^ vsak dan rasen sobot» mM in praznikov, Uiued daily except ^ Sundays and Hohdojrs. PROSVETA .yeah xxznr. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 1857 South Lowndale Ave. Offtoe of Publicotion: 1MÎ South Lawndale Ave. Telephone, Rockwall 4804 Cona lista jo $6.00 Batarad m at Chicago. asatur January IS. isa. at Um port-uttU» u» Act of Coiygr— of March S. 1STS. CHICAGO. ILL.. POHDEUEK, 30. MARCA (MARCH 30). litt Subscription $6.00 Yearly 8TÇV.-NUMBER IS Acceptance for aaüing at special rate postage provided for in section 1103, Act of Oct S, 1917, authorised on June 4. 191«. ingleži razbili oporišče emških podmornic v Franciji Pomoli in,druge militaristične naprave raz dejane v napadu. Kitajske čete zdrobile ja ponsko vojaško posadko pri Toungooju. Ja ponski letalski napad na trdnjavo Corregidor odbit. General MacArthur naznanil ustanovitev skupnega vojaškega štaba. Sovjetske čete se izkrcale v ozadju nemške bojne črte v bližini Murmanska I London. 29. marca.—Enote živa na široki podlagi proti Ja-Lne mornarice in letala so iz-iile uspešen napad na St. Na-lire, francosko luko ob Atlan-¡tu in gnezdo nemških pod-urnic. Uradno poročila pra-da je bil star ameriški ru ¡tc Campbeltown, naložen z borni in drugim razstreli-i, pognan skozi glavni vhod luko in je pri trčenju ob po-ile eksplodiral in jih razdejal, igleške čete so se potem iz-tale in začele uničevati mili-iristicne naprave. Istočasno so ijna letala metala bombe. Poročilo dostavlja, da so An-:i razdejali trinajst nemških Imornic v napadu na nacij-bazo. To je bil najbolj uspe-in drzen napad od začetka »jne.- Junaštvo angleških letal-in pomorščakov je bilo po-Tio demonstrirano. Washington, D. C.. 29. marca. -Nov napad na pozicije ame-:ega in filipinskega vojaštva Bataanskem polotoku je bil Ibit. poroča vojni department. ipniške baterije na otoku Cor-fidorju so bombardirale in učile več japonskih čolnov z Port Moreoby. Nova Gvinejo. 28. marca.-^J a p o n c i skušajo ustanoviti letalsko bazo 27 milj proč od obrežja, kar bi jim omogočilo masne letalske napade na mesta v severni Avstraliji. Port Moresby je bil včeraj ponovno bombardiran iz zraka. Napada se je udeležilo dvajset japonskih bombnikov in trajal je dve uri. Ta je bil že »Šestnajsti napad na to luko v zadnjih treh tednih. Proti Japoncem so se dvignila ijaškimi četami, ki so sa^kuJv 2rtk ava*™1®*« in ameriška ie iiicrrviti nri p.„*„«„«„ i letala in v spopadu, ki je sledil, le izkrcati pri Pantuganu. Ameriške in filipinske čete so vršile več uspešnih napadov pozicije sovražnika na oto-Mindanao in mu prizadjale ke izgube. Nsw Delhi, Indija. 28. marca. •Kitajske čete, koncentrirane v hodnem sektorju zavezniške >jne črte v Burmi, so likvidira-japonsko oboroženo silo, kara je zasedla vojaško letališče i Toungooju, in po prihodu vojaških oddelkov so za-ofenzivo proti sovražniku 1 treh straneh tega mesta. Sr-U* bitko so v teku v predmest-1 žf tri dni. Kitajske čete so k prej odrezane od zavdzni-» oborožene sile in upanje je, * bodo izmotale iz pasti. Britfko poveljstvo je priznalo, » J« situacija na burmski fron-«ntična. Japonci prodirajo na-r*J proti Promu, kjer je boga-► oljno polje. Burmski petoko-pomagajo Japoncem pri »racijah proti britskim in ki-Mini četam. Tokio. 28. marca.—Enote ja-bojne mornarice so do-w v Rangoon, poročs ursdns anikarski «c» Japonci odstranili mine,* J» v, položili Angleži, ds zs-dostope do glsvnegs Pjikoga mesta. Washington. D. C„ 28. msrca. •Umkovjto streljanji amerl-™ filipinskih topniških ba-na Corregldom je prepodili« Jamskih bojnih letal, ki P novno metala bombe na to Fl"' Krogle so razbile naj-wr "M-m sovražnih leUl. £**tal Jonathan M. Wain-r. ' nasledil generala rjrthurja kot poveljnik ame-n f«'«P>nskih čet. je infor-E • t'«rtment, da je bomb padla v H* * **Uy- 'W«inwright je «tk.- r V "1,1 drPartmsnt, da so ' *' pnem ponehale. Avstralije. 