195. številka.
Ljubljana, v soboto 25. avgusta 1900.
XXXIII. leto.
.gbaja vsak dan zvečer, brimfii nedelje in praznike, ter volja po poiti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 95 K, mm pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden meeeo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. j^ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v/ uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Re-contra!
m.
Na svojem kamniškem shoda naglaSal je g. dr. Šusteršič, da je „Šuklje najneupliv-nejši slovenski poslanec, da ima najmanj pomena, in da mej 34 poslanci v .Slovanski krščanski narodni zvezi" ni ne jednega, ki bi na njegove besede poslušal". In kot veselo znamenje lepše narodne bodočnosti je pozdravljal, da je „ta najnesrečnejši slovenskih politikov osamljen, da tudi nima nič vpliva, in da tndi nima nič upanja, da bi do vpliva prišel". Pač huda sodba, toda — ne ugovarjam. O vplivu in ugledu soditi je drugim ljudem, nikoli samemu sebi, in tedaj morem se tolažiti zgolj s to mislijo, da nazadnje dr. Šusteršič vendar le ni jedini kompetentni ocenjevalec, ter da me bode morebiti tu in tam kaka krščanska duša mileje sodila.
Ali neka stvar se vendar ne ujema popolnoma s Šusteršičevo uničevalno oceno! Ako sem namreč v istini tako poražen in pohabljen politik brez najmanjše veljave, najmanjšega ugleda, Čemu je potem kapito-linski gromonosec dr. Šusteršič sam na katoliškem shodu skozi dolge dve uri se bavil izključno z mojo brezpomembno osebo? Po njegovi trditvi sem itak že poetičen mrlič, čemu tedaj mrtveca še posebej ubijati? Tu nekaj ni v redu Ali je generalni poveljnik klerikalne armade na Kranjskem zares tako nespreten in nezmožen vojskovodja, da brezmi8elno sredi vročega boja svoje moči trosi in zapravlja proti slabotnemu in pobitemu pojedincu ali pa — zaničevani in zasmehovani osameli nasprotnik vendar še ni popolnem na tleh ter je še toliko pri moči, da se ga v slabotnih trenotkih boji in plaši celo — sam g. dr. Šusteršič!
Formalne pravice sioer, baviti se z mojo osebo, ako mu drago nepretrgoma celih 24 ur, seveda g. doktorju ne odrekam. Slobodno mu, ali to mu ne sme biti dovoljeno, v svojih razpravah posluževati se sredstev, kakor jih je v Kamniku rabil proti meni. V lice namreč povem juristu in vzor-kato-ličanu dru. Šusteršiču, da je v svojem govoru na mnogih krajih vedoma neresnico
govoril o moji osebi, ter da je vodoma zavratno zavijal moje besede, vse to z namenom, da bi svoje kmeta ko občinstvo, katero ni poznalo niti mojega novomeškega govora niti moje osebe, mogel proti meni ogorčiti in po dk ur i ti. Dekalog veleva: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega", — evo dokazov, kako se pobožni doktor dejansko ravna po tej božji zapovedi!
V svojem novomeškem govoru, katerega sem dal natisniti in razposlati v tisoč izvodih, stoje' črno na belem doslovne moje besede, da je peta kurija na Slovenskom poslala same duhovnike v državni zbor". In kako jih je zavil gos p. doktor? Besede „na Slovenskem" je izpustil, potem pa je radostno vskliknil: „Šukljejev govor v Novem mestu je pokazal tudi, kako liberalci z resnico skačejo", (sic!) Potem pa mi podtika glupost, češ, trdil sem, da je cela peta kurija po vsem cesarstvu leta 1897. izbrala same duhovnike, pobija to oči-vidno bedast oče z oficialnim zapisnikom državnega zbora, vsled katerega je med 72 poslanci pete kurije le 11 duhovnov ter končno zmagonosno zagrmi: aAli je to v Šukljejevih šolskih knjigah, da je 11 toliko kot 72?" — Vsa čast temu krščanskemu resnico Ij ubj u!
Na drugem mestu dolži me pred svojim vernim poslušalstvom, da naspretu-jemdomačizavarovalnici, podpirajoč tuje zavode, kateri mastne divedende vlečejo iz ubožne naše dežele, goljufajo pri cenitvah, odirajo naše ljudstvo. In to se drzne mož očitati meni, navzlic temu, da sem — kar mu je dobro znano — svoje dni v obširnem, s statističnim gradivom bogato opremljenem govoru v kranjskem deželnem zboru sam prvi zahteval osnovo domačedež. obligatorne zavarovalnice, izrecno povdarjajoč, da se morajo zavarovalnine znižati ter dotični denar doma prihraniti! Popolnem pa je zamolčal to, kar sem v istini bil v tem oziru povedal svojim dolenjskim v lilcem. Niti z najmanjšo besedico v Novem mestu nisem bil spodbijal ustanove take v ajemne zava-rovalni oe, dasiravno si želim javni deželni tak zavod mesto privatnega, kakor ga sedaj snujejo. Dvignil sem se marveč proti temu,
da se vodstvo novo osnovane zavarovalne banke poveri možu, vidno nesposobnemu za tak posel. Posnel sem sicer iz Šusteršiče-vega govora, da bode bodoči bančni ravnatelj zastonj opravljal svoj posel, kajti le na naprednjake meri Šusteršičev osorni napad: ,Pri zadružništvu je treba veliko nesebičnega dela, se nič ne zasluži, za tako delo je liberalca teško dobiti". Trikratna slava heroični požrtvovalnosti dotičnega funkcionarja, kateri bode tedaj, soditi po dr. Šusteršičevi tiradi, le iz gole brezmejne nesebičnosti se obremenil s težkim tem bremenom, navzlic temu sodim pa vendar še danes, da prevelika — recimo — labilnost političnega prepričanja nikakor še ni nadomestilo strokovnemu uspo-sobljenju!
Torej dr. Šusteršič predbacival mi je, vedoma po krivem, nasprotstvo proti domačemu zavarovalnemu zavodu, — mari ni to evidentni prelom osme božje zapovedi? —
Gospod dr. je govoril v Kamniku pred mešanim občinstvom, v katerem je neki bil mnogobrojno zastopan tudi ženski spol. Računati mu je bilo s krepkimi živci nežnih svojih poslušalk, katere so gotovo pre-potrebne krepkih učinkov, in tedaj naslikal me je drastično tako le: „Vidim starega fosilnega liberalca, kako se mu hlače tresejo...!" Kako malo mikavna, odurna podoba Šusteršičevim čestilkam, kak utemeljen povod realističnemu njihovemu ogorčenju! In vendar mora gospod doktor prav dobro znati, da že dolga leta sem smatram liberalizem za sicer znamenito in zaslužno, kljubu temu pa že pre-perelo zgodovinsko prikazen, katera po moji subjektivni sodbi danes nima več pravice do obstanka. Naprednjak sem, liberalec nisem, da še več: smelo trdim, in da bi bil g. dr. Šusteršič teoretično vsaj nekoliko bolj izobražen, dokažem mu celo, da v njem samem navzlic vsemu klerikalnemu rogovilenju tiči več starega liberalca nego v meni. Moje osnovno načelo je: „Obrani in razvijaj, kar smo dobrega sprejeli od svojih prednikov, ono pa, kar si je preživelo, na domesti z novim, č asu primernim!"
To moje mišljenje ni bila nobena skrivnost kamniškemu govorniku, in če je neglede na to med svojo okolico zasmehoval in grdil moj „liberalizem -. spada tudi to postopanje njegovo v ono moralno poglavje, o kojem se danes ž njim razgo-varjam.
Pa ni bilo dovolj tega! Preziram celo vrsto dragih neresnic, preziram očividno pačenje in zavijanje mojih besedi, kojega pa kar mrgoli v Šušteršičevem govoru, le jedne stvari se še mimogrede dotaknem. Burna veselost zavladala je med kamniškimi skupščinarji, ko je prerok ljubljanski dovtipe koval iz te okolnosti, ker danes drugače mislim o verskih zadevah, nego sem mislil preje v mlajših svojih letih. Javnemu zasmehovanju razpostavljal me je radi tega brumni mož, pač najsijajnejši dokaz one blažilne sile, s kojo navdaja krščanska ljubezen plemenito njegovo dušo!
In isti g. Šusteršič, potem ko me je skozi dve uri insultiral in smešiti hotel, vabi me koncem svojega govora, naj se udeležim bodočega katoliškega shoda v Ljubljani. Obžalujem, a ne morem odzvati se tako uljudnomu povabilu, in takoj mu povem, zakaj ne.
V prejšnjih letih odklanjal bi povabilo na katoliški shod iz načelnih nagibov. Danes tega ne morem več storiti.
Kajti ne zanikam niti ne sramujem se tega, da se je tekom zadnjih let v meni vršil notranji prevrat. Kar sem bil izgubil v zgodnji svoji mladosti, zopet sem našel v kasni moški dobi. Po svojem prepričanju — in soditi o tem je le moji lastni vesti, drugega sodnika odločno odklanjam — prištevam se zopet ogromnemu krogu vernih katoličanov, spol-nujem cerkvene zapovedi in verske dolžnosti. Ta metarmcfoza vršila se je zgolj notranjim potom, nanjo niso niti najmanj upli-vali vnanji razlogi. Ničesar ne zahtevam od nikogar, najmanj od privržencev Vaše stranke, g. doktor! Ne hrepenim po visokih službah, in kar se tiče politične karijere, teži me včasih ono, oni državnozborski
LISTEK.
Pismo iz Bosne.
Sarajevo, 18. avgusta 1900.
Pomembni dan cesarjeve sedemdesetletnice sem preživel v stolici pred 22 leti okupirane Bosne. Na predvečer se je izpre-taenilo krasno Sarajevo v kraljestvo bajk ter v morje lučij. Ni mi žal, da nisem prebil tega večera morda na Dunaju, o čegar velikih pripravah za to svečanost sem čital Po časopisih. Tega užitka in utiša, ki sem ga imel tu doli v pol turškem pol modernem mestu, bi mi ne mogel podati Dunaj. Morebiti je med drugim bilo tudi to vzrok, da se ni že pred slavnostjo razbobnalo o bodoči slovesnosti, in da je vrli Huršid effendi, ki je vodil vse priprave, deloval vse bolj tajno ...
Komaj se je storil mrak, začelo se je užigati sto in sto lučij. S stotero minare-tov visoko gori ob vitkih, ponosnih stolpih sarajevskih džamij zamigljalo je nešteto lučij ter zažarelo v krasni razsvetljavi, kakor vselej tedaj, kadar slave" Mohame-danci kakega svojega svetca. Ze ta prizor sam ob takih prilikah daje mestu čarobno
lice. A nakrat je zalesketalo po vsem velikem mestu na oknih evropskih in turških domov na milijone sveč.
Napotil sem se ob dolgem Appelovem keju ob šumeči, narastli Miljački, čez katero vodi v mesto 8 mostov. Kako krasen pogled ! Vsi ti mostovi zažareli so in se lesketali v najraznovrstnejših barvah. Na njih bile so postavljene cele stavbe, najrazno-vrstnejši liki: oboki, drevesa, zastave — vse tvorjeno od tisočev lučic; a v sredi vsake take krasne kombinacije žarele so črke začetnice našega vladarja v raznih barvah, odsevale in srebrile valove Miljačke ter razsvetljevale vso veliko razdaljo od enega mostu do druzega ter okolico ob Appelovem keju daleč na okolu. Zdelo se ti je, kakor da je nastal v mestu velikanski požar, in da hoče zgoreti vsa bosanska stolica . .. Najlepši, najveličastnejši in najčarobnejši pogled pa je bil gori v bregove nad mestom ob obeh straneh; visoko gori v brdu gorele so cele stavbe, cele palače po 20 do 30 m dolge in še več široke, sestavljene iz nebroja raznobojnih lučij, stebri z oboki in okni, na slemena vsake take ognjene stavbe velikanske črke F. J. L z letnicama in na vrha s cesarsko krono. Prav gori ob vrha Kope, odrastka viso-
kega Trebevida, pa je bilo celo pobočje, 90 m v dolžini in 60 m v višino, prepre-ženo od zelenih in rudečih lučic, ki so tvorile daleč na okolu vidne početnice ce-carjevega imena.
Bosanski narod pa je gledal ta krasni prizor kakor začaran in zamaknjen v Mohamedova nebesa ter si mislil, da i tam ne more biti lepše in čarobnejše ... Bil sem pred 2 letoma na Dunaju, ko se je slavila vladarjeva 50Ietnica vladanja, a reči moram, da je bila letošnja priredba v Sarajevu veličastnejša in impozantnejša.
Nakrat se začuje godba tam doli na koncu mesta od deželno vladnega poslopja. Na tisoče lampijonov je migljalo v velikanski kači ob Appelovem keju valeče se množice v smeri proti krasnemu magistrat-nemu poslopju na drugem koncu mesta. Vsa sarajevska društva korakala so v dolgi, nedogledni vrsti z lampijoni, in kar konec ni hotelo biti te dolge, dolge kače. Lahko si misliš, kako je moral biti sprevod dolg, ako sta dve godbi lahko zajedno igrali v razdalji, ne da bi bili jedna drugo motili Ljudstvo pa je navdušeno gledalo to impozantno ognjeno .zmijo', a kakor začarano gledalo v bajne like in ognjene stavbe gori ob bregovih ...
Jaz pa sem stal na nasprotnem bregu Miljačke nasproti Appelovemu keju ter gledal od daleč ves ta čarobni prizor. In vstajalo mi je v duši sto in sto mislij, slika se je vrstila za sliko ... od leta 1878., ko je prvič zavihrala tam gori z nekdanje turške trdnjave, ki je bila danes vsa v ognju, do današnje dobe in še dalje v bodočnost slovanske Bosne in Hercegovine. A vse to moje razmišlanje zaključila je najkrasnejša slika bodočnosti BBosne ponosne", slika, ko se je razširila iz centrale z mogočnostjo in hitrostjo naraslega veletoka prava kultura i do skrajne koče zdaj še v temi in nezavednosti tavajočega bosanskega naroda, ki že od pamtiveka poseda to staro historično zemljo slovansko, velik del nekdanjega velikega hrvatskega kraljestva, zemljo, na kateri se je kronal pred skoro 1000 leti prvi hrvatski kralj veliki Tomislav . . .
In stal sem tu na bregu Miljačke v sredi slavlja avstrijske države, kateri je izročena sedaj usoda te lepe Bosne, in ki je sedaj nositeljica kulture in avstrijske ideje v okupiranih deželah. Vedno in vedno se mi je usiljevalo vprašanje: ali v resnici zasluži Avstrija in nje simpatični vladar tako slavlje, ki je začaralo celo mesto in obdajajoče je hribovje v deželo pravljic,
mandat, kojega mi je poverilo častno zaupanje dolenjskih mestnih volilcev. Torej me odvračajo od katoliškega shoda drugi pomisleki, in jednega Vam bodem objavil.
