184. številka. Ljubljana, v torek 16. avgusta. XX leto, 1887 Iftbaju v.ak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tr i j u ko - o g er ■ ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., z:t jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje ee od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. (s se trikrat ali večkrat tiska. Dopiui naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v ltudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". DpravuiStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodni praznik v Idriji. Slavnost v čast in spomin knezoškofu Antonu Alojziju Wolfu dne 14. avgusta, katero je priredilo cesarsko in narodno mesto Idrija svojemu največjemu rojaku, vršila se je v vseh točkah tako dostojno, kakor pristuje to slavnosti, koje namen je slaviti moža, ki je bil veljak in velikan v svojih mislih in dejanjih in čegar ime bode živelo po njegovih velikodušnih ustanovah, dokler bode živel narod, kojemu jih je posvetil. V«led vabila slavnostnega odbora, kojemu je bil na čelu g. Fran Kos, trgovec v Idriji, udeležilo se je te slavnosti izven mnogih domorodcev, ki so že mej tednom dohajali v domači kraj; gotovo nad 100 vnanjih gostov iz Ljubljane, Logatca, Cerknice in druzih krajev. Iz Ljubljane dospelo je že v soboto zvečer okolu 60 gostov pisateljsko društvo, na čelu mu deželni poslanec g. dr. Vošnjak, državni poslanec gosp. dr. Poki u k ar, deželni poslanec g. Feliks Stegnar, profesor in vodja Alojzi jevišča g. Toma Zupan in mnogo druzih odličnih gospodov. Pri uhodu v prijazno mesto, kjer je bil postav Ijen slavolok, pozdravila sta gosp. mestni župan v imenu narodne Idrije in g. Fran Kos v imenu slavnostnega odbora došle goste, mej tem pa so belo opravljene gospodičine pripenjale duhteče šopke. Gospod dr. Vošnjak in dr. Poklukar zahvalita se za prijazni vzprejem, in v sredi mnogobrojnega občinstva mej živioklici, godbo in streljanjem odkorakali smo v mesto. <»le«luli*Uii prcMlMtnva. Zvečer ob 8. uri bila je v c. kr. rudniškem gledališči, ki zauzema sedaj čast, da je najstareje v Avstriji in pa menda jedino gledališko poslopje na Notranjskem, predstava šaljive igre „Čevljar baron." Gospodje Idrijski diletantje, ki so na listkih zamolčali svoja imena, igrali in peli so tako precizno, ensemble je bil tako izvrsten, da je občinstvo v prenapolnjeni hiši do konca predstave ustrajalo in igralce in igralke živabno odobravalo. IlelavNko pevsko rtru&tfvo ..Slave««.- V nedeljo zjutraj okolu 5. ure dospelo je po celonočni vozni 24 Slavcev, mej njimi g. Meden, v Idrijo. Prijazno so bili vsprejeti ter nastanjeni v LISTEK. Mabel Vaughan. ,Roman. V angleškem sprnala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) Drujji del. (Dalje.) Trinajsto poglavje. Človek misleč! kvišku in delaj Noč in dan; Sej setev, umakni v stran zagrinjalo, Počisti pot! Človek dejanj«, pf.magi in razveseli ga, Kolikor zuinorefi! Tu je polnočna tmina, ki- bo preminju V mrak; Človek misli in dejanja Potrebijo pot! Naselbina, v katerej je bila Vaughanova hiša, je bila toli srečna, da je imela nekaj razumnih in podim!jI vi h mož, ki so se hvalevredno napenjali, da bi kraj povečali ter podelili mu poseben značaj in primerno imenitnost mej novimi mesti vse dežele. hiši g. župana Idrijskega, kamor so shranili svojo novo krasno zastavo. Ob 8 uri zjutraj snidejo se veteransko in bralno društvo ter Slavci s svojimi zastavami ter odidejo po mestu v cerkev sv. Barbare, kjer se ima vršiti glavni in poglavitni del te slavnosti. Sv. mašit In odkritje spomenika. Mej sveto mašo, katero je služil čast. g. kanonik Ur bas kot uorojak rajnkega knezoškofa \Volfa, zbrala se je na slavnostnem prostoru mnogobrojna množica ljudstva in ko je minulo cerkveno opravilo, zbrali so se pred zakritim spomenikom zunaj cerkve vsi cerkveni, cesarski in mastni dostojanstveniki, mej njimi g. okrajni glavar. Po nagovoru krasne Idrijske domorodkinje stopi na oder zastopnik mesta Idrije, deželni poslanec g. Feliks Stegnar, ter nam v skoro uro trajajočem izvrstnem govoru slika rojstvo, življenje in delavnost knezoškofu Antona Alojziju VVolfa s tako natančnimi podatki, da je ljudstvo šele iz tega govora moglo prav ooeniti velikanske zaslugo rojaku in največjega dobrotnika. Tega govora v posamnih oddelkih ni moč omenjati, a upamo našim bralcem ustivči z natisom celega krasnega govora. Ko mej govorom pade zagrinjalo s spominske plošče, zaorijo stoteri živio, godba zaigra cesarsko himno in v zlatih črkah nasproti zagledamo naslednji napis: V Idriji je bil rojen 14. rožnika 1782 Anton Alojzij Wolf, knezo&kof ljubljanski. Bil jo preblag mecen kranjske dežele, ustanovitelj AlojzijeviŠČa, svojemu narodu podaril je sveto pismo in slovarja in Idrije bil je največji dobrotnik. Umrl v Ljubljani 7. svečana 1859. leta. V hvaležni spomin postavili sorojaki 188G (Daljo prili.) Sokolov sestanek na Krškem. Jedva so minuli lepi in veleživakni dnevi, ko so češki gostje bivali mej nami, že sta bili za pretekle praznike na vrsti dve drugi, po svojem vspo-redu obširni in pomenljivi veselici: v Idriji VVolfova, na Krškem pa sestanek telovadnih društev z blago- Razen cerkva treh različnih veroizpovedanj imel jo kraj sedaj novo šolsko poslopje, velik malin in lepo vrsto prodajalnic, nad katerimi je bila primerna in prostorna mestna dvorana; ta večer se jo prvikrat v njej vršilo javno predavanje", kajti tu so se bili zbrali meščani in drugi, da bi Parcivala poslušali. Zarad te novosti in zarad velike priljubljenosti mladega govornika se je vse zanimalo za govor; in rano je bila velika dvorana popolnem polna radovednih in pozornih