28 mar-UP"' •« '' "'riško-o vstrolski | 'ab je bil ustanov-■v'dstvom generala • Arthurja, vrhovne-■ ka /jvezniške oboro-ju /apadnem Pa-1 lene sile v južno-rapadmmi Pacifiku, se glesi or a/i no naznanilo Quezon Je s člani svoje vlade zapustil Mo- ško trdnjavo na Hredozemokem morju, In rrnirda tudi za sunek proti HuiJI, Iraku, Palaetini In Suašlu-iiiu ekopu. Vojaški vešča ki menijo, da a« bo ofenziva pričela v prvem ali drugem ta- tovo rne, v kateri izdelujejo nllo, preden oo Japonci okupira-j bombnike. Doolej je bil Lind- |j ,o mesto. Tokij.ko radiopo- dnu P*h«*nJeg« bergh upnslen v raziskovalm m «t«ja je zadnji teden naznanila, Drugo veet se glasi, da so na- oddelku vojnega depertmenU v d* je bil Quexon umorjen, dni- cijl zgradili 24 novih vojaških le- Waohingtonu. (tvojo novo slu* go poročilo po Xt Je glasilo, do bo bo nastopil prihodnji teden je ¿bolel in umrl. tališč v Bolgariji v bližini turške msšsM " PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO M LASTilIHA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Organ of and published br Slovene National Benefit Society Naročnina ta Zdruiene države (laven C hi capo) la na telo, 93.00 sa pol late. II 30 aa ¿etrt letaj aa Chteago In 97J0 sa cele telo. 13.71 aa pol lotei aa Ineaematoo 9940. Subacrlpiion ratas: for tho United Stelea (excepi Chicago) Cenada M JO per year, Chicago and Cicero 91M pee year, counirles 31.00 per year. ' Cone oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ln člankov se no vsačajo. Rokopisi literarno vsebino (¿rttee. peveeii. drama, pesmi Ud.) se vrnejo polUJatelJu le v slučaju, la Jo prilolU peitnlao. Advertís Ing ratea on agreemeni—Manuscrlpts of oommiiniratlons and unsollcit^d ar lic le» arlll noi bo reiuraed. Othev manuacripta. such as stortea. pteys. poems. etc.. wUl be rehiroed to sendor oaly when accompanted by salf-addreaeed and stampod envelope. Naslov na vse. kar Ima stik s listom: PROSVETA 2157.SI So. Lawndale Ave.. Chicago. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (March 31. 1942). poleg vslega lmana ns naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vem list ne ustsvL Vojna in delavci Ameriiki bur bone i, sovražniki organiziranega delavstva, kriče, da federalni delavski zakoni ovirajo bojno produkcijo. Ti zakoni -r unijska in zaprta delavnica, Itirideseturnik v tednu, vilja plača za čezurno delo itd. — bi morali biti suspendirani za časa vojne, se derejo burbonci. Po njihovem mnenju bi moral biti vsakdo, ki danes zahteva unijako delavnico ali več plače, obtožen veleizdajstva — in tudi oni, ki očitajo kapitsliatom velike dobičke od vojnih kontraktov, bi morali biti razglašeni za veiezdajalce in vtaknjeni za omrežje. Pred nekaj dnevi je prišel v New York Walter Nash, poslanik Nove Zelandije v Združenih državah. Nova Zelandija, velik otok zapadno od Avstralije, spada v Veliko Britanijo in ima domini-jonsko formo vlade, kakor Kanada.' Nova Zelandija ima že več let delavsko vlado in tamkajlnje privatne industrije so strogo regulirane v prid delavcem in farmarjem; delavsko in socialno za-konodajstvo v Novi Zelandiji je veliko bolj radikalnejie kot je v Združenih državah izza novega dila. Važno pa je to, da je Nova Zelandija v vojni že dve leti in pol, toliko časa kot Anglija in Novozelandčani se že dve leti tepejo v severni Afriki in pred poldrugim letoni so prelivali kri tudi na Grškem in na Kreti. Nova Zelandija je danes v hipni nevarnosti japonske invazije kot jc Avstralija, kar pomeni, da je Nova Zelandijo v veliko večji kn/i kot je na primer Amerika. Ali je Nova Zelandija v očigled tej krizi suspendirala svoje delavske in socialne zakone? Ne! •— ■ Ko je novozelandski poslanik Walter Naah dospel v New York, so ga obsuli poročevalci ncwyorikih listov z mnogimi vprašanji. Ker je bal tiste dni prispel ameriški general MacArthur v Avstralijo, je prvo vprašanje seveda bilo, kaj Novozelandčani mislijo o MacArthurju. Nash je pohvalil MacArthurjeve zasluge na Filipinih in izrekel veliko zaupanje vanj. Newyorčanom se je to do-padlo ln sledila ao nadaljnja vprašanja o vojni na Pacifiku. Končno se je neki reporter spomnil, da Nash predstavlja delavsko vlado in vprašal ga je, če je vlada Nove Zelandije že suspendirala zaprto delavnico za časa vojne. Nash je bil vesel tega vprašanja, ker