Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 37. Dolnja Lendava, 10. septembra 1933. Cena številki 1 Din. N a r o č n i n a na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Štev. položnice 11806. Cena oglasov: stran : cela 400 Din. i pol 200 Din., četrt 100 Din ; mal oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D· Pri večkratnoj objavi popüst. Narodne menjšine i Cerkev. Član 29. konkordata, ki ga je sklenila nemška država z Sv. Stolicov se glasi : „Katoličanci, ki stanüjejo v Nemčiji i pripadajo etničkim narodnim menjšinam, majo v pogledi vporabe njihovoga materinskoga jezika v bogoslüžji i organizacijaj iste pravice, kak nemške narodne menjšine na ozemli držav, kama pripadajo.“ V tom paragrafi znova naglašüje Cerkev, kak je vsikdar naglašüvala istino, ka smo pred Bogom vsi ednaki i zato, gda si ž njim gučimo, mamo vednake pravice. Če bi pravica i lübezen kralüvale med narodi, toga paragrafa ne bi trbelo. Ali da je kralüvalo i ešče kralüje nasilje, pravica pestnice, zato Cerkev s svojim Kristušovim dühom brani vse male narode, gdekoli so i štokoli so. V tom konkordati se misli v prvoj vrsti toti na Nemce. A poleg njih pa včasi na vse narode. Nemec na Polskom, v Jugoslaviji, na Madjarskom itd. ma pravico v telikajšnjoj meri do vporabe svojega maternoga jezika v cerkvi, kakšo pravico majo v Nemčiji do svojega maternoga jezika Polaki, Jugoslovani, Madjari itd. I naopak. To pomeni obprvim te paragraf. Obdrügim je pa nit, po šteroj naj se pletejo po vsej državaj pravice za narodne menjšine. Cerkev je s tem paragrafom vsekala na pot zakonodaje vsake države opomin, naj ne preganja bože dece, ki neso iz istoga narodnoga tela. kak večina državotvornoga naroda. Cerkev je s tem pokazala na dužnost pravice od strani države, štero ta mora kazati narodnim menjšinam, ar te s svojim bogoslüžjom, če je pravilno i pobožno to, pomagajo k obstoji i razvoji države z močmi, ki ne zaostanejo za močmi državotvornoga naroda, včasi ga celo prekosijo v teh, če je te najmre neveren i pokvarjen. Deset pravičnih bi rešilo kralevine Sodome, Gomore i bližnjih mest. Tak je i zdaj, ar je boža pravičnost ista. Pri božoj slüžbi se ne sme nikomi kratiti, da rabi svoj materni jezik, da v njem moli, spevle, predge poslüša i čte knige, ki ga vodijo k Bogi. Nikaj je ne tak škodilo cerkvi, kak šovinizem, to je kak širjenje državnoga ali narodnoga jezika na škodo vere. Ki jezik za več ma, kak vero, nema vere. Oboja, i cerkvena i svecka oblast se morata pobrigati, da Slovenci v dobrovniškoj fari dobijo slovensko predgo vsako nedelo i svetek, da spevlejo v maternom jeziki i molijo. Isto naj majo i Madjari povsod, kje prebivlejo v našoj državi. To je düh katoličanske Cerkve: vsi vednaki pred Bogom i zato tüdi vsi vednaki v njegovoj slüžbi v vporabi svojega maternoga jezika. K božoj slüžbi spada tüdi po- božno čtenje, ar to goji naprej tisto seme, štero se v cerkvi poseja v düšo. Nigde se ne bi smeli braniti Pobožni listi. Pa poganski šovinizem tüdi tü peha v sloboščino bože dece. Te se zgraža ne samo nad predgami, če se glasijo v bole razumlivoj domačoj reči i ne v gladkom kniževnom jeziki, nego tüdi nad vsakov tiskanov rečjov v jeziki naroda ali narodne menjšine. Naš Marijin List, ki je jedina düševna hrana našim bratom na Vogrskom, ma tam jako dosta poteškoč. Ešče zato mantrajo žandarje lüdi, zakaj ga hodi več na eden naslov ? Kakšte se što bije v prsi, ka je krščenik, je daleč od Kristušovoga düha, če omejüje tisto sloboščino, ki jo Cerkev zagovarja za vse brez razlike narodnosti pri božoj slüžbi. Narod proti narodi ! Če poglednemo nazaj v tiste čase, šteri so bili pred 20 leti, vidimo, da je Europa bila popunoma razklana i preorana od različnih načrtov — planov velkih držav. Tak je bilo evropsko ozračje prenapunjeno z viherom, že se je pisalo i gučalo od bojne i naskrivoma so se države pripravlale na krvavo borbo. — Komaj je leto minolo, je že postala europska zemla edno velko morišče, na šterom je skrvavelo 12 milijonov lüdi v najlepšoj dobi svojega živlenja. Denešnji europski politični položaj je spodoben onomi pred 20 leti. A ešče bole je zamotan zavolo velkih gibanj, ki majajo tri velke europske države v njihovih fundamentaj. 