Posamezna številka Din 1*50. Št. 124. V Ljubljani, v torek 27. maja 1924. Poštnina v gotovini. Leto I« NARODNI DNEVNIK 1,' ££» -I E-* t : Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. \ Mesečna naročnina: f ( V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. = -n Neodvisen političen list. □ ; Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. ; Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. « f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I ..................................................... S Francijo! . Ena največjih napak slovenskih političnih strank je v tem, da nima skoraj nobena jasnega stališča k državni misli in da se niti ne potrudi ga zavzeti. Tako vidimo, da se davčna bremena presojajo le v znamenju volivne špekulacije. Večina. naših pravovernih Slovencev se dalje obupno križa, če se ji reče, da je njihov interes ob bolgarski meji popolnoma isti ko srbski ob italijanski. In enako nam nočejo iti v glavo posledice pasivne . dežele. Da opravičujejo pasivnost do davčnih olajšav in državnih dobrot, bi sicer takoj razumeli. Nočemo pa razumeti, da ne daje pasivna pokrajina onega kruha ko aktivna. Če pa je že naša notranja politika popolnoma nejasna, kako more biti šele nejasno naše naziranje o zunanji politiki, ki vedno izhaja iz notranje! To se je posebno jasno pokazalo o priliki vprašanja vojne odškodnine. Kljub temu, da vedo že šolarčki, da smo mi na nemški vojni odškodnini direktno zainteresirani, da bi bil brez nje naš promet Še vedno neurejen in kljub temu, da si je mogel tudi politični analfabet izra-čuniti, da je tudi naše vojne odškodnine konec, kakor hitro bi se Nemci oprostili svojih obveznosti do Francije, je vendar bilo pri nas vse polno listov in ljudi, ki so se ogrevali za nemško stališče in proti francoskemu. Da so bili ti ljudje predvsem okoli gospode pri »Malem listu« in »Goriški Straži« je naravno, zakaj najmanjša jasnost je vedno Pfi ljudeh, ki imajo najmanjši patrijo-tizem. Vzrokov za neverjetno germano-filstvo je več. Prvič še vedno ni umrla Pri vseh avstrijska dedščina in Nemce se je še vedno rado slikalo kot prvi narod. Ob priliki silnih izgub pri umirajoči marki se je to živo izkazalo. Iz otročje nagajivosti do Beograda, ki je bil že od nekdaj francosko orientiran so dalje nekateri »principijelno« bili proti Franciji. K temu se je pridružila še agitacija komunistov, ki niso mogli odpustiti Franciji tega, da je bila Francija brez komunistov in odločna nasprotnica sovjetske Rusije. Bajeslovna ne-orijentiranost naših politikov in večno čitanje po nemških listih o francoski reakciji sta končno povzročila, da je bilo frankofobstvo skoraj v modi. In vendar govore vsa dejstva prepričujoče, da je za nas edino absolutno frankofilstvo rešilno. Naš interes je popolnoma identičen s francoskim. Kakor hitro se zruši Versajska pogodba, je uničena tudi senžermenska. Šele z njo Pa je bila ustanovljena naša država. Naša javnost si tega dejstva noče prav Predstavljati, kot se je to videlo ob pritoki 'znane Pašičeve izjave. In vendar je bila ta v trenutku, ko je hotel zavzeti '•'lado Radič, ki je znano po svojem nebuloznem mirotvorstvu in svoji fran-kofobiji, nujno potrebna. Ne more se vendar dati vlade onemu, ki ne priznava fundamentov države! Da se tudi sicer krijejo temelji francoske politike 2 našimi, da se vsled tega vedno smemo zanesti na francosko politiko, dokazujejo tudi vsi povojni dogodki, ko je bila Francija poleg Wilsona naš edin stalen in zanesljiv zaveznik. Toda ne samo iz zunanje političnega oziraj temveč še veliko bolj iz kulturne-n* Je ^el5a' da gremo v Francijo. Skrajni cas je, da se je popolnoma osvobodijo nemške mentalnosti in da se popol-oma navzamemo francoskega duha, da pmo znali brez militarizma vzdržati ve-ko armado in kot pacifisti za domovino ™ ati. In treba je, da se nasrkamo H*aVCua trancoskega svobodoljubja in mokratizma, da bomo spoštovali tudi n . Političnega nasprotnika in pre- n®U že enkrat s politiko kulis in intrig, etn« „ francoskega duha mora zato po-Fror,Ju?'0 slovenske politike! Vedno s Cie« .mora postati aksijom sloven- leti naJ, '^e' j s Francozi pred sto Franrvw- oživljeno Ilirijo, stik s svobod™ °red vojno, to se očita Franciji sedaj. Da pa ne bi nihče dvomil, da se očita Franciji nemški militarizem in ne morda nek drug, njemu samo sličen, manj nevaren, pravijo, da so Francozi dediči nemškega militarizma. Alj je to resnica? Da moremo dati točen odgovor, moramo predvsem vedeti, kaj razumevamo pod militarizmom. Ako mislimo pri tem na veliko armado, oboroženo silo, izdatke za oboroževanje cesarske Nemčije, moramo vsekakor reči, da je Francija militaristična. Sicer ne izdaja za svojo armado toliko, kolikor pred vojno, vendar pa zelo veliko, irrta naivečjo vojsko sveta, vzdržuje vojaške misije pri vseh svojih zaveznikih in spravlja vse države, ki ji nočejo pustiti današnjega položaja, s svojo oboroženo silo v velike zadrege. Toda spomnimo se prav; Nemčije nismo nazivali militaristične radi njene armade, marveč radi njenega duha, ne radi njenega oboroževanja, marveč radi njenega mišljenja. Pri svojem tekmovalnem oboroževanju na morju je n. pr, ohranila Anglija vedno svoje prvenstvo. Imela je več ladij, več ladijskih topov, kakor Nemčija — in vendar n; bila militaristična v tem zmislu ko Nemčija. Militarizem; to je bila naša ustava s primatom militarističnega nad političnim, naša zamaknjena vera v kri in železo, to je bila naša šola, naša filozofija, vse naše življenje doli do bedastega posnemanja vojaške geste po civilu. Ce se že nismo čutili vo- > jake, pa smo hoteli vsaj izgledati, čeprav le po brkih. Je morda res, da vlada danes na Francoskem ta ogaben duh? Ne, to ni res! Francija ima veliko armado, a ni militaristična. Francija je mnenja, da ni brez močnih zaveznikov varna; toda v nobenem oziru, ne političnem in ne duševnem, se ne podreja orožju. Nobena francoska stranka ne dobiva svojih političnih smernic od armade, noben Francoz ne usmerja po njej svojih družabnih navad. Sedem tednov sem stikal v Parizu za militarizmom. Našel pa sem samo to, da je Francozom ono, kar je pomenjalo pri nas militarizem in kar nazivamo mi militarizem, nepoznano. To ni samo moje mnenje. V Franciji sem prišel v dotiko z vodil, osebnostmi levice, ki vedo najmanj tako dobro, kakor mi v Nemčiji, kaj je militarizem. »Je Francija militaristična?« sem jih vprašal. »Ne«, so mi odvrnili, »Francija nt militaristična«. To so mi izjavili voditelji francoskih delavcev, voditelji francoskih pacifistov in demokratov, anarhistični umetniki, tajniki socijali-stičnih učiteljskih zadrug, torej sami opozl-cijonalni politiki. Nikjer nisem naletel v Franclji na zmagoslavno vrvenje, na zmagoslavno baha-štvo. Kar je nemogoče pri nas premagancih, je možno pri zmagovalcih: njihove generale kritizirajo temeljito ob ogromni udeležbi či-lateljev. Avtor uradnih vojnih poročil, Jean [de Pierrefeu, je dokazal v svoji knjigi »Plutarh je lagal«, da so v vojni odpovedali vsi strategi, tudi Francozi; da se nima zahva- liti Francija za svojo rešitev svojim militaristom, marveč civilističnim in demokratičnim čednostim. Ta knjiga je prebegla na Francoskem 131 izdajo, ne da bi pisec prenehal občevati v generalskih krogih kot enak med enakimi. Jasno je, da je možna taka kritika samo, ker niso Francozi militaristi, ker ntsoi nikdar narediil svojih generalov za malike. Tudi general je na Francoskem samo človek in sicer zmeren človek. Nobena šola, nobena pariška ulica ni imenovana po Fochu ali Joffre-u. Na nobenem javnem mestu nisem videl viseti slike kakega generala, kar najdeš pri nas v desettisočih gostilnah. V nobeni prodajalnici razglednic ne najdeš vojaških slik, in šele v sedmem tednu svojega bivanja v Parizu sem naletel v neki trgovini na razglednico s Fochovo sliko, seveda je imela trgovina poleg tega tudi slike največjih pesnikov in učenjakov dežele, med njimi precejšnje število Židov. Pariz pa tudi nima militarističnega vojnega spomenika. Pač pa je ustvaril Francoz čisto človeški spomenik najplemenitejše svečanosti, je položil mesto bahaškega spomenika na zmago, ves spomin na vojno v grob neznanega vojaka. Dan in noč plamti iz zemlje plamen proti grobu, na čegar plošči ie napisano: »Tu počiva francoski vojak, ki je umrl za domovino 1. 1914—1918.« Dnevno je tu ob 5. uri vojaška svečanost. Toda kakšna! Ob grobu se zberejo nekateri gospodje v civilu, brez orožja, brez zastave, brez godbe, brez govorov. Tam ostanejo eno minuto tihi, vsak v svojem razmišljanju. Kdo je mrtvec spodaj v cestnem vrvenju? Lastni oče, lastni sin? Naš brat! Radi tega stoji vsakdo, kakor ob grobu svojega najbližnjega, in vdove, ki tu kleče, in možje, ki se prekrižajo, kakor pred odrešenikom, čutijo skupno bol zavoljo krvi vojne. Vojaštvo ni postalo na Francoskem kljub zmagi noben vladajoč razred, ki b; sicer smel nastopati kot nositelj ali rešitelj države. Vojaštvo komaj stopa v ospredje. Sploh ni opažati vojaške geste, in vojakom in častnikom se pozna, da so preoblečeni civilisti, dočim sličijo naši civilisti preoblečenim vojakom. Francoski \ojak, častnik pusti svojo sabljo doma, kakor gre ognjegasec v kino brez sesalke, in brez strahu, da bi se dozdeval nemožat, nosi svojo vojaško suknjo, ko gre s svojo ženo, pod roko in pelje otroški voziček, kar sein videl na Martovem polju, pariškem paradnem prostoru. Ne, ta narod ni militarističen in vsa njegova komplicirana duševnost, ki se silno razlikuje od naše predstave o francoskem mišljenju, ne. dopušča mesta za resničen militarizem. Ta narod nima nobenega rešpekta pred ministri, politiki in avtoritetami. Kako naj b; ga imel pred častniki, katerih slabosti je vsakdo videl v vojni in ki nastopijo v gledaliških igrah samo, da so zasmehovani kot gofljači jn kot rožljarji z orožjem, ki se sicer sami čutijo državljane, ne da bi se jih kot take vedno resno vzelo. Ponovimo še enkrat, kar pravi vsak levičarski Francoz, tudi kot najstrožji opozi-cijonalec: Francija ni militaristična. Trditev, da je to res, je najdba nemškega militarizma, ki jo uporablja za okrepitev lastnega stališča. Kdaj se bo Franclja razorožila je politično vprašanje. Vprašanje militarizma to ni. Da pa smo lahko militaristi, da celo ultramilitaristi, brez vsakega orožja, nam kažejo naši nacijonalisti dan za dnem. Sli si man lujoslorasfa Matice? TsmaMI francoske zunanje politike. Po razpravi, objavljeni pod nadpisom »La France et les Ailiances« v poslednji številki »Revue des deux Mondes«. Razprava je v glavnem tudi zrcalo našega meddržavnega položaja. Glavna naloga francoske zunanje politike obstoji izza 1. 1918 v tem, da si zasi-gura z vojnimi zmagami pridobljen patri-monij. Raditega je Francija pozdravila ustanovitev Zveze narodov kot naravne zaščitnice svojega miru, saj je namen te Zveze ravno »garantirati mir in neogrože-nost narodov«. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da garancije te Zveze niso posebno jasne, kajti te se koncem koncev reducirajo na teoretično priznavanje nekih splošnih načel, ki se brez striktne sankcije ne dajo uveljaviti niti v notranjepolitičnem, še veliko manj pa v meddržavnem življenju. V slučaju dejanskega ali nameravanega napada predvideva štatut Zveze v prvi vrsti ankete, konterankete ter s tem nepopravljivo potrato najdragoceneišega časa. Vse države-članice so si pridržale odloče-vanje, s kakšnimi vojaškimi kontingenti se hočejo udeležiti na event. potrebni represiji in kaj kmalu se je opustila še ta skromna dejanska pomoč ter zamenila z neko gospodarsko blokado. Pa še to blokado morejo države, katerim ni všeč, odložiti. Zveza ima glede represalij le pravico nasvetovati posameznim vladam potrebne korake, ako pa se pregreši država-članica, je Zvezi kot sankcija dejansko na razpolago le izključitev dotične članice, mila kazen, kateri se je lahko izogniti, ker je za njo treba soglasnega sklepa. Na sejah Zveze se že 5 let kaže čim dalje bolj, da se narodi nekako sramujejo Zveze narodov in storijo vse, da spodkopljejo njeno avtoriteto. Sedaj predlagane reforme gredo za tem, da je za vsako udeiežbeno sodelovanje na event. represalijah treba predhodnega odobrenja posameznih parlamentov, da se državam, oddaljenim od mesta konflikta, sploh ni treba udeleževati itd., skratka, meč, s katerim naj bi Zveza branila mir, je tekom let popolnoma otopel. Sleherna država poskuša vse, da se čisto iznebi vsakatere dolžnosti, podpreti Zvezo dejanski, kadar nastopi potreba. V slučajno resni nevarnosti bi se nada na Zvezino pomoč izkazala kot čista iluzija. Z nemško revanšo je treba računati. Nemci niso ne bedaki ne vizijonarji, nasprotno, oni predvidevajo daleko bodočnost in so metodično pri osvetni organizaciji. Oni bodo pričeli borbo, ko jim bodo najboljši aduti nudili največjo verjetnost, da zmagajo, in to z naglim in presenetljivim napadom in presenečenjem. Njih »Reichstvehr«, ki je že zdaj pravcata ka-drska armada, bo razpolagala z izbornim časništvom. 