Cena io (fin
LETO XV., ŠTEV. 93.
SLOVENSKI
izdaja tuupisno-ZAloZolšku _
Bodi Janhnba i Odgovorni »redoik: Serge,
Jette SZDL »Naš tisk. / Direktori
______________ _	Voinjak / Tiska
tiskarna »Slov. poročevalca. / Uredništvo: L ju bi jana, Tomšičeva ■tika i, telefon 23-522 do 23-52* / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva - I *3.52* do 23-32* I Oglasni oddelek:	Ljubljana,
deljava alica *, telefon 21-M*, u Ijnbtjanske naročnike 20-443,
i/a., telefon 23-52* do 23-32* I Oglasni
Kardeljeva alien *, telefon 21-8S*, zn ljnbija----------
na znuanje 21-832 I Poštni predal » / Tekoči račun Narodne banke MI-.T.-143 / Mesečna naročnina 2M din
Slike z obiska predsednika republike Tita v Turčiji. Od zgoraj navzdol: Predsednik Tito izroča odlikovanja višjim oficirjem turške vojske; predsednik ogleduje muzej v rezidenci bivših sultanov Topk.tpi; državni sekretar za zunanje zadeve Koća Popovič izroča v imenu predsednika republike odlikovanja visokim oficirjem turške vojske; predsednik republike Tito in predsednik republike Turčije Dželal Bayar v »belem vlaku« na poti iz Ankare v Carigrad.
Atenski listi poudarjajo, da Velika Britanija in ZDA odobravajo vojaško zvezo treh balkanskih držav
»Galeb«, 19. aprila. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Jugoslovanska bojna ladja »Galeb«, na kateri je predsednik republike Josip Broz Tito, plove po Egejskem morju proti jugu med neštetimi kamenitimi grškimi otoki. Rušilci »Triglav«, »Durmitor«, »Biokovo« in »Učka plovejo desno In levo od »Galeba«, g katerim se predsednik Tito vrača s prijateljskega obiska v Turčiji. Vreme je lepo, jasno in sončno, piha južni, osrednji veter, morje pa je lahno vzvalo-veno. Med potniki na »Galebu« j« živahno razpoloženje, vsi se
vesele vrnitve v domovino In nestrpno štejejo ure, ki jih dele od naše obale.
Sinoči pozno je »Galeb« zapustil turške ozemljske vode. Okrog polnoči je bilo »malo morja«, kakor pravijo pomorščaki, samo za rušilce, »Galeb« pa je komaj občutil lahno gu-ganje. Ladja plove nocoj mimo najjužnejšega rta balkanskega polotoka Mataipana, nakar se bo obrnila proti severu proti Jonskemu morju in Jadranu.
Ankara, 19. aprila (Tanjug). Vsi današnji turški časopisi so priobčili vesti o odhodu pred-
Poslovilne besed« predsednika Tita
Carigrad, 19. aprila. Zapuščajoč turške ozemeljske vode, je predsednik republike Josip Broz Tito poslal predsedniku republike Turčije Dželalu Bayaru naslednjo brzojavko:
»Njegovi ekscelenci, gospodu Dželalu Bayaru, predsedniku Republike Turčije.
Gospod predsednik!
Vse, kar sem med kratkim bivanjem v Vaši lepi deželi videl in doživel, je napravilo name prijeten in globok vtis. Zlasti pa sem srečen, da sem imel priložnost osebno spoznati Vas in Vaše sodelavce.
Zapuščajoč turške ozemeljske vode, se toplo zahvaljujem turškemu narodu in Vam osebno za izredno prisrčen sprejem in izredno gostoljubnost, ki ste jo izkazali meni osebno in mojim sodelavcem. Po prijetnem bivanju zapuščam Vašo državo v globokem prepričanju o prijateljstvu in simpatijah Vašega naroda do narodov moje dežele. Zlasti mi je bilo ljubo, da sem se tudi osebno prepričal, kako zelo in v vsakem pogledu je napredovala prijateljska in zavezniška republika Turčija.
Naši vtisi bodo ostali nepozabni in trudili se bomo, da jih bomo čim bolj živo sporočili našim narodom.
Nenavadno srečen sem, ker so naši sestanki in razgovori ob mojem obisku prispevali za še večjo poglobitev prijateljskih in zavezniških stikov med Turčijo in Jugoslavijo. To bo ob sodelovanju naše prijateljice Grčije še bolj utrdilo našo neodvisnost in sile miru v svetu.
Veselim se Vašega skorajšnjega obiska v Jugo-
slaviji.
Josip Broz-Tito.
sednika republike Josipa Broza Tita iz Carigrada. Na prvih straneh so objavili tud: izjavo, ki jo je dal predsednik Tito anatolski agenciji. Vsi listi pišejo, da je predsednik Tito izjavil
Japonski gospodarstveniki v Beogradu
Beograd, 19. apr. (Jugopres.) Skupina predstavnikov velikih japonskih kompanij je prišla v Jugoslavijo. To so funkcionarji združenja izvoznikov strojev na čelu s predsednikom g. K. Hironakom. Japonski gospodarstveniki imajo razgovore z jugoslov. funkcionarji, predstavniki uvoznih podjetij o dobavi investicijske opreme iz Japonske. G. Hiro-nak je izjavil sodelavcu Jugo-presa, da so japonski gospodarstveniki zainteresira, i na napredku blagovne zamenjave z Jugoslavijo. Dodal je, da jih posebno zanima preskrba opreme tovairnam, ki se zdaj grade v Jugoslaviji. Predstavniki japonskih firm upajo, da so jugoslovanski uvozniki zainteresirani tudi za nabavo generatorjev za termo- in hidrocentrale, opreme za tovarne umetnega gnojila itd. Kot so izjavile japonske gospodarske kompanije Tokio, Šilaura in Elektrik, ki morajo dobaviti električno opremo za tovarno viskoze, so že začele izdelovati načrt.
svoje zadovoljstvo s sprejemom, ki mu je bil prirejen v Turčiji.
Atene, 19. aprila (Tanjug). — Vsi atenski časopisi so danes na vidnih mestih objavili izvlečke, iz razgovora, ki ga je imel predsednik republike Tito včeraj z jugoslovanskimi novinarji pred odhodom iz Carigrada v Jugoslavijo. Zlasti omenjajo besede maršala Tita, da ne vidi nobenih težav Za sklenitev zveze med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo, ki je odvisna izključno od vlad teh držav.
Londonski dop ~"‘k vladnega časopisa »Etnos« piše, da po obvestilih iz britanskih krogov ni nobenih ovir, da bi se trojni sporazum spremenil v vojaško zvezo glede na to, da je bila Grčija sporazumna s to zamislijo že od začetka, ter da Velika Britanija in ZDA soglašata z to zvezo.
Delegacija jugoslovanskih zadružnikov na Finskem
Beograd, 19 aprila (Tanjug). Na povabilo Zadružne zveze Finske bo delegacija Glavne zadružne zveze FLRJ obiskala sredi avgusta Finsko, kjer bo ostala 14 dni. To bo prvi neposredni stik zastopnikov jugoslovanskega in finskega zadružnega gibanja.
Pred trgovinskim pogajanjem med Jugoslavijo in Grčijo
investicijski graditvi Grči-
Beograd, 19. aprila (Tanjug). Po neuradnih podatkih se bodo trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo -začela -5,- maja v Beogradu. Vodja jugoslovanske delegacije bo 'verjetno dr. Stane Pavlič, državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve. Na pogajanjih bodo določili nove blagovne sezname In proučili možnosti za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in udeležbo jugoslovanskih podjetij
I	Edvard Kardelj je sprejel
V	zastopnike založb
Beograd, 19. apr. Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes sprejel zastopnike založb, s katerimi je imel daljši razgovor o založniški dejavnosti, pa tudi o načrtu zakona o založbah, ki se pri-prarvlja.
Vrnitev turške letalske delegacije iz Grčije
Atene, 19. aprila (Tanjug). — Dane» se je po osemdnevnem obisku pri grških oboroženih silah vrnila v Ankaro turška letalska delegacija pod vodstvom šefa turškega generala Učinera. Pred odhodom je general izrazil zadovoljstvo glede na prisrčni sprejem, ki so mu ga priredili v Grčiji. Ko so ga novinarji vprašali za mnenje o vojaški zvezi med tremi Balkanskimi državami, je dejal, da računa na skorajšnji podpis zveze.
Obisk sirijskih vojnih ladij
Beograd, 19. aprila. Jugopres je zvedel, da bosta od 23. do 26. aprila dve manjši enoti sirijske vojne mornarice obiskale našo luko Split. Ladji nosita naslov »Tarek Ben Zaid« in »Al Harsi«. Ta obisk girijskih edinic je v okviru njihovega križarjenja po Sredozemskem morju.
Pogodba o letalskem prometu med Jugoslavijo in Libanonom
Bejrut, 18. aprila (Tanjug).
V	Bejrutu so včeraj podpisali pogodbo o letalskem prometu med. našo državo in Libanonom.
V	imenu Jugoslavije jo je podpisal ravnatelj uprave za civilno letalstvo Batrič Jovanovič, v imenu Libanona pa generalni ravnatelj ministrstva za zunanje zadeve Zaliban Fauda Amun. Pri podpisu so bili navzoči tudi zastopniki libanonskega ministrstva za zunanje zadeve In jugoslovanski odpravnik poslov Lajovic. Pogodba določa uvedbo letalske proge med Beogradom in Bejrutom z enakimi pravicami za podjetja obeh držav. Računajo, da bo Jugoslovanski aerotransport (JAT) julija letos začel promet na progi Beograd —Carigrad—Bejrut z novimi letali tipa »Conveyer«.
prt je.
Zastopniki jugoslovanske zunanje trgovine so prepričani, da bo prišlo do nadaljnje razširitve, zamenjave, ki je bila zlasti velika lani. Po nepopolnih podatkih je znašala vrednost zamenjave na obeh straneh lani 5 milijonov 800 tisoč dolarjev, kar je v primeri s prejšnjim letom za 3 milijone dolarjev, v primeri z letom 1951 pa 4,5 milijona dolarjev več.
Sporazum med FLRJ in Avstrijo o elektrogospodarstvu
Ljubljana, 19. aprila. Kakor smo že poročali, je bila od 13. do 16. aprila v Gradcu konferenca med Jugoslavijo in Avstrijo za sklenitev sporazuma o nekaterih vprašanjih elektrogospodarstva. Konferenca naj bi pravzaprav dala končno obliko sklepom, ki so bili sprejeti že na predhodnih konferencah na Bledu, v Vrbi in v Opatiji. Jugoslovanski delegaciji je načeloval sekretar za gospodarstvo LRS inž. Marjan Tepina, avstrijski delegaciji pa sekcijski šef dr. Hartig. Bistvena vsebina sporazuma, ki je bil v Gradcu parafiran 16. t. m., je nekako tale:
S posebno prilogo sporazuma se fiksira do sedaj dogovorjeni red propuščanja voda Drave od strani Avstrije pri hidrocentrali Labud. Ta red velja, dokler se ne nadomesti z novim. Zahtevo po novem redu ima pravico postaviti vsaka stranka, in sicer jo mora predložiti jugoslovan-sko-avstrijski komisiji za era-vo. Statut te komisije sta že odobrili obe vladi. Njena zasedanja bodo izmenoma v obeh državah, prvi — ustanovni sestanek pa bo jeseni v Jugoslaviji.
Nadalje je bila v oikviru sporazuma sklenjena dobava elek-tromateriala in elektroenergije med Elektroenergetskim sistemom Slovenije podobnim avstrijskim podjetjem Verbundgesellschaft. Po tem dogovoru se Jugoslavija obveže, da bo Elektroenergetski sistem Slovenije nabavil v Avstriji materiala in opreme za elektroenergetske naprave v vrednosti 50 milijonov šilingov. Avstrija stavi takoj na razpolago 11.6 milijonov šilingov, kot brezobrestno posojilo, ki se po izvršitvi pogodbe briše. Material za ostalo vrednost bodo Avstriji plačali z dobavo električne energije. Pogoji dobavljanja elektroenergije so razmeroma elastični, kar je potrebno, da ne bi ta obveznost škodovala v pogledu dobav
energije domači industriji. Avstrijci so se obvezali sprejeti tudi poletno energijo, pri kateri imamo presežke.
Nadaljnja važna točka sporazuma je ta, da je Avstrija prevzela obveznost, po kateri bodo vse resne projekte, k’ bi predvidevali odvajanje večjih količin vode iz porečja Drave v druga porečja, ali pa projekte elektrogospodarskih objektov, ki bi škodljivo vplivali na stanje vodne gladine Drave, obravnavali z našimi oblastmi ali v oikviru že imenovane ju-
goslovansko-avstrijske komisije za Dravo. Ce ne bi prišlo do sporazuma, naj o sporu razsoja arbitraža treh članov, od katerih je eden Jugoslovan, eden Avstrijec, tretjega pa imenujeta prva dva, ki pa ne sme biti ne Jugoslovan ne Avstrijec. Ce se ne moreta sporazumeti, ga imenuje sekretar Evropske ttc-nomske komisije OZN.
Sporazum vsebuje tudi časovni in obračunski orientacijski plan o dobavi materiala, opreme in energije, in sicer je končni rolk postavljen do 1. 1959. Na željo Avstrije Pa naj bi bil sporazum podpisan pri Evropski ekonomski komisiji OZN v Ženevi proti koncu maja.
Vrnitev delegacije JLA iz Grčije
Solun, 19. aprila (Tanjug). Po petdnevnem bivanju v Grčiji, kjer je bi! na obisku pri poveljniku 3. armadnega zbora grške vojske, je poveljnik kuma-novske garnizije generalni major Karanovič s svojim spremstvom davi zapustil Solun.
Na železniški postaji je generalu Karanoviču izkazal čast postrojeni oddelek grške vojske z vojaško godbo. Pri slovesu so bili navzoči poveljnik 3. armadnega zbora grških oboroženih sil generalni poročnik Keceas s štabom armadnega zbora" in poveljniki enot solunske garnizije, jugoslovanski generalni konzul v Solunu Bogoljub Popovič, pomočnik jugoslovanskega vojaškega odposlanca v Atenah Dinko Kočinski in dtugi zastopniki.
Pred odhodom se je general Karanovič prisrčno zahvalil generalu Keceasu za topli sprejem In gostoljubnost ter ponovno izrazil zadovoljstvo zaradi obiska in poslal pozdrave vsem oficirjem, podoficirjem In vojakom 3. armadnega zbora. — Generala Karanoviča sta do jugoslovanske meje spremila dva štabna oficirja 3 armadnega zbora.
Skoplje 19. aprila. Delegacija Jugoslovanske ljudske armade 8 komandantom - enot
kumanovske garnizije generalmajorjem Nikolo Karanovičem na čelu je potovala danes skozi Skoplje na povratku iz Grčije. Jugoslovanska delegacija se je mudila v Grčiji kot gost komandanta HI. korpusa grških oboroženih sil generalpodpolkovnika Stemistoldesa Kecelesa, ki je sredi preteklega meseca na čelu grške vojaške delegacije obiskal enote kumanovske garnizije. Mea štiridnevnim bivanjem je jugoslovanska vojaška delegacija obiskala garnizije v Solunu, Kilkisu, Drami, Serezu in Kavali. Delegacija JLA je bila povsod zelo toplo in prisrčno sprejeta. »Zamisel uresničenja balkanske zveze je naletela na zelo dober sprejem tako pri ljudstvu, kakor tudi v krogih grške armade, s katerimi smo prišli v dotiko,« je izjavil dopisniku Tanjuga in sodelavcu Radia Skoplje general Karanovič. Povsod so izražali splošno zadovoljstvo glede na nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med državami podpisnicami ankarskega sporazuma. Pri mnogih srečanjih so predstavniki grške armade in ljudstva izražali to z besedami, »da smo doslej bili prijatelji, odslej pa tudi zavezniki«.
Predsednik Tito se vrača iz prijateljske Turčije
3 sb. / SLO VEK Sö POBOCEVALEC / st. as — 20. aprila iam
Redni letni občni zbor ozz ljubljana-okolica
Kmetijsko zadružništvo postaja vse bolj množično
Hnmilno-kreditni odseki zadreg imajo že 16 milijonov hranilnih vlog — Vloga teh odsekov se bo z dodeljevanjem kreditov individualnim kmetom še bolj povedala
—	55% dobička za napredek kmetijstva
—	S pomočjo kmetijskih zadrug se prodajna cena semenskega krompirja lahko zniža na 5 do 6 din
DELO ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
ro Hooeaul anketi razprava o bolniškem zavarovanju
Načrt zakona o bolniškem zavarovanju
bo izročen v javno diskusijo
Potniški in tovorni avtomobilski prom8t — v velikih težavah
dtio krompir pod pogojem, da v jeseni vrnejo denar ali krem«
Predstavniki jugoslovanskega zadružništva na mednarodnih sestankih
Beograd, 19. aprila. V Keniji bo od 21. maja do 2. junija kongres mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev (FXPA), na katerem bodo Glavno zadružno zvezo FLRJ predstavljali člani upravnega odbora zveze inž. Dragoslav Mutapovič in prof. Vašo Gajič ter Zoran Žagar, član upravnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije. Ti predstavniki jugoslovanskega zadružništva bodo pred kongresom sodelovali na 7-dnevni turneji po Keniji, ki jo organizira farmerska organizacija Kenije.
Sedmemu zasedanju mednarodne federacije kmetijskih proizvajalcev (FIPA), ki -bo v Avansroftu v Angliji od 25. aprila do 2. maja letos, bodo prisostvovali kot predstavniki Glavne zadružne zveze FLRJ inž. Vojin Popovič, član predsedstva, in Vukan Vuličevič, član upravnega odbora. Vojin Popovič in Vukan Vuličevič bosta prisostvovala tudi mednarodnemu zadružnemu zasedanju, ki bo v Miinstru v Zahodni Nemčiji od 2. do 6. maja. To zasedanje organizirajo zadružni inštituti nemških univerz, razpravljali pa bodo o vlogi zadrug v sodobni gospodarski politiki.
NI Izključeno, da bosta ta teden začela zasedati tudi zakonodajna odbora zveznega zbora. Odbor za prosveto je pravkar končal pretres splošnega zakona o univerzah in ga bo poslal zakonodajnemu odboru, ki bo proučil njegovo tehnično - pravno stran. Sploh bosta imela zakonodajna odbora v kratkem dokaj dela glede na to, da morata proučiti vse predloge, ki jih pretresajo v skupščinskih odborih. V skupščinskih krogih pričakujejo s posebnim zanimanjem razpravo o zakonu o ureditvi sodišč. Načrt tega zakona je baje že izdelan, ni pa še gotovo, če bo poslan odboru za organizacijo oblasti in upravo kot gradivo, na podlagi katerega bo Izdelal zakonski predlog, ali pa ga bo zvezni izvršni svet poslal ljudski skupščini kot svoj zakonski predlog.
Kdaj bo sklicano zasedanje ljudske skupščine, še n! znano, njen prihodnji sestanek pa bi utegnil biti ob koncu maja oz. prvo polovico junija.
Ljubljana, 19. aprila. V dvorani Doma sindikatov je bil danes redni letni občni zbor okrajne zadružne zveze Ljubljana - okolica. Ze iz poročil Upravnega odbora zveze je bilo razvidno, da se kmetijsko zadružništvo v okraju nenehno razvija, kar dokazuje poleg drugega ustanaljanje pospeševalnih odsekov, nadaljnje vč lanjeva-nja — v zadnjem letu se je na novo včlanilo 2000 gospodarstev — kmečkih gospodarstev v kmetijske zadruge itd. Izredno velik razvoj so napravili hranilno-kredltni odseki zadrug, v katere ja vloženih okoli 16 milijonov hranilnih vlog. Vloga teh odsekov, nadalje včlanjeva-tov, ki jih bodo dajale letos država In zadruge Individualnim kmetom, še povečala. Napredek zadružne miselnosti se kaže tudi v dokaj visoki udeležbi na občnih zborih zadrug, ki se jih je udeležilo okoli 80 odstotkov
Okoli 2 milijardi za rafinerijo naite v Sisku
Zagreb, 19. aprila. Za graditev rafinerije nafte v Sisku bodo porabili letos okoli 2 milijardi dinarjev. Ze v začetku prihodnjega leta bo pričela rafinerija obratovati. Zmogljivost te rafinerije bo dvakrat večja, kakor jo je imela stara, z modernimi napravami pa bo mogoče bolje izkoriščati surovine. Del naprav za rafinerijo bodo dobili iz tujine, medtem ko bodo drugi del naprav izdelale domače tovarne »Djura Djakovič«, Franc Leskošek«, »Jedinstvo« in druge.
strokovnih šol
Združenje predavateljev strokovnih šol Jugoslavije je predlagalo odboru za prosveto zvezna. ljudske skupščine, naj se osnuje komisija za reformo nižjih in srednjih strokovnih šol. V predlogu je poudarjeno, da so učni in drugi problemi teh šol tako zamotani, da je potrebno izvršiti popolno reformo vsega šolskega sistema.
Po podatkih združenja je v naši državi 500 nižjih in srednjih strokovnih šol več kot pred vojno, prav tako pa se je povečalo tudi število učencev. Zadnji dve leti, odkar vodijo te šole sveti za prosveto, pa se njihovo število, posebej pa še število učencev, stalno zmanjšuje. Prevladuje mnenje, da je prišlo do tega predvsem zaradi tega, Ker se gospodarska podjetja premalo zanimajo za vzgojo novih kadrov, pa tudi za same kadre. Večina podjetij v državi sprejema samo kvalificirane delavce z daljšo delovno dobo, le majhno pa je število tistih, ki sprejemajo delavce, kateri prihajajo naravnost iz šole.