180 milijonski ruski narod pod formov komunizma, 40 milijonski italijanski narod pod formov fašizma i nad 60 milijonski nemški narod pod imenom narodnoga socializma. Na dni vsega sovraštva je staro sovraštvo Nemčije i Francije. Čeravno pred večimi tjedni sklenjenomi pakti četvorice (v toj zvezi so : Italija, Francija, Nemčija i Angleška) je nameri mir, sta si dnes Francija i Nemčija bole odaljeni i nezavüpni, kak sta bili pred deset- letjom. Prevzetni način, s šterim je pred tremi tjedniNemčija zavrnola dobrohotni francuski opomin gledoč kršenja samostojnosti austrijske države, kaže napetost odnošajov med obema državama zadosta ostro. Med nemškimi politiki i delno tüdi med francuskimi fali dobra vola za prijatelstvo i na strani Nemčije se ešče posebno čüti pomenkanje odkritosrčnosti. Hitlerova Nemčija dnes z močnim glasom zahteva polsko Primorje, Austrijo i nove kolonije. Na njenoj strani stoji dvorezna i licemerska fašistična Italija na čeli njej skoro najvekšega sodobnoga državnika Mussolinija, ki išče francuskoga prijatelstva, na drügoj strani pa neti nemško sovraštvo proti Franciji. Anglija ostaja v toj borbi držav za premoč na kontinenti (na sühoj zemli) neodločna i išče pri tom samo svojega haska — dobička. Jasno je, da so po velkih državaj vržene tüdi male države v ravno takšo borbo za premoč nad sosidom. Omenili smo že staro sovraštvo nemškoga i francuskoga naroda, štero je dosta pripomoglo, da je prišlo do svetovne bojne i štero je tüdi zdaj velke važnosti za europski mir. Zato 2 NOVINE 10. septembra 1933. si poglejmo ob toj priliki glavne vzroke toga sovraštva. Tiva dva naroda sta si tak različna po svojem značaji, da je njeva medsebojno živlenje sam boj prijatelstva s sovražništvom. V obema narodoma ešče zmirom živi spomin na svetovno bojno i njeno predzgodovino vu svajaj do leta 1870/71., gda so prvikrat smrtornosne nemške granate podirale v praj i pepeo mogočne francuske trdnjave, celó sam mogočni i ponosen Pariz je spadno zadet od tej granat. To je bila ona doba, gda je prvikrat v zgodovini francuski narod na milijone skrvaveo na bojnom morišči zadet od nemškoga orožjá. To je tüdi ona doba, gda je morao izmozgan i iztradan francuski narod pokleknoti pred nemškim narodom v mesti Frankfurti ob Meini i sklenoti sramotni mir z Nemci. To je bio mir, šteri je določao, da izgübi francuski narod dve svojivi deželi Lotaringijo i Alzacijo i plača 6 milijonov zlatih frankov nemškomi narodi. V toj dobi, štera je bila strašna za francuskih narod, se je pod nasilnim i preganjalcom katoličanske vere na Nemškom, Bismarkom rodilo nemško casarstvo, štero je vodo do leta 1918 gizdavi i nasilni casar Vilmoš. Drügi vzrok je v značaji obej narodov. Francuski narod je romanskoga pokolenja, v njem je zasidrano močno domolübje i silna narodna zavest. Jüžno romansko pokolenje je dalo Francozom obilno čüta za umetnost i lepoto, zemla njemi je vrgla v naročje zadosta bogastva. V lüdstvi je močen konservativizem to je, da sam nerad popüšča svoje stare navade i šege. Francusko gospodarstvo je vstaljeno i ešče zmerom njemi je drüžina nositelica. Drüžina vodi