2e zdaj je pripravljeno vse, da se vsak njen polk nagloma dopolni na celo divizijo. Naravna narodova plodovi-tost množi v naglem tempu njegove moči; v deželi mrgoli telovadnih in nacijonalnih društev, podpiranih z vso vnemo od državnih oblasti. Ta društva st) prava vojaška učilišča, kjer se ne poučujejo športne in telesnovzgojevalne stvari, temveč kjer se uvaja mladina v maneverske tajnosti, kjer se uči ravnati s puško, strojnico in topovi. Ti mladi ljudje stopajo zaporedoma za par mesecev v »Reichsvvehr«, kjer spopoluijo svojo vojaško naobrazbo. V slučaju mobilizacije more Nemčija s pripravljeno združitvijo te »Reichswehr« s policijskimi kadri in mnogimi dobrovoljskimi oddelki v naglem času postaviti na noge impozantno armado. Res je sicer, da Nemcem nedostaje vojnega materijala, ker so ga morali oddati in jim ga versailleska pogodba ne dovoljuje. Ako ga tudi v resnici nimajo več. jim ne more nikdo zabraniti, da bi, iznajdljivi kakor so, pridno ne preskuševali nova vojna sredstva ter s skrtipuloznim preskuševa-njem ne pripravljali v mirni dobi modele najučinkovitejših bojnih priprav in orožja. V času, ko smatrajo, da je dozorel njih načrt, morejo nekaj mesecev pred izbruhom sovražnosti forsirati produkcijo vsega vojnega materijala po najnovejših modelih. Na ta način vstopijo v vojno z najmodernejšim in torej naizdatnejšim orožjem, na drugi strani pa si prihranijo v mirnih dobah ogromne vsote; ki bi šle sicer za stalne armadne izdatke, kar povrh tega še zviša njih mednarodni kredit. Poleg tega bi po tej metodi bila njih veleindustrija že pred izbruhom vojne zmilitarizirana tako, da Nemčija lahko nadaljuje daljšo vojno, ako se ponesreči že prvi napad. Pacifistični narod je v sosedstvu ple-nažejnih sosedov vedno v inferijornem položaju. Ta aksijom bo v bodočnosti veljal še posebej. Nemčiji bo čisto na prosto1 izbrati si čas napada ter bo drugim vsiljevala svojo voljo. Francija si mora vsled tega vzdrževati močno, drago armado ter kopičiti ogromno vojno pripremo. Mobili-zujoča v zadnjem trenutku bo mogla Nemčija stopiti v vojno z najmodernejšim orožjem, medtem ko bodo drugi morali rabiti še zastareli materijah Ta situacija bo postajala ^čim dalje nevarnejša, neznosnejša, tako da se vidi še najboljša ona, poslednje času od Italije propagovana obrambna metoda: vzeti si zastave vnaprej. Prekoračenje državne meje, ki je tvorilo nekoč lahko opredeljivo dejstvo in običajni casus belli, je postalo danes praktično brez pomena. Danes je treba se zavarovati že mnogo prej, industrijska mobilizacija mora slediti hipno oni pri sovražniku, pri prvem simptomu nevarnosti. Ta simptom pa je dokaj nejasna stvar; kajti preureditev kakšne industrijske grane na vojno stanje se ne da ugotoviti natančno kakor prekoračenje meje. Poleg tega povzroča nejasna stilizacija Zvezinih Statutov mnogo korn-promisarstva in odlaševanja. V času, ko je bodoči sovražnik na tihem preorganiziral industrijo na vojno produkcijo ter je tako za nekaj mesecev glede pripreme v naskoku, in ima že glavne adute v rokah, je prepozno začenjati ankete in provocirati arbitraže. Po čl. 12 ima Zvezin svet 6 mesecev časa, da predloži o sporni zadevi svoj elaborat in šele 3 mesece po tej predložitvi bi imela Francija pravico seči po orožju. Francija seveda lahko oousti apel na Zvezo, toda v tem slučaju spravijo zadevo druge članice Zveze uradoma pred njen forum in ako se ne najde soglasna rešitev, ima po čl. 15 vsaka članica svobodo ukreniti, kar se zdi potrebno, t. j. vsaka bo zavarovala edino le lastne interese. Skratka: Zveza more s svojimi Statuti v pričetku vojne več škodovati nego koristiti, in le v primeru, da se ji pozneje posreči o,; ‘zirati proti napadalcu efektivno popolno mokado, bo mogla nekaj koristiti. V primeru napada Zveza ne more nuditi niti obljubiti nobene vojaške pomoči, nasprotno ona predpisuje 9 mesecev čakanja, kar je le v prid napadalcu. Tako smo zopet na predvojni točki, da je najbolje, ako posamezne države v zasi-guranje skupnih interesov sklepajo posebne zveze in dogovore, in si pri tem vzajemno izgovorijo izdatno vojaško pomoč. Ampak ti dogovori in sporazumi ne smejo več biti ono, kar so bili pred 1. 1914. Izkušnja je pokazala, da podpisi na kosu pergamenta v resnem slučaju ne pomenijo ničesar, ako se vsebini dogovorov upira v vojni nevarnosti se vzbujajoča narodova zavest. Takšna pogodba je bila ona med dednimi sovražnicami Avstrijo in Italijo. Takšna presenečenja treba naprej izločiti, ker v nevarnosti le povečujejo komplikacije in povzročijo lahko katastrofo. Vsled tega so beneficijarji n\irovnih pogodb spričo raznih zahtev po reviziji kmalu sprevideli, da je treba nekaj več, ter so slovesno in večkrat proglasili, da bodo kršitev mirovnih paktov preprečili pred Zvezinim nastopom z orožjem. V istem zmislu so se sklenili izza 1920 francosko-belgijski, fran-cosko-poljski, francosko-češki dogovor in Male antante. Toda antante postanejo lahko dvorezen nož. To se je za časa svetovne vojne zgodilo z Rumunijo. katero zavezniki niso opremili zadosti z vojnim materijalom in finančnimi sredstvi. Nemci so kmalu poga-zili njene armade, ter v času, ko že niso imeli več nobenega petroleja in so šle živ-ljenske potrebščine svojemu izčrpanju nasproti, zopet dobili toliko surovin, da so mogli nadaljevati vojno. Nemčija je izgubila tretjino svojih surovin in življenskih potrebščin. Vsled tega bodo njei\e armade v vojnem konfliktu s Francijo porabile vso energijo in vsako priliko, da se s hitrim navalom polastijo bogatih dežel kakor sta Češka In Poljska. Vsled tega je logično, da mora Francija kljub utesnjenim svojim finančnim razmeram storiti vse, da pomaga ustvariti tem svojim zaveznikom močno armado, jo bogato opremiti, organizirati in pripraviti. Iz tega razlog« piinai* Franclja velik« žr* tve ter dovoljuje slovanskim svojim zaveznicam večje kredite, ter dela ru to, da jim polagoma organizira tudi njihovo pripravljenost za industrijaino ter ekonomsko mobilizacijo. Zveze Francije z omenjenimi narodi so le obrambnega značaja in bi se mogle prav dobro včlaniti v obstoječi sistem Zvez« narodov, pomoč katere zazdai ni posebno efektivna, kajti mnoge njene članice so daleč in mnoge bi mobilizirale z znano počasnostjo. Oba sistema, štatut Zveze in specijalr.i dogovori med posameznimi narodi, bi se dopolnjevali. To je prvi sprevidel previdni Beneš ter predlagal na 2. zasedanju Zveze amendement v tem zmislu, da se pripusti sklepati v Zvezinem okrilju specljalne dogovore, ki naj Zve20 spopolnijo in utrdijo. Zveza je ta predlog načeloma sprejela ter se izrekla za to, da se morejo sklepati specijalne pogodbe a njeno podporo. Vendar pa ovirata dve zapreki diskusijo o tej zadevi. Prva je ono, že skoiaj dogmatično okostenelo prepričanje anglosaksonskih narodov, da učinkujeta resnice ter pravica na moderno javno mnenje že sami po sebi tako silno, da se ni treba zatekati k orožju radi njune zmage, ter da zadostuje že moralna avtoriteta Zveze narodov, preprečiti sleherno mednarodno krivičnost, tako da je najboljše vse razorožiti. Druga ovira leži v splošni nezaupljivosti napram predvojnim sklenjenim zvezam ir. antantam, o katerih se misli, da so po svo.il naravi le pričetki novih konfliktov. Diskusije, ki se vrše že tri leta v Ženevi ovira neprestano neka predsodkov polna mentalnost izvestnih zvezinih članic. Zajete popolnoma v svojih pacifističnih sanjah mislijo, da prinese popolna razorožitev vesoljni mir, pozabljajo pa, da so se vojne oblike danes tako izpremenile, da najnevarnejši narodi niso več oni, ki vzdržujejo armade, temveč ravno tisti, ki morejo brez armade in pripremljenih .kupov materijala v mirnih dobah pripravljati ter tiho organizirati industrijelno mobilizacijo ter V ugodnem trenutku z najizdatnejšim orožjem stopiti na plan. Armadni kadri so lahko minimalni, le da se v miru poskrbi, da se v resnem slučaju nagloma spopolnijo na vojno višino. Po bizarnem toku stvari so danes ravno mirni narodi obsojeni vzdrževati močne armade, medtem ko so boja tei plenaželjnim narodom določila mirovnih pogodb ter zvezinih Statutov darovale najsil-nejše adute za uspešen napad. Problem pazifizma je težaven in branijo ga čuvarji mednarodnih pogodb ne pa propagatorji revanše. Iz Rušile. =Tr!najsti kongres ruske komunistične stranke se je pričel v petek 23. t. m. v Moskvi. Na kongres je dospelo nad 700 delegatov. — Intelektualci in boljševiki. Kamenev je izjavil o nalogah inteligence v komunistični stranki sledeče: Pri ogromni množini strankinih kulturnih nalog ne more biti nobenega govora, češ da zaničujemo one intelektualce, ki so v stranki. Sedanje čiščenje stranke ne gre za tem, da se odstrani komunistična inteligenca, temveč za tem, da se odstranijo iz stranke nekomunistični elementi. Razvoj stranke v smer Čiste delavske stranke je tako silen, da ni treba nobenih ukrepov proti inteligenci. = Uradi in podjetja v Moskvi. Moskovska pokrajinska konferenca komunistične stranke je ugotovila, da je sedaj v Moskvi 6260 industrijskih in trgovskih obratov s 476.570 nameščenci. Državnih obratov ie 2525 s 413.444 nameščenci, zadružnih obratov 721 s 24.298 nameščenci in zasebnih obratov 3014 s 38.828 nameščenci. V Moskvi je 6988 sovjetskih urado s 178.622 uradniki. Nadalje je v Moskvi 80.011 železničarjev. V moskovski guberniji je zaposlenih v obratih in uradih 735.023 ljudi, od katerih jih je samo 5%, ki niso strokovno organizirani. = Kijevski obsojenci pomlioščenl. Iz Moskve javljajo, da je predsedništvo vse-ukraj inskega osrednjega izvrševalnega odbora ugodilo prošnji za pomilostitev obsojencev v kijevskem procesu proti akcijskemu centru. Na smrt obsojenim, Cebakovu, Jedonevskemu, Jakovljevu in Vinogradovu, ki so bili obtoženi špijonaže in veleizdaje, se je smrtna kazen izpremenlla v lOletno ječo. Kazni ostalih obsojencev so se znižal« na polovico. Anton Lajovic: O nacionalnosti v umetnosti. V svojem, v »Jutru« priobčenem članku »Vzajemnost evropskih kultur« je g, Kogoj zapisal stavek: Obsojanja vredno pa ie 'mišljenje, po katerem naj časti, hvali in občuduje Slovan le slovanske. Roman le romanske in German le germanske stvari; v tem se izraža nacionalistično naziranje kakršnemu se mora upreti vse. kar le v nas Človeškega. Ima li g. Kogoj s to trditvijo prav ali ne? Jaz vsaj mu ne morem pritrditi, ker mi pi oti njegovemu naziranju govore sledeča dejstva: Vsak mlad narod ima v svoiem duševnem razvoju neko nujno fazo. v kateri je nekako suženjsko podvržen vplivu starejše kulture kakega tujega naroda, naravno seveda vplivu onega starejšega naroda, s katerim ima vsled konkretnih življenjskih in političnih prilik največ stika. Za tak kulturni vpliv ni absolutno merodajna geografična soseščina. Mi Slovenci smo kot geografični sosedje stali pod močnim nemškim kulturnim vplivom, moderna Srbija je stala pod pretežnim francoskim kulturnim vplivom, dasi je geografično oddaljena od Franclie in dasi je geografično mejila na nemško kulturno območje. Taka kulturna zasužnienost mladega naroda biološko popolnoma odgovarja onemu duševnemu stanju mladeniča - oosatnez-Jtika, čegar razmerje nasproti svetu in čegar svetovni nazor je karakteriziran po ge-jilu: Jurare in verba magistri. Vendar za mladeniča z neko biološko nujnostio kmalu pride doba, ko se otrese vplivov in nazira-pia svojega učitelja m ko se polagoma čimbolj zave svoje Individualnosti, Ravno tako »e v mladem narodu pp kratki dobi dušev-jne odvisnosti od tuje stareiše kulture, pojavljajo močna stremljenja, da se Izpodbije In ilzloči tuji kulturni vpliv ter da se narod v svojem kulturnem prizadevanju osamosvoji ,ter da najde za svojo duševnost samoblt-aega in Izvirnega izraza v svoil kulturi in umetnosti. To značilno potezo v zgodovinskem azvoju je najti v kulturni zgodovini sV takega naroda. Naj navedem samo par "•zgledov. Znan le Lesingov uspešen boj pro- - < —■ 'v *— ti tedanji prevladi francoske drame v Nemčiji. Rihard Wagner se je ne samo v svojih teoretičnih delih, temveč celo v svojih muzikalnih dramah boril proti prevallranju laške opere in grmel proti njej v »Meistersingeriih« nazivajoč laško operno glasbo »VValscher Dunst und vaischer Tand«. Prav iste vrste prizadevanje slavne ruske petorice Musorg-skega, Rimskega - Korsakova, Balakireva, Borodina in Cul ja za ustvaritev ruske narodne glasbe. Ali bo mogel o. Kogoj početje Lesinga ali Wagnerja smatrati za izraz takega na-cijonalističnega naziranja, kakršnemu se mora upreti .'vse, kar je v nas človeškega? Mislim da težko. V njihovem prizadevanju jaz ne morem videti drugega, kot upravičeno uveljavljanje lastne narodne individualnosti. Ni namreč vsak egoizem prod - socljaJen, marveč le egoizem posameznika, kakor tudi egoizem naroda do neke mere nujno potreben kot najizrazitejše in najmočnejše gonilo življenja. Ono bitje bodisi fizično alt pa so-cijalno bitje, ki bi se tujim vplivom nasproti pokazavalo tako daleč brez odpora, da bi nikdar ne poskušalo uveljavljati svoje posebne individualnosti, bi bilo povsem brezpomembno v življenju in tudi za sosedna bitja brez vsake koristi. Proklamiranie skrajne znoslj:vosti kot nekakšni kulturni kategorični imperativ bi pomedlo konec vsega življenja. Kakor je v fizičnem svetu trenje predpogoj vsakega gibanja, ravnotako ie v duševnem svetu gotova odpornost tista, brez katere ni duševnega gibanja in ni življenja. Povsem naravno je, da tudi v duševnem živ-ilenju, kakršnikoli pokreti niso mogoči brez ostrih zakonov. Vsi močni duševni pokreti mora o, če hočejo doseči svoj cill. nastopati z toliko vehemenco, da ne le poderejo vse ovire- temveč da so zmožni se gibati v na, meravano smer še nreko podrtih ovir. Oni pokreti, katerih nosrtelji bi že a priori hoteli lepo previdno svoj zagon naravnati na ravno tolike sile, ki bi bila še zmožna podreti kako zaviro, ne pa iti preko, so že vnaprej obsojeni. Taki moderirani pokreti so od muh in ne dosežejo sploh nobenega eiiia Snatram torej za biološko nuinost, da v nirodu, kadar zanj nastopi doba Kulturne osamosvojitve, nastanejo duševni tokovi, ki naravnost s sovražnostjo ln » povdarje- - n«*'*' a——tiO im i suhe ~~ n\m omalovaževanjem nastci ajo proti onim tujim kulturam, ki s svojimi nadmočnimi vplivi ovirajo osamosvojitev (glej zgoraj označeno stališče Riharda Wagnerja). Ce je tako stališče napram prevladujoči tuji kultur! potrebno m nujno od strani onih umetnikov - tvorcev, katerim se zdi, da je r.apcčil čas osamosvojitve, pa je isto stališče še bolj potrebno za široko umetnost ljubečo publiko mladega naroda osvobojajočega se tujerodnih kulturnih vplivov. Zame ie dogma, da se narodi one soci-ialne edinice, katere so edine