h. strnim. nm. bio. .Slovenski Narod« velja v LJubljani na dom dostavljen: eelo leto naprej . . • . K 24*— pol leta „ # . • . . 12 — i 4 m m • ■ 6— i • * • m 2*— četrt leta na mesec v uprav mitvu prejeman: eelo leto naprej . , . . K 22*— pol leta „ • • • . . 11*— Četrt leta „ • • • • • 550 na mesec „ . • • • . 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. DređnlAtro: Knaflova mllca At. 5 (v pitliču levo,) teltloa št 34. Inserati veljajo: peterostonaa netit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari. —— Pomamo su tteviika valja tO vinarja*. —— Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama« talefon At. .Slovenski Narod* valja p* pottt: Avstro-Ogrsko: . . . za Nemčijo: celo leto skupaj naprej pol leta „ n četrt leta m m na mesec . «. K 25*- . f*50 . 2-30 celo leto naprej ... K 30*-* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35,— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upramlitvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica AL 3, talalon At 15, Državni zbor. Dunaj, 23. jan. Včeraj in danes sta bila dva prava parlamentarna delavnika. Zbornica je predelala mnogo koristnega gradiva. Službena pragmatika za učitelje na državnih nižjih in srednjih šolah, ki je bila danes sprejeta, se ozira na posebnosti te državne službe. Tudi ona ne odgovarja vsem upravičenim zahtevam državnega učiteljstva, ter je v tem na las podobna splošni uradniški pragmatiki, zlasti glede koalicijskega prava in disciplinarnega postopanja. Toda nesporno je, da pome-nja znaten napredek zlasti v materi-jalnem oziru- Zboljšanje prejemkov državnega učiteljstva bo zahtevalo nad 1 in pol milijona kron. Suplenti dobe v bodoče remuneracije letnih 2100 K, ki se zvišajo po 2., 4., 6. su-plentskem letu vsakokrat za 10%. Pravi učitelji dobe časovno napredovanje ter za 100 K zvišane kvin-kvenalke po 10., 20. in 25. službenem letu. Profesorski naslov dobijo tudi vsi v IX. čin. razradu se nahajajoči učitelji državnih obrtnih, višjih trgovcih in navtičnih šol. ter glavni učitelji na učiteljiščih. Vadniški učitelji imajo, kadar pridejo v IX. č. razred, naslov »glavnih učiteljev*-, v VIII. čin. razredu pa naslov profesorjev. Učitelji imajo vpogled v svoje kvalifikacije in pravico pritožbe, ako je ta kvalifikacija slabša kakor »dobra«. Poslanec Korošec je zahteval, da morajo biti kvalifikačne komisije sestavljene z ozirom na narodnostne razmere v dotični deželi. Ta umestni in potrebni predlog pa ni bil sprejet. Nemci so ga preglasovali, ker so jim pri tem pomagali »mednarodni« socijalni demokrati... Vlada se nekaterim gmotnim določbam od zbornice sprejete učiteljske pragmatike še protivi, češ, da nalagajo državnim blagajnam prevelika bremena. Naučni minister si je pridržal. da zavzame definitivno stališče še le pozneje. To se pač pravi, da se bo vlada ravnala po gosposki zbornici, ki ima sedaj besedo. Dolga debata se je v zbornici razpredla o poročilih glede podpore živinoreje in vnovčenja živine. Od leta 1910 obstoja v te svrhe poseben fond, z izredno letno dotacijo 6 milijonov kron. Vlada predlaga vsako leto o uporabi tega fonda posebna poročila. Odlični agrarni krogi so imenovali ta fond za »dunajsko darilo«, in današnja debata je zopet pokazala, da se raztekajo njegovi miliioni po jako misterijoznih strugah in v deloma silno neživinorrjske svrhe. Strokovno izvrstno poročilo poslanca P o v š e t a nas ni moglo prepričati o uspešnosti in neoporečnosti cele akcije. Vstali so govorniki in cete-rum censeo skoraj vsakega je bil, da ie živinorejski fond v mnogih slučajih le dispozicijski in volilni fond posameznih političnih strank in narodnosti. Skoda da se ni oglasil tudi objektivni govornik s Kranjske — povedal bi bil lahko marsikaj o premiranju bikov in telet — pred volitvami ter o izključni potrebnosti katoliške živinoreje ... Zbornica je sprejela tudi resolucije, ki zahtevajo, da se pravniške fakultete v bodoče intenzivnejše pečajo z obrtnim pravom in obrtniškimi vprašanji, ter da prirejajo deželne vlade vsako leto ktirze o obrtnem pravu. Konečno je zbornica sprejela zakon o konzularnem pravosodju. * Davčni odsek je nredložil danes poročilo o olajšanju hišnorazredrega davka, katerega pa naj bo v gotovi meri deležen tudi hišnonajemninski davek. Sklepi davčnega odseka se v marsikaterem oziru protivijo prvotnim vladnim predlogam in še le po dolgih pogajanjih se je posrečilo odpor vlade vsaj v glavnem premagati. Mestni zastopniki smatrajo, da bi morala zbornica razpravljati o reformi vsega hišnega davka zaeno. ter zahtevajo, da se naj reši istočasno z reformo hišno-razrednega davka, ki je predvsem v interesu kmečkega prebivalstva, tudi reforma hiŠno-najemninskega davka, ki je v interesu mestnega prebivalstva n' no potrebna. Posl. Lossl je stavil v odseku celo predlog, da naj zborni i o reformi hišnorazrednega drr ka ne razpravlja prej, predno ne bo predloženo tudi poročilo o znižanju hišno- najemninskega davka. Ker se peča davčni odsek baš sedaj s hisnonajem-ninskim davkom, je upati, da bo tudi ta zadeva prišla skoraj pred plenum. Oiavne olajšave hišnega davka so te-le: Počenši z 1. 1915 se naj davek v najnižjih treh razredih hišno-razrednega tarifa ne pobira, ako ne poseduje davčni obvezanec nikake druge obdačenju podvržene hiše in ako je oproščen osebno dohodninskega davka. To pa le tedaj. Če se peča a) s samostojnim kmetijstvom, katerega zemljišča ne presegajo 30 K kata-s.ralnejja Čistega dohodka ali pa b) s kako samostojno obrtjo, od katere ne plačuje več kakor 10 K pridob-ninskega davka ali pa c) če izvirajo njegovi glavni dohodki iz službenega ali mezdnega razmerja. Hišnorazred-ni davek se zniža ceteris paribus na polovico pri katastrskem čistem iznosu do 50 K, ali pridobninskem davku do 15 K. Ako je lastnina hiše razdeljena po materijalnih deležih, veljajo zgoraj navedene določbe tudi za lastnike posameznih deležev. Olajšave, ki jih nudi novi zakon za hišnorazredni davek pa veljajo v krajih ki so v celoti podvrženi hišno-najernninskemu davku (torej predvsem v mestuM tudi za hišnonalem-iiinski davek, ako hiša ni v najemu, nima več kakor tri stanovanjske prostore in ako obvezanec ne poseduje nobenega drugega obdačenju podvrženega poslopja ter ako je oproščen osebnodohodninskega davka ter so dani pogoji navedeni zgoraj pod a) do c). Mogoča je tudi polovična oprostitev. — Vlada se prito-žu:e, da olajšave hišnonajemninske-ga davka ne spadajo v to »zvezo« — toda zdi se. da bo le ugriznila v grenko jabolko. Brzojavno smo že poroč: H o konferenci, v kateri je izročil grof Stiirgkh češkim in nemškim delegatom predloge vlade, ki naj služijo za podlago novim češkim pogajanjem. Te predloge vsebujejo preosnovo volilnega reda in novi poslovnik za če^ki deželni zbor, osnovo jezikovnega zakona za državne urade, osnovo o novem dež. redu in o uredbi jezikovnega vprašanja pri avto- nomnih uradih. Zastopniki čeških strank so vzeli vladne elaborate ad referendum. Meritorna pogajanja bodo se še Ie pričela, čim zavzamejo eksekutivni odbori posameznih strank svoja stališča. Sicer pa še niti vsa formalna vprašanja niso urejena. Čehi zahtevajo, da se k spravnim konferencam povabijo tudi socijalni demokrati. Nemci to odklanjajo. Skoraj se bo pokazal vtisk Stiirgkhovih mopozicij na češke in nemške stranke. Od tega vtisa je znatni meri odvisen tudi razvoj dogodkov v parlamentu, kjer se v torek sestane proračunski odsek, najbrž v četrtek pa plenum. Poziv. Maribor, 23. januarja. Avstrijska ustava hodi od nekdaj svoja čudna pota. Mali narodi, slovanski, ki tvorijo po svoji celoti dve tretjini Avstrije, so nje večni pastorki. Dosti manjši Nemci vladaio in odločujejo neprestano. Njim daje Avstrija, na Škodo Slovanov, vso državljansko svobodo, vse, kar jim je za kulturni razvoj potrebno. Mi ne dobivamo niti tesra. kar bi si lahko poskrbeli iz lastnih moči. Slovenci nimamo niti zadostno lastnih, slovenskih, ljudskih šol. To ve vsako dete. Kadar zahtevamo, da se nam jih da, se to ne zgodi, marveč se nas pusti ob strani s praznimi, jalovimi izgovori. Se slabše je seveda z našim srednjim šolstvom, da ne govorimo o — vseučilišču. Za prvo, posebno pa za slednje, smo po nazorih naših viad in Nemcev, ali premaloštevilni, ali pa... No, saj vemo: kar za nas velja. n. pr. ne velja za Italijane. Toda k stvari! V Mariboru bijemo že leta in leta hud boj za slovensko ljudsko Šolo v Studencih. Družba sv. Cirila in Metoda ima v Studencih pri Mariboru, že davno kupljeno svoje stavbišče, načrti so izdelani, vse drugo je tu, le eno ne: studenška občina noče in noče na dan s potrebno stavbno komisijo. Prej se je slišalo izgovor, da ni občinski svet permanenten. Sedaj je. Načeluje mu župan, »ženialni« dr. Juritsch. Dr. Juritsch je jurist. Ravno to ga najbrže spodbuja, da na nezaslišan način krši tozadevno v po-štev prihajajoče postavne določbe. Zahtevano komisijo bi moral že davno poslati, saj je »župan«. Postava pravi, da se, kdor tega ne stori* ali zabranjuje, kaznuje ali z globo, aH pa se ga — odstavi. Dr. Juritsch krši pravice, krši postavo. Ne kaznuje se ga niti z globo, niti se ga ne odstavi... In zakaj vse to? Kje tiče vzroki? Dvoje jih je in to velevaž-nih! Prvič: nimamo dovolj značajne-ga in sposobnega političnega zastopstva. V deželnem odboru — koder leže šolski akti studenške slovenske ljudske šole — imamo zelo zmožnega, za narodni blagor delavnega in Čez vse sile prebrisanega slovenskega deželnega odbornika. Da ima vse gori označene čednosti in lastnosti v obilni meri, nam priča dejstvo, da se briga za vse, samo za ono ne, kar mu je vsak dan petnajstkrat pred nosom. G. slovenski deželni odbornik štajerski, kedaj se boste spomnili na svojo ne le narodno, marveč tudi častno dolžnost in se zavzeli za slovensko srudenško - mariborsko šolsko vprašanje? Apeliramo na vas kot moža Slovenca! Drugi vzrok teh zaničevalnih brc je naša servilnost, naša lojalnost, ki meji na bebčarstvo, kadar od nas kaj zahtevajo naši narodni nasprotniki, kadar hočejo od nas za se nacionalnih ugodnosti. Konkreten slučaj: pred leti sreča nek gospod v Ljubljani na ulici višjega ljubljanskega uradnika v razgovoru — z dr. Ambrožičem. Uradnik je seveda Slovenec. Na začudeno tozadevno vprašanje, kaj da ima pomeniti prejšnja druščina, je bi! odgovor, da se je pogovor tikal neke prošnje do ljubljanske mestne občine za dovolitev — »Schulvere« iskc-ga« otroškega vrtca, katere prošnje se vedno takoj in ugodno rešujejo. To se je zgodilo že pred več leti. Slučaj je bil na razgovoru na javnem, rednem letnem občnem zboru LISTEK. Hoje življenje. m. Navsezgodaj sem občutil in izkusil žensko zapeljivost ter njeno izdajalsko hinavščino. Mati je imela vrhan pehar suhih hrušek. Ali tisti pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v ogromni omari. Če se spomnim nanjo, se mi zdi večja od marsikatere srednje visoke hiše. Sama sva bila v izbi s sestro Lino; pogledala me je z zamišljenimi očmi in je rekla: >Ko bi zdajle imela tisti pehar!« >>Ko bi ga!« sem vzdihnil. j Zakaj bi ga pač ne imela.« je rekla tišje, kakor tja vendan. Saj je omara zaklenjena, mati pa imajo ključ!« Pomislila je. >Pa vendar bi ga lahko imela, tudi brez ključa!« Spreletelo me je čudno, kakor strah pred grehom; hkrati pa me je ščegetalo sladko ob mislih na vrhani pehar. Skočil sem z zapečka ter šel preiskavat omaro. Stala je počez v kotu in ni bila tesno prislonjena ob zid, tako da bi človek, Če bi se »napravil majhnega«, zlezel zanjo; s težavo res, ali zlezel bi. Jaz Da sem bil droban, da sem komaj razločil svojo senco. Sestra je ostala na zapečku ter je gledala s sklonjeno glavo in stisnjenimi ustnicami, roke uprte ob kolena. > Žlezi zad! - je svetovala tiho. »Napravi se majhnega in se splazi hrbtoma!« Tako sem storil in bil sem v temi: spreletel me je občutek, da sem strahotno sam. s Potrpi malo, da izpregledaš!« je svetovala dalje. Ali še predno se mi je oko privadilo mraku, je šepnila strahoma: »Beži!« V trenotku sem stal mrzel in trepetajoč sredi izbe. Nekdo je hodil s težkimi koraki po veži, nazadnje je zakašijal ter Šel. »Zdaj pa naredi brž, kar misliš: zdaj je že vseeno! Žlezi zad: tam na oni strani, kjer je pehar, je en že-belj odnehal; potegni ga ven, pa od-sloni desko!« Ste ril sem brez misli in volje vse, kakor je ukazala. Če bi mi bila v tistem hipu rekla: »Pojdi na cesto in skoči pod voz!« — bi bil šel ter skočil. Odslonil sem desko, otipal pehar, zgrabil pest hrušek ter jih stlačil v žep; nato še eno in še tretjo, tako da sem imel obadva žepa nabasana. Ko sem spet prislonil desko ter se izvii izza omare, sem bil zasopel in noten. Šla sva s sestro za hišo, legla sva v travo kra* olota ter sva jedla. Ali nisva se spogledala ves Čas in tud! smejala se nisva Tako sva se gostila dan za dnem. pod vćčer, ko so se drugi podili po »mesarjevih kladah«, ko je bila mati pri sosedi, oce pa v krčmi. Občutek greha se ie bil skoraj popolnoma izgubil: že sva se smejala ter govorila nebrzdano o svojem skritem početju. Nekoč, v nedeljo po veliki maŠL I je odklenila mati omaro ter se je i čudoma začudila. ;Sama ne vem, kaj bi to bilo! Saj ie bil vrhan pehar, da so doli dr-čale, zdaj pa je že kar do roba vsah-nil! Miši jih pač ne jedo, saj ni nobena obg lojena!« Držala je pehar z obema rokama ter se je ozrla po nas vseh. Drugi so strmeli z velikimi očmi in odprtimi ustmi, sestra Lina je gledala v tla in je podrsavala z nogo, meni je šel mraz od lic do nog in spet nazaj, počasi in težko; zdelo se mi je. da se izba maje in da je mati zelo velika. , * Kdor je storil, povej sam!« Molčali smo; vseh nas je bilo strah, ne strah grožnje, palice še mani. temveč nečesa neizrekljivega, daljnega, silnega. Izpregovorila je sama sestra Lina: »Ta je biM« In je pokazala s prstom name. Mati je postavila pehar na. mizo. V lasini omotici sem videl čisto, da je prebledela. Se je vprašala: »Kdo je bil?« »Janez!« je rekla sestra Lina in mi je gledala naravnost v obraz. »Kako da si naredil, še to povej!' je ukazala mati. Noge so se mi tresle tako močno, da nisem mogel vstati. Odgovoril pa sem razločno, da sem poslušal čudoma sam svoj glas. ^Zlezel sem zad, potegnil žebelj ven. odslonil desko in otipal pehar. Že od torka, vselej pod ve*Čer!« Takrat se je zgodilo nekaj, kar me prešine z neznano grozo še ob spominu. Mati me ni udarila, tudi ni rekla žale besede; sedla je na klop, skrila jc obraz v dlani ter je zajokala, da so tekle solze izza belih prstov. — Sestra Lina je bila natihoma smuknila iz izbe: jaz edini sem jo videl, kljub omotici in od bolečine slepim očem. Šel sem za njo počasi, ker so mi bile nogč zelo težke. Napotil sem se naravnost za hišo; tam se je bila skrila pod jasminov grm za plotom; rdeča nedeljska ruta jo je izdala. Prišel sem do nje, zgrabil jo za dolgo kito ter jo vlačil za seboj po vrtu. Ni kriknila ves Čas, Še zavzdihnila ne. — V poznejšem, prevar m bridkosti polnem življenju, me je goljufala in izdala marsikatera ženska; Bog jim greh odpusti, jaz jim ga vsem do zadnjega kraja. Toda vseh učenosti najgrenkejša učenost je abecednik. hrar Onlrar. Ho raste goski prvo perje... Prepis iz dnevnika. Mirko Muršec. (Dalje.) 