PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 227 (8933)
TRST, sobota, 28. septembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ministra Giourn m colombo poročala na seji vlade o proračunu za l. 1975
Osnovne postavke proračuna dokazujejo nadaljevanje stroge deflacijske politike
Občutno zmanjšanje naložb in notranje potrošnje, omejitev uvoza in povečanje izvoza v vlogi zmanjšanja primanjkljaja plačilne bilance
RIM, 27. — Na današnji vladni seji sta minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti in zakladni minister Colombo obraz-°zila vsebino poročila o gospodarskih in proračunskih predvidevanjih 19 leto 1975. To poročilo vsebuje tudi postavke državnega proračuna ** Prihodnje leto. Poročilo bo predloženo parlamentu v predpisanem I se pravi pred 1. oktobrom. Sporočili so, da bodo poročilo crocili parlamentu in časnikarjem 30. septembra.
Minister za proračun in
— ............... gospo-
darsko načrtovanje Giolitti je časnikarjem obrazložil vsebino poro-1 ki_ ga je imel na seji vlade.
®*al je, da poročilo, kot je to običaj, vsebuje obrazložitev vsedržavnega in mednarodnega gospodarskega položaja, daje podatke o letošnjem proračunu in o prora-ounu za prihodnje leto ter naka-*u)e osnovne smernice kratkoročne ln ^.^dnjeročne vladne politike.
Minister je v tej zvezi dal čas-hikarjem sledeče podatke; za le-
tošnje leto predvidevajo, da se bo kosmati narodni dohodek povišal za
4,5	odstotka, da se bo zasebna potrošnja povišala za 3,5 odstotka, javna potrošnja za 2 odstotka, da se bodo cene potrošnega blaga povišale za 20 odstotkov, da se bodo stalne kosmate naložbe povišale za 6 odstotkov, izvoz za 7 odstotkov, uvoz pa se bo znišal 0,5 odstotka in da bo plačilna bilanca letos beležila 5.300 milijard lir primanjkljaja.
Za leto 1975 pa državni proračun predvideva sledeče. Narodni dohodek se bo povišal za 1,5 odstotka, zasebna potrošnja se bo povišala za 1,5 odstotka, javna potrošnja za 1 odstotek, cene potrošnega blaga se bodo povišale za 16 odstotkov, stalne kosmate naložbe se bodo znižale za 6,5 odstotka, izvoz se bo povišal za 6 odstotkov, uvoz za en odstotek, primanjkljaj plačilne bilance pa naj bi znašal 2.900 milijard lir.
Giolitti je izjavil, da se bo vse to lahko doseglo samo pod pogojem, da se ne bedo dohodki od odvisnega dela povišali poprečno v celem letu za več kot 16 odst. (vključno z draginjsko doklado), in sicer le toliko, da se obdrži sedanja raven dejanske plače. Obenem
****111111111,l,|lt||1|||||||||||)t|||||1|M|||t||t||||||1||||||u|I)t|||||)||||u||JI||)||||||||||||||11|tt||||||||1|]|||||t||||tt||n)|||||||luI|||||1||||||||t||||||||||n||||||||||)||||||||||||||||p
SKLEPNO SPOROČILO 0 OBISKU PREDSEDNIKA LEONEJA V ZDA
Ford zagotavlja ameriško pomoč za rešitev italijanskih težav
Obe državi izražata zvestobo načelom atlantske deklaracije - Sedanja gospodarska kriza terja tesno mednarodno sodelovanje
WASHINGTON, 27. — Italijanski Predsednik Leone je zaključil prvi nel svojega uradnega obiska v Združenih državah Amerike, del, h^ed katerim so bili na sporedu v Slavnem izključno politični pogovori- Pred odhodom iz Washingtona J® imel še zadnji sestanek z novim Sfberiškim predsednikom Geraldom lordom, nakar je z ženo, otroki uj z ministrom za zunanje zadeve •Morom odpotoval v New York. Ford je med zadnjim sestankom še enkrat ponovil željo, da bi čimprej °biskal Italijo, kamor ga je povabil Predsednik Leone. Menijo, da bo do obiska ameriškega predsednika pri-slo še pred prihodnjim poletjem.
Leone je prispel v New York na čelu italijanske delegacije. Ob svo-j®1*! prihodu se je najprej udeleži) kosila, ki ga je njemu v čast pri-rodil Elmore Patterson, predsednik ®n®ga najpomembnejših bančnih zavodov v Ameriki in ki so se ga Udeležili vidni predstavniki ameriškega gospodarskega in finančnega sveta. Ob tej priložnosti je Leone navzočim povabljencem orisal, kakšen je italijanski gospodarski
položaj. V poznih popoldanskih u-rah, se pravi pozno ponoči po italijanskem času, bo Leone spregovoril na generalni skupščini OZN. še prej pa se bo sestal z generalnim tajnikom svetovne organizacije Kurtom Waldheimom in s predsednikom generalne skupščine alžirsaim zunanjim ministrom Butefliko.
Po včerajšnjem zadnjem pogovoru med Leonejem in Fordom so v Washingtonu objavili besedilo skupnega italijansko - ameriškega poročila o Leonejevem obisku v ZDA. Sklepni komunike vsebuje kar 10 točk ter ne zadeva pogovorov, ki sta jih imela italijanski zunanji minister Moro z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem. Dokajšnji del sklepnega sporočila je posvečen odnosom v okviru NATO. S tem v zvezi je rečeno, da so občasna posvetovanja v duhu atlantske deklaracije, ki je bila podpisana v Bruslju, nadvse koristna, da bi dosegli boljše razumevanje na področju skupnih vprašanj ter da bi našli potrebne rešitve.
Italija in ZDA, pravi sporočilo, si bodo še naprej prizadevale za
fciiMiiuiiuun,„„11111,uuiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiinniimBimiiiiiiiiiHiiiiiiiuMiinainiiiiiiimiiiiuiiuiun
draginja stalno narašča
12 točk draginjske doklade s 1. novembrom?
Velika podražitev potrošnega blaga v avgustu
RIM, 27. — Po dosedanjih podatkih, ki jih je zbrala posebna komisija osrednjega statističnega zavoda, ki se ukvarja s premično lestvico za izračunavanje draginjske doklade, je razvidno, da se bo draginjska doklada s 1. novembrom Povišala za več kot 10 točk. Po nekaterih podatkih, naj bi se povišala celo za 12 točk. Preteklo trimesečje, ko se je draginjska doklada povišala za 10 točk,^ je indeks premične lestvice znašal 237, v avgustu pa je že dosegel 247,38, se pravi, da se je povišal za več kot 10 točk. Za sedaj še ni mogo: če oceniti, za koliko so se povišali življenjski stroški v septembru, dejstvo pa je, da so cene zlasti živil prav v tem mesecu največ narasle. Naj omenimo samo podražitev testenin, mesa in elektrike, kar bo gotovo vplivalo na splošni indeks pri izračunavanju življenjskih stroškov za določitev draginjske doklade.
Do sedaj se je draginjska doklada v letošnjem letu povišala za 26 točk, kar že predstavlja rekordno število. Če upoštevamo, da se bo V sedanjem trimesečju gotovo povišala najmanj za 10 točk, bo torej letošnje povišanje draginjske doklade znašalo najmanj 36 točk, kar niso pričakovali niti največji pesimisti in kar je največji dokaz, kako so letos cene izredno narasle in kako so bile prav tako zelo hudo prizadete delavske plače.
V avgustu so se cene potrošne ga blaga za delavske in uradniške družine povišale za 2 odstotka v primerjavi z mesecem julijem, v primerjavi z lanskim avgustom pa kar za 21,2 odstotka. To pomeni, da je v enem samem letu lira iz
gubila na vrednosti za več kot 20 odstotkov. Vzporedno s tem pa se niso premikali dohodki delavcev in uradnikov. Za delavce so se dohodki v zadnjem letu povišali za približno 18 odstotkov, uradnikov pa za približno 16 odstotkov. Državni uslužbenci pa so dobili poprečno le za 6 odst. višjo plačo. Če upoštevamo, na primer, da pri tem povišanju odpade precejšen odstotek na plače poljskim delavcem z julijsko delovno pogodbo, je velik del delavcev imel višje dohodke samo za toliko, za kolikor je na to vplivala draginjska doklada. Vemo pa, da draginjska doklada ne krije niti 50 odstotkov podražitve blaga široke potrošnje.
V juliju plačilna bilanca aktivna
RIM, 27. — Banca d'Italia sporoča, da je plačilna bilanca v juliju prvič v letošnjem letu zabeležila pribitek 246 milijard 400 milijonov lir. V vseh letošnjih mesecih je bila plačilna bilanca hudo pasivna. Zaradi tega znaša primanjkljaj v plačevanju s tujino v letošnjih prvih sedmih mesecih 2651 milijard 900 milijonov lir. Lansko leto je primanjkljaj v istem obdobju znašal komaj 869 milijard 400 milijonov. Vzporedno z naraščanjem primanjkljaja plačilne bilance, je seveda naraščal tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je od 1. januarja do 31. julija znašal že 4616 milijard 400 milijonov lir, ali skoraj 3000 milijard več kot v enakem obdobju lani.
ohranitev miru v spoštovanju načel listine OZN, da bi dosegle mir, ki bi odražal različno ureditev in različne potrebe posameznih držav. Oba predsednika podčrtujeta pomembnost atlantske zveze, ki je prispevala k okrepitvi mednarodne siabiinosti^in je povečala zaupanje med raznimi ljudstvi ter tako omogočila večje in plodnejše stike med vsemi narodi. ZDA in Italija si prizadevata, da bi skupno z drugimi državami podpisnicami atlantske deklaracije uresničile načela, o katerih govori deklaracija. S tem v zvezi pripisuje Ford velik pomen vlogi Italije v okviru atlantske zveze. Obe državi izražata prepričanje, da je treba čimprej doseči sporazum v okviru konference o varnosti in sodelovanju v Evropi v interesu vseh prizadetih držav.
Posebno poglavje je posvečeno položaju na Sredozemlju in glede tega izražata Ford in Leone svojo zaskrbljenost ter prepričanje, da je treba najti pravično rešitev vprašanj na tem področju sveta. Kar zadeva mednarodna gospodarska vprašanja, ki tarejo vse države, izražata prepričanje, da jih je mogoče rešiti samo v okviru mednarodnega sodelovanja. Leone in Ford ugotavljata, da imajo rešitve posameznih notranjepolitičnih vprašanj velik vpliv na vso mednarodno skupnost. Sleherna država, pravita, je odgovorna za svoja notranja vprašanja, so pa nekateri problemi, ki gredo čez zmožnosti posameznih držav ter je za njihovo rešitev potrebno sodelovanje vse mednarodne skupnosti. V tem okviru gledajo članice mednarodne skupnosti s simpatijo, je ugotovil ameriški predsednik, na italijanska prizadevanja, da bi rešili težavno notranjo gospodarsko situacijo. Ford .je obenem izjavil, da so ZDA pripravljene igrati primemo, konstruktivno in odgovorno vlogo, da bi ponovno vzpostavili gospodarsko ravnotežje v Italiji.
Stavka pristaniških
delavcev
RIM, 27. — Vsi italijanski pristaniški delavci so danes stavkali 4 ure, da bi prisilili pristaniške u-prave na začetek pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. V okviru tega boja je sindikalna federacija pristaniških delavcev napovedala celodnevno vsedržavno stavko za 30. septembra.
Spomladi vsedržavna zadružna konferenca
RIM, 27. — Minister za delo Bertoldi je predlagal sklicanje za prihodnjo pomlad vsedržavne konference o zadružništvu. Ta predlog je minister Bertoldi dal na današnjem srečanju, ki ga je imel s predsedniki nekaterih italijanskih vsedržavnih zadružnih zvez. Minister je ob tej priložnosti poudaril, da je v korist vseh, da se okrepi delovanje zadrug in da zadružništvo začenja končno igrati svojo važno vlogo predvsem pri razdeljevanju in prodaji živil in ostalega blaga široke potrošnje.
pa je Giolitti poudaril, ’ da tudi splošni izdatki javne uprave ne bi smeli preseči omenjenega odstotka.
Giolitti je tudi dejal, da se je treba obvezati, da izdatki javne uprave ne bodo presegli začrtanih meja in da se bo strogo nadzorovalo vse, kar lahko spelje javne stroške na krivo pot. Pri tem pa je treba omeniti, da Giolitti ni povedal številk, koliko naj bi znašali v prihodnjem letu izdatki javne u-prave, ampak je samo omenil, da se ne smejo povišati za več kot 16 odstotkov.
Če vzporejamo številke državnega proračuna, ki jih je dal minister Giolitti za letošnje leto in za prihodnje leto, potem lahko rečemo, da je vlada za prihodnje leto sprejela strogo deflacijsko pohtiko, se pravi, da je zmanjšala izdatke za naložbe, ki so bile letos že itak zelo skromne, da predvideva nižjo potrošnjo, višji izvoz in več ali manj enak uvoz kot letos, da predvideva povišanje cen potrošnega blaga za 16 odstotkov, kar pomeni, da predvideva tudi nadaljevanje inflacije, čeprav ne v tolikšni meri kot letos, vedno pa na zelo visoki ravni.
V kratkih besedah povedano, objavljene številke o proračunu za prihodnje leto dokazujejo, da se položaj zaposlitve gotovo ne bo izboljšal, ampak da se bo poslabšal predvsem zaradi zmanjšanja naložb, manjšega uvoza, manjše potrošnje blaga, kar vse pomeni nadaljnje obubožanje revnejših slojev in močan napad na delavske dohodke.
Vse to pa vlada pogojuje z izredno skromnim povišanjem delavskih dohodkov. ki ne bi smelo preseči 16 odstotkov vključno z draginjsko doklado. Ta proračun in njegova obrazložitev sta prišli prav v trenutku, ko so delavske organizacije postavile odločno zàhtèvo, da se morajo vlada in delodajalci zavedati, da je treba v najkrajšem času sprejeti u-krepe za ohranitev zaposlitve, za večje naložbe, zlasti na Jugu, za višje pokojnine, za izenačenje točke draginjske doklade, kar pomeni povišanje delavskih dohodkov, ne glede na zahteve posameznih delavskih strok o povišanju plač na osnovi novih delovnih pogodb. Obenem pa delavske organizacije zahtevajo, da vlada končno začne izvajati načrt o socialnih reformah.
Kako se državni proračun za leto 1975 in sindikalne zahteve ujemajo, to je vprašanje, ki ga bo treba razvozlati v prihodnjih mesecih. Danes pa lahko rečemo, da delavske organizacije ne bodo kar tako odstopile od svojih zahtev, saj so leto dni čakale, da bo vlada dala pobude za
socialne reforme. Vlada tega ni rila in delavci ne morejo več kati.
sto-
ča-
Kmcčka zveza za okrepitev kmetijstva
RIM, 27. — Vsedržavno ravna teljstvo Kmečke zveze (Alleanza dei contadini) je danes razpravljalo o kmetijski krizi v Italiji. Ob zaključku je objavilo stališče, v katerem je rečeno, da bo treba v najkrajšem času začeti in čimprej zaključiti pogajanja z ministrstvom za industrijo za odobritev pravil o nadzorstvu nad cenami tehničnih pripomočkov za kmetijstvo.
PREDSEDNIK SZDL SLOVENIJE M. RIBIČIČ DELEGACIJI ZS0 IN NS
Jugoslavija in Slovenija odločno podpirata bo j koroških Slovencev
SFRJ in SRS ne bosta oklevali zastaviti svojega vpliva povsod in na vseh ravneh, kjer lahko prispevata k rešitvi vprašanja koroških Slovencev
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 27. - Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič s sodelavci je danes opoldne sprejel delegacijo koordinacijskega odbora Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom obeh predsednikov dr. Francija Zwittra in dr. Jožka Tischlerja s sodelavci.
V okviru rednih medsebojnih stikov in posvetov s predstavniki matičnega naroda so bila na srečanju obravnavana aktualna vprašanja, ki jih je sprožil najnovejši razvoj dogodkov v Avstriji po enostranskem sklepu vodilnih avstrijskih strank o preštevanju manjšine. Predsednik Ribičič je po razpravi izjavil: «Stališča SZDL Jugoslavije in Slovenije so nedvoumna. Sklep
avstrijske socialistične, ljudske in svobodnjaške stranke o štetju posebne vrste kot osnovi za izpolnitev varstvenih določil avstrijske državne pogodbe, pomeni nesprejemljivo kršitev duha in črke tega mednarodnega dokumenta, ki zahteva precizno določene ukrepe v korist manjšine in izpolnitev teh ukrepov nikjer ne pogojuje s številom pripadnikov manjšine. Zato sklepa ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za poskus revizije avstrijske državne pogodbe. V času, ko ves svet išče sodobne humane rešitve položaja manjšin in ga vključuje kot nepogrešljiv element mednarodnega sodelovanja in varnosti, je tak u-krep v nasprotju z deklariranimi stališči Avstrije. Sporazum treh strank, ki je kapitulacija vladajočih krogov pred nemškimi naciona-
liiiiiiimmmmmnmmimimiimmiimiiiii minili mmii in muiiiini milimi im i mu immmi iimm i in tiiniiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimimmmmmiiimiiiiiiimiiiH
V RAZGOVORU Z AVSTRIJSKIM ZUNANJIM MINISTROM RITIRO - KARLTREUJEM
Minic opozoril na obveze Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem
Skrajni čas je, da Avstrija spregleda, kam vodi njena politika izigravanja obvez iz državne pogodbe
NEW YORK. 27. — V vrsti srečanj in razgovorov, ki jih je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič imel s svojimi kolegi, zunanjimi ministri drugih držav, zbranimi na 29. zasedanju igeneralne skupščine v New Yorku, je posebnega pomena razgovor zveznega tajnika z avstrijskim zunanjim ministrom Bielka - Karltreu-jem. Znana so zavzemanja Jugoslavije, da posebno s svojimi sosèdi razvija čim tesnejše in iskrene dobrososedske odnose, ki bi jih ničesar ne motilo. Na žalost pa jugoslovansko - avstrijske odnose, ki slonijo na precej razvitem gospodarskem sodelovanju, kalijo nekatera nerešena vprašanja, zlasti nerešen položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ni dvoma, da je prav to vprašanje, ki zaradi stališča pristojnih avstrijskih krogov, ki od 1955. leta sem upoštevajo bolj želje in zahteve najekstremnej-ših nacionalističnih krogov, kot pa stvarne državne interese Avstrije, bila glavna tema razgovora Miniča z avstrijskim zunanjim ministrom posebno še, ker je prav pred nju-
nim sestankom bila objavljena vest o dogovoru treh vodilnih strank Avstrije, da se kot pogoj za ures ničenje pravic, ki slovenski manjšini pripadajo po avstrijski državni pogodbi iz 1. 1955, izvede poseben popis pripadnikov manjšine na Koroškem.
Zvezni tajnik za	zadeve
Jugoslavije, je po mformàcijah Tanjuga, v razgovoru z avstrijskim zunanjim ministrom opozoril na vse možne negativne elemente popisa in poudaril, da je to metoda pritiska določenih krogov Avstrije na slovensko manjšino. Istočasno je Minič izrazil upanje, da avstrijska vlada ne bo več popuščala pritiskom šovinističnih sil, temveč končno pričela dosledno izpolnjevati svoje obsežnosti iz državne pogodbe. Jugoslovanska vlada, poudarja Tanjug v komentarju svojega diplomatskega urednika, je vedno poudarjala. da se vprašanje jugoslovanske narodnostne manjšine v Avstriji lahko reši samo z doslednim izvajanjem obveznosti državne pogodbe in zagotovitvijo pravic manjšini, ki ji po tej pogodbi pripadajo. Vsak drugačen poskus, kot je ta
Kitajski ministrski predsednik čuenlaj je sprejel predsednika Mavretanije Moktarja Dadaha in tako potrdil, da se je njegovo zdravstveno stanje, o katerem so mnogi govorili, da je kritično, izboljšalo
animili..........................................................................................im.......
Vlada je na včerajšnji seji odobrila proračun za leto 1975 in zadevni poročili, ki sta ju dala minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti in zakladni minister Colombo. Proračun, ki ga je vlada pripravila za prihodnje leto, je strogo deflacijski in predvideva predvsem zmanjšanje naložb, povečanje izvoza, zmanjšanje notranje porabe in nadaljnjo podražitev blaga široke potrošnje za 16 odstotkov. Obenem pa vlada pogojuje uresničitev svojega proračuna dejstvu, da se delavski dohodki ne bodo povišali več kot za 16 odstotkov, vključno vrednost točk draginjske doklade. Razumljivo je torej, da se je vlada odločila za takšno «varčevalno» politiko, ki bo «varčevalna» samo na račun življenjske ravni delavcev.
Italijanski predsednik Leone je zaključil prvi del svojega obiska v ZDA. Ob zaključku tega dela
DANES
so objavili sklepno sporočilo o pogovorih med Leonejem in predsednikom Fordom, v katerem je rečeno med drugim, da je A-merika pripravljena prispevati k rešitvi italijanskih gospodarskih težav in k ponovni vzpostavitvi gospodarskega ravnovesja v Italiji. Obe državi sta izrazili svojo zvestobo načelom, ki so izražena v atlantski deklaraciji.
Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič je sprejel predstavnika koroških Slovencev dr. Zwittra in dr. Tischlerja. Dejal je, da pomeni nameravano preštevanje manjšine, ki so ga sprejele avstrijske stranke, kršitev črke in duha avstrij-
ske državne pogodbe. Jugoslavija in Slovenija odločno podpirata baj koroških Slovencev za celovito izpolnitev avstrijske državne pogodbe. V zaključku je Ribičič izjavil, da si Jugoslavija želi dobrih odnosov z Avstrijo, toda slovenska in hrvaška manjšina v sosednji državi ne bosta nikoli cena za take odnose.
Po podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine znatno povišale, tako da je indeks cen, ki služi za izračunavanje draginjske doklade v avgustu znašal 247.38, kar je 10 odstotkov več, kot je znašal poprečno v preteklem trimesečju.
Zato predvidevajo, da se bo draginjska doklada, upoštevajoč podražitev blaga široke potrošnje v septembru in delno v oktobru, s 1. novembrom povišala baje za 12 točk.
zadnji o posebnem popisu, vodi k izigravanju obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela. Z izpolnitvijo dogovora med strankami o preštevanju Slovencev na Koroškem avstrijska vlada ne bi ravnala samo v nasprotju z določili državne pogodbe, temveč bi omogočila skrajnim reakcionarnim in šovfniSlichTm silam izvajanje najbolj grobega pritiska na pripadnike slovenske manjšine. To pa so prav tiste sile, ki s svojim delovanjem proti uresničenju pravic manjšin v Avstriji dejansko delujejo proti dobrososedskemu avstrijsko - jugoslovanskemu sodelovanju. Poleg tega, poudarja jo v Beogradu, vsakršna rešitev ali sklep ne more biti polnopraven brez pristanka manjšine. V Beogradu sodijo, zaključuje diplomatski urednik Tanjuga, da je skrajni čas, da avstrijska vlada spregleda kam taka politika vodi.
lističnimi in šovinističnimi elementi, je obenem tudi manipulacija v medstrankarskem boju na račun manjšin. Posledica vsega tega ni samo zapiranje poti za konstruktivno sodelovanje v reševanju odprtih vprašanj in izločanje koroških Slovencev kot lojalnih državljanov avstrijske republike in kot mednarodno zaščitene narodne skupnosti, za kar ima vso pravico do soodločanja o svoji usodi, ampak tudi spodbujanje stopnjevanja nacionalističnega pritiska in šovinistične nestrpnosti.
SFRJ in SRS, podobno kot doslej v okviru svojih ustavnih in mednarodnih obveznosti do uresničevanja pravic naših narodnih skupnosti v zamejstvu, odločno podpirata boj koroških Slovencev za celovito izpolnitev avstrijske državne pogodbe.
Če bo avstrijska vlada sprejela sklep treh strank o tako imenovanem «štetju posebne vrste», to ne bo ostalo brez posledic za razvoj avstrijsko - jugoslovanskih odnosov.
SFRJ in SRS ne bosta oklevali, ne le zaradi zakonitega interesa za položaj koroških Slovencev, temveč tudi zaradi miru, sodelovanja in varnosti v Evropi, zastaviti svojega vpliva povsod in na vseh ravneh, kjer lahko prispevata k razrešitvi vprašanja koroških Slovencev.
Prepričani smo, da bosta tako stališče razumeli in podprli svetovna in tudi avstrijska demokratična javnost.
Želimo si dobrih in plodnih odnosov s sosedno Avstrijo, toda naše manjšine v Avstriji ne bodo nikoli cena za take odnose.»
D. K.
Popoln poraz Scalieve skupine v glavnem svetu CISL
RIM, 27. — V glavnem svetu sindikalne organizacije CISL se je nadaljevala razprava, v katero je med drugim posegel tudi generalni tajnik Storti, ki se je zadržal pri vprašanju civilne neposlušnosti in pri možnosti odcepitve manjšine, ki jo vodi bivši pridruženi tajnik organizacije Scalia. V zvezi z morebitno odcepitvijo, je Storti dejal, da se je o tej možnosti pozanimal pri nekaterih političnih dejavnikih, ki so mu vsi zagotovili, da so predstavniki političnih strank absolutno za enotnost, tako v okviru CISL same, kot v okviru celoten sindikalne federacije CGIL, CI SL in UIL.
Storti se je ustavil tudi pri odstopu iz skupnega vodstva Janno-neja, Mazzija, Scalie in Tacconeja. Izjavil je, da je bil postopek štiri! predstavnikov manjšine vsaj nenavaden, če že ne nekorekten, saj je on kot generalni tajnik zvedel za njihov odstop iz dnevnega časopisja. Poudaril je, da so kritike, ki so jih predstavniki manjšine naslovili na federacijo CGIL, CISL in UIL, popolnoma neosnovane.
V zvezi s civilno neposlušnostjo je Storti rekel, da gre za vprašanje, ki ga je treba temeljito proučiti. Po njegovem pa ni mogoče govoriti o neposlušnosti, ko gre za boj proti povišanju cen javnih storitev, proti kateremu se borijo delavci v Milanu in Turinu.
Zvezni tajnik Taccone je nato sporočil, da so Scalia, Jannone in Mazzi izstopih iz skupnega vodstva federacije, medtem ko bo on osteh v tajništvu CISL in v skupnem vodstvu federacije, ne pa v njenem tajništvu. Pred njegovo izjavo je glavni svet CISL z veliko večino zavrnil resolucijo, ki jo je predstavila manjšina in v kateri se obsojajo nekatere epizode civilne neposlušnosti. Glavni svet pa je odobril dosedanje smernice sindikalne organizacije CISL. Z odobrenimi resolucijami je glavni svet CISL odločno zavrnil razbijaško dejavnost skupine, ki jo je vodil bivši pridruženi generalni tajnik sindikalne organizacije Scalia in je potrdil smernice, ki jih je doslej zagovar jal tajnik Bruno Storti.
Pogovori Tito-Cedembal
.BEOGRAD, 27. — V zasebni rezidenci predsednika Tita na Dedinju so se danes [»poldne nadaljevali u-radni razgovori o aktualnih mednarodnih vprašanjih m možnostih nadaljnjega razvoja odnosov med Jugoslavijo in LR Mongolijo med predsednikom Titom in prvim tajnikom Mongolske ljudske partije Cedenba-lom in njunimi sodelavci.
Mongolska delegacija, ki se je sinoči vrnila s kratkega obiska v Cetinju, Dubrovniku in Sarajevu, je danes dopoldne obiskala kmetijsko - industrijski kombinat «Beograd». Popoldne je predsedniku Cedenbalu na slovesni seji mestne skupščine bila izročena zlata spominska plaketa, ki se po običaju daje voditeljem tujih držav pri njihovem obisku glavnemu mestu Jugoslavije.
BEOGRAD, 27. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je sprejel danes bivšega predsednika republike Libanona ša-muna, s katerim je izmenjal misli o vrsti mednarodnih vprašanj obojestranskega interesa in o odnosih med državami v razvoju.
NENADNA SMRT ALBERTA Z0RNADE
Bil je član jug. - ital. mešanega odbora za izvajanje določil londonskega memoranduma
LJUBLJANA. 27. — Danes zjutraj je v Ljubljani nenadoma umrl Albert Zornada - Marko.
Med Slovenci v Italiji je bil pokojnik znan kot eden izmed tistih funkcionarjev v SR Sloveniji, ki so se mnogo let ukvarjali z vprašanji zamejskih Slovencev. V zadnjih letih je bil tudi član jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za izvajanje določil londonskega- memoranduma.
Albert Zornada se je rodil leta 1913 v Trstu, kamor so se njegovi starši priselili iz Buzetščine v Istri. Živeli so na Pončani. Njegov oče je bil pod Avstrijo mestni stražnik v Trstu. Kmalu po drugi svetovni vojni se je z narodno zavedno in napredno družino preselil v Ljubljano, kjei je dokončal srednjo šolo in nato se zaposlil v raznih uradniških službah. Že zgodaj se je opredelil za napredno gibanje in je tudi že pred drugo svetovno vojno vstopil v vrste slovenskih komunistov.
Neposredno po okupaciji Jugoslavije leta 1941 je odšel v ilegalo in kasneje v partizane. Boril se je na štajerskem in na Dolenjskem. Bil je nosilec spomenice iz leta 1941 in več drugih odlikovanj. Po osvoboditvi je delal v raznih organih oblasti, bil pa je tudi načelnik oddelka za narodnosti pri Izvršnem svetu Slovenije.
Pogreb bo jutri, v soboto, 28. t.m., ob 17.15 po krajevnem času, na ljubljanskem pokopališču na Žalah.
Svojcem pokojnega Alberta Zoma-de in njegovi v Trstu živeči sestri, dolgoletni slovenski učiteljici pri Sv. Jakobu, izrekamo iskreno sožalje.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
28. septembra 1974
KLJUB PONOVNEMU POZIVU PREFEKTURE
Dolinski občinski svet odločno zavrnil gradnjo naftovoda TOTAL
Župan Lovriha je utemeljil sklep - Brezplačne knjige in avtobusni prevozi za vse šolarje občine
Dolinski občinski svet je na si- ] odobril sklepa o prispevkih podžu-
nočnji seji ponovno zavrnil gradnjo naftovoda iz čistilnice Aquila v Pal manovo po občinskem ozemlju. Občinski svet je o tej stvari že razpravljal lanskega 29. maja in sprejel odločno negativno stališče, ki ga je sinoči ponovil po razpravi, do katere je prišlo na zahtevo prefekture.
Za stališče odbora so glasovali svetovalci KPI in Slovenske skupnosti (skupaj 12 glasov), proti KD in PSDI (5 glasov), svetovalec PSI pa se je vzdržal.
V izjavi občinskega odbora je rečeno, da je treba zaščititi naravno okolje in izredne lepote, ki so jih ohranili prebivalci z velikim občutkom odgovornosti in resnimi žrtvami. Nadalje se govori o zaščiti etničnega ravnovesja, ki sloni tudi na celovitosti fizičnega ambienta. Negativno stališče je še zlasti upravičeno, ker krožijo vesti, da ne nameravajo graditi čistilnice v Mantovi in da naj bi ENI odkupila TOTAL.
Med razprvo je župan Dušan Lovriha podčrtal, da ni v nevarnosti zaposlitev v čistilnici, kar dokazuje spremenjeno stališče sindikalne federacije, ki je lani posredovala, tokrat pa o zadevi ni več intervenirala, saj je med tem časom prišlo do širše razprave sindikalnih organizacij, ki so se izrekle proti pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče. Lovriha je dejal, da je TOTAL prejela samo od dežele milijardo in pol lir prispevkov in da družba sedaj ponovno izsiljuje italijansko državo, da bi imela še večje koristi. Zanimivo je tudi protislovje, ko se po eni strani načrtujejo nove avtoceste, po drugi pa se istočasno govori o novih naftovodih, ki naj bi služil za prenos nafte in naftinih derivatov. Dejstvo je, da družba TOTAL nad 80 odstotkov izdelkov proda v tujino in da krajevno gospodarstvo nima od nje nobene koristi. Kot zelo prepričljiv primer je Lovriha navedel razpis dražbe za dobavo goriv občinskim ustanovam in šolam, na katero se ni odzvalo nobeno trgovsko podjetje, ker v mestu s tako velikimi kapacitetami industrije nafte ne more jamčiti redne dobave goriva. Izkušnje z družbo SIOT pa tudi govore, da družbe vse obljubljajo, ko pa so položili cevi, so pustile vse zemljišče razrito in tako je ostalo.
