13Z. številtta.                                                     I Liobliaii. i smio. IZ. fniia 191Z.                                                        XLV. lelo.
.^^m^^^^^Ihitfi^^^lB            ^H^^^Bj^^^HH^HM                                   .^^H^^^^H^^^b.                ^^_^^^^^^^^m_. ^h^k^^^^^^^^        ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_            ^^^^^^^^^^^m          ^^^^^^^^^^^^^^_                    ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^            ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^          ^^^^^^^^^^^^^^^^^                     ,                          ^^^^^^^^^^^^_           ^^^^^^^^^^^^^^^                       ^^^^^^^^^^^^                       ^^^^^^^^^^^^^^^^^m^^^^_^                                       ^^^HlMB^^^                        ^^^_^^_^^^^_g^^_l^^^^^
.Slovenski Narod*  velja.
V Ljubljani na dom dostavljen:                           v  upravmštvu prcjeman:
«So leto .......    K 24-—           celo leto......    .    K 22-—
pol leta........12-—           pol  leta........11-—
:etrt leta    .......   6*—         cetn ieta.......5*50
na niCSCC......,     2*—           na mesec.....9     1*90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:  Knaflova ulica St. 5 (v pndičju levo)   telefon 41 34.
Iskafa vsak 4a» ivetor UfUatl ftrttll« 1b prauUfce.
inserati  veljajo:   peterostopna petit   vrsta za enkrat  do  14 vin.,   za  dvakrat po 12 vin„ za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vršu 16 vin. Poslano
vrsta  2O vin.   Pri   večjih  tnsercijah  po  dogovoru. Upravništvu naj  se  pošiljajo naročnine,  reklamacije,   inserati   itd.
to -e administrativne stvart
----------------- Po*am*xaa itevilka velja 10 vinarjev......   ■■  ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnme se ne ozira. , Narodna tlakama" telefon 41 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za AvStTO-Ogrsko:                                                za Nemčijo:
CClo loto.......K 25*—           celo leto.......K 30-—
pol  Seta   -...*..     ,   13-—                                                                             .                                                         „
četrt leta.......6*50               ™ Amenko in vse druge dezeie:
na mesec    ..«••«   »   2*30         ceio leto......K 35*—
Vprašanjem  elede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Đpravništvo: Knaflova ulica št. 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon St. 85
Državni zbor.
»Gre — ne gre!« — Volk sit, koza ćela. — Prazni revolver. — Glasovanje o službeni progmatiki. — Polom Iderikalcev. — Likvidacija parlamenta. — Sejno poročilo.
D u n a i, 11. junija.
Vprašanje. ki si ga dancs nešte-tokrat slišal v dvoranah in kuloarjih parlamenta, se glasi: Gre ali ne gre. In ta *gre se ravno tako nanasa na zbornico, kakor na branibiio reior-mo. če »gredo« brambni zakoni, to se pravi, ce se parlament ukloni povelju ministra Heinolda. teđaj »ne gre« parlament, zbornica ostane, sesija se ne zaključi, dijete ne usahnejo. Nasprotno pa Konkluzija ni taKO eno-stavna. Ako »gre< parlament, se se ne more reci. da se z njim poslovi tuđi brambna reforma, marveč tuđi ona bi v tem slučaju »šia.<. če tuđi le ob berglji § 14., s katerim bi si vlada preskrbela vsaj zvišani rekrutni kontingent.
Dilemma, v katerem se nahaja parlament, torej ni mal. Težko je pre-nesti nedopustni in izzivajoči ton. s katerim se je zljubilo ministru Hein-oldu staviti zbornici absolistični ultimatum, še težja pa je misel. da je vlada pripravljena suspendirati parlament ter ustaviti njegovo deiovanje morda do pozne jeseni.
In tako so se po vrsti oglašale stranke, ki so iz pravega »patriotizma« izjavile — brez ogorčenja in brez protesta, kakor se to pnstoja spodobnim in poslušnim strankam. da akceptirajo Heinoldove propozicije. Pred vsemi seveda nemški National-verband, za njim Poljaki, konečr.o Hrvaško-slovenski klub. Kršćanski socijalisti so bili nekoliko možatejši, njihov poslanec Kemetter je povedal danes v zbornici, da si bo njegova stranka nevljudni in odurni ton mini-strov dobro zapomnila ter poiskaia v prvem trenotku represalije.
Kako neudobno se vse počuti pred domnevanjem, da bo parlament deloval prihodnji teden po komandi vlade in plesa! kakor bo žvižgal mi-nister Heinold. dokazuje to. da se razni parlamentarni tehniki trudijo naj-ti formulo, ki bi stvarno odgovarjala Heinoldovemu ultimatu, v formal-nem oziru pa respektirala parlamentarno pravo. Zdi se. da se je to posrećilo poslancu Steinvvenderju. Nje-
gov predlog se glasi: Parlament raz-pravliaj ono izmed obeh predlog, brambne in proračunske, prej, katera bo prej gotova v odseku. Treba je torej le, da brambni odsek svoje de-lo tako pospeši, da bo prej gotovo kakor proračunski in — volk je nasi-een, koza pa ćela ostane.
Ta formula bi ublažila tuđi na-sprotstva v Enotnern češkem klubu, katerega parlamentarna komisija niti dopoldan. niti popoldan ni mogla priti do konkretnih zaključkov. Vendar je opažati, dn se radit alci obnašajo da-nes nekoliko treznejše, uvidevaioč. da za hibe in pogreške preteklosti ni mogoče iskati v tem trenotku kriv-cev in se manj remedure. Cehi so imeli napram brambnim predlogom ugodno pozicijo in bi jo bih pri spret-nejši taktiki lahko v svoj narodni prospeh izrabili., toda sedaj je pre-pozno. Zgodovina uči, da se zmer-nejše narodne stranke ne srnejo igrati z armado, ako hočejo sebe in narod obvarovati velike škode.
Ključ situacije leži še vedno pri Rusinih. Ako ti ne opustijo ob^truk-cije, bodo vse želje in zahteve vlade zamani, niti brambni zakoni, niti proračunski provizorij ne bodo do konca meseca gotovi. Mada se tega dejstva danes morda še boli zaveda. Pričela je nova pokajanja s Poijnki in rusinsko zvezo in trdi se. da bo morda našla ugodneišo pol Pravilo se je tuđi. da bo, če bi bilo potrebno, po-segef Vmes eesar sam. ki si bo po-zval načelnika poljskega kluba ...
Parlamentarni optimisti trdijo danes, da bodo pričele počitnice v prvih dneh julija meseca. In sicer vesele in zadovoljne počitnice  — /a vlado.
Parlament pa se ne bo mogel obraniti moraličnernu mačku, upravi-čeno opozarja posianec dv. svetnik Kuranda na to. da revolver, s katerim grozi min. Heinold — ni nabit. Na Ogrskem so brambni zakoni sicer sprejeti. toda niih ve'ijavnost je odvisna od pogoia, d» obstojajo tuđi v Avstriji enako se glaseči zakoni. S pomočjo § 14. izvedeni provizorij pa bi temu pogoju gotovo ne odgovar-jal. Naša zbornica je žalibovj /e zdav-r.aj izdubila ono moško oJločnost in konstitucijonalno trdovrat-uist, ki je pri nas bolj kakor drugo i potrebna.
*
Med napeto pozr>rno^ »o se ie v zbornici vršilo opoldan gladovanje o §§ 21. do181. službene    pragmatike.
Poroćali smo že o klaverni vlogi, ka-tero so danes igrali naši klerikalci. Rekdo kdaj je v parlamentu konstatirati tako enotnost v obsodbi reak-cijonarnih spletkarij, kakorsna se je pokazala danes napram našim domaćim, velikopoteznim politikom. Po prvem poskusu, ko je bil prvi manj-šinski predlog drja. Korošca skoraj soglasno odklonjen, so pobegnili iz dvorane. Za Oostinčarjev minioritet-ni votum je glasoval le še e d e n kle-rikalec, za ostale Korošceve manj-šinske predlogc se ni dvignil niti eden poslanec.
To je naravno izzvalo živahno veselost, pa tuđi ogorčenje. Kleri-kalci so s svojo današnjo taktiko sami priznali, da so bili njihovi predlogi Ie frivolna nagajivost, zloben hum-bug. Pripisovali so jirn sami tako malo resnosti in stvarnosti, da se nišo prav nič potrudili jim prirediti vsa] nekak časten pogreb, temveč so jih pomagali sami pometati — na gno-jišče.
Sedaj hočejo »pojasniti^ svoj beg s tem. da se po sprejetju § 31. in 32. nišo hoteli več udeleževati »komedije in švindla«. češ. sai je vlada proti predlogi in najbolje je sploh, da se zbornica raziđe. Tako je »raz-la£al« posl. dr. Korošec klerikalno taktiko, ko je kot manjšinjski poroče-valec k III. skupini dobil besedo. Toda tok rat je drbil takoj primeren in uničevalen odgovor. Poslanec dr. R y b a f ga je opozoril na to, da parlament nima opravljati deln tnko. kakor si to želi vlada, ampak tako. kakor spozna sam za dobro in potrebno, sicer parlamenta ne potrebujemo, temveč rajše prepustimo, di napravi vlada kar in kakor hoče. Dr. Rvbaf je s tem potipal na pravo žilo. Naši klerikalci, vedno v službi rcakcijonarstva. kulturnega in p^li-tičnega, se pri vsaki priliki v^dinjajo obsolutističnim stremljenjem. Njihova taktika stremi tuđi v tem slučaju za tem. izločiti parlnment ter izročiti Macror države dobri volji in pre-vdarku ministrov.
i         »Zbornica naj se raziđe, •< je kli-j cal dr. Korošec. Likvidirajmo in iz-I r(»cimo agende visoki vrladi, to je zmi-; sci njegovih besed.    Verjnmemo. da S bi bili klerikalci naše ljube  Avstrije s to eventualnostjo    nemalo    zadovoljni.
Tuđi o 111. skupini službene pro-gmatike je bila debata že danes zaključena, in splosno se pričakuje. da
bo ves zakon še jutri v vseh para-grafih sprejet in odobren.
Zbornica bo s tem dokončala veliko delo. Videli bodemo, ali se bo upala vlada ga uničiti in upropastiti.
Zbornica je danes tuđi odobrila tako nujnost, kakor meritum nujne-ga predloga glede zbDlišania gmot-nega položaja poštnih oficijantov.
V  četrtek odpade plenarna seja, ker naj  zboruje  brambni odsek  ves dan, da pospeši svoje — še ogromno
— delo.
*         .     *
V  naslednjem    podajemo    sejno poročilo:
Zbornica je najprej razpravljala o slu/beni pragmatiki. Za slovenske klerikalce je dvakrat govoril dr. Korošec. Prvič je hotel prikriti, da so slovenski klerikalci najbolj lakajška stranka v celem državnem zboru, in se je v ta namen delal norca iz \iad-nih strank, da imajo v ministru lieinoldu voditelja, ki jim daje celo maršrute. Drugič je zopet hotel prikriti, kako strahovito so se slovenski klerikalci blamirali in osmešili s svo-jimi predlogi, in je besedičil. da je zbornica spreiela že štiri predloge, ki ovirajo sankcijo, in povedaU da se njegova stranka več ne udeleži raz-prav. In na to izjavo so klerikalci zapustili zbornico.
Poslanec dr. Rybaf je krepko zavrnil Korošca, češ, da zdaj ne gre, prepustiti službeno pragmatiko uso-di. Vlada je že pri različnih prilikah zahtevaja, da se to in to ne srne skle-niti. a nazadnje se je dotičnim skle-pom vendar prilagodila. Pri avstrij-skih vladah se nikoli ne ve, kaj po-polnoma resno mislijo. in za*o se ne more pridružiti pozivu dr. Korošca. Glede službene pragmatike se bo potom kompromisov Že doseglo spora-zumljenje. Ce pa so faktorji, ki se s sklepom večine te zbornice ne stri-njajo. nai dobe priliko, to jasno po-vedati. Pragmatika se bo s tem pač zopet zavlekla, a saj je bila že tako silno zavlečena.
Govorila sta še dunajski poslanec dr. P o 11 a u f in kršćanski soci-jalec Kemetter, ki je energično nastopil zoper vlado, ki hoče z grož-njami izsiliti tnkojšnio rešitev brambne predloge. Prav dobro ji ie očital, da je sama kriva, da se zdaj za brambno predlogo mudi. češ. zakaj je pa ni prej predložila in zakaj je ni prej pospesila.
Po izvolitvi generalnih govorni-kov je bila razprava prekinjena.
Na vrsto je prišel Waberjev predlog glede poštnih oficijantov, ki je bil sprejet z Burivalovim dostavkom, naj dobe poštni oficijantje najkasneje po osmih službenih letih prejemke XI. činovnega razreda.
Koncem seje je bilo več vprašanj na predsedstvo. Najvažnejše je bilo, kar je povedal dr. Neumann, da je namreč ogrski parlament spreiel nov pravdni red, po katerem sodbe av-strijskih sodišč nišo več na Ogrskem izvršljive. Neumann je zatrjeval naj justična uprava pojasni, kaj misli v tem oziru ukreniti.
Brambni odsek je imel danes sejo, na kateri je odklonil vse preminjevalne predloge glede bramh-nega zakona, in sprejel vse na raz-pravo došle točke po želji vlade.
Po atentatu na liomisarja
Cuvaja.
Strašilo. —    Srednješolce    zaniraio.
— V zaporu. —   Opozieijonaino ča-
sopisie molči. — Nove podrobnosti o
atentatu.
V Zagrebu, 11. iunija.
Čim je bil doveden atentator v zapor, je izvedel šef policije, da je Jukić iz Bosne.
»Iz Bosne? Ma, potem je Srb. Konstatirajte takoj, da je Srb. To je sad propagande!« tako je kričal na-sproti uradniku, ki je vodil zapisnik.
Sef naše policije Sporčić je prišel na glas v dobi »veleizdajniškega^ procesa. Bil je v zvezi z Nastićem, kateremu je tuđi pošiljal denar.
Temu Sporčiću hodi pred očmi še vedno namišljena »velikosrbska propaganda«, ker ve, da se pod to frazo da prikriti nesposobnost in nesmotrenost policije.
Komisar Čuvaj je namreč do atentatu oštel Sporčića, zakaj ga ni bolje čuval, zakaj ni vedel za zaroto, ki se je pripravljala.
Ko pa se je dognalo, da Jukić ni Srb. marveč pravi praveati Hrvat katolik, je nastala velika žalost v banskem dvorcu.
Zanimivo je, da so vladne »Narodne Novine« izrazile svoje zadovoljstvo nad tem, da je atentat izvr-šil mladenič -iz tujega kraja«.   Tuli
LISTEK.
Lspi striček.
(Bel- AmU
Francoski   spisal   Guy   de   Mau-passaoi   —   Prevel O t o n Župa n č i č.
Drugi deL
(Dalje- >
V mtslih ic pristavil: »Pravza-prav je bil navaden glupec; in brez dvoma me to boli. Jezi me, da je mogla vzeti Madeiena takega bedaka za moža.*
In neprestano si je ponavljah •Kako to, da je imela ta-le ženska takega zagovedneža samo en treno-tek rada?«
In njegova togota je rasla od dne do dne; na tisočero neznatnih malenkosti ga je zbadalo, kakor s ši-vankami; neprenehoma se je moral spominjati onega, sedaj ob kaki Ma-deldnini besedi. sedaj ob kakem izrazu streiajevem ali sobarice.
Nckega večera je prašal Du Roy, ki je imel rad slaščice:
»Zakaj pa nimamo nič poslad-ka? Nikdar ga ne postaviš na rnizo.c
Mlada žena je veselo odgovorila: »Saj r^s, nikoli mi ne priđe na mise!. To je zato, ker jih Charles ni maral .. .«
L nestrpno kretnjo, ki je ni utegnil ovladati, ji je prestrigel besedo.
»A, veš kaj, ta Charles mi že preseda. Ven in ven samo Charles in Charles. Charles je imel to rad, Charles }e imel ono rad. Charles je tam, kjer muh n», dajmo mu mir.«
Madeiena je osupla pogledala svojega moža, ker ni prav nič razu-rnela. od kod ta nenadna razkače-nost. A prebrisana, kakor je bila. je hitro napol ugenila, kaj se godi v njem, spoznala je to počasno delo Ijubosumnosti na mrtveca, ki je raslo vsak hip ob vsem. kar je spominjalo onega.
To se ji je zdelo nemara otročje, a godilo ji je, in ničesar mu ni odgovorila.
Njega samega je ježila ta raz-draženost. ki je ni mogel zatajiti. In ko sta delala tišti večer po dineju članek za drugi dan, se je zavil v vrečo-golenko. Ker je ni mogel obr-nitu jo je brcnil z nogo stran in je nasmehoma praŠah
»Ali je Charlesa res vedno v tace zeblo?«
Odgovorila mu je, tuđi nasmehoma: »O. neprestano se je bal prehlada; na prsih je bil slab.«
Du Roy je spregovoril kruto: »To je tuđi temeljito dokaza!.* — Nato je galantno pristavi!: »Sreča zamc.« — In poljubit ie svoji ženi roko.
A ko sta se spravljala spat, mu
je blodila se vedno ista misel po glavi, in še enkrat je prašal:
»Ali je nosi! Charles nočno čepi-co, da mu ne bi ušes prepihalo?«
Podala se je v šalo in je odgovorila: »Ne, čelo si je ovijal s svilnato ruto.«
Georges je strescl z rameni in je dejal prezirno in z viška:
»Revček!«
Poslej se je razgovarjal nepre-neboma o Charlesu. O vsaki priliki je govoril o njem; imenoval ga je »ta ubogi Charles,« z izrazom neskonč-nega pomilovanja.
In kadar je prišel iz uredništva, kjer je moral slišati po dvakrat, trikrat, da so ga klicali s Forestierje-vim imenom, se je maščeval s tem, da ie preganial mrtveca v gomili z zlohotnirn roganjem, Omenjal je njegove napake, smešnosti in malenkosti, jih z zadovoljstvom našteval, razvlačil na doleo in na široko, kakor da hoče pobijati svoji ženi v srcu vpliv tekmeca, ki se ga boji.
Zopet in zopet je govoril: »Saj se še spominjaš, Madica, ali ne, kako nama ie hotel ta zabiti Forestier nekoč dokazati, da so debeli ljudje krepkejši od sušcev.«
Potem bi bil rad vede! o pokojniku celo kono intimnih in tajnih podrobnosti, ki jih pa mlnda žena ni marala povedati. ker ji je bilo ne-rodno. On pa je rinil in rinil vanjo.
»No, daj, povej: pri tem opravilo je moral biti lepo smešen.«
Zamrmrala je z našobljenimi ustnicami:
»Tak daj mu že vendar mir!«
On pa je povzeh
»Nak, povej mi vendar! V postelji je moral biti res nerođen ta za-govednež!«
Sklenil je vselej: »To je bila sirovina!«
Nekega večera proti koncu juni-ia, ko je kadil cigareto pri oknu, je bilo tako vroče, da se mu je hotelo na izprehod.
Prašal je: »Madica moja, ali ne bi šla v boulognski gozd?«
»Seveda. prav rada.«
Vzela sta si odprto kočijo, se peljala na Champs-Elisees, potem po aveniji houlognskega gozda. Bila je brezvetrna noč, ena tistih vročih noči, ko puha razpaljeni pariški zrak kakor bi prihajal iz peči. Izvošček za izvoščkom, in vsi so vozili same za-ljublience. Voz za vozom, brez pre-sledka.
Georges in Madelčna sta se za-bavala, ko sta gledala vse te objete parčke. ki so se vozili mimo, ženske v svetlih oblekah, moški v temnih. Bila je neskonena reka zaljubljen-cev, ki se je lila pod vročim zvezd-natim nebom proti gozdu. Drugega šuma ni bile slišati, samo zamolklo drdranje koles po tleh. Brez konca in kraja so hiteli mimo, po dva in dva v vsakem vozu, zleknjena po blazinah, nemo, stiskajoča se drug k druflremu.    zamakniena v hrepeneče
sanje, drhteča v pričakovanju bliža-jočega se objema. Topli mrak je bil kakor napolnjen s poljubi. Cutil si vsepovsod plavajočo raznešenost, živralska ljubezen se je širila vsena-okrog, težila je zrak, da je bil še bolj dušeč. Vsi ti tesno združeni ljudje, ki jih je opajala ista misel, isti žar, so razlivali vročičen tok okoli sebe. Od vseh teh vozov, z ljubeznijo na-loženih, nad katerimi je drhtelo sla-dostrastje, je puhtel spotoma neke vrste polten dih, nežen in vznemir-ljiv.