Od celotnega števila učencev,
Danes bo Mestni odbor Rdečega križa Ljubljana zaključil s svojo prvo prostovoljno krvodajalsko akcijo. Kot zadnjima bo vodu za transfuzijo odvzeta kri delovnima kolektivoma »Mesnina« in »Mestna Mavni-ca«, ki sta se odzvala MO RK za prostovoljni odvzem krvi. S tem pa krvodajalska akcija ne bo za vedno zaključena. Nadaljevala se bo v letošnj mesecu decembru.
Ob zaključku prve krvodajalske akcije je Mestni odbor Rde-
članov. Vprašanje deležev, ki je bilo pred leti tako pereče, se zdaj ne postavlja več v ospredje; večina zadružnikov je deleže, ki se gibljejo od 500 do 2000 din, že poravnala.
Kmetijske zadruge so imele lani nad 2 milijardi din prometa in 172 milijonov din čistega dobička, ki so ga zadružniki na občnih zborih razdelili takole: 46 milijonov so dali v obratne sklade, 63 milijonov v investicijske sklade, 30 milijonov v sklade za napredek kmetijstva, 2 milijona v kulturno - prosvetne sklad* itd. Kako zadruge vse bolj in bolj spoznavajo svojo vlogo, nam še najbolje kaže dejstvo, da so dale letos 96 milijonov ali 55 odstotkov celotnega dobička za napredek kmetijstva. V zadrugah pa je seveda še mnogo pomanjkljivost). Precej upravnih odborov na primer premalo skrbi za krepitev socialističnih elementov na va-
Beograd, 19. aprila. Z« tekoči teden so sklicane seje več odborov zvezne ljudske skupščine. Jutri se bosta sestala odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo in odbor za delo in socialno zavarovanje, ki jima je
ki so lani v Srbiji končali šolo, so industrijska podjetja sprejela samo 20 odstotkov, medtem ko so ostali zaposleni v obrtniških delavnicah, trgovinah ali pa sploh niso dobili zaposlitve. Številna so podjetja, ki se izogibajo tudi šolanju učencev v gospodarstvu, čeprav so v nevarnosti, kakor na pr. gradbena podjetja, da v bodočnosti ostanejo brez kvalificirane delovne sile. Samo od lani je v podjetjih v državi 15 odstotkov učencev manj kakor predlani, čeprav je tudi predlani to število nazadovalo.
Število učencev se manjša tudi zaradi slabih učnih razmer in še neodrejenega statusa teh šoL Pouk je večinoma v večernih urah, kamor prihajajo učenci cesto po napornem delu v podjetju ali delavnici, učni načrti ne določajo potrebnega znanja, tvarina je preobsežna, predavatelji pa so ali nekvalificirani za to delo ali pa «e slabo zanimajo za uspeh, ker delajo honorarno. Razen tega živijo učenci v precej težkih okoliščinah. Premalo je domov za njih ali pa so tl v slabem stanju.
čega križa pregledal uspehe svojega dela In ugotovil, da se je od prvega dne ko je z akcijo pričel, to je od 23. decembra 1953 pa do danes, prijavilo za prostovoljni odvzem krvi 3232 Ljubljančanov. Kri pa je bila odvzeta le 2788, od teh 1844 moškim in 944 ženskam. Ostalim prijavljenem kri ni bila odvzeta zaradi tega, ker so ali preboleli kakšno Infekcijsko bolezen ali pa iz drugih zdravstvenih ozirov.
Pozivu Rdečega križa so se
ti, za čiščenj«, pogozdovanje m obnavljanje gozdov in podobno. V rodovniške knjige je vpisane komaj 5.7 odstotkov žlvhte. V okraju se čuti tudi veliko pomanjkanja plemenjakov itd.
V izredno živahni razpravi so nato delegati razpravljali med drugim o velikih zalogah mer-kantllnega in semenskega krompirja. Razmnoževalci krompirja v tem okraju so pridelali lani 102 vagona semenskega krompirja. Del tega krompirja je navzlic temu, da so ga ponekod že pričeli saditi, še vedno v skladiščih. Da bi šel ta krompir čim prej v zemljo, so dali državni sekretariat za gospodarstvo, Glavna zadružna zveza in okrajni ljudski odbor večjo denarno pomoč, s čimer se je prodajna cena semen, kramp, znižala na 8 din franco kupec, to je kmetijska zadruga. V tej zvezi naj vsaka zadruga kupi povprečno 3000 kg takšnega krompirja, ki ga lahko zasadi na pol-drug hektar veliki površini. Da bi bil semenski krompir dostopen vsakomur, naj tudi zadruge prispevajo sedaj iz skladov za napredek kmetijstva 2 do 3 din za kg krompirja, tako da bi se prodajna cena semenskemu krompirju gibala od 5 do 6 din. Takim zadružnikom, ki nimajo denarja, pa lahko zadruge poso-
zaupana Izdelava predloga zakona o bolniškem zavarovanju. Člani teh odborov so ob pomoči ljudskih poslancev pravkar končali anketo o tej panogi socialnega zavarovanja. Izkoriščajoč obsežno gradivo, bosta odbora sedaj lahko začela izdelovati načrt zakona. Kakor je bilo rečeno ob začetku dela odborov, bo načrt Izročen v javno diskusijo. Naito bi odbora Izdelala dokončno besedilo zakonskega predloga, o katerem bo pozneje sklepala ljudska skupščina.
Obenem bodo tudi seje odbora za proračun, ki bo proučeval predlog zakona o zaključnem računu federacije za leto 1952.
Tudi odbor za gospodarstvo zveznega zbora bo zasedal. Njegov pododbor že dlje časa pripravlja zakonske predloge s področja kmetijstva, ki naj bi med drugim uredili tudi promet semenskega blaga In zaščito rastlin in živine pred obolenji.
Po odloku o sredstvih za nabavo opreme za nadomestitev in materiala za investicijsko vzdrževanje iz tujine ter za plačilo tujih sredstev v zvezi s temi nabavami (Uradni Ust FLRJ 2/54) smejo državna gospodarska podjetja uporabiti le do 10 % od sredstev, vplačanih v amortizacijski sklad. V koUkor je namen uredbe — lalčititl domačo proizvodnjo ter omejiti izvoz deviz — Je pozitiven vendar Ima uredba tudi slabo stran.
Državna prevozniška podjetja, ki opravljajo ves tovorni In potniški cestni avtomobilski promet, imajo večidel zastarel prevozni park, v večini primerov že dotrajan. Prevozna sredstva domačega izvora tvorijo le minimalen odstotek celotnega parka. Zato je obnova zastarelih in dotrajanih
s polnim razumevanjem odzvali ne samo posamezniki, temveč tudi sindikalne organizacije, predvsem industrijskih delovnih kolektivov, medtem ko administrativne ustanove, razen nekaj Izjem, niso razumele velikega pomena prostovoljne oddaje krvi, Od kolektivnih oddaj, ki jih je bilo skupaj 118, so se najbolj izkazale sindikalne podružnice papirnice Vevče, Litostroja, Saturnusa, žeiezniške delavnice, centrala Narodne banke in njene podružnice, glavna pošta In drugi. Od manjši', kolektivov so se 100 odstotno prijavili kolektiv »Letov«, »Agroser-vis«, hotela »Union« In drugi manjši kolektivi.
Zavod za transfuzijo je s tem pridobil 680 litrov krvi, s katero je bilo in bo rešeno marsikatero človeško življenje. Mestni odbor Rdečega križa Ljubljana se iskreno zahvaljuje, tako sindikalnim organizacijam, kakor tudi posameznikom, ki so darovali svojo kri za zdravje človeka.
Prep- .ni smo, da se bodo tem, več kot tritisočim, v novi akciji pridružili že novi tisoči, ki bodo poklonili svojo kri za rešitev dragocenih človeških Kvljeaj.
vozil vsakdanja dolžnost teh podjetij. Nabava ^nadomestnih delov, pa je spričo te uredbe, Ki Oovo-ljuje le 1« % uporab« amortizacijskih sredstev zelo otežkočena bolje rečeno že onemogočena. Nekateri nadomestni deli za tovorne in potniške avtomobile so se samo do decembra lanskega leta pa do danes podražUi tudi za okoli 50« %. Podjetja morajo na primer gume večjib dimenzij uvažati itd., itd. Kaj naj n. pr. stori celjsko avtobusno podjetje, ki Ima okoli 30 vozil ln ki je lani porabilo za vzdrževanje prevoznega parka 18 miUJonov dinarjev s l,s milijona dinarjev, ki jih sme oziroma ki jih je že v ta namen potrošilo v letošnjem letu in ko zastarela vozila še vedno terjajo novih delov itd.? Podjetja so zaradi omenjenih možnosti uporabe amortizacijskih sredstev v silnih težavah. Ce ta uredba v najkrajšem času ne bo popravljena, potem se bo pač zgodilo to, da bodo podjetja zaradi pomanjkanja vozil in zaradi onemogočanja nabave nadomestnih delov prisiljena ukinjati avtobusne proge ln omejevati tovorni promet. Kakšen odmev bo pa takšno ukinjenje prog, tako avtobusnih, kot tovornih imelo v javnosti, Je več kot na dlani. Kaj bodo porekli potniki,ki jim je avtobus edino prometno sredstvo, ki jih pripelje od domačega kraja na delavno mesto?	M. B.
Z razstavami pridobivajo primorska vina na kvaliteti in si utirajo pot
Vinarsko sadjarska postaja v Šempetru pri Gorici organizira letos eno največjih razstav primorskih vin, kar jih je bilo doslej na Primorskem. Razstava bo v Novi Gorici X. maja in bo trajala do 5. maja. Bo poučnovzgoj-ne&a značaja za vse primorske vinogradnike, ki bodo na njej sodelovali z 200 vzorci najboljših vin. Za sodelovanje na razstavi »e je priglasilo največ vinogradnikov iz Brd, sledi Slovenska Istra (Koper) nato Gornja Vipavska dolina in Kras. V strokovni komisiji, ki bo vina ocenjevala bodo zastopani po 3 člani iz omenjenih krajev.
Za najboljše ocene bodo vinogradniki prejeli diplome ln denarne nagrade. Vinarska podjetja tn zadruge pa bodo prejeli diplome. Nagrajevanje vzorcev in podeljevanje diplom bo v nedeljo 8. maja v dvorani OLO Gorica. Ob tej priložnosti bo tudi strokovno predavanje o vinogradništvu in kletarstvu na Primorskem.
S 30 vzorci bodo goriška vina zastopana tudi na razstavi vin v Ljubljani, kt bo od 24. aprila do
2.	maja; s is vzorci pa na razstavi vin v Splitu od 10. do 22 maja.	—Jp.
DO 10. MAJA JE CIS
ko g« lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe in si s tem zagotovite v novembru letos prejem 5 bogatih knjig. Vsak član bo prejel za nizko članarino 240 din (in 20 din za poštnino) bogato opremljeni KOLEDAR, Franceta Bevka povest »TUJA KRI«, prevodno delo, mladinsko povest Iva Zormana »SVOBODNI GOZDOVI« in geografski priročnik Vladimirja Kokoleta »DEŽELE SVETA«!
Clane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, vse knjigarne in uprava Prešernove družbe Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9. ČLANARINO LAHKO PLACATE TUDI V OBROKIH. Zato ne odlašajte z vpisom, da ne ostanete v jeseni brez knjig Prešernove družbe, ker bomo kasnejše vpise le težko upoštevali.	Prešernova družba
Potrebna je reforma strokovnih šol
Predlog združenja predavateljev
2.788 Ljubljančanov te darovaio 680 litrov krvi
Danes bo zaključena prva krvodajalska akcija — MO Bdečega križa se zahvaljuje vsem, ki so razumeli to plemenito dejanje
KONFERENCA ZDRAVSTVENIH STROKOVNJAKOV
Za zboljšanje zdravstvene službe
Potrebna je izpopolnitev srednjega medicinskega kadra, pa tudi izprememba v sistemu vzgoje visoko kvalificiranih medicinskih strokovnjakov
Beograd, 19. apr. Danes je bila v odboru za socialno politiko in ljudsko zdravstvo zveznega izvršnega sveta konferenca, na kateri so voditelji republiških medicinskih ustanov in profesorji medicinskih fakultet razpravljali o problemih zdravstvene službe v državi.
Ko je začel razpravo, Je predsednik odbora za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zveznega Izvršnega sveta Moma Markovič pozval strokovnjake, naj povedo svoje mnenje o organizacijskih problemih zdravstvene službe:
1.	Ali je zvezni zavod za ljudsko zdravstvo sposoben opravljati vse posle pri organiziranju uspešne zdravstvene službe? Ali je potrebno osnovati še kako drugo zdravstveno ustanovo v okviru federacije, kakor na pr. sanitetni svet, in kakšna bi bile naloge take ustanove?
2.	Kako naj se uredijo problemi osnovnih zdravstvenih enot — postaj ln domov ljudskega zdravstva.
3.	Kaj bi bilo treba napraviti, da bi sistem samoupravljanja in samostojnega finansiranja v zdravstvenih ustanovah čim bolje deloval.
4.	Kako naj se omogoči vzgoja kvalitetnih strokovnih kadrov v zdravstveni službi In v zvezi s tem Izvedejo eventuel-ne izpremembe v sistemu študija na medicinskih fakultetah, kakor tudi uredita specializacija zdravnikov in stanje srednjega medicinskega kadra.
Moma Markovič je poudaril, da pripravlja odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo pri zveznem izvršnem svetu vrsto predpisov, kateri bodo uredili najvažnejš« probleme zdravstvene službe.
Skoraj vsi govorniki so se načelno izjavili za ustanovitev glavnega sanitetnega sveta, ki bi bil kakor je poudarjeno, posvetovalno strokovno telo pri zveznem izvršnem svetu.
0TE2K0ČEN PB0MET
V	BEŠKI LUKI
Spričo izredno močne burje je bil v soboto močno otež-kočen promet po Severnem Jadranu. V reški luki so morali prenehati z raztovarjanjem in natovarjanjem ladij. Potniške ladje, namenjene v Trst in Novi grad, niso mogle izpluti. V luko pa niso prispele ladje iz Lošinja in Vrbnika. Tudi ladja, ki vzdržuje zvezo z Dalmacijo, in bi morala priti v Reko zjutraj, se ni zasidrala. Neka angleška prekooceanska ladja se je usidrala pred reško luko, ker zaradi neurja ni mogla v pristanišče. To isto se je dogodilo tudi našemu tankerju »Jajce«. Burja je dosegla hitrost do 100 km na uro. Zaradi burje so bila ustavljena tudi vsa dela v senjski luki.
Priprave za proslavo 1. maja v Sloveniji
V	vseh občinah, industrijskih središčih in mestih Slovenije so se začele priprave za proslavo 1. maja. Zanjo se pripravljajo tudi enote ljubljanske garnizije, ki bodo sodelovale na prvomajski paradi v Ljubljani, kjer bo glavna svečanost v republiki. Skupno z vojaškimi enotami bodo v paradi nastopili tudi člani predvojaške vzgoje, PAZ, Rdečega križa in gasilci. Množične organizacije in delovni kolektivi pripravljajo za 2. maj tradicionalne izlete v zgodovinske kraje iz narodnoosvobodilne vojne.
Priprave za proslavo
1. maja
v koprskem okraja
Koptr, 19. aprile. Koordinacijski odbor za letošnje proslave 1. maja je že izdelal splošni načrt manifestacij v posameznih občinah. Na predvečer I. maja bodo v obmorskih mestih in po vaseh baklade ter kulturne in iportne prireditve. Občine Piran,_ Portorož in Sičovlje bodo t m oj «kupno proslavile. Slavnostna akademija bo 30. aiprila v gledališču »Tartini« v Piranu, nato pa povorke po mestnih ulicah. Dne 1. maja ob 10 dopoldne bo na davnem trgu veliko ljudsko zborovanje, popoldne in naslednjega dne pa iportne prireditve z mestnim eroeom, jadralno ret: a to. nogometnimi tekmami in te-telovadnim nastopom na igrišču pri Sv. Luciji številni kolektivi bodo organizirali izlete in ljudske veselice v Portorožu.
Tudi Koper in okolica «e «neto pripravljata na proslave 1. maja. 30. aprila bodo imeli vil kolektivi slavnostne sestanke, a v Ljudskem gledališču v Kopru bo slavnostne akademija, t. in 2. maja bodo številne kulturne ln iportne prireditve. Enaiko bo tudi v boli.
Krožna potovanja po Jadranu
Koptr, 19 atpriia Podjetje »Ribič* iz Pirana bo organiziralo vrsto turističnih krožnih potovanj ob istrski in dalmatinski obali ter po Sredozemskem morju. 2e 1. junije bosta turistom na razpolago dve ladji za športni ribolov, ki sta opremljeni s modernim komiortom in skupno s 60 posteljami Podjetje »Ribič« bo organiziralo tudi desetdnevno krožno potovanje z jadrnicami do Umaga, Raba in Lošinja V letošnji turistični sezoni «ta nameravani dve potovanji do Grčije ln Egipta, ta ker te posebno zanimajo inozamoL
Dekan zagrebške medicinske fakultete dr. Andrija Štampar pa je sprožil vprašanje ustanovitve sanitetnih svetov tudi v republikah. Po injegovem mnenju, ki so se mu pridružili še nekateri govorniki, bi imeli sanitetni sveti v republikah Široko polje dela in bi pripomogli k splošnemu zboljšanju zdravstvene službe. Ti sveti Bi prevzeli nekatere posle sedanjih svetov za ljudsko zdravstvo, ki bi v tem primeru utrpeli nekatere organizacijske spremembe.
Strokovnjaki smatrajo, da Je potrebna nadaljnja decentralizacija zdravstvene službe s pogojem, da se zagotovi potrebna enotnost pri reševanju osnovnih strokovno — metodoloških in drugih vprašanj.
Samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov je pokazalo vrsto dobrih rezultatov. Nekateri primeri, ki so jih strokovnjaki navedli, kažejo, da je treba ta sistem še naprej izpopolnjevati ln odstraniti nekatere pontanik-ljivosti, ki so se pokazale. To bi se lahko doseglo po mnenju dr. Voje Stojanoviča Iz Beograda z morebitno razširitvijo socialnega zavarovanja ali ustanovitvijo bolniškega sklada, iz katerega bi se podpiralo zdravljenje onih oseb, ki niso socialno zavarovane.
Jugoslovanska udeležba
Sri kongresu francoskih tudentov
Beograd, 19. aprila (Tanjug). Zastopnik Zveze študentov Jugoslavije se bo udeležil kongresa nacional, unije študentov Francije, ki bo od 22. do 25. aprila v Toulouse. Naše študente bo zastopal Jakša Bučevlč, član centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije.
Kongres Ljudske mladine Bosne in Hercegovine
Tuzla, 19. aprila. V počastitev Ljudske mladine Bosne in Hercegovine, ki se bo začel jutri ob 16. uri, so danes v Tuzli odprli raestavo, ki prikazuje politično in kulturno življenje mladine teizlan-skega industrijskega bazena. V Tuzlo so že prišli številni delegati iz vseh krajev republike, prav tako pa tudi predstavniki Ljudske mladine iz drugih republik.
Dubrovniške igre se bodo zadele 19. maja
Split, 19. aprila. Odbor za organizacijo dubrovniških letnih Iger je sklenil, da bodo letos od
19.	junija do 19. septembra. Na repertoarju je 10 dramskih del najbolj znanih domačih in tujih avtorjev, več znamenitih del simfonične in poljudne glasbe domačih In tujih skladateljev ter Izbrani jugoslovanski narodni plesi. Na 9 naravnih pozor-nlcah bodo uprizorili 93 prireditev. Od 1. julija do 1. septembra bo poleg tega v prostorih Umetniške galerije razstava sodobne jugoslovanske likovne umetnosti.
Elektrifikacija proge Podrožca-Jesenice
Na Jesenicah bo 20. t. m. konferenca predstavnikov avstrijskih im jugoslovanskih železnic, na kateri bodo proučili vprašanje elektrifikacije proge Podrožca—Jesenice. Avstrijci se že pripravljajo, da bodo elektrificirali del proge od Beljaka do jugoslovanske meje.
Bviobusna zveza med Celovcem in Portorožem
Čeprav se še ni začela glavna turistična sezona, bo še ob koncu meseca vzpostavljena avtobusna zveza med Celovcem, Ljubljano in Portorožem.
Ob spomladanskem sejmu v Gradcu, 3. maja, bo v Gradcu jugoslovanski dan, na katerem bo Turistična zveza Jugoslav!, je pokazala vrsto turističnih filmov, solisti ljubljanske Opere pa bodo priredili koncertni večer.
Mraz v Bosni in Hercegovini
Sarajevo, 19. apr. V nekaterih krajih Bosne, zlasti v severozahodnih predelih. Je tudi prejšnjo noč zmrzovalo. Davi ob 7. uri je bila v Drvarju, Bugojnu ln Tuzli temperatura pod ničlo, v Livnu —1, v Gackern —2. Najnižja temperatura je bile davi na Bjelašnici — minus 8. Tudi v drugih krajih so bile zaznamovane nizke temperature.
Glede na domove ljudskega zdravstva je bilo izraženo mnenje, da je treba kvaliteto njihovega dela na vsak način dvigniti in ga Izpopolniti z večjimi materialnimi sredstvi tako, da bi opravljali kurativno preventivno in socialnomedicinsko službo. V zvezi s tem se resno pojavlja problem srednjega medicinskega kadra. Ugotovljeno je bilo, da domovi ljudskega zdravstva, zdravstvene postaje in druge ustanove nimajo niti približno dovolj srednjega medicinskega kadra. Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba temu posvetiti posebno pozor,lost ln ustvariti tak sistem šolanja srednjih medicinskih kadrov, ki bo lahko zadovoljil potrebam osnovnih zdravstvenih ustanov.