Ta razlog je — ne čudite se, pre-častiti g. doktor, odkritim mojim besedam naravnost esthetične narave. In kako to?
Glejte, povsem sem uverjen, da se bode na katoliškem shoda zbrala velika množica istinito versko navdahnjenih mož. Tudi izmed posvetnega razumništva jih ne bodete pogrešali, toda mnogo jih tudi pride takih, kateri pod versko idejo iščejo zgolj svojo umazano samopašnost in nizke svoje lastne koristi. In naravno je, da se bodo baš taki gospodje urivali med prvevrste. Kar se pa tiče Vas, velecenjeni g. doktor, silila Vas bode že prirejana Vam iinpul zivna narava, da bodete vedno stali na odru. Prvo ulogo imeli bođete Vi, priznani strankarski vodja. Ali Vaša igra mi ne ugaja, slabim igralcem Vas smatram, v politični komediji ste Vi zame to, kar nemški gledališki jargon označuje z besedo „Coulissenreisser". Puhli, votlodo-neči pathos, prisiljen dovtip, nič naravnega, vse narejeno in slabo ponarejeno! Moj esthe-tični okus pa je že nekoliko razvajen, in ker ga nečem žaliti s takim prizorom, me že iz tega razloga ne bode videti, med Vašimi ljubljanskimi obču-valci!
S to odkrito izjavo definitivno sklepam svojo polemiko z Vami, g. doktor. Najin razgovor je itak precej obširen, in skoraj se mi vidi, da sem se predolgo bavil z čestito Vašo osebo, ter da je skrajni čas, da svoje, snažnosti vajene roke umijem po tem dokaj umazanem opravilu!
VNovem mestu, 24. avgusta 1900.
Fr. Šuklje.
Cerkev Matere  božje v Mariboru, nje  zidanje in blagoslovljenje.
S Sp. Štajerja, 24. avgusta.
Frančiškani v Mariboru so si zgradili impozantno samostansko palačo in tik nje krasno cerkev v romanskem slogu, posve ceno „Materi usmiljenja", tako namreč imenujejo staro sliko Matere božje, ki je bila v glavnem oltarju stare cerkve in je tudi v glavnem oltarju novosezidane. Zidali so oo. frančiškani najprej samostansko poslopje, potem šele cerkev. Vsa velikanska stavba z notranjo opravo cerkve bo stala nad jeden milijon kron.
Od kod pa imajo oo. frančiškani ogromni fond za svoje v resnici velikansko podjetje ? Dal ga je slovenski, ves slovenski narod. Sedanji, občudovanja vredni gvar-dian o. Karlist Heric je osnoval „stavbeno društvo", katero je razprostrto po vsej Sloveniji, od Spielfelda do Adrije, od Zilske doline na Koroškem do Ogrske planjave. Ud tega društva je skoraj vsak Slovenec : gospodje in gospe, gospodarji in gospodinje, rokodelci, težaki, in hlapci, dekle, pastirji, pastarice, celo občinski ubožci, berači in
beračice so člani tega društva in so dona-šali ter še donaSajo — vsak po svojih dohodkih in zaslužka — redne doneske za stavbeni fond. Poleg tega so še oo. frančiškani posebej nabirali darila za monumentalno stavbo med Slovenci. Tudi med Nemci v Mariboru so bili poskusili svojo srečo z nabiranjem, pa uspeh njihovega trnda je bil le majhen, neznaten. Znano je, da je odličen meščan — Nemec (nekateri trdijo, da je bil to mestni župan sam) frančiškanskega nabiratelja za cerkev, o. L., grdo oštel in ga spodil čez prag, dal pa ni ne vinarja. Da bi bili mestni zastop mariborski, okrajni zastop in druge korporacije, ki so v rokah Nemcev, kaj dali za cerkev, o tem sploh misliti ni, še prositi se niso upali frančiškani darov pri teh korpora cijah. Taka je mariborskih Nemcev darežljivost za cerkvene reči, in vender je nova cerkev kras vsemu mestu in slovenski romarji nosijo denar v Maribor.
Slednjič so množili in višali frančiškani stavbni fond z legati, ki so jih da rovali in zapuščali pobožni Slovenci. Med temi dokaj izdatnimi doneski se pa baje nahajajo tudi takšni, ki so jih oo. frančiškani po zvijači na škodo drugih v svoje roke dobili. Pa bodi si kakor hoče, eno je neo-vrgljiva resnica: cerkev Matere božje z velikim samostanskim poslopjem v Mariboru se je sezidala in opravila z denarjem ne ravno preveč premožnega slovenskega ljudstva cele Slovenije. Slovenci imajo torej prvo pravico do te cerkve, ona je njih lastnina!
In glejte, o tej cerkvi, katera je župnijska cerkev za slovensko okolico mariborsko in slovenska romarska cerkev, se kaj grdo šopiri nemškutarija in naš škof vam je pri tem že „obernemškutar". Evo dokaze za to. Ko so polagali novi cerkvi temeljni kamen, je imel naš škof nemško propoved; ko so ulagali zaključni kamen, je govoril naš škof po nemški; ko je predzadnjo soboto škof cerkev blagoslovil, je imel po končanem blagoslovljenju več ko eno uro trajajočo propoved zopet v nemškem jeziku, le proti koncu je spregovoril nekaj slovenskih besed, cerkev pa je bila natlačena slovenskih romarjev z Goric, Medmurja in od drugih krajev; le-ti so tožili: „Tako daleč smo prišli pa, še razumeli nismo, kaj so škof govorili".
Vspored za svečanost blagoslovljenja nove cerkve so dali oo. frančiškani na tisniti ter ga prilepiti na cerkvena vrata, seveda je bil vspoređ v nemškem jeziku na prvem, oni v slovenskem na drugem mestu.
Povodom blagoslovljenja so priredili oo. frančiškani veliko pojedino, in kaj mislite komu ? Nemški gospodi mariborski, za prve romarje v novi cerkvi pa niso imeli ne grižljeja kruha ne kapljice vina, čeravno so podedovali za nekim upokojenim nčiteljt.;n velik vinograd s polno kletjo izvrstne starine. Slovenec je dober le da prinaša, ist pa se skazuje Nemcem in prednost se <laje v novi cerkvi nemščini, poleg katere je slovenščina pastorka in pepelčica. Zapomni si to, pobožni in dare-
slavlje, kakoršnega razun Dunaja ni imelo nobeno drugo avstrijsko mesto?
Vsaka stvar ima svojo solnčnato in senčnato stran, in tako jo ima tudi naša evropska kultura, ima jo tudi orijentalska, ima jo naša in turška morala. Da pa je naša zapadno evropska kultura dosti ugodnejša v prospeh višje naobrazbe, tega ni treba dokazovati. To kulturo treba širiti v Bosni in Hercegovini. Kar je storila in še stori avstrijska vlada, ki je v 20. letih pol Bosne in Hercegovine že izpreraenila vsaj na zunaj s tehničnimi deli v pol evropsko, avstrijsko provincijo, v prospeh zapadne kulture, je v resnici velikansko delo. Da so si pri tem zaslužili posamezniki lepe denarce, tudi to je istina.
Avstrija je napravila mir in red v deželi, je sezidala in še zida osnovne narodne šole, gradi ceste in železnice, regulira lastninske razmere, kolikor je mogoče, in podpira vse, kar zamore pospeševati duševno kulturo med ljudstvom, na pr. časopisje, zlasti pa beletristično. Da bi pri tem bilo želeti še marsikaj drugače, recimo način, kako se to izvaja, to je gola resnica.
A kaj pravi ljudstvo? Dosti je še takega ljudstva, srbskega in mohamedan-ekega, ki z nezaupanjem in le po strani
gleda vse to moderniziranje. Tak bosanski „boksar", kakor je to na pr pristaš „starotur-ške" stranke, naravnost n o č e šol. Pri sovražnosti do šol, ki izvirajo večinoma iz verskega fanatizma, pa je res težko delati v zadovoljstvo vseh, kar se tiče duševne kulture. Venđer pa se že svita. Mladoturška stranka, kateri stojijo odlični in izobraženi Mohamedanci na čelu, in ki se prišteva odločnim Hrvatom, dela z vso silo v prospeh duševne povzdige med svojimi ožjimi rojaki.
A kako to, da se čujejo glasovi, da se med ljudstvom širi vedno bolj beda in siromaštvo vzlic velikanskemu prirodnemu bogastvu „zlatne* Bosne?
Da ljudstvo ne zna obdelovati polja, to mora vsakdo priznati. A kaj je storila v tem ozira Avstrija? Pred vsem je uredila razmere med turškim „ago" in med kmetom, da ga „aga" ne more preveč izkoriščati.
Turški „aga" se ne briga za delo. Popije po 20 časic kave na dan ter puši v brezdelju cigarete, sedeč po svojem načinu. J6 malo, pije pa celo malo. Ubogi Srb pa mu dela na deželi ter mu daje tretjino, a pri tem ne zna racijonalno in s potrebno eneržijo obdelovati polja. Velikanski kosci najrodovitnejše zemlje leže neobdelani, kjer
žljivi narod slovenski, nabiranja za novo cerkev Se dolgo ne bo konec.
Konečno še svetujemo kanoniku dr. Pajeku, ki je že dolgo škofov spiritus agens, naj napiše zgodovino zgradbe samostanskega poslopja in nove cerkve matere božje v Mariboru ter popiše slavnost cerkvenega blagoslovljenja — seveda v nemškem jezika —; naj posveti delo kne-zoškofu in naj si sprosi od njega dovoljenje za natisek. K tem „essay u" II naj nam pove gospod kanonik, koliko so krotki miroljubni in Slovencem vseskozi pravični mariborski Nemci darovali za novo cerkev in nam naj poda svečanostno nemško propoved škofovo ob priliki blagoslovljenja imenovane cerkve, knjižici na čelo pa naj postavi podobo dolgega omizja velike pojedine pri frančiškanih.
W a JubUtfcMi, 25. avgusta. Cesarjeva zahvala.
Ministrskima predsednikoma dru. pl. Koerberju in pl. Szellu je pisal cesar pismi, v katerih sporoča svojim narodom svojo „najgorkejšo in najprisrčnejšo zahvalo", ki se naj naznani tudi „najoddaljenejši koči" za „mnogobrojne čestitke in premnoge lojalne izjave raznih vrst". Cesar piše: „Vsi moji narodi naj vedo, da sem njihovi sreči posvetil svoje živjenje, da se čutim srečnega, da morem pospeševati njihov blagor, da smatram lojalnost, patriotizem in medsebojno zaupanje za najtrdnejše opore, na katerih sloni bodočnost domovine. Bog Vsegamogočni blagoslovi in ščiti zvezo, ki oklepa Mene in Moje narode!"
Zoper anarhiste.
Umor italijanskega kralja in preiskava, ki je dognala, da imajo anarhisti vsega sveta skupno organizacijo, sta provzročila, da so se začele velevlasti zopet živahnejše zanimati za anarhizem. Tekom bodočih mesecev se bo vršila konferenca, ali pa se bo vršilo dogovarjanje od kabineta do kabineta glede načina, kako bi se strožje nadzirali anarhisti. Anglija je pri vsej akciji glavna zavira, vendar vlade upajo sedaj nekaj več, ker je Salisburv v svojem govoru na italijanskega umorjenega kralja na-glašal, da treba ostrejših zakonov in zanesljivejših sredstev proti anarhizmu. Ko je bila umorjena naša cesarica, se je vršila proti anarhistom konferenca v Rimu. Kakor se kaže, ni dosegia konferenca nobenega uspeha. Kje se bo vršila sedaj, ni znano, a teško je verjeti, da bi imela kaj več sadu. Sicer pa treba premeniti predvsem socialne in politične razmere, potem bo anarhizem prenehal sam.
Vojna na Kitajskem.
V Pekinu še ni miru. Kitajci branijo z uspehom cesarsko mesto, in dasi so zavzeli Američani dne 15. t. m. petero vrat, so se mednarodni voji končno umaknili, ter so baje generali sklenili, da cesarskih palač ne bodo zasedli, ako jim tega ne ukažejo vlade. Dvor je zapustil Pekin dne 21. t. m. in spremljal ga je baje general Tung s 7000 možmi. Cesar pa je baje ostal v Pekinu v svoji palači. Drugi viri poročajo, da so cesarico vdovo in princa Tuana ujeli Japonci. Gotovega ne ve nihče.
se pasejo suhe „buše"; lepo meso pitane govedi pa se mora pošiljati iz Broda, iz Slavonije. Samo par tisočev kranjskih kmetov, trebalo bi, in izpremenili bi to lepo Bosno v pravi Banat.
Z novimi razmerami po okupaciji se je tudi v stanju tega skromnega ljustva mnogo izpremenilo, žal na slabo stran. Marsikateri Bošnjak, živeč prej ob kavi, cigaretah in bornem jelu, je začel trošiti za razne evropske „potrebe", kakor je žganje in druge take velekoristne evropske .potrebščine". A kdor troši, mora delati, a tega Bošnjak ne more in ne zna. To je eden izmed momentov, ki provzročajo gospodarsko propadanje, a da je pri tem upoštevati še druge.
Take misli so mi prihajale na um, ko sem stal ob bregu Miljačke ter zrl to bujno ljudstvo, navdušeno slaveče vladarjevo sedemdesetletnico. Neprijetno pa me je dirnilo, ko sem videl z raznih poslopji, zlasti pa z javnih, toliko madjarskih zastav, kakor da je Bosna že združena z Ogrsko, kateri na ljubo je že marsikaka lepa ideja vsled vpliva .plemenitih" in velikih mož tu doli Bosni padla v vodo, — in nekaj takega se o bodoči aneksiji Bosne in Hercegovine že sluti.
Jos. C. Oblak.
Generali so baje sklenili, da izroče upravo Pekina vojaškemu odboru, v katerem bodo zastopane zavezne vlasti. Poroča se, da je tekom dveh mesecev med obleganjem po-slanifitev padlo 75 mož, med temi 8 Rusov. Ranjenih je bilo 120 mož, med temi 115 Rusov. Ruski general v Pekinu je baje izjavil, da je Rusija Kitajski napovedala vojno, in da ni med vladama nobene zveze več. Pre 1 Tientsinom se je zopet prijavilo mnogo Kitajcev, ki stoje v dveh taboriščih Čete mednarodnih vojev jih bodo zgrabile. Dne 19. t. m. so konjeniki Japoncev in Američanov 14krat pognali v beg Kitajce Drugih poročil ni.