gospodarstvo, z njov podjetja rastejo i kaplejo. Vsej tej socialnih bojov, ki so tak značilni za Europo, Francoz ne pozna v telkoj meri kak je to pri drügih narodaj. Narod je čüdovito ednoten i se trdo drži zemle i države, se ne iseljava, liki ostaja na svojoj domačoj rodnoj zemli. Ravno nasprotnoga značaja pa je nemški narod. To je narod organizatorov, tehnikov, gospodarov, oblikovalcov. Od svojega slovanskoga sosida vzeme ustvarjajočo miseo, jo razdrobi i izloči po najstrožjih zakonaj razuma. Na novotarijo je jako dovzeten i jo dostakrat zna bouše porabiti kak narod, ki jo je davao. Nemec lübi tüdi v gospodarstvi i posebno v podjetji strogo določeno, mehanizirano (to je mašinsko) formo. Zato je tak močen na poli tehnike i tü si kopiči palente i iznajdbe. Njegov pogled je ne odpreti v ostali svet, v sebe je zatoplen i si išče veličino v spominaj svoje nekdašnje slave, v svojih izumih zračnih ladij Zeppelina i Bremena. Nemški nacionalnisocialist je bole pristen od italijanskoga fašizma, ar živi i skuša vzgajati izklesano nemško zavest, ki se vgaja v reči, plemeni i krvi. Nemec lübi zvünešnjo formo, majster je v nastopi i paradi. — Več düše — düha je v Francozi. Dva tak različniva naroda sta si soseda. Njeva medsebojno razmerje je stalna borba prijatelstva s sovraštvom. Oba naroda mata voditele, ki gledajo v nadalnom sovraštvi pogübeo vsega lüdstva i zato iščejo prijatelskih stikov. Eden takših nemških politikov je bio pokojni Stresemann. Iskao je iskrenih odnošajov do Francije, davao sam i zato sprejemao lübezen; s svojov mirolübnov politikov je Nemčiji priborio sedež v drüštvi narodov, pa izpraznitev Porenja. Bivši voditeo katoličanskoga centruma i voditeo nemške zvünešnje politike kancler Brüning je šo po stopinjaj svojega velkoga prednika i iskao ečče nove poti. Na konferenci v Londoni je iskao prijatelstvo Angležov i Američanov, v Rimi je šteo najti naklonjenost Italije. Slovenska Krajina. Od euharističnoga kongresa prinesejo dnes tjeden Novine obširen popis. Vuk v Martinišči. Ne mislite na Vuka z štirami ali dvema nogama. Te vuk ma na jezere nog. Plesen se je spravila v celo kapelo v pod i dveri, pa se mora vse trgati i na novo delati. Ar je zavod Siromaški, Pomagajte njemi, sv. Martin bo vam sproso plačo od Mar. Pomočnice. Nogo si je potro Koštric Jožef z M. Polane vu Franciji, ar so se njemi konji splačili i je z voza spadno. Je v bolnišnici i noga se že zdravi i vednači. Naši domači pa še polski pajdašje delavci ga obiskavlejo. To naj tolaži njegovo ženo i malo dete. „Bodi apostol“. Tak se zove kniga, štero je napisao naš rojak g. Kolenc Franc, tajnik kat. akcija. Kak vrednik „Nedelje“ je v njej objavlao članke pod naslovom „Katoliško delo in življenje“. Te je zbrao zdaj v knigo i jo posveto pa poklono mil. g. novomi višešnjemi pastiri Dr. Tomažič Ivani Jožefi. „Oglasnik Lav. Škofije“ knigo priporoča. Za ceno ne vemo. Niti ne küpite, niti za badav ne vzemite krivoverske knige, štere tiska kriva vera adventistov v Maribori v „Ljudskoj tiskarni“. Tüdi sv. Pismo ponüja ta kriva vera, ki je v Londoni izdano. Katoličanec po vesti sme samo tisto čteti, ka odobri kat. Maticerkev. Pazite. Obrednik v slovenskom jeziki je obvezen postao po naredbi višje cerkvene oblasti za lavantinsko püšpekijo. Za naš vikarijat ne je vöpovedana obveznost. D. Lendava. Prestavlena je za prednico v Ljubljano, Šiška, č. sestra Marisstella Gibičar, ki je duga leta voditela pri nas cerkveno spevanje i otroški vrtec. V ljubljanskoj hiši, kje bodo dijakinje vzgajane i oskrblene, bo s. Marisstella prednica. Se veselimo odliküvanji naše rojakinje. Novi banski svetnik. Mesto g. Faflik Franca, plebanoša pri Sv. Bedeniki, ki so odložili čast banskoga svetnika, je imenüvani na to čast Kühar Štefan, kmet i mlinar z Püconec. 