Predstavniki medicinskih u-stanov in fakultet so mnenja, da bi bilo treba izpremenlti tudi sistem vzgoje visoko kvalificiranih medicinskih strokovnjakov, zdravnikov, tudi na ta način, da bi bila specializacija po posameznih strokah dovoljena samo po gotovem času v splošni praksi in sicer po nekaterih predlogih samo zelo sposobnim zdravnikom, ki kažejo* praktičnim delom sposobnost za specializacijo v tej ali oni panogi. Sedanji sistem, v katerem se študentje takoj odločijo za klinične službe, pri čemer pa se mnogi, kakor je ugotovljeno, ravnajo predvsem po materialnih razlogih, ne ustreza zahtevam zaščite ljudskega zdravja.
Razprava se nadaljuje.
Tudi v Hercegovini Je hladno.
V Mostaru Je bilo davi 8 stopinj nad ničlo, to pa je bila najvišja jutranja temperatura v BiH. Sneg, ki Ja padal nepretrgoma 2 dneva, v nižinah še leži. Ponekod je visok 6 do 7 cm, na višinah pa seveda znatno več.
Strokovnjaki sodijo, da sneg ln mraz ne bosta imela hujših posledic, ker ima zemlja še dovolj toplote, ki ščiti poganjke. Računajo, da bi žito in cvetje sadnih dreves, ki se še ni razvilo, lahko vzdržala tudi nižje temperature. Poškodovano je edino cvetje breskev in marelic, ki se Je zgodaj razvilo.
Na progi Knin-Zader pričakujejo 2000 mladincev
Letos bo pomagalo graditi progo Knin—Zadar okoli 2000 mladincev iz Zadra, Vinkovca, Šibenika in okolice ter iz okrajev Knin in Derniš. Okoli 600 mladincev bo obiskovalo železničarske tečaje tako, da bodo kasneje lahko ostali v služ na tej progi.
V Grosupljem bodo poslovili spomenik Lnisu Xdamifiu
Slovenska izseljenska matica, ki je z Zvezo slovenskih književnikov začela priprave za postavitev spomenika tragično umrlemu ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Luisu Adamiču v njegovem rojstnem kraju v Grosupljah, je prejela prve prispevke naših izseljencev iz ZDA. V Grosupljah bodo postavili tudi moderno gimnazijo, ki bo imela njegovo ime. Temeljni kamen za novo šolo bodo položili že letos.
DEVIZNI TEČAJI
Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 19. aprila 1954 zaključki po naslednjih tečajih:
USA dolar 830.41 (830.41, 830.02, 176.67); angl. funt 2.305 (2.309.07, 2.305.42, 174.45); DM 17.128, (17.127.68, 17.125.28,	139.75); belg. frank —
(2.371.73, 2.239.24, 273.20); klir. švic. frank — (17.164.50, 17.158.70, 150.10); ital. lira — (121.30, 118.2«, 148.50); Lit. STO 114.17	(114.17,	114-17,
137.85); holand. forint — (19.342.16, 19.840.40,	151.31); Šved. kr. 16.300
(16.302.25, 16.300, 181.07); egipt. funt 1.800	(1.800.10,	1.600,	108.95); obr.
dolar Avstr. 800	(802.54,	799.94,
166.65); obr. dolar Grčija — (702.U7, 701.65, 133.88); obr. dolar Turčija 596.46	(596.48,	599.55,	99.85); Obr.
dolar BrazU. —	(623.50.	023.50.
107,83); obr. dolar Paragvaj — (—, 580, 93.33).
Opombe: številke v oklepaju pomenijo:	1. število predhodni
srednji tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, S. število ežto v %, črtico za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija: Prometa cca Sl milijonov dinarjev, večji zaključki so bili sklenjeni v DM, angleških funtih in avstrijskih obrač. dolarjih. Neprodano je ostalo 1,031.006 francoskih frankov pri limitu din 276.21, 20.000 turških obračunskih dolarjev pri limitu din 585.46 in 411.000 koprskih Ur pri limitu din 100. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjenL
VREME
VREMENSKA NAPOVED ZA TOREK 28. APRILA
V severovzhodni Sloveniji pretežno oblačno vreme, v ostalih predelih precejšnja oblačnost menjajočega značaja. Predvsem v severnem delu je računati na nekaj manjših kratkotrajnih padavin. — Temperatura bre* večjo izpremembe.
Klub ljudskih poslancev LRS vljudno vabi vse poslance mesta Ljubljane in okolice, zvezne in republiške skupščine obeh zborov ter vse ostale, v kolikor so jim dane možnosti, na zanimivo predavanje in razpravo o problemih proizvodnje in potrošnje električne energije v LRS, ki bo v sredo, 21. t. m. ob 20. uri v prostorih Kluba v Puharjevi ulici št. 13. Referent tovariš ing. Stojan Armič.
V čemi in danes
OB ROBU DOGODKOV
Naser gor.
Nagib dol
Iz Kaira so nam spet postregli s poročili, ki dokazujejo, da se pod površjem političnih dogodkov v Egiptu dogajajo stvari, ki jim je težko dognati izvor, ozadje in bodočo smer.
Vsem nam je še v spominu nedavni zaplet, ko so Nagiba odstavili in je polkovnik Naser postal predsednik vlade.
Ta •okada je trajala le nekaj, ur, kajti spet je moral Na r v ozadje in je general Nar, b prevzel vse svoje prejšnje položaje in funkcije — vključno predsedstvo revolucionarnega oficirskega sveta.
V noči od sobote na nedeljo se je naposled nekaj zgodilo: revolucionarni svet se je sestal, toda v Nagibovi odsotnosti. Oficirji so sklenili:
1. general Nagib ne bo več predsednik revolucionarnega sveta, 2. Nagib ne bo več predsednik vlade. Obe funkciji je prevzel polkovnik Naser, ki je obenem postal tudi vojaški guverner Sudana. Naser naj bi tudi ruredil vse potrebno za ohranitev reda in miru«, kar z drugimi besedami pomeni, da naj se zanese na oborožene sile v primeru, če bi prišlo do podobnih izgredov kot za prve »politične likvidacije« generala Nagiba, zaradi česar se je moral Naser — rad ali rte-rad — umakniti in pustiti prosto pot svojemu rivalu.
Generalu Nagibu je ostala samo še »častna funkcija« predsednik republike,. toda brez kakršne koli izvršilne moči.
Sprašujemo se, ali je s tem razplet v Egiptu končan, ali pa moramo biti pripravljeni še na nove izredne dogodke? Odgovora seveda ne vemo, lahko pa rečemo, da so vse dosedanje homatije ob Nilu hudo prizadele prejšnji ugled Egipta in da se je v zadnjem času močno zmanjšal ugled, ki ga je užival Egipt na vsem Srednjem vzhodu. Zanimivo bi bilo pogledati vsaj malo za kulise, da bi vedeli od kod izvira vsa ta zmeda, ki slej ko prej ni v korist Egiptu, pač pa gotovo komu drugemu.
Draga Koreja?
Delovanje ameriške diplomacije v zadnjih tednih je zmanšalo že itak neznatno upanje na uspeh ženevske konference. Zs Dullesov načrt o »skupni akciji« v Indokini je naletel na zelo ugoden odmev tako v Evropi, še bolj pa med azijskimi državami, ki zastopajo stališče, da je treba vojno v Indokini zaključiti s pogajanji za premirje.
V nasprotju s tem stališčem, ki ima močno podporo tudi v Franciji in Veliki Britan ji, pa ZDA vztrajajo pri nujnosti oborožene intervencije v Indokini do popolne zmage nad Ho Si Minhom. Zadnja izjava podpredsed. ZDA Nixona, da bodo ZDA primorane poslati svojo vojsko v Indokiino, je še bolj zaostrila že itak napet položaj. Večina francoskega tiska je ostro kritizirala to ameriško stališče, ki ga Bela hiša zaenkrat označuje le kot Nixonovo osebno mnenje in ki je naletelo na kritiko tako med demokratskimi kakor tudi med nekaterimi republikanskimi člani Kongresa. Francoski »Liberation« v zvezi s to izjavo piše, da kaže, da dajejo ZDA vse, kar morejo, da bi preprečile francoska pogajanja v Indokini.
V francoskih diplomatskih S' krogih sodijo, da Nixonova izjava odraža ameriško skeptičnost glede možnosti sporazumne rešitve indokitajskega vprašanja. Tudi francoska vlada je menda že izgubila vsako upanje, ki ga je imela po berlinski konferenci, ko se je nadejala, da bo morda kitajska vlada v zameno za popuščanje pri trgovinskem embargu in morebitni sprejem v OZN obljubila, da bo prenehala podpirati Ho Si Minha. Nixonova izjava pa je •podrla vse takšne upe.
Še resnejša opozorila pa prihajajo iz Azije, kjer bodo predsedniki vlad o tem vprašanju razpravljali tudi na konferenci v Colombu. Enako kot indijski predsednik Nehru in indijski tisk tudi indonezijski tisk opozarja, da bi razširitev vojne v Indokini ogrožala vso jugovzhodno Azfyo, in poudarja, da se morajo azijske države upreti ameriškim grožnjam in podvZeti skupno akcijo za prenehanje vojne v Indokini, da bi preprečile ameriško »skupno akcijo«, katere edini cilj je razširitev vojne.
Ameriške grožnje z intervencijo v Indokini pa ustvarjajo ugodna tla za moskovsko »miroljubno ofenzivo«, ki je namenjena predvsem Franciji Na Dullesov načrt je namreč moskovski radio odgovoril z zagotovilom, da je Ho Si Minh le vedno pripravljen na po gajanja.
Zasedanje komisije
NOVICE V SLIKI
New York, 19. aprila. (Tanjug) Danes se bo začelo ▼ New Yorku zasedanje komisije OZN za razorožitev, ki bo že treitjič sklepala in morebiti glasovala o predlogu za ustanovitev pododbora za razorožitev, v katerem bi bile predvsem prizadete sile, ki bi imele tajne razgovore o klasičnem, atomskem in vodikovem orožju.
Pred komisijo je britanski predlog, po katerem bi prišle v pododbor ZDA, Sovjetska Zveza, Velika Britanija, Francija in Kanada. Sovjetska delegacija je predlagala amandma, da bi pritegnili tudi Kitajsko, Indijo in Čehoslova-ško.
Računajo, da bo ZSSR sodelovala pri delu pododbora celo takrat, če bi bil predlog njene delegacije odklonjen. Vendar pa nekateri dvomijo v učinkovitost kakršnega koli dogovora o rozarožitvi, če ne bo sodelovala tudi Kitajska. Glede tega se slišijo mnenja, da bi se dalo vprašanje kitajskega zastopstva rešiti šele, ko bi se pododbor zedinil o nekaterih oblikah razorožitve. Vsako izmed posameznih vprašanj bo povod za dolgo razpravljanje. Zato menijo, da sporazuma ni mogoče pri-ia;ko;.
Zastopnik vlade na Formozi Cijang, ki je hkrati predsednik zasedanja, je odločno zavrnil
Suverenost dohodne Nemčijo
New York, 18. aprila (Reuter). Ameriški visoki komisar v Nemčiji James Conant je izjavil danes, da pričakuje, da bo Zahodna Nemčija dobila »temeljno suverenost« v tem letu. Conant, ki je prispel z letalom v New York, je izjavil, da se bo sešel z ministrom za zunanje zadeve Dul-lesom in ga bo morda sprejel tudi predsednik ZDA Eisenhower. Na vprašanje novinarjev je Conant dejal, da je odprav" »okupacijskega statusa« Zahodne Nemčije odvisen od končne ratifikacije pogodbe o Evropski obrabni skupnosti.
za razorožitev
Sodelovanje delegacije ZSSB je obljubljeno tudi v primeru, če njeni predlogi ne bi bili
sprejeti
predlog o udeležbi Kitajske. Britanski delegat Dixon je bil proti sovjetskemu predlogu in zahteval, naj komisija za razorožitev začne glasovati o njegovem predlogu. Libanonski delegat je bil za udeležbo pet držav, ki jih je predlagala Velika Britanija, pa tudi za udeležbo Češkoslovaške in Indije, ki ju je predlagala Sovjetska zveza, toda proti udeležbi zastopnika kitajske vlade.
Moskva o kitajski udeležbi pri ženevski konierenci
London, 19. aprila (AP). V sinočnji oddaji je radijska postaja Moskva sporočila, da bo LR Kitajska sodelovala na ženevski konferenci »kot velesila z enakimi pravicami«. Navzočnost Kitajske bo po mnenju radijske postaje olajšala usp>eh razgovorov in bo važen dogodek, ki bo prinesel praktično priznanje ne le zakonitih pravic velikega kitajskega naroda, temveč tudi zahtev narodov vse Azije. V isti oddaji sporoča radio, da je Ho Si Minh pripravljen začeti razgovor« za ustavitev sovražnosti v Indokini in je priporočil Franciji, naj tudi ona pokaže pripravljensot, ker bi to olajšalo sklenitev premirja.
Peking, 19. aprila. Kakor poroča agencija Nova Kitajska, bo vodil kitajsko delegacijo na ženevski konferenci predsednik kitajske vlade in minister za zunanje zadeve Cu En Laj. V delegaciji so tudi 3 pomočniki ministra za zunanje zadeve Cang Ven Tien, Vang Cia Hsiang in Li Ke Nung.
Radio Pjongjang poroča, da je danes iz glavnega mesta Severne Koreje odpotovala na ženevsko konferenco tudi severnokorejska delegacija pod vodstvom ministra za zunanje zadeve generala Nam Ila,
Sovjetski delegat Višinski J« dejal za Indijo, da je to država,
kd ni nikogar saitelit in pripada družini britanske skupnosti narodov. Indija je dala doslej zelo dragocene predloge za ustavitev poskusov z vodikovo bombo m druge, ki opravičujejo njeno udeležbo v podkomisiji. Sovjetski delegat je dejal, da je ZSSR zahtevala prepoved izdelovanja atomske bombe, ko je še sama ni imela, in zahteva tako prepoved tudi sedaj, ko sama izdeluje atomske bombe. Dejal je, da je bilo staMiče ZSSR glede vodikove bombe isto pred in po izdelovanju v ZSSR. Na koncu je dejal, da podkomisija, ki bi bila enostransko sestavljena, kot jo predlaga Velika Britanija, ne bi bila dobro znamenje za izid dela za razorožitev.
Pernanec Victor Rani Haya Je bil voditelj politične stranke, ki so Jo oblasti pred petimi leti prepovedale. Da bi se Izognil aretaciji, se je zatekel v kolumbijsko veleposlaništvo v Litni, kjer se je skrival pet let, dokler mu niso pred kratkim dovolili, da zapusti veleposlaništvo pod pogojem, da se izseli v Mehiko. Slika kaže tega neobičajnega izgnanca ko mu panamske oblasti na poti v Mehiko pre gledujejo potne dokumente.
Južnokorejska delegacija na poti v Ženevo
Sing Man Ri ne pričakuje od ženevske konference ničesar, hoče pa dobiti od viade ZDA večjo podporo
HUBI BOJI
za Dien Bien Fa
Hanoj, 19 aprila (AFP). Francosko poveljstvo je sporočilo, da so se Ho Si Minhove enote minulo noč skušale čimbolj približati osrednjemu letališču, ki so ga branilci včeraj popravili in ga uporabljajo za pošiljanje vojaških potrebščin in hrane. Ho Si Minhovo topništvo je zadnje dni to letališče stalno zasipalo z močnim ognjem. Položaj na skrajni južni odporni točki, 4 km od središča oporišča, je ostal nespremenjen. Branilci so zapazili zbiranje nasprotnikovih sil okrog bodeče žice. Ho Si Minhove sile so se sinoči približale skoraj na 300 metrov nekaterim odpornim točkam. — Slabo vreme nad kotlino, v kateri leži Dien Bien Fu, je oviralo sodelovanje lovskih letal in bombnikov.
Saigon, 19. aprila, (r) Zadnje francosko uradno poročilo pravi, da so Vietminci zopet v oblasti severnega dela glavnega letalskega pristajališča v Dien Bien Fuju. Zavzeli so svoje položaje ponoči in jih ni bilo mogoče s protinapadi pregnati. Južni del pristajališča je že vedno uporabljiv za
dobave s padali. Vietminci so tudi na jugu Dien Bien Fuj a prodrli v francoske postojanke In so tam samo še 300 metrov oddaljeni od glavne obrambne linije.
Nadalje pravi francosko poročilo, da je položaj v srednjem Vietnamu resen. Tri tisoč Vietmincev je napadlo neko francosko preskrbovalno kolono in je uničilo več vozil. Na obeh straneh so bile znatne izgube.
Seul, 19. aprila (AFP). Sing Man Rl je Izjavil danes, da je dobil od ZDA »jasna In razveseljiva zagotovila« glede ojače-nja južnokorejskih vojaških sil. To je bil pogoj, ki ga je uradno postavil za udeležbo svoje države na ženevski konferenci. »Ce v določenem roku ne bo dosežen nikak sporazum«, je dejal Sing Man Ri, »tedaj bomo vedeli, da se bodo ZDA, kot so obljubile, posvetovale z Južno Korejo o tem, da bi odstopili od pogajanj kot sredstva za sklenitev miru s komunizmom in komunisti«.
Južnokorejska delegacija je odpotovala davi Iz Seula v Fu-san, odkoder bo jutri nadaljevala pot proti Tokiju. Delegacijo vodi minister za zunanje zadeve P jung Jung Tae, dodeljeni pa so mu še 4 funkcionarji juznokorejske vlade.
Pred odhodom iz Seula je Pjung Jung Tae Izjavil, da južnokorejska delegacija ne bo ostala v Ženevi dlje kot 90 dni. Pripomnil je, da se njegova vlada upira temu, da bi sile Združenega poveljstva odšle s Koreje, tudi če bi odšle kitajske čete.
Sklep Sing Man Rija, da pošlje delegacijo na ženevsko konferenco, ni presenetila političnih opazovalcev v Seulu. Računali pa so, da bo za udeležbo na
konferenci postavil pogoj, da mora konferenca do določenega roka uspeti. Ker pa tega ni storil, sklepajo opazovalci, da hoče Sing Man Ri, ki ničesar ne pričakuje odi ženevske konference, nekaj doseči od ZDA pred kon-
ferenco In bo skušal nekaj doseči tudi po konferenci. Kot povračilo za udeležbo na ženevski konferenci je Sing Man Ri že dobil jasna zagotovila od ZDA glede povečanja južnokorejskih vojaških sil. Zahteval je od ZDA stalno vojaško pomoč, ki bi omogočila Južni Koreji oborožitev 15 novih divizij razen 20, ki jih že ima. Splošno mnenje je, da bo južnokorejska delegacija povzročila na ženevski konferenci mnogo hrupa, vrat za seboj pa ne bo zaloputnila.
Badoš Jovanovič pri Stelanopaiosu
Atene, 19. aprila (Tanjug). — Danes opoldne je jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič obiskal ministra za zunanje zadeve Stefanopulosa in se z njim dlje časa pogovarjal.
Zasedanje komisije za pravice žena končano
New York, 19. apr. (Tanjug). Iz New Yorka je odpotovala v Beograd Mitra Mitrovič, jugoslovanska delegatka na zasedanju komisije Združenih narodov za pravice žensk. Zasedanje s« je končalo pred nekaj dnevi.
Britanski zadružniki proti
oborožitvi Nemčije
Francoski
Fuju
vojaki peljejo vietmlnške ujetnike pri Dien Bien
London, 19. aprila (Tanjug). Na letni konferenci britanske zveze zadružnikov so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo kooperativno in laburistično gibanje, naj se upreta slehernemu predlogu o ponovni oborožitvi Nemčije in zavrneta vsak ukrep, ki bi podpiral tako politiko. Resolucija je bila sprejeta z velikansko večino: 5 milijonov glasov je bilo za in 2.4 milijona proti resoluciji. S tem je zavrnjen predlog nacionalnega odbora, ki je podpiral zamisel o za-hodno.nemškem vojaškem prispevku v okviru Evropske obrambne skupnosti.
Stališče zadružnikov proti oborožitvi Nemčije utegne imeti vpliv na politiko laburistične stranke, s katero je gibanje zadružnikov tesno povezano. Računajo, da bi to lahko opoguml-
Predlog japonske vlade
Tokio, 19. aprila (AFP) Japonska vlada je poslala ameriški vladi predlog, da bi obe državi skupno preiskali posledice atomskih eksplozij, ki naj bi bile junija letos. Po predlogu, ki ga je poslal japonski minister za zunanje zadeve ameriškemu veleposlaniku v Tokiju, naj bi obe državi poslali po eno ladjo, ki %i preiskala morske tokove od Bikinov do vzhodno od Formoze v dolžini 200 milj. Japonska vlada je že sklenila, da bo 1. maja poslala ladjo z 20 znanstveniki, ki bodo preiskali posledice, ki so jih imele nedavne atomske eksplozije za plankton, morsko vodo in ribe.
Proti oborožitvi Nemčije 5 milijonov glasov, za oborožitev pa samo 2.4 milijona
lo Aneurina Bevana in levo krilo laburistične stranke, ki sta se v laburistični parlamentarni skupini in izvršnem odboru stranke ostro upirala vključitvi Zahodne Nemčije v evropski obrambni sistem. Kakor pričakujejo, bo uradna politika laburistične stranke, ki odobrava
oborožitev Zahodne Nemčije, zavrnjena tudi na konferenci sindikata trgovinskih delavcev, ki se je začela danes v Brighto-nu.