Buri in Angleži. Deputacija Burov je dospela v Peter-burg, kjer je bila sijajno sprejeta Na kolodvoru jo je čakalo neštevilo občinstva, ki je klicalo hrupno pozdrave Dame so sipale nanje in po poti, kjer so šli, in koder so se vozili, cvetlice in šopke Kakor bi došel naji priljubljenejši vladar, tako je bilo navdu šeno mnogobrojno občinstvo. Toda vlada je časopisju prepovedala karkoli poročati o tem sprejemu, zato ruski listi niso prinesli nobenih novic. Deputacija je šla k vodji zunanjega ministrstva, grofu Lambsdorffj, ki pa je povedal, da politični položaj ne dopušča vmešavati se v vojno proti Angliji Tako se ponavljajo povsod isti prizori: na rod sprejema Bure navdušeno ter jim izkazuje največje svoje simpatije, vlade pa so nepristopne ter se radi Anglije ne upaj'* posredovati. In tako se vojna nadaljuje. Ali Buri še niso obupali. Zadnja poročila javljajo kar celo vrsto bitk in prask. Rob<-r-je brzojavil 22 t. m., da je Buller maršira! v Vanwyksviel, 15 milj južno Belfasta, ter izgubil 20 mož. Da so mu jih ubili Bari, tega Roberts ne pove. Baden Powell je imel 21. t. m ves dan boj z Groblerjem. Buri so premagali rhodesijski polk. Pa del je tudi polkovnik Sprecklev. Buri so se končno umaknili ter jih baje preganjal Plnmer in Hickman. Roberts si v svojem obupu že ne zna pomagati z drugim ko' z lažjo. Poročal je namreč, da je De\vet iz-previdel, da ne more dalje proti vshodu *-da se zategadelj preko Magaliesberga vrača zopet v Oranje. Toda vrnil se bo pod čisto drugimi razmerami — poroča Roberts ko je zapustil Bethlehem, je ime! 2000 mož in 6—8 topov. Razen tega je pustil Prir. sloa s 5—6000 možmi, ki so sedaj več; noma na potu v sužnost na Cevlou Večini topov je zakopana. Dawetovo osebno spremstvo — pravi Roberts — šteje komaj 300 mož. Oddelek Burov je severno in južno Ne\vcastla most in železniško progo razdr!. Tudi Carrington je imel blizu Ottoshoopa z Buri prasko. Tako je guerilla-vojska na razn'h koncih in krajih v polnem cvetju, in Angleži imajo sila opravka.
Dopisi.
Izpod Nanosa, dne 20. avgusta. K 1 se prvikrat na železnici po naši Notranjski vozi, gotovo s Čudom opazuje mnogoštevilne planke na levo in desno ob železnici. Misli si: „to je gotovo pravcasta zaplan-kana dežela!4 Da pa temu ni tako, ter da se ne bode mislilo, da smo pod Nano som zaplankani, ker toliko časa ni nobenega poročila od nas, zato sem se namenil spregovoriti par besed. Dobro leto je od tega, odkar je prišel k nam novi župnik g. A. Žgur. Dasi ni bilo slišati veliko dobrega o njem, vendar smo se veselili nje govega prihoda, ker prejšnji župnik ni bil posebno priljubljen. Toda kmalu je pokazal le-ta svojo barvo, tako da zdaj vsi srčno želimo, da bi prej ko prej izginil tja, ker poper raste. Ni se še dobro ustanovil, že je dal napraviti načrte, za novo cerkev, katera bode stala ogromnega denarja. In kdo naj istega plača? „Ubogi kmet!" Ako pomislimo, da je cerkev toliko in toliko let popolnoma svojemu namenu zadostovala. ter ako upoštevamo okolnost, da se bode fara sčasoma razkosala, potem res ne vemo, čemu treba naprave nove cerkve in tiso čake preč metati. Prestavil bode tudi pokopališče pri cerkvi. Tako bodo tudi kosti naših prednikov, občutile delavnost vrlega župnika. Popravil je tudi farovž, vrt in naredil neko nepotrebno kapelico tik cerkve, katera stane veliko denarja, katerega je dal zaslužiti tujemu zid. mojstra, domačine pa preziral. Dasiravno ni še bilo konkurenčne obravnave, napravlja že kamenje
BŽST Daljo v prilogi. Tg£U
Priloga »Slovenskemu Narodu*' št. 195, dn6 25. avgusta 1900.
za novo cerkev. Kupil je tudi Čez tisoč centov apna, katerega so seveda zopet
tujci vozili, in imeli masten zaslužek. Ko pa je trebalo apno gasiti, takrat smo domačini dobri. Ukazal je gosp. župnik na leci, da morajo priti v nedeljo popoldan vsi apno gasit, in potem narekoval med-tedensko raboto. Vprašamo Vas, gosp. župnik: Bkdo Vam je dal pravico, kupiti apno, in ubozega kmeta, ki Se svojega dela ne jjjore izmoči, siliti na raboto, in 5e v nedeljah se ne bode smel odpočiti, temuč Vam tlako delati." Vidite, g. urednik, tako se nam godi! Vprašali bodete gotovo, ali oiniamo nobenega moža, kateri bi temu Ugovarjal? Seveda jih imamo in 5e prav izvrstne može, ali mlačnosti je preveč, kadar treba ugovarjati, takrat navadno molčijo. 0, Hinko, Hinko Kavčič, kje si? Da, kako Te PodnanoSčani pogrešamo! Toda pustimo izdihovanje, ker le delo pokaže moža. Možje podnanoški, pokažite se, ter jasno in odločno povejmo župniku, da hočemo, da sluša naš glas in uvažuje naše mnenje. Ne pustimo, da bi izsesal že itak revnega kmeta do zadnjega. Mi smo zato tukaj, da obvarujemo kmeta in sebe velikanskih izdatkov, ker kmet si ne more in ne zna sam pomagati! Ako si pa hoče g. župnik zidati katedralo, prosto mu, a naj si jo zida s svojim lahko prisluženim denarjem. Pokažimo svetu, da naše glave vendar niso tako zaplankane, ter da se znamo tudi kakemu župniku po robu postaviti. Inače bodemo res v posmeh sosedom. Torej pogum! Toliko za danes. Podnanoščan.
Dnevne vesti.
V Ljub liani, 25. avgusta. — Čehi o dr. Šusteršiču. „Narodni Li3ty8 so pod zaglavjem „Gosp. Šusteršič in njegov program" priobčili naslednji članek: „Pred tremi leti pojavil se je v dunajskem parlamentu možic, ki je hitro obrnil pozornost nase s tem, da se je v vse vtikal in o vsem govoril in povsod razobešal svojo modrost. Vprašali smo poslance, njemu po narodnosti bližje stoječe, kdo da je ta gospod. Reklo se nam je, da je to ljubljanski odvetnik g Šusteršič, gojenec bivšega ljubljanskega škofa Missije in tačasni „civilni" vodja slovenskih klerikalcev. Ta gospod se je odlikoval po posebni lastmosti in sicer po umetnosti, postati v nerazmerno kratkem času zopern ne samo  poslancem drugih strank, nego tudi poslancem desnice, da, lastnim rojakom, kar mu je manjkalo na duhu, to je nadomeščal s prisiljeno samozavestjo in z aroganco. Toda dolgo ni ostal na Dunaju. Že po dveh letih se je odpovedal mandatu, da bi tem gorečnejše deloval na domačih tleh. V kakem smeru deluje, to je najbolje pokazal govor, ki ga je imel 19. t. m., in v katerem je polemizoval proU govora dvornega svetnika Šukljeta. Klerikalni petelin Šusteršič se je v svojem govoru divje poganjal za uvedenje splošne volilne pravice. Drugo po njegovi sodbi danes ne more nič pomagati parlamentu in Avstriji, kakor socializiranje notranje politike. Socializem ima torej  moč,  da  potisne v ozadje narodno vprašanje. Tako je govoril sin najzatiranejšega slovanskega naroda v tej  državi,   sin naroda,   ki šteje 1,200000 duš in se ima, razcepljen na pet skupin, boriti proti dvema velikima sovražnima narodoma. Takšen je bil g. Šusteršiča narodni čredo, a kako se je glasila njegova politična izpoved? Slovenski narod se mora kakor jeden mož zavarovati proti katerimkoli avtono-m i s t i 5 k i m eksperimentom. Glejte ga moža iz one državnozborske desnice, ki je zbrala svoje zahteve v znani državnopravni adresi, v kateri je pred vsem zahtevala dva postulata, narodno ravnopravnost in avtonomijo. A bivši člen te desnice, ki je glasoval za to adreso, kliče danes socializem, naj ubije nacionalizem, in kliče centralizem, naj ubije avtonomijo. Treba bo izvedeti, če je govoril 8- Šusteršič samo v svojem imenu, ali v imenu klerikalne stranke. V tem drugem slučaju bi se ta žalostna izjava ne mogla ignorirati.  Klerikalna stranka je v slovenskih zemljah dosti močna, a Če bi se pridružila programu g. Šusteršiča, bi to nič druzega ne pomenilo, kakor kapitulacijo pred nemško centralistično mislijo .... Spominjamo se izjave slovenskih rodoljubov, ki so v dobi, ko so nemški listi najbolj napadali škofa Missijo, češ, da podpira Slovence, nam povedali, da je on hudobni demon,
slovenskega naroda, g. Šusteršič pa je njegov slnžabni duh".
— Katoliški shod. Že nekaj dni vise po ljubljanskih oglih lepaki, s katerimi pro sijo ,meščani', kakršni so Breskvar, Kregar e compagnia bella, naj bi ljubljansko pre bivalatvo vzelo ndeležnike katoliškega shoda pod streho. Pa prošnja pač ni našla dosti odziva. V obče vlada mnenje, da je pod škofovim kozolcem dosti prostora za te ljudi, ki pridejo na katoliški shod, če bi ga pa tam ne bilo, se ga dobi v nekaterih krčmah, koder se lahko na mrvi za groš prenoči. Sicer pa to nas ne skrbi, kje bodo dobili prenočišča tisti, ki pridejo na katoliški shod krokat Zanima nas samo tisti dostavek na omenjenih pla katih, ki pravi, da kadar se gost po slavlja, se mu pokaže račun, ki ga sam poravna. Kaj pa če se gost sploh ne poslovi? Ko bi odbor za prireditev katoliškega shoda imel poštene namene, bi stvar uredil tako, da bi tujci dobili pri odboru naznanila na stanovanje in bi tudi pri odboru plačah, odbor pa bi potem obračunal s strankami, ki so dale stanovanja na razpolaganje. To bi bilo pošteno. Odbor pa ne postopa tako. Tisti, ki da stanovanje, naj te dvomljive tujce sam lovi za plačilo. Še več. Odbor celo pravi, da se ne sme naprej zahtevati plačilo. No Ljub-ljančanje niso tako kratke pameti, da bi se dali opehariti. Mica Kovačeva je sicer sila pobožna, ali glede plačevanja dolgov je jako nezanesljiva. In ker jo Ljubljančanje le predobro poznajo, zato ne bodo dali stanovanj, če se jim ne bodo naprej plačevalo. Kdor ni toli pošten, da bi naprej plačal, naj gre pod škofov kozolec. — Za predvečer kato liškega shoda je naznanjena bakljada po mestu. Priznamo radi, da so klerikalci to dobro pogodili. Oni vedo prav dobro, da je bakljada v proslavo katoliškega shoda ali škofa v Ljubljani popolnoma nemogoča, da bi napredna Ljubljana take priredbe absolutno ne trpela, ter prireditelje in baklje-nosce pošteno napodila. In zato so naznanili, da prirede bakljado v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice. To je seveda samo pretveza, ah, kakor rečeno, dobro pogojena. Take bakljade seveda ne bo nihče motil. Želimo, da bi klerikalci tudi za vse druge priredbe našli take pretveze, če jih pa ne najdejo, jim resno svetujemo, naj se obnašajo previdno in prav ponižno, kakor se spodobi ljudem, ki so se Ljubljani u s i I i 1 i za goste, katerih nihče ne mara, in od katerih Ljubljana ne bo trpela ne najmanjše provokacije.
— Vencajzov lov na gostilničarje.
V tistem umazanem listu, ki ga izdaja kurat Koblar, in čigar prvi sotrudnik je penzijonirani Vencajz, so krstili gostilničarje za razbojnike. Na ves glas so oznanjali, da se tem razbojnikom ne sme nič dati zaslužka. Kar je pravih klerikalcev, se tega tudi drže, imo kadar je čas bćre, tedaj se priplazijo m se prilizujejo na vse načine, da bi kaj več izbera-čili. Koblar-Vencajzov list je pred nekaj tedni psoval gostilničarje za razbojnike, kmalu potem pa je Vencajz razposlal med duhovščino po celi deželi to-le okrožnico: „VičGlince v avgustu 1900. Velečastiti gospod! Sklicujemo se na našo prejšnjo okrožnico in obžalujemo, da se je naši prošnji, naj se nam naznani iz vsake župnije zanesljivih krčmarjev, tako malo gospodov odzvalo. Zato si usojamo naj ulj ud-neje ponoviti to našo prošnjo. Kakor smo že v prejšnji okrožnici omenili, je našemu podjetju organizacija nujno potrebna, to pa dosežemo le, ako nas hoče lastna stranka podpirati v našem poslovanju in organizaciji. Nadejamo se tedaj, da bodete naši prošnji ustregli, se zahvaljujemo naprej za vaš trud ter beležemo z na j odličnejšim spoštovanjem — Slovensko vinogradniško društvo". Groši gostilničarjev-razbojnikov torej diše načelniku kontrobantarskega vinogradniškega društva in ni dvoma, da jim bo na vse načine usiljevalo svoje slabo vino in tirolski petjot. Radovedni smo, koliko gostilničarjev bo sedlo na te limanice.
— V dvajsetem stoletju. Zgodilo se je pred nekolikimi dnevi, da je šel za botra h krstu obče spoštovani posestnik in župan France Jamni k iz Pijave gorice. V cerkev došli duhovnik ižanske župnije Franceta Jamnika ni hotel sprejeti za botra, očitajoč mu, da on ne hodi k spovedi in k obhajilu, da je pohujšljivec cele župnije, da torej boter ne more biti. Da je župan France
Jamnik moder in previden človek, dokazuje to, da on ni zrohnel vsled te neprimerne netaktnosti, ne, recimo surovosti duhovnika in mu ni očital in rekel, da, ako je človek, katerega so kmetski fantje že po gnojnici valjali, sposoben zakramente deliti, da je on, mož, ki vživa spoštovanje cela občine, in je župan, gotovo vreden, da prisostvuje kot boter pri krstu otroka. Ne, spoštovani župan tega ni storil, ampak, da se v ce rkvi in vpričo botre, babice in cerkovnika temu izbruhu nedostojnosti konec stori, nudil se je v to, da naj cerkovnik kot njegov namestnik bode za botra, le da se obred odpravi. Tudi ta koncil jantna misel duhov* niku ni bila po volji, in je duhovnik zahteval, naj bo cerkovnik boter in ne namestnik. Modri župan je temu surovemu obnašanju duhovnika konec naredil s tem, da se je odpeljal z botro in babico k sosednjemu župniku v Tomišelj, kjer se je otrok potem krstil. Mi smo navedli suhi takt in nočemo soditi in govoriti o tem, kaj bodo storile in rekle k temu cerkvene in državne oblasti, reči pa moramo, da se Čudimo potrpežljivosti in mirnosti župana Jamnika, ki se ni spozabil in župnika ni iusultiral. Gotovo je, da vsak človek bi ne ostal miren in posebno ne tak, ki gotovo pozna ižanskega duhovnika in ve za njegovo preteklost. Zapomnite si to, možaki in veljaki na deželi, ki imate vrh drugih sit-nostij in težav tudi še te, da vas reveži in sovaščani nadlegujejo, da jim bodite za krstne in birmske botre in v to trošite čas in denar. Ako se še koga vsmilite, recite mu, predno se odpravite na pot, da naj vam mati ali pa oče otroka prinese pismeno dovoljenje od župnika, da ste za ta posel sposobni. Prihranili si boste na ta način pota in stroškov, in revežem bo še huje na svetu.
