P«
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
2.
a-
o-
10
n ti h 1.
Vie ipise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati »arao na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
...... dvakrat. . 12 „
„ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Maierjevci.
Resnico samo piši vestni zgodovinar!
A. Aškerc.
III.
Preden si ogledamo Maierjevo pravo inšpekcijsko delovanje, naj priobčimo članek, ki govori o učnih slikah in formalnih s t o p n j a h in ki smo ga, kakor smo povedali že zadnjič, prejeli od dobro poučene strani. Članek govori:
Prav z zanimanjem smo čitali uvodnik v 31. številki „Učiteljskega Tovariša", ki je — da govorimo v smislu formalnih stopenj — nekaka priprava k nadaljevanju razprav o ljubljanskem šolstvu.
Bridke spomine vam zbujajo leta 1902—1904, ko so vas „najboljši nadzornik na Kranjskem" — kakor je baje bivši deželni predsednik baron Hein imenoval Maierja — in tedanji jahači in ubijalci zloglasnih formalnih stopenj po tež.em, utrudljivem pouku, ki mu je nasledoval š<* trši na obrtni-nadalje-valni šoli na realki, več dni po več ur vprezali v jarem tlake z osnovanjem podrobnih učnih načrtov in formuliranih stavkov, ki so pozneje prišle za njimi učne slike.
Marsikateri ljubljanski učitelj in učiteljica sta napisala tedaj celo vrsto učnih slik, ki so romale potem v kovačnico formalnih stopenj na Bregu št. 16, odtod pa na Graben k vestnemu pomagaču in opravitelju korektur.
Za vesta trud pa ljubljansko učitelj stvo — izvzemši suhoparne zahvale — ni prejelo niti vinarja. Pač pa je nadzornik M a i e r začel — ni tega tri leta — nekatere učitelje, menda v zahvalo za sodelovanje pri teh učnih slikah, krivično preganjati in v svojih subjektivnih, tajnih kvalifikacijah v nič devati, ieš, da so postali zaradi lova za postranskimi zaslužki lenuhi in da ne delajo več s tako
vnemo kot nekdaj. Ko bi Maier sam kaj delal, bi nič ne rekli; ampak on je večinoma na dopustu, da ne opravlja niti nadzorovanja. In tak človek, ki sam nič ne dela, zmerja z lenuhi tiste, ki od dela konec jemljejo! Ali meri vse čevlje po svojem kopitu?
Nam, ki nimamo vpogleda v te famozne ocene učiteljstva, je stvar, dokler dotičnim učiteljem ne škodi, brezpomembna. Toda višja šolska oblast bi se morala, čitavši taka nadzorniška poročila, vendar za stvar zanimati in nekoliko pozornosti obračati tudi „pedagoškemu" plonkanju — pardon: delovanju podrejenega mu nadzornika ter se vprašati: Ali so se res učitelji, ki so še pred nedavnim časom dobivali od istega nadzornika pohvalnice, kar naenkrat toliko polenili, da ne dosezajo povoljnih učnih uspehov? Višja šolska oblast dopušča, da Maier šušmari, kolikor se mu ljubi. Tako ne sme več biti!
Odkar namreč piha tudi iz palače ob Bleiweisovi cesti klerikalen veter, se število ljubljanskih učiteljev Slomškarjev — izborno delujočih v šoli in — na cesti — nekam sumljivo množi, a število naprednih, prav dobrih in dobrih učiteljev pa istotako sumljivo krči.
To trditev nam je potrdil lansko leto celo Javen razglas c. kr. m. š. sveta ljubljanskega o vseh pohvaljenih učnih osebah v ljubljanskih časnikih.
Le v onem II. razredu vseh ljubljanskih ljudskih šol izvzete so nemške, kjer delujejo voditelji in prideljene jim radovoljke, so uspehi doslednje „izvrstni, da, naravnost odlični" — to pa, da se varuje dekorum napram podrejenemu učiteljstvu.
Toda vrnimo se k učnim slikam! Teh je spisalo ljubljansko učitelj-stvo 5 knjig ali 482 tiskanih strani velike 8, urejeval in popravljal jih je, kar prav dobro vemo, bivši nadučitelj
II. mestne šole in sedanji nadzornik G a b r š e k , tiskane pa so bile vse pod firmo
„Priredil Anton Maier". Leta 1903. so izšle pri Kleinmayerju & Bambergu „Učne slike iz nazornega nauka za I. in II. razred v prvi in, če se ne motimo, 1. 1906. pri Schwentnerju v drugi izdaji.
Leta 1904. so izšle pri Dragotinu Hribarju „Učne slike iz domoznan-s t v a za III. šolsko leto" in istega leta pri Kleinmayerju „Učneslike iz p r i -rodoslovja" in „Avstrija", leta 1906. pa pri Schwentnerju zaradi slavnih „vipavskih fig", ki jih je pa Orožnova kritika mahoma vse snedla in so se morale pri neki hospitaciji zagovarjati, znana zbirka „Vojvodina Kranjska".
Bes, prav radovedni smo, pod kakimi pogoji sta Kleinmayer in Schwentner učne slike založila? Pa menda ne samo zaradi lepšega ? Navadno založniki plačujejo pisateljem ali „prirediteljem" dogovorjene nagrade in ne obratno.
Kdo h med ljubljanskih učiteljev je za sodelovanje dobil kaj nagrade; nam ni znano.1 Morda nam pa nadzornik Maier, ki je te zbirke priredil in z g. Gabrškom tudi glede založništva vse uredil, da v tem n a -tančnejih pojasnil, pa magari kot vladni mož v „Ljubljančanki" ali pa v „Slovencu", ki se tiska v Kat. tiskarni, kamor se je nadzornik Maier zadnji čas s svojimi učili zatekel.
Veliko nekdanjih spisoval-cev teh učnih slik bi to zadevo radi imeli na čistem baš sedaj, kose nekaterim učiteljem pošiljajo tako laskave zahvale!
1 Nam je en slučaj znan. Op. ured.
Neka oseba si je 1. 1904. za prodajo pri Blasniku litografiranih načrtov skic „Načrt Ljubljane" in „Ljubljanska okolica", ki so priloženi drugi zgoraj imenovaui zbirki učnih slik, izgovorila gotove odstotke.
Gospod nadzornik Maier, morda je vam dotična oseba kaj znana?
Na vsak način je nujuo želeti, da se ta zadeva, ki ima z ozirom na splošue govorice umazano-kupčijski značaj, čimprej temeljito pojasni. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi si kdorkoli z delom pomanjkanja trpečega učiteljstva in na njegovo gmotno škodo izboljšaval svoj gmotni položaj, saj mu mora biti že to dovolj, da igra isto vlogo, kakor jo označuje znana basen o sraki in pavjem perju. Tudi s Pilatom bi lahko primerjali Maierja. Pilat ne ve, kako je prišel v „Čredo", Maier pa ne, kako je prišel med pedagoške pisatelje. No, danes smo o tem na jasnem. Pa bomo še o drugih rečeh!
Kako je s petletninami na Goriškem?
Vprašanje, ki je pred časom razburjalo učiteljske duhove po Goriškem, zdi se, da je zaspalo spanje pravičnega. Sedaj veljavni zakon o regulaciji učiteljskih plač z dne 14. januarja 1906., osobito pa § 9. tega zakona sta sapo zaprla še onim, ki so morebiti hoteli govoriti. Odtod vse tiho, odtod ono molčanje!