Zadružniško gibanje ima 18 narodnih poslancev v okviru laburistične parlamentarne skupine. ......
ZDA tn Guatamala
Po vseameriški konierenci se odnosi niso zboljšali
New York, 19. aprila. (Tanjug) Ameriški veleposlanik v Guatemali John Purifoy je bil poklican v Washington, kjer bo ostal 14 dni. S pooblaščenci ministrstva za zunanje zadeve se bo posvetoval o nadaljnjih korakih ZDA za izvajanje resolucije o »komunistični infiltraciji«, sprejete na vseameriški konferenci v Caracasu. Tedaj je bila resolucija, ki so jo predložile ZDA, sprejeta, proti je glasovala samo Guatemala, Mehika in Argentina pa sta se vzdržali glasovanja.
ZDA sodijo, da je bil izid glasovanja o resoluciji uspeh njihove diplomacije. Čeprav je bila resolucija sprejeta, pa menijo, da sta Mehika in Kostarika pripravljeni nastopiti v obrambo Guatemale, pri-
Predkongresna doba na Bolgarskem je prinesla v politično življenje dežele nekatere novosti, ko se je Cervenkov vrnil z obiska v Moskvi. Dvajset dni je bilo dovolj, da so postavili osnovne smernice za bližnji partijski kongres in verjetno tudi določili nekatere spremembe v politiki partije.
Njegova vrnitev ni prinesla sicer nobenih radikalnih sprememb niti v notranje, niti v zunanjepolitično usmeritev dežele. V glavnem je šlo vse po starem, lahko pa je bilo opaziti nekatere »malenkosti«, ki pa so vseeno značilne za položaj v deželi. Tako je na primer s časopisov ob imenu Červenkova izginil »naš ljubljeni«. Izginile so tudi razne »prisege« kolektivov in kmečkih zadrug Cervenkovu, da bodo dosegli nove uspehe Ljudski poslanci ne vstajajo več, kadar Cervenkov stopi v skupščino, in prav tako ni več skandiranja »Červenkov-Čer-venkov«. Dalje so se v tisku nekako »spontano« pojavili teoretični članki, ki govore proti kultu osebnosti. Celo sam Cervenkov je na januarskem plenumu CK »samokritično« priznal svojo krivdo, da ni bil »dovolj odločen« v borbi proti kultu osebnosti. In tako je politična dejavnost začela dobivati obliko »kolektivnega vodstva«.
Vse to je pričalo, da je
NOVA SMLA V BOLGARIJI?
Boi za naklonjenost ljudstva
omajana avtoriteta Vika Cer-venkova kot osebnosti številka ena na Bolgarskem. Nato pa se je zgodilo nekaj, kar je v merilu vzhodnoevropskih dežel težko in kaznivo razkol-ništvo. Minister za zunanje zadeve Minče Nejčev in akademik Todor Pavlov sta se v skupščini med razpravljanjem o državnem proračunu odkrito zoperstavila Cervenkovu.
Pred kongresom je bilo na okrašenih stavbah po vsej Bolgariji težko videti slike Červenkova. V kongresni dvorani so bile slike Marxa, En-gesa, Lenina in Stalina, pod njimi pa — Georgija Dimitrova. Cervenkovljeve slike ni bilo. Kaj to pomeni, je jasno: Cervenkov se mora ponižati na nivo člana kolektivnega vodstva. To je bilo tudi dokončno potrjeno z ukinitvijo funkcije generalnega sekretarja na kongresu.
Druga značilnost teh sprememb je boj za simpatije pri ljudstvu. Na mnogih mitingih in konferencah, najbolj pa na samem kongresu, so najvidnejši partijski voditelji kritizirali politiko nekaterih državnih ustanov in obsodili nezaupanje, ki ga kažejo do nekaterih lojalnih državljanov,
predvsem do bivših oficirjev. Cervenkov je celo priporočil ljudstvu, naj dobro sprejme bivše opozicionalce, ki so bili izpuščeni iz zaporov in pozval državni aparat, naj jim omogoči zaposlitev. Šli so še korak dalje. Interniranim državljanom — in njihovo število ni majhno — vračajo odvzeto imovino. Razumljivo je, da je vse to preračunano na pridobivanje simpatij in utrjevanje režima.
Prav tako ni podcenjevati sprememb, ki so bile izvedene v politbiroju. Ne samo, da je prišlo do zamenjave nekaterih osebnosti, ampak je bil spremenjen tudi vrstni red na rang-listi, kar je zelo značilno za oceno moči in vpliva takih osebnosti. V novem politbiroju ni več zunanjega ministra Minče Nejčeva in kandidata Dimitaka Dimova. Izločitev prvega so uradno utemeljili z njegovo »boleznijo« čeprav je Se dalje obdržal svoj resor, medtem ko za odstranitev drugega niso dali nobenega pojasnila. Kaže pa, da je bil Nejčev odstranjen zaradi nesoglasij s Vikom
Cervenkovom in nekaterimi drugimi člani politbiroja. Poudariti je treba, da sta tako on kakor Dimov iz vrst »domače« garniture. Namesto teh sta prišla v politbiro Mihajlov in Pančevski. Oba izhajata iz vrst »ruskega kadra«, tako da je bilo v politbiroju spremenjeno tudi razmerje med »domačim« in »ruskim« kadrom od 7:2 na 7:4.
Še mnogo bolj značilna je rang-lista novega politbiroja. Čeprav je Cervenkov obdržal še naprej prvo mesto, je prišlo do spremembe pri naslednjih štirih mestih. Ta rošada je verjetno odraz vpliva in moči posameznih osebnosti. Značilno je, da sta drugo in tretje mesto zasedla Georgij Damjanov in Anton Jugov, ki sta imela na rang-listi preje četrto in peto mesto. Oba spadata med »domači« kader. Prvi je eden najbolj znanih voditeljev iz septembrske vstaje leta 1923, drugi pa je najbolj popularen In najstarejšl član politbiroja. »Ruska« kadra Cankov in Rajko Damjanov sta iz drugega in tretjega mesta zdrsnila na četrto in peto.
Na osnovi vseh teh in mnogo drugih »malenkosti« raz-
lično presojajo nadaljnjo pot Bolgarske. Nekateri menijo, da to govori v prid teze, da se ohlajajo odnosi med Bolgarsko in Sovjetsko zvezo. Navajajo, da je Bolgarija dobila pomembno svobodo glede zunanje trgovine z zahodom, da je v drugem petletnem planu predvidena proizvodnja vrste artiklov, ki so jih doslej uvažali iz Sovjetske zveze, da je industrija dobila prednost na račun kolektivnega kmetijstva ... V prid te teze posebno poudarjajo govor Pos-pjelova na kongresu bolgarske partije in govor novega sovjetskega poslanika Prihodova ob izročitvi akreditivnih pisem.
Pristaši nasprotne teze trdijo, da je ta »brezbrižnost« navadna ruska igra in da so ti sposobni kaj takega. V prid te trditve navajajo vrsto primerov iz sovjetske zunanje politike v zadnjem časti.
Težko je reči, kdo ima prav. Dejstvo je, da bolgarsko vodstvo poskuša utrditi oblast in okrepiti svoj položaj med ljudstvom in si pridobiti simpatije. Prav tako je dejstvo, da na Bolgarskem nekaj »vre«. Ce to vrenje pomeni samo nadaljnje zaostrevanje državno-kapitalističnega sistema, potem to ni nič novega. Ce pa se bodo iz tega razvili obrisi novih odnosov Bolgarije do drugih dežel, potem bi bil ta razvoj lahko zanimiv.
družiti pa bi se jima utegnili tudi Argentina in Čile ter morda tudi druge države Latinske Amerike. Ker so med razpravo v Caracasu navzoči večkrat napadli politiko vmešavanja, bi hotele ZDA sedaj ukrepe proti Guatemali izvesti, če le mogoče, ob sodelovanju nekaj južnoameriških držav. Zato računajo politični opazovalci, da je Purifoye-vo potovanje prav v zvezi s tem načrtom.
V NEKAJ VRSTAH
BRUSELJ, 19. apriiO. (Ai-E) Zvedelo se je, da so se zastopniki socialistične in liberalne stranke sporazumeli o programu koalicijske so-cialistično-liberalne vlade. _ Program bo predložen v odobritev višjim vodstvom obeh strank.
CANBERA, 19. aprila, (r) Zena pobeglega sekretarja sovjetskega veleposlaništva Petrova je danes iz Sydneya z letalom odpotovala v Moskvo. Na letališče so jo sprcmjji trije uradniki sovjetskega veleposlaništva. Avstralski ministrski predsednik Menzies je izjavil, da je sovjetski veleposlanik odklonil prošnjo Petrova, da bi se sestal s svojo ženo. Menzies je nadalje dejal, da ima Petrova na vmesnih postajah možnost, da si premisli glede vrnitvo v Sovjetsko zvezo.
NEW YORK. 19. aprila. (AFP) Seja Varnostnega sveta, ki bi morala biti danes popoldne, je odložena za četrtek. Seja je bila odložena zaradi obolelosti libanonskega delegata Malika. Na današnji seji so nameravali proučiti vprašanje izraelsko-►rdanskih odnošajev.
AMAN, 19. aprila. (AFP) Jordanski oddelek za tisk sporoča, da je skupina 9 izraelskih vojakov davi prestopila demarkacijsko črto bliza Latruna in začela streljati na jordansko nacionalno gardo. Jordanski vojaki so odgovorili s streljanjem, nakar so se Izraelci umaknili. Izgub ni bilo.
AKNARA. 19. aprila. (Tanjug) Predsednik turške republikanske stranke Ismet Imeni je imel v Bali-kesu predvolilni govor, v katerem je ostro grajal zakon o izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Turčiji, ki ga je pred kratkim sprejela turška narodna skupščina. Imeni je izjavil, da je vse, kar prinaša ta zakon, v nasprotju z načeli republikanske stranke. Kakor trdijo v ankarskih političnih krogih je kazno, da bodo republikanski vodje v predvolilni propagandi usmerili glavno ost preti svobodnejšemu dotoku tujega kapitala, zlasti pa proti prodiranju tujega kapitala v kmerijstvo ter proti zakon n o petroleju.
Ravnatelj oddaje »Glasa Amerike« odstopil
Washington, 19. aprila (AFP). Sinoči so sporočili, da je odstopil ravnatelj oddaje »Glas Arne-rke« Leonard Erikson. Kakor spp-^fa ameriška obveščevalna služba, je Erikson odstopil Is osebnih razlogov. Njegovega namestnika še niso določili.
* sir. 1 SLOVENSKI P0B06E71LEC J ST. 93 = 20. APRILA 1954
Dobri obrtniški pomočniki so še vedno iskan kader
Cerprav je Maribor izrazito Industrijsko mesto, ima obrt važno vlogo v preskrbi prebivalstva z visokokvalitetnimi izdelki in izvrševanju uslug. V minulem letu je ustvarilo obrtništvo socialističnega sektorja, čez 1 milijardo 200 milijonov din brutto-prometa, v zasebnem sektorju pa tudi blizu 400 milijonov dinarjev. Trenutno je v Mariboru 790 obrtnih obratov, v katerih je zaposlenih malo manj kat 3000 delavcev in uslužbencev ter 800 vajencev. Značilno pa je, da je v obrtnih obratih zaposlena pretežno moška delovna sila.
Mariborčani lahko povedo, da je kljub temu, da je često slišati, da industrija izpodriva obrt, da oblast ne podpira obrtne dejavnosti, potrebno precej časa čakati, da ti urar popravi uro, da pride v hišo klepar in da sploh ne moreš v Mariboru popraviti dežnika. Pa celo v tistih obrtnih delavnicah, kjer je baje močna konkurenca — pri čevljarjih im. šiviljah moraš imeti potrpljenje. To najbolj zgovorno zavrača trditve, da je v obrtništvu že preveč kadrov — čeprav moramo priznati, da je med brezposelnimi res nekaj čevljarjev in krojačev. Precej pa je v Mariboru strok, kjer kvalificiranih kadrov zares primanjkuje. Ne bo odveč, če opozorimo na to starše in mladino, ki se zdaj proti koncu šolskega leta zaskrbljeno sprašuje, kam naj usmeri svoj .korak po končani šoli.
V Mariboru so kvalificirani delavci v kovinski in gradbeni stroki še vedno zelo iskan kader. Lepe izglede imajo v Mariboru kleparji, avtomehaniki, vodovodni in elektro-inštalaterji. Delavnice te vrste v Mariboru imajo tako malo zaposlenih, da ne zmorejo vseh naročil. Značilno je, da so gradbeni delavci na svoji
Sadni sokovi v boju proli alkoholizmu
Dejstvo, da si morajo sadni sokovi utirati pot na trg z veliko težavo in okolnost, da pri tem njihovi zagovorniki naletijo tudi na nerazumevanja, je v glavnem pripisovati nepoznavanju vrednosti teh brezalkoholnih pijač. Da imajo ti izdelki kalorično vrednost (borovničev biser 819) in da vsebuje tudi vitamine (borovničev biser A, El, C) ter druge hranilne sestavine, je nedvomno premalo znano. Zato se je Tovarna za predelavo sadja v Celju — SAD — odločila za brezplačne poskušnje teh pijač. Prva po-skušnja bo od 17. do 20. aprila v štirih trgovskih poslovalnicah v mestu, tako pri »Planini« (bivši Meinl), pri »Zvonu« na Stanetovi ulici, nadalje pri »Centru« (Tomšičev trg) in v eni trgovini »Sad-ja-zelenjave«. Podjetje vabi starše, da pripeljejo zlasti svoje otroke na poskušnjo naravnih sadnih sokov.
SAD pa ima v načrtu enako propagando teh izdelkov, ki bodo imeli v borbi proti alkoholizmu veliko vlogo, tudi v Ljubljani, Zagrebu ter nekaterih drugih mestih. Ob takih priložnostih bo poskušnja pijač združena s predavanji o vrednosti sadnih sokov.	M. B.
letni skupščini sindikalnih podružnic v Mariboru ugotovili, da nimajo niti enega zidarskega vajenca. Pravtako so v Mariboru zelo iskani kvalificirani delavci — krovci, tesarji, štukaterji — žal pa od teh panog v Mariboru ni nobenega obrtnega obrata, prav tako sta po eden ali dva obrata kovinostrugarstva, galvanizacije, modelnega mizarstva, voznega tapetništva, ličarstva in avtakleparstva. Težko verjetno pa vendar resnično je tudi to, da ni v mestu nobenega glasbüarstva in dežnikarstva. Mestna optika, ki je edino podjetje te vrste na področju bivše mariborske oblasti, tudi ne zmore vsega dela.
Ob teh ugotovitvah se pomanjkanju dobrih kvalificiranih delavcev v nekaterih strokah pridružuje nujna potreba za ustanovitev novih obrtnih obratov. Glede na to je mestni ljudski odbor tudi predlagal Mestni hranilnici, naj uporablja vsa svoja od-
večna sredstva za dajanje kreditov za obnovo in razširitev obrti. Mestna obrtna zbornica pa bo skrbela, da bodo državni obrtni mojstri in ostali obrtniki sprejemali v uk čimveč vajencev.
Lani je ostala izven uka predvsem ženska mladina. Večina deklet želi, da se izučijo za šivilje, ker smatrajo, da ostali obrtniški poklici niso ženski. Vendar obrtna zbornica popolnoma upravičeno zavira vključevanje mladine v šiviljsko in krojaško obrtno stroko, ker je kadra v teh strokah dovolj. V zadnjih letih so sprejeli v uk nekaj mladink v pleskarsko stroko. Učni mojstri so z nijim zadovoljni, kar govori za to, da bo potrebno tudi v drugih strokah poizkusiti z žensko mladino. Pomembno vlogo bo pri izbiri poklica mladim ljudem imela poklicna posvetovalnica, ki bo pričela s svojim delom najprej kot posvetovalni urad v okviru obrtne zbornice.	(jp)
Tudi keramičarji čudjo potrebo po združevanju
Na plenumu Združenja predstavnikov keramične industrije iz vse Jugoslavije so bili soglasni v tem, da je za prihodnost nujno potrebno večje sodelovanje strokovnjakov vseh podjetij naše keramične industrije, če hočemo doseči proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov. Iz teh razlogov so ustanovili pri združenju tudi posebno sekcijo, ki bo proučevala probleme proizvodnje, razen tega pa še posebno sekcijo za rudnike, ki dobavljajo keramični industriji surovine.
Tudi na carini se zmotijo...
V našem listu (17. marca) smo ob-javili članek pod naslovom >Na carini se je ustavilo . . .). Omenjeno Je bilo med drugim tudi to, da je podjetje >Slovenija-lmpex* oškodovalo skupnost skoraj za 12 milijonoo din na račun napačno prijavljenih koeficientov.
Od omenjenega podjetja sm•» pismo z odgovorom uprave carine o Beogradu. Uprava carine v Beogradu ugotavlja v sporočilu uvo^no-it-vozni agenturi >Slovenija-lmpex* o Ljubljani, da so bile za vrsto uvoženih izdelkov od strani ca -in»*.'le* napačno določene reklamacije. Utd drugim je upraoa carine o Beogradu sporočila temu podjetju, da Je zaradi tega uvedla disciplinski postopek proti odgovornim carinikom.
C
KULTURNI BAZOLEUI
3
„HLAPCI“ z dvema gostoma
iz Beograda
Pred mesecem Je ansambel beograjskega Narodnega pozori-špa prvič uprizoril Cankarjevo dramo »Hlapci«. Predstava je pričanji ln zunanjim nastopa* dosegla velik uspeh pri kri- njem je znal nositi Ljubiša Jo-tikj kakor pri publiki In lahko vanovič suvereno kot popolnoma trdimo, sodeč po kritikah, da je naravno protislovje. Fran Nova-
Odločili so se za tri vodilne panoge kmotl|stva
Z obiska na enem izmed najrentabilnejššh kmetijskih posestev
Dobre tri četrt ure hoda potrebuješ od železniške postaje Polzela proti Braslovčam, da prideš do starega, a vendar še dobro ohranjenega enonadstropnega poslopja posestva Zovnek, ki ima vzidano marmornato ploščo, na kateri piše: »Včeraj hlapci — danes gospodarji«. Kakih 300 m dolg drevored z na novo urejeno in posuto cesto kaže, da v njem gospodarijo novi ljudje. Pa poglejmo! Okrog upravnega poslopja stoje hlevi in druge kmetijstvu potrebne zgradbe. Upravnik posestva je med delavci v nasadih. V pisarni ga malokdaj najdeš, v njej dela le takrat, ko počivajo delavci, živina in stroji.
To veliko posestvo je bilo pred osvoboditvijo last celjskih industrialcev Westnov, lastnikov tovarne emajlirane posode, s katerimi je delavstvo obračunalo takoj po osvoboditvi. Od tega časa so upravljali to posestvo delovni kolektivi z raznimi uprav-
niki, ki so se često menjavali in gospodarili zdaj z večjim, zdaj z manjšim uspehom. Sedanji upravnik, deveti po vrsti, je prišel na to posestvo šele predlanskim.
Posestvo Zovnek se je v zadnjih letih razširilo od 160 na 300 hektarov površin, potem ko so bile priključene površine delovnih zadrug v Trnavi in Gomil-skem, zemljiškega sklada in 40 ha državnih gozdov. Krepka in donosna kmetijska panoga na tem posestvu je hmeljarstvo, ki se je od prvotnih 2 ha razširilo že na 14 in bo doseglo po vsej verjetnosti celo 20 ha.
Z umetnim in naravnim gnojenjem so sedaj zagnojene pod brazdo vse površine obdelovalne zemlje. Star in izrabljen strojni park pa je kolektiv nadomestil z novim, modernejšim.
Poleg živinoreje in hmeljarstva je pričelo posestvo razširjati tudi sadjarstvo. Zdaj urejujejo velik strnjen nasad, ki bo meril 40 ha
Se pred nedavnim zapuščene travnike in pašnike spreminja posestvo Zovnek v velik sadni nasad
in na katerem bodo zasadili 2600 drevesc. Se pred nedavnim zapuščeni pašniki in neizkoriščeni goloseki se s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi spreminjajo v plodna tla. Štirje rigolni plugi so zaposleni pri tem delu že dlje časa.
Na vprašanje, kako je prišlo do tako velikopoteznih načrtov in njihovega uresničenja, Je bil upravnikov odgovor sila preprost: »Gre nam za večjo proizvodnjo, za donosnost kmetijstva in njegovo rentabilnost. Pri teh naporih pa je treba pohvaliti podjetje »Hmezad« v Žalcu, sadjarski inštitut v Mariboru ter živinorejske in poljedelske strokovnjake, ki so s svojimi dragocenimi nasveti pomagali upravi posestva.
Dosedanjo napako, da smo gojili na posestvu vse kmetijske panoge brez določenega sorazmerja, je bilo treba po nasvetih in treznem preudarku popraviti tako, da smo iz njih izločili tri vodilne panoge:	hmeljarstvo, sadjarstvo
in živinoreja. Vse ostale panoge pa naj se tem podrede in goje le
V toliki meri, kakor bodo to narekovale potrebe posestva in tržišč.