3. Julija, Danes je prišel Jurislav! Takoj sem ga napadla s svojim pogledom. Pa iz previdnosti sem sprožila tokrat le en pogled. Dopoldne ob 10. sva se srečala v parku. Pokazala sem mu zobke in ga globoko pogledala. In o sreča! Vnel se je tako naglo, da sem opustila ostala dva pogleda, ker mi je bilo žal njegovega panama slamnika, ki bi se morda še zraven vnel. Plamen mu je švignil v obraz in po-stai je rdeč ko kuhan rak. Najprej je odprl usta. potem pa potegnil klobuk raz glavo in mi naredil lep poklon. Vsa srečna sem mu odzdravila, trenutek postala in si oddihavaJa, hotela sem mu dati priliko za nagovor! Pa tepček ni imel korajže. Oči je povesil, usta zaprl in odšel. Torej ob 10. ie vsak dan v parku! O čakaj Ju-risiav, čakaj! Pri meni še čakajo tvoja zardevanja hude izskušnje! Jaz ne odneham. 6. julija. Trikrat sva se že srečala z Juri-siavom v parku. Pa še vedno nima korajže za nagovor. S pogledi sem ga prebadala ko španski torero bike/pa vse zaman! Uvidim že, da moram jaz. začeti! Samo kako? Hitro k Tonči do nasvet. podružnic D. C. M- dne 20. Januarja letos. In tako se godi tudi drugodi. Zdi se nam, da je pozabljen narodni pregovor: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« Poglejte! Leta in leta že prosi* mo, moledujemo, grozimo. Ne pomaga. In zakaj ne? Ker vas Je vse polno, ki se klanjate tujcu, a s tem prodajate lastne brate ob narodni meji •, Vam ne sili v lica rdečica sramu? Avtonomna zastopstva slovenska, kdaj se boste spomnila svoje narodne dolžnosti? Apeliramo na vaše narodno mišljenje, da nam stojite trdno, pred vsem pa značajno ob strani in se sklicujete na mariborski vzgled, kadar od vas zahteva narodni tujec sebi in svojim ugodnostij! Pokažite, da v vas še živi narodni ponos! Pomagajmo si sami! —a. Železniške razmere. (Kaj se vse godi v področju tržaškega ravnateljstva.) Kruti zatiralec \Vieser sedi še vedno lepo gorko na svojem mestu. Ne vemo, ali minister nima moči in poguma, da bi pravici pomagal do veljave, ali pa neče storiti svoje dolžnosti. Če je država še pravna država, potem se mora kaj ukreniti proti taki grozni krivici, ki se godi narodu, čigar jeziku je postavno zajamčena ravnopravnost. Će se Slovenec kaj pregreši — gorje mu! Kaj je bilo s Koželjem in kako se ga je uničilo. Kako se je mudilo, da bi le morda ne prišlo na dan. kar bi opravičilo mnenje, da se je morda zgodila kaka krivica. Zaradi \Vieserja je bila v državnem zboru podana interpelacija. Pomagala ni. Torej pri vladi že interpelacije nič ne zaležejo. vlada še poslancev ne posluša. Lena vlada. Človek, ki de-a Slovencem tako krivico, kakor ra VVieser. ki je že toliko ljudi oškodoval in uniM. ki kar trepeta sovraštva, če sf'Ši kako slovensko besedo, niti na zagovor ni bil poklican, da«; so roslanct internelirali. Spričo takeea rostonanja se seveda nt čuditi, da Je tržaško ravnateljstvo na prinoročilo Vofksrata vzelo v svo'o zaščito znaneea sroie-vod;o Grogra. Ta je kradel po Po. leniskem purane in kokoši in le bi1 zaradi tatvine tudi obsoien. Tudi predno je bil snreier k železnici, je bil ta nemški kulturcnosec kaznovan zaradf tatvine. A kaj je zdaj stori'o železnico ravnatelistvo? Kakor no-roča ^Eisenbahner-Zeirnn^or je bil ta Človek od strani ravnat^istva kaznovan s par kronanji elobe. Pre^tav-l;en ie *»il tudi v Trst. Da bi ta zaun-nik Volk^rmn ne trpel preve: škode, je bil mealavUcn iz službenih oz;rov in ne kazen*k:m po^m in tako dobil povrnieno ce!o pres^tHev in MpMitno Tn*H krasti sme*o ljudje nem^Vecra m;š!TO"ia. na jih še iz službe ne odpuste. Stavf+Cl pa za vsako malenkos* uničito. Take so razmere v Avsrrffl pri tržaškem železniškem ravnateljstvu! Kr-R~sha-!irvaS1ie m% Ni ga menda okraja v Avstriji, s katerim bi imele razne državne obla- sti to in onostran državno meja, toliko sitnosti, kot jo imajo tako naše kot hrvaške oblasti z žumberškim okrajem. Žumberški okraj Ja potisnjen na Jugovzhodno stran Oorjan-cev in bi po svoji naravni legi moral pripadati Kranjski Vsaj spada nižje doli ob Kolpo potisnjen metliški okraj k naši Beli Krajini, ravno tako najvišji del gorjanske planote k skrajni obrne ji Dolenjske. Ravno v sredi med njima pa je potisnjen ta žumberški okraj, ki pa spada pod hrvaško državno upravo. Pa niti to ne v svoji odrezani, odločno izraženi celoti. Ni treba daleč iti. Takoj ko preidemo sedlo Gorjancev in zagledamo pred seboj belokranjsko in hrvaško nižino, smo že zašli v čudovit labirint. Tu ima Zumberčan svo-o hišo na kranjski zemlji, a takoj poleg nje stoječi hlev spada že pod drugo državno polovico. Pobožaj za razne obmejne špekulacije* uvoz živine iz okuženih okralev, razni davki itd. je za te kraje zelo ueoden. Krčmar toči svofe vino v h;Ši, ki snada h Kraniski. a svojo jrrlavno zalogo ima v kleti, ki stoji žena žumberških tleh. O kaki dosledni kontroli tu ne more biti govora. Ravno isto le z mesarji, trgovci in ranimi obrtniki. Kakor bi iz čisto ČloveSt-eea stal;*ča to ucodno^t vrlim 2umberČanom iz srca privoščili, vendar teea razmeria iz stalila avstrtfskih. oziroma kranjskih davkoplačevalcev ne moremo odobravat? iz enos'avneea razloga, ker vsl^-d urod^osti teh obmejnih špeku-TacH trpi nn^a trgovina in na*a obrt. ki je za rtaJl Krer vina, za vsako ia*-ce rod strogo kontrolo našm sHvnib ?umberčani zaradi razneženosti svo-h'h posestev, spada*oČib deloma na to, deloma na onostransko državno polovico glede raznim davkom izpostavljenega blaga znajo »pomagatiga tudi ložje spravljajo v promet kot Belokranjci, ki morajo vsa davčna bremena nositi. Seveda imajo ŽumberČani radi teh ugodnosti tudi dosti sitnosti z našimi oblasti. Za vzgled izmed mnogih navajamo samo en slučaj, ki je bil pravkar r»red-met dolgotrajnim preiskavam, ki so se zdaj končale pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Neki gostilničar v Hrastju pri Jugorjih ima svojo gostilno na kranjski, drugo poslopje pa na hrvaški strani. Avstrijske oblasti ga dolže, da Je prodajal neogledano meso, da je dovajal razne živali iz Hrvaške brez petnega lista, ozir. v nekaterih slučajih s ponarejenimi potnimi listi demov, jih zaklal v hlevu, ki stoji na hrvaški strani, prodajal pa je v gostilni, ki spada pod Kranjsko. Zdaj pa poslušajte: Od avstrijske oblasti preganjani se prvič postavi na stališče, da je on pravzaprav Zumberčan in da ie njegova gostilna le del njegovega ostalega na žumberški zemlji stoječega posestva. On ima opraviti ponajveč s svojo vlado, ki pa se seveda malo briga za 2um-berčane v gorjanskih pustinjah. On ne pozna avstrijskih zakonov in je prepričan, da je tako prav kakor on dela. Sicer je isto svoje stalile že dostikrat ponovil in proti svoji volji pozna ravno tozadevne avstr5ske zakone, če že drugesra ne, vs: ker ie bil radi istih prestopkov že tc krat kaznovan. Pa mislite, da se bo mož no^olisal? Kaj Še! On pri svoj špekulaciji in kupčiji že s tem r; una, da bo. če ga avstrijska oblast zasači. sopet kaznovan. Dobitak pri kam ja pa Še vedno večji, kakor so kazni V zadnjem slučaju je bil v Metliki obsojen ie na 200 K globe, katero kasen je tudi novomeško vzklicno sodišče potrdila Pa mož vseeno ne bo od-jenjal, ker mu ti prestopki več nesejo kakor vse kazni. In to Je pri teh ljudeh nekaj čisto vsakdanjega. So pa slučaji, n. pr. pri izterjavanju davkov, pri prodaji zemljišč, raztresenih na obeh državnih zemljah, ki delajo avstrijskim oblastim neverjetno veliko skrbi, pa je kljub temu ves 2um-berk v takem državno-pravnem neredu. Vprašanje Zumberka se že vleče stoletja v škodo našim Belo-kranjcem, pri uvažanju živine iz okuženih okrajev onostran Kolpe tudi na splošni deželni promet, deloma pa tudi v škodo Zumberčanov samih. Hrvaški sabor. Hrvaški sabor še vedno nadaljuje indemnitetno debato. V včerajšnji seji, ki se je pričela šele ob tri-četrt na 11, dopoldne, je govoril poslanec Bude pl. B u d i s a v l j e v i ć, Srb, eden izmed najboljših govornikov hrvaškega sabora. Uvodoma svojih izvajanj je govornik naglašal, da bo glasoval za indemniteto in sicer zato, ker je ban baron S k e r 1 e c z omogočil vzpo-stavo ustave in delovanje hrvaškega sabora, kar je samo narodu v korist. Mrvaško-s-bcka koalicija bo podpirala politiko bana Skerlecza v interesu naroda in se ne bo dala s te poti spraviti niti z natolcevanjem, niti s terorizmom saborske manjšine- Ko je koalicija sklenila pakt z baronom Skerleczem, ni sicer dosegla vsega, kar bi rada, lahko pa se reče, da bi bila dosegla več, ako bi ji opozicija ne bila nasprotovala. Opozicijonalni poslanci so imeli v zbornici samo zgodovinske govore. Poslanec P a -v u n č i ć ne ve. da so nagodbe leta 1102.. 1526. in 1790. vedno bolj omejevale pravice kraljevine Hrvaške. Leta 1102. je kraljevina Hrvaška propadla. (Frankovec župnik V u Č e -tič: Pa jo zopet osnujmo — kraljevino Hrvaško!) Ce bi to moge1, moj Jepi pop, bi to storil z eno besedo. Izjavljam, da pomenja nagodba iz leta 1868. napredek proti prejšnjim na-godbam. Hrvaška je pretrpela mnogo nesreč, toda nagodba leta 1868. je mnogo boljša kakor so bile prejšnje. Kršenja nagodbe ne smemo dovoliti in opozicija mora podpirati koalicijo v njeni borbi za pravice Hrvaške. Na temelju nagodbe si lahko izvoju-jemo tudi financijamo samostalnost. Na razpolago sta nam dva pota: pozitivni zakon ali pa pot, ki si jo je izvolil in izbral Kvaternik. Vem, da pravaši niste za revolucijo, zato smatram tudi vaše govore kot prazne fraze. Govornik je končal svoja izvajanja: Samo narodno edinstvo Hrvatov in Srbov bo narod tako okrepilo, da se bo z uspehom lahko boril za svoje pravice. Mi Srbi ne bomo nikdar prenehali, da bi se z vsemi svojimi silami ne borili za pravice HrvaŠke, Jaz pravim: Tu stoiim, ne morem drugače, bog čuvaj nas! Amen. — Splošno odobravanje v vsi zbornici. Po Budisavljevičevem govoru je zbornica prešla k interpelacijam. kaj strašnega, ker je ves prebledel pri vprašanju. Moj odgovor ga ie zmedel in s tresočim glasom je rekel »moj poklon gospica« in odšel. Morda vendar nisem storila nekake budalosti s svojim odgovorom! Kamen se mi je odvalil od srca, ko sem sedaj poiskala v konverzacij-skem leksiku razlago besede simpatija. Ne, simpatij še nisem oddala nikomur. Te še čakajo nedotaknjene tebe ljubi Jurislav! In še vse več! 9. julija. Danes sem našla na klopi v parku, kjer navadno sedim, prekrasen verz. Podpisan je bil z »Jan Maria Walter Jurislavskv«. Njega ni bilo nikjer. Torej pesniško ime ima tudi! To ga dela vse bolj mičnega. Verz zaupam tebi ljubi dnevnik, da se mi ne izgubi. »Oj blondlasa Ti Slava, »Nebeško lepa si Ti! »Junonična Je Tvoja postava »In zarad' Tebe me srce boli. Ta divna rima! Vse na »i« in »a«! Niso še izumrli Slovencem talenti! Prešeren je dobil vrednega naslednika! Ali more spesniti kdo kaj lepšega, skladnejšega! Da bi siromaku le srčna bol ne ' škodila. Naj mi umrje in jaz sirota si moram iskati drugega fanta. Nebeški oče. ti nisi tako okruten! Pusti mi fanta živeti! I 15. julija. Kako romantično krasno je življenje. Jurislav Je pravil, da je življenje velika ničla. Tega ne morem ra- Tiiiji po Nil srtsko-m talfarski mzi: (Dopis iz srbskih političnih krogov.) V Belgradu, 22. Jan. 1914. Ni nobena tajnost več, da se Je pričelo intenzivno zakulisno delo, ki ima namen izgladiti med Srbijo in Bolgarijo obstoječa nasprotstva, povzročena po nesrečni bratomorni vojni, ter uravnati pot novi srbsko-boftgarskl zvezi. Pred tremi, štirimi meseci pač še ni nihče niti mislil na to, da bi se v doglednem Času sploh dalo sprožiti, ako tudi samo akademično vprašanje o možnosti nove srbsko-bolgarske zveze. Takrat so še prevladovale strasti: Srb je govoril le o bolgarski tatarski zahrbtnosti in potuhnjenosti, Bolgar pa je klel srbske izdajalce, češ da so se zvezali z Grki in Romuni v svrho, da razkosajo in uničijo bolgarsko državo. Sedaj so se razburkani valovi strasti že kolikortoliko polegli in trezen prevdarek je prišel zopet na površje in v veljavo. Javna diskusija o vzrokih strašne katastrofe, ki je zadela Bolgarsko, je imela na bolgarsko javnost naravnost blagodejen vpliv in je znatno pročistila težko ozračje, ki je dušilo po usodepolnih dogodkih ob Bregalnici vse bolgarsko javno življenje. Patrijoticni politični krogi v Bolgariji, so jeli polagoma uvidevati, da bolgarske nesreče niso bili toliko krivi Srbi, kakor v prvi vrsH R^T^-ri sami, ki v svoji nerazumljivi zaslepljenosti niso umeli spraviti v sklad svojega makedonskega idealizma z rezultati suhe in gole realnosti. Po treznem preudarku in vsestranskem razmišljanju so ti bolgarski krogi prišli do prepričanja, da bi bila Bolgarska dejansko vendarle neprimerno na boljem, ako bi bila ohranila svojo zvezo s Srbijo in bi se bila z nlo mi'rnim in prijateljskim potom pora vn al a. Nekateri politiki pa gredo še dalje in pravijo, da je za Bolgarijo edina naravna in za bolgarski narod koristna zveza ona s Srbijo, češ da ti dve državi družijo ne samo skupni gospodarski interesi, marveč tudi plemenska sorodnost in obema narodoma skunna pravoslavna vera. Ti politiki so mnenja, da je treba preko grehov preteklosti napraviti križ ter se otresti vsake sentimentalnosti: gordijski vozel makedonskega vrra^anja je orožje odločilo na korist Srbom, s to odločitvijo je treba računati in se ž njo tudi načeloma sprijazniti. Vsa Makedonija je za Bolgarijo definitivno izgubljena, ako bodo bolgarski državniki snovali zgolj načrte o politiki oborožene revanže. Ako na snremene svo^o politiko nasproti Srbin in skušajo ž njo stopiti v prijateljsko razmerje, ni izključeno, da bi Srbija za ceno prijateljskih odnošajev s svoio vzhodno slovansko sosedo ne žrtvovala lep del svojega makedonskega ozemlja, zlasti ako bi bila proticena za to žrtev trdna, nroti vsem možnostim zasigu-rana aliiansa z Bolgarijo. Tako kalkulirajo vsi trezno misleči bolgarski politiki, ki jim slepa strast še ni otemnela razuma. In ni se čuditi, da so že sondirali v Belgradu, kakšno stališče bi zavzela srbska vlada v slučaju, ako bi Bolgarska stopila prednjo s predlogom, naj bi se sklenila nova zveza med Bolgarsko in Srbijo. Kakšen je bil odgovor na to previdno sondacijo, seveda ne vemo pozitivno, vedar pa Je nam toliko znano, da je bil odgovor zelo dvoumen in da se je skrbno izogibal povedati kaj pozitivnega. No, vkljub temu pa vemo, da tudi v srbskih krogih obstoji razpoloženje, ki je dokaj ugodno kombinaciji, o kateri smo zgoraj razpravljali. Javna tajnost je, da se Srbija nič prav dobro ne počuti v zvezi in v objemu. Grške in da bi bila pripravljena tudi nekaj žrtvovati, ako bi se dalo vzpostaviti trajno prijateljstvo ali celo močna, proti vsakemu razpadu zavarovana zveza z njeno bolgarsko sosedo. 