poslušalcev. Čokast pošten trgovec, ki je bil mestni župan, sedel je na vzvišenem mestu na levici govorniškega odra, na desnici pa je na enakem častnem sedeži bil gospod Vaughan; njega kot najstarejšega meščana, najimenitnišega vlastelja največjega zemljišča v pokrajini in nnj-popoltiišega zastopnika resnobnega in spoštovanega gospoda so someščani vedno s takimi častimi svobodno odlikovali. Bila je skoio za govor določena ura. Govornik se še ni pokazal. Memranje nejevolje in prevaro te je slišalo v zbrani množici; kar je iz nje srede stopila vitka in spoštovanje zahtevajoča postava Par-civnlova. Popolnem mirno in malomarno je stopil godejnim namenom, da se čisti dohodek nakloni po toči poškodovanim dolenjskim bratom Namen ta bil je gotovo vsestranske podpore vreden, zatorej bi ne bili pričakovali, da se bode tudi pri tej priliki iskala dlaka v jajci ter se izdala prepoved, da se na štajerskih tleh ne sme govoriti. No, na ta način obvaroval se je zelene Štajerske mir in to je vsekako velik političen čin, na katerem dotičnim gospodom le čestitamo. Kljubu tej prepovedi se je slavnost na Krškem prav dobro obnesla in osnovatelji smejo z izidom biti zadovoljni. — Prvi dospel je na Krško „Sokol Ljubljanski". Po kratkem počitku šel je do Zado-vinjeka svojemu najmlajšemu bratu „Sokolu Novomeškemu", nasproti, ki je dospel z godbo in z mnogimi odličnjaki in narodnjaki iz Kostanjevice, kjer je prenočeval. Po kratkem pozdravu bil je vkupni uhod v mestu, malo pred 9. uro zjutraj pa sta obe društvi odkorakali ua kolodvor na Vidmu, pričakovat „Sokola Hrvatskega", ki se je pripeljal ob 9. uri 46 minut zjutraj. Združeni Sokoli, (40 iz Ljubljane, 20 iz Rudolf ovega, 24 iz Zagrebu in deputaciji iz Trsta in Mozirja, vkupo do 100 mož) z godbo na čelu, prikorakali so proti 10. uri čez most na kranjsko stran, kjer je bil oficijalni pozdrav. Nagovoril jih je poslanec in župan g. V. Pfeifer, iz vrste belo oblečenih deklic pa je stopila gospica Mencingerjeva, ter s kratkim nagovorom izročila Sokolu Ljubljanskemu krasen šopek, dočim so druge gospodične za vsako zastavo poklonile vence, Sokolom pa šopke, kar se je vsprejelo z veselimi živioklici n na kar sta načelnika Zagrebškega in Ljubljan skega Sokola primerno odgovorila. Skozi visoki, lepo s smerečjem opleteni in z velikimi zastavami okrašeni slavolok, poleg katerega bilo mnogo občinstva in tudi požarna hramba Krška, imajoča v ta dan izimno uemško velevanje, bil je potem uhod v mesto, katero je došlim gostom v pozdrav razobesilo mnogo narodnih in cesarskih zastav Došli Sokoli in drugi gostje okrepča vali so se potem na g. GregoriČa lepem, senčnatem vrtu, a ne dolgo, kajti ob 10. uri bila je napovedana telovadna poskušnjn, ob 11. uri sv. maša, opoludne pa pevska vaja. Po končani maši, pri kateri so Krški pevci prav dobro peli in po dovršeni pevski vaji, zbrala na oder, stisnil roko gospodu Vaughanu in županu ter uljudno se smehljaje oziral so po poslušalcih; nato se je usedel in spregovoril nekaj besed z gospodoma na obeh straneh. Ko je opazil, da je kazalo na uri kazalo prav določeni čas, namignil je, da je pripravljen začeti. Čokasti trgovec jo ustal ter ga je poslušalcem predstavil. V tem so poslušalci ogledali si njegov obraz in njegovo postavo in, kot je v amerikanskih državljanih navadu, ustanovili si svoje osobne misli o njegovih zaslugah in prednostih ; naposled so ga pozdravili z jednoglasnim močnim klicem. Ta treaotek so natopili Mabel in nje sestrica; bile ko malo razgreti in vsi zasopljom, ker so naglo večerjali in še nagliše tekali. Dasi prav je bilo v zbrani množici mnogo žensk , vender galerija bila je posebno gospom namenjena. „Tu je gospica Vaughanova in nje dečka," rekla je Melisina sestričnu, žena krčmarjeva, obr-nivši BG k mladima devojkama, kateri je Mabel v nedeljski Boli navadno poučevala. „Ustani no, Liza! Evfemijo, ali moreš narediti malo prostora? Ponuditi jej čem sedež tu spredaj. Kaj nli ni krasna se je večina občinstva zopet na Gregor i Cevem vrtu, kjer je bil prirejen banket za 120 osob, za ostale goste pa je bilo kosilo pripravljeno po drugih krč mah. Pri banketu je bilo, kakor navadno, mnogo govorov in napitnie. Prvi oglasil se je g. župan in poslanec g. V. Pfeifer, pozdravil vse goste v imenu mesta, govoril o pomenu telovadnih društev, naposled pa napil presvetlemu cesarju. Napituiea ta vsprejela se je s trikratnimi živio-klici, godba pa je svirala cesarsko himno. Potem bilo ie še mnogo napitnie, zdaj od strani Hrvatov, ki so se tudi ta pot ska-zali vrle govornike, zdaj od strani Slovencev, ki so drug drugemu napivali, vmes pa je svirala dobro vežbana Novomeška godba (katera je v nas Ljubljančanih vzbujala vprašanje, zakaj kaj tacega v glavnem mestu ni mogoče; in zabava postajala je vedno živahneja, dokler ni prišel čas, ko je bilo treba oditi na prostor, za „besedo4' odmenjeni. Ta prostor pa je bil v istini krasen. Gospod Stanzer bil je namreč tdi prijazen, da je svoj lepi vrt, na katerem ima par tisoč ljudij prostora, blagovoljno v ta namen prepustil. Tiditi smemo, da se tako ugodnega prostora ne dobi tako hitro, še v večjih mestih bi ga bili veseli. Vrt bil je nalašč za veselico pripravljen in kmalu obljuden gostov, ki so prišli, razen že imenovanih, iz Brežic, Sevnice, Vidma, Mokronoga in iz raznih sosednih občin. Vspored se je prav točno izvajal. V prostih vajah nastopili so vsi Sokoli in lepo je bilo gledati odbrano krdelo 100 mož, kako so precizno rešili svojo nalogo. Tri skakanji v višavo in pri vajah na drogu pa so se skazovaii le predtelovadci iz Zagreba in iz Ljubljane, ter s svojimi težavnimi in vratolomnimi vajami vzbujali