Med razpravo je svetovalec PSDI Bego zagovarjal gradnjo naftovoda, češ da bi bila koristna in da bi razbremenila ceste. Svetovalec KD Gerii pa je zahteval ustanovitev posebne komisije, kar je večina zavrnila in kar je izkoristil za pretvezo pri glasovanju proti sklepu odbora.
Občinski svet je nato soglasno
panu in svetovalcem, posebno dopolnilno doklado uslužbencem, imenoval dva člana v občinsko komisijo za določitev porotnikov ter končno sklenil, da bodo tudi letos vsem šolarjem razdelil knjige brezplačno ter da bodo zagotovili brezplačni prevoz v šolo.
Delegacija SAG na deželnem odborništvu za kulturo
Funkcionar pri deželnem odborni-štvu za kulturo dr. Vernier je včeraj dopoldne sprejel delegacijo Slovenskega amaterskega gledališča in se z njo zadržal skoraj eno uro v prijetnem razgovoru. Umetniški di-
sektor SAG Sergej Verč in član vodstva gledališča Boris Kobal sta posredovala odborniku dr. Vernie-ru obširno dokumentarno gradivo o delovanju Slovenskega amaterskega gledališča v zadnjih treh letih ter ga seznanila tako z delovanjem gledališča kot tudi z njegovimi številnimi problemi, predvsem finančnega značaja. Dr. Vernier je delegaciji SAG obljubil, da se bo zavzel za ugodno finančno pomoč gledališču, saj le-to, je dejal, predstavlja pomemben činitelj v kulturnem življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Delegacija Slovenskega amaterskega gledališča je v istem dopoldanskem času obiskala še direktorja oddelka za šolstvo in kulturo
TELEVIZIJA PO KABLU
Kmalu pred parlament zakonski osnutek za ureditev vprašanja
Osnutek so izdelali na posebnem sestanku v Bazovici - Z mešalcem «Tele S. Marco» prenos programov po električni napeljavi?
Pravno - tehnično - upravna komisija italijanskih televizij po kablu se je prejšnje dni sestala v nekem hotelu v Bazovici, da bi pripravila osnutek zakona, s katerim naj bi parlament uredil to specifično področje. Pred izročitvijo osnutka osrednjim organom v Rimu, bo o njem razpravljal vsedržavni zbor televizij po kablu, ki se bo sestal 5. oktobra v Turinu.
Dokument, ki so ga sestavili na sestanku v Bazovici, poziva parlament, naj pri urejanju vprašanja televizije po kablu v Italiji upošteva razsodbo ustavnega sodišča iz letošnjega julija. Dokument se nadalje zavzema za primemo razmejitev dr-
pri tržaški občini dr. Buffolinija in 1 žavnega ozemlja med posamezne pose z njim razgovarjala o delu in 1 staje, pri čemer naj bi upoštevali načrtih gledališča.	1 zlasti razsežnosti večjih središč, za
iiimiiiiiniiniiiiitiiiniitiiiiiiirMiiiiiiiiMuiniiiniiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinuiiiiiiiiiMiniiiiMiiiiiitifiiiniiiiiMiMiiiiiiminiiiiiMnuiiniiiniiiiiiiiiiiiiMii
PRED UVELJAVITVIJO NOVE DEŽELNE NORME
Predsednik Coraelli povabil avtoprevoznike naj poskrbijo za redno izvajanje prometa
Delovna skupina bo preučila novo pogodbo in «protokol o sporazumu»
Predsednik deželnega odbora Co-melli in odbornik za promet Cocian-ni sta se te dni sestala s predstavniki sindikalnih organizacij in zasebnih podjetij, ki vzdržujejo javne prometne zveze v deželi in ki so včlanjena v združenju ANAC. Na sestankih so razpravljali o skorajšnji uveljavitvi deželnega zakona o javnem prometu po cesti, o sporazumu, ki je bil pred časom dosežen na vsedržavni ravni v korist osebja avto-prevozniških podjetij in o gospodarskem in finančnem ravnovesju v bilancah avtoprevoznikov, ki nameravajo utrditi to ravnovesje s poviškom tarif.
Predstavnike avtoprevozniških podjetij sta dr. Comelli in odbornik Co-cianni povabila, naj v sedanjem težavnem družbenem in gospodarskem trenutku zagotovijo redno izvajanja prevozniške službe, ki zadeva celotno prebivalstvo dežele in zlasti delavce in dijake. Redno delovanje avtobusnih podjetij je toliko bolj važno v tem trenutku — sta še naglasila dr. Comelli in odbornik Cocianni — ker bo 1. oktobra stopil v veljavo deželni zakon o preureditvi javnega prometa po cesti. Zdaj je torej Sodelovanje med javnimi ustanovami in zasebnimi podjetji na področju pro-
■iiiiiiiiiniMiiiiiiiiiHMiimiiiiniiiiiiiiniiniiiumfiiimniiiiiimiiiimiiiiiiifiiimiiminiiimiiHMmiiHiiiiii»
OPOLNOČI PREMAKNITE KAZALEC ZA URO NAZAJ
OD JUTRI DALJE VELJA SONČNA URA
V veljavi zimski vozni red vlakov in urniki raznih trgovin
PO 126 dneh stopi danes opolnoči spet v veljavo sončna ura, zato bomo morali opolnoči premakniti kazalec na uri za eno uro nazaj. To razliko bodo zapazili predvsem tisti, ki bodo opolnoči potovali z vlakom, ker se bodo vlaki ustavili za nekaj časa, da bodo po polnoči vozili z novim vodnim redom. Da bo jutri, v nedeljo, že povsem veljala sončna ura, pa si morajo zapomniti tudi tisti, ki imajo dogovorjene sestanke, ali bodo šli na kakšne prireditve onstran meje, v Jugoslavijo. Ko je pri nas veljala legalna ura, smo npr. odšli v Sežano ob 9. uri in smo dospeli tja že pol ure pred 9. uro. To sicer ni nič novega, velja si pa zapomniti.
Ob ponovni uveljavitvi sončne ure stopi v veljavo zimski vozni red vlakov, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Od 1. oktobra 1974 do 30. aprila 1975 bo veljal nov umik bencinskih črpalk, ki bodo odprte od 7. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Od ponedeljka naprej bo veljal tudi nov zimski urnik trgovin:
Trgovine z jestvinami, drogerije in cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure in od 16.30 do 19. ure.
Mlekarne in pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 17. do
19.	ure.
Slaščičarne bodo odprte od 8. do
20.	ure.
Ribarnice bodo odprte od 8. do 14. ure.
Trgovine s sadjem in zelenjavo bodo odprte od 7.30 do 14. ure, v sobotah in pred prazniki od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19. ure.
Mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure, ob sobotah in pred prazniki pa od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure.
Trgovine z raznim blagom in izdelki bodo odprte od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
ZA PLAČILO «UNA TANTUM»
Neprekinjen urnik poštnih uradov
V ponedeljek zapade rok za plačilo davka «una tantum» na avtomobile, motoma kolesa, čolne, letala itd, zaradi česar je ministrstvo za pošto in telekomunikacije, v predvidevanju dolgih vrst, odre
dilo podaljšanje umika uradovanja poštnih uradov. Danes bodo na vseh glavnih poštah in podružnicah v glavnih mestih pokrajin in ter na poštnih uradih večjih mest sprejemali plačilo davka do 22. ure, medtem ko bodo jutri, v nedeljo poštni uradi v glavnih mestih dežel, odprti neprekinjeno od 9. do 20. ure.
V ponedeljek, zadnji dan plačila davka, bodo poštni uradi odprti do 24. ure. Ministrska okrožnica opozarja, da bodo v podaljških umika uradovanja sprejemali plačila le na tekoči račun 11/77000 ACI. Nadalje je ministrstvo zaprosilo poveljstva organov javne varnosti za uvedbo nadzorne službe v poštnih uradih in spremstvo med prevažanjem fondov.
meta največjega pomena za uspeh preosnove in za zagotovitev rednih storitev deželnemu prebivalstvu.
S predstavniki sindikalnih organizacij pa sta zastopnika deželne vlade obravnavala zlasti vprašanja, ki zadevajo izvajanje nove deželne norme in sporazuma v prid delavcem, zaposlenih pri avtoprevozniških podjetjih. Medtem ko se pripravlja u-stanovitev posebnega koordinacijskega odbora za promet v deželi Furlaniji - Julijski krajini, so na srečanju sklenili, naj se ustanovi začasna delovna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki sindikatov in strokovnjaki deželne uprave. Skupina bo preučila vprašanja, povezana z izvajanjem vsedržavne delovne pogodbe in «protokola o sporazumu», ki zadevata v naši deželi okrog 850 delavcev, zaposlenih pri zasebnih avtoprevoznikih. Končno so se na srečanju dogovorili o tem, da bodo pristojni deželni organi upoštevali mnenje sindikalnih organizacij in zaposlenih delavcev v zveži z zahtevami avtoprevoznikov po povišanju tarif.
• V podlonjerskem krožku «Rdeča zvezda» se nadaljuje praznik komunističnega tiska. Danes bo nastopil orkester «H. Pascal», jutri pa se bo praznik nadaljeval že ob 10. uri. Uro pozneje bo prof. Stello Spadam govoril o delegiranih šolskih dekretih in o šolskem vprašanju, popoldne pa bosta govorila Fausto Monfalcon in Stojan Spetič. Zvečer bo igral orkester «H. Pascal». V krožku bo tudi stojnica s knjigami in komunističnim tiskom. Na razpolago bodo pristna vina in domače specialitete.
Po četrtem dnevu zasedbe
Množijo se izrazi solidarnosti s spastiki
Družine spastikov in osebje centra AIAS, ki zahtevajo od pristojnih organov ne le podporo za nadaljnje delovanje, temveč tudi priznanje statusa javne ustanove, že peti dan zasedajo pokrajinsko palačo, kamor so tudi včeraj prispeli številni izrazi solidarnosti. K temu je treba prišteti dejstvo, da je tudi včeraj veliko ljudi prineslo spasti-kom, njihovim družinam in osebju centra hrano ter se ponudilo, da pomaga pri zasedbi, kar dokazuje, da pereč problem spastikov ni naletel na gluha ušesa pri tržaški javnosti.
DANES ZAKLJUČEK 28. ZDRAVNIŠKIH DNEVOV
Kajenje in onesnaženje ozračja vzroka pljučnih rakastih tvorb
Število obolenj se stalno veča . Danes razprave o pljučnih bolezenskih pojavih v ladjedelnicah
V zadnjih 40 letih se je število smrtnih primerov zaradi prvotnih rakastih tvorb na pljučih neverjetno povečalo — to sta zatrdila profesorja Tagliaferro in Risolo včeraj v okviru 28. zdravniških dnevov. Po statističnih podatkih je namreč razvidno, da je število takih obolenj desekrat večje od vseh drugih rakaste narave. Glavna vzroka tega socialnega zla predstavljata v prvi vrsti kajenje ter onesnaženje ozračja. Kot za druga rakasta obolenja predstavlja preventivno zdravljenje in torej preventivna diagnoza najboljše orožje proti pljučnim rakastim obolenjem.
Sicer pa je bilo na včerajšnjem simpoziju o rakastih obolenjih pljuč, ki ga je v okviru zdravniških dnevov organiziral inštitut za kirurško patologijo tržaške univerze in ki ga je vodil rimski zdravnik P. Biocca, veliko zanimivih referatov in razprav.
Predvsem bi omenili referat tržaškega profesorja Alda Leggerija, ki je poudaril, da je kirurgija še
vedno najboljši način zdravljenja vseh primerov pljučnih rakastih tvorb. Zato je natančno analiziral pomen in obenem težave operativne odstranitve (s kirurškim posegom) enega režnja pljuč zavoljo raka. Povedal je, da so se v Trstu — pri zdravljenju rakastih tvorb na pljučih — posluževali metoda odstranitve enega režnja pljuč za več kot 80 odstotkov vseh operacij pljučnih rakastih tvorb, kar je nedvomno potrdilo o veljavi kirurških posegov v boju proti raku.
Zdravniški dnevi katerih pobudniki so zdravniška zbornica, združenje zdravnikov ter medicinska fakulteta tržaške univerze se bodo nadaljevali in tudi zaključili jutri v mali dvorani gledališča Rossetti. Na sporedu bosta dve okrogli mizi, ki ju bosta vodila profesorja M. Pasargiklian iz Milana ter M. Cre-pet iz Padove. Prva okrogla miza bo imela za temo analizo o plinih v krvi kot vzrok težav pri dihanju, druga pa pljučni bolezenski pojav v ladjedelnicah.
Pokrajinskemu odborniku Pacorju so včeraj predložili seznam potreb in zahtev centra AIAS. Ta seznam bo odbornik posredoval občinskim, pokrajinskim in deželnim organom, da bi ga podrobneje proučili.
Kakor je bilo sklenjeno na pred-sinočnji seji konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje, je delegacija konzulte včeraj opoldne obiskala pokrajinsko palačo, da bi tako vidneje opozorila organe, ki so odgovorni za zdravstvo in socialno skrbstvo na neznosne pogoje, v katerih živijo spastiki in v katerih deluje združenje AIAS. Predstavniki konzulte so osebju AIAS izročili v znak solidarnosti tudi finančni prispevek.
O perečih vprašanjih, ki so prisilili spastike in njihovo organizacijo do zasedbe, so razpravljali sinoči tudi na seji konzulte za Novo mesto. Seje so se udeležili pred-tavniki zasedajočih, predstavniki pokrajine, občinske podporne ustanove in zavetišča Gozzi, ni pa bilo, čeprav so bili povabljeni, nobenega predstavnika občinske uprave.
Osebje AIAS je včeraj izdalo letak, v katerem ocenjuje zadržanje krajevnih oblasti in je sklenilo, jda bo priredilo danes opoldne v pokrajinskih prostorih tiskovno konferenco.
redno izmenjavo programov med oddajnimi središči in za možnost začasnega uporabljanja nekaterih že obstoječih koaksialnih kablov, tako na primer kablov telefonskega omrežja. Posamezne zasebne oddajne postaje pa naj bi začasno lahko postavljale tudi zračne napeljave. Za kritje stroškov naj bi se postaje oslanjale tako na reklamo kot na priliv od posebne pristojbine (abonmaja). Dokument se končno zavzema, da bi pristojne oblasti priznale na tem področju določeno svobodo, v okviru katere naj bi bile nove televizijske pobude možne po predhodni izstavitvi dovoljenja ministrstva za pošte in telekomunikacije.
Televizija po kablu je argument, ki je danes v središču zanimanja italijanske javnosti. Ne glede na pravne in upravne omejitve, ki še vedno veljajo na tem področju, pa je uveljavljanje takšne televizije povezano tudi s precejšnjimi stroški. Pomislimo samo na kilometre in kilometre potrebnih kablov (in v resnici kaže, da se tovarne že dalj časa pripravljajo na ugoden trenutek, saj so njihova skladišča natrpana s kabli) in na ustrezne napeljave.
Prav zato zbuja toliko več zanimanja posebna naprava, ki so jo izdelali v našem mestu strokovnjaki v okviru tržaške postaje «Tele S. Marco», ki omogoča oddajanje in sprejemanje televizijskih programov — za sedaj v regionalnem merilu — prek navadne mestne električne napeljave. Gre za poseben mešalec televizijskih usmerjenih valov, ki ga vključimo med električnim virom (220 V) v stanovanju in televizijskim sprejemnikom in ki torej odpravlja tako anteno na strehi, kakor tudi kakršenkoli kabel. Strokovnjak, ki ga je izdelal, ga je že dal patentirati v tujini in zagotavlja, da je to nujen se-
Danes si bosta obljubila večno zvestobo
EVA LIČEN in
LJUBO JANČAR Mlademu paru želi vse najboljše na novi življenjski poti tiskarsko osebje Založništva tržaškega tiska, uprava in u-uredništvo Primorskega dnevnika.
Danes se poročita ' EVA LIČEN in
LJUBO JANČAR Prosvetno društvo Ivan Cankar jima želi obilo sreče.
iiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniii
V PROSTORIH ŠKEDENJSKEGA KINA
Z okroglo mizo o šoli in družbi se je pričel praznik «Noi Donne»
Danes debata o reformi družinskega prava ter nastop pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža
Z okroglo mizo na temo «Šola in družba» se je včeraj pričel v prostorih škedenjske kinodvorane praznik ženske revije «Noi Donne», ki ga prirejajo tržaške demokratične ženske, Slovenke in Italijanke. Razprava. katere so se udeležili predstavnica združenja italijanskih žena Ester Pacor, predstavnica «Movimento di cooperazione educativa» Claudia Toffoletti, zastopnica okrajnega odbora prebivalcev Licia Gretti, arh. Gigetta Semerani ter predstavnik sindikata CGIL za šolo Sergio Facchini, je jasno pokazala nezadovoljstvo žena, predvsem mater, nad sedanjim italijanskim šolskim sistemom.
Učiteljica Claudia Toffoletti je zelo nazorno obrazložila očitne hibe osnovne šole, ki navaja otroka na individualizem in Id mu ne dovoljuje prostega mišljenja in izražanja. Tof-folettijeva je poudarila pomanjkanje diskusije ter skupinskega dela. ki bi moralo pomagati otroku pri utrjevanju socialnega čuta in čuta odgovornosti. Nato je spregovorila o domačih nalogah, ki so (posebno v prvih razredih) odvečne in ki pripomorejo k selekciji in to v največji meri na škodo otrok delavskih družin, v katerih se starši ne morejo vsak dan ukvarjati z otroki.
Tudi govor Licie Gretti je bil zanimiv. ker je nekoliko orisala stike med šolo in družino. Kot zaključek njenega govora naj povemo, da je stik zelo slab in da je krivda za to v šolskem sistemu, pri učiteljih in profesorjih ter tudi pri starših, ki največkrat ne občutijo pravega pomena šolskega življenja.
V večernih urah se je praznik nadaljeval s predstavo «Za žensko» i-gralske skupine «H canzoniere veneto» ter plesom.
Danes je na sporedu nova okrogla miza. tokrat na temo «Reforma družinskega prava» (ob 18. uri), enodejanka «Beri, beri Katerina». ki jo bo izvajala skupina iz Tarčenta in ki bo obravnavala položaj ženske v današnji družbi (ob 20.30) ter nastop pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža (ob 21.30),
Pevski zbor tFran Venturini» čestita svojemu članu Zdravku Rodelli in njegovi soprogi Adi ob rojstvu male Nataše.
Za udeležence praznika so na razpolago dobro založeni kioski s toplo hrano ter pijačami, pripravljene pa so tudi zanimive razstave o ženski dejavnosti v Italiji in o drugih zanimivih problemih.
Včeraj razčlenjena stavka pristaniščnikov
Pristaniščniki so včeraj spet stavkali po vsej državi. Štiriurna razčlenjena stavka je bila tudi v tržaškem pristanišču in je povsem uspela. Podobno vsedržavno štiriur-no stavko so sindikalne organizacije napovedale tudi za ponedeljek, 30. septembra. Poleg vprašanja obnovitve delovne pogodbe, postavljajo pristaniščniki v ospredje tudi vprašanje splošne pristaniške in pomorske politike v Italiji. Gre predvsem za gospodarsko ureditev vprašanja državnega ladjevja, ki vzdržuje proge pretežnega državnega pomena. V ta namen bo v ponedeljek tudi sprevod, ki bo krenil z glavne pomorske postaje do Trga Goldoni, kjer bo javno zborovanje.
• V ponedeljek ob 17. uri bo tržaška federacija KPI priredila pri Sv. Jakobu zborovanje o «novem načinu uprave in o rešitvah deželne krize». Govorila bosta član osrednjega vodstva in ravnatelj Unità Aldo Tortorella ter tajnik federacije Giorgio Rossetti.
• KD bo priredila jutri ob 9.30 v Avditoriju deželno zasedanje o šoli, na katerem bo poročala članica o-srednjega vodstva prof. Paola Gaietti o novih vodstvenih organih šole. Danes pa bo ob 16.30 na sedežu KD Trg Giovanni 5 zasedanje pokrajinskih šolskih odborov.
stavni del televizije prihodnosti. U-poraba novega mešalca (nabava a-parata bi stala po današnjih scenah kih 15.000 lir. v bistvu pa gre za škatlo, ki bi jo z lahkoto spravili v hlačni žep), bi omogočila redno sprejemanje televizijskega programa «Tele S. Marco» tudi v sedanjih «mrtvih kotih», v ozkih dolinah, itd. Napravo še vedno izpopolnjujejo in urejajo za hkratni prenos do deset programov. Doslej so jo preizkusili le do razdalje Trst — Videm in so ustrezni poskusi uspeli. S tem se je iznajditeljem odvalil precejšen kamen s srca: bali so se namreč, da bi u-strezne valove zaustavile transformatorske postaje vzdolž električnega omrežja. V resnici se to ni zgodilo in iz vsake postaje so valovi izšli celo nekoliko ojačeni. Vmes so pri tem najbrž določena magnetna polja, ki jih strokovnjaki sedaj še proučujejo.
Občni zbor delničarjev finančne družbe Friiilia-Lis
Včeraj je bil v Vidmu občni zbor delničarjev deželne finančne družbe Friulia - Lis. Delničarji so soglasno odobrili obračun družbe za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. marca letos. Bilanca izkazuje prebitek 49,627.657 lir, ki so ga namenili kritju primanjkljajev iz prejšnjih poslovnih let. Predsednik E. M. Gioffrè je v poročilu upravnega sveta navedel, da je Friulia-Lis v zadnjem poslovnem letu pristala na 18 finančnih operacij za skupno 2,2 milijarde lir novih naložb. Konec marca sta bili še v gradnji obe obrtniški središči — v Vidmu in Trstu — v katerih bodo namestili 16 obrtniških podjetij, v gradnji pa je bilo tudi 8 novih obra tov s skupno pokrito površino 13 tisoč kv. metrov. V sklopu podjetij, ki delujejo kot najemniki Friulie-Lis, je bilo konec marca zaposlenih nadaljnjih 300 delovnih moči. Friulia - Lis razpolaga z glavnico
2,5	milijarde lir, pri kateri so soudeležene finančna družba Friulia, deželna uprava, Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, Assicurazioni Generali, Assicurazioni d’Italia, Società Cattolica di Assicurazioni, razne hranilnice, deželne banke in konzorcij za industrijski razvoj Furlanije - Julijske krajine.
• Danes, v soboto, 28. septembra, bo v Zgoniku šagra sv. Mihaela. Ob tej priložnosti bo otvoritev razstave Andreja Košiča iz Gorice. Jutri, v nedeljo, 29. septembra, bo ob 15.30 tek za nagrade. Na dvorišču pri Petelinovih bosta nastopa zbora «Rdeča zvezda» in ansambla «Lojze Furlan». Sledilo bo nagrajevanje grozdja, bogat srečelov in prosta zabava s plesom. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
PO RADIU KOPER
Ponovno
na sporedu oddaja «Sosednji kraji in ljudje»
Z jutrišnjim dnem začenjajo po Radiu Koper oddaje «Sosednji kraji in ljudje», namenjene Slovencem v Italiji, pa tudi poslušalcem širom po Primorski in drugih krajih Slovenije. Oddaje bodo na programu vsako nedeljo ob 16.30 ier bodo trajale 20 minut.
17 let je že tega, ko je Rodio Koper uvedel v svoj program oddaje za slovensko manjšino v Italiji, ki so dosledno spremljale njihovo življenje na vseh področjih: političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem. Tako so se v njih oglašali slovenski ljudje iz različnih področij: kmetje, delavci intelektualci, izvoljeni predstavniki v deželnem svetu, pokrajinskih in občinskih svetih, župani, predstavniki raznih slovenskih organizacij in u-stanov, antifašističnih in partizanskih organizacij, mladina itd. Oddaje so zajemale življenje Slovencev v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije - Julijske krajine tržaški, goriški in videmski pokrajini.
S tem delom bodo oddaje nadaljevale tudi v letošnji sezoni, ob pomoči in podpori vseh seveda, ki so jim problemi slovenske manjšine pri srcu.
Oddaje «Sosednji kraji in ljudje» pripravlja Neva Lukeš, novinarka Radia Koper v Trstu, urejuje jih novinar Frenk Melò redni sodelavci te oddaje pa so prof. Bojan Pavletič, Odo Kalan ter Meri Rojc in Leli Nakrstova
V jutrišnji oddaji bodo o problemih Slovencev, o njihovi borbi za dosego globalne zaščite, o odmevih mednarodne konference o manjšinah in o kulturno prosvetnem življenju v tej sezoni govorili Boris Race, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, dr. Karel Šiškovič, član pripravljalnega odbora mednarodne konference o manjšinah in prof. Klavdij Palčič, predsednik SPZ.
GROZDJE za VINO SUPER ortofrutticolo
Ul. Flavia (zadnja postaja avtobusa proge št. 19)
TRST
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974 - 75
VPISOVANJE ABONENTOV DO 28. SEPTEMBRA, OD 8. DO 14. URE, PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 30. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 61792.
Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma že danes.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. 10. 1974 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» - Trst sporoča vsem dijakom, da bo šolska maša 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. I-vanu.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1974, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne srednje šole I. Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1974, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo in obrt sporoča, da bo šolska maša 1. oktobra 1974 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo začetna šolska maša 1. 10. 1974 ob 8. uri v proseški župni cerkvi. Dijaki naj se takoj po maši zberejo v šoli. Za dijake oddeljenih razredov v Sv. Križu bo začetna šolska maša 1. 10. 1974 ob 9. uri v svetokriški župni cerkvi.
Državni trgovski tehnični zavod «Ž. Zois» javlja, da se bo šolsko leto 1974-75 začelo v torek, 1. oktobra, s mašo ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Lanu. Po maši se dijaki zberejo na šoh, kjer bodo dobili prva navodila za začetek pouka.
Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo šolska maša v torek, 1. oktobra 1974: pri Sv. Ivanu ob 12., na Katinan ob 9. uri. Pri Sv. Ivanu naj se otroci zberejo ob 11. uri pred šolo, na Kat/nari 10 minut pred pričetkom maše pred cerkvijo.
Ravnateljstvo državne srednje šole S Kosovel na Opčinao sporoča, da bo so.ska maša v torek, 1. oktobra, ob
8.30.	Otroci naj se zberejo pred šolo ob 8. uri.
Šentjakobsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da bodo šolske maše v torek, 1. oktobra, po naslednjem razporedu: za učence osnovne šole pri Sv. Jakobu ob 9. uri V šentjakobski cerkvi; za učence osnovne šole «Dragotin Kette» ob 9. uri v šoli; za učence osnovne šole v Ul. Dona-doni ob 10. uri v cerkvi sv. Vincencija: za učence osnovne šole pri Sv. Ani od 10.30 v šoli; za učence osnovne šole v Skednju ob 17. uri v cerkvi v Škednju.
Ravnateljstvo državne srednje šole S. Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra 1974 ob 11. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo v okviru zavoda delovala tudi triletna učiteljska šola za otroške vrtnarice, seveda kolikor bo dovolj prijavljenk. Prijave sprejema tajništvo.
Razstave
V	občinski galeriji razstava tržaškega slikarja R.P. Anellija - Thalerja.
V	Tržaški knjigami razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na o-gled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah.
V	galeriji Tergeste v Ul. Battisti razstavlja slikar Carlo Pacifico. Razstava bo odprta do 4. oktobra.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 28. septembra VENČESLAV
Sonce vzide ob 6,59 in zatone ob 18,52 — Dolžina dneva 11,53 — Luna vzide ob 17,14 in zatone ob 3,55 Jutri, NEDELJA, 29. septembra MIHAEL
Vreme včeraj: na j višja temperatura 20,4 stopinje, najnižja 12,1, ob 19. uri 18,6 stopinje, zračni pritisk 1015,9 ustaljen, veter 6 km zahodnik, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 46-letni Emilio Cerkve-nic, 64-letna Claudiola Buttignoni por. Palese, 82-letni Giovanni Kante. 70-letni Pietro Furlan, 87-letni Emilio Nadoh, 60-letni Marcello Padoan, 62-letna Maria Prodan por. de Wal-derstein in 53-letna Elvira Longhi por. Goina.
Koncerti
OTVORITVENI KONCERT SIMFONIČNE SEZONE
Drevi ob 21. uri bo v gledališču Verdi prvi koncert jesenske simfonične sezone. Dirigent Riccardo Capasse, pianist Pierluigi Camicia, orkester gledališča Verdi. Na sporedu so skladbe Geminianija, Mendellsoh-na, Clementija, Wagnerja in Liszta.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948).
Ariston I.N.C. Zaprto.
Nazionale 16.00 «Carambola», barvni film. Igrata Paul Smith in Michael Coby.
Excelsior 16.00 «L’arrivista», barvni film. Igrajo: Alaine Delon, Sydne Rome in Jeanne Moreau.
Grattacielo 16.00 «Il colonnello Butti-gliene diventa generale». Barvni zabavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho.
Fenice 16.00 «Il bestione». Michel Constantin, Giuseppe Maffioli in Giuliana Calandra. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.15 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 - 19.00 - 22.00 «H fiore delle mille e una notte», od Pier Paola Pasolinija. barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.	^
Aurora 16.30 «Appassionata», barvni film. Prepovedano mladini pod 18-letom.
Capito! 16.30 «Peccato veniale^, barvni film. Igra Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Altrimenti ci arrabbiamo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Impero 16.30 «20.000 leghe sotto i mari», barvni film. Igra K. Douglas,
Filodrammatico 16.30—22.00 «Le scomunicate di San Valentino», barvni film. Igra Francoise Prevest. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Uomini duri», barvni film. Igra Lino Ventura.
Ideale 16.00 «Piedone lo sbirro», barvni film. Igrata Bud Spencer in Ju-liette Maynieel.
Vittorio Veneto 17.00 «La grande abbuffata», barvni film. Igrata Ugo Tognazzi in Marcello Mastroiani.
Astra 16.30 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo», barvni film. I-grata J. P. Beimondo in J. Bisset.
Abbazia 16.00 «La sepolta viva», barvni film. Igrata A. Belli in M. Bo-niglia.
Mignon 16.00—22.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «Alfa — omega il principio della fine», barvni film.
Radio 16.00 «Tutti insieme appassionatamente», barvni film.
Volta - Milje 17.00 «L'assassino di pietra», barvni film. Igrata C. Bron-son in M. Balsam.
A VDITORIJ PORTOROŽ
POLETJE *74
REGATA ZA POKAL PIRANA Piran - Portorož, 28. in 29. septembra
Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) • 73569
Prosveta
Prosvetno društvo «Tabor» obvešč da se bo baletni tečaj začel oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hi vatin, Ul. dei Ginepri 5, tel. 211-11 od 25. 9. do 10. 10. 1974, od 14. 16. ure.
PD Tabor bo jutri, 29. t. r ob 16. uri predvajalo v dvorani Pi svetnega doma na Opčinah sloveni barvni film «Cvetje v jeseni».
Izleti
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AlTAnnunzia-ta. Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa i d’oro, Ul. Mazzini 43.
Zaradi velikega zanimanja član za izlet v Prekmurje in Kumrovi je odbor Kmečke zveze sklenil p rediti še en izlet z enakim progi mom v dneh 19. in 20. oktobra, i veda če bo dovolj prijavljenih.
Vpisuje tajništvo v UL Cicero 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ui ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 od 15.00 do 18.00. do vključno 5. ( tobra. Tajništvo Kmečke zveze.
Izlet Društvene gostilne bo v r deljo. 6. oktobra. Odhod izpred { stilne ob 7.30.
SPDT sporoča, da je odhod izlet kov na Porezen v nedeljo, 29. t.r s Trga Oberdan ob 6. uri točno.