je lahko pribil veliko laž, da delavski zakoni ovirajo produkcijo za vojno. "Ne," je rekel, "v Novi Zelandiji le niamo in ne bomo suspendirali zaprte delavnice, ker ni nobene potrebo za to. Da, v Novi Zelandiji imaino splošno in obvezno zaprto delavnico v vseh industrijah. Kdor hoče pri dobiti delo, mora najprvo stopiti v unijo. Mi smatramo, da ni pošteno za delavca, če ne bi prispeval nekaj malega organizaciji, katera mu je zagotovila dobre delovne pogoje in katera ga ščiti pred Izkoriščanjem po privatnih laatni-kih industrij. — Ne, zaprta delavnica ni nobena ovira za bojno produkcijo! Izkušnja nam pove, da jc naša današnja produkcija bojnih potrebščin veliko večja na delavca, kakor je kjer koli na svetu, izvzrmM morda v Združenih državah. Med našimi delavci in podjetniki ni danes nobenega spora in med delavci jc najboljše razpoloženje." Ko so veliki mwyorški dnevniki drugega dne poročali o razgovoru s poslanikom is Nove Zelandije, ao kratkomalo — zamolčali vse, kar jo rekel o zaprti delavnici in delavskih razmerah v Novi Zelandiji sploh; poročali so Ir o njegovi pohval! ameriškega generala MscArthurja. Taklna je (»oštenoat velikih newyorlkih dnevnikov, ki služijo v prvi vrsti amenikemu privatnemu kapitslizmu in potem šele ameriški republiki, kolikor to delajo! Nujna naloga teh dnevnikov — kakor vseh ostalih, zagrizenih kapitalističnih listov po Združenih državah — je. da zdaj delajo nujen vila, da ameriiki delavski zakoni ovirajo bojno produkcijo, da sta unijska in zaprta delavnica velika cokla za to produkcijo, da jc plača za čezurno delo "velcizdajatvo" itd. Tako umazani tisk deluje /a enotnost ameriške domače fronte t..ku, h«»te ¿alt nehote, ponuja propagandi doktorja Ciocbbclsa pri razbijanju notranjega miru v Združenih državah! — Prosveta IZ naselbin Smrt mladega člana Meadpw Lande. Pa. — Ker se Že dolgo ni nihče oglasil od nas v Prosveti, bom jaz nekoliko poročal Kar se dela tiče, je sedaj tako kot drugod po Ameriki Tudi od tukaj gre veliko fantov v armado, tako tudi člani našega društva. Prav nearečno smrt je storil Frank Ligjak ml., star 21 let, član bivše SSPZ in po združitvi član našega društva 259 SNPJ. On je bil član SSPZ 2,0 let. Dne 11. marca zvečer je splezal na električni drog in se ponesreči dotaknil električne žice, v kateri jg bilo 2300 woltov toka. Elektrika ga je tako sežgala, da ga ni bilo mogoče spoznati. Pokopali smo ga 14. marca na Narodnem pokopališču v Ca-nujisburgu ob veliki udeležbi članbv in drugih znancev. Tukaj zapušča očeta, mater, dva brata in dve sestri, katerim društvo 259 SNPJ izreka sožalje. Zapisnikar. Sprememba piknika Lilije ttilwaukee. Wla^-Zaradi različnih sprememb vsled vojne in drugih vzrokov, je bilo sklenjeno pri društvu Lilija, da se bo piknik našega društva letos vršil bolj v bližini mesta; kjer bo posebno zaradi prevoza bolj priročno. Vršil se bo ta piknik ▼ nedelja 29. julija« v Sagadinovem parku na 36. in Weit Burnham cesti. Tem potom apeliramo na vsa naša sosednja diruštva in druge organizacijo, da bi se ozirali na ta dan in ne bi tudi prirejali piknikov na gori omenjeni datum, ker s tem bomo drug drugemu pomagali ob udeležbi. Delujmo skupaj in upoštevajmo drug drugega in vsi bomo zadovoljni! Za odbor društva Lilija, -_ . J. Mm tajnik. v Fairchance in od tam hodil peš v Yukon per milj od cestne železnice. Tam sem prenočil pri Antonu Želetu, ki ima postrež-ljivo ženo in tudi on je naprednega mišljenja. Dal je dolar pod-pore Proletarcu in naročil Majski glas. Zjutraj, ko sem šel na šiht, mi je pri njegovem vozniku preskrbel brezplačno vozni-no do Edenburga. Zdaj morajo po vojnem čaau premogarji precej zgodaj vstati za jutranji šiht. i V Yukonu sem prodal koledar tudi pri Murnu in Vertačni-ku. Zadnji me je odpeljal do Možetovih še tisti večer, ko sem prišel tja, to je kakih sedem ¡milj od Yukona pri Smithfieldu. Ta zakonska dvojica je ponovila Prosveta, dasi je žena sama tajnica društva in zastopnica Pro-svete. Kupila sta tudi koledar. Precej smo se pogovarjali, ker Frank je dober šaljivec, doma iz Postojne in radi tega dober liberalec. Od