— Kaj je največja nesramnost? Iz Krškega se nam pod tem zaglavjem piše: Ce pogledamo v menažerijo klerikalnih prvakov, in opazujemo počenjanje tistih eksem-plarov, ki se tam šopirijo, je res težko reči, kaj je največja nesramnost Ali da se dr. Šusteršič dela narodnjaka in katoličana, ali da se razni blagoslovljene-! hlinijo kot ljudski prijatelji, ko ljudstvo samo molzejo in odirajo, ali kaj? To vprašanje se nam je iznova vsililo, ko smo čitali, da je penzi-jonist Vencajz v škocijanu nastopil na javnem shodu, čudom smo se čudili, ko smo izvedeli, da je Vencajz na tem shodu nastopil kot zagovornik sv. zakona in oznanjal svetost zakona in zakonsko zvestobo. In ko se je začudenje poleglo, začeli smo se tako smejati, da nas še danes vse boli. Od samega smeha nismo prišli do tega, da bi Vam bili že prej pisali. Vencajz je bil namreč nekdaj pri nas sodnik, on nam je še v živem spominu. Njegov govor o zakonski zvestobi in o svetosti zakona, ki ga je imel v Škocijanu, nam je obudil zopet spomin na njega. Ta govor nam kaže, da je Vencajz ostal oni isti, kakor je bil nekdaj pri nas, da je ostal zvest samemu sebi, in da je tistih nazorov, kakor tedaj, ko je tu v Krškem spretno in uspešno z besedo in z dejanjem zagovarjal Čistost svetega zakona. Klerikalni stranki mora v resnici že voda v grlo teči, da se druži z Vencajzom, ker ta jo bo v krškem okraju gotovo rešil. Tu ga poznajo in tu ga čislajo prav tako, kakor zasluži, in vsakdo Vam bo tu z mirno vestjo rekel, da to še nikakor ni največja nesramnost, če se upa Vencajz javno govoriti o katoliškem prepričanju in o čistosti sv. zakona.
— Iz Šmartna pri Litiji se nam piše ! Dne 17. t. m. popoludan okoli 5. ure že so nekateri Šmarčani razobesili zastave v znamenje, da se bliža praznik 701etnice cesarja Franoa Jožefa. Naš župan, oče „Cofek", je sicer modra glava, pa le ni vedel, kaj pomenijo zastave, kajti prašal je soseda za to in zajedno mu rekel: Mislim, da pridejo škof! Končno mu pove neki kmet, da je jutri 701etnica našega cesarja, da je bilo v Litiji od županstva razglašeno, da se morajo vse hiše razsvetliti. Ker je oče „Cof'ek" eden izmed tistih mož, ki a o bolj kratke pameti, mu seveda nihče ne šteje v zlo, da ni dal ničesar razglasiti, kako naj se ta dan proslavi. Zvečer so bile vse hiše razsvetljene, raz strehe pa so vihrale zastave. Le velikanski grad našega župana „Cofka" razsvitljen je bil s štirimi svečkami, zastave pa ni bilo nobene, kakor tudi ne pri g. podžupanu Jurmanu. Pa Čemu tudi, saj niso škof prišli v Šmartno. Drugi dan, 18. avgusta, je pa tudi g. dekan
pozabil, kako slovesen praznik se obhaja-Akoravno imamo v Šmartnem štiri duhovne, vendar smo ostali brez maše.
— Župnik proti kaplanu. V četrtek dne 19. t m. je na Raki jemal ondotni kaplan slovo. Ker je imel mož v župniji veliko prijateljev, hotela ga je spremiti večja množica, zlasti se je zbralo veliko žensk. To pa je župnika Dolinarja tako silno jezilo, da je zarohnel: .Kaj pa te babe tukaj stoje? Druzega niso vredne, kakor da bi palico vzel in jih nagnal." E, gospod župnik, kaj bi bili tako zavistni. Pomislite, da ste že plesni v dedek, za katerega se dekleta več ne zanimajo, in da niste tak značaj, ki bi si mogel pridobiti kaj prijateljev.
— Izlet „Sokola" ljubljanskega v Vipavo« ki se je lansko leto moral odgoditi, bode letos na praznik dne 9. septembra. Za ta izlet se kaže veliko zanimanje v krogu društveni ko v. .Sokol" bi se bil sicer tudi rad udeležil pevske slavnosti v Nabrežini, ki bode isti dan, a glede na to, da je bil ta izlet že lani namenjen za isti dan, ki je iz lokalnih razmer najugodnejši, ga ni mogel letos opustiti. Toliko za zdaj v pojasnilo. Obširnejši vspored bode se pravočasno prijavil.
— Slovenska umetniška razstava živo zanima narodno občinstvo in odbora dohajajo celo iz obmejnih pokrajin mnoga vprašanja glede prireditve razstave same in glede otvoritvie. Doslej je priglasilo blizu 30 členov že okoli 150 del, dasi je zadnji rok določen s 1. septembrom t. 1. S tistim dnem bo začela poslovati jury, v katero so izvolili razstavljale; in razstavljalke vse one gospode, katere jim je predlagal odbor umetniškega društva. Otvoritev se bode vršila slovesno ter bo odbor na 15 sept. priredil tudi društveni občni zbor.
— Cesarjeva slika. Slučajno gredoč mimo prodajalnice g. Kolmana zagledam v izložbi sliko Nj. Veličanstva cdsarja Franca Jožefa. Razsvetljava je napačna, podoba se vidi slabo, pregled se dobi s težavo, vendar svedoči prvi pogled nekaj, kar se ne nahaja v takih slučajnih izložbah. Ta slikar pa zna, ta je mojster; kako široko, s kako gotovostjo je predstavil obraz, brado in vse drugo, pa brez vsega pretiravanja, v barvi kakor v formah. Čestital sem sam pri sebi mojstru in iščem njegovega imena. Res je tudi zapisal svoje ime, M. S t r n e n, kop. Dunaj 1899. Ta slika je sicer le kopija, a tudi kot taka dokazuje, da je gosp. Sternen resen mojster, o katerem se bom morda še oglasil.
— Vojaške vaje v ljubljanski okolici. Danes so se pričele vaje domobranske divizije tretjega kora, katerih se udeležujejo 3., 4. in 5. domobranski polk, jeden topni-čarski polk, dva eskadrona huzarjev in oddelek domobranskih ulancev. Ta divizija broji 2 generala, 360 častnikov, nad 6000 mož in 580 konj. Nastanjeni so vojaki po šolah, vojašnicah in v bivši cukrarni, častniki po gostilnah in privatnih hišah, konji pa po raznih hlevih v mestu. Dne 29. avgusta odide divizija h kornim manevrom na Notranjskem in bode za pre-peljavo prtljage potrebovala 60 dvoupreže-nih vozov in za priprego topničarjem 12 parov konj.
— Slavnostno odkritje spominske plošče dr. Kranjcu v Skalah pri Velenju bo dne 2. septembra. Slavnostni govor bo imel g. dr. I. K a r 1 o v š e k iz Celja.
— Pobijanje oken v Celju. Celjsko barabstvo je letos zelo klavrno. Kako lepo bi bilo, ako bi Slovenci priredili kako s.kivnost. Kako bi se dalo razgrajati in koliko bi se dalo pouzmati, povrh pa bi se dobila še nagrada. Ker se je SoKolska slavnost prepovedala, se morajo celjske barabe zadovoljiti s tem, da ponoči pobijajo Slovencem okna. Policija ne zasači nobenega, čemur pa se menda nihče na svetu ne čudi.
— Ljutomer tudi že reklamujejo. V
dan 8. septembra se ima vršiti v Ljutomera Slomšekova slavnost. Dasi je ogromna večina prebivalstva v tem trgu slovenske narodnosti, in dasi je vsa okolica slovenska, se vendar upa peščica ljutomerskih nem-škutarjev na ves glas vpiti, da je Ljutomer nemški in da ne trpe, da bi se v Ljutomeru vršila slovenska slavnost. Ti nem-škutarčki, ki imajo le vsled tega nekaj moči v Ljutomeru, ker je uradništvo v njihovem taboru, že kar groze z izgredi, da bi tako izposlovali prepoved slavnosti, zakaj da bi se upali le s prstom migniti, na to še misliti ni. Treba jim pokazati
lijonov gumbov in ravno toliko slik kandidatov. Tajniki in poročevalci, kJerki, stenografi, typewriterji, risalne potrebščine, poštne znamke in brzojavi pogoltnejo tudi ogromne svote. Vsa ta velikanska mašinerija je dva tedna pred volitvijo noč in dan v živahnem gibanju in potem vedo približno, koliko „dvomljivih* volilcev bode, kje jih najti in koliko bode veljalo jih kupiti za Mac Kinleya ali Bryana. Podkupljeni „boodle" stopi v borbo naposled, in sicer na volilni dan. Stranka, kateri ostane naposled največ denarja, je močnejša. To so bili že več let republičani, kajti njihovim vodjem so trusti dali svoj denar, ker so bili republičanski politiki bolj voljno orodje velikega kapitala, kakor demokratski, kateri so se opirali na malo meščanstvo in pitali delavce z de rs ago -gičnimi lažmi. Skupno bodo pri letošnji volitvi predsednika Zjedinjenih držav oddali kakih 14 milijonov glasov in ona stranka, katera bo mogla kupiti omahujoče volilce, oziroma vplivati na nje, bo zmagala.
* Kuko se oblačijo v američanskih kopališčih. Listi pišejo, da se „pasji dnevi" ponove! Zlasti v Severni Ameriki trpe sila radi vročine. Dasi so dame in gospodje v Severni Ameriki — vsaj javno — jako, da, nenavadno sramežljivi, je vročina — 30° C v senci — pretrgala vse vezi pretirane sramežljivosti. „Smartni" vankeji hodijo na sprehode goloroki in celo k obedom zahajajo brez sukenj. Spočetka se je vse skandaliziralo, a danes je to v Chicagi že moderno. Tudi v Newyorku hodijo gospodje v hlačah s pasom, v pisani srajci brez telovnika in suknje. Elegantne dame v New-yorku pa se vozijo s čolni samo v belih hlačah in bluzah. Baje jim ta najnovejša moda prav posebno ugaja. Še komodnejše pa so dame v kopališčih Narrangasetta. Tam hodijo dame na javnih šetališčih v — kopalnih oblekah. Tudi po ulicah je srečati vsak hip dame v hlačah in v bluzah brez rokavov.
* Barbarske grozovitosti Američanov na Filipinih presegajo celo angleške krutosti v Indiji in Južni Afriki. Američani ravnajo s Tagali kakor z zverinami. Ker je bil v Orc juieti umorjen neki američanski vojak, je napadla kompanija 40. polka Oroquieto ter pomorila 81 domačinov, od teh 30 v jedni hiši. Podčastniki so sodniki in rabi j i objednem. Kjer pade kak Američan, požgo, porušijo in pomore Američani na desni in levi vse. General Bates graja grozodejstva svojih vojakov in jim žuga s kaznijo, a vse ne pomaga nič. Tagalov je bilo pomorjenih že na tisoče brez vzroka.
* Odkupil se je ženi. V New-Yorku se je večkratni milijonar Leeds oprostil svoje žene s tem, da ji je plačal 4 milijone. Izplačevanje se je izvršilo 31. julija, 1. agusta sta se ločila, par dni kasneje pa se je oženil z gdč. Nannie Worthington iz Clevelanda.
je ministrski predsednik predložil kraljti bolgarski vladi pa so se poslali prepisi.
Pariz 25. avgusta. Ruski finančni minister Witte je dospel sem. „Gau-lois" pravi, da je prišel radi priprav za obisk ruskega carja. Ta list beleži tudi vest, da pojde istočasno s carjem tudi nemški cesar Viljem v Pariz
London 25. avgusta. Iz Pretorije se poroča, da je bil tam včeraj porotnik Corduan, ki je bil zapleten v zaroto zoper Robertsa, ustreljen.
London 25. avgusta. Brzojavke iz Pretorije naznanjajo, da so Angleži po hudem boju z Bari zavzeli Gelu.
London 25. avgusta. Iz Pekina se poroča, da se mesto pleni. Nad cesarsko domeno, koder je zakopan cesarski zaklad, vihrata francoska in ruska zastava.
London 25. avgusta. Japonci . v Pekinu konfiscirali cesarski  zakla* \ ki se ceni na  l/i  milijona taelov ali IVa milijona goldinarjev.
London 25. avgusta. Nekateri listi poročajo, da je kitajska cesarica zopet na potu v Pekin. baje vsled tega, ker spremljajoče jo vojaštvo samo ropa in požiga. Isti listi trde, da so .laponci došli cesarja Kvangsu in ga osvobodili
London 25. avgusta. Iz Cinafu se javlja, da je združena armada ujela princa Tuana.
London 25 avgusta. Angleški konzul v Hankavu javlja, da je bila tam razkrita zarota, ki je imela namen, angleško naselbino z ognjem uničiti.  Mnogo oseb je bilo aretiranih
London 25. avgusta. Iz Tientsina je došlo poročilo, da se je 1075 mož ruskih, japonskih, francoskih, angleških in ameriških vojakov šest milj od Tientsina zapletlo z bokserji v bitko Boj je bil ljut, 300 bokserjev je bilo ubitih in ranjenih, 64 ujetih. Bokserji so končno vrgli orožje in zastave od sebe in zbežali. Združena armada j • izgubila 11 mož.
Darila.
Upravništvu naSega lista so poslal:: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Spoštovana rodbina dr. R. Repičeva v Št. Vidu pri Zatičini mesto venca na krsto pokojnega gospoda Stanka Lukana 20 K. — Gospod Ivan Tosti nabral me, udeleženci izleta zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v Vintgar 12 K. — Skupaj 32 K. — Živeli darovalci in nabiralci ter njih posnemovalci!
Fotografičnl aparati za diletante. Prip . čamo vsem, ki se zanimajo za fotografijo, ta za-nimajoč Sport, ki se ga vsakdo lahko nauči, ! 1. 1854. obstoječo specialno hišo fotografičnih ; trebščin firme A. MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9, ter da pregledajo njen Uustrovani cenik, ki se na željo poSilja brezplV:
a (11-15)
samo mokro cunjo in bežali bodo na vse strani.