20 letnica Dr. Ivanóczyjove smrti je minola 29. augusta. Tiho, pri božem oltari smo se spominali našega velikana. Gotovo je tüdi on goreče molo za svojo drago Slov. Krajino. „Slovenec“ se je z lepimi rečmi spomeno ob 20 letnici našega velikana. Gda se nabere teliko penez vküp, ka de mogoče eden pošteni spomenik gorpostaviti, te počastimo slovesno spomin našega zaslüžnoga moža. Dozdaj je samo eden gospod dao na pokojnoga spomenik, drügi nišče. Pa je dr. Ivanóczy bio nas vseh i so jako veliki bogatci, ki so bili ž njim v prisrčnom prijatelstvi. Gda si tüdi tej zmislijo na pokojnoga i kaj darüjejo na njegov spomenik, pride te hitro pod streho. Okoli po sveti. V Nürnbergi je mela Hitlerova stranka spravišče, na štero je prišlo prek polmilijona lüdi. Za te se v 250 kotlaj kühalo. Madjari na Polskom. Na Polskom so obhajali spomin Báthory Števana, polskoga krala. Ar je te bio Madjar, je prišlo na proslavo v Krakovo 200 Madjarov, poslancov, štere je vodo madjarski primaš kardinal Szeredi i kmetijski minister Kállay. Kinči se iščejo. Leta 1880 so se bojali revolucije v državi Peru. Da zasigurajo cerkvi svojo vrednost, so odale svoje imanje za okoli trijezero milijon dinarov. Te penez se je naložo na angleško ladjo, da bi se naložo angleške banke. A med potjov se je posadka zbunila i mesto na Angleško je kinč odpelala na Kokosov otok. Kak so kinč skrili, je ladja zažgana i vsi mornarje spoklani. Gde je kinč, nišče ne zvedo. Zdaj ideta dve ekspedicijo na Kokosov otok, da kinč poiščeta. V ednoj so sami brezposelni. Kratki glasi. Najvekši most na sveti so začeli graditi v Severnoj Ameriki. Most bo vezao San Franciško z Oaklandom. Vogleni kamen, šteroga so že položili, je 65 metrov dugi i prek 30 metrov visiki. — V Severnoj 10. septembra 1933. N O V I N E 3 Ameriki je polmilijona banditov, ki z ropa i klanja lüdi živejo i se bogatijo. Amerikanske oblasti prosijo vse države, naj njim pomagajo pri preganjanji tej hüdodelnikov. — Bogato Ukrajino so ruski boljševiki zavsema vničili. Kmete so odpelali v drüge kraje, ali je na smrt obsodili, drügi pa gladüjejo, ar so njim odnesli živež. 20 jezero šol je brez vučitelov, domače uradništvo je pregnano i ruski boljševiki vodijo 24 milijonski malo ruski narod šteroga je zdaj obiskala čarna smrt glada. — Rdeča voda na Kitajskom je znova vöpolejala i poplavila jezero vekših i menših mest. — Novi püšpek na Reki je postao pulski kanonik Santin Anton, ki poleg talijanskoga jezika guči tüdi hrvacki. — V kralevini Irak-i so divji Kurdi več jezer krščenikov spomorili. Na protest krščanskih vlad je napravlen že red. — Misijoni na Kitajskom so dobili popolno sloboščino za delo. — Katoličanski kongres se bo vršo v Beči, na šteroga se je že priglasilo 65 jezero lüdi. — Na čüden način je ozdravila 32 let stara dekla Hugnet v Lurdi od svojih skelečih ran. — Hitler je svoje politične nasprotnike dao po 45 taboraj zapreti. Na deset jezere dobrih nemških državlanov je tak zgübilo sloboščino. - Ukrajinski škofje i bečki kardinal dr. Innitzer so pretreslivo pismo poslali med svet od glada, ki muči ruski narod i prosijo za njega pomoči. — V Bukovini v občini Viznice je župnik Kaing — Ba, Japonec. Za časa rusko-japonske bojne je tri leta staroga Japončka za svoje dete vzela ruskoga oficira žena. Dete se je v Krakovi izšolalo, krstno i postalo kat. dühovnik. — Gandhija, voditela Hinduv v Indiji, je angleška oblast na slobodo püstila. — Boljševiška vlada je dala odpreti grobe carov i ž njih odnesla vse dragocenosti. Grob Aleksandra I. je bio prazen. Te Vladar se je najmre