razen yiak dan in praznikov sobot, nadeli , ^ except Saturday ^ppjgjt and Holiday« PROSVETA v k / GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravntAd prostori: 2657 South Lawndala Ave. Office of Publication: 1657 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4*04 io-teab xxxviii ^ ".tier January M. IBM. at Ota poat-otttoa at Chleaoa. Illtnaia. unOar th* Act of Cooaraaa at March a. tan CHICAGO 23. ILL, TOREK. 18. JUNIJA (JUNE II). IMS Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER HI Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in aaction 1103, Act of Oct. 1, 1817, authorized on Juno 4, 1116. prava o Avstriji pariški konferenci lov omenil delovaje mo/iarhistov in fašistov v Italiji jdija poročil [namestnikov _ 17. jun.—Ruski zunanji a Molotov je pristal na ..g, da se razpravlja o Av-ina konferenci zunanjih mi-ov štirih velesil. Konferen je pričela zadnjo soboto, [prejšnji konferenci, ki se je ila, je Molotov odločno predlog ameriškega dr-ga tajnika Byrnesa glede ave o Avstriji olotov je dejal, da nedavni i v Italiji reflektirajo po-imonarhistov in fašistov za slavljenje republike, za je citrial deklaracijo, na konferenci v Mos-1943, ki določa zavezniško encijo v Italiji v slučaju ga fašizma, yrnes je dejal, da Amerika ugovarjala intervenciji, o razplet dogodkov upra . Informacije, katere je potrjujejo, da sedanja ska vlada kontrolira si-, Doslej še ni nobenega nja, da bi monarhisti mo-noglaviti republiko, ncoski zunanji minister ilt je predlagal razpravo o riji in Molotov je predlog To pomeni, da je revi-I svoje stališče. Na prejšnji enci je Molotov vodil opo-i proti diskuziji o * va seja ministrov je trajala i tri ure. Danes se bodo po- 0 sestali v luksemburški 1 Včeraj so študirali poro-vojih namestnikov. Byrnes ni njegove delegacije so iz-i upanje, da bo dosežen spo-" o mirovnih pogodbah za ^ sovražne države in problemih ra. 17. jun.—Dopisnik casniške agenture Tass iz Pariza, da uspeh kon-f zunanjih ministrov za vitalises Amerike, Velike m Francije. Te držaji bi priznale prejšnje soke koncesije napram Italiji pravičene zahteve Jugosla- |lede Trsta in Julijske Kra- t prejšnji konferenci zuna-purustrov jo ruska delegaci- Hozila več sugestij, ki naj H*sile dosego sporazuma Tr»ta, Julijske Krajine, "tslijanskih kolonij v Afri-rltalljarukih reparacijah. zahteva Be vi na York. 17. jun.—Dr. Ste-^we. predsednik sve-"dovskeKa kongresa, je •■"M britskega zunanje-a Ernesta Bevina v govoru na zborovanju delavskega sveta lovori kot pretepač," je t u J* britska delavska • *rJ«r se predstavlja, ■*ala vreci i2 urtda ^ iT^ napram Rusiji, ^ * ne bori pogum- ustanovite v ^ga odbora " C. 17. jun.- - ' ^rr \v Nimitz. šef *tS »e je iz- ** .-sobnega lir . ' l«ar naloga ■•»lanarod-.. «n civilne >o 2Z1 Admiral rr Vera Martincic, oba člana SNPJ. Svatba se je vršila v Kušerjevi dvorani. Obilo sreče! Novi bolničarki Chicago.—Dne 12. jun. sta v bolnišnici St. Francis v predmestju Evanstonu graduirali kot bolničarki miss Ann M. Jerich, hči Johna Jericha, urednika Amerikanskega Slovenca, in miss Margaret Rep, hči družine John Rep iz Waukegana.—John E. Jerich, brat nove bolničarke, se je zadnje dni vrnil od morna rice, pri kateri je služil dve leti. Nor grob ne aopadu -Ptteblo, Cdlo, krotki bolezni je tukaj umrl Joseph Župančič, ki zapušča ženo, dve hče ri in osem sinov. Nov grob v Pennl Washington, Pa.—Dne 13. jun. je po dolgi bolezni umrl Frank Mastnak, star 65 let, doma v Spodnjih Loknjah pri Sv. Juri ju, Štajersko, v Ameriki od 1010. Tukaj zapušča ženo, tri poročene hčere in sina, v Clevelandu pa hčer Monico, poročeno Troha Is Clovolanda Cleveland.— Dr. Leonard J. Janchar, ki je nedavno dovršil izpitno službo v General Hospi-talu v Cincinnatiju, je sedaj v aktivni ar mad ni službi kot zdravnik s saržo nadporočnika v Fort Riley ju, Kans. Tja sta se tudi preselila žena in sinček.— Na univerzi Western Reserve je graduiral kot zobozdravnik Edward M. Merhar.—Iz bolnišnice se je vrnil Valentin Plesec iz Collinwooda. Nov grob v Chicagu Chicago.—Dne 12. jun. je umr John Ožbolt, star 61 let, doma iz Babnega polja pri Ložu, Ameriki od 1903. Bolehal je dalj časa. Tukaj zapušča ženo sina in sinaho, v Clevelandu tri brate in štiri sestre, v starem krsju pa tri sestre. Se poročila West Allis, Wis.—Tuksj sta se poročila Paul Janchar, sin dru-Iline Jakob Janchar iz Clevelan da, in Pauline Tičar, hči družine Joseph Tičar. Ženin se je nedavno vrnil od vojakov. V bolnišnici Duluth, Minn. — V bolnišnici | St. Marys je dobro prestal operacijo Guga Prplč lz Gilberta Streže mu žena njegovega sina, ki ie s svojim mladim možem v | ta namen prišla lz Chlcaga. Ona je Izučena bolničarka. — V isti I bolnišnici se že dalj časa zdravi tudi Adam Modrič iz New Du-lutha. Oba sta člana HBZ Stališče francoskih komunistov De Gaulle imel političen govor Paris. 17. jun.—Francoska komunistična stranka je formalno in definitivno izjavila, da ne bo udeležena v vladi, kateri bi načelo val kateri koli vodja repub-lkanske (katoliške) stranke, s catero je povezan general Charles de Gaulle. Stališče je pojasnil Maurice 'horez, vodja francoskih komunistov, na seji osrednjega odbora svoje stranke v Saint-Denisu. 'o je uničilo upanje, da bo Georges Bidault, zunanji minister in vodja republikanske stranke, postal nov predsednik in premier. Thorez je naznanil odločitev nekaj ur po De Gaullovem govoru v Parizu. Ta je bil političnega značaja. De Gaulle je ponavljal lepe fraze in skušal u ver iti svoje poslušalce, da stoji visoko nad njimi. Namignil je, da bo prevzel aktivno politično vlogo, če bo vlada pod vodstvom republikancev formirana. Thorez je v svoji deklaraciji naznanil, da so komunisti za obdrža nje koalicijske vlade. Vsi strankarski interesi morajo biti potb njeni na stran v prilog interesom francoske države. Koalicijski vladi naj bi še nadalje na« čeloval socialist Felix Gouin. čikaika federacija izvolila direktorja Chicago, 17. jun.—William A. Lee, predsednik voznjške unije, i bil izvoljen za podpredsednici in direktorja člkaške delavske federacije. John Fitzpatrlck „e bil prej ponovno izvoljen za predsednika Jederacije, toda za radi bolezni ne bo mogel izvr ševatl dolžnosti. Te bo prevzel -ee. omejitev industrijskih AKTIVNOSTI V NEMČIJI Člani xaooxnUkega sveta odobrili nov načrt PORURJE OSTANE DEL DRŽAVE Berlin. 17. jun.—Člani zavezniškega sveta za koptrolo Nemčije so se odločili za omejitev industrijskih aktivnosti v Nemčiji. Svet tvorijo reprezentanti Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije. Osvojen je bil načrt glede bodočega obsega nemških industrij. Ta določa znižanje ekonomije poražene Nemčije za polovico. Vse industrije, ki bi lahko producirale orožje, strelivo in drugi vojni material, bodo izločene. Načrt bazira na deklaraciji, objavljeni po konferenci velike trojice v Potsdamu. Člani zavezniškega sveta so zavzeli stališče, da bo Nemčija lahko pro-ducirala izdelke za svojo lastno uporabo čez tri leta in nekaj tudi za izvoz, da bo lahko krila dovoz živil in drugih potrebščin iz drugih držav. Potsdamska deklaracija je izločila pet vojnih industrij iz nemške ekonomije, svet pa je sprejel načrt, ki določa izločitev nadaljnjih. Med temi sta industriji umetnega gaiolina in kav čuka. Življenskl itandard v Nemčiji ne sme biti višji od standarda v drugih evropskih državah. Velik napredek jeklarske unije Proslavit desetletnice ustanovitve Chicago. 