To molčanje pa ni opravičeno, in vprašanje o petletninah bi moralo biti za goriško učiteljstvo ravno tako aktualno danes kakor je bilo pred letom 1906.
V štev. 33. „Učit. Tovariša" z dne 19. avgusta lanskega leta se je oglasil tov. M. z dopisom pod naslovom „Dvojna mera", kjer se je v krepkih besedah zavzel za to, da se pri kvinkvenijah uveljavi praksa>
LISTEK.
Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi kon-kordata.
Spisal Perdo P1 e m i 5.
(Dalje.)
Javne izkušnje, premije, klasifikacija, izpričevala.
Šolsko leto je bilo razdeljeno v zimski "i poletni tečaj (polletje), koncem vsakega ?čaja so se vršile javne izkušnje, ozi-[°nia „očitno izpraševanje". Čas teh izkušenj je okrožni ogleda v okrožnici natančneje do-Prisostvovali so jim okrožni šolski °gleda. Povabilo se je k njim tudi mestni Magistrat in občin, načelnika po § 404. šol-§a reda. Akte, ki jih je moral učitelj o Priliki izkušnje predložiti, sem že omenil VIL). Izvleček javnih izkušenj se je m°ralo vposlati potem šol. oblasti z izpitnimi P^nimi vajami učencev vred. Te preizkušne ^ °ge so od L 1846. naprej učenci izdelo-1 >n duplo, en duplikat je potem ostal v ' dotične šole, Od istega leta naprej te naloge tudi samoslovenske. L 1862.
nalaga okrožnice okr. šol. oglede učiteljem, naj se poleg javnih izkušenj vrše tudi mesečne male izkušnje, ki jim naj prisostujejo ravnatelji (župniki) dotičnih šol.
Koncem šol. leta so se delile premije med pridne učence. Magistrat, kakor patro-nat okol. šol, je za vsako šolo dovolil gotov pavšal za nakup premij, ki so bile navadno knjige. Posebno skrb je obračal škof. kon-zistorij, oz. škof. ordinarijat na kakovost teh knjig. Naslove za premije določenih knjig je bilo njemu naznaniti, in le z njegovim odo-brenjem so se smele potem razdeliti med učence. Leta 1846. je škof. konzistorij tudi preskrbel seznam slovenskih, za premije sposobnih knjig. To ga pa ni motilo, da je z okrožnico 25. julija 1848 priporočal za premijo slovenskim učencem v okolici italijansko knjigo „Precetti di agricol-tura", in to mnogo let prej, preden se je italijanščina uvedla kakor obvezen predmet v okoliške šole I Jedva 1. 1856. je izpodrinila to knjigo po vsebini slična slovenska knjiga „Zvedeni kmet*, (spisal trž. okr. šol. ogl. Aleš), ki je služila hkrati kakor učna knjiga. Po navadi in posebno učencem nižjih oddelkov so pa kakor premije delili molitvenike.
V mestu Trstu se je delitev premij vršila posebno slovesno ob prisotnosti zastop-
nikov šolskih, cerkvenih in politiških oblasti. Tudi troblje glas in drugi zunanji pomp nista manjkala. V okolici se je vršila ta svečanost bolj skromno. L. 1858. pa izraža magistrat v posebni okrožnici željo, da bi se uvedlo tudi na vseh okoliških šolah svečanostno delitev premij, ker „delitev premij je šolski praznik, ki ni brez koristi". Opozarjam pri tem, da so bile premije v naši okolici tedaj tudi edini vnanji znak v napredku in pridnosti učenca, ker šolskih izpričeval se v oni dobi v trž. okolici ni delilo. Končno so pa tudi šolska izpričevala slednjič vendarle premija, dasi v drugi obliki. Pristavek v magistratni okrožnici ni bil tedaj brez podlage.
Klasificirali so v tej dobi prav temeljito. Že v poglavju o „uradnih spisih" smo srečali razne kataloge za dnevno, mesečno in polletne redovanje učencev. Klasifikacijo vseh učencev so morali predložiti po sklepu vsakega polletja šol. oblasti, ki jih je pregledala, večkrat toaliono pomanjkljivost grajala ter vračala. Učenci so prejemali izven redov iz predpisanih predmetov (glej pogl. IX.) še redove za nadarjenost, marljivost in vedenje. Prepis vseh štirih četrtletnih klasifikacij morajo učitelji tržaških občinskih šol še danes koncem šol. leta predložiti šol. oblasti. Ta navada, ki ne velja za nobeno drugo kro-
novino, je bržkone preostanek iz konkor-datske dobe.
Leta 1868. preidejo okoliške lj. šole v roke magistrata. Ob tej priliki razpošlje 18. marca 1870 magistrat okrožnico, v kateri pravi: Po ministrski odredbi bi se moralo deliti namesto letnih in polletnih izpričeval četrtletna, in bi morale odpasti polletne izkušnje. Ker pa okoliških šol še niso mogli reorganizovati v smislu te odredbe, in ker na vseh teh šolah dosedaj niso delili niti polletnih izpričeval, naj se zasedaj še vrše polletne izkušnje. O velikonočnih praznikih pa naj se zbero učitelji v konferenco in naj predlože način, kako izpolniti min. odredbo. Tudi ni še potrjen deželni zakonski načrt o pouku, nadzorstvu, organizaciji, oskrbi in pravu učiteljstva mestnih ljud, šol v Trstu; nasprotno je mestni svet, oziroma deželni odbor odbil tozadevni vladni zakonski načrt. Notranjo uredbo šol bo določila deželna zakonodaja še podrobneje — zato ni mesta za novotarije v okoliških ljudskih šolah, niti kar se tiče sklepčnih izkušenj in premij.
Sčasom so odpravili izkušnje in premije ter uvedli izpričevala. Na deželni šolski zakon za Trst in okolico pa še danes — 1. 1911. — čakamo.	(Koner)
kakršna je bila pred zakonom iz leta 1906., t. j., da se štejejo petletnine od nastopa službe, kakor to delajo v tolminskem okr. šolskem svetu.
Žal, da tovariš M. ni našel v goriškem učiteljstvu prijaznega odziva. Seveda izvzemam tu tolminsko učiteljstvo, ker ono uživa ugodnosti zakona iz leta 1906., ne tako učiteljstvo goriškega in sežanskega okraja. To je šlo preko prepričevalnega dopisa tov. M. na dnevni red.
Minilo je od takrat leto dni in zopet vse tiho ... Da zbudim vsaj pičico zanimanja za stvar, hočem malo podregniti v to sršenovo gnezdo.
Do 1. 1900. je bila za Goriško v veljavi zakonska določba iz 1. 1870., oz. 1896., po kateri so imeli pravico do petletnin le definitivno nameščeni učitelji (učiteljice), ki so nepretrgoma z uspehom službovali skozi pet let na kaki javni ljudski šoli v državem zboru zastopanih dežel. Z zakonom z dne 6. oktobra 1900 so se pa začela šteti tudi provizorna leta v petletnino. Prvo kvin-kvenijo si tedaj po tem zakonu dobil po prvih petih dokončanih službenih letih.
Isto obsega glede petletnin zakon z dne 21. decembra 1901., t. j. prvo kvinkve-nijo se šteje od nastopa službe.