mekno v Sibirijo, ar se je navolo vladanja. Da ga pa ne bi iskali, je prazno drügo dao zakopati mesto sebe. — Žitno konferenca v Londoni se je zaklüčila z uspehom. Države so določile najnišišo ceno, pod štero nesme spadnoti pšenica. Naša država sme teliko izvažati, kak dozdaj. — Iz Nemčije piše g. Kalan, da se tam dosta bole posveti nedela ešče med protestanti, kak med našimi katoličanci. Ka povemo na to? — V Bolgariji so po celoj državi izobesili komunisti rdeče zastave. — V Ameriki se milijonarje proti postavlejo predsedniki Roosevelti i neščejo dati dela po določenoj plači za določen čas. — Med Rusijov i Polskov je prišlo do prijatelstva celo, kak se trdi, do vojaške zveze. - Herriot, francoski minister je obiskao Rusijo. Boljševiška vlada ga je prisrčno sprejela. Francozi ščejo ponoviti staro zvezo v Rusi, da so zavarovani proti Nemcom. Po državi. Krao je poslao na popravo pogorele Djakovske cerkvi 100.000 Din. sto sme biti šofer? Minister trgovine i industrije i minister notrašnjih poslov sta izdala pravilnik, v smisli šteroga sme biti šofer vsakši telovno i düševno zdrav, dobroga oponašanja, nekaznüvan a star najmenje 18 let. Prošnja se more vložiti prek sreskoga načelstva. Vsakši pa more prle napraviti izpit. Či što ne napravi prvikrat izpita, ga lehko dela v roki mesec dni. Ženske smejo biti šoferi samo za zasebno potrebo. Za šofere autobusov se zahtevle 3 letna prak- sa. Šofersko dovolenje se odvzeme onim, šteri se podajajo k pijančüvanji ali sploh onim, šteri ne spunjavlejo vozniških predpisov. V Lendavi so se najšli penezi. Što je zgübo, naj se javi na uredništvi Novin v Črensovcih. Jugoslovan—madžarski umetnik. Pretekle gledališke sezone je bio na zagrebškoj opereti angažiran Slobodan Živojnovič. Zdaj se je pa pogodo za dve sezoni kak prvi tenor v Budimpeštanskoj prestolnoj opereti. Že zdaj v jesen, bo spevao v večih operetaj. Spremeno je svoje ime v Bánát László. Bánát zato ar je rodom iz Banata, iz Vel. Bečkereka. Zasedanje banovinskoga sveta. Pod Predsedstvom bana g. dr. Marušiča je banovinski svet meo sejo, na šteroj so prišle na dnevni red tri točke : 1. občinske volitve, 2. obvezno zavarüvanje, (sekulacija) proti toči i 3. razdelitev siromaškoga sklada banovinskoga. Novi amerikanski konzul je prišo v Beograd, ki je dozdaj bio na romunskom dvori: Charles Wilson. Ne! Ne! Nikdar! Znani vogrski dnevnik „Pesti Napló“ je 27. julija 1933 leta napravo Slov. Krajini velko uslugo. Razkrinkao je ozadje tiste, toti kratkotrajne, ali tem bole divje politične borbe, štero je na ednoj strani vodo gospod odvetnik Némethy Vilmoš. Pisec članka naglaša, da je vzeo vse podatke iz sodnih spisov, zato lejko vörjemo, da to kaj piše odgovorja istini. Ne istine niti ne more (najbrž tüdi ne vüpa !) pisati, kajti prizadete osebe so zadosta močne, da kaštigajo vsako — tüdi najmenjšo krivico. Zdaj pa začnimo zanimivo povest! Do 1925. leta je zastopao g. Némethy veleposestvo v Beltincih - celih šest let brez toga, da bi dobo za svoje delo kakše plačilo. Pa se je šlo za lepe peneze, za 1.236.000 dinarov ! Zakaj so ne plačali te odvetniški račun, nas ne zanima. G. Némethy pravi da zato ne, ka je imelo veleposestvo različne gospodarske težave. On, kakti veren zastopnik Veleposestva je čakao, ali bole povedano: najšeo način, kak bi lejko prišeo do svoji penez brez toga, da bi mela blagajna veleposestva izdatke. Predlagao je, da bo parcelirao veleposestniško zemlo i te parcele tržo zemle potrebnomi narodi, katastralni oral najmenje po 6.200 Din. Predlog je veleposestvo sprejelo, napravili so pogodbo v šteroj med drügimi se piše to : 1. Küpci morejo plačati ceno zemlé v petih letnih obrokih. 2. 