nositeliice vsake kulture zlasti na umetnostne kulture. Sem prepričanja, da za človeštvo pomeniaio le tedaj pozitivno pridobitev. Če njihovi duševni proizvodi nosijo na sebi pečat posebne njihove narodne individualnosti. Vrednostni moment v kulturnih proizvodih posameznega naroda je torel podan ravno v njihovi narodnostni posebnosti, torej v čemer se ta narod razlikuje od vseh drugih narodov in ne v tem, v čenter si je on z drugimi narodi enak. Vrednost kultdre torej ne obstoji v obče - človeškosti. To se mi zdi pravtako evidentno, kakor je različna nadarjenost posameznih itidividuov premisa za delitev dela v SGcijalnrh skupinah in s tem seveda tudi premisa za obstoj in življenje soci-ialntti skupin. Ce bi bMi vsi ljucHe jed-nako in v isto smer talentirani, bi bila s tem človeška družba zapisana brezmejnemu dolgočasju in gotovemu poginu. Prav ie torej, ter je obenem tudi biološka potreba, da vsak narod v prvi vrsti spoštuje iu hvali svojo la-stno kulturo. Sele ko vsled tega doseže n£k gotov maksimum svojega duševnega razvoja, je postal zrel za to, da ie lahko iednako pravičen in sprejemljiv za vse druge kulture, ko vsled polnega razmaha svojih sil mimo počiva sam v sebi. Ko je bil rajhovski zunanji minister Stresseman zadnjič na Dunaju ie izrekel besedo, da brez nacijonalizma ni internacijona-lizma. Čeprav mislim, da nemškemu narodu z ozirom na njegovo duševno moč ni potreba poudarjati svojega nacijonalizma. se mi vendar zdi, da je Stresseman- s svojim izrekom imel prav Zakaj tudi doba demokratizma ‘ni mogla napočiti preje, predno ni francoska revolucija bila politično razpro-stffia posameznika. Prosveta. KONCERT ŽENSKEGA ZBORA MARIBORSKEGA UČITELJIŠČA. Mnogo smo,zadnje čase čitali o uspelih koncertnih nastopih ženskega zbora mariborskega učiteljišča pod vodstvom svoje profesorice g. E. Ropasove. V soboto je ta mladi pevski zbor, broječ nad 60 pevk pc-setil Ljubljano in je priredil v dvorani Filharmonične družbe koncert, ki je spričo konca sezone in precejšnje vročine obetal biti prazen. Toda vendar so se Ljubljančani zganili in so prišli pozdravit koncertantke. v tako velikem številu, da so bili sedeži skoro razprodani, stojišča pa nabito polna. Od šolskih zborov ponavadi ne pričakujemo dovršenega petja; zato smo bili nad lepim, posebno dinamično fjno prednašanim petjem mariborskih dijakinj prijetno iznena-deni. Zborovi soprani sicer niso močni, pač Pa so alti globoki in polno doneči. Zbor je izvajal dokaj dolg in razmeroma težak vzpored ter je nekatere pesmice (med njimi srbsko narodno »Zar je morala doč«) zapel kar divno. Dirigentka — menda prva slovenska — ga. E. R o p a s o v a je mlade pevke vodila zelo sigurno. Za trud z naštudlranjem in vodstvo zasluži našo odkrito pohvalo. Da sl je upala izvajati Favči-čeve »Zabe« ter Grlegovo daljšo skladbo »Pred samostanskimi vrati« s spremljeva-njem klavirja, harmonija in godalnega orkestra, katerega je oskrbelo orkestralno društvo »Glasbene Matice« pomeni veliko ambicijo. V zadnjem komadu je imponirala anistinja-solistka. Prijetno izpremembo v vzporedu so prinesle solotočke ge. B r a n d 1 -P e 1 ik a no- v e , odlične violinistke, ki je s svojini nastopom dokazala spretnost in eleganco v igri. Pravtako ne smemo pozabiti, da ste spremljevalki izvrstno opravili svojo nalogo. Mariborske koncertantke so žele za svoja izvajanja mnogo priznanja. Poslušalci so jim po vsaki odpeti pesmi živahno ploskali. prejele so pa tudi lep venec. Sobotni koncert nas je uverll, da se na mariborskem ženskem učiteljišču glasba resno ln smotreuo goji. Zavod je dobil v ge. Ropasovi izvrstno učno moč, ki skrbi za te-omjito glasbeno, vzgojo svojih gojenk. Mla- da glasbenica ima v Mariboru hvaležno torišče. Mariborskim dijakinjam smo hvaležni za njihov poset, veseli smo bili njihovega le* pega petja, veseli njihovega uspeha. Ljubljanska opera. V nedeljo zvečer je v precej slabo obiskanem gledališču gostoval ansambl celjskega 'gledališča s Hervejevo, pri nas nekdaj jako priljubljeno opereto »Mamzelle Nitouclie«. Razumljivo, da gostov, ki so razven par poklicnih igralcev vsi prostovoljni igralci in pevci, ne moremo sodit1 z merilom stroge umetniške kritike. Opereto. katero v današnjih časih napravijo neužitno bedasti, za lase privlečeni dovtipi in ki ima v glasbenem partu dokaj dobrih in zdravih operetnih glasbenih misli, so gostje odigrali in odpeli s primerno živahnostjo in precejšnjo odrsko rutino. Glavne vloge De-niza (gdč. Pavlinčeva), Celestina (g. PieHer), Čerina (gdč. Močnikova) in Še nekatere druge so bile v popolnoma zanesljivih rokah. Zbor so okrepili nekateri člani ljubljanske opere, orkestrsko spremijevauje je prevzel del opernega orkestra pod vodstvom gosp. Sancina, ravnatelja celjske Glasbene Maiice. kateremu se ima zahvaliti, da se njegovo glasbeno življenje razvija. — Publika se Je pri »Mamselle Nitouche« dobro zabavala in je goste prisrčno aklamiraJa. G. Janko (režiser) je prejel venec. IV. koncert komorne jugoslovenske glasbe se vrši nepreklicno v pondeljek dne 2. ju-nila ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Koncert obsega izključno le samospep ve, ki jih izvajata gdč. Milica Priča (sopraiv in g. Julij Betetto (bas) ter klavirske skladbe, ki jih svira g. Janko Ravnik. Sedeži, ki so v rokah abonentov, ostanejo v vellovi. stojišča so pa v predprodaji v Matični knjigarni. Pevski zbor Glasbene Matice. Ta teden prično zopet redne pevske vaje, in sicer .bodo vaje za ženski zbor vsako sredo, za moški zbor pa vsak petek — vedno ob 20. url. Zahtevajta po vseh lokalih »Nar. Dnevnik" I Občinske volitve. j Končno so razpisane v naši oblasti nove ■(»tcinske volitve in sicer za vse ozemlje ra-,jjtn Prekmurja in avtonomnih mest Maribo-Celja In Ptuja. V celjski okolici se vrše FOlitve že sredi prihodnjega meseca, v ljutomerskem okraju dne 13. julija, v osta-ein ozemlju pa dne 15. avgusta. V Prekmur-lu in v treh omenjenih avtonomnih mestih SB bodo vršile kakor doznavamo najbrže meječa septembra in bodo razpisane tekom junija. Zadnje mesece se je mnogo govorilo in Pisalo o volitvah, seveda o skupščinskih, teh jet°s kakor izgleda menda ne bo, zato pa ~°™o imeli za nadomestilo občinske, borba « bo torej vseeno vršila, merile se bodo “Pet moči naših strank.. Občinske volitve vedno važne, ker so obenem tudi najboljše merilo za prihodnje skupščinske. Tega se tak • e dobro zavedajo, zato pa so tudi že , SRoj po razpisu pričele z agitacijo, ka 7 va se ie vrgla v boj klerikalna stran- > Zaveda se dobro, da je s svojo nerodno ' prečno politiko v Beogradu mnogo iz-*on * zato pa h°če s tembolj živo agitacijo jilp^-Popolnoma osvojiti svoje stare pozidat te^om prošlih dni je imela čez tri-Dar- .oltrajnih zborovanj, na katerih je pre-da[lra a sv°ie zaupnike in agitatorje ter jim ci so se jeli zbirati v zbornici ob v°J#irn- cei mJadih Politikov, okrašenih z ni, v !11 odlikovanji mesto z rdečimi nagelj-Zej v frakih, kakor je želel Mussolini, rakih.},.,, delavskih zastopnikov, ki so hoteli (lese* yatt rimskemu Vojvodi. Ob tri četrt na Pre^JS. prišel v zbornico poslanec Rocca, ‘“'JietH —Predsednik fašistovskega par-kmalu po deseti pa Mussolini, vidno Hi! u * etl in v krasni predsedniški unifor-lastau ^n°modrega sukna. V dvorani je touSs ?. burno pozdravljanje, na katero je tr|Jii odgovarjal s pokloni. Za njim so 'Šah. * Slani vlade, vsi v novih unifor- se je že razvil sprevod s Kvi-Niai-, Montecitoriju. Najprej se je od-^inje Ms Kvirinala kraljica v družbi prince-,o se ie Peljal v gala vozu kralj. E°Hosn ■ na* smolo nekega konjenika, ki je tlakom Jahal pred kraljičinim vozom in ne- ma telebnil s konja. Huronski smeh ga je vzpodbudil, da je bil z bliskovito naglico zopet v sedlu. Ko je stopil kralj in člani kraljevske rodbine v zbornico, so zaorili burni pozdravni klici. Kralj je stopil na prestol in je bil vidno ganjen. Ko se je vihar na Mussolinijevo znamenje polegel, so poslanci prisegli. Nato je prečrtal kralj, ki si je nataknil naočnike, prestolni govor, katerega smo v skrajšani obliki že objavili. Omenimo naj samo, da je vzbudila njegova zahvala narodni milici v vrstah opozicije precej nevolje. Tako pravi Nittijev »Mondo«, da ne more odobravati tega pozdrava, ker je narodna milica oborožena organizacija neke stranke, narod predstavlja edinole vojska. Ta privilegij samo ponižuje ostale državljane, ki niso pristaši dotične stranke. Nadalje naj omenimo, da je precejšnji del prestolnega govora posvečen socijalnemu vprašanju. V ostalem pa so bili razočarani vsi oni, ki so pričakovali tudi v obliki prestolnega govora nekaj novega, kajti upoštevane so bile stare tradicije. Ko je kralj končal svoj govor, so znova zaorili »viva«-klici kralju, nakar se je dvignil Mussolini in rekel: »Gospodje senatorji! Gospodje poslanci! V imenu Nj. Vel. proglašam za otvorjeno prvo sejo 27. zakonodajne dobe!« Nato je kralj zapustil zbornično dvorano, fašistovski poslanci pa so intonirali fa-šistovsko himno. Politične vesti. te Pašlčeva izjava o volilnem mandatu. Sv°iem Predsednik Nikola Pašič je proti s°tru2™, običaju dovolil politični razgovor s terem» • om beograjskega »Vremena«, ka-® od iie na vpraSa»ije, če je res, da je do- * e voliJn* mandat za slučaj, da bi 'J® mogla delovati, odgovoril: Vsi V’ im se širijo v javnosti o nekakem a, mandatu za slučaj, da bi Jcj ne mogla delovati, so neresnič- res? nisetn zahteval, niti mi krona ni dal ^ mandata. Sestavil sem vlado za m ie vprašanj. O volilnem man- tajr. *oče govoriti šele tedaj, ko na-v* ’ da 1 politična situacija, ki bo zatate-do ^kega mandata. — Na jo ?ien da se krona in vojska C iJi v0?,v Politično borbo, dasiravno kro- vi °fbe ’ kar veste sami, stojita daleč od e le' Na vprašanje o rekonstrukciji k« cUa vi i>VOriJ min- Predsednik: Rekon-tak0 v aoe se bo izvršila ne samo zato, ie več m? !° ^i nekateri ministri, ki no-i„ J0trebnT115tr0vati- 2a njeno izvršitev pa tr Prid?’ a se1 najprej situacija razčisti vS videtiv,sv°i normalni tek. Najpreje je ikaciit, ! kako se bo končalo vprašanje ,, sa j in skupščinskega dela. im®* V T.jfjpelaclia o Pašlčevl vožnji v Bje-" “Ural seii narodne skupščine je Mr', Paši^?<>s^anec Voja Lazič predsednika stv Juba fVesa govora v Bjelini. Predsed-?0v° DarlamoV^nc>vi da Predsed-fc, ri DoJ"enta nima nobene cenzure nad V niti v parlamentu. Pašič je C e. ki i« Jif*1 kot poslanec in ne kot član % DraVicn v ostavki. Vsak poslanec govoriti po svojem prepričanju. 1 Kila Velii^u Predsednikova pojasnila na-'y5°skovlii ^up/ Nato sta poslanca Lazič (zemljoradnika) interpeli-m i l ministra glede Pašičeve more J?,‘ ^inister Popovič je odgovo-j« _ k najeti ladjo pri sindikaitu. ^»M^viča „acsvoječasno potovanje Ljube '0 to J * ac 2 demokratskimi po-^ffih^iuistrcL-i J50 ^ bil Davidov lč akti-^tvu ,ir Predsednik in je potoval v j,, ^ O, ‘ Voie vellkoviča. za radl^cvce. Do-\ i^a8rohn , se je razgovar- i^itii^vil, da ie pS0"1* !d je mcd dru‘ K rt opozlr-iinnni Popolnoma odobril ,bloka in da je re-'^uihf^alie ir> i7fnirttVi ta^en državni gat hoCeJn?dSefiffSbskVZ leU naravno° tud-ŽDih vprašani. med repUMik n vPraianje monar- U, >o Dustili * • smo smatrali, da bi se m vf,r anie, monarhije ob stra-mogli v vseh ostalih vprašanjih večino srbskega naroda^ To Ml že Drif, , Toda spremembe nas bodo tfcS na^rale- da obrnemo red ajM.ecVda bo moso^e priti do Spo-'m HrvaU samo tato.^0 ^^iu ^onarhije ali rep_ubjyce zedi- nimo z večino srbskega naroda in vsa ostala vprašanja se bodo pozneje s tem rešila. Prišli smo v Beograd, da zrušimo korupcijo in Pašiča in da ga dosledno temu onemogočimo za vsako nadaljno delo. Zato smo celo pristali na vstop v vlado. Toda zdi se, dp. je monarhija stala na strani Pašiča in njegove korupcije, in zato se menja važnost vprašanja. Naš cilj je, da osvobodimo državo korupcije, Pašiča ta vsega onega, kar je ž njim. To stališče smo izdelali na Dunaju v popolnem soglasju z Radičem. = Radič brez krinke. Tako imenuje Radiča beograjska »Politika« ob priliki priob-čitve njegovega razgovora v dunajski klerikalni »Reichswehr«. Radič je na koncu svojega kvasenja izjavil, da so Madžari na strani Hrvatov in da bodo bodoče volitve krvave! — Ni izključeno, samo vprašanje je, kdo bo odnesel krvave glave... =. Radičevske volilne priprave. »Vreme« poroča iz Zagreba, da se HRSS na široko pripravlja za volitve. Ostra borba ‘se vodi zlasti proti nezadovoljnežem v stranki, ki so nedavno izdali brošuro proti strankinemu vodstvu. V zvezi z volitvami je tudi odhod dr. Mačka v Ljubljano, kjer se je sestal s Prepeluhom v s^rho dogovora o organizaciji in postavljanju kandidatov. Stranka bo samo v Prekmurju kandidirala Hrvaitc, dočim bodo v ostali Sloveniji slovenski kandidati. = Italijansko politično posojilo. Z ozirom na razne govorice o italijanskem posojilu je zahtevalo beograjsko časopisje službeno poročilo o tei zadevi. Zato je generalno ravnateljstvo državnih dolgov izdalo uradno obvestilo, ki vsebuje ugotovitev, da naša vlada do sedaj ni dobila ne konkretne in ne formalne ponudbe glede posojila s strani Italije. S to uradno objavo so torej demantirane vesti opozicijonalnega časopisja, ki je po svoji navad! vedelo poročati celo o mastnih provizijah za posredovanje, kar je seveda kratkomalo naprtilo radikalni stranki. Glede govoric o posojilu je radikalno »Vreme« še pred objavo demantija pisa- lo med drugim sledeče: Nikdar nismo bili prijatelji sklepanja političnih posojil in zdi se nam, da bi kneSo italijansko posojilo k politično obeležje. Nam je na tem. da pobijemo vse trditve, češ da ne moremo dobiti nobeT nega drugega posojila razven čisto političnega. Mi smo danes v vsakem oziru na boljšem. Ako smo mogli toliko časa biti brez posojil, moremo še nekaj časa ostati brez slabih posojil. = »Ravnotežje« na Sredozemskem morju. »Corriere Italiano«_ napoveduje v svojem uvodnem članku možnost skorajšnje pomorske konference, ki bi vnovič razpravljala o razorožitvi na morju. Poincare je zapustil svojemu nasledniku na Sredozemskem morju ogromno premoč nad Italijo. 