17. jun.—Jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, praznuje desetletnico svojega obstanka. Njen predsednik je Philip Murray, ki je tudi predsednik CIO. Jeklarji praznujejo tudi njegov dan. Pred desetimi leti se je skupina delavskih voditeljev sestala v Pittsburghu, Pa., in ustanovila organizatorični odbor. Cilj tega odbora je bilo organiziranje milijona jeklarskih delavcev. Ta je bil dosežen. Uspeh jeklarske unije je orisan v knjižici z naslovom "The United Steelwork-ers of America ... the First 10 Years." Avtor knjižice je Vincent D. Sweeney, direktor publicitete jeklarske unije. Knjižica vsebuje prekled dogodkov od ustanovitve unije do desetletnice. Na sestanku v Pittsburghu je bila določena vsota pol milijona dolarjev za financiranje organi-zatorične kampanje. Murray je takrat izjavil: "Vsi jeklarji mo rajo prifl v unijo, čeprav bo kampanja trajala deset let." Mihajiovič zanikal obdolžitve tožiteljstva Depresija v Ameriki neimbeina Buffalo, N. Y., 17. jun.—Ewan Clague, član odbora federalne socialne zaščite, je v svojem go voru v tem mestu dejal, da je nova depresija v Ameriki nq|z-bežna. Kali depresije so v sedanjem ekonomskem sistemu. Svet je naglasil W>trebo razvoja*'poljedelstva in*f>remogov ne industrije. Zavzel je stališče, da bo vzelo več let za rekonstrukcijo v vojni porušenih nemških mest. Nemčija bo v doglednem času postala ekonomska enota. Svet pravi v izjavi, da bo Porurje, Industrijska pokrajina, začasno ostalo del Nemčije. Frsnclja zahteva odrezanje Porurja od Nemčije. Načrt določa znižanje produk cije jekla na 5,800,000 ton letno. To je znižanje za 35 odstotkov v primeri s produkcijo v pred vojni dobi. V industriji stroj- Prvo leto je unija dosegla število 125,000 članov. Naslednje leto je bilo zgodovinsko, ker je United States Steel Corp. podpisala prvo pogodbo z unijo ln zvišala plačo za 16.6 centa na uro. Spominski dan v Istem letu je bil črn dan za unijo. Na ta dan so policaji napadli jeklar ske atavkarje v South Chicagu v bližini tovarne Republic Stee Corp. Deset etavharjev js bilo ubitih v napadu ln čez 90 ranje nih. Trije izmed slednjih so pozneje umrli. Unija je bila zavojevana borbah z drugimi jeklarskim kompanijami, ki so se upirale organiziranju delavcev. Iz vseh je izšla zmagovita. Danes je ena največjih v krogu Kongresa industrijskih organizacij. nega orodja bo produkcija zn Una za 55 odstotkov. Avtna Industrija bo producirala 40,000 avtomobilov in 35,000 tovornih avtov letno. Spojitev armade n mornarice Truman naznanil končanje trenja Waahlngton. D. C.. 17. jun.— »redsednik Truman je pozval congres, naj uveljavi potrebno zakonodajo glede združitve armade ln mornarice v en department narodne obrambe. V pozivu pravi, da je bilo odprto trenje med armado in mornarico tončano in da sta vojni in mor-nariČhl department zagotovila x>dporo programu združitve. Slavne točke programa so: Ustanovitev enega departmen-ta pod načelnlštvom civilista, ki bo član kabineta. Načelnik bo znan kot tajnik za narodno obrambo. Koordinacija armade, mornarice ln letslske sile kot enot. Vsaka enota bo Imela tajnika, ki pa ne bodo Člani kabineta. Ustanovitev sveta narodne obrambe. Tega naj bi tvorili državni tajnik, tajniki armade, mornarice in letalske sile, Ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi skrbel zs makslmal no porabo vseh razpoložljivih sredstev ln virov. Svoje funkcl je naj bi izvrševal pod vodstvom sveta narodne obrambe. Skupni šefi štabov v smislu predloga vojnega department«, Amerika ima zdaj samo enega šefn generalnega Itaba Vprašanje statusa zborov pomorske pehote Še nI rešeno. Ti zbori spadajo zdaj v območje mornartčnega departmenta. Tru man Je Informiral kongres, da sta se vojni tajnik Patterson in mornarični tajnik Forrestal spo-rszumela o vseh spornih točkah Jejal je, da ni odredil pobijanja civilistov DELOVANJE "ČRNE TROJICE" Revizija britske politike v Palestini Pritisk na delavsko vlado se povečal London. 17. Jun.—Vse kaže, da bo Velika Britanija revidira la svojo politiko v Palestini, ko Ukor se nanaša na priseljevanje j.ldov, v bližnji bodočnosti. Prijatelji Židov so povečali pritisk na delavsko vlado za re vizijo politike. Možnost je, da ae bo udala ln dovolila vstop 100,000 Židom v Paleatlno. TI se nahajajo v taboriščih za brez domce v Nemčiji. Priselitev židovskih beguncev v Palestino Je priporočila poaeb rta brltsko-ameriška komisija v svojem poročilu. Premier All-lee Je dejal, da priselitev zavlal (Ki razorožitve prlvstnlh Židov skih in arsbakih armad v Pale atinl. Pritisk ae Izvaja na zunanje ga miniatra Ernesta Bevina, ki kaže bolj. prijateljsko razpolože nje napram Židom nego George Hall, minister za kolonije. Velika Britanija In Amerika boste obnovili razgovore glede oneeljevanja Židov v Palestino fcidje vodijo kampanjo, da ae Palestina rsrglaal za njihovo do movlno, toda naleteli so na od ločno o posteljo s strani voditeljev Aeabake lige. Belgrad. 17. jun, — General Draža Mihajlovlč je odločno ta-nikal obdolžitve prosekutorja Miloša Miniča, da je odobraval vojne zločine svojih Četnlkov. Obtožnica očita Mlhajlovtču odgovornost sa smrti akoro 23,000 civilistov, med temi ftensk, otrok in vojnih ujetnikov. "Nikdar, odkar sem vojak, nisem dovolil pobijanja vojnih ujetnikov ln civilistov," je rekel Mihajlovlč. "Boril sem se le proti partizanom in komunistom." Pričanje na sedmi dan obravnave proti Mihajlovlču, ki je obtožen Izdajstva ln kolaboracl-je z Nemci ln Italijani, sovražniki Jugoslavije, se Je nanašalo na tolmačenje Črke "Z", označbe četnlške enote. Tožlteljatvo je trdilo, da je Črka pomenila "aa-klatl", Mihajiovič pa je dejal, da jo bila Črka otnačba sa besedo "zaplašltl". Posamezniki pod črko "Z" so bili sovražniki četni-kov ln kot taki zaznamovani za umor. "Hotel sem le prestrašiti gotove ljudi in v mnogih slučajih sem uspel," je rekel Mihajlovlč. Obdolžitve glede Mlhajlovlčt-vlh vojnih zločinov se tičejo treh brani Četnlškega gibanja pod njegovim vodatvom. T« ao oana-ftene pod Imenom "črna trojica". Mlnič js vztrajal pri trditvi, da so bile te branfte formirane aa izvajanje reprlaallj proti partizanom ln civilistom, m ao podpirali ali slmpatlairall a partlaanl. Mhajlovič je odgovoril, da ao bile te grupe fotmirase aa propagandna namene ln akelje proti lzdajalcsm. Končno je Mihajlovlč priznal, da je odredil likvidacijo partizanskega gibanja. "V tem slu-taju je likvidacija pomenila is-preobrnitev, ne pobijanje," je dejal. "Naloga črne trojice je bila čistka kvizlingov, ki ao ovirali našo borbo." Na obdolžitev, da Je odredil masaker 8000 civillatov, moških in žensk, v Bosni v februarju I. 1943, je Mihajlovlč dejal, da je tal podrejenim častnikom le po* velje zs čiščenje ln da je bil presenečen, ko je zvedel o masnem klanju. I Očitno je, da obravnava proti Mihajlovlču in drugim obtožencem odraža tudi prepad v smernicah Rusije na eni strani ln Veliko Britanijo ln Ameriko na Jrugl Sodišču je bila predlo-tcua evidenca, da so