uko čudni! Nikoli nobenemu prev t Jss sama aa aleer ae čutim srečne, e zopet koliko njih ml to zavida —I"
—	Ia spomnila se je dveh, treh snaak. Tako eo ae ji vretilc rasnovratn« misli. Sedaj js otipala šap, je-ll Se v njem aovčacke, sopet se semiSlUa, je li vzela seboj spričevala, pe sopet snovala načrt se bodoči božič, kako obišče domače in kaj vsega prlneec posamičnim v spomin. Dobfo rszpološeno ee je čutile ob tek mlelih ln veeelila ee je že onega radost nepe trenotka in lsnenadenja na domu. A zopet ji je zedoael ne uho nepev one koračnice In koleee eo jej, evojtm ropotom aopet bile takt.
PredočUi eo ee jI odlomki neke okolice, po-ediai deli llvaleke mrhe, aetem veliheaeke reetli-ae, pe aopet velike Človeške črepinjo — la vee to ee je vrtele prod no. V tem času al niti anala, da ae voai dalje — sadremsls je bila. A uprav v tem treauthu ee je oglaell od zunaj eprevodalk ter se-klleelt —> "Križevclt" Jurklce se je predramile takoj. Kolodvor je bil aatlačea ljudstva. Ravno eo ne trajnem dopustu bivajoči vojaki odhajali ae vaje. Opiti ljudje eo se bodrili s petjem, kl ps dl bilo spodobno. Jurkiei se je sagnusilo in obrnila ee je od okna proč. Med krikom se je aačul tudi lanski jok. Olaaalm stokom ao tarnale žene, ker jim možje odhajejo. "Kako je šele temi" — jc rekle Jurkiea eame eebi — "ia vendar prenašajo
—	a jas togujem naprej in naprej!" Trdno ee je odločile, de nadalje ne bo šelovala lir čutila je globoko eočutje sa te uboge, revne šene. Nsj bol j ee jI je omilile neka mlada šealea, v blagoslovljenem stsnu. Prerila eo je do vleke prav do stopale, prijela moša sa roko, a pri tem jokele tako, da je vee gledelo nanjo, a oetali mladeniči ao amejeli in krohotall Soprog jo je napoeled odtisnil od eebe, veeelo aevriakel in sačel pevetl nsj glaeneje Ismed voeh. Jurkics je vidihnUet šel jI je bilo te dobre šenlce.
—	Komedije I — ee je ogleaila »na aopotnle. kl j« s <W4vidno slastjo motrila U žaloatnl prizor.
—	Morda ae fte danes snld« s drugim! — je pristsvile druge.
—	To ao ti prave! Oh. — grdobe. keko ti kit-še ln više! Olejte, glejte* Ho, ha. ha!
Jurkice, poalušejoča ta razgovor, a« j« kar Otresla, ftr nikoli v evo jem Življenju ni upadle te etreni duše "našega dragega bližnjega" v Uko jami obliki Zagrešile » je In občutile je groaeci etrah pred svojim novim življenjem. Videle ae je eeeaaljoao. slabotno. kakor nekdaj v otroških le-Uk« eko eo jo Starši pustili aamo doma. In obupno je vnovič aokrvpenela po svojem gotovem doma.
Vojalh obveze ae« v j« bilo tollho, da jih tac anali kam namestiti. Tudi v Jur-ee jih nest akni petorieo Dohitel je M lo etrašue. Sprevodnik je to opuil In evetoval jI je. de ee praeeH v drugi razred. A eae ee je ople-Šila stroškov, eaprie oči t#r ea vdale aovl muki PušUi eo ti mladenk, streše« tobak. Imel. aeUj čutar« viaa. pe v —°m*r piU le prapeveH Oui drugi ajeal eopetniei ata ea kmala sprljaaaiU š
njimi. Zatem eo nagovorili tudi Jurkieo. A Praak Hellsr: se je delala, da jih ae ameje. 8 tem sevede je do-segU, da so jo vel v kupe ju smatrali nasprotnico
ter jo začeli dražiti na raznovrstne načine. Uvi deU je, da ne bližnji poeUji se mora presceti. Teko je doepeU v drugi razred. Tu je našla trojico gospodov. NajmUjši ji je uljudno pomagal ure diti vse njene mnoge košarice In omoU. Tudi oetala dva sU veUU a sedežev in vprešeli so jo, katero stran želi sesti. Jurkiei je U uljudnoet ki je biU v neeprotatvu a komaj doživelo euro-voetjo, neizmerno ugejala. Od etreni je nekoliko pozorneje motriU nove sopotnike. Eden njih je b U mož svojih trideeet let, bolj temne polti in na prsi se mu je zlivale goeU čipa brada. Na glevl je imel angleško potno čepico.