tukaj sva šla nazaj na Yukon, kjer sem prenočil pri Zeletu, kot že omenjeno. Ver-tačnik ima'"strica Bartelna v West Newtonu, katerega poznam že mnogo let. V Edenbornu sem počakal, da se je naredil dan, pri družini Račič, ki so po združenju postali člani SNPJr Mislil sem, da jih morda pridobim za Prosveto, toda za enkrat ni bilo nič. Ko je mož odšel na delo, sva nadaljevala pogovor z ženo, ki je pripravljala otroke za šolo. Povedala mi je, da hodijo v katoliško šolo, kjer poučujejo sestre in radi tega so otroci bolje šolani kot v javni šoli, češ, da v slednji je samo pretep med šolarji in da je med njimi tudi preveč zamorcev; otroci iz katoliške šole da so veliko bolje pripravljeni za višje šole. To je bila zame novica, ker do zdaj sem vedno slišal in tudi mislil, da je obratno resnica, to je, da so javne šole boljše od kato- Poročtlo saatopnlks Horm ln le. Par—V tednu od 16. do 21. marca sem obiskal naselbine Weat Newton, Banning, Wickhaven, Uniontown, Fair-chance, Ed en bom, Republic, Ellison, Lekrone, Maaington (Ma-aontown?), Nemacolin, Point Marion, Star City, Scotch Run in Morgantown, W. Va. V pi vi naselbini mi je dal Rudolf Kreč oglas za Majski glas, mri. Shirk je ponovila Proletar-ca, m rs. Oblak pa je kupila koledar. Obiskal sem le več družin, toda za enkrat jc bit to ves uspeh. V Banningu sem Sabcu prodal koledar, kakor tudi Oraž-novim. Pri zadnjih sem tudi prenočil. V Wlckhavenu sem prodal koledar Joevu Lenčku, mrs. Dernovšek in mrg. Radišek. Zadnja jc ponovila tudi Prosveto. Od tukaj sem se odpeljal v Uniontown, kjer acm prodal dve knjigi Two-Way Passage Louisu Dorniku in Petu Pavlichu oziroma njegovi ženi, ki je rojena v Ameriki. Tudi mrs. Rukše, vdova, je kupila eno knjigo, Ker sem to naaelbino oblezel že pred enim mesecem, ni bilo več naročnin, samo za eno sem dobil obljubo za prihodnjič. Iz Uniontowna sem se odpeljal liških, ker v slednjih se morajo otroci učiti katekizma ln drugih verskih stvari, vsled česar primanjkujte časa za druge, znanstvene predmete. Je pa še druga stvar. Če bi starši v veliki meri pošiljali svoje otroke v katoliške šole, bi se pričela agitacija proti šolskim davkom, kar pomeni skrahiranje javnega šolskega sistema, ki se je izkazal kot najboljši. Potem bi nastala križarska vojska, ker bi vsaka verska sekta hotela svoje šole in bi se upirala plačevanja šolskega davka. Ampak tak sistem verskega Šolstva imajo v Evropi in ravno v tem je precej krivde za vojno klanje. Ako volimo prave šolske nadzornike, bodo tudi lahko naatav: ljali sposobne učiteljice, ki bodo preprečile pretepanje med šolarji in tudi poaredovale, kjor so pomelani belopoltni in zamorski učenci, da bodo spoštovali svojega bližnjega. Rojaki, pošiljajte svoje otroke v javne šole in ne pljuvajte na grobove ameriških pionirjev, ki so postavili temelj vsaj do danes še najboljšemu šolskemu sistemu. In zasluge za ta slgtem ima v veliki i meri tudi ameriško delavstvo, ki I se je borilo in tudi priborilo jav-. ne šole, v katerih so vsi otroci, 'Fašist99 kriminalna psovka! Nekdo v Rochestru, N. Y , je v jezi rekel mestnemu maršalu "a damned fascist" (prekleti faitsl). nskar je bil aretiran ln aodnik ga je obsodil na 30 dni zapora in v plačilo neke denarne kazni.. Užaljeni tliiavljan je smatral to karen za pretirano ln pritožil M' je ns vil je aodtšče V svojem prtztvu je — seveda s pomočjo gladkojofftrnth odvetnikov — navedel dejstvo, da le t\i zakona, ki bi označeval liesedo "(ali »t xa kriminalno obrekovanje (libel), torej kazen zanj ni upra\uena. Skliceval se je tudi na ustsvno peraricijo svobode govora Vil je aodilče je pa tega mojta silno pieaenetilo. Zavrglo je njegov prtziv z motivacijo, ds niti ustava, niti vsi zakoniti dežele ne krijejo vseh okolnosti. ki so lahko kriminalne V mirnem času bi naziv "faliat" ne bil kriminalen, v vojnem času pa lahko ima težke posledice za posameznika in to ni iala. Kar pa ae tiče svobode govora — ne spadajo a«*m besede, katerih ae poaluiljo «ločinrt. da t njimi ubijejo značaj nedolžnega človeka ... To naj sluli v svarilo onim, ki tako radi mečejo okoli sebe "fašista" in "nacista**, ne da bt pomislili, kaj %leptAtjo. Sodi previden s besedami, it mmal dokaaov ga ovoje trditve! » BOB pondeljek, Mace odrezali voja- kov. ki so ga oblahall v njegovem uradu. Oporna odbora «mije Dteklnoon in Joaopk P. tolly ■ Communications okookultv pa bili reyni ali bogati, enakopravni, vsi deležni enakih prilik in ugodnosti ne glede na polt, vero ali politično mišljenje. Nekateri ljudje se zgražajo nad sedanjo vojno in kolnejo predsednika Roosfevelta, ki želi ohraniti ameriški sistem demokracije in svobode govora in tiska in samovlade. In ravno ti kritiki lezejb po vsej sili nazaj v temo, v kateri so naši predniki prebili dolga stoletja. V Edenbornu je ponovila Prosveto vdovica Mary Juršič, sin mrs. Horvat pa je kupil knjigo Two-Way Passage. Od tam sem šel peš do Masontowna in se ustavil zopet pri mojem bolnem znancu AndyjM Kravanju v La-kronu. Prt njegovem sosedu je oil iztečen Proletarec, toda za enkrat ni bilo obnövitve, ker je rekel, da mu Prosveta zadostuje. V Masontownu sem se ustavil pri Klemencu in jim prodal koledar. Žena je rekla, da je bila njena setara učiteljica v starem kraju. Tudi njej se pozna, da je razumna. Njen mož ima ali je imel brata, ki je bil duhovnik. Pri njih je bilo precej pogovora in bi me mož še rad zadržal in mi je ponudil tudi prenočišče, toda se mi je mudilo, ker sem se namenil prenočiti v Nemaco-linu. Tako je ftidiTBÖo. Prenočil sem pri rojaku Zaubiju. On je bil sicer na nočngm delu, toda je bil doma ain, ki se za nedoločen čao nahaja na vojaškem dopustu radi bolezni. Ker je fant zelo nadarjen in je 4 tudi dosti prepotoval, se tisti večer ni bilo treba dolgočasiti Bih je tudi na Kitajskem. Ima tudi brata pri viojakih. Mati jim je umrla in je torej oče vdovec. Sicer ima še pohištvo in hišo v najemu toda obeduje pri omoženi hčeri Drugo jutro me je brat Zaubi spremil na hrib pol milje daleč, kjer bi moral Živeti eden od mojih rojakov iz Bovca. Toda sva našla drugega v njegovi koči, sam pa je menda pri hčeri v Ma sontownu. Rad bi ga spoznal, ker je doma od nas in se piše Ko-mac. V Nemacolinu se je naročil na Prosveto Mike Krumer. V Re-publicu je ponovil ProavëCb John Pešec. V Ellisonu sem prodal par koledarjev. Nekaj ljudi, ki bi Jih rad videl, nisem našel «doma. V Republicu so postavili 50 lepih hiš, vse moderno urejene in zidane iz kamna. Zidati so jih pričeli pred štirimi4 leti in bodo zdaj dograjene. Cenijo jih od $7000 do $8000. Pomagali so jih graditi premogarji qkraja Fayette—kar je kdo znal delati —tudi otroci in srednješolci. Delali so ob prostem času. Za material in zemljo je posodila organizacija American Service Committee (kvekerji) po VA obresti 92000 za vsak dom, in sicer na odplačevanje 20 let po deset dolarjev meeečno. V tej naselbini je tudi zadružna trgovins. Vsak dom stoji na akru zemlje, kjer je dovolj prostora za kokoi-njak in vrt in vse druge ugodnosti. Zgrajeno je bilo vse na ko- j operativni podlagi. Pa recite, da ne napredujemo. Samo dobre j volje je treba, pa postanejo veti-jkc socialne ideje meso in kri. .Bodočnost spada delavstvu, ako j zmaga demokracija l« Nemacollna sem se odpeljal do Point Marione ali "sv. Vi-larjev", kjer sem obiskal beč-Isrje Tony Zupančič je pono-vil Cankarjev glaanik. Jakob Oblak Proletarca. tretji, čijega ime si nisem zapomnil, je pa ku-I pil knjigo. On mi je te enkrat dal "lift", ko je peljal Tonyja Mlakarja v Uniontown in mislim, da je Hrvat ali Belokra-njec. Tony Mlakar je ponovil Prosveto in Proletarca. Tam sem šel peš skozi gozd in zašel četrt milj? in bi bil skoraj zamudil bus iz Point Marione v Morgantown. Leteti sem moral kot bi me Rusi podili več kot miljo po strmini in potem preko mosta in še par blokov. Daljavo sem pretekel v 13 minu tah in sva oba skupaj z busom prisopihala na postajo. Ampak premočen sem bil toliko, da sem moral v Morgantownu kupiti spodnjo* obleko in se preobleči. IJam se nisem upal več na delo, ker me je bila . pot precej utrudila. Nekaj takega se mi je že enkrat prej pripetilo v Nemacolinu, ko sem letel na vlak in enako daljavo pretekel v 12 mi nutah. Pa