Vkljub vsej jasnosti § 5. zakona z dne 21. decembra 1901 se je moralo goriško učiteljstvo boriti za svoje v zakonu utemeljene pravice in je končno doseglo, da je upravno sodišče svoječasno razsodilo zadevo petletnin v smislu § 5. gori citiranega zakona ter tako ustreglo željam in upravičenim zahtevam vsega učiteljstva.
Prišlo pa je leto 1906. in s tem letom nova regulacija plač. Ne malo presenečenja pa je provzročil § 9. novega sedaj veljavnega zakona z dne 14. januarja 1906., kateri paragraf je vrgel petletnine tja daleč nazaj, kjer so bile pred letom 1900. Kar smo pred letom 1906. že imeli, to so nam zopet odvzeli s § 9. novega zakona. Določilo se je sledeče: Petletnine se šteje od prvega dne meseca, ki sledi neposrednje dnevu pridobljene usposobljenosti.
Tako smo šli s § 9. zakona z dne 14. januarja 1906 , kar se tiče petletnin, za korak nazaj. Pa naj reče kdo, da ni to regulacija učiteljskih plač!
§ 9. zakona z dne 14. januarja 1906. šteje tedaj petletnine od drugega izpita. Za učiteljstvo, ki je službovalo pred tem zakonom, pa je velevažen drugi odstavek člena V. tega zakona. Člen V. se namreč glasi v svojem drugem odstavku doslovno tako-le:
„S tem zakonom se ne premeni pravica do višjih plač, katere so dosegli člani učiteljstva vsled prejšnjih zakonov." Za učiteljstvo, ki je službovalo pred zakonom iz leta 1906., §9. sploh ni in ne more biti mero-dajen pri štetju petletnin, kar je jasno razvidno iz ravnokar dobesedno navedenega člena V. Člen V. jasno govori, da ima starejše učiteljstvo pravico do take ureditve glede štetja petletnin, kakor je razsodilo upravno sodišče na podlagi § 5. zakona z dne 6. oktobra 1900., ozir. 21. decem. 1901.
Da šteje tolminski okrajni šolski svet kvinkvenije od nastopa službe, postopa popolnoma pravilno in v smislu člena V. zakona z dne 14. januarja 1906. In kar velja v tolminskem, isto bi moralo veljati v goriškem in sežanskem okraju.
Nekam čudno se vse to sliši: Tovarišu M. L. v tolminskem okraju se je že lani priznala druga petletnina. Maturiral je leta 1900., drugi izpit položil leta 1904. Jaz n. pr. imam šele eno petletnino, dasi sem drugi izpit položil 1. 1902.
V	številki 51. lanskega „Tovariša" či-tam, da se je nekaterim koleginjam v tolminskem okraju podelilo prvo petletnino. Maturirale so 1. 1905., izpit usposobljenosti pa so prebile 1. 1907. Tovarišice-sošolke iz goriškega okraja in sežanskega — hočete ali nočete — čakajte še dobro leto!
V	»Tovarišu" z dne 10. marca 1.1. berem, da se je tovarišema A. S. in Fr. U. v tolminskem okraju priznala četrta petletnina. Maturirala sta (glej „Ročni zapisnik"!) 1.1890. Nasprotno je okrajni šolski svet sežanski odbil prošnjo tovariša J. Š. za podelitev četrte petletnine, dasi službuje ta že od 1. 1888. (Prim. „Učit. Tov." št. 51. z dne 23. dec. 1910.)
Navedli bi lahko še več primerov, ki pričajo, da se mnenja naših okrajnih šol. svetov križajo glede podeljevanja kvinkvenij navzlic temu, da je tako jasno izražen drugi odstavek člena V. zakona z dne 14. januarja 1906. leta.
Zdi se mi, da se v naših okr. šolskih svetih pri razpravah o kvinkvenijah poudarja samo in edino § 9. večkrat citiranega zakona, člena V. ravnoistega zakona pa ne vidijo.
Zaključujem: Člen V. zakona z dne 14. januarja 1906, dež. zak. št. 10., daje učiteljstvu, ki je služilo pred tem zakonom, popolno pravico zahtevati to, kar je že imelo pred letom 1906., namreč da se mu štejejo petletnine od nastopa službe.
Na učiteljskih zastopnikih je — toliko v okrajnem šolskem svetu v Gorici, kolikor v onem v Sežani — da se zavzamejo za zadevo ter na podlagi jasne zakonite določbe dosežejo to, kar imajo tovariši v tolminskem okraju.
Želim pa, da se k predmetu še drugi oglasijo.	y.
Ime in stanovanje novodošlega dobrega dijaka naznani odbor organizatorju in njegova skrb bo uvesti istega v dijaško organizacijo.
Manjpremožnim dijakom bo preskrbelo društvo brezplačno kosilo, krivši stroške s prispevki iz društvene blagajne in radodarnimi ' doneski v denarju ali v deželnih pridelkih. —
Vaše blagorodje je naprošeno poslati društvenemu tajniku prav zanesljivo do 15. avgusta 1911 seznam z nami mislečih uči-teljiščnikov in učiteljiščnic, oziroma onih sinov naših somišljenikov, ki vstopijo s prihodnjim šolskim letom na pripravnico v Podgoroin bivajo v kraju vašega delokroga.
Organizacija prične delovati s prihodnjim šol. letom (t. j 1. 1911/12.).
Tako se glasi ta okrožnica!
Ne bom polemiziral z njo, ker se držim načela, da se ne mudimo z napadi naših nasprotnikov, ker se nam je posluževati pozitivne taktike; zato bomo odgovorili tudi na to okrožnico ob sklepu — s pozitivnimi sklepi.
__(Dalje.)
Iz naše organizacije.
Splošno mnenje med tovariši je, da se začne naše društvo prebujati. Zborovanja so vedno bolj obiskana (tokrat 41 članov) in pri njih vlada živahnost v govoru in debati. Delajmo tako naprej in čaka nas svo-bodnost in ugled tržaškega učiteljstva. K.
Srednješolski vestnik.
** Nove določbe za srednješolske učitelje. Naučno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se bo prihodnje šolsko leto ustanovilo več pedagoških srednješolskih semenišč, kjer bodo profesorski kandi-datje dobili potrebno prakso. Važne so tozadevne določbe; v prvi vrsti ima kandidat pravico, voliti kronovino — ne pa zavoda ali kraja! — kjer si hoče pridobiti svojo profesorsko prakso. Zavod mu določi ministrstvo. Enemu profesorju ne more biti pri-deljenih več kandidatov nego dva, gnemu zavodu pa kvečjemu štirje. Prve tedne mora profesorski kandidat prisostvovati redno pouku prideljenega mu strokovnega učitelja, pozneje tudi pouku drugih profesorjev. Nato mora nastopiti sam v kolikor mogoče mnogo razredih, vendar pod nazorstvom. Po preteku prvih mesecev je ravnatelj zavoda upravičen, da prepusti kandidatu učno mesto v tem ali onem razredu; nadzorovati ga pa mora strokovni učitelj, zlasti pri klasifikaciji naj kontrolira kandidatove zapiske. Število njegovih učnih ur naj bo omejeno. Na teden naj ima kvečjemu 16 ur. Koncem preizkusnega leta dobi kandidat od ravnatelja zavoda primerno izpričevalo.
Književnost in umetnost.
Mladinski spisi Mišjakovega Julčka.