10% od küpne cene dobi g. Némethy. 3. Tej 10% more veleposestvo sproti plačati, to se pravi sikdar od šume, štero lüdje v istini plačajo za zemlo. 4. Če dobi g. Némethy izplačan svoj celi delež, potem on za svoje šestletno delo ne računa nikaj veleposestvi, po domače povedano: on šenka veleposestvi 1,236.000 dinarov ! Püsti, naj na mesto veleposestva plača siromašni narod. Pa dale ! Parcelacije se je začnola, vse je šlo v najlepšem redi. Da . . . če prej „politika“ ne bi segla vmes. Neprijateli parcelacije . . . pod vodstvom gda. poslanca Klekla, so napravili zmešnjavo. G. Némethy je [prej napravo vse, ka bi prepričao „merodajne“ kak važna sküpna zadeva je to, da se küpčija posreči. Ali „narodajni“ so bili glühi in slepi. Zobston je bila pot na škofijo, zobston na veliko županstvo, neprijatelje küpčije so bili trdi. V prvom četrtletji je dobila blagajna na mesto pričaküvanih milijonov samo 145.000 Din. 1926. leta je sprevido g. Némethy, de njegova oseba samo škodüje küpčiji, zato je zastopstvo odpovedao, z veleposestvom pa je skleno novo pogodbo, glasom štere ima dobiti za svoje delo i stroške do decembra istoga leta 1,200.000 dinarov. Te peneze je ešče ne dobo, zato zdaj toži i terja od Veleposestva izplačilo 900.000 Din. Veleposestvo je na tožbo odgovorilo, da je agrarni zakon z 1931. leta vzeo za siromake 4500 kat. oralov veleposestniške zemle po povprečni ceni 1500 Din, zato se brani tak velkoga plačila. Tožba ešče teče in kak se konča nas sploj ne zanima. Potrebno pa je, da primemo svinčnik i začnemo računati. Če je mislo prodati g. Némethy — pravimo samo 4.500 kat. oralov zemle najmenje po 6200 Din, oral, potem lejko računamo, da je nastavo povprečno ceno 10,000 Din, cela küpčija bi teda nesla 45,000.000 dinarov. Telko penez bi mogeo plačati naš siromašni narod, šteri je največ trpo začasa vojne, ar je drüžina stradala doma, oča, velki sinovi so pa namakali z lastnov krvjov bojišča na vseh krajih sveta. Zadnje tri rate bi mogli 4 NOVINE 10. septembra 1933. plačati naši siromaki v letaj, da je kriza najbole divjala. Kama bi prišeo naš mali človek, če „neprijatelje parcelacije“ ne bi bili trdni, če škofija ino veliko županstvo ne bi mela glüha vüja, to si lejko premisli vsak količkaj pameten človek sam. Zamerkati si pa moremo dvoje : G. Némeíhy je meo srce, da je pristao na pogodbo, štera je prevalila breme 1,236.000 Din na rame naših siromakov, invalidov, vojnih dovic i sirot. Nadale : Isti g. dr. Némethy je zdaj narodni poslanec „male kmečke stranke“ na Vogrskom na vogrski del prejšnjega lendavskoga srezo, je teda nikši zastopnik svojih „neodrešenih bratov“. Lejko bi pravo, ka smo pri kraji, če ne bi mislo človek ne tajinstvene gospode v belih hlačah, šteri najbrž ne prihajajo samo na Prihovo . . . I ta miseo se dale plete, je kak pred domači voz naprežen konjiček, šteri nas cükne naprej v bodočnost, v „raj“, v šterom bi se lejko zgodilo, da bi našemi siromaki takši prijatelje delili pravico, kakši so dopüstili, da lüdje dr. Némethyjovega srca zastopajo „maloga kmeta“. Ne, za takši „raj“ smo mi Siromaki Slov. Krajine ešče ne dorasli. Ga ne maramo. Kak se že pravi ? Ne! Ne ! Nikdar ! Julij Kontler. Šport. S. K. Mura, ki že deset let neumorno deluje za procvit športa v najsevemejšem delu naše države in katere ime je dobro poznano v športnih krogih cele države po uspehih v hazeni kjer je svoječasno nosila časten naslov državne prvakinje ter v table-tenisu, kjer si je prav tako večkrat priborila državno in banovinsko prvenstvo, je v zadnjem času tudi v nogometu dosegla nekaj krasnih rezultatov. Povdariti je pa treba, da ti uspehi niso nastali po srečnem zaklučju, temveč so plod sistematičnega in rednega treninga. Dne 16. julija je prvo moštvo Mure katastrofalno porazilo komb. moštvo I. S. S. K. Maribora v razmerju 7:0. 