v LtuMfanM, 30. november 1938 ljub Celo 51 • Šzev* 48 Dvajset let maše državne samostojnosti 19 i s Dne 1. decembra poteče dvajset let, ko jo tedanji regent in poznejši kralj Aleksander Zedinitelj proglasil zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodni državi. Dvajset let poteka, kar se je Slovencem uresničila stoletna želja, da smo prišli do samostojne države v zvezi s Hrvati in Srbi. Stoletja smo se Slovenci borili za ta svoj veliki cilj, a pred dvajsetimi leti je prišel zgodovinski trenutek, ko smo po svoji volji kot narod Slovencev s Hrvati in Srbi ustvarili svoj veliki sen in ustanovili narodno državo — Jugoslavijo. Prvi december nagiba nas vse, ki ljubimo lasten narod, da glasno izpovemo svojo vero v Jugoslavijo. Predvsem zaradi tega, ker so pač dobro zavedamo, da ni nobene druge državne tvorbe, ki bi mogla nam Slovencem bolj zagotoviti naš narodni obstoj, kakor edino lo Jugoslavija. Danes po dvajsetih letib kličemo, da bi morali lo državo ustanoviti, če je še ne bi bilo. Vemo, da edino le v Jugo^ slaviji moremo živeti lastno narodno življenje, kar »o dokazala tudi stoletja naše s krvjo ia Spet ho spregovoril narod 2e več kot deset let je preteklo, odkar jo pošten Slovenec lahko svobodno in z zaupanjem stopil na volišče. Zadnje in predzadnje državnozborske volitve tega imena sploh ne zaslužijo. Pri Zivkovičevih volitvah jo bila mogoča samo ena lista in kandidati za posamezne okraje so bili postavljeni brez vednosti ljudstva in prot.i njegovi volji. O Jev-tičevih »volitvahc pa sploh ni vredno izgubljati besedi. Dovolj je, če pribijemo, da si je »nora! Jevtič dati pripisati 400.000 glasov, onih z opozicijske liste in onih, ki so ostali doma, če je hotel »zmagati c. Jasno je, da ne pri Zivkovičevih, ne pri Jevtičevih volitvah no moremo govoriti o kaki svobodi, še manj o tem, da bi ljudstvo moglo glasovati za može, vredne ljudskega zaupanja. Pri sedanjih volitvah bo drugače. Poleg državne liste JRZ, ki jo pri nas zastopa dr. Korošec, sta lahko vložila svojo listo fašist I.jotič in federalisl dr. Maček. Dr. Maček je vzel pod svojo streho celo vrsto politikov, diktatorja Zivkoviča, firorja Jevtiča, vodjo JNS Kramerja, Pucljevce, Davidoviča, socialista Tooaloviča, trop komunistov in za pri- boljšek še dr. Breelja in dr. Stanovnika, bivša pristaša SLS. Vsak volivec bo lahko izbiral po mili volji. Saj se volivcem ponuja v celi državi nad 2000 kandidatov. Prav je, da je izbira velika. Prav je tudi, da vlada ni delala težav nikomur, kdor je hotel postaviti svojo listo. Le škoda, da si JNS, ki je pred leti imela >milijone< pristašev, pri teh volitvah ni upala postaviti svoje liste. Pri teh volitvah bi se pokazalo, kako obračuna ljudstvo z ljudmi, ki so leta dolgo vihteli biče po hrbtih poštenih državljanov! Velikanska večina Slovencev je že davno odločena, kam bo dala svoje glasove: dr. Korošcu in njegovim kandidatom. Stranka JRZ vse, ki so pošteni, vabi, naj glasujejo zanjo, sili pa nikogar ne. Kljub temu, da so te volitve javne, kar tudi nam ni po volji, bo vendar vsakdo lahko odločal po svobodnem preudarku, ne da bi se mu bilo zaradi tega treba bati preganjanj, ječe in denarnih kazni. V tem oziru so volitve svobodne. Le ene svobode pri teh volitvah ni, te namreč, da bi smeli nasprotniki sedanje vlade po mili volji lagati, pretiti, uganjati nasilje in kršiti za- 1938 znojem prepojene zgodovine. To je osi a lo dol današnjega dno neizpodbitna resnica, da smo namreč samo mi trije združeni bratje dovolj močni, da se bomo otepali pohlepa tujih narodov. Dvajsetletnico naše ljubljene Jugoslavija praznujemo v moški zavesti, da nam je ta. skupnost, v katero smo stopili, nam vsem v, veliko korist in da je skupnost tudi pogoj našega narodnega razvoja in naše lepše biH dočnosti. Prvi december je za nas praznile^ ne samo kot zaključek temne dobe, ko smo morali služiti tujemu narodu, temveč tudi kot prvi dan našega novega narodnega življenja« Veliko smo napredovali Slovenci v dvaj* setih letih od 1. decembra 1918 pa do danes* Na vseh poljih nam je ustvarjena podlaga, da raslemo in napredujemo iu se tudi narodna popolnoma razvijemo. Zato mora biti naša največja skrb, da delamo vsak po svojih aio-. Čeh in zmožnostih, da bo Jugoslavija močna na zunaj in na znotraj, kajti le potem ba . slavna tudi življenjska pot našega naroda. kone, ki so jih sami za slučaj volitev po* stavili.., Slovenci se bomo lahko po dolgih letih zopet svobodno izjavili, da odobravamo p»< litiko dr. Korošca. Te volitve naj bodo izraa hvaležnosti vsega naroda za vse, kar smo) prejeli od svojega voditelja. Dr. Korošec iti njegovi tovariši ao šli raje v izgnanstvo^ kakor da bi zapustili in izdali svoj narod. Vrnimo jim sedaj zvestobo za žvestobol Dr< Korošec in njegovi sodelavci so popravili krivico, ki jo je dr. Marušič storil slovenskim; katoliškim prosvetnim organizacijam. Iz hva* ležnosti za to, bo vsak prijatelj kat. prosveia! dal svoje glasove I isti dr. Korošca. Dr. Ko* rošec jo s svojim posredovanjem rešil tisoča slovenskih gruntov propada. Četrt milijarde dinarjev slovenskih kmečkih dolgov je bilo brisanih in nad 200 milijonov dinarjev ja prišlo v deželo, da je zopet oživelo slovenskoi zadružništvo. Ce bi ne bil dr. Korošec storil ničesar drugega kot to, bi ga moral voliti sleherni slovenski kmet. Pod vlado dr. Ant. Korošca so se pričela v naši banovini dela, kakor še nikdar. Nad 30.000 delavcev je zdaj pri ljubljanskem okrožnem uradu več zava-. (Nadaljevanja na prihodnji strani spodajj Dejanska skrb slovenskega voditelja za slovenski narod Tisti ljudje, ki so do leta 1935 v Jugoslaviji vedrili in oblačili, ki pa se niti enkrat niso spomnili na koristi Slovenije in slovenskega naroda, se danes hijejo na prsi ter se delajo za najboljše Slovence, zraven pa oči-fajo dr. Korošcu, češ da je koristi olovenije preslabo zastopal. Ljudje, ki so v svojem režimu prepovedovali javuo imenovati slovensko ime, ti ljudje imajo sedaj nezaslišano predrznost, ljudem dopovedovati, kako veliki Slovenci so in so vedno bili. Dejstva pa govore drugače! In nekaj teh dejstev naj nave-denio, da se bodo tudi najbolj pozabljivi nled Slovenci zavedeli, kako je v resnici. Duhovni vrh slovenske kulturne samobitnosti ter samostojnosti je vseučilišče! Kadarkoli je bila v vladi struja, ki se dandanes imenuje JNS, je slovensko vseučilišče vedno bilo v nevarnosti, ter so mu vsako leto grozile odpustitve in ukinitve. Naše slovensko vseučilišče nikdar ni bilo deležno dovoljnib državnih podpor. In le čudno je, da se je moglo vzdržati v letih suhih egiptovskih krav, ki so prihajale nanj v obliki jeenesarskih režimov. Docela drugačen pa je položaj, odkar je na vladi dr. Korošec. Le poglejmo proračune zadnjih treh let! 2e v dvanajstinah, ki so veljale od meseca avgusta leta 1935 do aprila leta 1936. je bilo določenih 7,500.000 dinarjev za ljubljansko vseučiliško knjižnico. Drugo leto je bilo v finančnem zakonu določenih dva milijona dinarjev za kemično delavnico, v finančnem zakonu za leto 1938-1939 pa je znova določenih 5,500.000 dinarjev za knjižnico. Poleg tega pa še 8 milijonov dinarjev za strojno delavnico tehniške fakultete. Skupaj je v treh letih določenih 23 milijonov dinarjev poleg rednih proračunskih sredstev. Toliko kakor v teh treh letih naše vseučilišče še nikdar ni dobilo! Država je doslej zgradila samo tehnično fakulteto, pa še večji del tega bremena je nosila domača industrija sama! K tem 23 milijonov moramo prišteti Se 600.000 dinarjev iz kredita za akademske obeanice, k« znaša skupaj 4 milijone dinarjev. Tako je naše vseučilišče pod tem režimom do- bilo v zadnjih treh letih lepe denarje in naprave, za kar gre v glavnem zasluga dr. Korošcu. Belgrajske vseučilišče je v tem času dobilo 51 milijonov ali 47.6%, zagrebško 33 milijonov 165.000 din ali 30.9%, ljubljansko pa 23 milijonov ali 21.5%. Ti odstotki bi bili precej drugačni, če bi se merili po številu di- jagtva, ki ga je na belgijskem v8PuMis, 7187 ali 47.36%, na zagrebškem 5171 odstotka, na ljubljanskem 1756 ali ii vC>J Subotici 588, v Skop!ju pa 173. v Vsekakor mora vsakdo priznati deisl Pod vsemogočnimi režimi JNS naše vseučv šče ni dobilo nič, pod vlado dr. Slojadin' dr. Korošec pa je v treh lotih dobila 24 milijonov! To je dejanska skrb slovenske, ga voditelja za kulturne naprave slovenske« naroda! ™ Izseljenci, domovina se vas spom"nja Prva advetilna nedelja 27. novembra je bila posvečena našim izseljencem. Spominjal se jih je in molil za nje ves slovenski narod, saj so bile po vseli cerkvah dnevu primerne pridige. Časopisje, zlasti naše katoliško, je priobčilo krasne spominske članke. V mestih in po deželi so bile še druge prireditve in tudi ljubljanski radio ni pozabil tega dne slovenske krvi v tujini. Prisrčne izjave so podali v nedeljskem »Slovencu« ban dr. Natlačen, župan dr. Adle-šič in oba slovenska škofa. Škof ljubljanski dr. Gregorij Rozman je izjavi]; Prva adventna nedelja, ki nam odpira pogled na božični praznik, na praznik slave božje in miru med ljudmi, je pri nas obenem nedelja spomina in ljubezni do onih naših bratov in sestra, ki so iz domačega kroga šli v tuji svet iskat vsakdanji kruh. Iz le ljubezni, ki je nagnila Sina božjega, da je delil človeško usodo z nami, in sicer usodo preprostega delovnega človeka, vstaja tudi dejanska ljubezen do izseljencev. Saj se jim tu pa tam materialno boljše godi kot doma, a podobni so drevesu, ki je bilo iztrgano iz zemlje, iz katere je rastlo. ter je presajeno v tujo zemljo, v kateri ne najde iste toplote, dobro!« in iste opore kot sredi svojih ljudi, rastočih iz stoletnih narodovih izročil. Izseljenska nedelja pa je za brate in sestre v lujini žarek, ki posveti iz domače zemlje in ki naj njihova srca ogreje in spomin osveži, na vse to, kar jim je bilo doma sveto in lepo. Tako se utrdi medsebojna vez, da je hitri tok časa ne pre- sovanih, kakor pred tremi leti. Delavci so dobili starostno zavarovanje in zakon o najnižjih plačah, s čimer se je delavski zaslužek v Sloveniji dvignil za lepe milijone. Pod nobeno vlado v Jugoslaviji niso delavci še toliko prejeli kakor pod sedanjo. Splošno narodno premoženje ki blagostanje se je v zadnjih treh letih dvignilo za milijarde dinarjev. S tem se je povečal zaslužek vseh: trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov, industrijcev. Vsi ti vedo, komu se imajo zahvaliti za to. Vsi ta bodo znali dali 11. decembra odgovor na vprašanje, kaj jim je dala sedanja vlada. Napačno bi pa bilo, če bi trdili, da smo Slovenci že vsa dosegli, kar želimo. Ne, še veliko dela in truda bo treba, da si bomo postopoma priborili vse pravice, ki nam kot enakopravnemu narodu ? naši državi gredo. 6e bo treba boja, zlasti glede finančnih in samoupravnih zahtev. Nalog, M čakajo bodoče poslance, voditelj in poslanci živo zavedajo. Vsi žele teto, kar želi ves nag narod, to Je: čim popolnejšo samoupravo Slovenije. Ia prepričani smo lahko, da nain samouprave * as ' ne bo priboril dr. Maček, ne živkovič, ne Kramer, ne Jevtič in ne Topalovič, ampak edino dr. Korošec, ako bo imel za seboj ves narod. Dne JI. decembra bomo Slovenci volili z dvojnim namenom: prvič, da damo s teni priznanje dr. Korošcu in njegovim tovarišem v vladi za vse, kar so za nas že dobrega storili, drugič pa zato, da mu s čim večjim številom glasov damo oporo pri borbi ?a pravice slovenskega naroda, ki jo bo treba še izbojevati. Zato bomo šli Slovenci volit dne 11. decembra dr. Korošca in njegove kandidate! Dobro ln poceni kupite vsakovrstno oblačilno blago pri staroznani manufakturni trgovini Janko Če$nik Ljubljana, Llngarjeva ulica 1. _________________________ trga. V molitvi in topli misli se na izseljen-sko nedeljo spominjamo drug drugega ia M znova navdušimo tudi za vztrajno in^smotrno delo v duhovno in materialno korist našega mnogoštevilnega izseljenstva, da se vsi, do-ma in v tujini oklenemo družbe sv. Rafaela in ji pomagamo, da svoje plemenite namene čim boljše doseže. Vsem izseljenim Slovencem križem sveta pozdrav in božji blagoslovi Mariborski vladika pa je izrekel sledeče vzpodbudne besede: Naše izseljence imam vedno zapisane v svojem srcu, zlasti od onega časa, ko sem jib raztresene po Nemčiji, Holandiji in Belgiji pred štirimi leti osebno obiskal. Videl Fcm in vem. d a je življenje izseljencev združeno z veliki težavami in nevarnostmi tako v telesnem kakor v duševnem oziru. Izpostavljeni so naši rojaki večkrat brezpravnosti in zlorabljanju delodajalcev; glede verskega življenja pa tudi nimajo vedno prilike, da hi mogli zadostiti svojim dolžnostim. Dragi izseljenci! Verujte, da spremljam Vaše življenje in Vaše boj> s skrbjo in molitvijo ter prosim Boga* da Vas krepi v vaših nelahkih življenjskih okoliščinah. Moč Vam naj da Gospod, ki Vas ljubi, da boste ostali zvesti veri svojih očetov, moč naj Vam da, da boste mogli narodove svetinje sredi razburkanega svela ohraniti neokrnjene! Mi doma pa molimo zlasti na izseljensko nedeljo za svoje brale in sestre v tujini. V ljubezni se jih spominjamo! Samo za Kramerla se Opozicija v Sloveniji nnja kaj klavrno sliko. Žalostno dejstvo je. da bo vsak opozi-cionalec v Sloveniji, naj bo čisti Mačkove« aii Stanovnikov prijatelj, aii socialist ali komunist, ko bo oddal svoj glas za listo opozicije, pripomogel samo do zmage dr. Kramerja, ako bo namreč opozicija dobila sploh kakšnega poslanca. Zato je tudi dr. Kramer sklenil zvezo z vsemi opozicioriaici, da bi pomagali njemu oziroma JNS zopet na konja. Posebno žalostno vlogo igrajo marksisti, ki so se z JNS tako trdno zvezali, da bodo volili tam, kjer sami niso postavili kandidatov, jugoslovanske fašiste. Tako bodo delavci primorani, da bodo oddali svoje glasove za stranko, ki je ustanovila Orjuno in strahovala delavce, o čemer zlasti krvavo pričajo dogodki v Trbovljah. — Ker pa bo, hoala Bogu, opozicija v Sloveniji popolnoma pogorela, bo sramotna zveza med jugoslovensko centralistično in fašistično J«» ter mačkovci in marksisti samo v žalosten spomin in zgled, kako daleč sega strankarska zaslepljenost častihlepnih, a popolnoma nesposobnih ljudi. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VES Ti o 70 letnik je postal znani planinec dr. Fran Tominšek. o Ameriški Slovenci — odlikovani. Za svoje požrtvovalno kulturno delo so biii odlikovani najvidnejši člani odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, in sicer predsednik Anton Grdina z redom jugoslovanske krone III. razreda, podpredsednik Mile Marinkovič in tajnik Jože Grdina z redom jugoslovanske krone IV. razreda, blagajničarka Marioc Kuhar pa z redom sv. Save IV. razreda. Poleg teh je bila z redom sv. Save IV, razreda odlikovana tudi Marie Prisland, glavna predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki, Zaslužnim kulturnim delavkam in delavcem tudi naše najiskrenejše čestitke! DOMAČE NOVICE d Dopisajmo redno z izseljenci! Družba sv. Rafaela je za letošnjo izseljensko nedeljo izdala posebno tiskano skupno pismo naroda doma narodu na tujem. V prisrčnih, prav materinskih besedah pozdravlja vse, ki *o z doma ali na tujem in jih kliče k zvestobi do starih slovenskih idealov, k čutu in zavesti mogočne slovenske skupnosti kot celote mi tu doma in izseljenci kjer koli po svetu. Meje, gore in morje ne smejo pretrgati in raztrgati src, ljubezni. Kier koli na svetu je kako slovensko srce, tam je košček Slovenije, košček Jugoslavije, in vsi ti koščki so ena Slovenija. Ta pisma naj bodo kakor drobne niti za vez ljubezni med nami. Zato so ta pisma tako sestavljena, da so enako dobra za vsakega člana družine, ki je z doma ali tu kje v Sloveniji, ali kje na našem jugu, ali kje za mejami, ali pa kje na tujem. Zato naj bi ne bilo matere, ki ima otroka z doma, da bi mu tega pisma te dni ne poslala, ne brata, ne sestre, ne sorodnika, nikogar. Pismo se dobi po župniščih, v Ljubljani pa pri Družbi sv. Rafaela, Tyrševa cesta 31. Stane pa 1 din. Po pošti 1.25 din (v znamkah). d Če... Glasilo angleških gospodarstvenikov in denarnikov prinaša izjavo jugoslovanskega trgovinskega ministra Kabalina o trgovskih zvezah med nami in med Anglijo. V tej izjavi pravi naš minister, da bi Anglija mogla zelo pomagati našemu gospodarstvu, če bi dovolila uvoziti večje količine našega blaga in če bi znižala cene svojim industrijskim izdelkom, ki so zdaj predragi. d Pri zaprtju ali pa pri motnjah v prebavi vzemite, zjutraj na tešče kozarec aaravue »f-ranz-Josef« vode. d Ne manjka povsod jabolk. Okrog 3000 vagonov prvovrstnih jabolk bodo letos prodali v tujino sadjarji iz Užiške Požege. Kraj ima posebno ugodno lego, ki je omogočila nagel razvoj sadjereje. Ker so se tudi ljudje sprijaznili s sodobnimi načini gojitve sadnih dreves in znajo pazljivo sortirati sadež, imajo jabolka iz Užiške Požege v tujini dober glas. Naročila so tako velika, da ne morejo zadosti hitro naložiti vagonov. Računajo, da bo šlo iz kraja okrog 3000 vagonov odbranih jabolk. d Dva motorna vlaka bodo vpeljali v kratkem v Sloveniji. Da potnikov ne bo zmanjkovalo, naj se uvede tudi tretji razred in odpravi poseben denarni dodatek. I Švicarske ure, zlatr.ina • ČUDEN, Prešernova 1 d Krvavo dobljeni prihranki. Okoli 45 milijonov dinarjev prihrankov so poslali svojcem v domovino letos prekmurski in medjimurski delavci, ki v poletju in jeseni delajo v Franciji, Nemčiji in v Vojvodini. V Francijo jih je šlo letos iz omenjenih pokrajin nekaj nad 2500, ,v Nemčijo okrog 4350, a v Vojvodino 5500, Najbolje zaslužijo delavci v Franciji in Nemčiji, ki zaradi tega tudi največ pošljejo domov. Nemčija je dovolila, da smejo delavci poslati vsak teden domov do 10 mark. Od tam so letos poslali okrog 20 milijonov dinarjev, iz Francije 15, iz Vojvodine pa le 5. Dejstvo je, Zaljvala. Podpisana Maček Feliks in Antonija se tem potom javno zahvaljujeva upravi ^Domoljuba" za izplačanih 1000— Din požarne podpore« Požar nama je namreč uničil domačijo 20. oktobra 1938, Vsakomur toplo priporočava, da postane reden naročnik Domoljuba. Selnica, 9. novembra 1938. Maček Feliks in Antonija. V cerkvi sv. Petra v Rimu so dne 13. novembra; prišteli k blaženim mater Frančiško Ksav. Cabrini« da bogata Vojvodina silno slabo plačuje svoje delavce. Med tem, ko morejo delavci v tujini prihraniti tudi po pet sto dinarjev mesečno, morejo v Vojvodini prihraniti le kakih ICO dinarjev. d Pravljico o revni Dalmaciji. Okrog 500 vagonov oljčnega olja je pridobila letos primorska bamovina. Poleg tega še okrog 2000 vagonov oljčnih koščic, iz katerih spet pridelujejo fino olje, katerega uporabljajo potem za Miklavž Ce je resničen nauk, da nam osrečevanje drugih prinaša največjo srečo, potem mora biti sv. Miklavž pač brezmejno srečen. Koliko veselja, tihe sreče iu sladke radosti prinaša njegov prihod v prvih dneh meseca decembra vsem našim malim. ?.e mesece naprej se vesele njegovega prihoda, premišljujejo, česa bi ga prosili in v nestrpnem pričakovanju čakajo, kaj jim bo prinesel tu svetec božji. Miklavžev večer v društvu! Sveti Miklavž se je prikazal na odru v blesteči luči, v spremstvu angelov božjih, za njim pa hodijo črni parkelji. Vse lepo in prav. Toda potem se je pričelo razdeljevanje daril !n prišle so na vrsto najrazličnejše stvari: škutlje, konji, punčke itd. Med drugim je Miklavž podaril nekemu dečku tudi velikanskega medveda, skoraj tako velikega, kot je bil deček sam. Sosedu, ki je sedela blizu mene, mi je šepnila na uho: »Osemsto dinarjev stane, pa so ga na dolg vzeli.« In potem so prihajala na (lan še druga darilu: ogromne punčke, dragoceni vozički, konji, gugalnice, razkošni avtomobili, dragocene železnice. Samo hčerka ravnatelja, ki ima velikansko mesečno plačo, je dobila majhno smetišnico z metlo. Da, res, naši Miklavževi večeri so se izma-ličili, odkar se je Miklavž preselil iz domače liiše v hrupne dvorane raznih društev. Zdaj Miklavž nima več namena, da s svojimi darovi razveseli naše malčke; glavni namen teh večerov je zdaj postal tu, da se ljudje, zlasti starši bahajo in kosajo, kdo bo dal Miklavžu dragocenejše darilo za svojega otroka v roke. Ti večeri so postali večeri razsipnega razkazovanja iu kričave baliavosti. Starši pa, ki se te neumne tekme udeležujejo, ne pomislijo na dvoje: prvič, da otroku ni za dragocene igrače. Otroku se hoče giban ja iu dela, zato hoče igračo, ki z njo lahko kuj napravi, ki jo lijiko premetava, sestavlja ter živi z njo. Mirnega gledanja stvari, pa če je še tako lepa, je otrok hitro sit. Zato mu ni za dragoceno igračo, ker, je mrtva in ker starši zaradi njene dragocenosti ne puste, da bi jo premetaval in se po milj volji igral z njo. Poznala sem deklico, ki ja imela staro, ko sam nagnus umazano punčko. Ampak ruda jo je imela, ker jo je lahko pre-< metavaia, prula, umivala, sploh živela z njo< Potem ji je Miklavž prinesel lepo, načičkano punčko. Deklica se je hotela igrati z njo kot s prejšnjo staro. Toda vsak hip je bil kdo za. njo, da mora lepo punčko varovati. Dva dni jo je deklica prenašula okrog in pestovala; tret-! ji diin pa jo je pokopala in na dan je prišla zopet stara nagnusnica. Večina staršev misli, da je za otroka edina.' primernu igrača kaka punčka ali konj. Naj so ozrejo maio tudi v druge trgovine, ne samo. tja, koder prodajajo »igrače«. Med leseno robo: bodo našli marsikaj, kar bo njih ljubljenčku napravilo več veselja kot je tako razkošna igrača: smetišnice, metlice, kuhinjska posodica, vse to nudi otroku neizmerne ure zabave in veselja. Drugače pa pomislimo tole: Kaj mislijo ob takih večerih otroci revnih staršev. Kako jim mora biti pri srcu ob tej bahavosti. Govom rili so jim: »Bodi priden in Miklavž ti bo pri-< nesel.« Res so bili pridni, pa Miklavž jim n! prinesel, pač pa je prinesel bogatim tovarišem« čeprav so bili ti nepridipravi. Ali tudi v new besih delajo razliko? Včasih je hodil Miklavž le po domovih in je prinaš al otrokom resničnega veselja, ker niso mogli toliko primerjati, kaj je prinesel temu, kaj onemu. To navado bi bilo dobro spet vpeljati. Zdaj. ko Miklavž javni deli darove, prnaša marsikateremu otroku \®5 žalosti k« veselja. Ze ob vsesvetski akciji smo zvedeli, da mestna občina pripravlja nov zavod, ki naj predvsem pomaga najbednejšim revežem v Ljubljani. Beračenje se je namreč tako razpaslo, da je postalo že velika nadloga najrazličnejših slojev, in že dolgo je mestna olx%ina razpravljala z dobrodelnimi ustanovami, kako bi bilo mogoče beračenje popolnoma odpraviti ali vsaj skrajno omejiti. Zamisel se je kaj naglo posrečila. V pritličju stare cukrarne na Poljanskem nasipu bo nameščena 8 metrov široka ter 12 metrov doJga kuhinja za prehrano brezposelnega delavstva, in revežev. V I, nadstropju je 19 m dolga in 14 m široka dvorana, namenjena za obedniro, kjer bodo reveži brezplačno dobivali kosilo in tudi druge obroke, vedno pa samo po eno tečno in dobro pripravljeno jed. V tem nadstropju je tudi prostorna soba za služinčad in pa nizka dvorana, dolga 32 m ter 12 m široka, ki jo pa mestni urad zamenja za drugo tako veliko dvorano v drugem nadstropju, kjer bo spal- za reveže niča za družine. V drugem nadstropju bo tudi velika dnevna ogrevaluica ter posebna spalnica za moške, dolga 13 m in toliko široka, ter tudi tako velika posebna spalnica za ženske. V tem zavodu pa ne bo stalnih stanovanj, temveč samo začasna stanovanja za najhujšo silo. Mestni socialni urad prevzame vse te velike prostore že 1. decembra, ko prične obratovati tudi javna pomožna kuhinja v veliko korist vseh ljubljanskih revežev. V jedilnici l>o lahko dobivalo brezplačno hrano do 150 revežev, seveda pa tudi samo začasno, da zavod morebiti ne bi dajal potuhe postopačem. Iz kuhinje bodo p nosili reveži lahko hrano tudi družinam domov. Za vzdrževanje tega velikega dobrodelnega zavoda bo porabljen denar, ki ga je zbrala vsesvetska kcija in je tako rodila najlepši uspeh — gotovo v popolno zadovoljstvo vseh, ki so se odkupili prevelikega razkošja na grobovih in so tako svoje rajne res počastili z dobrimi deli. Koliko razlika med delovanjem sedanjega mestnega sveta in — prej. izdelavo mila in za strojenje. Sedaj se je pokazala tudi nujna potreba, da se ustanovi v Dalmacij- večja tovarna olja in zgrade skladišča fino olje, ker bi le v tem primeru mogli urediti prodajo v tujino in nuditi ne eamo dobro blago, temveč tudi večje količine. Miklavževa darifa v veliki izbiri -- dobro in poceni v »awi gnanufakfuri Pmd ŠeaklsvSeraS Jeiočnik & Simonlii Ljubljana, Pred Škofijo 13. d Cenčič na del«, Na Gorenjskem se je pojavil nevaren ropar, ki ogroža varnost prebivalstva. Je to 23 letni Franc Cenčič, bivši hlapec iz okolice Kobarida na Primorskem. Pred dnevi je skušal vlomiti v župnišče v Ra-tečah-Planici, toda so ta vlom preprečili. Cenčič je oborožen z novodobnim avtomatskim revolverjem in ima pri sebi okoli 1000 nabojev. Prebivalstvo gorenjskega kota je pred tem predrznim roparjem v velikem strahu. d Ker razsaja v Nemčiji živinska kuga. Dne 24. novembra ponoči je pripeljal v Maribor prvi vlak s sezonskimi delavci iz Nemčije. Teh delavcev je 700. Polovica jih je doma iz Prckmurja, drugi pa iz Vojvodine, Zaposleni •o bili čez poletje v Mecklenburgu, Prihod tako velikega števila delavcev je povzročil na mariborskem kolodvoru ogromno posla. Razen običajnih obmejnih zadevščin, so morali vse delavce tudi razkužiti zaradi živinske kuge, ki v Nemčiji še vedno razsaja. Razkuževalci z mariborskega magistrata in obeh poglavar-stev so imeli vso noč opravka, da so do jutra opravil posel. Delavcem so morali vsem umiti noge, roke, razkužiti obleko in prtljago. Zjutraj so tako delavci mogli nadaljevati pot na svoje domove. Z zaslužkom so se delavci še nekam pohvalili. Napovedali so tudi, da bodo Invalidi! Kdo je večji vaš prijatelj, ali danes rdeče pobarvani kramerjevci, ki so za svojega vladanja tisočem invalidov podpore vzeli, ali sedanja vlada dr. Slojadinoviča, ki je invalidom dala, kar so zahtevali? Prepričani smo, da bodo invalidi odgovorili na to vprašanje 11. decembra z vso odločnostjo. v kratkem prispeli nazaj domov še novi oddelki delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji. Največji bo prišel 6. decembra. Tedaj se bo vrnilo v domovino 1600 delavcev naenkrat. d Dragocena preproga. Somborski zdravnik dr. Grigorijevič je pred leti potoval po Južni Srbiji in pri nekem trgovcu v Skoplju našel preprogo izredne lepote. Brž sta sklenila kupčijo in se zmenila za deset jurjev. Zdravnik je preprogo obesil v svojem stanovanju, ne vedoč, da predstavlja dragocen zaklad. Ko se Kmetje, na listi dr. K mm kandidirajo najvidnejši zastopniki kmečkega stastia: predsednik Kmečka zveie J, Brodar, predsednik Kmečke zbornice M. Steblovnik, tajnik Kmečke zbornice dr. J. Lavrič in še mnogi vasi _. * _ B ® a IVB nun ^ a in želje. Bodite prepričani, da bodo storili za vas, kar bo le mogoče! IIdecembra dajte glasove tem možem! ^ Vcramsn.svliek z St labielama ■Ta zavojček zmore odslej vsakdo Prosim, naplavite poizkus in prepričati »e boste o naglem učinku pri eiavoEoIu. roboboliln bolečinah zaradi ran. VERAM0N Cevke z 10 in 20 tabletami. Ovitek z t tabletama Res po min. «oe pol. In oar. ertr. S. br. IMSi. a. 7. a je nedavno pri njem zglasila skupina poznavalcev preprog, se je ugotovilo, da jc preproga prava perzijska in je vredna drage denarce. Kasneje pa se je oglasil še strokovnjak z Dunaja, ki je pevedal, da je preproga vredni 5000 angleških funtov (nad en milijon dinarjev), ker je stara najmanj 350 let. Barve r.a preprogi so izredno močne in sveže, kakor bi bila preproga izgotovljena šele nedavno. d Korpulcntnim in miSičastim, pri kater® se pokazejejo znaki rasnih težav zaradi nezadostnega Izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode, Taki ljudje se morajo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Kc(r. po min. soc. pol, in dur. idr. 8 br. IS.48A, 25. V. «5. d Skoraj 6 kg težko repo je pridelal posestnik Martin Drnovšek nad Ponovičami pri Litiji. d 508 ton nafte smo letos pridelali v prvih šestih mesecih, lani v istem času samo 240 ton. Skoraj vso to nafto so pridobili v Medmurju. d 160 kg je tehtal Ljubo Subalovič, ki je umrl pred kratkim v Hrvatski Kostajnici. Nikoli ni bil bolan, pil je kavo in kadil, alkoholnih pijač pa ni maral. d Za ene sreča, za druge nesreča! Pri prezidavi se je pokvarilo mnogo blaga, katerega bo tvrdka Stermecki poceni prodajala. Sedaj je na vrsti pletenina! d Delavci ne smejo priti ob krvavo pri-služen denar. Zaradi poneverb izseljenskega denarja na pogodbeni pošti v Prosinjakovcih, s katerimi so zlasL oškodovani naši poljedelski delavci v Nemčiji in Franciji, ki so pošiljali domov preko te pošte svoj težko pri* služeni prihranek, je dravska poštna direkcija predlagala ministrstvu pošte, telegrafa in telefona, da se oškodovancem takoj izplača v polnem obsegu ves pone ver jeni denar. Tudi mini" Ja vedno nevarno za Vašo zdravja in iz ..brezpomembnega" prehlada se lahko razvije težka Slabo vreme In dolgotrajna! bolezen. 