pravijo, da 60-letniki ne znajo teči za vlakom. Včasih pa le rnoramo tako narediti. Dobro, da nisem rejen. PH Selakovih v Star Cityju sem bil dobro sprejet. Njih sicer nisem našel dpma, ker on je bil na nočnem šihtu, žena in hčerka sta bili pa na obisku pri omoženi hčeri v isti naselbini. Našel sem jih tam in po kratkem pogovoru smo se vrnili v Sela-kov dom. Ker se vsi precej do- šanja, smo se pogovarjali pozno v noč. Drugo jutro me je hčerka spremila v Scotch Run ali Osage do Galuna, ki je ponovil Proletarca. Prosveto sta tam obnovila Penko in J. Flere. Zadnji je farmar, eden njegovih bratov pa živi v Youngstownu, O. Včasih so bili na Herminieju. Prosveto je tam ponovila tudi Mary Lenček, oziroma njen sin, ker je šla ona v bolnišnico k sinu, ki se je nekaj poškodoval na roki. V isti dolini v Canvillu sem obiskal tudi Nandeta Klop-čiča, s katerim sva pred več leti v Herminieju pri pevskem zboru pela prvi tenor. Nande je bil dober družabnik, nikdar jezen, le smejal se je, ko so drugi godrnjali. Tudi on je ponovil Prosveto. On še vedno dela v jami, dasi ima že 60 let, ampak je še čvrst. Menda ga drži dobra volja mladega. Od njega sem šel kfc Antonu Terbižanu, ki ima dom blizu Morgantowna in je ponovil Proletarca. Tudi tukaj sem imel smolo z vožnjo, ker sem zamudil vlak, marca Pri tleh", 4 ^ hranijo na blagu No, zato, saj ženske že sedaj no5 kratke hlačke, da se ne iS? mvjo unijiki znak ali ne' f ker imamo enakopravno nJ* nn hnmn «i><4< i . . r'«VJ. co, bomo tudi mi lahko n^i talk. hlače, kakor j*^ filipinski vojaki. Tako bZ Uhko videli, kdo ima bol,T mate tace in kdo je se pZ be» našim prednikom, ki hajali iz džungle, kakor smol Uli v Darwinovih spis,h. Včeraj smo čitah v metč* skih listih, da bomo momliZ] nehati z zabavami, češ, ce se vi jaki ne zabavajo, ki so podvr^ ni nevarnosti, se tudi drugi s« smemo. To bo zadelo tudi n^ našimi veselicami, predstavaj in našimi dnevi SNPJ. i* piIi bomo še lahko, ker tega se lah. ko doma ali pa v salunu nazebj tamo. In kaj nam pa morejo ker to je naš star običaj, ki se ga oprijeli takrat, ko smo J naseljevali v nam tedaj tuji dJ želi. Ampak s tem bomo moril itak prenehati, ker ne bo -petre leja", kot pravijo Avstralci, a "kare", kakor tudi ne gumijeva obročev, da bi se vozili na pik ntke. Peš bo pa malo predak na našo federacijsko farmo SN PJ. In tako bomo čakali znuji da dobimo surovine za i zdelo« nje "tajerjev". Potem bomo p ponovno pričeli, če bomo še živi To bo za naše literate, ki i razumejo na vse glagole, sana stalnike, pike, vejice itd., ki včasih dela preglavice tudi na šim ameriškim časnikarjem, la ko sklanjati za svoje liste in U ima prav in kdo je "wrong". 1 Clevelandčani smo lahko ponoi ni, da imamo rojaka, ki je poptl noma vešč naše narodne goviri ce. On tudi rad ponaša in opo naša naš ženski spol z njih m šano ameriško slovenščino al slovensko angleščino. No, pa poglejmo, kako sta i dva lista križala o MacArthu jevi izjavi. Cleveland Prca Home Edition, je zapisal, da j MacArthur rekel:."I shall back." Cleveland News pa jei pisal, da je MacArthur rekel: ' will go back". Ker nimajo fo grafa, ne vedo, kako je rekel i mentirajo, kako je prav ojna je torej med "shall" "will". Ne vera, kaj boste vi i kli. Jaz pravim: Rekel je in i že reče tako ali tako. Oni dan smo čitali v naših i ščanskih listih tudi tole: "to I slučajno videli mlado žensko t samih hlačicgh in z "brazirji ki se ji je sinoči ob 11. uri i no mudilo v bližini St. in E. 79 st., vedite, kaj se je i dilo." In zgodiio se je tole: Ob deveti uri zvečer sta * | dala z drugimi moškimi tudi | licaja Carl Primosh in Ray f lat tam v bližini v dvorano "stag party", ali kakor že jo. Ker je bila pritožba, di bodo na tej predstavi kazale T ne hčerke s figovim perjem, i pa nekaterim babnicam ni I volji, da bi njih dedci hodilH tak "show", sta bila poslani lice mesta omenjens policaj«. < lečena v civilno obleko, ki ** predstavila kot dva mesarji klavnice in bila v udeleibu Moralo it biti silno pri) ker so možaki lepo kadili u no gledali kvartet Evinih v figovih kostumih Tsamezno prispevali