Ko je e evojimi velikimi, temnimi očmi vprt pogled venjo. občutila je, kako ji je kri udarila v lice. Drugi na nasprotni strani je bil nenavedno bledege obraza. Mlada, redka brade je redkoma senčile dolnji del obraza. A brčice komaj da eo se kazale pod noeom. Oči je imel pUve, a Jurkiei eo sedozdevale sanjave. Sedel je pripognjen, zamišljen aem va-ee. Olaa mu je bU mehak a molčeč. Očitno je kozel, da ni povsem zdrav. Tretji, pe je
—	nasprotno — žarel polnege zdravje. Z okrogle-ge, rudečega liea je sijaU samo brezekrbna, čila mladost. Vsako toliko je pretrgal razgovor veee Um, glasnim smehom, kazoč pri tem polni vrsti belih, zdravih zob. Govor ee jim je plel okolu love, okolu potovanja in angleških pušk. Oni temne polti jo pripovedovel, kako se mu je godilo prod tremi leti v Afriki, ne lovu na leve. DrugI ga je pazno poslušal, a najmlajši je motril Jurkieo. Očitno je bilo, da si žeU začeti razgovor ž njo. S skrbno negoveno roko ai je od čaaa do čaae po-gladil brčice, ki ao ae komaj prikazovale.
—	Pa kako eU mogli streljati iz take bližine?
—	zta sc raagovereU ostala dva. ' — Ne srečo sem imel samokres. Vzel sem ga
seboj daa prej, bolj iz objeeti, e glej, da ga aizem imel, — kej bi bilo z menoj, ko pužke nisem mogel več rabiti.
—	Dobro, da ste oeUll tako hlsdnokrvni ter se v tem groznem trenutku spomnili samokresa.
—	Pustite vender te avoje leve t — jima je pmjmUjli presekal razgovor. — Od kedaj aem, al ti SmUjeniš Uk lovec! Povej rajši, keko odpotu-ješ jutri 181-11 naročil voz v Vilanju ali v Pečuhuf
—	Da, — pisal sem tsmošnjemu pisarju. Gotovo ga tudi odpošlje. To noč prespim v Žakenju, kaj nef A jutri — dalje v Vilanj.
—	Tako torej l A ti Hanibalf
—	Ničesar ne znam še gotovega. Ako me čaka mati v Žakanju, potem odidemo na Dunaj. Sopotniki bomo torej.
—	E, — toda ti v prvem razredu.
—	Gotovo, — eli redi metere. Jaz pa pridem v tvoj kupe, kakor sem sedaj pri tebi.
—	Pe če gospa mama ne pride v ŽakanjT Potem sc odpeljem s železnico do Kepoš-
vsrs, od tam k prijatelju Tiboru v Ujfalo. Se na Reki moral sem mu sloveeno obljubiti, ds na po-yretku pridem k njemu na lov.
—	Kedaj prideš torej v Pezerinccf I ---Čim prej, — vzekako koncem novembra.
—	Oh, srečni vi« — e jaz še jutri! — je rekel SmUjenlč.	*
—	Kaj bi tošilf Saj sva dva. Radmenovič in jas eva vendar Paearinčaaa.
Plaho ae je Jurkiea oerU, ko je čule U nagovor. čudno jej je Mlo pri ereu; kekor de je izpred njene duše podla koprene, ki ji je sakri-vale tiste tajne niti e katerimi usode človeška plete usodo poeamaznika.