neprestano odobravanje in ploskanje. Mej telovadbo svirala je godba, pevci peh par krepkih zborov, občinstvo bilo je v najboljšej zabavi in na večer razvilo bi se bilo najveselejše življenje na preprijetnem vrtu, da ni prišel hud vihar in silovita ploha, ki nas je stisnila v ozke prostore pod streho. Skupne zoba ve bil je konec, občinstvo razkropilo se je na več atranij in m pomagalo , kakor si je znalo. V g. Gre gorica hiši bil je živahen ples, drugod se je pelo, govorilo, dokler ni prišel čas za odhod. Sestanek na Kiškem nam je v zadnjem delu vreme pokvarilo, sicer pa je bil lep in je znamenitega pomena. Uplival je močno na ljudstvo, dal nam priliko zopet jedenkrat občevati in bratiti se s Hrvati, spoznati čile Sokole iz Itud olfovega, ki so v ta dan bili obilo in jako častno zastopani, vrhu tega pa pomagati po svojih silah po toči po škodovnnim Dolenjcem, za katere je po odbitih treskih ostalo blizu 140 gld. Dirkarsko društvo v Žalci. Prekrasna Savinjska dolina začela je v novejšem času tudi v kmetijstvu lepo napredovati. Razven kmetijstva omeniti je še posebno konjereje. Savinj-čani imajo že dokaj lepih, da, krasnih konj, ki že daleč okrog slovijo. Pleme konj Savinjske doline je precej težko in čvrsto. Treba je le še, da imajo priložnost, svojo že prirojeno gibčnost in naglost razvijati in dokazati ter tako postanejo še urni in dobri tekalci. To priložnost pa ponujajo dirke, pri katerih tekmujejo razni konji. Pri teh se pokaže, da konji Savinjske doline neso samo lepi, močni, čili, nego tudi urni in da dobro dirjajo. Velika važnost in pogledati? Ko bi je govornik le videl ali bi so ne nauduševal V" In UStanši migala je močno Aliku ter mu skušala pokazati, da se teta lebko k njej usede. Z nekolikimi težavami se jn Mabel do nje pririnila. Ko se je prijazni krčmarici zahvalila ter izrekla, da pač ne bode nikogar nadlegovala , usedla se je. Ko je množica utihnila, ozrla se je prvikrat v govorniški oder. Ko bi se bil moral mladi govornik nauduševati z Mabelo , pogledati bi jo bil mogel komaj goreč-niše, nego jo je pogledal ta trenotek , ko je svoje velike sinje oči vanjo uprl. Ko so nje oči srečale ta izraziti pogled, zalila jej je temna rudečica obraz, vrat in čelo. Ko pa se je sedaj obrnil k poslušalcem, nastavljala je ušesa ter komaj dihala, kot bi usoda narodov zavisala od njegovo prve besede. nTeta!a zašepetal je Murrav na sedeži za nje hrbtom, „ta je pač naš lovec — naš prijatelj s širnih poljan — naš sopotnik!" „Pst!u rekel je Alik z resnim svarečim glasom ; njegova bolj živa občutnost mu je na prvi hip naznanja'a občutke, ki so se na Mabeiinem obličji korist dirkarskih društev je že davno obče pripo-znana. Zato se je tudi Žalci ustanovilo tako društvo za (»ovzdigo konjereje V. konjorejskega okraja t. j. Celje, Šmarje, Konjice, Laško, Gornjigrad, Vransko, Šoštanj in Slovenji Gradec. Osnovatelj in sploh duša tega lepega podvzetja je znani rodoljub gosp. Janez Hausetihichler v Žalci V dan 31. maju t. 1. sklical je osnovalno zbo rovanje, pri katempm so se društvena pravila, po tijena od c kr. tgflmcstništva dne 27. aprila t- 1. št. 8304, vsprejetar in se je volil odbor. V ta odbor s<> bili voljeni slede<-i gg.: 1. J. H a u s en b i ch le r, 2. Jože Sirca, 3. Jakob Janič, 4. Jože Ž i ga n, 5. Fran Rob le k — vsi v Žalci, 6. Janez Lipo Id v Mozirji, 7. Janez Apat v Kapli, 8. Miha Golob v Šoštanji in 0. Martin Premšak v Škofji vasi. Na to je imel odbor dne 3. julija t. 1. svojo prvo sejo ter si je izvolil g. Jan. Hausenbich-lerja načelnikom, g. Jos. Širco njegovim namestnikom in g. Fr. Robleka tajnikom in blagajnikom. Društvo obstoji a) iz častnih udov, b) iz usta novnikov, ki plačajo 5 gld. ustanovnine in 50 kr. vsako leto in c) iz društvenikov, ki plačajo vsako leto 1 gld. Dirkarsko društvo namerava vsako leto prirediti dirko za konje V. konjerejskega okraja. Take dirke imajo velik upliv na konjerejo ter jo sploh povzdigujejo in pospešujejo. Pri teh priložnostih spoznajo tujci dobre lastnosti naših konj ter so tem rajši pripravljeni, pri nakupovanji plačati večjo ceno, kar se je zadnja lota tudi zares zgodilo. Tako bodo naši konji vedno dražd; s tem se bo tudi narodni kapital povzdignil. Darila pri dirkah pa tudi konje-rejce vspodbuiajo, da svoje konje skrbnejše redijo, pri tem pa tudi gledajo na urnost in gibčnost v dirjanji. Da se pa lepi namen tega podjetja doseže, treba je društvu pred vsem denarja. Možje, ki so ustanovili to društvo, zanašajo se na požrtvovalnost rodoljubov, kateri jim bodo priskočili na pomoč, ter pomagali doseči lep cilj, katerega si je društvo postavilo, povzdigniti domačo konjerejo. Sosebno je društvu treba ustanov ni kov, od katerih doneskov se bodo smele samo obresti porabljati za društvene potrebščine. Glede na veliko važnost dirkarskega društva za konjerejo Savinjske doline nadeja se odbor, da bode dobil mnogo, mnogo novih udov. Vabimo Vas torej vse — Vas lastnike konj, Vas prijatelje konjereje in sploh v.