Tuđi Georges in Madeiena sta se nalezla te omame. Nalahno, brez be-sede, sta se prijela za roko, nekoliko potlačena od težkega vzduha in gi-njenosti, ki ju je obhajala.
Ko so prišli na ovinek. ki teče za utrdbami, sta se poljubila, in ona nekoliko zmedena zamrmrala:
»Tako sva otročja, kakor ta-krat, ko sva se peljala v Rouen.«
Veliki tok vozov se je bii pri na-sadih razdelil. Na cesti proti jezeru, po kateri se je peljala mlada dvojica, so bili izvoščki malo bolj razmaknje-ni; a gosta noč med drevjem, zrak, ki ga je hladilo listje in vlaga potoč-kov, šumljajočih pod vejami, nekaka svežost širnega nočnega obnebja, vsega posutega z zvezdami, je dajala poljubom vozečih se parov globlji čar, in mrak jih je zavijal v skriv-nostne sence.
(Dalje prihodnjič.)
stran 2-____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD._________________________________________________132 štev.
kraf! Jukić je rodom iz Svila ja v Bosni, ta Svilaj leži na Savi, a samo Sava defi Hrvaško od Bosne.
Vladi in komisarju sevcda ni tuj Madžar iz Ogrske, pač oa Je jima tuj in še kako Hrvat z onstran Save.
Na to je policija namenoma razglasila v Zagrebu, da je Jukič iz|a-viL da }e browning dobil iz Belgrađa. Toda takoj nato se Je izvedelo, da poizvednje pohcija pri neki tvrdki na Dunaju, kam je vse poslala brow-ninge, da na podlagi tega priđe na sled izvoru Jukićevcga    revolverja.
Jukić je bil pred tedni z našimi visokošolci na onem izletu v Belgra-dn. To >e vse, a iz te edine činjenice hoće poiicija konstruirati zaroto rod tajim vplivom.
Treba pa >e vedeti, da je bilo Jnfrićevo društvo pravaško in da so zfasti bosanski Hrvati najbolj napadali Srbe prav radi Belgrada.
Kako pa se policija sama pobija v tej kombinaciji, se razvidi že iz tega, koga je došlej dala aretirat;
Do danes fe dala zapreti .36 di-jakov in to po većini pravaše, ki se zbirajo okrog Časopisa *M!?.da Hrvatska«, par naprednjakov m sred-nješolcev ter štiri Srbe. fz višr'h raz-redov gimnazije vlači nedolžne diia-ke, zakaj? Ker so bifi v odboru, ki je pred dvema mesecema vodil ono veliko srednjesolsko stavko.
To so naši policiji — zarotniki!
Zanimivo je, da dosedaj policija Še ni prišla na to, da bi zaprla vsaj kakega odličnejšega politika, da, za-pria ni enega uglednejšega akademika.
Med aretiranci se nahaja tuđi gfavni Jitibi'vej <x~. !~e K *• Š m i a v c-ga, bivšega madžaronskega predstojnika, potem frankovca in stebra vsafce vlade.
Policija še vedno sama vodi po-izvedbe. Zato se aretovanci nahaja-jo še v policijskih zaporih. K njim ne pusti nikogar. Zakaj? Zato, ker bi se tako potrdili glasovi, ki zatrjujejo. da se z aretovanci. zlasti pa z Juki-ćem  naravnost  nečlovesko  postopa.
Vladni hlapci so takoj javili v tuje liste, da je Jiikića na begu uda-ril s sabljo neki častnik in da se je Jukić v zaporu z glavo zaletava! v zid. Vest o udarcu s sabljo je navad-na laž.
Take vesti se spravljalo med svet morda zato, ker je Jukić nemara teško ranjen cd udarcev, ki uh je dobil v zaporu.
Siri se namreč vest, da drže kukica v zaporu ukienjenega na rokah in nogah.
Da se za onim zidovjem doi^ra-vajo nelepi prizori, se da sklepati že iz tega. ker policija ne dovolj. da bi se aretovancern donašala jed od zu-naj. Vse to je zabranjeno.
*
Opozicijonalni listi, a to so vsi ražen dveh službenih »Narodnih No-vin« in »Jutranjega Lista** — priob-Čujejo samo suha data o atentatu. Nobenega članka! Kako to?
Pod preventivno cenzuro ni naravno rnogoče današnjih političnih razmer v zemlji omeniti niti v naj-blažjem tonu. zato raje ne prinašajo opozicijonalni listi nohenega komen-tapa, rrego da bi jim policijski cenzor izčrtal vsako senco kritike današnjega režima in bi tako morda ostala sama obsodba atentata.
To nesmotrenost je učinila edino osješka »Narodna Obrana*. Po teh-rrični razpredelbi se vidi, da je ome-nila današnji položaj v zemlji, toda cenzor je to izbrisal in ostalo   je sa-
mo zadovoljstvo, da atentat ni uspel. In to danes z veseljem kvitirajo uradne »Nar. Novine*, pritožujoč se, da vse ostalo opozicijonaino ča-sopisk molČL
Smrmo ranjeni banski svetnik Herovič se Še vedno bori s smrtjo.
V avtomobilu je on sedel vis a vis komisarjevi soprogi, ki je sedela na levi strani svojega moža.
Ker je Jukić stal nasproti Čuvaju in nanj nameril revolver, je zadel Hervoića v tilnik. K rogi ja je prebila kost lubanje in se tam ustavila. Operacija se ne more izvesti, dokler se bolezen dalje ne razvije.
Ncvarnosi je, da nastopi infekcija in da Hervoić umrje na zastrup-ljenju krvi. To pa se lahko zgodi sele čez 14 dni.
Z druge strani smo dobili to-le pismo:
Zagreb, 11. junija 1912. Cenjeni g. urednik!
Prosim Vas. da bi se v Vašem listu zavzeli in kritikovali postopanje zagrebške policije proti dijakom, za-prtim radi atentata na Cuvaja.
Ćela stvar se hoče spraviti na »veleizdajniško« polje kot zarota. Z aretovanci se postopa kakor z živino, a ne kakor s političnimi jetniki. Jesti nišo dobili že dva dni, a ko so to dru^ci dijaki izvedeli in jim hrane prinesli, jih nišo sploh pustili k njim, a niti nišo aretovancem hoteli izro-čiti prinešene hrane. Po neđolžnem zaprti morajo stradati in umreti glađu, ker hrane ali sploh ne dobe, ali ; i :.:kn. da jo ni mog oče /av/iti.
Prosim Vas, da bi to priobčili v cenienem listu in da bi bili tako dobri in eventualno stvar sporočili du-najski -Arbeiter Zeitung«. Jaz bi to sam istemu Javih ali ne znnm dobro nemški. a veliko iskati okoli ne smem iz razloga, ker kolegi že 3 dni ne jedo in ker bi se sam izpostavil nevarr-osti, da me zapro.
Zaprtih dijakov je bilo že okolt 60, ali nekatere izmed njih so Izpu-stili in jih takoj izgnali (pod orožni-škim ali policijskim spremstvom) do-mov, Nekateri od njih se žc nahajajo v sodnem preiskovalnem zaporu.
Zaprt je tuđi jurist Avgustin Gostinčar, Slovenec, a za to, ker je enkrat na neki zabavi dekiamoval Jukićevo pesem. L. Jukić je. kakor znano, pesnik. Koleba Oostinčar je v Zagrebu znan kot izredno glasbeno naobražen in je bil namešeen kot orgliar v stolni cerkvi. Aretirali so ?a v cerkvi in jra naravnost iz cerk-ve odvedi i v zapor.
Glede Luke Jukića se mi zdi potrebno pojasniti, kako je prišel do tega, da je izgubil privilegij, da služi kot enoletni rrostovoljec. On je ne-kemu kolegi dal zaušnico. ker mu je ta rekel. da laže. Jukić. nagla natura, je seveda takoj reagiral in to je vzrok. da je izguhil pravico služiti kot prostovoljec. Hotel je desertira-ti, ali se mu beg ni posrečih Bil je zato leto dni v zaporu, na to je bil komandiran v telegrafijski kurs, a odtod pa so ga dali v onazovalni od-delek blaznice. Tu je hil 5 in pol me-seca. na to pa je hil superarbitriran. Resnica je, da ni bil več čisto nor-malen in da je bil do skrajnosti s pa-triotičnim duhom prožet. Ali ko hi imeli priliko brati njegove pesmi, ka-tere je v tem času (po vojaštvu) spe-snil, bi rekli da je to popoinoma nor-malen človek.
Vladni tukajšnji listi hočejo, da prikažejo  atentat     na  kr.   komisarja
kot delo čisto   neumnega   človeka.
Ali to ni res. Jukić je bil res malo abnormalen, ali samo v toliko, da je miel fiksno ide)o, da bo on reiil Hrvaško, da bo on s svojimi pesmi vzbudil radikalni duh v narodu in da se bo ta sam s silo rešil svojih tlačiteljev. Jaz sem ga poznaval pred vojaštvom, v vojaštvu in po vojaštvu in morem reci, da je bil vedno zelo tentperamenten in nagel človek; patriotičen do fanatizma in delaven in radikalen kot Bakunin. Atentat na Cuvaja ni nič drugega kot logična posledica njegovega naziranja. Kot Bosanec, navajen na orožje, je po-segel po orožju v silni svoji ogorčenosti in razburjenosti. Jukić je trd karakter in sem več kot prepričan, da ga zastonj trpinčijo v zaporu (tako se namreč govori tukaj) da bi iz-dal kakšne namišljene sokrivce, ker jih po mojem globokem uverenju sploh nima.   _________
Italijansho - turska vojna.
C a i l 1 a u x    o   vzrokih  vojne.
»Corriere d* Italia« poroča iz Jeruzalema: Bivši franeoski ministr-ski predsednik Caillaaux je na svojem potovanju prišel v Jeruzalem in je tam govoril s poročevalcem lista »Sabah« o italiiansko-turški vojni. Caillaux je rekel, da sta vojno po-vzrocili dva okolščini: od strani Italije vsled pomanjkanja sredstev v domovini in vsled prevelikeea izse-lievanja, od strani Turčije vsled po-stopanja otomanske vlade po uvedbi ustave. Navzlic ponudbi. ki sta jo stavili začetkom novega režima Anglija in Francija Mladoturkom, so vendar ti ostali pri tem, da so protežirali tro-zvezo. To protežiranje je ozlovoljilo kabineta v Parizu in Londonu. Nepotrebno bi bilo, zanikati, je rekel CailauK. da je postop Avstro-Ogrske do Soluna že sklenjena stvar. 1 urči-ja bi iz tega, ker je zadeva za toliko časa. dokler je nn avstrijskem pre-stolu še sedanji cesar, odgođena, lahko kapital kovala. In predno priđe na avstrijskem prestolu do kake iz-premembe, bi se Turčiia lahko odlo-čila. katerim velevlastim se bo pridružila.
Breznadejnost        mirovne
akcije.
Tz Petrograda poroča jo, da ruska vlada nikakor ne namerava sklicati konference. V ruskih vladnih krogih so popolnoma opustili misel kake konference, če so sploh kdaj resno na to mislili. Ravnotako se ne misli od nobcne strani na kako mirovno akcijo, ker bi bilo vsako posredovanje velevlasti že vnaprei brezuspesno, če ostanejo Italijani in Turki na svojem stališču.
Operacije    v   Egejskem      i
m o r i u.                          !
Kakor  poroča   »Reuterjev  bure- I au^, so videli v soboto 19 Haićanskih križark pri otoku Lerosu.      Plule so proti turski obali.
Koliko velja vojna.
italijanski narodni gospodar Fontana Russo objavlja v »Piccolo« čla-nek o stroskih vojne. Na podlagi in-formacij, ki jih ie dobil direktno od italijanske vlade, izjavlja, da je Italija izdala do 2. junija t. 1. 361 milijo-nov lir, vendar ima pa razentega še druge stro^ke, ki jih vojna indirektno povzroča. Ladje bodo morali po končani vojni dolgo popravljati, kar bo zelo mnogo stalo. Sicer je italijanska mornarica v tej vojni le malo rabila svoje največje topove, namreč le pri
bombardiranju zunanjih uirdb darda-nelskih, vendar so pa s topovi srednjega kalibra mnogo strelili in zelo obrabili materijal. Ce vojno danes končajo, tedaj bodo imeli še najmanj 40 milijonov lir stroškov. Ker je fi-nančni položaj Italije zelo ugoden, tedaj bodo prebitki Štirih ali petih proračunov zadoščali, da se ti stroški pokrijejo.
Stajcpsho.
Iz Celja. V ponedeljek so se vršile občinske volitve iz 3. razreda. Trajale so od 9. dopoldne pa prilično do 5. popoldne. Oddani so bili največ 404 glasovi. Izvoljeni so za odbornike: dr. Henrik pl. Jabornegg, Janez Korošec, Karl Mortl, Anton Neu-brunner, Maks Rauscher, Karl Te-pei, Avgust de Toma in dr. Fric Zangger, za namestnike pa Bogomir Grad, Friderik Hoppe, Franc Voll-gruber in Janez Antlej. — Zanimivo je, da je oficijalni kandidat za na-mestnika Jože Kirbiš propade! in bil namesto njega izvoljen Antlej. Kirbiš je dobil koinaj 62 glasov. Med odborniki je dobil najmanj glasov dr. Friderik Zangger. Včeraj so se vršile volitve iz 2. razreda. Slovenci in socijalisti se volitev v 3. razredu nišo udeležili.
Občinske volitve v Celju. Včeraj je volil 2. razred. Izmed 65 volil-cev jih je došlo na volišče 34. Izvoljeni so soglasno nemškonacijonalni kandidatje: Rudolf Costa-Kuhn (34), Franc Karbevc (34), Daniel Rakusch (34). Fric Rasch ^4), Jože Rcbcv-šek (34), Ciustav Stiger (34), Leopold \Yambrechtsamer (34) in Robert Zangger (33). Namestniki so: Franc Zeder, Janez Mastnak, Lukež Putan, Franc Ranzinger. Slovenci se voli-tev nišo udeležili.
Iz Celja. »Delavsko podporno društvo je priredilo v nedeljo 9. junija izlet v Trnovlje. Gostilna gospe Pilih p. d. Ložnarce se je navzlic neugodnemu vremenu kmalu napol-nila celjskih izletnikov in domači-nov. Po nagovoru društvenega pred-sednika g. Ign. Založnika je pre-dav^al imenom »Zveze narodnih dru-štev« g. dr. P u č n i k o pomenu slo-venskega Celja za okolico. Govornik je razmotrival razmerje med me-stom Celjem in okolico, zlasti politično in gospodarsko. V tem oziru nam je za^namovati doslej dvoje značilnih obdobij: v prvi je videla peščica narodno zavednih mož v Celju svojo glavno nalogo v javnem nastopanju izven mesta. Bodrila je slovensko ljudstvo v okolici k narodni zavednosti, otela občino za obči-no nemškutarskemu vrplivu in organizirala naše kmečko prebivalstvo tuđi na zadružnem polju. Spominjal se je govornik pri tem nepozabnega dr. Pečkota, kot najmarkantnejšega Celiana iz pr\'e dobe, čije uspeh je v tein, da je postala Savinska dolina ena izmed narodno najzavednejših štajerskih krajev in tvori mogočen oklep, ki drgne vedno tesneje nem-škonaciionalno ošabnost v Celju. Nastopila pa je druga doba: gospodarski in politični napredek slovenskih mesčanov v Celju samem. Velikih žrtev in bojev je stal ta napredek. Govornik spominia na nemške poulične sirovosti 1. 1S99 ob češkem izletu v Celje in na septembrske do-godke 19OcS, za katere smo se sicer že gospodarsko občutno masčevali. n smo jih se vedno premalo izrabili. V prejšnjih časih je veljala parola: Ven na deželo. danes zahteva narav-
ni napredek vsega štajerskega Slo-venstva, osobito pa Savinske doline, da se Celju pomaga. Ta pomoć ob-stoji osobito v dosledno izvrševa-nem narodnem geslu: Svoji k svojim. — Predavatelja so poslušalci, mestni in kmečki, burno aklamirali. »Delavsko podporno društvo«, v ka-terem se zbirajo tuđi obrtniki in uradniki, je s tem priredilo že drugi izborno uspeli izlet v okolico — članom v nedeljsko zabavo, okolici pa v narodno probujo, Naj bi se s temi izleti nadaljevalo!
Mariborska moška Ciril-Meto-dova podružnica je prispevala pre-teklega mtseca v Ljubljano: Narodni davek (nabral g. Rosina) 13 K; nabiralnik v Nar. domu 11 K,v Mede-novi gostilni 9 K in v Vertnikovi trgovini 2 K, skupaj 45 K. — Za podružnico »Branibora« nabral gospod V. Weixl 3 K.
Iz Maribora. (Nagajivosti. — Prvi zrakoplov. —    Izleti v okolico.
—  >Štajerc« in naše    izobraževalno delo. — Slovensko časopisje. — Ne-sreča na Dravi.)    Pretečeno soboto in nedeljo je bilo v Mariboru povso-di vse polno razburjanja, ki ga je ve-Činoma povzročal polet prvega zrakoplova    »Štajerskega    društva    za zrakoplovbo«. 2e v jutranjih urah se je zvedelo   za   uro prihoda Nj. ces, visokosti   nadvojvode Josipa Ferdinanda in ob šestih   zvečer se je na-bralo   pred    hotelom    »Nadvojvoda van« vse polno   naših »Heil Hohen-zollernc-patrijotov.     Tuđi     Tegett-hofiova cesta je bila zelo živahna tja do poznega mraka.   2e v popoldan-skih urah   se   je zvedelo,   da patri frančiškani nočejo    spremeniti   poti, po kateri je dosej vsako leto hodila telovska  procesija  za  frančiškansko faro.    Tokrat    se    je za    jutranje in zgodnje predpoldanske ure v nedeljo pričakovalo precej vnanjega obiska z avtomobili in motorji, za kar se je obrnilo okr. glavarstvo na župnišče patrov frančiškanov s prošnjo, da bi svoj obhod ali preložili ali pa vodili tako, da bi vsaj oni del Tegetthoffo-ve ceste,    ki je v blizini    cestovoda Juž. žel. bil po sprevodu    neoviran. Gospoda v frančiškanskem samostanu pa se je najbrže    upirala na svoj in sv. cerkve   privilegij   in — Šla je tuđi tokrat    po vsej dolžini Tegett-hoffove ceste — od   bazilike   pa do Leitersberške ceste — do Kokoschi-neggovega drevoreda. Nič ni pomagala trikratna pot    g. okr. glavar ja, frančiškani so vstrajali pri svojem in
—  obveljala je tuđi   koncem   konca njihova, na veliko jezo vseh, pri tem prizadetih. Seveda se je vse tuđi tokrat — še dosti drugače kot prejšnja leta — zgražalo    nad borniranostjo Slovencev. In to vsaj enkrat opravi-čeno.    Gospodie    v frančiškanskem samostanu so nam sicer že marsika-tero slovensko dušico resili narodne smrti in bili vsled tega že mnogokrat blateni od naših nasprotnikov, a vse-eno, zaenkrat bi vstregljivost ne bila škodovala in marsikatera pikra bi bila ostala neizgovorjena. — Polet prvega   zrakoplova   -»Štajerskega društva za zrakoplovbo« se je vršil v nedeljo    dopoldne    točno ob 10. Napolnjevali so zrakoplov od petih zjutraj  do desete  dopoldne.  Phn ie oskrbela tukajšn.ia plinarna. Dohodi k prostoru —    tik    pod    nasipom progre Juž. žel. vshodno od mesta v predmestju Melje — so bili do pol 10. popolnoma, potem pa deloma zaprti gledajočernu obČinstvu. Ob 10. se ie balon dvignil in izginil proti jugu z nekoliko zapadno smerjo.   Polet   ie
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski  roman*
Spisa 1 Edward Lvtton - Bulwer. Deveti del.
(Dalje.) VI.
Razmere silijo na konec.
Med popisanimi dogodki v taboru oblegovalcev, sta imela Luka 1! Saveili in Stefanello Colonna po-svetovanje s tujim človekom, ki je bil prišel skrivaj ponoći, še predno so Rimljani postavili svoje Sotore pod Patestrino. Ta, nekaj nad štirideset let stari tujec, je bil skoro še vedno tako lep, kakor v svoji mladosti, samo, da ta lepota ni imela več tistega značaja. Oautier de Montreal ni bil več tako zenskonežnega obličja in se ni več obnaŠal tako izbrano ljubez-nrvo kakor nekdai. Vojaško in nesta-novitno življenje ga je bilo predru-gačilo. Vedel se je zdaj odločno in zapovedujoće, kakor mož, ki ie va-jen voditi divje ljudi in njegov dar prijaznega pregovarjanja se ie bil umaknil strogosti ukazovanja.