SPDT priredi dvodnevni avtobus izlet 3. in 4. novembra v Gors kotar. Prvi dan vzpon na Snježn: za turiste postanek na Plataku, pr nočitev v Ogulinu: drugi dan vzp na Klek (gora čarovnic), za turi! ogled Ogulina. Povratek čez Orilo nico in Reko. Prijave na ZSSDI Ul. Geppa 9 do 15. oktobra.
BANCA Dl CREDITO Dl TRI EST TRŽAŠKA KREDITNA BANK
S. P. A.
TRST - ULICA F. FIL2I IO - "SŽ Bl-AA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	661,40
Funt iterling	1535,—
Švicarski frank	222,70
Francoski frank	138,50
Nemška marka	248,50
Avstrijski šiling	35,05
Dinari debeli	36—
drobni	36—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
28. septembra 1974
DANES DOPOLDNE V VIDMU
Slovesna proslava tridesetletnice osvobodilnega gibanja v naši deželi
«Partizanske štafete na progi Tarčent • Čedad z udeležbo slovenskih ekip
Dezela Furlanija - Julijska krajina bo danes dopoldne v Vidmu pro slavila trideseto obletnico osvobo annega gibanja v naših krajih “lavna slovesnost bo v Avditoriju sv. Frančiška, kjer bosta govorila Podpredsednik poslanske zbornice Padrini in predsednik deželnega od-~?r(a Comelli. Prisoten bo tudi minister za odnose z deželami Toros *! bo prinesel uradni pozdrav srednje vlade.
Datum 28. septembra so organiza-lorJ* proslave izbrali zato, ker so nacifašisti točno pred tridesetimi Ieri požgali in uničili vrsto vasi v treh občinah Beneške Slovenije: Ah-j611' Fojda in Neme. Hkrati s temi nogodki se bodo na današnji proslavi oddolžili spominu vseh žrtev Uporniškega gibanja v naših krajih.
yb tej priliki je deželni odbor dal 5~Piti v vseh mestih in zaselkih Furlanije - Julijske krajine lepak, na katerem opozarja prebivalstvo na Pomen današnje svečanosti v Vid-•nb- Zasnovo za lepak je izdelal videmski kipar Luciano Ceschia.
V okviru proslav tridesetletnice o-svobodiinega boja v naših krajih bo furlanski institut za zgodovino o-svobodilnega gibanja iz Vidma izdal Poti zvezek «Zgodovinskega pregleda sodobne zgodovine Furlanije», zvezek je v celoti posvečen «svobodnemu področju» Ahtena, Fojde in
Razpored današnje slovesnosti ie naslednji :
Dd 9.15 do 9.30 Zbiranje predstavnikov oblasti in praporjev - v Lionellovi loži.
“b 9.40 Zbor sprevoda, ki bo pone sel lovorov venec v svetišče padlih borcev na Trgu Libertà. V sprevodu bodo prapora dežele Furlanije -Julijske krajine, prapori z zlato kolajno (Osoppo, Videm, Gorica in Trst), trži-ški prapor s srebrno kolajno, pokrajinski prapori (Videm, Trs*, Gorica), prapor pordenonske občine ter prapori občin Ahten, Fojda in Neme.
Db 9.45 Počastitev praporov z zlato kolajno.
Db 10.00 Glavna slovesnost v Adito-riju sv. Frančiška.
Db 11.30 Odhod sprevoda, ki bo ponesel lovorov venec k spomeniku odporniškemu gibanju na Trgu 25. julija, v okvir proslav tridesete obletnice osvobodilnega gibanja na našem Področju se uvršča tudi posebno tekmovanje v cestnem štafetnem teku Tarčent - Čedad, ki ga organizira *a jutri, v nedeljo, pokrajinski od-
bor ANPI iz Vidma. Tekmovanja se bo udeležilo nad 25 ekip iz Furlanije - Julijske krajine in iz sosednih italijanskih dežel ter iz Tolmina, Kobarida in Nove Gorice. Tekmovanje, z naslovom «Partizanske štafete» se bo začelo v nedeljo ob 8. uri v Tarčentu, kjer se bodo tekmovalci zbrali na Trgu Frangipane. Po pozdravnem nagovoru predsednika pokrajinskega odbora ANPI V. Turella bodo štafete štartale (predvidoma ob 9. uri). V mestu bo proga vodila tekmovalce po Ul. Garibaldi, Ul. Borgobello in Ul. Angeli
in nato čez most nad reko Ter. Organizacijski odbor bo podelil vsem udeležencem «Partizanskih štafet» posebno spominsko kolajno.
• Podpredsednik deželnega odbora De Carli in deželni odbornik za krajevne ustanove Varisco sta se včeraj udeležila v Avianu umestitve tretje gorske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Delegati so izvolili za predsednika gorske skupnosti župana Caneve di Bacile Giuseppa Sandrija.
miiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHHiiiiiniiiiiiiiiiiiii
BENEŠKI DNEVNIK
«Mlada brieza»-šola demokracije
Šestindvajset otrok v svojevrstni šoli v Dolenjem Tarbilju
Uspeh natečaja «Moja vas» je bil za študijski center «Nediža» važna spodbuda, saj je usmeril center k iskanju možnosti dela z mladino. To iskanje je v tem tednu obrodilo prve sadove. V hotelu v Dolenjem Tarbilju je namreč te dni velik živžav. Šestindvajset otrok s šestimi stalnimi učitelji in vzgojitelji uživa tu svojevrstne počitnice, ki so jim dali ime «Mlada brieza». Hotelska jedilnica se je spremenila v učilnico, risalnico, sobo za igre, koncertno dvorano, tiskamo Na e-nem koncu je na majhni tabli narisana punčka, ki jo obdaja vse polno besed: glava, lasje, roga, noga, uho, oči, krilo, jopica čevelj in tako naprej, štiriletno dekletce se je prijelo za kito, nekoliko neroden frizerski poskus starejše sestrice, in povedalo učiteljici: «To je kita». Potem pa so vsi skupaj zapeli pesmico o srnici, ki jo je zlato sonce zbudilo. Nekoliko stran od table so drugi razgrnili na tleh velike pole papirja in pridno namakajo čopiče. Večje dekle se pri mizi muči z neko pravljico: nanisa-lo jo bo v beneškem narečju, v knjižni slovenščini ter v italijanščini. Nekdo drugi riše po matrici, ki bo služila za tisk časopisa. In medtem ko nekdo od malčkov poskuša povleči «direktorja» Beppina Crisetiga za brado, sta dve deklici stekli v zgornje nadstropje ter skrili vzgojiteljici pižamo.
kovo, lektorico na univerzi v Sarajevu, ki jo — nezaslišane —kličejo kar Jasna, učijo se petja s prof. Ninom Specogno, rišejo in pišejo, da je veselje. Vse, kar delajo, jim je igra, vsemu sledijo z zanimanjem. Ko gredo na sprehod, spra šujejo po imenih dreves, z ljudmi, ki jih srečajo, se pogovarjajo o kmečkem delu, z zanimanjem opazujejo, kako se uporabljajo orodja.
Ta «šola v naravi» ima namen, pokazati otrokom vse bogastvo njihove zemlje, zato je razumljivo, da so dejavnosti zelo raznovrstne. Otroci dejansko živijo kot skupnost, skupaj določajo programe in se jim nato prostovoljno podrejaj» Kar napravijo, ne napravijo iz strahu pred slabo oceno, ampak zato, ker se večini izmed njih to zdi pravilno. Tako je «Mlada brieza» tudi šola demokracije.
Ko pridejo zvečer starši na o-bisk, ne vidiš objokanih oči kot v kolonijah. Otroci jih pozdravijo, če dobijo v dar slaščine, jih razdelijo med vrstnike, nato se pa igrajo naprej. Ko igra privede malčka v bližino očeta, mu ponosno pove, kaj se je novega naučil. Oče pa se nasmehne in zraven misli, da bo težko peljati otroka spet domov. In verjetno ima prav, saj res nihče ne misli na vrnitev. Taka šola je nedvomno veliko lepša od tiste, kjer . moraš mirno sedeti v klopi in j poslušati učitelja, kjer moraš na-
Takih in podobnih slik je tam : pisati nalogo, če nočeš petice. škoda veliko. Otroci so navdušeni: učijo j le, da se bo prehitro končala!
se slovenščine s prof. Jasno Honza- 1	Živa Gruden
OB NEDELJE, 29. SEPTEMBRA, DAUt
ZIMSKI VOZNI RED VLAKOV
TRST - BENETKE - RIM -MILAN - TURIN - GENOVA Odhodi
6.07 R Benetke - Bologna - Firence
-	Milan - Genova (*)
6.18 L Portogruaro (razen ob praznikih)
6.56 D Benetke S. L. - Rim in Milan - Turin (skozi Mestre) 8.03 DD	Benetke S. L.
9.30 R	Benetke - Rim (*)
9.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola - Pariz -Calais (spalni vagoni Atene
-	Istanbul Pariz)	- MUn-
chen in Puttgarden
10.50	L Portogruaro - Benetke S. L.
12.50	DD Benetke - Milan - Turin
13.45	L	Portogruaro
14.40	DD	Benetke S. L.
17.15	L	Portogruaro (ukinjen	ob	so-
botah in praznikih)
17.25	R Benetke S. L. (brez vmesnih
postaj) Milan - Genova (3) (*) 18.04 L Portogruaro 18.55 DD (Simplon Express) Benetke -Rim - Milan Lambrate Domodossola Pariz (spalni pogradi I. in II. razreda Trst
-	Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalm pogradi Beograd - Pariz in Benetke - Pariz, spalni vagoni Moskva Rim (1), vagoni I. in 11. razreda Budimpešta
-	Rim)
19.32 L Portogruaro 20.28 D Benetke Bologna • Bari -Lecce (pogradi Trst - Lecce)
22.25	DD Benetke Milan - Turin - Ge-
nova Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova in Trst - Turin: spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih) - Mestre Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst - Rim)
Prihodi
1.45	DD Benetke S. L.
6.25	L červinjan (ukinjen ob sobo-
tah in praznikih)
6.54 L Červinjan (samo ob sobotah)
7.25	L Portogruaro
7.50	DD Marseille - Genova - Turin -
Milan (spalni vagoni in pogradi Genova Trst in Turin ■ Trst) Rim Bologna (spah vagoni in pogradi Rim • Trst: spalni vagoni Turin -Moskva samo ob nedeljah)
9.15	D Benetke
10.09	DD (Simplon Express) Pariz -
Domodossola - Milano Lambrate - Rim - Benetke (pogradi Pariz - Trst); spalni vagoni Rim - Moskva (2) • Lecce - Bari - Bologna (pogradi Lecce - Trst)
11.09	R Milan - Benetke S. L (Be-
netke • Trst brez vmesnih postaj) (3) (*)
12.10	DD Benetke
13.40	D Benetke • Milan
13.58	L červinjan (razen ob praz-
nikih)
15.10 DD Benetke
17.35 D Turin - Benetke S. L.
18.39 R Firence - Bologna - Benetke (*)
19.17 L Portogruaro
19.34 DD (Direct Orient) Calais - Pariz - Milan - Benetke - Puttgarden - Munchen (spalm vagoni Pariz - Atene - I-stanbul)
20.58	R Milan - Rim - Benetke (*)
22.55 L Benetke
23.25 DD Turin - Milan • Rim - Benetke
18.08	L Videm 19.45 L Videm
19.51 DD Trbiž - Videm
21.09	L Pordenon - Videm 22.20 L Videm
22.47 D Dunaj - Salzburg • Videm
23.43 DD Calalzo - Videm (2)
Trbiž
(’) — Samo I. razred z obveznim prednaročilom
(1)	— Vozi samo ob ponedeljkih,
sredah, sobotah in nedeljah; občasno ob torkih
(2)	— Vozi ob ponedeljkih, torkih,
sredah in petkih; občasno ob četrtkih
(3)	— Ukinjene vožnje v dneh 25.
12. 1974 in 1. 1. 1975
TRST - VIDEM DUNAJ -SALZBURG - MUNCHEN -STUTTGARD Odhodi
3.40 L Videm - Pordenon (razen ob praznikih)
Videm
Trbiž
5.29 L 6.13 D Videm 6.25 L Videm 7.18 D Videm Dunaj 10.08 L Videm 12.25 D Videm 13.05 L Videm 14.00 DD Videm 14.10 D Videm 14.22 L Videm 16.45 L Videm 17.53 L
Trbiž - Salzburg
- Calalzo (1)
Trbiž
Videm (razen ob sobotah in praznikih)
19.12 D Videm 20.02 L Videm
20.50 D (Italien • Osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj -Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart)
22.36 L Videm
(1) — Samo pred prazniki od 7. 12. 1974 do 18. 3. 1975 Prihodi 0.51 L Videm
6.50	L Videm (razen ob sobotah in
praznikih)
7.36 L Videm
8.12 D Pordenon Videm (razen ob praznikih)
8.50	L Videm
9.00 D (Osterreich Italien Express) Stuttgart - Dunaj Trbiž -Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta)
12.05	L Trbiž - Videm
14.05	D Videm
15.05	L Videm
16.05	D Videm
(2) — Ob praznikih vozi od 8. 12 1974 do 19. 3. 1975, razen 25. 12. 1974 in 5. 1. 1975 TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - MOSKVA Odhodi
7.10 D Opčine Ljubljana 10.29 DD (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd
-	Budimpešta (spalni vagoni
Rim - Moskva (3), spalni vagoni	Turin	-	Moskva	ob
nedeljah).
12.55 L Opčine - Ljubljana (2)
17.48 D Opčine • Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (spalni pogradi za Beograd) samo ob sobotah
18.20	L Opčine (1)
19.07 D Opčine - Ljubljana (2)
20.09 D (Direct Orient) Opčine -Ljubljana - Skopje - Beograd
-	Thessaloniki	-	Atene	I-
stanbul (spalni vagoni Pariz • Atene - Istanbul) spalni vagoni in pogradi Trst ■ Beograd (pogradi Pariz -Beograd)
20.20	L Opčine
23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Prihodi 5.00 D Zagreb - Ljubljana - Opčine
7.10	L Opčine (1)
8.25 D (Direct Orient) Istanbul -Atene Thessaloniki - Beograd	Skopje	-	Ljubljana
Opčine	(spalni	vagoni iz	A-
ten • Istanbula do Pariza in pogradi iz Beograda v Pariz) - (spalni vagoni in pogradi Beograd Trst)
9.10	D Ljubljana - Opčine (2)
11.15 D Beograd Zagreb - Ljubljana Opčine (pogradi H. razreda iz Beograda) samo ob sobotah
13.35 L Ljubljana - Opčine (2)
18 34 DD (Simplon Express) Budimpešta - Beograd - Zagreb -Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim (4)
-	spalni vagoni Moskva -Turin ob petkih)
20 04 D Ljubljana - Opčine 21.40 L Opčine
OB ODLOČITVI MINISTRSTVA ZA PROSVETO
Ogorčenje zaradi ukinitve četrtega in petega razreda trgovske šole
Upravni svet zavoda je svoje nezadovoljstvo spona! prosvetnemu ministrstvu • Protesti demokratičnih sil
Upravni svet slovenskega trgovskega zavoda v Gorici je na svoji seji razpravljal o odločitvi ministrstva za šolstvo, da ukine četrti in peti razred, češ da je v ta dva razreda premalo vpisanih. Upravni svet je protestiral proti takšni odločitvi, ker ni mogoče pristopiti k manjšinski šoli z enakimi merili kot veljajo za šole večinskega naroda. Če hočemo obdržati manjšinsko šolstvo, je treba nujno izhajati iz dejstva, da je manj vpisanih kot na šolah večinskega naroda. Zlasti velja to za nadaljevalne strokovne šole, kakršna je trgovska šola, ka mor, prav zaradi osipa in možnosti izbire nadaljevanja pouka na drugih višjih šolah, nujno zahaja manjše število otrok.
Z ukinitvijo četrtega in petega razreda trgovskega zavoda se v veliki meri zmanjšuje napor vse naše skupnosti, da bi si zagotovila popolno strokovno šolo, ki bi usposabljala takšen profil mladega človeka, ki bi ustrezal potrebam našega, v trgovino usmerjenega mesta. Triletna trgovska šola je v tem smislu usposobila lepo število mladih ljudi za pisarniško delo. Prav bi bilo, da bi imeli dijaki tudi po zaključku triletnega študija možnost nadaljnjega spopolnjevanja, kakršno jim je bilo dano s četrtim in petim razredom. Res je sicer, da je v ta dva razreda vpisanh malo dijakov (v četrtega eden, v petega pa dva), U da to ne bi smelo biti razlog, da se razred ukine. Zlasti ne bi smeli ukiniti petega razreda, kjer sta dva dijaka, ki imata pravico nadaljevali pouk in si zagotoviti diplomo. Ministrstvo, oziroma tisti, ki je predlagal sprejem tako krivičnega u’-repa, pa sploh ni upošteval možnosti, da bi se število dijakov v pri-hidnjih let— zvišalo, posebno zaradi tega, ker je postala trgovska šola privlačna za mlade ljudi, ker jih je strokovno pripravila za zaposlitev.
Zaradi hude krivice, ki nam je bila storjena, je razumljiva ogorčenost slovenskih političnih krogov. Upravni svet trgovske šole je s svojo zaht-/o po ohranitvi obeh razredov seznanil goriška poslanca. Marocca in a^erka. Svoje poslance je s krivico, ki je bila storjena slovenski narodni skupnosti na Goriškem, seznanila tudi PSI. Izvedeli smo, da je tudi Slovenska demokratska zveza poslala v Rim telegram, v katerem zahteva ohranitev višjih razredov.
Komunisti zahtevajo ustanovitev Kraške gorske skupnosti
V Tržiču so se na sedežu KPI, ob prisotnosti članov deželnega vodstva stranke in deželnih svetovalcev Lovrihe in Zorzenona, sestali komunistični predstavniki, izvoljeni krasko gorško skupnost. Kakor je znano sodijo v to skupnost občine Trst, Dolina, Zgonik, Repen-tabor, Devin - Nabrežina, Tržič, Doberdob, Ronke, Fogliano - Redipu-glia, Zagraj in Sovodnje. Na sestanke so ugotovili, da z ustanovitvijo kraške skupnosti zelo kasnijo. Poudarili so, da bo kraška skupnost odigrala pomembno vlogo v politični, družbeni in gospodarski dialektiki naše dežele, še prav posebno pa bodo kot decentralizirana telesa uspešno posegala v odstranjevanje sedanjih gospodarskih težav. Njiho-
va prednost je zlasti v tem, da bodo lahko hitro reagirala na posamezne pojave.
Da bi deželni komunistični predstavniki dosegli takojšnjo ustanovitev kraške gorske skupnosti, bodo z interpelacijami na predsednika deželnega odbora Comellija ter s predlogi za sklicanje javnega shoda kakor tudi z zainteresiranjem drugih političnih sil zahtevali od dežele sklicanje skupščine gorske skupnosti, v kateri so zastopane, kakor smo poprej omenili, vse občine od Trsta do Sovodenj.
Stavka v tovarni SNIA
Dve uri so danes stavkale delavke in delavci tekstilne tovarne SNIA v Zdravščini. To v znak protesta, ker so že od letošnjega 24. julija deloma v dopolnilni blagajni in delajo nekateri 24, drugi pa samo 16 ur tedensko. V znak solidarnosti z delavci v Zdravščini je bila danes enourna stavka v vseh obratih SNIA v državi.
Stavka je bila tudi v tovarni ATI v Drevoredu 20. septembra.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI
ZVEZA
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Vas vljudno vabi k vpisu a-bonmaja za sezono 1974-75 v Gorici
VPISOVANJE ABONENTOV DO 5. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE (PRI JOŽICI SMET), UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKI KNJIGARNI, TRG VITTORIA 25. TEL. 2407.
V OBČINSKI RAZSTAVNI DVORANI
Skupinska razstava štiriindvajsetih likovnikov iz Spodnje Avstrije
V občinski razstavni dvorani razstavlja te dni, v priredbi Deželnega združenja umetniških krožkov spodnje Avstrije, skupina tamkajšnjih slikarjev in grafikov.
Gre za štiriindvajset likovnikov v razdalji približno poldruge generacije. Tako imamo pred očmi izbor, ki (kakor beremo v katalogu) ima namen «z deli nekaterih izbranih u-stvarjalcev osvetliti različne težnje umetniškega oblikovanja v deželi.»
Preverjanje takih teženj je pri nas edinstvena priložnost, saj skoro ne pomnimo, da bi se kaka av strijska skupina ustvarjalcev kdaj pomudila pri nas. Še tem večja je radovednost ob tej priložnosti, ko razstavljajo slikarji in grafiki, ki so izšli v približno zadnjih petdesetih letih iz dunajske akademije za likovno umetnost: tako se lahko pobliže seznanimo s pedagoškimi merili in z umetniškimi smernicami nekega povsem določenega ambienta.
Kakega posebnega razmaha pa na žalost iz teh del ni mogoče razbrati, še manj kakih izrazito osebnih po tez. Akvareli so povečini brez prave funkcije, kajti, če upoštevamo, da gre tu povečini za krajino, je ti akvareli v najmanjšem pogledu ne tolmačijo, pač pa zgleda, da gre za začetniško domačo vajo. Kar je risb, so bolj podobne popotnim ski cam brez kakega osebnega poudar-
llllllllllllllll■llllmlllllllllllnllllllllllllllllllllllllllllllIlllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||^|||||||||||||,||||||||||||,||||l||||||||l|l||l|ll|||||||||||||||||l|||||||||||||||||l^|||
NA ENI STRANI SINDIKATI, NA DRUGI TRGOVINSKA ZBORNICA
Vprašanje uprave tržiškega pristanišča je predmet precejšnjih nesoglasij
Sindikati, KPI in PSI za enotno upravo vseh pristanišč v deželi, trgovinska zbornica in industrije! pa so za samostojno upravo pristanišča v Tržiču
Napovedali smo že konferenco o bodočem ustroju pristanišča v Tržiču, ki bo prihodnjo soboto v Gorici na pobudo trgovinske zbornice.
V	zvezi s to konferenco prihaja do nasprotujočih si mnenj, ki u-tegnejo precej vžgati to itak že vročo politično-sindikalno jesen na Goriškem. Vprašanje bodočnosti tr-žiškega pristanišča utegne postati novo jabolko spora med socialisti in komunisti ter sindikati na eni strani in krščansko demokracijo ter trgovinsko zbornico na drugi.
Za kaj pravzaprav gre? Pristanišče Portorosega v Tržiču služi dolgo vrsto let v glavnem za razkladanje blaga, se zlasti surovin, ki so namenjene predelovalnim tovarnam na tržiškem področju in še marsikje v naši deželi. V glavnem, raztovarjajo tu «revnejše» blago (les, železne odpadke, petrolej), za kar potrebujejo le nekaj žerjavov.
V	tržiškem pristanišču ni namreč skladišč. Operativna obala je dolga nekaj sto metrov, v pristanišču je zaposlenih tristo delavcev, ki so organizirati v pristaniški družbi, ki jo z demokratičnimi volitvami delavci sami vodijo. Ta družba si je v preteklosti prizadevala, da je dobila iz javnih fondov denar za podaljšanje operativne obale in tudi za nakup večjih žerjavov. Pristanišče se je lepo razvilo, v marsikaterem trenutku je služilo kot dopolnilo tržaškemu in so zato številne ladje namenjene v Trst preusmerili v Tržič.
Obstaja pa nujna potreba razširiti sedanje pristanišče in zaradi tega se je tržiška občina zavzela, da izvede temeljit regulacijski načrt celotnega pristaniškega kompleksa.
(D -
(2) -(3) -
(4) -
Ne vozi ob sobotah in praz nikih
Ne »ozi ob nedeljah Vozi ob ponedeljkih torkih, sredah in petkih; občasno ob četrtkih
Vozi ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah; občasno ob torkih
cer v znesku 3.850.000 in 3.700.000 lir ne da bi imel pri denarnem zavodu ustrezno kritje. Sodnik je odsotnega obtoženca spoznal za krivega in ga je obsodil na plačilo globe 100.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Državni tožilec je bil odv. Battello, obtoženca pa je zagovarjala dr. Romana Capussotto.
I. M.
iiiiiiiiikiimimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Ni hotel plačati zaostale stanarine v goriškem hotelu
Občutna globa zaradi nekritih čekov pri niestni hranilnici
Okrajni sodnik v Gorici dr. Man-1 nilnice v Gradežu dva čeka, in si-
gone je na prvem zasedanju po —“	----1	"	~
presledku poletnih počitnic obravnaval več manjših zadev, med katerimi tudi dva spora glede socialnih prispevkov oziroma njihovega plačevanja.
Med drugimi zadevami naj omenimo, da se je moral pred sodnikom zagovarjati tudi goriški hotelir 56-letni Giovanni Trobiz iz Ul.
Carducci 34, lastnik znanega gostišča «Pri treh kronah».
V	obtožnici je rečeno, da je dne 13. maja letos izpraznil sobo, v kateri je že dalj časa prebival Giuseppe Martinis iz Moše, ki pa po njegovih izjavah sploh ni plačeval stanarine. Zato je njegovo prt Ijago prenesel v neko shrambo in sobo zaklenil. S svoje strani pa je Martinis. ki je tu pa tam opravil tudi kako delo v hotelu, dejal, da mu Trobiz celo še nekaj dolguje za opravljeno delo. Ker je vsak še nadalje trdil svoje, je prišla zadeva pred sodnika. Ta je Trobiza oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, Martinis pa se je moral zavezati. da si bo dobil drugo stanovanje. ker bi bila stanarina zanj v hotelu previsoka. (Drž. tož. dr.
G. L. Devetag, obtož.enčev zagovornik odv. Loricchio).
V	odsotnosti obtoženca je sodnik obravnaval tudi zadevo 30-letnega poslovnega mešetarja Vittoria Grava iz Maniaga, Ul. Umberto 93. ki bi se moral zagovarjati zaradi izdaje dveh čekov brez kritja. Mož je namreč v času do 4. decembra lani, ko je bila zadeva izročena sodniku, izdal pri podružnici hra-
To je potrebno, saj predvidevajo, da se bo promet v tem pristanišču povečal, posebno zaradi naraščajočih potreb tovarn, ki jih gradijo na tržiškem področju. Vlada in dežela sta tudi nakazali denar za gradnjo povečanih infrastruktur.
Istočasno je prišlo v ospredje tudi vprašanje bodoče uprave tega pristanišča. V Trstu so se nekatere politične in gospodarske sile ogrele za to, da bi pristanišče Tržič prišlo v sklop že obstoječe samostojne uprave tržaškega pristanišča Nekateri pa so predlagali, da bi vsa pristanišča na deželnem ozem lju združili v eno samo ustanovo V tej bi sevedà imel glavno be-
Drevi prosta zabava na jesenskem prazniku
Jesenski praznik v Štandrežu se bo nadaljeval danes zvečer s prosto zabavo. Ob tej priložnosti bodo nastopili trije ansambli, ki bodo poskrbeli za vse okuse. Seveda ne bo pri stojnicah manjkalo ne vina ne pečenih piščancev in klobas
Sinoči je na štandreškem praznovanju nastopila folklorna skupina s Koprivnega, ki je prikazala vrsto zanimivih furlanskih plesov. Lepo vreme pa ji omogočilo, da st je na zabaviščnem prostoru v Mihaelovi ulici zbralo veliko domačinov ter ljudi iz drugih krajev.
Jutri bo na sporedu zadnji dan jesenskega praznika. V prvih popo! danskih urah bo ex tempore za mladino. Risbe bodo nato razstavili kar na odprtem. Osrednja točka bo na sporedu popoldne z nastopom folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane, ki bo predstavila slovenske in jugoslovanske plese. Zvečer bo prosta zabava.
sedo Trst, svoje pa bi lahko povedali tudi zastopniki pristanišč Tržič in Portonogaro. Tako bi lahko uskladili investicije ria vseni deželnem ozemlju in ne bi prišlo do nekoristnih dvojnikov.
V nasprotju s to tezo je predsednik goriške trgovinske zbornice geom. Lupieri pred nekaj meseci objavil v zborničnem listu «Economia isontina» članek s predlogom, da bi za upravljanje tržiškega pristanišča ustanovili družbo zasebne ga značaja, v kateri bi bili predstavniki zbornice, tržiške industrij ske cone, industrijcev, sindikatov in raznih javnih uradov in ustanov. Tej družbi naj bi predsedoval pred sednik trgovinske zbornice, po svojem zakonskem ustroju bi lahko enostavneje delovala kot kak konzorcij javnopravnega značaja. To pa bi bilo v nasprotju s predlagano ustanovo, v kateri bi bila vsa deželna pristanišča.
Sindikati so se temu predlogu trgovinske zbornice uprli. 18. septembra so se v Tržiču sestali zastopniki pristaniščnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL. Prisotni so bili zastopniki ostalih pristanišč Severnega Jadrana. Izrazili so odkrito nasprotovanje predlogu goriške trgovinske zbornice o ustanovitvi samostojne družbe za tržiško pristanišče in istočasno zahtevali čimprejšnjo uskladitev pristanišč v deželnem merilu.
Ker bosta na goriški konferenci o bodočnosti tržiškega pristanišča predavala tudi predsednik tržaškega pristanišča Tonutti in deželni odbornik za trgovino in industrijo Stopper so sindikalisti sklenili posredovati pri teh dveh. da bi izvedela kakšna stališča bosta na tej konferenci zagovarjala.
V odgovor na to sindikalno sta lišče je predsednik trgovinske zbornice Lupieri poslal časopisom v Tržiču pismo, v katerem trdi, da ne misli trgovinska zbornica ustanavljati samostojnih družb, kar pa ni v skladu s člankom, ki je bil objavljen v glasilu trgovinske zbornice.
Za širšo rešitev deželnega značaja se zavzemata tudi levičarski stranki. KPI je s tem v zvezi predstavila svoj zakonski osnutek (Senatorja Sema in Bacicchi), kjer zagovarja deželno upravljanje vseh pristanišč.
Tudi socialisti se ogrevajo za tako rešitev. Prejšnji večer so se v Tržiču sestali goriški in tržaški za stopniki PSI ter osvojili stališče, ki so ga izdelali sindikati.
O tem vprašanju je bil tudi govor v pokrajinskem svetu. Načelniki skupin se bodo sestali te dni. pred sobotno konferenco. Tu bodo prišla najbrž do izraza nesoglasja med KD na eni strani in KPI ter PSI na drugi.
V nekaterih demokristjanskih krogih sicer trdijo, da obstajajo tudi vrstah te stranke precejšnji pomisleki o pobudi goriške trgovinske zbornice. Tako Tonutti kot Stopper naj bi bila za enotno upravo vseh deželnih pristanišč. Je pa najbrž videmska trgovinska zbornica na istih pozicijah kot goriška. ker hoče imeti samostojno ustanovo za pri stanišči Torviscosa in Portonogaro.
Še tri dni časa za plačilo «una tantum»
Na poštnih uradih je te dni vse polno ljudi, ki plačujejo z navadnimi poštnimi položnicami tako imenovano «una tantum», enkratni davek na avtomobile, ki ga je na predlog vlade odobril rimski parlament pred poletnimi počitnicami.
Davek je treba seveda plačati, poštno položnico, ki služi kot po trdilo, bo treba cela tri leta hraniti v avtomobilski knjižici. Zato bo prav, da avtomobilisti to potrdilo zalimajo ali na kak drug način pritrdijo v knjižico, da ga ne izgubijo. Avtomobilisti morajo davek plačati do konca meseca. Imajo torej čas še danes, jutri in v ponedeljek. Kdor bo davek plačal kasneje, bo moral plačati precej visoko kazen, še hujša kazen pa bo doletela tistega, ki potrdila o plačani «una tantum» sploh ne bo imel.
Odbor zveze borcev ANPI za Ru-po, Peč in Gabrje obvešča udeležence proslav 30. obletnice ustanovitve brigade «Fontanot» v Ron-kah, da bo odhod v nedeljo ob 9. uri iz veseličnega prostora na Peči.