nekateri ameriški in brltakl častniki ave-tovali Mihajlovlču kot poveljniku četnikov, naj likvidira ln unl« M partizane In komuniate Židovski teroristi razdejali mostov* Jeruzalem, Paleatina, 17. jun. —židovski teroristi so raidejell pet mostov na reki Jordan In s tem izolirali Tranajordanijo. Mostov t so bili pognani v zrak z dlnamitom, preden je Imel govorili Alan O, Cunningham, vrhovni britski komisar v Palsstl nI, Policija išče teroriste, toda doalel nI bil noben prijet. Washingtona Nlmltz je dejet da predmet letslske trsnsports clje je tesno povezsn z obrsm-1 bo. Z ra.trg.nl— OPA kongre. kuri novim .t.vk.m ki bodo gotovo prtile vslod Infladle Kanadski komunist spoznan za krivega Montreal, Kanada, 17. Jun , Komuniat »n član parlamenta | Fred R'*e Je bil na obravnevi pred Midiščem spoznan za krive H* a*idelovanja a člani ruakoga iptonakega kroži. Sodišče bo I i j:reklo obwdbo v .redo. Bolgarska delegacija odletela v Parim Sofija, Bolgarija, 17. Jun,— Bolgarska delegacija je odletela v Paris, kjer bo nastopila prod sunaniimi ministri Mirih vslssll, ko m* bo pričela razprava o Bol | garip Načelnik delegacije je Vaaili) Kol.rov, predsednik par lamenta. PROSVETA torek, jijtmtyiv PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE MAMODNZ PODPORNE JEDNOT1 Organ ni MS published by In Cicvro Naročnina aa Idrušeno driave (Ni Chicago) la na Is*. $3.00 sa pol lota. 11.50 m četrt lotoi an $7 JO aa oolo loto. »3 71 aa pol Utaj aa Subscription rates* tor the United Canada SS.00 per r—*> Chicago and Cleave 17JO per countries 11.00 per yeer. Cene oglasov po dogovoril SekopM doglssv la člankov so ne rr-čajo. Rokopisi Utorarao vsebine (trtiee. drene, pesmi lid.) se vrnejo pošiljatelj« le v slučaju, to jo prllofti1 peltnlno. Advertising rates on agroomoot tfeiussripts of and unsolicited articles will not be se turned Other manuscripts, such m stories, plays, poems, etc. will be returned to sends accompanied by self-addressed and stomped envelope. Naslov ne vse. ker Ima stik s listom« PROSVETA 2SI7-M So. Lewndale Ave* Chicago. Illinois Italija potrebuje revolttcije Nekdo je rekel, kar Italija najbolj potrebuje, je poštena social na revolucija, ki bo pometla njeno tisočletno reakcijo na smetišče zgodovine. Tega mnenja mora biti vsakdo, ki želi dobro Italiji in italijanskemii ljudstvu. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah prvih po 25 letih, ki so bile obenem plebiscit o monarhiji, je bila savojska dinastij^ sicer poražena, toda ostala je še vsa monarhi stična navlaka, tn ta navlaki je še velika, politično še močna, kajti na svoji stranj ima skoraj ves vatikanski aparat, armado (oficirski Štab), vse fevdalne veleposestnike in kapitalizem. Da kralj Viktor Emanuel reši svojo gnilo dinastijo pred pora* zom, se je par tednov pred plebiscitom "prostovoljno" umaknil v Egipt, kjer zdaj vedH kot gost egiptskega kralja. Svojemu prestolu se je bil sicer prisiljen odpovedati leta 1943 po invaziji Italije in strmoglavljenju Mussollnlja. Takrat je bila storjena kupčija med Badoglijem in zavezniki predvsem Ameriko ln Anglijo, da savojska dinastija kljub svoj gnilobi in kompromitiranosti s fašizmom še ostane na krmilu in da prestol zasede princ Humbert, sicer ne kot kralj, pač pa kot nekakšen kraljevi namestnik ali poverjenik italijanake krone. Ti tulami kralj brez "resora" je še vedno ostal Viktor Emanuel. On je izročil krono ivojemu sinu pred dobrim mesecem, ko je odše v "prostovoljno izgnanstvo". Vse to je seveda storil s sankcijo anglo-ameriške okupacijske oblasti ali Washingtona in Londona — in gotovo tudi Vatikana — v prizadevanju, da domači monar-histi ln njih zunanjimi prijatelji rešijo savojsko dinastijo pred porazom. ★ Priznati je treba, da se jim je ta igra skoraj posrečila. Pri plebiscitu so monarhlsti dobili čez deset milijonov glasov, le okrog 1,700,000 manj kot je bilo oddanih za republiko. To pomeni, da je v Italiji Še veliko politične ln družabne nesnage in da čakajo novo republiko le težki časi. Izid volitev je pokazal, da je de Gaspcrljeva klerikalna stranka, ki je potegnila okrog osem milijonov glasov ali le nekaj stotisoč manj glasov kot so jih dobili socialisti uu komunisti, v pretežni večini monarhlstična. Le okrog dvs ln pol milijona volilcev te stranke je glasovalo za republiko Veliko število glasov, ki so jih pofegnill monarhlsti, je marši koga presenetilo, fte ni dolgo, ko so italijanski republikanci na povedovali, da bo proti monarhiji oddanih okrog 70% glasov. Med temi je bil tudi znani Italijanski profesor Salvemini, nasprotnik monsrhije, Vatikana »ln druge reakcije, ki Je o tem nedavno imel članek v Nstionu in Italijanskim republikancem napovedal sijajno zmago. Toda namesto 70% glasov so jih dobili le 54%. Izid tega plebiscita je monarhlste toliko opogumil, da so na eni strani začeli po raznih krajih Italije delati velike nemire in kra-vsle, na drugI strani pa so se zatekli na vrhovno sodišče z zahtevo, da razveljavi plebiscit vsled volilnih sleparij. Republikanci Jim odgovarjsjo, ako je bila kje sleparija, je bila na strani monarhi-stov. Ako strašite nevedne mase s peklom ln hudičem, ako ne bodo glasovale tako kot vi zahtevate, je to sigurno največja moralna sleparija. Vrhovno sodišče bo svoj odlok podalo v prihodnjih dneh, toda hajbrže ne bo poseglo v vprašanje moralne sleparije. Monarhlsti so to potezo na vrhovnem sodišču hoteli izrabiti kot pretvezo za rešitev monarhije. Enomesečni krslj Humbert, ki je pred volitvami obljubil Italijanom kar dva prebisclta, da bi premotil čim več onih volilcev, ki so sedeli ns plotu, je tudi po razglasitvi republike po vrhovnem sodišču ostal na prestolu, pod pretvezo seveda, da so bile volitve — sleparske. Umaknil se je na Portugalsko Šele zsdnjl Četrtek, ker ga je Italijanska vlad* enostavno ignorirala in proglasila premlerja De Gasperlja tudi za provizortčnefea predsednika Italije. Pred svojim odhodom na Portugslsko je Humbert dej*l, da zato gre lz Italije, ker jo hoče obvarovati pred civilno vojno. Svojo družino je bil Že prej poslal na Portugalsko, kjer bo živel v razkošnem gradu. Tako se Je Italija vsaj začasno Iznebila gnile savojske dinastije. Besedo "začasno" rabimo namenoma, kajti monarhlsti gotovo ne b<»do mirovali. Iz poročil lz Rima je razvidno, da smatrajo monarhlsti ta Humbertov umik le za začasno potezo. S takim namenom se Je tudi on podal v "prostovoljno" pregnanstvo na Portugalko. V tem Ima sicer dosti preccdentov, kajti do danes je še vsak odstsvljenl monarh sanjal o povrnitvi na izgubljeni prestol. $IatovL netiih. naMlbin. Kaj se bo v Italiji skuhalo, je vpra&anje, ki ni odvisno sarpo od Italijanov. Kot smo rekli v začetku, bi bila potrebna poštena socialna revolucija, ki bi temeljito pometla z.italijansko aaortlrano reakcijo. Dokler se bo tam nahajala okupacijska armada, je to Izključno. Okupacijska oblast v resnici od vsega začetka proležira Italijansko reakcijo. Na zadnji plebiscit o monarhiji je pristala ker nI bilo Izhoda, ker »e je ob invaziji moralno obvezala, da a bodo Italijani izbrali tako formo vlade, kakršno žele in ker je bila zahteva po odpravi monarhije prevelika, da bi jo zunanje sile mogle ignorirati. Predvsem Je potrebna socialna revolucija v Južni Italiji, Kala brtjl in Siciliji, kjer še vedno vlada fevdalizem. V Južni lUli| je pretežna večina zemlje v rokah vrlep<»*estnlkov — velikih grofov. cerkve ln drugih zajedalcev V sluibl teh fevdalcev je na vsej črti cerkev, ki drži preproste kmetske maae v srednjeveški ignorand. Zato so monarhUfti tudi dobili veliko večino v južni Italiji. Razume se, da kier Je velika Ignorance, tam je tudi velika rev ščina. In take revščine kot je udomačena v južni Italiji s Kalabri jo in Sicilijo v[ed, ni poznala nobena druga država v Evropi. Vse kar je naprednega, radikalnega, progresivnega ln ustvarjalnega, lahkomiselnim V PREUDAREK Cleveland, O.