— Zveza slovenskih kolesarjev bo
imela letošnji občni zbor v ,Nar. domu" v Ljubljani dopoldne na dan prihodnje dirke kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana".
— Klub slov. biciklistov „Ljubljana"
priredi dne 16. septembra t. 1. na tukajš nem dirkališču VI. narodno dirko, s katero bodo spojene tudi dirke posameznih klubov za prvenstvo na dirkališču za dobo 1900/ 1901. Natančnejši vspored dirke objavimo pozneje.
— Pevskega društva „Ljubljana" sestanek je jutri, v nedeljo, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih g. Rozmana pri „Zlati ribi".
— Ljudska veselica prostovoljnega gasilnega društva z Viča in Gline vršila se bode na prostornem senčnatem vrtu pri g. Traunu na Glincah. Pri sprevodu svirala bode godba.
— Za mestne uboge. Meseca maja v Ljubljani umrli vpokojeni orlcijal c. kr. finančne prokurature g. Jan je zapustil za mestne uboge znesek 20 kron.
— Izpred sodišča. Pri vsklicni ob ravnavi, ki se je vršila te dni, je bil Ivan G o r i č a n, o katerem smo svoj čas poročali, od obtožbe po § 468. kazenskega zakona oproščen.
— Najmlajša turistka. Kakor se nam poroča z Gorenjskega, bilo je v terek 21. t. m. zjutraj 16 turistov na Triglavu, med njimi tudi osemletna hčerka ravnatelja g. G. Pirca, gospica Stana, ki je do sedaj najmlajša posetnica našega velikana.
— Aretiran anarhist. V Gorici so aretirali bivšega natakarja Ern. Gherbina iz Padove. Ko je Gherbin pred mesecem dni dobil povabilo, naj pride na policijo, jo je popihal iz Gorice. Zdaj se je vrnil tja in bil aretovan. Poroča se, da so laška oblastva opozorila goriško policijo na tega Gherbina, ki je na sumu, da je anarhist.
— Nepošten premogarski hlapec. Neža Žlemberger, kuharica v Sv. Florjana ulicah št. 1, je opazovala že dlje časa, da jej vsakokrat, kadar prinese premogarski hlapec Ivan Gabrovšek v kuhinjo premog, zmanjka iz denarnice na mizi nekaj denarja. Vsled tega je sklenila, ga sama zasači. Ko je danes dopoldne spet prinesel premog, je šla kuharica iz kuhinje v sobo in opazovala hlapca. In res, ko je hlapec prinesel premog in ni videl kuharice v kuhinji, odprl je na mizi ležečo denarnico in vzel iz nje eno krono in odšel. Kuharica je tekla za njim na ulico in ga prijela. Gabrovšek je tajil, da je vzel krono, a uteči ni mogel, ker se je nabralo mnogo ljudi. Ukradeno krono so dobili še v njegovi roki.
— Motor-voz so poskušali danes ponoči pred Valvasorjevo kavarno. Lastnik motorja je rekel, da lahko motor v najhujšem diru takoj ustavi, in da bi to dokazal, spustil je motor-voz v dir, toda v hipu, ko je hotel ustaviti, ni takoj našel pravega vijaka in tako se je motor voz z dvema gospodoma, ki sta sedela na njem, zaletel v leseno ograjo ob Ljubljanici, da je kar odskočil nazaj. Sreča je bila, da se ni ograja podrla in da ni vsa družba z motorjem vred padla v Ljubljanico.
— Kolesar in prevoznik. Danes opo-ludne sta pri deželnem dvorcu nasproti Kastnerjeve hiše skupaj trčila kolesar Alojzij Babka, knjigoveški vajenec pri Bonacu in prevoznik Fran Grablovic. Babka je padel s kolesa in se je tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. Babka je nesreče sam kriv.
— Servijete ukradla je Jera Juvan, delavčeva žena, stanujoča na Viču, zaseb-niči Ivani pl. Kleinmayerjevi v Rožnih ulicah št. 3. Vtihotapila se je v stanovanje. Pri prodaji servijet je bila zasačena in are-tovana.
— S koso je napadel včeraj dopoldne Val. Gorekar na Knezovem travniku v Mestnem logu hlapca Ivana Učaka, kateri ga je posvaril, ker je bil pri delu pijan.
— Nočna čuvaja v predilnici sta se danes ponoči nekaj sprla in je eden udaril druzega z neko posodo po glavi, da mu je kožo prebil.
— Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov mestne blagajnice in mestne davkarije se dne 27., 28. in 29. avgusta t. 1. za stranke ne bode uradovalo.
* Hrvatski slikar — odlikovan. Na
pariški svetovni razstavi je bil te dni odlikovan gospod Vlaho Bukovac. Njegovo ime pa je navedeno med madjarskimi umetniki, ker Madjari so na razstavi sploh zatajevali hrvatski narod.
* „Petrov krajcar". Uradno glasilo pariškega duhovništva „La Semaine reli-gieuse de Pariš" poroča: .Vprašanje Petrovega krajcarja je postalo katoliška kala-miteta Sedaj je jako pereče. Neutajljivo dejstvo je, da so doneski Petrovega krajcarja vedno in vedno manjši. Vzroki tiče v političnih dogodkih zadnjih let Po zadnji vojni so nekdaj b gati darovi Amerike in Španije prenehali dohajati. Celd Francija je zmanjšala svoje darove. Nobena dežela pa ne da tako malo Petrovega krajcarja kakor katoliška Avstrija. Sv. oče je na zlasti nujen način prosil škofe Nemčije, naj dosežejo, da se Petrov krajcar poveča. Sklenilo se je 4krat na leto po vseh cerkvah Nemčije pobirati". Pariško klerikalno glasilo vidi vzroke padanja le v političnih dogodkih. No, morda ima prav, toda nekaj vzroka je tudi v tem, da se širi kultura in spoznanje faktičnih razmer tudi v onih vrstah, ki so bile doslej slepo požrtvovalne za Petrov krajcar. V Avstriji pa je vzrok tudi dejstvo, da je življenje vedno dražje.
* Kdor hoče svetnike jesti, naj se obrne do vodstva samostana sv. Adalberta (Vojteha) v Krakovem. Tam dobi slike matere božje in drugih svetnikov v obliki pisemskih znamk ter še tiskano navodilo katero je spisal francoski duhovnik A. Mortier; prevel ga je v poljščino krakovski duhovnik Siedlecki. Prevod se je izdal z izrecnim dovoljenjem škofa Luke Soleckega v Pfemislu. V navodilu je pisano, da treba te slike jesti, kdor hoče ozdraviti. Navedeno je več slučajev, ki naj dokažejo zdravilno moč teh svetniških slik. Neumno ljudstvo seveda kupuje slike in polni žepe podjetnim patrom.
* Poročni dar carja kraljici Dragi. Srbska kraljica Draga ali Dragina je dobila prekrasen poročni dar ruskega carja, ki je bil Aleksandru poročna priča. Car je poslal namreč nakit iz briljantov in smaragdov, ki je vreden pol miljona frankov. Kraljica se je zahvalila carju brzojavno.
* Knez bolgarski na lokomotivi. Knez Ferdinand se je vozil nedavno na lokomotivi od Solnograda skozi bavarsko deželo do Monakova. Strojevodji in kurjaču je dal 30—50 mark. Bavarsko železniško ministrstvo pa je dalo strojevodji in kurjaču najstrožji ukor ter jima ukazalo, tiste marke vrniti. A tudi knez Ferdinand je dobil pismo, v katerem mu ministrstvo dokazuje neumestnost vožnje na lokomotivi. Zares, kuriozen je ta knez!
* Dobrodelna dedščina. V Brnu je umrl višji nadzornik finančne straže Tomaž Ambrož. Zadnja leta je imel pokojnino 24 kr. na dan. Živel je jako skromno. A po njega smrti so našli hranilnične knjižice z nad 30.000 gld. Dedščino je Ambrož določil za ustanovo r vnih pohabljencev.
* Grozen požar. Iz Nižjega Novgo-roda poročajo: V ruskem okrožnem mestu Makarjev blizu Nižjega Novgoroda je zgorelo 200 hiš, štiri cerkve in vsa uradna poslopja. Tudi osem ljudi je zgorelo. Beda je velika.
* Atentat v gledališču. Iz Pariza javljajo: V gledališču Maison de Rire je te dni popoldne med predstavo vstal v parketu neki gospod ter ustrelil na drugega gospoda. Ta pa je zbežal iz gledališča. Napadalec je ustrelil še dvakrat za njim, ne da bi ga bil zadel. Ranjen pa je bil neki služabnik. Napadalca so aretirali.
* 25 milijonov dolarjev je določenih letos za volilne namene in korupcijo v Zjedinjenih državah. Pred štirimi leti so republičanski in demokratski politiki v svoji predsedniški volilni borbi izdali skoraj 25,000.000 milijonov dolarjev in letos bodo najbrže stroški še večji. Del te ogromne svote bodo vporabili za nakup glasov, največji del dobe govorniki, katere bodo poslali po vsej deželi, kakor tudi tiskarji za borbino literaturo in posestniki časopisov. Tudi najemščina borbinih glavnih stanov in zborovalnih prostorov, parade in godbe pogoltnejo ogromne svote. Samo govorniki dobe približno 11,000000 dolarjev. Sknpno bodo razposlali kakih 10.000 govornikov, od katerih dobi vsak povprečno 110 dolarjev na teden. Za tiskovine izda vsaka stranka blizu 1 milijon dolarjev. Dalje treba pomisliti kakih 10 mi-
Književnost
— ,,Glasbena Zora" ima v 8. štev. to le vsebino: Nonakord. Spisal Danilo Fai-gelj. — Nekrologa. — Slavnosti in produkcije pevskih zborov. — Vesti iz umetniškega sveta. — Pred i ca. Besede A. M. Slomškove popravljene. Uglasbil Fr. Fer-j a n č i č za mešani zbor. — Bom šel na planince. Naroden napev za mešan zbor harmonizoval Lav. Pahor. Ta lepi in vedno zanimivih izvirnih skladb ter poročil bogati glasbeni list iznova prav toplo priporočamo.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 25. avgusta. V političnih krogih utrjuje se čedalje bolj mnenje, da vlada sploh ne misli sedaj sklicati parlamenta, nego da hoče s pogajanji z raznimi voditelji političnih strank samo dokazati, da je parlamentarne razmere sedaj nemogoče sanirati, kateremu dokazu sledi razpust poslanske zbornice.
Ljubno 25. avgusta. Zaupni shod nemških radikalcev je proglasil kandidatom Vinc. Bergerja. Boj bo jako zanimiv, ker pojde učiteljstvo v boj zoper kandidata nemških nacional cev dež. posl Walza.
Bukarešt 25. avgusta. Oficiozni viri pravijo, da je dobila vlada v roko celo zbirko pisem, ki dokazujejo, da so Bolgari zasnovali komplot, v namen, umoriti rumunskega kralja. Ta dokazila
M KPSMIM j/
/ Skrbne matere, pazite na to, da vaši tnali \ / kakor zgodaj mogoče vporabljajo Komu in \
ustno vodo r okrepčanje zoberne in v ohranitev \ zobčkov.   Steklenica za 1 gld. služi dolgo časa. \
Glavna zaloga: Anton Kritper v Ljubljani. \
6 (1212-1)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. avgusta; Ivana Jesih, zidarjeva žena, 60 let, Karlovska cesta St. 11, jetika. — Stan k > Lukan, c. kr. nadporočnik, 31 let, Cojzova cesta St. 2, se je ustrelil. — Makso Rabe, vrtnar, 33 let Dunajska cesta št. 26, se je ustrelil.
Dne 22. avgusta: Marija Ahlin, davčnega adjunkta hči, 16 dni, Karlovska cesta 8t. 24, življen-ske slabosti.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 808-3 m. Arednji ar*6ni tlak 788-0 nun
Avgust |	C as opazovanja	Stanje barometra v mm.	ti a. > 11	Vetrovi	3* Nebo J*
24 25 a	9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL	7347 7346 7346	22*4 8r.svzhod 18 0 si. jvzhod 26 8 al. jz&hod		del. oblač g jasno J oblačno 5
Srednja včerajšnja temperatura 220°, nor-male: 179°.
ID-u-aa-aJslsrsL "borza.
dne 25. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah  .... 97 "5
Skupni državni dolg v ■rebru .... 9725
avstrijska zlata renta....... 116 9"
Avstrijska kronska renta 4°/..... 97 75
Ogrska zlata renta 4'/........ 115 15
Ogrska kronska renta 4'/«..... 90 60
Avstro-ogrske bančne delnica .... 1703 —
Kreditne delnico......... 678 —
London vista.......... 24225
Hemfiki drž. bankovc m 100 mark .  . 118 30
U mark............ 23 67
80 frankov........... 1931
Italijanski bankovci........ 90 oo
0. kr. cekini........... u -
Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 195, dne 25. avgusta 1900.
Zahvala.
Za srčne izraze sožalja in za zadnje spremstvo ob prerani smrti ljubljenega brata gospoda c. in kr. nadporočnika
Stanko Lukan-a
se v svojem in v imenu sorodnikov naj-tooleje zahvaljujeva vsem, ki so se nas spomnili v teh britkih trenotkih, zlasti pa visokočislanim gospodom častnikom tukajšnje garnizije in zastopnikom njegovega polka v Zagrebu. (1712)
V Ljubljani, 24. avgusta 1900.
Ruža in Friderik Lukan.
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
"'^■^   __— naravna
alkalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (36—3)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Proda se
dobro vpeljana trtjovima z mešanim t»lxaf««ra*., ki se nahaja v prav
prijaznem mestu Spod. Štajerske. Dnevni promet 80-100 kron.   Proda se tudi veliko vina, piva, j
premoga, žpecerije,  vse po ugodni ceni, da se |
lahko začne z malim premoženjem.
Naslov se izve pod „sreća" pri
upravniatvu „SIov. Naroda". (1579—3)
Žaajlna omrežju, železni oddelki k nJim, nihalne žage, eftrl&ularne i"««*, stroji za robove, alrugalni stroji, stružnice, lieplng-strojl, dolge žage. transmisije itđ. se po ceni prodajo w Gradeu, Zellerajasse 5«, delavniea za Izgotav-■Janje strojev (Maschienenbau -Werkstatte.) jf (1517)
Učenec
sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.
Kje? pove iz prijaznosti Jos. Petrič, trgovina s papirjem v Ljubljani. (1711—1)
Cis. kr. avstrijske      državni železnica.
Uradao đ.o-vo3Jeaaa.
