'Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIV ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Dally in Ohio Best Advertising Medium LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JANUARY 20, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 16 IZ ŽIVLJENJE NAŠIH LJUDI PO AMERIKI Chicas e^gj- m' JG policija v ra 73 let. Zapušča moža., sina in i al ° božičem našla v ne-1 tri hčere. Franka Petka u-1 V Pueblo, Colo., je umrla 26-0 J® najbrž ne letna Dorothy Baldwin, roj. Zo- ^ znano, domneva pa „„,:i----1„ » F' 3. ga je nekdo zadel z avtom potem pustil na ulici. Pe-Jmrtno ranjen, se je odvle-1 ni bolnišnici umrl rojak Frank feč ^ tam obležal. Pone-jvidic. ti star 31 let, sam- v Buenos Airesu, Argentina, V ^ Chicagu. ^'Iiminan Hnf v bec. Zapušča dva nedorasla o troka in očeta. Rojena je bila v Ameriki. — Istotam je v okraj- je nedavno vlak do smrti povozil Olgo Figelj, staro 28 let, katera je služila pri neki argentinski družini. Doma je bila iz Primorskega. "^%insu, Ont., Kanada, je - . Jožef Molek, star 36 gy, iz Bereče vasi nad ' o v Beli krajini. V Kana- ^•Pušča sestro, v Združenih rzavah K mati . ' BOJKOT INAVGURACIJE '«er, dva brata in sestro. Lorainu, O., je umrl Ja- WASHINGTON, 18. januarja. ^ J^anežie, star 53 let in doma — William P. Lambertson, re-, fJmike pri Ložu. — Istotam publikanski kongresnik iz Kan-Baraga pri delu >v to- sasa, ki je znan po svoji mržnji izgubil oko. — Na zledene- do demokratov in po svpji nava-_ "odniku pa sta padla in ae'di, da bosonog igra golf, je re-^odovaia Jos. Škerjanc in kel, da ne bo navzoč pri inavgu-^Anzelc j raciji predsednika Roosevelta Nt'"""' Zračna sila angleške mornarice 111., je dne 22. de 'pri tej sramotni zadevi," '®bii star 67 let in rojen v grob pokojnega predsedni , ! pri Mozirju na štajerskem. Ka Washingtona, kjer bo lahko v.___, ern i-i. *— Q5jm S s\7n"io 1 ^ je živel 50 let in je Idi ° urar. Pred leti je .go^"^^°val po naselbinah kot ' v n ^ zlatnino. Bil je samec rtifj . zapušča sestripno. g Dbii (f poškodbami, ki jih je r v bolnišnici umrl Andrej' temveč da bo šel v tem času h \ ^ NEMŠKI IRAKI SO NAPADU MAITO IN BlIŽINO SUEIA Nesoglasja med maršalom Petainom in La-valom poravnana, kar pomeni, da bo Laval kmalu zopet v vladi. veljstvo naznanja, da je bilo da-j nes petnajst nemških bombni-j kov, ki so napadli pristanišče in j mesto Valetto, sestreljenih, j KAIRO, 19. januarja. — An-j gleške motorizirane čete pode 1 Italijane na 200 milj dolgi fron-i ti v Sudanu ter so prepodile I-talijane iz Kasale, zadnjega mesta v Sudanu, ki je bilo v oblasti 1 ■■ 1 Italijanov. Zdaj bodo angleške Na sliki je videti tovorjenje bomb na angleška letala na krovu angleške matične ladje^ ter začele prodirati v Eritrejo odlete in prilete letal s krova in na krov. sam s SVOJO jezo. ZNAČILNO WHEELERJEVO PRIPOROČILO Znani demokratski senator Wheeler iz Montane je rekel: ,1 %tr, padel z^sednik Roosevelt sta oba enako J tviin ■ nameravano se- v""" ■ Zgodovinsko ustoli-čenje predsednika Roosevelta Roosevelt bo kot prvi predsednik Zedinjenih držav danes ustoličen za svoj tretji termin. ^ Detroit. i Creeku, Pa., je 20. — Wendell L. Willkie in pred bojaželjna. Predsednik Roosevelt bi bil Jiggj ^ umrla za pljučnico: jeseni najbolje storil, če bi ime-i) Oje, rojena Zakrajšek,, ^oval, za državnega tajnika ali , pw "I doma iz Gradi-j^a poslanika v Londonu svoje-(1 ZatiD^v j® vdova! ga političnega nasprotnika. V 5 (J otroke v starosti i t^m slučaju bi imela Amerika Kštv? brez sredstev. Pri administracijo, ki bi bila povsem * * ^ Ai bila nobenem. Nt®!' ™ - I. -"Pa se je dne 3. prežeta z vojnim duhom. Wheelerjeva opazka se je ti- smrtno ponesrečila jja,la Willkiejeve izjave, da je ganiZ. ^fwrence, l?či Antona treba uveljaviti vse predloge ' °3nica Gilberta, Minn. Po- j pomoči Angliji, ki so bile star^ 30 let in' Vložene kongresu. gle-pre- ^eod/ ^ilbertu. Poleg moza ■< Lawrenca in staršev ^ brate in sestre v Gil-Y tu v Milwaukee. fe,: m., je po dolgi bo- W> dne 26. decembra A-' Robertson, poveljnik armadne star okrog 70 let in Postaje v Fort Dix, N. J., je • ^ Vrbe na Gorenjskem, sporočil, vojnemu tajništvu, da OSTRI NABOJI MED SLEPIMI PATRONAMI Brigadni general Ralph K. b oddaljen sorodnik pesni- našli med slepimi patronami, loi>,>šema in kamnosek po ki bi se jih morali _ vojaki poslu- ^ dolgo let je stanoval Sevati na manevrih, tudi ostre v Ameriko je prišel le- ^^aboje. Vojni department bo uvedel temeljito preiskavo. WASHINGTON, 17. januarja. — Na predvečer zgodovinske inavguracije, ko bo predsednik Roosevelt ustoličen prvikrat v zgodovini te dežele za tretji termin, je pred kongresom najvažnejša zadeva predsednikovih polnomoči. V Beli hiši so se pričeli danes zbirati člani predsednikove rodbine in njegovi sorodniki, da se udeleže v ponedeljek njegpve inavguracije. Predsednik Roosevelt je prebil današnji dan v svoji delovni sobi, kjer je študiral in pre-* tehtaval svoj inavguracijski govor, katerega bo govoril približno dvanajst minut. Mk-s. Roosevelt, ki je zdaj v New Yorku, se bo vrnila jutri v Washington, kjer bo priredila zakusko vodilnim kampanjskim voditeljem, ki so se udejstvovali. v kampanji za tretji predsednikov termin. WILLKIE PRI ROOSE-VELTU WASHINGTON; 19. januarja. — Po dve! uri trajajoči konferenci z državnim tajnikom Huliom, se je Wendell Willkie, republikanski predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah, o-glasil tudi pri predsedniku Rooseveltu. Predsfed'nik je sprejel Willkie ja z vzklikom; "Hello, Wendell!" Predsednik Roosevelt je dal Willkie ju priporočilno pismo, naslovljeno. jia an-kleškega premierja Churchilla. Kaj je pisal predsednik Churchillu, ni znano, ve se pa toliko, da se pismo pričenja z besedami: "Dragi Churchill!" Ameriški mornar snel nemško zasta- , vo s svastiko I ANGLEŽI BODO NAPADLI ABESINIJO ji VALETTA, Malta, 19. janu-iNemško poročilo 'naznanja, da j ar ja. — Angleško vrhovno po-j so nemški bombniki, ki imajo svoje baze v Italiji, bombardirali razne objekte v bližini Sue-za. Oficijelni berlinski krogi naznanjajo, da bodo telefonske zveze med Berlinom in Rimom ukinjene za dva dni'. Vzrok tega ukinjenja ne navajajo. VICHY, Francija, 19. januarja. — Kot se sodi, bo znani francoski fašist Pierre Laval kmalu zopet v vladi, ker je maršal Petain naznanil, da se je sestal z Lavalom in da sta uravnala vsa dosedanja nesoglasja in nesporazume'. To pomeni, da ima Nemčija v Franciji močno roko. in Etiopijo. Da so se Italijani umaknili iz Kasale, je pripisati v glavnem neprestanemu napadanju abesin-skih četnikov. BERLIN, 19. januarja. — Ameriški mornar je snel zastavo z droga na nemškem konzulatu v San Fran- ciscu. SAN FRANCISCO, 18, januarja. — Neki mornar ameriške vojne mornarice je snel danes z idroga veliko nemško zastavo s' ^ " j "I, i* i, kandidat v zadnjih volitvah, je Wendell Willkie svari republikance pred "slepo opozicijo" proti vladi Predsednik Roosevelt je odredil, da naj da državni tajnik Hull Willfeieju vse informacije državnega departmenta. NEW YORK, 18. januarja. — sredni nevarnosti, da bi bilo u-i Wendell L. Willkie, predsedniški sicer naravnost v icgj. Zapušča ženo, sina in i Joseph Valley, Wash • J, dnevi umrla Mary Mal- V soboto večer je preminil v ^^''kič, stara 80 let in mestni bolnišnici Martin Faitz, 1' nad Kranjem. V j stanujoč ha 1416 East 40th St. In ' i if wir. 1^+ gq^an je bil zadnjih osem let. Rojen je bil v vasi Filipovac, f'ortlandu, Ore., je 29. odkoder je prišel