20 avgusta je Zmagala rezerva Mure nad rez. Panonije s 3:1, dočim je prvo moštvo Mure porazilo prvo moštvo Panonije z 8:0. Rez. Mure : S. K. Drava I. 4:1 (2:1) V nedeljo, dne 27. avgusta je „zeleno-belo“ moštvo Mure v predtekmi občutljivo porazilo prvo moštvo S. K. Drave iz Ormoža, kjer je igral med drugimi celo Unterreiter, stalni igralec prvega moštva ljubljanske Ilirije. S. K. Mura 1. : S. K. Rapid 1. 2:1 (1:0) Moštvi sta nastopili v naslednji postávi Mura : Jauša, Malačič, Kardoš I., Horvat, Cagran, Vogrinčič, Schiller, Novak, Kardoš H., Frim, Turk II. Rapid: Kozem, Barlovič, Lešnigg, Füčkao Seifert. Karada, Zorzini, Hardinka, Prinčič, Vilovič, Marcinko. Torej, kakor se iz postave vidi je Rapid nastopil skoraj v isti postavi, kot preteklo nedeljo proti stalnemu rivalu, prvaku dravske banovine, I. S. S. K. Mariboru, katerega je porazil s 3 :1. Kratek potek igre : Rapid ima začetni Udarec. Proti pričakovanju začne Mura z velementnimi napadi ogrožati nasprotnikova vrata in to ne brez uspeha. Po krasni kombinaciji napada, doseže Mura ob burnem odobravanju občinstva, vodstvo po Schilerju. Vsa prizadevanja Rapida, da bi izenačil, so se razlila na izvrstno razpoloženi ožji obrambi ter na izborni krilski vrsti Mure. Rapid bi imel lepo priliko za izenačenje s prisojeno 11 metrovko, katero je pa vratar Jauša obranil. Drugi polčas se je začel z izmejajočimi napadi in na obeh stranih je ostalo nekaj šans neizrabljenih. Po lepem prodoru Rapidu uspe, da izenači. Obe moštvi napneta vse sile za zmago, igra je ostra, toda vseskozi fair. Mura pritisne nasprotnika v kazenski prostor kjer v hudi borbi udari sicer izvrsten branilec Barlovič s pestjo žogo, za kar prisodi sodnik upravičeno 11 metrovko. Kazenski strel plasira s krasnim strelom center Kardoš II. neubranljivo v levi kot. Sledi krasen finish Mure in Rapid je prisiljen zadovoljiti se s tesnim porazom. Tekmo je sodil objektivno Nemec Janez. Številno občinstvo je z navdušenjem spremljalo potok igre in se veselilo zmage nad favoritom za prvenstvo dravske banovine. Nedela po Risalaj XIV. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet ! Ev. sv. Mateja. VI. Vu onom vremeni pravo je Jezus vučenikom svojim : nihče ne more dvema gospodoma slüžiti: ar ali de ednoga odürjavao i toga drügoga lübo; ali de ednoga trpo i toga drügvga zavrže. Nemrete Bogi slüžiti i mammoni. Zato velim vam : ne skrbte se za düšo Vašo, ka bodete jeli ; niti za tejlo vaše, ka te oblačili. Nejli je düša več od jestvine i tejlo od oprave ? Zglednite se ptice nebeske; ar ne sejajo niti ne ženjajo, niti ne ne spravlajo vu škegnje ; i Oče vaš nebeški nje — hrani. Nejli ste ví več od njih vrejdni ? Što pa med vami misleči more pridati k visokosti svojoj eden lakét? I za opravo ka se skrbite ? Gledajte polske lilije, kakda rastejo ; ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vám : ka je niti Šalamon vu diki svojoj nej bio tak odenjeni, kak eden med etimi. Či pa polsko travo, štera dnes jeste i vütro se v peč vrže, Bog tak opravla : o keliko bole vas, male vere ? Ne bojte se zato skrblivi govoreči : ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali s kim bomo se odejvali ? Ar eta vsa poganje iščejo Ar zna Oča vaš, ka eta vsa potrebüjete. Iščite zato pravo kralestvo bože i pravico njegovo i eta vsa se vam pri dajo. STRUP ZA MIŠI dobavlja Kemijski laboratorij Maribor, Trg svobode 2. Originalna dosa D. 12 50 proti povzetju Dijaško polje. Na rednem občnem zboru Slov. kat. akad. društva „Zavednost“ dne 28. augusta 1933 