2af3 vzemite takoj že pri prvih znakih bolezni svetovno znan« ASPIRIN TABLETE 1 BAVER-JEVIM KRIŽEM. Ogici ,a|. pod S. b>. O? oga po dveh dneh odprl, ker »e tujec ni zglasil. Na svoje začudenje je ugotovil, da je bilo v zavitku precej nežigo-sanih vžigalnikov in nežigosanih igralnih kart. Mesar je vse skupaj izročil financarjem, ki so naslednjega dne prijeli tudi neznanca, ko je prišel k mesarju po zavitek. Pri zaslišanju je neznanec povedal, da je nesel prepovedano blago k mesarju zato, da bi ga potem naznani! in dobil ovaditeljsko nagrado. V tem primeru bi dobil okrog deset jurjev. d »Oven« terpentinovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Kock h Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično miloi. d Ne prva, ne zadnja z juga. Zaradi ugrabitve dekleta bi skoraj prišlo do krvavega obračuna med dvema vasema v okolici mace-donskega mesta Gostivarja. V vasi Strajanih je živela lepa Vasija Ademovič, za katero se je pulilo več mladeničev iz domače vasi, kakor tudi lz sosednjega Padavišta. Tair Tairovič je sanjal, kako bi dekle osvojil, ker njeni starši niso nič dali na njegove prošnje in lepe besede. Najel je petnajst svojih prijateljev in z njimi sredi noči krenil pred dekletovo hišo. Ker očeta ni bilo doma, so pograbili mlado dekle in jo odpeljali. Sredi poti pa so ugotovili, da so odvedli mlajšo sestro in ne Vasijo. Spet so se vrnili, ugrabili Vasijo in odšli v gozd. Ko se je zdanilo, se je Tair z dekletom ut.aboril v svojem domu. Čim je Vasijin oče izvedel za ugrabljenje, je nabral petdeset ljudi in šel iskat svojo hčerko. Toda Tait je pred preganjalci pobegnil v gozd in odvede! s seboj tudi Vasijo. Preganjalci pa so obkolili vas in grozili, da bodo vse požgali, če dekleta ne dobe nazaj. Že so zažgali hišo Tairovega očeta, nakar so domači šli v gozd, prijeli Vasijo in jo izročili očetu. Na ta način se je končala »vojska« med dvema arnavtskima vasema. n—mi — ■■———— Slovenski možje in fantje, pa tudi žene in dekleta! Vprašamo vas: Ali ste m vojne, ali proti nji? Če ste za vojno, glasujte 11. decembra te. »sračje gnezdo*, saj so nekateri glavni člani tega gnezda hujskali na vojno, če ste pa za mir, glasujte 11. decembra »a dr. Korošca, ki jo najboljše jamstvo »a to, da ho naša država tudi v bodoče obvarovana vojnih grozot. IZ DOMAČE POLITIKE p Zvestoba za zvestobo. Nova invalidska uredba, s katero se invalidom popravljajo krivice prejšnjih vlad, je izzvala med invalidi silen odmev. Uredba daje nazaj vse pravice tudi tistim invalidom, ki jim je odredba iz 1. 1929 odvzela podpore. Sedanja vlada je pokazala trdno voljo, da postopoma da vsakemu sloju Isto, kar mu po vseh pravicah gre. Glavni odbor invalidskega združenja je pozval vs« Pravice Slovenije bo v bodočem državnem zbora zastopata le stranka dr. Korošca. Zato 11. decembra noben pravi Slovenec ne ho dal svojega glasu onim, ki jim Slovenija ni mar. ie rušim® enotne fronte slovenskega ljudstva pod vodstvom dr. A. Korošca! Belgrajskš Slovenci se gibljejo Vse kaže, da je v slovenskih katoliških belgrajskih društvih v novi sezoni zavet nov duh. Tako Prosvetno društvo kakor tudi vsa ostala društva in društveni odseki so zadnje čase razvili prav živahno delavnost Poleg ostalih odsekov se je zadnji torek ustanovil tudi Klub slovenskega katoliškega akademskega starešinstva. Za predsednika je bil izvoljen g. Dobrošek, sodnik državnega sodišča ta zaščito države, za tajnika g. dr. Zaje, uradnik notranjega ministrstva za trgovino in industrijo. Novo ustanovljeni starešinski klub je na svojem sestanku sklenil prirejati redne mesečne sestanke z aktualnimi referati. Svoje prostore ima v društvenih prostorih Prosvetnega društva v ulici Jovana Rističa 34. Z ustanovitvijo starešinskega kluba v Bei-gradu je Prosvetno društvo v Belgradu postalo res centralno slovensko društvo, v katerem se zbira vse, kar se čuti in živi slovensko in kar še ni potrgalo vezi z ožjo domovino. jugoslovanske invalide, naj izrazijo vladi hvaležnost s tem, da bodo vse svoje glasove pri volitvah oddali za listo dr. Milana Stojadinoviča. p Konec je slepomišenja in varanja, Resnica je preočita. Ni se ji mogoče izogniti. Člani JSZ v trn mali prestopajo v ZZD z izjavami, da so šele sedaj spoznali, kako grdo so bili v JSZ varani in goljufani. Te dni je pisarna ZZD prejela celo kar od par skupin JSZ prošnjo, da pošlje na njihove sestanke odposlance v svrho ureditve skupnega presiopa celotnega članstva v našo ZZD. Med članstvom JSZ in med njihovimi generali poka. Prišlo je do preloma. Zdi se, da tudi 'do poloma JSZ {^Slovenski delavec.«) p Najvišje sodišče v Belgradu je sedaj potrdilo vse tri kandidatne liste, ki so: kandidatna lista JRZ, kandidatna lista dr. Mačka oziroma tako imenovane združene opozicije in kandidatne liste fašistične stranke Ljotiča. Vse, kar je najboljšega in najpostenejšega v Jugoslaviji, se zgrinja okoli dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in Spahe tako, da je tem voditeljem zajamčena velika večina v bodočem parlamentu in se bo naša država še dolgo vrsto let razvijala po poti, ki jo je začela sedaaja vlada v mirit in v čedalje večjem gospodarskem napredku. p Nemška manj&na f naši državi se bo zbirala odslej spet v enotnem nemškem »Kul-turbundu«, ker se je dosegel sporazum med vsemi sprtimi strujarni. Podlaga za spravo med kulturnimi organizacijami je bil dogovor med vsemi nemškimi skupinami, da pri decembrskih volitvah ne bodo postavljale svojih kandidatov, temveč bodo Nemci volili kandidate na listi dr, Milana Stojadinoviča brez ozira, če je kandidat nemške narodnosti ali ne. V »Kulturbund« bodo vstopila tudi vsa nemška društva v Sloveniji, ki imajo svoje središče v Osjeku. Vodja društva bo dr. Alender. Dobre si zapomnite vsi, ki se vas tiče: Ne samo tiste, Uri bodo volili pri sedanjih, nad vse važnih volitvah rasne liberalce, rde. čkarje šn drage odpadnike, ampak tudi tiste, ki bodo ostali 11. dee«mbra doma, bo štel« nafe ljudstvo za nasprotnike slovenske skupnosti ia jih bo, ko pride čaa4 brez usmiljenja izločilo iz svoje grede, 6« Zadnji prosvetni večer, ki ga je imelo na sporedu Prosvetno društvo, se zaradi zadržanosti predavatelja g. dr. Mencingerja nI moglo vršiti. Prihodnji večer bo pa v torej, 29. novembra, ob pol devetih zvečer. Na dnevnem redu je zanimivo poročilo o poteku zadnjega manjšinskega kongresa v Stockholinu. Prosvetni večer bo v društvenih prostorih, Kakor vsako leto, bo belgrajsko Prosvetno društvo tudi letos priredilo dne 5. decembra ob petih popoldne v veliki dvorani Ruskega doma v ulici Kraljice natalije Miklavžev večer za belgrajsko slovensko mladino. Prireditev obeta biti še lepša kakor druga leta ter zato opozarjamo belgrajsko slovensko javnost, da se je polnoštevilno udeleži. Praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, bodo belgrajske slov. kat. organizacije proslavile skupno s skupnim obhajilom pri slovenski sv. maši ob pol šestih zjutraj. Šolska mladina pa pripravlja akademijo. RUDI TOPLE JESEH? in prevelike zaloge ee prodala simsk© blago po izredno nizkih cenah pri ?R. S3®8&©W8«MiiC - CELJE cem niti najbolj preprostega pregleda n j ljudmi, ki hočejo od" slovenskega naroda L siliti zaupanje v obliki poslanskih mest. Vse pa druži en sam cilj, da bi namreč zrušili dr. Korošca. Vsaj tako izjavljajo kandidati na orjunsko socialdemokratski listi, v prvi vrsti Jurij Stanko. Ljudje, ki so včasih zavzemali v socialistični stranki vodilna mesta in se borili tudi za njeno idejno zmago, so silno nejevoljni nad volivnim kompromisom, ki sta ga sklenili JNS in socialistična stranka. Prvi odmev tega razočaranja se je pojavil med socialističnim delavstvom v rudarskih okrožjih, zla-sti pa v Trbovljah, kjer delavci izjavljajo, da bi jih bilo preveč sram, če bi volili ljudi, ki so dajali potuho orjunskih razbojnikom in še ne kaznovanim morilcem rudarja Fakina in tovarišev. p Na zadnjem zborovanju naše mladine v frančiškanski dvorani v Ljubljani, kjer je minister dr. Korošec v nabito polni dvorani povedal marsikaj zanimivega, je predsedujoči inž. Sodja naglasi! tudi tole zlato resnico: Vsa bližnja preteklost dokazuje, da zloba resnice ne more uničiti, da drevo, ki nima sebi primerne zemlje, ne more rasti, da ljudje, ki zaničujejo slovenstvo, svoj narod in ljubijo le tujo miselnost, ne pa narodova izročila, niso mogli in ne bodo mogli nikdar koristiti ne narodu, ne državi. — MJRZ (Mladinska Jugo-slov. rad. zajednica) ima v Sloveniji že 272 krajevnih organizacij, ki lepo delujejo. Fantje, korajžno naprej, bodočnost je Vaša! p Pošteni socialisti ne odobravajo rdeč-karsko~or jonske zveze, V krogih razdrobljene slovenske opozicije vseh barv in odtenkov je nastopila precejšna potrtost. Cim bolj se bliža 11. december, toliko manjši so upi opozicije na njen dostojen volivni uspeh. Veliko število skupin in razni programi, ki se skrivajo pod Mačkovim klobukom, ne morejo nuditi voiiv- j p Vsedržavno listo JRZ je najvišje sodišče v Belgradu potrdilo. Ker je z JRZ sklenilo volivni sporazum več političnih skupin, je vseh kandidatov na tej listi 746. Od tega jih pripada stranki JRZ 600. — Od ostalih skupin jih ima Hodžerova jugoslovanska narod, stranka 104, zemljoradniška skupina ministra Djor-djeviča 37, bivša radikalno socialna stranka pa 5. Kandidati z liste JRZ so razdeljeni po banovinah takole: dravska banovina 34, savska 119, vrbaska 59, primorska 43, drinska 87, zetska 70, donavska 135, morav-ska 84, vardarska 110, na področju Bclgrad-Pančevo-Zemun 5. Skupaj 746 kandidatov, Hodžera fe postavil 5 kandidatov tudi v Sloveniji: v dolnjelendavskem okraju Josip Grčar, v okraju Maribor-levi breg Farnjo Irgolič, Konrad Žluder, v dravograjskem okraju Alojzij Rozman, v ptujskem okraju Anton Šimek, Na listi JRZ kandidirajo tudi vsi ministri. p V Lndbrcg« so bile preteklo nedeljo občinske volitve. V Ludbregu okolica je bila postavljena le ena lista, namreč dr. Mačkova. V občini Ludbreg trg pa sta bili dve listi, teta fetAl pmleSili KlTt0m K-tajc. *a8,aWU s ua oi preslepili Japonce, čcg da ao to iivi kitajski vojaki. HSS in neodvisna meščanska lista. Glasovalo je 84% volivcev. Prva lista je dobila 309 glasov, druga pa 351 glasov. Ta poraz HSS je vzbudil v javnosti mnogo pozornosti, p Sijajno zborovanje JRZ je bilo 25. novembra v Celju v veliki telovadnici Doma. 2e ob pol 7 zvečer se je zbralo nad 1000 ljudi, da poslušajo krepko besedo našega rojaka senatorja Smodeja. Zborovanje je pričel predsednik okrajne organizacije JRZ Anton Faza-rinc. Ko se je pojavil v dvorani senator Smo-dej s kandidatom celjskega okraja, županom Alojzijem Mihelčičem, je zaorilo po dvorani viharno navdušenje in vzklikanje, ki se je razlegalo daleč po ulici, Z mirnim in krepkim tonom ter z njemu lastnim poudarkom je senator Smodej podal iasno sliko naše zunanje ia notranje politike. Posebno zanimive so bile njegove besede na račun opozicije. Orisal je vse delo vlade na korist našega kmetijstva, zadružništva in delavstva, ki je podlaga za večjo korist našega naroda. Poudaril je pomen volitev 11. decembra, ko bomo dosegli sijajno zmago in ko bo ljudstvo izkazalo svoje popolno zaupanje svojemu voditelju dr. Korošcu. Z dejstvi in zlasti tudi z izkušnjami je pokazal na umazano delo opozicije, ki že dvajset let uničuje slovenske narodne koristi. Enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev ter močna Jugoslavija so temelj naše bodočnosti. Za senatorjem Smodejem je spregovoril celjski kandidat župan Mihelčič. Njegove krepke besede so donele po dvorani in se razlegale na ulico. Ni se bilo treba županu predstaviti zbo-rovalcem. Mihelčiča poznajo in spoštujejo vsi prebivalci celjskega okraja. Cestokrat so ga prekinjali z vzkliki: 11. decembra vsi za dr. Korošca, zato vsi za Mihelčičal p Zagrebški »Obzor« piše o Mačkovem gibanju v dravski banovini in