Te dni je izšel II. zvezek mladinskih spisov Mišjakovega Julčka. Vsebina tega zvezka je zanimiva, opremljena s slikami. Lično vezana knjižica velja 1 K 20 h po pošti 16 h več. Dobiva se v Učiteljski tiskarni.
Naši mladi čitatelji bodo gotovo posegli po tej knjižici. Priporočamo jo staršem, prav posebno pa šolarskim knjižnicam.
Politiški pregled.
*	Preosnova ministrstva? Poljski listi javljajo z Dunaja, da se je baron Gautsch pred^ zaključenjem državnega zbora dogovoril s Čehi in Poljaki, da se v sredi septembra izvrši preosnova ministrstva. V prvi vrsti, da se izroči parlamentarcem trgovinsko, finančno, notranje in ministrstvo javnih del. Minister Zaleski da prevzame eno resortnih ministrstev.
*	Kardinal Gruscha, dunajski nadškof, je umrl v Glognitzu. Bil je rodom Dunajčan in dosegel visoko starost. Pred par leti, ko so mu začele moči pešati, so mu dali koadjutorja v osebi dr. Nagla, ki je zapustil neprijetne spomine v Trstu. Mož je bil velik sovražnik Slovanov. Ker je postal koadjutor cum jure successionis, ostane sedaj na nadškofovem sedežu, postane kardinal in ostane še zanaprej naš sovražnik.
*	Tuje pošte v Turčiji. Turška vlada zahteva zopet od tujih držav, ki imajo v Turčiji svoje pošte, da morajo te pošte od- j praviti. Angleški poslanik je izjavil turškemu poštnemu ministru, da je Anglija pripravljena opustiti svoje pošte, ako to store tudi druge države. Največ pošt v Turčiji ima Avstrija, ki je o priliki aneksije Bosne in Hercegovine glasom zatrdila turške vlade obljubila, da opusti te pošte.
*	Sablje v italijanski vojski odpravljene. Italjansko vojno ministrstvo je odredilo, da naj vbodoče častniki ne nosijo več sabelj pri vajah in v službi, razen pri asistencah za vzdržavanje javnega reda. Častniki nosijo sedaj samo repetirne pištole. Tudi pri nas se vojna uprava peča z vprašanjem ali naj se odpravi pri infanterijskih častnikih sablje, ki zaradi svojega bleska izdajajo sovražniku stališče čet ter ovirajo tudi hojo pri prodiranju v težavnem terenu. Kakor znano, je pri domobranskih, planinskih četah uvedena že tri leta kratka oksidirana sablja, ki se je splošno izkazala pripravno.
*	Nade bivšega kralja Manuela Bivši portugalski kralj Manuel je poslal vsem članom dvora pokojne bivše portugalske kraljice Marije Pije pismo, v kate-terem pravi, da se zahvaljuje za njihovo službo, česar nikdar ne pozabi. Prosi, naj ga tudi oni ne pozabijo, ker da ni daleč dafl» ko se nadeja, da zopet zasede prestol v Lizboni.
Kranjske vesti.
Pozor šolska vodstva! "" Po najnovejši ministrski odredbi m®f.j vsako šolsko vodstvo samo si narocitj potrebni orlov papir za šolska naznani'3 in druga izpričevala potom c. kr. šol. sveta pri c. kr. dvorni zalogi knjig na Dunaju. Opozarjamo na to šolska vodstva In prosimo, da si p r a v časno naroče orlov papir ter ga na
Položaj našega stanu in pota naraščaja.
Referiral na zborovanju učiteljiščnih abiturientov 17. julija t 1. v Ljubljani učitelj Ivan Dimnik.
(Dalje.)
Učiteljiščni naraščaj.
Naš učiteljiščni naraščaj smo prepuščali do danes preveč samemu sebi. Nismo se mnogo brigali za njega duševne smeri, in tako je taval slovenski učiteljiščnik danes prepuščen samemu sebi bodisi v duševnem (izvenšolskem), moralnem, vzgojnem ali gmotnem oziru, dasi bi bila naša dolžnost, brigati se zanj v vseh ozirih.
In v prvi vrsti bi bila naša dolžnost, da ne krpamo s svojo samoizobrazbo šele v dobi aktivnega učiteljevanja, temveč da izkušamo z vsemi mcčmi pospešiti samoizobrazbo že med učiteljiščnim naraščajem, da že tu položimo temelj močnemu madaljnemu našemu kulturnemu gibanju in razvoju.
Cvetero velikih idej nam je naprej in naprej zasajati že tu. In med te ideje prištevam : poglabljanje in razširjevanje duševne samoizobrazbo in kulturnega gibanja ; zbujanje smisla za lastno razmotrivanje socialnega položaja slovenskega učiteljiščnika; zasajanje idej in zavesti do stanovskega organizovanja; zbujanje smisla za narodno socialno delo.
Nobenih velikih vnanjih prevratov našega stanu ne potrebujemo v vrstah aktivnega učiteljstva; hočemo le evolucije in duševnega prevrata idej, ki naj se pa ne vrši v področju našega stanu, temveč naj naravnemu razvoju odgovarjajoč — prihaja od izvira našega stanu, iz naših učiteljišč!
Tu sem položimo vso svojo pozornost, če hočemo biti proroki bodočega gibanja našega stanu, tu vsadimo seme, ki naj dozori v bodočih naših vrstah, tu reformirajmo svoj socialni položaj bodisi z ozirom na našo izobrazbo, vzgojo ali gmotni položaj, in prepričan sem, da bo ta reforma temelj.teja in tudi trajnejša od vseh današnjih poizkusov.
Ta ideja sama se je gotovo že prej spoznavala in pripoznala, manjkalo je le resnega dela v tem oziru, stanovitne volje i n podrobnega ;dela med našim učiteljiščnim dijaštvom.
Tak glas se je čul v zadnjem času zopet, toda prepričan sem, da se ta glas nikdar ne uresniči.
Temu glasu leži iniciativa namreč, le v strankarski strasti, in je izključena resnična volja, odpomoči nepristrane in korenito sedanjemu slabemu socialnemu položaju slov. učiteljiščnika.
■s Saj nam to pove poziv ali okrožnica „Društva krščansko-mislečih učiteljev na Goriškem" sama, ki se mestoma glasi tako-le:
„V zadnji seji je sklenil odbor D. K. M. U. pričeti z organizacijo katoliških uči-teljiščnikov in pripravniških učencev.
Društveno delovanje je bilo dosedaj v tem oziru nedostatno. Ne da se tajiti, da bi z dobro organizacijo ohranili marsikaterega učiteljiščnika na naši strani, ker prihaja v drugi letnik mnogo nepokvarjenih gojencev, ki se nam odtujujejo pozneje — le vsled škodljivega vpliva starejših tovarišev.
Organizacijsko delo se ima vršiti po vzorcu visokošolskih društev. V Gorici imenuje odbor stalnega, neodvisnega organizatorja, po možnosti kakega jurista.
Štajersko.
Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 9. julija v Celju.
Zborovanja se je udeležilo 38 članov in gostje: gdčne. Brence, Koderman, Klanč-nik, Pristovšek in jurist Vizjak.
Tovariš predsednik se spominja pokojnega tovariša Košenine. Bil je tih, a zvest član naše organizacije. Blag mu spomin! — Gdčna. nadučiteljica Oračeva, ki je stopila v pokoj, se je potrudila iz Rogatca k temu zborovanju in s tem pokazala simpatije do društva. V iskrenih besedah jo je tovariš predsednik pozdravil in se poslovil od nje v imenu društva, želeč nji, kakor g. očetu še mnogo srečnih let.