2e sedaj ima Francija 30 odstotkov več bojnih ladij in 90 odstotkov več podmornikov. To število bi se zvišalo do 1930 na trikratni iznos. List spominja na Poincarčiev govor o priliki tripolitanske vojne, da je francosko brodovje lahko v 40 minutah potopi vse italijanske ladje. List pripominja, da ie »ravnotežje« za Francoze istovetno z nadvlado, za Italj&LAA. isto. *owe Hujskaški shod. S prav amerikansko reklamo so klicali klerikalci somišljenike na nedeljski shod v Unionu. »Nas vseh dolžnost je, da bo^zboro-vanje nova manifestacija našega ljudstva proti centralizmu... Unionova dvorana mora v nedeljo grmeti protestvo ...« Tako in podobno so vodili klerikalci pristaše na shod. toda uspeli je bil slab, ker ljudstvo je sito hujskarije in hoče pozitivno delo. Začetek shoda je bil napovedan za deseto uro dopoldan, začeli pa so šele ob en četrt na enajst. Predsednik, prof. Remec je otvoril shod, pozdravil »cenjene« zborovalce ter podelil besedo podžupanu dr. Stanovniku. — (Na vabilih sta bila sicer kot gromovnika napovedana poslanca Sušnik in Kremžar, ki pa sta odpotovala v Belgrad, »da se potegneta za naše pravice« kar je pa predsednik v svoji profesorski pozabljivosti pozabil omeniti. Kakšen je bil govor dr. Stanovnika, naj pokaže kratek ekspert. Dr. Stanovnik je govoril: »Zgodila se je krivica, zgodilo se je na-silstvo. Slovenskega naroda niso uničili Turki, niso uničili Nemci, pa ga tudi velesrbski centralisti ne bodo. Prej je bil boj z Nemci, zdaj je pa žalibog boj z našimi brati, boj za eksistenco (medklici: sramota!). Tujcev smo se ubranili, otresli se bomo pa tudi bratskih krivic. Sistem gospodarskega izkoriščanja je na pohodu. Denar so nam zamenjali v razmerju 1 : 4, pri kolkovanju so nas oškodovali, vojna posojila so odpisali, davčna bremena rastejo neprestano. Ves naš denar gre v Belgrad, nazaj ne pride nič. Vsa važnejša mesta zavzemajo pri nas Srbi. Narod gre uboštvu nasproti: Ko so nas oropali avtonomije, smo zaškrtali z zobmi, a potrpeli. Toda sedaj, ko so začeli metati na-. še bolnike iz bolnic, sedaj ne moremo več potrpeti. Zato kličemo: Do tu in ne dalje! Našega potrpljenja je konec! — Naša dežela je bila bogata, a vse deželne institucije je pobasal centralizem v žep. (Medklici: In Ju-trovci). Bili smo humanitaren narod. Najsi bogat ali revež, vsak je bil sprejet v bolnico. A sedaj?! — Lanski proračun, ki bi bil odgovarjal dejanskim razmeram, je znašal 8 milijonov dinarjev. A centralisti so začeli barantati, ta črtali so od tega zneska ravno polovico. (Medklici: Sramota!) — Okrožni urad za zavarovanje delavcev je poslal sam v belgrajsko kaso preko 4 milijone. Kje pa so doklade za zdravstvo itd., pa nam dajo samo 4 milijone. Centralisti smatrajo bolnice za trgovska dobičkanosna podjetja. — Gre pa še za drug interes: Z ukinjenjem ta redukcijo bolnice se hoče onemogočiti študij naraščaja. 4 milijone ne zadostuje. Govornik detajlira računske postavke in pride do zaključka, da zadostuje po mnenju centralistov prebitek 316 dinarjev za inventar, inštrumente, zdravila, vodo, elektriko ta ne vem še kaj. Nato govori o znani redukciji bolnikov ta konstatira, da je bilo meseca maja odpuščenih 280 bolnikov (burni medklici: Pfuj!) in nadaljuje: Da, režim je pa hotel pokazati tudi svojo moč in je vsako prekoračenje proračuna najstrožje prepovedal. — Najmanj 2 milijona dinarjev bi bilo potrebno samo za inventar. — Pa še dalje so šli centralisti: Pašič je predpisal koliko žensk sme roditi pri nas! (Bučen smeh ta ogorčeni medklici). Reducirali so namreč tudi porodnišnico. Ravnotako so reducirali blaznico. — Na drugi strani pa razsipa režim denar za razne dispozicijske fonde. — Naše fante pošiljajo v Macedonijo. Naj še bolnike pošljejo doli! — S tem. da mečejo bolnike na cesto kršijo člen 27 Vidovdanske ustave. — Za bolnice pridejo na vrsto šole in uradi, tako, da v Sloveniji ne bo ostalo druzega nego eksekutor in pandur.« Smatramo za nepotrebno, da bi se spuščali v kritiko dr. Stanovnikovega govora, ker se obsoja njegov govor sam. Dotični, ki skuša pereče vprašanje bolnic rešiti z grdimi dovtipi, ki spadajo samo na volilni shod in sicer na najnižji stopnji stoječ volilni shod, tisti nima resnega namena rešiti vprašanje bolnic. Stvarno je bil zato govor dr. Stanovnika popolen polom, velik uspeh na glede razpalitve strasti. In v Unionski dvorani je bilo ustvarjeno ozračje, ki ni bilo dosti različno od onega pred začetkom svetovne vojne, ko so zapeljane množice v svojo nesrečo zahtevale vojno in klicale: doli s Srbi! In kakor je leta 1914 ambijent zborovanja potegnil s seboj dr. Šušteršiča, tako je tudi v nedeljo podlegel g. Smodej ozračju shoda. Tako smo culi od g. Smodeja govor, ki ga nikdar ne bi pričakovali ta ki je vse globoko razočaral. G. Smodej je dejal: »Pri nas spravljajo politiko v vse stvari, v šole, v cerkev. Tega smo bili že navajeni. Centralisti pa so začeli sedaj zapirati celo bolnice. Z metlo bomo pometli vse, kar je centralističnega. — Centralisti so vzeli deželi ves denar. Upraviteljem bolnice je bil imenovan Srb, inšpektor pa je bil svoj čas madžaron. In kaj je ta dosegel! To, da je bolnica tako na koncu. Cela stvar bo enkrat razpadla: Še za instrumente nimajo denarja. — Zasluga naših centralistov je, da se je upala uprava sploh položiti roko na naše zavode. Kakšni so uspehi naših centralistov? — Pa se še upajo o enakopravnosti govoriti! (Klici: Ni je!) Tako enakopravnost, ki meče bolnike na cesto, mi odločno odklanjamo. 32.000.000 je dobila Srbija za bolnice, a mi 4,000.000. — Avtonomijo so nam ukradli. Sama nesposobnost je pri centralistih. (Klici: Doli s centralisti!) In pa, ali se nas smatra sploh za državljane? — Ampak, mi hočemo biti državljani in ne podaniki. Absolutizem mi odločno odklanjamo. Kaj je država? Forster pravi: »Država niso samo gore, reke itd., država je kri in meso.«-Država je torej ljudstvo. Država mora biti največja humanitarna institucija, ne pa korito. — Odklanjamo ta naš režim, odklanjamo absolutizem. Ogorčeno protestiramo, ta, če bo treba, bomo še kaj hujšega naredil!!! — Veličastni naš protestni shod je najsilnejšl argument za to, da mi sedanjega režima ne maramo. — Enkrat za vselej povem: ne bodo delali z nami, kakor svinja z mehom! — V Srbiji so hoteli postaviti vzorno higijensko vas, pri nas pa bolnike na cesto mečejo. Jaz pa pravim: Ljubljanska bolnica je deželni in ne državni zavod.« Po tem govoru je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. »Na današnjem shodu zbrani ogorčeno protestiramo proti redukciji v deželni bolnici, 2. zahtevamo, da vlada bolnici takoj nakaže, kar potrebuje. Bolnice naj se vrnejo v našo lastno upravo.« Rešitvi bolnicam b! moral biti namenjen nedeljski unionski shod, blagru SLS pa je bil v resnici posvečen, zakaj hujskaško je bil njegov osnovni ton. In vendar s hujskarijo še ni bilo nobeno pozitivno delo doseženo, temveč samo razkroj. Če pa je hotelo vodstvo SLS dokazati, da stremi za razkrojem, potem je bil nedeljski shod v resnici 'sijajen uspeh. Ampak radovedni smo, kako more potem g. Korošec še aspirirati na vodstvo države, zakaj smrt države bi bila, če bi imeli odločilno besedo oni, ki hočejo razkroj ta ne oni, ki so zidarji države! Šport. Nedeljske tekme. Ilirija, kobm. : Celje 7 : 1, (2 : 0). Ilirija, ki je nastopila v lahki postavi, je dosegla svojo zmago zelo lahko. Kombinirano moštvo Ilirije je predvedlo lepo in tudj smiselno igro. Posebno je ugajal napadalni trio, ki je izrabil vsako prKiko iz bombardiranje celianskefta froaln Pokornost !e \ zbujal Učak na desnem krilu kjer se je proti pričakovanju prav dobro odrezal. Tudi levo krilo Doberlet, ki prejšnjega dne v tekmi Ljubljana : Šiška ni baš zadovoljeval se je pokazal v najboljši luči. Krilska vrsta je bila za Celjane najtrši oreh. Obramba bolj šibka. Celjani so napravili vtis začetnikov ter demonstrirali nogomet zelo primitivne stopnje. Smiselna igra in tehnika obvladovanja žoge, so jim še precej nepoznana reč. Poraz je bil zaslužen in debacle nelz-ogiiben. Za njih višino je odgovarjala le krilska vrsta in pa obramba. Gostujoč vratar je rešil in držal, kar se je le dalo držati. Žalostno sliko je nudila napadalna vrsta. V prvem času so se borili Celjani še dostf dobro in držali kljub rahli premoči Ilirije igro odprto. Pozneje so pa popustili ter so bili potisnjeni v popolno defenzivo. Ilirija je popolnoma obvladala položaj cele nadaijne igre ter v enakomernih presledkih pošiljala žogo v mrežo Celjanov. Slednjič je bila pa tudi Celjanom sreča mila in so dosegli svoj časten goal. Scortall so za Ilirijo: Doberlet 3, Bregar F. 2. Pevalek in Učak po enega. Sodil je g. Betetto popolnoma dobro. Publike malo. Primorje : Slavlja 8 : 1, (4 : 0). Prvenstvena tekma. — Pomlajeno Primorje prihaja v formo, — Žilava borba Slavije. Najlepša nedeljska tekma, ki je nudila tudi največ športnega užitka, je biila borba za točke med Primorjem in Slavijo. Primorje ima najtežje dni notranje reorganizacije najbrže že za seboj in reorganizirano, predvsem pa z novimi, mladimi močmi izpopolnjeno moštvo se povzpenja in pridobiva na elanu m moči. Posamezni mladi po edinci sicer niso še na višini ostalih, vendar že napravi moštvo vtis celotne in vigrane jednajstorice. Najbolje se je obnesla zasedba mesta srednlega krilca z mladim Windišem, ki bo sčasoma res duša celega moštva. Zelo je ugajala napadalna vrsta, ki je pa imela mnogo smole. Notranji trijo čamernik-Birsa-Erman je vedno obvladoval situacijo pred golom ter vzorno kombiniral. Baline na desnem krilu Je igral spočetka kot v svojih najboljših dnevih, pozneje pa čisto popustil. Dober je bil v obrambi Stozir. Vratar nepazljiv. Trdo in izredno požrtvovalno se je borila Slavija. Svoje najboljše inočl je Imela v dobro pokrivajoči krilski vrsti in obrambi. Dobro je tudi desno krilo, ki je zabilo gol za svoje barve. Igra se je pričela z napadi Primorja, ki jih pa obramba Slavije in njen vratar raz- M- X. e«* doss«? Birsa vodilen gol za Primorje. Slavija ri-postira, vendar brez uspeha. Ne dolgo in iz lepih prodornih kombinacij doseže Primorje 3 nadaijne zgoditke. Polčas 4 : 0. V drugem polčasu se bori Slavija še bolj požrtvovalno, ki tudi vpeljuje svoje napade po desnem krilu, vendar brez uspeha. Šele proti koncu popusti in Primorje zabije tri goale (1 enajstmetrovka). Pri stanju 7 : 0 uide desno krilo in tolče iz precejšnje daljave na goal in nepazljivi vratar spusti žogo v mrežo. Goale so dosegli goalgetter Erman 4, Čamernik 3, Birsa 1. Sodil je g. Dnicker dobro in točno. Graški S. K. Sturm, ki je gostoval v Julijski Benečiji in bil v Poli poražen od Edere s 3 : 1. a v Trstu igral s tržaško Edero 3 : 3, je imel nastopiti včeraj na povratku proti Iliriji. Tekma se pa ni vršila, ker se Sturm še ni vrnil s svojega potovanja. Concordia (Zagreb) : U. T. E. (Madžarska) 1 : 3. Zagreb, 26. maja. (K) Nogometna tekma med »Concordio« in madžarskim »U. T. E.« se je končala z 1 : 3 v korist »U. T. E.«. SIJAJNA ZMAGA SK PRIMORJA V BRNU. Štafeta Primorja zmaga v rekordnem času v teku skozi mesto ter sl pribori dragocen srebrn pokal. Za vsakoleten štafeten tek skozi mesio so poklonile »Moravske Noviny« v Brnu dragocen srebrn, tri četrt metra visok pokal. Na ta štafeten meeting so bili povabljeni prvak Nemčije SC Charlotenburg iz Berlina. prvak Avstrije WAC z Dunaja in 3K Primorje kot edini jugoslovenski klub. Pri-morj ese je odzvalo vabilu med tem ko sta WAC in Charlotenburg vsled raznih zaprek odpovedala. Za štafeten tek na progi dolgi 7 X 300 m se je prijavilo 14 štafet, od katerih je startalo 8, med njimi praška ta moravska Slavija in SK Prostejov. Tek se je vršil po glavnih brnskih ulicah ob navzočnosti veliknske množice gledalcev. Primorje v postavi: Boranič - Slamič - Kregelj - Koch Cigič - Perpar - Valtrič ima v 1. in 2. etapi četrto mesto, v tretji zasede po Kreglju drugo mesto, ki ga drži do pete; v šesti zmanjšuje distanco in Perpar, predzadnji tekač Primorja preda Valtriču palico s skromnim ali sigurnim naskokom kot prvL Valtrič po-višav kolosalnem teku distanco na 5 m in preteče cilj ob viharnem odobravanju občinstva in sviranju godbe, v rekordnem času 5 : 21.3 (5 : 22.4 lanski čas). Kot druga sledi moravska Slavija 5 : 22.1, tretja praška Slavija 5 : 22.2, četrti SK Prostejov 5 : 29.5. Sprejem naših atletov je bil zelo lep, pristno slovansko gostoljuben. Občinstvo ie prirejalo najSim Iskrene ovacije ta vzklikalo Jugoslovanom in ,SK Primorju. Junak dneva je bil Valtrič, ki ga je naša jugoslovenska kolonija nosila na ramenih po mestu. Uspeh, ki ga je dosegel SK Primorje, je naravnost Izvanreden in bo gotovo našel odmev priznanja po celi naši domovini in kateremu se priključujemo tudi mi ter častitamo SK Primorju tv • ■ »Le tako nairsil« Čarugova tolpa pred sodi&em. Današnja razprava. Osijek, 26. maja. (Z) Danes se je im razpravi proti Carugi in tovarišem nadaljevalo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan bivši Carugin tovariš Franjo Matej, ki je. bil že svojčas obsojen na 8 let ječe in je sedaj zaprt v Lepoglavi. Bil je vojni begunec in je kot tak pristopil k Matijeviču. Sodeloval je pri' petih zločinih. Čarugo je označil povsod kot voditelja, ki je vsega kriv. Caruga mu je zaklical, da ni tako. Matej se nato zaroti: »Nai ne vidim nikdar več Le-poglave, če to ni res, kar sem povedale Po tej zakletvi je nastal v dvorani smeh. Do največjega prepira je prišlo, ko je bilo govora o umoru Doležala. Tudi tu je priča označil Carugo za povzročitelja. Caruga ugovarja in pravi: »Ne laži. Če ne bi bilo tebe. ne bi bil umorjen Rebič. Ne govori, molči, kadar govorim jaz.