4 Da, morda bi Srbija že sedaj radostno prožila roko v spravo z Bolgarsko, ako bi verovala v odkritosrčnost in poštenost ne toliko bolgarskih državnikov, kakor predvsem bolgarskega vladarja carja Ferdinanda. Te vere pa ni in za to bo cesta do bolgarsko - srbske sprave še prava trdnjeva pot. A do te sprave mora priti, ako ne preje, pa Čisto gotovo tedaj, kc bo iz Bolgarske izginil njen zloduh — car Ferdinand. albanske komatije. Izmail Kemal je srečno demisi3o* niral. Najvišja oblast je prešla v roke kontrolne komisije, ki je imenovala na Izmail Kemalovo mesto Fevzi bega. Ministrstva je komisija nato takoj opustila in jih pretvorila v navadne vladne oddelke z generalnimi ravnatelji na čelu. To je pač samo iz-prememba naslova, ker bi bilo malo čudno, če bi moral grof Sturgkh pozdravljati g. Izmail Kemala ali Fevzi bega kot kolega. Tudi bi ne bilo prav nič presenetljivega, če bi morali v Albaniji obesiti kakega ministra in zato je pač bolje, da visi, če že mora biti, kak generalni ravnatelj. Kakor se vidi, so bili zelo tehtni vzroki me-rodajni za to važno izpremembo. Kakor povsod, pa tudi v Albaniji bivši ministri nočejo pripoznati pravega vzroka demisije in skušajo svoj odstop olepšati. Pravijo namreč, da so hoteli dati kontrolni komisiji priliko, da spričo neznosnim razmeram v Albaniji napravi sama red ali pa imenuje za Albanijo generalnega guber-natorja za tako dolgo, da pride bodoči knez v Drač. Pred vsem pa pravi provizorična vlada, da je de-misijonirala zato, da pride princ Wied čim prej v svojo novo domovino. Kontrolna komisija je vzela albanske vajeti v roke in zdaj je napočila nova doba za Albanijo, dvomimo pa, da se bo cedilo odslej po albanskih tleh samo mleko namesto krvi. _ Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Kakor poročajo iz Monakova, je izšla v »Miinchner Neueste Nach- 7. julija. Hvala Bogu. ne rabim več Ton-Če. Danes sem dobila naročena navodila! Za moj slučaj mi predpiše, naj pn srečanju nekaj izgubim. Ce je v fantu Ie količkaj kavalirja, mi mora izgubljeno stvar prinesti. Jaz se mu zahvalim in pogovor bo začet. To bo držalo. Kavalir je gotovo moj Jurislav! Saj že kadi! 8. julija. Hura! Z Jurislavom že občujeva! Ko sva se danes srečala, sem izgubila žepno ruto. Šla sem počasi naprej, približno dvajset korakov. Imam precejšen nahod in sem bila že kmalu prisiljena, iti po ruto sama. Kar prisopiha za menoj mili Jurislav in ver zasopljen začne: »Gospi- gos-gospica, tu ste blagovolili ne — nekaj izgubiti!« -O hvala vam in vaši ljubeznivosti*« sem odgovorila s svojim naihvaležnejšim glasom. »Oh prosim, vam bi pobral vse Žepne rute vsega sveta.« Ta laskavi poklon je spravil celo mene v zadrego, vendar sein se spomnila pravočasno svoje vzvišene naloge.Sprožila sem enega svojih zmagonosnih pogledov. To je učinkovalo trenutno. Gotovo se mu je vnelo srce. Kar gorel je ves! »Krasno vreme imamo danes,« je bil prvi izbruh njegovega vnetja. »Oh, tak romantično krasno vreme je,« sem mu vsa zadivljena pritrdila. »Pa po lepem vremenu pride navadno dež in tega se bojim!« »Zakaj se bojite?« -Ker. ker potem ne bom tako srečen, da bi lahko srečal boginjo Juno!« »Kaj ste jo že srečali?« »Da, ravno pred njo stojim!« TaK ljubeznjivček! Govori kot bi Htal! Oh kako grdo doma lažejo. Mama mi vedno pravi, naj mnogo jem, da ne bom pretrgana ko mravlja. Jurislav pa vidi v meni Juno! Tolmačiti si ne morem mamine govorice drugače, kot da je na mojo lepoto ljubosumna in me zato zasmehuje. Moje sveto pismo mi predpiše povesiti pri poklonih oči in zardeti. Storila sem to virtuozno. Naenkrat Juroslav prebledi! »Oprostite, mila gospica, mojo nerodnost! Vi niti ne veste s kom imate čast govoriti. Moje ime je Jurislav Strnad, študiosus sekste gimnazije.« »Me veseli.« »Ali vas smem gospica še večkrat videti?* »Sprehajam se v letu in zimi krog 10. tukaj v parku.« Ta moj odgovor je sicer neresničen, ker hodim v park le, odkar je Jurislav doma, pa tega mu vendar ne morem povedati. »Gospica, ali ste že oddali komu svoje simpatije?« Mo] Bog! Ko bi le poznal človek vse tuje izraze. Kaj le to znači »sim-pat;je«? Odgovorila sem mu z »ne vem«, ker res nisem vedela, kaj bi že naj komu oddala. Mora biti to ne- zumeti! Zakaj bi ne bilo življenje kaka druga številka. Sploh Jurislav tako učeno govori, da zrem z občudovanjem v njega. Kaj sem jaz sirota proti Jurislavu! In kako ljubi naravo! Vsak dan se zamisli in ves zamaknjen govori: »Kako nebeško-krasna je narava! Poglejte gospica^ kako krasno je solnce. In ta zeleni gozd.« Znam to že na pamet, ker se ga loti vsak dan taka zamaknjenost. Dan na dan se shajava. Ljubezni mi, razun v verzih, še ni razkril. In jaz sem že vendar preštudirala v svojih navodilih vse podrobnosti, kako se imam obnašati pri razkritju! . Vsak dan mi prinaša verze. Včerai mi jih je prinesel poln šolski zvezek. In vse o meni! In vse tako čarobno krasno! Ne razumem sicer vseh, prepričana pa sem, da gotovo mnogo zna-čijo! In od gor navzdol se čita moje ime »Slavica«. To je resnična umetnost! To je škandal, kako mučijo v šoli profesorji ubogega Jurislava s to grdo latinščino. Siromak ne ve več mnogih izrazov slovenski! Danes me ie na primer prijel ves ginjen za desnico. Tresel se je ves ko šiba na vodi in mi rekel parkrat: »Pnlcherrima, ego te amo«. Kaj le to znači? Ko sem ga prosila, naj mi pove to slovenski, je iskal cel čas primernih izrazov pa se ni mogel spomniti slovenske označbe teh besed. Pri razstanku mi je poljubil roko s tako ognjeno strastjo, da je počilo še bolj, ko če mi da mama zaušnico. Na poljubljenem mestu Je bila roka celo mokra. Z ruto sem jo skrbno obrisala in hranila bom to ruto v ve-kcvečni spomin najslajših dni svoje mlade ljubavi, ki je prva, a upam ne slednja. 18. julija. Danes sem bila predstavljena visokošolcu Zvaniču. Na posetih je pri Jančiga?evih. Krasen človek. Ima že brke! Tako so srčkani ti ljubi brkci, da bi jih kar poljubila. In kodraste lase ima. Pred tem se Jurislav lahko daleč skrije. 2vanič se Je zaljubil v mene na prvi pogled. Rekel mi je, da sem sladka ko vrtna jagoda. Ko bi le ho-tei prigrizniti. O Jurislav, tvoja slika biedi v mojem srcu. Bila je gotovo slabo retuširana. Kriv si sam! Jaz želim dejanj, da, dejanj in ne latinskih fraz. To je Žvanič drugačen fant. Spremljal me je zvečer domov, prijel me krog pasu in gotovo bi me poljubil, da ni k nesreči nekdo prišel. Ta latinščina meni bolj ugaja ko Jurisla-vova. Sicer pa se Zvaniču ni čuditi, če je drznejši od Jurislava. Saj ga ja v vojaškem duhu odgajajo. Razlagal mi Je danes, da mu dela kanonično pravo hude preglavice. To se pač vidi. kaka sramota Je za državo, da nam ne da slovenske univerze. Zvani č že tudi rabi nemške izraze! Saj ie za kanonično pravo vendar tako lep slovenski izraz topničarsko ; prava i (Daljo prlUodnlUD ricben« sledeča oficijozna izjava: Tudi če bi se potom dodatne pogodbe izpremenilo trgovinsko razmerje med nami in Avtsrijo in Ogrsko v posameznih točkah, pomeni tudi to postopanje izenostavljenje trgovsko-političnih pogajanj. S tem bi se polje pogajanj zelo omejilo, tako, da bi obstoječe tarifne pogodbe kot celote ne bilo treba odpovedati, marveč bi dobila samo gotove dodatke, ki izpre-minjajo posamezna določila ali pa jih nanovo formulirajo in dostavljajo. Sklep nove tarifne DOgodbe je torej, če se dosedanja pogodba ne odpove, zelo olajšan. Kar se tiče odpovedi ^ame, je v pogodbi, sklejeni z Avstrijo, urejeno nekaj drugega, kakor v najvažnejših tarifnih pogodbah, ki jih je sklenila Nemčija v letih 1904 in 1905. Med tem, ko moremo svoje trgovinske pogodbe z Belgijo, Bolgarsko, Italijo, Romunsko, Rusijo, Srbijo n Švico od 31. dcembra 1916 naprej vsak dan odpovedati z enoletnim rokom, vsebuje pogodba z Avstrijo in Ogrsko določbo, da se sme odpovedati pogodba 31. decembra 1914 za 31. decembra 1915 in od 31. decembra 1916 naprej vsak dan z enoletnim rokom. Štajersko. K »pridobitvam« naših klerikalcev štajerskem deželnem zboru. 2e svoj čas smo pribili, da bo dajala štajerska dežela za gospodinjsko šolo v Sent Jurju ob Južni železnici le letnih borih 1000 K. Klerikalci so nas tolažili, ustalo bo pa dala država — in koncem koncev je vse eno. od kod dobimo denar za svoje kulturne potrebe. Zamolčali so pa klerikalci, da so sami prosili, naj bi se dal in dajal potreben denar za ustanovitev in vzdrževanje gospodinjske šole iz znanega 6milijonskega fonda za pospeševanje živinoreje. Na Štajersko že itak ne pride iz tega fonda -reveč (nekaj manj ko 300.000 K), na štajerske Slovence pa niti ne pravična tretjina. In še ta znesek se bo po-t abilo za gospodinjsko šolo in klerikalno vnovčevalno zadrugo v Mariboru — tako. da se lahko živinorejci ropolnoma obrišejo. Kaj takega bi se dalo dobiti pač tudi brez obstrukcije n brez tolikega ^junaštva-, spoštovani gosp. Korošec! Člani celjske okrajne bolniške KJaga.ine pozor! C. kr. namestnija v jradcu do danes še ni izpolnila svoje iesede v smislu odloka 29. oktobra i £13. s katerim je vsled naše pritož-ae odredila, da bode volitve izvršil c. kr. vladni komisar nepristransko. Dosedanji potek volitev je imenovati velika lumparija poneverjevaičevih pomočnikov in zaščitnikov. Vladni komisar Huber iz neznanih vzrokov kljub dotičnemu zagotovilu namest-aije ni dal Slovencem priložnosti, oredlagati popravo napačnega seznama članov, predno bi se razdelilo število zastopnikov delodajalcev in odposlancev delojemalcev. Prosluli Richa. ki je bil svoj čas zaprt, ker je Slovence iz političnega sovraštva pretepal, imenom slovenskih zavarovancev ni pripisal rojstnih letnic, rsled česar ne smejo voliti kot domnevno mladoletni, dočim so se nri sestavljanju ključa za delegate 5niatrali vsi nemški tudi mladoletni ';s'užbenci kot polnoletni. Komisar fhiber noče sam rešiti predlogov, da se napake popravijo, ker se noče za-neriti, kakor piše 19. t. m. lastnoročno blaznonacijonalnemu podžupanu Rauscherju. Na namestniji se delajo Bedite trdni v narodn. ozi-ru, kakor je trden vaš kremen in ponosni kakor se ponosno dvigajo vaše smreke! Vstrajajte na tej poti in doživeli boste lepše dni v svojem domačem kraju, kakor tudi v širni domovini naši!« Gospodarski predavanji se vršita jutri pri Sv. Bolienku nad Središčem dopoldne in v Središču popoldne. Maribor. (Mestna kopel.) Vprašanje mestne kopeli je bilo re marsikdaj povod razpravam v javnosti. Dasi postaja potreba renne kopeli vedno očitnejša, se še do denes tozadevno ni storilo prav nič resnega. S 1. januarjem je bila zatvorjena edina kopalnica, ker se nje posestniku ni obnesla. Vsled tega je mesto sedaj — razun par bogatašev — brez kopalnih sredstev. Sicer bi bila mestna uprava morda voljna poskrbeti za kopališče in ima v ta namen že tudi darilo 100.000 K občinske hranilnice, a gre ji v prvi vrsti za to, da postavi poslopje z vsem mogočim komfortom, ki bi označeno vsoto gotovo daleko izčrpalo. Potrebam prebivalstva bi seveda taka kopel ne odgovarjala, ker bi bili nižji sloji od nje posečanja popolnoma izključeni in bi služila le dobro situiranim krogom. Za ljudsko kopel pa bi ne bila zadostna samo vsota 100.000 K, marveč bi tudi tozadevno potrebni prostor ob mestni klavnici zadoščal. Bližnja bodočnost nam bo pokazala, v koliko se upošteva splošne želje mestnih in bližnjih okoliških davkoplačevalcev. Ljutomer. Zadnjo nedeljo, 18. t. m. Je imel Murski Sokol svoj XI. redni občni zbor, ki je bil izvanredno dobro obiskan, znamenje, kako zanimanje vlada v Ljutomeru in okolici za to prepotrebno društva Veselje je bilo poslušati vzorna poročila po« i sameznih društvenih funkcijonarjev, iz katerih smo posneli, da je Sokol, dasiravno ga je zadela v pretečenem letu bridka izguba, — kruta smrt je namreč pobrala iz njegovih vrst ustanovnika in dolgoletnega starosto Murskega Sokola, br. dr. Chloupek — pod spretnim vodstvom br. Joška Rajna zdatno napredoval. Iz blagal-nikovega poročila smo nadalje posneli, da si je društvo nabavilo tekom leta mnogo novega telovadnega orodja, a vendar še izkazuje blagajna čez 900 K premoženja v gotovini. Vsa čast vzornemu in vestnemu blagajniku! Pretečeno leto je društvo slavilo lOletnico svojega obstanka, povodom katere je priredilo Mariborsko sokolsko okrožje dne 15. avgusta svoj prvi okrožni zlet v Ljutomer, kjer se je vršila še s pomočjo drugih društev krasno uspela narodna veselica. K dobremu uspehu te prireditve je v telovadnem oziru največ pripomogel naš neustrašeni načelnik br. Jože Veinar, kateremu je stal pogumno br. M. Muršec ob strani, kar priča, da društvo prav izvrstno izvršuje svojo nalogo v telovadnici, kar je bilo tudi posneti iz naceinikovega poročila. Ker pa naš Sokol misli tudi na bodočnost, sestavil se je stavbni odsek z br. Fran Stajnko na čelu, ki si je postavil nalogo, zbrati za stavbo Sokolskega doma kolikor mogoče dosti kamnov po ,50 K, zraven pa pridobiti naše narodne kmete, da pomagajo po svoji moči omogočiti to stavbo. Pri volitvah, ki so se vršile z vzklikom, sta bila izvoljena starostom br. Joško Rajh, podstarostom pa br. Janko To-mažič; ostali odbor je ostal po večini stari. Pri slučajnostih smo morali z žalostjo slišati, da nas zapušča br. Muršec, ki je bil eden izmed naj-agilnejših v našem Sokolu; posebno šolski naraščaj zgubi z br. Muršecem mnogo, če ne vse. Želimo mu, da bi med brati Čehi, kamor ga popelje borba za kruh, nadaljeval svoje plodonosno delo. Ko je br. starosta zaključil občni zbor, smo se razšli z zavestjo, da smo prisostvovali zborovanju, s kakim se zamore ponašati le malokatero društvo. Na zdar! — Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pa si je na svojem zadnjem občnem zboru izvolila za predsednika tukajšnega odvetnika g. dr. Marko Stanjko. — Z mirnim srcem lahko zremo v bodočnost, ko vidimo, da stoje na čelu obeh društev, ki ste najvažnejši za Ljutomer, možje, ki nam ne samo s svojo osebo jamčijo za dober razvoj obeh društev, ampak kateri tudi uživajo našo popolno zaupame. Naša narodna dolžnost pa je, da jih tudi mi v narodnem delu po svojih močeh krepko podpiramo, kajti le na ta način lahko upamo, da ne bodemo zopet padli v spanje, ki smo ga spali dosedaj več ali manj. Vsak Slovenec in Slovenka pa se naj zaveda pregovora, ki pravi: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi pet k. p. Drobne novice. I z P t u j a. Za okrajnega orožniškeera stražmeštra je imenovan Ferdinand \V r a -s c h i t z. — U m r 1 je v Gradcu tndi mnogim Slovencem znani piroto1irnk Franc C u n o, 53 let star. — Iz Maribora poročajo: Zaprli so 231etno kmečko dekle Amalijo K o 1 m a n i č. stanujočo sedaj' pri