»Zapomniti si morata,4 je rekel Montreal, nadaljuje svoj govor, ki je na njegova poslušalca napravi! oči-vidno velik vtisk, »da vzdrzujem samo jaz ravnovesje med vami in med senatorom. Rienzi je popolnoma v mdrit rokah — mofa brata sta povelj-nika niegove armadc, jaz sam sem
njegov npnik. Od nas je fHJvisno, da ga utrdimo na niegovem prestolu, ali pa da ga pošljem na vešala. Meni je treba samo ukazati in velika kompanija se polasti Rima. A tuđi brez velike kompanije dosežemo lahko svoj namen — če se je na vašo zvestobo zanesti.«
»Vaša brata pa oblegata med tem FJalestrino,« je zbadljivo rekel Stefanello.
>Ukazal sem jima, da morata pred palestrinskimi ziJovi čas potra-titi. Kaj ne uvidita, da pripravi to brezplodno obleganje Rienzija ob njegovo slavo v inozemstvu in ob njegovo priljublienost pri rimskem prebivalstvu?«
»Gospod vitez.« je menil Luka di SavelH, »Vi govorite, kakor možje, ki poznajo vse skrivnosti politike. Vzlic vsem nam nevarnim okolišči-nam se mi zdi, da je vaš prediog pa-meten in primeren. Na eni strani nam jamčite vi, da dobimo vsi svoje pravice v Rimu in da nam postavite Rienzija na stopnice pri levovem spomeniku —*
»Ne tako, ne tako,« se je hitro oglasil Montreal. »Jaz sem zato, da se mu oblast omeji in utesni tako, da bo samo še iRrača v Vaših rokah in njegova avtoriteta le senca — a če bi se njegov ponosni duh v tcj kletki puntal, da se mu privošči svoboda med nemškirni divjaki. Jaz bi ga rad zvezal ali pa pregnal, ne pa uničil —-če me usoda v to na poseben način
ne prisili.  Pobiti je oblast brez žrtev
—  a morda bodo žrtve potrebne, da si oblast zagotovimo.«
»Razumem vaše fino razloče-vanje, je s hladnim nasmehom rekel Savelli, ?>in sem zadovoljen. Ce homo baroni zopet na svojih mestih. če bodo naše palače zopet napol-njene z vojaki, se rad izpostavitn ne-varnosti, da bo senator še dolgo živ. Vi nam obljubite, da se to zgodi?«
>Obljubim.«
»Za plačilo pa zahtevate naše privoljenje. da boste pet let rimski župan?«
»Tako je!«
»Jaz za svojo osebo spreimem ta pogoj,« je izjavil Savelli. »Tu je moja roka. Naveličan sem dolgih prepirov med nami in sodim, da bo tuj vladar najlaglje vzclržal red, zlasti če je vitez kakor vi, ki ste po svojem pokoljenju in po svoji slavi zmožni pojmiti razloček med baroni in med plebejci.«
»Kar se tiče mene,« je rekel Šte-fanello, »čutim dobro, da se nam je odločiti med dvema neugodnostnima
—  jaz ne   ljubim  tujega  župana,  še manj pa plebejskega senatorja. Vitez
—  tu je tuđi moja roka!«
»Plemenita gospoda,« Je dejal Montreal po» kratkem molku, med katerim je njegov oštri pogled po-membno motril oba barona, »pogodba je torej sktenjena. Kot do-stavek mi dovolita se eno besedo: Oantier de Montreal ni kak grof Pe-
pm iVVinorbino. Frcj enkrat, ko nisem mislil, da bo zmaga tako lahka, sem svojo in vašo stvar zaupal svojemu pooblaščencu; ta je vaši stvari ko-ristil, mojo pa uničil. Prcgnal je tribuna in se potem sam dal od baronov pregnati. Zdaj bom svojo stvar sam vodil in — to si dobro zapomnita — pri veliki kompaniji sem si osvojil načelo, da vohuna ali izdajalca nikakor ne pomilostim, naj bo kateregakoli stanu. Ne zamerite mi tega migljaja in govorimo o čem drugem. Torej vi imate v svoji ječi mojega starega prijatelja barona di Castello?«
»Da,« je potrdil Luka di Savelli, dočim je Stefanello, nevoljen zaradi Montrealove grožnje, katere se ni upal glasno grajati, mrko molčal. ^/^daj je v senatorjevem parlamentu en plemič manj.«
^Pametno ste ukrenili! Jaz poznam njegove nazore in njegov značaj — v sedanjem trenotku nam je zelo nevaren. A prosim vaju, rav-najta ž njim lepo, ker nam bo lahko pozneje mnogo koristi!. In zdaj, gospoda — moje oči so trudne — do-volite, da grem k počitku. In vsem želim prijetne sanje o novi revoluciji.«
»Z vašim dovoljenjem, plemeniti Montreat vaju spremiva do vašega ležišča,« je dejal Luka di Savelli.
»Na vero — tega pa ne! Jaz nisem nikak tribun, da bi sprejel velike gospode za paze, nego preprost ple-mič in vojak. Vaši shižatmiki naj me
popeljejo v sobo. ki jo je vaša gosto-Ijubnost odkazala možu, ki bi mogel tuđi pod najbolj bodečim grmom in pod milim nebom zdravo spati.«
Savelli pa je vztrajal pri tem, da popelje bodočega župana v odkazano mu sobo. Vrnil se je potem k Stefa-nellu, ki je z dolgimi koraki razbur-jen hodil po dvorani gor in dol.
»Kaj sva storila, SavelH!« je vzkliknil naglo. »Naše mesto sva prodala tiranu!«
»Prodali!« je dejal SavelH. »Po moji sodbi se tiče nas drugi del skle-njene pogodbe. Mi smo kupili, Colonna, ne prodali — kupili svoje življenje od onega gospoda, kupili svojo moč. svoje imetje, svoje gradove — in kar je po moji sodbi več vred-no od vsega drugega — kupili trium-firanje in maščevanje nad demago-gom-senatorjem. Kaj ne uvidite, Colonna. da bi bili mi izgubljeni, če bi bili odklonili ponudbe onega velike-ga vojskovodje. Združena s sena-torjem bi bila velika kompanija šla v Rim in naj bi bil Montreal Rienzi-iu pomagal ali pa ga umoril — mi bi bili v vsakem slučaju uničeni. Zdaj smo sami določili pogoje in na do-brem smo. Koj prvi koraki, ki bodo storjeni, bodo nam na korist. Rten-ziju bo nastavljena past in mi pojde-mo v Rim.«
*Provencalec pa postane despot v mestu.«
(Dalje prmodnHe.>
132, Stev.___________________________________________________SLOVENSKI   HA »OD.___________________________________________________^tran 3.
vod U N. ces. visok ost Josip Ferdinand. Poleg tega se je udeležil poleta prof. dr. pl. Ficker m se troje drugih gospodov. — Žalostna je naša malomarnost glede izobraževalnega dela v Mariboru, posebno pa se v okolicu Kolikokrat se je ie naglašalo, kako skrajno hvaležno bi bilo delo med našimi rojaki na deželi. a osialo te pri naglasanju. Vedno nam je še premalo naglo prodiranje *Sudniar-ke«, »Schulvereina« itd. Le, kadar se ta društva spravijo do tega, da nam znova požro člen našega narodnega telesa. zavpijemo po našem ča-sopisju. Mirno in potrpežljivo pa gledamo in pripuščamo, da se razsirja po deželi strup našega kmetovalstva in vmogradništva, ptujski »£tajeiv«. in pri tem niti eni, niti drugi stranki ne moremo posebej očitati, kaju. obe trpita in gledala v stojični nebriž-nosti. Kar smo pridobili deloma s pomocjo društvenih prireditev v mesni, pojde pod temi razmerami ra-Hom žvižgat, če se ne dvignemo preko vsakodnevnih dopolnocnih zbo-rovanj in sej. Prirejajmo raje naiod-no-gospodarske in narodno-politič-ne agitatorične tečaje. V delu oa znotraj ven je naša hodočnost! — To. kar pogrešajo naši rojaki — oe-želani najbolje, je časopisie, a talvo, ki bi dramilo in branilo. Sicer imamo v okolici »Stražo* in >Slov. Go-spodarja«, pa kaj. prva denuncira, da se je pristudila že vsakomur. ki ima le še trohico dostojnosti v sebi, drugi pa laže. da smrdi za njim. R?s. da sta v zadnjem času našla pot sem gor tuđi ^Nar. List* in »Sloga . a tednika se pač ne moreta baviti z našim okrajeiTi. Mi pa ratiir.o krči %c in odiočne opore ravno v točki — ča-sopisje. Sirite radikalrto-narodni list *Slo\. Narod«! — Dne 8. t. m. se je kopalo v mestnem t. zv. ^Kristijano-vem« kopališču par dijakov. Nt:k> učiteliiščnik drugega letnika je pre-plaval varnostno preorajo in piaval proti sredini Drave. Ko se je vra-čal. ga je približno poldrugi ineter pred rešilno vrvjo prijet krč. da si ni mogel več pomagati. Drava c:a je potegnila seboj in da ni 'nlo nsvzo-čih par pogurrmih pimnazijcev. ki so plavali takoj za njim, bi bil nnšel potapljajoči pod koksa Lierzerjeve-ga mlina. Oimnazijci-osmošolci ! )soj-nik, Korošec in Dernovšetv — so ga še v zadniem trenotku prestregli in spravili na varno. Vsa Čast posuni-nim fantom!
3<Hetnica    Šaleške    Citatnice   v Šoštanju. Kakor smo že porocati. oh-haja Jaleška    čitalnica    ""   !>o^tnrnu dne 14. juli ja slavnost 3Oletnice. Ob polu  11. uri dopoldne bo v dvorani pri   Rajšterju   dele^racijsko  zbornva-nje, popoldne pa na vrtu  m v vseh prostorih  Rajšterjevega hotela   .eli-ka narodna veselica, nastop Sokolrv in Sokolić, zvečer slavnostna sredstava, alegorija, ples itd.    Podrobni program se pravočasno l.aznani  po časopisih in lepakih.    2e sedaj opn-zariamo in prosimo si. društva v blizini in drugod. nai ostane ta dan rezerviran edino    nam   ?oštanjčanom ter nas naj posetiio kolikor mocrnce korporativno, kjer pa to ni mokOće. vsaj po zastopnikih. Kdor r^e ve. ka i se pravi iskreno narodno aelovar* v tako nemčurskem smezdu, kako*" je Soštani. bo tuđi cenil naše Jelo! Ce-ravno nas ie le peščiea, čeravno nas hočejo potisniti k tlom,   vendar    se držimo korajžno na   površju,    kc: streti nas more, potreti mkdar ostud-nega nemškega boja vihar! Kdor tc-dai čuti narodno, komur \z za nanre-dek  in  razšinanje  narodne  ideje,  bi prihitel 14. julija v Šoštanj ter *ih pn-pelial še več s sebot. Bratie Sokoli!  I Tukajšnji  posili  -  Nemci   se  vas  že I bojijo;  pišejo po nemskih  3csnik;h o »Rothemdeneinfall-   v nernško    me-sto koštanj (!>. s tem trpi baje zelo nemški značaj mesta. apelirali :>.> na mestni urad. da nam veselico prepo-ve itd. Bratje! Dolžnost vsakecra po-?dinca ie. da dela na to. da bodo Sokoli nad vse častno zastopani pri tej velepomembni    slavnosti.    saj    vrši vsak s tem najlepšo svojo  narodno dolžnost. ker po tem  skupnem  na-stopu se našemu    mlađemu    Sokolu vrne zopet o^enj v oči in nogum v srca! Mi se ne strašimo   niti   truda, niti financijelnih žrtev za prireditev velike Mavnosti. zato   pričakujemo. da najde ta trud odmev v srcu vsa-kejra narodnjaka, da se tuđi   ta   ne straši niti truda niti slahesa vremena, ampak dne 14. julija gotovo pri-hiti v našo sredo. da se z nad vse častno udcležbo gostov in    društev od Mizu in daleč potrdi   med    nami iskrena skupna vez narodnosti! Društva naj nam v    kratkem    prijavijo svoje delegate!    ^o^tanjčani smo se odzivali  vabilom  društev  po  celem ^lovenskem ^tajeriu in to z velikimi žrtvami, pričnkujemo. da nam društva  našo  iskrenost   in   nožrtvoval-nost vrnejo na dan 14. julija v dvojni m^ri! Na zdar!
Drobne novice. Neverjctna sirovost med nemškimi k m c t i. Iz Cmureka poročajo: Fr. in Marija Fritz   sta prevzela po ma-
teri Franca Fritza posestvo. 761etna mati si je izgovorila samo običajni prevžitek. Sirovima »otrokoma« pa ie mati očividno že predolgo živela. Zato sta jo z železno verigo, kakor se rabi za živino v hlevih, pripeia za drevo in pustila v tem položaju star-ko skozi 8 dni dan in noč pod milim nebom. Povrh sta jo še pretepala, Končno so vendar zvedeli za ta čin višje nemške kulture in srčne plemenitosti orožniki in so oba Fntzova zaprii. Marija Fritz je stara 45, Pranc Fritz pa 49 let. — Podvozjepa-d e 1 hlapee kmeta Verdnika v Zg. Ložnici pri Konjicah. Vozil je opeko, se malo opil in zadremal. F^ri nekem šunku je padel z voza med vola, ki sta voz viekla dalje, tako da so šla kolesa hlapcu čez prsi in mu je strla. Izdihnil je na mestu. — K r a d e ž. Posestnici Breznik sta pokradla bivši hlapee Anton Cenc in dekla Juli-jana Regorsek veliko žganja, mesa, moke in drugih stvari. Orožniki so ju zaprii. — Strela je udarila blizu Eisenerza na Zg Stajerskem v 4 osebe. v neko rudarico in 3 dekle-ta. Stanje lOletne Marije Salzer je zelo nevarno. Ostale je strela le oma-mila in vrpla na tla. Vse štiri osebe so šle ob času nevihte preko travni-ka brez drevja.
Horoško.
Stavka v Celovcu. Iz Celovca poročajo: \ tovarni za žične mreže tvrdke Sergitschevi sinovi stavka od
3. t. m. kakih sto delavcev in delavk, ker tvrdka noče ugoditi njihovim za-
r-tCA'jm. r^> cKsccso\- d*i/Jaj ni prišlo. Tvrdka ie baie deponirala deiav-ske kniižice stavkutočih pri magistratu in noče nikakor ugoditi zahte-vam delavcev.
Ukraden dinamit. Iz §t. Vida ob Glini poročajo: Iz skladišča za raz-streljiva pri tukajšnji zgradbi želez-niče so nepoznani zločinci ukradli po-noči od S. t. m. večjo množino dinamita.
Nesreća vsled elektrike. V papir-nici v Rechbachu so čistili delavci Matija Tomazič. Ivan Skrjanc in An-drej Grilc parni kotel. V kothi so imeli električne žarnice. Napeljava teh zarnic pa je bila zelo slaba in de-lnma kar s cunjami ov'ta. Med delom je prišel v dotiko s tokom delavec, ki je oMežal nezavesten. Ko sta mu to-variša hotela pomagati, padla sta o^a nezavestna v kotel. Eden izmed delavcev je že umri. ostala sta smrtno-nevamo opečena. Nesrećo je povzro-čila edino le zanikrnost vodstva to-varne, ki ne pazi na zadostno varno napeljavo električne^a toka.
Primorsko.
Velika Sokolska slavnost na Op-Činah pri Trstu. Bodočn nedcljo se bo vršila na Opčinah pri Trstu velika slavnost tridesetletnice tržaškega Sokola spojena z 11. zletom »Tržaške Sokolske Župe-, Za to pomembno slavnost vlada po tržaskem ozemlju. po Krasu in Ooriškem največje zanimanje iz česar sledi, da bo rrihite-lo ta dan na Opčine od blizu ni daleč vse. kar sokolsko in narodno misli in čuti. Sprevod se bo vršil od Obeliska, od koder ie tako krasen razgled na Trst in sinje Jadransko n.orje. — skozi prijazne Opčine na krasen in prostran, kot nalašč za tako avnost pripravljen prostor, obdan z visoki-mi in knšatimi drevesi. Na slavnost-nem prostoru bo za došle poste pre-skrblieno v vsakem o/irti. Na tribu-
Inah bo prostora za 2000 oseb. Po te-lovadbi bo prosta zabava in javna ljudska veselica, na kateri bo prepe-valo več pevskih zborov. igrala bo vojaska 5jodba in ona N. D. O. Zvečer bo slavnostni prostor razsvetljen in spuščali se bodo umetalni oj?nji. Na Opčinah je že vse: staro in mlado na delu za proslavo nedeljske slavnosti, ki bo gotovo še prekosila ono pred tremi leti vrŠeČi se zlet primorskih Sokolov, ki je se danes vsem udeležencem v najlepsem spo-minu. V nedeljo torej, kdor more, na Opčine!
Od Sv. Lucije nam poročajo; Danes je umri vpokojeni nadučitelj Jakob V e 1 i k o n j a na Modreicih, obče znan pod imenom Fric. Blag mu spomin!
Tržaški Lahi proti slovenski poroti. Iz Trsta poročajo: V ponedeljek zvečer je imelo laško društvo »Pa-tria« v Politeama Rossetti protestni snod proti slovenski poroti. Govoril je državni poslanec Oasser. Prišlo je med Lahi saiflimi do prepira in spo-padov, ker so mazzinijanci oštro napadali sedaj vladajočo kliko na tr-žaškem magistratu. Ko je bil shod končan, so zborovalci začeli kričati: »Živio italijanski Trst! Proč s Slova-ni!« Sli so divje kričaje Čez Aque-dotto. Policija je raznodila razgraja-če. Pred Narodnim domom so Lahi napadli mirne Slovence. Policija je več oseb aretirala.
Prijet slepar. Iz Trsta poročajo: V Zadru so prijeli nekega Urlicha, ki
ie bil jako premeten slepar. Urlich se je izselil iz Dalmacije v Transvaal. Tam se je baje v angleških vrstah boril proti Burom. Ko se je vrnil iz Trans\ aala, je pravil, da ima tam velik zaklad zlata. V resnici je imel pa lc velike kose zlituče, ki je obstojala iz bakra in medi. Te je prodajal v Dalmaciji "in v Trstu kot zlato. Več teh kosov je prodal tuđi v Ameriko.
Morski volk. Iz Pulja poročajo: Podmorski čoln »VI.« je videl v Fa-zanskem  zalh u morskega volka.
Protest proti dogodkom v Budimpešti. Iz Reke poročajo: Vodstvo avtonomistične stranke je sklenilo, sklicati protestni shod proti dogodkom v Budimpešti.
Luzarjev častni večer na Đunaju.
D u n a j, 6. iunija.
Akad. društvo »Slovenija« je priredilo snoči svojemu novemu čast-nemu članu gosp. Ivanu Luzarju, nadrevidentu iužne žeieznice v p. častni večer, katerega izredni obisk iz vseh krogov dunajske slovenske kolonije ter naravnost slovesni in ganljiv i potek je najlepša priča, kako spoštovanje uživa slavijenec v vseh krogih dunajske kolonije in s kako hvaležno ljube/mio ga časti kot svojega očeta dunajska akademična mladina.
Kmalu po napovedani uri se je napolnila prostorna dvorana Lehrer-hausa z odličnimi in priprostimi Lu-zarjevimi častilci. Med na^zoćii smo opaziti dvorna svetnika Babnika in Okretiča, državnega poslanca dr. Rvbafa. podpredsednika »Podporne-ga društva za slovenske visokošol-ce < vlad. svetnika Primožiča, nadalje vladnega svetnika lica, odvetnika dr. Lapajneta, številne slovenske mi-nist^rijalne uradnike, zastopnike du-najskega slovenskega znanstvenega sveta, mnoge člane naprednega iz-obraževalnega društva »Zvezda« s predsednikom J. Volkom na čelu, iz-redno lepo število dam. Društvo »Slovenija« je bilo seveda korporativno navzoce, pa tuđi ostala akademična mladina se je v prav lepem številu odzvala povabilu: akad. društvo vSava«, »Kras , >:Društvo slov. veterinarjev , »Društvo slovenskih tehnikov« so poslala deputacije. — Mnogo povabljenih, med njimi državni poslanec dr. Ravnihar. se ]e opra-vičilo ter žeielo večeru najlepši uspeh.