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik : Škafar Ferdo, akademik Podpredsednik : Škraban Janez, bogoslovec Tajnik: Jerič Mihael, bogoslovec Blagajnik: Kozar Alojzij, bogoslovec Knjižničar: Nežima Ivica, abiturientka Revizorja: Nežima Brno, akademik in Gregor Janez, bogoslovec. Gospodarstvo. Rusija i njeno kmetijsko gospodarstvo. II. Bolševiški voditelje pa že dnes sami previdevajo, ka so s kolektivnim to je sküpnim gospodarstvom jako nazadüvali v primeri z bivšim carstvom. To nam posvedočijo sledeče številke. V predvojnom časi se je 80% Ruskoga prebivalstva pečalo s poljedelstvom. — V mirnom časi je bilo po celom sveti posejane 108 milijonov hektarov pšenice. Od toga je ruski kmet posejao 26%, to je več kak vsaki četrti ha. Poprečno se je po sveti letno pridelalo na ha 9·5 q. V Rusiji pa na 1 ha samo 7 q Pa klubtomi je Rusija letno izvozila 40 milijonov q. Pri pridelovanji rži (žito) štere se je na sveti pridelalo 450 milijonov q. je Rusija pridelala 190 milijonov q. Večina toga se je ponücala doma, tak, da je od rži izvozila samo 8 milijonov q. Poleg, toga je letno izvozila 38 milijonov q. ječmena. 10 „ „ovsa 3 „ „ kukorice 70 „ kg zmočaja. Ogromne množine belic, perotnine i medü. (Podatki od 1. 1913.) Dnes pa niti misliti nej na izvoz pšenice v količini 40 milijonov q. Nasprotno je prisiljeno v nešterih letaj uvažati, da lüdstvo ne pomerje od lakote. V letih 1923. i 24. je pridelala komaj polovico pšenico v primeri z mirnim časom. Ravno tak porazne številke so za ječmen i oves. Samo žita se je pridelalo skoro telko kak v mirnom časi. To pa je zato, ar je rž hrana ruskoga kmeta. Rusko gospodarstvo nej nazadüvalo samo v poljedelstvi, liki tüdi v živinoreji. Za zadnja 10 letja pred svetovnov bojnov je živinoreja stopnjema kapala. L. 1880 je prišlo 37 goved na 100 Rusov „1907. samo 32 „ „ „ „ 1909. „ 30 „ „ „ Tik pred svetovnov bojnov je spadnolo pridobivanje mleko za 40% — Za časa bolševiškega vladanja pa te padec z dosta vekšov brzinov ide naprej. Že samo v prvih letih bolševiškoga vladanja je bilo vničenih goved za 40, svinj pa 42%. Leta 1921. je bilo vničenih konjov 7,900.000. Ne samo eden se je že pitao : „Ka je tomi vzrok ?“ V glavnom sta dva vzroka : Prvi je prisiljavanje ruskoga kmeta v kolektivizem. Znano pa je, ka vsaka sila rodi protisilo ; i to protisilo je ruski kmet pokazao v gornjih številkah. Drugi vzrok pa je to, ka se je po svetovnoj bojni ruski kmet začeo zavedati, da zemljo obdelüje on sam, i te trüdapuni sad hoče v prvoj vrsti tüdi sam vživati. Vsi načrti i ideje kolektivizma so se obnesle samo na papiri. V praksi pa ruskoga kmeta ne morejo pridobiti. Samo malo kmetov je prostovoljno v kolektivizmi. Tisti šteri so, pa so samo zavolo toga, da majo mir ali pa da denuncirajo i spravljajo v voze lastne brate. Samo te bo zavladala v najvekšoj Slovenskoj državi medsebojna lübezen, gda bo na njej svoboda i enakopravnost, te bo tüdi zasijala našim potomcom v zdrüženih slovanskih državah boljša bodočnost. Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pek., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi. Balažic Marija. Beltinci 205. Vašemi moževi hodijo celo leto Novine. Dozdaj neso ešče Plačane. — Küzma Franc. Aubonne. Francija. Za letos vse plačano, za novo leto ešče 4 Din. naprej. Kalendar poslali, Prošeni naslov je: Chez Mr. Collin, Garancieres en Beauce par Paray Dorsaville, S. et O. — Markoja Martina domači. Črensovska fara. Pridite po odgovor, ki smo ga dobili od našega poslanika v Parizi zavolo neizplačila najema vašemi vu Franciji. — Hajdinjak Kate domači. Črensovci—Žižki. Dajte nam njeni naslov, zato ka na staroga prido Novine nazaj