« . Nato je bil zaslišan Vasa Todorovič. Spoznal je Carugo in rekel: »To je tisti gospod, ki je vzel denar in orožje.« Ko je priča odhajal iz dvorane, je zaJdical: »Sluga pokoren g. Caruga.« Šah. (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Lj. šah. kluba«.) Španska partija. (Igrana v Petrogradu. 17. februarja 1924J Beli: P. Romanovski. Crni: Dr. Lasker. 1. e2—e4 c7—c5 2. Sgl—f3 e7—e6 3. Sbl—c3 Sb8—c6 4. d2—d4 c5 X d4 5. Sf3—d4 Sg8—f6 6. Sd X c6 b7 X c6 7. Lfl—d3 d7—d5 8. 0—0 Lf8—e7 9. Lel—f4 0—0 10. Ddl—f3 Dd8—b6 11. Tfl—el Lc8—a61 12. Ld3 X a6 Db6 X a6 13. Lf4-g5 Tf8—e8 14. e4—eS Sf6—d7 15. Lg5 X e7 Te8 X e7 16. Tal—dl f7—f6 17. e5 X f6 Sd7 X f6 18. Df3—g3 Ta8—e8 19. Dg3—d6 e6—e5! Postava po 19. potezi črnega: gg§ mm Hit ...» a b c de f g -h 20. b2—b3 \ Te7—e6 21. Dd6—b4 Da6—b6! 1 22. Db4 X b6 a7 X a6 23. a2—a4 Kg8—f7 24. b3—b4 Te8—a8 25. Tdl—al Te6—e7 26. a4—a5 b6Xa5 27. Tal X a5 Ta8 X a5 28. b4 X a5 Te7—a7I 29. Tel—al Kf7—e6 30. Kgl-fl Ke6—d6 31. f2—13 Sf6—d7 32. Sc3—bi Kd6—c5 33. Sbl—d2 Kc5—b4 34. Kf2—e2 Ta7 X a5 35. c2—c3 + Kb4—i>5 36. c3—c4 + Kb5—a6 37. Tal X a5 Ka6 X a5 38. e4 X d5 c6 X d5 39. h2—h4 Ka5Xb4 Beli preda Igro. Dopisi. Marenberg. Vsled nove razdelitve dr« žave na oblasti In sreze se bode s 1. junijem sodni okraj Marenberg odcepil od dosedanjega okrajnega glavarstva v Slovenj-gradcu in priklopil srezkemu poglavarstvu v Prevaljah. S tem dnem se naj stranke ma« renberškega sodnega okraja v stvareh, tt spadajo pod delokrog glavarstva, obračajo na srezkega poglavarja v Prevaljah in at več kot dosedaj na okrajno glavarstvo v, Slovenjgradcu. V našega novega srezkega poglavarja, o katerem smo slišali, da je vesten, pravičen in natančen ter da so pri njemu pred zakonom vsi enaki ter da ne sodi strank po stanu, položaju, politični pripadnosti in narodnosti imamo popolno zaupanje. Vsi se nadejamo, da bode te svoie lastnosti kot uradnik obdržal tudi nasproti prebivalstvu marenberškega sodnega okraja, kot njegovega novega delokroga, tako da ne bode mogla pasti od nobene strani niti najmanjša senca o kaki pristranosti in nered-nosti. Svoje zmožnosti naj žrtvuje edino dobrobiti prebivalstva, med drugim naj posveti še posebno pozornost stanovanjskemu vprašanju v trgu Marenberg, ker o delovanju stanovanjskega oblastva se čujejo različne verzije. Našega novega poglavarja pozdravljajo in želijo mnogo uspeha. Marenberžani. Remšnik: Dne 1. junija bodo blagoslovili v naši fari nove zvonove. Za to priliko sf delajo velike priprave, da bode ta dan izpa. dla slavnost čim sljajnejše. — Po možnosti se udeleži slovesnosti tudi okrajni glavar. Slovenska Bistrica. V sredo 21. t. m. okrog II. ure ponoči je uničil požar bi§o Franza Bergleza v Lukanjl vasi. Gospodarsko pos’opje z živino je bilo rešeno. Berglez je bil zavarovan za malo vsoto. Ker se je ob požaru našlo k podstrešju še naslonjeno lestvo, sumijo, da so požar povzročili tatovi, ki so tamkaj stikali za mesom in obleko. Na mestnem kolodvoru j* opazil istega večera postajevodja Sirec sumljivega moškega, ki se je potikal že ceh popoldne po postaji, S ogledava« razne predmete ta povpraševal razne o nočnih vlakih. O tem je bil obveSčen občinski redar Blažič, ki je neznanca aretiral in nai*L od.a)«m.v*^' vsota d «■■■!■ _ _ _ . _ *NARODW DhFgVNlK, 27. irafc L92A ■% **> štev. 124 Dnevne vesti. KRALJICA MARIJA V DECJEM DOMU. VčeTaj popoldne se je pripeljala v avtomobilu kraljica Marija z Bleda v Ljubljano, kjer je posetHa Dečji Dom. Kljub dežju, ki je pričel padati okoli 16. ure, je pričakovalo pred Dečjim domom kraljico okoli 60 belo oblečenih deklic od 8. do 12. let starih. Kraljica se je pripeljala točno ob štirih v spremstvu dvorne dame in adjutanta. Ena izmed deklic je pozdravila kraljico in ji Izročila šopek cvetlic, nakar je odšla kraljica v zavod, kjer so jo sprejeli predsednica ga Tavčarjeva, zdravstveni šef g. dr. Katičič in predsednik Slov. rdečega križa g. dr. VHjem Krejči ter šef zavoda g. dr. Ambrožič. Kraljica se je ljubeznivo razgovarjala z vsemi Dr. Ambrožič jo je vodil po vstb sobah, kjer se je zanimala za vsako dete in mater. Pri tej priliki je delila paoijentom dvorna dama kraljičine slike s prestolonaslednikom. Ma-tere-porodnice so bile obdarovane s tortami. Kraljica se je mudila v Dečjem domu do 17. ure. Pred odhodom se je vpisala kot prva v novo spominsko knjigo zavoda. Kakor znano, je kraljica Marija najvišja protektorica Dečjega doma, za katerega po materinsko skrbi. Naša kraljica ie znana kot velika ljubiteljica otrok, zlasti zapuščene in osirotele dece. Dečji dom v Ljubljani se je otvoril z njeno pomočjo. — Abderitstvo. »Vojni invalid« se zgraža zaradi pašega podlistka »Čuden invalid«, češ, da je žaljiv za invalide. Ta iznajdba »Vojnega invalida« je tako originalna, da1 bi si jo »Vojni invalid« v resnici lahko pustil patentirati. Ali pa je morda »Vojni invalid« nasedel gotovim krogom, ki ne morejo brzdati svojega sovraštva do nas? Naj si zato gospodje še enkrat preberejo naš podlistek, da sl prihranijo v bodoče nepotrebne blamaže. — Časnikarska nedostojnost. »Jutro« poroča, da je v Kranju kandidat liste, na kateri da so tudi komunisti, nek sodnik. Ali se gospodom ne zdi, da smrdi tako Pisarenje po denunoijacijt? In še po figar-skl po vrhu? — »Slovenski Narod« je v celoti ponatisnil lnfamno notico klerikalnega »Malega lista« proti našemu listu. Obžalujemo, da je padel »Slovenski Narod« že tako nizko, da ima veselje nad »Malim listom«, ki je znan po svoji izdajalski pisavi. Zato se moti »Slovenski Narod«, če misli, da je infamen napad Malega lista za nas v sramoto. Nasprotno samo v čast nam Je. od pristašev g. Sčeka odklanjamo vsako pohvalo. Napad tržaških klerikalcev pa je za nas tudi v zadoščenje, ker je dokaz, da se naš list po Primorju vedno bolj širi in da je danes kijub svojemu še ne petmesečnem obstoju bolj razširjen v Primorju ko pa stari in bolehavi »Slovenski Narod«. Pa to je naravno, zakaj ustrašili se nismo niti truda in niti gmotnih žrtev, da smo se vedno pravilno informirali o težnjah Primorcev in jih podpirali. »Slovenski Narod« pa te svoje nacijonalne dolžnosti ni čutil in zato je Izgubi kakor v vsej Sloveniji, tako še zlasti v Primorju na veljavi Odtod pa tudi Narodovo veselje nad notico »Malega lista«. — Toliko za danes! — Osebna vest. Bivši minister dr. Niko 2 u p a n i č se je včeraj vrnil iz Beograda v Ljubljano. — Udeležniki občnega zbora društva Slov. sodnikov 29. maja t. 1. Imajo 50 odstotni popust na železnici. Vse postaje so obveščene. Karte obdržite za povratek; uverenje dobi se na občnem zboru. Velja od 25. do 29. maja. — Požar. V torek dopoldne je pričelo goreti pri posestniku Novaku na Daljnjem vrhu, dve uri sev. zap. od Novega mesta. Vkljub takojšnji gasilski pomoči vseh okoliških gas. društev so pogorela Novaku vsa gospodarska poslopja s hišo vred. Gasilci so le s težavo preprečili da ni zgorela cela vas. Zažgali so seveda' zopet otroci. — Na kozah Je umrl v Vel. Bučni vasi enoletni sinček tovarniškega delavca Avberja. — Nove Šumake direkcije. Ministrstvo šum in rudnikov ustanovi nove šumske direkcije v Aleksincu. v Čačku in Skoplju. Pri direkcijah bodo organizirana tudi državna računovodstva. — Zgradba glavne pošte v Beogradu. Ministrstvo pošte In telegrafa je odobrilo kredit 5 milijonov dinarjev za pripravljalna dela za zgradbo nove glavne pošte v Beogradu. , , -T, Srbska narodna Odbrana v Ameriki Srbska narodna Odbrana v Zedinjan/ih državah ameriških je o priliki svoje likvidacije darovala za Kolo srbskih sester v Beogradu 400.000 Din., za društvo »Pri-vrednik« 400.000 Din, za narodno Odbrano v Beogradu 250.000 Din., za Jadransko Stražo v Beogradu 100.000 Din in za dom duhovniških vojnih sirot v Nišu 100.000 Din. — Iz carinske službe. Za carinske posrednike so imenovani pri carinarnici v Mariboru Andrija Jovanovič, na Jesenicah Anton Stekar in v Dravogradu LjudomM Nabergoj in Josip Pitami c. — Izseljeniški komlsarljat v Zagrebu razglaša: Izseljencem, ki se vrnejo v domovino iz prekomorskih krajev se od 1, junija dalje ne bodo več odvzemali potni .pristojbino, Mi jo ima plačati izseljenec, ki se Je vrnil v domovino, plača lahko sedaj takoj pri prihodu v našo državo in sicer pri železniškem izseljeniškem nadzorniku na Jesenicah, v Mariboru Čn na Rakeku, pri pristaniškem izseljeniškem nadzorniku v Gružu, Splitu m na Sušaku in Pri Izseljeniškem nadzorniku v Zagrebu. S to odredbo izseljeniškega komfsarijata bo gotovo zelo ustreženo našim Izseljencem, ki neradi dajejo potne liste iz rok. » „ *luibe. Pri državni kmetijski šoli na Grmu je oddati mesto ekonoma-ra-čunovodje. Prošnje je vlagati do 30. junija na ravnateljstvo dTžavne kmetijske šole na Grmu v Novem mestu, Ljubljana. — Izredni občni zbor Udruženja Vojnih Invalidov za Ljubljano In okolico. Ob 10. Vri dopoldne je otvorli delegat Izvršnega U, V. I. Matico Stefe občni zbor. takoj po otvoritvi občnega zbora je ge- 1 C?*™ž5rice Benedikt ugotovil, da je navzočih te 78 članov, dočkn šteje podruž-članov. Po tej ugotovitvi je izja-uu Stefe, da se občni zbor ne more vršiti ker ni navzočih več kot polovico podružničnih članov, -kot predpisujejo to pr avti a. Del Stefotu ugovarja imenom opo-sictte Melnaričlp ugotavlja, da m je zadnji občal abor vršfl žandl le r orieoenmti 90 Ljubljana, 26. maja. članov ter zahteva, da se vrši občni zbor. Zahtevi Mežnariča ugovarja Steie, na kar sta zborovanje zapustila Benedikt in Štete z izjavo, da ne prevzemata za potek zborovanja nobene odgovornosti. Na zborovanju je nato govoril imenom opozicije Mežnarič. V daljšem stvarnem izvajanju je očrtal taktiko Izvršnega odbora U. V. I. iii ugotovil, da je Izvršni odbor popolnoma pod vplivom JDS. Tekom zadnjih državnozborskih volitev sta se celo člana Izvršnega odbora pogajala z dr. Žerjavom in ga prosila za pomoč. V zahvalo naj bi U. V. I. agitirala za one stranke. Mežnarič je nadalje govoril vdarja, da hočejo imeti invalidi samo strokovno in strogo nadstrankarsko organizacijo, ki ne sme vstopiti v službo te ali one stranke. Mežnarič je naadlie govoril 0 osnutku invalidskega zakona in pojasnjeval razmerje pri volitvah delegatov posameznih podružnic v razne ankete in skupščine. Tako n. pr. ima podružnica s približno 400 člani po 1 delegata, ljubljanska podružnica pa, ki ima 752 članov tudi le 1 delegata. Končno je izjavil, da so vsi očitki in napadi od strani Izvršnega odbora na šefa oddelka socijalne politike dr. Gor-šiča popolnoma neosnovani in izvirajo iz osebne mržnje. Zelo nečedna je tudi namera, da se je hotelo vdove im sirote izključiti iz organizacije, ker niso bile zadovoljne z delovanjem Izvršnega odbora. Nato je bila prebrana resolucija, ki se pošlje vsem listom in v kateri je pojasnjeno, zakaj se ni mogel vršifi nedeljski občni zbor. Prihodnji občni zbor ljubljanske podružnice se vrši čez 15 dni. Opozicija bo imela sestanek dne 1. junija. Ob pol 1. url popoldne je Mežnarič zaključil zborovanje invalidov. — Umrla je v tukajšnji splošni bolnišnici hčerka znane narodne rodbine Gorazdove, Zora. Pokojnica je bila radi svojega tihega, blagega značaja povsod zelo priljubljena. Težka bolezen je sedaj pretrgala nit njenega mladega žfvljenja. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Težko' prizadeti rodbini naše sožalje. — Tombolskl dobitki Sokola L so razstavljeni pri tvrdkah »Elite« Prešernova ulica. Gričar In Mejač, Šelenburgova ulica, Mathiam, Dtinajska cesta, četvorice In peterice pri Oleum, Mestni trg, in J. C. Mayer Stritarjeva ulica. Glavni kakor manjši dobitki so res dragoceni ter praktično uporabljivi. Vsak, kdor vidi nevestino opremo si Jo zaželi, zatorej pridno kupujte tablice. Dobite jih v vsaki trafiki. — Ravnateljstvo Bolnica za ženske bolezni y Ljubljani se v imenu svojih oskr-bovank in novorojenčkov najprisrčnejše zahvaljuje »Splošnemu ženskemu društvu« v Ljubljani za darovano perilo. Doslej je bolnica prejela: 40 m Sifona, 168 srajčk, 211 plenic, 25 pletenih jopic in 1 zavijalo, kar pomeni prav izdatno dejansko pomoč. —- Dražba nekaterih mestnih jarkov. Trebljenje jarkov, ki spadajo v mestno okrožje ljubljansko, se odda potom zmanj-ševalne dražbe, ki se vrši dne 1. junija 1924 ob 3. uri popoldne pri »Mokarju« na Ižanski cesti. — Posestniki—mejaši ob Gruberjevem prekopu in Ljubljanici se opozarjajo, da se dne 27. maja t. 1. ob 8. uri dopoldne vrši na licu mesta uradna ugotovitev lastnine obrežja Gruberjevega prekopa in Ljubljanice. Pričetek obhoda in ogleda je ob 8. uri zjutraj pri odcepu Gruberjevega prekopa na levem obrežju na Prulah. — Vabijo se torej k ogledu vsi interesentije z naročilom, naj vsak mejaš v torek, dne 27. t. m. dopoldne čaka na dotičnem obrežju, katerega užitke si lasti. — Mestno kopališče ob Ljubljanici. Zadnji čas se opaža, da se zbira na kopališču ob Ljubljanici mnogo občinstva in kopalcev ne da bi jim bilo to dovoljeno. Občinstvo pohaja fn se vozi s kolesi po travniku pred kopališčem ter dela s tem mestni občini občutno škodo. Tudi v kopališču samem ovira občinstvo popravljalna dela, motf delavstvo in dela škodo. Pred otvoritvijo je poset kopališča bodisi peš, s kolesi ali čolni strogo zabranjen in se bo proti vsakemu, ki bi se tej prepovedi ne pokoril, kazensko postopalo. — Običajni občni zbor društva »Gosposvetski Zvon« se vrši dne 3. junija t. 1. ob 20. url v salonu pri »Lozarju« na Sv. Jakoba trgu. Vabijo se vsi p. t. Sani, da se ga udeleže. — Odbor. ^mrH 5° v Li“bliaiii: Dne 23. maja: Marija Janežič, posestnikova žena, 24 let. — Dne 24. maja: Fran Čater, vlakovodja, 43 let. — S. Angela Osvalda Krošel, usmiljenka, 36 let. — Slavko Bizovičar, vrtnarjev siti. 8 mesecev. — Dne 25. maja: Pavel Bolta novorojenček, sin tlskarniškega uslužbenca. Dne 26. maja: Marjete Bogataj, užft-karica, hiraika, 78 let. — Kolo skozi okno na cesto. Na Poljanski cesti štev. 54 ste se v nedeljo nekaj sprla mlada zakonska A. O. Mož je dal duska svoji jezi na ta način, da je pograbil svoje kolo ter ga treščil skozi okno na cesto, kjer se je sevfeda razbilo. S svojim dela človek, kar hoče, toda samo aotiej, da ne nastane nevarnost za živ- Popolnoma nič prizadetih lju- S ~ L*!'