iNavodi k iiarodnemu ^ospodarstvu. (Dalje.) Del IV. 8. To nam kaže, da je skrb in briga trgovčeva kako celega občinstva ena in ista. Veliki trgovec ue more inač obogateti, kakor da pošilja natuje, kar je donia po naj niš ceni lebko dobiti, kar se uaj inanj doma rabi, in dovaža doinu, kar je doma naj diažje, kar se naj bolj potrebuji, Štacunar se ne vbogati, če ne kupi blaga kar mogoče pi nizki ceni, da ga potem kolikor more tudi po nizki ceni pr< dava: ako pahoče draže od njegovib sosedov, nikdo knjem kupovat na pride. Vidimo iz tega, da kedar trgovci pošten i poslujejo, vbogatijo in opreinožijo se le na ta uačin, da c( ¦ leaia društvu, v kterem živijo, reaaičao dobroto ia veliko korist delajo. 9. Na paaieti pa aam ima vedao biti, da kedar koli kaj zamenjajemo, delo zaraeajujerao; kar se mora brez dela pripravljati se tudi brez dela, brez odškodovavae veljave oddaja; kar se aačini z delom eaega leta, se ae zaaieai z drugim, ki velja saaio polletaega trada. Zato da v obče rečerao: kedar ea izdelek ali stvar več velja kakor draga, to zato, ker se je z večiui ali bolj araaim deloai pripravila. Pri teai imanio še aa založeao delo poaiisliti; de!o pa se more založiti v kakšae mašiae ali naatroje ia drage priprave, ki kakor saio že omeiiili, delo bolj plodao delajo. Zato a. p. ko si je kdo dal aačiaiti kakšea ailia ali žago, treba ma je potera z Bileajeai si dati naplačati v pravi razmeri delo, z kteriai so se te aaprave aačinile, ali kteri krojač si aiašiao za šivaaje kupi, ia ako ga 50 gld. ali 100 gld. stoji, založil je v ajo dela za 50 gld. ali 100 gld. ktero se mu potem z dragira bolj plodaini deloai aaplačati iraa. Zato so mašiae, vsakoršai nepremakljiv ali stalea kapital, železaice kaaali itd. založeao delo. (Dalje prihodnjič.)