—Zopet sem se namenil napisati nekaj vrstic, do česar me je napotil dopis nekega rojaka iz Missourije v šent-klarskem svetovnem listu z dne 18. maja t. t Dotični dopisnik namreč piše, da živimo v dobi babilonskega stolpa, ko vsak govori po svoje in vsak trdi, da ima le on prav; da A. D. prinaša poročila iz domovine dan za dnem o grozotah, ki so se in se še dogajajo v domovini nad našim slovenskim ljudstvom. Dalje tudi o-menja, da je list prinesel poročilo o bivšem jugoslovanskem poslancu Janezu Brodarju, ki baje ni bil nikak izdajalec, pač pa ljubljenec naroda, vedno in povsod na odgovornem mestu zdaj pa Je moral bežati pred komunističnimi banditi. K temu dodaja vprašanje, zakaj je moral ta bivši ljubljenec slovenskega naroda bežati. Torej le malo odgovora na to zadnje vprašanje. Jaz nisem politik, nia*m bil v domovini v teku minule vojne, kot tudi nobeden teh naših "zvestih poročevalcev laži" o razmerah v domovini, ampak prejel sem že nekaj pisem iz domovine, pa tudi čitam poročila, ki so lastnoročno podpisana, priobčena v ame-riško-sl o venskem časopisju, ter prihajajo la JugoelaviJe. To so poročila, pisana od ljudi, ki so prestali in okusili vojni bič na lastni koži v Jugoslaviji ln po rasnih lagsrjlh. Oni prav gotovo vedo, kaj se je tamkaj dogajalo tedaj in kaj se dogaja tamkaj sedaj. Oni so bili očividci dogodkov v teku vojne in so očividci dogodkov sedanje obnove, ki je v teku. Zato pa tudi brez strahu podpišejo s svojimi lastnimi Imeni poročila, ki jih pošiljajo svojcem v Ameriko. Laži-propaganda pa se vedno začenja z obrabljeno frazo "prejeli smo iz zanesljivega vira" (kateri čestokrat ima še repek "lz Koroškega," aH pa "iz Rima") in se končuje z opravič-bo, da se dopisnik ne upa podpisati lastnega imena. To je razumljivo, kajti lažnik se vedno rad skrije, ko blekne kakšno debelo. Da so nekateri "ljubljenci na roda" bežali, ali morali bežati, e verjetno, ampak, dragi rojak, ali bi ti bežal pred tvojim naj boljšim prijateljem, o katerem sodiš, da si mu ti ljubljenec? Smešno, če ne naravnost bedasto, ko bi kaj takega naredil Zopet komunistični banditi. Od kod neki pa so se ti "komunistični banditi," kot jih ti nazi vaš, privlekli? Vir, iz katerega ti posnemaš tvoje znanje, sma-| tra, da so "komunistični banditi" tisti, ki so se v Jugoslovanskih gozdovih borili, da ao fašističnega in nacljskega sovraga zgnali z jugoslovanskih tleh, ln so pozneje prevzeli vlado v svo-e roke. Torej če bo ti JUnaškl "komu nlstlčne banditi" Izgnali aovra-ga, da je bila Jugoslavija osvo rojena, prav gotovo niao to bil nemški ali italijanski narodi pač pa pristni Jugoalovani, k so že rod za rodom garali na jugoslovanski zemlji—torej po vsej pravici, tisti, ki Jih Je "ljub ljencc naroda," Janez Brodar nekoč zastopal. Da jo je sedaj, v odločilnem trenotku on potegnil in bežal v naročje sovražnika. Je nepojmljivo, razen Če ni morda on bil (kar Je verjetno) "ljubljenec naroda" samo toliko Časa, dokler Je mogel ta narod izkorlščsti za svoj dobiček, čim mu je zmanjkalo sredstev za nadaljnjo tzmozganje tega naroda, tn mu je lurtna vest pričela o-čltatl Izdajstvo ln neprsvlčno ravnanje nnpram ljudstvu, ki ga Je zastopal je lzprevldel, da mu ne kaže drugega kot da reče "adljo, meni Je vroče, zdaj Je čas. da se grem mslo ohladit k sosedu " Pa veliko se pile o komunistični drhah ki sedaj vlada ln terorizira po Jugoslaviji. Kdo neki pa so ti komunisti? Kako se Jih more razločevati pd nekomunlatov? Pri obnovi mislim, da je nemogoče poznati kdo pripada po svojemu političnemu prepričanju \ socialdemokratom, komunistom, monarhistom ali socialistom. Komur je pri srcu Jugoslavija, ta dela s polno paro, da čini več pripomore k njeni zgradbi. Če je bila komunistična stranka* najbolj aktivna v borbi za osvobojen je, Je naravno, 'da ima tudi sedaj največ opore med priprostim ljudstvom. Že narava je taka, da človek se oprime svojega dobrega, zvestega prijatelja, ki Je prijatelj ne samo v dobrih, zlatih časih, pač pa tudi v slučaju nesreče. Še nekaj. Kaj pa je tako po-niževalno v besedi "komunist"? Vi, ki s tako sarkastično vnemo nazivate za komunista vsakogar, ki si drzne odpreti usta, da bi se napravilo zakone za boljši ob- stoj navadnega delavca, bi dobro storili, da bi si enkrat vzeli čas in pregledali po starih knjigah ter pronašli izvir te besede "komuna." Ali ne obstoja "komuna" med jezuiti? Ali ni eno prvih in glavnih pravil jezuitov —deli s svojim bratom? Če i-maš kos kruha, tvoj tovariš ga pa nima, prelomi svoj kos in daj mu ti pdlovico tvojega; če pa imaš dva kosa, daj enega tovarišu, ki ga nima. Torej, če se jezuiti držijo pravila, so "komunisti, ker delijo." EJ, fantje, prav dobro bi bilo, da bi se tega pravila držali tudi oni "junaški narodni borci," ki so jo s polnimi malhami potegnili v tujino ob navalu sovražnika v domovino, doma pa so pustili lačne, raztrgane in bose jugoslovanske narode. Pustili so jih usodi, ne meneč se za njih življenja, le s pobožno mislijo svojih zarjevelih možganih, da bi le skoraj mogli nazaj na svoje udobne stolčke v domovino. Niso se brigali za nič drugega kot za svoje udobno živ ljenje. Mesto, da bi podpirali narod, ki so ga ostavili doma brez orožja, so se hlinili in klanjali narodnemu sovražniku, ker so bili v svoji* naivnosti prepričani, da bo nemški in italijanski "kulturni" narod zvoje-val zmago. Zato pa tudi menda niso hoteli dati svojemu lastnemu narodu orožja, s katerim bi nagnal sovražnika. Pa ni bilo kruha iz njih moke. Medved Je pokazal svojo moč in pred njim so bežali, ker so se mu preje od velike daljave režali, češ, kaj boš pa ti medvedek žalega storil, ko nimaš prilike do dostopa v našo bližino. Ukanili so se ti Junački, zato pa sedaj tako vpitje pred komunističnim bav bavom. Tu vedno nagiašamo, da veči na odločuje, da to je demokra tično. Torej, tu v Ameriki Je vye slovensko časopisje, razen šentklarskega svetovnega Časopisa ln nekega wisconskega polovičarskega lističa, za podporo sedanji vladi v Jugoslaviji. Ta dva pa n h vse kriplje odkla njata sodelovanje t vlado, ki jo Je izvolilo "ljudstvo, po ljudstvu, za ljudstvo." Ali ni to prav po demokratičnem načinu Izvoljena vlada? Ako njim tam kaj ugaja te vrsta vlada, zakaj bi Jim mi tukaj v Ameriki oporekali. Kar so si izvolili, tisto Imajo, torej oni uživajo dobro sli slabo od vlade, kakršne zastopnike ao si pač izbrali, glavno je. da je imelo ljudstvo prs vico Iste izvoliti, kar pa pod bivšimi režimi ni bilo mogoče niti dovoljeno. Se malo o Trstu. Trst je Ju | goslovanski, bil je ln