Od društva se je poslovil tudi tovariš Hribernik, ki odhaja v gornjegrajski okraj.
Nanovo je pristopila gdčna. Fonova.
Tovariš predsednik Brinar se je zahvalil za izvolitev v okrajni šolski svet, poživljajoč učiteljstvo, da kontrolira njegovo delovanje. Ni nam obljubljal vsega mogočega in nemogočega; a njegove jedrnate in odkritosrčne besede so nas uverile o resni volji in zadostni moči do dela, ki mu je naloženo kot zastopniku učiteljstva.
Namesto odsotnega tovariša Slanca je podal poročilo o „Lehrerbundovi" seji predsednik. Ta nam je tudi podal krasno poročilo o „Zavezinem" zborovanju, ki so se ga udeležili vsi zastopniki našega društva. Umestno je, da omenim ta hvalevredni pojav.
Koncem zborovanja je razkazoval tov. Logar iz svoje botanične torbice, za kar mu iskrena zahvala!
Slovensko učiteljsko društvo mariborske okolice je zborovalo 3. t. m. na vrtu „Narodnega doma" v Mariboru. Predsednik pozdravi navzoče ude in goste tov. Ramšaka iz Sv. Petra, gdče. tov. Stanetičevo in Saba-tijevo od Sv. Jakoba v Slov. gor. — Nato pride prečitanje dopisov. Tov. predsednik nam poroča, da se je udeležil seje stalnega odbora dež. konference in da se je dnevni red deželne konference podaljšal za točki:
1.	Reform der Bezirkslehrer-Konferenzen in
2.	Rechtliche Verhältnisse der Lehrer. O prvi točki se je razvil daljši pogovor. Za referenta je določen tov. Slane Ta pa se je obrnil za nasvete do našega tov. predsednika, ki vpraša navzoče člane po njih mnenju o reformi. Govorili so tovariši Pučelik, Lichtenwallner Franc, Lasbacher, Godec in Lesjak. Reformirajo naj se sledeče točke: Okrajne konference naj se vrše vsako drugo ali tretje leto. 2. Stalni konferenčni odbor se naj voli vsako tretje leto. 3. Teme naj se dajo že kar pri konferenci za prihodnjo konferenco, ker po sedanjih razmerah ni bilo mogoče, v enem mesecu preštudirati potrebne knjige in izdelati povoljni referat. 4. Predlogi, stavljeni na deželni spiski svet, naj se rešijo vsakokrat točno. 5. Če je konferenca vsako drugo ali tretje leto, se tudi lahko povišajo diete.
Nadalje poroča tov. načelnik o seji „Bundovega" odbora z dne 6. junija 1911.
Za pregled načrta izpremenjenih pravil „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" se določi, da naj prevzame eden tovarišev to delo v roke in nam poroča v primernem času o tem. Javi se tov. Lesjak.
O letošnji Zavezini skupščini v Trstu poroča delegat tov. Vodenik Martin. Največji vtisk na njega je napravila svobodnost tržaškega učiteljstva. To pa so si naši tov. na jugu pridobili po edinosti, organizaciji in — primerni — plači. Vse učiteljstvo — naj si bo ljudsko ali srednješolsko — je članstvo učiteljskih društev. Sprejem štajerskih delegatov je bil jako prijazen.
H koncu nam še izvaja v daljšem govoru tov. Čepe (Kamnica) misel o združenju vseh učiteljskih društev v „Avstrijsko učiteljsko društvo".*)
*) To idejo smo že na merodajnih mestih propagirali, toda nasprotujejo ji Nemci.	Uredn.
«otem pošljejo, da jim natisnemo solska Efl/nanila za vsakdanjo in ponavljavno Jolo, odpustnice, odhodnice itd Predno ce bodo izvršile Vaše narocitve, bo prešlo o-otovo mesec dni — pazite, da ne boste lrel šolskih naznanil, ko jih bo treba izdati. Tiskarna nima vež orlovega pa-niria, zato ne more izvršiti naročenih Šolskih naznanil.
š0	Učiteljska tiskarna.
^f^epic^Išle^eva^^J
Poročali smo že o tragični smrti vrle tovarišice Pepice P i š 1 a r j e v e , učiteljice iz Kuželja ob Kolpi. Sirota je imela že vse pripravljeno, da odpotuje k starišem na Vrhniko v spremstvu tovarišice Nosanove, učiteljice v Banjaloki, ki je bila tačas pri svoji prijateljici na obisku. Pred odhodom se je želela še enkrat kopati. Nič hudega sluteč je šla prepevaje proti Kolpi z gdč. ^osanovo. Ker je pa bilo nasproti Kuželja veg Italijanov na delu, sta se podali nekoliko naprej v bolj samoten kraj. Dasi Pišterjeva ni bila vešča plavanju, se ja spustila naprej v precej globoko vodo. Gospodična Nosa-„0va zapazi kmalu, da se njena prijateljica nekam sumljivo lovi z rokami. „Kaj pa ti je?" zavpije za njo. „Potapljam se!" To so bile njene zadnje besede. Gdč. Nosanova jo izkuša rešiti, se spusti za njo, a v tem zaide v vrtinec in komaj z največjim naporom priplava na breg. Pretresljiv prizor! Nikjer žive duše, pred seboj pa gledati potapljajočo se prijateljico. Da bi bil vsaj kak drog, palica Eli kaj drugega na razpolago, da bi ji podala, a tudi tega ne. Celo zvesti psiček je izkušal rešiti živijenje svoji gospodarici in je planil za njo. Krčevito ga zgrabi za noge, potegne pod vodo in zopet izpusti. Slednjič sta vendar na vpitje prihitela na lice mesta neki deček in neka deklica, ki sta potem vaščane obvestila o nesreči. Vsi so hiteli skupaj, da rešijo življenje priljubljeni učiteljici, osobito so se fantje pokazali požrtvovalne. Le žal, da prvi, ki je poizkusil svojo srečo, ni znal plavati. Bližal se je po-topljenki z drogom in bil že prav blizu nje, a voda ga je premagala, da ni mogel več dalje. V tem se je nesrečnica izgubila pod vodo, boreč se s smrtjo skoro 20 minut. Prepeljali so mrtvo v njeno stanovanje . . . Starši so bili brzojavno o nesreči obveščeni. Mati se je neki tako prestrašila, da se je v omedlevici zgrudila. Zaradi oddaljenosti večina učiteljstva kočevskega okraja ni mogla na pogreb, pač pa so to storili občani ob ogromni udeležbi, zlasti je bli ginljiv iz-prevod deklic, ki so predrago pokojnico v be\\h oblekah z venci na glavi spremile k zadnjemu počitku. Pogreb je pokazal jasno, kako priljubljena je bila gospodična med ljudstvom, kako je cenila občina požrtvovalno, vestno in marljivo delovanje svoje učiteljice-voditeljice. A tudi med učiteljstvom ne ostane pozabljena kot zvesta članica učitelj, društva, navdušena in zavedna narodnjakinja, pa tudi priljubljena zabavnica. Blag ji spomin!
K sklepu bodi še omenjeno, da je ravno v kritičnem času nameraval nadučitelj Potokar gospodično obiskati, a se mu je v Gučjem selu četrt ure pred Kuželjem, pretrgalo kolo in se je moral vrniti. Z obiskom bi bila nesreče gotovo prepredena.