k zmagi. ruad za mn;iko intkknational iiukinkhh mathink meš. Tako ovco lahko zadenem in ubijem, predno pridem popol noma do njo. Ket živali ae bodo ae veda bale pred menoj, ko zve do, da sem eno izmed njih ubil/ Medtem ko sU so Uko razgo-varjala, zbrale ao se vse živali Morda na travniku—kakor prve noči po prihodu novih šivali "Dvonošer je umeril ovi.»'" je krn'-al vrabec In hitel s homco dalje, čeravno je bil moke« in rarkuštran od dalja "Dvonožec Je ubil ovco in go-i vedo in kozo!" je vpila vrana in ploakala z mokrimi peruti. Stoj!" je klicalo govedo. "Se sem pri življenju, čeravno sem pripravljeno na najhujše." "Dvonožec je pomoril vse živali v gozdu . v Zdaj sedi sredi travnika in žre leva!" je šepeU-lo bičevje. In vse živali so drle na travnik. da bi izvedele, kaj ae Je do-sodilo. Sredi skupščine Je sUl lev s ponosno dvignjeno glavo: Kakšen nemir je to?" Ali smem govoriti?" Je klical orangutan in molil prst v zrak. Sedel aem na palmi in vse videl. Bilo Je strahovito" "Ti si pravzaprav slab pa-trmi!" jo rekel lev. "Ti delaš tvnje laatno'soiodotv« slabo.4* "Sorodatvo je zeW.'zelo odda Ijeno'" je odvrnil oranguUn. "Opozarjam vas, ds sem izrecno zavrnil vsako odgovornost za U Dvonožca. ki sta naši družini pravzaprav samo v nočast —Se dol aem torej na drevesu In vi del kako je mol pridrvel, ae vrzel na ovco in jo tadavll. Potem je vlekel ubogi stvor k drevesu, na katerem stanuje Plasti «evn oo za njim in videl kako je «včje truplo raztrgal na koee Njegova žena mu je pomaga U PROSVETA PONDEUEK, 30. VRHNJA PLAST "Bui Dabnay, I want a uniform like the girla wear in tke plant -Vogue says it's smart." pri Um in potem sU se vsedla oba na drevo in Jedla.** "Kaj je to vse?" je vprašal ev. "Jaz sem sam pojedel že mnogo ovac v mojem življenju, čeravno mi je jelenje meso ljubše! Zakaj bi si Dvonožec ne smel vzeti kosa mesa. če ima voljo zanj?" , "Če smem pripomniti," je začelo govodo, "bi rad opomnil na to, kar aem rekel, ko amo bili tu sadnjič zbrani. Ti lahko govoriš lev, tobi dvonožec ne more dqL živega. Nas pa potre. Ali vaeeno bi se moral Čuvati tudi ti. Mogel bi ti poatatl nevarni dvojnik Kaj če dobi veliko otrok, ki pojedo vse ovce!" "Ostanejo še vodno goveda," je rekel smeje lev tn njegovo strašno zobovje je sabloatelo. "Prav ros." Je odvrnilo govodo in ae previdno umaknilo. "Ootovu pride vrsU tudi na govedo. zdaj ko je enkrat lizal kri. lagleda silno požrešno. In meni se sdl. da Je le sdaj dovolj bitij, ki me hočejo požreti."* . "Hm"* je renčal lev. "Na tem je gotovo nekaj reontce Jaz ne ljubim take strahopetnoatt. Ali pogovonmo ao »nkrat s dečkom« &el je in oranguUn je skakal uslužno naprej, vedno klicajoč: "To pot! . . . To pot!" In zdaj se je lev ustavil pod drevesom, na katerem je stanoval Dvonožec. Vse osUle živali so jima sledile in so poslušale in buljile. "Dvonožec!" je tulil lev s svojim mogočnim glasom, ki je <|o-nel kot grom, tako da so se vsi strahom zgrozili. Lev je mahal z repom okoli sebe in gledal na drevo. Nobenega glasu ni bilo doli. Zaklical je vnovič, ali ni-kdo se ni oglasil. "Taka predrznost!" se je drl orangutan. "Morebiti so mrtvi," je rekel slavec. -"Mogoče —so se preob-jedli ovce." "Ne umrje se zaradi preveč jela, pač pa zaradi premalo," je krulili svinja, ki je ves čas raz-rivala zemljo, da bi našla prigrizek. Tu je zatulil lev vtretjič in sicer tako silno, da je mali čižek padel raz veje — neposredno v žrelo kači, ki ga je požrla, ne da bi bil kateri dal glasu od sebe. Zatorej tudi nihče ni zvedel o zadevi ničesar. In zdaj se je prikazal Dvonožec gori na drevesu. Po izdatnem kosilu, ki ga je bil zaužll, je trdno in mirno zaspal, in bil je razjarjen, da so ga zbudili. "Kdo se predrzne motiti me v spanju?" je zaklical. "Jaz . . . lev." "Lev . . . kralj živali," so pritrjevali vsi spoštljivo drugi preko drugega. "V moji hiši sem jaz sam kralj," je vpil Dvonožec. "Poberite se! Spati hočem." "UsUvlja se levu . . . znorel je . . . zaigral je življsnje!" so klicale živali. Dvonožec pa je zgrabil ledji-no koat ovcv pomeril dobro, Jo zagnal s vso močjo proti levu in ga zadel Irerii čela. Lev je strahovito zatalil in vse druge živali so zbežale plašno preko travnika; sredi njih—neprestano tuleč—njihov kpalj. » Dvonožec pa se je vlegel zopet mirno spat in je. spal do belega dne. Ko se je prebudil in zlezel raz drevo, je ležal pred njim pes in glodal kost, ki je zadela leva. Pes je mahal z repom in Dvonožec mu je dal še eno kost. "Ali hočeš biti moj služabnik in prijatelj?" je vprašal. "Da," je odvrnil pes. "Ti si bil boljši z menoj, kot .drugi, tudi si pametnejši in močnejši kot oni.