Zgornji Sv. Kun-goti. poprej na v Cogetincih. ker je osumljena, da se je udeležila umora svoje prijateljice, 321etne viničarske hčere Ivane K o v a č i č iz Ščavnice. Trne 31. oktobra ste šli obe dekleti iz Ccgetinec proti Ivanjcem v gornje-radgonskem okraju. Kolmanič je pozneje pravila, da je ostala njena prijateljica nekaj Časa zadaj. Ko je dolgo ni bilo, jo je šla iskat in jo je na-šla umirajočo s prerezanim grlom. Mislilo se je spočetka, da se je nesrečno dekle samo umoril^. Potem pa so začeli orožniki stvar preiskovati in sum se je vedno boli utrjeval, da je morala biti Kolmanič zmenjena s svojim oeetom ali bratom pri tem umoru. Kovači čeva je stanovala nekaj časa pri Kolmaničevih in je najbrže kaj vedela o umoru, ki sta ga izvršila stari in mladi Kolmanič nad vi-ničarjem Vizjakom leta 1909. Zaradi tega umora so oba Kolmaniča tudi že 1-). novembra 1913 zaprli. Potem pa ste menda imeli obe dekleti tudi neko prepovedano razmerje med seboj. — V Mariboru je umrla gospa Frančiška Scherbaum v starosti 91 let. Doživela je velikansko povzdi-go svoje rodbine in pa še pravnuke. Bila je svoj čas tudi. velika dobrot -nica dijakov. — Iz Maribora. Stri si je desno roko nad laktom mestni vikar S i m o n i Č. Razpisano Je mesto učiteljice za ročna dela v Št. Petru pod Sv. gorami (prošnja do 5. februarja), dalje mesto učitelja ali učiteljice v Globokem pri Brežicah (prošnj* do 5. februarja) in mesto učitelja ali učiteljice v Studenicah (prošnje do 10. februarja). _ Koroško. Koroški čebelarji, ki si žele nabaviti za spomlad neobdačenega sladkorja, naj naznanijo to do 28. januarja učitelju Jos. Jeklu p. Galicija na Koroškem. V naznanilu je treba označiti, koliko sladkorja kdo želi, koliko panjev vzdržuje čez zimo in pod katero davkarijo spada. Drobne vesti. Pri Mariji na Ro-jah se je ponesrečil delavec Vincenc Gunčnik. Pri spravljanju lesa v dolino ga je zadel hlod v glavo in ga vrgel na ognjišče pri katerem se je mož grel. Ko so prihiteli tovariši je bil Gunčnik že ves v ognju. Umrl je par ur po nesreči. — V Gradcu so aretirali zaradi postopanja 20ietno hišino Marijo Mateidel iz Velikovca. Obsojena je bila zaradi potepuštva in pijančevanja na 3 mesece ječe. — Pri Sv. Lenartu je vlomil neznan tat na pevski kor v tamošnji cerkvi in je ukradel dva klarineta z 7, odnosno 9 srebrnimi zaklopnicami. Primorsko. Goriški deželni zbor bo sklican, kakor vedo najnovejše vesti, v torek dne 3. februarja. Dolgo časa so trajala pogajanja med strankami, da bi se dosegla delazmožnost zbora. Dosegla se je, kar kaže sklicanje, na kak način pa, to še ni znano. To so objavili tudi nemški listi. Poleg te objave pa niso mogli strpeti, da ne bi nekoliko udarili po Slovencih. Ali pa so naperili svoj napad na poziv primorskega odseka nemškega Nati-onalverbanda, ki ima nalogo vriniti Nemce povsod na Primorskem. Začeli so po starem receptu, po katerem so pričeli v Trstu. Nastopili so, ker sami nimajo nobene pravice ščuvati Italijane proti Slovencem in jim obenem ponujajo desnico. Upamo, da goriški Italijani ne bodo sedli na ta nemški lim in bodo sporazumno s Slovenci pomagali k uspešnemu delu deželnega zbora, ki ima ravno v ti seziji rešiti veliko, za celo deželo važnih vprašanj. Da se je nabralo ogromno gradiva, kaže že dejstvo, da je določeno zasedanje na štiri tedne. Nemcem pa svetujemo, roko proč od naše posesti in ne sejajte vetra, da ne boste želi viharja. Na dnevnem redu deželnega zbora je pred vsem proračun za leto 1914. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi dne 31. t m. (v soboto) v salonu Batjel plesni venček. »Slovenski klub« v Belgradu in i PiccolOT, Kakor smo že poročali, se je ustanovil po razpustu ^Slovanskega kluba« v Ljubljani »Slovenski klubs v Belgradu ki pa nima, kar bodi že sedaj povedano, prav nobenih političnih tendenc. Ravno tako kot smejo snovati Lahi na avstrijskem ozemlju svoje klube, ki so v ozki zvezi z njihovo materno državo, z isto pravico smejo ustanoviti Slovenci v Belgradu svoj -Slovenski klub Gotovo je. da Italija v tem oziru ni tako kulantna in da veliko število beneških Slovencev, ki delajo in tla-čanijo za Italijo, ne sme naročati niti slovenskih beletrističnih knjig, toliko manj še časnikov, posebno političnih. Italijanom v Avstriji pa je vse dovoljeno. Da. celo v javnih službah smejo izpodrivati domačine Avstrijce in strašno tulijo, če se jim to ne dovoli. »Piccolo« v Trstu seveda tega ne uvidi. On zahteva dvojno mero v Avstriji, pod katero mi Slovani že itak dovolj trpimo. »Piccolo- je pozabil na laške grehe in je udaril preko njih z bičem ter označil nas Slovence za izdajalce. No, bratec. Če verjame to nemški brat, je prav. Toda pametnemu in razsodnemu Človeku se mora gabiti, da priznan iredentist udarja po Slovencu, z bičem, ki je njega že tolikokrat opledel. sPiccolo« pozablja pri tem, da jih ni hujših irendentistov, kot so ravno v Trstu Lahi. To bi mu lahko dokazati z nebroj slučaji, ki so se pripetili v zadnjih desetletjih in ki niso ostali prikriti. Trst je eldorado za laške begune, potepence, ponarejavalce denarja, atentatorje itd. In kljub temu, da nam vsak dan prinese za to trditev nove dokaze, se tržaški Lahi še ne sramujejo sprejemati te ljudi ia odrešene Italije in jih posajati na najboljša mesta. Česa pa se boji »Picco-lo«? Ravno vsled pritiska napredujočih Slovencev, odnosno Slovanov, se je odgrnil vsaj nekoliko plašč, pod katerim so delali Italijani. Da bi se maščeval nad Slovenci, porabi vsako priliko in nas hoče očrniti pri vladi z namenom, da bi ta obrnila pozornost na nas, da bi nas preganjala in oni bi potem zopet lahko v kalnem ribarili. Toda to je prazen up. Odkrito lahko povemo v imenu tržaških Slovencev, da naše težnje ne zasledujejo tistih ciljev, katere zasledujejo naši narodni tlačitelji. Kdo zapira Trst, ki je duša Avstrije, Avstriji? Kdo vpije: »Trieste italiana!«, »Evi-va Italia« ? Nihče drug, kot oni, ki bi sedaj nas. svoje politične nasprotni- ke in narodne nasprotnike, oblatili z blatom izdajalstva. Zato svetujemo »Piccolu« in njegovi gardi, da naj ne hodi na solnce, ker ima toliko masla na glavi, da ga tudi vlada ne bo mogla prebaviti. Požar. V Trstu na trgu Giovanni 5e pogorela trgovina za cvetlice Taussig. Ogenj je bil podtaknjen. Po daljšem zasliševanju so aretirali kot požigalca soproga lastnice in njegovega pastorka Petra Verbiča. Skoda znaša 4000 kron, ki Je pokrita z zavarovalnino. Laški ponarejevalci denarja. Kakor smo že poročali, so izpovedali v Trstu, na Reki, v Tržiču in v Prezidu aretirani ponarejevalci laških bankovcev, da so oddali v Albanijo za okroglo 100000 lir takih bankovcev. Preiskava se je razširila tudi na jug in v Draču so aretirali nekega gostilničarja Marka. Mož Je sedel več dni po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Končno so dognali, da je razpečaval v Draču ponarejene laške bankovce neki tujec, rodom Nemec, ki je po aretaciji Marka pobegnil. Policija ga je zasledovala in aretirala. Prebivalstvo je silno ogorčeno in sploh ne sprejema laških bankovcev brez uradnega potrdila, da so pristni. Laški ponarejevalci denarja. Svoje poročilo, priobčeno v št. 17. z dne 22. t. m., moramo popraviti v toliko, da ni bil restavrater na postaji v Tržiču I. Schipec v nikaki zvezi z laškimi ponarejevalci denarja, pač pa gostilničar Simonetti v Tržiču, lastnik gostilne pri novi železnici (Alla nuova Ferrata). Dnevne vesti. 4- Obrtno sodišče. Dne 25. novembra 1913 izvršene dopolnilne volitve prisednikov in namestnikov c. kr. obrtnega sodišča v Ljubljani v volilnem razredu podjetnikov so imele v spodaj označenih skupinah sledeči izid: I. skupina: Veliki obrati izvzemši trgovske obrate. Voliti je bilo 4 prisednike in dva namestnika. Oddanih je bilo v vseh sekcijah 22 veljavnih glasovnic. Absolutna večina znaša torej 12 glasov. Ker so nase združili absolutno veČino glasov samo prisedniki Teodor K o r n , Lmi T o n n i e s in Fran B e b e r , kakor tudi namestnik Fran S z a n t -n e r, se mora za enega prisednika, kakor tudi za enega namestnika izvršiti ožja volitev. V ožjo volitev pridejo: a) za volitev prisednikov c. kr. obrtnega sodišča: Leon Runa, poslovodja, Babna gorica, vsled žrebanja, ki se je vršilo dne 14. januarja 1914 in Ivan S c h r e v , pekovski mojster, Ljubljana; b) za volitev namestnikov c. kr. obrtnega sodišča: Pavel S e e m a n n , tovarnar na Viču, vsled žrebanja in Ignacij V e r -b a j s , tiskarniški upravitelj v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — IIL skupina: Trgovski obrati. Voliti je bilo 3 prisednike. Oddanih je bilo v vseh osmih sekcijah 172 veljavnih glasovnic. Absolutna večina znaša torej 87 glasov. Ker sta nase združila večino glasov le prisednika Alojzij C i u h a in Robert K o 11 m a n n , se mora izvršiti ožja volitev za enega prisednika. V ožjo volitev za prisednika c. kr. obrtnega sodišča prideta vsled žrebanja: Vinko Zabukovec, uslužbenec zadružne zveze v Ljubljani, in Anton Kralj, tajnik zadružne zveze v Ljubljani. Ožja volitev se odredi na petek, dne 30. Januarja 1914. V prvi skupini (veliki obrati izvzemši trgovske obrate) se vrši ožja volitev v sekcijah: I. (volilni kraj Devica Marija v Polju), II. (volilni kraj Moste). III. (volilni kraj Glince), IV. (volilni kraj St Vid), VIII. (volilni kraj Ljubljana). Ožja volitev v tretji skupini (trgovski obrati) se vrši v sekciiah: II. (volilni kraj Moste). III. (volilni kraj Glince), IV. (volilni kraj St. Vid), Vil. (volilni kraj Studenec), VIII. (volilni kraj Ljubljana). V ostalih volilnih sekcijah se ožja volitev ne vrši, ker se pri glavni volitvi v obeh navedenih skupinah nihče ni poslužil volilne pravice. Ura pričetka in zaključka volitve, ter volišča se naznanijo pravočasno na krajevno običajni način. Pri ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovana. Glasovi, ki se oddajo za druge osebe nego one, ki so prišle v ožjo volitev, so neveljavni. Skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, se ugotovi in razglasi pri sekciji VIII. v Ljubljani. 4- Avstrija preosnuje svoje albanske šole! Kakor je znano, vzdržuje avstrijska vlada celo vrsto šol v Albaniji. Na teh šolah se je poleg albanskega jezika učila doslej tudi italijanščina, s čemer je Avstrija posredno podpirala s svojimi šolami italijansko politiko v Albaniji. Slovanski listi in slovanski politiki so opetovano opozarjali javnost na to dejstvo ter kritizirali vlado, čel da izdaja silne vsote za Albanijo, a da pospešuje s svojimi italijanskimi šolami, ki jih vzdržuje med Albanci, naravnost interese kraljevine Italije. Doslej so bili dunajski vladni krogi gluhi na vse te kritike in opomine in so, ne meneč se za razna svarila, nadaljevali svojo brezumno politiko v Albaniji. Toda kakor se zdi, so se jim sedaj vendarle jele odpirati oči, da Je njih politika zlasti na šolskem polju v Albaniji docela zgrešena. Za to je ministrstvo zunanjih del, kakor se nam poroča, odredilo, da se ima italijanski jezik v albanskih šolah opustiti in mesto njega uvesti pouk hrvaškega jezika. Kakor se vidi, prihaja spoznanje zelo, zelo kasno, a prihaja vendarle. Samo če že ne bo prekasno! Kakor namreč vse kaže, so prišli dunajski krogi do prepričanja, da je italijanščina v albanskih Šolah škodljiva za avstrijske interese, šele, 'ko so dunajski listi, na čelu jim krščanskosocijalna »Reichspost« jeli jokati in tožiti, da so italijanski trgovski agenti v Albaniji izpodrinili že vso avstrijsko trgovino in da dunajski trgovski potniki odhajajo iz Albanije praznih rok, ker je italijanski vpliv že tako jak, da avstrijski vpiiv sploh ne prihaja zlasti na trgovskem polju več v poštev. In temu se končno ni čuditi. Trgovci tvorijo med Albanci edini kolikortoliko inteligenten del naroda. In ti trgovci so se šolali, ker drugih šol v Albaniji ni, v avstrijskih in italijanskih šolah. Tako v avstrijskih, kakor v italijanskih šolah pa so se učili italijanskega jezika, torej so bili v italijanskem duhu vzgojeni. Po svoji vzgoji so potemtakem prišli docela pod italijan ski vpliv in čisto nič čudno ni, da pod takimi pogoji dajejo sedaj tudi na trgovskem polju prednost Italijanom pred Avstrijci. Ako torej trpi sedaj avstrijska trgovina škodo v Albaniji, se ima zahvaljevati samo nespametni politiki našega zunanjega ministrstva, ki je doslej širilo s svojimi šolami po Albaniji zgolj italijansko kulturo. Kako brez vsakih skruplov pa je bila doslej naša politika v Albaniji, najbolj dokazuje dejstvo, da so do najnovejšega časa celo ondot-ne avstrijske šole pokrivale svoje potrebščine iz Italije. Ako pa se sedaj Albanci ravnajo po zgledu teh avstrijskih šol, se jim to ne more zameriti, ker se pač od prijateljev Ski-petarjev ne more zahtevati, da bi bih bolj avstrijski, kakor Avstrijci sami! Odslej bo torej hrvaški jezik tisto čarobno sredstvo, s katerim bo naš zunanji urad preganjal italijanski vpliv iz Albanije! Če bi se bilo to zgodilo pred 15. ali 20. leti. bi bilo to sredstvo gotovo najuspešnejše, sedaj pa se bojimo, da je že vse zamujeno. -1- Kateri list je organ c. kr. de-žene vlade na Kranjskem? Človek bi mislil, da >-Laibacher Zeitung^. toda kdor bi tako mislil, bi se motil. Organ naše c. kr. deželne vlade je v-Grazer Tagblatt«. List »Laibacher Zeitung^ je namreč jako redko zaslediti v pisarnah deželne vlade, pač pa se najde na pisalni mizi skoro > -ake-ga uradnika »Grazer Tagblatt . Ali se je potemtakem čuditi, da jc politika naše c. kr. deželne vlade taka, kakor jo opazujemo že nekaj le: ^em? — Slovenska in hrvaška mladina se vabi, da stopi v medse >ojno korespondenco. Tako se bo pospeševala jugoslovanska vzajemnost in bomo drug drugega spoznavali. Kdor se zanima za kulturna in socijalna vprašanja svojega bratskega naroda, vsak naj stopi v ta krog. Sleherni 'e prisrčno vabljen. — Bodimo si brat in brat. sestra in sestra! — Natančne naslove je pošiljati na: Jedinstvo. Maribor, Štajersko — glavnopoštno ležeče. Zeli se znamko za odgovor. — Vsi slovenski listi se prosijo, da ta oklic ponatisnejo. 4- Svoje prokletstvo je zopet izrekel nad dr. Gregorčičevima listoma »Gorico« in »Primorskim Listom« goriški nadškof dr. Sedej v posebni okrožnici na podrejeno duhovščino. Nadškof prepoveduje duhovnikom pisati v »Gorico« ali »Primorski List«, jih naročati ali širiti med narodom pod kaznijo takojšnjega iz-ključenja iz katoliške cerkve, »češ, da omalovažujeta avtoriteto in jurisdikcijo škofa«. Radovedni smo, koliko škoduje »Gorici« in »Primorskemu Listu« to nadškof ovo prokletstvo, še bolj pa smo radovedni, ako je poslanec dr. Anton Gregorčič, ki je profesor bogoslovja, vkljub temu, da so klerikalci vprizorili proti njemu tako divjo gonjo, v parlamentu še vedno član Šusteršičevega kluba? — + Liberalci In vodlška afera. Pod tem naslovom piše menda sam škof obrambni članek na svojo polo-mijado z vodiškim čudežem. Prav hvaležno bi bilo zbrati ves materijal, kako škof in klerikalci branijo sebe in hočejo dokazati, da so pravzaprav vsega krivi liberalci, y »Slovencu« je zanimivo, da piše: »Hotel se je pa tudi prepričati, (namreč škof) kaj je na stvari, dobro vedoč, da sama po sebi je zamaknjenost z ranami na telesu sicer mogoča, toda da so se pri tem dokazale največkrat grde goljufije.