pravi, da bodo tukaj volitve zelo važne, ker je dravska banovina »tretja državnopravna cdinica Jugoslavije«. Poroča, da se v Sloveniji nahajajo v vo-livni borbi JRZ in »Slovenska udružena opozicija«, v kateri da so skupina dr. Lončarja; krščanskih socialistov, dr. Stanovnika, JNS in socialistov. Nadalje izvemo, da Mačkova Hrvaška seljačka stranka kandidira v Brežicah in v Krškem, skupina dr. Stanovnika pa v dolnje-lendavskem, dravograjskem, škofjeloškem in šmarskem okraju. Kot posebno zanimivost beleži »Obzor«, da JNS in socialisti kandidirajo skupno. Tu di to beleži, da je dr. Kulovec v Novem mestu izjavil, da so S 1 o - Nikar ne žalujte, temveč zahtevajte, da Vam dajo drugo milo, ki Vam nudi čisto kopel v penah, ki Vaa osvežuje In pomlaja; to pa samo terpentlnovo milo »Oven«. Perlte nas s terpenilnovim milom »Oven«, k! nam daje prijeten svež vonj. EN venci, ki bi glasovali za dr. Mačka, izdajalci, kar tudi res so. p Zveza združenih delavcev pridno dela. Zaradi spora, ki je nastal zaradi sklenitve kolektivne pogodbe in odpusta 34 delavk med tovarno perila »Šiftar« v Murski Soboti in Zvezo združenih delavcev, je bila v četrtek, dne 17. novembra na okrajnem glavarstvu v Murski Soboti poravnalna razprava, ki je privedla do popolnega sporazuma in povzročila znatno zboljšanje položaja prizadetega delavstva. Podjetnik g. Šiftar je pristal na podpis kolektivne pogodbe, po kateri bodo delavke- dolujo Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja Ca-ev,niti požiranja krogijic in ne grenkih soli. Darmo! lo okusen kakor čokolada. Ne poskušajte t nepreii> kuSenimi preparati, temveč uredita svojo prebavo 7. dobrim odvajalnim sr9d5,vom Hnm>u» M n v rok Itiuail 30 LETI začetnice izpod 18. leta starosti zaslužile pri 8 urnem delavniku 16 din, nad 18 letne pa 18 din na dan, med tem ko so zaslužile doslej !e po 10 din dnevno. Po šestmesečni zaposlitvi bo znašala najnižja urnina za vse delavke ne glede na starost 2.60 din. Ako delavke, ki delajo v akordu, s tem ne bi prišle na plačo, ki je označena v kolektivni pogodbi, bodo zanje veljale urns plače z 20% doklado, tako da bo znašal manjši zaslužek v akordu na uro 2.12 din. G. Šiftar je tudi pristal na to,^ da Sprejme odpuščene delavke takoj nazaj v službo. ie satu® ms, tudi nasprotniki so prepričanj ia bo dr. A. Korošec li decembra dobi! toliko slovenskih glasov kot še nikdar. Brez nasilja in pritiska bo slovensko ljudstvo po dolgih letih zopet povedalo, komu zasipa. Dr. Korošec ieii, da pride na volišče vsakdo, ali zanj, ali proti njemu. Kdor bo v svoji brezbrižnosti ostal doma, bo s tem dal oporo našim nasprotnikom in se ne razlikuje dosti od onega, ki bo volil proti dr. Korošcu. d Še je čas, da si zagotovite pravico d* udeležbe pri nagradem tekmovanju za 100 di narsko knjižno nagrado. Treba jo le, da al omislite izvod Družinske pratike za leto 193(j in pošljete na njen naslov rešeno nagradna uganko. Je pa še več drugih nagrad p<: 50 in 25 din. Pohitite, dokler je kaj zaloge. Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi r Smihelu pri Novem mestu duhovne vaje in tečaj KA, ki bo trajal od 26. do 30. decembra 1938, Celotna oskrbnina znaša 85 din. Tečaj in duhovne vaje «o namenjene v prvi vrsti dekletom iz Dolenjske, katere težka pridejo v Ljubljano. V«» udeleženke naj pridejo v zavod čč. sester v Smi-lielu dne 26 decembra do 6 zvečer. Prijavite se do 10, decembra 1938 na naslov: Zveza katoliških kmečkih mladenk, Ljubljana, Masarykova cesta, Dom dijakinj. RADSO LJUBLJANA Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 čas, vreme, poročila, spored in Četrtek, 1. decembra: 9 Napovedi, poročila. 9.15 Šolska |)roslavn narodnega praznika. 10 Prenos iz stolnice. 10.15 Plošče. 10.43 Koncert. 11. 30 Radijski orkester. 13.20 Radijski šrainel. 17 Radijski orkester. 18 Fr. Remec: Samo, prvi slovenski kralj, drama. )9.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Prenos. 22.15 Plošče. — Petek, 2. decembra: 13.20 Radijski orkester. 18 Ženska ura* 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 Kotiček SPD. 20 Duet harmonik. 20.45 Ra< dijski orkester. 22.30 Plošče. — Sobota, 3. decembra: 13.20 Plošče. 17 Otroška ura. 17.40 Plošče. 17.50 Pregled sporeda. 18 Radijski orke* ster. J840 Zagorje v zgodovini. 19.50 Beseda k prazniku. 20 O zunanji politiki. 20.30 Pisan, glasbeni večer. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 4. decembra: 8 Kmečki trio. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor. 10 Plošče. 10.30 Koncert lahke glasbe. 13.20 Koncert. 17. Kmet. ura. 17.30 Za dobro voljo in zubavo. 21' Radijski orkester. — Ponedeljek, 5. decembra: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 18 Prihod sv. Miklavža in nagovor za otroke. 20 Mikla na vse strani spleten koren, je zrasle! I jivi fr. Gašperina v Begunjah na Gor. f Laž je edino sredstvo, ki ga laši nasprotniki ¥ tem volivneiEi boju uporabljajo. Vsak dan širijo nove Izmišljotine med ljudi. Ne nasedajte tem kžemf S • i" i ■ *■> VI na m " _ siirte n besedo, je m teh laži S RAZGLED PO SVETU katoliška cerkev s Prijave za 35. mednarodni evharistični kongres: L. 1940. bo, kakor je našim bralcem ie najbrž znano, mednarodni evharistični kongres v Nizzi, že 35. po številu. Predsednik otalnega odbora za mednarodne evharistične kongrese, namurski škof msgr. Thoirias L. Heylen, je 21. novembra odpotoval s svojim tajnikom kanonikom Bootsrna v Pariz, da bi uredil prve priprave. Iz Pariza odpotuje takoj v Nizzo, nato pa nadaljuje svojo pot v Rim k sv. očetu. Skof msgr. Heylen je star ie 84 let. s Zanimiva primera. V »Bogoljubu« či-tamo tudi sledečo zanimivo novico: Na Holandskem je danes po sebi umevno, da nobena katoliška družina ne bere drugega časo- pisa kot katoliškega. Ob taki podpori katoliškega tiska izhaja na Holandskem nič manj ko 35 katoliških dnevnikov, med njimi dale-ko znani »De Maasbode« in »De Tijdc. Znatno je tudi število katoliških listov, ki izhajajo tedensko po enkrat in večkrat. 64 jih je. Poleg vseh teh izvrstnih listov imajo katoličani na Holandskem še 300 raznovrstnih katoliških revij (obzornikov) za znanost, umetnost, verstvo, slovstvo, evharistično življenje, apo-logetiko, pouk, vzgojo, katehetiko, misijon-stvo in sociologijo. To je krasen uspeh katoliške zavesti in katoliškega življenja. Tam gori so pač nemogoči primeri, kakor pri nas ko se dobe tako imenovane krščanske hiše, ki imajo naročeno Cvetje iz vrtov sv. Frančiška, zraven pa berejo ali celo naročajo liberalni dnevniki Važno delo angleške diplomacije Angleški ministrski predsednik Chamberlain in njegov zunanji minister lor Hali-fax sta obiskala francoskega predsednika vlade Daladiera in zunanjega ministra Bonneta. Posveti so trajali dva dni in so se končali z izjavo, »da je zveza med Francijo in Anglijo sedaj močnejša, kot je bil kdaj poprej«. Iz tega zelo zanimivega diplomatskega vrenja, ki ima za svoje središče vendarle Anglijo, bi izhajalo, da pripravlja angleška vlada v zvezi z zadnjimi srednjeevropskimi dogodki, ki so moč Anglije in Francije postavili v slabo luč, neko obsežno protiofenzivo, ki iina namen vpostaviti zopet ravnotežje med veljavo velesil v Evropi in izven nje. Tudi trgovinska pogodba, ki jo je Anglija podpisala z Ameriko in ki ustvarja ogromen gospodarski imperij, kaže v isto smer. Človek ima nehote vtis, da Anglija, ki se sama pridno oborožuje, mobilizira tudi druge velesile v zavezništvo, ki naj bi bilo močno dovolj, da bi v bodoče preprečilo neenakosti med velesilami, in ki bi oviralo, da bi se ta ali ona velesila na škodo drugih preveč razmahnila — nevarnost, ki so jo nakazali srednjeevropski dogodki. Češkoslovaška s Priznanje češkega socialdemokraiične-ga časopisa Vatikanu. Plzenski rdečkarski list »Nova doba« piše: Vatikan ni samo duhovno središče rimsko-kotoliške cerkve, anw pak je tudi središče vatikanske politike. In ta politika Vatikana je znana po svoji trdnosti in zvestobi. ČSR je imela v Vatikanu zvestega zaveznika, ki nas ni izdal in kateremu smo enako hvaležni kakor Romuniji. Nadejamo se, da nam bo Vatikan ostal zvest, ker ga prav zdaj nujno potrebujemo. s Drobiž. Poslanci slovaške avtonomne zbornice ne bodo imeli nobene plače, temveč) bodo dobili povrnjene samo stroške za vožnjo in za hrano ob sejah. Zelo pametno! —« Dan slovaškega narodnega edinstva in svobode so praznovali ono nedeljo z velikimi slovesnostmi po vsem Slovaškem. — O hudih' nasiljih madžarske vojske in orožništva v zasedenih slovaških krajih poročajo češki listi. Madžari so takoj odpravili agrarno reform® ter vračajo zemljo grofom, slovaške kmete pa brez vsega pošiljajo čez mejo. Madžarska vojska pleni in ropa zlasti po mestih. V zasedenih krajih je zavladala huda dragiuja. —• Slovaška avtonomna vlada je prepovedala! delovanje socialistične stranke, ker so češkoslovaški socialisti v poslanski zbornic: glaso* vali proti slovaški in ukrajinski avtonomiji. Slovenski socialisti pa v družbi z jugosloven-skimi fašisti agitirajo, da so celo za federacijo. — Iz Prage poročajo, da je mestno praško načelstvo izdalo odredbo, da se morajo do 30. novembra odstraniti vsi tujejezični napisi, in napisi, ki so sestavljeni iz čeških' besed in tujk. Odredba se za zdaj nanaša le na mestne okraje 1—7. V novi mestni hiši so ustanovili poseben posvetovalni urad, ki bo dajal trgovcem tozadevna navodila. Tak urad RAZNO Profesorska reztrese-nost. Profesor Bucik je dobil sina. »Fant je, gospod profesor, fant!« — mu vsa zasopla javi babica, — »Ze dobro,« za-mrmra prolesor. »Vpra-Jaite ga, kaj bi rad.« Zakaj? Katehet: »Zakaj «e je treba svojemu angelu varhu priporočiti, posebno zvečer, predno gremo spat, Jožek?« — Jožck: ' Zato, ker se včasih zgodi, da žre človek zvečer zdrav «pat, zjutraj pa mrtev vstane.« In ie zakaj? Učitelj: »Mihec, zakaj si krade! «adje? Zadnji torek ste govorili o sedmi božji zapovedi.« — Mihec: »V torek me ni bilo v šoli.« Misli na to, da je vpra-lanie, če je življenje res življenja vredno, naj-'bolji odgovor sledeči: »To zavisi vse od jeter«. Jetra so odgovorna za 'o, da odvajajo strupe iz telesa. Če «o jetra lena, prihajajo strupi nazaj v krvni obtok. Oporoka človekoljuba. Ameriški milijonar Edv, Tuck je umrl pred kratkim v Franciji, kjer je preživljal svoja leta v miru in zadovoljstvu. Bil ie znan kot velik člove- esede (Povest) Spisal N. Velikorija, ilustriral akad. elikar L. Sušmelj Slike iz tromesečne kronike o naših krajih. Tako je bii zamišljen v svoj opravek, da ni videl, kaj se je zgodilo prav tisti hip na cesti. Slišal je samo krik in županovo vpitje in nato hreščanje voza in ropotanje verig in koles. Ko je planil na noge, je voz že zviškoina treščil čez visoko škarpo ter vlekel za seboj konje in župana, senene vile, jeibas lončene posode in putrih. j Len de, Lendek jc zavpil župan. >Kaj?« je odgovoril Lende. »Lende, pomagaj!« Takoj'« je dejal Lende ter si ni znal pomagali. Kako naj pomaga? Konji so ležali na hrbtu in brcali okoli sebe, voz sena'se je bil razkosmičil po grmovju, da m bilo videti župana, ki je ležal nekje spodaj. Samo putrih se je valil po položnem bregu. Za njim je skočil Lende in ga ujel. >Ga že imam, oče župan! Le nič skrbi, ga že imam k Hitel je s putrihom k vozu. Slišal je težko hropenja pod senom in slaboten klic: »Lende, dvigni voz, da me ne zaduši!« Kako naj Lende dvigne voz? Drugi bi odpel konje in jih zapregel počez za škalir, kakor pravijo širokemu voz«. Vsaj malo bi privzdignil, toda Lende? Bog mu ni puslil dovolj pameti! Ce bi imel pamet, bi ne bil občinski in bi njega ne bilo zraven in bi župan vobče ne imel človeka pri sebi. »Ne morem, oče župan. Putrih pa imam. Nič ne skrbite, tega pa imam in je še zamašen!« »Pojdi, Lende, hitro po ljudi, pojdi, da dvignete voz! Hiti, da me ne zaduši!« je hropel župan pod senom, ki se je še rahlo sulo na tla. »Kam pa s putrihom, oče župan?« Lende je počakal in ker ni bilo odgovora, je stisnil posodo pod pazduho in jo ubral na cesto. To ni šlo lahko. Skarpa je bila strma in je moral po borovju in ovinku najprej na stezo in po stezi na cesto. Ko je stopil nanjo, ni putriha več imel. Skril ga je bil v dračje za školjem in srebotje in se skrivnostno smehljal. II. 0 RUPARICI IN POLANCEVKI. Na Vrhu pri Barbi sta prišli skupaj. Ruparica je bila pri Hanuševi gospe, Polančevka pa v gostilni pri Berti v Grapi. Polanca ni bilo doma. Da je šel v Lok a vee, Ru-par je imel pa pot v tal. Pogledat, če je vse prav. Da morata prej domov, preden prideta moža. Polančevk« j« 8' in taka uredba bi bila tudi v Ljubljani zelo, zelo na mestu. — V enotno češko stranko narodne zveze je vstopilo sedaj tudi inoravsko krilo češke ljudske stranke. I s Da se ne bo moglo nič zgoditi brez njega ali proti njemu. »Moramo biti povsod, kjer se odloča o koristih ljudstva, države in katoli-žtva«, tako pravilno utemeljujejo praški »Li-dove Listy« sklep češke ljudske stranke, da se njeni pristaši včlenijo v mogočno narodno enoto. Članek končuje: »Postavljala se bo nova republika in mi moramo biti pri tem, ker bo pri tej stavbi šlo za prava katoličanov, za prostor cerkve v novi državi in za usodo našega kulturnega, gospodarskega in socialnega programa. Zato smo sklenili, včleniti se v veliko stranko narodne enote: nočemo slediti nemškim katoličanom, ki so se izločili — ne da ,bi pravočasno prestregli nove vzgone Nemčije —■ popolnoma od vpliva na njeno bodoče življenje. V tej stvari nam je vzor jugoslovansko katoliško slovensko ljudstvo, ki je s svojim dr. Korošcem na čelu včlenilo Slovensko ljudsko stranko v enotni tabor, da bi se v Jugoslaviji nič ne moglo zgoditi brez njega ali proti ujema!