Kakšne so torej perspektive za preureditev celotnega gospodarstva na tem posestvu? V hmeljarstvu bo mogoče doseči 20 ton povprečnega pridelka. Nasadi bodo v desetih letih zmogli 40 vagonov sadja. Živinoreja naj hi se od sedanjih 90 glav dvignila na 250 glav in naj doseže 1000 litrov dnevne mlečnosti, v svinj ere ji, ki je vzporedna panoga, pa naj bi posestvo gojilo predvsem nemško oplemenjeno pasmo. Sicer pa naj se vzreja prašičev ravna po tržnih razmerah. Kokošereja — vzreja štajerske:: kokoši, naj se dvigne od sedanjih 89 na 300 kokoši. Vrtnarstvo se bo ravnalo po tržnih potrebah, razširilo pa se ho za en ha; vštevši jagodni nasad, za katerega ima posestvo zelo ugodno lego. Ni dvoma, da se bo na posestvu razvilo tudi čebelarstvo, ki zaradi velikih del na posestvu še zaostaja.
Finančni rezultat dosedanjega gospodarjenja je bil vseskozi aktiven. Večji uspeh se obeta seveda šele po preusmeritvi gospodarstva. Za vsa dela ho potrebnih 45 milijonov investicijskih sredstev, ki jih bo posestvo najelo kot posojilo pri Narodni banki.	J. K.
Sem in tja po kvarnerski
tujce že mnogo pripravljenega, / V L/ / (j za domače goste pa?
Letos se Je pomlad za nekaj tednov zakasnila.
Prav nič pa ni to zavrlo priprav za turistično sezono mestnih občin in gostinskih podjetij vzdolž Kvarnerske riviere. 2e dalj časa oiep>ujejo parke, izboljšujejo razsvetljavo, popravljajo ceste in urejajo hotele.
Se bolj važno kot to pa so vsi dogovori, ki jih sklepajo predstavništva gostinskih podjetij in potovalni uradi s podobnimi domačimi in tujimi uradi in podjetji. Za našo Kvarnersko riviero se namreč letos zanima precej več tujih gostov kot je to bilo v prej-*nih letih ali za časa Italije in celo Avstrije, ko so bili za hotelska podjetja Kvarnerske riviere zlati časi. Krog prijateljev severnega Jadrana se Je razširil daleč do skandinavskih dežel, Anglije in Amerike. In ne le to: zopet se je sezona na Kvarnerski rivieri raztegnila od treh na šest in devet mesecev, kot Je bilo nekoč, ko so ti kraji sloveli kot zimsko letovišče.
Prijateljem Kvarnerske riviere, ki prihajajo daleč s severa, je namreč tam od srede polovice Junija do začetka septembra prevroče. Prav radi pa so pri nas v maju, začetku junija !n Jesenskih mesecih.
Letos Jih sicer še ne bo toliko, da bi zasedli vse prostore, ki so na razpolago. K!jqb vsem napovedim namreč ?e niso dokončane priprav ki naj bi utrdbe sloves Kvarnerske riviere za klimatska zdravi* Ac a.
Zato je Gcstlnska zbornica v Opatiji poskrbela tudi za nekatere prireditve pred In po sezoni, ki naj bi privabile tudi tiste goste, sice? v»jbrž ne bi prišli na dopust. Tak*» bo n. pr. od 21. do 28. tprila v Opatij* seminar za evrtrrsKe sanitarne inženir »e. Aprl-1/ bo tudi mednarodni Kongreß železničarjev, maja pa balneološki kongres, v decembru in januarju bodo evropske sindikalne or-gjniz2c?je pomerile na šahovskem fr stivalv
Tu lr ««čara ct crltev je b'a že v predsezoni — 14. aprila. To otvoritev so že pričakovali številni tuj! gostje, ki so v preteklih dneh prišli na ob>;k
Kljub temu, da zanimanje za naš Gornji Jadran vedno bolj raste, pa priora vi j a j o v Opatiji vrsto priredilev. ki nai bi vsem gostom. domačim in tujim ohranila počitnice na morju v čim lepšem spominu. V Opatiji bodo verjetno Uredili vse potrebno za gledali-
ško dvorano. Tudi z izboljšavami vodovoda so že tako daleč, da letos prav gotovo na višku sezone ne bo primanjkovalo vode, kot Je bilo to v prejšnjih letih.
V Opatiji bo pet mesecev vsak dan igral orkester, ki ga sestavlja 28 godbenikov. Razen tega je poskrbljeno vse potrebno za vokalne, instrumentalne in folklorne nastope. Julija bo zopet folklorni festival državnega ansambla, prav tako tudi športne prireditve: tradicionalna regata za pokal Opatije, avtomoto dirke in mednarodni nogometni turnir. Letos bo tudi razpisan natečaj za najboljšo pesem, ki jih bodo izvajali na javnem ocenjevanju v Opatiji.
Prav tako bodo poskrbeli za številne izlete v okolico in Slovenijo.
Domače goste bodo letos sprejemali predvsem sindikalni domovi, ki pa se pravzaprav še vedno niso zedinili glede cen. Dobili so sicer precej sugestij s strani visokih sindikalnih forumov, vendar so tem posamezni upravniki sindikalnih domov Še vedno trmasto ugovarjali oziroma menili, rta so sugerirane cene nekoliko nerealne. Kljub temu pa se bodo morali «kloniti in sprejeti cene kot Jih Je določil Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije.
Pension! v hotelih na so dražji in tako različni, rta M bilo preveč. če M Jih na tem mestu naštevali.
Podobno Je turti v Lovraun. Okrog 85°£ razpoložljivih pectin v hotelih Je že razprodanih. Turti sinrtfkalni do^ov! so skoraj Popolnoma oddani In v naikralšem čas n predvidevajo Še zadnja namočila nosamemih kolektivov. Zanimivo Je. rta s^. Je letos prüa-vilo ra letovanie na Kx*:»rn*»rsk! rivieri zelo malo kolektivov fr Slovenile. ra kar bo verjetno vzrok premajhna obveščenost o cenah ra razpoložljive prostore ln podobno.
v Lovrann so letne predel olen-šalf oiosto. No-kal pile asfaltiralo, zerađ’ii so vodovod «,rt Lovrana do JVTedveJe, olepšali parke
vrdoi7 moTsko obnio. ooioraviii pa
bodo ?p drneo več*e iavno kopališče. Ni treba omeniatl mnogih Izboljšav 5p preureditev hotelov, hod-» letos vetovo zelo zadovoljili rroio goste.
Tnristi-no društvo v Lovranu, ki le rtp]o mnogn pobud n. nr. 7.a Izpraduio cemploeq pri Mertvell, kar bo izvedla obalna Lovran, kakor hitro bo dobila za to zadostna
sredstva, za gradnjo vzpenjače iz Lovrana na Učko in drugo, pripravlja drugi folklorni festival ob koncu julija. Lanski, ki je na njem sodelovala tudi Ljubljanska filharmonija, je imel namreč izreden nipeh.
Zato računajo v Lovranu, da bodo letos imeli še večji promet kot so ga imeli lani, ko je bilanca pokazala okrog 140 milijonov dinarjev brutto prometa, a so od njih plačali tuji turisti okrog 65 milijonov deviznih dinarjev.
Kako bo v Moščenički Dragi pa bi bilo pravzaprav težko reči. Tam namreč še sedaj niso postavili sodobno urejenega hotela, čeprav
bi se Jim to bogato obrestovalo. Večina gostov se t»o morala t«uli letos zadovoljiti s stanovanji pri privatnikih in hrano v treh ali štirih gostinskih podjetjih v mestu. Gotovo je, da jien bo kljub temu zelo lepo, vendar bi bilo lahko gostov še več. Prava škoda je, da je danes Moščeniška Draga le nekakšna izletniška točka gostov iz Opatije in Lovrana, čeprav ima vse pogoje, da bi bila samostojno letovišče.
Turistični promet pa hi se lahko izboljšal kljub vsem velikim uspehom, ki smo jih omenili tudi vzdolž vse Kvarnerske riviere, če bi z nekaj večjimi posegi uresničili vse pobude za ureditev klimatskega zdravilišča. Sezona v teh krajih' bi tedaj trajala vse leto in od tega bi imela skupnost precej lepih dohodkov.	s.
mednßtvu
Äli ne bi bil takšen način boljši?
Lanskoletne zastrupitve z zaščitnimi sredstvi zaradi katerih je bil en smrtni primer in zopet letošnje zastrupitve, zaradi katerih sta bila dva smrtna primera, močno kažejo na to, da moramo preusmeriti našo zaščitno službo na terenu. Bolezni in škodljivci na naših poljedelskih kulturah se vedno bolj širijo, zaradi česar bomo primorani posluževati se učinkovitejših zaščitnih preparatov, ki pa so na žalost močno strupeni. Z uporabljanjem teh zaščitnih sredstev v širši praksi bi prišlo še do pogostejših smrtnih primerov.
Da pa se temu izognemo, moramo najti obliko, da bi lahko uporabljali zaščitna sredstva brez kakršnekoli nevarnosti s polnim uspehom. Mislim, da bi bilo najprimernejše, da se osnujejo zaščitne ekipe v okviru kmetijskih zadrug, še bolje pa v okviru agrokomisij pri Ljudski tehniki, ki bi delovale po nače-
lu gasilskih društev. Te ekipe naj bi bile opremljene s škror pilnicami takšnih tipov, ki bi ustrezale za dotično področje in pa z zaščitnimi preparati vseh vrst. Po možnosti bi lahko imeli tudi rakete proti toči in pa dimne table proti slani. Predvsem pa bi morali imeti sodobne zaščitne obleke in maske ter za vsak primer tudi antidote v primeru zastrupitve. Člani teh ekip naj bi imeli obvezno krajši tečaj, na katerem bi se seznanili z zaščitno službo, z škodljivci in pa, kako ravnati z raznimi za ljudi nevarnimi preparati Te ekipe naj bi bile pod kontrolo kmetijskih strokovnjakov. S takšno obliko dela bi bil uspeh dosti večji, ker bi bilo delo kvalitetnejše opravljeno, uporabili bi lahko tudi vsa žiščitna sredstva brez izjeme in pa brez vsake nevarnosti za ljudi, ker bi bili člani teh ekip zadosti zaščiteni
Ing. Pajenk Franček
LJubiša Jovanovi« — kot župnik, Vasilije PanteLLč kot Jerman ln Severin Bijeli« kot pisek
kovi6 v vlogi »mežnarja« Hvastje, molčečega pebožneža, ki veruje v svoj svet krščanske zve-*tob« bogu, je ustvaril nenavadno človeško bogato izoblikovan lik z neposrednostjo, ki je naglo ta. 6 termo osvajala gledalce.« Bora GHšič (v NINu) piše v svoji oceni: sLjuiiša Jovanovič je z Igralsko popolnostjo ustvaril- lik".župnika. Odljuden, zadržan, miren, skoraz skrit je deloval kot gospodar in tiran. Pri vsem tem pa je znal izluščiti iz tega tirolskega lika človeka, ki je tudi sam hlapec neke mračne eile ln ki, spodnašajoč Jermana, tudi sam občuduje njegov upor. Fran Novakovič je kot Hvastja Izoblikoval svojo novo veliko vlogo» Ko sprejema žalitve, Je v njegovem glasu grozljivo oefrnevala sila, ki ji služi: »Ali boš delal pokoro!« In on predstavlja to sliko v njeni ne-človečnosti s kretnjo, ki zahteva, da äövek pade pred njo na kolesna, da bi nai koncu začutil, da je Človek važnejši od sile.«
Ta dva Igralca bosta v sredo, 21, t. m,, nastopila v ljubljanski Drami v naši uprizoritvi »Hlapcev«. Tako bo našemu občinstvu omogočeno vsaj deloma spoznati značaj beograjske uprizoritve »Hlapcev«, uprizoritve, ki pomeni doslej največji uspeh Cankarja dramatika na beograjskem odru.	E. C.
ta uspeh uvrstil Cankarja dramatika med stalne goste srbskih gledališč. Predstavo so ustvarili trije gostje iz Ljubljane, režiser Slavko Jan, inscenator Viktor Molka in kostumerka Mija Jarčeva.
Zdaj je uprava ljubljanskega SNG povabila na gostovanje dva prvaka Narodnega pozori-šta iz Beograda, Ljubišo Jovanoviča in Frana Novakoviča, da nastopita v predstavi naših »Hlapcev«, prvi kot župnik, drugi kot Hvastja. Obadva sta v teh vlogah ustvarila kreaciji, ki ju beograjska kritika posebej hvali. Kritik Eli Finci je napisal v »Politiki« o beograjskih »Hlapcih« med drugim tudi tole: »Na prvem mestu je treba pohvaliti Ljubišo Jovanoviča v vlogi župnika: izvrstno zamišljen in enotno doživljen lik! Za zadržano gospodovalnostjo, z blagim krščansko - dostojanstvenim izrazom pastirske blagorodnosti, se je na dnu, kot njen nevidni te-temelj skrivala nasilnost družbenega silaka, ki se zaveda svoje oblasti nad človeškimi dušami. To razliko med notranjimi pre-
Paberki iz tuli n«
ALBERT EINSTEIN, tvorec nove podobe o svetu, je pred nedavnim praznoval svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Ni bilo kulturnega središča in znanstvene ustanove, ki bi se ga ob tej priliki ne spomnila, pa tudi širša javnost se je hvaležno poklonila samotarju iz Princetona, čeprav le malo ljudi na soetu razume njegov matematični jezik. Toda človeštvo nagonsko vendarle čuti, da se je o sivolasem učenjaku utelesila učenost hkrati z modrostjo.
Ko je pred petdesetimi leti mladi inženir Einstein objavil o Bernu kratko. komaj 12 strani dolgo razpravo, ki se je z njo zoperstavil dve sto let veljavni Nemtonooi teoriji o prostoru, napolnjenem z etrom, nihče ni mogel slutiti, da se bo z njo pričelo novo poglavje človeške misli. In vendar so te strani poozroette večjo revolucijo kakor Kantove obsežne razprave o človeškem razumu. Einsteinovo delo je z nezaustavljivo in ose podirajočo logiko izničevalo vse dotedanje temeljne kategorije o prostoru, času, vzročnosti, neskončnosti, težnosti, snovi in energiji. Einstein je prevrnil vse dotedanje fizikalno in filozofsko standardno znanje: danes stojimo na razvalinah klasične fizike in moramo priznati, da je o resnici ose relativno, ne samo pojmi >zgoraj*, yspodaj*, ygibanje*, >miro-vanje*, >vzrok*, >učinek*, temveč tudi nastajanje, minevanje, mišljenje in bit.
Danes ne moremo več z gotovostjo spoznavati, zakaj nekaj nastaja in kako nastaja, le to moremo ugotoviti, da nastaja in to ugotovitev moremo izraziti v matematičnih formulah, z modernimi hieroglifi. In vedeti moramo, da ti hieroglifi niso odraz resničnosti, temveč le stenografski ključ za določitev odnosov med stvarmi. In čeprav je postala moderna znanost zadržana, skromna, skoraj ponižna, kakor ni še nikoli bila, je odprla doslej najmogočnejše vidike. Iz temnega kraljestva abstraktnih matematičnih likov, iz metafor o valovih, kvantih, silnicah so nastala čudovita in strašna odkritja: atomska energija in televizija.
JEAN CASSOÜ. velik prijatelj Jugoslavije in naš dober znanec, je izdal knjigo pod naslovom >Kratek spomin< (La memoire courte. Editions de minuit). Delce ima obliko pamfleta, ki je pogosta in uspešna zvrst o francoski književnosti. Pamflet je izraz svete jeze, ki jo predeva neomajna vera o prihodnost. Kritika mu šteje v dobro odkritosrč-??.. pogumno odkrivanje pomanjkljivosti sodobnega francoskega duha, posebno njegove pozabljivosti. Cassou ni človek, ki bi hotel družbeno in politično^ slabost zakriti s kulturnim prestižem Francije. Vendar čutimo, da se je vedro zaupanje d raf°L-	našem prijatelju malce
oslabilo, o pamfletu je preveč za-sicer zazdi, kako:	da sliši odmev
grenjenih stavkov. Včasih se človeku Bernanosove zanosne polemične pro-V!\.D.en^.ar ie na nekaj mestih dobro čutiti tih in prikrit obup nad sodobno Francijo. Pretresljivo je posebno tisto mesto, kjer se s strahom oprašuie. če temne sile kontrarevolucij kolaboracij in restavracij že niso zmagale nad svetlimi silami, ki jih predstavljajo Jeanne d9 Arc, revolucija, komuna in makijevstvo.
Nova premiera v ljubljanskem Mestnem gledališču
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
>Tukaj so tihi in zapuščeni kraji, človeka napravijo lenega in potrtega,* pravi nekje Cankar in ko človek bere Grumove rahle, melanholične črtice o starcih, ki osamljeni životarijo po podstrešjih, o izgubljenem sinu, ki tava po svetu, o pomladi, ki budi otožna čustva in zabrisane spomine, se mu zdi, da bi jim te besede lahko postavil za skupen motto. To velja za začetek njegovega pisateljevanja, a v nečem je ostal tak do zadnjega. Svoja dela, vooečini drobna, kratka, komaj nekaj strani, je objavljal počasi, skoraj neopazno: eno, dve črtici na leto, vmes včasih celo leto ali dve nič, potem spet. Toda kljub temu počasnemu ustvarjanju se avtorjeva razvojna krivulja neprestano dviga — zanima ga vedno širši krog ljudi. in čeprav je še vse pokrito z nekakšno kopreno resignacije, postajajo opisi zmeraj bolj stvarni, psihološko poglobljeni in prodorni, stik z življenjem zmerom neposrednejši.
Nenadoma, po treh letih molka, pa se ta umirjeni tok pretrga in leta 1930 vzpne o svoj višek — Slavko Grum objavi >Dogodek o mestu Gogi*,
V Gogi prebivajo ljudje, za katere je življenje izgubilo smisel. Nimajo več ne ciljev ne perspektiv, maloštevilna pozitivna stremljenja so slabotna, že vnaprej obsojena na neuspeh (n. pr. želja grbavca Teobal-da, da bi postal igralec), ne morejo se povzpeti v dejanje (Klikotooa ljubezen, ki si ne išče izpolnitve, ampak se izživlja o neodposlanih pismih). Mesto obvladuje zloba starih devic, ki same niso užile življenja in ga zato tudi drugim ne privoščijo, bohotijo se primitivni goni škodoželjnosti in zavisti, erotika in seksualnost dobivata pretiran pomen in z njim bolestne poteze. Vse življenje je iznakaženo, iznakaženi so duševno in telesno vsi ljudje, ki se dušijo in utapljajo v njem. Nekatere je že privedlo do popolne blaznosti, drugi vse preveč pogosto mislijo na samomor, si iščejo utehe v pijači in v najboljšem primeru upalo, da bodo yjutri* morda našli dovolj poguma, da bodo Gogi ušli. V resnici najde pravi izhod le en sam človek — dekle, ki je še kot otrok doživela posilstvo in jo storilec še vedno zalezuje. V hipu, ko si jo hoče spet vzeti, se reši njegovega magičnega vpliva in ga trešči s svečnikom po glavi_ Čeprav ga ne ubije, ji to dejanje izbriše vso neznosno preteklost in vrne pravemu življenju.
Ta grobi poskus, prikazati globlji pomen drame, ki so jo kritiki ob njenem nastanku imenovali brezidejno, neživljenjsko, celo larpurlarti-siično, ni čisto zvest avtorju o eni sami točki — v tem. da je izpeljava jasnejša, kot v resnici je. Zdi se mi namreč, da je spoznanje o brezupnosti životarjenja, kakršno kaže v SDoji Gogi in je desetletja zastrupljalo prenekatero mesto in mestece pri nas in drugod, avtor ia tako prevzelo. da v odrešilnost Hanine akcije niti sam ni več verjel in jo je več kakor z željo, da bi poanto diskretno zabrisal, skoraj z nekako negotovostjo pustil obviseti v zraku in jo na koncu celo negiral, kajti po prvotni zamisli je Hana še zmerom ujeta o Frelihove mreže in na niegov sadistični klic >Prvega ženska ne pozabi nikoli!* le brezmočno krili z rokami. Zdi se mi. da je to tista razdvojenost, ki je tedanjo kritiko motila, da delu ni v polni meri priznala tega, kar mu gre. in se, je nesorazmerno bolj ukvarjala z ugotavljanjem slabih kot dobrih strani ter iskala napake celo tam, kjer jih ni.
Režiser Jože Tiran ki je pripravil novo uprizoritev drame, se ie tega, kot kaže. zavedal in zato destruktivni konec izpustil ter zakliučil s slikarjevimi besedami: >H!orebiti se bo zdaj zaživelo kako drugače, morebiti nastopi kaj drugega — novo, svetlonovo življenje!* To je gotovo bolje, toda natančneje pogledano, zares dosledno ni: liudje. ki čakaio na fo. da se jim bo samo od sebe zaživelo kako dr&šare, lega pran sotono ne bodo nikoli dočakali, hrepenenje je morda res iskrica stremljenja k boljšemu, a samo na sebi, brez dejavnosti, ki ga realizira, še ne pomeni nič, Zato bi bdo. mislim, treba močneje podčrtati Hanino preobrazbo, ki je tudi n sedanji uprizoritvi ostala premedla.
Toda to ie poleg neprimerne zasedbe Freliha tudi edino, kar se da uprizoritvi bistvenega očitati, sicer je tako reži iško kot igralsko dosegla izredno visoko stopnjo in pomeni za Mestno gledališče velik uspeh, še posebno, če ?e spomnimo, da po poročanju kritike prvikrat delo ni dobilo ustreznega izraza, čeprav so ca interpretirali igralci, ki iim ie naša gledališka zgodovina odkazala nai-Diši a mesta.
Posebne pozornosti je vredna scena,
ki si jo je neodvisno od originalnega Vaopotičcvega zasnutka zamislil Milan Berbuč. Neobičajno kompozicijo ulice in dveh hiš, kjer se o vsakem nadstropju razvija zgodba enega Goginih prebivalcev, je izvedel tako, da sobe niso bile prikazane druga nad drugo, ampak le o stopničasto nakazanem dvigu d globinskem razmaku druga za drugo. K učinkovitosti je mnogo prispevala tudi razsvetljava, ki je smiselno spremljala dejanje.