« To se pravi, da je škof dobro vedel, da so taki čudeži največkrat goljufije, vendar pa je pustil skoro eno leto, da je Johanca profanirala Kristusove rane in delala pohujšanje na vse strani s svojo goljufijo. Seveda škof si je mislil ves čas, če bo ra-talo bo nucalo, če pa ne bo ratalo, se bomo pa že kako zmazali.« Tako delajo klerikalci z vsemi stvarmi, če se jim razne stvari posrečijo, jim nuca-jo, če pa se ne posrečijo, pa odvale vso krivdo od sebe in naprtijo svoje grehe — liberalcem. Dr. Aleš UŠenič-nik bi storil tudi prav, če bi napravil predavanje: Kdo je prvi odkril sleparijo v Vodicah, aii izvožček Ažinan ali pater Valjavec? -i- »Zarja« poroča o gosp. Jam-niku, ki baje krumiri v Bambergovi tiskarni, da je odbornik N.D.O. in tudi vnet agitator N, D. O. Resnici na ljubo bodi konstatirano, da g. Jamnik nikdar ni bil in tudi ni član N. D. O. ali N. S. Z., še mani na, da je odbornik a!i agitator N D. O. Če hoče ^Zarja - pridobivati simpatije tiskarjem, potem je pač zelo neumestno, da z izmišljotinami napada narodna društva in organizacije. 4- Odlikovanje. Finančni ravnatelj dvorni svetnik Kliment v Ljubljani je odlikovan z Leopoldovim redom. — Značilen članek o vodlški Jo-hancl. Na Dunaju izhaja popularna revija »Pas Recht;, ki je v svoji zadnji številki (z dne 15. t. m.) priobčila Članek »Pie blutschvvitzende Jc-hanna«. V tem članku, ki naše razmere jako dobro kritizira, je tudi stavek, ki ga dr. Šusteršič, nadškof Stadler in škof Jeglič pač ne bodo veseli. Končno pa pravi članek, naj si bodo dr. Šusteršič, dr. Jeglič, dr. Lampe in ne najzadnji tudi baron Schuarz svesti, da je bila Johanca pravzaprav po krivici obsojena. Motivira pa to na ta način, da bi bila Johanca nemogoča, če ne bi bilo ljudstvo v šoli in v domu, od zibele do groba k vražam nagnjeno: na Jo-hanci se kaznuje, kar je država na ljudstvu zagrešila. Ako se Johanco primerja z mnogimi čaščenimi možmi, ki nosijo z zlatom obrobljeno obleko in so dospeli do najvišjih dostojanstev in katerih imena se z občudovanjem in oboževanjem imenujejo, potem je Johanca pravi nedolžni angelj. To je mnenje časopisa »Das Recht« in v bistvu je to mnenje povsem utemeljeno. Johanca bi bila nemogoča, če bi se ljudstvo sistematično ne zapeljevalo v praznover-stvo. — Gosp. dr. V. Zupan je pod psevdonimom K a j t i m a r preložil za naš list satirično črtico ->Crain-quebille . Pod psevdonimom Kajti-mar je pa izšel tudi roman o vodišM Johanci. Da ne bo nesporazumljenj, konstatuje g. dr. Zupan, da ni v no-1->eni zvezi z romanom o vodiški Johanci. — Naš članek »Jugoslovani, Ita-f'iari in Nemci v svoiHi težnlah no Trstu«, ki smo ga objavili v božični številki, priobčuje v točnem prevodu sarajevska Srbska Ri?eč<-. Uvodoma piše »Srbska Riječ*: »Ugledni »Slovenski NaroH? objavlja pod gornjim naslovom članek, ki £a priob-čujemo tudi mi radi njegove važnosti in in*eresantnosti«. — Dr. Evsen Gallatia. Dne 22. t. m. je, kakor smo že včeraj poročali, umrl znani in priljubljeni zdravnik dr. Gallatia. Ob 10. zvečer so mu za-tisnili tovariši oči. Pred dvema letoma se je bil pri padcu udaril na desno ramo. kar mu je pro-vzročilo kronično obolelost kosti. Od tod so prešle kali bolezni v kri in nastopilo je splošno za-strupljenie, kateremu je tudi podlegel. Pred enim tednom se je moral dati na roki onerirati, govorice, da so mu amputirali desnico pa niso resnične. Kliub temu ga ni bilo mogoče več rešiti, dasirnvno so se trudili vsi njegovi tovariši rešiti mu življenje. Poznal je vse, ki so se bili zbrali okrog njega in govoril tudi še s svojo soprogo. Za dr. Gallatijo žaluje ne samo njegova soproga in njegovi ožji prijatelji, za njim žaluje sto in sto, katerim je pomagal v bolezni. Bil je zelo priljubljen in čislan kot zdravnik in kon-cilijanten in postrežljiv kot tovariš. Bodi blagemu rajniku zemljica lahka! — Namesto venca na krsto rajnega dr. Gallatia so darovali njegovi ožji prijatelji za otroško bolnico 50 K. — Odbor »Slavca« vabi brate pevce, da se v polnem številu udeleže pogreba g. Mullerja. ki se vrši jutri v nedeljo ob pol 3. popoldne iz deželne bolnišnice. Pokojnik je bil od leta 18s6., torej 27 let, društveni podporni član« — Umrl je včeraj zvečer po kratki bolezni g. Anton Novak, posestnik in gostilničar na Rimski cesti. Pokojnik je bil zvest pristaš na-rodno-napredne stranke. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Vrlemu možu bodi ohranjen blag spomin! — Šentpeterska duhovščina In Sokolstvo. Od spomladi ta duhovščina strastno agitira proti sokolstvu. Spomladi se je celo v misijonskih pridigah izlivala katoliška jeza na Sokolstvo. Starše, ki so gospodarsko ali kakorkoli odvisni od farovža, silijo na vse mogoče načine, da pristopajo k Čukom in pošiljajo tja svoje otroke. To agitacijo so v zadnjem času podvojili, odjtar so si zgradili poleg farovža svoje dvorane za Čuke in Marijine device. Napredni Šentpe-terčanje in Poljančani. poživljamo Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da stori vse za povzdigo Sokolstva, da podpira z vsemi sredstvi tukajšnega Sokola I., ki tako vztrajno in uspešno vrši svojo nalogo v našem okrožju. — Prvo tekmovalno sanjkanje v Ljubljani. Z ozirom na veliko število prijav določil se je za nedeljsko tekmo sledeči definitivni spored: 1. prvenstvo Ljubljane, I. vožnja, 2. damska tekma, 3. prvenstvo Ljubljane II. vožnja, 4. tekma juniorjev, 5. dvo-sedežne sanke, 6. tekma za prvenstvo Ljubljanskega športnega kluba. Ljubljanski športni klub je z velikimi stroški uredil progo, vzlic dobri pripravi pa seveda vsled neprevidnosti, slučaja, oziroma nepravilne vožnje ni izključena nezgoda, za katero pa je vsak tekmovalec tudi napram občinstvu — kakor povsod v športnih tekmah — sam odgovoren. Klub odklanja vsled tega vsako jamstvo za nezgode in s tem združeno škodo na premoženju ter se mora vsak tekmovalec temu pogoju podvreči. Občinstvo se nujno opozarja, da je hoja po progi in prehod po križiščih vsakemu policijsko strogo prepovedana. V iastnem interesu občinstva prosimo, da se brezpogojno podvrže vsem tozadevnim naročilom rediteljev (rdeči pas na levi roki) in redarjev in ne moti sankačev z zastavljanjem proge. Zlasti pa prosimo lastnike psov, da jih puste doma, oziroma med tekmo privežejo na vrvice. Vsi tekmovalci naj se zbero najkasneje ob 9. dopoldne v dvorani hotela Tivoli, kjer dobe startne številke in natančna navodila. Razdelitev daril se vrši po tekmi ob 6. zvečer v dvorani hotela Tivoli. Prijatelji športa se vabijo, da se tega neprisiljenega sestanka polnoštevilno z rodbinami udeleže. — Ljubljana in okolica — brez seli. Zgodilo se je nekaj posebnega. Zma-ijkalo je soli. Na državnem kolodvoru je nimajo, glavni založnik Kastner je nima, tudi drugi trgovci v mestu in v okolici so v največji zadregi. Celo pekovski mojstri si morajo pomagati z namizno soljo, katere je pa seveda dosti premalo na razpolaganje. Na državni železnici pravijo, da bodo sol morda jutri dobili, a gotovo to ni, češ, burja je prehuda. Malo od sile je pa to vendar. — Skikurz v Ljubljani. V nedeljo, dne 25. t. m. se vrši izlet smučarjev na Golo nad Igom. Odhod iz Ljubljane (južni kolodv.) ob 7. uri 32 min. zjutraj z dolenjskim vlakom do Škofeljce, povratek iz Skofeljce ob 2. uri 32 min. ali ob 8. uri 48 min. Nekaj provijanta je vzeti seboj. — Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri, dne 25. t. m. od 3. do 5. ure popoldne godba »Ljubljanskega društvenega orkestra«. — Gotovo že veste, da je važen činitelj pri napravijanju kave kavni pridatek. in je torej brez dobrega kavnega pridatka dobra kava nemogoča. Dober kavni pridatek da kavi šele oni okus in vonj, ki ju pri kavi tako cenimo, in ji da tudi lepo prikupljivo barvo. Slab kavni pridatek pa napravi vsako kavo neužitno. To že gotovo veste, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, ki se je ravno zaradi svoje izvrstne kakovosti kaj hitro vdomači-la že prav povsod. Ker je ta kavni pridatek tudi pristno domače blago — edino te vrste sploh na celem našem jugu — jo vsem, posebno našim gospodinjam, prav toplo priporočamo! Fantovski ples v Ribnici. Ribnica priredi v letošnjem predpustu en sam večji ples in sicer ga prirede ribniški fantje. Vršil se bo v enostavno, okusno dekorirani sokolski telovadnici 1. svečana 1914. Znamenita posebnost tega plesa bo, da sodeluje vojaška godba 47. pešpolka iz Oori-ce. Kljub temu bo ples brez običajne napetosti in je navadna promenadna obleka najprimernejša, ker bo to »ples fantov«. Zabava bo obila in neprisiljena; za vse to bo najbolje preskrbljeno in, kar je glavno, ceno. Prijatelji Ribnice iz okolice in od daleč se vljudno vabijo na ta ples, ki bo nudil zabave in užitka več, kakor kdo pričakuje. Ribniški plesi ostanejo vsakemu, ki jih poseti, vedno v prijetnem spominu. Umrl je v Novem mestu dne 22. t. m. po daljšem bolehanju sodni ofi-cijal gosp. Franc Darovec v starosti 56 let. Pokojnik, ki je dolgo bolehal, je bil vedno zaveden mož in priljubljen v vseh meščanskih krogih- Lahka mu zemljica. Za 153 K povišani davki. Iz Kan-dije se nam poroča: Zdaj, ko se gospodje na Dunaju preklajo za nekaj vinarjev in par kron zvišanja davka, ne bo odveč, ako se pribije, da se je nekemu srečnemu avstrijskemu davkoplačevalcu v Kandiji davek za l. 1913. zvišal od 283 K 20 v iz 1. 1912 na 391 K, torej za okroglo 153 K. Je morda mož v 1. 1913. kaj bolj obogatel, kaj več zaslužil? Ne! Njegovi gostilniški dohodki so bili skoro isti kot prejšnje leto, zmanjšal pa je svoje posestvo za čez 5000 m2, katere mu je železniški erar za naravnost slepo ceno odvzel za novo progo, tako da je lastnik pri tej prodaji več izgubil, kot pridobil. In vendar so mu nabili 153 K več kot za L 1912. Ali je morda to izjemen slučaj? Ne, jih je še več takih, čeravno ne tako kričečih. Sumljivo pa je. da to nenavadno zvišanje osrečuje večinoma samo davkoplačevalce, ki nekim gospodom davčnim »zaupnikom« iz bodisi kateregakoli vzroka niso povšeč. Tako smo zasledili, da so nekega neznatnega vaškega mizarja višje obdavčili, kot nekje drugje njegovega tovariša, ki ima takorekoč tovarniško podjetje. Ta slučaj je toliko bolj zanimiv, ker je višje obdavčeni mizar slučajno klerikalec, oni drugi pa ne. Ampak to je: oče Stembur tega klerikalca ne vidijo radi, ker jim včasi tudi katero grenko, pa resnično pove, oni drugi pa je v tem oziru bolj previden, pa da tudi kaj zaslužiti. Sebičnost žužemberškega župana Janeza Vehovca. Ko je bil g. Waland cestni načelnik, so bile ceste deloma v redu, dasiravno se je župan pritoževal, da porablja cestarja v svojo korist. Za časa prejšnjega načelnika so vsaj plug vlačili, če je sneg zelo zapadel, česar se pa sedaj pod sedanjim cestnim načelnikom Janezom Vehovcem, ki se ob vsaki priliki usti, da dela ljudstvu v prid, ne more pričakovati. Ta načelnik porablja cestarja v svojo korist. Le-ta cestar je prejšnji teden, namesto da bi vsaj vsakih trideset ali štirideset korakov odmetal sneg ob cestah, da bi se ljudje, ne da bi jim bilo treba stopati v sneg, mogli umikati vozov, pač odmetaval sneg, a ne na cestah, ampak na žagi na Dvoru, da je mogel županov (reete načelnikov) hlapec voziti krajevce. Pomagal mu je tudi krajev-ce na voz nakladati. In Žužember-Čani se ne zganejo, ampak silijo le v svojo pogubo s tem, da volijo tako vestnega župana še celo za deželnega poslanca. Vprašamo župana in deželnega poslanca Vehovca, če plačujemo davke v prid ljudstva ali v njegovo korist? Pač naivno ljudstvo, ki se da voditi od župana in kaplana Gnidovca! Iz Metlike. Kako nesramni so klerikalci tudi pri nas, kaže nam med mnogimi drugimi slučaji tudi slučaj, kako se ti ljudje trudijo, da uničijo metliško Narodno čitalnico. Čitalnica ima tudi javno ljudsko knjižnico, katera je pa vkljub temu, da je dobila od naprednih ljudi veliko knjig zastonj, stala čitalnico veliko truda in naravno tudi veliko denarja. Ker ta črna španska banda dobro ve, da narod prihaja do prave, njej neljube luči, največ le z marljivim čitanjem knjig, stavila si je tudi v Metliki nalogo, da tudi ta napredek uniči ali vsaj po možnosti oslabi. Čitalnica je prosila mestno občino v Metliki za enkratno podporo, in res je napredni občinski odbor, uvidevši korist ljudske knjižnice, stavil v svoj proračun 80 kron za čitalnico; to pa metliškim klerikalnim kričačem nikakor ni po volji, pritožujejo se sedaj na deželni odbor, Češ, kako se dela z mestnim denarjem. Zanimivo pa je, da so na pritožbi podpisani ravno tisti ljudje, ki so sami člani čitalnice. Konstatirati se mora torej na obeh straneh neka nedoslednost. Nedoslednost či-talniškega odbora, da take škodljivce Narodne čitalnice trpi v svoji sredi, in nedoslednost, ali bolje rečeno, umazanost klerikalnih podrepnikov, da vkljub temu podpirajo čitalnico z mesečnimi prispevki in da te prispevke dajejo vkljub temu, da dobro vedo, da se je pri seji čitalniškega odbora že razpravljalo o tem, da se take člane izključi. 2e pred leti se je našlo več zaved. naprednjakov, ki so zahtevali, da se n. pr. D. V. izključi iz čitalnice, to on dobro ve— zakaj torej sili v društvo, kateremu hoče oči-vidno škodovati, in ko dobro ve, da je neljub član čitalnice. Ravno tako je neljub član že znani levak L. J., najbrže avtor teh pritožb na deželni odbor, to je oni farovški podrepnik, ki Je še pred dvemi leti lavno rekel: *Kdo bo čita! tega lažnjivega »Slovenca«, to feco, ki ni vredna, da bi al 19. štev. •&OVEN8KI NAROD-, dne 24. januarji rt 14. Stran 5. Človek z njo nekaj obrisal?