mora zopet priti pod jugoslovansko oblast. Tisto govorjenje reakcije s polnimi malhami, da Jugoslavija zato ne dobi Trsta, ker Je Tito ne čelu vladi, ao prszne čenče Samo pomislite, le no prvi svetovni vpinl Je bil Trst prisojen I talili, katera ne Je tedaj, kot v pravkar m'lnuli vojni, borila na strani sovražnika demokratskega sveta. A ob koncu, ker se je znala prilizniti častihlepnosti visokih svetovnih politikašev; katerim je Vatikan izkazal posebno počaščen je, so jo ti, za pravo demokracijo na svetu, brezbrižni politikaši nagradili s TVstom—slišite, vzeli so ga Jugoslaviji, ki je bila ves Čas v borbi za demokracijo in ga dali Italiji. Tedaj ni bilo ne duha ne sluha o Titu—nič ni bilo govorjenja o kakih komunistih, ki so terorizirali narod, pa vseeno so Trst prisodili Italiji. Tedaj se jim je poarečilo izvesti tak korak brez posebnega hrupa, ker se jugoslovanski re žim ni posebno pobrigal za splošen narod, le da je on sam imel zasiguran udoben obstanek. Danes imajo zavezniške komisije malo več težav v tem pogledu —danes je jugoslovanski narod brez kraljevaŠev sam na straži, sam zahteva tisto, kar je njegovega, in je dal tudi razumeti, da ne bo zadovoljen z ničesar kar je manj kot je njegovega. Če smo tako vneti za pravico ln demokracijo na svetu—ali ne bi bilo na mestu, (to je hame-njeno fantom, ki na vse kriplje ovirajo podporo narodu), da bi sami pokazali malo demokracije ln dali tudi drugim pravo do njih prepričanja in samoodločbe? Čas je že, da bi se obnašali po pameti zrelih mož in žena, in pokazali strpnost napram onim, ki se skušajo izmotati iz vojnih zapletlajev ln ne jih še bolj zbegavati z laži-propagan-do. Kdor ima denar za tako laži-propagando, naj ga raje podari potrebnem ljudstvu za na- bavo orodja, semena* obleke in hrane, pa si bo hitreje in bol; sigurno pridobil zaupanje in podporo naroda, kot pa s troše niem puhlih poročil iz "zanesljivih virov," ki nikjer drugje' ne obstojajo kot v njih zaprašenih možganih. Louie Pire. SVAKINJA PlfcE IZ VASI CEROVO PRI ŠENTJURJU Sharon, Pa. — Dobil sem prvo pismo od moje svakinje Uršule Okorn iz vasi Cerovo, f$ra Šent rje pri Grosupljem, ki se delo ma glasi: Cenjeni svak! — Iskrena hva la za Vaše razveseljivo pismo saj nismo cela štiri leta nič sli šali od vas. Naj Vam takoj po vem, da smo med vojno dost prestali. Bilo je tako grozno, da ni mogoče vsega opisati. Izgu bili smo 25-letnega sina, ki je bi bolehen in tako slabih živcev, da so ga vojne strahote strle. Tud starejšf sin Janez je bil bolehen in je bil nekaj časa v bolnišnici Za delo smo bile same ženske Eden sin je pri vojakih. Razume se, da sem se v teh letih groze precej postarala, posestva pa še nisem prepisala na Janeza, četudi je že pet let ože njen, kajti doma Imam še dru^e otroke in moram gledati zanje. £o smo delale na polju, smo bi-vedno v strahu, ker so krog nas padale krogle in granate. Enkrat je padlo kar 200 granat, največ na polje in po gozdovih. Seveda nismo bili niti v hiši varni, ker so granate padale povsod, vendar smo bili srečni, da ni bil nobeden ubit ne ranjen, pa tudi poslopje ni poškodovano. Kar čudimo se, ker smo imeli tako srečo. Smo pa prizadeti radi obleke in obuvala; teh stvari ze-o potrebujemo, smo vsi bosi in skoraj nagi, ker se niti za denar ne more nič dobiti. Tabor je precej poškodovan. Zvonik na cerkvi je odbit, stre-tia poškodovana. Cerkvica je obzidana z dvametrskim zidom; za tem zidom so se v turških časih naši ljudje branili. Slivnica pa je zelo razbita, v Šentjurju je požgana šola in župnišče; šola je bila šestrazredria in velika. Tako mi piše svakinja. Bratje moje žene (Novakovi) pišejo iz okolice Žužemberka, da je tam mnogo vasi prizadetih in ljudje živijo v kleteh, ki so za silo deskami pokrite, kadar dežuje pa so vsi mokri. Pišejo, da so dobili kavo in sladkor. Hinje, Žužemberk in druge vasi so po-žgane. Ubogi ljudje, koliko so že prestali, upanje pa postoji, da se bo vse polagoma obnovilo. Frank Okorn. ZMAJ IZ VATIKANA Cleveland, O^—Prvega junija tik pred volitvami v Franciji in Italiji, je tulil zmaj iz Vatikana: Latinske sestre, danes se bo odločilo, kdo bo vladal, ali mi krščanstvo z Bogom na čelu, ali brezverski komunizem brez Boga .. . Seveda, papežu in reakciji je Šlo zelo za nohte, zato je šel zadnjo uro na radio-oddajo in rotil volivce, če ne bodo volili za krščanske fašiste, ne bo do dobili vergkih obredov ne odveze smrtnih grehov, zato jim bo po smrti vrag kosti lomil in glave stiskal v prah. Da, strah nekaj le zaleže. Franciji so socialisti izgubili nekaj glasov, sicer ne veliko, ne kaj pa le. To je ponovna šola za delavstvo, ki se kreše med se boj, namesto da bi delalo skupno in v slogi zavilo vrat zma ju. Vemo, da je papež falot spletkar in demagog, vemo pa tudi, da ve, kje je največ igno ranče, zato je vpregel ves svo aparat in gonil ženske od hiše do hiše, da rešijo čisto dušo pred kosmatim, nevarnim hudičem Kaj se bo zgodilo v Italiji, je težko pogoditi. Vsa znamenja kažejo, da bo tudi v Italiji re akcija ponovno zajezdila revne ga oslička, delavci pa se bodo še nadalje prepirali za oslovsko senco in počasi dobivali odva jalno olje. Poročevalci, proda ne duše, bodo pa poročali, da sta Francija in Italija rešeni ko munizma . . . Naša vlada je izvozila v Ita lijo za milijarde vrednosti raz nega da ali V premogovni induct rti i )e sopet mir. Ta slika Je bila mata prihaja lz severne Italije, kjer se Je v zadnjih par letih kljub vsem ob aakljsčku pogajanja ta sklenite* nov« pogodbe na antracitnem težavam in zaprekam zopet razvilo močno delavsko in zadružno poli«, kjer ao rudar)! smagall po pertedenakl stavki. John L. gibanje. To gibanje je v resnici edino upanje in edina sila, ki i Lewis (levo) In W. Ingtfte. predstavnik operatorjev, si segata v ro-more prekvaaiti Italijo in iz nje napraviti republiko, ki bo tudi! ko. V osadju sta Joseph Dorchetsky In Martin Breonan. dlstrikt vredna tvojega Imena. i aa predsednika umw. blaga, hrane in oblek« tn. I ne radi kakega I sočutja, temveč radi S I pred komunizmom. Enaki I deva je v Franci j ^p^ I kjer upajo zaustaviti vsaj oŠ I komunistični vpliv, tam radi? I rokogrudno pomagajo! Za l, I riško ljudstvo pa dane, maw| vsega primanjkuje, to pa m * I vsled tega, ker se tu^ne £ I komunizma in se lahko brez I skrbi igrajo z revnim delavcem. I Sicer pa imamo pri nas demo I kracijo in nam ni treba ničesar I drugega! ... I Ko so se pred nekaj dnevi v I Clevelandu zbrali na bogati do I jednini debeli Škofi in kardina-1 li, je navzoče nagovoril dokaj I debeli škof Hugon. Rusija Je I strup! Komunizem je prevara' I To je treba povedati revnim de I lavcem in jih podučiti. Če bi ho-1 tel "resnicoljubni" škof govoriti I resnico, bi moral govoriti tako-1 le: Krščanstvo in Bog sta pre-1 vara, ki zastrupljata svet že 20001 let, mi, duhovščina, pa se ma-| stimo in debelimo na račun teh I bajk. Naj tako ostane na veke! I Morda je Škof tako mislil, g0-J voril pa je prav nasprotno. Oni dobro ve, da je vera strup in J če ta strup pričneš uživati, gal boš užival do smrti, ker ti zaide I v kri. Socializem pa ni strup,! temveč pot v lepše in boljše živ-1 ljenje! John Flllpič. PISMO IZ VASI ČELJE PRI PREMU. NOTRANJSKO