"Kako čudno — uprav e to trojico se srečujem!" — obstale jo Jurkiea. Ni še zevršila te mi-sU, pa jej je zdrčale e police jedne košaric. Vai trije eopotniki eo se tfripognili, de bi jo dvlgnUi. Najmlajši je bil Uko srečen, da jo je doeegel. Ponudil jo je Jurkioi ter se jI predstavil : Antc GU-varil, doktor zdravilstva. S tem činom je bila pot odprto daljnemu razgovoru. A Jurkice se je samo poklonUa in ne njegovo vprešenje je odgovorile samo, da je U Zagreba.
Clm je isrekle prvo beeedo, je prenehsl v raagovoru tudi sam Radmenovič in se saglodal v dekle. Na to ee je odkril ter se predsUvU kakor Haaibal Radmenovič, velepoeeetnlk v Pesarincih. PoklonU ee jI je tudi tretji kekor sodnijskl pri aUv SmUjenlč. Nekem abetfkno ae je Jurkiea poklonUa vaakemu poeebej, a še le poaneje ae je spomnUs, de je pocablU povedati Ime ln cilj svojega potovanje I
—	Srečen elučej! — je opazil Glaverevič se dovoljno.
—	Pa ree Čudno, keko emo se sešll
—	Dendenss, ko vso potuje, resnično ni nIŠ čudnega v tem, — je aevrnU SmUjenlč. — Ne-Uf je vprašal obrnjea proti Radmanoviču.
—	Mene ne vprašujte! — Jsz sem lovec;! poleg tege prlhejem od daljnega vzhoda; — tam pa je vee tajlnetveno in Čudovito ln vee to vplive ne človeka. A ▼ vsem tem u videvam jaa prst višjih sil. — Izrekel je U beeede Uko, de ee nI snelo. je-U bi ee jih smetrelo resnim eli sa šalo, a sopet so je nehote zagledal v Jurkieo. Oči so mu sijale eedej šareče, pe sopet nešno-mllo.
—	A keko je kej v Pesarincih! je vprašale Jurkieo, precej zbegena. čuteča, da je Haniba-lov pogled venjo vprt. NI jI bilo lahko prenašati U čudno šareči pogled. NI el snela raatolmačKi toga, e vender se jI je dosdevelo nedoetojno In nespodobno. de motri le njo, seto tudi se je e svojim vprefcaajem obrnile do GUverevlča.
—	Krej je. — oh. hej da vam odgovorim! r godno se lehko šivi. Jaz, na primer, sem se svojo oeebo vee«!, kadar sem tam. Imam namreč ee-
MM^^S^tSRb
—	Ree. ree! Kako je Inul! je vprašal Rad-
m s no v ič
—	Dobro. Melevič je sopet sklenil dohr« kupčij« s leeom.
L Te dni mora biti ali v Tretu sli na Reki NI n« bojte, goopire. Živeli boste pove«m
Blagajna velikega vojvode.
Ia šv«dščine preložil F. J—o.
(Dalje.) Obrnil ae je ravno v pravem ča au ,kajti roka rež njegovo remo je omahniU, gUva je kloniU in v trenotku, ko je izginU črni avtomobil, ae je neznanka oneaveti U.
Mladi goapod jo je prijel in objel okoli paau in dvignil pejčoUn. Vzel je iz že pa avUeno rutico, po močil jo v kozarec vode in jo po ložU na bledo lice neznane dame. Njegove oči ao ae pa čudile lepoti, i ae je odkrito pred njim. Obraz, i je videl jc bil mlad in avež, to-mrtvaško bled. Laaje težki in črni, obrvi ao bUe ravne in ozke ter ao ae epajale nad nosnim ko ncem. Ustnice so bile polne in o trogle, toda aedaj bledo kot kre da. Barve njenih oči ni mogel u-gotoviti, ker eo bUe pokrite a trepalnicami
"Natakar," je zaklical mUdi gospod, "hitro ,hitro čašico kon jeka, samo hitro ali ne vidite, da je dame onesvestila." Se vedno ji je močil čelo s vodo, a v njegovi gUvi se je poraja a,miael za mialijo. Kdo je U da-ba! Odkod je! Glaa, ki je malo prej šepeUl tako vroče in proee fe besede, mu je bil neznan. Go voriU je popolnoma pravilno i rancoščino, ki pa je s svojim tu . im nagUsom pričala, da neznan ta ni Francozinja. Kaj je hotela besedami: "Govorite z menoj kot s svojo prijateljico. . . in kdo so ti sovražniki, ki zasledujejo to nežno mlado bitje po pariških bul varih! Spomnil se je duhovitega načina, kako je prevariU evoje za sledovalce in se nehote stresel de oma iz akrbi, deloma pa v obču dovanju njene drznosti. Res, ma-o je Ukih dam, ki bi mogle storiti kaj podobnega. Bil si je gotov da se je vozUa v zasebnem, ne na jetnem avtomobilu. Kaj naj stori sedaj! AU nej jo polje k njenim znancem! Mogoče je popolnoma navadna puatolovka... toda biU je tako mlada in lepa... njegov vlak odhaja šele ob pol d^vitih... torej ako more. .. natakar je pritekel neročenim konjakom in rekel:
"Tu je konjak, gospod, aU ; dami že bolje ,aU naj mogoče sko Čim v lekarno ali po zdravnika!