\rsta prisrčnih govorov je r>ila najboljši izraz razpoloženja, ki je vladalo na tem večeru. Slavljenca, njegovo obitelj in vse došle goste ter tovariše je pozdravit predsednik > Slovenije«, fi!. Ć e r m e 1 j, ki je od-dal besedo slavnostnemu govorniku juristu Ivanu S a j o v i c u. V globo-ko zasnovanem in mojstersko izpe-Ijancm govoru je ta poudaril pomen večera, ki ie jasen dokument ozkih in trdnih vezi, katere vežejo dunai-sko slovensko kolonijo na eni strani. s fluktujočim slovenskim visokošol-skim dijaštvom, ki po njeni zaslugi. prizrtvovalnosti in zavednosti najde na Dunaju košček slovenske svoje domovine, na drugi pa z doirovino: nacrta pomen dunajske kolonije za celokupni slovenski narod tako v preteklosti kot sedanjosti ter ocrta nato na kulturnem in sorijalnein zgo-dovinskem ozadju slovenskega ljudstva pomen delovanja gospoda slavljenca; s krepkimi potezami predoči slovensko ljudstvo pred šestdesetimi leti — krepko, zdrarv o, trdo, toda narodno nezavedno kmečko maso. ki je skoro izključno predstavljala Slo-venstvo; vzbuditi v njei narodno zavest, razviti iz enega samega stanu različne. za obstoj narodnega organizma bistveno potrebne stanove in pokliče ter jih navdahniti s slovenskim duhom, z narodno zavestjo, to je bila tista naloga, od katere rešitve je zavisel obstoj slovenskega naroda. To nalogo je resila vrla in pnžrtvo-valna starejša generacija, generacija, kateri pripada gospod Mavljenec. Ta generacija je postavila potujčevanju slovenske intelijrence jez. Ustanovila je društvo, ki naj bi smotreno in sistematično zbiralo, varovalo in vzgajalo iz slovenskega ljudstva izišlo inteligenco v narodnem duhu, »Slovenijo« na Dunaju (186*>), mei-nik, katerega |e postavlja!, kot govori stari slovenijanski arhiv, tudl te-danfi fil. Ivan Luzar, nocojšnji go-snod slavijenec.
Toda s tem, da se je ustvarila podlaga in odkazala smer smotrene-ga proizvaianja slovrenske intelipren-ce, še ni bilo storjeno vse zanjo. Slovenci smo mlad in zato gospodarsko šibak narod: ako kdo to temeljito občuti na svojem telesu, občuti to gotovo v prvi vrsti slovenski visoko-šolec, ki priđe še iz napol naturalne-ga gospodarstva v velemesto, v krog denarnega gospodarstva. In tu mu preti že prva pogibelj kot nuina no-sledica gospodarskih razmer v domovini: paupertas, nedostajanje gmotnih sredstev. Kakšno izgubo na
narodnem telesu pa predstavlja izgu-ba enega akad. izobraženega Slovenca, izprevidimo, ako primerjamo naše število z najnevarnejšim našim tekmecem, z Nemcem: 1   : 84!
In tu, v najbolj ranljivo točko narodnega organizma je posegla vmes vrla naša dunajska kolonija: ustanovila je podporno društvo za slovenske visokošolce. Na stotine slovenskih odvetnikov, notariev, vi-šjih uradnikov, profesorjev, zdravni-kov, inženirjev itd. se ima zahvaliti samo tej instituciji za svojo akade-mično izobrazbo in na ravno toliko stotinah čilih, podjetnih, narodno za-vednih možeh slovenska domovina. In te, tako čiovekoljubne kot odlično narodne institucije, je bil gospod slavijenec soustanovitelj, je bil in je še eden izmed najmarljivejših njenih delavcev in propagatorjev od njene ustanovitve sem, pa do danes. Nek-daj sam slovenski visokošolec, je iz-previdel in morda tuđi skusil grenko njegovo stran in zato si je postavil za drugi svoj živijenjski poklič: od-pomoči gmotnemu pomanjkanju viso-košolskega dijaštva. Tiho in širši javnosti le malo dostopno je bilo njegovo delovanje, toda vedno v zvezi s kulturnim in socijalnim napredkom siovenskega naroda, zlasti pa najple-menitejšega njegovega dela, njegove inteligence. In ako mu je zato »Slovenija« izkazala najvišjo čast, ki jo sploh dijaštvo komu izkazati zamore, je storila s tem samo svojo dolžnost: počastila je s tem značajnega, narodno za\edsiega in naprednega moža ier potirobnega narodnega delavca; kot simbol trdne vezi. katera veže .->GUi>Utii'j\i!',ija i*ajbtitrcjdega slovenskega akademičnega društva s seda-njo njegovo generacijo in v znak gioboke brezmejne hvaležnosti vsega navzočega in zastopanega dijaštva izroči govornik slavljenju v imenu društva diplomo in trak častnega Članstva.
Govoru sledijo ploskanje, 2ivio-kiici in navdušene ovacije Častitljive-mu starčku, gospodu slavljencu. ki očividno globoko ginjen sprejme diplomo, trak pa si pripne na prsi, kar izzove višek navdušenja in odobravanja.
V imenu »Zvezde - se oglasi nje predsednik gosp. Jakob Volk, ki kot mlajši sodelavec gospoda siavljenca v dunajski koloniji, ocrta požrtvoval-no njegovo delo v 46 letih, katere je preživel gospod slavijenec na Dunaju: je to doba dela in požrtvovalno-5ti, tekom katere je postal gosped slavijenec eden naitrdnejših stebrov dunajske kolonije. Poudarja njegovo skromnost, nesebičnost in značajnost ter mu napije še na mnoga leta.
Med splošno pozornostjo poprime gospod državni poslanec dr. Oto-kar Rybaf za besedo: Povabilu predsedstva »Slovenije« se je z veseljem odzval. ker se mu s tem nudi njemu tako ljuba priiožnost, biti v prijetni družbi slovenske akademič-ne mladine. In kar je videl in slišal nocoj. mora konstatirati, da presega njegova pričakovanja: le ^esnična, globoko iz srca pritiajajoča hvalež-nost je zinožna takili izrazov ljubez-ni do svojega dobrotnika, kot jih ie videl nocoj izkazovati gospodu slavljencu; ta pa je to tuđi zaslužil. Ne kričanje. ne javnosti imponujoči pomp, ampak tiho, vztrajno in smotreno delo. to je bilo njegov ideal, tiho, vztrajno in smotreno delo pa mora biti vsem tištim, ki žele sloven-skemu narodu dobro, tuđi vzor.
Gospod slavijenec se ni pehal za visokimi častmi; bil si je v svesti, da ima tišti večjo zaslugo. ki stolp sezi-da, kot pa tišti, ki nanj spleza in zastavo vihti. In takega vztrajnega. ti-hega, toda smotrenega delavca je počastilo prvo slovensko akademično društvo z najvišjo častjo, ki jo društvo sploh komu izkazati zamore: čestita ^Sloveniji« na tem koraku in napija gospodu slavljencu še na ćelo vrsto krepkih let z željo, da najde tuđi mnogo posnemalcev. (Burno, delgotrajno ploskanje in 2ivio - klici.)
Nato se oglasi k besedi dunajski urednik »Slovenskega Naroda« sta-rešina gosp. dr. Albert Kramer, ki večkrat prekinjen od dolgotrajnega ploskanja, izjavi, da se mu zdi oni notranji fluid, ki povzroča prisrčni čar današnjega večera prava očetov-Ska Ijubezen, ki jo goji slavijenec do slovenske mladine. Podpore, ki jih je slavijenec delil. ni nikdar smatral kot miloŠčino, podeljeno ubogi slovenski pari, temvec kot od naroda mu zaupani kapital, na katerega ima inteligenčni naraščaj pravico in katerega stotero povrnitev v blagor in bodoenost naroda, upa z ono trdno vernostio prepričanega optimista, ki je pravi zaklad, iz katerega more čr-pati mladina vztrajnost, navdušenje, delavnost. Govornik smatra, da je baš slavijenec najboljša priča stoter-nega sadu, ki ga rodi prisrčno raz-merje med mladimi in starimi, prijateljstvo in pornoč starejše inteligen--ce mlađemu naraščaju, razumevanje kipeče in nemirne mlade duše od strani treznih in izkušenih mož.
Naravnost ginljivi prizori pa SO se odigravali, ko ie vstal slavijenec, gospod Luzar sam, da ogovori svoje častilce. Pravil ie:
Mladi prijatelji, slavna gospoda!
Težko mi je, odgovarjati na pre-prijazne besede gospodov predgo-vornikov in se primerno zahvaliti za izkazano mi čast, da se smem imenovati častni član najstarejšega akademičnega  društva   »Slovenije«.
Iznenadila me je vsa ta prireditev današnjega večera, ker menim, da kaj takega pač nisem zaslužil. Mislim si, da so se naši gospodje aka-demiki zadovoljili z mojim skromnim, a vendar smotrenim delom v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju.
Pri tem svojem poslu sem videl in z veseljem opazil, kako hvaležna je velika većina naših akademikov in kako so na moje prigovarjanje v počitnicah pridno snovali vsakovrst-ne prireditve, nabirali in nabrali naravnost, za naše razmere velike vso-te za podporno društvo. Prosil bi vas, da delate tuđi v bodoče tako, društvu in sebi v korist.
Kar sem sicer storil za slovensko dunajsko kolonijo v teku svojega 461etnega tukajšnjega bivanja, je pač jako skromno, reci pa smem, da sem imel vedno vsaj najboljšo voljo; storil bi bil pač rad veliko več, toda moje slabe moči se nišo vedno skladale z mojo dobro voljo. Pri takem delu je pač treba žrtvovati časih ne-kaj osebne koristi, in tu pa lam tuđi svoje navajene udobnosti. Držal sem se predvsem izreka svojega osebne-ga prijatelja in vzor - domoljuba Jur-čiča kot Levstika: Kar more, to mož je storiti dolžan. (Dolgotraino, več minut trajajoče ploskanje, 2ivio-kli-ci in prisrčne ovacije.)
Končno se še enkrat prav prisrčno zahvaljujem za izkazano mi čast slavnemu akademičnemu društvu »Slovenija« in vsem drugim, ki so me počastili s svoio navzočncstjo. Bodite vsi uverjeni, da mi ostane današnji dan kot najlepši dan mojega truda in izkušenj polnega življenja do konca mo»!h dni v na;prisrčnej-šem, neizbrisliivem spominu.
^e  enkrat srčna hvala!
(Dolgotrajno. več minut trajajoče ploskanje, prisrčne ponovne ovar čije.)
K slovesnemu značaju večera ie v izredni meri prispevai skrbno izbrani umetniški program. Mladi umetnik gosp. Anton T r o s r. naj-bcljsi slušatelj dunajskega konser-vatorija je navzoce očaral s svojimi dovrŠenimi izvajanji na klavirju ter žel tako hvalo, kakršno more dati le navdušeno in naravnost vzhičeno poslušalstvo. S svojim angeljsko le-pim tenorjem je izvajal konservato-rist gosp. R i i a v e c par prekrasnih arij. ter nudil zbranim nepozabni uži-tek. Z dovršeno prednašanimi slo-venskimi narodnimi pesnimi je brilji-ral slavnoznani dunajski slovenski kvartet, ki je istotako žel svojo obil-nejšo pohvalo.
Po končanem oficijalnem delu je začela prav prisrčna domača, a vendar fina zabava: petje, pogovori itd. Gospod slavijenec, obkrožen vts čas od kroga akademikov in starejših gespodov, številnih svojih prijateljev, kakor tuđi od ožje svoje rodbine, se je ves Čas čil in svež pogrovar-jal ter vztrajal čez polnoč. Ostala družba pa se je razšla. želee si sko-rajšnjega svidenja, — sele proti JU-tru.
Tako se ie končala ta. krasno uspela prireditev »Slovenije«, ki pa pomeni ne samo slavje eneara odlič-nega člana dunajske slovenske kolonije, ampak tuđi slavje celokupne za-vedne slovenske dunajske naselbine; vsem. ki so se ga udeležili, bo ostal ta večer, spomenik vrleg:a slovenskega domoljuba, v trainem spominu.                              Spectator.
R smrti pesniha Bntona Rškerca.
Župan dr. Ivan T a v č a r je do-bil povodom smrti pesnika Aškerca iz Prage to - le brzojavko:
»Predsedstvo občinskega sveta kraljevskega glavnega mesta P r a -g e izreka mestnemu občinskemu svetu v Ljubljani in vsemu bratske-mu narodu slovenskemu globoko so-žalje ob smrti velikega pesnika in mestnega arhivarja Antona Aškerca, katerega svetal spomin naj na veke ostane drag vsemu Slovanstvu. — Župan dr. Karei Groš.«
Iz Sofije je dobilo uredništvo našega lista to - le brzojavko:
»Globoko je nas užalostila vest o smrti velikega slovenskega pesnika Antona Aškerca, nepozabnega pesni-telja »Rapsodij bolgar. guslarja,« našega slavnega častnega Člana. Prosimo, bodite vi tolmač Čustev naše gioboke žalosti pred njegovimi so-rodniki in pred vso slovensko javno-stjo vzpričo velike nacijonalne izgube, ki je zadela bratski slovenski narod, — Podpredsednik »Slavjan-
Stran 4-                                                                                                 SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                132 štev.
skega blagotvoritelnega družestva«v Sofiji: prof. S, Ko-61 o v.€
Mestni občini ljubljanski je bila iz Zagreba poslana ta - le kondo-lenca:
»Tugujemo s Vama nad smrću pjesnika borca, trdog značaja i velikog Slavena.
Naša je bol jednaka boli cijelog slovenskog naroda.
»D ruštvo    hrvatskih književnika.
Iz Kranja je došla ta - le brzojavka: »Zvezda blesteča na nebu Slovanstva se je utrnila. ali njen svit nam bo svetil vekomaj! To naj nam bo v tolažbo ob gomili pesnika - velikana AŠkerca!«
Iz L i t i j e: »Slava svetlemu spominu pesnika Aškerca. — L i t i j -ska  narodna  drustv a.«
Dnevne vesti.
-r Caslnikarsko handitovstvo. VčerajŠnji »Sk>venee*»„ ki mu je na-tolcevanje. zavijanje in sumnicenje že prešlo tako v kri in meso. da brez tega ne more već živeti. je zagrešil tn-le infamno notico: r Propaganda dejanja« v »Slov. Narodu«. Atentat na Čuva ja je. kakor smo porocali, izvršil človek. ki po splošni sodbi ni-ma popolnoma v redu svojihmožgan. Slovenski Naroda pa ga poizkuša proslavljati kot junaka. Ponavlja se torej v predalih ^SIovenskega Naroda c zopet tista struja, ki je že do-volj škodila Hrvatom in Slovencem, a kateri tega dostef menda $e ni do-vnlj. \u......vi C't.v„ja ;v N*~.z:i^ vijanje, ki bi ne imelo prav nič koristi za Hrvaško. tuđi če bi se posrećilo, ker s Cuvajem bi se nakrat ne zni-šil sistem. Treba je globljega. smo-trenejšega in pametnejšega cicla. kot so pa revolverji v dijaških rokah. Čuvaj je atentata zelo vesel, to ne-premišfjeno dejanje je hrvaške politike globoko zaskelelo. med Slovenci se pa dobi list, ki }e glasilo ljub-ljanskega župana in c. kr. liberalnega uradništva in liberafnega učitelfstva. da v svojem poročilu o atentatu in o »obče nacionalnih idejah napadalea* debelo podcrtava, ampak ]ih je opre-mil ttidi s tremi pomembnimi pikica-mi. Tako se po Narodu« zastopaio >obcenacionalne ideje^ ...« — Tako >Slovenee«. Da pa se slovenska javnost prepriča, kakršnega časnlkar-skega banditstva so sposobni kleri-kalcL ponatiskujemo dotični odsta-vek iz zagrebškega poročila o atentatu na Cnvaja. katero smo priobčili pretekli ponedeljek. Evo ga: »Luka .1 a k i ć je 26 let star in je rodom iz Svilaja v Bosni. Dovršil je šest raz-redov v jezuitski gimnaziji v Travniku. Cmrmazijske studije je končal v Travniku. On se je med svojimi to-variši odlikoval kot goreč Hrvat in ie sodeloval pri vseh demonstraci-jah. Letos je v Sarajevu sežgal madžarsko zastavo. Kot enoletni prosto-voljec je nekoč v prepiru oklofut^l svojega praporščaka in je bi I žuto zaprt V zaporu je zažgal pod seboj posteljo. Radi tega so ga dale voja-ske oblasti na opazovalnico. V Zagrebu je spadal v skupino liberalnih pravaških dijakov okrog »Mlađe Hrvatske-, toda ni bil strankar, mar-več je zastopal obče naciionalne ideje poudarjćrjoč. da je pri nas že ven-dar enkrat potreba propagande de-janja...« — Sedaj pa vprašamo. k?e proslavljamo atentatoria kot junaka, kje podcrtavamo, da je »pri nas že vendar enkrat potreba propagande dejanla-? Ali s tem, da povemo, kakšnih nazorov, kaksnega mišljenja in čustvovanja je bil atentator Jukić, proslavljamo le-tega in izražamo svoje ideje in svoje naziranje. Kaj takšnega more trditi samo časnikar-skf falot, ki je že zdavna izfgubil za-dnfo iskrico čustva za poštenje. Za-res gabi in gnusi se nam. da imamo opravka z banditi, ki bi morda dela-1i Čast abruškemu tolovaiu Rinaldu Rinaldiniju. ne pa slovenskim časni-karjem. ČIovek more samo pljuniti pred takimi propadlimi kreaturami. 4- Klerikalci in slovensko gledališče- .Dramatično društvo« bo imelo v kratkem svoj občni zbor in tam bo padla odločitev glede najnovejše-ga naskoka, ki so ga uprizorili klerikalci na slovensko gledališče. Iz snočnega ^Slovenca« je razvidno, da izvira novi atentat na gledališče iz osebne mržnje proti g. Kristanu, ki ga je »Dram. društvo« izvolilo v in-tendanco, katera naj bi vodila gledališče. V stvarnein oziru ne morejo klerikalci ničesar imeti proti g. Kristanu, kajti pokazal je kot dramatični pisatelj in kot kritik, da ima zmož-nosti sodelovati pri vodstvu gledali-šča. Klerikalni nastop proti g. Kristanu izvira torej zgolj in edino iz osebnih in političnih nasprotstev, ki nimajo z gleeteliščem ničesar opraviti. Klerikalci se torej tuđi pri gle-dafišču ne dajo voditi od stvarnih nagibov, marveč od osebnih in političnih mrženj. In to smo hoteli pribiti.   Ne vemo, kaj bo »Dramatično
društvo« sklenilo, ali to že lahko rečemo, da je tako zlobno šikaniranje že od sile. »Dramatično društvo« in njega člani se žrtvujejo za dobro stvar, za kulturen zavod, za slovensko korist, deželni odbor pa dela ovire in težave iz samih osebnih m političnih nagibov. Za vsem tem pa tiči seveda le staro sovraštvo kleri-kalcev do gledališta splofa. Kar na-ravnost se gledališča ne upajo zadaviti, skušajo pa to doseči po ovinkih in z vsakovrstnimi Šikanami. Danes jim ta ni všeč, jutri ta, in pojutršnjem jirn zopet kdo drugi ne bo po volji. Tako bodo drugega za drugim odstranili in ko se naposled ne bo hotel nihče več posvetiti skrajno nehva-ležnentu delu za gledališče, bo pa konec vsemu in klerikalci na — cilju.
- tirvaski pravaši in slovenski klerikalci. O sestanku hrvaških pra-\ ašev v Sarajevu je klerikalni monitor priobčil megleno rn^ročilo, v ka-terem trdi med drugim: »Sprejeli so se tuđi vrlo važni sklepi glede naših najiskrenejših bratov Slovencev ter se je v svetu izrekla nada. da bodo slovenski postanci z vsemi silami podpirali nadaljno akcijo pravašev.« — Od slovenskih klerikaloov lahko hrvaški pravasi res mnogo pričakuje io, posebno ker so že doslej imeli priliko, nati iskrenost, zanesljivost in z\w>i»»ho teh vladnih lakajev!
—  Evharistični kongres. Piše se nam z ]>unaja: Naprednega Slovenca sicer nič ne zanima, kaka bo udclež-b   -1 venskih klerikalcev na evhari->        n ki^ngresu, ker naposled kle-
v ne berefo sami Meri-Kaiwi ni Ker trobemajo ti listi j;oro-stasne neresnice v svet, naj napredni javnosti vendar povemo, na kako klavrno vlogo bodo slovenski klerikalci obsojeni na Punaju. Potisnili so iih namreč popolnoma v ozadje. — Nemci, Poftaki, Čehi, Madžari bodo vsi v ospredju, Slovenci bodo samo za štatažo in ko se bodo vrnili do-mov, se boste lahko iz njih krvavo norca delali. Najbolj značilno je. da so dali Slovencem na razlaganje malo in zanemarjeno frančiskansko cerkev. Dunaj ima mnogo lepih in velikih cerkva. pa te so seveda rezervirane za druge. »Slovenec« se je bahal. da je frančiškanska cerkev v blizini stolne eerkve sv. Steiana. — Res. v blizini je že, in sicer v sredi-<"-" -tih ulic. kjer stanuje vse polno ...,, , ki se tamkaj klatijo ponoči in podnevi. V kvartirju vseh lajder bodo Slovenci opravljali svoje pobož-nosti. V tem dejstvu se najbolje zrcali, kako uvažujejo prireditclii evhari-stičnega kongresa Slovence!