Detroit, Mich. — Prejel sem lismo od moje sestre Marije I lircelj iz Čelja pri Premu na I Notranjskem, sedaj Slovensko! Primorje, ki se v glavnem -glasi: I Dragi brat! — Najprej vsel skupaj najlepše pozdravljamo] mi vsi. Čitala sem pismo, ki sil ga pisal Emi. Prejela sem žel Tvoji dve pismi in sem Ti takoj I odpisala, ampak pošta je še ved-| no počasna. Že v prvem pismu sem opisala naše trpljenje medl vojno, ne vem pa, če si ga dobil, zato bom spet na kratko omeni-1 la nekatere stvari. Naše Življenje je bilo trnjeyo. Mnogokrat smo morali bežati! pred sovražnikom. Po naših dol movih so gospodarili ŠvabL Pol žgali so mnogo hiš po okoliških I vaseh, nekatere vasi pa so doee»l la opustošene in požgane. Vasi I Čelje, Janeževo Brdo in Premi niso bile požgane. Na Premu sol se usidrali četniki, v naši vaši pa partizani, ki smo jim vednol pomagali. Vršile so se hude bit-l ke. V Tominjah so Nemci ujelil 36 ljudi in so vseh 36 v ogenj I vrgli — žive! V Podbežah več ljudi ujeli, jih zaprli v ske-l denj, ga z bencinom polili in na-| to zažgali. Med nesrečniki jel bilo tudi 15 otrok. I Največje grozote so se izvrfckl v vasi Lipa v Istri, saj je osUlal iz cele vasi samo 10 ljudi živih. I Tam niso morili z ognjem ali si puško, tam so vse na živem rej zali. Na živem so jim oči lrtHl kali, rezali nosove, roke sekali.I ženskam prsa odrezali itd. M«I ena hiša ni ostala nepoškodovjj na in vse okoliške vasi so WJ| ali manj prizadete. Mnogo ljuj di so pomorili. I V Čeljah so zažgali ntf hl*| in Plohovo domačijo. Naše ve so Nemci vzeli in našo nwi docela izropali. Poleg W " I naši vasi ujeli 24 oseb in J* peljali v nemško internal Naš France je ševedno i zanski armadi. Od leta 1H< £1 prej se je boril na zanov. Leta 1944 je bU^JI nato je prišel Ig bota***! mov, Pa so prišli Sva-m^l peljali v zapor. Dne t. ■ 1945 se je vrnil JI pozneje pa je zopet od*' F- I tizanom { m ,d| Ker si omenil, dai w " ■ kaj poslal, ako b. «■ | od čevljev in drug* i« P^Ji da nam bo vse ^^J tukaj se ne dobi t* m (cvima) ne šivanke. ds krpali obleko, nc nula-J« pošteno oprali pen'0 potrebni zlasti revi)" * *| daj hodimo kar v cops«^ večinoma doma nsrtj ke neuporabne cu«)*^ P ■ O)aUsnsl"1^ ■ ^JU^JAI^S PROSVETA iflflSOA \Q»t V speŠno se razvija tudl zadruga v Stični. Velika je zadružna aktivnost v Beli Krajini, kjer so zadruge zajele 80% vsega prebl-valstva, ter v kočevskem in novomeškem okraju, kjer obsegajo 50 odnosno 40 odstotkov prebivalstva. Precej pa zaoatajata krški in trebenjski okrsj, ki soa-data v tako zvani izseljenski pas. Tudi Notranjska in Posav-je nista posebno razgibana. Dobro uspeva zadruga v Borovnici in v Šmartnem. V industrializiranih predelih mariborskega in celjskega okrož. ja s« je nabavno zadružništvo močno razvilo. V Mariboru in v okraju Maribor levi breg so zadruge zajele polovico prebivalstva. Najslabše pa je Še v Prekmurju in radgonskem okraju. Splošno je opaziti, da zadružna organizacija najbolj u-speva in se najbolj razvijaj onih predelih, ker je prebivalstvo politično razgibano. Z naraščanjem mreže zadrug in poslovalnic jf nastala potreba, da ae te zadruge poalovno poležejo zaradi skupne nabave ali skupnega vnovčevanja pridelkov. Tako so bile ustanovljene okrožne blagovne centrale, ki danes že poslujejo, in sicer v Ljubljani za Ljubljano, ljubljansko in novomeško okrožje, v Mariboru za mariborsko okrožje in v Celju zs celjsko okrožje, Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s t. atreal.) Mojs sestra Je v pismu omenila številko ali mero čevljev, zraven pa opisuje družinske stvari, ki ne bi zanimale javnosti. Iz njenega pisma se jasno razvidi, da je naš narod po vsej Sloveniji šel skozi grozne muke. Vas Celje je blizu Prema ln Prem je blizu Trnovega ln Ilirske Bistrice. Naj dodam, da je bil na Premu rojen znani slovenski pesnik Dragotin Kette, njegov stric Ivsn Valenčič pa Je vodil trgovino v Trnovem. Naj-1 bližja Železniška postaja za Celje je postaja Kilovče, ki je v sredini med postajo Trnovo-BU-tries in postajo ftt. Peter ns Krasu. Albert Kirn. glavni urad »NP/, lie posšbtte e naslovu napraviti poštne številke S3 aa b~»do "Chicago". Na kuverti vselej sspišltei CM eepe U IU. Te be olajšale dele ■e čtkaškl pellt nam pa p* spašlls dostavil sals pošle. . f MRTVA SRCA « Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR ————— (Nadaljevanje) Nekdaj zopet sem stopal ns strani krasne gospe. Solnce je sijalo iz njenih očih in pomlad ae je cvetoče razprostirala v njenem srcu. Prills «vs mimo hiše, kjer je visoko ns bslkonu sedelo mlsdo dekle, zdihovslo pod težo svojih tujih lss ter koketno spuščalo bliskove poglede ns mimogredoče srtilerijske oficirje. In opozoril sem svojo spremljevalko ns to neprijetno vojskovanje. Ali smeje mi je odgovorila: Kaj hočete, dandanes mora vsako dekle biti koketno. Tako zahtevajo časi! Tako je naie življenje! Naše stoletje je stoletje mrtvih src! Človeštvo je silno materialno postslo! Jedo In pljo; ženijo se, ds bolje in laže jedo in pijo; pred svete oltarje poklekujejo, da bolje in laže jedo in pijo; domovino ljubijo, da bolje in lažje jedo in pijo in tako dalje! Kultura in omika? Tudi kultura je mrtvs dsndsnes in ne oživlja duie In srca! Svoj ponos si iiče v izumovsnju morilnega orožja, morilnlh strojev! Tolikokrat se hvali kultura; sli kske uspehe je imels ts kultura, gospod Bogomir? Nsj je Človek nsjomikanejži ns nsli zemlji, naj se fte tako hvalisa z duševnimi svojimi deli, tega pač zskriti ne more, da ima trdo in sebično dušo! Kulture se mu je ulils v srce, kakor rsz-beljeno železo, If i se je počssi ohladilo in mrtvo mu naredilo srce. To se vsm bo zdelo morda čudns, logičns blssfemijs. Marsikaj hi bil morda zsmolčsl, sli ljubezen do resnice me je nspotlls, da sem posegel po skrajni konsekvenci." "Naše stoletje," nsdsljuje, "je stoletje mrtvih src. In, ksr je najhuje, je videti, da bo vssko prihodnje stoletje še trše, seblčnejše. Znsno je, da tisti večni ogenj, ki divjs nsši zemlji v o-srčju, pojema vedno bolj in bolj. Nekdaj ps ugssne In strsšpi mrazi se polsste te naše zemlja. A znano je tudi, da pešs solnčns luč vedno bolj ln bolj. Nekdaj ugasne tudi ts vellksn ln tems pokrije prostore svetovne. 