*' ' "Dobro! Bodi torej rpoj čuvaj, pomagaj ml pri lovu m ostani vedno v moji družbi." četrto poglavje« Čaa kili Deževna doba je biU končana in solnce je zopet zadobilo moč In zopet se je začela deževna doba in tako dalje v večni izmeni Dvonožčeva družina je imela zdaj novo stanovanje, ki je bilo boljše, kot koliba na otoku in stan na jablani. Bila je votlina v skali, ki jo je odkril nekega dne mož. Bila je hladna ob vročini in gorka v mrazu, varovala je pred dežjem in se dala ponoči ali če je pretila nevarnost, zadelati s kamnom. To votlino je obložil Dvonožec s kožami, zamašil stene s kožami in sedel zdaj s svojo družino in psom v udobnem sUnovanju. Dela je imel dovolj, ker družina je narasls. Imel je zdaj tri otroke, ki so izvrstno uspevali in jedli kot mlatiči,—Ali odkar je zagnal one noči kost v leva, se je moral zelo čuvati. Ker naredil si je kralja živali za sovražnika in skoro vse živali gozda so ga opazovale z največjo nezaupnostjo. Zato so imele tudi vzroka, ker Dyonožec je posUl silen lovec, ki v ničemur ni zaosUjal za levom. f V notranjem prostoru votline je shranjeval dve veliki sulici in eno manjšo, katero je znal uporabljati že njegov nkjsUrej-ši sin. NisU zavratno zasledovala svojega plena, kot lev in druge loveče živali. Pes jima je priganjal žrtv^ nasproti in me-tajoč sulice sta ubijala živali. "On lovi boljše kot jaz," je rekel lev nekega večera svoji zakonski družici. "Danes je ubil s sulico mUdega jelena, ki sem si ga izbral jaz," "Zakaj ga torej nisi vzel ti?" je vprašala levinja. "Plazil sem se skozi travo k jelenu. Ali predno sem mogel naskočiti, ga je zlobnež že ubil Sulica je tičala jelenu v vratu in mrtev se je zgrudil na tla."' "Zakaj torej nisi ugrabil ne-sramnežu plena?" je izpraševa* la dalje. "Imel je še eno sulico v roki. In njegov mladič-je imel tudi eno. Ne vem, kaj je pravzaprav s temi sulicami, kogar zadenejo, pade in umre." "Ti se torej bojiš Dvonožca," je vzkliknila levinja. "On je kralj v gozda in ne ti! Če je tvoj sin tako strahopeten, kot ti, nas je konec!" Lev ni odgovoril ničesar, nego gledal z rumenimi očmi predse. Ali kratko pred dnem se je splazil v grmovje pred Dvonož-čevo votlino in se vlegel tamkaj v zasedo; potrpežljivo je čakal, da je bil odvaljen kamen. To se je dogodilo Ukoj po solnč-nem vzhodu in lev se je priprav- MAKCjJ 1 jal na skok. Skoro brez^ od jeze, je skočil na prv-T se je prikazal, ga pobu 2 ^ taco m ga odnesel skokoT-grmovje. * Strašen krik je priklical D* nožca v odprtino votline je tu, v. vsaki roki sulico ln u je videl, da ni ubil svojec vražnika, nego enega rZl otrok. Zapustil je mrhci V pripravljal na nov naskok, a že ga je zagledal Dvonožec 1 zi MU Zagnal je eno 8UJ ne da bi zadel. Potem j« ^ drugo—ali tedaj je lev ie begnil. ^M (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja avoje publikacija la poeebno list Proovota sa kork ter potrabno agitacijo .vol društev in članstva In u prop, gando avojlh Ida J. Nikakor | na sa propagando drugih pa pomik organizacij. Vaaka c gaaiaacija ima običajno glaallo. Torej agitaioričal dop in naananUa drugih podpori organizacij in nJih društev a se na pošiljajo.listu Prosita, 12 URADA OKRAJNEGA KLEŠI OKRAJA COOK. ILLINOIS DRŽAVE ILLINOIS ) * ) ss OKRAJA COOK ) V smislu določb 34. člena 1II11* skega zakona za primarne volih tukaj izjavljam, da barva papir ki se bo rabil za primarne glasovi ce v okraju Cook, izvzemii na Berwyn, Chicago, Chicago Heigh in Harvey, mesta Cicero in _ Elm wood Park, Morton Grovt Ski kie, Summit in Stickney, v ton dne 14. aprila, 1942, bodo sle