sem leta 1926 v bolnišnici preminil star je bil 47 let. Tukaj zapu- Sestanek Hitlerja in Mussolinija Glavni pred met razprav med diktatorjema bo tvo rilo stališče Zedinjenih držav. Nov grob bila 51 let in zapušča J sing^ ------------ --------------- _ S /^Oieriki. Zapušča starše, sinova Franka in Andrewa, bra- Ih /1,,^___, T-r _ L ______ star 33 let in ro- ^ šča žalujočo soprogo Thereso, i. Zaj dve sestri. RIM, 18. januarja. — Poročila naznanjajo, da se bosta te dni sestala Hitler in Mussolini, ki se bosta v prvi vrsti posvetovala o tem, kako priti v okom o-V Washington je že puispelo! jačeni pomoči Angliji od strani tisoče zunanjih posetnikov, ki so {Zedinjenih držav. Mussolini in napolnili washingtonske hotele j Hitler se bosta najbrže sestala in prenočišča. j v Salzburgu ali (v Monako vem. Kot se sodi, se ta sestanek med njima ne bo tikal toliko vojaških zadev, kajti Hitler ve danes itak bolje kot vsi ostali, koliko imfv voja^škem ozi.ru pričakovati od Italije, temveč se bo na tem sestanku razpravljalo v prvi vrsti o ekonomskem položa- Kultura I ta Franka v Kanadi, sestro Mrs. Pa., je 26. de-: Rozina Milakovich in Mrs. Anna umrl Joseph Kavšek,' ^erschbaum v Berea, Ohio. Bil kt in doma nekje na 3® član društva Hrvatska Slo-' Bolehal je tri leta. boda, št. 235 HBZ. Pogreb se bo ženo, dva sinova in tri vršil v sredo zjutraj ob 9. un iz Y ■ pogrebnega zavoda na 1053 E. Chicagu, El., je dne 29. de-' 62nd St. ter v cerkev sv. Pa- ^ pred^iiestju Berwynu via in poteni na pokopališče. Na--^lojz Darovec, star čez sozaJjel k Nčl mesta, j Doma 'sno, štiri sinove in šti-1 I S Svetkovo ambulanco je bila V h Mont., je bil 20. pri delu v rudniku u- na 16108 Grpvewood Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Hoiiv,j . 'prepeljana iz Glenville bolnišni- ce Mrs. Angela Vrabec na njen GLAVNA SEJA ŽENSKEGA ODSEKA ZADRUGE Članice odseka Slovenske zadružne zveze so uljudno vabljene, da se udeleže polnoštevilno glaVne seje v torek 21. januarja, in sicer ne ob 8. uri zvečer kot običajno, ampak ob 7:30 v uradu. Po seji bo nekaj posebnega — razvedrilo. — Mary Ižanec, predsednica. "S L A V C K I" Seja mladinskega pevskega zbora "Slavčki" se vrši v torek večer v navadnih prostorih. Ker je to zadnja seja pred koncer; tom, se pričakuje od staršev, da so vsi navzoči. Podani bodo tudi celoletni računi. — tajnica. I svastiko, ki je: ^plapolala, vrh devetnadstropnega poslopja, v katerem se nahaja tukajšnji nemški konzulat. Prizor je opazovalo tisoče ljudi, ki so veselo kričali in vzpodbujali mornarja pri njegovem podvzetju. Dejanje, o katerem je nemški konzul Fritz Wiedemann nemudoma sporočil nemškemu poslaništvu v Washington, je bilo zadnji akt razburjenosti že prej pred poslaništvom!', na katerem je bila razvita zasta\^a s svastiko na čast sedemdesete obletnice ustanovitve nemškega rajha. Mornar, ki je snel zastavo, je 22-letni James Sturtevant, član posadke ameriškega rušilca Craven. Pri njegovem dejanju pa mu je pomagal tovariš, 23 let stari E. G. Lackey, član posadke rušilca Perkinsa. Mornar je pričel z žepnim nožem rezati vrv zastave, ko so prihiteli člani konzulata, ki so se pričeli ž njim rvati, da preprečijo njegovo nakano. Toda v tem je zastava že padla na tla z droga in mornar jo je v splošnem rvanju nekajkrat prerezal s svo jim nožem. Ena posledica tega dejanja je, da je kompanija, ki lastuje poslopje, v katerem se nahaja kon- pravičeno sprejetje tako zvane "lend-lease" predloge v njeni se-daneš izjavil, da'rf6"*bo "prišla re- !danji obliki. Dejal je,- da ta po-publianska stranka nikoli več j moč nikakor ne sme doseči one na čelo ameriške vlade, ako bo j točke, ki bi zapletla Ameriko v začela zdaj izvajati "slepo opo- vojno. žici jo" proti nameravani, pred-, —:- logi, da se z vsemi sredstvi pomaga Angliji in da bo stranka v tem slučaju veljala pri ameriškem ljudstvu kot "stranka izo-lacionistov." Bivši republikan- Smrtna kosa V nedeljo popoldne je po- dolgi bolezni preminila dobro poznana rojakinja Frances Skebe, ro- ški predsedniški kandidat je i- i jena Bencar, stanujoča na 386 mel svoj govor v Astor hotelu. Willkie jeva Izjava Willkie je dejal, da če se do- East 161st St., y starosti 58 let. Bila je doma iz vasi Kombrečko na Primorskem, odkoder je pri- ju Italije, M je ze danes v vseh ozirih popolnoma gola ter j ^uVat^ preklicala konzulatu do S? Maks Polšak. Pokojni nima ničesar, kar je najpotreb nejše za vojno' in življenje. Vsi italijanski domovi so na primer danes mrzli, ker ni kuriva; tople domove Imajo samo glavarji in priveski fašistične stranke. Znano je, da trpi celo pa-ropjlovba zaradi pomanjkanja premoga, katerega dobiva Italija samo iz Nemčije in to samo preko Brennerjevega prelaza. Poleg tega, da je ta železniška vol jen je za najemnino. Za prizadeta mornarja se bodo pobrigale mornariške oblasti, p. bodo ukrfenile tozadevne na daljne korake. Mr. Rogelj odpotoval \ Mr. Janko N. Rogelj, glavni predsednik Ameriške bratske zveze, je odpotoval včefaj zju- traj v Ely, Minn., kjer se vrši zveza preko vseh • mej obreme- ^ glavna seja omenjene bratske njena, pa je Nemčiji sami pre- voU, da se Anghja zruši pod u-, šla v Ameriko pred 30 leti. Tu-darci nacizma, bo Ameriki silno ^ kaj zapušča žalujočega sopt o-težavno ali celo i%emogoče, ohra- j ga Charlesa, ki je doma iz vasi niti sedanji način življenja. To-|Hinje na Dolenjskem in je last-zadevno predlogo bi bilo treba v,nik trgovine z železnino zadnjih toliko omihti, da se da predsed-118 let, na E. 162nr St. in Wa-niku začasno moč, tako da pride; terloo Rd., sinova Richarda in slednja pozneje zopet v območje jEdwarda, brata Števe Bencar, v kongresa, na noben način pa se stari domovini pa dva brata in ne sme izvajati napram •predlogi "slepe opozicije". Predsednikova odredba WASHINGTON, 18. januarja. — Predsednik Roosevelt je odredil danes, na predvečer Will-kiejevega odhoda v Evropo, da jse dovoli slednjemu dostop do vseh dokumentov in informacij državnega departmenta. Predsednik Roosevelt je naročil državnemu tajniku Hullu, naj da slednji Wiilkieju na razpolago vse informacije , ki jih je prejel iz Evrope, in dalje naj ga tudi obvesti o vzrokih, ki so odgovorni za ameriško zunanjo politiko. Sestanek s Huliom Willkie se bo jutri sestal z državnim tajnikom v njegovem domu, nakar bo v sredo odpotoval z letalom v London. Možno je, da se bo pred svojim odhodom sestal tudi s predsednikom Rooseveltom. organizacije. Mr. Rogelj se vrne v Cleveland v desetih ali star 35 o. uiaia ac, Qy g. zjlltnij 86 bo ^ ^ i brala maša zadušnlca za pokoj- ^uluth, Minp., je pred no. Mary Mert^ar v cerkvi sv. let in rojen na j v Nemčiji. Zapu- ^ starše, brata in se-1 Zadušnlca 'iftirla Agnes Skele, sta-* Vida. Vile rojenice Mr. Frank in Amelia Deželan, 1114 East 63rd St. se je 16. januarja v Glenville bolnišnici rodil sinček, prvorojenček. Mati je hčerka dobro poznane družine Anton in Pauline Žigman. mog neobhodno potretfen. V ponedeljek se bo sestal^ v dvanajstih dneh Rimu Ualij^nsko - nemška e-konomska komisija, ki se bo posvetovala o čarodejnih sred- Hčerka je! Izjava bivšega poslanika Ken-nedyja NEW YORK, 18. januarja. — Joseph P. Kennedy, bivši ameriški poslanik v Veliki Britaniji, sestri. Pokojnica je bila članica društva Collinwood Hive, št. 283 The Maccabees in Slov. Ženske Zveze, št. 14. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek na 478 East 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzetje in potem na sv. Pavla pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! Divji lovec Včeraj je podal dramski zbor "Ivan Cankar krasno Finžgar-jevo igro "Divji lovec". Igra je bila sijajno odigrana, udeležba nad vse častna. Med dobrimi i-gralci so bili najboljši; Miss Čebul, Widmar, Steblaj in Eppich'. Več o tej krasni igri in o njeni sijajni izvedbi bomo spregovorili pozneje. Popravek Pravi naslov Mrs. J. Klein, ki je zapisnikarica Slovenskega društvenega doma je 19407 Muskoka Ave., Cleveland, Ohio. Ndv grob Staršem Anton in Anna Gole Vile rojenice so se ustavile pri!je imel nocoj po radiu govor, vina 911 East 232. St. je preminil stvih, katera je treba iznajti, da , Mr. in Mrs. Mathew Intihar, ml. se ohrani Italijo vsaj po imenu, 20767 Arbor Ave. ter pustile še v vojni in da se prepreči nje- j hčerko. Mati je hčerka Mr. in no razsulo. Mrs. Strekal, 21274 Arbor Ave. katerem je dejal, da je treba da- ^ sinček, novorojenček. Pogreb se ti Angliji vso pomoč, toda je iz-1 bo vrši! iz pogrebnega zavoda javil, da po njegovem mnenju August F. Svetek na 478 East Amerika ni v tako veliki nepo- 152nd St. Naše sožalje! 2; ENAKOPRAVNOST 20. januarja, 1' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI SLO\ 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by t THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raanaSalcu v Clevelandu, za celo leto..............;.....:..............................................$3.50 za 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece ........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto.......................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece...........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................1.;..........................................$4.50 za 8 mesecev........................................$250; za 3 mesece........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POSTA 104 Slovenska narodna citalnica ob 35-letnici MUSSOLINIJU BO ODKLENKALO Značilna za razvoj v Italiji je cela vrsta zgodb, zgodbic in anekdot, ki gredo zdaj v Rimu od ust do ust in katerih si ne bi pred pičlimi par meseci nihče drznil zaupati svojemu najboljšemu prijatelju med štirimi očmi. Toda potreba, da si dado ljudje duška nad vzroki, ki so doslej molčali — je rodila zakulisne zgodbe o italijanski notranji politiki, ki je bila doslej le malokaterim znana. Sledeče pojasnilo o vgrokih, ki so dovedli do odtujitve med maršalom Badoglijem in Mussolinijeni, katera odtujitev je končno privedla do maršalovega odpoklica, prihaja iz italijanskih vojaških krogov. Ko je Anglija v septembru leia 1939 napovedala Nemčiji vojno, je pozval Hitler Mussolinija, naj se nemudoma postavi ob strAii Nemčije ter napove Angliji vojno. Dne 4. septembra se je napotil Mussolini h kralju, da izsili — po Hitlerjevem ukazu — od njega vojno napoved. Kralj pa ga je zavrnil z opombo, da se mora najprej posvetovati z maršalom Badoglijem. Badoglio, ki je dobro poznal šibkost italijanske armade, je kralja pregovoril, da se je slednji uprl Mussolinijevim nameram. Ko je prispel dan pozneje, 5. septembra, Mussolini zopet h kralju, je dobil od njega tekom burne avdijence defini-tiven odgOvor, da Italija ne bo napovedala Angliji vojne. Ko je Mussolini to čul, je pozval kralja, naj se odpove prestolu, ako noče podpisati vojne napovedi Angliji, ter je hkratu zagTozil kralju z armado svojih črnosrajčni-kov. Ko je bil kralj že na tem, da se ukloni Mussoliniju, da prepreči nepotrebno prelivanje krvi, je stopil pred Mussolinija BadOglio, ki je bil medtem poklican. Ko je maršal videl svojega kralja v stiski, je potegnil samokres, ga naperil Mussoliniju na prsi in rekel: "Glejte, da izginete, ali pa vas ubijem!" Mussolini je, bled in tresoč se po vsem telesu, odšel. Dogodki te dramatične avdijence so prodrli končno na dan ter doprinesli svoj del k napetosti med italijansko generaliteto in fašističnimi krogi. Nič manj značilno za kritičen položaj, v katerem se nahaja zdaj Mussolini, je nenadna objava odstavkov iz knjige, katero je sjMsal Mussolini dve leti pred svetovno vojno ter jo tudi pod svojim lastnim imenom izdal. Takrat je bil Mussolini, kakor znano, radikalen socialist, zato je dal nemudoma, ko je prišel kot fašist na krmilo, ustaviti cirkulacijo dotične knjige. Kolikor je znano, je sedaj v Italiji samo še en sam eksemplar te knjige, čije odstavki in radikalne krilatice krožijo med italijanskim ljudstvom. Iz odstavkov te knjige je razvidno, da je Mussolini svojemu pohlepu po veljavi in oblast žrtvoval vse, kar je smatral v svoji socialistični mladosti za svoje politične ideale. Ko je Mussolini pisal to knjiga, je* bil zelo gorak duhovnikom ter ni grmel samo proti zmotam ih grehom Janko N. Rogelj v letošnjem letu bo minulo 35" let, odkar se je ustanovila Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu. Med nami so še ustanovniki, ki se dobro In lepo spominjajo tistega poletja, ko je pričela med njimi živeti ideja, da bi ustanovili čitalnico, kjer bi se shajali naši Slovenci v Clevelandu, ki so hrepeneli po duševnem razvedrilu. Ni bilo to tako lahko delo, toda našli so se ljudje, ki so šli preko ovir ter dali ideji kos samostojnosti in pot v bodočnost. Treba je bilo pojmovati pomen čitalnice in njeno veliko nalogo, da so prišli do enotne misli: Ustanovimo čitalnico. Dne 29. avgusta, 1941 bo 35 let, odkar so se zbirali v Knausovi dvorani zavedni Slovenci, med njimi tedanji urednik "Nove Domovine," gospod Rajko Paj-gelj, da se posvetujejo o ustanovitvi čitalnice. Bili so povečini člani "Slovenskega Sokola," društva "Triglav" in društva "Naprej," št. 5 Slovenski narodne podporne jednote. ' O tej ustanovitvi nam koledar tiskovne družbe "Nova Domovina" za leto 1908 podaja sledeče poročilo: "Na seji so se vsr navdušeno izrazili in sklenili, da se imenuje "SLOVENSKA NARODNA CITALNICA." Prvim predsednikom je bil izvoljen g. Pranje Cerne, podpredsednikom Peter Plkš, glavnim tajnikom, ustanovitelj čitalnice, g. Rajko Pajgelj, blagajnikom g. Ivan Pirnat. čitalnica brez denarnih sredstev ni mogla dobiti, oziroma najeti pripravnih prostorov, pa se je takrat oglasil g. G. Travnikar, kateri je prepustil brezplačno del njegovih prostorov. S skromnimi močmi se je pričelo. Pisalo se je najprvo na vse slovenske ameriške časopise, ki so velikodušno začeli ppšiljati brezplačno svoje časopise na čitalnico. Iz malega raste veliko; zanimanje za čitalnico je začelo prihajati večje in kmalu je čitalnica štela okoli sto članov. Z majhno mesečnino 25 centov na me- IZ STARE DOMOVINE «iiis D, *ndon ^60 i 'Oflopl 1 misel ^ kater "že do S'" '%na Za 1 %it i kl4ut Med %arui C ni la ani store ji da Slovenski Sokol na vogalu Glass Ave. in East 61st St., kjer je ostala do časa, da se je preselila v staro poslopje Slovenskega narodnega doma. Iz starega poslopja se je preselila na pročelje novega Doma, kjer je še danes. V dvajsetih letih se je preselila desetkrat ter tako našla mir v narodovi hiši. V zapisnikih tega leta se čita, da je čitalnita med prvimi, ki podpiše delnice Slovenskega narodnega doma. Za leto 1914 so izvoljeni sledeči: Predsednik A. Peterlin, podpredsednik Fa-letič, tajnik Anton Milavec, knjižničar Frank Jakšič, blagajnik Ivan Cebular, računski tajnik M. Cvelbar. čitalnica si v tem letu nabavi novo omaro, katero napravita brezplačno Jakob čič in Anton Stanovnik. Med čitalničarji najdemo bledeče, (}a so bili aktivni: Kalan, Linger, Kališ, Hočevar. Lunka, Pekol, Zam-Ijen, Ki-ašovec, Pristov, Josepina