2e Mslthus je dokszsl zskon, ds se človeštvo množi z geometrično progresljo, s ds se živež in hrsns, oziroma reči, ki nam služIjo V to, mpo-že le v aritmetični progresiji. To pa se pravi: msterislno blsgo se pomnožuje k večjemu v sritmetičnl progresiji; pohlep po njem ps se s Človeštvom pomnožuje v geometrični progre-siji! In to, prijstelj, to je strsšno, grozno! Vi čutite, ds bo zemljs, zapuščena od blagotvornih moči večnega solnca, s pojemajočimi plameni v svojem osrčju, vedno msnj in msnj rojevsls, ds polsgoms opustoši t ter postane končno gol kamen brez rsstlln ln 'življenje. A ksdsr pride to v tok, bo šlo hitreje dslje, kot* z geometrično progresljo. Tems nsstopl in rode se strelni mrszi. Človeštvo, po hrani hlepeč — dlvjs v besnosti prvotnegs Živslstvs. In zemljs posts-ns veliksnskl stolp, v kstsrem se bo kskor Ugo-lino borilo človeštvo z lskoto in smrtjo. Tedsj ps bo konec svets! Ali poprej bo kszsls ts trsgedijs Še strsšne prizore, vršeče se stoletja in stoletjs. V teh stoletjih pa bo zatonilo vae vzvišeno, vse vzorno med človeštvom ln mate-rislizem združen z živalskim bo vladal. To je teorija mrtvih src! Ali Bog sam je go- spodar! Mords vsemogočni njegovi volji dops-de, da že poprej poseže z žarečo svojo roko v vesoljni svetovni sestav, da se zemlja kakor iskra utrne ter izgine v večnem prostoru. To je teorljs mrtvih src! In če se počssi seznanite z našimi slovenskimi rszmersmi, videli boste, ds tudi med nami pogsnjsjo mrtvs srca, in tsko dslje!" Izpregovorivši vstane Filip Tekstor ter brez slovese odide. Bogomir Lesovej še ostsne. Z roko si opdpirs bolečo glsvo ter izkušs pregnati te misli, koščene, grozne in temne, ki so se mu zbujale med Filipovim govorom. Bilo je že skoraj poldne, ko se povrne k Višavi. Ondi ga pričakuje obisk. Na dvorišču stoji voz, v katerega ja vprežen mršav in suho-rebrn konj. Na prvi pogled se je kazalo, da je to flsksrskl voz. Začuden hiti Bogomir v zgOr-nje sobane. Tam se mu z obillmi pokloni pred-stavita gospoda z belimi rokavicami in v belih kravatah. Povesta mu, ds sts odbornika lu-kovške kazine in ds gs vabita ns ples, ki gs prirede v korist pogorelcem v.....Imenovala sta mesto daleč v Nemčiji. Čute sts o njem, velikem posestniku z mestne okolice, ter upsts, da se bo udeležil, če ne, že zavoljo dobrodel-negs namena. Bogomir plsčs vstopnico in obljubi priti. Na to se Nemcs s pokloni odprsvits. Sedmo poglavje Mesto Lukovec, ki hočemo sedsj govoriti o njem, je glsvno mesto Slovenske pokrajine. Eno tistih mest je, ki jih je novošegna kulturs pre-vlekla z barvo modernega bogastva, tako ds prvi hip nekoliko očsrs oko, če stojiš ns visoči-ni ter zreš ns skupsj stlačene stsvbe pod seboj. Novs dobs je postsvils sredi staroverskih hiš tuintam novo, takisto moderno-etericno poslopje, ki naprsvljs vtis, ds se bo podrlo, če zemljs le mslo potrepeta pod njim. SIcer pa se mesto odlikuje z nemško inteligenco, z umazanimi ulicami, slabim pomostom in z veliko množico nemških napisov. Zvečer se pije po nizkih, zsksjenlh sobsnsh kislo vino in vodeno pivo, kuje politika in se rszprsvljsjo čudni nszori. Sploh je Lukovec mesto, kjer imsjo jeziki prečudno svojo moč in te nehote zspredejo v tisočero niti, če se mords tudi zs ves svet ne meniš ter stsnuješ kje visoko pod streho. Denar ima svojo moč! Če nisi hišni posestnik, ali če vsaj nimsš dveh sli treh vinogrsdov, potem ne šteješ, potem si ničls. Hčere bogsta-šev se pošiljsjo v Lindau aH druge nemške Institute, iz katerih se čez neksj let povrsčajo, cvetoče v nenaravni koketnosti. Ali hodiš po mestnih drevoredih, niti enega trenutka nisi vsren, ds ti ne zsdoni na uho francoščins s strsšnim akcentom, sli ps govor v visoki nemščini, ki pa se tudi odlikuje s posebnim lu-kovšklm akcentom. To so slovenska gospodične z nemško notrsnjostjo, z nemško vzgojo! Rszkszujejo se ti tudi zakonske ženice, v čipkah in žametu. Oblečene so bogsteje nego gospe v Parizu in žive tako, ds sprsvljsjo ns be-raško palico svoje uboge zakonske može, rsvno tsko kskor ona v Psrizu! Tsko je to mesto, to nemško-slovensko mesto! (Dalje prihodnjič) Brides and Bonds-a Great June Combination for a Better U. S. United States Savings Bends beck tba power te build a better life for all fstera ef newlyweds bat their is self evident. večal. Interniranci so prihajali domov pod orožje, prisiljeni so natihoma kleli belo gardo, boječ se za svoje družine, a javno si niso upali nastopiti. Ali zagri-zenci so dslje izdajali. (Dslje prihodnjič.) Razni mali oglasi IZKUŠENE SlVALKE za posebne vrste "Slip Stitchers" ovratnice. Delni čas ali na domu. $1.10 do $1.85 za ducat. KEN-MURRAY, 4505 N. Lincoln Av. Phone Longbeach 2317 po 2. uri PM. AUTO RADIATOR REPAIR « Experienced men - Good wages REX RADIATOR & WELDING COMPANY 1239 W. Lake Street Haymarket 1531 For clean plastic fmuhlM Plant. High wages. gJJA Chicago Die Molded 4001 Wrighlwood kri girls-women No experience necessary Light factory work Good starting rate UNITED LAMP MFG. 1334 S RockweH St' COIL WINDERS - FINISHERS -KICK PRESS OPERATORS—No experience necessary. Steady work. Good pay. Apply: ACME COIL & MANUFACTURING CO., 3216-18 W. Roosevelt Rd. Tel. Nevada 7354. join a pleasantgro^ people who omar" a PERMANENT POSI We have immediate opening STENOGRAPH! TYPISTS EXCELLENT STARTING * 5 DAY WEEK - 36 V< H0< 2001 SO. CALUMET PHONE: VICTORY 0300 mr. POWELL "V- BARJANSKI PUNTARJI Matija Barjanski (Skrabar) Narod si bo pisal sodbo sam (Ivan Cankar) (Nsdsljevanje) Polet ljudskih množic je bil tiste dni ogromen, fsšiati ao pa začeli pripravljati ofenzivo. Nastopilo je jutro 16 julija leta 11M2. Ob osmi uri zjutraj so za-grmeli prvi fašistični topovi iz Podpeči. Škofljice in Iga, podpirali ao jih bombniki, ki so sipali na Planitiico, Krim in Mokre čel) v ogromnih množicah izdsjs-ti. civilno prebivslstvo in gs izročati na miloat in nemilost fs-šističnim krvnikom. Zsčelo se je trpljenje bsrjsnskega ljudstvs. Fašisti so začeli ns pobudo domačih Judežev v masah streljati zs-ved ne in poštene Slovence. V Za potoku Je moralo tiate dneve ogromne količine železa, hotec s dati življenje 14 slovenskih mletem zrušiti vse, kar bi ae upira- dih gospodsrjev. Vasici Škrilje lo. Mnogoštevilne fsšiatična dr- in Golo pod Mokrcem, ki ats dsli, hal z vsem modernim orožjem se nič hudega sluteč, zaalombo in je ta dan razlila po vaej naši do. pomoč iz Štajerske pred Hitler-lini, po stezah in poteh ln sililo jem pobeglemu župniku Kljunu, v naše gozdove. Krvavo ao pla- sta dobili v zahvalo to, da je tali faiisti svojo predrznost, ko |>adlo 12 zavednih vsščsnov in *» nad vasjo Jezero zavili v gozd da sta bili to prvi zagorski vs-Zbrojevka mitraljezce Toma/. mu, ki sta bili požgsnl od fsši-Je naredila evoje. Obležalo je stov. preko 40 fašistov Iz Podpeči in Planinice so faŠiati odnesli lepe spomine, katere ata jim darovala tov. Kozak in Gregor s svojimi Fašisti ao ropali ižanake domove. s prižnic Je grmelo na terorizirano in mučeno ljudstvo, čil: S "Pi«i ti/anstvo Je protinarodno. borci Uto, ds so s svoj m, snJ vender ml spadamo pod ve- ogromnimi močmi do Rakitne liho italijansko državo. Vi. oče- prodirali dva dni Nad Uko vas- ;| |n ^ JO in gornjim Igom ao p* še da rmvom J* > lc gJ(udov, ne. kpomini grobovi fašistov |krr ,u||)ani ^ " Mar* V dnevih fašistične ofenzive so kateia verna li-anaka mati Je naval prej skriti nerodni izdajalci *edla hinavski vabi s tem. da je stopili na dsn, vodili fsllatičnr /vabile svojega sina iz gozda in tolpe v partizanska tsborišča, za f a dala v roke fašistom, in da- nes, ko je zsmujeno, plsks ra svojim sinom, ki ga je izročila fašistom, da so ga umorili. Sstansko zasnovanemu zločinu, ki so ga v tistih dnevih zagrešili narodni lzdsjslcl nsd slovanskim narodom, sta v potrdilo Rab in Gonsrs. Tisočeri Slovenci so umirali od trpljenja ln lakote po fašističnih taboriščih. Narod je trpel. Fašisti so uporabljali najhujši teror, omsmljsll narod z vsemi triki in hinavskimi va-bami, domači izdajslci so se prl-huljeno režsli in pomsgsll večati trpljenje ižanskega ljudstva. Matere, ki so v svoji naivnosti dale sinove Italijanom, da so Jih odpeljali v internacijo, ao hodile obupane spraševat na občinske in župnijske urade, kje se ns-hsjsjo možje in