Hano je oblikovala Vladoša Simčičeva. Posrečil se ji je prikaz dekletaj ki venomer trepeče od groze pred nasilnežem, a tega ne sme nikomur pokazati, ker noče, da bi z izpovedjo poslalo ose to strašno neizpodbitna resnica, toda namesto da bi se po ydogodku* sprostila, postala samozavestna in prešerna, je še naprej obdržala isto nervozno, pridušeno. igro. Nedoživeta se mi je zdela pantomima ob' dozdevnem umoru — kakšna razlika od Miklavca in . Zupančiča, ki sta prav z gibi rok in telesa dosegla, da sta Teobald in Klikot polno zaživela.
Komi Prelih Jožetu Lončini ni ustrezal, zato ga je kljub vidnim naporom, ki jih je vložil v vlogo, samo igral, včasih celo le deklamiral Besede so mu zvenele okorno, kakor da bi bila vsa pozornost posvečena artikulaciji, ne pa vsebini.
Vrsta odličnih stvaritev pa se začenja z Gapitom Poldeta Dežmana. Ne samo s hropenjem in beganjem po sobi, z vso svojo pojavo je izžareval grozo človeka, ki ga prepričanje, da mu nevidni sovražniki s pomočjo posebnega aparata berejo misli, pritira v blaznost. — Tihega, plašnega pisar ja-pesaika Klikot a je Mirko Zupančič oblikoval s tankim občutkom, do kod sme iti čustvenost, ne da bi se pretvorila v banalno osladnost. Le v govoru bi bit lahko malce izrazitejši. — Razen teh dveh viog, ki imata pretežno solistični značaj, sta dosegla izredno visoko raven v ubrani skupni igri Metka Bučarjeva kot gospa Prestopil in Saša Miklavc kot Teobald. Odličen je bil zlasti z. nevsiljivo, a toliko prepričevalne fšo človeško tragiko za-igran prizor, ko od dela utrujena zena in od obupa nad lastno usodo izmučeni grbavec bereta zaključek Ibsenovih >Strahov*.
Groteskno, včasih skoraida nekoliko pretirano sta igrali starki Tar-bulo in" Afro Judita Hahr.ova in Ru-sa Bojčeva. Prva sicer tudi pod odlično masko ni mogla zatreti mladostne barve glasu in gibke, živahne hoje, kar kreaciji ni bilo najbolj v prid. dočim je druga potrdila svojo zrelo igralsko veščino zlasti v prizoru z Mirno ženo. To je z njej lastno zavzetostjo, čeprav bi vloga zahtevala starejšo igralko, podaj-d* Slavka Glavinova. — Gospo Terezo je uspešno, čeprav za žensko s takimi kompleksi, kot ji jih pripisuje avtor, skoraj preveč uravnovešena, igrala Meta Pugljeva.
Janez F. Presstnik je kot slikar presenetil z zanj neobičajno snrošče-nostjo Prav_ tako je bil šepasti Kief JJngela ^ Arčona po mojem mnenju do sedaj najbolje zaigrana vloga tj ga igralca.
Uspešno so se vključeval: v celoto unir.i naddavkar Ivana Pengova, $fa-ra žena Vere Murkove, služkinja Juta Nike Juvanove in nažigač Jožeta lupana, posebno pa z naravno ko-miko dojeti oče Kvirin Francija Ptu-*a, s posrečenimi detajli (igra z robcem) izdelana deklina Ive L punči-ceve in s samozadovoljno zategnjenim govorom in leno mimiko podani me-sarski pomočnik Konrad Janeza Ro-Packa. Se zmerom pa se ni mne»l Ptresti togosti Janez Lavrih kot bi-ric Kaps. Njegova linja čez oder, preden zaigrajo podoknico. ve učinkuje groteskno, kot malo prej Kvi-nnova. amnak le nerodno.
Glasbo, ki ie dobro soustvarjala Gogino zatohlost, a bi bila lahko nekoliko pestrejša (n, pr. podoknica Hani) je napisal Ivo Petrič.
Omenim naj še stvar, ki je po nepotrebnem ostala zanemarjena. V tekstu bi bilo namreč umestno izvršiti nekaj manjših jezikovnih korektur. Izrazi kakor >ba§*, nek. s gotova oseba, ničesar se *? zgodilo itd., občutno motijo sicew izredno plastično govorico.
Reči je trebaj da je z otivttvij* Goge (pravzaprav je bil to spet i*. kak majhen, čeprav nerič’ri'riran bilej — premiera je biia trideseta po Številu) ljubljansko Mestno g Ščj spe/ izvršilo pomemben korak: oživilo je^ delo, ki je kljub neprestanim tožbam o pomanjkanju kvalitetne domače dramatike neopravičeno ležalo triindvajset let v arhivih. Toda to nai b: bil le začetek. Problematika Goge nikakor ni izčrpana, zato jo bo treba uprizarjati in brusiti še in še Morda bi ji zares do-vršeno in ustrezno podobo dal šela film, ki bi ga ustvarile vredne roka.
M Sil
MEDVEDEK NEEWA
to J. O. Cunvoodu — Riše Miki Muster
OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM V KRANJC razpisuj*
2 mesti knjigovodij (za etat knjigovodstvo),
1	mesto zobotehnika,
2	mesti babic za teren Javorje nad Škofjo Loko In teren Hotavlje nad Škofjo Loko.
Plača po uredbi ln pravilniku o dodatnih plačah. Prednje pošljite na gornji naslov do 1. maja leto*. V prošnji navedite vse bistvena navedbe o službovanju, šoli itd.
RADIO
tiM.
Porota»! 5.95,	«.M. f.00,
15.00. 17.00. 19.00 ln 92.00.
5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušala I (Pester glasbeni spored)! 7.20 Za gospodinje; 11.00. Šolska ura nižjo stopnjo; 2WaH na preži
277.
Challoner ga je ubogal in si prižgal pipo. »Zato, da sem vas klical,« je začel Mac Doneli, »imam pravzaprav drug, mnogo tehtnejši razlog. Jutri zjutraj odrinete k svoji novi postaji ob Rimderškem jezeru, kajne? Prosil bi vas, da bi na svoji poti naredili ovinek. Zgodilo se je nekaj strašnega!« In mu je povedal vse o Naneti, Le Beauju in Mikiju, kakor je bil zvedel od Durania. Challoner ga je začuden
278.
Mac Donnell mu je zlasti mnogo pravil o Naneti, kako ji je pred leti nesrečno umrl oče in kako se je sirota morala poročiti z Le Beaujem. Challoner naj bi jo obiskal in jo z Indijancem, ki mu ga bo dal Mac Doneli za spremstvo, poslal v Fort O God. Challoner je takoj obljubil, nato pa je položil roko Mikiju na glavo in vprašal: »Tale naj bi bil nbil človeka?« Mac Doneli je pokimal in zaklical za njim: »Varujte se Duranta!«
279.
Znnaj je Challoner obstal in Miki se je vzpel in mn položil šape na rame. »Ali se spominjaš, kako sem vaju z medvedkom zvezal? Pri brzicah sem se sam komaj rešil. Prepričan sem bil, da sta oba utonila. Kaj neki je z medvedkom?« Miki je tiho zacvilil. »In med tem časom, da si nbil človeka?« je pristavil Challoner nejeverno. ^»Najbolj čudno pa je, da te moram Vzeti s seboj k vdovi!« Nato sta krenila domov.
gledal.
KONCERT!
KOLEDAR
Torek, 20. apnila: Božidar. m
Na današnji dan 1. 1848 Je dunajsko društvo slovenskih visoko-žolcev »Slovenija« objavilo svoj politični program: združitev Slovenije. Istega leta so sprejeli kranjske deželne barve za vseslovenske, tako da so Slovenci dobili narodno zastavo.
•
Stari borci ln prebivalstvo Gorjancev se spominjajo danes hudih bojev med Italijani in partizani, v katerih je padlo 150 Italijanov, medtem ko so partizani zaplenili mnogo orožja.
•
Za nesebični in požrtvovalni trud pri zdravljenju moje bolezni, se iskreno zahvaljujem dr. strle-tu, dr. Remu in ostalim zdravnikom vojne bolnice, kakor tudi sestram in ostalemu osebju. — Nežmah Marija.
1. In 2. maja s posebnim parnikom na Rab, Novaljo in Krk. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIK-a.
Na nogometno tekmo Jugoslavija — Belgija 9. maja v Zagrebu bo vozil motorni vlak iz Ljubljane. Prijave pri PUTNIK-u.
PUTNIK obvešča vse Interesente, da trenutno še ne razpolaga z vstopnicami za nogometno tekmo Jugoslavija Anglija v Ljubljani. Začetek prodaje bomo javili po dnevnem časopisju.
Do 15. Junija 20*/, popust pri Izletniških vožnjah s PUTNIKovi-mi avtobusi. Izkoristite ugodno priliko in zahtevajte nove cene naših potovanj.
Opozorilo dijakom! Svet za prosveto in kulturo okraja Celje opo-
zarja vse dijake gimnazij ln strokovnih šol ter študente visokih šol, stanujoče na območju okraja Celje, ki želijo prejemati štipendijo, da vložijo pravočasno pravilno opremljene prošnje preko občinskih ljudskih odborov na OLO Celje (Svet za prosveto in kulturo). Natančna navodila dobijo prosilci na svojih občinah.
Razstava risb Karle Bulovčeve -Mrak se dokončno zapre v sredo, 21. aprila.
Združenje ZSJ pravne fakultete
prireja v četrtek, dne 22. aprila ob 19. uri v zbornični dvorani Univerze diskusijo o aktualnih gospodarskih vprašanjih, katero bo vodil član Izvršnega sveta LRS tov. Stane Kavčič.
Angleški akvarel. Na razstavi v Modemi galeriji bo danes ob 18. uri strokovno vodstvo. Razstava se jutri zapre.
Planinsko društvo Ljubljana -matica priredi v nedeljo, 25. apri-la skupinski Izlet na Sv. Goro pri Litiji. Informacije v pisarni.
Kdor želi petje pri pogrebu, informacije pogrebni zavod 2ale.
MOTOX je moderno sredstva za uničevanje moljev. Siguren, praktičen in ne smrdi samo MOTOX!
Ko ga poskusite vam postane KOLYDOL najprlljubnejša zobna pasta. Spomnite se ko greste mimo drogerije!
Pri pitanju prašičev uporabljajte priznano dobri Gosadov krmilni prašek »Hedisol«.
je zanesljiva zaščita
Vaše garderobe pred molji. FaTaLin
PeTaLin
Se_	I
Krvava podoknica
Pretekli petek okrog 22. ur* je 25-letni Marjan Kačičnik iz Celja, trkal na okno stanovanja Stanka Kukovca iz Lave. Ko Je Kukovec odpiral okno je Kačičnik nanj streljal in ga ranil v zapestje leve roke. Kukovec se Je potem, ko Je oddal še kakih
fet strelov, napotil proti grad-enemu podjetju »Beton« In tam streljal na nočnega čuvaja ter še na trt uslužbence. K sreči ni nobenega zadel. Kaj Je Kukove» navedlo k temu dejanju bo povedal tam. kjer je treba.
Pet otrok ranjenih zaradi bombe
14-letni Lojzek Bertoncelj it Birčne vasi je na poti v šolo našel ročno bombo in jo skril v gozdu pod smrekovo korenino. Ko so se otroci vračali. iz šole, jim je hotel pokazati kako se bomba vrže ter udaril z njo ob peto čevlja. Pri tem je bomba eksplodirala ln mu odtrgala desno roko v zapestju, ranila desno oko in desno nogo, ostali otroci pa so dobili lažje ali težje po-
škodbe. Vse otroke so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Pijani razgrajači
Pred nekaj dnevi je pet fantov peljalo les v Kočevje. Med potjo so napravili več »P9ptaj« in se pošteno napili. V vasi Kompolje so začeli izzivati vaščane na pretep. Ker se ni nihče odzval so začeli metati v hiše kamenje. Kamen je zadel Alojza Prijatija v desno oko s tako silo, da se mu je izlilo. Razgrajači se bodo za »voie dejanje zagovarjali pred sodiščem.
Požarov ni konca
V	zadnjih dneh je zabeleženo več požarov. V soboto, 17. aprila ponoči, je začelo goreti gospodarsko poslopje Bernarda Benetiča v Vinici. Lastnica hiše Je bila tako nespametna, da Je goreči pepel hranila na lesenem balkonu. Škode je okrog 700.000 din.
V	Mrzli vasi pa je zgorela stanovanjska hiša Franca Temšeja, ki je tudi ob vse premičnine z živino vred. Čeprav so se sosedje močno trudili, da bi požar omejili Jim to ni uspelo, ker je pihal močan veter. Požar je povzročila Iskra, ki je iz dimnika padla na slamnato streho.
Ta teden Je gorelo še v St.
škofjeloški prosvetni delavci SO S8 posvetovali Vidu	požar
omejili gasilci, nadalje v Mariboru v Linhartovi ulici in v Spodnji Ščavnici, kjer je zgorela stanovanjska hišica Matilde Fras, ki jo Je pred dvema letoma z velikim trudom zgradila.
s predstavniki množičnih organizacij
V Škofji Loki so *e zbrali pro-
svetni delavci in predstavniki množičnih organizacij in društev, da bi se skupno pogovorili o šolskem in lzvenšolskem delu z mladino.
Razprava Je ugotovila da ostane v Škofji Loki zaradi preobremenjenosti razredov (na osnovni toll v posameznih razredih do 50 učencev) prosvetnemu delavcu le malo času za izvenšolsko delo. Med mlajšimi učiteljicami Je več takih ki se pripravljajo za strokovni izpit, med gimnazij, profesorji pa več tistih, ki v Loki nimajo stanovanja in se morajo voziti v šolo in nazaj.
Delegat iz osnovne šole Reteče Je povedal, da se v Retečah precej posvetujejo o tem, kako bi se vključili v Izvenšolsko prosvetno delo. Sodelujejo z vsemi organizacijami ln imajo težave le v tem, ker nimajo primernega prostora, da bi lahko prosvetno delo čimbolj razgibali. Primanjkuje jim tudi učiteljskega osebja ker so na šoli le tri učne moči. V zadnjih letih so imeli na šoli S tečajev za mladino, ki so dobro uspeli. Za bodoče pa je predlagal, da bi se kmečka mladina obvezno šolala, kot se šolajo učenci v gospodarstvu.
Važno vprašanje, o katerem so precej razpravljali, Je bilo vprašanje mladine m ustanovitve Društva prijateljev mladine. Govorili pa so še o delu v raznih športnih, telovadnih ln prosvetnih društvih.	°- °-
Letna skupščina Turističnega društva v Bohinju
Turistično društvo v Bohinju je imelo te dni svoj občni zbor. Društvo Je lani sodelovalo pri vsen turističnih akcijah, dosti je prispevalo k temu. da je Bohinj in predvsem okolico jezera dobila lepši zunanji videz, da je obnovilo razsvetljavo, postavilo m obnovilo klopi ob jezeru in na sprehajališčih itd. Velika zasluga društva je tudi, da ima Bohinj danes svoj avtobus za prevoz s postaje k jezeru.
Letos pa sl bo društvo prizadevalo za ureditev novega kopališča in čolnarne, ker Bohinj pravzaprav sploh nima kopališča. Dalje je potrebno, da bi dobil Bohinj člmprej regulacijski načrt. Nadalje nameravajo povečati svojo folklorno skupino in pevski zbor, napraviti koledar prireditev in povečati turistično pisarno ter izdati tudi svoj lastni prospekt. Ta bo izšel že maja. pripravili pa bodo še zimski prospekt. Sprejet je bil tudi proračun za vsa ta dela v znesku T15.C00 din, kjer pa niso uračunani zneski za kopališče in regulacijski načrt. Sredstva nameravajo dobiti v glavnem iz turistične takse, delno pa iz prispevkov podjetij in organizacij.
B* Bi
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 20. aprila ob 20.15: Koncert Zlatka Bal oko vica (v dramskem
Sreda, 21. aprila ob 20: Cankar, Hlapci. Gost. Ljubiše Jovanoviča in Franja Novakoviča, elanov Narodnega pozorišta iz Beograda. — Izven in za podeželje. Četrtek, 22. aprila ob 20: Gorki, Vaša 2eleznova. — Zaključena predstava za ZSJ. (Rašela — Ančka Levarjeva, Natalija — Vika Grilova).
Petek, 23. aprila ob 20: Tlrso de Molina, Don Gil v zelenih hlačah. Red E.
Sobota, 24. aprila ob 20; Miller, Smrt trgovskega potnika. Izven in za podeželje.
Nedelja, 25. aprila ob 20: Tirso de Molina, Don Gil v zelenih hlačah. Izven in za podeželje.
OPERA
Torek, 2D. aprila ob 19.30: Baletni večer. Red F.
Sreda, 21. aprila ob 19.30: Prokofjev, Zaljubljen v tri oranže.
Red A.
Četrtek, 22. aprila ob 19.30: Švara.
Prešeren. Red G.
Petek, 23. aprila ob 15.30: Rossini, Seviljski brivec. Red Petek popoldanski.
Sobota, 24. aprila ob 19:30 Baletni večer. Abonma red K. Nedelja, 25. aprila ob 19.30: Foerster, Gorenjski slavček. Delno zaključena predstava za udeležence I. jugoslov. razstave vin in za goste Ljubljanskega velesejma.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 20. aprila ob 16: Eduardo de FUippo, »Neapeljski milijonarji«. Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. — Gostovanje SNG iz Maribora. Ob 20: Eduardo de FUippo »Neapeljski milijonarji«. Red Torek, večerni. Gostovanje SNG Maribor. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 21. aprila ob 20: Eduardo de Fllippo »Neapeljski milijonarji. Red Sreda. Gostovanje SNG Maribor. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 22. aprila ob 20: Eduardo de Filippo, Neapeljski milijonarji. Red Četrtek. Gostovanje SNG Maribor. Vstopnice so v prodaji.
Petek, 23. aprila ob 20: Eduardo de Filippo, Neapeljski milijonarji. Red Petek. Gostovanje SNG Maribor. Vstopnice so v prodaji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
Torek, 20. aprila ob 10: Gostovanje v Ilirski Bistrici.
Ob 14.30: Gostovanje v Postojni. Ob 18: Gostovanje v Jelšanah. Sreda, 21. aprila ob 9: Gostovanje v Premu.
Ob 14: Gostovanje v Divači.
Ob 16.30: Gostovanje v Herpe-Ijah.
Četrtek, 22. aprila ob II: Gostovanje v Dekanih,
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Četrtek, 22. aprila ob 20: O’Neill: »Ana Christie«, drama v treh dejanjih. Premiera. Režija in scena Emil Frelih k. g.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
JESENICE
Torek, 2«. aprila ob 20: John van Druten »Grlice glas«. Red A ln izven. Igra v treh dejanjih (šestih slikah).
Četrtek, 22. aprila ob 16: John van Druten »Grlice glas«. Red Dopoldanski. Igra v treh dejanjih (šestih slikah).
Sobota, 24. aprila ob 18: Gostovanje v Škofji Loki, v dvorani Kud-a Tone Šifrer. — Lope de Vega »Ljubavni vozel«. Komedija v treh dejanjih (osmih slikah). Zaključena za gimnazijo Škofja Loka.
Ob 20: Lope de Vega »Ljubavni vozel«. Komedija v treh dejanjih (osmih slikah). Izven. — Gostovanje v Škofji Loki.
Prenehalo je biti zlato srce plemenitega moža ln opapačija
FRANCITA MILAVCA bivšega upravnika banke Slavlja
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 20. aprila ob 16.30 iz Nikolajeve kapelice na Žalah.
Borovnica, Ljubljana, 18. aprila 1054.
Žalujoča žena VlMca, vnukinje in ostalo sorodstvo.
ea«8!WMwrsiR
Umrla je naša draga mati MARIJA SVETINA roj. RUPAR
Pogreb drage pokpjnice bo v torek ob 17. uri na pokopališču na Bledu.
Bled, Jesenice, Litija.
Žalujoči otroci: Franjo, Mara, Rozika in Blaž ter ostalo sorodstvo.
Zapustila nas Je za vedno naša ljuba mama in nonica
ELVIRA RUPEL roj. NABERGOJ
Pogreb bo iz Jožefove mrliške vežice na Zalah v sredo 21. aprila ob pol štirih.
Mirko, Milica, Karlo. Nada, Slavko, otroci; Nataša, Zora, Marija, snahe:	Janez Baltezar in
Giorgio Gavazza, zeta; vnuki ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Trst, 19. aprila 1954.
Simfonični koncert jugoslovanske glasbe, ki ga priredi Društvo slovenskih skladateljev, bo v petek, dne 23. t. m. v Unionu. — Koncert vodi dirigent Jakov Clp-ci, kot solista sodelujeta Primož Ramovž ln Miha Gunzek. spored izvaja orkester Slovenske filharmonije. Na sporedu Ramovž, Si-vie, Kogoj in Cipra. Vstopnice od 60 do 100 din, študenti in abonenti SF imajo popust.
Zlatko Balokovič koncertira nocoj ob 20.15 v dramskem gledališču. Pri klavirju Ivo Maček. — Vstopnice, razen stojišč so razprodane.
RAZPIS
ZAHVALE
Vsem, ki ste se nas ob tragični Izgubi našega dragega, nepozabnega
JANKA
spomnili s toplo besedo in ga spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna hvala.