« — Kaj pa gobezdajo o tem naši pritlikavci okrog opozicije? Žalostna nam majkal ITALIJA s To in ono. V bližini Zgonika na Krasu ee je smrtno ponesrečil Franc Švara iz Na-brežine. Imenovani se je vračal s svojo zaročenko z motorjem v Trst. Na poti je nenadoma zgubil oblast nad vozilom in s precejšnjo hitrostjo sta oba treščila v obcestni zid. Mladenič, ki si je pri padcu razbil lobanjo, je v bolnišnici umrl, medtem ko je stanje njegove zaročenke zelo nevarno. — Nevaren požar je nastal v hiši Bernarda Sfiligoja v Prvačini. Pri gašenju je dobil lastnik nevarne poškodbe. — V nedeljo, 13. nov. so v Fojani v Brdih slovesno posvetili drogove, na katerih bo raz- i vita državna zastava. Pred prefektom in drugimi odličniki je imel pozdravni nagovor upokojeni semeniški profesor Ivan Mosetti ki je opravljal fojansko duhovni jo. Med govorom je obmolknil, potem nenadoma vzkliknil: »Zbogom vsi! Osvobodi nie, Gospod!« in se zgrudil mrtev na tla. Blagi, zaslužni gospod profesor, ki je bil širokogruden in ljubezniv prijatelj vseh dijakov deškega semenišča in naklonjen Slovencem, bo ostal vsem. ki so ga poznali, v lepem spominu. Večni mir! — V torek 22. novembra je umrl Alfonz Blažko, župnik v Koza ni v Brdih. — V Zapn-žah pri Sturju je 6. novembra umrl 60 letni posestnik Vencel Brecelj, brat ljubljanskega zdravnika. — 85 letna Marija Štravs roj. Krivec iz Koritnice pri Grahovem, je oni dan hotela iti čez železniško progo. V tistem hipu je po tiru pridrvel majhen železniški voziček, na katerem so bili delavci. Ženica se ni utegnila umakniti. Voziček jo je zadel in podrl Pri padcu si je razbiia lobanjo ter je kmalu nato umrla. — Po daljšem bolehanju je odšel v večnost Ivan Velišček, trgovec in posestnik v Gorici. Delavci še niso pozabili, da so jugoslo-venski Orjunaši nekaznovano streljali na delavce in jim mečkali prste. JRZ pa je zvišala prispevke za nezgodno zavarovanje delavcev, je povzročila uredbo o najmanjših mezdah, o obveznih kolektivnih pogodbah, o obveznem zavarovanju delavstva za starost, o ozdravljenju bratovskih sklad nie, o povišanju prispevkov za podpore delavstvu proti brezposelnosti itd. Vse to je v korist delavcem vseh političnih strank. Zato zavedno delavstvo 11. decembra ne bo dalo niti enega glasu tistim orjunskim nacionalistom, ki so delavsko paro mučili do smrti, ampak bo glasovalo za listo JRZ, ki je že v dejanju pokazala, da ima smisel in srce za delavstvo. NEMČIJA s Iz Korotana. K večnemu počitku ložili 84 letnega Matijo Čudna na Zopra« pri Loga vesi. — Pri Mariji na Žili so djali v grob Kati Nepokoj. — V Slovenjem Pl,j. berku je odšla v večnost 79 letna Šašelnovi mati. — Strašen zločin se je zgodil 18. novembra pri Huttenbergu. Brata Petz. 13 letni Hen-rich in 20 letni Franc, sta položila na cesto hlod, ustavila zasebni avto Celovčana Wehr. steina, slednjega ustrelila in truplo vrgla v potok, z avtom pa zbežala na Štajersko. Pri kraju Perchau sta nato ustavila nek tovorni avto in ustrelila šoferja, nekaj ur pozneje pa se postavila v bran SA-patro!ji ter ustrelila dva moža. Pri tem je našel starejši Petz smrt, mlajši pa se sedaj zagovarja, da sta si hotela nagrabiti sredstev za beg na nek naseljen otok sredi oceana. s Nemčija bo spoštovala sedanje mej« Francije. Vodja nemškega naroda Hitler js pred kratkim sprejel v Berchtesgadenu nove. ga francoskega poslanika v Berlinu Coulon-drea. Na postaji je poslanika sprejel minister Meissner, v družbi načelnika protokola v. Dermberga, ter ga spremil do Hitlerja. Pri izročitvi svojih poverilnic je poslanik Cou-londre poudaril, da sta se Francija in Nemčija mnogokrat srečali na bojišču, pa sedaj vesta, da so njune borbe in končni uspehi ostali brezplodni. Skupne meje in gospodarstvo ju navajata k temu, da živita v slogi. Vi svojem odgovoru je Hitler izrazil prepričanje, da imata Nemčija in Francija zadosti razlogov, da se medsebojno spoštujeta, gojita dobre sosedno odnose, ter se na gospodarskem polju medsebojno dopolnjujeta in po* šteno sodelujeta. Nemčija je že večkrat povedala svojo voljo, da bo stoštovala meje do Francije. bila pila v Grapi pivo, ki da »vse olajšat. Ruparici pa ga je gospa dala. V tej vročini da ga je zelo potreba, »ker samo pivo ohladi«. if- V r Zato jima je tekla beseda in Polančevka je hotela nekaj izvedeti. Samo zatikalo se ji je ter je menila, da je kriva vročina. Sonce je tako peklo, da je kamenje bilo vroče kakor krušna peč. Ugodna lenoba se ji je razlivala po telesu. Pot jima je stal na čelu ln obraz jima je žarel pod kupom las. Kite sta imeli obe težke in ponavadi skrbno počesane. Toda vsaka kita se v času raznirši. Njima se je videlo na laseh, da sta bili v gosteh. Če je vroče in piješ pivo! »Večno tudi lasje ne stoje!< je rekla Meta, ki jih je imela toliko, da je skrila plešo. Kdo je Meta, boste kmalu sami videli. Na Vrhu sta se začudili, da sta trčili skupaj. Četudi sta se dogovorili, kdaj in kako, toda na sekundo natančno se pa le ne more zadeti. Da je bila Hanuševka prijazna, je rekla Ruparica, da se je Berta začudila, ko ji je položila na mizo jajca, je dejala Polančevka. Da je Hanuševka hotela vse izvedeti, da je Berta morala Stomažanom narezati sira in pršuta, j Se hujše da je, če pridejo Ajdov-vi,< je rekla Ruparica ter se skoraj ugriznila v ustna. Vidmar ji je bil to povedal. Ta Vidmar! Pridržali sta korak, ker se jima ni mudilo. V Čavnu so vozniki že peljali v Jdeželor. V gostem mrču je ležala pod Goro. Vse se je zdelo, ko bi plavalo v zraku. Z Vrha je bila podoba, da visi na rahlo valujočem platnu. Cesta v Čavnu je žehtela ter bodla v oči. Predori so se zdeli kakor črne pike, most čez globel je strmel globoko pod seboj v prepad, potem se je cesta skrila v bore. Vsako leto so jih sadili, vsako leto se jih je posušilo dve tretjini, da so drugo leto morali spet saditi. Nazadnje so užugali ljudje in bori so se temnili na Platnah kakor široke plahte. Na razpotju v Čavnu pa kakor rečeno, je ždela v vročini kapelica. Da se je zaobljubil Grm, ki se je izgubil v temi ter zašel v strmine. Do jutra da je čepel na skali. Ko se je napravil dan, da je videl pred seboj prepad. Samo korak še! Dekleta so skrbela za kapelico; če bi imela dekle samo en šopek, bi ga prej dala v kapelo kakor fantu duplirniku.1 Kadar so škripali vozniki z vo- 1 Fant, ki sveti ob slovesni maši z veliko, iz štirih sveS sestavljeno svečo, , koljub. Med reveže js razdelil mnogo od svojega premoženja. Pred kratkim so odprli njegovo oporoko in v njej videli, kako ga je bila sama dobrota. Mnogo je zapustil svojim delavcem. Tako js določil 50 tisoč frankov svojemu vrtnarju, ravno toliko vsoto in avto j« zapusti! svojemu prvemu šoferju, 30.000 frankov m nov avto je zapustil sva-jerau drugemu šoferja. 11 trije so bili namreč na|-bolj pridni in pazljivi pri svojem delu. Pozabil P1 tudi ni svojih ostalih nameščencev in je vsakemu namenil prav _lepo darilo. Na vsak način |« tak milijonar posnemanja vreden, »Tako mine slava te» sveta«. V neki pariš" ubožniški bolnišnici je umrla zapuščena in siromašna 70 letna starka, ki je danes nihče več na pozna. Pred 50 len P« je njeno ime blesteloJ gledališčih svetovnih meat Pariza, Newyorka, radona, Petrograda Berlina. Se bolj se je blestel« sama na vseh evropskih dvorih; visoki dvora častniki, knezi m so se plazi« pred njo na kolenih in bih srečni,« jih je blagovolila osve- PO POMOVJJVI Ne poslušajte krivih prerokov (Dopis dolenjskega kmeta.) Volilno gibanje je zavaiovalo po naših vaseh jn po vsej državi. Volilci se povprašujejo, koga bodo volili, kako bodo izpadle volitve? Možje, ki glodajo z odprtimi očmi, s poštenim razumom so na jasnem tako glede stranke, kakor glede kandidatov, katere stranka postavi. Naša stranka JRZ, naslednica bivše SLS, stoji na načelu: Vse za vero in dom. Vse naše življenje: politično in gospodarsko, mora imeti za temelj vero v Boga, vse delo pa uravnano po veri bi božjih zapovedih, ki so in bi morale biti kažipot vsem, tudi tistim, ki vodijo in vladajo. Ce bi bili vsi prešinjeni teh zapovedi, ne bi se delalo toliko krivic posameznikom, narodom ali državam. Kaša stranka, oziroma voditelji se dobro zavedajo, da se samo na tem trdnem temelju lcliko gradi zdravo gospodarsko življenje in temu primerna gospodarska politika. Če se pa ozremo po drugih strankah, vidimo, da nimajo tega temelja in torej nobene gotovosti za pravo in pošteno gospodarsko delo. Zakaj stranka ali pa ljudje, ki niso prešinjeni vere v Boga, kaj kmalu lahko zavržejo tudi zvestobo dani besedi, in ko enkrat svoj namen dosežejo, jim ni mar, kaj so prej obetali. Skušenj imamo dovolj. Ko se je leta 1921. pred volitvami slišalo: »Krnet kmeta« in je samostojna kmetska stranka napravila v vrstah SLS vrzel, se je tudi 8 sodelovanjem te stranke sklenila zloglasna centralistična ustava, katere posledice tako bridko čutimo še vedno. Podobno slišiš tudi aedaj: >l)r. Maček bo nas rešil, zato se je tega treba držati.« Nič ne rečem, ali je dr. Mačkova politika dobra ali ne. To je njegova stvar in stvar Hrvatov. Ce so pa on in njegova politika in tisti, ki kandidirajo na njegovi listi dobri ia nas in našo stvar, je pa drugo vprašanje, ki ga moramo odločno zanikati. L. 1921. bi bi! pokojni Radič lahko s svojimi poslanci delal drugače kakor je, pa bi ne bilo toliko žalostnih slučajev v parlamentu in državi. Zato je pa pametno in koristno za nas, da so Slovenci držimo svojih voditeljev in da jim zaupamo in da buio složni in edini. Pa pustimo Mačka in njegove, naj gredo svojo pot, če je njim prav. Ne dajmo ae pa nikomur begati in far-bati, ker vsi glasovi, ki bi jih oddali za Mačkovo listo, Slovencem ne bodo prav nič koristili, pač pa silno škodovali. Žalostno je, da se ravno o važni zadevi, kot je volitev poslancev, ki sodelujejo pri najbolj perečih zadevali v državi, toliko laže in tarba in pa da po tolikih skušnjah še ljudje nasedajo. Naravnost Biamotno je, da se dobijo med nami še vedno taki, ki so pripravljeni iti z vsakim, samo da ni prijatelj duhovščine in cerkve. Tukaj je kamen spotike, ki je pri. mnogih vzrok, da se potegujejo za Mačka. Pripravljeni so zavreči slovenstvo in magari tudi vso narodno kuliuro, samo da bi ne bilo duhovščine in cerkve. Vendar je resnica, da je bila naša slovenska duhovščina vedno listi stan, ki je pripomogel, da stoji naš narod visoko kulturno, pa tudi, da ni gospodarsko še bolj oslabel kakor je. Zaio pa smemo z mirno zavestjo iti s stranko, s katero gre naša duhovščina, ne zato, kakor da bi nas v političnih zadevah' vodili duhovniki, ampak ker smo vsi v enem taboru po zdravi razsodnosti. Bolj pametno je poslušati modrega izkušenega moža, četudi v duhovniški obleki, ka- Slovenski kmet, meščan, delavec in nameščenec! Komu boste izkazali 11. decembra svoje zaupanje? Ali tistim jugoslovenarjem in njih podrepnikom, ki so s propalimi denarnimi zavodi pobasali v svoje žepe več kot sto milijonov vaših prihrankov? Ali ne boste raje glasovali za dr. Korošca, ki je i mnogo-milijonskim posojilom rešil in poživil slovenske denarne zavode in tako celokupno slovensko gospodarstvo. kor pa gobezdavca iz sračjega gnezda, ki za kozarec vina ali pa za par kovačev prodaja svojo narodnost in prepričanje. Zato pa, dragi tovariši kmetje, ne nasedajte nobenemu, ampak razsodite po svojem razumu, komu in kateri stranki boste dali svojo zaupanje. Ajdovec. Ajdovški fantje smo se 6 pogumom lotili priprav za zgraditev Prosvetnega doma. Nekaj sredstev imamo že zbranih, in če bo šlo vse po sreči, bo drugo jesen stal naš dom pod streho. Pri teh pripravah so nas pa malo zmotile skupščinske volitve. Ajdovški volilci pa dobro vemo, komu bomo dali 11. decembra svoje glasove in vabimo vse, ki Se pošteno mislijo, da volijo z nami. Ce pa je kdo še tako slep, da ne spozna ljudi, ki tiščijo za nasprotno listo, se pa tudi ne bo smel čuditi, če mu bo zginjalo seno iz kozolca, koruza iz shrambe ali vino iz zidanice, zakaj pregovor pravi: »Kdor se z volkom brati, ne bo imel s čim orati«. Spodnji Brnik. Na zahvalno nedeljo se je poslovil od nas č. g. kanonik in zlalomašnik Jožef Grašič in ee preselil v Dom ev. Terezike v župniji Dobrepolje na Dolenjskem. Skozi 7 let je z vso vestnostjo in veliko požrtvovalnostjo opravljal dušnopastirsko službo pri nas. Vestno je skrbel za povzdigo verskega življenja v našem kraju na prižnici, v spovednici in pri bolniški postelji. Čeprav že v visoki starosti, je zjutraj zgodaj odhajal v podružno cerkev, ki je dokaj oddaljena od žiip-r.išča, in tamkaj čakal na epovedance. Kako vneto je g. kanonik pridigat ter nas rotil, naj vendar skrbimo za svoje duše. Za vse, kar ete dobrega storili samo Brničanoin, tisočera hvala in Bog Vam povrni. V novem bivališču Vam želimo vse najboljše in se priporočamo Važi molitvi. Tudi mi ne bomo na Vas pozabili in se Vas spominjali v molitvi. — Zupljani. Lučine nad škofjo Loko. V nedeljo, i. decembra bo takoj po prvi maši volivni shod v šoli. Na shodu bosta poročala naš kandidat ravnatelj Dolenc in njegov namestnik Debe-ljak. Vsi volivci ste vabljeni, da se shoda udeležite, da se bomo poučili o političnem položaju v državi sami in tudi izven države. Naš kandidat je nam dobro poznani ravnatelj Dolenc, katerega poznamo kot izvrstnega moža. Njega bomo šli volit in prav nikogar drugega, prav gotovo pa ne bomo dali svojih glasov ne dr. Mačkovemu in ne Ljotičevemu kandidatu. Mi tliti e svojim sončnim smehljajem. Dajali so ji bogata darila, ki so šla v milijone. Z njeno lepoto in njeno igro — bila je slavna gledališka igralka — pa je zginil tudi ves eijaj in bogastvo. Navajena samo ugajati in ukazovati., je kot vsak razvajen otrok kmalu prišla ob vse, kar je imela, se zadnja leta preživljala z miloščino in strahovito drago plačala svoje mladostne zablode, kar se vedno dogaja in nikdar ne spametuje ljudi, ki ei žele trenutnega bleska in priljubljenosti, pa dobe v zameno dolga leta zapu-fčenosti .osamljenosti in bede. V Soli. Učitelj: »Tine, povej mi stavek 8 samostalnikom j a j c e I« — Tirie: »Mi smo v nedeljo jedli potico.