fsntje in ksm nsj pošljejo pakete. Na župnijskem uradu na Igu je pribegli želimejaki Župnik Milsvet tolažil kmečke matere, rekoč "Nič ae ne bojte zanje, ssj sem jih sprsvil ns vsrno, ksr pošiljajte pakete k meni in jsz jih bom poslal naprej." Uboge ižanske in želimejake matere In žene so se v dobri veri. da so njihovi avojci še živi in da dobivajo v redu pskete bridko zmotile, Dve meseca pozneje je prišla resnica na dan. Psatirji ao pri Gornjem Igu našli tri velike grobove v katerih je bilo 60 žrtev in to vae iz ižanake doline, za katere ao matere zastonj pošiljale pakete, Samo iz fcelimelj je bilo v skupnem grobu 24 žrtev, katere so svojci takoj od-kopali in prepeljali v blagoslovljeno zemljo. Tisti dan, ko se je pomikal sprevod štiriindvajsetih krst od Gornjega Iga skozi Ig v Želimlje, se je spomnil župnik Milavec svojih lastnih žrtev, šel je, da jih spremi kot svoje bivše farane z Iga v Želimlje, hinavsko se je pridružil žalostnemu sprevodu mladih, pomorjenih žrtev. Preteče so mu žugale mrtve žrtve. Ustrašil se je "Jude-ževega" zločina, prišel le na pol pota in kot morilec bežal nazaj na Ig, za žico fašistov. Žalostno so plakali tisti dan barjanski zvonovi šestdesetim mladim žrtvam lz Zelimelj, Iga, Iške vasi, Iške, Gornjega Iga, Strahomerja, Vrbljenja in Črne vasi. Ljudstvo je izvedelo resnico in obsodilo izdajalce, ki so bili krivi smrti tistih, ki niso zakrivili ničesar drugega kot to, da so bili pošteni Slovenci. Minevali, ao dnevi, iz malih četic in bataljonov so zrasle junaške Šencerjeva, Tomšičeva, Cankarjeva in Gubčeva brigada, katere so bile strah in trepet italijanskim fašistom in njihovim domačim podrepnkiom. Junaki Šercerji, katere so vodili hrsbri tovariši Vasja, Luka in Tone, so brez prestanka in nikdar ugnani tolkli fašiste po Notranjskem, Dolenjskem in ce- lo v Hrvatiji. Koder so se pojavili ti jekleni borci za svobodo lastne krvi, jih je ljudstvo z navdušenjem sprejelo in vzklikalo: "Šercerji so tu!" Vriskala je harmonika, vmes so se razlegal^ partizanske pesmi, borci so ljubili svoje komandante. Zakaj pa ne? Saj so bili vedno v prvih vrstah. Moštvo je rado imelo vedno veselega Janeza Turjaka, ki je skrbel za njihove želodce. Vedno smejočega se Janeza pozna vsa Slovenija, ljudje ga imajo radi in marsikatera ženica mu je stisnila v roke kaj dobrega za njegove fante. Hrabri junaki. Tomšiči in Cankarji, katerih ljubljenec je bil junak Daki, so bili strah in trepet fašistom in narodnim izdajalcem. Narod je ljubil junaka Tomšiče, Cankarje, šercerje in Gubce. Zakaj pa ne? Slovenski nsrod je vedel, ds so ti junski prisegli, ds prej ne odlože orožja, dokler ne bo zasijalo sonca svobode ljubljenemu nsrodu! Nsd civilnim narodom so fašisti divjali dalje. Aretacije in koncentracija na pobudo doma- čih izdajalcev so se ponavljale iz dneva v dan. Ljudstvo je z gnevom preziralo tujega nasilnega fašista in domačega izdajalca in z vsemi sredstvi pomagalo lastni narodni vojski. Narodni izdajalci niso mirovali z Judeževim poslom, prelevili so se v belogardistične organizatorje in kakor so na zločinski način poslali del slovenskega naroda v internacijo, tako so na isti način, z istimi izmozganiml žrtvami pripravljali svojo ln fs-šistično predstražo. V te namene so porabili vsakovrstno propagando in internirancem govorili: "Če boste prijeli za orožje, vas bomo izpustili domov." Strašno je bilo trpljenje inter-nirancev v laških taboriščih, smrt je gospodarila na vsakem koraku. Da se je rešil smrti, je bil zopet isti žrtev tistega, ki ga je pahnil v nesrečo—in prijel za orožje. Iz prižnic pa je grmelo: "Vera je v nevarnosti! Komunisti hočejo vero uničiti." Na račun vere so slepili*vernega podeželskega človeka. Kmetu so govorili: "Komunisti ti bodo pobrali zemljo, primi za orožje in brani jo!" Prišli so na dan z vsemi goljufivimi vabami, ki niso bile v skladu z narodno koristjo niti najmanj. Na račun vere so nasedli nekateri in dali svoje rinove ln može v naročje narodnih izdajalcev in v roke tujcu-fašistu. Tako je bila postavljena fašistična preds^raža z imenom: "Bela garda" ali "Borci za vero". Zločinsko izkoriščana vera in peščica fanatično zapeljanega ljudstva je v svoji nezavednosti večala trpljenje zavednega lian skega ljudstva. Teror se je po- Razni mali oglasi a— GIRL OR WOMAN White—to care for 3 year old girl. Housework Mother employed Plain cooking - Stay - $25.00 LONGBEACH 1270 slovene men Excellent opportunities for* men to work in corrugated paper box factory. Unusual working conditions. High rate of pay. Quick advancement and many other advantages. Phone or come in end ssk for Bruno Milts. triangle PAPER a box co. 2433 S. Michigan Avenue Phone: Calumet 3663 I TRIPOMOOHITE K MILIJONU!" VPIŠITE SE V ARMADO S PRAVICO DO VASE POKLICNE PREDNOSTI (MOS) U. Army 'fNOftO 1* i i » t * r noi t % siof m 6 * ' 1SI W. Vsn Buren St. 2001 Irving Park Blvd. •M0 So. Racine Ave. Armadni veterani, kl so služili v kaki posebni stroki (Military Occupational Specialties), se lahko ponovno vpišejo s istimi poklicnimi prednost mi, ako so bili ta«tno odpuščeni 12 maia, is49. ali po tem datumu—a pogojem. da se priflasijo ca sluftbovu nje pred I. julijem. 1S4S. Čet tri če-trt milijona mo* se Je fte priglasilo za slulbo v Regularni Armadi PRI. POMOGNITE K MILUONUt Po-drobne podatke dobile v vsakem vojaškem taborittu. postojanki ali uradu za rckrutiranjc. PAPER HANDLERS Husky veterans preferred 85c per hour to start 4 PM to 12 Midnight CHICAGO ROTO PRINT CO. 4601 W. Belmont Ave. JANITORS Day work. General Cleaning and sweeping. 40 hours—5 day week. Good salary. Pleasant working conditions. Apply in person SEARS-ROEBUCK & CO. 4730 W. IRVING PK. RD. Peraonnel Office 2nd Floor WOMEN UNUSUAL OPPORTUNITY FOR YOUNG LADY EXPERIENCED BOOKKEEPER TO WORK IN PLEASANT OFFICE. HIGH SALARY BR0LITE CO. 2542 ELSTON AVE. "Proaveto"? Podpirajte avoj Hall ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNC Telefon kompaniia tna takih prilik HIŠNICE (JANITRESSE8) Takoj od sačtlka plsčs 72Hc| uro. po trah mesecih 77Vicn«| in po šestih mssscih po ttft] uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V Vs| DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do| ure ponoči. Oglasil« m pri ILLINOIS BBl TELEPHONE COMPANY v uposlovalnom uradu u i v pritličju 309 W. WASHINGTON V Prosveti so dneva* ne ln delavske vsstL čitafe vuk dan? WANTED TO RENT • * Apartments or Hou#es for Ward Executives WILL LEASE OR OCCUPY ON MONTH-TO-MONTH BASIS These high-type officials of our Company are willing and able to pay top rentals and will give excellent care to your property. Call or Write W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. - Chicago 7, III želimo dobiti v najelt stanovanja apartment« in hise za Wardove izvršne uradnike Vzamemo "Lease" ali pa najamemo na podlagi od meseca do meseca TI višje vrste uradniki naše druibr *> pri voljj ' in zmoftni plačati najvišjo najemnino in o™ ekeelentno pazili na vaše posertvo. Pokličite-ali pa pišite W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200. EXT. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJAH r* PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 w. ChL.go Ave. Chic«f° 7, IH