—  Ubogi tiskarski škrat,   kate-remu hočejo nevedni    -Slovenčevi« uredniki naprtiti Mamažo glede pa-peževe 70 ozir. TTLetnice. Jezi jih, da smo jim dali to lekcijo* pa si pomagati ne znajo, kajti   tuđi    /tiskarski skrate v tem slučaju ne drži, ker ni bila samo napačna    letnica,   ampak tuđi napaćen    dan.    »Slovenec«    je namreč v    soboto (8. t. m.)    pisal: -Jutri praznuje sveti oče svojo se-demdesetletnico«. V resnici pa je že 2. junila dovršil svojih   77 let.    Res imeniino razumete svojo stvar, v zavijanju  pa  ste  naravnost  neprekos-Ijivi!"
—     Najnovefši   uspeh   Oswald'>-vega rekurirania je ta, da bodo n  »-rali  idrijski     hišni     posestniki     letos nlačevati   18r"ć   vijo   občinskn   dok1   -do.    kakor |o je bil sklenil    občin^ki odbor.  Deželni  odbor namreč za  le-tošnje    leto ni dovolil več diferenciranja občinske doklade. ampak dolo-ćil za vse davke enako f*Wr. f)hčin-ski odbor je bil sklenil 50% doklado na hisni davek. za vse druge davke pa 80'7>.   To je tuđi    edino pravično razmerje, kajti  znano je. da Je hišni davek  najobčutnejši, pravilno  je  torej,    da se hišne    posestnike varuje vsaj    prevfelike    občinske    doklade. Prav vsled  visokosti  hišnonajemne-ga davka se na eni strani podražujejo stanovanja, na drugi strani pa manj-ša podjetnost za zgradbo novih sta-novalnih his.    Previsok hisni davek je torej danes hiba tako    v   socijal-nem kakor higijeničnem oziru. Zato toliko stremljenje vseh. ki jim je ra srcu zboljšanje današnje   stanovanj-sek mizerije,   po   pravični   ureditvi hišnonajemnega davka.    Deželni odbor se sicer sklicuje na deželno vlado, ki ni hotela pritrditi diferenciranju občinske doklade, toda če deželni odbor zamore izposlovati vse dru-gačne koncesije od dcželne vlade, bi bil lahko tuđi to,   če bi bil le   hotel. Olavni provzročitelj   pa je Oswaid, ki je edini rekuriral proti proračunu, ki ga je sklenil občinski odbor. Ce bi ne bilo nikake pritožbe, tedaj bi tuđi deželni odbor, odnosno deželna vlada ne imela    nikakega povoda pre-minjati od občinskega   odbora skle-njene občinske doklade na direktne davke.   Tako pa je Oswaldova pri-tožba dobrodošla k odredbi    v veliko  škodo  idrijskih     hišnih  posestni-kov,   ki se naj toraj zahvalijo c. kr. katehetu Oswaldu, da bodo morali v letošnjem letu plačevati toliko višjo
občinsko doklado. Čudimo pa se, da gospodje pri deželni vladi nimajo najmanjšega smisla za socijalne potrebe ljudstva, za Idri}o pa še pose-bej ne. In vendar to mesto donaša državi leto za letom milijon čistega dobička.
-i Pri odkritju spomenika Fran-tiška Paiackemu v Pragi bo »Slovensko Matico^ zastopal njen predsed-nik prof. dr. Fran I 1 e š i č.
-+- Iz politične službe: Preme-ščeni so: Okr. komisar Anton M e n-c i n g e r iz Radovljice v Krško, okr. komisar Leon vitez Grasselli iz Krškega v Litijo, okr. komisar Koče v a r p 1. Koudenheim iz Ljubljane v Radovljico, vladni konci-pist dr. Alojz Oregorin iz Krškega v Ljubljano, konceptni praktikant dr. Viljem P f e i f e r iz Ljubljane v Krško in konceptni praktikant dr. Viktor Schiffer iz Litije v Ljubljano.
-h Vojaška vest Za bataljonska adjutanta sta imenovana c. in kr. nadporočnika gg. Ljudevit in Franjo K e 11 e , sedaj obiskovalca korno-častniške sole v Gradcu, prvi pri 27. pešpolku v Ljubljani, drugi pri 14. pešpolku v Linču.
—  Anton Aškerc t.    Mislec    in pesnik Anton A š k c r c je bil minolo noč prepeljan v »Narodni dom«    in leži zdaj tamkaj na mrtvaškem odru. ^poštovanje in ljubezen sta položili na njegovo krsto vse polno cvetja in lepih vencev in ves dan    so   hodili ijudje v celih procesijah kropit moža, ki je vse svoje življenje posveti! svojemu narodu, ki je s   plodi   svojega uma in svojega srca obogatil slovensko literaturo in kljubuje, kakor skala vsem viharjem,    oznanjeval   med Slovenci    ideale     duševne   svobode, slovanskega   bratstva     in     socijalne pravičnosti.   Ćastno  stražo   pri   krsti so postavili Sokoli.
—  Narodno ženstvo v  Ljubljani se pozivlja,    da    se    mnogoštevilno udeleži  današnjega  pogreba  pesnika Aškerca.
—  Splošno  žensko     društvo    v Ljubljani vabi  vse svoje  članice,  da se udeleže pogreba pesnika Aškerca.
—  Pevsko društvo »Slavec«  se danes  udeleži  pogreba  umrlega pes-ikna Antona Aškerca z zastavo in po-je žalostinke  v skupnem zboru.
Lep božji namestnik. Znana gni-da iz Žužemberka zopet piše v »Domoljubu« v skrajno surovem tonu o zaslužnetn nadučitelju Jelencu iz Dvora. Sramoval bi se takili izbru-hov tuđi najbolj z alkoholom prepo-jen človek. Pokazati je hotel s tem svojo divjo jezo na učiteljski stan, kakršno goji pač vsak maziljenec. Jelenca draži s »frakljem«, hoteč mu menda očitati pijaco. Poglej, poglej revše tam doli čez Ormado, kaj si je naredil tvoj sobrat v pijanosti. — 2u-žemberskemu dekanu Mini pa povemo na uho, če ne prime srboritega »Domoljubovega« dopisnika za uše-sa. borno začeli priobčevati take o farovški pijanosti, da bodo Ijudem stale kar notne srage na čelu.     X.
Zagorje ob Savi. Semenj v Zagorju ob Savi se bo zaradi nedelje in praznika vrsil že v petek, dne 28. juniia.
Iz Dragatuša nam pišejo: Neki dragatuški dopisnik se hvali v 23. štev. ^Pomoljuba", kako so se boje-va!i klerikalci v Oragatušu proti naprednjakom. Povedati pa nočejo, kakšnih sredstev so se pri tem poslu-ževali. Lagali so in pravili liudem. kako se bo denar štel med one. ki bodo klerikalno voliii. In veselje je zavladalo, ko je zasedel županski stolee novi klerikalni župan. Matija Rogina. ki niti svojega imena dobro podpisati ne zna. Toda župniku Novaku je to popolnoma vseeno. Za dobrega kristjana in kot sposobnega za župana smatra tuđi tistega, ki ve-nomer preklinja. ki strelja s puško na ljudi itd. Sicer je pa pravzaprav župnik župan, vsaj ga je vedno vi-deti, kako gleda izpod županove strehe. Zdaj menda župan in župnik pišeta prošnjo za semenj v Dragatu-šu, vsaj se je vendar Rogina pridušil, da bodo imeli v Dragatušu v enem letu semenj, če bo on župan. Iz tega prijateljstva si menda župnik tuđi lasti pravico, da zahteva od Pore-čencev za vsak oklic. ki ga napravi na praznik, eno krono več nego do-zdaj. /župniku Novaku bi pa sveto-vali, naj se vendar nekoliko bolj briga za svoje pridige. Naj se vendar spomni na lepo pridigo revizorja, ki je prišel iz Ljubljane in o katerem so vsi Ijudje govorili in še govore, da je v resnici lepo pridigoval. Za danes naj bo dovolj. Če pa hoče klerikalni dopisnik še nadalje izzivati, tedaj mu povemo lahko še več.
Znižana vožnja na bosansko-hercegovinskih deželnih železnicah. Slovensko planinsko društvo Je izpo-slovalo pri deželni vladi za Bosno in Hercegovino, da se večjim družbam, pa tuđi posameznikom, ako so Člani »Slovenskega planinskega društva«, dovoli v času od 15. marca do 15. novembra na omenjenih železnicah za eno tretjino znižana vožnja, ako se
dokaže, da ima izlet očitno turistov- l ske svrhe. V dosego znižane vožnje je vložiti nekolkovano tozadevno prošnjo osrednjemu odboru »Sloven-skega planinskega društva« v Ljubljani in dodejati 1 K pristojbine za opremo dotične izkaznice. Poleg te udobnosti bo »Slovensko planinsko društvo« skusilo izposlovati še znižane cene v hotelih Bosne in Hercegovine.
Amerikanske novice. Žalost-nasmrt rojaka. V Jale, Kans., je vlak povozil 18. maja rojaka Fr. Južnika. Vlak mu je glavo popolnoma odrezal. Najbrže se mu je zrae-šalo in je sam zašel pod vlak. — V Burdine, Pa., se je zastrupii Slove-nec Frank Ferlan. — V pittsburških zaporih je Slovenec John Kašček s svojo hčerjo. Obtožen je, da je s svojo hčerjo spolno občeval. — Dne 12. maja je pri Scott Havenu, blizu VVest Newtona, Pa., povozil vlak rojaka Franka Porento, rodom iz Mengša. Nesreća ga je dohitela, ko se je po železniškem tiru vračal domov. V domovini zapušča ženo in tri hčere. — V Somervetu, Colo., je utonil dne 13. maja Slovenec Frank Kocijančič, doma iz Cerknice na Notranjskem. £el je s svojim bratom čez neko brv nad deročim hudournikom. Zvrtelo se mu je v glavi in je padel. Brat ga ni mogel resiti.
»Mašcevanje, ki se nikoli ne po-nesreći« krasna, senzacijska drama iz živjenja, se vidi še danes in jutri pri večernih predstavah v »Kinematografu Ideal«. Ražen te slike sta posebno lepi in zanimivi: »N}e moška \ !<'i; :               Tekmec v kovčegu« z
Mak som Lindrom v glavni vlogi.
Prijet žepni tat. Ko je y soboto popoldne stal nek trgovski hlapec pred izložbo »Narodne knjigarne, je hipoma začutil v svojem žepu tujo roko, nakar je stopil k bližnjemu stražniku in mu zadevo ovadil. Ko je neznanec videl se bližati varnostne-ga organa, jo je naglo pobrisal v frančiskansko cerkev ter tako] šel ven pri stranskih vratih na iMIkloši-čevi cesti. Od tam je umih korakov krenil po Frančiškanski ulici na Du-najsko cesto. Pa bi zmeša! štreno, je krenil na Mathianovo dvorišče in prišel skozi drugo vežo zopet na cesto. Sedaj mu pade v glavo parretna inisel. Naglo smukne v Zajčevo briv-nico, kjer se je dal obriti in oštrici, potem pa prišel z mirno vestjo zopet ven. Stražnik pa, ki ga je zasledoval, se mu je med tem časom skril v neko vežo in zvitega tička takoj, ko je prišel iz brivnice prenovljen. z veseljem sprejel. Dognalo se je, da se zove tujec Peter Lušin, vulgo Spiljak, da je rojen 1SSS v Pulju ter pristo-jen v Dolenjo vas, okraj Kočevje. Navedenec se je navadil menda svojega posla v Trstu, kjer se je večino-ma zadržaval. Bil je že ISkrat zaradi tatvine predkaznovan in mu je znano tuđi ozidje ljubljanske prisilne de-lavniee. Pri njeni so našli novo de-narnico s 33 K 04 v, dva zaznamo-vana žepna robea in pratiko z za-znamkom semnjev. Kdor to pogreša, naj se cimpreje zglasi pri policiji. Nevarnega žepnega tatu so izročili sodisču.
Nesreće. Ko je včeraj popoldne Olobočnikov hlapec Makso Henri-har v hlevu v Gradišću št. 3 krmil konje, ga je eden tako udaril s kopitom po desni roki. da so ga morali na odredbo policijskega zdravnika z re-šilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — Istega popoldneva je mestni monter Fran Indof na Po-Ijanski cesti hotel na nekem električ-nem kandelabru prestaviti izolator-je. Pri tem se podere kandelaber, s katerim vred je Indof padel na tla in si tako poškodoval, da so ga morali z rešilnirn vozom prepeljati na njegov dom. — Včeraj popoldne je znani žganjar Ferdinand Gock pijan ko-lovratil po Prešernovi ulici. Mimo pripelje nek kolesar, v katerega se Oock zapotekel in pri tem padel ter se na glavi tako poškodoval, da so ga morali na odredbo policijskega zdravnika g. dr. lllnerja z rešilnim vozom  prepeljati  v  dež.  bolnišnico.
Osveta. Pred kratkim je polir Ivan Kaštel odpustil nekega zidarja. Včeraj pa priđe odpuščenčev prijatelj Oltra pred polirjevo stanovanje in mu da par krepkih zaušnic, potem pa zbeži. Zvecer se je pa odpuščenčev prijatelj, Oltra zopet povrnil ter se lotil še polirjevega prijatelja mi-zarja Švajgerja. O tem je bil obve-ščen stražnik, ki je šel takoj na lice mesta, a je tedaj Oltra že odnesel pete, Preskrbljeno je pa, da se zasluženi kazni ne odtegne.
Nevama igrača. Snoči sta dva dečka nabasala neko patrono in jo založila v jami pri Kolizeju z opeko, potem pa zažgala. Patrona je tako počila, da so detonacijo Čuli ćelo na Dunajsko cesto. Hipoma se je na-brala tam gruča obČinstva ter rado-vedno popraševala, kaj se je zgodilo, dokler se zadeva ni pojasnila.
Neprevidnež. Snoči je delavec Fran Likozar iz Zgornje Siške, ki je bil nekoliko okajen, v neki   gostilni
na Marije Terezrje cesti brez vsake-ga povoda začel streljati, vsled česar so ga postavili pod kap. Ker se je pa bilo bati, da bi Likozar tuđi zunaj s samokresom ne rogovilil, mu je stražnik orožje zaplenil.
Pes napadel je včeraj pred neko hišo na Dunajski cesti nekega skla-diščnika, ki se je vozil tam s kole-som. Pes je bil brez nagobčnika in je lastnik znan.
Pasja smrt. Včeraj je po Blei-weisovi cesti veselo skakljal neki kužek. Kar pridrvi nek avtomobil ter napravi kužetovemu življenju konec.
Deiavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 70 Slovencev in 35 Hrvatov. V Inomost je šio 17, v Heb 25, v Buchs 35, v Prago 19, na Dolenjsko pa 25 Hrvatov. Na Ogrsko se je odpeljalo 19 slovenskih šumarjev.
Našel je g. Karei Leon volneno odejo, katero dobi lastnik nazaj v Prešernovi ulici št. 11. — Stražnik Ferdo Šafer je ujel kanarčka, za katerega naj se lastnik zglasi na osrednji policijski stražnici. — Šolski uče-nec Ivan Umnik je našel kopirni aparat.
Promenadni koncert »Sioven« ske Filharmonije« se vrši jutri, ob ugodnem vremenu od pol 7. do pol 8. ure zvečer v »Zvezdi«. Spored: 1. Sousa: »Kadeti«, koračnica. 2. Ver-di: Preludio et Brindisi iz opere »Traviata«. 3. Lehar: Valček iz operete »Eva«. 4, Dvorak: Slovanski ples št. 8. 5 Gounod: Slike iz opere > Faust«. 6. %* »La regina del Con-tado<-, neapol. pesem.
Pc^iravek. V včerajšnji zahvali po jarospej Kmet se mora pravilno glasiti:  Viktorija Kmet rojena Jerše.
Javne dražbe. Pri c. kr. okr. so-dišču v Ljubljani, odd. XI., se bodo vršile sledeče dražbe: 1. 24. t. m. dražba vila št. 39 ob cesti na Rožnik z vrtom. vlož. št. 172 kat. obeine Gradiško predmestje, cenjeno na 33.475 K: 2. 25. t. m. dražba a) hiše na Poljanski cesti št. 6 z gospodarskim poslopjem. dvoriščem in vrtom: b) hiša št. 3 v Streliški ulici vlož. št. 34 kat. občine Poljansko predmestje. cenjeno ad a) na 192.434 kron. ad b) na 29.703 K: 3. 26. t. rn. dražba posestva na Goveku št. 3 in 4. vlož. št. 43 in 44 kat občine Stu-denčič. cenjeno na 16.745 K 01 v: 4. dne 3. julija t. 1. dražba hiše na Selu št. 11 s šupo in vrtom. vlož. št. 305, kat. obč. Moste, cenjeno na 10.000 kron; 5. dne 18. julija 1912 dražba posestva v Zapotoku št. 35, vlož. št. 90 kat. občine Zapotok, cenjeno na 1570 K. Najmaniši ponudek. pod katerim se ne prodaja, znaša ad 1. 16.737 K, ad 2. a) 81.351 K, b) 14.849 kron, ad 3. 12.2S8 K 67 v, ad 4. 5429 kron, ad 5. 1040 K 66 v.
Narodno obramba.
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v    Novem    mestu
sklicuje redni občni zbor na 15. t. m. (soboto) ob S. uri zvečer v gostilni gospe TuČkove. Dnevni red nava-den.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vipavi priredi v nedeljo, 16. junija t. 1. na Policah v drevoredu vojaškega vežbališča veliko ljudsko veselico s sodelovanjem vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Vsi p. n. prijatelji in prijateljice dobre in ne-prisiljene zabave pohitite ta dan v raj kranjske dežele. kjer bo skrblje-no za vsestransko zabavo in razvedrilo.
Ciril - Metodova podružnica v Zagorju ob Savi ima svoj redni občni zbor dne 16. junija ob 7. zvečer v prostorih g. Albina Gerčarja v Zagorju.
Društvena naznanila.
Velika kresna veselica v Hribar« jevem gaju se vrši v nedeljo, dne 16. junija. »Gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« je storilo vse, da se bo vsakdo prav dobro zabaval na tej veselici. — Za mrzlo jed in izborno pijaco je že vse preskrbljeno. Točila se bode zajamčeno pristna vinska kapljica gospoda Toma Korbarja, novega gostilničarja v Koleziji. Pivo, navadno in crno, bo dala vrhniška tovarna. No, če se bo kdo hotel nabaviti »takega, ki zama-Ške ven meče,« mu bo tuđi ustreže-no. Naše vrle gospe in gospodične nam bodo postregle tuđi s fino kavo. Svirala bo godba iz Domžal, v odmoriti bo pa igrala harmonika. Obilo zabave bo seveda nudil tuđi šaljivi av-tomat. Poleg tega pa mora odbor marsikaj zamolčati, da toliko bolj preseneti slavno občinstvo. Edino to hoče še izdati, da bo v poznem mraku Hribarjev gaj ves razsvetljen z bengaličnim ognjem in da poseti veselico tuđi pevsko društvo »Slavec«. Torej v nedeljo vsi v Hribarjev gaj!