Jereb, Tončka Likar, Blaž Logar in Jankovič. Za leto 1916 imamo sledeči odbor: Predsednik Anton Peterlin, podpredsednik Frank Lunka, tajnik Vatro Grill, knjižničar Frank Krašovec, blagajnik čebular. V nadzorni odbor ste izvoljeni: Mary Kunstelj in Tončka Likar. V tem letu proslavi čitalnica desetletnico v Grdinetovi dvorani. Predno pridem k opisovanju drugega desetletja, bi se rad opravičil le toliko, da je mogoče, da sem prezrl ime tega ali onega, ki je bil delaven in priden pri (čitalnici. Zapisniki ne govorijo dovolj jasno, če pa pogledamo naš imenik, ki je visel v čitalnici pred petnajstimi leti, čitamo sledeče: številko 3 je imel Jože Kalan, številko 6 Frank- černe, številko 9 Frank Bela j, številko 63 Primož Kogoj, objavi njeno nismo S kat^ & itevilko 71 Ivana Kromar, številko 78 Karol Rogelj, številko 160 doktor P. J. • , , ^. iCern, .»tevilko 199 Jos. Zele. Iz tega imenika se pozna, kdo je držal prvih dvaj- I ^ J JUgOSlaVlJl isce V set let ter redno plačeval mesečnino. Potem imamo zopet druge dobre člane, ki I mater. Dekle pravi: "R"^ y 30 prenehali biti člani ter so zopet pristopili. Ko pišem to zgodovino, bi napravil I sem se V Pančevu 15. ^ krivico Mrs. Zofki Birk, ako bi nje ne omenil, ki je bila vedno aktivna in navdu- ( ^q22 kot nezakonski otrok % % i II k L. & Dekle išče mater Ganljivo usodo svojega wa^,, Ijenja je razodela 18-letna 9 Ija Trbojevičeva, gojenka da za zdravstveno zaščito r0 ^ in otrok iz Novega Sada. Na? "jen a sila je uredništvo "Politike," Za i, katel *L. Jena čltalničarka, dokler Je bila med nami v Clevelandu. Mnogo dobrega je napravil za našo čitalnico doktor F, J. Kern. Koliko je bilo drugih, ki so prvih dvajset let n&pravili toliko koristnega in dobrega za našo čitalnico, toda so odšli IZ Clevelanda. V dvajsetih letih je bilo vpisanih članov pri čitalnici 1116. Odbor za leto 1917 je bil Sledeč: Predsednik M. Lah, podpredsednik A. Mila-'■•ec, tajnik Vatro Grill, blagajnik čebular, ^knjižničarja Pr. Krašovec in Janko :. Rogelj, nadzorniki: dr. P. J. Kern, H. Bole in J. Ambrož. Kolektor Karol Ro-relj. Med letom je izvoljen predsednikom Frank Kovačič radi odstopa M. Laha. Hadi istega vzroka star izvoljena v nadzorni odbor: Frank Drašler in J. čič. čitalnica ima v tem letu dvoje oredavaiij: O amerikanizaciji govori Jo^in Mihe-lič, o pomenu čitalnice pa pesnik Ivan Zorman. čitalnica se zelo zanima za Slovenski narodni dom, stopi v stik z Jugoslovanskim odborom, toda občni zbor v :iecembru odloči, da ostane čitalniea nevtralna glede takratne vojne politike. sec, se. je kmalu" toliko nabralo, da se jc moglo naročiti precej časopisov iz sta- i'Kovačič, podpredsednik •' " rrank Zorič, tajnik Vatro Gnil, blagajnik čebular rega kraja. Dne 28. novembra je čitalnica priredila svojo prvo veselico v Knausovi dvorani, ki je nadvse nepilčakovano dobro izpadla. Dohodki veselice so bili toliki, da si je čitalnica takoj naročila 250 knjig, večino krasno vezane. Ob tej veselici je tudi prvič nastopilo več društev, kakor "Triglav," ki je povspešil sijaj veselice s svojim pevskim zborom, kakor tudi obstoječe društvo "Sava." Dne 9. januarja, 1907. so se vršile prve glavne volitve odbora. Izvoljeni so bili z veliko veČino: Predsednik Pr. čsnie, podpredsednik P. Pikš, prvi tajnik Louis J. Pire, (Rajko Pajgelj je radi preobilih poslov odstopil že med letom), blagajnikom A. Grdina, in knjižničarjem Louis J. Pire. • Med tem se je čitalnica iz svojih začasnih prostorov pri g. G. Travnikarju preselila v svoje prostore na 1365 East 56th cesti, kjer se je kmalu udomačila. Preskrbela si je lepo omaro za knjige, čitalnica je takrat imela 44 listov: Slovenske iz Amerike in iz domovine, tako nekaj nemških in angleških, čitalnica je takrat že imela 315 knjig, večinoma krasno vezane. Pričelo se je takrat tudi s predavanji. v ^nem letu svojega obstanka je čitalnica imenovala za izvanredne aasluge, ki sta jih pridobila za čitalnico, dva častna člana, to je: g. Rajko Pajgelj, usta-novnik, kateremu gre prva zahvala, da imamo S. N. čitalnico in da se je pričela tako dobro razvijati. Potem g. Anton Benedik, ki je l)il vedno mož na mestu, kjer se je šlo za koristi čitalnice. On je bil istočasno tudi tajniL "Slovenskega Sokola." Po preteku enega ^eta so se priglasile tudi ženske in dekleta, ki so postale Članice čitalnice. Samo toliko imamo danes podatkov o ustanovitvi čitalnice. Rad bi dobil kaj Jasnejšega iz prvih zapisnikov, toda teh ni več. Do leta 1910. sem se po&lu-žil ustnih kjer se pričenja zopet pisana zgodovina. v naši Slovenski narodni čitalnici visi slika prvega odbora. Na sliki so: Frank Černe, Johe Kalan, Ivan špehek. Frank Župančič, Ivai\ Avsec, Anton Benedik, Peter Pikš in Ivan Pirnat. (Zadnji štirji so že umrli.) Ustno iziočilo pove, da se je ob ustanovitvi vpisalo 28 članov, med katerimi je bil tudi poznani in delavni čitalničar Frank Korče, k\ je veliko pripomogel k Lemu, da je čitalnica dobila pomen, ki gre takemu kulturnemu zavodu. v letu 1907 in 1908 je bila precejšna kriza mdd delavci v Clevelandu. De-.narja ni bilo: prišlo je tako daleč, da je bila čitalnica v denarnih zadregah, o čemer bomo slišali še pozneje, čitalt^lčar Frank Cerne je takrat stopi! do članov in rojakov, da naj priskočijo na pomoč. Nabral je vsoto 65 dolarjev, čitalnica si Je .zopet opomogla. Iz preje omenjenih prostorov se Je čitalnica preselila na St. Clair cesto, v bližino 55. ceste, k čitalničarju Rudolf Perdanu; od tam na 61. cesto k Levstiku. Med tem časom so se vršili manjši boji med čitalničarji. Pričela so še izmenjavati mnenja, čistilo se Je obzorje, vsa pripovedovanja kažejo, da je bilo življenje v čitalnici zanimivo. Kako se danes radi pogovarjajo stari čitalničarji o tistih hudih dnevih, kako Se le danes trezno presojajo: Kdp je imel prav, in kdo zopet ne. Iz tistih in poznejših časov nam govori o posameznih nedostatkih in navodilih tako zvana "Pritožbena knjiga," katera je na razpolago vsem čitalnlčarjem v čitalnici. Predolgo bi se zavleklo to pisanje, ako bi vam navajal podrobnosti, ampak zaradi boljšega pojmovanja, kaj se Je godilo takrat v čitalnici, jo omenim na tem mestu. v letu 1910 se nahaja čitalnica na St. Clair Ave. in Norwood Rd. Potreba je zahtevala, da so morali preseliti hišo na Norwood Rd. in Glass Ave., in tako se Je s hišo preselila tudi čitalnica. Tudi malo ognja je bilo takrat, da so pogorele zavese v čitalnici, toda knjige niso zgorele. Predsednik Čitalnice je bil takrat Josip Zele, tajnik Mike Lah in blagajnik Požun. V tem letu se napiše tudi Spo-mihska knjiga z zgodovino Čitalnice. Te spominske knjige ni več danes med arhivi čitalnice. V zapiskih tega leta še čita, da so bili pridni iA aktivni sledeči čitalničarji: Josip Kalan, Primož Kogoj, Frank Hudovernik, Slave Trušt, Ivan Lah, Karol Rogel, kolektor, Anton Peterlin, Spetič, Mike Lukner, Peter Pikš, Sinko Bole, Milan Trošt, Zamljen, Frank černe in drugi. V majskem zapisniku je omenjeno, da je darovala za čitalnico Mrs. Kromar en dolar. To omenim samo radi tega, ker Je bila ona ena izmed poznanih in zvestih čitalničark, ki Je darovala marsikateri dolar v korist čitalnice. Ona je ostala zvesta čltalničarka cio svoje smrti. Koncem istega leta se čita v zapisnikih, da se čitalnica zarUma za zidanje Sokolskega doma." občnem zboru v mesecu decembru se dovoli iz čitalniške . , jlagajne 25 dolarjev. Na istem zborovanj# imenuje čitalnica Jos. Zeleta in Iva- kcltoliške cerkve srednjega stoletja, temveč tudi proti ■la Laha za