« — Učitelj! •Kje pa je tu samostalnik jajce?« — Tine: »V potici.« Ime države Mexico je vzeto po imenu vojnega ■hoga Meiitili, katerega so častili prvotni prebivalci te dežele: Azteci. Vpraša Ceneta: »Zakaj ei Pa v domači nalogi napravil vsakim stavkom vpraJaj?« — Cene: »Zato, ker nisem vedel, če »o stavki prav napisani,« zovi mimo, so se odkrili. »V »deželo« je še daleč in cesta strma !< Ženski sta si imeli mnogo povedati, samo kar bi Po-lančevka rada izvedela, ji ni šlo z jezika. Govorili sta navadne reči, gledali, kako se peha Apek iz globoke jame z veiiko leskovko sena*. »Skoraj je s košnjo pri kraju! Luknjičar je zmerom med prvimi; da bo mogel voziti drugim, dokler ne bo sam šel v Smrečje,« je rekla Ruparica. V vročini se ji ni ljubilo niti diliati. Iskali sta senco pod redkimi drevesi, ki so ždela ob poti. Steza je bila trda in izhojena, otroci so bili zbrskali kamenje, da jih ni bodlo ter se niso zadevali varrj. Ob kraju je venel osat na pusti ruši. S skale je švignila gaščarica, v kamenju se je videl njen gibki rep. Na grmu se je kratko oglasila sinica ter udarila s svojimi perutmi. »Hanuševka je rekla, če bi nabirale. Da bi dale ob velikem šmarnu za otroke. Tudi zate sem rekla, da boš tudi ti, Polona 1» Seveda seveda!« »Mislila sem, če bi midve dali skupaj, da bi se ne vedelo, koliko je nabrala ena ali druga. Dobro poznaš jezike; babnice vse ovohajo.« Kakopa! Da ne bo nihče prav vedel! Kakopak »Potem sem mislila, če bi Matevžek za šagro dobil nove hlače!« . . »In Mičula obleko. Mnogo ne bo veljalo. Kambrtk je zdaj poceni. Gospodu nuncu' jo dajva, da ne bodo vedeli ljudje od kod, Lende bi je bil tudi potreben.« Matevžek in Mičula sta bila občinska ubožca. »Lende jo bo že dobil. Mlakarju bi se zdelo za malo, če bi jo kar nenadoma prinesel od drugod!« Da se ji je ' Rjuha Iz vrečevine. • Župnik, čudno uprlo, ki je čula o pastirju, ni niti dobro vedela in tudi ne bi povedala. Da je Vidmarjev, so rekli. Ni se mogla otresti mrzle misli, ki ji je zarezala v srce. »Vidmar, Vidmar!« Saj je vse misli nanj pokopala, toda vrinejo se, kakor bi prišel, tat. Odpodi jih! Tatu se iznebiS, misli se pa vračajo. Prejšnji gospod nune Stepančič so ji rekli, bori naj se proti mislim. Naj kaj zapoje, naj se nasmeje, naj koga pokliče. Saj se je, toda vračajo se pa ie. Ce sliši o Vidmarju, še sedaj zardi, ko ima bčer veliko. Tega Polančevki ni mogla povedati, tega ni povedala nikomur, to je bilo skrito v njeni duši, kakor bi čepelo jedrice v lešniku. In vse 10 je napravila tista jeza. Ali ni mogla počakati? Ni mogla, če ne, bi ne bilo, kakor je. Saj je vse najskrbneje pokopala ter si nima prav nič očitati, tudi gospod Stepančič je rekel, naj si ne dela težkega srca. »Boštjana naj pa vzame katera druga!« je predlagala, da je zakrila zadrego. »Rekla sem Hanuševki, da zato, da ne bo vse samo od ene strani. E, od hiše do hiše se vse raztrže!« »Bomo že! Rekla bom kateri!« je pritrdila Polona. Znano je bilo že, da Polona in Reza vse obletata, če gre za berača. »Ne bo miru, če ne obljubim!« je mislila gospodinja, če je videla, da prihaja katera okoli vogla. In je obljubila. »Da bo mir!« Ce je kaj manjkalo v cerkvi, je tej ali oni mimogrede zinil. Gospodinje so prinesle, da Se Luka ni vedel, kdo je dal. Reza je s tem dušila svoje srce, Polona pa ni hotela zaostati. Ko se je Ruparici le zdelo hudo pri srcu, ko je mislila na Vidmarja, je dolžila starše, da se je tako hitro premislila: »Oni bi bili morali vedeti! Mlado dekle tega prav ne ve da je za zmerom, kaj pa ve, da je do smrti!« Včasi pa jo je prijelo, da je odpodila borača brez daru. Da ni potreben! Da ga je videla pijanega, da se je norčeval iz ljudi! 6» ostanemo zvesti našemu voditelju dr. Korošcu. Volivci, le pomislite, kako se nam je godilo, ko je nad nami gospodovala j.NS. Ali še veste, kako so nas orožniki preganjali in' kako smo volili župana, še celo mrtvi in mladoletni so morali voliti jeneesarskega župana. Ali se še spominjate, kako se je zapravljal in razmetaval občinski denar. Volivci, le pomislite, kako jc sedaj vse drugače, odkar je dr. Korošec na vladi. Gradi se šola, dočim so prej najemali privatne hiše za šolski pouk in Brezposelnosti ne poznamo. Vsak dobi delo, kdor le hoče delati. Živina, ki je prej imela smešno nizko ceno, se sedaj prav dobro proda. Ne poznamo več preganjanja zaradi politike, vsak lahko govori in kritizira, kar hoče. Naših fantov in mož ae streljajo več na meji, kakor se je godilo pod J.NS. Za vse to smo hvaležni dr. Korošcu iu zato gre po vsej Sloveniji glas, le Korošec je bil in tudi bo za nas. Bob. V Selu nad Robom so končali z napravo betonskega zbiralca in velike cisterne za vodo ter napajaN^e za živino. V ta namen je banovina darovala okoli 40.tX>0 din, pa tudi domačini so s prostoioljnim delom pomagali do te prepotrebne »gradim. Zelo smo hvaležni. — V Robu je imel v nedeljo 20. nov. volivni shod okrajni kandidat Rigler. Shoda se je udeležilo veliko volivcev. Kandidat je obiskal tudi hribovske vasi in ie povsod vzbudi! pravo zaupanje med volivci- Take ljudske jzoslance hočemo, zato vsi na volišče! Kolovrat. Čeprav se bliža zima, se iste ne bojimo preveč, ker bomo proti njej že dovolj zavarovani. Kdor je količkaj delal, si je lahko pripravi! potrebne sielje /a živino, vprašanje drv pa pri nas ni iako važno, saj naše hribovske vasi obkrožujejo sami gozdovi in hosle in jih bomo že pravočasno napravili. Lansko leto smo trpeli precejšnje pomanjkanje, letos pa je Bog na naša polja izlil več blagoslova, tako da ne bo treba trpeti pomanjkanja. Letošnje leto se je pri nas precej grariiio, čeprav nam finance delajo težave. Mežnarija je dograjena in organist se je že vselil. Vsega priznanja je vredno to, da so večino del naprazili in pri tem zaslužili domači delavci. Po zaslugi g. župnika se je okusno preuredilo in olepšalo farno pokopališče. Rožanc v Izlakah je postavil velik kozoiec-dvojnik, Gušpere in Markovšek pa sta zgradila lepe nove svinjake. — Prejšnjo nedeljo je imel naš poslanski kandidat Lavrič na Mlicšah lepo uspeli politični shod. Brez kakega olepševanja moramo priznati, da je kandidat vreden našega zaupanja, ker ima dovolj odličnih lastnosti za to važno mesto. Da je bil naš litijski okraj do zdaj gospodarsko zanemarjen, je tudi na shodu kandidat Lavrič sam izjavil. Boljših dni smemo pričakovati samo od voditeljev JRZ. Izbira, komu naj zaupamo li. decembra, ne bo težka. Smo in ostanemo zvesti svojemu voditelju dr. Korošcu. Radeče pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 4. decembra bo takoj po prvi maši v dvorani Narodnega doma politični shod. Govoril l>o minister dr. Krek. Pridite v obilnem številu, da bomo slišali ministrovo pojasnilo o notranji in zunanji politiki; vabljeni tudi volivci iz Svibns. — Fantovski odsek in dekliški krožek se pridno pripravljata na akademijo, ki bo dne 8. dec. ob no! 4 popoldne v dvorani Narodnega doma. — Fantovski sestanki se. vršijo vsak četrtek ob 8 zvečer. Fantje, le korajžno in pogumno naprej! — Kmetijska knjižnica ima na razpolago več dobrih in poučnih knjig. Zimski čas je tu in dolgi večeri, izrabite ta ča« s poučnimi knjigami, /ato se poslužujte naše knjižnice. Odprta je vsako nedeljo in praznik od 11 do 12. Komenda. V ponedeljek 21. novembra smo pokopali Janeza Ravnikarja, lončarja iz Podboršfa pri Komendi. Pokojni je š. bil star šele 87 let. Bil | riffiff 1 j* dober in skrben oče s, SIS; ~ " tvoji družini. Zapušča State«« i im 'n P0' nenreskr- ■ jfffp bljenib otrok. Težko fc'ij^« (f* bo pogrešala ga-^^KhMHPjBhB nilska četa v Komendi, kafre član je bil 12 BH^n^Hn let. Kot gasilec in od-HBHnnH bornik-biagajnik si je s svojo požrtvovalnostjo, vestnostjo in pridnostjo pridobil velike zasluge za četo. Letošnjo pomlad je bil odlikovan z bronasto kolajno za 10 lelno delovanje v četi. Na zadnji poti so ga spremili gasilci iz Komende, Most in Labovč. Pevci so mu zapeli ob grobu žalostinke. Pokoj njegovi duši, preostalim "naše »ožalje! Črnuče. Pretekli teden smo imeli sv. miši ion, ki sta ga vodila gg. Oontala in Kolarič iz družbe sv. Vincencija iz Ljubljane. Vseh govorov je bilo 23. Velika večina naših faranov J® 0b iei prejela tudi sv. zakramente. V nedeljo sklepno misijonsko procesijo, katere so M°,!n* žili fantje in deklet« v krojih ter domača mi, četa. Prav lepa hvaia g. župniku i„ gos[wTlu misijonarjema, k! oo nam oskrbeli priliko 'i ®' se duhovno prerodilL Bog plačaj! — Faraaf 60W Komenda. Sredi septembra bo neznani vifi ukradii posestniku Drešarju iz. Klanca čebel. Pretekli teden j>a mu je bil ukraden S'!! eden najboljših panjev, ki ga je imel prin.,,'-? nega za drugo leto za novi zarod. Skele ima <& din. Nadalje so ukradli dva panja ieb.-l Kerf. Francu in ima škode nad 400 din. Upamo H bodo ta lovi kmalu padli v roke pravice _ V nedeljo je bilo ukradene moško kolo vredno m din, Francetu Sršenu iz Potoka pri Komendi. Rob pri Vel. Lašfeh. V nedeljo 20 dot i. imel naš kandidat g. Rigler lepo obiskan shod » društveni dvorani. V kratkih besedah je obrai tožil veliko delo sedanje vlade. Ljudje »o ea , zanimanjem poslušali, odobravali vlad i no delo i« izrazili popolno zaupanje njemu samemu in na-šenm voditelju dr. Korošcu. Nato sta govori h domači g. župnik, ki je med drugim povedal tudi, da je sedanji kandidat Rigler pred neka leti it, posloval 10.000 din podpore za mohorsko šola Šolski upravitelj je obrazložil triletno lelovaiii« naše vlade in dolgoletno vladanje J.NS režimi Kakšna razlika med prej in zdaj! Zborovski tu» odposlali vdanostno brzojavko dr. Koroi u. Naj kandidat je zelo priden in je obiskal [*>a!ne?r>» vasi. Na svoe i ust n e oči je videl naše teŽAO sla* nje in oblju':wl, da se bo zavzel za nas na Dri. sto in e m mostu. Moravče. Voiivno gibanje v moravški dolini je v polnem razmahu. Možje in fantje se pridno udeležujejo večernih sestankov, ki domani< in >dopodoinani« so se že velikokrat razvrstili, n rešitve ni bilo. Naše ujetništvo in bivanje v Rivi se e začelo vleči v popolno negotovost in smo si bili polagoma na jasnem, da iz vsega tega ne bo dobrega konca. Kakor je bilo že omenjeno, smo imeli sprva veliko prostost, dobro hrano, ker je bilo za nas Se največ vredno, in tudi delati, vsaj v začetku, ni bilo treba ravno preveč hudo. Cim dalj pa smo bivali v Rivi, tem ostrejšti veter je začel pi>16" nam v obraz od strani italijanskih oblastnikov. Najprej so nam začeli omejevati svobodo. Določeno i ji ukazano je bilo, da se ne smemo več oddaljiti Iz vojašnic, da se nikakor ne smemo sprehajati po mestu. Edino tedaj smo mogli zapustiti vojašnično dvorišče, kadar smo šli na delo bodisi v pristanišče, ali zasipat strelsko jarke. 1 jevanjem svobode so nam začeli krajšati in manjšati Uste obilne porcijone hrane, kakor smo j« prejemali v prvih dneh našega bivanja v !avl- Kako smo prišli v ujetništva Čez kakih 14 dni potem, ko smo prišli v Rivo, naa je prišel obiskat dr. I.judevit Pivko, katerega smo pa sprejeli bolj z mešanimi čustvi. Znano je, da je hotel dr. Pivko pri Carsanu odpreti pot italijanski armadi na Tridentinsko. Ce bi se ta njegova namera posrečita tako, kakor si jo jc on zamislil, bi se morala avstrijska armada umakniti iz južno Tirolske, kar bi lahko bilo katastrofalno za Avstrijo. To njegovo delo se mu nI posrečilo, ne po njegovi krivdi, pač pa po krivdi italijanskega vojnega poveljstva, ki ni znalo izkoristiti njegove akcije. Vojaki nismo bili za to dr. Pivku prav nič hvalečni, saj je slovenskim polkom napravi! zelo žalostno uslugo. Kajti Slovenci smo potem na fronti zaradi njegove akcije morali mnogo trpeti; marsikateri slovenski fant je zaradi dr Pivkove namere padel in ostal v tirolskih gorah. Toda naj bo že kakor hoče o nojdemo 11. decembra pogumno na volišče. — J a clnn smo imeli tudi nekaj scstančkov zdru-j,.ne opozicije, ki so pa uspeli jako klavrno in lire/ navdušenja. Tako se ti ljudje počasi pripravljajo na polomijo, katero bodo doživeli Jiu dan volitev. — V nedeljo, dne 4. decembra borno zborovali v Pečali po prvi in na Vrhpolju po deseti muši. Volivci, pridite v obilnem številu! Ne pozabite, da ima mornvšku občina tri ■volišča. \ Pečali bo volila bivša peška občina, na Vrhpolju pa domača soseska in sv. Trojica. Zveza fantovskih odsekov je založila knjigo: »Katoličani in različne vere«, ki jo jo spisa! dr. Alojzij Odar. Na jasnem si moramo bili, kaj je t različnimi verami, ki jih vsak dan srečujemo. Jasnost ne more škodovati. Znali bomo spoštovati svojo vero in ljubiti pripadnike tujih ver, ne da bi pri tem trpela škodo naša vera. Opozarjamo fante, da lo knjigo po možnosti naroče vsi naši člani. Skušajte pa tudi, da se knjiga razširi med ostalo naše katoliško ljudstvo. Vsaka Slovenska družina mora imeti to knjigo. Cena za člane je samo din 5.50, za nečlane 7 din. Naroča ge pri Zvezi fantovskih odsekov, Miklošičeva 7-1. Leskove« pri Krškem. Kakor večje spremembe v družini, prav tako tudi sprememba dušnega pastirja v fari gane farane. Posebno je ginljivo tedaj, ko poslavljajoči se župnik stopi zadnjikrat na prižnico in se poslovi od svojih iaranov. ?Z Bogom možje, z Bogom žene, z Bogom vi fantje Jn dekleta in ti šolska mladina, spominjaj se besed, ki sem jih vam govoril e tega svetega kraja, da vidimo se nad zvezdami,« tako se je poslovil 'od nas g. župnik Kurent Alojzij. Odhajajočemu g. župniku, ki je bival pri nas 1Š lel in nas učil, svaril in opominjal, kličemo ob alovesu: Hvala, gospod župnik, za ves trud, ki ste g- imeli z nami jn Bog naj vas spremlja na novem službenem mestu v Krškem! Farani. Laško. Odbor za gradnjo Slomškovega prosvetnega doma v Laškem pripravlja veliko efektno loterijo, ki je vzbudila izredno zanimanje po vsej Sloveniji. Kako tudi ne, saj so dobitki tako bogati: avto, motorno kolo. par volov, radio ajiarat. šivalni stroj. 