Na Livku srečanje Benečanov in Tolmincev
Jutri dopoldne in popoldne bo na Livku več prireditev, s katerimi bodo počastili 30-letnico volitev o-krajnega narodnoosvobodilnega odbora. Popoldne pa bo v tem kraju med Matajurjem in Kukom tretje srečanje mladine in starejših prebivalcev Beneške Slovenije in tega dela Tolminske.
Slavje se bo pričelo ob 10.30 ter bo na njem spregovoril sekretar ob činskega komiteja ZK Vlado Uršič. Ocenil bo dosedanje uspehe v prizadevanjih za razvoj Posočja in še prav posebej hribovitih in obmej nih krajev. V zadnjem letu je bilo namreč na tem področju opravljenega veliko dela, saj so, denimo, vaščani ob pomoči vojske zgradili na Livek, vas, ki leži okoli 700 metrov visoko, sodobno cesto. Jutri bodo to cesto tud' uradno odprli, hkrati pa bodo v Livških Ravnah dobili vodovod, na vrhu Kuka (1243 m) pa bodo izročili namenu televizijski pretvornik, prek katerega se bo sila izboljšalo sprejemanje televizijskega programa in bo pred vsem mogoč tudi sprejem koprske televizije.
Ker kobariški in tolminski športni in turistični delavci razvijajo na Livku zimsko-športno središče (postavili so več vlečnic in odprli planinsko postojanko), se z novimi pridobitvami občutno izboljšujejo pogoji tudi za turistični razvoj tega obmejnega področja.
ka. Grafika je nekoliko boljša, vsaj v interpretaciji pokrajine M. Haasa in Rezike Hofmannove (ta živi v Gorici in je študirala v Benetkah in v Rimu) ter v satiričnih prijemih B. Hollemanna in B. H. Kratziga.
Toda pri vsem tem ostane človek slabih ust, ko vidi v tematskem pogledu tako revščino, v izraznem pa tako jecljavost. če je to spričevalo neke akademije, potem je treba priznati, da ta ne razpolaga s posebno ustreznimi izrazili in da sploh ne usmerja mladega umetnika na samostojno pot. V ostalem bi dejal, da gre za prostovoljno zaprto dolino, ki ji sploh ni do povezave z ostalim svetom.
m. r.
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije - liceja «P. Trubar» v	Gorici, Ul. Croce	3,	spo-
roča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo	na šoli ob 9.30.
Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici, Ul. Croce 3, sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri	v stolnici. Dijaki	naj	se
zberejo na	šoli ob 9.30.
Ravnateljstvo trgovske šole obvešča. da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I. Trinko» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 v torek, 1. oktobra s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9. uri.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
bo v prvi polovici oktobra priredilo avtobusni izlet. Proga izleta bo naslednja: Gorica, Bovec, Predel, Rabelj, Rabeljsko jezero, Nevejsko sedlo (če bo čas dopuščal, se bodo z žičnico peljali do planinske postojanke «Gilberti»), dolina Reklanice, Klu-že, Videm, Gorica. Vpisovanje se je že pričelo na sedežu SPD, Ul. Malta 2.
Razstave
V	salonu Meblo v Novi Gorici je
odprta razstava marin pokojnega tržaškega slikarja Alberta Sirka. Odprta je ob delavnikih.
V	enoteki «La Serenissima» v Gradišču je odprta razstava slik tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Odprta je od 10. do 24, ure vsak dan.
Razstava avstrijskih slikarjev iz mesta Wiener Neustadt je odprta razstavišču Espomega v Ul. Cadorna vsak dan.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Per amare Ofelia». G. Ralli in F. Fabian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Mica scema la ragazza». B. Lafont in C. Brasseur. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Qui Montecarlo: Attenti a quei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «Secondo rapporto sul comportamento sessuale delle casalinghe». A. Baumgart in R. Talmonti. Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Cyborg anno 2087 metà uomo, metà macchina... programmato per uccidere». M. Reme in C. Steele. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «L'ultima neve di primavera».
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Per amare Ofelia», barvni film.
PRINCIPE 18 00- 22.00 «Il suo nome faceva tremare... Interpol in allarme» Barvni film.
A ora Conca
SOČA «Lov na zaklad», italijanski barvni film ob 18 00 in 20.00.
SVOBODA «Do pekla in nazaj», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «24 ur Le Mansa», ameriški barvni film ob 19.30
RENČE «Hudič v možganih», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVACINA Prosto.
DEŽURNA lekarna v gorici
Danes ie ves Pan jn ponoči Pežnma lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24.
LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Rismondo, Ul. Enrico Tito, tel. 72-701.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega predragega moža, očeta, brata, svaka in dedka
IVANA MAVRIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna hvala za skrb in trud zdravnikom in vsemu osebju Krminske bolnišnice, č.g. dekanu in pomočniku č.g. Trevizanu, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bili v pomoč in ga spremili na zadnji poti.
Žena Matilda, sinovi, hčere in brat z družinami
Krmin, Ljubliana, Gorica, 28 septembra 1974
28. septembra 1974
GOSPODARSTVO V SVETU
♦VSI PLOVEMO VIŠJEM ČOLNU
Sovjetom je mnogo do tega, da bi povečali gospodarsko sodelovanje s kapitalističnim svetom, kljub krizi, inflaciji
Zadnji čas je na sovjetski televiziji ter v časopisih opaziti vrsto slik in člankov, prikazujočih, kot izraz težkoč in pretresov, ki jih je bila v zahodni kapitalistični svet vnesla inflacija, zmedo na svetovnih borzah pa dolge vrste brezposelnih ipd. Obenem prav tam prikazujejo o-ziroma poročajo o nagli rasti proizvodnje ter stabilnih cenah v SZ, kakor tudi več ali manj v vseh deželah vzhodne Evrope.
V strokovnih gospodarskih in zunanjepolitičnih glasilih pa po drugi plati pada v oči povečano zanimanje za konjunkturo v kapitalističnih deželah. V tu objavljenem gradivu je verbalno «ekonomiziranje» zamenjano z resnimi statističnimi a-nalizami, tabelami in podatki, ki ne zaostajajo za podobno zahodno tako imenovano nevtralno oziroma «ma-tematizirano» ekonomsko literaturo. Skozi vse te analize se prepleta teza o «še enem dokazu» splošne krize kapitalizma (kar, seveda, sploh ni spomo), kot tudi zla slutnja, da bi sedanji val inflacije utegnil pognati kapitalistično gospodarstvo v krizo, podobno oni tridesetih let (kar trenutno, kratkoročno gledano, ni povsem gotovo).
Navzlic vsem logičnim razlogom kar zadeva pozornost, ki jo publicistična strokovna ekonomska misel v SZ posveča ekonomski krizi kapitalizma, vendarle ostajajo na robu nekatera protislovja... in pa vprašanje, zakaj je potem sovjetski ekonomiki toliko in prav zdaj do sodelovanja z razvitejšimi kapitalističnimi gospodarstvi. In zakaj se nekateri nezaupljivi krogi kopitali-stičnega poslovnega sveta prav zdaj prepričujejo, da jim bo sodelovanje s sovjetskim gospodarstvom lahko pomagalo obvladati gospodarske tež-koče.
Da tudi ta in tako poenostavljena vprašanja ne visijo le v zraku nekakšnih miselnih konstrukcij, je moč dokazati s precej primeri in citati iz sovjetske prakse in teorije. Že nekaj časa se skušajo ameriški poslovni krogi prepričati, da bi jim sodelovanje s sovjetskim gospodarstvom olajšalo težkoče, zlasti posledice energetske krize. To velja predvsem za številne dežele zahodne Evrope, če drži, da je eden od važnih vzrokov inflacije energetski deficit. Sovjetska zveza jim je pripravljena pomagati, da ga odpravijo, še prav posebej z dobavami nafte in zemeljskega plina.
Kot primer, da sodelovanje s SZ lahko prispeva k stabilizaciji kakega kapitalističnega gospodarstva, navajajo Finsko: ta dežela pluje po morju evropske ekonomske krize brez večjih valutnih pretresov in energetskega deficita, ker je — kot zatrjujejo v Moskvi — že prej sklenila dolgoročne sporazume s SZ.
Gre za majhno deželo, res. A nedolgo tega je sovjetska gospodarska publicistika začela dokazovati, da lahko tako sodelovanje koristi tudi razvitejšim kapitalističnim gospodarstvom, kot je n.pr. nemško pa tudi druga.
Dasiravno med obema deželama, ZK Nemčijo in SZ, obstajajo še številni zunanjepolitični nesporazumi, doživlja gospodarska izmenjava med obema izreden razvoj, saj bo letos predvidoma znašala 22 milijard rubljev, 50 odstotkov več kot lani. In dasiravno prerokujejo EGS še temnejšo bodočnost, pa sovjetski gospodarstveniki izražajo odločno željo, da se s tem ekspanzivnim sodelovanjem nadaljuje, predvsem na osnovi dolgoročnih sporazumov.
Protislovja so samo navidezna.
V pogojih razredne, ideološke borbe med kapitalizmom in socializmom je vsekakor mogoč razvoj gospodarskega sodelovanja, vtem ko je sovjetsko uradno stališče še jasnejše: prav gospodarsko sodelovanje med SZ in kapitalističnimi deželami je ekonomski in torej, potemtakem, tudi najpomembnejši temelj celotne politike mednarodnega popuščanja. Spričo tega se želi SZ s temi deželami dolgoročno sporazumevati ter odkrivati nove boljše oblike poslovanja.
Sodelovanje s kapitalističnimi deželami pomeni za sovjetsko gospodarstvo predvsem večjo učinkovitost lastne proizvodnje s pomočjo uvoza sodobnejše tehnike, tehnologije in kapitala. Tega ne more več samo reševati nobeno avtarhično go-sf>odarstvo, pa tudi ne nobena regionalna gospodarska skupnost. To je bilo opaziti tudi v SEV, dasiravno zadnji čas razvijajo sodobnejšo medsebojno kooperacijo, medtem ko skušajo SZ in ostale dežele SEV zadostiti svojim tehnološkim in ekonomskim potrebam tudi zunaj te skupnosti in je le-tem prav zato toliko do tega, da bi sodelovale z razvitejšimi deželami ter vzpostavile neprednejši stik med SEV in EGS.
Tudi sovjetsko gospodarstvo ne more biti ravnodušno do inflacijskih gibanj na Zahodu, ker se vanje vse
bolj vključuje. Lani se je delež kapitalističnih dežel v sovjetski izmenjavi povečal od 22,6 na 29,6 odstotka, vtem ko se je delež dežel, članic SEV zmanjšal od 59,6 na 54 odstotkov. Ker se motnje svetovnega tržišča nujno prenašajo tudi na nacionalna gospodarstva, mora očitno tudi SZ deliti usodo svetovnega gospodarstva, zlasti razvitih dežel. Nekako tako je, kot pravijo nekateri zahodni ekonomisti: «Vsi plujemo v istem čolnu».
Zato je sovjetsko gospodarstvo nekako primorano vreči rešilni pas svojim idejnim in razrednim nasprotnikom, ki jih inflacijski vihar sili, da se z njo čim krepkeje povežejo. Za to, kot rečeno, obstajajo zelo tehtni razlogi — politični (gospodarsko sodelovanje kot osnova mednarodnega popuščanja), gospodarski (uvoz sodobne tehnologije in kapitala) ter konjunktumi
Vendar je vse to le sodelovanje med razvitimi gospodarstvi, ki samo po sebi še ne more rešiti vseh današnjih mednarodnih gospodarskih težkoč.
|	KAJ MENIJO 0 VZGOJI OTROKA EDINCA PEDAGOGI
Prevelika, že bolestna ljubezen otroku več škoduje kot koristi
Nikoli ne sme otrok začutiti, da je on središče vse pozornosti
V oddaji «Orkester pripoveduje», ki bo v kratkem na sporedu, bo imela besedo lepa Maria Rosaria Omaggio
V družini prihaja včasih do zelo zapletenih, celo težkih razmer v zvezi s položajem otroka, posebno, če je v družini več otrok. Toda podobno je tudi tedaj, ko je v družini en sam otrok. V začetku našega stoletja se je družina glede tega drugače ravnala. Družina meščanskega izvora se je omejevala v glavnem na enega otroka, kajti hotelo se je, da bi naj to bil naslednik in dedič družinskega premoženja, družinskega kapitala, ki naj nadaljuje tradicijo družine. V delavskih družinah, podobno kot na kmetih, je bilo drugače. Po pravilu je bilo več otrok. Na kmetih tudi zato, da bi družina čimprej imela novih delovnih moči.
Danes je glede tega povsem drugače. Zaradi drugačnih družbenih odnosov, pa tudi razlogov, ki določajo število otrok, smo prešli v drugačno obdobje. V tem smislu so bistveni naslednji razlogi: ekonomsko stanje družine, stanovanjske možnosti, starost staršev ob poroki, zaposlenost enega ali po navadi obeh staršev, možnost pomoči sorodstva za vzgojo, oziroma vzrejo o-trok, pri tem se po navadi jemlje-
jo v poštev ded in babica, ali kak sorodnik brez otrok. Vrhu tega, ali prav v zvezi s tem se število otrok v družini načrtuje in zato i-mamo v pretežni večini primerov enega, kvečjemu dva, le v redkih primerih imamo tri ali več otrok. V večini primerov ima družina torej le enega otroka.
«POD STEKLOM»
Ali edinec, kljub najboljšim pogojem za osebni razvoj vendarle vedno uresničuje težnje svojih staršev? Ali bo edinec vedno najbolj pameten, najbolj razvit, najbolj sposoben za življenje?
Psihologi, sociologi, pedagogi, zdravniki in tudi drugi strokovnjaki prepričujejo in dokazujejo, da e-dinci po večini kažejo v svoji o-sebnosti težnje po egoizmu, egocentrizmu, samoljubju, asocialnosti itd. To izhaja iz dejstva, da si edinec utvarja, da je ves svet ustvarjen izključno zanj. To misel mu vsadijo sami starši, ki ga preveč slepo ljubijo, mu posvečajo preveč pozornosti, preveč koprnijo nad njim, ker je otrok «njihovo edino, njihovo vse». To pa bremeni otro-
jiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
REZULTATI RAZISKOVANJ IN ŠE VEDNO NEREŠENA DOMNEVA
Staranje in človekovo umiranje le posledica nakopičenih napak
Kaj so povedale sadne mušice v ameriškem in kaj v zahodnonemškem poskusu
T razvojem znanosti, z izboljšavo življenjskih razmer, z razvojem tehnike in tehnologije se življenjska doba daljša. To opažamo posebno v zadnjih desetletjih, ko ugotavljamo, da se je poprečna življenjska doba zelo podaljšala, kajti v nekaterih deželah je prekoračila že 70. leto, pa čeprav je v istih deželah še pred 30 in 40 leti znašala komaj 50 do 60 let. V nekaterih deželah, kot na primer v Jugoslaviji, je ta u-speh še večji, saj smo v samih povojnih letih opazili, da se je poprečna življenjska doba podaljšala od predvojnih 46 na sedanjih 66 let. V Indiji se je v istem času poprečna življenjska doba podaljšala celo od 26 na obilnih 45 itd. Hkrati pa statistika ugotavlja, da so na primer v ZDA šli že kak korak nazaj, kajti še pred 10 leti so dosegli višek, 70 let, danes pa so že izpod te ravni. Nekaj podobnega beležijo na švedskem.
Ta korak nazaj ki ga beležijo na švedskem in v ZDA, se pripisuje novim življenjskim razmeram,
Tako pravi znanost. Morda pa bi v zvezi s tem bil še bolj zgovoren članek, ki ga je pred nedavnim objavila londonska publi-
kacija FWF. Tu beremo naslednje:
Britanski biolog dr. Robin Hol-liday meni, da je smrt pravzaprav napaka. Podatki, ki jih je zbral, da človek umira zato, ker je zelo občutljiv kemijski stroj v telesu začel delati napake, ki se nato kopičijo in nakopičijo do tolikšne meje, da se življenje enostavno ne more več ohraniti. Sedaj isti znanstvenik skuša odkriti, zaradi česa do teh napak pride.
Kadar človek dopolni 70 let življenja, je smrt bolj ali manj normalna in to iz, nekaterih bolj ali manj že «ustaljenih» in rekli bi normalnih bolezni. Te sedaj najpogostejše bolezni so rak, srčne bplezni in bplezn^ ožilja, pljučnica itd. In kaj bi se zgodilo, če bi se našel na zemlji neki genialen človek ali neka skupina genialnih ljudi, ki bi jim uspelo te v konkretnem primeru smrtonosne bolezni odpraviti? Ali bi v tem primeru živeli stalno, torej v nedogled dolgo, do trenutka, ko bi se na zemlji nakopičilo že toliko ljudi, da bi ne imeli kam sesti? Ne, nikakor ne. Obstaja namreč določen biološki sistem, s katerim se zagotavlja izločevanje starih,
Jesenski štivanski motiv

tir;
-

mpm ■
'4tktiAR 0?


Timava neposredno pod štivanom
(Foto M. Magajna)
..............im....
OVEN tod 21.3. do 20.4.) Marsikaj, kar ste odlašali, boste morali rešiti. Prijetna novost v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Gospodarsko se boste opomogli. Večje uspehe boste imeli v čustvenih zadevah.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pri delu se boste uveljavili, pa tudi nekoliko oddahnili. V čustveni)» odnosih bo nekaj novega.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V poslovnih zadevah večji korak naprej. V čustvih bo nesporazum.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaupajte v pomoč onih, ki so vam blizu. V
Horoskop
družini kar prijetno razpoloženje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Podvizati se boste morali, toda uspeh je zagotovljen. Neki nesporazum se bo uravnal.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Iz lastnih izkušenj boste potegnili najboljši pouk. Srečali se boste z osebo, ki vas zanima.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Usmerite svoje napore v to, da bi dosegli največji dobiček. Prijateljstvo se bo poglobilo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Iz-
koristite dobre priložnosti, ki se vam nudijo. Iskrena čustva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne storite ničesar, preden niste gotovi, da dosežete svoj smoter. Ne upoštevajte ostrih mnenj.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite oprezni do oseb, ki mnogo govore. Izvedeli boste za razlog nejevolje drage osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste priložnost, da pokažete svoje dobre sposobnosti. Ne bodite preveč ljubosumni.
da bi se ustvarilo mesto za mlade ljudi. Učenjaki skušajo odkriti ta mehanizem in nekateri menijo, da so mu že na sledi.
Ameriški raziskovalec Leonard Hayflick je izračunal, da bi mogel človek živeti v poprečju le 90 let, seveda v primeru, če bi se vse človeštvo osvobodilo že o-menjenih in tudi drugih smrtonosnih bolezni. Do tega sklepa je prišel na osnovi opazovanja razvoja človeških celic, ki jih je vzgajal v laboratoriju. Njegov poskus je bil dokaj enostaven: za tako imenovane kulture je vzel majhen košček tkiva, kakih 10.000 celic, nato jih je potopil v tekočino, ki posnema normalne razvojne pogoje v zdravem telesu. Temu, kot je znano, rečemo kultura tkiva. •Tn pri teh poskusih je ugotovil, da se celice popolnoma normalno razvijajo, poddbno kot bi se razvijale, če bi bile v nogi ali v roki zdravega človeka, vendar pa da po določenem času prenehajo rasti, oziroma se ne razvijajo in izumrejo.
Vprašanje je, zakaj umirajo? Te celice so dobivale normalno hrano in zadostne količine kisika in niso bile izpostavljene bolezni, saj so bile v zdravi tekočini, ki je posnemala zdrav organizem. Kaže torej, da upravlja te celice neke vrste ura, ki jim šteje dneve, kot šteje dneve vsakemu človeku.
Kultura tkiva se razmnožuje z delitvijo, s cepljenjem. Celica nabrekne, nato se deli ali razcepi v dvoje, v tako imenovani celici - hčeri. In te celice - hčere, s časom, ko dozorijo, nabreknejo in se spet razcepijo in ustvarjajo novo generacijo celic. Pri vsaki cepitvi se uporabljajo genetske «informacije», ki jih nahajamo v genih in hromozomih, da bi mogle proizvesti točno kopijo samih sebe. To se pravi, da celica rodi iz same sebe dve celici, ki sta v celoti podobni njej. In ta proces se nadaljuje, vendar tudi zaustavi oziroma preneha tedaj, ko se je začetna celica razcepila približno 50-krat. Do te prekinitve pa prihaja, kot meni dr. Hollyday — zaradi napake.
Dr. Hollyday, ki vodi znani londonski Nacionalni inštitut za medicinska raziskovanja, je primerjal sestavo mladih in starih celic. In pri tem odkril, da so beljakovine v mladih celicah tudi na zunaj zdrave in normalne, vtem ko v starejših celicah beljakovina ni več sveža, zdrava. Kakor je znano, so beljakovine zelo zapletene spojine cele vrste atomov, v celici pa je njihova naloga zelo pomembna pri določenih kemičnih procesih. Kot se celica stara, se v beljakovinah celic nekaj spreminja. Staro celico bi mogli primerjati nekako zidu, v katerem manjka nekaj opek. Stanje še ni zaskrbljujoče, toda bolj se celica stara, vedno več je v njej manjkajočih opek in neposredno pred njeno smrtjo, manjka toliko opek, da se «hiša začne rušiti», konkretno beljakovina ne vrši več svoje funkcije.
Znanstvenik pravi, da se take napake začnejo kopičiti in te napake so vzrok smrti organizma. Hkrati pa se postavlja logično vprašanje, zakaj do teh napak sploh prihaja. Za vsem tem, pravi, mora biti neka vrsta programa, kajti v nasprotnem primeru bi morala vsa živa bitja od miši do človeka živeti enako dolgo, znano pa je, da je poldrugo leto sta-|ra miš že zdavnaj za v pokoj, pol-Irugo leto star otrok pa je šele na pragu življenja. Zakaj torej Človekove celice živijo bolj dolgo kot celice miši, ko pa je tudi miš fiziološko in biološko blizu človeku.
Odgovor na to vprašanje je ver-
jetno «zapisan» v genih. Prav tako kot smo programirani, da se razvijemo na določen način v zrelo bitje, ki mu znanost pravi homo sapiens, je tudi predvideno, da ovenemo in nato izginemo, ko nam naša ura odbije. Morda gre za naključje, ki ga je priroda določila tako, da naša ura bije dalj časa, kot bije ura miši.
Ob takšnem mehaničnem prikazovanju biološkega razvoja in staranja bi vsaka možnost nakazovanja večnega oziroma vsaj izredno dolgega življenja bila le sanje. In vendar obstajajo vsaj možnosti, da se v polni meri izkoristi to, kar nam je- bilo! namenjeno, kar nam je priroda dodelila. Tako je na primer dr. Jai-me Miguel, sloviti znanstvenik, ki dela v okvirih'ameriške NASA, podaljšal življenje sadnim mušicam e-nostavno s tem, da je njihovi hrani dodajal vitamin E. Znanost zatrjuje, da se napake v celicah, ki smo jih prej omenili in ki da so usodne za življenje človeka, kopičijo zaradi izločevanja strupov, ki pospešujejo smrt. Po teoriji, ki jo je postavil dr. Jaime Miguel, bi vitamin E moral neke strupe izločiti, ali vsaj ublažiti. In kaže, da mu je to pri sadni mušici uspelo, kajti v njegovih poskusih so mušice svoje življenje podaljšale za 15 do 20 odstotkov. Bi to moglo veljati za človeka?
Tudi v ZR Nemčiji so proučevali sadne mušice. Toda rezultati bi bili porazni — za človeka, posebno za poslovne ljudi. Nemški znanstveniki so umetno menjali «dnevni red» mušic, namreč način hranjenja, način «dneva» in «noči» itd., da bi s tem simulirali, kaj se dogaja s človekom, ki mora menjavati način življenja. In pri tem so prišli do porazne ugotovitve, da se poprečna življenjska doba skrajša za 25 odstotkov. Poslovnemu človeku je torej sojeno krajše življenje. In tu ni z geni vnaprej programirana dolžina življenja.
Po vsem tem smo torej ponovno v začetku.
ka s tem, da si daje preveliko važnost, da zavzema izreden položaj, posebno, ker se v družini vse počne le njemu na voljo in se vse dogajanje v družini pogojuje njegovemu trenutnemu razpoloženju. Takšen otrok mora zagotovo postati trmast in svojeglav, hkrati pa emotivno labilen, najpogosteje len, brez delovne vzgoje, brez delovnih navad, ker se oba roditelja trudita, da bi svojega ljubljenega e-dinca nadomestila na vsakem delu, da bi se «njihovo vse» ne utrujalo in trudilo nasploh, da bi ju zaradi tega ne imelo manj rado itd., itd.
Samo ob sebi se razume, da bo v sodobni, zdravi, harmonični in pedagoško pravilno usmerjeni dru-žini tudi edinec dobil pravilno, socialno, emotivno in delovno vzgojo ter usmeritev. Družina ne sme na račun neke slepe ljubezni do svojega edinca zapreti otroka pod nekakšen stekleni zvon in ga izključiti iz socialnega stika z družbo vrstnikov in širše skupnosti. Brez tega družina ne bo pravilno spoznala osebnosti svojega otroka, njegove individualne identitete, kot poudarja otroški psiholog Erikson. V takem primeru ne oče ne mati ne bosta zapazila, oziroma spoznala o-trokovih pozitivnih in negativmh posebnosti, njegovih vrlin m napak, njegovega značaja, celo ne formiranja otrokovega značaja.
Družinsko okolje mora najprej spoznati vse napake svojega e-dinca, da jih lahko popravi s pedagoškimi, pozneje tovariškimi ali prijateljskimi nasveti, s podporo v šibkih trenutkih ali z osebnim zgledom v drugih primerih ter tudi s socialnim, altruističnim zgledom. Na otroka bo treba prenesti ljubezen do dela, ljubezen do sočloveka, ljubezen do rodu, naroda itd. Le če bo družinski ambient tako ravnal in dajal vedno v konkretnem, pozitivnem, socialno humanem in kulturnem pogledu ustrezen primer, le tedaj bo sin edinec, ali hčerka edinka postala normalna družbena osebnost, avtonomna, integralna, socialna in koristna enota, skratka pozitiven človek.
BOLESTNA LJUBEZEN
Pretirana, že bolestna ljubezen staršev do edinca ga bo preveč vezala na njih in te vezi često porajajo že patološko stanje pri o-troku, ustvarjajo v njem ali občutek nesamostojnosti ali pa samovolje in agresivnosti, pogosto tudi destruktivno in asocialno obnašanje. Pa tudi parasitizem v odnosu do dela in odklanjanje sleherne , pomoči staršev- Vse to se more preprečiti, če starši pravočasno svojega edinca vključijo v kako predšolsko ustanovo, v o-troški vrtec, ali še prej v otroške jasli.
Otrok naj se čimprej druži in igra s svojimi vrstniki, pa naj bo to v otroškem vrtcu ali v otroških jaslih, ali pa na igrišču za otroke, v parku, končno na domu. Tu se bo otrok navzel socialne kulture, oziroma družbene vzgoje, ki jo bo dopolnila družinska vzgoja, tako da se bo dosegla optimalna raven. V stiku z otroki se edinec usposablja za družbene, humane in kulturne odnose vsakdanjega življenja. Pa tudi za uresničevanje boljših osebnih in življenjskih uspehov doma, v šoli, pa tudi izven šole, torej v življenju. To ga bo tako rekoč osvobodilo travme edinca, to je tistih nevarnih posledic že bolestne razvajenosti, samozadovoljstva, asocialnosti in antisocialnosti in sploh odtujenosti celotne mlade osebnosti. Razumljivo, kolikor edinec kaže v svoji osebnosti hujše motnje v normalnem in socialnem obnašanju, morajo starši poiskati pomoč drugje, pri zdravniku, psihiatru, pedagogu, socialnem delavcu, i-skati morajo pomoč pri prevzgoji takšnega zgrešeno usmerjenega edinca v pogojih preveč celo bolestno zaljublejnih staršev do svojega otroka.
Prof. V. č.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn milili milili mn itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii milili n iiiiiiiiiiiiiiiimii mm, 111,11,11,,,i
Avtomobilska gostota na italijanskih cestah
Prav dobro vemo, da se je zadnje čase povpraševanje po osebnih avtomobilih zmanjšalo. Tako v Italiji kakor / drugih državah. Avtomobilska industrija je zašla pač v krizo zaradi podražitve nafte in petrolejskih izdelkov, pa tudi spričo porasta proizvodnih stroškov sploh. Tovarnarji so navili cene avtomobilov, da so ti sedaj manj dostopni, zlasti skromnejšim slojem, ki imajo že tako težave s preživljanjem, saj so se medtem življenjske potrebščine hudo podražile.
Kljub temu so pri nadzorništvu za promet Italijanskega avtomobilskega kluba mnenja, da bo čez 3 leta — torej 1977 — krožilo po italijanskih cestah nič manj kot 18 milijonov avtomobilov! Danes jih je okrog 14 milijonov. To bo ustvarilo velike prometne težave, saj bo tedaj zgoščenih na vsakem kvadratnem kilometru ital. o-zemlja nekako 61,2 avtomobila.
Mnogi v Italiji ne verujejo v gornjo napoved. In vendar ni iz trte zvita, ako pomislimo, da pride danes na kv. km italijanskega ozemlja 45 avtomobilov in da bo ustrezni podatek za 1. 1977 le rahlo prekašal zdajšnjo gostoto avtomobilov v Belgiji — 56,9 na kv. km, ali na Nizozemskem (e-
nako število). Toda medtem ko sta ti dve deželi pretežno ravninski, to ne velja za Italijo, kjer odpade na ravninske predele samo 23 odst. državnega ozemlja in kjer je gostota prebivalstva zelo visoka v primerjavi z drugimi evropskimi državami — 171 prebivalcev na kv. km.
Iz tega izhaja, pravijo strokovnjaki prometnega nadzorništva A CI, da bo leta 1977 italijansko cestno omrežje ne glede na sedanjo krizo povsem zasičeno, in to zlasti v mestih in predmestjih. Cestna mreža pa že zdaj ne ustreza prometu, predvsem zato, ker niso ceste dovolj široke: okrog
10.000	km cest odpade na trase, ki so široke manj kakor 6 metrov, okrog 5.000 km na 6—7 m široke ceste, 9.000 km na 9 m široke in samo nekaj nad 2.000 km na 9 do 14 m široke ceste. Ta o-kolnost zavira poprečno brzino.
Že danes ima italijansko gospodarstvo precejšnjo zgubo zaradi pretesnega cestnega omrežja, ker je poprečna «trgovska» brzina prenizka, saj je v nekaterih primerih padla celo na 4—5 in še manj km na uro! Gospodarski izvedenci so izračunali, da prinaša to letno o-koli 600 milijard lir zgube.
— Si-
mon, 28. SEPTEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
16.40
17.50
18.00
18.20
18.30
18.55
19.45
21.00
22.45
23.00
Program za mladino
Počitniške igre v hribih, ob morju
Izžrebanje loterije
Sedem dni v parlamentu
Nabožna oddaja
ŠPORTNI DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA — ITALIJA
Prenos iz Zagreba
Italijanski nogomet, pravijo, doživlja določeno krizo, pravzpa-prav je to logičen pojav v prehodu od starega na novo, pomlajeno moštvo. Italija se je zelo slabo izkazala na svetovnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji, tako da je razočarala ne le domače, italijansko občinstvo, pač pa tudi vse ljubitelje nogometa. Posebno zato, ker so prej Italiji pripisovali eno vodilnih mest. Po mrzli prhi v mednarodnem nogometu je današnje srečanje z Jugoslavijo prva priložnost, da se italijansko moštvo izkaže. Prognoze ne bomo dajali, namreč «žoga je okrogla», navedli bomo le nekaj podatkov iz preteklosti: Italija se je srečala z Jugoslavijo doslej devetkrat, petkrat je zmagala, dvkrat je izgubila, dvakrat pa je bil rezultat neodločen. V celoti pa je razlika v golih drugačna kot kažejo zmage, oziroma izgube, kajti italijanska moštva so zabila v vseh tekmah 15 golov, 14 golov pa so zabila jugoslovanska moštva DNEVNIK
X. mednarodni festival lahke glasbe Prenos iz Benetk
Letošnja «mednarodna razstava» lahke glasbe, ki ji mi raje pravimo festival, je že deseta zaporedna prireditev, torej mali jubilej. Na tem tekmovanju se podeljuje zlata gondola, priznanje tisti plošči, ki je v minulem letu dosegla naj večji rezultat. Za leto 1973 je kandidatka letos Gigliola Cinquetti, o-ziroma njena plošča «Stasera ballo liscio». Za srebrno gondolo pa se bodo potegovali štirje mladi pevci in sicer dva zmagovalca s tekmovanja v Castrocaru ter sestri Savoca, dva «nova glasova».