(1707)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št, 6
l&ce nujno x
več mlajših in starejših navadnih in boljših kuharic za Ljubljano, Danaj, Trst; dekleta ta vsa dela za Gradec, Gorico, Trst, Gorenjsko. Ljubljano; dve prodajalki za Genovo; bono za Krf (Korfu) in Trst; orožniško kuharico, grajskega koči-jaža, vrtnarja, poštnega slugo za deželo. Več istotam.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls LJubljane jnž. kol. Proga oes Trblt. Ob 12. ari 6 m. po noči osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Fraiizensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Isl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran zensfeste, Ljubno, Danaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj. — Ob 4. ari 6 m. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein- Beifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Danaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novo me« to In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Fr*n-zensfeBte, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Danaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJnbljana drž. kol. v Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ts Kamnika. Ob 6. ari 43 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305)
THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
Popolnoma vzafei
Police so po preteku 2 let nespodbljalne ln po preteku 3 let
nezapadljlve.
Honeene številke bllanee za leto IH9H:
Denarno stanje..................., 1,369.576,693 29 kron.
Zavezanosti na raCun lastnikov polic............ 1,150.168,487 79 „
Prebitek na račun lastnikov polic............. 210.408,205 60 kron.
Zavarovalno stanje, vfitevsi telesne rente.......... 4,795.509,175 81 „
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „
f£ST Rezerva premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. mlnlsterialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—22)
L
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, II. nadstr.
Kiseljak 3 ctnp^pJ^j^fL^oV,^
\okrJepQtuu?e piće. Ninadkriljona vod* zrn
Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER
v Ljubljani. (B73-46)
Dva gospoda
vsprejmeta  se  na  stanovanje in hrano v Krojaških ulicah št. 1.
Razgled je ra Glavni trg. Več se izve istotam v III. nadstropji, na levo. (1682—4)
Podjetje brez konkurence
is£e eolldne
za prodajo novlli, povsod idočih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača. Ponudbe vsprejema . Kllmcwch, Prazu nt. 1134/11. (1687—2)
Hranilnica in posojilnica
registr. zadruga z neomejeno zavezo
v Škocijanu   na Dolenjskem
sklicuje vsied razpisa c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem z dne 28. julija 1900. 1.
v sredo 12. septembra t. I.
ob 10. uri dopoludne
\r občinsko pisarno
občni zbor
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva;
2. Račun za 1. 1897., 1898., 1899.;
3. Poročilo o delovanja 1. 1900.
4. Volitev načelstva in nadzorstva;
5. Predlogi.
Hranilnica in posojilnica v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem
dne 20. avgusta 1900. leta. (1706)
Priporočilo.
Firma J. C. Bernard, tovarna za razne stroje v Karllnu na Češkem
(pri Pragi) mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. Haag-ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je jako slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za 91 a konjskih sil in žene pri isti vodni sili zlahka dve žagi ter en cirkular zajedno, brez prejšnjega šuma in ropota, ker teče jako mirno. Izgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar jako precizno in tako lahko, da tudi z malo vodo dobro deluje, pri veliki vodi pa vsejedno ne podlega.
Radi tega priporočam firmo J. C. Bernard vsem onim, ki si mislijo nabaviti moderni gonilni stroj, tembolj, ker cene niso visoke, plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si lahko vsakdo pri meni ogleda, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila o velikosti, moči in cenah.
Na Bregu pri Borovnici, dne 24. avgusta 1900.
Fran Švigelj
(1713—1) posestnik in trgovec z lesom. ————   ~    w —
ILS O,
lile v za 6 konj, tri šupe, pod, veliko podstrešje, veliko dvorišče, dve njivi in travnik se
da v najem s 1. januvarjem 1901 I.
Kje? pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (1619—3)
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgu pri Loža
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu ln z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne izdelke« kakor sir, zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
2E» na^elstvo s
Franjo Petsch e, ravnatelj.
(1179-11)
St 26.849.
(1716—1)
V smislu §-a 6. zakona z dne 23. maja 1S73 (Stev. 121. drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen
imenik porotnikov za I. 1901.
od 27. avgusta do 4. septembra t. L
v magistralnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor.
Porotniškega posla so po §-u 4. omenjenega zakona oproščeni:
1. tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe za vedno;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklica v enem porotniškem razdobji, kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
Ifcv£estrLi rr^sigristrsit I_.:-u_lolja^Li
dne 24. avgusta 1900.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj cas. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
8e priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih {oblak in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovo\jnejfiih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov.
34
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
= "CLTSLT '
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vsah vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejša kvalitete po niskih cenah. ITovostiL v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi 34 Popravila sa Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
_ - _ 34
^+»-fr*+T-«»T++-r-r++        ♦+±±a*
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko aa-------------------------
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
L
Velika zaloga 84
suknenih ostankov.
____i ^
r>
I
97
Trgovski pomoćnik
vešč slovenskega in nemSkega jezika, izurjen v manufakturni stroki, *a»*« a»Maa*l»« v kaki trgovini ali pa za j»*e»*aK-M*»»l*«§a;*»
pomočnika pri kakem odvetniku.
Ponudbe pod Šifro ,,J. upravniatvu »Slov. Naroda"._(_(1681-3)
Mesne konserve juhine konserve prepečenec coon&c (1228-ig) za potnike, lovce in turiste
se dobivajo pri
Rudolfu Sisbisak-u
Ljubljana, Kongresni trg-
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
(434-17)
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih prodajalnicah.
zakonito varovano pod št. 9386 ln št. 9723
daje
(1362—7)
najlepše likano perilo.
Z jedno tablico „Glanzlne" za 10 vin. v '/i litra tople vode razpuščeno se lika brez vsacega druzega dodatka absolutno gotovo: 6 vrhnih srajc, 12 manšet in 12 ovratnikov, da so
tako lepi, kakor novi!
V tablicah po 10 vin. na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in v prodajalnah mila.
Jedini izdelovatejj:
Fric Schulz jun.
Heb (Eger) in Lipsko.
Krepak deček
poštenih starišev se sprejme kot učenec v špecerijsko trgovino. — Kje? pove uprav ništvo „Slov. Naroda"._(1677-3)
Gospodična
katera je absolvirala trgovsko akademijo, vešča slovenskega in nemškega jezika Išče službe. <1704) Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro )tipr  H." na upravništvo .Slov. Naroda".
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se  priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskuSene. — Ilastro-(110) vani ceniki zastonj. (33)
restitucijski fluid.
C. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Cena steklenice K 2-80.
Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogereke. — Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizcla
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj
okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju.     i. (1363—3)
g. Ii«n^e-tu na ljavei*cl odda se takoj treznemu, spretnemu in samo-stojn imu kovaču z orodjem, ne da bi Me Itaka naJeninina plavala, v izvrševanje h ( vaške; ;a obrta.
Primerno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—2)
• i • 11 ■ 11111 ■ 11111 ■
siruD
'»a Dut*
lekarnarja Piccolija
w MjJ um ■» 1J s a ■» 1
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresezne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—7)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
Orenstein & Koppel
Dunaj, L, Zantgasse 3.
Tovarne v Pragi in Budapešti za:
poljska gozdne industrijske rudniške
železnice
%sake tiwne iiiutkttsti ara
obratovanje
ročno živalsko lokomotivno električno zavorne gorske «   , .
;sine železnice
železnožicne —
Naša tehnična pisarna projektuje in trasira železniške naprave vsake vrste, priklopne tire s preiiiikaliiieami in vrtllnieaml itd. — Izdelovalnica lokomotiv, voz za tovore in osobe, var. roenili voz, trebllnle itd. — Tovarna za kolesne dele, kolesa, ležisea,
žeblje in vijake. Obširni katalogi in prevdarki cen brezplačno in franko. (1494—3)
^11
Najbolj de berilo ln darilo
je vsestransko jako pohvaljena
..Vzgoja in omika is ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe In druge blažiti in prav olikati) (112—35) U-r se dobi za predplačilo t miti. 5 O kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr IO.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarezno  opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje" svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene.
(1231-12)
Ludovik Herzmann
opekarna s parno silo.
Ne kupujte yeč
gotovega kisa!
Gotov kis je mnogokrat vsled ležanja pokvarjen ali iz slabega blaga izdelan, torej istotako neokusen kakor zdravju škodljiv. Izdelujte svoj kis Bami iz ki-sove esence ,,Vlnaeet" z navadnim zalitjem vode! Takov Vinacet-kis je bakterij prost in nepokvarljiv, ne trpi vsled kuhanja, ima jednako fin duh in okus in je navzlic tem prednostim ceneji od gotovega kupljenega kisa (po tem kakor
jc močen 10—15 vin. liter). Vinacet se dobiva v trgovinah z delika-tesami in kolonijalnim blagom in v drogerijah po ceni Ki— za 1 , litersko steklenico in K 3— za 1 , litersko steklenico. Na prodaj ga imata v Ljubljani: J. Buz-(1387) zolini in J. C. Praunseiss. (2)
m_*
Zaradi prevzetja prvega štajerskega zavoda za Izdelovanje klavirjev v Gradcu
prodam do 1. septembra
klavirje
po globoko znižanih cenah.
(1703-1)
v Ljubljani, v Prulah štev. 23.
Graška trgovska akademija.
Javni, neposredno vls. urnemu ministrstvu podrejeni, državno podpirani urni zavod v vrsti višje srednje šole, katereara absolventi vzivajo pravico, da vstopijo za Jednoletne prostovoljee.
Dne 17. septembra t. 1. se začne 38. šolsko leto. Vsprejemajo ae absolventi spodnjih srednjih šol in meščanskih Sol. L. 1900. v prvi letnik vstopivSi lahko absolvirajo zavod v treb letih. Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce za vspre-jem Ker se bodo vse trgovske akademije polagoma razširile na Štiri letnike, je pripravljalni razred 1900 1901 tako urejen, da je jednak bodočemu prvemu razredu in omogočuje neposredni prestop v drugi letnik štirirazredne šole. v
Z zavodom je združen Jednoleten ablturljentskl teeaj (začetek 1. oktobra) za absolvente višjih srednjih Sol, ki se hote" posvetiti trgovskim ali industrijelnim podjetjem, ali hote" kot velikoSolci (juristi) svoje vednosti razširiti času primerno.
Tudi se vzdržujejo prosti poluletnl teeajl za gospode in posebej za dame.
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi zaradi oskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v Criidru, Kaiaerfeldgasse 25.
(1437—6) Ravnatelj: ■-§■ «*■■*-
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleSčeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (1139—12)
Fernolendt cršme za naravno usnje.
Dobiva ae c. kr. ^§ priv. P°v>odl-
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
WarS^JftS S= St. Fernolendt. ?Z
Radi m stl pazi
Na prodaj ali v najem se da:
fl.) lilša št. 58. na Igu* z novo pekovsko pečjo in prodajalno, povsem vre jena za izvrševanje pekovske obrti, z lepim hlevom in svinjakom, skednjem in dr.
hiša st. 191». na Igu, stoječa na trgu blizu župne cerkve, posebno prikladna za izvrševanje krčmarske obrti, s 3 lepimi prostornimi sobami.
Obe hiši sta v najboljšem stavbenem stanji.
Na prodaj je dalje vec oralov njiv. travnikov ln gozdov ležečih v
Iškl občini, ki se k zgornjima hišama morejo prikupiti. Kupnina se more plačati v manjših obrokih.
Kupci, ki si žele ogledati hiši, naj se oglase pri g. Al. Htllnattlju. trgovcu na Igli9 kateri hrani v to svrho hišne ključe.
Natančna pojasnila o pogojih daje pisarna dr. Mat. Hndnika, odvetnika v li J ubijani. (1636—3)
Štev. 4f).
(1699-1)
Prostovoljna prodaja.
Dne lO. septembra 1900 ob lO. uri dopoludne
bode na lici mesta potom dražbe prodano
postojinsko staro šolsko poslopje
in k njemu pripadajoča stavbena parecla in dvorišče.
Poslopje leži sredi trga ter je posebno pripravno za trgovsko ali krčmarsko obrt. Izklicna cena je 16.000 kron.
Pismene in ustne ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Krajni šolski svet v Postojini
dne 21. avgusta 1900.
Predsednik: XD©lrl©Trat.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši ln dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla.    (697—n>)
"V I ^jul>l jimi : ^V. StiKMil, v 1*7r**iii ji : F. Dolenz.
C. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo.
Oddelek 13., št. 1629 iz L 1900.
Državno (skupno) vojno ministrstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem seznamu, in zaradi tega poživlja, da se vpošiljajo pismene ponudbe.
Ponudniki se imajo po naslednjem ravnati:
I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogrske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost in usposobljenost je brezdvojbena. Na tvrdke, ki so že člani vojnih zalagalnih konzorcijev, se pri tej konkurenci ne bo oziralo.
Ponujene stvari morajo vsekako biti izdelane v tuzemstvu in iz tuzemskega
materiala.
Pri podjetnikih dežel ogrske krono morajo se predmeti, ki se imajo preskrbeti in material zanje — poslednji v toliko, v kolikor se moro dobiti v izdelovanje vzor-cepravnih vrst v potrebni množini in kakovosti in po jednakih ali nižjih cenah, kakor zunaj Ogrske — izdelati v onih deželah samih.
II. Ponudniki, ki niso že znani državnemu vojnemu ministrstvu od prejšnjih dajatev, imajo s spričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost.
V to, da napravijo taka spričevala, poklicani so:
1. glede tvrdk, protokolovanih v trgovskem registru:
trgovske in obrtne zbornice, v katerih krajih so lirme etablirane.
2. glede onih ponudnikov, kateri niso protokolovani pri trgovskem sodišču: politične oblasti I. instancije, v katerih okolišu je bivališče ponudnikovo.
Spričevala, ko jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo premo državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu.
Ponudniki morajo torej za napravo takega dokumenta pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve stopinje) in v prošnji morajo točno navesti:
1. Ime in priimek (besedilo tvrdke);
2. Obrtno stroko in bivališče;
3. Za izvršitev obravnave poklicano vojaško  oblastvo  (v  predležečem slučaju
državno (skupno) vojno ministrstvo);
4. Termin za vložbo ponudeb in
5. Količino in kakovost predmetov, katere mislijo oddati.
Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, priložiti se mora ponudbi.
III. Ponudba omejuje se le na predmete, navedene v seznamu in se more glasiti na vso množino, ali le na kakeršen si bodi del.
[V. Vsi predmeti morajo se vlagati po pečatenih vzorcih, ki so na ogled razpoloženi pri monturnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gradcu in na Dunaju (Kaiser-Ebersdorfu), katerih kakovost se ima smatrati za najmanjšino tega, kar se zahteva. Take vrste, od katerih je normiranih več velikosti, in od kojih potrebščina v priloženem seznamu ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, morajo se zalagati po predpisanih razmerah velikostnovrstnega odstotka.
Podjetnikom je prosto, obrniti se na imenovane monturno-upravne zavode, da jim proti plačilu prepuste vzorce. Podjetniki, ki imajo od prejšnjih dobav vzorce, naj se v lastnem interesu preverijo o tem, da so ti vzorci še veljavni, ker se ne po zadnjem vzorcu izdelane vrste brezpogojno ne bodo vzprejemale.