*5?6?111 slu2aJu ie Pripisovati, da na priletelo koki komu na glavo! . .7 Zveza slov. stavbenih delovodij In v Ltoblja*l 2. redni občni zbor ton v T l?®! dne }Uniia ob 9- “Ti £Px' i lokalu* Streliška talca 24. Poleg običajnega dnevnega reda se bode razpravljalo o pravilih oentr. poslovniku ter izpolnilo došle priglasnice in je zato udeležba za vse članstvo obvezna Odbor -1 Policijske prijave V zadnjih 24 urah so ta! prijavljeni policiji naslednji slučaii- 1 tatvina, 2 kaljenja nočnega miru, 7 prestopkov cestno-policljskega reda, 2 prekoračenji potic. ure. 1 prestopek pasjega kon-tumaca, 1 prekršaj zglaš. predpisov, l prireditev plesa brez dovoljenja, 2 razgrajanji, i žaljenje straže. — Pri kopanju te utonil dne 25. t. m. okoli 14 in pol ure čistilec oken Franc Oraiem, rta L 1904 v Stranski vasi, zaposlen pri Viktorju Tropečanu. a stanujoč na Mestnem frgu štev. 3. S svojim tovarišem Josipom Vidmarjem je odšel na Trnovski pristen, kjer je oba fanta zvabila hladna voda, da se skopljeta. Ko Je plaval Oražem z desnega proti levemu bregu, je pri takozvani »Špici« naenkrat izginil pod vodo. VidmaT se je pognal za njim, ker je mislil, da je tovariša prijel krč. Nt ga pa mogel rešiti ih Je začel klicati na pomoč. V bližini se nahajajoči stražnik je obvestil rešilno postajo, odkoder so prišli uslužbenci. Iskali so utopljencu nad dve url. toda brez uspeha. Šeie po dolgem Iskanja te izvlekel mrtvega Oražma Iz vode »pokojen! železničar Ivan Grilc. Na lice mesta prispeta polic, komisija z dr. Avramovičem je odredila, da se utopljenec prepelje v mrtvašnico. Pri Oražmu so našli Orjunaško legitimacijo. — Neprevidno ravnanje z ognjem. Ana M., zasebnica na Mestnem trgu štev. 9 bl bila predvčerajšnjim dopoldne povzročila vsled neprevidnega ravnanja z ognjem veliko nesrečo. Iztresla je namreč žareči pepel v zaboj, ki je stal na hodniku pri stanovanju. Prepih je raznetil tleče oglje v pepelu, vsled česar se je zaboj vnel in začel goreti s plamenom. Neka stranka, opozorjena vsled velike množine dima, je zapazila goreči zaboj in nemudoma poklicala stražnika, ki je obvestil gasilce. Preden pa so ti stopili v akcijo, so stanovalci ogenj sami zadušili. — — Po stari navadi. Pred kratkim smo poročali, kako sl je leta 1878 rojeni, brez poselni hlapec Franc. Gradiščujak privoščil v več gostilnah pozemeljskih dobrot, nakar je po francosko izginil. Po komaj prestali kazni se je napotil k »Zlatorogu« in v štirih presledkih, a ob neprekinjeni navzočnosti popil en liter »ta rmenga«, pokadil 5 »Vardar« cigaret in .pojedel nekoliko kosov kruha. Ko pa je bilo treba plačati račun od 106 K, se je izkazal insolventnega. Kon-kurzno poravnavo bo vodila policija, ki je v to svrho spravila na gorko gospodarsko uničenega Franceljna. — — Brez voznega listka se je hotel peljati Jože Mihič, roj. l. 1890 v Kočevju, brezposelni delavec — v Kaumih. Njegovo namero pa mu je preprečila policija, kjer je Mihič priznal, da se je res hotel odpeljati brez voznega listka, toda ne v Kamnik, ampak v Maribor. — Postopačka. Gospodična Alojzija Jančar, 49 let stara Iz Dobrunj je bila ustavljena na Blehveisovi cesti, koder je postopala in nosila pod pazduho konjsko odejo sumljivega izvora. Na policiji se je izgovarjala, da je našla odejo pod nekim kozolcem, kar ji seveda niso verjeli in je bila pridržana v zaporu. — Prazne vreče Je ukradel posestniku Jakobu Derglinu iz Staniša neki človek, katerega je Derglin poprosil, naj pazi na konje toliko časa, da pojde on k brivcu. Prišedši iz brivnice je Derglin dal neznancu primemo napitnino, nakar je slednji naglo odšel. Tu pa je Derglin zapazil, da mu manjka na vozu 7 praznih vreč. vrednih 70 Din in je stvar javil stražniku. Malo za tem je bil ustavljen na Kongresnem trgu neki Ivan Marinko, roj. 1877 1., delavec brez službe, ki je Identičen s »poštenim« neznancem, ki je ukradel Derglinu vreče. — — Pretkana pustolovka- Nedavno je »mešala« nekatere ljubljanske kavalirje medicinka, učiteljica itd. M. Otrin iZ Mojstrane. Policija jo je zasačila tokrat v nekem hotelu, ko je prenočevala v družbi svojega oboževatelja. Te dni pa se je zopet pojavila v podobnih okoliščinah v Ljubljani, nakar so jo pripeljali na policijo. Pri zasliševanju pa, ko se je službujoči uradnik za hip odstrani", je prevejana pustolovka skočila na hodnik, odtod jx> stopnicah v pritličje in na prosto. Za spomin je pustila na policiji svoj površnik in dežnik. — Ura z verižico je bila ukradena tobačni delavki Mariji Dobrlet. stanujoči v Šiški. Tat se je priplazil do nezaprte omare v stanovanje in oškodoval Dobrletovo za 250.— Din. — Tepen »krepčavček«. V krogih vinskih bratcev splošno znani Tonček, vulgo »Zastonjkrepčavček«, je prišel včeraj po dolgem času zopet enkrat v gostilno »bohemski brlog«, iz katere je bil že petkrat radi provociranja vržen. Imel je. kakor navadno. zopet srečo, da je naletel na gostoljubno družbo, v kateri se je celo popoldne zastonj »krepčal«. Ko so mu stopili vinski duhovi v glavo, je začel, kakor običajno, jednega izmed gostiteljev izzivati. Izzivam gospod pa si nezasluženih žalitev ni pustil nekaznjeno dopasti, temveč je Teagi-ral s par krepkimi boksarji, ki jih je aplicira1! »Zastonjkrepčavčku« v obraz. Posledica tega je, da hodi danes »Zastonjkrepčavček« s podplutim očesom in silnim moralnim mačkom brez ščipalnika po Ljubljani. Maribor. — O stanju nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu je izdal mestni ii-zikat za dobo od 18. do 24. t. m. nastopno poročilo: škrlatinka: prejšnji 4, ozdravljen 1, ostanejo 3; tTebušni legar: prejšnji 1; griža: prejšnja 2, trahom: prejšnji 1, šen: prejšnji 1. / — Hudožestveniki. Člani HudožestVene-ga teatra dospejo v torek po 10. url dopoldne v Maribor, Na kolodvoru se pripravlja umetnikom slovesen sprejem. — Premijera »Magde«. Sobotna preml-iera Remčeve drame »Magda« je dosegla na našem odru popolen uspeh. Igralci so pod režijo g. Bratine podali skrbno naštudirano dramo v vseh detajlih plastično in z življen-sko vernostjo. V skladu z vsem miljejem je bila tudi scenerija, ki je čudovito dvignila celotni učinek predstave. Uprizoritvi je prisostvoval tudi avtor drame Alojzij Remec, ki je bi| z igralci vred predmet prisrčnih ovacij. — Selitev. Konec minulega tedna se je poveljstvo mariborskega vojnega okruga preselilo iz Dravske vojašnice v nove prostore v vojašnici Kralja Aleksandra na Meljski cesti. Dravska vojašnica bo preurejena v stanovanjske svrhe._ — Umrl je minuli petek tukajšnji hišni posestnik In bivši občinski odbornik Krištof Futer, star 72 let. — Motorne dirke. Včerajšnje motorne dirke so v navzočnosti preko 3000 ljudi potekle zelo zanimivo tn brez vsake nezgode. — Aretacija. Tukajšnja policija je aretirate v nedeljo nekega Ivana F. in Franca R., ki sta osumljena, da sta pred približno 14 dnevi posestniku Krambergerju v Ivanjcih ukradla več dragocenosti In drugih predmetov. Izročena sta bila sodišču. — Narodno gledališče. Dne 27., 28. In 29. t. m. vsakokrat ob 7. uri zvečer gostovanje Hudožestverdkov. V torek 27.: »Selo Stepančlkovo«, v sredo 28.: »Črešnjev vrt«, v četrtek 29.: »Življenjski boj«. — Novi tečaji za strojepisje, slovensko In nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zajebnem učiteljišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. Junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnite v trgovini s ptealijlml stroji Ant. Rud. Legat, Maribor. Slovenska ulica it 7, telefon 100. — Gonja proti državnem ženskem učiteljišču. Državno žensko učiteljišče je klerikalcem že od vsega začetka trn v peti in to radi konkurence, kf jo dela samostanskemu. Klerikalci bi,pač radi videli da bi se ves naraščal učiteljic vzgajal v samo- tanu hi prepariral za poznejše slomška- Ker ne morete natti sedel drugega po- voda, da bl napadli te zavod, so vzeli na piko koncerte, ki jih prirejajo učlteljišnice po naših mestih, ter trdijo, da ti koncerti — škodujejo vzgoji naraščajnic! Med tem torej, ko vsa javnost odobrava tako marljivo pevsko vzgojno delo učiteljišča in žanje pevski zbor povsod velike uspehe — ga »Straža« napada. Pač tudi svoje vrste demagogija, kajti istočasno, ko klerikalci proglašajo to delo na državnem ženskem učiteljišču za protivzgojno, vzdržujejo celo vrsto društev, tudi tajnih, v katerih ne samo da vzgajajo svoje srednješolsko di-jaštvo v petju, igranju itd., ampak ga tudi zastrupljajo s svojim avtonomizmom, proti-državno gonjo itd. Radovedni smo, če je to njihovo delo tudi protivzgojno ali pa je morda vzgojno, ker se vrši na — klerikalni podlagi? Celje. — Umrla Je v Aškerčevi ulici 25 letna hčerka kleparskega mojstra Potznerja gdč. Ana Potzner. — Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Križu« na Cankarjevi cesti. — Uradni prostori mestnega magistrata bodo v dneh 3. in 4. junija radi snaže-nja zaprti. 'Stranke, katere so povabljene za te dni, naj se zglasijo' v četrtek 5., ozir. v soboto 7. junija. — Mestna kopališča ob Savinji so od prta. Kopalci se jih v sedanjih vročih dneh že pridno poslužujejo. Temperatura vode je v nedeljo znašala 4 in pol C. — Uradne ure na carinarnicah. Greinij trgovcev v Celju je od glavne carinarnice prejel obvestilo, da so uradne ure na carinarnicah ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 3. do 6. ure pop., ob sobotah od 8. ure do 12. ure dop. in od 3. ure do 5. ure pop. Ob praznikih so uradne ure od 9. do 11. dopoldne. Plul. — Sprememba železniškega voznega reda. S 1, junijem se spremeni železniški vozni red. S to spremertibo nam pa ni popolnoma ustreženo. Umestno bi bilo, da bi vozila še dva vlaka in sicer lokalni osebni vlak iz Ptuja v Maribor in nazaj ter vlak iz Čakovca v Maribor in nazaj. Zahteva po novem vlaku je splošna in je upati, da bo direkcija državnih železnic upoštevala želje potujočega občinstva. — Tatvina pri trgovcu Fiirstu. Lansko leto je btla v Jeruzalemu pri Ptuju okradena hiša tukajšnjega vinskega trgovca Fiirsta. Pokradeno je bilo perilo in druge stvari v vrednosti 1000.— Din. Kdo je tatvino izvršil se še danes ne ve. V sredo sta se morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem J. Sneider in I. Ivanuš s svojima soprbgama, ker sta pokupila pri Fiirstu ukradene stvari od nekega neznanega moža iz Jeruzalema. Vsi obtoženci so bili obsojeni radi nakupa ukradenih predmetov vsak na 3 mesece težke ječe. — Nesreča. V Zavrču pri Ptuju se je ponesrečila dne 20. t. m. A. Budja. Vozila se je s čolnom čez naraslo vodo. Med veslanjem je izgubila veslo in drog. Zavedajoč se nevarnosti je zagrabila za grm ob obrežju, na kar je voda odnesla čoln. Ponesrečeni sta v zadnjem hipu priskočila na pomoč neki gostfničar in poštar ter jo rešila iz deročih valov Drave. Novo mesto. — Osebna vest. Absolv. notri kand. gdč. Mici Dovjak je imenovana prov. učiteljicam na štirirazredno osnovno šolo v Starem trgu pri Črnomlju. — Pogreb okr. nadzdravnika g. dr. Jan. Vavpotiča je bil velikanski. Vse mesto Je spremilo priljubljenega pokojnika na njego- vi zadnji poti. Iz Ljubljane je prišla depu-tacrja šestih zdravnikov ped vodstvom g. dr. Vinko Gregoriča, predsednika zdravn komore. Isto je zastopal tudi g. dr. Ernest Dereaiii. Dr. Maver je zastopal vlado, mesto železniškega šef-zdravnlka je prišel k pogrebu g. dr. Lapajne, dočim je bilo zdravniško društvo zastopano po g. dr. A. Defrancheschiju. ki se je ob odprtem grobu ganljivo poslovil od mrtvega tovariša. Novomeški zdravniki so nesli v sprevodu venec in v njihovem imenu kot tudi v imenu uradništva se je poslovil od pokojnika okr. zdr. g. dr. Viktor Gregorič, ki je slavil pokojnika kot zavednega narodnjaka in ga stavil vsem kot vzgled nesebičnosti, delavnosti in poštenja. Tudi šolska mladina vseh mestnih in okoliških šol se je poklonite zemeljskim ostankom svojega največjega prijatelja in dobrotnika. — Himen. Poročil se je g. Viktor Mramor, železn. uradnik v Zagrebu z gdč. Emo Splihalovo, kavarnarjevo hčerko iz Novega mesta. r, , V Krko ie padel triletni Smiljko Dobranovič, sin žel. lampijonista. Oče Je , ,,v ,s,uAbi’ mati v Bakru, fantek pa je azil ob Krki kamor ga je pahnil mali Grahkov Karel. Voda Je zanesla otroka med grmovje, od koder sta ga potegnila dijaka Jože Breščak in Rudolf Perhinek. Šele z umetnim dihanjem sta priklicala revše 20-pet k življenju. Starši, ne puščajte otrok samih 1 — Gasilno društvo v Stopičah Je slavno svojo desetletnico združeno z Mago-siovljenjem gasil, doma v nedeljo 25. t. m Pri dopoldanski maši in pri veselici Je sodelovala godba dravske divizije in pa nroški pevski zbor. Veselica je bila Izborno obiskana od okoličanov In meščanov. DanaSnje prireditve: V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: »Travlata«. Red A Začetek ob pol osmi uri zvečer. Kino Ideal: »Tajinstvena podmornica«. IV. del. V glavni vlogi priljubljeni Eddie Po- lo. Predstave ob 3„ pol 6., 7. in pol 9. uri. Kino Tivoli: »Izginula hiša«. Senzaclj-ska pustolovščina v sedmih dejanjih. Predstave ob 4., po*l 6., 7. in 9. urh Kino IlublJ. dvor: »Mladi maharadža«. Velika orljentaJska drama. Predstave ob 3., pol 5., pol 8. in 9. uri. V Mariboru: Narodno gledališče: »Selo Stepančlkovo«. Gostovanje Hudožestvenikov, V Celju: Meatno gledališče: »Pri treh mladea-kah«. Red A ____________________ Nočna lekarniška služba v Ljubljani] Tekoči teden: Lekarna Prochazka na iUI3P!V!t*idU8t*r “ Sv‘Pe4** ** Služkinja zastrupila svojo gospodinjo. 