Zemljič Franjo ln Marija, Maja, por. Novak, Slavko in dr. Anton Novak. — Slovenj Gradec, Idrija, dne 18. aprila 1954.
Vsem, ki ste našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta
ALOJZA HOČEVARJA
spremili k zadnjemu počitku, mu poklonili cvetje ter z nami sočustvovali, iskrena hvala.
Zahvaljujemo se dr. Karotu, ki Je pokojnemu do zadnjega nudil vestno zdravniško pomoč.
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
raspisuje službena mesta:
Sekretar podjetja s čisto politično preteklostjo, s popolno srednjo šolo ln po možnosti upravno politično šolo.
Dva gozdarska inženirja
za taksacijske posle z diplomo, lahko tudi brez prakse.
Planer
gozdarski inženir ali tehnik z najmanj petletno prakso, lahko je tudi planer iz druge stroke, pač pa z daljšo prakso.
Gradbeni tehnik
s tri do petletno prakso v delu na visokih gradnjah.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje službe na: Gozdno gospodarstvo. Novo mesto.
Izvaja
Slavko Arsenik; 12.20 Kmetijski nasveti 12.50 Opoldanski koncert: Uroš Krek: Simfonietta; 13.45 Nove knjl-
Se; 13.55—15.00 Za prijetno razve-rilo (spored lshke ln zabavne glasbe); 15,30 Lažja orkestralna in so-listična glasba; 15.50 Esperantski tečaj — 7. lekoija; 16.00 Naši ln inozemski solisti -red mikrofonom; 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — vmes ob 17.30 de 17.40 Iz kolektivov sa kolektive; 18.00 Športni tednik; 18.30 FiMneke melodije; 20.00 Tedenski notranje-politični pregled; 20.10 Odlomki 1* Offenbachove opere: Hoffmanove pripovedke; 21.00 Literarni večer — George Sand; 21.30 Pol tire slovenskih narodnih pesmi. , ; 22.15 do 23.00 Koncert predklsaicne glasbe: Arcangelo Corelli: Concerto grosso žt 6 v F-duru, Antonio Vivaldi: Koncert v A-durn za čembalo in godala, Johann Sebastian Bach: Brandonbur-iki koncert št. i v F-duru.
MALI OGLASI
VEC DELAVCEV, laliko wpdtO|jenoev, sprejmemo za dela na Vitu. Nastop takoj Gradbeni serris, Ljubljana, Detelova ulica 1.	6110-1
SPLOSNA BOLNIŠNICA V CELJU sprejme specializanta na otroški oddelek. Pogoj za sprejem je dovršen staž. Rok prijave je do 1. V. 1954 na ravnateljstvo Splošne bolnišnice v Celju.	6(05-1
TRGOVSKO PODJETJE »Mavrica«, Izola, išče poslovodijo za drogerijo z večletno prakso v kemični stroki. Ponudbe poslati na upravo podjetja.	6051-1
INŠTRUKTORJA za finančno in gospodarsko matematiko za IV letnik ekonomske srednje šole iščem. Ponudbe pod »Inštruktor« ▼ ogl. oddelek.	6022-1
KOVINO IN SIVOUVARJE, kvalificirane in priučene, priučene ključavničarje in navadne delavce za priučitev sprejme takoj »Unrtas«, Ljubljana.	6032-1
PRODAM univerzalni 5-cevni AEG Super radio aparat. Mesič Božo. Vransko.	6077-4
»UMPORMER« — motorgenerator z vzbujanjem 12 V enosmerne napetosti, a dobljeno enosmerno napetostjo 330 V prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	6041-4
PRODAMO skoraj nov veliki električni aparat za kuhanje expres kave. Cena ugodna Ogled in ostale informacije v Industriji usnja, Vrhnika.	6058-4
MESARIJE, POZORI »Wolf« z vsemi pritiklinami, stroj za mesno testo (Blitz) z dvakratnimi noži, stroj za polnjenje klobas 201 s 6 cevmi, elektromotor »Skoda«, transmisija z gonilnimi jermeni, prodamo! Naslov o ogl. oddelku.	6050-4
DEKLIŠKO BIRMANSKO elegantno obleko prodam Milavec, Linhartova 14.	5826-4
SPALNICO, furnirano, svetlo, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 16 do ...18^ Naslov v ogL odcL 6080-4 ČOLN kielboot kupim. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Za gotovino«.
6083-5
ELEKTROMOTOR 5.~ KS zamenjam za motor 6 do 7 KS, razliko doplačam. Ljubljana, Vodnikova 123.
KINO
»UNION.: «ngleStl film »Osebna zadeva«. Teonlk. Predstava ob 1«. Zadnji dve predstavi odpadeta. Prodaja vstopnic od M. ure dalje.
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA; predvaja ob la in 20: francoski žUm »Pod strehami Pariza«.
Dhe 21. aprila pa francoski film •Herojski Kertnez« ob la m 30. Prodaja vstopnic ’vsak dan pri blagajni kina UNION dnevno od 12. ure dalje*
»KOMUNA«; angleški film »ošabna zadeva«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 2L uri. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ter od 14.
ure dalje.
»SLOGA«; ital. film »NI miru med oljkami«. Tednik. Predstave ob 18, 17, 19 in 21.
Ob io. uri je matineja Istega Ulma.
Prodaja vstopnic od 8—U ter od 14. ure dalje.
•SOCA«: ital. film »NI miru med oljkami«. Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic od la—ll ter od 17. dalje. »SISKA«: amer. film »Točno opoldan« ln tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«:	»mer. barvni film
«Divji aever« in tednik »V soncu višin«. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat »LITOSTROJ«: amer. film »Zaklad Sierre Madre«, brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE »UNION«: ameriški barvni film »zdravica New. Orleansu«. CELJE »DOM«: nemški film »Mamljive zvezde«.
JESENICE »RADIO«: mehiški film »Soledadin šal« ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. Ulm »To Je moj sin« ob 18. uri.
PREKLICU JEM svoije govorice o tovarišu Čučniku Vinku, ker som se prepričal, da so to trditve neresnične. Kržišnik Stane, Slovenski 1 avornik	6043-li
KMETIJSKA ZADRUGA OTOCEC oh Krki išče knjigovodjo-bilancista-Nastop službe takoj.	6091-1
OKRAJNA LEKARNA v Izoli. STO.
razpisuje mesto farmacevta. 6069-1 RAČUNOVODJO sprejmemo. »IzoKr-kac, Ljubljana-Moste.	6101-1
SLAMOREZNICO, motorno ali roč-mo, kupim. Ponudbe poslali na naslov: Žagar Jernej. B-istričica 16, D, Stahovica nad Kamnikom.
6095-5
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno z balkonom v centru Maribora takoj zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Plačam preselitev« 5937-9 ZLATO ZAPESTNO URO izgubila od Rimske do pošte v soboto. Najditelj naj jo izroči za nagrada študentki Žagar Mariji, Rimska c. 1.
6098-10
Šesta nagradna križanka
Prisrčna hvala vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega ljubega moža
FRANCA PODKOVA v prerani grob in mu darovali cvetja. Posebna hvala delovnim kolektivom mesarskih podjetij, pevcem Tobačne tovarne, predvsem pa delovnemu kolektivu »Mesnine« in tov." Mauzer ju za ganljive poslovilne besede.
Žalujoča žena, hčerka in ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ln tako častno spremili našo blago, nepozabno
VANDO KOZLEVČAR
v njen poslednji dom, iskrena hvala. Prav posebno se zahvaljujemo pevcem za ganljive žalo-stinke, obema govornicama za pretresljive poslovilne besede, kolektivu »Vino - Ljubljana« in sostanovalcem Rdeče hiše za vso pomoč. Glasbeni šoli v Mostah, Zvezi esperantistov Slovenije, H. c razr. Poljanske gimnazije in Združenju slepih.
Družina Kozlevčar.
obilni
drage
iem
[ega
ÜM8LI
Naznanjamo vsem, sorodnikom, da je preminula naša teta
MIMI DEMŠAR vdova po višjem davčnem upravitelju
Pogreb bo v torek, 20. aprila ob 10. uri na farno pokopališče Dobovec.
Dobovec, Trbovlje, Ljubljana, Kranj.
Žalujoči sorodniki.
Po dolgi, mučni bolezni naju Je v cvetu mladosti zapustil najin nadvse ljubljeni sin, edinec, v starosti 22 let
MIRKO KOS
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 21. aprila ob 15. uri z Zal — Frančiškove mrliške vežice.
Ljubljana, 19. aprila 1954.
Žalujoči:	oče Friderik, matt
Ana in ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste v tako številu spremili mojega moža in očka
mirkota Černeta na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko cvetja, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujem kolektivu in pevskemu zboru Tobačne tovarne za ganljivo petje, tov. Mišu za poslovilni govor ln kolektivu »Žičnice« za vso pomoč in sočustvovanje.
Žalujoča žena z otroki.
PREDAVANJI
LJUDSKA UNIVERZA
V CELJU
Tretje večer poučnih filmov bo
Jutri v torek, 20. aprila ob 19.30 v predavalnici učiteljišča. Ob diafilmih »Dom — otrok — družina« bo govoril prof. ivo Švare. Razen vzgojnih ln zdravstvenih vprašanj družine, zlasti gospodinje, je v diafilmih prikazan tudi razvoj otroka v prvih letih življenja. Vljudno vabljeni.
•
Geografsko društvo in Društvo za razlskavanje jam vabi na predavanje prof. dr. Valterja Bohinca o avstrijskem krasu in njegovih Jamah. Predavanje bo v sredo, 21. aprila ob 20. uri v balkonski dvorani univerze. Spremljale ga bodo skl optične slike.
Zdravstvena sekcija rezervnih oficirjev prireja 22. aprila ob 17. uri v gornji dvorani Doma JLA predavanje o sanitetni službi v polku. Za vse sanitetske oficirje obvezno — ostali vabljeni.
Vodoravno: 1. ln 109. vod. priporočilo reševalcem, naj pri nabavljanju blaga mislijo na podjetja, ki so prispevala za naše prvomajsko nagradno križankar-sko tekmovanje svoje izdelke kot nagrade, 19. gibanje morja (množ.), 20. njivski pridelek, 21. Massenetova opera, 22. razbitje, porušitev, 23. nacija (dvoj.), 25. najstarejša poslovalnica ljubljanskega trgovskega podjetja »Usnje«, tudi ime lepe vrtne cvetlice, 27. znamka nemških motorjev (w = v),	28. italijanski denar (dvoj.),
29. vežbati, vaditi, 31. ena izmed držav ZDA, 33. starorimski hišni zavetnik, 34. majhen otočič 2 km pred Marseilleom, 36. iz določene prsti narejeno, 38. nespametno ravnanje, 39. šolski učni razpored (dvoj.), 40. loščilo, 42. del stanovanjske ali pisarniške opreme, 44. papiga; naplačilo, 45. žensko ime (množ.), 46. šahovski poraz, 47. visoka planota v Aziji, tudi drugo ime za Perzijo, 49. ki so last Anite, 51. podobe, posnetki, 53. znak za prvino molibden, *4. heroj, 56. letopis, 57. proučevalec vzrokov ln razvoja bolezni. 59. oblika, forma, model, 61. čutni organ, 62. naše podjetje, ki se ukvarja s pospeševanjem ln prodajo izdelkov domače obrti, 63. povelje, ukaz, 66. reklamna pesmica podjetja »Usnje« v radiu; tudi pravljična deklica, 68. mesto v Makedoniji, 70. ženskam zelo prt-liubljena moderna tekstilna surovina (y=i), 72. skrajna zemeljska konica, 74. glavno mesto azijske države, 78. hribovit, 77. material-
ni, vidni del človeka, 78. nogometni izraz (fon.), 80. kratica za eno izmed jugoslovanskih republik, 81. razdobja, dobe, 82. nekdanji muslimansko arabski vladar, 84. neoblečen, 85. žensko ime (množ.), 87. dragocena kovina, 89. prestolnica Estonije, 91. znak za prvino radij, 92. ob koncu neobdelani del njive, 92. kvalitetna cigareta ljubljanske Tobačne tovarne, ki nas spominja na naš svetovno znani smučarski center, 95. zemeljsko podnožišče, 97. lisa, umazanija, 98. življenjska tekočina, 99. pozivi, 101. nagovarjali s tl, 103. okrajšano žensko ime (množ.), 104. rojstna vas pisatelja Louisa Adamiča pri Grosuplju; tudi cestna umazanija, 108. anek-sionistični akt, 108. pripadnik evropskega naroda, 109. glej 1. vodoravno.
Navpično: 1. zdravniški posvet, 2. uradna kratica ZDA, S. država v Južni Ameriki, 4. vrsta šolskih kazni, 5. hrana, živilo, 8. pripovedna pesem, 7. predpona, ki poudarja starost, 8. vrsta padavine. 9. naš polotdk, 10. s krtačo Očiščeni. 11. rimski števili 800 in 1000, lž. nesrečna, žalostna. Jezna, 13. številka 1, 14. okrajšava za besedo, g katero nagovarjamo, 15. prva in tretja črka besede pod 54. vodoravno, 10. pretvarjam se, simuliram, 17. stopam. hodim. 18. posnemale«, opo-naševalee, M. dva snovna delca, 26. otočje v Atlantiku, 28. delu sovražen, 30. žensko ime, 32. vzklik začudenja s kazalnim za-83. na dvoj* slomljen.
razklan, 35. bivši egiptovski kralj, ki so ga Egipčani nagnali, 37. velika reka v Južni Ameriki, tovarna piva v Ljubljani,
prispevala lepo nagrado tekmovanje, 41. motvoz.
ki j* t naš*
vrvic*
(srb.), 43. napad, 45. pevski glas, 48. naglo, nepričakovano zadetje, 50. vrsta zemlje, 51. ruska kuhal-na naprava, 52. naravni kamen, ki ga je v predzgodovinski dobi uporabljal človek kot orodje, 55. oblikovana v obliki kupole, 57. garant, 58. debela kost med kolenom in gležnjem, 60. vas v okolici Maribora, ki slovi po svojem izvrstnem vinskem pridelku, 62. kratica za otroški zavod, 64. naš pesnik, pisec veseloigre »vdova Rošlinka«, 65. knjiga, ki na* poučuje, kako naj pravilno pišemo, 67. star naziv za lisjaka; ttjdl lisast, 60. s prsti občuten, preizkušen, 60. moško ime (Egidij), Tl. oblačilna potrebščina, ki Jo prodajajo poslovalnice ljubljanskega podjetja »usnje« poleg usnja in obntve, 73. pripovedovano Gear nima veliko vsebine niti ni gotovo resnično), 75. kmetijski stroj. 78. oporišče naše mornarice. 79. Igralec žaloiger, 81. okrajšano žensko Ime, 83. oslabljena Intenzivnost pri sprejemanju radijskih valov. 86. italijansko:	ura, 87. skupaj
stočena, 88. rad, 90. alkoholna pijača, 93. nrltrdllnlca, 94. mošta» Ime, 98. del telesa. 93. kratica za krajevni ljudski odbor. 100. howerjev vzdevek, 102. pojav, 104. okrajšava za star naziv z* pivo, 107. slovenskega naroda.

Partizansko cesto Brasiovče-Dobrovlje-Nazarje že gradijo
Kđo b{ popisal veselje Dobro-veljčanov, ko so Izvedeli, da se bo gradnja njihove ceste v resnici zaeela. Takoj so prišli v dolfcao k vznožju Dobrovelj, čez katere bo speljana cesta, in z navdušenjem začeli podirati drevje po zaznamovani trasi. Otvoritvi dela so dali svečan poudarek. Drogova z napisom »Gradnja Partizanske ceste« so okrasili s trobojnicami. Njuni peterokraki zvezdi jim simbolično kažeta pot do zmage — eo popolne dograditve ceste, kakor Je pred leti prav ta zvezda -7o-dila naše neomahljive partizane od zmage do zmage.
Z delom so torej pričeli ne v Braslovčah, marveč tam, od koder se bo cesta vzpenjala po strmem gozdnatem pobočju na vrhunec.
Ta gorski odsek ceste je Izrazito gospodarskega značaja.
Za pospeševanje teizma v koprskem okraju
Pretekli petek je kila v Kopra konferenca o turizmu, ki sta ji kot gosta prisostvovala delegat LRS pri vojaški upravi JLA tov. J, Borštnar in predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. F. Kral. Načelnik turističpepa oddelka pri okrajnem ljudskem oddeiku tov. Košak je v svojem poročjlu med drugim poudaril. da so lani v našem okraju zabeležili precejšen razvoj turizma, sa; je bilo število Htozemsiciii in domačih iv ras tov za 46 odstotkov večje kakor prediauskita. Koprski okraj je lani ob.skajo 30.000 domačih -iti 5600 inozemskih turistov. Za modernizacijo turističnih objektov so potro-šili lani 45 milijonov dinarjev, tov. Košak pa ;e rcudarii potrebo po na-daljnjem rarvijarjn turizma v koprskem okraju. Po njegovem referatu se je razvila živahna razprava, ob zaključku pa so imenovali koordinacijski odbor, ki bo pripravil ustanovno skupščino turističnega društva za koprski okraj.
Kot gozdna cesta bo vezala gozdne površine z velikimi zakladi lesa, ki nam ga danes tako primanjkuje. Ali’ ni gospodarska škoda, da se pri spravljanju lesa Po strmih drčah razbije toliko dragocene hlodovine? Ze preprečenje te ogromne škode bo povrnilo velik del stroškov za gradnjo te ceste, da o njenem kulturnem, pomenu za povzdigo sedaj zaostalih kmetij ter turizma v osrčju Savinjske doline niti ne govorimo.
Z gradnjo so pričeli že konec marca. Sedaj že pojejo rovnice in lopate navdušenih delavcev od zore do mraka. Ze se pripravljajo na odkup kamnoloma, ki bo dajal trdno gradivo za cestno podlago, pozneje Pa služil za neizčrpen vir gramoza za bližnje m oddaljenejše cestno omrežje. Gradnja ceste bo torej tudi s te strani ekonomična. Graditeljem želimo mnogo uspeha. O nadaljnjem poteku gradnje bomo še poročali.
V radgonski občini je še vedno SO primerov viničarskih odnosov
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Gornji Radgoni so odborniki razpravljali o občinskem prazniku, izvolitvi hišnih svetov, razvoju živinoreje, izvajanju zakona o odpravi viničarskih odnosov in o gozdarstvu. Glede praznika so sklenili, naj se 'proglasi 14. avgust za občinski praznik Gornje Radgone. Tega dne leta 1941 je bila namreč prva seja tamkajšnjega odbora Osvobodilne front«. Ko so obravnavali živinorejo, so predlagali, naj okrajni ljudski odbor dodeli bikorejcem 14 ha travnikov za zagotovitev krmske osnove. Ži-
vahna razprava o izvajanju republiškega zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij je pokazala, da je na področju občine ostalo še vedno 90 primerov viničarskih odnosov. Nekateri odborniki, ki so prenašali mnenje svojih volivcev, so poudarjali, da se ta zakon ne izvaja povsem na področju lendavskih goric in v vinogradniških krajih krškega okraja. V zvezi z gozdarskimi predpisi so odborniki iznašali neskladnosti med okraji Maribor - okolica in Ljutomer; medtem ko je v mariborskem okraju dovoljena sečnja lesa iz-
Smo za pravično delitev vod
Konično se je kljub težavam in oviram izpolnila dolgoletna želja ribičev slovenjegraškega okraja. V nedeljo, 4. akrila je bilo ustanovljeno Ribiško društvo slovenj Gradec, ki ga tudi ribiči Spodnje dravske doline tega okraja toplo pozdravljamo ter na tem mestu obljubljamo, da bomo po svojih močeh kolikor mogoče doprinesli za razvoj ribištva in vzgojo pravih športnih ribičev. Neavcmno nas čaka veliko dela in težav, upamo pa, da bomo z vztrajnostjo in marljivostjo te ovire prebredli.
Sklspi za razvoj kmetijstva v slovenjegraškem okraja
Na 13. skupni seji o-beh zborov CLO Slovenj Gradec so sprejeli nekaj sklepov za nadaljnji razvoj kmetijstva. V letu 1Ö54 naj bi okrajni ljudski odbor izdal dolgoročni plan razvoja kmetijstva. Ker je strokovna izobrazba kmečkih proizvajalcev precej pomanjkljiva, bo ljudski odbor poskušal odpreti nove šole. Okraj pa bo z dotacijami podprl samo tiste Sole, ki bodo imele najmanj 25 obiskovalcev. Da bi se olajšala Izgradnja silosov ter gnejničnih jam, se bodo obrnili na železarno Kavne, da bi začela izdelovati tudi potrebno betonsko železo. Ker je ' pomanjkanje stelje zelo pereče, naj bi okrajna zadružna zvez» naročila slamo iz Vojvodine in Srbije. Več sklepov je bilo sprejetih tudi o bor-
bi proti goveji tuberkuloz! in je v ta namen okrajni ljudski odbor nakazal 5 milijonov dinarjev. Pri okrajnem ljudskem odboru bo ustanovljen poseben odbor, ki bo skrbel za urejanje gospodarstva na pašnikih ter za izkoriščanje pašniških površin. V letu 1954 bedo pašniške površine dodeljene kmečkim gospodarstvom zadružnega in državnega sektorja. S pomočjo sadjarskih pomočnikov bodo razvili tudi močnejšo propagando za uvajanje naprednega sadjarstva in bo v ta namen okrajni ljudski odbor prispeval 100.000 din. Zadruge naj bi napravile perspektivni plan razvoja sadjarstva v svojem območju. Na posestvu okrajne zadružne zveze Dobrovski grad pa bodo uredili zgledno drevesnico. F. S.