« Toliko značaja bi se tor4 na vsak način lahko pričakovalo od teh ljudi, da iz čitalnice, zoper katero tako zahrbtno delujejo, izstogijo, potem pa ji naj nasprotujejo, koiikor ji hočejo, svoje želje itak ne bodo dosegli nikdar. V tej pritožbi se pa ti ljudje pritožujejo poleg te čitalnične podpore celo radi 20 kron, katere je občinski odbor stavil v proračun, da jih da kot res mali dar domovini na oltar Ciril-Metodo-vi družbi. Človek res nima izraza, s katerim bi krstil te narodne propalice. Prepričani smo seveda, da deželni odbor ne bo ugodil želji par klerikalnim, maščevanja željnim potuh-njencem, temveč da bo na vsak način priznal trezen in koristen sklep mestnega odbora napredne Metlike. Sankališče na Lancovem je postalo vsled novopadlega snega — 52 cm na debelo — izborno. Kdor se hoče naužiti svežega gorskega zraka in prebiti par uric v divnoromantični okolici ljube Radovljice, uživajoč v polni meri zdravi zimski šport sankanje, naj pribiti tu sem. Ne bo mu žal. Zbirališče sankačev v znani gostilni g. Iv. Pernica, streljaj od sankal išča. — Dober sneg! Vreme na Gorenjskem. Vremenski preroki — v naravi namreč — so imeli prav. ko so nam obetali strogo zimo. V torek in sredo, oziroma še v četrtek smo dobili prav lepo porcijo snega, in sicer ga jc pad^o 52 cm na visoko po ravnini, a v višjih krajih ga imajo čez 1 m. Danes, v petek, imamo pa najlepše vreme — zimo, da si krasnejše ne moremo misliti. — Mraza je že par dni — 8° C. Redki ptičji gostje. Iz Radovljice se nam piše: Kakor sem že poročal, so se pokazali okrog 15. decembra 1. I. pri nas na Gorenjskem jako redki ptičji gostje pegami. Menda se jim je Gorenjska posebno priljubila, kajti ostali so še do danes tu, kljub hudemu mrazu — ft C. in visokemu snegu 52 cm. V četrtek, dne 15, januarja sem bil obveščen, da se klatijo še vedno v okolici Radovljice. — Pred nekaj dnevi sem dobil v takozvanega sibirskega krekov-ka (der diinschnablige Tannenhaher Nucifraga macrorhvncha). Upam, da ni edinec. — V večjih tropah sta se pokazala v naši okolici mali in veliki krivokljun (der Fichtenkreuzschna-bel — Lovia curvirostra — der Kie-fernkreuzschnabel — Loxia pityop-slttacus). Prepodil jih je najbrže predebeli sneg iz višjih krajev. — A najbolj sem se začudil, ko sem opazil danes na grajskem vrtu redkega gosta iz nevernih naših krajev, namreč »krivokljunega kalina« (der Haken-gimpel — Piniccla enucleator). Bili so trije; žal, da so jo prehitro popihali. — Na severu morajo pač vladati strahoviti sneženi zameti, ki so pregnali tega čudaka v naše kraje-Završnica. Iz Žirovnice nam pišejo: Ker je naš iinančni minister vsak trenutek pripravljen, dokazati konštantnost in zadostno moč znane Završnice, ga sedaj najvljudneje vabimo na lice mesta, da se osebno prepriča, kako bo gonil svojo elektrarno ob sedanji »velikanski- vodni sili. Završnica je tako »ogromno« narasla, da jo prestopi vsako otroče. Ako bi se sedaj osebno prepričal dr. Lampe o stalnosti Završnice, bi morda vendar v srcu pritrdil onim strokovnjakom, ki zastopajo stališče, da je Završnica dobra za kak kmetiški mlin na eno kolo, nikakor pa ne za ktrično centralo, ki naj preskrbu-ie vso Gorenjsko z elektriko. In suša traja sedaj že dobre tri tedne. So voden j pri N. Oselici. Javen ples in šaljivo poŠto priredijo fantje v nedeljo 1. svečana v gostilni Tel-ban v prid tukajšnemu kmet. bralnemu društvu. Vstopnina je majhna. Z Jesenic. »Žena in javno življenje.« Pod tem naslovom je predaval gosp. Špicar pretečeno soboto v hotelu »Triglav«. Predaval je jako lepo in poučljivo ter vzbudil pri poslušalcih mnogo odkritosrčnega priznanja. Skoro tri ure dolgo in zanimivo predavanje je stalo predavatelja mnogo časa in požrtvovalnosti za pripravo; zato se mora z obžalovanjem konstatirati, da se naše žene niso v večjem številu udeležile. — Poslušalka. Poročil se je g. Fortunat Lam-ret, učitelj v Trnovem z gospico Minko Kovačičevo iz Šmarja. Čestitamo! Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 24., nedeljo 25., ponedeljek 26. januarja. Druga mati. (Karakterna slika v 6. dejanjih z gdč. Mici Par-la v glavni vlogi.) Otrokova trnjeva pot Istotaka slika kakor učinkovitost »Otrok Pariza«. Pozor! V soboto predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Ostale dneve kakor navadno. Nesreča. Ko je posestnik Jakob Oblak na Tržaški cesti št. 15 zmeta-val z voza premog, se je zadel v ne-*o verigo, vsled česar je padel na )remog ter se po celem obrazu tako ooškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči. Ostal je v domači >skrbi. V mestni klavnici v f latitlsnl so zaklali od 11. januarja do 18. januarja 67 volov, 3 bike, 7 krav, 330 prašičev, 129 telet, 10 koštrunov in 7 kozličev. Vpeljali so 937 kg mesa, 1 zaklano goved. 2 zaklana prašiča in 32 zaklanih telet. Posledice padca. Pred Božičem je pred svojo stojnico na Vodnikovem trgu, ko je prodajala jaslice, padla 871etna vdova Antonija Sker-jančeva ter si pri padcu zlomila roko, vsled česar je morala ostati v postelji. Te bolečine so pa na staro ženico tako vplivale, da jim je pred par dnevi podlegla. Mestna posredovalnica za premog je v zadnjih 14 dneh razprodala dva voza (vagona) premoga Premog je v sredo že pošel, sedaj ga je dva voza (vagona) za revnejše sloje zopet na razpolago. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala podružnica v Št. Rupertu med drugim 8 K 62 vin., nabranih v veseli družbi v gostilni pri g. Frelihu. — Gosp. O. Ploj. notar v Črnomlju, je poslal 10 K iz kazenske poravnave Kolbezen ca. Stariha. — Na godova-nju gosp. nadučitelja Gnusa se je nabralo 11 K 33 vin. Glavno zaslugo pri tem ima darežljivi gosn. asistent Juž. železnice Rudolf Šegula na Zidanem mostu. Podružnica C»ril - Metodove družbe v Bohinjski Bistrici priredi dne 1. februarja plesno veselico in srečolov v salonu Grandhotela »Triglav. Sodelovala bo godba c in kr. pešpolka nadvojvode Frana Ferdinanda št. 19 iz Tolmina. Nadejamo se obilne udeležbe sosednjih Ciril-Metodovih podružnic in prijateljev družbe sv. Cirila in Metoda. Društvena naznanila. Splošno slovensko žensko društvo vabi svoje članice, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki se vrši jutri, v nedeljo, ob 5. popoldne v društvenih prostorih, Rimska cesta 9. Žensko telovadno društvo v Ljubljani naznanja, da bo XIV. redni občni zbor v ponedeljek, dne 26. januarja ob 6. zvečer v Iicejski telovadnici z običajnim dnevnim redom. — Udeležite se ga polnoštevilno! Ljubljanlskf »Sokol« je imel sno-Či v restavraciji »Narodnega doma« izredno dobro obiskan občni zbor. — Zborovalce je pozdravil starosta br. dr. Murni k. ki se je spominjal društvene 501etnice in umrlih članov: I. Adamiča, I. Raka. L. Stric-1 j a. I. S u v e, L. S o m m e r j a, M. Z a d n i k a r j a, dr. M. Pajka in dr. J. K u š a r j a. Posebno zahvalo za podporo »Sokolu« ob njegovi 50-Ietnici izreče občni zbor narodnemu ženstvu z go. županjo Franjo dr. Tavčarjevo na čelu. Zapisnikarja br. B e r c e in S i m o n č i č. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je pristopilo »Sokolu- ob njegovi 50-letnici 10 ustanovnikov in da je bi-cikliško društvo »Ljubljana« prepustilo ob svoji razdružitvi Sokolu« dirkališče, za kar se »Ljubljani« izreče zahvala. Nato poda blag nik br. P. Skale poročilo o denarr m prometu, ki je dosegel v preteV _>m letu 28.233 K. Dohodkov je imelo društvo 15.015 K 74 vin., stroškov r i 13.218 kron 78 vin., torej prebitka 1796 K 96 vin. Dohodki 501etnice so znašali 5172 K 88 vin., stroški pa 3056 K 95 vin. Za popravo ograje na dirkališču je izdal »Sokol«, kljub temu, da mu je daroval les gosp. D o! e n c iz škofje Loke, 1427 K 24 vin. Gospodu Dolencu se izreče zahvala. Po poročilu revizorja br. Finka, se podeli blagajniku absolutorij z zahvalo. Glasom poročila gospodarja br. Burgstallerja je vrednost inventarja 5962 K 50 vin. Za šesto leto stavbnega sklada poroča br. Fran-k e, ki nabere ob tej priliki za stavbni sklad še 22 K 92 vin. Nato poda načelnik br. D r en i k poročilo o telovadnem delu »Sokola« v preteklem letu, pri katerem hočemo nekoliko deli pomuditi, ker obsega glavno delo »Sokola*. Rednih telovadcev je imel ljubljanski »Sokol« 85 in je telovadilo največ 40 telovadcev v eni uri, najmanj pa 11. V 138. urah je znašala udeležba 3514, povprek na uro torej 254. Trgovsko - obrtnega naraščaja je bilo 80, in je bila udeležba v 145. urah 2855, torej povprek na uro 196. Največ je telovadilo 40, najmanj 6 na uro. Sokolskega naraščaja do 14. leta je telovadilo največ 72 in najmanj 36. Z naraščajem sta se napravila dva izleta, in sicer enkrat s 44, drugič z 48 dečki in se je vršila meseca julija tekma. Naraščaj Je sodeloval tudi pri 50letnk:i, in sicer pri večeru naraščaja 64 in pri veliki skupini 48 dečkov. Jezdni odsek Iteje .36 članov, od teh se je vežbalo 27 članov v 60 jahalnih nrah. Sedem bratov se Je podvrglo jahalni skušnji. Jahalni odaak Je Jaaal glasom poročila br. Hodka 2540 K 86 vin. dohodkov m 2479 K 62 vin. izdatkov. — Nato so se vršile volitve in so bili izvoljeni per acelamationem v odbor br. P. S k a 1 e, L. F r a n k e, B. Č e-scutti, A. Požene 1, J. Krama r, dr. J. R u p n i k, J. M e š e k, D. M i k u ž in T. B u r g s t a l e r; za namestnike br. št r u k e 1 j, F u c h s in V. D e v. Za starosto je bil per acelamationem izvoljen br. dr. M u r-n i k, za podstarosto br. Dreni k, za načelnika pa br. V. B u k o v n i k. Za praporščaka je bil soglasno izvoljen br. M. V e r o v š e k, za pregie-dovalca računov pa br. Fink in B a r 1 e. Praporščaku se določi tudi namestnik. Za župni občni zbor se določijo kot delegati vsi odborniki in namestniki, praporščak in njegov namestnik ter br. B a r 1 e, za zvezni občni zbor pa br. Skale, Franke, Požene 1, Čescutti, Kramar, Miku ž, Burgstaler, M e Š e k in Štrukelj. Končno poživlja br. V e r o v š e k k obilni udeležbi pogrebov umrlih bratov in br. Gregorka želi, da se uredi razmerje članov tudi v odboru, kar mu obljubi br. starosta do prihodnjega občnega zbora. Jezdni odsek ljubljanskega »Sokola« je imel po občnem zboru »Sokola ■ sejo in je izvolil sledeči odbor: načelnik br. Dreni k, podnačelnik br. S e v e r, tajnik br. P o t o k a r, blagajnik br. H o d k o, odborniki br.: dr. K o b a 1, K r a p e ž, M u 1 a č e k, Tek a u c, preglednika br.: Kramar in K a j z e I j. »Sokol I.« se obrača z vljudno prošnjo do svojega Članstva in do vseh prijateljev Soklostva, da mu pomagajo pmnožiti društveno knjižnico. Prosvetno delovanje je v današnjih razmerah enako važno za So-kolstvo, kakor telesna vzgoja. Število mladih čitateljev hitreje rase, kakor pa se dviga množina razpoložljivih knjig. Ker društvo zbira prispevke, da si polagoma zgradi prepotreb-no lastno telovadnico, ni mogoče dati dosti izdatnega zneska v letni proračun za prosvetne namene, zato prosimo, da darujete za naše namene uporabne knjige »Sokolu I« — Knjige sprejema br. G o r u p (tvrdka Mejač v Prešernovi ulici), na obvestilo jih pride br. knjižničar rad iskat tudi domov. — Odbor »Sokola I.< Veliki pustni korzo. Splošno priljubljena Slavčeva maškarada se vrši, kakor običajno vsako leto, na pustno nedeljo, to je dne 22. februarja pod zgoraj navedenim naslovom in je tako stalni, kakor tudi pomožni odbor že pridno na delu, da bo mogel cenjenim obiskovalcem nuditi kar največ prijetne zabave in presenečenja. Slov. trgovsko društvo »Merkur«. XIII. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« se vrši jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo preglednikov računov, volitev odbora in slučajnosti. Gg. člane vabimo k obilni udeležbi. Narodna Socijalna Zveza v LJubljani vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 1. februarja t. I. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih v »Narodnem domu*. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o dosedanjem delovanju in o položaju N. S. Z. 3. Sprememba »Zvezinih« pravil. 4. Raznoterosti. — Vse člane se poživlja, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleže, — O d b o r N. S. Z. Kovinarska zadruga v Ljubljani priredi dne 7. februarja t. 1. ob 8. zvečer pri Kavčiču, Privoz št. 4. prijateljski sestanek vseh društvenikov in njih rodbin ter prijateljev obrti. Zadruga posebnih vabil ne bo razpošiljala, upa pa, da se bodo vsi mero-dajni krogi tega sestanka udeležili. Podporno društvo uslužbencev • električne cestne železnice v Ljub- \ Hani priredi v soboto dne 31. januarja v velikih prostorih hotela Llovda na Sv. Petra cesti svoj plesni ven- I ček. K ti dobrodelni prireditvi se va- I bijo vsi prijatelji neprisiljene zabave in plesa. Poskrbljeno je za obiskovalce v vsakem oziru in odbor se je potrudil, da cenj. goste vsestransko zadovolji. Čisti dobiček prireditve je namenjen skladu podpornega društva v korist bolnim članom. Vstopnina znaša za osebo 1 K. v očigled dobremu namenu prireditve se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Telovadni odsek Sokola U Moste pri LJubljani skupno z pripravljalnim odborom za ustanovitev dru- I štva Sokol Moste pri Ljubljani naznanjata sledeče: 1. Danes, dne 24. I t m. ob pol 9. zvečer vrši se v ka-varni »Mali slon« sestanek, da se do-govorimo glede kandidatov za odbor I novega društva. 2. Jutri, dne 25. t. I m. vrši se točno ob 3. popoldne V. j redni občni zbor odseka, in 3. Pol I ure po odsekov em občnem zbora vr- I Si se ustanovni občni zbor tttovaoV I nega društva Sokol Moste pri Ljubljani. Vse bratsko članstvo, kakor tudi drugo moščanskemu Sokolu naklonjeno občinstvo vabita k polno-številni udeležbi združena odbora. Na zdar! P. S. Brate odsekove odbornike prosimo, da pridejo na sestanek v kavarni že ob 8., da zaključimo knjige! »Sokol« v Radovljici priredi dne 21. februarja t. 1. veliko maškarado v restavraciji R. Kunstlja v Radovljici, kjer sodeljuje iz prijaznosti oddelek c. in kr. vojaške godbe iz Tolmina. Že po sedanjem zanimanju obeta biti ta prireditev neka posebnost. Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici priredi dne 1. februarja t. 1. plesno veselico v restavraciji R. Kunstlja. »Sokol« v Senožečah ima svoj prvi redni občni zbor v soboto, dne 31. januarja t. 1. ob 8. zvečer pri br. Franu Zadniku z običajnim dnevnim redom. Na zdar! Slovensko društvo »Triglav« v Belgradu. V Belgradu se je osnovalo slovensko društvo »Triglav«, ki ima namen, zbirati okoli sebe Slovence, nahajajoče se v Srbiji, pospeševati kulturne in gospodarske stike slovenskih dežela s kraljevino Srbijo in dajati informacije onim poštenim in delavnim Slovencem, ki žele priti v Srbijo. Na občnem zboru, ki se je vršil v soboto 17. januarja, je bil izbran sledeči društveni odbor: Predsednik: g. dr. Niko ŽupaniČ, kustos »Narodnega muzeja«; podpredsednik: g. ing. V. Smrekar, inženir občine belgrad-ske; tajnik: g. Vladislav Fabjančič, stud. phil.; blagajnik: g. Rasto Cugmus, uradnik železniške direkcije; gospodar: g. Josip Mihelj, mizarski mojster; knjižničar: g. Ante Gaber pomoč. kust. »Etnograf, muzeja arhivar: g. Ivan Vidic, uradnik železniške direkcije. Namestniki: g. Vit Fed. Jelene, g. Janko Finžgar in g. Rado Rožaj. Revizorja: g. Vlad. Poljšak in g. V. Deisinger. Tem potom naznanja društvo vsem onim g. iz domovine, ki so se nanje obrnili glede informacij o službah itd., da bo odgovarjalo v tej zadevi še le, ko se osnuje informativni odsek, kar se bo javilo potom slovenskega časopisja. Posredovalnica za delo in službe N. S. Z. — Delo išče: 1 kurjač, 1 mizarski pomočnik, 2 slug, 1 delavec za vsako delo, 1 pisarniška moč za vsa pisarniška dela. — Službo dobi: 1 hlapec. — Pojasnila daje posredovalnica N. S. Z. v sNarod-nem domu« ob uradnih urah t. j. vsako sredo in soboto od 5. do 8. zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. dopoldne. — Slovenske delodajalce prosimo, da se obračajo za razne delavske moči na N. S. Z. Prosveta. Iz pisarne slov. gledališča. V prašaniih, tičočih se vprizoritev dram, izposojevanja iger. solo-prizo-rov, posameznih vlog in kostumov obrača naj se slavno občinstvo na »Slov. dramatično društvo^, oziroma »Zvezo slov. dramatičnih društev« v Ljubljani, ker vodstvo slovenskega gledališča ni kompetentno, odločevati v teh zadevah. Slovensko gledališče. V nedeljo 25. januarja se vprizori prvič v tej sezoni velezabavna vojaška burka »Tretji eskadron«. Omenjena burka se le igrala na dunajskem Raimund.