časthe člane Slovenske narodne čitalnice-v Clevelandu. čitalničar Lah Je naslednje leto odpotoval v domovino, čitalnica je v njem izgubila dobre-•ja člana in vestnega 'kolektorja. V čitalnlški odbor za leto 1911 so izvoljeni sledeči: Jos. Zele predsednik, Peter Pikš podpredsednik, Adolf Petrič tajnik, J. Po-:;un blagajnik, Anton Peterlin računski tajnik, in v nadzorni odbor sledeči: e^raiik Hudctvernik, Frank Strehovec in Primož Kogoj. Knjižničar ostane Charlie :logelJ, ki nosi pfVenstvo tega urada pri Slovenski narodni čitalnici Med letom se ne završi kaj po.sebne(;a, delo gre svojo pot naprej. Naročijo koli 35 novih knjig, priredijo petletnico: čitalničar M. Lah podari sliko Franceta Prešerna, katera še danes visi v čitalnici. V tem letu se tudi preselijo v Ze-letovo hišo na 61. cesti. Zapisniki kažejo, da šo bili med letom aktivni sledeči čitalničarji: Dr. F. J. Kern, Frank Lunka in Mike Cvelbar, kakor tudi več,drugih, ki so bili že omenjeni Za leto 1912 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Peter Pikš, podpredsednik .John Marn, tajnik Ifenac Smuk In Anton Peterlin, blagajnik Hinko Bole. Taj nik Smuk opusti svoje mesto, a zapisnik vodi Kardl Lenče. To leto poslane kritično za čitalnico. Blagajna je prazna, članstvo se je znižalo, vlada zopet delav-•jka kriza. Na dan 21. avgusta Je sklican prvi izredni občni zbor, da reši čitalnico iz težkega položaja. Zbor je bil dobro obiskan, pričeflo se je razpravljati o tem :n oneni. Računski tajnik poda svoje poročilo: V blagajni je še $13.18. V tem je povedano vse. čitalnica ima še 40 plačujočih članov, okoli deset jih hodi po knjige. Izraženo je mnenje, da se čitalnica združi s socijalističnim klubom. Nekateri ugovarjajo in se sklicujejo na pravilaT kjer Je zabeleženo, da v slučaju razpada katoličanstvu sedanjih Časov. "Katoliška duhovščina ni," tako je pisal taki'at Mussolini, "pet sto let po Hussovi §mrti, še izpiemenila svojega obnašanja. Katoliški zgodovinar ne odloži nikoli svojih duhovniških lastnosti ter stremi zmerom za tem, da dejanja katoliške cerkve vsaj opravičuje, če jih že ne more proslavljati, pa naj so še tako barbarske." POLOŽAJ JUGOSLAVIJE V Washington^ se vedno bolj utrjuje mnenje, da se bo JugdslaVija brez boja uklpriila zahtevam Nemčije, ko ji bo slednja poslala svoj ultimat. To je direkten okret od anti-osiščnega sentimenta, ki je bil še pred nekaj tedni v Jugoslaviji silno močan. Vzrok te izpremembe so'čitalnice pripade njeno imetje clruStvu "Slovenskl sow." OglaslJo se Citalnl-v 7 , . 1 1 . Ičarji. da se kaj enakega ne more zgoditi, ker Sokol še nima svojega doma. Slc- nemsk© CGtG onstran JUgOSlOVilllSkG niGJG, v Kuniuvili)l, m j-a^llčni pogovori,, nakar je sprejet predlog, da se skliče drugi izredni občni Da uvidevnost, da ie naiboli zložna pot za nemške avma- ;zbor m tam se dennitivno doioči, kaj bo usoda eitainice. * ^ , . . v' Ti.' I'-* J.* n 1 ' I Drugi dbčni zbor se snide riži dan 4. septembra 1913. Zapisnik zadnje seje de, clko hočejo oditi na, ponioc Italiji prčtl Lrrcijl, skozi sprejme, nakar je na željo Kalana povedano, da ima čitalnica v blagajni Jugoslavijo, v Washingtonu celo napovedujejo, da bo $54.37. Nato se prične zopet debata, kaj naj bi se storilo, čitalničar Jos. Kalgui p _ ° ^ .vv iM- govori, da je sramotno za može, ki vedo kako velikega pomena je Čitalnica, da bi prisiljena jugosloyanska koperacija z osisčem v . veliki pustlU, da propada. Navdušuje čltalničarje k vztrajnosti in resnfemu delu, da mojM ni-innmno-lii Npmčiii nrpmncifiti nienp težkoče in Jstane čitalnica samostojna, taka, kakršna je bila od svojih pričetkov. On pravi, men piipomogia iNemClJl piemosilll njene lu da to m krivda odbornikov, ampak nered je nastal v prejšnem letu, ko ni bila doseči mir z Grčijo. Kako dobro so V^ashingtt)n8kl krogi ananca v redu, kot bi morala biti. čitalničar Kališ govori, da ne vidi pravega Iz-informirani glede prisilne kooperacije Jugoslavije z osi-ščem, je razvidno iz dejstva, da je v nedeljo večer radio poročal, da prevažajo Italijanom potrebščine v Albanijo tudi mali jugoslovanski parniki. knjižničar Jos. Ivanetič: nadzorniki; Jos. Kalan, J. čič in Frank Kovačič. Med letom se ne dogodi kaj posebnega, ker takrat Je bil vojni čas, ip ljudje so bili Zainteresirani bolj v dnevne vojne dogodke, čitalničar Jos. Zele podari eno delnico Slovenski narodni čitalnici. Odbor za leto 1919 je sledeč; Predsednik J. čič, podpredsednik V. Sever, tajnik Stanko Zele, blagajnik Ivan čebular, knjižničar Erazem Gorše. Dramatično društvo "Ivan Cankar" priredi to leto igro "Revček Andrejček" ter izroči čisti preostanek čitalnici v vsoti $45.33. Med letom odstopi predsednik in na njegovo nesto se izvoli Antona Kovačiča. Mesto tajnika, ki je odšel iz mesta, prevzame tajništvo Vatro Grill. Za lefo 1920 so izvoljeni sledeči; Predsednik Anton Kovačič, podpredsednik Anton Vesel, tajnik Erazem Gorše, knjižničar John Stebla j, blagajnik V. Vokač nadzorniki; Kuhelj, K. Rogelj, A. Komar, J. Cebular in A. Garden. Tajnik je odstopil že januarja meseca hi njegovo mesto Je prevzel knjižiilčar John SteblaJ. V tem letu se dovoli profesorju J. P. Volku, da obdržuje večerno angleško šolo v čitalniških prostorih. Izražena je tudi želja, da bi se Slovenska narodna čltalni ca združila z dramatičnim društvom "Ivan Cankar," zakar se izredni občni zbor ikliče na dan 30. januarja 1921. Odbor za leto 1921 je sledeč; Predsednik J. Skuk, podpredsednik L. Truger, cajnik Janko Medvešek. blagajnik V. Vokač, nadzorni odbor; John Kerže, Karol Rogelj in J. čič. John Kerže odide v domovino, njegovo mesto prevzame E. Gor-^e. Izredni občni zbor, ki se je vršil na omfenjeni dan, je z veliko večino sklenil sledeče; Slovenska narodna čitalnica se ne združi z društvom "Ivan Cankar," ampak ona podvzame delo. da centralizira vsa kulturna društva v močno cen-l-alo. V ta odbor so izvoljeni: Frank černe. Primož Kogoj, dr. F. J. Kern, Jos. Kalan, John Stebla j, Janko N. Rogelj in L. Truger. čitalnica postane članica •Zveze slovenskih kulturnih društev. Na dan 13. avgusta se preseli v staro poslopje Slovenskega narodnega doma. Slovenska narodna čitalnica pripomore, da se ustanovi čitalnica v Slovenskem domu na Holmes'Ave., v Collinwoodu. Življenje čitalnice se poživi v tem letu, Odbor za leto 1922 je sledeč; Predsednik Anton Kovačič, podpredsednik L. Truger, tajnik Janko MedveSek, knjižničar J. StdblaJ, nadzorni odbor; Janko X. Rogelj, Karol Rogelj in Josip Birk, ml. Odbor za leto 1923 je sledeč; Predsednik Janko ln. Rogelj, podpredsednik Vatro Grill, tajnik Jos. Birk, ml., blagajnik Anton Abram, nadzorniki; Edvin Primožič, Boris Paulin in Janko Medvešek, in knjižničar Anton Kovačič. Odbor za leto 1924 Je slfedeč; Predsednik John Pollock, podpredsednik Vatro Grill, tajnik Boris Paulin, blagajnik Jos. Birk, ml., knjižničar Anton Kovačič, nadzorniki; A. Komar, M. Berjak in Frank Klemenčič. Knjižničar Anton Kovačič položi resignacijo radi selitve v Euclid, Ohio. Na njegovo mesto je izvoljen Andrej Križmančič. V tem letu se čitalnica preseli v sedanje prostore Slovenskega narodnega doma. j Za leto 1925 je odbor sledeč: Predsednik John Pollock, podpredsednik K. Rogelj, tajnik J. Sircelj, blagajnik A. Abram. knjižničarja Andrej/Križmančič in Maiy Križmančič. Nadzorni odbor: Frank Klemenčič, Frank Jerina in Žerjav. Radi odstopa tajnika prevzame med letom tajništvo Janko Medvešek. Odbor za leto 1926: Predsednik Janko N, Rogelj, podpredsednik Karol Rogelj, tajnik Janko Medvešek in L. F. Truger. blagajnik Anton'Abram. knjižni-liarja A. Križmančič in Mary Križmančič, nadzorni odbor; Anton Vapotlč, Prank Klemenčič in Frank Jerina. Kakšna je tila Slovenska narodna čitalnica v letu 1926, to je pred 15 leti? Iz opisa ob 20-lethici S. N. čitalnice posnemam sledeče: čitalnica šteje okoli 425 Jlanov in članic, ima na razpolago okoli 1500 knjig najrazničnejše vsebine, hrani josti letnikov slovenskega časopisja v Ameriki. Knjige hrani v treh omarah, nahaja se v sobi na pročelju SND. Soba čitalnice je okusno opremljena s slikami sledečih pisateljev: Jurčič, Trubar. Medved, Hribar, Prešern, Tavčar, Gregorčič, Vodnik, Aškerc, Cankar, Pajkova, kakor tudi slika Cirila in Metoda. Poleg tega Je tudi slika prvega odbora čitalnice. Bled Ob Soči in pogreb Lunder in Adamiča. Slovenska narodna čitalnica Je tudi inkorporirana, kar žnači na steni vi.sečl čarter. V tem letu se je nabavilo dosti novih knjig. Statistika kaže, da se v zimskih časih izposodi ob nedeljah in ;.