Mladi goepod ni niti odgovoril vzel je konjak ia vili par kapljic skozi pol odprte ustnice. Trajalo je nekaj trenotkov, ko se je ne snana dama stresla, dvignila gls vo in odprla počeši svoje oči, so bile tako lepo in temnomodre da ee je mladi goepod samo čudil "Kje sem!" je zazepeUla, "ah že vem. . . sedaj mi je bolje, hvale, hvaU, biU ste Uko dobri NeUkar je ponovič vprašal 11 "Ali naj skočim v lekarno | po zdravnika!"
Neznanka je hitro odkimaU z gUvo ln rekla:
"Nikakor ne, aodaj ml je že popolnoma dobro. Hočem samo pla četi ia oditi."
Poeegla je s svojo roko avtoma tičao, kakor da hoče vzeti svojo ročno torbico, toda naenkrat ee je zečudile ln zardeU. Torbice ni bilo nikjer. Gotovo jo je pozabila v avtomobilu.
Mladi goepod je nsmtgnil nsta ker ju, da naj gre:
"Dobro je, dobro," je rekel: "Pridite ,ako vaa pokličem."
Obrnil ee je sopet k svoji ne-znanki, ki je bUe v veliki zadrc gl, nasmehnil se je zadovoljno in skoraj škodoželjno obenem ter rekel:
"Modeme, vaš odhod is evtomo-bila je bil tako hiter in nepričakovan, da niste imeli česa misliti na svojo prtljago. Ako mi dovolite, mi bo v posebno čast, da ste v tem Itrenothu moj goet. Posebno bi me pa vceelUo, ako bi to ne bilo prvičl j in sednjič. Sede j pe prosim, po
še eknrat, de mi poveste, kaj morem storiti za vas, seveda, ako e>
pridržite o meni svoje prvo mišljenje." Ona mu ni nič odgovoriU. Pogledal jo je in opazoval, kako je sedeto molče, mirno in s pno-vešenimi očmi. Tenka solza je zableeteU v njenem očeeu. Zasmilila se mu je lepe neznanka ia pozabil je na avojo prvo jezo. jflMadame," je rekel hitro in proeeče, "oprostite, jaz sem bit jrutalen norec. PozabU aem, da vaši živci razdraženi, akorav-i^o sem videl del tega, kar se je /.godilo z vami in opaaoval nesrečo, Id vaa jc odpuščanja a obenem vaa proeim, odpuščanja, a ob enem vaa prosim, da razpoUgate menoj po avoji volji, pa ai lahko mislite o meni kar ai hočete."
Trepalnice ao se počaai dvigni e in razkrile dvoje vlažnih, lepih, temnomodrih oči, kl je v njih Se vedno bleatela solza. Ko ze je pa njeno lice nasmehnilo kot smeh-jsj mladega pomladanskega aoln ca, je izginila tudi nežna aolza. I?"' Nikar, prav nič se ne opravičujte, ker nimate nobenega povoda," je odgovoriU in mu ponudi a roko preko mize. "Moje pozto panje je bUo skrajno neumestno, zato Vas prosim odpuščanja. Ime i ste popolnoma prav, biU ste tako dobri, niti trenotka niste dvomili nad menoj — toda kako ste mogli mialiti, da aem neka zločin ka, ki jo preganja policija!" Prijel je njeno malo ročico; njegovi glavi so je vse vrtelo Zločmka! se je vprašal Kako Je mogel vedeti, da res ni zločinka! Toda v tem trenotku mu je prišla
imenitna mizei: Zasmehljal so je
zadovoljno v odgovor, toda hipno je postal zopet popolnoma resen in rekel: "Madame, oprostite, ako sem vas spomnil na nekaj ne prijetnega. Ali ste prepričani, da se ne vrnejo vaši zasledovalci evo jem črnem avtomobilu! Vi se dite tukaj z odkritim obrazom ne veste, da se nahajate na naj bolj obljudenem bulvaru!"