Društvo za zgradbo »Sokolske-ga doma« v Šiški je prejelo od 1. maja pa do danes sledeče darove: Po-
132   Stev^________________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.__________________________________________________________Stran 5.         ,
■ravnava O#rizek kontra Ivana Kle-■rnenc - Krizman iz Gorenje pri Po-Ištofni 40 K; g. Oradišar, ker so zrna-■zali pri volitvah v šiški naprednja-
■ kj 5 K: zobotehnik g. Fr. Radovan IfO K 40 v; vesela družba v »Narod-|ni kavarni« 12 K 30 v; v gostiini »pri ■Kolovratarhi«    Neimenovani    10  K, ■gospa Korene 2 K; nabrano v go-Isrilni pri Steptču za   zobotrebce   10 I kroti: gdč. Fajgelj 5 K; %. Seidl 5 K;
■ Tenms - Klub 10 K: nabiraimk v go-
■ stilni Petra Burje (pri Ančniku)   je
■ nrinescl   društvu zopet   f>6 K 90 \. I Vsem darovalcem stotera hvala   za
■ njih požrtvovalnost. Da izvrši težko |nalo£O. se priporoča društvo vsem, I Kl dOSCdaj ŠC nišo utegnili kaj đaro-
■ vati.  Dobro  došel   vsak   vinar,  kajti Ipričeti bi se moralo z zgradbo, ven-I dar Še manjka  veliko, veliko kronc. I         »SoKol v &tef>anii vas!« je prire-I dil preteklo    nedeljo    9. t. m,    svojo
■ prvo letošnjo vrtno veselico rm br. I vanu Briclju v 5tcpanji vaši. Lerav-I no so se pričeli zbirati na nebu tem-I ni oblaki. ki so posebno marsikatere-I ^a Ljubljancana odvrnili. da  nas  ni I posetil. — vendar so bili kmalu po-I poldne zasedeni vsi prostori na vrtu I br. Brklja. Spored je obse^al nolcg I raznih zabavnih točk skupine doma-I čega »Sokola* in igro  >Mutasti mu-I zikant*. Skupine telovadcev    so   se I izvršile. — kakor so se izrazili tuđi I -ivzoci vešeaki v telovadbi. narav-
>>t vzorno. Stroga disciplina in izborne telovadske moći so porok, da nna društvo še lepo prihodnjost. Tuđi igra je dobro uspela, četudi je bilo za napravo odra, kulis in za na-^idirartie v\oz na razoolasro le malo
vloge. posebno pa sta se   odlikovali
nbe scdelufoči gospici. Srečolov je obsegal veliko lepih dobitkov, za ka-tere se društvo prav prisrčno zahvaljuje darovateljem; ravnotako se zahvaljuje tuđi pri srečolovu in šaljivi pošti sodehijočim domaćim gospi-cam, ki res z vnemo in požrtvoval-nnstjo pomagrajo pri vsaki narodni rrireditvi v $tepanji vaši. V prijetni rubavi. rned petiem domaćih pesrnic in igranjem godbe je hitro minul po-roldan. Zvecer. ko se ie nekoliko ^hladilo. — pa se je "^^tfr? zavrte-!a v plesu« ki je trajal preeej dolgo v noč. Upaino. da je vsakdo. ki nas je setil. odšel zadovoljen domu; za-~ »volpio pa je lahko tuđi društvo samo s prireditvijo, ker mu je donova k:> gmoten uspeh. Vsem prijateljem Mefx         * pa b' '       i: Na svidenje
11. ^          .pri j„...   :ek>vadbi nase-
ša    >        .:- Na zdar!
Borovniški   -Sokol«  je na  svoio nedelisko    pr;-■- ; *ev  res  lahk-  ? -"^
onosen  in  r           je. kar so
"ekh\ da Borovnica še ni takega vi-aela. Prihitela so bratska društva z
^eh bližnjih strani, dekma peš. de-
ma z vozom, največ jih ie prišlo z m ob pol 2.          "ine,    jezdni
M.iv je prijezdil oi« i., v Borovnico. Srca so nam gorela navdušenia, ko smo vidcli. da imamo    med    občin-m  toliko  priiateljev.    i-   •       so .: v tak em Številu. da j^  .  . ;ro-^ror na postaji skorai premajhen. — Brat starosta je pozdravi! došle go-*'i. odzdra\i! m" :    u-^* dr. V — ■*'--. nakar $tj vsi od-              na p
za razvitje prapora določen. Točno *'k 3. popoldne se je vršilo r " -rato so društva z godbo na ^.-:. -korak ala na vccslični prostor. Impo-zanten sprevod. nepregledna množi-^ ljudstva je, pozdravljana od do-maćino\% ponosno korakala sko7i vas. Na veseličnem prostoru se ie načela tefovadba, nato pa pravo r^i-^ko ii\f: :- c':^Tf i v paviljonin aše n^ .......»nalu je prišla ura loćitve. in sicer je prvi od-
^J! jezdni odsek,    kateri je sploh -.već pripomožel, da je bil sprevod ^ko lmpozantcn. Sedaj pa še par be-sed za naše klerikalce. I)ruijega nišo t M naredili kot ukradli so dva konja / hleva ter jih spustili na njive, zvc-^tr pri odhodu so pobrali z enega vo-7u osnike in na cesti zravcn enesra postiča so nastavili velik tram,    da [i se zgodila lahko velikanska nesreća, ako bi naši liudje ne bili pravo-^asno zagledali, kaj jim preti, Sicer : tukajšnje orožnistvo že dobilo ti-te tiCke v roke. ampak pravega se-eda ne bo mogoće dobiti,    ker ga
!oh zraven ni bilo, na kar posebno
;<>zarjamo državno pravdništvo  in
Lskovalnega sodnika, da pri zasli-
;anju poizve, kdo je uboge zasleplje-
nt ljudi  nahuiskal. Vsem pa,  kateri
>o pripomogli k temu redkemu slav-
J. kliče tukajšnji »Sokol< hvala in še
-nkrat hvala, kar ste za nas storili,
"torih ste za narod. Na zdar!
Telovadno društvo    »Sokol«   na
Bledu priredi dne 16. juni ja, v nede-
i ob 4. popoldne na vrtu gostilne br.
vckovaniča veselico z javno telovad-
r», tamburanjem in plesom. Vstopni-
"- 50 vin. Čisti dobiček je namenjen
7 etnemu  skladu.
Idrijska podružnica S. P. D. pri-
'i dne  15. junija izlet na Pore-
■'■ e n (1632 m). Glede razgleda ne za-
Ataja    zeleni    Porezen   za    Crno
'->j s t j o. saj ie le za 212 m nižji od
nie, zračna razdaiia   med njima pa
znaša komai 7 km. Posebnost Porezna je tuđi njegova planinska flora. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Mokpnogu je priredilo v proslavo 301etnice svojega obstanka dne -. junija t. 1. veselico, katere čisti donesek se bo porabil za delno pokritje stro^kov, naraslih vsled nabave in popravila brizgalnice, cevi in drugega, pri lanskem velik em požaru uničenega in pokvarjenega orodja. — Zahvaljujemo se tem potom prečasti-temu gospodu župniku za blagohotno preložitev svečanosti v cerkvici Sv. Florijana na dan našega slavja, nadalje slavni godbi meščanske godbe v Kostanjevici za izvrstno sodelovanje tako pri dopoldanski cerkveni slav-nosti. kakor popoldne pri veselici, potem vsem castitim damam, katere so s požrtvovalnim sodelovanjem v paviljonih in pri tomboli pripomogle do lepega gmotnega uspeha, kakor tuđi gosp. Uistniku graščine za dovo-ljeni veseliCni prostor. Iskreno zahvalo izrečeino tuđi vsem cenjenim darovalcem dobitkov za tombolo, darovateljem denarnih prispevkov, kakor tuđi slav. pivovarnam za naklonjeno pivo. — Na pomoč! — Odbor.
Književnost.
—  Nova šolska knjiga je izšla v c. kr. zalomi  M»lskih  knjig, namreč: Berilo za ponavlialne. ozir >ma    za kraetijsko - nadalievalne sole. Sesta-vii Ljudevit Stiasny. Berilu je dodana cesarjeva podoba. Ccna I K rrt v.
—  Liiećnićki rječnik. Prikupio i uredio dr. Joso A r a m b a s i n. Založila »Hrvatska štamparija Trumbić i dru^« v Spletu. Cena 7 K.   —    Ta knjiga je  znamenit prinos za medicinsko terminologijo. Or. Arambašin je   zbral ne le vse    doslej v raznih knjigah in spisih nagromadeno gradivo, nego je tuđi nabral med narodom vse  polno    originalnih  in   pre-
----ih izrazov. Ta terminologija je
■„■. .,o - hrvaško - nemška in bo dobrodošla tuđi slovenskim zdravni-kom.
Izpred sodišča.
Kain^ke obravnave  pred deželnlm sodišeem.
Ženin iz Avstralije. V dru?:i polovici meseca maja se ie razširila po Ljubljani vest. da je neki Podbevšek odpeljal skrivaj 151etno ucenko ne-kega tukaišnjega zasebnega ućnega zavoda Anico J. iz Ljubljane. Ta vest se je žal potrdila in je resnična-
Franc Podbevšek je prišcl začetkom leta v Ljubljana. Pravil je. da se fe vrnil iz Avstralije. kjer ima izborno službo. Obiskal je že enkrat starše. vrnil pa se bo v kratkem na-zaj. S sabo pa bi rad vzel domaćinko, kako mlado dekle, s katero se bo poročil.
Hodi* je po mestu in okolici, po-sečal z raznlmi prijatelji ljubljanske gostilne in iskal dekleta. ki bi hotela iti z njim v Avstralijo. Potrkal je na več krajih, toda ni imel uspeha. — Končno se je seznanil potom iiletne-ga dijaka nekega trgovskega tečaja, Leopoldom Drametom, s 1 .Slet no nčenko Anico J. iz Ljubljane Dekle ie bilo jako čvrsto in za svom leta zelo krepko in močno razvito. Po posredovanju Prarneta so im i prvi sestanek prxl Tivolijem. in df letu je bogati ženin iz Avstralije ugajal. Začela sta se z dekletom pogajati. in je Podbevsck prcfrovoril neizkušenega otroka tako daleC, da ie Anica skleni-la. zapustiti skrivaj dom in se odpe-Ijati s        ' m žerinom v svet.
P«.v-..cvŠek in današnja obtožen-ca Av^ust Habič, inizarski pomoćnik v Ljubljani in Lcopold Drame so zasnovali nacrt, kak« bodo dekle odpe-Ijali. Scveda jim : zaslepljcno dekle tuđi sumo šio na \ >ko.
V  sredo, dne 15. maja so sli k Rernartoviću. kjer je kupil Podbevšek potno oblek.) za svojo žrtev. Me-ro za obleko mu je napisalo dekle r.a listek. To obleko je odnesel Habič na stanovanje Drametovo na Sv. Petra cesti. Dalje je dobil Habič nalog, da naj priđe v petek popoldne z izvo-ščekom pred Drametovo stanovanje, odkoder bo odpeljal njegovo nevesto na kolodvor.    Habič je se! z obleko domov. Drame in Podbevšek pa sta Šla kupit potni kovčeg.
Podbevšek ie dal nato se nadalj-na navodila Drametu in se je odpeljal nato v Trst, kjer je preskrbel potne liste  in   vozne   karte.
V  petek zjutraj se je zglasila pri Drametu    Anica J. in  vprašala    za obleko. Pomerila io je, in ko je vide-la» da ji pristoja, je zopet odšla.
Nato je prišla popoldne in se Je v Drametovem stanovanju preoblek-la. Komaj je bila gotova, že priđe Habič z izvoščekom. vsedli so se vsi trije v voz in haid na kolodvor. Na kolodvoru se je HabiČ poslovil, Drame in pa dekle sta se odpeUala v Na-brežino. Tam jih je čakal Podbevšek, ki je prcvzel nesrečao žrtev od Dra-meca.
2e v petek zjutraj   je   namreč • Podbevšek Drametu brzojavu iz Trsta, da so papini v redu in   da   naj prideta gotovo y Nabrežino.
V  Nabrežini se je Drame od njih ločil in se vrnil v Ljubljano. Za vse to delo, pravi,    da je dobil od Podne všk a samo 25 K.
Podbevšek je od tam dekle odpeljal; vse iskanje je bilo do sedaj zaman in nihče ne ve, kje se nahaja sedaj zapeljano dekle.
Ko so dekle starši pogrešili, so jo iskali v skrbeh po celem mestu. Seveda je bilo iskanje zaman. Drugi dan pa priđe k staršem neka kuharica iz sosešcine, ki je že izvedela, da je izginilo dekle. Povedala je, da je videla včeraj okoli 5. popoldne, kako je pripeljal izvošček pred hišo in da je vstopila hčerka, oblečena v sivo potno obleko, z^grnjena čez obraz s pajčolanom. Spremljal jo je neki di-jak, ki je nesel tuđi potno torbico. V vozu je sedel še en gospod.
Med pripovedovanjem je pogledala kuharica skozi okno in zavpila: »Poglejte ga, ravno ta - le je, ki jo je spremi!!- — Mimo je prišel slučajno Drame. — Oče je skočil za njim in ga ie privedel v stanovanje. Drame je vse taji!. KV> pa je kuharica le vztrajala pri svoji trditvi, češ, da Drameta dobro pozna, ga je odpeljal oče na policijo. Tam je Drame po kratkem tajenju vse priznal, zatajil pa ie, kar jt- nailiuie, kam je Podbevšek dekle odpeljal.
Rekel je, da se je peljal on samo do šentpctrske cerkve v Ljubljani, tam pa se je ločil. S tem je bilo zasle-dovanje silno otežkočeno, in ravno zaradi tega je ostalo tuđi brezupn^.
Obtoženca Habič in Drame taii-ta, da bi se bila zavedala, da sta pomagala izvršiti Podbevšku hudodel-stvo, marveč sta mislila, da napravi-ta svojemu prijatelju, s katerim so toliko veseljačili po Ljubljani, samo prijateljsko uslugo.
Drame prizna, da ie hodil za Podbevska tuđi v Florijansko ulico k nekemu dekletu. Tam pa so se mu smeiali. Podbevšek se ie ženil, pred-no se je seznal z Anico, tuđi pri na-takarici posestnika in gostilničarja Petra ^tepica v Siški, pri Nežiki 2it-kovi. Stepic je izpovedaK da je on za to vedel, svaril pa je dekle in ona ga je tuđi ubogala in je pokazala av-Mralskemu ženinu vrata.
V  Nabrežini je izročila Anica J. Drametu tuđi pisemee za svoje star-še. Pismo slove:     Dragi starši!  Meni se dobro godi. sern preskrbljena, me ni treba iskati. Vaša Anica.«
Iz tega se razvidi, kako daleč je preslepil Podbevšek neizkušeno dekle.
Iz Neaplja pa je pisal Podbevšek enemu svojih snrodnikov v Ljubljano: »Dobro se imam z mlado lepo ženko.«
Drugih vesti o pobeglih še ni.
Sodišče je po govorih državnega pravdnika in zagovornika obsodilo obtoženca. da sta kriva, ker sta pomagala Podbevšku s poukom, na-sveti in deiansko pomočjo, da je iz-vršil hudodelstvo javne sile. s tem, da je odpeljal staršem l^letno hčer.
Obsf>|ena sta bila Avgnst Habič na 6 tednov rn Leopold Drame na 3 mc^ece težke }eče, pooštrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Knzen sta morala takoj nastopiti.
Razne stvari.
*  Zrakoplovna   tekma   Berolln-Dunaj. Z Dunaja    poročajo    včeraj: Nadporočnik     Blaschke se ne more več vzdigniti iz Oannserndorfa. Nadporočnik Miller, ki je še v Strehlem, Caka na ugodno vreme. Millcr je edi-ni, ki priđe še v poštev. Komite je pa svaril oba konkurenta    Millerja    in Kriegeria, naj se ne spustita pri As-pernu na tla, ker so tla od dežia po-polnoma   razmočena.    Nevarnost je, da se aparati zarinejo v tla. Za pilote pornenja to smrtno nevarnost.
*   Žrtve aeronavtike. Iz  Pariza poročajo:   Vojaški  aviatik  infanterij-ski poročnik Etienne je padel na poletu iz Sainte Cyre v Guvencour z visine 30 metrov ter se težko poško-doval.    Na    zrakoplovnem    letališču Buc pri Versaillesu    se    je prevrnil aparat artiierijskega poročnika Has-seja, ki je ostal nepoškodovan.
*  Stavka odvetnikov. Iz Milana poročajo:  600 milanskih   odvetnikov je sklenilo, da začno prihodnji pone-deljek  s stavko, da s  tem protesti-rajo proti zanemarjenim    milanskim sodnim razmeram.
*   Smrt pri požaru. Iz Poznanja poročajo: Pri požaru v vaši Plotnik je zgorelo pet otrok nekega   kmeta! -- Iz Tambova poročajo: Na skednju veleposestva grofa Orlova Damydo-va je zgorelo 59 poljskih delavcev, ki so tam spali.
*   Zrakoplovni tekma Berolin— Dunaj. Iz Breslave poročajo: Inženir Sablatnig ni imel sreče. Predvčeraj-šnjim se ie njegov   aparat pokvaril, včeraj je   poskusil vzleteti z novini monoplanom, ki pa tuđi ni funkcijo-niral. Sablatnig se vsled lega ne ude-leži tcksic. Tuđi nadporočoik Đcrg-
mann se je moral pri Blohe spustiti na tla, vendar se je pa kmalu zopet vzdignil v zrak. Efektivno najboljši polet na etopi Berolin - Breslava je napravil Csokay v treh urah 1 minuti, drugi je bil Bergmann v treh urah 29 minutah.
*  2enitni posredovale) na Fran-coskem. Francoska justica je napravila prvi korak,   da zada ženitnemu posredovanju velik   udarec.   Dozdai so francoska sodišča precei različno razsojala to zadevo. Pred par mese-ci je sodišče v Lyonu razsodilo,   da mora posredovalec dobiti izgovorje-no provizijo od dote. In soprog je bil obsojen, da plača dotično provizijo. Pred kratkim so pa v Parizu razsodi-li, da ima posredovalec pravico, za-htevati  edinole,  da  se  mu  povrnejo faktični stroški. Do provizije pa nima nikake pravice, čeprav je bila ta vna-prej  dogovoriena.
*  Amerikanski apaši.    Pred nedavnim je šef amerikanske tajne policije, William Flym, iziavil, da ie začela neka razbojniška Četa v Novem Yorku izvrševati  različna grozodej-stva. Vendar so pa ti razbojniki boli oprezni, nego pariški apaši, tako da jih dozdaj še nišo mogli zaslediti. »Ta družba,« je rekel Flym, »je neka vrsta amerikanske mafije, »je neka vr-vesti več nego 60 umorov. Ti apaši umore vsak teden dve do tri osebe ter jih popolnoma oropajo. Navadno vržejo trupla v cestne kanale, ali jih pa kje pokopljejo. Najbrže pa imajo kar posebno pokopališče, kjer poko-pujejo svoje žrtve. Policija se trudi, da razkrije to tajno pokopališče.«
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Brambni predlogi jn proračunski provizorij. — Enot-ni češki klub.
Dunaj, 12. junija. Položaj se Je toliko razbistri!, da je popolnoma gotovo, da se prične začetkom pri-hodnjega tedna drngo branje bramb-ne predloge. Brambni odsek bo imel od jutri naprei celodnevne seje, ter bo tako svoje delo dovršil do sobote. Razprava o službeni pragmatiki da-nes ne bo v parlamentu popolnama končana. Zadnje glasovanje o službeni pragmatiki se bo vršilo v pone-deljek ali torek. Dvomljivo je, ali se bo mogla zbornica držati zadnjih za-htev vlade glede brambne predloge ter ukončanja debate. Debata bo namreč trajala več kakor 1 teden in tako je računati z eventualnostjo, da zbornica ne bo mogla pravočasno resiti proračunskega provizorija, vsled česar bi nastopila s 1, julijem v državnem gospodarstvu kratka doba ex lex.
Na propozicije ministra Heinol-da so sedaj pismeno odgovorili tuđi češki socijalni demokrati ter izjavlja-jo, da ne morejo pristati na izpre-membo dnevnega reda, kakor to za-bteva vlada. Ćeški socijalni demokrati nadalje tuđi protestirajo proti grožnji s § 14., ki je dokaz za ne-konstitucijonalno mišljenje kabineta.
V Enotnem češkem klubu kritične diference še nišo izravnane. Dopoldne so se sestali češki stran-karski klub, da se posvetujejo o položaju. Za popoldne je sklicano plenarno zborovanje »Enotnega češke-ga kluba«. Danes opoldne pa so govorili v parlamentu, da se to zborovanje ne bo vršilo in da je smatrati Knotni Češki klub za razbit. Dalmatinski poslanci so se sestali ob 12., da določijo svoje stališče.
Dunaj, \2. junija. Zbornica nada-Ijuje razpravo o 3 skupini službene pragmatike. Okoli 2. popoldne se vrši glasovanje ter bo tuđi tretja skupina službene pragmatike spreje-ta v smislu odsekovih predlogov.
Nova strahovita blamaža klertkalcev  —  zbežali   so.
Dunaj, 12. junija. Ob 3/42. popoldne. — Ravnokar se je vršilo glasovanje o 3. skupini službene pragmatike, to je o §§ 82. do 140.
Glasovanje bi bilo lahko mirno poteklo, če bi glasovanja ne motile prave eksplozije veselosti in salve smeha,
na račun Slovenskih klerika 1 c e v,
katerih taktika ie bila danes če mo-goče še boli ponesrečena kakor včeraj.