V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te vzorce, obsežen je poleg cen, katere prav za prav stane njih naprava, tudi 15% stranskih stroškov, ki jih ima vojaška uprava.
V. Oddaja kuhalne oprave a 2 moža, skledice, pokrove za kuhalno orodje pešcev, potem jedilne skledice s pokrovom in vodne majolike se morajo naenkrat do konca julija 1901 vročiti, med tem, ko se ima oddaja vseh drugih predmetov izvršiti vsaj do konca septembra 1901 v štirih jednakih obrokih tako, da se naroči po jedna četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1901.
Vojna uprava si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventualno zmanjšati ali pa eventualno za polovico povišati.
Tako povišanje naročila se tudi lahko zgodi med letom 1901 in v tem poslednjem slučaju je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu. Za tako naročbo veljajo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo.
VI. Ponudbe se imajo napraviti po formularju, kije naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero se hoče oddajati, množino in nazvanje ponujanih predmetov, ceno, povedano v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje.
Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, katerega si je izbral ponudnik, zavezan je na lastne stroške in nevarnost odpošiljatev v drucro ali tudi :n -nturnoupravnih zavodov preskrbeti.
Zalagateljem more se pa sicer dovoliti, da oddajo predmete, v monturno skladišče, ki je najbližje njih etablissementu, da se ondu pregledajo in potem na njih stroške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturne zavode. Kožuhovine se pa morajo oddati direktno v dotična monturna skladišča.
Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna zalagališča,  ki preidejo po vizitaciji, pri kateri  se  ni  pokazalo   nič  pomanjkljivega,  v  last vojaškega erarja, dovoljeno je zalagateljem olajšilo  vojaškega  tarifa  povračilnim po-m. ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od strani monturnih zalagališč daje potrdilo, da je pošiljatev prešla v last vojaškega erarja.
\U. Ce  pa  več   ponudnikov   skupno   stavi  ponudbo,  imajo  v ponudbi
izrecno izjaviti:
1. I>a se zavezujejo solidarično jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev: -. Kdo je  v  njih  imenu pooblaščen v tej  zalagalni zadevi občevati z vojno
upravo.
Ponudbe imajo podpisati vsi podjetniki in povedati svoj značaj in bivališče, ime
m priimek.
^ III- Za zagotovljenje ponudbe je položiti varščino v znesku petih (5) od-otkov vrednosti, ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki na uradnih sedežih vojaške intendance poslujočih vojaških blagajnic (plačilnic).
\ arščina ima se vložiti v gotovini ali vrednostnih papirjih, pripravnih za vladanje kavcije.
IX. V ponudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji).
Depozitni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačilnica) o vloženi varščini, Je tudi hkratu z zapečateno ponudbo, vendar v posebnem zapečatenem kuvertu '.PO obrazcu, navedenem na koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu Ministrstvu.
Opomni se, da se kuvertovane ponudbe in depozitni listi ne smejo dati skupaj ^ leden kuvert, temveč se morajo posebej, pa vendar istočasno doposlati.
. X. Ponudbe,  ki  morajo  pri  podjetnikih,   ki  niso   znani  državnemu vojnemu unistrstvu, biti  opremljene z v točki II.  omenjenimi  odloki trgovinske in obrtne oornice, oziroma politične oblasti, o prošnji za izpostavljenje spričevala o solidnosti 11 zalagalni zmožnosti, in depozitni listi, o polaganju vadija, ki se morajo hkratu P* vendar posebej vposlati, morajo neposredno in vsaj do 20. oktobra 1900. leta °b 12. uri  opoludne doiti  pri vložnem   zapisniku   državnega  (skupnega) vojnega Ministrstva.
XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko Pri kornih intendancijah, pri monturnoupravnih zavodih, navedenih v IV. točki pri
trgovinskih in obrtnih zbornicah avstro-ogrske države, pri zvezi avstrijskih in-Ustrialcev na Dunaju, pri trgovskem muzeju v Budimpešti in pri ogrskem deželnem
mdustrialnem društvu v Budimpešti.
XII. Podjetniki imajo izjaviti v ponudbah:
1. Da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli, in da se
Jim popolnoma podvržejo;
•   .  p. Da so vzorce razpisanih predmetov natanko ogledali in tudi glede materiala, kojega so narejeni in o načinu, kako so narejeni, se natanko poučili.
XIII. Ako ima ponudba v številkah in pismenkah različne cene navedene, veljajo v pismenkah navedene cene.
Ponudba pravno veže podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo pa šele od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo državno (skupno) vojno ministrstvo, da je njegovo ponudbo vzprejelo.
Ponudnik odreka se pravici, odstopiti od ponudbe, in v §. 862. obč. drž. zak. in v členih 318. in 319. avstrijskega in v §§ 314. in 315. ogrskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za vzprejetje njegove obljube.
XIV. Vojna uprava si pridržuje neomejeni izbor med posameznimi ponudniki.
Pri sicer jednakih pogojih se ponudnikom, ki izdelujejo ponujene predmete sami, daje prednost pred prekupci. Prekupci so pa obvezani, določenemu monturnemu skladišču naznaniti izdelovalni kraj onih predmetov, katere so izlicitirali.
Ce bi se kaka ponudba ne vzprejela v vsem obsegu, temveč le z restringo-vanjem ponujene množine in ceno, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem (skupnem) vojnem ministrstvu vložiti pismeno izjavo, če sprejme spremembo svoje ponudbe ali ne.
Ce se nasprotnik v petih dnevih ali nič ali pa le nedoločno izjavi, se bode smatralo, da vzprejme modifikovano odobrenje ponudbe.
Ce bi se pa od v kaki ponudbi skupno obseženih ponudkov vzprejel le jeden ali drugi, to takoj veže ponudnika.
XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma vzprejele ali tudi z njih potrjenjem spremenile, položeno varščino dopolniti do zneska deset-odstotne kavcije od določene dajalne vrednosti in skleniti pismeno pogodbo, katere jednemu paru se na stroške ponudnikovo pritisne kolek po lestvici.
Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe, če tudi se je pozval, tedaj nadomestuje pogodbo z vsem, deloma vzprejeta ali z njegovim pritrjenjem spremenjena ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajočim k temu razglasu.
Na ponudbe predstojećim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno vložene ali brzojavno stavljene ponudbe se ne bode oziralo.
Na Dunaju, dne 10. avgusta 1900.
Formular za ponudbo.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo.
1 krona kolek.
Jaz N.
1P oiiudb a.
N., stanujoč v...................,..........
izjavljam s tem, da hočem oddajati nižje navedene predmete c. in kr. monturnemu skladišču v........v spodaj navedenih množinah po pridejanih cenah in obrokih.
Množina
Nazvanje
ponujanih predmetov
komadov
garnitur
itd.
Cena
jeden   : komad
jedno
garnituro
itd. itd.
v številkah
v pismenkah
K
Oddajni obrok
	marca
rt	
o C	maja
o ,	
	julija
	septembra
Jaz potrjujem:
1. da sem ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, ki jih je izdalo državno (skupno) vojno ministrstvo pod oddelkom 13., št. 1629 iz leta 1900. in jih tudi razumel ter se jim popolnom podvržem ; nadalje
2. da sem vzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in se natančno poučil, iz katerega materiala in kako so narejeni.
Za natančno izpolnitev svoje obljube jamčim z varščino.....K, to je 5°0 dajalne
vrednosti, obstoječo iz.....(gotovine, vrednostnih papirjev, listin), katera se je, kakor potrjuje v posebnem kuvertu hkratu doposlani depozitni list, vplačala pri vojaški blagajnici (vplačeval-nici v .....
Priložen je uradni odlok o prošnji za pridobitev spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. N........, dne........ 1900.
(Lastnoročni podpis [ime in priimekj ponudnika), _ oziroma trg. sodno protokoliran vpis firme.
') Za kuhinjsko posodo, skledice, pokrovne čašice za kuhinjsko posodo pešcev, potem za jedilne skledice s pokrovi in za vodne majolike je v smislu točke V. razglasa določen oddajni termin do konca julija 1901.
Formular za kuvert ponudbe.
Na		
c. in kr. državno (skupno)	vojno	ministrstvo
Ponudba N. N. za zalaganje oblačilnih in opravilnih potrebščin vsled razglasa  oddelek 13.,  št. 1629 iz leta 1900.	na	Dunaju.
Formular za kuvert za varščino.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
Depozitni list o.......K .... h. (gotovine,
vrednostnih papirjev, listin) k ponudbi I. I. glede zalaganja oblačilnih in opravilnih potrebščin po razglasu oddelek 13., št. 1629 iz leta 1900.
Dunaju.
Glede določene vpošiljatve ponudbe in depozitnega lista se izrecno opozarja na (1700); točko IX. razglasa.
•
Seznam predmetov, kateri se imajo zagotoviti
Množina
Naz vanje
Cene so ponuditi za
Množina
N a i v a n j e
Cene so ponuditi za
450 2000 2000
200 1150
400 26000 2500
6900 300 350 700 550 150 160 500 500 500 250 300 250 450
1680 910 450 890 800
1100 200 200 200
1300 24800
3700
2090 23500
2200
9500 10000
4000
970 1200 60000 1200 2950 1000 120 2000 33< )00 10000 3200 170 7000 I 50 I 2500 j
60 4200 i 18000 i
800000 ; 340000 ; 900000 I 340000 i 381000 106000 ! 84000 j 10000 : 30000 3000 34000 i 25000 75000 i 175000 149000 200 200 53100 227000
8500 10300 1350
13500
30200 13500 10500 1000
200 2100 5600 3100
250 7100
10000 72700 800 2800 1500 2000
garnitur
komadov
»
parov
komadov
parov komadov
parov
metrov
komadov garnitur
komadov
metrov
« .S.
O >
kožušnih poklad
»       ovratnikov za kožuhe rokavnih obšivov za ulanke kožušnih poklad za ulanke
»       okrajnikov za atile
»       poklad za atile adjustovanih čak za pešce, brez traku, orla in rože » klobukov za lovce, brez traku, brez
glavne vrvice, emblema in brez peresnega
čopa...............
fesov s kiticami............
kitic za fese.............
adjust. hus. čak brez orla,
brez rože, brez čopa iz konjske žime in brez vrv. okrasa
(Izjedn. sukno doda erar).
ulanskih čapk, brez orla, brez  čopa,  iz konjske žime z lusk. trakovi in vrvicami za čope iz konjske žime. \lzjed. sukno doda erar.)
za
dragonske čelade
hruščevo rudečih belih
temno modrih svetlo modrih pepelno sivih cesarsko rumenih temno zelenih hruščevo rudečih belih
svitlo modrih črešnjevo rudečih temno modrih obrobkov obodčevih grebenskih pokrovov
» šin orlov
stranskih vilic adjustovanih luskin, trakov adjustovanih luskin, trakov za obrokov obodčevih J ulanske
vrvic za čopke iz konjske žime čapke orlov brez številke za ulanske čapke .   .   . .
»    za infanterijske čake........
»    brez številke za čake poljske artilerije .
»    s številko na huzarske čake.....
rož za infanterijske čake........
»    »   huzarske čake..........
kovinskih rožic za čepice........
številk iz pakfonga...........
oklepnih verižic z levovimi  glavami za artilerijske čake............
emblemov za lovske klobuke s številko . » »       » »       z orlom
držalcev za naboje...........
topniških mernih počastil........
konjiških strelnih počastil........
kovinskih delavskih odličil........
znakov za telegrafiste..........
krilatih kolesc.............
zaponk za pasove ...........
mesingastih kapselnov za legitimacijski list . črnih
rudečih       •- •=   i z rozami za topništvo črnih rudečih črnih rudečih
>
C o
O Jat
erumb iz kovine
za huzarje
z rožo, za ulance
peresnih čopov za lovske klobuke naskočnih   trakov   z   zaponkami k
pešce velikih | malih ( velikih | malih f velikih \ malih J velikih | malih f velikih ) malih j rumenih ) belih črnih belih črnih svitlo
čakam za
gladkih rumenih gladkih
belih   ) \ rumenih gumb iz kovine | s številkami | rumenih gumb iz kovine! za ulanco 1 belih gumb iz k-vine J za ulance ( oliv iz kovine za hu/.arske( atile \
\
cinkastih gumbov ovratnic brez sukničev .
rumenih^ }  ovratnic brez sukničev {
usnjenih rokovic.........
rokovic  iz  ovčje volne  s  platnenim obšivom
(nov vzorec)1).....
port za čake narednikov .
naredniških distinkcijskih portic iz svile z na puščem.............
naredniških distinkcijskih  portic iz svile brez napušča ............
ozkih    I pozlačenih portic za narokalnike pod-
širokih j častnikov
naramnih portic za častniške sluge     .   .   . . » »     »   prostovoljno naprej služeče
razvodnike in jednoletne prostovoljce .
črnorumenih naramnikov........
vrvic za obešanje k atilam........
vrvic za | h kožušnim suknjam 1 črno rumene
obešanje j »        »      ulankam j svetlo modre
rujavih vrvic za obešanje sukenj za train-čete
naramnih petelj za kožušne suknje in kožušne ulanke..............
vrvic za čake razvodnikov........
»      »   ogrske suknene hlače......
} platnenih hlačnih trakov { n^eklano } .' .' koprivnosvilnatih trakov za škornjske hlače trakov za škornje in čižme........
garnituro
komad
par
»
» j komad
par komad
100 kom.
komad
par
meter
komad garnituro
komad meter
78000	metrov
3700	komadov
5000	«
1350	»
40500	»
6600	»
2000	»
75800	
2020	»
4300	»
2450	»
59000	garnitur
5100	»
43200	komadov
10000	»
1000	parov
1350	komadov
2000	»
2100	
1950	»
2700	
4800	m
5000	»
450	»
9000	»
1600	»
9200	M
900	m
50	»
150	»
30900	»
109100	»
100	»
1300	
200	a
200	»
16500	»
900	»
2750	parov
6000	komadov
400	»
30	»
105	»
1000	»
3600	»
100	»
750	»
2400	»
200	»
400	»
5700	»
7000	metrov
2500	komadov
5000	»
15800	»
30000	metrov
2900	komadov
630(3	»
4000	
100	»
47000	komadov
84000	»
1600	»
56300	
18500	»
24000000	»
90000	parov
4100	komadov
2300	»
1400	■
1900	»
1200	
1000	»
1400	»
500	»
1500	»
250	»
2100	»
200	»
1400	»
1700	»
900	»
350	»
700	
5400	»
9700	»
6500	parov
5100	»
28000	komadov
500	»
1300	
200	»
27500	»
47000	»
24000	»
100	'parov
5000	metrov
120	komadov
750	»
750	a
nepokosi-terjenih
štirioglatih vrvic za atile........
vrvic za obešanje signalnih rogov.....