—r— Na Kranjskem je bilo koncem koledarskega leta 1910 skupaj 97.416 šoloobveznih otrok, in sicer 48.722 dečkov in 48.694 deklic.
Štajerske vesti.
—š—- Okrajna učiteljska konferenca za ptujski okraj se je vršila dne 10. junija t 1. v sledečem redu: I. Otvoril jo je s Pfijaznim ogovorom g. predsednik, nadzornik M. Heric, v katerem je posebno naglašal, ga naj smatra zbrano učiteljstvo kot najboljšega svetovalca, prijatelja in voditelja na |rnjevem potu težavnega dela. — II. Nato le bil imenovan za podpredsednika tovariš ndč. J. Kaukler, kot zapisnikarja sta pa bila Šdč. Irena Kahlova in tov. Mirko Majcen Soglasno izvoljena. — III. Po naznanilu došlih ukazov so prišli na vrsto poročilo in nasveti našega novega nadzornika. Izjavil je, je splošno zadovoljen in da le redkokdaj naleti na brezvestnost in malobrižnost uči-lelistva ter želi, da bi še ti redki pojavi izostali. — Nadalje je poudarjal, kako naj ariije učiteljstvo svoj ugled, in da je za to reba v prvi vrsti harmoničnega razmerja na pameznih šolah. — Mladim tovarišem in 0,jarišicam pa je vcepil veselje do dela z fnočno izjavo, da njegov namen ni ta, tr-arn mla(*e moči in Jih bolestno kritikovati, mPak jih izpodbujati in jim zbuditi zani-u»nle. in veselje, da zamorejo vestno in J-no izvrševati težavno nalogo svojega stanu. r Nato so prišli na vrsto sledeči refe-n 1: L »Vzajemno delovanje šole, varstvena sodišča in društva za varstvo otrok.* 1Z(1 , 0r°čevalka je bila gdč. Meri Dullerjeva. tnno :aJe nalogo skrbno in jo okrasila z bilo i®' Realnimi frazami. — Škoda, da je so Spnjeno predavanje malo pretiho. — Teze Slov nog,asno sPreiele- — 2- Katera snov in kat]eZ' Vadnic je bolj važna, manj važna a'era se more na raznih kategorijah šol
izpustiti?" — Referiral je tov. ndč. J. Zun-kovič. — Po poročilu je on mnenja, da se naj vrši slovnični pouk v zvezi sspisjem in ne po knjigah. — Drugih nazorov je ndč. Kaukler, katerega teze so se po kratki debati soglasno sprejele. — 3. „Učiteljeva priprava za poduk". To temo je vestno izdelal tov. L. Ivanjčič, zakaj videlo se je, da se je vglobil v svojo nalogo in jo končno tudi brez vseh prazni^ fraz izvedel. Njegove teze so se enoglasno sprejele. — V. Nadalje je poročal tov. Ogorelec o stanju šol. vrtov, ozir. drevesnic, trsnic in čebeloreje, tov. M. Vauhnik pa o stanju okr. učit. knjižnice ter predlagal nabavo najpotrebnejših novejših knjig. — VI. Kot zastopnika za VIII dež. učit. konferenco sta bila izvoljena tov. J. Strelec in M. Vauhnik. — V okrajni šol. svet pa je bil izvoljen tov. J. Klemenčič. ¡Knjižnični odbor je izvolil tov. Vauhnika za načelnika. — VII. Sprejel se je nadalje predlog tov. J. Wesiaka da se dež. šol. svet v Gradcu naprosi, da preskrbi novo Začetnico. — VIII. Ob polu 3. uri zaključi predsednik konferenco, zahvaljujoč se učiteljstvu za pozornost. Podpredsednik tov. Kaukler se mu presrčno zahvali za ljubeznivo in taktno vodstvo konference in poudarja, da se je letos prvič slišalo poročilo nadzornikovo v slovenskem jeziku. Poudarjal je njegovo naklonjenost in dobrohotnost, ki je uživa učiteljstvo in izrekel željo, da bi nam to ohranil tudi vbodoče. — Gromoviti „Živiol" je zadonel po dvorani v zahvalo in pozdrav, in zborovalci so se razšli. — Ljubezen kaže naš g. nadzornik tudi pri težavnem delu nadzorovanja. V ljubeznivem tonu opozori učitelja na morebitne napake, mu daje nasvete in navodila, ki so dozorel sad njegovega dolgoletnega delovanja in mnogih izkušenj. Seveda ne pozabi tudi vrlin razrednikov. Med učiteljstvom uživa splošno spoštovanje. Za vzgojo in pouk je vnet in učiteljski stan spoštuje. Zato smelo lahko trdimo, da se pri njem uresničijo besede pedagoga in pisatelja Trunka, ki pravi: „Smatraj svoj stan za najvišje, izpolnjevanje dolžnosti za najvažnejše in izročene ti otroke za najdražje na svetu!" — Te besede, ki jih je pri konferenci omenil g. nadzornik, bi naj bile res geslo slehrnega odgojitelja mladine. Edino tedaj, ko bo naše ljudstvo izobraženo, smemo upati na boljšo bodočnost njegovo in — svojo!
—š— Slovenskim šolskim vodstvom! Pišejo nam: Neki nemški slikar je naslikal nemškega pisatelja Roseggerja, in štajerski dež. šol. svet priporoča s svojim ukazom z dne 19. maja 1.1. vsem, tudi šol. vodstvom slovenskih šol to sliko v nakup. Vsa čast pisatelju Roseggerju, toda da bi v naših šolah visela slika onega Roseggerja, ki je pro-vzročitelj dvamiljonskega nemškega sklada za ponemčenje slovenskih otrok, to pa ne. Upamo, da bodo vsa šolska vodstva slovenskih šol toliko značajna, da slike ne bodo naročila!
—š— Nemškim obrt.-nadaljevalnim šolam na Spod. Štajerskem je štajerska namestnija nakazala podpore za 1. 1911., in sicer mariborski 2000 K, celjski 600 K, ptujski 300 K, radgonski 400 K in brežiški 100 K.
Goriške vesti.
—g— Nova nevarnost za italijan-stvo Gorice. Za Primorsko sta razpisani dve mesti inštruktorjev za mlekarstvo, eno s slovenskim, drugo z italijanskim učnim jezikom. Sedež prvega je določen za sedaj Gorica, sedež drugega Trst! O tem je napisal „Piccolo" celo jeremijado, v kateri dokazuje, kaka nevarnost preti italijanstvu Gorice od tega slovenskega mlekarskega inštruktorja.
—g— Nova nemška šola na Goriškem. Namestništvo je dovolilo otvoritev nove nemške ljudske šole v zavodu Vallsee-Colloredo. Nemci se resnično nimajo glede šol pritoževati.