-gledališču nad 200krat s sijajnim uspehom in je bila sezonski »Schla-ger« na vseh večjih gledališčih. Burka je prepletena s pristnimi vojaškimi dovtipi. Nad vse komična sta prizora, takozvani vRapport« in pa ekserciranje rekrutov. Igra je polna komičnih zapletljajev in kdor se hoče pošteno nasmejati, ta pride na svoj račun. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Povhe, ki igra rezkega huzar-skega. takozvanega paprika-ritmoj-stra. Skrbinšek nad vse komičnega bivšega trgovca s prašiči, dalie gg. Grom in Drenovec nadporočnika in poročnika, g. Borštnik huzarskega polkovnika, damske vloge so v rokah ge. Bukšekove, Wintrove, Gjor-gevičeve in Juvanove. Režijo vodi g. Povhe. Začetek ob pol 8., konec ob 10. zvečer. »Prevodi Iz svetovne književnosti«. Sestanek o tem vprašanju, ki jc bil napovedan za danes soboto (v »Matici Slovenski«), se bo vršil šele v ponedeljek, dne 26. januarja ob 6. uri zvečer, ' »Akademija«. Snoči je otvorila »Akademija« zopet svoja redna predavanja, ki so občinstvu sploh zelo priljubljena. Predaval je naš mladi naravoslovec, ki je znan predavatelj, g. prot Pavel Grošelj. Izbral si je jako zanimiv tema in ga temeljito preštudiral. »Na grobiščih prirode« je slikal predavatelj življenje prirode. Poslušalci, katerih se je nabralo lepo število v dvorani, so sledili predavatelju z veliko pozornostjo, da skoro z napetostjo. Zelo primerne so bile skioptične slike, ki so pojasnje- vale predavanje. Koncem predavanja je žel predavatelj živahno odobravanje in javno zahvalo. Književnost — Književne Novosti. Prva ste« vilka tega književnega lista, ki izhaja vsako soboto na 16 strineh v Zagrebu, oziroma na Reki pod uredništvom Milana Marjanovića, je izšla. Sotrudniki so sami priznani hrvaški, srbski in slovenski pisatelji in pesniki. Navajamo samo te-le /eie-odlične literate: knez Ivo Vojnović, dr. Tresić - Pavicić, Oton Župančič, Vladimir Nazor, Katalinić - Jeretov itd. Prva številka ima to-le vsebino: Oton Župančič, V mesečini. — Vladimir Nazor, Besmrtna. — Jos. Mili-Čić, Prvi snijeg. — Svetozar Čvro-vić, U noči. — M. Gotalovič, Smrt Tadije Rakara. — Veljko Petrovič. Maturantski sastanak. — Miroslav Krleža, Legenda. — Iv. Krnic, Oka-janje. — A. Balzac, Pukovnik Cha-ber. — Listak. — »Književne Novosti« stanejo na leto 12 K, za dijake 10 K. Naročajo se: Knjižara Gi. Tu-bojevi., Rijeka. Izpred Ml Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Dobro jo je skupil. Matevž Mu-lej, samski delavec, je znan pretepač. Dne 31. avgusta m. 1. je prišel v družbi svojega brata Antona v Se-kovanovo gostilno na Bledu, kjer se je vršila neka veselica. Vneta za pretep sta prišla izzivat k mizi, pri kateri so sedeli fantje Janez Potočnik, Janez Kapus, Janez Slivnik, Simon Pogačar in nekaj fantov. Ker izziva-ča kljub opominom le nista dala miru, je okoli polnoči, da bi napravil mir, pograbil Janez Slivnik Matevža Muleja in ga nesel na prosto. Ta pa se je vrnil nazaj, silil k mizi, kjer je sedel Pogačar in kričal, da se celega obmizja ne boje. Pogačar je na to izzivanje prijel obtoženca, ter ga položil na tla, ne da bi mu bil kaj zalega storil. Mulej je pa prijel za nož in ga sunil v levo oko, v desno ramo in v leve nadlehti. Na to se je lotil Kapu-sa in Potočnika, ter oba dva z nožem poškodoval na prsih. Končno se je sprejel s Slivnikom, ki je hotel miriti, pri tem sta padla oba na tla, posrečilo se mu je ga prijeti za roko, v kateri je držal nož, katerega so mu drugi odvzeli. Vendar je pri tem dregnil Slivnika v desne nadlehti. Obdolženec se zagovarja s silno razburjenostjo in pijanostjo, vsled katere se tudi ne spominja na to, kar je storil. Ve pa. da so ga suvali vsi navzoči, razun dveh mladih fantov. Sodišče je obsodilo nevarnega pretepača na 15 mesecev težke ječe. Nenravni oče. Na zatožni klopi je sedel Šimen Leve 56 let stari urar v Št. Jurju pri Izlakah, ker je svojo 141etno hči Marijo zapeljal večkrat k nečistosti, ta pa je to nenravno dejanje trpela ne da se bi temu izognila na ta način, da bi zapustila domačo hišo in se drugje poiskala kake službe. Sodišče je nečloveškega očeta obsodilo na poldrugo leto težke ječe, pa tudi hči Marija je bila obsojena na 3mesečno lečo. Nepoboljšljiv mladič. Vinko Lu-štrik. 17Ietni vrtnarski vajenec, iz Št. Vida nad Ljubljano, je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan, vsled Česar so ga oddali v vzgojevališče tukajšnje prisilne delavnice. Leta 1912. so ga pogojno izpustili in poslali na kmetijsko šolo na Grm, da bi se naučil vrtnarstva. Ker mu je pa delo smrdelo, je fant pobegnil in se potepal, dokler ga ni vsprejel v delo Janez Šlibar na Mesačah, kateremu se je predstavil pod imenom »Košir«. V zahvalo je ukradel že drugo noč svojemu delodajalcu 68 K gotovine in par čevljev ter izginil. Sel je v Tržič, kjer je zapravljal ukradeni denar. Od tod se je podal v Kranj, kjer ga je zasačil njegov gospodar, ki ga je izročil orožnikom. Obdolženec priznava odkrito svojo krivdo. Obsojen je bil na 1 leto težke Ječe. Malopriden fant. Peter Cimerman, 19 let star, delavec na Slapih, je vzlic svoje mladosti tako pokvarjen dečko, da se ga vsi ogibljejo. Začetkom novembra m. 1. je zvedel, da se je o njem delavka Frančiška Streškova nekaj nepovoljno izrazila. Počakal jo je na Studencu ob času, ko je vedel, da se bode vračala iz tovarne. Oborožil se je z velikim kuhinjskim nožem, katerega je kazal svojim tovarišem rekoč, da hoče Streškovo še nocoj zaklati. Te grožnje se je dekle tako zbala, da je stekla v Pečarjevo hišo, od koder jo je gospodar spremil domov. Obdolženec pa je pa tudi bogokletnež in ima več takih hudodelstev na vesti. Tudi je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine rib. Obdolženec ki vse priznava, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Zaradi raz ž a! jenja Veličanstva obsojen. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je v petek, dne 23. t. m. v nejavni glavni razpravi obravnaval zanimiv slučaj. Janez Lopotič je po državnem pravdništvu tožen, da je dne 11. decembra pri sodišču v Krškem izrekel žaljive besede o našem cesarju. Lopotič je bil zato obsojen na 2 leti težke ječe. Slučaj pa je zanimiv vsled drugih okolnosti. Lopotič je doma iz ČreŠnjice pri Cerkljah v krškem okraju. Je 55 let star in je bil svoj čas delavec, zdaj pa je krejač. A to čast je dosegel v ječi, kjer ie preživel vsega skupaj 28 let. torej ravno polovico svojega življenja. Med raznimi drugimi kaznimi je bil zaradi razžaljenja Veličanstva žc dvakrat kaznovan, enkrat na 4 leta, drugič na tri in zdaj je bil > degradiran« samo na 2 leti. V tej dolgoletni praksi v ječah se je naučil kroia-ške obrti. Mož je silno nervozen. Zanimivo je tudi. da je Lopotič redka izjema med obsojenci tudi v tem. da se je po končani javno proglašeni obsodbi še zahvalil, češ. da so ga »še precej pravično obsodili^. Samo to zeljo je g. predsedniku izrazil, nai bi ga čim preje spra*vili iz Novega mesta tja kamor snada. — Spada pa oči-vidno v — norišnico. ■ Visnjegorski policaj pred sodiščem. V poročilu o obravnavi, ki se ie vršila v Novem mestu proti viš-njegorskemu klerikalnemu policaju Fr. Pajku, je pomotoma izostal odstavek o obsodbi. Pajk je bil obsojen na dva meseca težke ječe in to iz posebnih ozirov na njegove otroke. Državni pravdnik pa je proti prenizki kazni vložil pritožbo. Razne stvori. * Pobegli častnik. Iz garniziie v StanisJavovu je pobegnil dne 7. januarja nadporočnik Edmund Karger. Vzrok bega še ni znan. * Samomor častnika. V Teme-švaru se je ustrelil poveljnik posadke v Ada Kaiehu, nadporočnik Julij Popovič. Popovič je bil 29 let star in oženjen. Vzrok samomora še ni znan. * Po Hopfovem vzorcu. V Cam-bravju je zastrupila 34letna žena Ok-tavija Lecomte z arzenikom svojega 60!etnega očeta in 331etnega brata. Pravijo, da jo je dovedlo k zločinu ane Hopfovega procesa v Franko-bredu. * Dva Ru«a ustrelila dva avstrij-hka policaja. Iz Katovice poročajo, da sta hotela aretirati dva avstrijska policaja dva Rusa. Rusa sta se postavila policiji v bran in sta ustrelila dva policaja. Nato sta zbežala zopet čez mejo na Rusko. * Dvoboj ogrskih poslancev. V četrtek zvečer se je vršil v Budimpešti dvoboj med ogrskima poslancema Urmanczv in grofom Esakv. Esa-ky je dobil lahko poškodbo. Urman-czy pa hud udarec čez obraz, ki je odločil dvoboj. * Prva ženska zdravnica na Zg. Avstrijskem. Profesorjevo hčerko Berto Hak 1. ki je bila pred kratkim promovirana v Gradcu za doktorico vsega zdravilstva, je imenoval mestni svet v Lincu za sekundarno zdravnico v splošni bolnišnici v Lincu. * Stavka. V Petrogradu stavka po uradnih poročilih 110.600 delavcev. Vsled razgrajanja in petja revolucionarnih pesmi je bilo aretiranih 134 delavcev. Stavkujoči so trikrat napadli policijo, da bi stavkujoče oprostili. Toda zaman. Policija je rabila orožje. Ranjenih je bilo več oseb. * Proti raku. Bivši trgovski družabnik Carnegija Henry Pinps iz Pitsburga je daroval 15 milijonov dolarjev za zgradbo in vzdržavanje 20 bolnišnic, v katerih se bodo zastonj zdravih z radijem bolniki, ki imajo raka. Potrebna količina radija 200 gramov se bo nakupila po S0.000 dolarjev za gram. * Stavka eksportnih akademikov ra Dunaju se še vedno nadaljuje. — btavkujoči so poslali predvčerajšnjim v parlament deputacijo, ki se je oglasila pri poslancih: dr. Hofman-m - WeIlenhofu, pl. Pantzu in Gro-su. Poslanci so obljubili deputaciji, da bodo posredovali pri ministrskem predsedniku za ugodno rešitev njihovih zahtev. * Čuden samomorilec. Charles E. Thomson, dobroznani bogati borzni senzal z Wall Street v New Yorku je vstal pred solnčnim vzhodom ter napisal na kos kartona sledeče: »Ne prižigati vžigalic! Plin odprt v kopalni sobi.« Obesil je to tablico na vrata sprejemne sobe, sam pa se je zaklenil v kopalno sobo, ter odprl plinov ventil. Svetilni plin ga je zadušil. Thomson je bil že dalj časa potrt, ker so mu zdravniki rekli, da bode oslepeL in Slovenke pri katastrofi v Cslnaae tu. Iz Calumeta smo dobili poročilo, da so se na sveti večer v ltalian Hali smrtno ponesrečili sledeči Slovenci: Josip Butala, Burgar Viktorija, Katarina Gregorič, Barbara Jesih, njen otrok Kristina KlariČ, Mary KlariČ, Katarina Klarič, Jakob Lustnik, Rudolf Lesar, Mirni Lesar, Mihelčič Je-ra, Mihelčič Pavel, N. Papež, Marija Papež. Francka Štaudohar, Mirni Smuk in Mary Krunič. * Katoliški škof za ples. Rt. Rev. Dennis O'Connell, Škot iz Richmon-da, je bil v Baltimoru na obisku pri kardinalu Gibonsu. Ob tej priliki se je izrazil: Jaz v svoji škofiji katolikom nikakor ne prepovedujem plesa. Lahko plešejo, kolikor hočejo. Naši mladeniči in možje so preveč dostojni, da bi sploh plesali nemoralne plese, in dekleta drže preveč do sebe, da bi uganjale burke v grdih plesih. Pleše se dostojno in Čisto, in mladina ima pri tem veliko veselje. — Kaj poreče k temu naš škof Bona ventura?! * 10 milijonov dolarjev za uslužbence. The Ford Motor Cg., je naznanila, da hoče v tekočem letu razdeliti 10 milijonov dolarjev dobička med svoje nastavljence. Da bi mnogo ljudi, ki se nahaja tu brez posla, imelo delo, je kompanija sklenila, delavski čas 9 ur na dan, spremeniti v osemurni delavni čas ter bi se delalo nepretrgoma noč in dan. Ta pora zdelek delavnega Časa bode dal kruha kakim 400*1 novim delavcem. V celem bode okolo 27.000 ljudi deležnih porazdelbe dobička. Najmanjši zaslužek na dan bode 5 dolarjev, sedanji zaslužek ie povprečno 2*35 dol. na dan. * Tirolski dHak v francoski tujski legiji. Dne 6. januarja so pogrešili na realni gimnaziji v Kufsteinu dijaka Andreja Mutterja. Vse iskame ie bilo zaman in obče so m;sl?li, da se je fant kje ponesrečil. Pred par dnevi pa je dobila njegova mati pismo od izeruMjcnecra sina, in sicer iz Saide v Alžiru. Fant je pobegnil in pristopil k francoski tujski legiji. V pismu je prosil sin mater za odpuščanje in jo rotil, da naj ukrene vse, da bo oproščen. Mati in ravnateljstvo sta uvedla vse korake za oprostitev komaj 181etnega fanta, toda veliko upanja na uspeh ni, ker se francoske vlade rikakor ne more prisiliti, da bi vrnila vojaka, ki se je vpisal v tujsko legijo. * Smrt zavednega častnika. V Zagrebu je umrl včeraj občeznani in hrvaškemu narodu priljubljeni major v p. Emil Uzelac, ki si je pridobil svojo priljubljenost z odločno narodnim nastopom. Mož je znan izza več afer, v katerih je igral važno vlo^o. Leta 1S93. je služil pri 79. pe^po-ku grofa Jehčiča na Reki in ie poveljeval častni stotniji ob navzočnosti cesarja na Reki. Ko so Lahi pozdravili cesarja s klici »Eviva , je zakričal Uzelac: > Živel hrvaški kralj!