-e rodoljube, ki radi pospešujete domača podjetja, pristopite dirkarskemu društvu in žrtvujte maj lino vsoto v prospeb naše konjereje. Na Vas je ležeče, bode li moglo imenovano društvo postavljeni si cilj popolnem ali le deloma doseči. Odbor se trdno nadeja, da pristopi k društvu še mnogo rodoljubov, katerih še dosedaj pogrešamo. Pomislite, da jo le v slogi moč. Združimo se vsi v dosego prelepega smotra. Politični razgled. ftoIrasUc «leieie. V Ljubljani IG. avgusta. Poslednji čas so nekateri listi priporočali, da bi vsi slovanski poslanci v državnem /boru osnovali si jeden sam klub. Temu pa ugovarja Praška „Politik", ker bi se potem razrušil češki klub, ki izrazovali. „Tega jej ni treba praviti, sej vidi to, sej to ve," Res motiti se ni mogel nikdo o istovitosti obeh oseb, ker razen tega, da je bil široki klobuk odložil in lovsko suknjo s priprosto črno suknjo zameni!, bil je sedanji Parcival prav oni Bavard, ki se je bil pred pol ure od njih poslovil. Z največo gorečnostjo, kot rečeno, pozdravili so poslušalci govornika. Sedaj je vse molčalo, tako da ]e celo Alik Murrayu le tihoina pošepetal, naj ne moti tišine, ki je v dvorani vladala. Kar je Parcival s čistim in prijetnim glasom začel govoriti, najprej s kratkimi besedami razloživši jim uzroke in razloge, zakaj jih je nocoj sklical. Držal se je mirno pa resno; njegove besede so bile priproste in krepke, ter so pričale o popolni istinitosti govorjenega; to in morebiti bolj, nego vse to, njegova spoštljiva postava in njegove mile oči, ki so na videz vsakemu posamezniku k srcu govorile, so piecej mu pridobila in ohranila pozornost zbranih poslušalcev, katerih večina je bila priprostih in skromnih, pa razumnih in same sebe spoštujočih mož. Vajeni so bili ropotajočega blebe- predatavlja jedinstvo dežel Češke krone. Ko bi se osnoval slovanski klub, bi se s tem odrekli Čehi avtonomističnemu programu. Nemškim konservativcem jako ugaja naredba ■mučnega niiiiNtor%tva zastran srednjih šol. Nekateri njih liati le žele, da bi se opustilo še več državnih gimnazij ter naj bi se bolj obiskovale samostanske gimnazije, katerih naj bi se še več osnovalo. Če se bodo nemški konservativci v državnem zboru trdno držali omenjenega stališča, mera neobhodno priti do razkola mej nemškimi konservativci in Slovani v državnem zboru. Večkrat se je poročalo, da ogerska vlada hoče predložiti državnemu zboru predlogo o upeljavi civilnega zakona. „Pol. Corr.u se pa piše ia ISudim-pešte, da so dotične vesti izmišlj ne Vuaiij«' države. Nemški listi so polni poročil, kako so povsod v Bolgariji novega kneza naudušeno vsprejeli. Povsod so bile razsvetljave in druge slavnosti. Pred-včeraj je v Trnovem knez prisegel na ustavo. Iz Trnova baje odide v Plovdiv, od tam pa v Sofijo. Novi knez baje misli sestaviti ministerstvo iz vseh strank, kateremu bode predsednik Stambulov. O razporu Radoslavova in Nikolajeva z regenti se sedaj poroča, da se neso mogli sporazumeti zastran kan-didata za bolgarski prestol. Stambulov je hotel Ko-buržana, Radoslavovu pa ni ugajal, ker je preveč prijazen Rusiji. O tem razporu se je že poročalo mnogo različnih vestij, ki le jasno dokazujejo, kako malo je verjeti poročilom iz Bolgarije. — O vspre-jemu kneza v Ruščukuje omeniti, da je major Ni-koforov, poveljnik v Šumli, posebno naglašal, da hode vojska hrabro bran la kneza in samostojnost Bolgarije. Poprej bode Balkan pokrit z mrliči, nego bode sovražnik pridrl v deželo. Take bahate besede bo pač naravnost izzivanje Rusije. Ne ve se, če bodo Bolgari tako postopali, ali bode Rusija mirno gledala. Nazadnje utegne tega le biti preveč. V Sofiji je bila v petek zahvalnica zaradi knezovega prihoda. Metropolit Klement je v cerkvi priporočal, da naj vse stranke podpirajo kneza, ako se bode skušal sporazumeti z Rusijo, ki je Bolgare osvobodila. Ta govor je vzbudil veliko nevoljo mej bolgarsko vladno stranko, posebno „Svoboda" napada Kleraenta. Kakor se vidi, pristaši vladne stranke ne marajo sprave z Rusijo. Ker vojska ni zadovoljna z novim knezom, jo je pogovarjal major Pa pri kov pri revue po zahvalnici v cerkvi, naglašajoč, da so Koburžana volili le zategadelj, ker Batteuberžan nikakor neče vrniti se v Bolgarijo. JFraneoMka vlada naročila je svojim agentom, da naj nič ne občujejo z vlado novega bolgarskega kneza. Francija hoče Koburžana ravno tako popolnem prezirati kakor Rusija. Francozi hočejo v orijentu povsod podpirati Rusijo, ker je slednja jim pomagala v egiptskem vprašanji. Turški zastopnik v Sofiji Riza-bej je naznanil bolgarski vladi, da ni odpoklican, ampak gre le na dvamesečni dopust. Ta čas ga bode name-stoval Artin Dadiau efendi, ki v kratkem pride y Sofijo. Srbski finančni minister V uje ukazal je premoženje bivšega ministra Petroviča sodnijsko kon-fiskovati, ker so se zasledile razne nerednosti v državnih računih izza Petrovičevega ministrovanja. Preiskovalna komisija je v Niši v arzenalu zasledila velika izneverjenja. Mnogo visocih častnikov in vojakov je kompromitovanih. Rističeva vlada jako strogo postopa proti taci m zlorabam, kar posebno v oči bode Madjare, ki so bili v zvezi s srbskimi naprednjaki. „ Pester Lloydu trdi, da bode Srbija zgubila ves kredit, če bode Itističsva vlada vedno razkrivala naprednjakov slabo državno gospodarstvo. Iz lige fraueoskili patrijotov izstopil je general Fuidherbe, veliki kancelar častne legije. Zmerni francoski listi pri tem opozarjajo vlado, da bi ne pustila več, da bi bili visoki uradniki člani lige patrijotov, ker s tem le škodujejo Franciji, ter tanja in praznega mnugobesedja pa nabuhlih fraz obrtnijskih govornikov; objekleneli so bili nasproti vsemu zvijaškeinu, lažnemu umstvovanju in glasnemu strankarskemu blebetanju lačnih kruhoborcev in pohlepnih lovcev narodove ljubezni; zato so sedaj tem rajše nepristransko poslušali moža, ki se brez politične častihlepnosti ni na njih predsodke ali na njih strasti skliceval; obračal se je le do njih zdravega razuma in njih vesti, na kar so kot svobodni možje in dostojni državljani res bili nekoliko ponosni ; njih razumu in razsvetljeni zavesti je priporočal svojo zadevo. Ko je po takem zaključil svoje dokazovanje s priprostimi, neolepšanimi besedami, prikimovali so mu od raznih strani poslušalci, kajti prepričani so bili o istinitosti njegovih dokazov. Ko