10. t. m. je umrla v tuk. ženski bolnici stopiška učiteljica ga. Mimi Berden-HIadnI* kova na zastrupljenju po fosforju, ki se i* nahajal v omleti, kžtero je pojedla gospa, čeravno ji je služkinja povedala, da ie v (te* tično mleko padla škatljiea vžigalic. Ta)M je bilo mnenje o vzroku njene smrti, tuof gospa sama je umrla v tej veri. Ze sodna obdukcija pa ie pokazala, da je moralo priti v telo več strupa, kot se ga nahaja na dr* gah Ciril Metodovih vžigalic, in zdaj se Jš stvar razjasnila. Komaj nekaj dni po pu rajnice, je služkinja pravila gospodu, da se ji je v sanjali prikazala pokojna gospa, ter j| izročala v varstvo zapuščeno petrne* sečno dete, kot ji tudi naročala, da ostati vedno pri hiši, to je. da naj Jo mlad* vdovec g. Berden poroči. Že prej porojeite sumničenje je to čudno vedenje deklinino s* povečalo in pretkani stoplški orožnik Kuko* vec je izvršil na njenem domu na PlembeT' ku nad Stopičami kot tudi v njenem feovcW v stopiški šol) uspešno preiskavo. Našel )< dva zavitka »strupa za pogane«. Sprva i* ženska vse tajila, slednjič pa je priznala, da je dala v omlet noževo konico imenovan®!* strupa. Seveda ji niti tega ni verjeti. Orol ništvo jo je pripeljalo v zapore tuk. okr0! nega sodišča, koder nam bo nadaljna Pr®' iskava dokazala brezvestnost te satan*** duše. Dokaz njene surovosti je že to, da i' gnana od orožnikov skozi mesto. osW»»* tivno grizla štruco in zahtevala pdtl . I®*" novana Micka Golobič ima za 34 let baje *• čudno preteklost. Po govoricah ima dva d* zakonska otroka, kojih eden je kar nafl* preminul. Tudi ie baje nenadoma uum* neka gospa in kasneje še sinček, koder K ta grešnica služila. Zdaj bo morala napra** pokoro za vse. O zadevi bomo še točno r ročali. iz raznih krajev. — Umor v Krašnji In v Pirničah. iskava obeh umorov je, kakor zvemo, k** nila v drugo smer. Qlede umora v Kr**® smo poučeni, da je od časa zločina P® r« danes v tej preiskavi zaposlenih okoli k orožnikov, ki z velikim naporom iščejo Pta vega zločinca. Kakor znano, so zaprli *v0‘ čas nekega berača, na katerega ie letel do da je izvršil umor vdove Severjeve. Ft£ iskava pa je baje pokazala, da ta berač, že 20 let ni bil na Ježici in tam °kr0!;.,7, bo morilec. K temu je osumljenih po dobi) * nih informacijah blizu 100 oseb. ki bi u?® biti v zvezi s strašnim zločinom. Včeral r zaprli nekega berača, ki bo slednjič m0ta pravi. K umoru v Zg. Pirničah pa se J1*' poroča, da je osumljeni Kristan, proti k®1 remu se je zbral zelo obtežilen materijah ** povedal nekatere stvari, po katerih bi dalo sumiti, da ni izključeno, da je o®.. Zevnikove izvršil nekdo drugi. V ta " men je odšla včeraj na lice umora S0|L, komisija, ki naj bi ugotovila podrobnosti. JL tere bi govorile proti Kristanovi krivdi, k zultat obeh preiskav bomo priobčili, v * likor nam bo to dovoljeno v naslednjih 5 vilkah našega lista. ____________________ : V.hiši nekega Žida. Uradnik: --Sr sirnd, — morali bi mi zvišati mes**^ plačo. « Šef: — Izvolite sesti? Kako hočote Vam povišam plačo, ko je ne zaslužit*' U.: Ne zaslužim je? *L Šef: Ne, to Vam hočem takoj dok**% Zapomnite si predvsem sledeče: vsako** ima 365 oziroma 366 dni, ako je prestOP ni morda res? U.: Da, gospod. šef: Koliko ur delate dnevno? U.: Osem. ..mg Šef: Zelo dobro. Osem ur je dneva 24 ur, ki jih šteje dan. U.: Tako je. _ . Šef: Iz tega torej logično sledi, .gj late v letu 366 dni samo tretji del ®*‘ dni. U.: Res je. je]j, Šef: Odbijte od teh 122 dni 52 ®^ ki jih ima eno leto, ostane Vam ?u. te. Ako odbijete od tega še 52 sobot, ob rih se pri nas ne dela, ker je, kak°f’ jpj, znano, sobota naša nedelja, ostane se * Odbijte od tega še 14 dni dopusta, k* ga dovolim, ostanejo samo še 4 jgt tere prebijete v uradu skozi vse le*0' pa Vam plačam za 366 dnj. Dozdeva ^ torej, da ne morete zahtevati P°v plače. E!!? Iz strankarskega življenj SrezkI odbor NRS v Novem ustanovil v nedeljo 25. t. m. novo k* ttpilo organizacijo NRS v Gor. Straži-je mnogo trdnih kmetov, ki raZW obračajo SLS hrbet. ~ Drobna brzoi&vfl* poročila. Pretep na zagrebški univ®***" ^ jo. Zagreb, 26. maja. (Z) ,v2®borov*°£ dopoldne je bilo na vseučilišču *r j je akademske omladlne, na katerem ralo izreči dosedanjemu predsedlU*?aUpam stojnemu demokratu Mirkoviču* ^ y za* ali nezaupanje. Zborovanje P» SY eni četku razcepilo tako, da-so ", imiell svoje zborovanje samostojm to radikali, ki so dosedanjemu Pr vejtib Izrekli zaupnico. Na drugi pa so imele zborovanje °stTt,wO®i.uri skupine, ki so s 380 proti 5 **•? (to Min,!* so vale za Mirkoviča nezaupnic®-ki je na vseučilišče udrte skupin® kov. Pri tej priliki ie prišlo 0 je trajal nad tri ure. Tisti, kij^m siopju, SO metali na one, ki *nd lU“T re-stole, oglasne deske In dru!0, fudl bgo so metali v poslopje kameni®-1® jj. volverski strel Je padel. Več ®* la ranjenih. Policija ie interveniraj* »s‘je rala tri nedljate. Bitka se £ ko Je Interveniraj vsaučfllžki Ak*^22i? Pozval mladino, naj se rari«®: je ***■" senat je skUcai sejo, n>k*,eT razpravljati o teh dogodkih- Zločin četašev v W V Atene, 26. maja- Jn,* Aukur jt. JI nem tracljsitein sek< K*1" pon*°ri®^od* predprošlo noč od čerašeVvj moških to 4 ženske osebe, m . delek zasleduje eločlnce. . er*®^ Aretacija beadjdnega f>°U*®v , N®** vliH policijski “radnlk. «■ *** Gospodarstvo. ObfnJ ibsr geografske . i^orze. V soboto, cLie 24. maja se ie vršM v ®W>Siadu 24. redni občni zbor beograjske ®°rz«. Občnemu zboru sta prisostvovala drugimi tudi finančni minister g. dr. °iadfaovič in pa generaini inšpektor in r*Vnatelj državnih dolgov g. Jakovljevič. V svojem poročilu konstatira uprava rze> da je naše gospodarstvo na potu gospodarskega ozdravljenja in fi-taf#e konsolidacije. Protiinflacijska po-■** Narodne banke, v največji meri pa j®°st valutne politike, sta pripomogli do .'•““izacije dinarja. Porast našega izvoza ■* dinar ne samo stabiliziral, temveč tudi ^ "•Enil, tako da je dinar n. pr. v New-Yorku Vrednosti porastel, ko so valute gospodar. 0 ®očneiših držav od naše za njihove f**mere oslabile. Vendar smatra uprava beograjske bor-da vse to ie vseeno ni izhod iz krize. 1 aia Produkcija še ni dovoli velika; ravno- 0 tudi štednja ne. Viseči dolg v ino-m«vti se odplačuje prepočasi, radi če-bo dolgo potrebno aktivno sodelova- * Narodne banke v dev/zni trgovini in pa aianje gotovih odredb za to trgovino, da “nemogoči nedovoljena špekulacija. 2 ^"Pni promet leta 1923 je znašal ^Hionov dinarjev In sicer: za 26 'ionov dinarjev valut, za 2.597.8 milijonov Za 32-2 milijonov državnih papirjev, lilo n®^ona bančnih delnic in za 1.1 mi- *** dinarjev delnic industrijskih podjetij. n Primeri s prometom leta 1922 je Promet na borzi leta 1923 za 1.432.1 Trs 'JŠ dinarjev, kar znači preko 100%. 1^ z državnimi papirji je dosegla le i ^et0 322 milijona, predlanskem pa ^bilijona dinarjev. V letu 1923 je tudi y tajska borza prvič presegla zagrebško «_ ®viznem prometu (za 24.4 milijona di-oarjev), Lansko leto se je na beograjski borzi ^eč trgovalo z vojno odškodnino (trgo- vina bra) 2 njo je pričela na borzi 10. septem-ln ie dosegla 104 milijone dinarjev. 0 vrednosti pride na prvo mesto 7%-no ' 1 o <15-2 milijona dinarjev). zmed delnic denarnih zavodov zazna-P\ Vrednosti najžlvahnejšo trgovino )ev?C ar(x*ne banke (2.6 milijona dinar-’ po količini pa Gradjanska banka • 63 kosov). Izmed delnic industrijskih . ®r«gih podjetij pridejo na prvo mesto po ®Mčini srečke Rdečega križa (6.220 kosov), j VTednosti pa delnice Brodarskega dru-Va (826.735 dinarjev za 1.427 kosov). , Pri volitvah je bila sprejeta v celoti r^ldatna lista, kakor jo je predlagala Jrava. Na mesto onega umrlega in enega topivšega člana sta bila Izvoljena trgo- * Mihajlo Diurič in pa ravnatelj Jadran-**>ravZ0r° istočasno, kakor v Avstriji, bo Parlament v Madžarski ^ * nnv« tarifo nove carinske tarife. Obe vladni »Oaj^81 imata precej sličnosti; popolnoma Pa sta si v tem, da bosta pomenili v It v** uzakonjenju za vse nepremožne slo-nUjn udarec, ker bodo radi njiju cene ° °iočno porasle. VSrtr^Slca carinska tarifa' je nekak f>0(j ,ro‘Ws med veleindustrijo in agrarcl. ‘°io° tvid! z madžarsko vladno pred- J{|. carinske tarife, samo da tu za- v , Veleaerarcev ni tako izrazita, kakor Brod riii’ de,oraa tud* že radi iega’ ker **06iUClra Madžarska velik de* živil sama__ p je Avstrija navezana na uvoz. ^ °sebno močno zaščito predvideva rtu-. ar*ki osnutek nove carinske tarife za loj. arsico industrijo. Ce bo ta vladna pred. lojt Sprejeta v tej obliki, kakor je pred-0a’ Potem bo inozemski industriji kon-i0{ b°i v Madžarski takorekoč nemo-tfj’ v kolikor ji ne bodo položaj olajšale tildi p°2°dbe, za katerih podlago je carinska tarifa zamišljena. .. M^arska vlada se je namreč pode^3 na stališče, da bo zanjo najugod-za trgovinska pogajanja s ivtl [tleznimi državami, če bo imela carin-■ 0 tarifo - “ - z zelo visokimi uvoznimi postav- • v tem slučaju JI bo po njenem rnne-™°g0^e> doseči zase i2datne koncesije, W t0 a'i ono postavko, na čije zni- ^ bila Interesirana druga pogodbe- «!oji^cer pa navaia motivno poročilo, da sVo.e\sa Evropa na stališču izdatne zaščite tu do 16. veka. Sicer nimamo o tem do danes ničesar pismenega. Vzrok tiči v tern, da bi se moralo to predočiti v besedi in pisavi. Vsekakor se nis< tega načina posluževali vsi narodi. To ne vtlja predvsem /a Rimljane. Rimljan: niso uporabljali za števila abecede, kakor Grki. Njihova števila, ki se še danes uporabljajo, odgovarjajo legi prstov. Števila I, II, III so bila podana brez vsake težkoče; V izhaja iz kota med palcem in kazalcem X iz prekrižanih paicev, L (50) je stegnjei kazalec in palec, C (10U) je lahko zakrivile« na roka. Prsti so bili torej prvi računritf stroli človeštva. Mefteori in njihova USOdc3a Danes pač nikomur več ne pade na um, da ne bi verjel, da padajo na zemljo resnično metalna -telesa, ki niso našega zemeljskega izvora in vendar Je to hilg še nedavno drugače. Meteorl so bili znani ljudem že davno. 2e stari narodi so po božie častili kamne, ki sq padli z neba ln znano je. ds imajo šo danes v Meki kamen, meteor, k! ga muslimani visoko cenijo. V osemnajstem stoletju, ko so hoteli biti nekateri liudje mo-drejši kakor vsa realnost in so zavračali kot neresnično vse, kar se ni ujemalo z njihovimi prosto skonstruiranimi teorijami, so spravil! na Indeks tudi meteorje in lih proglasili za, fantazijo in praznoverje. Ti domišljavi učenjaki so šli celo tako ■la!- i c’:t mi metali dragocene • sSn-:* me. teorjev, ki so se nahajali v muzejih in drugih zbirkah ven, češ, da se mora enkrat za vselej obračunati s tem praznoverjem. Z neba ne more pasti ničesar, so trdil!, zato so tudi trditve, da so ti kamni kozmičnega izvora, prazna izmišljotina. Dne 26. maja 1756 sta padla pri Hra-šini na Hrvatskem na zemljo dva meteorja. Očividci so slučaj dovoli odločno potrdili kljub temu pa se nahaja v zagrebški nadškofijski kroniki o tem sledeča opomba: »Da sta ta dva kosa železa res padla z neba, verujejo pač lahko samo nevedneži; za izobražene ljudi sedanje dobe bi bila sramota, če bi to sploh skušal! verjeti.* Nič drugače ni bilo v Franciji 1. 1790. Dne 24. julija ob 21. uri je nadel tam velik meteor. Padec je videlo preko 300 ljudi ki so s podpisi in*pri-sego potrdili, da je ta materija res priletela iz vsemlrja na našo zemljo. Isto ie potrdil mestni svet v Juilani v Gascogni, vendar piše takratni pariški list »Journal des ocien-ces utiles« o tem sledeče: »Kako žalostno je, da se da Je dandanes cel mestn! svet nrs-samarlti od praznoverja in sestavi protokol o stvari, o kateri mora vsakdo vedeti, da je docela izmišljena.« Pričetek 19. stoletja Je s to »učenjaško« trmoglavostjo temeljito obračunal in od ta« krat se ie pričela meteorjem posvečati vsa pažnja. Danes se pošiljajo na mesta, kjer pade kak meteor ali se vsaj zdi, da Je padel, cele znanstvene ekspedicije. Cesto se dogodi, da se najdejo ostanki meteorjev prav kmalu po padcu, ko so zunaj še razbeljeni, dočim so v sredini mrzli kakor led. Velikost znanih meteorjev, ki so dosegli našo zemljo, je zelo različna. Imamo prav majhne mase, k| tehtajo komaj par kilogramov, Imamo pa tudi takega orjaka kakor je 90.000 kg težak meteor, katerega Je 1, 1897 pripeljal Pearjr iz Mellevilskega zaliva v Newyork. Naročajte NARODNI DNEVNIK* Izpred sodišča. NAMESTO »PUNCO« ZA 50 DINARJEV, JE DOBIL BATINE. Stoprocentni invalid Peter BnRč je povabil trgovskega potnika Štefana Juga na »obed« h Chamu. Ko sta se pokrepčala z jedjo in pijačo, je dal invalid Jugu stodi-narski bankovec, da poravna račun. Račun je znašal 50 Din, ki jih je Jug tudi pošteno odštel. Ni pa vrnil invalidu ostalih 50 Din. Radi teh 50 Din je nastal pozneje med njima prepir, ki je končal s tem, da je naložil Jug invalidu s palico nekaj batin po hrbtu. Obdolženec slika stvar tako-le: »Ko sem plačal račun pri Chamu, sem hotel Brčiču vrniti ostalih 50 Din. Ta pa lih ni hote? sprejeti, temveč je dejal, naj mu »preskrbim za ta denar punco«. — Sicer občujem navadno samo V boljši družbi, a ker kljub temu vem, kje je mogoče dobiti v Ljubljani kako prostitutko, sem peljal Invalida v gostilno za Ljubljanico. Res je prišla kmalu neka prostitutka tja. Dal sem ji 50 Din. ter jo pozval, naj gre zato invalidu družbo delati. (Kar »naravnost« vendar nisem mogel govoriti!) »Punca« je vzela denar, toda reka je, da mora nekam iti, da pa se kmalu vrne. Ker se ni vrnila, je postal invalid siten in udaril me je s palico. zato sem ga udaril tudi jaz. StvaT je bila, kakor sem povedal. Gospod ■ sodnik! Vendar ne boste mislili, da sem hotel invalida ogoljufati za tako malenkost. Bi se pač ne izp:ačalo.« Sodnik: »Kje se nahaja sedaj ona .punca’?« Obdolženec: »Ne vem. Poznam jo samo na videz. Mislim, da je sedaj v Begunjah.« Sodba: Jug se oprosti. (Sodnik, pripomni: sicer je vaš zagovor precej neverjeten, a dokazov vendar ni za krivdo.) »KRI NI VODA!