Stresla se je in hitro potegniU pajeolan preko obraza, toda ni ae mogla premagovati, da mu ne > odg j zdfp ako zakrijem
bi
zapeljivo odgovorila: "Torej zdi se mi, da vam bol;
ugajam, ako zakrijem svoj o braz."
"Ako to zahteva vaše skrom nost in varnost, madame," je od govoril mladi goapod. "Tudi toliko ae moram žrtvovati, daa sem velik egoist. Torej recite mi, kaj naj storim. Popolnoma sem Vam ns raspolago."
Zakrila je svoj obrez s pajčola nom, potem pa je rekU bojazljivo in zkoraj preplašeno:
"Ne vem, prav rea ne vem! Kako bi vendar mogU razpolagati vašim čaaom. Saj me vendar niti ne poznate."
Poklonil ae je in rekel reanot
"Pojdiva! Mislim, da sva tom vprašanju edina. Jae vaa ne poznam in ako je veša želja, da se nikdsr no spoznava, naj ae tudi to agodl Vem samo, da ste sedaj v veliki zadregi in vrhu vsega co lo brez denarja. Ako smatrate te vedno, da sem to, kar ste mislili meni v prvem trenotku, tedaj ves prosim, bodite Uko dobri in ne oboUvljajte sc dalje, temveč povejte ml naravnost, kaj naj eto-rim. Moj čaa vam je popolnona na razpolago." |
Ko je rekel te besede, je nehote pogledal na svojo uro, ki jo jc nosil ne zepestju. Bilo je sedem proč; torej je Imel že komej eno uro in pol česa, ako ni hotel zamuditi večernega ekspreaa, kl Je imel v njem kupljen svoj spslnt kupe. Začudil sc je »smemu sebi. Kaj do vraga hoče s to mlsdo damo, ki jo je arečal Uko slučajno, ki o nji niti ne ve, kdo in kaj da je. Ons je sicer lepa, mlada tn nama, ima krasne modre oči . , . toda ako bi mu kdo pred eno uro rekel, de bo v tem čaau kje drug)« nego pri večerji v Voisine, temu bi ee v obres zasmejal. NI bila njegova navada, da bi igral vlogo vel i kod usn ega^HM
od-
geti in niti nc vprašete, kdo
Jaa niaem detektivi",™ govoril mirno.
Očividno ji je bilo žal svojih nepremišljenih beeed, z molčečim
pogledom ga je prosiU odpuače-
Goepod, eli ste Uko dobri in rijszni, da me zpremite v hotel •Eeosse?"
"Samo to?" Skoraj na glas se je zazmejal, ko jo pomialil ua na. aprotje in kontrast med to pr«. >rosto željo in oboUvljanjem, s caterim jo je izpregovorila; J>o. klical je natakarja in pUČal, vtaknil je svoje no vin e v žep, in oba sU vsUU. Ko sta stopUa ns plofi. nik
in je on hotel poklicati avto. mobU je neznanka rekla hitro:
"AvtomobiU nikar . . . vzemite raje voz!"
Pogledal jo je začudeno in st mislil, da je valed nocojšnjega do. jodka dobila strah pred avtorao. )Ui. Vprašal jo jc:
"Za božjo voljo, zakaj ne avto. mobila!"
"Slišala aem, da ao avtomobili mnogo dražji."
Zaamejal se je nagUs, ko je sil. I iel njen odgovor in zauzUvil prvi avtomobil, ki sa je pripeljal ml. mo.
"Msdsme," je rekel, "vi ste preveč obzirni napram meni. To ni prav posebno lepa lastnost, ki je pa tudi od vašega nežnegs spo. a nisem ravno v veliki tneri ns. vajen. Da vas pa popolnoms po. mirim, vas zagotavljam, da nI prav nobene razlike v cenah avto. tnobila in fiakarskegs voza."