je naznanil izvod, do katerega je bil sam prišel, pritrjevalo mu je šepetanje, ter mu nazuanjalo, da ga vsi, kot pravega oznanovalca in zastopnika istega izvoda spoznavajo. Ko jih je naposled z resno svečanostjo in zgovornostjo, ki samo iz globokih čutov plemenitega in resničnega bitja izvirata, izpodbadal ter poživljal, naj slušajo sveti klic dolžnosti, bilo je srce zbrani množici, kol bije krepkemu možu. se vesele, Ha je general Faidherbe spoznal škodljivost patrijotične lige. Radikalni listi pa ligo zagovarjajo. Angleška spodnja zbornica vsprejela je skoro vse dostavke gorenje zbornice k irski predlogi, le nekatere je zavrgla na predlog vlade. Irske predloge bodo tedaj kmalu vsprejete v parlamentu. Težje •bode pa za vlado vse v praksi izvesti. Prav lehko je mogoče, da se bode sedanja vlada ob njo spod taknila in pala. Dopisi. Iz Utije 15. avgusta. [Izv. dop.] Pevska veselica, združena s kegljanjem, katera se je vršila v nedeljo 7. t. m. bila je jako sijajna. Vse točke programa izvršile so se jako povoljno, v radost in zadovoljnost poslušalcev, katerib so bili vsi zelo obširni prostori g. Oblak-a gostilne, čisto napolnjeni. Izmej toček mi je posebno omeniti deklamaciji „0 nevihti" in „Slovenski junak", kateri je g. deklama tor prav živo in razločno slikal, za kar se mu je vsestransko odobravalo in z več stranij osobno častitalo. Jako dobro se je obnesel tudi komični prizor „Trije nosovi", kateri je prouzročil obilo smehu in se je moral na občno željo ponavljati. Da bode komični prizor dobro igran, smo že naprej vedeli, ker so nam bile porok osobe gospdč. S. in gg. I. in B. v katerih rokah so bile naloge; posebno se nam je pa dopadel gosp. B., ki je kakor nalašč ustvarjen z u take naloge. Izmej pesni so bile z obilnim ploskanjem odlikovane „Slovanska pesen", „Na ples" in čvetero-spev „Solza". Morale so se ponavljati. — Da naši pevci tako lepo napredujejo, se je zahvaliti njih ne utrudljivemu in ustrajnemu pevovodji gosp. C. Da je bila veselica v resnici velika in da se je kegljanje dobro obneslo nam kaže to, da se je izročilo c. kr. okrajnemu glavarstvu za uboge nesrečne 187 gld. 24 kr. čistega dohodka. Stroški bo bili zelo majhni, namreč 28 gld. 76 kr. z dobitki vred, zato bodi hvala gostilničarju in zdravniku gosp. Oblak u, ki je kegljišče brezplačno prepustil za ta čas. Lepa hvala gospod čini S za pri jazno sodelovanje v komičnem prizoru in g. P. de-klamatorju, ki sta blagovoljno prevzela in častno izvršila svoji nalogi. Lepa hvala tudi vsem drugim, kateri so k tako sijajnemu uspehu pripomogli, naj bodo tudi za naprej tako naklonjeni, da se bodo mogli tako lepi večeri, kakor je bil ta večkrat ponavljati. Domače stvari. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) G. Andrej Einspieler je pristopil družbi kot pokrovitelj z doneskom 100 gld. — Posojilnica v Mariboru je družbi darovala znesek 100 gld. iz čistega dohodka za 1. 1886. Slava obema! — (Pisateljskemu društvu) je ob "VVolfovi slavnosti v Idriji pristopilo deset novih društvenikov. — Odbor je od založnika knjižice: „Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj" 150 knjižic kupil, da jih razdeli društvenikom. — Pri Ein-spielerjevi slavnosti v Svečah bodo društvo zastopali predsednik dr. Vošnjak, odbornika I. Hribar in prof. Raič, in še več društvenikov, ki se popeljejo v Celovec ali pojdejo čez Kočno. — (V Trstu) bili so Čehi prav lepo vspre-jeti, na tisoče občinstva bilo je pred kolodvorom in ko je dospel vlak, zaorili so gromoviti Živioklici. Došle goste nagovoril je gosp. Mandić, urednik „Naše Sloge" v češkem jeziku in se jim zahvalil za pohod. Odgovarjal je na pozdrav g. dr. Schmaus. Oba govora sta izzvala silovite živio - in slava-klice, ki so spremljali vsak voz, v katerem se je odpeljal kak Čeh na svoje stanovanje. Proti 10. uri zvečer bil je sestanek v čitalnici, drugi dan ogled arzenala potem druge točke programa. Sedaj je večina Čehov v Benetkah, drugi so se razkropili na vse kraje, nekateri so se že iz Postojine vrnili domov, ker jim je čas že potekel. — (V dopolnilo.) Mej damami, ki so odhajajočim Čehom na kolodvoru delile šopke, bili sta tudi gospodični Foersterjeva in Jamškova, katerih imeni sta po neljubi pomoti v dotičnem iz-vestji izostali. — (Umrla) je v nedeljo dopoludne v Kranji gospa Ivana Pleivveiss, rojena Kopeckv, trgovčeva vdova in posestnica, v 68. letu svoje dobe. Umrša gospa bila je vedno odločna domoljubkinja, ki je svoje hčere vse narodno vzgojila in pomožila in tako ustanovila čvetero narodnih obitelj. Blag jej spomin! — (Umrla) je dne 12. t. m. na Premu g. Sofija Žnidaršič, rojena Ličanova, soproga znanega rodoljuba in pisatelja gosp. Antona Žnidar šiča, gimnazijskega profesorja v Serajevem. Lahka jej zemljica ! — (Poročil) se je dne 11. t. m. gosp. Janko Globočnik, notarski kandidat v Kranji, z gospodično Amalijo Preširnovo. — (Ormoški poročevalec) našemu listu iz dne 10. t. m. popisujoč koncert, katerega je priredila „Ormoška čitalnica" v korist tukajšnji po družnici „sv. Cirila in Metoda", je po naključbi iz pustil imeni gospodični Stupčevih, kateri sta pri „bu-fetu" neutrudljivo in ljubeznjivo sodelovali, ter nad 40 gld. za cvetlice podružnici na korist pridobili. Čast in hvala jima! — (Na vinarski in sadjarski šoli v Grmu) je sedaj kmetijski tečaj, katerega se udeležuje 12 učiteljev in jeden duhovnik. — (Izžrebani porotniki.) Za prihodnje zasedanje pri Ljubljanski porotni sodniji so izžrebani sledeči gospodje. Glavni porotniki: gg. B erga nt Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Be zel jak Pavel, c kr. notar v Postojini; Bahovec Josip, trgovec z moko v