»     »       »     revolverjev brez peresne kljuke
»     » nadtopničarje.........
škrlatno rudečih strelskih počastil.....
travnozelenih strelskih počastil......
temnozelenih krmilarskih počastil.....
rožic za atile.............
pramov za kožušne ulanke........
vrvičnih okrasov za huzarske čake.....
vrvic za klobuke lovcev.........
modrosivih  f .. , _„
rujavih PetelJ za Plas*e......
portepeejov za peštvo..........
» »   konjico z usnjatimi obrobki
stremen..........
žval...........
desnih 1 / •
levih    ( žvalnih kavelj nov j
,    .   ) jezdil brez žval, brez kavelinov nepokosi-     k]eštic........J
terjenih   J hlevnih  podvodcov brez podpon
infanterijskih lopat z ročniki.......
taboriščnih sekir z ročniki........
česal brez ročnih jermenov.......
vodnih majolk2) (nov vzorec).......
kuhalnega posodja a 2 moža brez pokrovne
čaše za peštvo2) kuhalne  posode  z jedilnimi  skledicami   za 2
moža za konjištvo2).........
kuhalne posode za 2 moža M. 1888 brez skle-
dic in pokrovov8)..........
jedilnih skledic za kuhinjsko posodo za 2 moža
M. 18882).............
čaš s pokrovi k kuhalni posodi infant.2) .
jedilnili skledic s pokrovom2!.......
častniške vojne kuh. oprave za 6 oseb
i četnih svetilk z ( nos zagvozdo k 8 mm puš. rp.
{ nosilnim obvodom ....
kup za kavne porcije..........
poljskih   čutar   iz   emajlirane   železnine brez
suknenega prevlečka........
adjust. aluminjastih bobnov z vijaki brez kičkov
obkovanih bobenskih kičkov.......
kož...............
dvojnih mesingastih tulov za kijce . . . rakev.....I
obročev    .   .   .   . J za  mesing, bobne natezalnic z vijaki J
strun..............
nosilnih kljuk...........
medenih tulov za kijce (nov vzorec i    . .
komp. signalnih rogov z ustnikom.....
batal.        » »     » » .....
ustnikov za signalne rogove . .....
pičnih vrvij..............
vrvic za šotorne stene nosilne šotorne oprave velikih podpornih lukenj z zagozd. za šot. stene malih » »     »     »      »    » ■
ročnih okril za repetirke........
motvoznih pasov za tornistre z naboji
binceljev za konje...........
veder za napajanje...........
lesenih žebljičev za usnjate čevlje.....
» »        »   lahke čevlje.....
šotornih količev za nosilno šotorno opravo lesenih oliv »       » » »
okovanih konjskih količev........
šotornih špic .............
konjskih krtač brez ročnih jermenov ....
železnih žebljev za podplate.......
pod kovic z žeblji...........
\ črnolakov. vrtilnih f manjih | za telečak }  zaponk s trnjem   \ velikih I   Vz. 1888 črnolakovanih obročkovf    za tornister
» dvojnih gumbjnosilo Vz. 1888 . . . \ črno I vr"tilniii zap. brez trnja\ za tornistro Jlakovanih L   ovalnih zaponk *    oz. za torn.
d vojn. gumb za zaneU nosilo zmetnih kaveljev 1 . ..      I .   . .
nosilnih       »       j   za tornist. nosilo J
» »        za tornister tehničnih čet
zaponk brez trnja za infant. naboj nače
zaponk k pasom za konjike.......
črnolakov. natezalnih škrbcev iz kovanega železa nadomest zmetnih kaveljev
zaponk za puškina jermena.......
zaponk za sab. kupole za moštvo jezd. baterij kljuk za jermena repet. karabinarjev   .   .   . .
zmotnih kaveljev za revolv. vervi.....
zaponk brez trnja za obešalna jermena za uzde
dragonskih 1 .. , . f.......
huzarskih   J ostr°S z vlJakl (.......
pokositerjenih igel k telečakom......
natezalnih vijakov < k natezalnimi
plosk, ušes z vij. maticami nabojnim skob l tornistrom
jopičev iz tkane bombaževine druge velikosti spodnjih hlač iz tkane bombaž, (po določ. vzorcu^
podčastniških listnic..........
škorenj iz klobučine..........
zavoj nega platna............
t čepic \ iz sivomlina- \
gotovih { zims. hlač brez [ rine haline nov
1        železja       1   za jetnike   IVZOPec žepnih  robcev iz modro -tiskane bombaževine
za na-bojno tornister
meter komad
100 kom. komad
garnituro
»
komad
par
komad
par komad
meter 10 kom. »
komad meter komad
»
komad 100 kom. komad
1000 kom. par komad
par
»
komad
par meter komad
») Za platneni obšiv potrebno podšivno platno se dobi od vojnega erarja po 63 vin. meter.
a) Predno se pokositrijo, pregledajo se v etablisementu izdelovalca od organov dotičnih monturnih založiSČ.
oderce
najnovejše facone,
i
najboljši izdelek V
pripore ča        34 ™»
V  "Alojzij Porsche J*,
: Spred škofijo it. 22, poleg mestne hiše. *
■ ■
Blaž Jesenko
Id ubijana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 34
M»» najnlžflh cenah.
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga %A./:i,^«w,^r
šivalnih strojev in velocipedov. 2
f   Josip Sirca v Žalcu
& tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor
S „Puch", „Meteor", „Waffen", „Slavia"
§ poleni clruajllt rnznovrmtnih z novimi in  z  utijnni ejninti Ir.najtlhaml
opremljciiili, iiiiniuiiiiiiiSi kole«.
Cena od 80 gld. naprej.
^=i/A  8? ^Jlf53215^. Lastna popravljalnica.
/   y\V J[ tf \^     vi   Zaloga posameznih kolesnih del in kolesaril (|    <Č^)^^^^>> \l J) skih potrebščin. (850—18)
^Ss^ Tornn in kiilniitnii iioMtrezba.
«
« «
|^?»7»>*v****** * *******************************
! 1300! SvEMna razstava v Parizu 1900! 1
..•.-.•..••v*.;
ditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
gasi
J*»,y*>-*V****4^**ar5r«ra7*>*ir«rar*^ * ¥*¥¥¥¥^¥¥¥¥¥*¥*¥¥¥¥ ¥¥¥*¥¥
ij        J. C. Mayer-ju     " f
-^1 Založena 1847. j;Jr -^| Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGL A.S
v Ljubljani 34
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: f     £ ? ižC? oprave za spalne sobe,  oprave za jedilne
pP^^SB so^e' °Prave za salone, žimnate mo-li^^^^ droce, modroce na peresih, otroške .£p     vozičke, zastore, preproge itd.
►>;>-—žcč=asž——žeat—aa—-—-—tei—izi—žaž——1
i
!
i
i*
-Si
Vincenc Čamernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu in un deželi. (1014—19)
Raznovrstna tt to ©trolco spa.cia.jc6a. popravila.
Stavbena dela,
= Priznano nolliliia in toena pontrežba. , --mm   -«ww      mm      mm      m**-__»,Tr^—.y-l>-—w-Tiif-i. ' m T^^m mm X9L
1
f
I
Zarad napredovane sezone se prodaja
poletno modno blago
po globoko znižanih cenah; mej tem je;
2000 met. volnenega blaga.....met. od 20 kr. naprej
3000 „ pralnega „ I. k val. . . „ „ 20 „ 2000   „   foulardina podšiv za suknje    „    a    9 „
kakor tudi okolu
lOO komadov svilnatih bluz najnovejše facone a 4 gld. 50 kr. 2000 metrov ostankov se odda po ceni.
Za garancijo, da to ni kako sleparstvo, je vsakomur prosto, da neugajajoče vrne.
Z velespoštovanjem
Konrad Schumi & Comp.
(1710-1) „Pri novi tovarni"
V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
IE3r o a. in česaliiica
Usojam si p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem od gosp. Alojzija Bisiak-a kupnim potom prevzel popolnoma opremljeno
brivnico in česalnico
v VVolfovih ulicah št. 6.
V nadi, da mi bo p n. častito občinstvo kakor mojemu g predniku v vsakem oziru zaupalo, zagolovljam isto najboljše in najtočnejše postrežbe ter se najtopleje priporočam
z velespoštovanjem
Edvard Cramero.
BarToiere e pari"accliiere
K sezoni
K sezoni
I 2 =
priporočam svojo bogato zalogo pii»k najnoi eJMlIi MlNtemov In najnovejše vrate, revolverjev Ud., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
SMT^trocevne puške -a»G
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročite in poprave točno solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1662—2)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
S Mestni trg št, 10
«mk zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
Pnooroca svojo bogato zalogo l»i£„e ,n kUhi„jHUe
wl»rave.
J*h«. „Sfhe Potrebnih predme-tov, kakor tudi
"Man in Portiand 34 cementa.
klega nagrobnih križev.
Prej J. Zor
Prej
J. Zor
Alojzij Erjavec
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 34 Mere se shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj te prida« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 26 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 34
. MODERGE natančno po životni meri
/y;>l_!^^za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
fU®^®   ®   ®   i9   ®   priporoča   ®   ®   ®   @ ®
i rti ni i/ i/runi v Ljubljani, Glavni trg
® m štev. 17. @ ® 34
HENRIK KENOA
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, 6ipk.e, svileno blago, perilo, e. e e e e. klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a e. a e o
Pekarija in slaščičarna \\
Jakob Zalaznik i
Stari trg št. 21.
M* odrnžniei:
Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
ržen kruh
hlebekl po lO, l.» In ~~» kr.
V slasčlčarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanska krofa in zavitke s smetano napolnjene. 34
42
72
<A J*
a
o o -E » c xn
« .e N >
f * n
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
-š- Styria kolesa
^STTRIA"
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-66)
Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo
da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       t*-4ST   Ceniki poštnine prosti, -ggu
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.
Spanje. Franc č|jd
na Velikem trgu nasproti rotovža.
CTC5
OD
Brockhaus
Conversations-Lexikon
jubilejska izdaja 1898, popolnoma nov, je takoj pod roko na prodaj za 60 gld.
Ponudbe pod: M. 120 poste restante Ljubljana.__(1705-1)
Išče se
sluga za hotel
zmožen slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo, kateri so že bili v takem poslu, ali pa dosluženi vojaki. (1698—2) Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
V službo sprejmem
spretnega pisarja
ki je tudi nekoliko vešč v zemljiščni knjigi. Plača po dogovoru.
Anton Šlamberger
(1708—1) c. kr. notar v Kranju.
Dve kobili
s kočijo in opremo se prodasti po ceni.
Več pove županstvo v Ložu. (1686-3)
Kdor hoče imeti gotovost, da dobi dobro in čisto čokolado, naj knpi
CHOCOLAT STJCHARD.
Ta staropreizkušena, najbolje renomirana marka je skrbno pripravljena, zajamčeno čista in na vseui svetu priljubljena. (213—31)
Dobiva se povsod na prodaj.
štev. 138 v Spodnji Šiški
proda  §c Iz   proste   roke za
SiOO gld. (1694-1)
Resni kupci naj se obrnejo do lastnika Janeza Babnik-a v Spodnji Šiški št. 40.
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
II-00 dopoldne. 4-00 dopoldne. II-00 popoldne.
Prihodnje odplutbe:
30. avg.  Amsterdam  4*00 popoldne. 6. sept. Statendam 13. sept. Spaarndam 20. sept. Rotterdam
Novi parni k i na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1291—9)
Cene v prvi kajiti od 360 K naprej | izprista-drugi kajiti od 216 K     „    j nisča III. razred 186 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10 ;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
se vsprejmejo v bližini nove gimnazije. (m4
Naslov pove upravništvo .Slov. Nar \
Stenografinja
želi vstopiti v odvetniško ali notarsko pi-samo.   Gre tudi na deželo.
Ponudbe pod: „J. B. št. 24 post& poste restante Ljubljana". (it>
izvežban v špecerijski stroki,  želi stopi-v službo v kako boljšo in večjo trg' . zbog nadaljne izobrazbe, najraje v n Ponudbe pod A. K. upravništvu . Naroda". (1672-
laž-fe_žj'-fe_a^'*>^_   "**?'■**'     •°^>»______-^V*     ■*^'*>- '"nfe*_
c/hSpiocini  -na&nanja p. *%. oSčins-tvu,  da  ima  sedaj svojo
Sctavnico na (2)lZc$£nem foc^u žl. 10 i jj
CZ2^~Eb- fv fiioi      S&aSczncJ «"-r>f~"^ faz oc pz ipotoca &a iz> v z Seva nje  sći&azif,   &4oaza£ični& in &a(i-azafičnifi Seč (dipfom) > vsaftovzotnift   napisov (fizm)  na ot<i&€o /cs, kovino itd.   ŽSa o&us-no iti fino 3c&> po niz>&i cc-ni jamči.
(1690 2-- ^fipfP&O   &C'OVClfZ',   umetni o£i&az in ćitocjzaf.
I
-.\?:«y   gag   gag   gag ggg -.^vjffip—gajg
s4?y
Na debelo.
trgovina z železnino „Merkur5'
Celje, Graške ulice štev. 12.
priporoča različne poljedelske stroje priznano r. ijboljšega izdelka, kakor:
mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za Sito, mline za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje itd.
Vedno velika zaloga cementa, najboljšega gornještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samokolnic, poljskega ___^ _: ^ orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, peči in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga.
Slavno občinstvo vabimo naj-uljudneje, si pri priliki ogledati našo trgovino in zalogo.
Cene nizke.
Postrežba točna.
Spoštovanemu občinstvu   uljudno  naznanjam,  da sem Zopet prevzel
restavracijo „pri %lati ribi"
Spitalskč ulice št. ? — J^ibje ulice št 6
kjer se bodem posebno potrudil, svoje cenjene goste povsem zadovoljiti s pristnim vinom, vedno svežim Jfoslerjevim carski*7* pivom ter ukusnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Postrežba vedno točna, reelna in prijazna. (1892—2) l(ljudno   torej prosim,   da me cenjeno občinstvo počasti z mnogobrojnim obiskom.
Spoštovanjem
restavrater.
1^1 g
Ustanovljeno
Brata Eberl
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 34 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah, za akad. slikarje.
■*•> Zaloga vsakovrstnih čoploev sa pleskarje, slikarje In zidarje, itedUnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi ■ kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah, f
!1. han M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Hirikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 34
!0m¥~ Vnanja naročila se točno izvrše.
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
P
K prodaja 34
I  sAlojzIj Persches
Pred škofijo, poleg mestne hlie.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 34 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Prodaja na debelo in drobno. Ceniki brezplačna.
Klobuke
najnovejši fazone
priporoča ■»«» »mi»iri «7
J. S. Benedikt'
1 ,inl»lJ2LI171. ^ta.ri tr~
Izdajatelj in cnlgovomi^urednik: Josip Nolli.
r«sstnins in tisk .Narodne Tiskarne"•