Klerikalci so izdali parolo, da se morajo klerikalni poslanci absentira-ti od glasovanja. Tej paroli pa klerikalni poslanci nišo sledili, marveč se je nekaj klerikalnih poslancev kljub temu udeležilo glasovanja.
Pri §§ 87. in 88. Je bilo vloženih nebroj manjinskih predlogov, ki so bili vsi odklonjeni, med njimi tuđi predlog poslanca dr. Rvbafa, za kateri pa so glasovali socijalni demokrati, Cehi Rusini in napredni Ju-goslovani. Kljub temu pa je bil njegov predlog odklonjen.
Nato so prišli na vrsto 4 Koro-ščevi manjštnjski predlogi. Ko se ie vršilo glasovanje o prvem KoroŠce-vem predlogu sta vstala 2 klerikalna poslanca. Že tedai se ie pojavila veselost, ki se je stopnjevala v bučen smeh. Ko je prišlo na vrsto glasovanje o drugem Korošcevem predlogu, ni glasoval proti predlogu niti eden poslanec.
Poslanec Jare in Demšar, (Co-čov France) sta tuđi glasovala proti temu predlogu. Veselost je bila tako velika, da je moral predsednik zvoniti, da se je polegla.
Oba poslanca sta rdeča vsled zadrege zapustila dvorano.
Za nadaljne predloge se ni dvlg-nil niti eden Klerikalni poslanec več*
Poslanci so jim klicali:
»Zbežali so/
Pri glasovanju o §§ 73. do 107. sta oba vstala in odšla iz zbornice, skar in Pišek, ter glasovala za odse-kov predlog.
Zunaj zbornice so jih čakali klerikalni tovariši in jih klicali nazaj. Prave salve smeha so se dvignile, ko sta oba ostala in odšla iz zbornice. Ostali paragrafi so bili sprejeti V; smislu odsekovega predloga.
Vrši se na to sklepanje o 4. skupini službene pragmatike to je o onem delu, ki urejuje materijalne; razinere državnih slug.
Železniški investicijski program.
Dunaj, 12. junija. Zelezniško mi-nistrstvo je izdelalo investicijski program za I. 1913 do 1925. Po tem programu se ima razširiti državni kolodvor v Ljubljani, zgraditi državne delavnice v Ljubljani in razširiti kolodvorsko poslopje na Jesenicah. Med drugim se ima zgraditi tuđi že-leznica Općina - Herpelje - Kozina, Polet Berolin-Dunaj.
Dunaj, 12. junija. Polet Berolin-Dunaj se je neugodno končal. Tuđi zadnji letalec nadporočnik Muller se je na poletu ponesrečil. Nato je zgubil smer, ter plul proti Opavi, kjer je moral snoči pristati.
Smodnišnice.
Dunajsko Novomesto, 12. junija Policija je izpustila vse zaprte osebe, ki so na sumu, da so v zvezi z eksplozijo smodnišnic, ker se je izkazalo, da nišo na atentatu na smodnišnice nič krive. Vojaška komisija je dognala, da je zletela prva smodnišnica, to je objekt 48 v zrak vsled eksplozije mo* torja.
Dogodki na Hrvatskem.
Zagreb, 12. junija 1912. Fotograf Rechnitzer je izdal razglednice s sliko atentatorja Jukića. Razglednice so bile v hipu vse razgrabljene. Nato je policija vdrla v Rechnitzerjev atelier ter zaplenila vse fotografske plošče in ma-loštevilne Jukićeve slike, ki jih je še imel. Rechnitzer je bil aretovan in vtaknen v zapor.
Zagreb, 12. junija. Policija je izpustila 10 dijakov, o katerih se je prepričala da Jukića niti poznali nišo. Tištim dijakom, ki stoje pred izpitom, se je ukazalo, naj si dado prinesti v zapor knjige in skripta. Iz tega skle-pajo, da bodo ostali še dlje časa v preiskovalnem zaporu.
Zagreb, 12. junija. Redarstvo je aretiralo sotrudnika „Slobodne Rieči" Bornemiso, Danes je bilo pripitih več oseb, o katerih se ve, da so ob-čevale z Jukićem.
Absolutizem na Ogrskem.
Budimpešta, 12. junija. V opo-zicijonalnih krogih pripovedujejo, da je vlada zagrozila z namenom, da vpliva na magnatsko zbornico, da bo proglasila na Ogrskem absolutizem, kakor hitro bi magnatska zbornica ne dovolila gladko brambne reforme.
Nov motu proprio.
Rim, 12. junija. „Corriere della Serau poroča, da pripravlja papež nov motu proprio glede discipline.
Stavka na Angleškem.
London, 12. junija. Generalna stavka se je razširila iz londonskega pristanišča tuđi na ostala angleška pomorska mesta. Pridružilo se jim je ka-kih 13.000 delavcev, tako da stavka sedaj v celem 140.000 pristaniških delavcev.
ITALIJANSKO TURSKA VOJNA, Italija™ pred Dardanelami.
Carigrad, 12. junija. V mestu vlada panika. Raznesla se je vest, da so videli 11 italijansfcih vojnih ladij tik pred vhodom v Dardanele.
Tisza pri cesarju. Dunaj,  12. junija.   Cesar je danes dopoldne   sprejel   predsedstvo  ogrske zbornice   s   predsednikom  Tiszo   na čelu.
Boj % hazardlsth
Dunaj, 12. junija. Policija je snoči vdrla v neko kavarno v Praterstrasse, ter zasačila 35 hazardistov, ki so igrali za visoke vsote. Vnel se je boj med hazardisti in policijo, ter so hazardisti metali na redarje stole in steklentce. Dva igralca je izročila policija zaradi javnega nasilstva državnemu pravd-ništvu.
"t        *      -3*         <                             ,
Stran 6._____________________________________________________SLOVENSKI  IfAKOĐ,                                                                                               132 Stev,
Odprio pismo.21)
Castitemu gosp. dub. svetniku
Jaaezu Zabukovcu, župniku ▼ KrižHi pri Tržtfu.
Predvsem povdarjamo, da s Člankom v sobotnem »Slovenskem Narodu« nismo v nikaki zveri. Dalje je treba omeniti, da smo vsi trije pristaši S. L. S. In ravno raditega se nam čudno zdi, da se je Vam, gospod OTpnik, zahotelo, napasti nas na priž-fiici radi zadeve, ki je pravzaprav že jdavno zastarela. In če se poslužimo te poti, da Vam odgovorimo, je pač samo V2rok ta* da proti prižnici ni-tnamo nikakega orožja, da branimo svojo Čast. Se črv se brani, in da bi se mi ne, ki nam ne more očitati nih-če ničesar, najmanj pa goljufije, kar ste storiM Vi, naš dušni pastir.
Treba je, da pojasnimo vso za-ctevo. kakor je bfla.
Bilo je leta 1901.,, ko se je dozidala nova šo!a m je zahteval stavbni podletnik Juri Batheit pogojno vsoto. f^red zklavo sole je dobil 4000 K in po kolavdaciji bi imel dobiti se SOOO krofu Pripominjamo. da je bila ta JMSOta dovoljena od občinskega odbora, m v tišti seji, ko se je sklepate), Vje naj se najame posolilo, takrat je ranjki župnik Porenta toliko vpiival ■na odbornike, da se je najelo posoiilo fini »Splos. vzajemen in podpornerri društvu v Ljubljanu, dasi je bil ob-činski odbor že v dogovoru s »Kranjsko hranilnico«, ki bi bila posodila posoiffo po 41 /2 od sto. Župnik Porenta rj2 je presiepil ljudi, da se je na-jelo posolilo pri prvoimenovanem zavodu po 7%, češ, »sedem in pol let toste plačevali, pa bo kapital amortiziran. * Takraj je bil predsednik krajnega šolskega odbora Peter Je-raj, ki pa je moral odložiti svojo čast, "fcer ni moge! vsled prevelikih obresti z dohođki za solo izhajati. Za njim je prevze! predsedništvo Matija Župan. Ni bi! dolgo časa predsednik. ko je dobil pismo od odvetnika dr. Papeža. ki ga je terjal za zaostale obresti. S tem pismom je šel k župniku Po-renti, ki pa ni ime] nikakega drugega odgovora, kakor — še vso srenjo boste zapravili.c Scveda se je tuđi Župan zahvalil za tako čast, in po-tem je postal predsednik krajnega SDlskega sveta župnik Porenta sam. Kar časa je pred^edoval, se je dolg ini »Splošn. vzajemnemu in podpor-wmu društvu popfačal do vinarja. po smrti župnika Porente je prevzel i^osle predsedništva kraj. sol. sveta Jr>sir Prrmožie in «t posii tuđi dolga po SOOO K. 1000 kron pa se je poplaćalo ze preL Tuđi on ni bil še doigo časa predsednik. ko dobi naenkrat pismo od »Hranilnice in posojilnice v Trži ču . v katerem teria ta zavod od njega kot predsednika kraj. sol. sveta zaostale obresti in kapital po 6<V)0 K. Za ta dolg Primožič ni vedel in je v -prvi seji občinskega odbora pismo predložit. Za ta dol«: pa tuđi obCinski odbor ■■ vedri ničesar, in * - * so cavno oni mofie. ki so naj - in tiajvricteiši pristali vsakokratnega župn«ka. postavili se po robu. češ. ta dolg ni bil najet z dovoljenrrn občin-sekga odbora, in občina tuđi ni zavezana, da ta dolg plača. Gospod župnik. %'prašajte samo Josfpa   A ha čiča.
Hranilniea te toaila. in sodišče ie ©dločilo proti občmi, in obćtna ie motala plaćati do#R za župnika Poreitto, od katerega pa oboma ni imela    no-bene&a haška. \h ste mislili z Vašim napadom na teh 6000 kron. ki naj bi jih bfl podari! župnilc Porenta občini? — Res. da je zapustil župnik Porenta vse svoje    premoženje    in denar občinu kje pa je ta denar? Ali rmi ni moral brat posta viti križa iz svoje- | ga? Ali mislite, gospod žrjpnik, da bi j Ma občina toliko netiraležna. če bi \ bil res kaj zapasti?? Gospod župnik! j Zbrodili ste jo Vi. Ce smo se morali pečati z umrlim pokojnikom tafco na široko. krwi ste Vi, ki ste v svoji ne-brzdanosti  in nestrpnosti  sami brez IX) voda napadi i nas, ki smo pri vsi I zadevi nainedolžncjši. AH bi ne bHo I lepse, če bi nas poklicati v župnišce, j nam razjasnili stvar in nas prosili za prtmerno izjavo? Vi ste nas na priz-nici javim izzvali, mi smo prisHjeni, odgovoriti Vam t-m potom. A Veljab temu ostanemo to, kar smo bili.
V Križ ih. 10. junija 1942.
Josip Primožlć.      Matija Zmwm. ________   Pe*er Jerai-
• Za Tsebino tega spwa Je wr*dni**TO odgovorno Ie toliko,   kolkar 4oMte x«tow
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :                                        ^     ^
Za CirI - Metodovo družbo: G. J. Koschier v Kamniku 8 K, nabrano v napredni družbi pri Enfcdmaini v Šmartnem v Tahinii: prd. Josip Wester v Lfubflani ft) K. mesto ven-ca na krsto pesniku A^kerco in gospa   Tratnikova,    hotelirka    (»Zlata
ca na krsto staliiemu gostu — ne-smrtnemu slovenskemu pesniku Antonu Aškercu. Skupaj 38 K.
Za »DomoviiKHr: G. Ladislav Pecanka, ravnate4j ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, 20 K, mesto venca na krsto prerano premino4ega pesntka Antona A^kerca.
Za »Narodni sklad«: Oosp. Rajko Arce, poštni blagajnik v pok. v Ljubljani, 20 K. mesto venca na krsto pesniku - mučeniku Antonu Aškercu.
»Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi«: Oosp. Karei Schvveiger, dež. rač. rev. v Ljubljani, 20 K. mesto venca na krsto po-kojnemu prijatelju pesniku Antonu ASkercu.
Ziveli nabiralci in darovalci! m              m
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Ounaju so v času od 20. aprila do 4. junija t. 1. darovali 60 K: Posojilnica v Logatcu; 29 K 52 v: Ivan £kerlj, sodn. nadsvetnik in predsednik novomeške čitalnice kot čisti donesek v prid društvu pri-rejenega komornega večera; po 20 kron: Savinska posojilnioa v Žalcu, dr. Fran Kalan, c. kr. sodnik v Rib, nici, Notranjska posojilnica v Postoj-ni, dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani iz neke kaz. poravnave, Josip Dobida. c. kr. dvorni svetnik rn dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec, oba v Ljubljani; 6 K: Radovsjiški rodoljub po g. J. ^libarju. pravniku na Dunaju; po 5 kron: Josip Snodej, notar v Vel. La-ščah. dr. \ndrej Kuhar, notar v Tr-' •'. Anton <_\r' . ! \;r v 2u-žen;i^rivu in Oton Ploj, notar v Crnom! ju: 2 K: dr. Stefan Rnjh. odvetnik v Rib ni ci, skupaj 2M K 52 v. — Društveni odbor se iskreno zahva-iuje za vse prejete darove in prosi, ker bo moral tuđi tekoci mesec raz-deliti do 1000 K med dijake, za nove prispevke pod naslovom blagajnika: dr. Stanka Lapajneta, dvor. in sod. odvetnika na Dunaju L, Braumer-strasse 10.
Panasnii list obsega 8 stran\
Izdajatolj  in odeovorni  urednik: Rasto Pustaslemšek.
I^asfTiina in t\<k »Narodne tiskaro«*' .
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. junija: Amalija Kreip-tier. polkovnikovra vdova, 74 let, Za-loška cesta 11.
Dne 11. junija: Ivan Dovgan, mi-zarski mojster. 73 let, Dunajska cesta 19. — Tomaž Rekar, postrešček, 06 let, Dunajska cesta 11.
Dne 12. junija: Peter Vrdjančič, hiralec, 8.3 let, Radecke^a cesta 11.
Bazttritao Aoma6c zdrarUo. Vedno Tečja povpraševanja po „MoU-ortm fraa-■—lf *#«■!■ trn ••U1' dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila. zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V stekienicah po I 2*— Po poštnera povzetji razpošilja to mazilo le-kamar A. MOUL, c in kr. dvomi za ožnik ■a Dusafn, T«cklamte«a t. V zaJoćr^h po deieii je izrecnr. zatitevati Moll-ov pr parat, za? nam ovan z varnostno znamko in pod-ptsonu                                                  4   22
Mimo lahke spite!
če ste narnočtH pni\o čr*z «oč s praJnicn izvl<^kom %J,cm%kM hml*". izluči se vsa nesna^a sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opei* perik) potem z milom „Schicht* znamtea Jelen", č* postade bieićeće bek),   kajti   pn\n%   izvkćefc   ženska
hvaJa- in milo „Schtchr bd«UMynk>
•               .   .           .                   •
Smdfe Brah! li mtOt n. Orili iileina.
J. Ciuha
Stari  trg št. 1 I i MOJ STARI    I
I  nazor je   in ostane,   da proti  prhljaju,  ■
■   prezgodnjemu   ostvenju   in   lzpadanju   ■
■   las   kakor sploh   za   racionalno   nego-   ■ I  vanje   las   ni   boljšega   sredstva   nego   I
■   svetovnoznani    Bay-rum   s   ko-l
■   nj i l kom,   znamko   lesen   konjiček   I I   tvrdke   Bergmann &   Co., Dečin n. L   I I   V steklenicah   po   K   2 —   in 4—,   se  ■ |  dobiva po vseh   lekarnah,   drogerijah,   ■
::       parfumeriiah  in brivnicah.        ::  I
Zitn# ••■•• v Budimpešti.
Dne 12   junija 1912. T • r m I n.
Pšenica za oktober 1912.   .    za 50 kg 11 25
Rž za oktober 1912        .   .    za 50 kg    9 38
Oves za oktober 1912   .   .   za 50 kg   904
Koruza za julij  1912  .    .    .    za 50 kg    8 65
Koruza za avgust  1912    .   .    za 50 kg    8 75
Koruza za maj 1913           .   za 60 kg   7*34
Cf«ktlt
Mlačneje.
fleteoroloSićno noročilo.
Viilna nad  morjeta 3»f >                Sredaji zračni tlak 30-76  nm
" I   Cls   iStiHje1  A£,
t i«*««-   ZZ    |S    Vetrovi       Nebo 3   ; vanjt                «* o
11.   2. pop.  7272      20-C ;p. m. jzah.idel. jasno „    9. zv.   727*7 j    16-6   sr. jzah. j    jasno
12.    7. zj. * 729*0 '    153   slab jug !
Srednja    včerajšnja   temperatura    177C, norm. 175'  Padavina v 24 urah 0 0 mm
■        Zahvala.        I
H Vsem, ki so nam ob prebridki ^t ^M izgubi našega preljubega soproe^a, ^M ^B očeta, starega očeta,   ltd. gospoda      ^|
I Ivana Lušina I
Q          c kr. geometra v p.          |H
^m izrekli sočutje, nam bili v težkih ^B ^M dneh v pomoč ter spremili dragega ^H ^H raj ni ka k večnemu počitku, kakor ^H ^| tuđi darovalcem prelepih vencev ^H ^M lzrekamo presrčno zahvalo.       2117 ^M
H       Spod. Šiška, 12. junija 1912.         H
■                Žalnioči ostali.    H
Akademično tehn. društvo „Triglav11 v Gradca,
naznanja vsem svojem častnim članom, ustanovnikom, starej-Šinam, tovariiem in podpornikom, da je umri njega častni član, gospod
Anton Aškerc
pesnik in mestni arhivar.                   2109
Pogreb se vrši v sredo ob 5. uri popol na pokopališče Sv. KriŠtofa, kjer se truplo položi v rakev Pisateljskega društva.
V GRADCU,  11. rožnika  1912.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naS iskieno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, svak in stric, gospod
TOMAŽ REKAR
v'eraj ob a „6. uri po kratki mučni bolezni, previđen s toTažili sv. vere v starosti 64. let mirno preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v četrtek, dne 13. junija t. I ob pol 4. popoldne iz hiše, žalosti Dunajska cesta št 11, na poko-pahžće k Sv.  Križu.
Posmrtne maše se bodo služile v FrančiSkanski cerkvi.
Bodi mu prijazen sporrrin.                                                        2121
V Ljubljani, dne 12. junija 1912.
Harlfa ftekar mj. Blsiak, sopro^a. — lr. Ernest Rekar, odvetniški koncipijent, sin. - Pavlin« Se var, Aafala Fabinc, Anka m Minka, hčere. —  Alfcart Savar,   uradnk drž. železnice,  Fraii€ Faaiac,   nad-
učitelj, zeta.
I               Zahvala.
I               Za   štarftne   izraze   sočutja   ob   nenadomestni   izgubi   iskreno
I     ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
I     izrekamo vsera scrodnikom, znancem  in  prijateljem, kakor tuđi   udele-
I     žencem pogreba  najiskreae^Šo  zahvalo.   Posebno  se   zahvaljujemo  prč.
I     gg. župniku in kaplanu za tolažbo pokojnikovo in gg. železručarjem za
I     spremstvo in nošenje.                                                                                    2122
I               Borovnica, 10. j unija 1912.
I                                   Žalujota rodbina.
1 Dgoli zastODStvil
sa Odda trgovcem, gostilničarjem, loterijskirt, J nabiralcem, trafikantom, sploh vsem,ki imaio 1 [ kako kupčijo ali obrt. — Ponudbe  pod „0 fi WL 12" poste restant«, Brao, Moravsko! i
Svarilo!   i
1
Opozarjam    vsakogar    jako ; resno, da nisem plačnih za do], gove kalere mi moja žena Pavla Mali provzroča ali {ih bo še prov. zročati poskasala.                  2119
Rudolf   Mali,   pisarniški   oficijan:
Zahvala.       j
Kranjska hranilnica v Ljubljani;^ podarila K   100*—,   Kreditna   banka v
j  Ljubljani   K    50-—   in   razni    privatr.
I dobrotniki tuđi  manjše zneske za obo-
j lele kolege na otoku Rabu, Dalmacija. \ Vsem  darovalcem  izrekamo naitoplei^r,
J  zahvalo.                                                 2IC-
Za plačilnico Zveze bančnih, hranilničnih 5 posojilničnih, veletrgovinskih slug,Ljubljane-   '
M. Schnllev.         Slavo} Gartner,
, Lepa   enonadstnopna
niša
z dvoriščem, kletmi  in hlevom, deloma dobro  oddana,   drugi  del pripraven za trgovino   ali   gostilno,   v večjem   kraiu Notranjske                  2115
se proda za 25.000 K
i                        radi   selitve.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Zadnja slika
Antona Airu
se dobi edino Ie v fotogratskem zavocu
Avg. Berthold   j
Ljubljana, Sodna ulica 11.