Ljubljani; Dober le t Fran, trgo vec s pohištvom v Ljubljani; Dobrin Ivan, posest nik in krčmnr v Tržiči; Fa lese h i ni Fran, zidar ski mojster v Ljubljani; G a brej na Matija, posestnik na Unci; Golob Josip, krčmar in posestnik v Kranji; Grampovčan Jurij, trgovec na Vrhniki; Janša Jarnej, posestnik in trgovec v Drenovi gorici pri Vrhniki; Kan t z Josip, trgovec z žganjem v Ljubljani; Kasch Fran, trgovski družbenik v Ljubljani; Kogej Fran, trgovec v Postojini; Kumar Ferdinand, krčmar in posestnik v Kranji; Ku mar Rudolf, hranilnični uradnik v Ljubljani; Ledenik Alfred, trgovec v Ljubljani; Miklavc Ru dolf, trgovec v Ljubljani; Milavc Josip, posestnik v Cerknici; Modic Fran, posestnik v La-hovem pri Loži; Miihleisen Arthur, hišni posestnik v Ljubljani; Pintbach Josip, posestnik v Radečah; Plautz Ferdinand, trgovec v Ljubljani; Polak Josip, posestnik v Kamniku; Poženel Jo- Noben učen govor, nobeno puhlo besedovanje bi ne bilo moglo tej neolikani, pa odkritosrčni in resnobni množici naudihniti toli plemenite gorečno sti. Skrivna moč govornika je bila v njegovi odkri -tosrčnosti, — v tem, da je bila stvar, katero je oznanoval, kot glas trobe lastnega mu duha prebudila in oživela. Doslej je bil glasoval in svoje politične misli izrazoval, kar je golo vestno izpolno-vanje dolžnostij resnega moža zahtevalo; ker pa je imel doma mnogo opravila in zunaj ni imel ničesa iskati, ogibal se je modro, da se nikdar m v boji nasprotnih strank, kot borilec naprej silil. Sedaj se je stvar popolnoma predrugačila. Začelo Be je bilo veliko gibanje in bližal se je imeniten preklet. Bil se je boi mej krivico in zatiranjem na jednej strani in pravo in človečnostjo na drugej strani. Od tega prekreta sta zavisala sreča jedne dežele in čast naroda. Zato pravi mož (in to je bil Bavard Parcival) ni smel biti nem in nedelaven gledavec, dočim je imel vse spretnosti, da bi pri tem prizoru igral imenitno nalogo. Poznal je dobro svojo silo in zmožnost, ter se dobro tudi zavedal svoje odgovornosti. Njegova eila je bila sila poštenjaka, nje- gova odgovornost pa odgovornost kristjana. Ko bi bilo drugako, govoril bi bil gluhim ušesom in ne bilo se bi mu posrečilo prepričati le jednega srca. Njegov značaj je bil brez vse divje pomame („iana-ticisin"), pa tudi brez vse mrzle ohranivnosti; to ravno mu je pridobljalo zaupanje ljudstva, dočim mu je poštenost njegovih razlogov in nagibov in njegovih smotrov podedovala modrost in krepost, da so se njegove beseda kot proroški izreki glasili. „Ko bi bil k vam došel človek," vskliknil je, „človek, naudan duha brezzakonja („misrule"), vojen od jeduostranske in napačne gorečnosti ali raz-vnet slepe naudušenosti, ter bi bil vas pozival, da bi kljubovali vsakej zahtevi, razen one, katero je sam zagovarjat prišel; ko bi vas pozival na boj zoper sovražnika, zoper katerega vse njegove strasti divjajo, svetoval bi jaz vam samo s priprostimi besedami, varujte se, da ne bodete, ko se trudite, da bi z obupnimi in nezakonitimi sredstvi blagostanje svojih bratov pospeševali, z nogami teptali prava, vlasti in življenja drugih, ki bi vam imeli biti jednako ljubi in Sveti." iDaljo prih.) sip, posestnik in trgovec v Ljubljani; Prem rov Matevž, posestnik na Ubelskem pri Razdrtem; Pust Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Raitbarek Miroslav, trgovec v TržiĆi; Raj a ko vit Fran, uradnik kranjske hranilnice v Ljubljani; Razinger Rajmund, spediteur v Ljubljani; Ravnikar Fran, deželni knjigovodja v Ljubljani; Ravnikar Josip, čevljar v Ljubljani; Rus Alojzij, trgovec in gostilničar v Litiji; Slitscher Albin, trgovec v Ljubljani; Stare Mihael, graščak v Vel. Mengši; Tur k Ivan, hišni posestnik v Ljubljani in Češko Gvido, zavarovalni uradnik v Ljubljani. Kot namestni porotniki gospodje: K rejci A., krznar; M e rs e bol Anton, krojač; Pil ko Fran, ključarski mojster; Pukelstein Josip, hišni posestnik; Rastohar Fran, branjevec; Rum pel Alojzij, izdelovalec gla-sovirov; Stedrv Vaclav, agent; \Vblfling Ivan, agent, vsi v Ljubljani. Porotne obravnave prično se 12. septembra t. 1. ob 9 uri dopoludne. — (Iz Čateža ob Savi) 13. avgusta: Danes zjutraj okolu 4 ure bil je pri nas zelo močan potres; največji zaspanci so se prebudili. Iz starih rimskih toplic pod vinogradom gospe Razlagove razprostiral se je hud žveplen duh. Pri nekaterih hišah so poznati male razpoke — (Iz Mokronoga) 13. avgusta: Danes zjutraj ob 3. uri 35 minut čutilo se je kakih Šest sekund trajajoče potresno guganje Prišlo je od jugovzhoda, ter se vleklo proti severozahodu. — (Iz Metlike) 13. avgusta. Danes zjutraj ob 4x/4 uri tukaj močan potres; čez pol ure drugi slabeji. Pred potreBom se je nekak šum čul. — (Iz Zagreba) 13. avgusta: Danes ob 3. uri 15 minut čutil se je pri nas potres, idoč od severovztoka proti jugozapadu. V dolenjem mestu bil jo močneji, nego-li v gorenjem, kjer ga mnogi niti čutili neso, dočim so v dolenjem mestu škripala vrata in stropovi, [ljudje odpiran okna ter bežali na ulico. Škode nobene. Čuje se, da so potres čutili tudi v Jaški, Karlovci in drugih krajih. — („L j u tom e rs ka čitalnica") priredi dne 18. avgusta 1887 cesarjevo slavnost v Ljutomeru na vrtu g. J. Vaupotiča. Vspored: 1.) Pozdrav. 2.) Haydn: Cesarska himna, zbor. 3.) F. S. Vilhar: Bojna pjesma, zbor. 4.) Hudovernik: Naša zvezda, zbor z bariton-solom. 5.) Slavnostni govor. 6.) Dr. B. Ipavic: Kdo je mar? velik zbor s spremljevanjera orkestra. 7.) llajdrih: Moj dom, čveterospev. 8.) Deklamacija. 9.) Dr. G. Ipavic: Savska, zbor. 10.) llajdrih: Jadransko morje, zbor. Začetek ob 5. uri po-poludne. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu'*; Trnovo 16. avgusta. Včeraj bil je banket častnikov in ogledovanje ostroga. Koburžan naudušeno pozdravljan, izjavil , da bode vse spoštoval in vse vzdržal, kar je knez Aleksander deželi zapustil. Pri odhodu so častniki princa na ramah do voza nosili. Princ vsprejel je dostojanstvo častnega polkovnika Trnovskega polka. Pariz 16. avgusta. Izvestje Havasovo iz Carigrada: Porta odposlala velesilam okrožnico, rekoč: Vsled slovesne izjave Koburžana, da ne bode odpotoval, dokler se ne doseže sporazumljenje s Porto in z vlastmi, ne bode Porta pričela nobenih oficijalnih razmer s princem. Ona želi poizvedeti nazore velesil, kako postopati s princem in kako rešiti vprašanje. Sofija 15 avgusta. Vsa posadka prisegla danes v roke nadškofa Kleinenta. Carigrad 15. avgusta. Ruski poslovodja Porti ustno naznanil vnanjega ministra, Giersa, brzojavko, v kateroj se protestuje proti izvolitvi in proti prihodu princa Koburškega na Bolgarsko. Giers se nadeja, da se bode Porta temu protestu pridružila. Ta izjava priobčila se je vsem vlastini jednako. Berolin 16. avgusta. Po zadnjih iz-vestjih je cesarjeviča zdravje zdaj manj ugodno; jesenskih vojaških manevrov se princ nikakor ne bode udeleževal, niti voja bavarskega si ne bode ogledal. UnoK«ii'<"iii opttKovnnjn. Proti sbbosti želodca in pomanjkanji! »lasti do jedij, 'sploh pri vseh želodčnih bolesnih se pristni Moll-ovi „ Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebavljen je pospe-šnjociin iu želodee okrepčaj očim uplivom. Gena skate.ljioi 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dunaji. Tnchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj wdn<» izrecno M o 11-ovo preparat« z njega varstveno znamko in podpisom. 3(19—6) „LJUBLJANSKI ftttoji (192—105) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Loterij ne srećke 13. avgusta. V Trstu: 9, 10, 65, 85, 3i3. V Linci: 76, 31, 66, 42, _ Tuf«*!. 14. in 16. avgusta. Pri i Eisle iz Monakovega. — Richter \u Draždun. — Krancer, Lechner, Kliiger, Duldner, Scbonbih ler, Sauer, Giuaz, Schoiiau l Dunaja. — Novvalt iz Tabora. — Rothe iz Geldema. — Gunsberg iz Velike Kaniže — Zitz iz Gradca. — Schmiđt iz Maribora — Schredl iz Celovca. — Kapus iz Celja. — Hanška iz Kranja — Dr. Koa z Gorenjskega. — Kapel, Gregoretti, PolovčiČ, Mortera, De-jak, Mordo iz Trata. — Tramontanu z Reke. — Blasich iz Gorice. — Phillipovich, Lipinskv iz Budimpešte. — Mundl iz Neuhofna. Pri *lonui Kammerer, Schonberger, Meier, Hauer pl , Kainpeter, Klobanc, Aengstl z Dunaja. — Deil iz Prage. — iIudo\verm'g iz Budimpešte. — Ruvarac iz Zagreba. — Dr. Šobat iz Karlovca. — Schuster i/. Kočevja. — Cirooao iz Trsta. Pri hnvarNkt'iii dvoru: Hiris z Dunaja — Vi dir iz Ljubna. — Einspicler iz Kranja. — Tratnik iz Trata. Pri Virantu: "VVahrbeit z Dunaja. — Jager iz Brež. B i mrli so v gJiiolj;£Ht; 13. avgusta: Pavla Anžič, hišnega posestnika hči, 6 mesecev, Hradt-ckega vas .št. 15, za drisko. V dežalnej bolnici: 11. avgusta: Janez Turšič, posestnik, 47 let, za mr-tvoudoin. — Tine Tavčar, delavec, 50 let, za apridenjem krvi. V vojaškej bolnici: 11. avgusta: Gregor Bohinc, pešec, 22 let, zajetiko. Poštne zveze. Prihod v l,Jiil»l.juiii». Iz Novega meata vsuk dan ob 2. uri popoludne. Iz Lnkovoe vsak dan ob 4. uri 15 minut popoludne. ti Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 minut dopoludne. Iz Polhovega gradoa in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludue. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Meteorologiciio poročilo. 1 Dao Cas oua- 8tftDJe *i i barometra ^>van.,a y m,n Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. j tuD : B e« eo — 7. zjutraj 2. pop. 9. »večer 735 4 6 mm. 17-2" C 733 84 mm. : 27 4 C 732-74 bm. 216 C 1 si. svz. z. zah. ..J«, jal. jas. 0-00 mi«. 14. avg. i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-84 mm, 729-70j.ni. 733 '86 BM. 22 89 C 28-4" C 17 2° C brezv. 1 jas. z.jz. d. jas. si szh. dež. 14 30mru. dežja. > «s 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-80 mm. 735- 82 mm. 736- 24 mm. 17- 2° C 230' G 18- 8« C si. svz si. \ zli. brezv. d.jas. d. jas. jao. 0-00 mm. Srednja temperatura 22 1°, i2-8« in 19-7°, za 2 5°, 3'4" in 0-4° nad nortnalom. XD "O. in 3-j s fes &, borza dne 16. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8160 — gld Srebrna renta.....„ 8290 — „ Zlata renta...... „ 11290 — „ 8% marčna renta .... „ 96*80 — „ Akcij*) narodne banke . . „ 884-— — n Kreditne akcije.....„ 282-— — „ London......... 125 95 — „ Srebro........„ —•— — j. Napol......... „ 9 9- _ „ C kr. cekini......., fi'99 — „ Nemške marke.....„ 61-62'/« — . 4°/r državne srečke 1/. 1. 1854 850 gld. 129 gld Državne srečke iz I. 1864 100 „ 1«3 „ Ogerska zlat»> renta 4"/„ ...... 100 , Ogcrska papirna renta 5',,..... 87 „ □v« Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dotiava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. 119 n /.r ml i obč. avatr, 4'/|°/0 zlati zaat. listi . 124 „ Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditne srečke.....100 gld. 180 „ Rudolfove srečke..... 10 20 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 n Trammway-dništ. velj. 170 gld. a. v. . 226 „ danes 81-50 82 80 113 25 96 4 886'—-282-30 125 85 9-96 5*06 61-57 V« . 