Na žalost pa mora to, komaj rojeno društvo že premagovati velike težave, posebno glede vod, katere naj bi v bodoče spadale pod njegovo upravo. Plenum Ribiške zveze Slovenije je na svoji nedavni seji sklenil dati novemu društvu v upravo Mislinjo z pritoki, kratek pas gornje Meže (spodnja je zaradi industrijskih odplak onečišćena in vsako življenje v njej nemogoče) ter 4 km pomenila v kratkem času finančno. Ta dodelitev vod bi seveda Drave nad dravograjsko elektrarni polom komaj ustanovljenega društva, ker bi bilo premalo finančnih virov za kritje potreb vlaganja v salmonidne vode, ki so v večini, s tem se pa tudi ribiči (40) iz Dravograda nikakor ne strinjajo, ker bi tako tekla meja med mariborskim in slovenjegraškim društvom po sredini Dravograda. Ribiči, ki bi želeli torej loviti tudi pod jezom, bi morali še mariborskemu društvu plačati licenco, s tem bi seveda nastali preveliki finančni stroški za po-edinca. Zaradi tega so zahtevali, naj bi bila meja med obema društvom» hidroelektrarna Vuhred. Popolnoma je umevno, da ne more teči meja v neposredni bližini malo večjega kraja. To Je tudi uvidela Zveza in obljubila, da ho bodoča meja tekla pri HE Vuzenica. s to ohlliibo pa le spravila ribiče iz Mute in Vuzenice iz dečia. pod ka,p: smo namreč z 19 ribiči v istem položaju kot poprej Dravograd. Vsled tega odločno zahtevamo, da se mola postavi nri hidroelektrarni Vuhred, kjer je najprimernejša naravna meta. Je v soteski in hrez kakega večjega naselia v bližini ter ohe-pot-i tudi politična meja okraja.
Ribiči Dravske doline pričakujemo od nedeljskega zasedania plenoma Ribiške zveze Sloveni1«? nravično dodelitev vod za naše društvo. Ptbv posebno na računamo na tovariše iz Maribora, s katerimi hočemo ostati v priia-teljslkih odnosih.	Nc
ven gozdnih parcel — ob potokih ln travnikih, v ljutomerskem okraju to ni dovoljeno ln morajo lastniki plačevati za posek gozdno takso, kar pa na drugi strani v mariborskem okraja ni potrebno.	J- E*
V Mmdriii Toplicah bomo gradili spomenik -»Partizanski dom Olje Badovinca«
P© zadnjem občnem zborn občin* skega odbora Zveze borcev je v Rimskih Toplicah ne samo med člani ZB, temveč tu-di med vsemi člani SZDL, TĐ »Partizan« in ostalih društev veliko zanimanje za načrt, ki je »prejel občinski odbor Zveze borcev. Ta načrt osega gradnjo spomenika padlim boroem v NOV, ustreljenim talcem im žrtvam fašizma iz Rimskih Toplic. Spomenik ne bo imel obliko kipa ali kamna, temveč bo to »Partizanski dom narodnega heroja Ilija Badovinca«. Dom bo re-Äl vprašanje gledališke dvorane, telovadnice, društvenih in poslovnih prostorov občinskega LO. Vse te prostore sedaj pogrešamo, ne samo domačini, temveč tudi gostje, ki vsako leto v večjem številu obiščejo naš kraj.
Dosedanje delo pripravljalnega odbora je pokazalo preoejšen uspeh. V enem mesecu je bilo nabranih v naši občini okrog 64)0.000 din prostovoljnega prispevka. Občinski LO pa je namenil ves izkupiček od prodanih hiš splošnega ljudskega premoženja, kd bo znašal okrog 3 milijone din za ta dom.
Gradnja »Partizanskega doma narodnega heroja Ilije Badovinca« se bo pričela drugo leto. Letos je naloga pripravljalnega odbora preskrbeti načrte, gradbena dovoljenja, zagotoviti finančna sredstva in uredita. vse formalnosti, ki so potrebne pred začetkom gradnje. Leta 1956 pa mora biti po načrtu dom dokončno urejen.	F. F.
Druga razstava vin v Poreču
.Od 18. aprila do 25. aprila Je v Poreču druga razstava vin. Svoje blago razstavljajo proizvajalci s področja Istre z jugoslovansko cono Svobodnega Tržaškega ozemlja ter iz Hrvatske-ga Primorja in z otočja. Razstavljenih je nad 200 vzorcev raznih vin državnega, zadružnega in privatnega sektorja. Posebna ocenjevalna komisija bo razstavljene vzorce tudi ocenjevala in bodo najboljša vina tudi nagrajena z zlatimi in srebrnimi diplomami ter pohvalami.
J. D.
IZ HRASTNIKA
Pevski odsek Svobode n. v Hrastniku se pridno pripravlja na samostojni pevski koncert, na katerem bodo nastopili moški, ženski, mešani in pionirski zbo-r pod vodstvom tov. Peitla. Koncert bo v nedeljo 18. aprila.
Zadnje dni so bile v Hrastniku razne društvene seje. Odbor Društva prijateljev mladine je sklenil, da bo postal letos hrastniško mladino na letovanje v dveh izmenah, julija in avgusta. Sredstva za to si bodo pridobil s tombolo, ki bo 6. junija. — TVD »Partizan« je prevzel nalogo, da bo uredil v Telovadnem domu kopalnico za felovadeče do"’ 1. maja. Gasilsko društvo matic^ namerava 20. junija razviti nov .društveni prapor. Rdeči križ je Imel obračunsko sejo zadnje prireditve. Z dobičkom te bo poslal nekaj zdravstveno ogroženih otrok na letovanje.
Ih H.
MARIBOR
Dežurna lekarna:
»Studenci«, Gorkega 18.
Slovensko narodno gledališče:
ob 19.3D:	Hristič:	»Ohridske le-
gende«. Red 2l5, v sredo, ob 19.30:	Massenet:
»Weither«. Gostovanje Rudolfa Francla. Red C.
Umetnostna galerija Razstava beograjske skupine »Samostalni«. Olje, grafika, plastika. Odprta dnevno od 9. do 16. ure. Prijave na telefon 25-45.
RADIO MARIBOR 5.39 prenos sporeda Radia Ljubljana, 7.30 melodije v ritmu, 7.59 obvestila in objave. 8.00 domači in narodni napevi, 8.15 za naše gospodinje, 8.20 zabavna glasba,
8.30	poročila, 8.40 operetna glasba,
12.00	prenos sporeda Radia Ljubljana, 16.00 skladbe Mateja Tomca poje Mariborski komorni zbor p.
v.	Rajka Sikoška. 16.20 zabavni zvoki, 16.30 mariborski feljton,
16.45	igrajo štirje flosarji, 17.00 do
23.00	prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR:
Partizan:	ameriški barvni film
»Dvoboj pri Srebrnem potoku«. Udarnik:	ameriški	film »Skriv-
nostna cesta«.
Mestni kino PTUJ:	amer. film
»Na nebu ni cest«.
Mestni kino MURSKA SOBOTA: Jugoslov. film »Sinji galeb«.
ŠE O NEDELJSKI SENZA CIJI NA STADIONU OB TITOVI CESTI
Odmev, ki ne sme utihniti...
Nedeljski razburljivi dogodki v Odredool areni ao Umilne gledalce tako razoneli, kakor še nobena tekma doslej in xaio ni prao nič čudno, da vsepovsod Še zmeraj slišiš živahne komentarje, da, celo med ljudmi, ki navadno že zunaj igrišča zasučejo pogooor povsem drugam, besedo o pravkar minuli tekmi pa raje prepuščajo mladini in gorečim pricržencem te igre.
Predmet osredotočenega »napada« fe kajpada prikupni mladenič Ivo Toplak, ki je v 45 minutah drugega polčasa s svojimi mojstrovinami spravil na noge ves stadion, staro in mlado. samozavestnim	zagrebškim
igralcem s trenerjem JazbinŠkonn vred pa pognal v kotsti toliko strahu, kakršnega menda že zlepa niso občutili. V tej drami je glavni junak prekosil samega sebe. Zanj ni bilo več ovir na pravokotni ploščadi. Z okroglim usnjem, ki se mu je popolnoma pokorilo, je skozi gost špa-
IVAN TOPLAK
Kt obrambnih igralcev švigal tako 6imkovito in elegantno, da so se Di-namovci z zvenečimi imeni mednarodnega slovesa zdeli kot okamenele zapreke brez sleherne moči. Težko je opisovati take zares nevsakdanje dogodke, saj človek preprosto ne bi mogel verjeti vsega, če ne bi bil sam navzoč.
Ena, đva... devet in
__«v v i
mc vec!
Ali ni tako, kot bi nedeljsko srečanje primerjal na primer z borbo absolutnega svetovnega prvaka v boksu z nasprotnikom, ki je zadnji
v vrednostni lestvici. Sloviti boksaj doli krepke lekcije svojemu učencu, ki pod težo točno odmerjenih udarcev skoraj negibno obleži s knock out om. Sodniki samo še mimo ste-, jejo, ena. dva . . devet. .., v nasprotnem kotu pa se zadovoljno smehlja veliki tekmec. In glej! Na smrt utrujeui partner tik pred odločilnim »deset« vstaDe in kakor prerojen začne Čedalje huje vračati milo za drago, tako da 9e velikega nasprotnika polagoma lotevajo zle slutnje, nazadnje pa ga prevzame kar pravi obup. Le velika prednost v točkah, ki si jih je že nabral v začetku, in pa seveda tudi kutina, ga obvarujeta najhujšega ...
V naši sredi je zrasel mladenič...
Taka je bila tudi podoba v ringu na Titovi cesti. Skoda, da Odred ni imel boljših moči v ožji obrambi. Da, potem . potem bi se po vsej verjetnosti zgodil pravi čudež, ki bi bil zapisan v analih državnih prvenstev z zlatimi črkami. Mar ni to senzacija, ki je vredna besede? Navsezadnje pa, to je vendar eden zadnjih upravičenih slavospevov njemu, ki se tako žalobno in obenem prikupno poslavlja od elitne družine.
Mimo tega pa je morala minula nedelja slehernemu strokovnjaku vnovič odpreti oči. V naši sredi je zrasel mladenič, ki po vsej pravici zasluži ime državnega reprezentanta. Ali člani komisije še vedno ne bodo hoteli upoštevati že nekajkrat soglasno izrečene ugotovitve glede forme Toplaka, zlasti sedaj, ko je znano, da je naša reprezentanca v krizi?
In še nekaj! Ko je bila zmaga Dinama že zagotovljena, smo slišali za
Hcrcmgozo vnovič zablestel
Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Berlinu je Ha-rangozo osvojil prvo mesto. Ha-rangozo je v finalu premagal večkratnega svetovnega prvaka Angleža Bergmana 3:0. Enak uspeti sta zabelo-::iIa tudi Harangozo in Vogrinc v igri dvojic, saj sta v finalu premagala japonski par Tamasu — Kavaji 3:0.
PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGLJANJU
ODLIČNI REZULTATI V ZAČETKU
Od nedelje zjutraj je v teku prvenstvo Slovenije v kegljanju (mednarodni slog) na 400 lučajev. Tekmuje 46 kegljačev iiz 18 društev. Danes do IS je končalo s tekmovanjem polovico udeležencev, medtem ko imajo ostali za seboj šele prvo polovico '200 lučajev). Kljub temu so že zdaj doseženi odlični rezultati, tako da lahko ugotovimo, da bo to doslej najuspešnejše prvenstvo Slovenije v lej panogi. Najboljših 10 rezultatov imajo ob uri poročila tile:
1. Starc (Kranij) 1:^0 (884 in 846), Z Šlibar (Jes.) 1690 (855, 857), 3. Ambrožič (Kranj) 16S4 (852, 8»2), 4 Karadjole (Klad.) 1654, 5 Debeljak (Kranj) 1652,	6. Kelih (Jes.) 1654,
7.	Lubej 'Beton) 1625, g. Cad;-> -Lj.’ 1628, 9. Lotrič (Lj.) 1622, 10. Tuđa (Zel. M.) 1618.
Likovnik ima po prvi seriji samo 806 podrtih kegljev.
Prvenstvo bo končano danes zjutraj.
-•*«••••• .«..e»«» ••	••—••••« i
pravega športnika res presunljiv« vzdihe:	»Zdravo I. liga in z njo
zdravo — tudi naš Toplak, ua meda še kdo drugi!« Bile pa so tudi večje skupine nadebudnih mladincev, pri katerih smo lahko opazili, kako na tako mlado brstje vzpodbudno deluje lepa igra in kako je s njihovih lic žarelo eno snmo nepopisno navdušenje ob pogledu na dramatične scene in glavnega igralca. Toplak prav gotovo ne ve, »zore» športnik vzgojno vpliva na še. ki jim bo zelo težko, če ga n« bodo več videli na d o mr ku in med svojimi tovariši.
Škoda bi jih bilo!
Znano je, da v zadnjem času kaj radi zahajajo v Lj ubij »no razni ogleduhi z laskavimi pon tubami, toda ali je že kdo potnisl’1, ja bi guba najboljših igralcev pomenila ne samo za klub, temveč za \es slovenski nogomet, precejšen udarec. Spomnimo se samo moštev Zagreb Ve-leža in Mačve! Tudi njim je pred leti v enakem položaju gr-o/ila v«*? taka usoda, toda danes sj- vsi trije spet kandidati za I. H^t> Zakaj? Moštvo je ostalo enotno, ker je bil» to vroča želja predvsem vseh neštetih simpatizerjev, s katerimi je n* primer ime V dež a tako tesno porezano. Slednjič pa tudi »obljubljena dežela« za novinca ni tako lepa, kakor ^ je od daleč vabljiva.
Ljubo doma, kdor ga trna . . .
_______________ _ St. L.^
Mednarodna tekma v ho k* »u na kotalkah o Novi Gorici. Včeraj so prispeli v Novo Gorico švicarski hokejisti na kotalkah iz Lausanna, ki bodo danes popoldne ob 16.50 odigrali prijateljsko tekmo z domačim hokejskim klubom Kako je znano, so Švicarji v soboto in nedeljo gostoval: v Puli, kjer so dve tekmi (proti Cementu in Puli) odločili zase z 10:5 in 4:2. Za tekmo je v Gorici veliko zanimanje.	—jp.
V borbi za peto in šesto n^sto mladinskega nogometnega turnirja FIFE je Madžarska nezasluženo premagala Jugoslavijo 1:0, k čemur je bistveno prispeval slabi sodnik, ki je očitno* sodil v škodo Jugoslovanov.
Odbojkarska reprezentanca Bolgarije je v Sofiji premagala ZSSR 3:2, medtem ko je ženska ekipa ZSSR odpravila Bolgarijo 3:0.
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Franciji je ljubljanski AS K osvojil prvo mesto, v finalu je premagal belgijsko ekipo He-lace 60:59 (30:31). V tekmovanju ženskih ekip je Železničar iz Karlovca izgubil v finalu od francoske ekipe Montbrisson 39:44.
Avstralski atlet John Landy je pretekel eno miljo (okoli 1.609 m) v času 4:02.6. kar je samo za dve desetinke sekunde slabše od svetovnega rekorda, ki ga trna Šved
e?*«'?.'
Smučarski klub Enotnost vabi v-;-Čla.ne upravnega odbora kluba na izredno sejo, ki bo drevi ob 20 tct v sredo, 21. t. m . ob istem odr-u v klubska pisarni. K <-eji teh ničnesra odbora vahlreni člani tehničnega odbora, sodniki, in učitelji. Pogovor o Jalovčevem veleslalomu.
Po sklepu okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okraja Gorica sta se z 2. aprilom 1954 podjetji
•ELEKTRARNA DORLAR* in ,ELEKTRARNA PLAVE*
združili v skupno podjetje
Soške elektrone
Nova Gorica, blok XSV/B
S tem obveščamo vse poslovne prijatelje, naj se v bodoče v vseh poslih v zvezi z bivšima podjetjima obračajo na naš novi naslov
•••	.•»t»«.	••• *•••••••• •••»•• .RhRuR. •••••■*•■ .•«•••»•* ••»$•••• ••••••••* •*»••••• ••"••*
»Kot si predstavljam naše kneginje, ne bo vaša teta posebno pripravljena, upoštevati takšno priporočilo. Ali je bila vaša žena krščena? Sta cerkveno poročena?«
Pattay je počasi zmajal z glavo. Pred seboj je videl Chano, videl-na podboju kovinsko puščico z desetimi zapovedmi, videi Reehine oči, ki so temno žarele v luči iz dalje pradedov.
»To ne bi bilo mogoče,« je rekel.
Ko je bil čez eno uro pri Rechi, je našel mizo slovesno pogrnjeno za večerjo. I)va sedmerokraka svečnika sta razsvetljevala sobo. Prvič je bilo pogrnjeno za tri. Pri mizi je sedela Chana v črni svileni praznični obleki.
»Prelomite kruh,« je rekla »in razdelite ga. Blagoslov nad njim l>pm izrekla jaz, ker ga vi ne morete.«
Pattay je storil, kot je ukazala. Chana pa je v jezik« svojega ljudstva spregovorila nad kruhom besede blagoslova.
■ ;	•	17 •-
Ulanci so odšli na bojno polje petega avgusta. Sodelovati bi morali pri, odporu, ki so ga pripravljali proti ruskemu pritisku na črti Krasnik—Komarow, vzhodno od Lvova. Del bojne črte, kamor šobili dodeljeni, je bil le nekaj ur ježe od Djihove dotedanje garnizije. Zaradi te bližine se je zdel položaj tistim, ki so bili ostali doma, manj dramatičen in skoraj nedolžen. Novice, ki so prihajale vsak dan, so bile ngodne in so obetale uspeh.
"Vendar Pattayeva pisma sploh niso govorila o vojni, razen priložnostnih šal o pomanjkljivem udobju v prebivališčih. Bila so nežna in strastna pisma moža, ki je našel ženo svojega življenja in je nevoljen, da je zaradi nadležnih
okoliščin daleč od nje. Nista še minila dva tedna po odhodu ulancev, ko je sredi noči potrkal na vrata vile. Hitro je pozdravil Chano, ki je prišla odpret in že naslednji trenutek držal v rokah prestrašeno, a vendar blaženo Recho.
Med poljubi sta slišala hrzanje konj, ki ju je držal Pjotr za vajeti. Samo uro časa sta imela. Ko je Pattay odhajal, ni hotel, da bi Recba zapustila posteljo. Po prstih se je izmuznil iz sobe, da ne bi še enkrat zbudil Chane. Toda ona ga je čakala; v dolgi sukneni domači halji je stala med razsvetljenimi kuhinjskimi vrati.
»Kavo sem vam skuhala. Ali bi vas motilo, če bi jo spili tn zunaj?«
»Jo lahko dobi tudi moj Pjotr?«
»Je že dobil.«
Sedla sta drug nasproti drugemu za kuhinjsko mizo. Gledala ga je, kako je hvaležno posrebal vročo pijačo.
»Kava je čudovita. Zdaj se mi zdi, da brez nje sploh ne bi mogel jezditi nazhj.«
»Ali smete pravzaprav — tako ponoči oddirjati proč?«
Zasmejal se je. »V Lvov sem vendar prav tako vedno prihajal ponoči. No, seveda — takrat mi ne bi bili skuhali kave.«
»Kaj bi se vam zgodilo, če bi vas ne bilo tam in bi Rusi napadli?«
»Ti spe ponoči.«
»Slišala sem, da pravijo taki stvari vojni zločin.«
»Saj me menda ne boste naznanili, Chana. Pred meseci še ne bi bil prisegel tega.«
Vstal je in ona tudi. Stopila je k njemu in ga objela. Bila je skoraj tako velika kot Pattay in krepka kot iz lesa.
Čutil je, kako ga je z desnico stisnila za levo ramo. Začutil je v sebi čuden ponos; bil je veselo ginjen.
»Bog vas varuj, Pattay,« mu je rekla skoraj na uho in ga izpustila. »Želim vam vse dobro. Nekatere stvari so namreč močnejše kot vera in razlike med ljudmi. Pazite nase! Predstavljajte si Recho, če bi se vam kaj zgodilo.«
»Sporočil bom Rusom, naj ne streljajo name.«
In vendar je teden pozneje, 24. avgusta popoldne, padel na poizvedovalni ježi v okolici Zloezowa nadporočnik grof Pattay.
Naglica njegove poroke in zmeda pri odhodu sta zakrivili, da v polkovnih listinah pri Pattayevem imenu niso naredili opombe, da je poročen. Zato niso sporočili Rechi njegove smrti. Ker pa so izostala njegova pisma, je bila seveda vznemirjena, Toda ko ji je Chana predočila, da je njen mož na bojnem polju in da najbrž vojaški razlogi ovirajo poštni promet, se je s tem zadovoljila in je mislila na drugo.
Imela je razlog, da je mislila na kaj drugega, na nekaj čisto osebnega in tajnega. Tiste dni je šla namreč z raznimi izgovori sama dvakrat v mesto in ko se je po drugem sprehodu vrnila, je bila veselo in vročično razburjena.
Nekaj ur pozneje, v poznem popoldnevu, je zapustila hišo Chana, da bi nakupila nekaj stvari. Recha ji je dala v mrežo pismo, naslovljeno na Pattaya.
»Vrzi ga v nabiralnik na pošti. Chana. Tedno se bojim, da iz nabiralnikov ne poberejo vsega.«
Bil je žalosten, moker in vetroven dan. Chana je pohitela, da bi hitro opravila. Nazadnje se je spomnila, da je obljubila prinesti rjavo in temnozeleno svilo za Rechino vezenje; zavila je v krivo Križno ulico, da bi jo kupila pri trgovcu z drobnarijo Bergesu.	j