Slavn. občinstvu  se vljudno   naznanja, da se priredi danes
in vsalo stalo pii lopem viemeiii
„Slovenske filharmonije"
v i^otela Llocjd
Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 40 vin.
: Za mnogobrojni :                Tauses Karei,
! obisk se priporoča                       hotelir.
i    -                                 ---------------                ■---------------                                -
Zenitna ^^^^^^^w Ženitna j   ponudbap       2ii8        ^ponudba
(Inteligenten,   mlad,  sred- ^^^
njevisok, soliden  posest-    ^^k
nik   in   trgovec    se    želi      ^A
spoznati z nedolžno, zdra-        v_
vo gospico mirnega tem-        w|   I
peramenta ki bi imela ve-         |S
selje do trgovskih poslov,         nj
gospodinjstva    in    okrog         jB
40.000 K imetja. Ponudbe        B
pod  „Nad   vse   dobro,       m[
ivesto   srce",   Trst   L,     ^m
glavna posta, poste re-   ^B stante do 30. junija t. '-^^F
;    Zenitna L                      J Ženitna
ponudba j^^^M^^^ff ponudba
ST"     ^                  T)
\ i
II
i I   Oo&MifH- Sa-tna*tt ptipotoca
%>atn+ fUoćufU ueSno pet"
pcao/f&tp*. Sa&o 4u3i vene*    i
o fraćov* in ta&nc cv&Mice     j
.%    Soma   i*oo>tovU*n&.    •*•     i
I__________H
132 itev.            __________________________________________SLOVENSKI   NAROD.__________________________________________________stran 7-
CD ft NM IIP If AHPII K?JS5srL*5SfSL?:.=r?£ □ indikacije: □
I     n  MM lim IbT L      IM U WT   L LI      ' "     "     ' "** ** *""*** "*" ""Tn"" Jrtkl ~ ***** M  ""   " ■'■' "^       —■•*»—■«. MrfW, **!,, i-dici^ «»<*k« boi~i, rwtdiHi, protf.
&  B%iniMB^I^F ^F BB    aMfarBk   MHI    »_ .....t _mx________..■■■« '__ - .  ...«_-»«_ k^kJUU «■ mJm kalani    ■**■! i *■>>"■ "*»'»i«*1^ «■«. —"»»» -■«» «i>"i«, «»e— boterai, »-na-
^^m^ammmmmmmmmmmtmmm^^^mmmi^   Hiti M^n BNMItj. B IH|IIIKH|I V« 0 SV Nuli   .^i^.; t—*. »..„a, .^, .r-, b»*»-i -~, ^.^>,, ^^
Soda se dobro  ohranjen | iii stioi
n3fnka   »Cormick«. — VpraŠa   se pn tvaam Perdann v LJablJanl.     2080
IHf f f 1M| H     loden in modno biago
\ 11IIIIII Karel Kocian»
JUUllH, ir^^rr
i ^■HjMJflJHjHpEB9flHHBSQflE539|j|
Pozor gostilničarji!
»afi stamti lastiika u iz iMk nta paii
velika hiša
v Trnov em na Notranjskem.
-f=a  stoji   na   kr žjšču   čest   v  Trst,   Reko,
" vk3 in na kolodvor, tedaj na izredno pro-
-.em  kr3iu.   Oddaljena  je  od  kolodvora
T.inut. Pripravna je za »sako obrt. posebno
:a za gosti'no, ker ima v pritličju dva velika
-  vc'iko kuhinjo, hleve, novo ledenico,
:     prostorne kleti in v I. nađstropju   pa
eč rrostornih   sob,  posebno   pripravnih   za
atc\ ;5ćarje.   Pri   hi5i   je   tuđi   vrt   in   nova
ehtnica mestnica. Pole^ hiše se cTadi nova
— - *izz   Već se izve pri lastniku  Mate
Ribarlć« v Trnovem.            2112
■sce se
promil zastopnik
za prodajo sukna, pri krojačih ter privatno, najboljše svetovne tvrdkc. Po cni srzoni se plača stalno Ponudbe pod v,Yelik0 iaslnikaM na upravn. tega hsta.                                         2111
Plsarniški p 0 m a cni k
se sprejme takof
za dnevno plačo po 2 K 50 vin VeŠč mora biti slovenskega in nemškega jezika Proboji se morajo priložiti ražen drugih izpričeval tuđi zdravniško izpri-čeTalo in  se naj pošlieio najpozneje do
1S. funlU 1912 na        21 u
l fc ihaišio glavarslvo»Mu
Proda se v Senožečah
radi   gotovh   razmer   dobroidoća,   vže
22 let obsioječa         2106
m &   m^ -^   w  m* **m mm
z mekanim blagom, žganjetočem in gostilno, z enooadstropno hišo in dvema gospodarskima poslopjema Tred. V h'šo je napeljana voda, za hišo mali vrt z lepo uto in dvoriićem Cena in plačilni pogoji ugodni. — Reflektanti naj se obrce:o na lastnika, trgovca
! Ivana Zelen ▼ Senožečah,
i kjer dobe tuđi   Tse   natančne podatke.
1 B  A  TT f WLW "I" E" I
\r A I E. IM I c_I
Jvseh defela .zco^.uje .nženir                                            20 I MK« CvELBHAU9i^>   oblastveno avtor. fn zapriseženi patentni odvetnik  ■ na Dunaju VI., MariahiHerstrasse 41. S7.                 _____■
V Krakovski ulici 20 in v podružnici Karolinška zemlja 11
se izčlel"u.3e3c čLcm.a.±i
ameribasskl čevl]l
!mv trpefno in ceno rn ki prckosijo vsc zunanjc U4elke brez konkurence. — Cenjenemu vu se priporoCamo y naroCitcv,                                             -            » Qfc   #
Ivan Jax in sii
v Ljubljani, Đunajska cesta 17
::    priporoča   svojo   bogato zalogo    ::
voznih koles.
Sivalni stroji
7i rodnino in ohrt.
bruplatii nm n mm t Mi.
Pisalni šiji JDIĐT.
PleUlBl itrojt
-eh   \-^,iUn«;t)
Anton   Baiec
umetni in trgovski vrtnar
>                  uzmji s! 3. a. iltiKtn. li se Mtaji njtoii
v cvetlični salon
Pod Trančo.     ^
{ MM u\w sili Kini.
p> zieicvaije iopko?, mm traku itfl
^     Okusno delo in zmerne cene .           ZttsasU ■trtttli teta*.         j
Vianji u Tiši (Kli 9. M.;
Fr#4a m tak«) pti ••■•
eleg. kracertni barini!
Obrniti se pod             2120
„Harmonij**    poste   restante,    Ljubljana.
Vodne elevatorje      m
^fl^^                     ćrpalinke na           ^^^^^^^t
■k       trpalnike H^^|ft
H ^^Hl                 ti*   vodo,   ro£m  .1.   ^^^^^^^^^^^^^|
I ^^■■L                  strojni obrat,      ^^^^^^^^^^H
/Im£|   m#t«r|e  MJ^BB
M    ^Hj        ^^      ;,.   v.eter.   topli     ^M^BPK^H
m      ^^S                zrak,  plia,  petro-   ^^EUHkT^H
Spretna tamostojna
prođajalka
nad 25 let stara, vešča mešane stroke, s  primerno kavcijo,           2103
\\ sprelme u vodifellico podmžiike.
Več  pove  J.   Elsnei*  v   Litiji. Istotam se spre]me
izurjena bMoainitarka.
Zadruga mizarjev
LjuiiijaDa, Sp. Siska, Vii in Moste.
naznanja  svojim   članom in nečlaoom, da se vrši
preizku&nja
za niizarske pomatnike.
v četrtek, 20. ianlla 1912 ▼ e. kr. driavni   obrtni   ioli  ▼ Ljubi lami.
Vsi mizarski vajenci, kateri se hoćejo preizkušnje udeležiti, naj se najkasneje
do 17. junij*
zglasijo     pri     podpisanem      načelniku.
2035        Fr. Bar^er, t. č. načelnik.
Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn las
TaBno-chiniD tinta
sa la.ae
tttrr?    okrepduje    laslAče,    odstranju)«
I uske  in  prepr«6u|«   IzpadanJ« !«•.
f ptclilente« * §••%•*•■■ i krti«.
Raspošilja se i obratno poito ne manj kot
dve steklrnici.
Zaloga vseh preizKušenih zdravil, medlc. fPil, madicinal. vin, §p«oliall-\%tt najflnejfrih parfumov, kirurgi*kih obv«zf sv«žih mineralnih vod itd.
Del lekarno Milana leusteka
«Li«bl|Mi Ritllava cista «. I.     !
polcg novozjfrajenega Fran Jošcfovoga
inbli. moato                    17
V tm\ lekarni dobl^afo sdravUa t«*l ćUnl bolnlAkih bi aga{b i«i«e ieleinice, c kr. tobate« tavama ta akr. bolnitta
^^k^k^B^BHBrjm^P    w    ^kT^^^fc^a^^fc^^a^^aawa
Zajamčeno   prietsae
slivovke
tf tropinowec sa
hru&ovec
brinjevec
vinsko igjinje
se dobi v mneiinah od 25 I naprej pri ▼•latajamlarai aad|a       1199
M. Rsan i Ki.
Iščetn za svojo parno žago
irvežbanega   slovenskega   ia nemškega jezika zmžnega
Iigarskega delonodlo
(Platzmelstra). 2067
Ponudbe na
A. Eaftal, parna ta§a ¥ Kočeviu.
Im   tv        2105 epa bisa
s  prav   dobro  idoto   gostilno  In
maaaa*l|O| lepo in udobno urejeno, z okoli 8 oralov zemljišna, v sredini prav lepega mesta Spodnje Štajerske se z zemlji^čem ali brez njega t&koj proda« Letnega prometa dokazano 240.000 K. Denarja je treba 30—40000 kron — Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------- i
SSI Najboljša in najzdravejša - «.»■.,
barva1 za lose in brado
je dr. Drallea y9lf£RILf<9 kl daje sivim in pordečelim iasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
vr
Stefan  Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo St. 1. Pouhčne imlnke in puder  najiineje
po  zmernih   cenah.
Potnil^a
za sptrltuoze   ™
na Kranjskem in po vseh marih mestih
dobro uvedenega 1ŠO6 neka zagrebŠka
veledestilerija. — Ponudbe :
Zagreb, poitanakl pretinac br. 34.
Mompiij
▼ blizini Dobrne na Staferakem s stalno dobro vodno močfo; v bližmi se bo zidala železnica; pripravno za povećanje mlina in nove žage ; močno zidana in dobro ohra-njena hiša, z lepo kletjo, sadnim vrtom, travnikom in njivami se takoj proda. Vpraša se: Celie, Sosposka ulica 17, IL nadatr«
Vino, jabolčnik
prodafa
Inn JTialus na Jizeljskem.
Cene primeroma nizke, ker so vina izborna.
J. Zamljen
čevllarski m»|ster
v Lfnbljani, Gradišće 4
izvrsuje vsa čevljarska dela do na}fi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev*
Isdelnfe   tuđi   prave   porske  In telovadake devlfe.
Za  naročila z  dežele   zadostuje   kot  mera i prpo slan čevelj.                  245
f^    Modni salon    /£R^ Stuchly-jYiascuke ^f
3ŽIDOVSKJŽL    "CJLIOA   #3> priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst            ^—^
slamnikov ie lepit zaradi pozne \\w po znatno zDižaain tesali.
Žalni   klobuki   vedno  w  zalogi.
Popravila  se točno izvar^ujejo.        2306      Cene brez konkurenee!
$    Sptošnet priljubljenost
preskušenegra: Francfavega: favinega pridat%a* pripisati /e njega nedo-Sššni odainosti v jedru,, okusu in barvi
%
+              *            * J favinim mtinčfarru                          <
Od dobreso najboUše!
Sun Kn. leii Mi šv. slnin
Ujna«, ft. Pita cesta k  ■   W.  c  Hftfie. ■ IHniBU.
Stran 8.             _____________________________________________SLOVENSKI   NAROD,_________________________________________________132 štev.
^Bi^^                                            ^^■L^^^^^^^^^^^^pH^                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                ^^^^^V^^^V. .^^^^^Ba.    ^■MaaavaB^B^B^aa^B^B^BMaaianBa^B^BiB^HB^BiB^BiB^B^B^nHa^B^B^B^BgBBflB^^^^ I
F Priporočamo našim    J^U*   Vfil lKQVf\   fllfftDI Ifi   **&*    iz edine slovenske s | 1   ^   gospodinjam   n   j^^j| iVULIil JlVU    VjIIVv/KIJU [^^j]   tovarne v Ljubljani   [
11                               ____                                                                                     — ■-------_^M^^M^^^BMBMMIgfc   i       ......                                P *^^^a^a^a^m^a^^^i^a^^^^^^^^^^^^^^^—        -  —.^--------^^„.^—,----------------_---------------------------------------------------------_—------------p                                                 -j   ■^a™a^^a^^B^B^a^Bwa» '"^^^^^^^^^^■^■M^^B^a^B^aiB^B^B^B^B^B^B^^B^B^BHB^nH^^B^B^B^B^B^B^BVBBM^ l
wsa
z Stih mi stanovanji in vrtom na lepem kra-|u v Rožoidoffni št. 227. se pod zelo ueod-nimi  pogoji  iz proste roke vmm proi«.
Tapetnik
Dragotin Puc
nabijana, Milije Terezije cesta itei. li
na dvorišču,   levo             3SS6
5C ptiporoča  za vsa v  to  stroko spada-
joča dela Velika iiber zgotovljeni*
s divanov :
otomanov in moSrocev.
Prva naivecia eWa tvrdka m, zlatnine in srebroine
H. Suttner, Ljubljana.
Mestiii trg St. A nasproti ratova I £> I Mestni trg St. 25, nasjroti rotovža.
Nudim svojo veliko     _^p^ J  >p^ Ja JH^    Cene  brez   konku-
izbiro draguljev,      f|P|p?i&^kVpSlIrence.   P. n. odje-
zlatnine, srebrnine  ff^^JW h^«)S^^^malcem se priporo-
in vseh v stroko spa-  ^     ..... <i \&w^^^^ čam za vsa zadevna
dajočih predmetov.                | \^F  [             ::     naročila.     ::
10 do 20 spretDib tesarjev
se sprejme takoj ob dobri plači.
HellingUauteii, Sektion B„ ReKa (fimne),
[Pnstno Uo blago. Spomiadanska in poletna sezija 1912. En kupon 3'iOradolg za fl kuP°n 7 ^0" 1 kupon 10 kron komplefnorooškoobieko | i kupOn 15 kron
(suknja, nlače, in 1 kupon 17 kron telovnik)stane šarao     1   kupon 20  kron
Kupon u crno salonsko suknjo 20 K,   dalje blago
za  površnike »uristovski   loden,    svilnate   kamgarn-
itd    razpošiija  po  tvorniSkih   cenah  za  solidno   in
redno dobro znana tvorniSka saioga  sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vsorci gratis In Iranko.               oii
Prednosti, ki iih imajo privat«! odjemalci. ako blago naročajo naravnost pri tirmi Slegel-bnbol na kraiu tvornice, so velike. Stalna nainUJa cene. Vallka lzMra. Tuđi najmani sa naročila se izvrSe s
^ojiOinoma    s-vežim    blagom    natnnčno    po     viorcu
I Prava in neprava liiizen. U: OuaTov mml:
I Povest.   —   Spisai   Blaž   Poni i n. I    I Zgodo vinska povest. Spisal lv.Remec.
I Cena broš. 1 K 60 vin., vci. 2 K W^ Ceoa broš. 1 K 80 Tinn tce. 2 K I 50 vin., s pošto 20 vinarjev več   I    I 70 vio., 5 posto 20 vinarjev več.
■        ■ Tt    najnoveiši     zabavo i    in    veseli    knjigi    priporoča    najtoplejt'  ■
")<aro8na knjigama v £jttbl)ani.|
šjtiTXespodbitna   ^*| p» p" W% I ILI ^^ r&sniea je, da so   "^ ^ii K" ■ M I ■ ^B ^m
ueering i^e\v-iaeai i\*i*£
. - /»^^^1                                                   ** odliVcujejo od   dn»-
^r>^^»^                                             - !*■ siatemov tlastt :
T^^/                                             kaam rezanja in nerez-
Vj^OR^/^i^         /*v       „JL/^fj"^***---*^''^'-'.^}. I)lyL^   *       I                                       1912* kaailnice imajo
Fr.Stupica vLjubljani ^*^T
Dalje pripGroćai tuiii svojo uint« zajogs rajboljiiii razoov. poljedelskih strojei in ::taioe. s     /Innlešlco   sTzZclćUšČc   oblefc   wj
«    LpJibZjanjJL, Jllestru, trg štev.  &   ||
Mi xxriporoča svojo ogromno zalogo poletnih oblek t-g* SR za. rospode, dame, dečke, deklice in otroke po jK »                         zolo reducirani cenL                         ffr
m    JPartcumji TcLobuJct od 6 JLnxLprej.    g
m                                                 _____ W
-055                 II                   1
onu miovana soba
v   mirni   legi   brez   prahu   pri   slovensko
in  nemŠlco  govoreči   rodbini    S0   \hh*m
Prosi   se   navedba cene.    Ponudbe
pod   „Stabil 1S12" na upr Slov  Nar
Straimofcter: Gospod ritmojster, javin^ :  ktio snvražmk se bliža.
RitmOJSter: Noben sovraZnik ne jaha tako hitro, da nebi skuhal svoje klobasice z »Vertesovim guljaževim pri-datkom
VArtPQOV<(   ajaiijai*ew prid«teh
■ «fi m prirHJtpv -aetnih. •p'aumrih. JrfDmpirCTih in rtrupili |t#il.
UGT  V«llka zaloga  najmodernejftiti   tlamniko«. "VC
KI0DUK6 Repice
v najnovejšiti fasooah in v veliki izberi
IVAN SOKLIČ.
f/fT  Prlstni Panama-slamniki  od 9 K do 90 K.  "fpl
|rry---------;      ~      ^
1^^ poznavateliev odlikovane so »Vai/In^ rn^^aniC^
i K««"la Planinka
I   pr^c ljubljansko ueleprežarno zo Kguc.         /
■           Bobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske cesk — Sodne    JA
I   ulice in v moji trgovini s spccerljskim blagom Dunajska c. 6. ^dfc
SfZoofti salon             \
9tt. Sefiej-Sfrnafi
Saint £/o£ttfc( vcStvo v &cUocfu
ŠieSeznova   ulica,   —   ScUaoa   mcotn&   Atanttnice*
I_______1^
I Pa naiiiijta naretrlu nnimia ^ i« iulimiiMsmalltliiaiiiliia I
3zrc8na c. kr. državna loterija
za dobrodelae namene c. kr. domobranstva in orožništva.
Ta denarna loterija,         |
tim t intiiii zaL doveliena, ina Z1.U& HotiilKov v gotovini f skopnem mesku 625.000 K.
Glavni dobitek 200.000 K.
I    Javno   žrebanje   bo   4. julija   1912.   —   Srećka   stane   4   krone.
I     Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vor-
I     dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikab,   pri davčnih, poŠtnih, brzo-
■     javnih   in   železniŠkih   uradib,   v   menjalnicah   itd.   —   Igralni   nacrti za
■     kupovalce   srečk    zastonj.   —   Srečke   se    dopoŠljejo   poštnine   prosto.    |
I    Od c kr. loterlj. dohod. ravnatelUtra (odd. sm drt. loterije).
.._„_______^—-*
^iiNGjJHdikll  ;: TEHN1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
HI^C^^^^tSBHI   Mesljeva ce«ta it. »« (poUg pU$u*ne)                               IZDELUJE:                               Kesl/eva cesta at. 36 {poleg pliname)
laEftV/^^t^RLđl  Beton * železobeton         Strokovna izvršitev         Vodovodi   *   eleh-        moderne  apttenice.
^^^ffUf^FMiHI  *nlotftove * strope *        vseh vrst načrtov *        triene centrale * tur-                   * * *
R^Kttj^aHHHl  dvorane * zazidke         prevzetje  zgradb *         bine * mlini » žage *        Obi sic   strokovnih
||^SbLJANa1b|  •"*"•"      turbin,      :::::        : tehnična  mnenja.        :::; opekame in  ::::        inženirjev na željo,  f
^6^S3ttKBBSSKSSBSBKBđKBBW   B      »                                           ,^^^_^^^^_^^^^^___^^____^^^__,.^^.^—^^M^^.M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^a^^aMia^B^a^MBB^B^B^^a^a—ia^a^iai^a—^a^i—^B^^^M^i^^^MII^—^—^^B