Program v Benetkah bodo prenašali neposredno, vodila pa ga bosta Aba Cercato in Daniele Piombi. Letos bodo v tem tekmovanju navzoči naslednji pevci: Ornella Vanoni, Mia Martini, Iva Zanicchi, Sergio Endrigo, Orietta Berti, Marcella, Caterina Caselli, Gilda Giuliani ter ansambel Ricchi e Poveri. Nocojšnjemu programu bodo prisostvovali tudi trije izredni gostje: Anglež Leo Sayer, Brazilec Eumir Deodato s svojim velikim orkestrom ter duo Gerry Mulligan in Astor Piazzolla, od katerih bo prvi nastopil s saksofonom, drugi pa s harmoniko
ANSAMBEL GEORGIJSKIH FOLKLORNIH PLESOV
Nastop plesalcev z mečem
DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK 21.00 FOTOAMATER
Bolgarski film, ki ga je režiser Dimitre Petrov posnel po zgodbi bratov Mormarev.
Simpatični deček Pipsi napravi fotografijo strica, ko ta izstopa iz avtomobila z neko lepo plavolaso žensko. «Striček» bi bil moral biti na službenem potovanju in lepa plavolasa gospa ni njegova žena. Logično je, da je zorni kot, s katerega na zadevo gleda deček, povsem drugačen, kot zorni kot, s katerega gleda na to njegov «striček». Iz tega se razvije vrsta zapljetljajev, ki se pa vendarle dobro končajo, saj fotokame-ra in film, ki bi lahko strička kompromitirala, izgine, toda stric je vendarle toliko «pošten» do svojega nečaka, da mu kupi nov fotoaparat 21.50 ŽENSKA, ŽENSKA
Nocoj je na sporedu četrto in hkrati poslednje nadaljevanje oddaje, ki jo je pripravila Anna Salvatore. Vsebina nadaljevanja je problem enakopravnosti med obema spoloma. Naj-; i' bolj očitne oblike diskriminacije, ki so še vedno aktualne, so diskriminacije na področju dela, kjer ženska ne uživa enakih pravic, kot jih uživa moški. Anketa, ki obravnava to problematiko, jemlje v poštev stališča feminističnih gibanj, ki — se bojujejo za enakopravnost ženske. Anna Salvatore je v zvezi s tem napravila intervjuje s predstavnicami feminističnih organizacij v Evropi in v ZDA in našla tudi še kako staro «sufražetko», torej predstavnico tistega gibanja, ki je nastalo že v prejšnjem stoletju in se začelo boriti za enakopravnost ženske z moškim. Logično, da bodo o tem spregovorili tudi sociologi, politiki in pisatelji, ki se s tem ukvarjajo bolj ali manj poklicno	1
22.55 Mednarodno filmsko srečanje v Neaplju
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.30, 11.35 in 13.00 TV šola:
Šola in izobraževanje, Biokemiki, Blagoje Bersa, TV seminar, Risanka itd.
17.15	Košarka: SLOVENIJA - SRBIJA Neposreden prenos TV Sarajeva
18.45	POROČILA
18.50 NOGOMETNA TEKMA: JUGOSLAVIJA — ITALIJA
Barvni prenos iz Zagreba, v odmoru ob 18.45 Moda za vas
20.45	RISANKA
21.00	DNEVNIK
21.25 Tedenski notranjepolitični komentar 21.40 DON JUAN
Zabavna glasbena oddaja
22.20	FINLANDIZACIJA 22.35 Serijski film Columbo
23.45	DNÉVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.00	Nogometna tekma: JUGOSLAVIJA — ITALIJA
20.45	Mladi gozdovniki, mladinski serijski film
21.15	DNEVNIK
21.30	Svet v voini: PADEC FRANCIJE
22.30	LUŠKI SINDIKAT, serijski film
23.20	POVABILO V OPERO: CIPCI: DUNDO MAROJE
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.3Ò Komorne skladbe; 18.50 Glasbeni collage; 19.10 Mala enciklopedija dovtipov; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Danes grofje Celjski in nikdar več; 21.30 Popevke; 22.30 Orkester.
TRST
12.15 Deželne kronike; 15.10 Zborovsko petje; 15.40 Dialog ob glasbi; 16.35 Kulturni pregled.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30. 18.30,
19.30	,21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba;
10.45	Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 15.00 Glasba in beseda; 16.45 Glasbeni cocktail; 17.40 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Hamdi-ja čustovič; 20.00 Za konec tedna;
20.30	Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.45 Glasbeni weekend; 23.25 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, Poročila;
6.30	in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran program; 12.10 Lahka glasba;
13.20	Preizkušajo se diletanti; 14.05 Domače popevke; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.10 Mezzosopranistka Grece Bumbry; 17.30 Nove ital. popevke; 17.50 Nogometna tekma Jugoslavija - Italija; 19.00 Verdijev Rigoletto.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.30 Strnjena komedija;
10.00	Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete. 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Plošča za poletje; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeni festival v Varšavi; 16.35 Pisan popoldanski glasbeni spored; 19.55 Plošče;
21.(M) Festival lahke glasbe v Benetkah; 23.00 Večerni koncert.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranja glasba; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Rossinijeve skladbe; 11.40 Ruska komorna glasba:
12.20	Sodobni ital. glasbeniki; 14.30 Berliozova opera «Les Troyens a Carthage»; 17.10 Koncert; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	11.00,	14.00,	16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Iz glasbenega albuma; 11.15 Sedem dni na radiu; 11.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam. ..; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Paleta melodij;
17.00	«Vrtiljak»; 17.40 Majhni ansambli; 18.10 Instrumenti v ritmu;
19.00	Aktualnosti; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga;
20.00	Lahko noč, otroci!; 21.00 Glasbena parada; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.15 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za izseljence;
24.05	S pesmijo v novi teden.
IZBOR IZ DELA
28, septembra 1974
Sla
v Havani
Prvič po trinajstih letih in pol bosta 27. t. m. za tri dni uradno obiskala Havano dva člana ameriškega kongresa — demokratski senator Clarbor-ne Peli in republikanec Jacob Jevits —, kjer se bosta
Preprečiti Rodezijo
Pogovor našega posebnega poročevalca Mirana Šuštarja s predsednikom angolske hunte admiralom Roso Coutinhom - »O vsem bodo odločali Angolci«
azkritje neke sovražne skupine v Jugoslaviji, ki se poskuša organizirati, kakršna je bila na pri-mer znana skupina in-lormbirojcev, gotovo ni razlog za pretirano zaskrbljenost ali celo preplah; stvarna nevarnost takih Poskusov je v naših razmerah majhna in nujno so obsojeni na neuspeh. Je pa to lahko in brzda celo mora biti razlog in povod za razmišljanje, ki se lahko giblje v dve smeri: o tem, da je treba upoštevati možnost takih poskusov in biti venomer buden, čeprav gre za močno omejeno število in vpliv fa-mn ljudi; in o tem, da v naši družni — in še zlasti zunaj naših meja — obstajajo sile, ki jim naša samoupravna pot socialističnega razvoja m po volji in ki poskušajo storiti vse, da bi jo preusmerile.
. za skrajnosti, ki na robovih našega glavnega razvojnega to-ka poskušajo potiskati ali v levo ali v desno. Rezultat je bil vselej enak neuspeh. V bistvu je bila vselej enaka tudi vsebina — nasprotovanje samoupravnemu socializmu in neuvrščeni zunanji politiki z vsem, kar to pomeni in prinaša. Določen del teh skrajnosti je politično in ideološko povsem jasno opredeljen zavestno sovražen in se poskusa tudi organizirati in delovati za uresničevanje svojih ciljev. Drugi najbrž večji — del skrajnosti je zavestno gotovo manj sovražen in se manj ali sploh ne organiziran. To so posamezniki, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nezadovoljni in ki vidijo rešitev svojih težav v drugačni obliki družbenega razvoja, ki jim — po njihovem mnenju — nudi boljše in učinkovitejše recepte za razreševanje osebnih stisk in težav. In končno hi sem morali prišteti še ljudi, ki so v opoziciji zaradi opozicije same, ki so vedno proti vsakršni oblasti in ki sestavljajo kar znaten del vseh raznobarvnih skupin Skrajnežev.
e ne govorimo o zavest-£ nih sovražnikih, ampak le l / o tistih številnejših ne-zadovoljnežih, je zanje značilno, da imajo na razpolago zelo preproste recepte, kako bi stvari popravili. Tistim na desni je vzor seveda Zahod, in vse, kar je treba storiti, je preprosto posneti zahodni model. Oni na levici so bolj razvejani. So taki, ki pravijo, da je socializem odlična stvar, ampak biti mora res pravi socializem, tak, v katerem ne bo raznih krivic, socialnih razlik, nepravilnosti in vsega negativnega, kar spremlja razvoj vsake in tudi naše družbe. Želeti to seveda še ni skrajnost, kajti to si želimo vsi, skrajnost pa se začne z razmišljanji o poteh k tem visokim ciljem. Prva ugotovitev leve skrajnosti je namreč, da so ideali socializma v naši družbi izdani, da je oblast zanič in nesposobna, da se briga samo zase in svoje koristi, da ne zna ali celo noče zgraditi pravega socializma.
Kako se rešiti iz te »pokvarjenosti«?
Prvi recept je trda roka. Napraviti je treba red. Nekdo mora imeti vso oblast in z njeno močjo pospraviti nesposobne in zlonamerne, zgraditi in trdno držati v rokah vajeti vsega. Treba je končati z neučinkovitimi neumnostmi, kot so samoupravljanje, dogovarjanje, sporazumevanje in podobna znamenja dekadence revolucije, če so za to potrebni ostri, tudi nedemokratični ukrepi — nič hudega. Skrajni čas je in cilj končno pos večuje tudi sredstva. In kdo naj bo ta trda roka? Očitno seveda tista manjšina, ki natančno ve, kakšen je pravi socializem in kako bi naredila red. To je logika grških polkovnikov ali čilske hunte — z enakimi prijemi, dasi drugačnimi verbalnimi cilji. Logika, ki doslej nikoli in nikjer ni prinesla trajnih rešitev, ki pa je zaradi svoje navidezne preprostosti očitno zelo privlačna.
Drugi recept je nič manj kot nova revolucija. »Neuspeh« obstoječe družbe je tolikšen, da druge rešitve preprosto ni. Treba je porušiti vse in vse začeti graditi na novo. Kako? Odgovora na to ni. Kajti po logiki nove revolucije je najvažneje narediti jo, ostalo pa bo že prišlo samo po sebi. To je najbolj romantična in v določenem smislu najbolj mladostniška inačica eks-
tremizma, ki je zaradi svoje nestvarnosti (če se ne prelije v kakšno obliko terorizma, kar se dogaja redko) v bistvu tudi najmanj nevarna.
Tretji recept je posnemanje tujih vzorov. Obstajajo sistemi in države, ki so vsa ključna vprašanja, kot na primer socialo, zdravstvo, šolstvo, zaposlenost, kulturo, otroško varstvo in še vse drugo že zdavnaj uredile, medtem ko je pri nas vse to neurejeno. Skratka, so idealne družbe in pravi zločin je, ne jih posnemati, ampak si izmišljati nekaj svojega.
Nedvomno je ta recept vreden naj večjega razmisleka in je objektivno najbolj nevaren, naj gre za »idealne« družbe na desni ali na levi. Tu smo v nekem smislu tudi v naj slabšem položaju, kajti večina tistih, ki želijo iskati vzore drugod, seveda pozna vso našo stvarnost z njenimi slabostmi in pomanjkljivostmi vred, od tujih modelov pa poznajo v glavnem le videz. Izpostavljeni smo izredno močnemu toku tuje propagande, ki prikazuje svoje stanje kot brezmadežno in brezkonfliktno in svoj sistem kot dosežek, v katerem problemov sploh ni. Polemika s to propagando je pogosto neučinkovita ali pa je sploh ni, zlasti kadar gre za socialistične države, ker je običajno razumljena ne kot obramba svojega, ampak kot malicioznost, vtikanje v notranje zadeve drugih, kvarjenje meddržavnih odnosov in podobno.
aj navedem konkreten primer:	veleposlaništvo
velike tuje države redno razpošilja po Jugoslaviji (tudi v slovenščini) svoje propagandne materiale, ki so navadno zanimivo sestavljeni. V njih ni nikoli žal besede o našem sistemu, ved no le želje po dobrih odnosih in po informiranju o njihovem razvoju. A to informiranje je takole: ko so bili lani pri nas električni mrki, smo v teh materialih lahko brali, kako so pri njih zaradi njihovega izredno učinkovitega sistema brezhibno rešili vse energetske probleme in nimajo nobenih težav z njimi in njihovim državljanom seveda nikoli ni treba posedati ob svečah; ko je bilo pri nas nedavno veliko razpravljanja o mednacionalnih odnosih, smo brali, kako so pri njih enkrat za vselej na najboljši mogoči način rešili nacionalno vprašanje v splošno zadovoljstvo in srečo vseh prizadetih; ko smo pri nas začeli govoriti o socialnih razlikah, smo brali, kako pri njih ni nikakršnih socialnih razlik in kako so pojavi bogatenja po eni in revščine po drugi strani popolnoma nemogoči v zares dobrem sistemu; ob razpravah o nerazvitih območjih Jugoslavije smo brali, kako pri njih ni ne duha ne sluha o podobnih problemih, ker se vsa država razvija enakomerno, skladno in pravično. Podobnih primerov bi lahko naštevali še in še. To je metoda posredne polemike s prav vsemi vidiki našega sistema, katere sporočilo je jasno in nedvotun-no: vi imate probleme, mi pa jih nimamo. Vaš sistem je slab in neučinkovit, naš je dober in učinkovit! Torej... Odtod ni daleč do dajanja podpore tistim našim emigrantom v tujini, ki si prizadevajo za spremembo družbene ureditve v Jugoslaviji.
V takšni propagandi je seveda malo resnice. Tako popolnega sistema ni nikjer. Naš sistem, ki ga na znotraj določa samoupravljanje in na zunaj neuvrščenost, je doslej na obeh teh vitalnih področjih dokazal ne le življenjsko sposobnost, ampak tudi učinkovitost, katere največji dosežek je bržda prav to. da problemov ni treba potiskati v stran in jih umetno zamrzovati, ampak je v samem sistemu vgrajen mehanizem, ki omogoča njihovo reševanje. Ugovori, ki jih je iz tujine slišati zoper samoupravni sistem, ne izvirajo toliko iz resnične skrbi za naš uspešen razvoj, kot iz dejstva, da je samoupravni sistem privlačen in perspektiven tudi v širših okvirih in zato neprijeten vsem dogmatičnim silam.
Seveda so tudi pri nas ljudje, ki so razočarani nad številnimi slabostmi naših rešitev in ki verjamejo, da so nekje res družbe, ki so že vse rešile in žive brez problemov m težav. Verjamejo, ker ne
poznajo pravega stanja drugod in zato, ker hočejo verjeti. In še zato, ker je v človeški naravi, da jo dokončnosti vedno privlačijo; vselej so bili ljudje, ki so verjeli v kamen modrijanov in eliksir življenja, in mnogi tudi danes verjamejo v kapljice proti raku in srečne številke, ki prinašajo premije na loteriji in v popolne družbene sisteme. Vedno je bila in bo za mnoge nadvse privlačna tista propaganda, ki obljublja nebesa na tem ali na onem svetu. In seveda so ta nebesa vedno nekje dugje, nikoli tam, kjer človek živi. Za tistega, ki veruje v raj na zemlji in živi nekje ob Savi, so nebesa vselej tam daleč pod Uralom ali pod Rocky Mo-untains.
k ‘Testvamost takšnih sanja j\ / rij (ki se le izjemno pre / livajo v organizirane poskuse spremeniti našo družbeno ureditev in jo prilagoditi temu ali onemu tujemu obrazcu) pogosto podžigamo sam' Po eni strani s slabostmi naših re-iitev in njihovimi neučinkovitostmi zlasti takrat, ko je to nepotrebno in ko gre res samo za subjektivne, torej premagljive slabosti. Po drugi strani pa pogosto tudi z lastno nepremišljenostjo, z vročeglavim zaletavanjem v prav vse, kot da je prav vse slabo in zanič in obljubami, da bo čez noč vse drugače in boljše. Pri nas niso redka nihanja v tekoči politiki, a redko gledamo nanja kot na nekaj normalnega, kot na nujne korekture v razvoju. Veliko raje jih želimo prikazati kot usodne, zgodovinske in popolne preobrate, zaradi katerih je treba dajati v nič vse, kar je bilo storjenega včeraj in napovedovati povsem nova obdobja Kot da se naša revolucija ni zače la leta 1941 in kot da se ne nada ljuje vse do danes, ampak kot da se je začela včeraj s tem ali onim sklepom ali govorom. Kot da skrb za boljši položaj delavnega človeka ni bila vselej sestavni del te družbe in njene politike, ampak se je začela s predvčerajšnjim zasedanjem tega ali onega organa Kot da razrednost te politike ni vgrajena v njene najgloblje temelje, ampak smo jo pravkar odkrili. Kot da revolucija ni kontinuiran proces -s svojimi plimami in osekami, s svojimi iskanji in stranskimi potmi, koraki naprej in zastoji, ampak nekakšen vulkan, ki leta in leta mirno spi, potem pa nenadoma izbruhne. In povrh so še ljudje, ki ob vsakem novem izbruhu (čeprav gre v resnici le za nov korak naprej po stalno prisotni in jasno začrtani poti) vse prejšnje razglasijo za lažne.
M
orda je dinamika razvoja tista, ki povzroča določen nihilizem v odnosu do lastne prehojene poti,, morda pa k temu prispeva tudi narava tekoče, dnevne politike, za katero je seveda vselej najpomembnejši prav tekoči trenutek, ki trenutnim potrebam vselej poskuša dati epohalni in zgodovinski pečat. To je z aktivističnega stališča bržda potrebno, morda celo koristno, lahko pa postane slabo, če se začne spreminjati in uveljavljati kot metoda mišljenja in ocenjevanja lastne dejavnosti. Kajti prav take vrste politični aktivizem, ki absolutizira samo tekoči trenutek, nosi v sebi močne kali nihilizma in demagogije.
V vsakdanjem toku razvoja, ki prinaša dan za dnem obilico problemov, skrbi in novih vprašanj, je navadno le malo časa za taka razmišljanja. Ko pa v to vsakdanjost plane vest o konkretnem, čeprav še tako nebogljenem poskusu spremeniti to našo vsakdanjost, potem je bržda vredno najti čas tudi za taka razmišljanja. Ne zaradi strahu ah zaskrbljenosti, ampak zato, ker se tedaj človek zave, da bi v primeru, če bi tak poskus uspel, izgubil ne le vse tisto, kar si obeta od jutrišnjega dneva, ampak tudi vse ono, kar ima danes in kar je posledica tridesetletnega razvoja. In ker se tedaj jasno zave, da tega ni malo in da bi bilo škoda izgubiti. Kajti tisto, kar bi dobili v zameno, pa naj pride z Zahoda ali z Vzhoda, je manj kot imamo in drugačno, kot hočemo.
Janez Stanič
bržkone sestala tudi s kubanskim voditeljem Fidelom Castrom. O osrednji temi pogovorov je pravzaprav odveč ugibati: dvostranski stiki. Ali še bolj konkretno: kubanski sobesedniki bodo pozorno prisluhnili ameriškima senatorjema, koliko in v katerih točkah se in se bo v prihodnje razlikovala politika Predsednika Forda do »rdečega otoka« v primerjavi z »zasebno« in nepopustljivo politiko bivšega predsednika Nixona.
Skorajda hkrati z napovedjo tega obiska je iz ameriških krogov v Buenos Airesu pricurela novica, da se utegneta Ford in Castro sestati marca prihodnje leto v času, ko bo v argentinskem glavnem mestu zasedanje zunanjih ministrov vseh držav ameriške poloble, ki bo pomenilo nadaljevanje »dialoga dveh Amerik.« začetega februarja letos v Ciudad Mexi-cu. Morebiti bosta Američana lahko kaj več povedala o uradno nepotrjenem kuban-sko-ameriškem vrhu med 'sedanjim obiskom v Havani. Ne glede na to, ali je novica iz Buenos Airesa resnična ali ne, pa se bo moralo še poprej zgoditi to, kar naj bi se po mnenju latinskoameriških političnih opazovalcev zgodilo čez poldrugi mesec na zasedanju zunanjih ministrov Latinske Amerike in ZDA v Quitu: ukinitev gospodarske in politične blokade Kube.
V bistvu je bil velik korak k ukinitvi kubanske blokade storjen tudi konec prejšnjega tedna po dvodnevni razpravi stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) v Wa-shingtonu, ko so se odločili, naj o tem razpravlja ministrski svet držav članic »pakta Rio de Janeiro.« do česar naj bi prišlo S. novembra v Quitu. Z omenjenim paktom je bil v obdobju hladne vojne ustanovljen sistem kolektivne varnosti držav ameriške poloble, osnovno načelo pakta pa pravi, da se bodo vse ostale članice pakta polotile oborožene akcije, če bi bila napadena katerakoli članica te zveze.
Pomembnejše od tega, da je odločitev o ukinitvi kubanske blokade pripadla članicam »pakta Rio de Janeiro« (tudi obstoj tega pakta se čedalje bolj postavlja pod vprašaj časa), je naslednje dejstvo. Zasedanje njinistr-skega sveta O AD ie pokaza-lo, da velika večina vlad latinskoameriških držav podpira vsestransko ukinitev blokade Havane, štirinajst držav zelene celine je že glasno izreklo svoj »da« kar pa je že potrebna dvotretjinska večina pri glasovanju v okviru pakta, ker moramo upoštevati, da v pakt niso včlanjene vse latinskoameriške države.
Na sestanku v Washingto-nu je predstavnik ZDA skopo pa zgovorno izjavil, da bo Bela hiša »spoštovala voljo večine držav OAD« pri vprašanju ukinitve blokade Kube. Zadnje premike v trikotniku ZDA — Latinska Amerika — Kuba po drugi strani ocenjujejo kot zmago novega duha v mednarodnih odnosih, ki sloni na premagovanju paternalizma ZDA.
Ti premiki čedalje bolj zgovorno potrjujejo uresničevanje »družbenega in ideološkega pluralizma« na ameriški polobli, kar pomeni, da politika »dolge šibe« velike severne sosede v skladu z notranjo logiko razvoja dogodkov izgublja svojo težo. To pa je pomembno tudi za normalizacijo odnosov na relaciji Washington—Havana.
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
LUANDA, septembra. »O Almirante« — predsednik angolske hunte admiral Rosa Coutinho — ima svoj kabinet v bivši guvernerjevi palači — O palacio, pod čemer je na splošno razumeti oblast, naj gre za najvišjo ali občinsko — z lepim razgledom a obe strani zaliva. Brez slehernih protokolarnih zapletljajev je že prvi dan mojega prihoda v Luando načelno privolil v razgovor pred odhodom, »ko si boste sami ustvarili mnenje na podlagi tega, kar boste videli in slišali...« In ta razgovor je stekel enako neprisiljeno kot oni prvega dne, čeprav je admiral tehtal vsako besedo.
BM/rf REVIJO
ITEVI
DELO: Portugalska vlada je poudarila, in vi tudi, da bo kolonialni problem rešen v duhu resolucij Organizacije združenih narodov. Ali so vojaške in civilne sile, s katerimi razpolagate, pripravljene izvesti dekolonizacijo v tem smislu? Ali so dovolj močne, da to store brez pretresov in zapletov?
ADMIRAL: »Da! So dovolj močne in imajo svoje razloge, da uresničijo dekolonizacijo v tem smislu. Prepričan sem, da je dekolonizacija v smislu resolucij, ki sta jih sprejeli Organizacija združenih narodov in Organizacija afriške enotnosti edina možna rešitev, in da le taka rešitev v mislih nas vseh To je rešitev, ki mora biti izve dena izkliučno v portugal skem kontekstu.«
Mirna Angola
DELO: Kakšna Je politična situacija v Angoli po dogod kih v Mozambiku? Visoki ko mlsar v Mozambiku je izjavil, da bodo popolnoma re organizirali policijo in vse polvojaške organizacije v Mo-zamb-ku. Po drugi strani pa je MPLA tu v Angoli v posebnem komunikeju zahtevala od portugalskih oblasti, naj takoj razpuste vse pol vojaške in »specialne« formacije. črnske vojake v redni portugalski armadi pa naj podrede poveljstvu portugal skih oficirjev, ki so izšli 'z »Gibanja oboroženih sil«. Kaj menite o tem?
ADMIRAL: »Kot vidite, je položaj v Angoli miren. Dogodki v Mozambiku niso vplivali nanj v tolikšni meri, da bi se izmuznil izpod kontrole oblasti. Politični položaj v Angoli se razpleta v drugačnem kontekstu kot položaj v Mozambiku. Po treben je čas, da bi se uskla dili vsi elementi, ki pridejo v poštev pri dekolonizaciji v Angoli. Začasna vlada je že ustanovljena. Sedaj se izpopolnjujejo tudi druge strukture, vključno v policiji in drugih organih, ki skrbe za javno varnost. V načrtu Je ustanovitev armade, sestavljene izključno iz angolskih
elementov vseh ras in barv. Prvi oddelek angolskih padalcev je bil formiran prav te dni.«
DELO: Ali desnica v Angoli lahko poizkusi udar, kakor Je to storila v Mozambiku? Kako bi v tem primeru rav naia portugalska armada?
ADMIRAL: »Desnica lahko poskusi nekaj podobnega, kot Je to storila v Mozambiku. Ne verjamem pa, da bo to storila, če ima le količkaj občutka za prihodnost. Kajti taka avantura ne more biti dolgega veka. V vsakem pri meru bi portugalska armada odločno nastopila proti take mu poskusu, ustrezno našemu programu, to je progra mn »Gibanja oboroženih sil«
DELO: Kdaj bo po vašem mnenju dozorel položaj, da bi se začela pogajanja z osvobodilnimi silami?
ADMIRAL: »Položaj je že dozorel in mi smo priprav
ADMIRAL ROSA COUTINHO — »Naš dolg zgodovini je, da preprečimo rodezijsko reprizo.«
Ijeni na pogajanja z vsem) gibanji, ki so za svobodno Angolo, domovino vseh angolskih državljanov, ne glede na barvo kože, raso, vero ali politično prepričanje. Z enim od teh gibanj smo že sklenili premirje. Upamo, da bo v bližnji prihodnosti mogoče skleniti podobne sporazume tudi z drugimi gibanji. To je glavni pogoj, da bi se lahko začela politična dejavnost.«
DELO: Sporazum iz Lusa-ke ne predvideva volitev v Mozambiku. Ali je položaj v Angoli drugačen? Ce je, v kakšnem smislu?
ADMIRAL: »Da, položaj v Angoli je drugačen kot v Mozambiku. Tu je več sil, ki jih je treba upoštevati. No bena od teh sil m dovolj močna, da bi ji bilo mogoče zakonito priznati prevlado nad drugimi. Zato je treba v demokratični politični igri z enakimi možnostmi za vse, omogočiti ljustvu, da izpriča svojo voljo.«
Večja socialna pravičnost
DELO: Ali ima začasna vlada Angole v načrtu ukrepe, ki bi ublažili eksplozivne socialne razlike med veliko večino in neznatno manjšino prebivalstva? Ce jih ima, kakšne narave so?
ADMIRAL- »Da. Večja socialna pravičnost je poglavlt na skrb začasne angolske vlade. Res je sicer, da so tudi med belci reveži, toda velikanska večina je bogata Prav tako je res, da so med črnci tudi bogati ljudje. Toda velikanska večina so reveži. Tega ni mogoče popraviti čez noč. Treba Je upoštevati tudi vzporedne potrebe, to je potrebe gospodarskega ra zvoja, in sicer v tem smi slu, da bi proizvajali več da brin in da bi jih bolj pra vično razdeljevali. Začasna vlada Je že privolila ustrezne ukrepe za večjo socialno pravičnost, predvsem na po dročju šolstva in zdravstva šolski pouk bo reorganiziran Posebno važna v tem pogledu je reforma zakonodaje o delu.«
DELO: Izjavili ste, da bo problem Angole razrešen med Angolci samimi. Predsednik Spinola in predsednik Mobu tu sta govorila tudi o dekolonizaciji in o Angoli. Je bila začasna angolska vlada vnaprej obveščena o srečanju dveh državnikov na liha do Sai? Ali začasna vlada meni, da je to vmešavanje tretjih v angolske zadeve?
ADMIRAL: »Ne. V sedanji situaciji stiki s šefi držav ne
Iskanje krivcev
Javni tožilec skuša dognati, kdo je kriv za številne smrti ob velikih študentskih demonstracijah v Atenah
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
ATENE, 25. sept. »Ali ste kot obrambni minister novembra lani ukazali vojski, da intervenira na politehnični fakulteti?« — »Nimam kaj povedati.« — »Ste izdali ukaz, da ah ne?« — »Nimam kaj povedati.« — »Zakaj se je Markezinisova vlada strinjala z napadom na politehnično fakulteto?« — »Nimam kaj povedati. Ali si ne bi rajši eno prižgah?«
To je odlomek iz »intervjuja«, ki so ga tukajšnji novi narji skušali imeti z bivšim obrambnim ministrom Efesi-osom; ta je bil z mnogimi drugimi vred poklican za pričo pred javnega tožilca za atensko okrožje Cevasa. Javni tožilec si hoče priti na jasno, kako je prišlo do napada na študente, kdo Je izdal ukaz za napad in kdo so bili poveljniki tankov, ki so vdrli na dvorišče fakulete.
Novembra lani je bilo v velikih študentskih demonstracijah in napadu na politehnično fakulteto, ki je bila središče odpora, ubitih po tedanjih uradnih podatkih 13 ljudi, 200 pa ranjenih. Toda takoj potem, ko se je hunta poslovila od oblasti, so štu-
dentje priredili komemoracijo za padlimi tovariši in navedli njihova imena: bilo jih je 43. Očividci pravijo, da so tanki s strojnicami kosili po nemočnih študentih in sejali smrt. Pri napadu so sodelova li oddelki atenske policije in enote tajne vojaške policije. Zdaj govore celo o več ko sto mrtvih, kaže pa, da tudi ta številka ni dokončna.
Javni tožilec Cevas Je od staršev in sorodnikov ubitih in od vseh tistih, ki so bili priče dogodkov, zahteval, naj pomagajo do kraja razjasniti ta zločin. Odpor študentov in njihove žrtve na politehnični fakulteti pomenijo mračne in hkrati svetle strani najnovej še grške zgodovine, iz njiho ve krvi je vzcvetela svoboda,
pravijo vrstniki padlih, ki že nastopajo kot zavedne in or ganizirane politične sile. Ti študentje in tisti, ki so padh. so ohranili Grčiji dostojanstvo in hkrati terjajo pravico, da poiščejo in kaznujejo zločince.
Pa tudi vsa javnost zahte va, da je treba krivcem soditi Pučisti s Cipra in krvnik! na politehnični fakulteti so povezani z isto nitjo, ta nit pa je — hunta.