-;.vvS^ When a cough, due to a cold, drives you mad. Smith Brothers Cough Drops usuafly give soothing, pleasant relief. Black or Menthol—) f. Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A Vitamin A (Carotene) raises the resistance of mucous membranes of nose and throat to cold infections, when lack of resistance is due to Vitamin A deficiency. % ( WHAT A DimKEHCt MIRACIE WHIR MAKIS IN SALADS! ...its flavot is so lively! So zestful! W (i IMPORTANT! medieal tests reveal how thousands of WOMEN HAVE BEEN ABLE TO GETNEW ENERGY Wiim NOW nearing completion on Euclid avenue near Public Square, Is the new TELENEWS THEATRE, a modem. Intimate theatre that fei designed to show .newsreels and short subjects. The TELENEWS, con-itructed at a cost of nearly $180,000, is exacted to open by the# end of (he month. Herbert Scheftel, of New York City, president of Telenew# Theatres Corporation (pictured above in inset), is to arrive in Cleveland next week to supervise the finishing details and to select the definite date for the premiere. The Telenews is located at 241 Euclid avenue, is completely new, has features never before found in any other theatre, and will show selected shots edited from all the leading newsreels. as well as Informative and entertaining short subjects, as "»larch of Time," "Informatiop, Please," "Passing Parade" and similar favdrite's. A cotnpletč- show, lasting olUfe hour, is shown on the hour, every hour. Admission price is 25 cents, plus defense tax. 10 cmnts for children. It you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—fif your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cross woman— All you mayTioed is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especial^ for women. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate mpre wholesome food which your body uses directly for energy to help build up more physical resistance and thus help cWm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,000 women havo re- orted marvelous benefits from inkh; lould 'UCClSv 4 ,44Vf W Ck WW L L WELL WORTH TRYING. » p< Pinkham's Com Id delight you! TelepJ-cist right now for « bottle. ipound. .! Telenl- ^^sults should deligJU you! Telephone your drug kt[ Društveni Sam. 'del#vs?'^' Pobota. "Zarja" -Glas- la JANUARY ^ ^atica — Plesna veselil-sobota, -i- Pevski sobota. priredi plesno ve- %Q ^ Slovenskem društve- J i<4M Recher Ave. 60 sobota. — Amigos ' lil ples v Twilight dr din'' je oje DG^ 25 SDZ priredi ve-" ^ Slovenskem narcd-°ftiu v Maple Heights. ^ FEBRUARY sobota: — Društvo št. 257 S. N. P. J. tos/ ^^škeradno veselico v I'od delavskem domu, W. 130th St. ■ ^owan Ave. v West Par- ^«ar JŠ., Sobota. ^PreS, eren, št. ■ Društvo 17 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega db-ma na St. Clair Ave. 2. febi'ilarja, nedelja. — lAladin-ski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. prifedi koncert z igro v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. februarja, sobota. — Wrong klub priredi ples v avditoriju Slovenske^ narodnega doma, na St. Clair Ave. 8. februarji, sftbota: — "Valentine D&nče" in kokošjo večerjo pi'iredi mladinski pevski zbor "Kanarčki" v S. D. D. na Prince Ave. I 8. febhial jh, sobota. — Društvo "Cerkniško jezero", št. 59 S. D. Z. priredi plesno veselico in večerjo v spbdnji dvorani Slovenskega delavske^ doma na Wa,terloo Rd. 9. febniarja, nedelja. — Slov. nar. čitalnica.Proslava 35-let-nice v avditoriju Slov. narod- HAIR-BREADTH HARRY iinniiiiaiiiHniiiiiuiniilnniitinliiiinniuiUMniniibiiiHlitihinliiniiHinnHiiiiuiinnintininiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiuicjiiniMniiiciiiniiiiiiiiciiifttiiiniiuiitniiiiiiinniiiiiiiiiiciiniiiiiiiiiciiiiiiiiiinicjiiiiiuiiiiiuililuiiiiiii itnniiiiiniiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHniiiiiiiui(]iuiiiiiiiii(]MiiiiiHiuniiniiiiniic]iiniiiiuii[]iiiiiiniuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii[]uiiiiiiiMi[]iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiBiiiiiiiiiiiiE]niiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiuniiiiiiMiinmiiiiiin V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala Mti kfijiga i "From Many Lands" Spisal LOUIS ADAMIČ Ta n^jnbvejsa knjiga naiega sliaVnega rojaka je zbudila občo pozornost in odlično priznanje v ameriški javnosti. "The New York Times" piše: "S to knjigo se je Louis Adamič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika... Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletljajih je celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je voljan lotiti., "The Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika cula tako prepričevalen argument za ideal edinstva — apel, ki bi , zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi." , "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajoče knjigo pod imenom 'From Many Lands.' " Naročila za knjigo "From Many Lands" sprejema uprava "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nak, sO lastnoročno podpisane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti lOc več. iuiiniiiiuiiiiiiniiHniiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiiniMniiiniic]iiiiiinniiuiiiiiiiiiiii[]iimiiiniiniiniiiiiiriiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiii>iiiiiiniiiiE]iiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiic]iiiniiiiiiiE>iiniiMiiiinnniiiiiiiiniiiiiiiiiir \ iiiiiMiniiiuiiiiiiiiiiiic3nnniiiiiiC3iiiiiittiiiini{iii[iHiiiniiiiiiiHnica(niiiiiiiiic3itiiiiiinnc]iiiiu^iiiic]iiitiiiiiBHiiiiiiniiC3iiiMiiiniiciiiiiiin)iitaiiiiiiiiiiiiciiiiiiiHiiiic3iiiittniiiit]iii)tiiiiinniiiiiiuiitiE]iiiiiiuitiit3iiiiiiiiE ' ' -—— ' 'V NOVKA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-6on 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom - - JOHN RENKO \ 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street Kfinmore .4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 j^Rv GOES ON WITH MIS anoRV I "IN THAT OlM U<ŠHT.I SCANNED MVgELF. ANO H0R«3R OF MORRORS^OUEER ^ BLOTCHES WfeRS ALL OVER ME! _ NOTE SAID tD 6ECN WOUNDED IK ME DUEL. , Clll^NT MISTAKE TO A HOSPITAL FOR LEPERS! "THAT N1(3HT C KNOCKED OUT A GUARD AND WENT OVER THE SIDE WITH ONLY A LIFE (#SERVER ro AID ME ......* 'AMD THUN IT CAME TO ME L WAS . c^glKIG SUIPPED TP A LEPERS' COLONY! CANKARJEV GUSNIX! Če Ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem, Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo' naroČi. Za obstoj in napredek izobraževalnega Časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelarida. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ndročilriti nalcaznicci na Cankarjev Glasnik IME: _____________________________________ NASLOV:_____________________ Zastopnik: ____________________ Plačal $-----C---- Dne________ _______19__. .................... STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 20. januarja 19 riuniianiuiiiiiiiainiiiiiinic3iiiiiiiiiiiic3iniiiitiiiiniiiiniiiiii[]iiiiniiininMiiiiiiiinc]iiiiiiiiiiiic]tiinniriiinNiiiiiiiriiniiiiiiiiiiii[]iic V. J. KRIŽANOVSKA 18 MOC PRnEKLOSri Roman v treh delih IVAN VOUK EiiainiiiiiiiiiQiuiiiiiininiiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiEJiiiniiniiianuiiiiiiiicjiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiit^HiiiiHiiitniiiiii, — Za zdaj mi je še premalo znano o tem, da bi si mogel u-stvariti jasen pojm, — je odgovoril po premisleku. — Samo e-no vam morem povedati, to, da je tukajšnji zrak prepojen z Bakulinka ni potrebovala tega opomina. Že po prvem naročilu Diomida Petroviča je skrbno nadzorovala mlado deklico in v njej se je utrdilo prepričanje,' da se v dekličini duši godi nekaj ostudnimi strujami; tukaj je v abnormalnega, dasiravno ni mo- resnici prošlost živa. Nekaj zloveščega seipovsod tu skriva in gorje udelftžnikom prošle drame, če zapadejo v območje svo- gla na noben način pogoditi vzroka tega stanja. Neka okolnost je posebno neprijetno dirnila Lariso Arka- jih žrtev. Utegnejo nastopiti u- djevno in jo zelo vznemirila. Ne- sodni zapletljaji in nepričakovani dogodki. Ker pa se ne smatram za tako močnega, da bi dovolj silno posegel v to okultno dramo, ki se utegne tu doigrati, Bato sem pisal nekemu prijatelju, velikemu učenjaku v tej koč je prišlo pismo od Sambu-rove — matere, Ifi je pisala, da bo njen sin kmalu odpotoval v Montignoso, in če namerava Bakulinka podaljšati svoje bivanje v Italiji, tedaj naj izroči Valerijo bratu, ki jo more pripeljati stroki, in sem ga naprosil, naj domov, ko mu poteče osemin-pride semkaj in nam pomaga s dvajset dnevni dopust. Ko sta svojimi nasveti in naj nam vse Lolo in Mišelj slišala o skoraj-pojasni. šnjem prihodu mladega častni- — Vi me "Strašite, dragi, prijatelj. Kaj se more zgoditi ? Bog moj! — se je vznemirila Larisa Arkadjevna. — Sam bi bil srečen, če bi to vedel, zakaj nevarnost se za polovico zmanjša, če veš v naprej ka, sta se glasno radovala; Valerija pa je nasprotno smrtno pobledela in se stresla. Od tedaj se je vsakikrat, ko so začeli govoriti o njenem povratku v Rusijo, vidno in silno vznemirila. Silno si je Larisa Arkadjevna belila glavo, da bi odkrila vzrok Spočetka za njo. O eni stvari pa sem pre- pričan, to, namreč, da je Roter- razburjenja^ šild tesno zvezan a to prošlost- ^ila da se je Valenja za- jo in .... da ve več, kakor hoče Wila.v barona; toda odknl^ povedati. Dalje se bojim, da je "adnost med njo m baronom je uboga Valerija tudi igrala veli- Lzključevala to možnost. Baron ^ fatalnost minulosti. Valerija se I mu je udala v isti sobi, kjer se I je pred tremi stoletji odigrala I ravno takšna ljubezenska dra-. i ma ... Zjutraj se je baron zbudil kakor pijan, toda spomin o tem, kar se je ponoči zgodilo, je stal jasno pred njim. Ne, to ni bil sen: izvršil je nepopravljiv zločin in nezaslišano podlost, ker je onečastil to mlado bitje, ki mu jo je neznana usoda izročila v oblast. Da, uničil je Valerijino življenje, in ker je bil oženjen, ni mogel popraviti sramote, ki jo je storil njeni rodbini. Res je, da je bil sam v čudnem abnormalnem stanju in je strastno ljubil, toda ne to mlado, plašno in iz? ogibajoče se mu deklico, ampak tisto nočno Giovanno, oblastno in strastno, ki ga je podjarmila in ga napravila svojega sužnja. Seveda je bilo težko dokazati, da je ravno on zapeljal Valerijo, a mlada deklica, ki je bila skoraj vedno v mesečnem stanju, \ se bržkone ni zavedala, kaj se je zgodilo; toda ta, okolnost je še povečala podlost njegovega ravnanja. Iz vse duše si je želel, da bi popravil pogrešek, a njegova nemoč ga je spravljala v dbup. Sovraštvo in bes sta kipela v njem, če se je spomnil na žensko, ki ga je iniela v rokah, katere ni on nikdar ljubil in ki mu nikoli ne bo dala prostosti . . . Dušno stanje Sarona je bilo takšno, da se ni mogel pokazati pri zajtrku. Napravil se je bolan in ves dan ni šel iz sobe. Mišelj in teta sta ga obiskala; Helena Aleksandrovna je ugotovila, da je videti slab in da i-ma nekaj mrzlice; svetovala mu je, naj se vleže in se spoti. — Prehladil si se zaradi svo- ko vlogo v tej strašni zgodbi; nič dvoril Valenji in tu- zelo je bleda in otožna. Nadzo- mu ^ izogibal^ Spo- cetka se je Bakulinka čudila, da se Valerija črez noč zaklepa v sobo, potem pa se ji je zdelo prav naravno, če ni.njena kr-Sčenka marala spati pri nezaklenjenih vratih v tej čudni hiši. Kje je torej Vzrok, da ne mara rujte jo, Larisa Arkadjevna, ne da bi se izdali, ker ni potrebno, da bi jo vznemirjali pred časom; če vam bom svetoval bežati, jo morate takoj odpeljati.. Deset dni je mirno prošlo, Delali so izlete v okolico in udeleževal se jih je tudi Diomid Petrovič. Vsi so se pomirili, zakaj nočni šum se ni več ponovil in nobene prikazni niso več motile miru grajskih stanovalcev. Toda baron je opazil, da ga stari o-kulist zasleduje, in to nadzorovanje ga je zelo dražilo. Junaka nočne, drame sta živela v trajni nestrpnosti. Črez dan sta bila v skrajno mrzlih odnošajih, kakor hitro pa so se polegle nočne sence, je v obeh kri burno zaplala in nestrpno sta čakala minute, kdaj se vsi raz-idejo po svojih sobah. Ko sta se čutila varna, sta trepeta je odprla tajne duri, hušknila kakor senca po hodnikih in prižgala oditi iz Montignosa? Larisa Arkadjevna fse ni počutila več dobro; bila js nemirna in potrta, a včasih se ji je zahotelo takoj odpotovati, toda žgoča radovednost, da bi spoznala tajne zazidanega krila, je bila protiutdž prvi želji.' Po odhodu I^iomida Petroviča se je baron čutil resnično olajšan. Zadnje dneve ni mogel po-sečati prepovedanih sob zaradi velike slabosti, ki ga je prevzemala zlasti proti večeru. Najprej se mu je dremalo, nato pa je zaspal s težkim snom v postelji ali na naslanjaču in tako je ostal do jutra. Tisto noč po odhodu Tomilina voščene svečfe, katerih zaloge je sklenil, da se bo boril proti tej sta našla v bufetu, ter se sešla vsa trepetajoča od blaženstva. Čudni so bili njiju razgovori, zakaj sedanjost je- bila iz njih izločena. Paolo in Giovanna sta nezdravi slabosti. Prisilna ločitev je še bolj razpalila njegovo strast do Giovanne in hotel jo je videti, naj stane kar hoče. Komaj je ugasnila zadnja luč gled na Valerijo ga je vsakikrat razburil in up0rno se je zatajeval, da ni šel v nesrečne sobe, kjer se je izpreminjal v Paola Di Montignoso in kjer ga je prevzemala besna strast do Giovanne, ki je z vsemi svojimi, gibi in kretnjami vzbujala v njem sladostrastje in ga opajala. O-boževal je in norel za to nočno Kirko, toda ne za ono hladno in umerjeno deklico, ki jo je srečeval po dnevu. Vendar pa je bil vkljub temu dolžan z zakonom popraviti svoj prestopek. Cetu-li je bila Valerija hladna in boječa, je bila tisočkrat boljša od Dine, ki se mu je tako/nesramno vsiljevala. Ko se oženi z Valerijo, more skupaj z njo tu živeti in neovirano uživati svojo dvojstvenost. Saj je gospodar Montignosa in vez med njim in staro hišo se je vsak dan bolj u-trjevala. Nekega večera so vsi sedeli pri čaju na terasi, ko je sel prinesel Pavlu