21 koles m ie polno drugih dragocenih dobitkov. Srečke so |>a le po b (lin. Poskusi tokrut srečo tudi ti! Naslovi kartico na »Loterijski odbor« v Laškem, ki ti bo srečke takoj poslal. Tokrat si bo gospod »Žreb« privoščil ravno tebe. Boš videl! Poskusi! Pohiti, ker bo žreban je že 3t. -decembra 1938 pod državnim nadzorstvom. Izžrebane številke in/ino objavili v »Slovencu'. >Slov, gospodarju« in »Domoljubu«. Ne odlašaj! Dan za dnevom so nam manjšali porcije kruha, manj moke, manj mesa, ustavili so nam |«>|>oiiio-ma tobak in vino. in mi smo morali pač vsak dan stisnili jermen pri hlačah za eno luknjico. Končno smo postali pravi ujetniki, kajti okrog nas so se pojavile italijanske patrulje z nasajenimi bajoneti. Postavili so pa že tudi drugo orožje okrog vojašnic, strojne puške in menda celo tojiove. ia-želi smo postajati nevarni, vsaj tako se nam je zdelo. Kar na lepem so se italijanske oblasti spomnile in zmislile, da mi »Janezi« v Cognoli pri Tridentu nismo oddali vsega orožja in da imamo s selioj še jfuške, strojne puške in baje celo razstavljene topove. Seveda je bila to samo domneva. Morda je res, ta ali oni, nosil s seboj kakšno malo pištolo ali revolver, to ne zato, da se bo s temi stvarmi napram Italijanom bojeval, saj smo itak bili popolnoma v njihovi oblasti, marveč kot dragocen spomin. Zato so Italijani odredili več zelo zoprnih preiskav, toda kakšnega orožja niso prt nas dobili. Sicer pa. kakor smo spoznali, italijanski mčastnikom, ki so vodili preiskavo, ni ono toliko za orožje, so pač vedeli, da ga itak nimamo, marveč jim je šlo za daljnoglede, ludi daljnogledi, čeprav so bili po veliki večini zasebna last ln nc last vojaškega erarja, vendar so jih hoten nam zaplenili. Pisec teh vrstic si je nabavil v avstrijski armadi krasen Zeissov daljnogled, ki ga je menda edini srečno odnesel iz Italije, čeprav »o ga večkrat natančno preiskali, lorej sleherni dan so nekoliko privili vijak in nam ostreje stopali na prste. Zanimivo je to, kar smo pozneje na lastni koži večkrat predobro čutili, da imajo Italijani navado sprva zelo le|>o postopati, naravnost milo in človečansko, a potem pa vedno nuje io ostreje. Tudi občevanje bodisi z Italijanskimi vojaki ali častniki je bilo v poznejših tednih v Rivi vedno bolj uradno in ostro. Dali so nam pač vedeti, da emo mi njihovi ujetniki. Večkrat smo sicer še delio k maši in v tem marsikakšnega mladega; poseka. Je tudi naročnik »Domoljuba«. Želimo, da hi mu Bog dal dočakati vsaj 100 letnico. fct. Amlrai pri Velenju. Vest, da se cene vii nu živahno gibljejo, je tudi pri nas krepko od« jeknila. Dasi naši vinogradniki letos nimajo založenih kleti, je vendar vino glede kakovosti izborilo in zato tudi zasluži primerno ceno. Ker jo količina pridelka splošno povsod precej manjša od lanske, se ne bojimo, da bi ga ne mogli vnov-čiti. Navadno pa se zgodi, da na poletje vina še zmanjka. Pač pa nam je precej nepriličen nov trošarinski pravilnik. — Vzporedno z zimskimi dnevi je nastopil tudi čas domačih praznikov ali kolin. In to priliko zvesto izrabljajo vsakovrstni brezposelni, mladi in stari, ki jih je polno v teh dneh in hiše, kjer kaj vohajo, nikoli ne zgrešijo, čudno, kako dober nos imajo! Pa so ti ljudjo precejšnja pokora za naše gospodinje. Radomlje pri Kamniku. Letošnje leto smo pri nas ustanovili Prosvetno društvo, kar je v naši občini dvignilo dokaj prahu. Nekateri so pri nas mislili, da imajo eamo gotovi ljudje pravico, tako rekoč monopol, nad vzgojo mladine. Mislili so, da je ustanovitev prosvetnega društva samo poskus, ki se bo pa temeljito ponesrečil. A danes že vidimo, da ee bo ta poskus prav lepo posrečil, seveda v veliko nevoljo nekaterih naših nasprotnikov. Fantje kar s ponosom stopajo v društvo in gredo odločno za svojim ciljem, ki so si ga zastavili oh ustanovitvi. V nedeljo 27. novembra so prvikrat nastopili pred javnostjo in so v dvorani g. Seršena lepo odigrali Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Vabimo naše prijatelje, da podprejo najmlajše prosvetno društvo v kanini-< škem okraju. Rob — Vel. Lašče. (Prejeli smo naslednje pojasnilo in ga priobčujemo v Domoljubu.) Dne 7, novembra popoldne je izbruhnil velik požar v vasi Laporje in jo popolnoma uničil. Naša gasilska četa je bila o [»žaru obveščena šele ob 5 pojioldne, in sicer od eejmarjev, ki so se vračali iz semnja v Vel. Laščah. Takoj smo ee j>ripravili in se odpeljali proli kraju požara. Med potjo so nas sreča vali ljudje ter nam povedali, da v La-porjali že tri ure gori ter da je ogenj že omejen in zadušen. Na kra.iu pogorišča so bile gasilske čete iz Škocjana, Vel. Lašč in Ponikev. Naša gasilska čela bi tudi šla na kraj požara, a ni bila obveščena. Ko smo bili torej z brizgalno namenjeni v Laporje, je prišel nam nasproti Vesel Anion iz vasi Ded ni k ter nam povedal, da je ogenj nastal že ob 2 popoldne in da gori že tri bodi in se ugrizni v ustnice, to je bilo vojaško geslo. , , Oprtali smo nahrbtnike in hajdi v pristanišče v Rivo. Tam sta nas čakala precej velika ladja in vlačilec, ki je bil navezan na ladjo. Kakor sardine so nas nabasali v ladjo in vlačilec, da se nismo mogli ganiti. Ko smo bili vsi na ladjah, zatuli sirena in že srno zapuščali Rivo, katero bo vsak Janez ohranil v lepem spominu. Ladja je bila neka stara škatla, ob strani je imela velika kolesa z lopatami. Illnlie prihorlnnM v št. Jurij pod Kumom. Najstarejši v naši župniji je Zibert Prane iz Klenovikn. 1 etos praznuje že 90 letnico. Jiil je 20 let ključur v Klicah, kjer so po njegovem prizadevanju dozidali novo zakristijo. 12 let je l»l pa ključar na Kodežti. V tem času je strela udarila v cerkev in jo vžgala. Treba je bilo mnogo delali. da je bilo zopet vse popravljeno, t* let je un pa občinski odbornik. Pripoveduje, d« je prestal v življenju mnogo hudega, zlasti za časa lakote, ko večkrat po cel dan ni jedel. Jedli so pa včasih slabo, kruh iz ovsa in otrobov, največ pa ovsen močnik in mleko. Pa da bi ga videli, kako je je pri 90 letih čvrst, zdrav, pokončne hoje in nič s>vili las nima. Dela pa še vse od kraja, naj-raie pa seka drva in napravlja steljo, pa tudi kosit še gre. Čeprav je na meji fare in več kot uro daleč od župne cerkve, pride še vsako ne- vprašali, kdaj bomo šli domov, a nismo dobili zadovoljivega odgovora. Mislim, da je bilo okrog 20. decembra, torej par dni pred božičem, pa pride popolnoma nepričakovano ukaz, da moramo takoj izročiti konje, kuhinje in ves tren italijanskim vojakom in se naj takoj pripravimo, da odpotujemo. Prav me nismo mogli vedeti, kam nas iio peljala pot Slutili pa smo, da najbrž v ujetniško taborišče in nismo se motili v svoji slutnji. Težko smo se ločili od naših konjičev in kuhinj in vozov, ker je .... * ___T„.l« nnnnlln ia nnuolip tli IIllO Miklavž ve kje dobro in poceni kifpi! - *«»<> ziuiske suknie in pla'-če, barbent, vetvetin, baržun, dvojno fianelo, llanelo, žepne robce, svilene, vol-__nene in ženili rute in šerpe. flanelaste, vomene in prešiie odete, flaoei rjube, koče ogriniaike in drugo manulakturno blago pri JANKO CESNIK, Ljubljana. imgarje«a_«i. polne ure. Kekei nam je, da nima pomena bodili z brizgalno na kraj požara, ker je ogenj ie ponehal in da je že vsega konec. Nato smo peljali brizgalno nazaj, a člani čete smo se peljali s kolesi na pogorišče v Laporje. Prišedši v Laporje, smo videli, da se je motorna brizgalna iz Ponikev [»kvarila. Takoj smo poslali enega kolesarja in drugega z motorjem na Rob. da pripeljejo člani brizgalno. Ker so bili nekateri že v Lajx>rjah, a drugi pa še na semnju v Vel. Laščah, sem šel podpisani sam po brizgalno in smo se z brizgalno drugič odjveljali z douia. Na cesti pri Rašici pa nas ustavi tovariš tajnik gasilske čete Ponikve Gruden (ne kakšen otrok) in nam pravi, da ni treba hoditi z brizgalno v Laporje, ker so jiokvar-jeni del pri brizgalni ie nadomestili z novim kosom in so tudi ogenj popolnoma potlačili. Gasilci iz Roba smo se nato vrnili. Toliko v pojasnilo, da nas ne bo morda kdo po krivem obsojal Priče imamo na razpolago. — Peterlin Feliks, t. Č. poveljnik. Sv. Gregor. V soboto, dne 26, novembra je bil shod JRZ. katerega se je udeležilo zelo veliko mož in fantov. Govoril je kandidat Rigler. Volivci so pazljivo sledili izvajanju govornika, ki je orisal uspeh in delo Stojadinovič-Koroščc-ve vlade. Nismo še pozabili tistih batinaških let, ko smo sedeli po nedolžnem v ječah in Iilačevali visoke zneske. Mi znamo ločiii pravo deno žito od plevela in zato se bomo II. decembra soglasno izrekli za našega voditelja dr. Korošca in našega priljubljenega kandidata Alojzija Riglerja. — Dne 23. novembra smo pokopali Marjeto Cvar iz lludegakonca. Pokoj njeni duši. Preostalim naše iskreno sožalje! ftkocijan pri Mokronogu. V nedeljo, dne 27. novembra smo imeli shod )RZ, katerega se je udeležila neverjetna množica mož in fantov. Shod je poteke! v najlepšem redu. Govoril nam je minister dr. Krek. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo našemu voditelju dr. A. Korošcu in našemu kandidatu dr. Kreku. — Naša hranilnica je začela redno poslovati. V tem letu je izplačala preko pol milijona dinarjev. Vlagatelji so zopet dobili zaupanje v naše denarne zavode in začeli iznova vlagati denar. Minuli teden smo pokopali Terezijo Hribar iz Stopnega in Marijo Jarkovič iz Dobrave. Bila je vzorna krščanska žena, ki je svoje otroke vzgojila v milosten plačnik, žalujočim naše sožaljel Spodnja Slivnica. V ponedeljek, dne 5. dec. popoldne ob 4 bo v gostilni Al Drobniča politični sestanek naših mož in fantov, da se po- menimo glede bodočih volitev. Poročal bo naš kandidat dr. Miloš Stare. Udeležite se v polnem BISTER konjski F L U I O je odlično sredstvo za vtiranje pri raznih poškodbah nog in kit, pri revma-tizmu ter pri težkem delu. MLEKIK MLEKIN prašek je preizkušeno sredstvo za pomnožitev mleka pri kra- JH»W "^B^1 vah, dalje za pi- li H§ tanje in prebavo, Pil HL eel°za p°" % \ rnišljanje. Uspeh zagotovljen v 8 dneh! Navodilo priloženo. Steklenlfca Bister fluida Din 24— po pošti Din 36*—. Mlekin zavoj (1 kg) Din 15—, zavoj (4 kg) Din 52 — poštnina posebej. Fr»dais Dragulja Iva« Kam. UuMjana-NebotKRik Slišim izgovarjati moje ime ... Vsi T* si mt fudaess, stbij t«imk« g« rada pogovarjajo e meni. Posebno eb i*. Sfero vremenu! Druga drugi me pripo-ročaj« kot najboljše sredstvo proii rdtči, ssJri ia gpakani koii. Taka jc prav! Zakaj; •»m® Nives vsebuje Bneet-iS, edine ekrepčeralus credaive ta ksSs. številu! Tistim, ki se v naši vasi navdušujejo za dr. Mačka, povemo, da na Slivnici nismo Hrvatje, ampak Slovenci! Cerknica. V nedeljo, 27. t. m. nas je obiskal v spremstvu nekega ljubljanskega advokatu Mačkov kandidat Lončar. Hvalil je dr. Korošca in njegovo politiko do sedanjega vstopa v Sto-jadinovičevo vlado. Sedaj pa da je Korošec zapustil svojo slovensko politiko in se je uklonil Srbom. Zato da mora Lončar peljati Slovence k Mačku v šolo. Shod se je končal brez vsake nesreče. Dvoje vprašanj pa se nam je le vrivalo ob modrovanju ljubljanskega profesorja. Prvo je tole: Kdaj bi bil Korošec zapustil svoj slovenski program? Ali je kdaj Korošec storil ali rekel kaj takega, da bi bilo proti slovenskemu narodu? Lončar nam tega ni povedal. Ali ne bere Lončar, kako dan na dan Korošec dopoveduje, da mora priti do sporazuma s Hrvati in torej do nove ureditve države? Ne, ne, Korošec ni ničesar zatajil. In Lončar kot zgodovinar to dobro ve. Drugo vprašanje je pa tole: Le kje je bil Lončar takrat, ko je Korošec — po njegovem — delal pravo slovensko politiko? Zakaj ga takrat nismo videli v vrstah Koroščeve politike? Taval je med tujimi socialisti in med hrvaškimi Radičevci. Sedaj pa je — za volitve — naenkrat »Slovenec« — pod hrvaško komando. Vprašujemo se, koliko od povedanega je gospod ljubljanski profesor sam verjel. Se boli radovedni smo, kdo v cerkniški okolici bi rad pod hrvaško komando. 11. december nam bo to razodel. Begunje pri Cerknici. Počastili so nas prvi Mačkovi hrvaški agenti. V nedeljo popoldne so pripeljali nekega Lončarja, profesorja iz Ljubljane in nekega ljubljanskega advokata, da bi skušala tudi pri nas sejati hrvaško mačkovstvo. Ker smo pri nas zavedni Slovenci in hočemo, da se dela za nas Slovence slovenska politika, ne pa hrvaška, smo pokazali tem hrvaškim agentom nazaj pot proti Zagrebu. Hoteli so nekaj modrovati, pa smo jim povedali, da že imamo svoje voditelje. Nam se ni treba obešati na Mačkov rep in ne rabimo brezplodnega govorjenja Hrvatov, ampak resnega dela za naš slovenski narod. 