Toda kot dokazujejo tudi besede bivšega obrambnega ministra, krivcev zdaj ni lah ko najti. Nihče noče govori ti o tisti novembrski noči Tedanji načelnik atenske policije Daskalopulos trdi, da se »ničesar ne spominja«. Pravi da je bil takrat v svoji pi-
morejo biti vzpostavljeni drugače kot preko predsednika republike, prav tako kot diplomatski kontakt v sedanjem položaju ne morejo potekati drugače kot preko portugalskega zunanjega ministrstva. To še ne pomeni, da Angola v teh stikih nima svojega vpliva in svojega deleža. Njeno aktivno sodelovanje v takih stikih bo s časom vse večje. Kakšna no prihodnost Angole, kakšno ustavo bo imela in kakšno obliko vladavine ter kakšne bodo njene vezi z drugimi državami, o vsem tem bodo odločali Angolci.«
Pohod — plod fantazije
DELO: Veliko se govori o »dolgem pohodu« g. Agostm-ha Neta. Kaj mislite o tem?
ADMIRAL: »Mislim, da je »dolgi pohod« g. Agustinha Neta plod fantazije. G. Ago-stinho Neto, ki ima tu v Angoli, kolikor vem, zelo veliko politično podporo, bo dobrodošel v Angoli, a šele potem, ko bo uradno potrjeno premirje med MPLA in portugalskimi silami. Pred tem pa ne! Portugalske sile ne bi mogle dovoliti takega pohoda z orožjem v roki «
DELO: Pravijo, da se bo usoda demokracije na Portugalskem odločila tu, v Afriki, predvsem v Angoli. Kaj mislite o tem?
ADMIRAL: »Usoda portugalske demokracije se bo odločala povsod. Prav gotovo so dogodki v Evropi m v Afriki v močni medsebojni odvisnosti. Angola je med vsemi prekomorskimi ozemlji daleč najbolj važno ozemlje, »ato bo vse, kar se bo dogajalo v Angoli, močno odmevalo tudi na Portugalskem. To je razlog več za to, da demokratične sile tesno sa delujejo na vseh ozemljih nacije.«
S tem je bil intervju končan. V nevezanem pogovoru, ki je sledil, je admiral smatral za potrebno, da še enkrat podčrta vlogo portugalske armade v Angoli v sedanjem trenutku: »Brez naše navzočnosti tu, bi Angola seveda postala neodvisna. Toda postavlja se vprašanje, kakšna bi bila ta neodvisnost. Prav gotovo rodezijskega tipa, čeprav bi do nje prišlo morda na drugačen način kot v Rodeziji. Toda vsebina bi ostala ista... Naš dolg zgodovini je, da kaj takega ne dopustimo.«
Poslovil se Je z dobrimi željami za našo deželo.
MIRAN ŠUŠTAR
sami ... Ne spominja se niti tega, da so policaji ranjence v bolnišnicah vklepali v lisice. Rekel je še to, da bi mo ral o tem kaj več vedeti njegov namestnik Kristolukas.
Sodni izvedenec Kapsakis je pričal o tem, koliko je ubitih in ranjenih, toda njegovih podatkov niso objavili. Se istega dne je obrambno ministrstvo objavilo demanti, v katerem zanika, da bi v atenski bolnišnici podleglo dobljenim ranam 105 študentov, ki jim niso nudili ustrezne zdravniške pomoči. Ministrstvo trdi, da se Jih Je v bolnišnici zdravilo samo sedem.
In tako naprej. Bivši minister za socialno skrbstvo Samaras Je demantiral pisanje nekega atenskega lista, da je izdal ukaz, naj na politehnično fakulteto ne pošiljajo zdravil, kisika in zdravnikov!
V tisti krvavi novembrski noči so ljudje videli nedaleč od fakultete, medtem ko se je železna ograja fakultete podrla pod valečimi se tanki, brigadirja Joanidisa — vsemogočnega človeka hunte, ki je, kot se govori, odgovoren tudi za udar na Cipru — kako smehljaje se opazuje vso operacijo, dokler ni bila izstreljena zadnja krogla. Takoj po tem prelivanju krvi je izdal ukaz za aretacije študentov politehnike.
DAVOR CULIC
Ambasadorji na waleskem Parnasu
Prejšnji teden so se v prijetnem mestecu Abery-stwyth na atlantski obali srečevale kulture, jeziki in izkušnje vvaleških in jugoslovanskih književnikov. Uradno:	«onterenoa jugo
slovansko-ivaleških pisateljev. V nekem smislu je bilo to nedvomno zgodovinsko srečanje, saj se predstavnici omenjenih »Parna-sov« uradno še nikoli poprej niso sestali.
Zveza jugoslovanskih književnikov ( oziroma republiška društva) je na to srečanje poslala petčlansko delegacijo, ki so jo sestavljali Dmitar Baševski iz Skopja (vodja delegacije), Abdulah Karajagdin iz Prištine, Mira Stefanovič iz Beogra-da, Luko Paljetak iz Zadra
in dr. Tibor Varadi iz Novega Sada. Delegacija bi morala po prvotnem načrtu šteti šest članov, vendar se slovenski predstavnik (Veno Taufer) iz do sedaj neznanih razlogov 14. septembra ni pojavil na londonskem letališču.
Mladi, energični, družabni, sicer pa ne bogvekaj znani predstavniki jugoslovanskih književnosti so se kaj hitro počutili v Wale-su (prva dva dneva v Cardiffu, kasneje pa v Abery-stwythu) »kot doma«. Wa-ležani so namreč v nasprotju od zaprtih Angležev zelo družabni in odprti ljudje ter so tako zlahka našli skupen jezik z našimi literarnimi ustvarjalci. Srečanje, ki bi ga lahko ocenili
kot naključno snidenje »že zdavnaj pozabljenih sorodnikov«. Waleški književniki (pri tem mislim tako na tiste, ki pišejo izključno v vvaleškem jeziku — in teh Je, presenetljivo, izredno lepo število, kot one, ki pišejo v angleščini, a se imajo vseeno za waleške pisatelje) so se na srečanje z Jugoslovani izredno dobro pripravili. Dejstvo je, da je pokrajina ob robu britanskega kraljestva zadnjih nekaj let spet sredi »kulturno nacionalnega preporoda« in da poskuša ravno s pomočjo svojega vva-leškega Jezika in literature doseči večjo politično avtonomijo v Britaniji. Obisko valeč, ki pride prvikrat v Wales, je prijetno presene-
čen nad dejstvom, da živi na britanskem otoku od angleškega povsem različen svet dveh, treh milijonov Ljudi, ki navzlic vsem prikritim in odprtim pritiskom angleškega življa Se vedno g[oji svoj stari (keltski) jezik in pisano besedo. Cesa takSnega ne bd mogli trditi niti za Škote niti za Irce, pri Waležanih pa noben pogovor, družabno srečanje (niti požirek pijače) ne mine brez pogovora o waleSkem jeziku, literaturi, dvojezičnih napisih, nacio nalnem vprašanju. Waleža-ni, predvsem pa waleški literati v okviru svoje »akademije« (ta je bila skupaj z ivaleškim svetom za umetnost organizatorica srečanja, o katerem je govor) so
z dušo in telesom pri svojem Walesu, pokrajini zelenih dolin, umazanih rudnikov in jeklarn. Njihovo vedenje in govorjenje vsesko zi prekriva (nam dozdevajoča se) patina narodnega preporoda, nekakšna različica slovenskega »čltalništ-va« iz prejšnjega stoletja. Spominjam se večerov, ki sem jih preživel na domovih anglo-vvaleškega pišete-Ija Glyna Jonesa, televizijskega producenta Gwyna Elfina, izključno waleškega pisatelja in nacionalista Harrija Jonesa (»Jonesov« je samo v Cardiffu za 16 strani v telefonskem imeniku), povsod je večer po tekal po nekakšnem »čital-niškem protokolu« — vino, petje ob harfi (narodno glasbilo), recitacije wale-ških pesmi, neizogibni pogovori o emancipaciji wa-leškega jezika ...
Pri vsem tem »samoodkri-vanju« pa si Waleéani seveda prizadevajo navezati stike s predstavniki tistih narodov in narodnosti, ki so morali (ali pa to še vedno počno) ubirati podobno težko pot za uveljavljanje svoje narodne biti. V stikih z njimi poskušajo Wal6žani najti potrdilo svojih prizadevanj, hotenj, želja. Zategadelj nikakor ni bilo naključje, da so na svoj sestanek v Aberystwythu po vabili književnike iz Jugo slavije, dežele, ki predstav ija kultumo-zgodovinsko ze. lo pisano druščino narodov, Waležanom pa še posebej kot model složno urejene večnacionalne družbe. In nazoren »primer iz prakse«.
Je to srečanje uspelo? Ce govorimo s stališča navezovanja osebnih, prijateljskih in družabnih stikov (ter nekaj mimobežnih do
govorov o vzajemnem prevajanju), potem — vsekakor. Slovo je bilo zares ganljivo.
Kar zadeva vsebinsko plat konference, pa bi morali vsekakor zastaviti nekaj vprašanj. Dnevni red pet dni (16. 9—21. 9.) trajajoče konference se je vrtel predvsem okoli predavanj in debat o povojnem literarnem ustvarjanju v Wa lesu in Jugoslaviji. Iz povsem nerazumljivih razlogov je jugoslovanska delegacija prišla na to debato nepripravljena. Člani delegacije so namreč šele »tik pred zdajci« zvedeli, da fco do potovali v Wales in seveda niso utegnili pripraviti svojih predavanj. Potem je — že v Walesu samem — prišlo do značilnih improvizacij. »Po hitrem postopku« so si člani delegacije porazdelili teme (»Ti,
Luko, prevzemi liriko, ti, Abdulah esejistiko. .«) in tako »konfrontirali« wale-ške kolege, ki so Imeli svoja predavanja že zdavnaj (in z vso resnostjo m prizadetostjo) pripravljena in napisana. So Waležani lah-ko dobili pravo predstavo o knjižnem ustvarjanju v Jugoslaviji in »strokovno« podporo za svoje delovanje? Pravzaprav to niti ni tako bistveno vprašanje, saj konec koncev tudi v anglešči-ni marsikaj lahko preberejo o Jugoslaviji. Ne, gre za nekaj več. Mar ne bi bili Waležani lahko malce uža. Ijeni in prizadeti, da k njim, ki si v težkih pogojih anglizacije prizadevajo za svoj jezik, prihajajo »ad hoc« ambasadorji? Mar Zve-za jugoslovanskih književnikov oziroma republiška pisateljska društva (ne vem, za kakšno »distribucijo od-
ločanja« je šlo v tem primeru) ne bi mogla pravočasno obvestiti vseh potencialnih delegatov o njihovi poti ter o njihovem poslanstvu »na Parnasu« malega Walesa? Osebno sem videl (na jugoslovanski ambasadi v Londonu) imamo vseh članov delegacije — !e v primeru makedonskega delega ta je prišlo do spremembe zadnji hip — vsaj mesec dni pred pričetkom konference: o konferenci sami pa se je »definitivno govo-rilo« že letos spomladi.
Poleg tega pa »valeški literati razpolagajo z zelo skromnimi finančnimi sredstvi. Vozovnice in hotelske rezervacije za manjkajoče ga šestega člana (ugoslovan. ske delegacije pa so morali plačati vnaprej. Tako se jim tudi s tega vidika srečanje ni »refundiralo«.
MITJA MERSOL
Pi lliVIWi iwi\l Ui'jcVlMlK 6
IZ DELA
28. septembra 1974
IhCfrlr;
Ni le urnik nov
V jesensko-zimski programski shemi Radio Ljubljana občutno razširja svoj spored — Premaknitev dnevnikov
Radiotelevizija Ljubljana je pripravila za zadnje mesece letošnjega leta novo programsko shemo. Njena osrednja novost je premaknitev osred njih večernih informativnih oddaj, radijskega in televizijskega dnevnika v pol ure zgodnejši čas. Prvi TV dnev nik se bo od ponedeljka, 30. septembra dalje začenjal ob 19.30, radijski pa že ob 19. un. To je dogovor vseh jugoslovanskih RTV hiš; Ljubljana ga za dan prehiteva; drugod se bo sprememba uveljavila 1. oktobra.
Dobre plati takšnega časovnega premika so na dlani: večerni program se bo začenjal prej, elitnemu času sporeda bo na voljo pol ure več, z zaslonov nam bodo pol ure prej želeli »lahko noč« in popularne oddaje (filme, nadaljevanke, reportaže) si bodo lahko brez skrbi ogledali tudi tisti gledalci, katerih delovni dan se začenja zgodaj zjutraj. Prav tako so že vnaprej znane posledice novega RTV urnika: gledalce in poslušalce bo razdelil v dva tabora. Prvi bo spremembo hvalil, drugi se zlepa ne bo mogel sprijazniti z njo.
Televizija, ki svoje programsko leto začenja z janu arjem, bo letos svoj spored novemu umiku priredila bolj mehanično, vsebinske posledice se bodo pokazale z realizacijo programskih načrtov 1973 Za Radio Ljubljana pa m samo urnik nov. Nanj je navezal marsikatero programsko novost ali vsebinski poudarek, tematsko razširitev. Na znatno dopolnjeno radijsko programsko shemo opozarja že podatek, da uvaja teden sko devetnajst novih programskih ur. Okrepitve Je bil deležen predvsem drugi pro gram, ki razširja priljubljeno oddajo »Val 202« na vseh sedem dni v tednu, in tretji program, ki se dnevno po daljša za eno uro. Pomemb na tehnična novost tretjega programa pa je ta, da bo posredoval vse oddaje v stereo fonski tehniki. Ker se tretji program posveča predvsem vrhunski resni glasbi, bo teh nična novost uveljavila tudi kvalitetno.
Najmanj vidnih sprememb bo prinesel prvi program, za to pa se bo živo zavzemal za kvalitetno in ažurno informa-tivnost v govornem in tudi glasbenem programu. 2e v jutranjo oddajo bo vključeval informacije za naše delavce v tujini, uvedel bo novo rubri-
ko o demografiji in varstvu okolja »Besede in dejanja«, na novo bo oblikoval splet oddaj za nedeljske popoldneve in sicer tako, da bo šport še vedno v ospredju, ne bo pa več alfa m omega oddaje Z razširitvijo sporeda dobiva nove možnosti drugi pro gram in jih izkorišča za vrsto novih rubrik. Posebej se uk varja z vprašanjem čim boljše, čim bolj zgoščene in funkcionalne podobe informativnih oddaj. Tretji program se v glasbenem pogledu ne spreminja bistveno, dobiva pa s časovno razširitvijo štiri nove stalne govorne oddaje — literarno z naslovom »Sodobni literarni portret«, gledali ško »Dvignjena zavesa«, gospodarsko »Ekonomska politika« in oddajo o permanentnem izobraževanju »Pot izobraževanja«.
O glasbenem programu dobivajo poslušalci zagotovilo, da bo v vseh treh programih koordiniran, saj so vsi pro grami združili svoja uredništva za resno glasbo (1. in 3. program), za zabavno glasbo (1 in 2. program) ter za glas-beno-govorne, kontaktne oddaje. Glasbenemu sporedu bo dalo prihodnje leto pečat dej-
Letošnji
rekord
turizma
Pričakujejo, da bomo imeli okrog 800 milijonov dolarjev dohodka
BEOGRAD, 26. sept. (Tanjug) — Kakor računajo, bo skupni devizni dotok od turizma znesel letos okrog 800 milijonov dolariev, brez deviz od potniškega prometa pa približno 700 milijonov dolarjev.
Čeprav pričakujejo, da bo število prenočitev tujih turistov do konca leta za okoli 5 odstotkov manjše od lanskega, domačin pa večje za 5 do 6 odstotkov, smo z doseženimi rekordnimi rezulta ti v turističnem gospodarstvu letos lahko zadovoljni, je izjavil namestnik predsednika zveznega komiteja za turizem Dušan Nejkov.
stvo, da slavijo simfonični in plesni orkester, komorni in otroški zbor Radia Ljubljana okrogle, precej visoke obletnice delovanja. Dostikrat pereč problem ravni tako imenovane domače zabavne glasbe bo rešen s strogo selekcijo.
Kot množični sredstvi obveščanja stojita radio in televizija letos pred novimi in posebno odgovornimi nalogami z ozirom na uvedbo delegatskega sistema družbenega upravljanja. V shemi je opaziti le malo specializiranih »delegatskih« oddaj (na TV bo npr. rubriko Kaj hočemo zamenjala Kako odločamo, v radijskem sporedu bo v oddaji Danes dopoldne v rubriki Povedali ste nam dobil besedo delegat.
Kako razmišlja radio o svoji nalogi čim boljšega, objektivnega, vsestranskega informatorja delovnih ljudi o delegatskem delu, smo vprašali glavnega urednika Radia Ljubljana Marjana Javornika in njegove sodelavce, s katerimi smo se srečali na tiskovni konferenci. Odgovarjali so nam:
Poskušali bomo v tem pogledu uresničevati vlogo, ki jo čas in družba zahtevata od nas. Radio ne more biti zgolj informator v smislu uglajene ga bralca gradiva. Zato si že Umo ves splet aktualno po lit’čne problematike obravna vat* s stališča njenega kon kretnega izvajanja na vseh področjih in ravneh od te meljne organizacije združenega dela, interesne in krajev ne skupnosti do občinske, re pubiiške in zvezne skupščine. Ukvarjamo se z vprašanjem, kako bi usmerili tok informacij ne od zgoraj navzdol, tem več iz baze navzgor. Idealne rešitve še nismo našli. Iščemo jo v smeri intenzivnega obli kovanja vseh informativnih onaaj s skrbno selekcijo notne. ki morajo biti kvalitetne in hitre, v sodelovanju z naši mi lokalnimi radijskimi po stajami, ki naj bi postale podaljšani vzvodi obveščanja Zel,mo posredovati žive, kon kretne slike s krajev delegat skega delovanja, ne konven cionalne intervjuje. Delovni ljudje in delegati bodo nepo sredni gostje naših oddaj. Izkušnje, na katerih bo mogoče oblikovati to naše delo in ga izpopolnjevati, sta dali ustav na razprava in razprava ob ustanavljanju temeljnih orga nizacij združenega dela
S. GODNIČ
MOKER ZAČETEK JESENI — Hladno in deževno septembrsko vreme pa še ne pomeni začetka mrzlega vremena.
Foto: Joco Žnidaršič
Žanjejo, pa tudi orjejo
Po obilni žetvi pšenice priprava na obiranje koruze in sladkorne pese
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 27. sept. — Naslednja dva meseca čaka vojvodinske kmetijce veliko dela: pobiranje jesenskih pridelkov, oranje in setev. Od vremena bo odvisno, kdaj bodo dela končana in kakšne kakovosti bosta glavna jesenska pridelka, koruza in sladkorna pesa. Te dni bodo v naši žitnici začeli s pobiranjem koruze, za katero strokovnjaki menijo, da je bo za 300 tisoč vagonov.
Dobro kaže sladkorna pesa, ki bi je naj po sedanjih ocenah pridelali kakih 270 tisoč vagonov. Jesenske pridei ke bodo pobirali na površini 750.000 hektarov. 2e zdaj pa opozarjajo, da utegne primanjkovati sredstev za odkup tržnih presežkov, ker gre denar predvsem za odkup pšenice. ANDREJ ARKO
Koliko zaposlenih je v Jugoslaviji?
BEOGRAD, 24. sept. (Tanjug) — V obdobju od januarja do konca avgusta letos je bilo na mesec povprečno zaposlenih skupino 4,370.000 Jugoslovanov, t. j.
177.000	več kot v istih mesecih lanskega leta. To so najnovejša podatki zveznega zavoda za statistiko, ki pa veljajo samo za družbeni sektor.
Konec avgusta je bilo v družbenem sektorju — po napovedi — zaposlenih 4,467.000 ljudi. Vsekakor zaposlenost zadovoljivo narašča v sklopu naraščanja proizvodnje. Z drugimi besedami to pomeni, da pri oceni naraščanja na primer industrijske proizvodnje, ki se je povečala za 9,6 "/o, ne moremo mimo deleža, ki ga je pri tem imelo povečanje števila zaposlenih (za 4,2 °/o).
V	gospodarstvu je bilo konec avgusta zaposlenih
3.692.000	ljudi, v negospodarskih dejavnostih pa 775 tisoč. Najštevilnejša grupacija v gospodarstvu je industrija m rudarstvo z 1,760 500 zaposlenimi Kovinarjev je okrog 340.000, tekstilcev 280.000, medtem ko v živilski industriji dela nad 150.000 ljudi
V	trgovini m gostinstvu je zaposlenih 570.000 delavcev, v prometu skoraj 310.000, v gradbeništvu pa 380 tisoč
Od 775.000 ljudi, zaposlenih v negospodarska dejavnosti, jih več kot 560.000 dela v kulturnih m socialnih ustanovah in službah V šolstvu je zaposlenih skoraj
260.000	ljudi, v zdravstvu 190.000. V družbenih dejavnostih in državnih organih je zaposlenih 210.000.
Največ zaposlenih je v Srbiji, in sicer 1,712.900, od tega na ožjem območju republike 1,132.000, v Vojvodini
457.000	in na Kosovu več ko 123.000 Družbeni sektor Hrvatske zaposluje 1,079.700 delavcev in uslužbencev, Slovenije 632,000, BiH 622.000, Makedomje 322.000 ta Orne gore nekaj manj ko 100.000 Sicer pa število zaposlenih raste najhitreje na Kosovu cer v Bosni m Hercegovina, najpočasneje pa v Hrvatsld.
Toplih dni še /?/ konec
Dež po „planu“
Deževna obdobja so pogosta okoli jesenskega enakonočja — 8. oktobra 1936 je Ljubljano pobelila snežna odeja
Zaradi vremenskih procesov v meteorologiji prištevamo k jesenskemu obdobju september, oktober in november, čeprav se astronomska jesen prične okoli 23. septembra in konča 22. decembra. V prvi polovici septembra je v Sloveniji pogosto nekajdnevno toplo vreme, saj so dnevne temperature tudi nad 25 stopinj C. Doslej najvišje septembrske temperature so bile v Ljubljani, Ajdovščini in v Novem mestu 34, v Mariboru in Kopru pa 32 stopinj Celzija.
Tej, doslej najvišji septembrski vročini se je približalo lansko leto, ko so 6. septembra v Ljubljani izmerili 31 °, v Ajdovščini pa 33° C. Tako visoke temperature so običajne v poletni vročini, vendar so v septembru noči hladnejše, čez dan pa traja vročina kratek čas, tako di nima tolikšnega učinka kot poleti.
Oktober večkrat preseneti s toplim vremenom
Po količini padavin prištevamo september k mokrim mesecem, takoj za oktobrom ta junijem. Deževna obdobja so bila pogosto okoli jesenskega enakonočja, večkrat jih spremljajo nalivi. Tudi ob letošnjem jesenskem enakonočju (minuli ponedeljek) smo imeli nestalno vreme, hkrati pa je bil to v zadnjih desetih letih najhladnejši za četek astronomske jeseni. Suho vreme v septembru je bilo v letih 1966, 1970 in 1971, izjemno mokro pa 1965, 1968 m lani, ko so izredno toplemu vremenu v drugi polovici septembra sledili ponekod vsakodnevni nalivi.
Hladno in deževno septembrsko vreme pa še ne pomeni začetek mrzlega vremena, kajti oktober nas še večkrat preseneti z nekajdnevnim toplim vremenom, ko najvišje temperature čez dan dosežejo 25, izjemoma tudi 28° C. Takšno toplo oktobrsko vreme imenujemo v srednji Evropi »babje poletje«, poznajo pa ga tudi v Ameriki pod imenom »indijansko poletje«
Babje poletje se pri nas večkrat konča z naglim prodorom hladnega zraka nad Alpe in tudi na Kredarici so v kratkem času že zabeležili ohladitve od -t-lO do —14° C.
Leta 1971 je bil prt nas eden izmed najtoplejših oktobrov. V prvem vročinskem obdobju v začetku meseca so temperature dosegle 26°, drugič okoli 20. oktobra pa so v več krajih v severovzhodni Sloveniji temperature dosegle 27» C.
Mraz se v oktobru največ-
krat pojavlja v zadnjih dneh. V jasnih nočeh se zaradi zemeljskega izžarevanja ozračje ponoči že znatno ohladi in v takih nočeh so bile po prodoru hladnega zraka izmerjene najnižje temperature okoli —10°, v zadnjih desetih letih je bil najhladnejši oktober lani, ko so v zadnjih dneh v več krajih izmeriU —8°, na letališču Brnik pa —9° C.
Vinotok — najbolj moker mesec v letu
V	Sloveniji je oktober glede na dolgoletno poprečno količino padavin najbolj moker mesec v letu. Sprememba je nastala po 1 1966, kajti od tedaj je bilo v oktobru suho vreme in kakšno leto veg mesec na bilo niti 10 »a od poprečne količine padavin. Ob prodorih hladnega zraka lahko sneži tudi v nižinah, vendar sé v Sloveniji to zgodi bolj redko. V gorskem svetu lahko zapade tudi pol metra snega. Tako v nižinah, večkrat pa tudi v višjih legah oktobrski sneg ne obleži.
V	Ljubljani je bila najbolj zgodna snežna odeja zabeležena 8. oktobra 1936. leta. V zadnjih desetih letih Je le 20. oktobra 1970 ponekod v nižinah zapadlo okoli 2 cm snega. Največkrat se prične snežna odeja v nižinah v sredini ali v drugi polovici novembra in šele v novembru zapadli sneg lahko obleži dalj časa.
November — raj za meglo
November je pri nas znan tudi po megli, ki se pogosto pojavlja v nižinah in se lahko zadrži tudi po ves dan. Običajno je v novembru po kotlinah od 10 do 20 dni z meglo, od tega največkrat v Ljubljanski kotlini. Megleno obdobje lahko traja 6 dni ta takrat Je v gorskem svetu, v Primorju ta večkrat tudi v severovzhodni Sloveniji son čno. Prebivalci kotlin tedaj niso prikrajšani le za sončno vreme, temveč se v meglenem morju zbira tudi one-
snaženi zrak. Celodnevne megle se v novembru pojavljajo redko, večkrat v decembru. Najhujša megla je bila v Ljubljani v novembru 1950, ko se v središču mesta ni videlo niti meter daleč. 2e v novembru, pogosteje pa v zimi, se megla pojavlja tudi v obmorskem pasu. Pravimo ji »od morja privedena megla« in je po nastanku povsem različna od kotlinske. Večkrat se zgodi: ko je megla v Kopru, je ni v Ljubljani.
Najvišje novembrske temperature so dosegle 23», običajno pa se ob sončnem novembrskem dnevu segreje do 18“ C. Ob mrzlem in oblačnem vremenu pa včasih tudi najvišje dnevne temperature ne presežejo 0» C.
Težko je reči, kakšna bo jesen
Najhladnejša novembrska obdobja so bila, tako kot v oktobru, zabeležena v zadnjih dneh, najnižje temperature okoli —15° C. V zadnjih desetih letih so bile najnižje novembrske temperature izmerjene lani, ko so ponekod dosegle ali celo presegle absolutni novembrski minimum.
29.	11. 1973 so v Slovenjgrad-cu izmerili —14». doslej pa je bila najnižja novembrska temperatura —12», v Celju so
30.	11. izmerila —14“ ta tako dosegli mimmum iz leta 1965, v Mariboru, s Novem mestu ta v Ajdovščini ni te dni mraz presegel absolutnega novembrskega minimuma. To mrzlo obdobje je trajalo od 28. novembra do 2. decembra in v teh dveh decembrskih dneh so temperature ponekod padle na —20° C.
Že iz teh nekaj podatkov o vremenu, še bolj pa iz množice statističnih podatkov lahko vidimo, da n. pr. mokri jeseni ne sledi suha, ali topli zimi naslednja mrzla. V meteorologiji se procesi večkrat ah manjkrat obnavljajo ne glede na koledarski dan. Zato samo po statističnih podatkih ni možno napovedovati vremena.
VIDA MAJDA, dipl. ing. met.
Pisalo se je leto 4000. »Dva tisoč let sem spal!« je vzkliknil Ivan Tavčar. »Kaj se je zgodilo s slovensko domovino v tem času?« Po tistem je prišla v pisateljevo dušo — rojeno še v tistih časih, ko se je na Slaven skem novinarju reklo pisatelj — rešilna misel: »V časopisu preberem!« Občudovalci svetega Antona od Kala pa so ga zavrnili: »čudi se stoletju v katerem živimo, zakaj zadnji čašo-pis so v tej deželi prodali na koncu drugega milenija...«
Priznam, priredil sem znamenito satiro iz devetdesetih let, jo prikro jil za današnjo rabo, saj tudi v preobleki služi svojemu prvobitnemu cilju — naj bo času primerna povest iz prihodnjih dob.
Če bi namreč pisali zgodovino prihodnosti po zdajšnjih gospodarskih zadregah časopisnih hiš, če bi razšir jenost časnikov sodili samo po statističnih klancih minulih treh let, po tem bi lahko, v podobi, zapisali, da kmalu ne bomo imeli več kam pisati. Pisana časnikarska beseda izumira
Zato tudi prejšnja obešenjaška šala: da bi žalostna statistika zvenela
V6S6l6j 6
V zadnjih dveh letih, v obdobju, ko so se dnevniki podražili za 70 par — primerjamo naklade v prvem polletju 1972 s povprečno naklado oo januarja do julija 1974 - se je prodana naklada naših informativno-političnlh dnevnikov zmanjšala na leto za 27 milijonov izvodov Predlani, ko so bili dnevniki še po 80 par, je prišlo na tisoč Jugoslovanov 76,6 dnevnika, letos, še pred zadnjo podražitvijo pa le še 72,4.
Ta padec za štiri kline na lestvici razširjenosti tiskane besede je priča
v
Žalostna statistika
Naklade padajo
Po razširjenosti dnevnikov smo zadnji v Evropi
še enega žalostnega rekorda: Po razširjenosti dnevnikov je Jugoslavija zdaj zadnja v Evropi Prehitela nas je še Portugalska, ki nam je bila pred letoma za zadnjo uteho.
Kaj bo z nakladami zdaj, ko so se časopisi podražili še za 50 starih dinarjev?
Statistika usihanja
Ker je statistika pač statistika in nič več, je treba pojasniti, kako se računa razširjenost dnevnikov.
Prvič, podatki govore o tiskanih nakladah, šteje se, kot da so prišli med ljudi tudi tisti časniki, ki jih ni nihče kupil.
Drugič, statistiki računajo, da ima časnikarsko leto 365 dni, čeprav večina večernikov in opoldnevnikov pa tudi nekateri jutranjiki ob nedeljah ne izhajajo.
Tako smo izračunali, da Je v letošnjem prvem polletju izšlo vsak dan
PRODANE NAKLADE TEDNIKOV
»Politikin zabavnik« Beograd, Ljubljana
»Studio« Zagreb
»TV novosti« Beograd
»Ilustrovana Politika« Beograd
»Komunist«
»Nedeljski dnevnik« Ljubljana »Arena« Zagreb »Tempo« Beograd »Male novinc« Sarajevo »Radio-TV revija« Beograd
»vus«
»Svijet« Sarajevo »Stop« Ljubljana »Jana« Ljubljana »NIN« Beograd
1974	1973	1972
342.050	326.495	223.573
247.806	283.132	307.876
236.785	237.750	199.070
231.703	226.507	251.283
229.835	194.159	173.815
196.006	197.541	186.939
192.191	228.082	239.297
184.896	145.038	117.303
164.516	156.141	216.151
155.621	181.017	235.234
137.026	155.531	182.151
96.157	95.673	110.075
82.796	82.056	90.739
80.913	70.292	43.406
70.772	74.274	103.086
1,529.000 dnevnikov, predlanskim Jih je bilo še 73.000 več. In ker prebivalstvo narašča, si poslej sploh ne bo več težko zapomiti, koliko dnevnikov pride na tisoč Jugoslovanov: natančno toliko, kot je tudi nepismenih.
V Sloveniji je dnevnikov nekaj več: na 1000 Slovencev pride 93,9 izvoda »Dela«, »Dnevnika« in »Večera«.
Zdaj, prosim, preberite tabelo, ki pripoveduje o razširjenosti dnevnikov po svetu. In primerjajte! Mi vam izračunamo samo za sosede: V Avstriji je 3,41-krat več dnevnikov kot v Sloveniji, v Italji (severni in južni) 1,55-krat več in na tisoč Madžarov pride 2,31-krat več časnikov.