Provizorična učiteljska imenovanja na Tolminskem. Marcola za Logje, Likar za Ponikve, Trdan za Otalež, Oblešček za Ravne, Vyzorek za Podbelo, Bravničar za Stržišče, Bratina Milena za Žago, Pagon za Bovec, Silič za Podmelec, Miklavič Albin za Vrsno-Krn, v Trebše Ivan za Trnovo, Štrajnar za Sedlo, Štrukelj za Čezsočo, Ger-želj Ivan za Plužnje, Podgornik za Volarje, Sivec za Čadrg-Laz, Kalan za Bovec, Bogataj za Tolmin, Boltar za Breginj, Majnik za Sočo, Guanin za Robedišče, Bradaškja za Trento, Andrejčič za Temljene-Loje. — Na svoja stalna mesta pridejo: Ločniškar v Drežnico, Jevšček v Volče, Gruntar v Staro-selo, Mesar v Cerkno, Bratina Ivan na Reko-Stražo, Koch v Log; Fajgelj je imenovan začasnim voditeljem v Sedlu.
Tržaške vesti.
—t— Rojanska ljudska knjižnica je že začela poslovati. Knjižnica šteje lepo število vsakovrstnih knjig: poučnih in zabavnih, povesti za odrasle in mladinskih spisov. Zato je upanje, da bodo Rojančanje pridno segali po njih, posebno pa mladina. Rojan je ona točka tržaške okolice, ki ji
najbolj preti nevarnost poitalijančevanja. Že sedanje stanje narodne stvari, posebno kar se tiče mladine, ni ravno razveseljivo, in pravi poznavalec rojanskih razmer ne more zreti ravno brezskrbno v bodočnost. Italijanska šolska knjižnica, ki jo snujejo sedaj, in paralelke italijanske gimnazije, ki jih misli magistrat postaviti v našem rojanskem predmestju, ne bodo baš odvračale te preteče nevarnosti. Zato je dolžnost vseh slovenskih staršev, da navajajo svoje otroke k čitanju slovenskih knjig, da jim bodo polnile mlada srca z ljubeznijo do slovenskega jezika in s ponosom na našo lepo slovensko domovino. Otrok, ki enkrat vzljubi našo narodno stvar, se ne izneveri več našemu narodu, pa naj mu preti nevarnost od vseh strani. Delajmo torej, dokler je še čas! Knjižnica se nahaja v slovenskem otroškem vrtcu pod farovžem (št. 13), knjige pa se izposojujejo štirikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto od pol osmih do pol devetih zvečer in v nedeljo ob pol desetih po maši.
Istrske vesti.
—i— Hrvaško - slovensko istrsko dijaštvo je sklenilo na svojem shodu v Buzetu dne 5. in 6. avg. 1911 te-le resolucije: 1) Istrski hrvaški in slovenski akademiki, zbrani 5. avgusta 1911 v „Narodnem domii" v Buzetu, gledajo z nezadovoljstvom, da posebno oblastnije, a na žalost tudi narodni ljudje oddajajo službe v svojih uradih zvršenim pravnikom iz drugih dežel; enoglasno protestirajo proti temu, zahtevaje od enih in drugih, naj sprejemajo v urade zvršene istrske akademike, posebno pravnike, da s tem udo-volje v prvi vrsti eni od prvih zahtev Istranov in zdrave logike : Istrani Istri! Opozarjajo na to tudi istrske narodne poslance. — 2) HrvaŠko-slovensko dijaštvo, zbrano 6. avg. 1911 na shodu v „Narodnem domu" v Buzetu, soglasno svojemu sklepu od predpro-šlega leta v Voloskem se pridružuje odloku narodnega zbora v Pazinu glede hrvaškega učiteljišča iz Kastva in želi, da se to čim prej zgodi. — 3) Hrvaško-slovensko dijaštvo, zbrano 6. avgusta 1911 na shodu v „Narodnem domu" v Buzetu, najodločnejše obsoja najnovejši korak naših narodnih poslancev v državnem zboru,v da so brez dovoljenja volilcev vskočili v Šušteršičev tabor in pustili na cedilu svoje dosedanje sobojevnike, ter se zgraža nad postopanjem poslancev Spinčiča, Mandiča in Laginje zaradi tajinst-vene spomnnice, poslane vsepravaškemu sestanku v Zagrebu, odklanjajoč ime pravaš kakor tudi vsako drugo strankarsko ime iz-vzemši ime Hrvat.
Splošni vestnik.
Preganjanje učiteljev na Ogrskem.
Iz Budimpešte poročajo: Ministrstvo za uk in bogočastje je prepovedalo učitelju Ev-genu Wernerju, da ne sme urejevati glasila Zveze ogrskih učiteljskih društev. Opozicija napada zaradi tega vlado in spravi stvar pred parlament.
Mednarodni kongres pedagogov v Sofiji 1.1912. Bolgarski listi poročajo, da je na mednarodni kongres v Bruselj odposlan prof. Georgijev, ki je prejel od sofijske občine pooblastilo, naj se bodoče leto povabi evropske pedagoge na kongres v Sofijo.
Novo zdravilo proti sušici. Zdravilstvo na polju tuberkuloze je zopet bogateje za eno sredstvo. „Tuberkulinu" Roberta Kocha se priključuje nov preparat, ki se izdeluje iz Kochovega „Tuberkulina", a se razlikuje s tem, da ne zadržuje nikakršnih škodljivih beljakovin ter se imenuje: „Brez-albumosni tuberkolin". To novo sredstvo deluje jako blago in primerno za bolnike, ki ne morejo na kliniko ali v zdravilišče. Počakati je treba seveda še na daljni uspeh zdravljenja z brezalbunosnim tuberkulinom. Glede trajnosti uspeha bodo pokazala opazovanja.
Kurz za risanje po novih učnih načrtih za ljudske in meščanske šole (oziroma za učiteljišča), ki bodo — kakor je obljubljeno — stopili v veljavo začetkom prihodnjega šolskega leta, se otvori na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8. uri. „Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico" je naklonila za risarske potrebščine primerni prispevek, za kar ji bodi izrečena zahvala.
Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje na svojih šolskih zavodih sledeča učna mesta: 1. Mesto 2. otroške vrtnarice na otroškem vrtcu na Savi pri Jesenicah z letno plačo 600 K, doklado 200 K in prostim stanovanjem, eventualno mesto vrtnarice na kakem drugem družbenem vrtcu. — 2. Mesto stalnega, eventualno provizo-ričnega učitelja-voditelja na svoji šoli v G o -r i c i, ki se otvori s prvim razredom in se razširi v dvorazrednico, s temeljno plačo 1400 K, s šestimi petletnicami po 150 K, stanarino 500 K, začasno draginjsko doklado 240 K opravilno doklado 100 K pri eno-razrednici, 150 K pri dvorazrednici. Ta uči-telj-voditelj mora prevzeti tudi vodstvo otroškega vrtca. — 3. Mesto otroške vrtna-
rice na otroškem vrtcu v G o r i c i z letno plačo 1000 K in prostim stanovanjem pod pogojem, da oskrbuje snaženje in pometanje šolskega poslopja. — 4. Mesto provizorič-nega učitelja na deški petrazrednici pri sv. Jakobu v Trstu z letno plačo 1400 K.
—	Vse službe je nastopiti s pričetkom šolskega leta 1911—1912, imenovanja za Gorico postanejo pravomočna z dobo, ko dobi družba dovoljenje za otvoritev šole, oziroma vrtca. — Pri prosilcih (prosilkah) za mesta v Gorici daje znanje italijanščine prednost.
—	Prošnje za katerokoli teh mest, opremljene z vsemi potrebnimi dokazili in izpričevali, naj se vlože v družbeni pisarni — „Narodni dom" v Ljubljani — do dne 27. avgusta t. I.