50 kr 60 60 ■ w 5 25 2:"> 75 Zahvala. Za mnoge tolažilne dokaze iskrenega sočutja, izražene na razne načine o priliki srce pretresajoče Bmrti in pogreba nepozabljive moje soproge, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno častiti duhovščini in gospo li, katera je od daleč prišla spremit milo pokojnieo na zadnjem potu, svojo srčno, srčno hvalo. Na Premu, dne 14. avgusta 1887. (577) Jakob Žnidaršič, giinii. profesor. Potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in mancem pretužno veat, da je naša preljubljena mat', oziroma tašča in stara mati, gospa IVANA PLEIVVEISS, roj. KOPECKY, trgovčeva vdova in posestnim, danes ob 9. uri dopoludne po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Truplo premile ranjke blagoslovilo se bode v torek 16. avgusta ob ',',6 uri popoludne v last-nej hiši ter so p-itcm na tukajšnjem pokopališči v svoj grob položilo. Žadušue sv. maše brale se bodo v mnozih cerkvah. Prosi se blagohotnega sočutja. V Krauji, 14. avgusta 1887. Karol Plelweiaa, cand. iur., sin. Berta Kuiar, roj. Plelwelasova, Albina Voduiek, roj. Pleiwelasova, Ivana Saj ovio, roj Pleiweiaaova, Marija Znpano, roj. Pleiweiaaova, hčere. Josip Kuiar, Matej Voduiek, trgovec, c. kr. ginm profesor, Ferdo Sajovio, dr. Fran Znpano, trgovec, c. kr. vladni zdrav, kon- cipis . zetje. (579) g'oslauo. 7- 30) GLAVNO SKLADIŠTE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kae Izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlne I ŽAludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, ffINKE MATTOSriJA Karlovi vari i VVidn. Zahvala. f P. n. gospodu I'""«'rli I i. občinskemu tajniku, in li častiti gospej soprugi £ na Krškem. Za gostoljubnost, katero ste nam skazali pri se-stanku južnih „Sokolov" na. Krškem, izrekamo naj-3' srčnejšn zahvalo. Na zdar! i581* „Sokoli-* Ljubljanski: (anieruik. Kniftc, Mejač, Skale. Javna zahvala. Pri grozovitem požaru dne 8. julija pogoreli so tudi podpisani. Zgorela so poslopja in premakljivo blago. Zavarovani srao bili pri „P0NCIEEE", PeStan-sko zavarovalni družbi. V pregled škode došli so zastopniki družbe brez zamude in odmerili odškodnino popolnem pravično ter v naše zadovoljstvo. Zato čutimo se dolžni, javno izreči najtoplejšo zahvalo „F0NCIERE", Peštansko zavarovalni družbi, oziroma nje glavnemu zastopniku gospodu Franu Drenik-u in priporočati to društvo vsem, ki iščejo zavarovanja. V Ribnici, dne 1. septembra 1887, Anton Arko, Franc Pust, Marija Oešark, Ivan Pele, Katra Petik, Franca Novak, Mat. Rigler, M. Rizzoli, Anton Novak, Mih. Uruhek, Anton Savelli, Jožef Flesoh. (.580-1> Na državnej trgovskej šoli v Sviatovu v Bolgariji vsprejineta se od početka prihodnjega šolskega leta «lv» učitelju za sledeče predmete: jeden za kemijo in tehnologijo (Warenkunde). a drug za razne druge trgovske strokovne predmete. Dotičnik treba da zna slovenski ali hrvatski jezik in da je skončal trgovsko akademijo ali njej podoben zavod z dobrim uspehom ter po mogočnosti že učiteljeval nekoliko let. Letna plača je 45G0 frankov srebra (okolu 2250 gld.), a plačali se bodo tudi potni troški. Prošnje zajedno s svedočbami naj se pošiljajo podpisanemu ministerskemu polnomočniku v Sofijo najpozneje do US. avgustu. Razpisujoč ta natečaj po nalogu gospoda mi Bistra narodne prosvete od dne 23. julija t. 1. pod št. 39G9 javljam, da sem pripravljen dati tudi druga potrebna razjasnila v tem obziru onim, ki bi želeli dobiti ta učiteljska mesta. V Sofiji, 5. avgusta 1887. Poln-' močnik m i n i s t e r s t v a narodne prosvete: 1,578—i) Prof. A. Bezenšek s. r. m. Praktikanta, mladeniča, ki je dovršil četrti gimnazijalni ali realni razred ali pa trgovsko šolo, ter je zmožen slovenskepa in nemškega jezika in razume vsaj nekoliko tudi italijanščine, vsprejme slovenska tvrdka v Trstu, ki se peča z jedilnim blagom na debelo. — Ponudbe »e prosi: P. H. št. 2, poste restante Trst. (575—2) Št.TĆTo^" (576—1) Oklic. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah naznanja, da se bo zemljišče, spadajoče v ostalino dne 25. aprila 1887 v Podturjaku zamršega Matije Hočevarja, izvzemši žage in poslopja v Podturjaku in poslopja v ŠkrabČah in tistih parcel, katere bo na dan dražbe oskrbnik nedl. dedičev ostavnika še posebej imenoval, potom javne dražbe, in sicer: zemljišče ležeče v sodnem okraji Velike Lašče dne 2. in 3. septembra 1887, vsakokrat od 9. ure pred-poludnem, prodajalo, in sicer dne 2. septembra 1887 dopoludne na Turjaku in Turjaški okolici, popoludne pa na Robu pri Tomažinu; dne 3. septembra 1887 dopoludne pri Leustekah in popoludne pri Veliki Slivici. Dražbeni pogoji so pri tem sodišči vsak mu na ogled razpoloženi. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah, dne 5. avgusta 1887. 55 v l^j nl>IJri.iii so izšle in se dobivajo po anliuni ceni sledeče knjige: ■ vuii afSlio^ae". Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J, Kr iiinik. — Ml. 8U, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr I4ii<'j£ JSerebrJaiii. Komau. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, •i09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik. Kninaa. Spisal L. Halkvtj, poslovenil Vinko. — Mi. K', 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Za rima pocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pari/, v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Lefebrre. Poslovenil # * t Stat nominis utnbro. Ml. 8% 535 Btranij. Staue 50 kr., po pošti 55 kr. Junak našega rasa. Koumu. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Diiiirovski. Povesi. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. a O V. Itoman. Spisal Turgenjev, poslovenil Af. ^fdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti SO kr. Časni k ar n< vo Spisal f * in naši časniki. Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 pOl. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Trije Javni govori. Tri dni v Mtaareiift Kimu. Govoril prof. Fr. VVicstbaler. — Ženatvo v HlovenHki narodul pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — .leann«