Vozila sU se komaj par sto metrov ko jc čutU .njeno roko ns svojem ramenu; obrnil sc je k nji in jo vprašujoč pogledal:
"Oproatite," je rekla, "mogo. če je . . . nekaj aem ae spomnila, mogoče so moji zaaledovalci v lr. nem avtomobilu že v hotelu, kjer čakajo na me . . . kaj naj storim, eh prav ulč ne vem, kej nej sto-rim." • (Delje prihodnjič.)
pozor blovmms
Službo dobi Slovenka pri dr* žini, za splošna hišna dela in sk* beti za otroke »najmlajši je sUr 4 leta. Plača po dogovoru. Katero veeeli sprejeti to službo nsj piše *a pojasnila, ali pa nef se osebno rijevi na naslov: F. N. Box 821, ristopher, 111. (Adv.)
Za kuhanj* piv* doma
la vse°drefl^prtrebM&ne^ se prepričajte, de je dome.pri nas, kuhani vedno I« najboljši In nsle* najfti. Dobiti je tudi sbirko sošov, steklenic ia rasnih loncev, itd.
Ml vam doeUvtme naročilo po po-iti, točno v vse kraje.
Grocarijam, sledčtferjem in v pw-dajaln« šeleentne demo primaren pe>
K pri večjih naročilih. Pilit« ye rmadje aai
- FRANK OGLAR,
0401 Sepeel«« Avssss, Cbisksd, Q»
Kadar mielile i kraj, mielito nn
etari
ZMdtUSEK & CESIIRK
70—Otfc	N«w Tork City.
— Nepoaled je vee odviene od IVoveke aem«-ga. kako ee mu godi — je ponovila Jurkiea — bolj mehaničnim deloven jem mošgenev — b«a«. de. kl Hh le tolikokrat ališele po evojih ačitelil-
(Dalje prihodnjič.)
, .	i--------, viteze nepram
j vejte mi, kaj naj etorim aa vaa?" mladim prineezinjam, pa naj bi Bila je še vedno bleda, povesi bile orte še Uko lep« modrook« tn la j« avoj« oči in rekla	I neerečne ... toda, k vragu, re da
"Pr«dobri at«, goepod. mogoče nee oeten« tudi brez v«č«rj« pri Isto tudi preveč natančno in točno Voleinu. Gotovo pa bo a evojo ▼eeli moje beeede, ko aem vam bledo neznanko končal va«. ker rekle, da govorit« z m«noj kot s j« potrebno in ker želi. on a, še o evojo prijateljico. Bodit« Uko pravem čaau. da ne zemudi večer-dobri in vsemito U moj prsten nege vlake, i kot salo«vee moj« strošk«. I- To j« prrmlšljevsl popolnoms mete žalibog prav, gotovo e«m po mirno in hladno, tako da lep« ne mbile svojo torbico v avtomobl znanko, ki ga j« opasovsla skozi **	>	>£: pejčolan, ni moglo pogoditi n)e-
Pogledala ga je in umolkniU. rovih mi* I i fipszovaU ga je ne • Nadam«," odgovoril j« on kaj čeee, nate je p. odločno rek |hladne. **malo trenotkov poprej. Ur
ke ete ee veodli aa mojo mizo. ml sllU ste, de eem kevelir. eedej pa naenkrat mlelit«, de aem kak po-ieojcvaSee denarja. Proeim vae
"Ali Imet« ree malo čem ne razpolago! Potem .. . potem —" On je molče prikimal . . , "VI ml hočete torej rea
»•Milo dmmmr v stari kraj tom Ustnih direktnih sv«s s pošt« ln zanesljivimi bankami,
--»-«- ------1 - -	u
vae važne prekmorske Hmle se potovanje v stari krsj la od tam sem,
iadaloj« lajavo ee Is steraga kraje in droga no Uršk« BsUa«.
Za aašaijoa palaaaHa ss obrnit« na zgoraj navedeni aa-
■«
tfrenehUne
mitua voasua v juoom-avuo
upavsrn...............
............
.......................
..................
Hi