Usihanje naklad še bolj boli, ko ugotavljamo gibanje naklad političnih jutranjikov. Ko primerjamo letošnje prodane naklade z enakim obdobjem pred dvema letoma, se Izkaže, da tma manjšo naklado kar osem jutranjikov od enajstih. Zaskrbljiv padec. Se posebej zaskrbljiv, saj gre za glasila zvezne, republiških in pokrajinskih konferenc Socialistične zveze.
Tudi večernikom ni bilo prizane-šeno, čeprav se je pred leti govorilo, da resnim Jutranjikom pada naklada zaradi večerniške konkurence; so rekli, zaradi lažjega dnevnega branja. Padci večernikov pa so relativno manjši.
Se najbolje so se za zdaj pretulili skozi nakladno zimo slovenski dnevniki. Morda tudi zato, ker imajo največ naročnikov, le-tem pa priznavajo popust, ki ublaži podražitve.
Tedenski padci
še precej huje kot med dnevniki mori nakladna kuga med tako imenovanimi splošnimi informativnimi tedniki. V mislih imamo časopise, ki prinašajo tedenske informacije z vseh področij življenja, časopise, ki se niso odločili pisati le nekemu krogu bralcev.
številke so seveda zgovornejše od besed, pa naj bo vendar dovoljenih nekaj obrobnih opomb k našim tabe-
lam: Beograjski »NIN« Je, naprimer, upadel za 33 odstotkov, zagrebški »VUS« za četrtino.
Tolažimo se lahko le s tem, da je opaziti rahlo povečanje naklad lokalnega tiska in ,še posebej, da naklada »Komunista« narašča.
Zelo preseneti, da močno padajo naklade revij, ki so po svetu najbolj razširjene: med časopisi, ki pišejo predvsem o radijskem in televizijskem programu Tako je zagrebški »Studio«, pred dvema letoma jugoslovanski na. kladni prvak, izgubil kar 50.000 izvodov, beograjska »Radio-TV revija« Je nižja za 80.000 izvodov na teden, tudi slovenskemu »Stopu« ni bilo povsem prizaneseno in le »TV novosti« so rahlo zrasle.
Po nakladah, ki naraščajo, bi lahko — najbrž preveč poenostavljeno — sklepali, da moški najbolj prebirajo šport, ženske pa časopise, ki so jim napisani na kožo. »Praktični ženi« in »Jani« je uspel vrtoglavi vzpon. »Šport-ske novosti« in »Tempo« gresta dobro v denar.
Mimogrede povedano, na Slovenskem ženske več berejo kot moški. Ali je le v zvestobi iskati vzrok, da se slovenski tedniki za razvedrilo še vedno dobro držijo?
Zakaj bi ugibali, ko se odgovor ponuja: Neurejene razmere v Jugoslovanskem časopisnem gospodarstvu, odprti računi med založniki časopisov in družbo so predvsem krivi, da naklade časnikov upadajo.
*
Zato tudi verjamem, da bo prihodnost pisala drugačno povest — času bolj primemo:
Zganib se bomo, saj črna statistika kaže, kam pripelje, če se časniki na trgu poganjajo kot navadno blago, čeprav ne manjka besede, da so po sebnega družbenega pomena
Podpisan bo družbeni dogovor, kjer se bodo založniki časopisov, pa-pirničarji in predstavniki družbenopolitičnih skupnosti dogovorili o cenah dnevnikov papirja in o tem, kdo bo pokril neekonomske cene, da bi časopisi lahko spodobno živeli in se razvijali.
Ljudje bodo spoznali, da se je obrabilo pero, ki zdaj že dvakrat na leto sporoča bralcem, da se bo njihov časnik spet podražil. Da je utrujeno potrpljenje, ker so revije na čedalje slabšem papirju, barve bolj redke, obseg vse siromašnejši.
časopisne hiše bodo uskladile za. ložniške programe.
Organizirane sile v naši družbi se bodo zavzele, da je potrebno z odločno politično akcijo pospešiti razširje nost informativnopolitičnega tiska: časopis ne bo na voljo le v kioskih, ampak tudi v tovarnah.
Saj niso le sanje? Saj je še čas!
Ante Mahkota
RAZŠIRJENOST DNEVNIKOV
	al li	% Sil S-s
	“a	fisi
Avstrija	58	321
Bolgarija	12	191
Češkoslovaška	28	252
Francija	106	238
Grčija	107	76
Nizozemska	93	311
Indija	821	16
Italija	75	146
Japonska	170	510
Jugoslavija	21	72
Madžarska	27	217
DR Nemčija	40	445
Poljska	40	217
Romunija	57	173
Sovjetska zveza	647	347
Švedska	114	534
Velika Britanija	—	463
ZDA	1749	301
ZR Nemčija	1093	319
Podatla oa posamične države so »brani		
12 raziv.n virov, »ato	tudi ni mogoča primer	
lava v istem letu Kljub temu		je primerjava
dovolj pravična, saj	ni noben	podatek sta-
PRODANE NAKLADE DNEVNIKOV			
JUTRANJIKI	1974	1973	1972
»Politika« Beograd	234.989	233.005	243.938
»Delo« Ljubljana	88.193	88.283	89.820
»Vjesnik« Zagreb	73.515	77.542	87.337
»Oslobodjenje« Sarajevo	59.175	56.223	47.882
»Novi list« Rijeka	50.789	49.072	45.534
»Slobodna Dalmacija« Split	43.212	41.737	37.500
»Magyar Szo« Novi Sad	30.493	30.320	32.224
»Nova Makedonija« Skopje	26.355	27.848	31.650
»Dnevnik« Novi Sad	22.622	21.365	24.004
»Rilindija« Priština	15.370	14.636	15.465
»Borba« Beograd	14.418	18.819	21.867
VECERNIKI IN ©POLDNEVNIKI			
»Večernje novosti« Beograd	315.507	311.583	337.719
»Večernjl list« Zagreb	175.927	173.549	159.018
»Politika Expres« Beograd	156.024	153.695	184.223
»Dnevnik« Ljubljana	51.348	45.141	43.350
»Večer« Maribor	50.174	53.339	52.289
»Večernje novine« Sarajevo	14.415	20.210	24.040
»Večer« Skopje	8.785	8.163	8.298
Primerjamo povprečne prodane naklade časnikov: v	prvem polletju	1972 in 1074 ter	v vsem letu
1073. Vsi podatki so iz poročila Združenja delovnih	organizacij časopisne dejavnosti		Jugoslavije.
BflNES V ZAGREBU MEDDRŽAVNA NOGOMETNA PRIJATELJSKA TEKMA
Jugoslavija-Italija: borba za zmago in za uveljavitev v evropskem merilu
Po televiziji ob 18.55 - Mladinič najavil prvo enajsterico: v reprezentanci tudi Popivoda
. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Italijo, ki bo danes v Zagrebu, bo važna ne samo zaradi tradicionalnega boja med obema državama v tej disciplini, ki je bila za obe državi večkrat bogata, več-krat pa tudi skopa z uspehi. Današnja tekma pa bo predvsem pokazala, če je ubrana pot obeh nogometnih taborov pravilna.
Vsako predvidevanje za to srečanje je nemogoče, kajti obe reprezentanci sta temeljito prenovljeni. V jugoslovanskem taboru predvsem upajo na podporo domačega občinstva. Zagrebčani so namreč s svojini zanosnim navijanjem že večkrat pripomogli k zmagi svoje reprezentance. Novi trener Ante Mladima torej upa, da mu bodo tudi tokrat zagrebški navijači priskočili na pomoč, čeprav ve, da bo predvsem mlada reprezentanca morala zaigrati borbeno in napadalno. Pravi Mladinič: «Igrali bomo napadalno, a pametno. Bojimo se italijanskega protinapada. Prav s tem o-nožjčm so italijanske ekipe žele uspeh na vseh pokalnih prvenstvih. Ne smemo jim pasti v to zasedo.»
Mladinič je včeraj zjutraj objavil reprezentanco, ki bo igrala proti Italiji. V njej je nekaj novosti. Na mestu branilca bo igral Džoni, kot vezni igralec Vladimir Petrovič, v napadu pa bo «plavi» dres desnega krila oblekel Ljubljančan ropivoda.
V italijanskem taboru vlada optimistično i azpoloženje. Bernardini je bil sicer zaskrbljen za mladega oranilca Roggija (zaradi poškod-"'el. Roggi pa se je kaj kmalu o-Piogel in bo tako danes lahko igral v Zagrebu.
Za Bernardinija in za italijanski nogomet predstavlja današnja tek-fua prelomnico v bogati tradiciji italijanskega nogometa. Bernardini Je skušal dati tej reprezentanci novo mentaliteto. Bernardini je tudi spregledal vse kritike, ki so bile naperjene njemu in izbranim igralcem. Pokazal je odločnost, ko je začrtal dolgoročni program. Pokazal pa je predvsem odločnost, da
je izbral enajst nogometašev, ki mislijo «pustiti dušo» na igrišču in se ne mislijo spuščati v škodljive polemike, ki so bile italijanskemu nogometnemu občinstvu in večini časopisov dokaj dobrodošle.
Današnja tekma je torej za italijanski nogomet in za trenerja Bernardinija (po nesrečni izkušnji na SP v Nemčiji) odločilnega pomena
Brane Oblak bo tudi danes gonilna sila jugoslovanske reprezentance
Obveščamo vse navijače za današnjo nogometno tekmo med Jugoslavijo in Italijo v Zagrebu, da je odhod avtobusa točno ob 14. uri izpred tržaškega sodišča.
Uredništvo
Mlade reprezentance Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške se bodo danes v Vidmu prvič pomerile v troboju mladinskih iger Alpe - Adria. Pobudnik tega tekmovanja je deželno odborništvo za rekreacijo in šport Furlanije Julijske krajine s sodelovanjem sekretariata za šport koroške deželne vlade in zveze za telesno kulturo Slovenije. Prvi pogovori so bili že leta 1971 in poskusno tekmovanje leta 1972 v Ljubljani. Končno pa so se športni delavci treh obmejnih področij sporazumeli za troboj, ki bo danes prvič na sporedu v Vidmu, prihodnje leto na koroškem in leta 1976 v Sloveniji.
Mladi športniki stari od 14 do 16 let se bodo merili v petih panogah in sedmih konkurencah. Tekmovalo se bo v atletiki (mladinci in mladinke), namiznem tenisu prav tako v obeh konkurencah, streljanju z mešano ekipo ter v rokometu in košarki samo mladinci. Tekmovalci ne bodo smeli biti starejši od 14 let ’ razen' ' pff 'šfrčljarijii I» košarki, ko sta dovoljeni zgornji starostni dobi 16 oziroma 15 let.
Slovenska ekipa s skupno 85 mladimi športniki, sodniki, vodji in
_______________________________________________________________________________________ trenerji je prispela v furlansko
n,,uni,nun,niu,,,un,|,lt|,i,iiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiii!tiiiiiiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii!liiiiimiiiiii!ii!iiiiiiiii
Spored 2. nogometne AL - E skupina
JUGOSLAVIJA — ITALIJA
JUGOSLAVIJA: Petrovič, Džoni, Hadžiabdič, Jerkovič, Katalinski (k), Buljan, Popivoda, V. Petrovič, Oblak, Vladič, šurjak.
ITALIJA: Zoff, Rocca, Roggi, Benetti. Zecchini, Facchetti (k), Caso, Re Cecconi, Boninsegna, Capello, Prati.
SODNIK: Gulja Emsberger (Madžarska).
***	V
TV—PRENOS: italijanska TV bo srečanje rteposredno prenašala po prvem sporedu, s pričetkom ob 18.55. Prav tako bosta neposredno prenašali tekmo jugoslovanska in koprska TV (v barvah).
KOLESARSTVO
Jutri zjutraj na Opčinah
V dirki na kronometer tudi kolesarja Adrie
Veterani lonjerskega kolesarskega kluba Adria bodo jutri tekmovali na dirki na kronometer, ki jo prireja tržaški kolesarski klub Pedale Triestino na progi Opčine — Prosek — Šempolaj — Gabrovec — Prosek — Opčine. Dirka je rezervirana za dvojice. Lonjerske barve bosta zastopala Maver in Bonanno, edina dva veterana, ki sta pri Adrii
še zdrava. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Na dosedanjih tekmovanjih je Maver vedno nastopal in se uvrstil na drugo ali tretje mesto. Lani je tekmoval skupno z Macarolom, vendar pa bi tudi letos ne smel razočarati z Bonannom. Uvrstitev okrog četrtega do petega mesta bi bila trenutno več kot realna. Favorita za končno zmago pa sta še enkrat Videmčana Tedesco in Mazzolini.
Med mladinci bo Sosič tekmoval v Bannii pri Pordenonu na 102 km dolgi progi.
Po nekajtedenskem prisilnem počitku zaradi bolezni bo spet na startu tudi Petelin, ki se bo z a-materji udeležil 114 km dolge dirke v Medunu.
KOŠARKA
Evropa 94 Amerika 85
RIO DE JANEIRO, 27. — V prvem košarkarskem srečanju je v Rio de Janeiru evropska reprezentanca, ki jo trenira Italijan Giancarlo Primo, premagala Ameriko.
IZID.
EVROPA - AMERIKA 94:85 (47:40)
EVROPA: čosič 17, Šolman 18, Meneghin 14, Sergij Belov 16, Brae-bender 19, Jelovac 10, Marzorati 6, Cachemire 4.
AMERIKA: Dalmao 21, Rollins 15, Rubens 12, Gonzales 10, Addil-son 9, Gherman 4, Ubiratan 6, Devlin 6.
Evropska reprezentanca je zmagala predvsem zaradi boljše skupne igre, medtem ko so Američani zadovoljili zaradi posameznikov (Dalmao in Rubens).
DVIGANJE UTEŽI
MANILA, 27. — Sovjet David Ri-gert je na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v Manili osvojil zlato kolajno v superlahki kategoriji. Srebrno kolajno je osvojil njegov rojak Poltoratskij, bronasto pa Finec Kaikajarvi.
NOGOMET
V HUDI KONKURENCI 16 EKIP
Štiri slovenske enajsterice v 2. nogometni amaterski ligi
Juventina, Primorje, Vesna in Zarja že jutri v borbi za točke
NiiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinttiiwMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiu
PRVE MEDNARODNE MLADINSKE IGRE ALPE-ADRIA
V Vidmu že vse nared za veliko prireditev mladih
Tekmovalci se bodo pomerili v petih športnih disciplinah
1. kolo (29. 9. ob 15.00)
Zarja - Costalunga, Giarizzole - S. Anna, Libertas - Primorje, Stock • Duino, Juventina - Isonzo, Sagrado ■ Portuale, Flaminio - Campanelle, Vesna - Edera.
2.	kolo (6. 10.)
S. Anna - Juventina, Portuale - Li-hertas, Primorje - Zarja, Costalunga Vesna, Campanelle - Giarizzole, Duino - Flaminio, Edera - Sagrado, Isonzo - Stock.
3.	koio (13. 10.)
Zarja - Edera, Giarizzole - Duino. Libertas - Costalunga, Stock - S. An-na, Juventina - Campanelle, Sagralo - Primorje, Flaminio - Isonzo. Vesna - Portuale.
4. kolo (20. 10. ob 14.30)
S. Anna - Vesna, Portuale - Fla minio. Primorje - Giarizzole, Costalunga - Stock, Campanelle - Libertas, Duino - Sagrado, Edera Ju ventina, Isonzo - Zarja.
5. kolo (27. 10.)
Zarja - Duino, Giarizzole - Edera, Libertas - Isonzo, Stock - Campa-helle, Juventina - Portuale, Sagrado - S. Anna, Flaminio - Costalunga, Vesna - Primorje.
6.	kolo (3. 11.)
S. Anna - Flaminio, Portuale • Stock, Primorje - Juventina, Costalunga - Sagrado, Campanelle - Zarja, Duino - Vesna, Edera - Libertas, Isonzo - Giarizzole.
7.	kolo (10. 11.)
Zarja - S. Anna, Giarizzole - Portuale, Libertas - Duino, Stock • Primorje, Juventina - Costalunga, Isonzo - Sagrado, Flaminio - Edera, Vesna - Campanelle.
8.	kolo (17. 11.)
S. Anna - Libertas, Portuale • Zarja, Primorje - Flaminio, Costalunga - Giarizzole, Campanelle - Sagrado, Duino - Juventina, Edera -Stock, Isorro - Vesna.
9.	kolo (24. 11)
S. Anna - Primorje, Zarja - Flaminio, Costalunga - Portuale, Campanelle - Duino, Libertas - Giarizzo-)e. Stock - Sagrado, Juventina -Vesna, Isonzo - Edera.
10.	kolo (1. 12.)
Giarizzole - Stock, Portuale - Campanelle, Primorje - Isonzo, Duino -Costalunga, Edera - S. Anna, Sagrado - Libertas, Flaminio - Juventina, Vesna - Zarja.
11.	kolo (8. 12.)
Zarja - Juventina, Giarizzole • Sagrado, Campanelle - Costalunga, Stock - Libertas, Duino - Portuale, Edera - Primorje, Isonzo - S. Anna, Flaminio - Vesna.
12.	koio (15. 12.)
S. Anna - Duino, Portuale - Edera, Primorje - Campanelle, Costalunga - Isonzo, Libertas - Flaminio, Juventina - Stock, Sagrado - Zarja, Vesna - Giarizzole.
13.	kolo (22. 12.)
Giarizzole - Juventina, Portuale -Isonzo, Costalunga - S. Anna, Campanelle - Vesna, Libertas - Zarja, Stock - Flaminio, Duino - Primorje, Sagrado - Vesna.
14. kolo (12. 1. 75)
S. Anna - Portuale, Zarja - Stock, Primorje - Costalunga, Juventina • Sagrado, Edera - Duino, Isonzo -Campanelle, Flaminio - Giarizzole, Vesna - Libertas.
15. kolo (19. 1.)
Giarizzole - Zarja, Portuale - Primorje, Costalunga - Edera, Campanelle - S. Anna, Libertas - Juventina, Stock - Vesna, Duino - Isonzo, Sagrado - Flaminio.
prestolnico že včeraj. Vodja celotne ekipe je generalni sekretar ZT KOS Zoran Naprutnik, vodja tehničnega spremstva pa Marko Račič. Za posamezne ekipe pa so odgovorni:	Ivo Pertot (nabrežinski
rojak) — atletika, Jože Galof — rokomet. Stane Jeraj — košarka, inž. Henrik Peternelj — streljanje, Lojze Štrumbelj — namizni tenis.
Naša dežela bo prispevala tudi prvo lovoriko, ki jo bo osvojila tista ekipa, ki bo trikrat ekipni zmagovalec tega troboja (tudi ne zaporedoma).
Tekmovanja se bodo pričela istočasno, in to ob 9. uri. Atleti bodo merili moči na šolskem igrišču Pademo, v namiznem tenisu v telovadnici tehničnega zavoda Mali-gnani, v streljanju na strelišču v Ul. Cormor Alto, srečanja v košarki se bodo odvijala v telovadnici v Ul. Marangoni, v rokometu pa v športni palači «Primo Camera». Zaključno nagrajevanje, ob prisoL nosti športnih in političnih oblasti ter vodstev in reprezentanc, bo tu-Hi v 'špbffni paIačr«Primo Camera».
Sinoči sta odpotovala v Milan tržaška dolgoprogaša Claudio Sterpin in Armando Germani. Sterpin bo začel danes skupno z drugimi tekači 24 ur dolg tek z namenom, da postavi nov državni rekord. Rekord znaša sedaj 222,5 km.
V skupini «E» nogometnega prvenstva 2. amaterske lige bodo nastopale tri slovenske enajsterice s Tržaškega (Primorje, Vesna in Zarja) ter ena z Goriškega (Juventina iz Štandreža).
Za prvenstvo, ki se bo začelo jutri, vlada med navijači naših klubov veliko zanimanje in prav žara di tega posredujemo sezname igralcev naših enajsteric za sezono 1974-75.
JUVENTINA
TRENER: Bruno Kersevan. VRATARJA: žezlin, Černič. BRANILCI: Kovra, Tomažič, Zin, Kolini.
KRILCI: E. Tabaj, Faganel. Nanut, Makuc.
ZVEZE: Montico, Faganel, Sirk, Tavčar, Jakin.
NAPADALCI: Ferletič, M. Tabaj, Uraš, Ferfoglia, Culot.
PRIMORJE
TRENER: Ottavio Vatta. VRATARJA: Štoka, Kapun. BRANILCI: Blažina, čemjava, Štoka. Šegina.
KRILCI: A. Sugan, Cimolino, Ž. Race, Tomizza.
ZVEZE: Prašelj, Drioli, Guštin NAPADALCI: Barnaba, Rustja, Bol-cich, F. Sugan.
VESNA
TRENER: Renato Košuta. VRATARJI: R. Tence. D. Košuta. Bogateč.
BRANILCI: Visintin, Botti, Verzier, D. Košuta.
KRILCI: S. Tence, Skerm, Carme-li, Cortellino.
ZVEZE: Germani, Kelemenic, Valente. Milič.
NAPADALCI: Caharija, Sims, De-grassi, B. Tence.
ZARJA
TRENER: Dario Scavuzzo. VRATARJA: Favento, Turco. BRANILCI: Marc, S. Krizmančič,
S Metlika
KRILCI: V. krizmančič, D. Metlika, D. Marc, Samese.
ZVEZE: Žagar, Bon, Ražem, Pri možič.
NAPADALCI:	Codognone, Grabo
nja, D. Grgič.
NAŠI NOGOMETAŠI . ..
V	sredo zvečer je lastnik tvrdke «Elio» v lastnih prostorih izročil enajsterici Vesne, ki je bila ob tej priložnosti v popolni zasedbi z od borom na čelu, pokal «Elio», katerega je Vesna osvojila v prvenstvu 2. amaterske lige 1973/74, na podlagi posebne lestvice, ki so jo vodili po izidih medsebojnih srečanj med ekipami kraške planote. To so Breg, Primorje, Duino, Vesna in Zarja. V sezoni 1972/73 je pokal Elio osvojila enajsterica Primorja.
• • »
V	sredo popoldne je v teku priprav za bližnje nogometno prvenstvo 2. amaterske lige proseško Primorje odigralo zadnjo trening tekmo v Mirnu proti domači Adri-ji. Srečanje se je zaključilo s 3:2 v korist domačinov, ki so po prvih 45 minutah igre vodili že z 2:0. Gola za Primorje sta dosegla Guštin in Rustja.
• • •
V	teku priprav za prvenstvo 3. amaterske Hge. ki se bo začelo 13. oktobra, bo enajsterica Olimpije iz Gabrovca v nedeljo popoldne odpotovala v S. Sergio dl Nogaro, kjer bo v S. Gervasiu igrala prijateljsko nogometno tekmo z ekipo Indi-pendiente, ki nastopa prav tako v 3 amaterski ligi. Tekma se bo začela ob 15. uri.
• • •
V	prvem kolu 2. amaterske lige skupine «E» bodo razen dveh odigrali vse tekme v popoldanskih u-
in sicer ob 15. uri. Med tek-
I rab,
G. F.		
		
r _	—~ k== iMmm		3
Avellino - Taranto	1	
Brindisi - Brescia	X	2
Catanzaro - Foggia	X	2
Como - Alessandria	1	
Genoa - Arezzo	1	
Parma - Novara	1	
Pescara - Palermo	X	2
Sambenedettese - Spai	1	X 2
Udinese - Lecco	1	
Grosseto - Pisa	X	2
Massose - Spezia	1	X 2
Casertana - Messina	1	
Catania - Crotone	X	
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
2
2
1
1
X
2
2
1
1
2
1
X
2
1
X
X
2
1
eri
TA PROSTOR BI MORAL SLUŽITI REKLAMI ZA TOTOCALCIO
kaj bi lahko še rekli? ŠTEVILKE GOVORIJO JASNO!
V NEDELJO, 29. SEPTEMBRA, SE PRIČNE B LIGA - VOŠČILA NA MILIJONE OD

mama, ki ju bodo odigrali dopoldne naj omenimo, da bo Primorje šlo v goste k Libertasu, v Ulici Flavia. Tekma se bo začela ob 11.15.
B. R.
<M$\ KS III.A
SPDT obvešča da se v ponedeljek prične v Ul. Ceppa 9 (tel. 31119) vpisovanje za sledeče iniciative:
a)	Tečaj predsmučarske ‘elovad-bc v mcslu otroci in odrasli) na Opčinah, Proseku in v Križu. Prijaviti ime in letnik.
b)	3 nedeljski suhi treningi za o-troke L, 2. in 3. smučarskega razreda. Telovadba, teorija, vaje s smučmi in tekme.
c)	Zimovanje na Krvavcu, od 22. do 29. decembra, v Dninarici v Tihi dolini s tečajem >n tekmo. Mesta omejena. Vpis veljaven le s plačanim predujmom (5.000 lir). Zaključek vpisovanj 15. okt.
SPDT vabi mladince tekmovalnega odseka, naj se zagotovo u-deleže skupnega sestanka v ponedeljek ob 19. uri v Ul. Ceppa 9 (klub) za sestavo programa. Na sporedu 2 krajša filma o lanskem treningu.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 28. septembra 1974
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
15.30	v Trebčah
Primorec — Sovodnje (člani)
ZAČETNIKI
16.30	v Dolini
Breg — Triestina B
JUTRI
NEDELJA, 29. septembra 1974
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici
Zarja — Costalunga * * *
15.00 v štandrežu
Juventina — Isonzo * * *
15.00	v Križu
Vesna — Edera * * *
11.15 v Ul Flavia
Libertas TS — Primorje
PRIJATELJSKE TEKME (člani)
15.00	na Padnčah
Gaja — GMT
* * •
15.30	v S Giorgio di Nogaro
Indipendiente — Olimpija
NARAŠČAJNIKI POKAl PACCO
9.00	v Križu
Vesna — Libertas S. Marco * * *
10.45 na Proseku
Primorje — Esperia * * *
10.00	Vrdelska cesta
Union — Lib. Rocol * * *
10.00	v Dolini
Breg — Libertas TS
KOLESARSTVO
MLADINCI
14 00 v Bannii
Nastopa tudi Adria
AMATERJI
14 00 v Medunu
Nastopa tudi Adria
VETERANI
9.00	na Opčinah
Nastopa tudi Adria
OrTlone SATAN,
Ferenc: NJEGOVO DELO
1 IN SMRT	<
Verjetno bolj na pobudo pokrajinske uprave za Powartje kot pa v okviru širših načrtov so v pozni jeseni 1941 najprej Načeli graditi uničevalno taborišče Chelmno v okrožyu Kolo; nacisti sami so njegovo krajevno ime ponemčili v Kulmhof. Taborišče so uredili v nenaseljenem gradu in okrog njega; v začetku je bilo namenjeno ubijanju neozdravljvo bolnih ljudi iz Powartja, nato pa uničevanju Židov iz geta v Lodzu. Z množičnim uničevanjem Židov v taborišču Chelmno so začeli 8. decembra 1941. Ubijali so jih tako, da so jih pod pretvezo, da se gredo kopat, spravili v grajsko poslopje, nato pa po manjših skupinah v avtomobil, v katerega so iz delujočega motorja spuščali izpušni plin — ognjikov monoksid. Ko so skupino zadušili s plinom, je avtomobil trupla odpeljal v štiri kilometre oddaljeni gozd pri kraju Rzuhow. Trupla so najprej pokopavali, od pomladi 1942 sežigali na prostem in so celo izkopali že pokopana trupla ter sežgali ostanke. Končno pa so za sežiganje trupel zgradili štiri krematorije, M so jih porušili aprila 1943, ko so prvič ukinili to taborišče. Po enoletnem premoru so taborišče obnovili in ponovno zgradili krematorije. Potem ko so leto dni ponovno pobijali Žide, so jeseni 1944 taborišče dokončno ukinili in krematorije razstrelili. 30)
Tisto skupino morilcev, ki so jo januarja 1942 poslali iz evtanazij skih ustanov na Poljsko, so zaposlili v uničevalnem
taborišču Chelmno. Ponovno je bil Christian Wirth tisti, ki je vodil skupino morilcev in ubijanje Židov v tem taborišču. Skupno so v tem taborišču pobili okrog 360.000 Zidov. Gerald Reitlinger pravi v svoji knjigi: «Wirth je imel vsekakor opraviti z ustanovitvijo te naprave (s prevoznimi plinskimi celicami — op. T. F.), kajti bil je že na Poljskem.» 31) Vendar o njegovem delu in vedenju v tem taborišču nimamo natančnejših podatkov.
V	Lublinu
V	prvih mesecih leta 1942 so začeli nacisti odvažati Žide iz mest in getov v generalno gubernijo, kjer so zgradili tri uničevalna taborišča: Belzec, Sobibčr in Treblinko. Njihova imena vzbujajo in bodo še dolgo časa vzbujala grozo in srh pri milijonih ljudi.
Najprej so zgradili taborišče Belzec, okrog 80 km jugovzhodno od Lublina, in sicer konec februarja 1942. Delovati je začelo 17. marca Istega leta, ko so vanj pripeljali Žide iz mest v lublinskem ddstriktu in jih seveda takoj pokončali. Namenjeno je bilo iztrebitvi Židov iz jugovzhodnega dela Poljske, in sicer iz lublinskega distrikta in iz t. i. Male Poljske. Maja in junija 1942 nekaj tednov ni obratovalo, ker so ga preurejali, nato pa je delovalo še z večjo zmogljivostjo, posebno v poletnih mesecih 1942, ko so vsak dan pripeljali en transport in ubili okrog 4000 Židov dnevno. Od oktobra do decembra 1942 pa so pripeljali le dva transporta na teden. Najprej so pobijali ljudi v enem poslopju s tremi plinskimi celicami, nato pa še v drugem s šestimi plinskimi celicami. Računajo, da so nacisti v tem taborišču ubili okrog 600.000 ljudi. Konec leta 1942 so taborišče Ukinili in nato do junija 1943 odstranjevali sledi množičnega ubijanja, taborišče samo pa razdejali in na tistem prostoru posejali travo in zasadili drevje. 32)
Taborišče Sobibčr so začeli graditi marca 1942 okrog 110 km severovzhodno od Lublina tik ob nekdanji nemško-sovjetSki demarkacijski črti na Bugu. Delovati je začelo 18. maja 1942 in
so v petih plimskih celicah pobijali Žide iz raznih delov Evrope. Računajo, da so od maja 1942 do oktobra istega leta pobili okrog 60 transportov ljudi, nato pa v enem letu še nadaljnjih 24 transportov, skupno okrog 250.000 oseb. Po uporu Židov delavcev sredi oktobra 1943 so nacisti novembra istega leta taborišče ukinili in razdejali, da bi zabrisali sledove množičnega ubijanja. 33)
Največje uničevalno taborišče za Žid« je bilo v Treblinfci, približno 80 km vzhodno od Varšave. Namenili so ga uničevanju Zidov iz varšavskega geta, v katerem je v zelo slabih razmerah živelo nekaj sto tisoč oseb. Taborišče so začeli graditi 1. junija 1942 na peščenem terenu površine 13,5 ha okrog 4 km stran od železniške postaje Treblinka (pozneje so jo nacisti prekrstili v Obermaidan) ob zakotni progi, ki veže Siedice z Malkindo na glavni železniški progi Varšava—Bialystok. V Treblinki so nacisti pravzaprav zgradili dvoje taborišč: delovno in uničevalno. Delovno taborišče so začeli graditi že leta 1941 in je šlo skozenj okrog 50.000 oseb, največ Poljakov, medtem ko so Žide poslali vanj le tedaj, če so bili odlični rokodelci. Obstajalo je do 23. julija 1944, ko so ga uničili pred bližajočo se Rdečo armado. Uničevalno taborišče za Žide pa so zgradili okrog tri kilometre stran od prvega. Imelo je četverokotno obliko in so ga zavoro-vali z žično oviro in stražnimi stolpi. Prvi transport Židov Je pripeljal vanj 24. julija 1942 in so nato do sredine decembra 1942 pripeljali vsak dan vsaj en transport, pogostokrat pa celo več. Ljudi so najprej ubijali v treh plinskih celicah, velikosti 5 m x 5 m, čez nekaj mesecev pa so zgradili še drugo, večje poslopje z desetimi plinskimi celicami, velikosti 7 m X 7 m. Po novem letu 1943 se je število transportov začelo zmanjševati. Taborišče je obstajalo do novembra 1943, torej le še nekaj mesecev po množičnem uporu židovskih delavcev 2. avgusta 1943. Sodijo, da so nacisti v tem taborišču umorili okrog 732.000 oseb. 34)
V vseh treh uničevalnih taboriščih v generalni guberniji
na Poljskem so tehniko množičnega ubijanja še bolj izpopolnili. Za ubijanje namreč niso več uporabljali avtomobilov kakor npr. v taborišču Chelmno temveč betonske, nepredušno zaprte celice, v katere so spuščali Izpušni plin iz avtomobilskih ali tankovskih motorjev. Ttrupla pobitih Zidov so najprej pokopavali v velike jame, ko pa se je vojna sreča obrnila na stran protifašistične koalicije, torej po porazu nemške vojske pri Stalingradu, so na ukaz Hetoricha Himmlerja, ki je februarja 1943 obiskal vse «ustanove» akcije «Reinhard», posebni oddelki trupla izkopali in jih sežigali na prostem, da bi zabrisali sledova tega strašnega zločina.