Izboren nakup blaga in bal. Ni vsakemu dano, da bi pri nakupu modnega blaga, volnenega blaga, sukna, modnih barhentov in flanel za obleke in srajce, zefira, damasta, brisač, robcev, volnenega in bombaževega blaga bil srečen. Isto se zgodi pri balah za neveste. Temu si odpomorete, če se obrnete na izvozno tvrdko V. J. Havliček a bratr, Toplice P o d e b r a d y (češko), ki pri sklicevanju se na naš list odpošlje ravnokar zgotovljene nove zbirke vzorcev za jesensko in zimsko dobo brez obveznosti, da se kaj kupi, franko na vpogled Priporočamo to pripoznano reeluo in solidno češko tvrdko našim čitateljem v obilo naročilo.
Kako se varujemo kolere?
Kolero provzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (n. pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli.
Razširjenje kolere je torej povsem podobno onemu legarja ali tifusa. Ker se pa kolera mnogo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, je zavladal svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala kot uspešna proti legarju, tako je trdno pričakovati, da bodo moderne higienske naprave v stanu hitro omejiti in zatreti kolero. In res se s previdnim in preudarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni.
Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere?
1.	Gledati nam je pred vsem na to, da ne pride nihče v dotiko z bolnikom in njegovo rodovino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti.
2.	Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd. le dobro vodo.
3.	Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, sirovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka sirova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo vobče zmerni!
4.	Posebno važnost je polagati na telesno snago! Bacili kolere morajo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in če možno s kakim razkužilom, n. pr. 2°/o lizolovo ali lizoformovo raztoplino. Skrbimo pa tudi za snago v hiši in stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu.
5.	V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nihče, dokler se uradno zastraženje ne opusti.
6 Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajiti, dokler se niso uradno temeljito razkužili.
7.	V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, je paziti na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuka vrat, držaji stopnic itd. Te je torej treba opetovano oprati z 2% lizolovo raztoplino, roke pa vsakikrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom.
8.	Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere kakor pa v tujini ali na potovanju.
Listnica uredništva.
J. L. v B.: Ocene o knjigah, ki jih naše uredništvo ni prejelo, načeloma n e objavljamo.
Priporočajte in širite naš list!
g
Uradni razpisi učiteljskih slnžb.
St. 2153.	Kranjsko.	1—1
Na enorazredni ljudski šoli t Starem Kotu razpisuje se t stalno nameščanje služba uči'elja-voditelja s postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 19. septembra 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 10. avgusta 1911.
St. 1016.
1—1
Na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je vsled naročila c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 3. a^usta t. 1. št. 4575 stalno popolniti izpraznjeno službeno mesto učitelja s sistemiziranimi službenimi prejemki.
Prosilcem za omenjeno službeno mesto je pravilno opremljene prošnje predpisanim službenim potom vlagati pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta
najkasneje do 15. septembra t. 1.
Zakasnele ali pa pomanjkljise prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale.	* C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 14. avgusta 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Lascnanl r.
Št 1012.
1—1
Na I. mestni deški ljudski soli je vsled naročila c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. julija 1911 št. 4332 stalno popolniti izpraznjeno službeno mesto učitelja s sistemiziranimi službenimi prejemki.
Prosilcem za to službo je pravilno opremljene prošnje predpisanim službenim potom vlagati pri podpisanem predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta najkasneje do 15. septembra t. 1.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale.
C. kr. šolski svet v Ljubljani, dne 14. avgusta 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlada svetnik: Laschan 1. r.
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ?
Iv. E
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, karton ažno tovarno, knjigoveznico.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami.
Teznn.ej Baliovec
naslednik
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
pri Frančiškanski cerkvi.
Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske i. t. d. — Tiskovine: pobotuice, tro-škovniki, pooblastila> i. t. d. — Založništvo nastenskih slik za Crnivčevo racunico. — Velika zaloga kipov slovenskih literatov. Tovarniška zaloga uradnega in pisemskega papirja, šolskih zvezkov, trgovskih in poslovnih knjig. — Barvice, čopiče i. t. d.
— Črnila vsake vrste. Slikarske potrebščine. — Spominske knjige.
iM«
Najugodnejši češki nakupni vir. Jesen ±3±±I
V. J. Havliček a bratr
Kopelji, Podebrady (Češko)
slavnoznani izvozni dom, pošilja franko
novo zbirko vzorcev
modnega blaga, ceiirov in sukna
Opreme za neveste, Havličkove tkanine, damasta, brisalk, robcev, garnitur itd. Vzorci franko.
Jesenske novosti 1911!
1 zavoj 40 metrov pralnih ostankov praktično združenih za 18 K franko dostavljen. Od teh ne pošljemo vzorcev. Samo pri nas najbolje.
Havličkova tkanina 1 kos 18 m za 12 K, boljše vrste 23 m za 16 K. Specialiteta: Po-bradska kopališka tkaDina 28 m za 22 K 40 v.
Založeno 1. 1887. XXV. letnik. Pišite po vzorce!
JULIJA ŠTOR -Ljubljana
*	Prešernova ulica štev. 5.
največja zaloga moških, dam-skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.

fes^L: - . S MtJMtM '

Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je .—
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.

J. J & X
Ljubljana
ttanajika cesta
M H
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizlkalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
•v*
• •
m ilál
K
Knjigoveznica
Anton Janežič
Z-ou/blj ana
IFlorijan-elsa, "ulica, 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočih ........................... del. ...........................
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
■■■■Bi
„66"
šivalni stroj 20. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnlcah ali
od njih agentov!
Singer Co. deln. dr. šivalnih strojev.
Kranj	Kočevje	Novo mesto.
Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje in šivanje zastonj in franko.
Ljubljana Sv. Petra cesta 4.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
m

uca uci
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od '/,2.—'/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—1L'7. ure zvečer ali pa vsafc dan potom postne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun it. 366.812). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranfnih vlog po 5°/,, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam i» poso; naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov i 9 K — h, 12. rok 4 K 73 k B , C B E F
a
H
18 „	»	n n	17	n n	6	n	-	n	18.	n	3	n	56	n
24 „	n	n n	23	n n	4	n	50	n	24.	n	4	n	—	■
38 .	n	n n	37	» »	3	n	—	n	38.	n	—	n	66	•
46 .	n	n n	45	» i»	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
60 „	n	n n	59	n n	8	n	—	n	60.	n	—	n	70	»
70 „	n	n n	69	n n	1	n	75	n	70.	n	1	n	¿ž,	n
85 »	n	« n	84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	2€	F
Zadružni lokal je v Ljubljani,
Frančiškanska itiiea &t©Tilkv&, t poslopju Učiteljske üskarae t. ¿adstr
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	E
dvorazrednice po........—-50
od tri- do osemrazredniee po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čvetereglasna . . .	—*14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4'—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri ...	—"10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. £. Bretl, Kak» si ohranimo zdravo
in trdne zobe.........—20
Izvršilni predpis k dok. šol. in ač. r®du	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladuuki spisi:
A. Bapè: Mladini 1..................1*—
J. Slapšak: Spisi Miijakovaga Julrlca I.	1 —
E. Gtaagi : Zbraai spisi aa mladi»» It .	—
A. Ikgtè: Ban«....................t*—
Telefon št. 118.
Postna hranilnica st. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse
tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
®
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih eenah. Tiskanje muzi kalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljeyaine šolo, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtcs. Razno mape za uradne spise, za šol. matica iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.