Borisoviču pisino in brzojavko ter poVedal, da je pismo prišlo zjutraj in bi mu bi-, lo dostavljeno naslednje jutro; ko pa je dospela brzojavka, je poštni načelnik odposlal oboje hkratu. Pismo je bilo od tajnika starega barona iz Nauheima; sporočal mu je, da je imel starec hud srčen napad kot posledico svoje stare srčne bolezni, in ker mu grozi smrtna nevarnost, poziva k sebi nečaka. K tajnikovemu pismu je bil priložen pripis, napisan s tresočo se roko starega barona Vitalija A-leksandroviča "Rad bi te še enkrat videl, Pavlik, zato odpotuj, kakor hitro prejmeš to pismo. Če bi jaz umrl pred tvojim prihodom, te podrobnim razgledovanjem in zazidanega krila, kakor si predno skliče prikazni vseh svoj čas obljubljal! — se Montignosov. žila Lolo. Pavlik, ti si strašen človek! (Dalje sledi.) Masna produkcija letal 5W4 __ je ^nespametne navade, da spiš daj ta prosim, da točno izpolniš pri odprtem oknu. Še malarije mojo poslednjo voljo; povedana govorila samo o preteklosti in v j v hiši, je baron odprl tajne du-zagonetnem ozračju tajinstve-1 ri in stopil v prepovedano sobo. nih sob sta postala vročekrvna | Napor, s katerim se je boril pro- se bps nalezel, — je godrnjala. Baron se je pošalil, toda ob-' ljubil je, da; se bo čuval, v duši pa si je želel biti* sam. Pozneje mu je prišel Mišelj delat družbo in mu je povedal, da je imela Valerija histeričen napad, ko je prejela od doma poročilo, da je umrla neka daljna sorodnica, in pregovorili so jo, da je legla in zaspala. Hladen pot je stopil baronu na čelo. Če je Valerija dobila histeričen napad zaradi spomina na nočni dogodek, kako riaj se sreča z nesrečno deklico ? Preživel je noč brez sna, a proti jutru je dozorel v njem sklep, da se loči od Dine in da razrušiti Zakonsko zvezo med njima, naj stane kar hoče. Ta sklep ga je nekoliko umiril; a naslednji dan, .ko je šel k zajtrku je bil videti kakor po navadi. Prvi pogled na Valerijo ga je docela pomiril; očividno ge ni ničesar spominjala, a bila je samo bledejša in bolj zamišljena kakor po navadi. . Nekaj dni je prešlo mirno, samo v baronovi duši je prikrita nevihta dalje bučala, a njegovo stanje se ni dalo popisati. Po- je v listini, ki je v zavoju, ki ti ga izroči moj tajnik. Postavil Samo mu recite, naj počaka mo- . Lastnik gradu si, pa molčiš, sem te za dediča vsega svojega jega povratka, predno prične s j mesto da bi nam pokazal ta| premoženja, izvzemši to, kar sem določil ga Heleno in njene o-troke." Brzojavka je ponavljala prošnjo, naj se po^iviza in takoj odpotuje. Ta vest je vse vznemirila. Helena Aleksandrovna in Lolo sta bridko jokali, a ko je baron rekel, da takoj odpotuje, je Mura-nova izjavila, da odpotuje skupaj z nečakom, da bi videla brata pred smrtjo. Ko je Lolo čula materin sklep, je začela prositi mater, naj jo vzame s seboj; o-na je ljubila strica Vitalija in se je tudi hotela od njega posloviti. Helena Aleksandrovna se je končno udala ter privolila v hčerino prošnjo. — Mesdames, jaz vas ne morem čakati. Jaz moram oditi ob petih in pol, najpozneje ob šestih, da pridem do ekspersnega vlaka, vi.pa se ne morete do tedaj pripraviti, — je rekel Pavel Borisovič. Bove gotovi. S seboj vzamem samo mali kovčeg, ki ga velim takoj napolniti. — Tudi jaz vzamem samo potno torbo, ker se vrnem takoj semkaj, l^akor hitro se stricu obrne na življenje ali smrt, — je rekel baron in s pomembnim pogledom gledal bledo in iz-premenjeno Valerijino obličje. Obrnivši se h gostom, je rekel: — Upam, Lari.sa Arkadjevna, da mi vi in Valerija Nikolajevna izkažete čast in veselje obenem, da ostanete v Montignosu kot moji gostje, ker ko sem bil zadnjič v'mestu, sem ppstal lastnik gradu. Ničesar se vam ni treba bati in Mišelj ostane vaš zaščitnik, dokler ne pride Diomid Petrovič s svojim prijateljem. Prizor v tovarni za izdelovanje letal v Buffalo, N. izdelujejo^'tako z'oana Curtiss tomahawk letala za Anglijo{t Henry Morgen+hau Jr. in Arthur Purvi| NAZNANILO VSEM VLAGATELJEM CUS^ODLIN DENARNEGA ZAVODA Mi 'imamo tu zopet resnično ugodnost v pohištvu. Največ za vašo bančno knjižico v zameno za r^ovo pohištvo. PERUSEK FURNITURE 809 East 152nd St. — MUlberry 9211 Odprto vsak ponedeljek, četrtek in soboto večer Za boljše vrednosti v pohištvo obiščite Perusek's ^ J Na levi je ameriški finančni tajnik Henry MorgenthO% poleg njega pa stoji Arthur Purvis, načelnik angleške nakupuje v Ameriki letala in druge vojne potrebščine. Kitajsko novo leto m:;:; Italijana in njuna strast je ra-stla vsako uro in grozila, da preskoči vse meje. Dan jima je bil že neprijeten, ure so se neskončno vlekle in mislila sta samo na nočni sestanek. Nekega jutra je Diomid Petrovič izjavil, da odpotuje za kratek čas, in je prosil dovoljenja, da sme pripeljati s seboj starega prijatelja, ljubitelja arheologije in okultizma, ki se zelo zanima za povesti o Montignosu. Helena Aleksandrovna je ljubeznivo privolila; samo Diomid Petrovič — toda samo on — je zapazil piker in zaničljiv nasmeh, ki je šinil baronu preko usten. Pozneje, pri slovesu in na samem z Lariso Arkadjevno, ji je v skrbeh povedal, da predvideva dogodke, za katere so neobhodni energični ukrepi; zato gre, da opozori prijatelja in ga čim-preje privede semkaj. — Nadzorujte Valerijo, — je dostavil in ji krepko stisnil roko. SEM DELNIČARJEV Seja delničarjev tiskovne družbe The American Jugoslav Printing and Publishing Co. (Enakopravnost), 6231 St. Clair Ave., se vrši v petek 24. januarja 1941 v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. v novi okrepčilnici (bar-room). Pričetek ob 8:00 zvečer. Delničarje se pozivlje, da se polnoštevilno vdeleže in da so točni. • LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik-blagajnik. - J V ti spancu, ga je zbudil; razen tega ni bila slabost tako velika kakor navadno. Kakor hitro so se zaprla sobna vrata in je prižgal svečnike, sta težava in dre-mavica popolnoma prešla. Vendar pa je bil v mrzličnem razburjenju in kri je z ognjem kipela v njegovih žilafh, a paleča strast do Giovanne je dosegla višek. Tresoč se od nestrpnosti je stopil v sobo, kjer je videl prikazen svojega prejšnjega o-četa in kjer sta se po navadi mudila. Ni še utegnil prižgati svečnikov na kaminu, ko je vstopila Valerija ravno tako razburjena kakor on in se vrgla v njegov objem. , • Začela sta govoriti o ljubezni.;' ker pa se je Valerija kazala nemirna in se včasih plašno ozrla na Ridolfov portret, jo je baron odyedel v svojo prejšnjo sobo. In tam sta pozabila na vse, — preteklost in prihodnost, —; zaslepljena od strasti ju je požar objel in preživela sta tragično Na sliki vidimo prizore iz newyorške poboljševalnice v New Hampton, N. Y., kjer se mladi fantje, ki so tam internirani, vežbajo v vojaških vajah. Na levi je pozdrav zastavi, na desni pa naskok z lesenimi "puškami." Fantom, katerih povprečna starost znaša približno 19 let, te vaje zelo ugajajo. Vojaške vaje v poboljševalnici w'__________ / ys. < _.N. ....v.-.,..... ■ ......................................................v.. : .........mi J 2 Ameriški Kitajci bodo praznovali dne 2^. januar jO' J novo leto. Glavna atrakcija praznovanja bodo parade, v M bodo nosili zmaje, kakršen prizor predstavlja gornja bengalski ogenj. Razstava puranov v Grand Forks, N« v Grand Forks, N. D., se ho> vršila od 20. do 25. velika razstava puranov, tipične ameriške perjadi. Pura^ na levi je bil šampijon tekom lanske razsta-'de. Na sliki ^ njem desnem kotu pa je ta šampijon že oskubljen; njego^'^ j je bilo prodano po $3.30 funt. /