Nacistični zločinci so vso akcijo množičnega ubijanja Židov v navedenih treh uničevalnih taboriščih držali v strogi tajnosti. Vsak Zid, ki je prišel v uničevalno taborišče, ne bi smel živ iz njega, četudi bi ga nekaj časa še potrebovali kot delovno moč. Se predno so končali akcijo «Reinhard», so sežgali skoraj vsa trupla, nato pa uničili vse zgradbe in naprave ter tam posejali travo in posadili drevje, seveda so uničili tudi vso dokumentacijo. Kljub vsemu je tu in tam kakšni osebi sioer uspelo pobegniti, vendar jih je zelo malo dočakalo konec vojne. Celo od tistih nekaj stotin oseb, id so v uporu 2. avgusta 1943 zbežale iz Trebiinke, jih Je dočakalo osvoboditev le nekaj desetin. Po izjavah tistih, id Jih je sprejela Rdeča armada, je sovjetski oficir Vasilij Grossman izdal brošuro «Pekel v Treblinki». 35)
30)	Janusz Gumkowski - Kazimierz Leszczynski: L’occupation hitlerien-ne en Pologne. Versovie 1961, str. 76-81 (navajam: Gumkowski -Leszczynski).
31)	Reitlinger, n. d., str. 152.
32)	German	crimes	in	Poland.	H,	Warsaw	1947,	str.	89-96.
33)	German	crimes	in	Poland,	H.	Warsaw	1947,	str.	99-101.
34)	German	crimes	in	Poland,	I,	Warsaw	1946,	str.	93-106. Gumkow-
_ sky . Leszczynski, n. d. str. 82-86. Reitlinger, n. d., str. 157-158.
35)	Vasilij Grossman: Pekel v Treblinki, Ljubljana 1946, navajam: Grossman.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tei. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija cDan» V SFRJ Številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11*5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Sfran 8
28. septembra 1974
ZDRAVSTVENA REFORMA NA PSU, VLADA PA «NIMA DENARJA»
Bo v Italiji sploh zagotovljena zdravniška oskrba v bolnišnicah?
Uprave bolnišnic grozijo z zaporo, saj nimajo denarja niti za plače osebja Namesto obljubljenih 500 milijard naj bi vlada zagotovila bančna posojila
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«AOIT» * DZS, Ljubljana. Gradiš^ 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400. osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas'* 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P-I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ^	^ ZTT - Trst
RIM, 27. — Na dan, ko običajno vsi javni uslužbenci prejemajo plače in načrtujejo družinske stroške la tekoči mesec, se je vnela polemika o možnosti, da bodo v ponedeljek v Italiji zaprli bolnišnice. Predsednik zveze italijanskih bolnišnic Diodato Danni je namreč izjavil, da italijanske bolnišnice nimajo več denarja: ne morejo plačati osebja, niti kupiti zdravil ali plačati druge storitve (elektriko, telefon itd.). Krivdo za to nosi vlada, ali točneje — zakladno ministrstvo, ki ni izpolnilo danih obljub glede poravnave kreditov bolniških uprav do bolniških blagajn.
Znano je, da so v Italiji krstili razne bolniške blagajne za ustanove, ki samo «požirajo denar» iz žepov milijonov delavcev, niso pa doslej poravnale dolgov z bolnišnicami za oskrbovanje zavarovanih bolnikov. V zadnjih letih je znašal dolg bolniških blagajn do uprav italijanskih bolnišnic nič manj kot 2700 milijard lir. Vlada je s posebnim dekretom sklenila, da bo te dolgove plačala v obrokih. Prvi obrok naj bi zapadel prve dni septembra, v znesku 500 milijard lir, toda vse kaže, da se je ta denar nekje «izgubil». Zakladno ministrstvo denarja še ni nakazalo, medtem ko so banke odklonile nadaljnje dajanje posojil.
Od tod, torej, sklep uprav italijanskih bolnišnic, da opozorijo javno mnenje s korakom, ki je takoj izzval ostre in razumljive polemike, predvsem pa veliko pomislekov, ali je utemeljena «igra na koži bolnikov». To vprašanje si je zastavil prvi podpredsednik združenja italijanskih bolnišnic Zianto-ni, ki je dejal, da morajo bolnišnice zagotoviti bolnikom vso oskrbo «za vsako ceno». Ziantoni je obtožil uprave italijanskih bolnišnic, da so bile doslej «politično pogojene» in da so «vzklikale», ko ni bilo potrebno in da danes «obupujejo», ko tudi ni potrebno.
Grožnja bolniških uprav je vsekakor izzvala tudi politične reakcije, predvsem med socialističnimi poslanci, ki so se po nekaj tednih oklevanja pridružili zahtevi KPI po takojšnjem sklicanju zdravstvene komisije parlamenta.
Tudi v vladnih krogih se je nekaj zganilo, čeprav ne zakladni minister Emilio Colombo ne minister za zdravstvo Vittorino Colombo (o-ba KD) nista mogla zagotoviti, da bo vlada poskrbela za izplačilo predvidenih in obljubljenih 500 milijard lir.
V popoldanskih urah sta se ministra Vittorino in Emilio Colombo Sestala z ravnateljem državne banke Carlijem in zdi se, da jim je slednji zagotovil možnost «polovične rešitve»: banke bodo namreč še nekaj časa «posojale» denar bolnišnicam, dokler vlada ne bo našla prvih 500 milijard lir. Kdaj in kako bo vlada našla ostalih 2200 milijard, ni jasno.
Minister za zdravstvo Vittorino Colombo je zvečer dejal časnikar jem, da bo vprašanje prvih oOO milijard rešeno v «nekaj tednih», medtem pa poziva zdravniško in skrbstveno osebje, naj potrpi in ^ izpolnjuje svojo «solidarnostno dolžnost».
Colombo je, seveda, lahko narekoval tako patetičen poziv zdravstvenemu in skrbstvenemu osebju tudi zato, ker je vedel za stališče njihove organizacije CIMO, ki zagotavlja vso oskrbo in utemeljuje ta sklep s humanitarnimi razlogi.
Santiago Carillo o atentatu v Madridu
PARIZ, 27. — Tajnik španske komunistične partije Santiago Carillo je zanikal, da bi KPŠ bila vpletena v atentat pri Puerta del Sol, v baru uslužbencev policijske uprave v Madridu in poudaril, da ima dokaze, kako so v atentat vpleteni sami španski fašisti.
Podobno kot v Italiji, je dejal Carillo, so fašisti tudi pri nas pripravljeni prelivati kri nedolžnih ljudi in nato zvračati krivdo na levico, proti kateri usmerjajo bes državnih oblasti.
Voditelj španskega odseka «Črne internacionale» Blas Pinar je pred nekaj meseci napovedal tak atentat, ki naj bi v Španiji še zaostril preganjanje naprednih ljudi. «V ta namen», je dejal Pinar, «sem pripravljen žrtvovati tudi nekaj svojih somišljenikov».
Angela Davis odločno proti Rockefellerju
WASHINGTON, 27. — Posebna parlamentarna komisija je sklenila počakati na izid novembrskih volitev v ameriški «kongres» in bo šele potem povedala svoje mnenje o tem, ali potrjuje imenovanje Nelsona Rockefellerja na mesto podpredsednika ZDA.
Odločno proti Rockefellerju se je pred komisijo izrekla znana črna komunistka Angela Davis. Dejala je, da je Rockefeller leta 1971 odrekel amnestijo upornim jetnikom v Attici in s tem povzročil policijski pokol, ki je stal 43 človeških življenj.
Davisova je nato Imenovanega podpredsednika obtožila, da je s svojimi gospodarskimi interesi bil vpleten v državne udare v Čilu, Grčiji in drugih deželah.
Sneg in mraz pestita zahodne predele Švice
ŽENEVA, 27. — Švico pesti huda zima, ko bi morala komaj nastopiti jesen. Hud mraz in snežne ne-vite divjajo v kantonu Jura, v Velikem masivu in vzdolž celega alpskega loka, kjer so zaprti glavni prelazi (Veliki St. Bernard. Furka, Grimsel), medtem ko je preko Simp-lona možen prehod samo z verigami ali ježevkami. Mnogokje so se morali gorniki zateči v koče, avtomobiliste pa so snežne nevihte prisilile, da so vozila zapustili kar na cesti in se napotili peš do najbližje vasi.
O resnih težavah poročajo predvsem iz predelov ob vznožju pogorja Jura, kjer pastirjem ni uspelo pripeljati v dolino črede krav in ovac.
Kdo bo petnajsti ustavni sodnik?
RIM, 27. — Skoraj tristo sodnikov, članov kasacijskega in drugih sodnih organov, glasuje za petnajstega člana ustavnega sodišča. Iz prvega glasovanja sta kot kandidata za sko-
rajšnjo neposredno balotažo izpadla državni pravdnik kasacije dr. Rossano in predsednik ene izmed njenih sekcij dr. Vinci. Prejela sta 4S oziroma 45 glasov.
Neapelj spet dve uri brez električnega toka
NEAPELJ, 27. — Nova zmeda v Neaplju zaradi dveurne prekinitve električnega toka. Tehniki ENEL so povedali, da je toka zmanjkalo za industrije in komunalne usluge, ker ga je bilo malo in so ga namenili bolnišnicam in drugim družbenim ustanovam.
UPPSAI.A, 27. — Tu so zabeležili dva močna potresna sunka na severnem Japonskem. Močna sta bila za 4,9 oziroma 7 stopenj Mercallijeve lestvice.
Val slabega vremena, ki prihaja z zahoda, je zajel tudi Ligurijo. Na sliki: visoki valovi preganjajo s plaže
enega izmed zadnjih pogumnih kopalcev
V MOSKVI SREČANJE MtD BREŽNJEVEM IN ASA PCM
SZ zagotavlja
pomoč Arabcem
Sirski predsednik se je sre ral s sovjetskimi predstavniki na poti v Severno Korejo
MOSKVA, 27. — Danes se je zvedelo iz sirskih krogov, da je sirski predsednik Hafez Asad odpotoval v Moskvo, kjer se je za kratek čas ustavil, se srečal z generalnim sekretarjem KP SZ Leonidom Brežnjevom ter nato nadaljeval svoje potovanje v Severno Korejo. Srečanje na sovjetskih tleh ni bilo uradno, vendar pa je bilo- o tem objavljeno sporočilo agencije TASS, ki je potrdilo srečanje samo ter tudi politične zaključke, do katerih so prišli sovjetski voditelji in sirski državniki.
Generalni sekretar KP SZ je priredil častno kosilo Asadu, ki je predsednik Sirije, toda istočasno tudi generalni sekretar socialistične arabske stranke obnove —- Baath.
Na srečanju sta se visoka državnika pogovorila, kot poroča agencija TASS, «o nadaljnjem razvoju odnosov med državama ter med KP SZ in stranko «Baath» glede položaja na Bližnjem vzhodu ter o dru-
....................................................................................................................................im.................................................
Averoff je v Strassburgu potrdil, da bodo volitve v prvi polovici novembra
Grčija: pred novembrskimi volitvami se oblikujejo nove politične stranke
Socialdemokrati podpirajo Mavrosa in so za predsedniško republiko ■ Verjeten enoten nastop komunistov na listi EDA ■ Karamantis pristaja na federativno ureditev Cipra?
STRASSBURG, 27. — Kako določiti, kdaj je Grčija zares stopila na pot demokracije? S tem vprašanjem se sedaj ubada evropski parlament, ki je po državnem udaru izključil Grčijo in skuša sedaj navezati stike z novim atenskim režimom Gior-giosa Karamanlisa. Komisiji, ki preučuje vprašanje in pred katero je spregovoril minister Averoff (zunanji minister Mavros se je opravičil, ker je v New Yorku na zasedanju OZN), so nekateri člani evropskega parlgrrjepta predložili resolucijo, ki določa pravico Grčije, da se vrne v okvir političnih organov združene Evrope šele po opravljenih parlamentarnih volitvah. Svoje stališče utemeljujejo dokaj logično: v evropskem parlamentu so
nato pa — s to večino — spremenil volilni zakon in uveljavil «večinski sistem», ki naj bi po golistič-nem zgledu za daljše obdobje kri-staliziral razmerje sil med vlado in opozicijo.
Prav spričo nevarnosti, da bi Ka-ramanlis, ki s svojo novo stranko «Nova demokracija» snuje dejanski blok sredinskih sil, bivših monarhistov in bivših pristašev desničarske stranke ERE, imel preveliko oblast, se druge politične grupacije povezujejo v volilne liste, ki dejansko predstavljajo zvezo več sorodnih strank.
Tako je skupina socialdemokratov ustanovila stranko, ki ji i>o ime «Stranka novih političnih sil». Sklicuje se na evropsko socialno de-
lahko samo izvoljeni predstavniki mokracijo, glede bodočnosti Grčije
in dokler v Atenah ne bo zasedal pravi parlament, tudi v Strassburgu ne morejo biti grški predstavniki.
Averoff, ki je spregovoril evropskim poslancem, je povedal, da bodo parlamentarne volitve v prvi polovici novembra, točen datum pa bo šele določen, verjetno še pred koncem tedna. Govori se, vsekakor, o prvi ali drugi nedelji v novembru.
Prav v zvezi s skorajšnjimi volitvami in izredno kratko volilno kampanjo, na katero računa premier Karamanlis, se v Atenah širijo tudi polemike o bodoči ureditvi države.
Karamanlisa obtožujejo, predvsem predstavniki manjših političnih grupacij, ki predstavljajo pravo novost v primerjavi s stanjem izpred državnega udara, da hoče v Grčiji uveljaviti «volilni državni udar», s tem, da si bo zagotovil najprej večino v parlamentu na čustvenem valu solidarnosti ljudstva s predsednikom vlade, ki je zamenjala polkovnike in se uprla Američanom,
................................■■inni........
Pavel VI. odprl škofovsko sinodo
Ob odprtju škofovske sinode v Vatikanu. Na sliki: papež in kardinali med koncelebracijo
VATIKAN, 27. — S koncelebracijo in drugimi liturgičnimi slovesnostmi se je začela škofovska sinoda, na kateri je papež Pavel VI. začrtal osnovne smernice dejavnosti cerkve v odnosu do vprašanj sodobnega sveta v luči verske in «zemeljske» prisotnosti katoličanov. Velik poudarek je Pavel VI. posvetil vprašanjem «e-vangelizacije» ljudstev in pri tem na-
glasil ekumensko misel o zbliževanju krščanskih skupnosti ter strpnem odnosu do ljudi drugačne vere. Poudaril je. da so minili časi, ko so se katoličani zoperstavili drugo-vreem in v njih videli tekmece. E-vangelizacija, je dejal, pomeni predvsem «pričevanje» pravega krščanstva in se pri tem zaskrbljeno vpra-
pa predlaga predsedniško republiko. Socialdemokrati bodo na volitvah nastopili skupaj z Mavrosovo «stranko centra», kar naj bi že vnaprej ustvarjalo zamisel vlade «levega centra», če bi ta volilna koalicija zmagala na volitvah.
V «Uniji centra» je s svojimi mladinci tudi Alekos Panagulis, mladi častnik, ki je skušal ubiti diktatorja Papandopulosa in ga je samo mednarodna solidarnostna kampanja rešila izpod vešal polkovniške hunte.
Na skrajni desnici pa se snuje «filomonarhistična» stranka, v kateri so simpatizerji propadlega vojaškega režima in pristaši kralja Konstantina. Vodi jo nekdanji obrambni minister centrističnih vlad izpred desetih let, ki je prav v svojem ministrstvu vzredil bodoče «pučiste». Minister Garufalias računa predvsem na podporo pobeglega kralja Konstantina, s katerim se je že nekajkrat srečal v Londonu.
Zanimivo je, da se skoraj vsaka stranka vnaprej opredeljuje glede bodočega državnega ustroja Grčije. Večina je za demokratično ali predsedniško republiko, Garufalias za monarhijo, medtem ko se Karamanlis noče izjaviti. Svojim pristašem zagotavlja, da je to vprašanje, ki bo rešeno pozneje.
Na levici bosta stopili v volilni boj dve formaciji: nova «Vsegrška socialistična stranka» Andreasa Pa-pandreua ter stara, tradicionalna zveza levičarskih sil, EDA, ki je med svojimi leaderji štela vidne o-sebnosti, kot umorjenega Lambraki-sa, narodnega heroja Manolisa Gle-zosa, skladatelja Theodorakisa in druge.
Zdi se, da bosta tudi obe frakciji komunistične partije podprli zvezo levice EDA in postavili na njene liste svoje kandidate ter se tako izognili neposrednemu soočenju, ki bi levici in naprednim silam samo škodilo. Leader stranke EDA, stari antifašist Riu, je že predstavil znak stranke in podpisal — kot predvideva zakon — zaobljubo, da bo stranka spoštovala demokratične metode.
Čeprav ne naravnost v okvir volilne kampanje, pač pa v širšo perspektivo demokratizacije, spada tudi sodna preiskava o dogodkih na atenski u-niverzi novembra lani, ko so tanki vojaškega režima ubili nad sto študentov.
Kolegi pobitih fantov in deklet so u-prizorih prejšnjo noč manifestacijo pred sedežem atenskega tožilstva, kamor je moral na zaslišanje bivši «močni častnik» atenskega vojaškega režima Joannides. Več ur so skandirali gesla: «Morilec na vešala!» in pozvali tožilca Tsevasa ,ki jih je z balkona skušal miriti, naj stori svojo dolžnost.
V središču polemik je tudi žena bivšega diktatorja Papadopulosa, ki je sedem let prejemala (nezaslu-
šal o pojavih agnosticizma, nevere, odklanjanja cerkvenih resnic.
Pavel VI. je nato omenil tudi prisotnost kristjanov v svetu in poudaril, da ga ni mogoče «zožiti» v okvire sociološke in politične zavzetosti.
V tem je bil mnenja, da je odnos kristjanov do sveta «celovit» in da so vsi dejavniki vernikove prisotnosti I ženo) plačo grške obveščevalne služ-vzajemno povezani v širšem okviru, be. Da bi se. izognila obtožbam ko-
rupcije je vrnila davkariji nad 15 milijonov lir (755.000 drahem), kolikor so znašale plače varnostne službe v teh letih.
V Strassburgu so časnikarji, po seji evropskega parlamenta, vprašali ministra Averoffa, kaj meni o ciprski krizi. Odgovoril je, da se Grki ne morejo pogajati, dokler jim nekdo tišči samokres na tilniku.
Iz Aten pa so se še jasneje oglasili nekateri vladi naklonjeni listi, ki objavljajo mnenje «znane osebnosti» (verjetno Karamanlisa), ki zagotavlja. da je umik Grčije iz NATO dokončen, razen če bi atlantski zavezniki ne priskočili na pomoč pri reševanju ciprske krize. Atenska vlada bi bila pripravljena pristati na federativno ureditev države, toda brez preseljevanja ljudi na otoku in ne ozirajoč se na ozemeljsko zasedbo po turških četah.
DAR ES SALAAM, 27. — V Tanzaniji je skrivnostno izginil kore-spondent sovjetske agencije TASS Boris Mojcev. Policija ga išče, kljub zagotovilom veleposlaništva, ki trdi, da je «presenečeno», ker jim pač ni znano, da se je Mojcev izgubil.
PRVI INCIDENTI V LIZBONI
Napetost na Portugalskem
Prepir med gen. De Spinolo in predsednikom vlade Concalvesom vpričo množice v areni
LIZBONA, 27. — Po incidentih in dogodkih v glavni areni je verjetno vsem Portugalcem jasno, da skuša začasni predsednik republike, general De Spinola s pomočjo mobilizacije vseh reakcionarnih in zmernih sil, ki se proglašajo za «molčečo večino», zavreti pot dežele k tistim socialnim in političnim spremembam, za katere se navdušujejo mladi častniki «gibanja oboroženih sil» ter levičarske sile: socialisti, komunisti in napredni katoličani.
Sedaj skuša «molčeča večina» organizirati, za soboto, množično zborovanje sredi Lizbone in s tem pokazati, da se organizira za «spopad proti totalitarnim skrajnostim» v senci podpore predsednika republike.
«Zbrali bomo 300 tisoč ljudi», trdi arhitekt Almeida Araujo, voditelj «molčeče večine». Odgovarjajo mu sindikati železničarjev, ki so že napovedali stavko na vsakem vlaku, ki bi peljal v prestolnico udeležence manifestacije.
V tem ozračju je nastal tudi spor med vlado in predsedstvom republike. Premier Dos Santos Goncal-ves, ki zastopa v vladi napredno strujo oboroženih sil, je bil mnenja, da je treba manifestacijo «molčeče večine», katere imenuje «pristaše bivšega fašističnega režima», enostavno prepovedati iz razlogov javnega reda, saj se lahko izrodi v ' cije s konji.
pretepe. Ko je vlada to zahtevala od predsednika republike. De Spinola na to ni hotel pristati.
Tako je prišlo do «generalke» manifestacije, zadnjih incidentov v glavni areni.
Bojevniška zveza je namreč organizirala svečano bikoborbo katere izkupiček je nameravala izročiti družinam vojnih vdov in sirot. Bikoborbe sta se, na častni tribuni, udeležila tudi predsednik republike De Spinola in premier Goncalves. Desnica pa je že vnaprej napovedala, da bo svečanost v areni «generalka» manifestacije in je zato pokupila vse listke. Ko je De Spinola stopil na tribuno so gledalci vstali, zapeli narodno himno in vzklikali predsedniku. Medtem pa je «toreador» Joao Zojo s konjem pridirjal v areno in dvignil napis: «V soboto vsi na manifestacijo molčeče večine!»
Tedaj je predsednik vlade Goncalves, ki se je čutil opeharjenega, opozoril predsednika De Spinolo na svoje odgovornosti. Vnel se je prepir vpričo večtisočglave množice, medtem ko je bilo izza arene slišati gesla pristašev levičarskih strank: «Ne fašizmu». «Zmagale bo ljudstvo».
Prav z naprednimi demonstranti so se gledalci spopadli ob izhodu iz arene. Pretep se je končal le po posegu agentov lizbonske poli-
iiiii ini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaa.,iiiiiiiuiiiiijiiiiiiiiiiiiiiii ii umi iiiiiiim mi mn ii ii iiiiiiiiiiiii,iii,, umi,,,,,,
PETROLEJSKA KRIZA IN SVETOVNA INFLACUA
Rešitev krize v odpravi krivic v mednarodnih odnosih
Ekvador bo odkupil pravice in aktive družbe «Texaco and Gulf» • Arabski svet o petrolejskem spopadu
QUITO, 27. — V kratkem bo ekvadorska, državna petrolejska družha (ČEPE) odkupila večji. del pravic in . aktiva severnoameriškega konzorcija «Texaco and Gulf». Vest je sporočil minister za naravne in ,e-nergetske vire ekvadorske republike pomorski kapitan Gustavo Jar-rin Ampudia.
Ameriški konzorcij je prejel 1. 1964 koncesijo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v severovzhodnem delu Ekvadorja. Tri leta pozneje je odkril bogate vrelce petroleja. V avgustu predlani je začel izvažati petrolej, saj je proizvodnja narasla na 250 milijonov sodčkov dnevno. Vlada je potem ta izvoz znižala na 210 milijonov sodčkov dnevno. Računaja, da so družbe investirale v proizvodnjo okoli 280 milijonov dolarjev od katerih pa je «ČEPE» že odkupil okoli 25 odstotkov.
Do sedaj še ni znano kdaj bo ekvadorska država odkupila dobršen del ostalih pravic ameriške družbe. Menijo pa, da se bo to zgodilo v najkrajšem času, in sicer v znesku vsaj 51 odstotkov. To pomeni. da bo ekvadorska država imela v svojih rokah večino delnic. Minister Jarrin Ampudia je dejal, da ta ukrep politično podpira tudi OPEČ.
Ekvadorski poseg v dejavnost multinacionalnih družb na področju petrolejske proizvodnje je seveda naletel na nasprotovanje ameriških krogov. Ekvadorski zunanji minister Antonio Jose Paredes in minister Ampudia sta odločno zavrnila vse obtožbe ameriškega predsednika Geralda Forda in državnega tajnika Henryja Kissingerja proti državam, ki izvažajo petrolei in ki so vključene v združenje OPEČ in katerega član je tudi Ekvador.
Ta vest potrjuje domneve, da se v sodobnem svetu vrši oster boj med državami, ki proizvajajo petrolej ter tako imenovanimi «bogatimi» državami. Ko je Gerald Ford govoril o teh vprašanjih, je zamolklo zagrozil, da bo ZDA uporabila tudi vojaško silo, če OPEČ ne bo spremenil svojega stališča. Šlo je za pravcato rožljanje z orožjem enega od največjih partnerjev svetovnega gospodarstva. Fordova grožnja pa ni prestrašila držav OPEČ (in iz tega, kar smo Risali o Ekvadorju, je razvidno da te grožnje niso prizadele niti omenjene južnoameriške države). Reakcije na Fordov govor so bile ostre in takojšnje. Zato so se tudi Američani kmalu prepričali, da so minili časi, ko se je utegnilo reševati vprašanja posesti in izkoriščanja surovinskih virov z vojaškimi posegi.
Sam ameriški obrambni minister James Schlesinger je danes izjavil, da bodo vprašanja, ki so nastala zaradi podražitve cen petroleja rešena s pogajanji in ne z vojaškimi posegi. «ZDA smatrajo vprašanje cen petroleja za činitelj, ki je škodljiv svetovnemu gospodarstvu» — je dejal Schlesinger na tiskovni konferenci v Pentagonu.
Še nekaj komentarjev arabskih listov. Alžirski časopis «El Mudža-hit» piše dobesedno: «Nedavne izjave predsednika Forda in državnega tajnika Kissingerja spravljajo v nerazpoloženje države, ki proizvajajo petrolej ter vznevoljujejo vse države v razvoju». «ZDA — pravi še časopis — so še edina država na svetu, ki misli, ali bi hotela vsiliti to mnenje tudi drugim, da so cene petroleja izvor svetovne inflacije». Zanimivo je še
politično socialna ugotovitev tega časopisa, ko pravi dobesedno: «Kaj lahko pričakujemo od držav, ki v
gib aktualnih mednarodnih vprašanjih. Srečanje je bilo prisrčno. V sporočilu, ki je bilo objavljeno pozneje je rečeno, da sta obe stranki ugotovili z zadovoljstvom, da so odnosi med obema državama prijateljski ter sta izrazili pripravljenost, da se izvajajo sklepi, ki so bili nakazani v sovjetsko - sirskem poročilu letošnjega aprila. Ti sklepi so bili podpisani tedaj ob priložnosti prejšnjega obiska sirskega predsednika v Sovjetski zvezi.
V sporočilu je rečeno, da je Brež-njev potrdil nespremenljivo pripravljenost Sovjetske zveze, da podpira Arabce ter je poudaril, «da bo Sovjetska zveza še naprej prispevala k okrepitvi gospodarskega potenciala in obrambnih zmožnosti sirske države.
Obe stranki sta nadalje izjavili, da bosta skupno nadaljevali boj za pravično rešitev vprašanj na Bližnjem vzhodu ter za čimprejšnjo vrnitev mira na tem področju. Predpogoj za to rešitev, je rečeno v poročilu, pa je «popoln umik izraelskih čet z vseh arabskih o-zemelj, ki jih je Izrael zasedel leta 1967 ter obramba zakonitih nacionalnih pravic arabskega palestinskega naroda. Brežnjev in Asad sta ponovno potrdila, da je razmik čet «samo začetna faza» ter sta izrazila nujnost čimprejšnjega sklicanja ženevske konference o Bližnjem vzhodu kjer naj bi se obravnavala splošna vprašanja tega področja.
Libanonski časopis An Nahar je danes sporočil, da je Libija prejela pred kratkim pošiljko raket «zemlja - zrak» iz Sovjetske zveze. Nadalje je ta država baje prejela v zadnjem času večje število najsodobnejših lovskih letal in da je plačala vse te dobave v gotovini. Baje je libijska vojska nastopila s sovjetskimi raketami in tanki na vojaški paradi, ki je bila v začetku tega meseca.
Iz Adena pa sporočajo, da je ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki jo vodi dr. Georg Habaš zavrnila danes poziv Organizacije za osvoboditev Palestine, naj preuči svoje stališče do te organizacije. Glasnik ljudske fronte šarif, ki je sedaj na obisku v Adenu, kjer se nahaja tudi Habaš, je izjavil, da njegova organizaciia ne bo odstopila od sprejetega stališča, ker smatra, da so voditelji organizacije za osvoboditev Palestine izdali koristi palestinskega naroda.
S «Srebrno lisico» eno Ido okrog svda
FUKUOKA. 27. - Po več kot enoletnem jadranju je pristal v pristanišču Fukuoka, na japonskem o-toku Kiushiu, «samotni potnik» Ryu-suke Ushijima, ki je obšel zemeljsko oblo z manjšo jadrnico in o katerem ni bilo ne duha ne sluha od začetka junija.
Ushijima je star 29 let in se je namenil na samotno potovanje okoli sveta lansko poletje. Napovedal je sicer, da ne bo na poti pristajal na kopnem, vendar mu to ni uspelo. Prvič je moral prositi za pomoč v Južni Afriki, kjer so mu popravili zlomljeni jambor, drugič pa junija letos, ko je staršem sporočil, da se vrača domov na Japonsko.
S svojo jadrnico je Ushijima odpotoval z Japonske preko Tihega oceana, mimo Rta Horn, Rta Dobre nade, preko Indijskega oceana in vzdolž azijske obale do japonskega otočja. Ladjico je imenoval «Silver fox» (srebrna lisica).
BENETKE, 27. — Sto uslužbencev enega izmed najluksuznejših hot.e-! lov na Canal Grande, hotela «Ba-
ss 2s!f.r<rs2i"*»- >	•
žajo to krivico in jo izvajajo tudi v mednarodnih odnosih? Edina rešitev tega vprašanja je samo totalna reforma mednarodnega gospodarskega sistema v duhu in črki nove gospodarske listine, ki se je poročila na posebnem zasedanju OZN o surovinah in o razvoju».
odpustu. Domnevajo, da je lastnik sklenil, po sto letih, obrat zapreti in ga spremeniti.
Pri uporajto za
DIJAŠKO MA 1110
Renovirana jugoslovanska specializirana restavracija Opatija išče sodelavce gostinske stroke, za takojšnjo zaposlitev v Miinchnu in v filiali v Niirn-bergu.
In sicer:
1.	Kvalificirane kuharice in kuharje
2.	Kvalificirane natakarice in natakarje
3.	Pomožno kuhinjsko osebje
Plača v DM po dogovoru.
Interesenti naj se pismeno javijo na naslov
Restaurant «Opatija»
D 8000 Miinchen 2
Briennerstr. 41