« Janez Alič, ki se nahaja že 20 let v Ameriki, poseduje v okolici Vrbljenja gozd. Iz tega gozda so pa kradli hjegova svakinja Marija Alič ter njen 16-letni sin Alojzij in France Gradišar drva. Za to sede vsi trije na zatožni klopi. Marija Alič se zagovarja, da ji je dovolil njen svak Janez Alič, da sme jemati drva iz njegovega gozda, v kolikor se ne godi škcda. Sklicuje se tozadevno na neko pismo, ki ga ji je poslal iz Amerike, pisma pa predložiti ne more, ker ga je izgubila. Oskrbnik Janeza Aliča je že enkrat ovadil Marijo Alič radi kraje drva, vendar je bila oproščena. Postala je vsled oprostitve tako podjetna, da je začela izvažati drva kar na debelo. Pri današnji razpravi se je, kakor omenjeno, izgovarjala na svakovo pismeno dovoljenje, katerega pa ne mare izkazati. Obsojena je bila radi prestopka deležnosti tatvine na 3 dni zapora, njen sin na isto kazen, France Gradišar pa na 24 ur. Ko je Marijo Aličevo sodnik med razpravo opozoril na nemoralnost njenega dejanja, ki je šlo v škodo njenega sorodnika, je na kratko odgovorila: »Kri ni voda«. RESTAVRATER V EKVIPAŽI PRETRGA POGREBNI SPREVOD. M. D., železniški restavrater, se je peljal v strumnem galopu po cesti iz Ljubljane v Šmartno. Blizu sv. Križa dohiti pogreb, in sprevod. Stražnik ga ustavi zaradi prehitre vožnje, češ. da je bila telesna varnost pogrebcev zaradi neprevidne vožnje ogrožena. Vname se oster prepir med stražnikom in restavTaterjem. — Restavrater se čuti užaljenega na svoji časti in se pritoži pri policijskem ravnateljstvu. Ce je dosegel kak drug uspeh, kakor to, da sedi danes pri okr. sodišču na zatožni klopi, ni znano. Zagovarja se s tem, da je dal hlapcu — vozniku povelje, naj vozi počasi, ko sta dohitela pogrebni sprevod. Pravi: »Iz pijetete do mrtveca sem mu dal naročilo, naj vozi počasi, naj vozi v lahnem trabu; telesna varnost kake osebe ni bila nikakor ogrožena, dasi je stegnil slučajno tam stoječi stražnik roke in je tako kričal, da so se moji otroci, ki so se peljali z menoj, bali. Njegov nastop je bil tako surov, da sem se pri policijskem ravnatelju dr. Guštinu pritožil.« Priča, nadstražnik Jože Jazbec izpove: G. D. sem ovadil zaradi prestopka cestno-policijskega reda. »Jest konštatiram kot ka-valerist, da je biu tam najbol navaren punkt, kjer je g. D. pogrebni sprevod dohitel. — Obdolženec je, preden sem ga vstavil, vozil v naglem trabu in je bila po mojem mnenju telesna varnost udeležencev pogreba ogrožena. ker je obdolženec pogrebni sprevod dohitel in prodrl. Natančno sem videl položaj: Vstavil sem ravno radi prej omenjenega dejanskega stanu, oziroma, ker je bila podana nevarnost. Prav težko sem vstavil konje, ker so bili v naglem diru. Obdolženec: »Ni res.« Priča: »Ali ste mogoče Vi službo delali?« Obdolženec: »Ne, jaz ne, — ker niseif stražnik.« Kot priča zaslišan hlapec restavratorji D. izjavi, da je vozil v navadnem trabu, je hotel prehiteti sprevod. Priča Nikolaj X., inžener-bančni uradnik izpove kakor Jazbec, z dostavkom, o je restavrater prenaglo vozil, ko je not dohiteti sprevod in je bila podana nev»‘ nost za »telesno varnost« pogrebcev. Pred sodbo se dvigne obdolženec pravi, da je stražnik Jazbec nanj jezen. Sodba: D. se obsodi na 100 dinarf^ globe, v slučaju neiztirljivosti na 24 ur **' pora. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika* Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija^ 22 EMRtt MOUSE IM SIN 0PSCE. Najbolj ga je zmedlo obnašanje belih tujcev. Z nagubanim čelom je razmišljal o marsičem. Bil je zadovoljen, da je opustil svoj prvotni namen: iti tem belim možem nasprot in jih pozdraviti kot svoje brate. Očividno niso bili drugačni, od črncev, nič boljših običajev od opic in nič manj kruti od levinje Sabor. Trenutek so ostali zrli na malega grdega mo-fica in na orjaka, ležečega na bregu. Potem se je eden od njih zasmejal in potrepljal malega po rami. Po vsej priliki brez sovražnega namena. Takoj nato so odrinili čoln v vodo; vsi so poskakali vanj in veslali k veliki ladji, kjer je videl Tarzan druge osebe na krovu. Ko so splezali na ladjo, se je Tarzan spustil z drevesa na tla in se plazil k svoji koči, tako da je bila zmirom med njim in med ladjo. Odprl je vrata in našel v notranjščini vse razmetano. Njegove knjige in svinčniki so ležali na tleh, orožje, ščiti in druge stvari raztresene po vseh kotih. Velik strah ga je prevzel nad tem razdejanjem in njegovo ogorelo lice je zalila živahna rdečica. Hitel je k omari in preiskal predal, kjer je imel skrito skrinjico in kjer so bile shranjene njemu najdražje stvari. Potolažil se je, ko je našel vse na svojem mestu. Podoba mladega moža in črna knjižica — oboje cedotaknjeno. Toda kaj je bilo to? Njegovo pazljivo uho je prestreglo slaboten toda nenavaden šum. • ■m, i. •, •, •: i •. i »i *, i i. • i r i i fiVi’» r «- c&p Gumi za cepljenje tri “ Peronospora cevi, Jamženo novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Planil je k oknu in pogledal proti pristanišču. Videl je, kako so spuščali z velike ladje še en čoln k onemu na vodi. Obenem so razni ljudje splezali iz velike ladje v čolne. Trenutek pozneje so naložili še kopo blazin in zavojev v čolne, ki so nato odrinili od ladje. Tarzan je zgrabil kos papirja in s svinčnikom napisal par vrst močnih črk. Ta listič je pritrdil s trsko na vrata. Potem ]e vzel svojo skrinjico, puščico in toliko lokov in kopij, kolikor Je mogel nesti, planil skozi vrata in izginil v gozd. Ko sta oba čolna pristala, se je izkrcala čudna družba. V celoti dvajset duš, če velja to ime za petnajst surovih, grdih mornarjev. Ostali člani družbe so bili zelo različni. Eden od njih je bil postaren mož z belimi lasmi in velikimi roženimi očali. Njegov hrbet je bil že malce upognjen. Oblečen je bil v slabo narejeno, toda čisto salonsko suknjo, ki je tako malo spadala v afrikansko džunglo, kakor lesketajoči se cilinder. Drugi član družbe je bil vitek, mlad mož v belih hlačah; za njim je prihajal drug postaren mož visokega čela in glasnega izzivajočega obnašanja. Potem je sledila orjaška zamorka, ki je tičala v tako šareni obleki kakor Saloma. Z očmi je najprej v vidnem strahu premerila džunglo in potem preklinjajočo gručo mornarjev, ki so nosili zaboje in bale iz čolnov. Zadnji član družbe je bila deklica približno devetnajstih let. Mlad mož, ki je stal pri čolnu, jo je dvignil na suho in ona se mu je zahvalila s prijaznim smehljajem; vendar nista spregovorila besedice. Molče je šla družba h koči. Neglede ha njihov namen je bilo jasno, da so se odločili za nek gotov načrt, predno so zapustili ladjo in tako so se bližali koči: najprej mornarji s prtljago in zaboji in potem onih pet ljudi. Možje so postavili svoje tovore na tla; tedaj je nekdo opazil listič, ki ga je Tarzan pritrdil na vrata. »Ho, tovariši!« je zaklical. »Kaj je to? Tega lista pred eno uro še ni bilo tu!« v- i Važno za trpne. Tovarniška zalo ga: Zdravko Krajnc - Celje. Mednarodno-trgovinski, posredniški in informacijski BIRO-„UNIJA“ Beograd, KolarCeva 4 se bavi z vsemi trgovskimi, posredniškimi in informacijskimi posli in sprejme zastopstva trgovskih firm Ravnokar je izšel I. del slovitega zgodovinskega romana Poslednji dnevi "ovot Pompejev od E. L. Buiwer, kot 24. zvezek Splošne knjižnice ter stane broširano Din 30*— s poštnino Din 120 več. II. del izide v najkrajšem času! -—. Naročila sprejema ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, MARIJIN TRG 8. Ponujamo in promptno dobavljamo: 20 vagonov 7 lig tračnic s spojhami 30 vagonov 9*5 hg tračnic s sponam; IS vagonov IZ lig tračnic s spoprcl Hhcijonarsko društvo za saobrač. i željezn. potrebe, Zagreb, OraMta ZS aitt: Zagreb-Černoim Telefon 3-81 — Bri. adr.: „AFBB" Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke^ „Goliath" in lažie vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in nafbolje pri tvrdki A. Vicel, Maribor, (Slavni trg It S lil najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki Lud. Černe, trgovina ur In zlatnine Wolfova Ljubljana, ova ulica Drugi so se gnetli krog njega in nategovali vratove; ker pa večina od njih ni znala brati ali pa vsaj zelo slabo, se je končno eden obrnil k staremu gospodu v salonski suknji in mu dejal: »Gospod profesor, pridite sem in preberite ta lepi listič!« Poklicani se je počasi približal in sledila mu je ostala družba. Naravnal si je očala, nekaj časa opazoval listič, se obrnil in šel naprej, mrmrajoč pred se: »čudno! Zelo čudno!« »He«, mu je očital možak, ki ga je poklical, »kaj mislite, da smo vas zato poklicali, da boste prebrali sami zase? Pridite in preberite ga še enkrat na glas!« Stari gospod se je vrnil in dejal: »Seveda, dragi, oprostite prosim! Toda čudno zares, prav čudno!« Ogledal je listič še enkrat, ga prebral in bi šel gotovo zopet naprej, če bi ga mornar ne prijel za ovratnik in mu zavpil v uho: »Berite na glas, vi stari idiot!« »Seveda, seveda,« je odvrnil profesor ponižno, si še enkrat popravil očala in bral na glas: »To je Tarzanova hiša, ki je ubil marsikatero divjo zver in marsikaterega črnca. Pustite stvari, ki so Tarzanove, v miru. Tarzan je na straži. Opica - Tarzan. »Za vraga, kdo pa je Tarzan?« je vprašal mož, ki je prvi opazil list. »Očividno govori angleško,« je dejal mladi mož. »Toda kaj pomeni to — opica - Tarzan?« je vprašala mlada deklica. >Ne vem, miss Porter,« je odgovoril mladi mož. »Morda smo odkrili kakšno opico, ki je pobegnila iz londonskega zoološkega vrta, in prinesla svojo evropsko vzgojo nazaj v džunglo. Kaj mislite, gospoc profesor Porter?« se je obrnil k staremu gospodu. Profesor Arhimed P. Porter si je zopet na' ravnal svoja očala. _ . - X, »Da, da, zares; zares zelo čudno,« ie profesor. »Drugega nimam pripomniti k temu cii ■ nemu slučaju.« In znova je nameril proti _džun£ »Toda papa,« je vzkliknila mlada deklica, * se sploh še nisi izrazil o tem .slučaju’.« __ ■ ...........' netočnih in dragiJJ Ne kupujte voznih redoi i Prihodnji mesec Izide po vsej Sloveniji naj* bol) razširjen In priljubil«0 VOZNI RED vseh železniških, poštnih avtomobllnih prog v SIoveflM s kurzno karto. Sestavljen po najnovejšlh podatkih Gena samo ^ Din. Preprodajalci popust kot pri zadnji Naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna LJUBLJANA Wo!fova ulica St* MALI OGLASI itav. S. Cena oglasom do 20»>ased Din 5-—; vsaka nadalina beseda 25 para z daviilno vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Sir la. Trapist Prodam boljšo, pet vrstno tvrdke Lubas prodam. Glas je visok in močan in je trpežna. Pot v Kožno dolino 34 pri Štefanu. -...JO prodam ali jo dam v najem proti kavciji. Dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celle. (Zirkular) z medenimi ležišči, malo rabljena se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel, Sav. dolina. . Dvoje koles moško in damsko so radi preselitve proda. Kje, pove uprava tista. Malaia s kletjo Jn vrtom se proda v Mostah pri Ljubljani za ceno Din 70 000'— Naslov pri upravi lista. Jas tal der IttT od Strindberga in razne prirodoslovne publikacije se dobijo za niško ceno v Zvezni knjigarni. Ljubljana, Marijin trg 8. ikJloiai' mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, letniki 1607, 1908, 1809, 1910, 1911, 1912, 1913, 1915 in 1917, okusno vezani v polpUtno i se dobijo v Zvezni knjigam], Ljubljana, Marijin trg 8. Cena Din 110 za 1 letnik. od 5 kg naprej razpošilja v vsaki množini k Din 28"— kg franko omot. Mišo Vujič, Daruvar. Službe Amateifoioirafl. Amaterfotografi dobe lep postranski zaslužek. Ponudbe na upravo pod „Umetni zavod“. event. trg. sotruduik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, iš£e primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro ,.Agilen “. Mita i navdušen turist išče znanja z mlado, življenja polno gospodično, ki hrepeni po planinah. V slučaju sporazuma bi pohitela skupaj na izlete. Ponudbe na upravo lista pod šifro „Lju-bitelj planin" — _ * 27 let star, prikupljive zunanjosti, z nekaj premoženjem išče značajno deklico ali vdovo v svrho poznejše ženitve. Ponudbe pod šifro „Ženitev“ na upravo lista. s posebnim vhodom v 5 g0-mesta se odda solidnenj ^ spodu. Naslov v upj^vi- Stanovanja Ho ali zastopnika z dobro provizijo iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekciio. Ponudbe na trgovačko poduz»:e K. Mahorčlč, Zagreb, Petrova ulica 85. 90. verziranega, neoženjenega išče denarni zavod na deželi. Naslov pove uprava lista. Trgovski vajenec se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu. Učna doba 3 leta, hrana in stanovanje v hiši. s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta išče gospodična. Ponudbe pod šifro ..Mesečna soba“ na upravo lista.__________________ 1 kuhinje in dveh sob išče mlad zakonski par brez otrok. Najemnino plača dobro. Ponudbe pod „V mestu" na upravo lista. ijel Mizarski pomočnik, oženjen brez otrok, soliden in priden v svoji obrti, išče stanovanje z eno sobo in kuhinjo v Ljubljani ali bližini mesta. Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventualne popravke (mizarske stroke) vse sam popravil. Cenj. ponudbe prosim pod „Ivan“ Ižanska cesta 28. Ljubljana. išče malo sobico ali „<>4 mestu. Odgovori pis*0? yst* šifro „Mima“ na upr** ali ustmeno istotam. (Kupicg) lokom t oglje laMop„. kupuje stalno družb* bonar!a“ v Kočevju- « dPevP* isto vedno po n*Jvl. ^ cenah. Imenovana dr me*nib proti proviziji tudi v ^huKO41'®* produkcijskih krajih n.|cup°' oglja stalne zane»Ijlva po0uit>* valce In zastopnik®-. on*ri* < na naslov: Družba ,.Car Kočevje m*. dobro ohranjeno, kup Ponudbo s ceno » Jakob Mandeljc, krol ster, Bohinjska Bela , tM mor se odda. Vod£V£_s^'''"'^ iSTfinOin 3b.uuu posojila pr°tl vis1°šie trgovec * na prvo mes,0 nodj«tja. P° svrho razširil® PD0 posojilo’ nudbe pod »=‘B na upravo — % . - «_ Oglasi v ..Narodnem Dnevniku" Imajo velik uspe"1