11. decembra bodo vsi resni volivci pri nas šli na volišče za politiko dr. Korošca, ki hoče tako ureditev države, da pridemo Slovenci do polne veljave iu do boljšega gospodarskega stanja. Videm Dobrepolje. V ponedeljek, dne 21. nov. je objskal našo vas naš narodni voditelj dr. Anton Korošec z okrajnim kandidatom Riglerjem Alojzijem. Na postaji Dobrepolje so ga pričakovali na okrašenih vozovih ljudje iz Skocijana in drugih okoliških vasi s svojo godbo in ga spremili v vas Videm. V pozdrav so pokali lopiči in ga navdušeno pozdravljali »Živijo dr. Korošec, živijo slovenski voditelj, živijo kralj Peter II., živijo dr. Sto-jadinovič« itd. Pozdravne besede dr. Korošcu je izrekel župan Sternad. Nadalje ga je pozdravil učenec ljudske šole in mu izročil šopek slovenskih nageljnov. Nato je šel dr. Korošec v dvo- rano prosvetnega društva in nam v poldrugo uro dolgem govoru pojasnjeval naš notranji in zunanji politični položaj. Poslušalci so mu navdušeno pritrjevali. Za njim je govori! še naš kandidat Rigler Alojzij, ki nas je pozival, da moramo »ložno voliti listo, na kateri je naš voditelj iir. A, Korošec. Ob zaključku tega veličastnega zborovanja smo zapeli »liej Slovenci!« — Na povratka si je g. minister ogledal izdelke lutkarskega in lesnoobrtnega tečaja ler Jakličev dom. — Nato s« je dr. Korošec odpeljal v Ljubljano. — 'lovor dr. Korošca je napravil na navzoče mogočen in trajen vtis, in so sklenili tudi tisti, ki »o še sedaj stali ob strani, da bodo oddali svoj volilni glas vsedržavni listi dr. Stojadinoviča, na kateri je tudi dr. Anton Korošec. Kontpoljr. Tudi iz naše vasi, ki je največja » vsej dobrepoljski dolini, je mnogo naših ljudi v tujini. V Ameriki je 59 moških in 27 žensk, v Franciji 13 moških in ena ženska, v Belgiji pa je ena ženska. Skupaj je torej izseljencev iz našo vasi 101 oseba. — Pretekle dni sla se poročila ftteh Franc, posestnik in krojač z Zgajnar Ano, Ženinu in nevesti polno sreče in božjega blagoslova. Struge. Dne 27. novembra smo imeli ;>nli-tični shod jBZ. Govorili so: kandidat višji veterinarski svetnik Rigler Alojzij, mestni uradnik na magistratu Langus jože iz Ljubljane in duhovni svetnik iz Dolenje vasi škulj Karel. 5 shodom smo bili zelo zadovoljni. — Dne 21. novembra sta stopila v zakon banovinski cestar ilegler Alojzij, Pri cerkvi 19, in hči posestnika Ivana Rus, Raka !„ 23. novembra pa sin posestnika Francelj Jožef, Kaplovo 12, in hči po« sestnika Terezija Kralj, Podtabor 4. Višnja gora. Čeravno ni čutiti prav ničesar, se občina Višnja gora prav pridno pripravlja na bližajoče se državne volitve. Naši volivci oUe ve-fcere ei krajšalo t. lepimi knjigami, ki si jih izposodite y župnijski knjižnici, ki je odprla vsako nedeljo po rani in deseti maši. Obiščite jol Naslednja številka »Vojniškega zvona« izide še pred božičem. Jta novo ga lahko naročite v župnijski knjižnici. Sv. Miklavž pri Ormožu. Bralno društvo bo proslavilo skupno s KO in tlekl. krožkom 4. dec. a> letnico obstoja Jugoslavije. Na sporedu je petje, (leklamaci je, telovadni nastop in igra »Dom*. si prijatelji naše narodno iu kmetiško zavedne mladine iskreno vabljeni! Dol pri Ljubljani. Miklavžev večer ho priredil I a litovski odsek -v nedeljo, dne 4. dec. ob 6 zvečer v prosvetnem domu s kratkim prizorom v peklenskem breznu. Nabiranja jio vuseh letos ne bo, darila prinesite sami v prosvetni dom K prireditvi vljudno vabimo! Kostanjevica. Obrtniki tiikujšnjega sodnega ok raja so priredili v dvorani prosvetnega društva od 27. nov. do 1. dec. obrtniško razstavo, ki naj pokaže delo in trud naših potležel. obrtnikov, Razstava zasluži vso pozornost in polivalo. Suj je obrtniški stan temelj narodnega gospo- Moli oplaismsill« Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrai Din 5'—. Naročniki »Domoliuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kme li jske potrebščine ali proda;ajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočni kov ali va>encev in narobe. Pmiojbsna za nsaie atjlaie te piatafe napref. Kdo proda kraso s teletom. 14—15 litrov mleka garantirano, pismene ponudbe upravi »Domoljuba« pod zna čko »Krava« št. 18.387. Kovaški pomočnik za sekire, event. tudi podkoiski. dobi službo takoj. Mora biti vo;a-ščine prosi ali vsaj l leti do vojaške službe! Naslov v upravi »Ho moljuba« štev. 18.299. ZS0O Din TzSle 1000 Din mesečno. Pi šile: »Anos«, Maribor Brinje in fige vd0„b£ boljši kakovosti pri Fran Poeačniku d. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesla št. 33 (Javna skladišča Balkan). Proda se hiša z vrtom in eno njivo v Šenčurju št. 190 pri Kranju. Žensko Isolo ™ja|n omaro prodam. Novi Irg 1 (dvorišče), Ljublj. Slamoreznica ™otoroi pogon, dobro ohranjena. naprodaj. — Knific Jože, Medno 21, Št. Vid nad Liuhltano. g..;-, vsako količi nnp.mo n0 fiž0ia, BU- biti gob in semenske detelje. Fran 1'ogačnik d. i o. z. Ljubljana, Tyr-ševa (Dunaiska) cesta št. 33 (Javna skladišča Balkan). Fsilta za kmečka dela ihuIB spreimem v starosti od 14—17 let. Kunovar, Dolnice št. t. p. ŠL Vid nad Ljuhij. Kupim stare hipi slike, skrinje, narodno nošo. majolike i. L d, — Pišite na naslov: Demšar. Cankarjevo nabrežje 25, Ljubljana. Eelelarja in sadjarja samostojnega, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Čebelar« 51.17993 na upravo Domoljuba.' Mleta pozor! Pridite hitro po nove šivalne slroie. Pogre-zljivi že od 1300 din naprej, dokler traja zaloga pri »Promet« v Liubliani. nasproti Križanske cerkve (tudi ob nedeljah dopoldan na otrled). Trpilne sncltse in nslflJ* prodajam po 031056 ugodni ceni. — Snežke in ga'oše sprejemam v popravilo. — Cene solidne, postrežba točna. — Anton Janežtč, Kamnik dobra mleka-nrasa riea. V 14 dneh s tretjim te'etom, zara-Ji pomanjkanja krme naprodaj. Šujica št. 87, Dobrava. P__j malo rabljene in MM v dobrem stnniu kupim. — Buh Jakob, Horiul 16. Bnfitla naprodaj, 4 lh nODlIfl leta stara, visoka 1<>0 cm, sposobna za vsako delo. Dravlje, Vodnikova cesta 283. Železno Mo™ Te- sel^o ter dinamo za elektriko proda Cvek Franc v Kamniku. darstvu. Najboljšim razstavljalcem bodo pri< znane nagrade. Črnuče. DramatsM odsek katoliškega prosveti nega društva bo uprizoril v nedeljo 4. dec. igra »Pri kapelici«. Začelek ob 3 popoldne. Dne 5. dec. ob po! 8 zvečer bomo imeli »Miklavžev večer«. IC obilni udeležbi vabi odbor. — Našim nasprotni« kom, katerih tudi prt nas nI premalo, v vednost, da tudi naše društvo ne spi ne z odseki ne samo, da gremo vsi po naročilu »Domu gradimo slavo in časi«. Našim zagrizencem, ki opijujejo naše delo. pa bodi v obraz povedano, da »Napredek in prosveta naša bo osveta!« Prejšnji teden smo zaključili lepo uspeli sv misijon. ki je trajal teden dni. C. g. misijonarjem iz Ljubljane za vse lepo nauke Bog povrni. Upamo, da ni bilo zastonj. Šmartno pri Litiji, Preteklo nedeljo je prosvetno društvo uprizorilo v Domu dramo »Igra življenja«. Društvo bo igro ponovilo, in sicer v nedeljo 4. decembra ob 3 popoldne. Pridite še vsi naši tarani in tudi drugi, ki igre še niste videli. Predprodaja vstopnic je v Kmetijski zadrugi. — Miklavžev večer priredi prosv. dru/štvo v ponede-Ijek 5 dec. ob 6 zvečer v Domu. Darovi se spre« jemajo do 1. fiopoldne v sejni sobi Doma. Vstopnina je za odrasle 2 din, otroci so pa v spremstvu staršev vstopnine prosti. Hrastje pri Kranju. Prosvetno društvo ho priredilo v nedeljo, dne 4. decembra ob pol 8 zvečer Miklavžev večer. Letos se je sv. Miklavž prav posebno zavzel za otroke našega društva, ker nas bo obiskal en dan poprej kot drugod. Zato otroci, priporočite se staršem, da bodo ti naročili sv. Miklavžu pravočasno, ker se bodo darila sprejemala v nedeljo ves dan v dvorani društvenega doma. Ježica. Fantovski odsek na Ježici priredi 5. decembra Mikluvzevanje. Miklavž bo prišel v Cerkveni dom obiskat mladino ob 5 popoldne, odrasle pa zvečer ob pol 8. Ob pol 5 popoldne je na sporedu sprejem Miklavža pred domom, v domu pa bo deklainacija, kratka igrica in razdelitev daril. Zanimiv in pester spored pa ie določen tudi za zvečer ob pol 8. Vsi vabljeni! — Naš društveni praznik bomo praznovali čim slovesneje. Zjutraj bo skupno sv. obhajilo, popoldne bo pa ob 3 slavnostna akademija, na kateri sodelujejo vsi odseki KPD no Ježici. — Proslava zedinienja bo v Cerkvenem domu na Ježici t. decembra. Bog živi! Luški potok Telovadni odsek ima evoje redne vaje skoraj vsak dan Komaj se razvrstimo, toliko nas je. Sedaj vežbamo samo z naraščajem in z mladci (mladenkami); člani in člinice pridejo po božiču na vrsto. Tudi dramslti odsek živahno dela. Priredili smo zadnjo oktobersko nedeljo veseloigro »Pri belem konjičku. Obisk je bil dober in gledalci so bili r. igro nad vse zadovoljni. Za Miklavža bomo igrali Vombergarjevo »Nebeško šolo« o sodelovanjem pevcev iu godbe Cisti dobiček je namenjen za nujno popravilo in povečavo društvenega doma, ki je poslal v zadnjih časih mnogo premajhen Tudi telovadnega orodja se nimamo vsega Zato pa delajmo in se trudimo, da bomo postavili dom, ki ho res tiaž ponos. 1 boi n mk žasopisi® i nrnim K PRID VRAII! irniRRRinsnnsi m vosu nočemo olagšati Izbiro daril. Potrudite se li ftrdfci Mi MHSPER LJIIRIMIM m nt % ini i r © 2§ Kalili bedeti gorovo Vašim denarnim razmeram hai primernega. Ogled toiroezen UI-MtlUUjjl' Pijte samo zdravi/ni Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za žene in matere od 10, do t4. decembra. Za dekleta od 26. do 30. decembra. Pričetek prvi dan ob fe zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina !00 din. Prijavite se na: Predstojni-štvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Spoštovani Cifatclil! Za lesensho seziio Vam nudim: Moderne kamgarn Stoto od Din 24.'— naprej, ženske štofe za kostime od Din 19'— naprej, krep dešin svilo od Din 14 — naprej, cajgaste kovlrc po Din 75 —, ročno delo, ktotaste kov-tre od Din 89'— naprej, flanelaste odeie od Din 23'— naprej, flanelaste rjuhe od Din 19 — naprej ter razne cvirncajge, rujave in bele kontenirie, gradlne za modroce, žične vložke, morsko travo, žimo itd. Za šivilje in krojače vse potrebščine. Ivan h. GroscH • Ircnule trgovina z mešanim blagom. Karel in Peter gresta mirno avtopostaje, kjer jo stalno mnogo avtomobilov. Karel: »Rad bi imel denar, ki so ga lastniki plačali za te avtomobile.« Peter (ki je bil praktičnejši: »Jaz želim imeti samo toliko denarja, kolikor lastniki ie dolgujejo za avtomobile.t grmultU« Mik » Igranja, /abtetilu »razplet*« kitali«. MEII1EL*HER0LD £ MARIBOR st.10? Sukno za moške zimske suknje, blago za damske plašče raznih kvalitet, flanelo, barhent, baržun. žepne robce itd. Vam nudi v veliki izbiri ir, po nizkih cenah Oblaiiinica za Slovenijo - Ljubljana Tjrrševa cesta 23 (hiša Gospodarske zveze) Dri&vuim in samoupravnim uradnikom nudimo inanulaktumn bla>_>o tudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani sprejemamo v račun za pri na« kupljeno blago. Disciplina, Mr. John Smith js v družbi z mrs. Gladys Smith zasedel prostor v letalu. Pilot prosi: »Prosim, da med vožnjo ne spregovorite z menoj niti bc-sede.« Šest ur pozneje pristane letalo v Stockholmu. »Smem zdaj govoriti, gospod pilot?« — »Seveda.« — »Allrightl Hočem samo povedati, da je pred tremi urami mrs. Smith padla z letala.« ČAJ Apotek« Mr. BAHOVEC, Ljubljana S. lir. a>«.32 i Prvii v kinu. Preprost možakar, ki ni bil i« nikoli v kinu, je Sel gledat policijski film. V nekimi prizoru je detektiv iskal zločinca v sobi, U se jo pa skril pod posteljo. Naš stric z dežeie » ni mogel premagati, da bi oo vstal in zavpil: »Pod posteljo tičil« Ko se je hote! spet usesti, s« je bil sklopni sedež vzdignil in mož je teletmit ua tla. Ves divji je skočil pokonci, so olirnil is primaknil gledalcu za sabo krepko zaušnico, rekoč: »Tu imaš. ker si tui sto! izpodmaknil!« Nov redilni prašek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ia z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo t zavitek za 1 prašiča ter slane t 7.ivitek fi din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. -i Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen, Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska »lic«t. Na deželi pa vsaka trgovina. Prijatelja. »Si bil pri dirkah?« — >N'e. imel sem jih doma.« — »Kako to>« — »Naša kuharic* je namesto olivnega olja dala v solato riiiaovo olje.« * Dober nfrnee. Zakaj si zadnji v razredu? — Nisem kriv. Jurčka, ki je bil do sedaj zadnji, so namreč odpustili iz šole! Manufaktuma, modna in konfekcijska trgovina F.LGoričar, Ljubljana. Sv. Petra c.29 vljudno sporoča, da je svojo glavno trgovino preselila v nove, svetle in prostorne lokale na istem mestu v novo hišo za 5 metrov nazaj v stavbno črto. Ob otvoritvi novih prostorov zagotavlja tvrdka, da se bo stroga „. „ _ . „. . . držala že svojega starega gesla: MiUjSlSSt ZaSlUŽCH, V@Blk prORiet! Na zalogi bo sedaj še večja izbera blaga, posebno za moške obleke in površnike, štofe »a dam-ske plašče in kostume, volneno in svileno blago za damske obleko in bluie ter tudi delavno blago za vsakdanje moško in žensko obleke. Velika izbera damskib, fantovskih in dekliških izgo-tovtjenih plasčev. 1'letenme, trikotaža, koci, delte, kovtri. dežniki itd. Obenem pripominja, da bo v svoji podružnici na nasprotni strani $». Petra cert« 30. kot dwed«j ie tudi naprej »odtta specnalno zalogo osebnega in posteljnega perila, kakor tudi vse potrebno za nevestine bala in stanovanjske opreme! Na zalogi žima, volna, morska trava, perje in puh. Krasne svilene in klotaste odeje, polnjene samo z dobro, zanesljivo vato. To ia sedal edina trgovina v Ljubljani, kl ima najvei vrst tol»si», ter lahko Val« potrabKine kupite v eni trgovini ter Vam nI treba hoditi na vsa »tranl. Ker imamo dve trgovini, ter zelo veliko vrst blaga vsled tega tudi lahko držimo dobremu blagu nižjo ccno kot kje drugjol pa se^So SS^j Z3 MlfelSVla da sf ogled«'« naše nove prostore in našo zalogo! »Domoljub« slane 38 dio za celo leto, za Inozemstvo 60 din. Do ni se In uni«* »nroiom« _ w . ,.. n ... lttJn. s«*«*