« Posl. Ugron je spravil to zadevo v obliki interpelacije v ogrsko zbornico in je Uzela-ca ostro napadel. Uzelac je šel nato v Budimpešto in je napadel po^ mca L'grona. Vsled te afere je bil l elac vpokojen. Pozneje ie bil Uzela, zopet reaktiviran in dodeljen 16. peš-nolku. V letu 1908. je posredoval v častni aferi med deželnim poslancem Medakovičem in takratnim banom baronom Rauchom. Uzelac je hotel takrat dognati, da baron Rauch ni zmožen dati satisfakcije in je sploh nastopal silno odločno proti banu Rauchu- Ta afera je imela za posledico njegovo drugo stalno vpoko-jitev. * Vrana vrani ne izkljuje oči. Ni dolgo tega. odkar je bilo vse prebivalstvo v Dornbirnu silno razburjeno vsled postopanja kateheta na tamošnji dekliški šoli. Katehet kaplan Huber se je pečal namreč s svojimi učenkami več kot je zahtevala njegova dolžnost in intimnejše, kot se spodobi njegovemu stanu kot katehetu, duhovniku in vzgojevatelju ženske mladine. Ko se ni moglo to početje kaplana z deklicami v šoli nič več zakrivati, ie poklical šolski vodja k sebi najhujšo grešnico Magdaleno, ki je nosila že posledice kaplano-ve prijaznosti. Zaslišal jo je in napravil z njo zapisnik, ki je delno odkril kaplanovo vedenje v šoli in dokazal njegovo očetovstvo in spe. Vodja lig, ki je obenem klerikaJni občinski svetovalec, pa je poslal ta zapisnik namesto šolski, cerkveni oblasti. Obenem je predložil klerikalni župan Luger prošnjo staršev, da naj se odstrani kaplan iz šele, namesto pristojnim cerkvenim oblastim, enostavno svojemu prijatelju dekanu En-derju. Obvestila pa sta Šolski vodja lig in dekan Ender kaplana Huberja o preteči nevarnosti in o škandaloznem razkritju. Posledica je bila, da je kaplan Huber pobegnil in dobil varno zavetje v nekem južnotirol-skem samostanu. To zadevo pa !e spravil kljub temu v javnost občinski svetnik dr. reierle, in sicer v občin- skem svetu. Klerikalni občinski svetnik šolski vodja lig je prišel v nevaren položaj, kajti njegov in županov zagovor je ničev in njihovo delovanje je protizakonito. Ce se na ljubo katehetu in duhovniškemu svinjarju jahko prezirajo Šolske oblasti, potem teh ni treba. Merodajni krogi so v očigled temu naprosili vse poslance, da interpelirajo tozadevno naučne-ga ministra, ki naj odredi, da se pobegli kaplan kaznuje, šolski vodja lig in župan Luger pa primerno podučita, da so in za kaj so pri nas šolske oblasti. * Moda odgovorna za cene živil. Slednjič so vendarle našli vzrok, za-kai je cena živil tako visoka. Dr. Alonzo E. Tavlor, profesor na medi-ciricnem oddelku univerze v Filadel-fiji, je izdal sledeče poročilo: Mode leta 1914 silijo ženske nositi manj oblek in bolj tanke obleke kot lansko leto. Zato je potrebno več gorkih dele v obleke, da se ohrani primerna telesna temperatura in ženska mora torej več jesti kot prej. Ženske morajo najmanj deset odstotkov več jesti. Če ima'o manj in taniše obleke. * Izrežite in posilite! Ako nam pcšljete to notico, dobite 3 tople, tigraste zimske spalne odeje 124X190 centimetrov velike za reklamno ceno I K 70 vin. po povzetju. Tvorniška firma S. Scheiu, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj L, Bauern-markt 10, 12 in 14. * Sladkosečnost je resno splošno mounje preživljanja, pri kateri seč obsega sladkor. Profesor Canta-ni, eden najpomembnejših raziskovalcev diabetesa, jc izjavil: »Prirodno Franc Jožefovo vodo dajem piti svojim na sladkosečnosti trpečim pacientom, podvrženim strogemu zdravilnemu načinu. Franc .ložefova voda, zaužita na tešče, izboljša prebavo in popolnoma nadomesti karlo-vovarske vode.« — Kjer se v lekarnah, drogerijah. ali trgovinah z mineralnimi vodami ne dobi, tja pošljemo naravnost. Telefonska in brzojavna poročila. Davčni zakon. Dunaj, 24. januarja. Državni zakonik priebčuje danes sankcijonirani novi davčni zakon. Branislav Kubotič t. Opatija, 24. januarja. Tu je umrl bivši prvi tajnik srbskega poslaništva v Rimu, Branislav Subotič, sin znane srbske pisateljice in brat ruskega generala enakega imena. Hrvaški sabor. Zagreb, 24. januarja. Hrvaški sabor je imel včeraj sejo do 1. ponoči. Nadaljevala se je indeinnitetna debata. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 24. januarja. Ogrski državni zbor je sprejel tiskovni zakon v tretjem branju. Izključena sta bila bivša ministra grof Andra-ssv in Zichy za 10, oziroma 15 sej. Nemški državni zbor. Beroiin. 24. januarja. V nemškem državnem zboru se je pričela debata o socijalnodemokratični interpelaciji zaradi dogodkov v Saver-nu. Poslanec dr. Frank očita državnemu kancelarju, da se je dal od konservativcev ugnati. Razsodbe v Stra&sburgu niso nikak dokaz za krivdo ali nekrivdo častnikov Reu-terja, Forstnerja in Schadta. Bavi se nato z brzojavkami prestolonaslednika ter pravi: Ce se druži bodoči nemški cesar z ljudmi, ki hočejo pogaziti ustavo, je treba, da se odpro ljudstvu oči in da vzame samo svojo usodo v roke. Kritiziral je tudi prestolonaslednikov^ brzojavko med turško vojno in njegovo dnevno povelje, ko se je ločil od svojih iiuzar-jev. Odgovoril mu je državni kancelar Betnmann - Hollweg, ki pa ni mogel ublažiti vtiska dr. Frankovih besed. Poslanec dr. Liszt pravi, da je biia velika napaka, da se Alzaško-Lotarinška ni priklopila kaki drugi zvezni državi ali pa proglasila za samostojno zvezno državo. To ie mogoče še danes popraviti. Bethmann-HoIlweg je priznal, da je izpolniti v predpisih velika vrzel, ki jo je treba zlasti glede rabe orožja. Za Alzaško-Lotarinško pa se ne sme iz tega izvajati ničesar drugega, kakor da mora priti pod enotno in trdno upravo. Beroiin. 24. januarja. Nemški državni zbor je sprejel z ogromno večino predlog centra in nacijonalnih liberalcev, ki zahteva izpremembo voj. predpisih velika vrzel, to pa ja. Vlada se seje ostentativno ni udeležila. Ostamark. Baron* 24. januarja. Proračunska komisija državnega zbora je od- klonila proti glasovom konservativcev, narodnih liberalcev in naprod-njakov doklado za Ostmarko. Iz maščevanja. Tanger, 24. januarja. Diplomati enega agenta francoskega de Val-draneja je včeraj pri nekem dineju ustrelil njegov kuhar, ki ga je bil de Valdrane odpustil. Dogodki na Balkanu. Pred novo balkansko vojno. Carigrad. 24. januarja. Bolgarski poslanik Tošev je odpotoval po nalogu svoje vlade v Sofijo. Gre za v:.žne zadeve, ki se sedaj razpravljajo med Turčijo in Bolgarsko. Beroiin, 24. januarja. Listi poročajo iz Soluna, da se zbira pri Ksan-tiju, Gumuldžini in Dedeagaču mnogo turških častnikov, ki študirajo teren. Bolgarska ojačuje svoje obmejne garnizije. V okolici Strumnice zbira Bolgarska veliko število vojaštva. V Solunu vlada veliko razburjenje. Grška koncentrira svoje čete. Dosnele so sem celo vesti, da so vdrle bolgarske čete v grško Makedonijo. Albanija. V*lona, 24. januarja. Pred par dnevi je odposlala kontrolna komisija Mufid bega k Esad paši, da ga pregovori k demisiji. Esad paša je baje že podal svojo demisijo. Beroin, 24. januarja. Princ \Vied pride 28. t. m. na Dunaj, kjer se predstavi cesarju. Konferiral bo tudi z grofom Berchtoldom. Z Dunaja se odpelje v Rim in od tam šele v Albanijo. Drač, 24. januarja. Park pred palačo za novega kralja je skoraj dogotovljen. Sedaj napeljujejo električno razsvetljavo. V treh tednih bodo vsa dela končana. Za umetalni ogenj pri sprejemu kneza so izdali 7000 lir. Petrograd, 24. januarja. Države velesil ne bodo poslale svojih vojnih ladij v albanske vode. London, 24. januarja. Oficijozno se razglaša, da trajajo pogajanja zaradi posojila Albaniji naprej. Vse kaže, da bodo posojilo garantirale vse velesile. Duna', 24. januarja. V Skadru je mednarodni gubernator, ki je Anglež, dal ustaviti turški list Seda i Milet, ki je agitiral za muzhmanske ideje in proti princu Wiedu. Urednika so zaprli. Rim 24. januarja. Med muzliman-skim prebivalstvom Albanije vre. Esad paša vedno intimnejše občuje z mlado-turki in je nujno potrebno, da posežejo velesile vmes. Italija je pripravila že vse potrebno. Novo srbsko posojilo. Pariz, 24. januarja. Poroča se, da se Srbija pogaja z nekaterimi bankami zaradi novega posojila 300 milijonov frankov, ki naj se porabijo v vojaške svrhe in za nove železnice. Epir in Egejski otoki. London. 24. januarja. Angleška vlada ie izdelala na podlagi not ev-ropskih kabinetov noto v epirskem vprašanju in v vprašanju Egejskih otokov, ki jo bodo velesile izročile v I Atenah in v wa rigradu. Glede bese-rala te note se vrše dogovori med ; velesilami. London, 24. januarja. Venizelos ; je svojo politično nalogo na Angle- | škem dobro opravil. Snoči je odpotoval v Pariz ter potuje od tam v Petrograd. V srbski Makedoniji. Dunai, 24. januarja. Tu se Širi vest, da v srbski Makedoniji nevarno ; vre. Baje prihajajo ta poročila iz ta-mošnjih konzulatov. Zdi, da sodelujejo \ bolgarski in turški prebivalci v uporu proti srbski upravi. Belgrad, 24. januarja. Orožništvo je včeraj prijelo tri ljudi, ki so nameravali atentat na brzovlak Skoplje-So-lun. Dinamit, ki so ga imeli je bolgarskega izvora. V Bolgarski vojski. Sofija, 24. januarja. Med bolgarskimi častniki je prišlo do očitnega razkola. Nastali sta dve stranki, ki si druga drugi očitata krivdo na vojni nesreči. Kot prva žrtev teh bojev je bil šef generalnega štaba general Fičev na Savovo ruvanje odstranjen s svojega mesta. Sofija, 24. januarja. »Agence te-legraphique bulgare" pravi, da je vest, da se bo na Bolgarskem proglasila diktatora, neresnična. j Turčija. Carigrad, 24. januarja. Sultanov irade potrjuje obsodbo bivšega državnega svetnika Muktar bega na smrt, ker je kotel napraviti vstajo. Muktar beg ae nahaja sedaj sa Francoskem. A Orijentske železnice. Dunaj, 24. januarja. Listi poročajo iz Belgrada, da bo odstopil minister za javna dela Jovanovič. Prišlo je namreč baje med mladoradikalci in staroradikalci do zbližanja in je zato srbska vlada pripravljena sprejeti francosko - dunajske predloge glede Orijentskih železnic. Po naših informacijah so te vesti netočne in ni padla do sedaj še nobena odločitev. Slovensko lovska društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se je dogovorilo s tvrdko Edvarda Maveria v Dunajskem Novem mestu glede nakupa žive divjačine, potrebne za osveženje krvi v naših loviščih. Cene so te - le: Prvovrstni zajci veljajo v drugi polovici januarja: samec 7 K 50 vin., zajka 15 K 50 vin.; v času od 1. do 5. februarja 8 K 50 vin., oziroma 17 K; od 6. do 15. februarja 9 K, oziroma IS kron. Jerebice stanejo v drugi polovici januarja par 8 K 50 vin., v prvi polovici februarja 10 K, v drugi pa 11 K 50 vin. Fazani (mladi plemenjaki) veljajo v drugi polovici januarja: samec 6 K 75 vin., samica 7 K 50 vm-; v prvi polovici februarja 7 K. oziroma 8 K; v drugi pa 7 K 25 v, ozir. S K 50 vin. Cene se računajo netto Dunajsko Novo mesto: voznino plača kupec. Razen tega si zaračuni prodajalec pri zajcih 15%, pri jerebicah in fazanih pa 10% zavarovalnine, da pride divjačina živa na svoj cilj. in za zaboj za zajca 75 vin., za košaro za jerebičji par 2 K 50 vin., za fazanji pa 3 K. Jamči pa za kakovost divjačine in vzame vso, kar bi je bilo neprimerne, nazaj. Opozarjamo, da pridejo zajci s Hrvaškega in iz Slavonije, kfer ima omenjena tvrdka obsežna lovišča. Za naša lovišča je to posebno ugodno, ker so življenjske razmere in podnebje, odkoder pride divjačina, slične našim. Sneg ne ovira izpuščanja; če ima pa kdo dobro ograjen vrt, naj izpusti zajce najprej na vrt, naj jih krmi. da skopni sneg. in jih potem šele izpusti v lovišče. To velja tudi za jerebice in fazane. Zajca sneg ne ovira, prezimil bo, kakor naši. Vsa naročila je nasloviti na »Slovensko lovsko društvo v Ljubljani«, ki posreduje nakup. %mm mm* narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Ciril - Metodovo družbo«: Podružnica slov. plan. društva v Litiji 50 K, kot del dohodkov Silvestro-vega večera v Litiji. Živeli nabiralci in darovalci! Ustnica uredništva. Gosp. Miroslav H a n z 1 o w -sky, c. kr. gozdar v Kostanjevici. Na Vašo pritožbo Vam potrjujemo, da niste v nobeni zvezi z noticami, ki jih je »Slov. Narod« priobčil o razmerah pri c. kr. gozdnem in do-menskem oskrbništvu na Bledu. Današnji list obsega 16 stranv Izdajatelj fai odgovorni urednik: . dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec, in tisk »Narodne tiskarna«- Umrli so v Ljubljani: Dne 22. januarja: Dr. Evgen Gallatia, zdravnik. 38 let, Poljanska cesta 18. Dne 23. januarja: Anton Novak, gostilničar in posestnik, 48 let, Rim- ska cesta 19. Za uravnavo in ^nite\ dobrega prebav ijanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega Mollovega Seldllta-praJka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno ra vse težkoče ptebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarna: A. atoli, c. in kr. dvorni zalagate!) na Dunaju, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25 Na mučilne zimske bolečine, *'otin. ravmatizem in ozeblino ugodno vpliva raba bolečine tolažečega, vskavajočega oterilnega sredstva Contrheuman iz lekarne B. Fragnet v Pragi. Glej inserat. — II. b. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v ljubljani". i/riisi karti lan iste karte 24. januarja !»14 Kalota**' 0flp|p]|. %*\ mgifv^ ren»« . , , 4*2< , srebrna renta . . , 4*', avstr. kronska renta 4* t oi?t. ■ „ . 4* • krtnlako deželno oosotflo 4', k. o. Čeike def. banke . 83 (5 060 82 95 86 — •t Srečke 1» ». % . . m n m 1W4 . . . . ... zemef'ske I. izdaje n. o^rtke atantanai . ~ dtin. Vomnrvfilne • m av*tr. VredHne . . m lftiHUatraVp . . , m av*tr. rde?, krila . h O**' n n • n ba^'Uca .... n tarfk-..... f »tiMlnftsk* kreditne hunke Avstr. kredltnepi zaveli . C -"liske bančne družbe , Ju'ne feleznlce .... Pr*flvne 'efeznlee . . , A^^ne-Monian .... C?*ke t>4Vome družbe . ZIvnostenske b*nke. . . Val a t«. Cekini farke Prsati I re . S 453 — b f»s) 1 29? — i; 2-6 — I 244 50 l 23" — S 469 -! 480 — k 6235 S 52 -B 31 25 I! 26-I 229 15 I 402 — I 63*50 i M9 50: E U>2 ' 710 7> I 80125 : r o — V 2 5*— 11 39 117 50 95-27» 04 05 252 75 ?3 25 87 «0 £3*0 *315 89 — 87 — 463 — 69^-3^2*— 2S6 — 2M50 240-479 — 450 -60 35 5« -3S25 ?0 — 23213 404*— 5:0-50 ir3 m 711 75 80.25 /29-276 — 11-43 117-70 95 47» 98 15 253^0 Žitne cene v Budimpešti Dne 24. januarja 1914 Termin. r lervca za aor. 1^14 Pšenica za oktobei 1914. Rž za acr. 1914 . . . Rž 13 oktobei 1914 . . Oves za apr. 1914 . Ove« za oktober 1Q14 . Koruza za ma? 19M za SO ke 1187 za 5^ kaj IC9* za 50 kg za 50 ke za SO kp za "0 ke za 50 ki 8*98 BSfl 7-99 7 ?3 6 92 Meteorolosično noronio. • bi sad aorjea 3M*2 Srcdaji rrttei tlak 736 mi rs • Cas opazovanja Staufe barometra 2-o s> E 2 Vetrovi Nebo f mm 1— — 23. rt 2. pop. 9. zv. 741 3 742 9 1 ; 1 -3-7 1 — 7 6 si. jvzh. sr. svzh . oblačno jasno 24. 7. Z). 7446 — 108 1 1 si. ijvsh. oblačno Srednja včerajšnia temperatura —6 1 1 norm. —2 2* Padavina v 24 urah mm 0 0- Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem talno vrst o smrti našega iskreno! j ubijene g* soproga, očeta, gospoda Anton Novaka poaaatalka ta gaatllailaria ki je včeraj ob 8 uri zvečer, previden s svetimi zakramenti, v starosti 4* let mirno in vdano v Gospodu zaspal. Truplo preblagega pokojnika se bode v nedeljo, dne 2S. lanuana ob 3. uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiše žalosti, Rimska c. št 19, prepeljalo k Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, 23. januarja 1914. rranćlska Novak. soproga.Tamcaa hči, favel Novak, sin. I. slov pogrebni zavod Jos. Turk. Zahvala« Za vse blage izkaze sočutja povodom bolezni »n smrti » ašega nf podabnega, iskrenoljubljenega soproga, očeta in brata, gospoda Vilibald Zupančiča šolskega svetnika, e- kr. profesorja v pok. In okra'naga šolskega nadzornika kakor tudi za mnogofcro no časteče stremstvo blagega pokojnika, izrekamo v»*em sorodnikom in oriiate ljem svojo najpri^rčnejšo zahvalo. L»ubljana, dne 24. jan. 1914. 354 Žalu * o ča rodbina. 3eibollr;a po 16—50 vin. od 10 kg raprej raz-pošla po povzetju 2£9 Andrej Oset, pos. Tolatl vrh, p« Guštanj, Kor. za prodajo več vpeljanih prvovrstnih pre^i^etov pri privatnih strankah, ga 8taln0 Sprejmejo za vse južne kra]e. p r-- pod ^Jugoslovanska tvrđka 356" na upravnistvo »Slor. Naroda«. 35(5 ^255&ISWEN5TEirf ei-KR-DVORNI LIFERANTI• PRAGA v mestut z moderno novo opravo, lep^ lokal z majjacini, najemnina ni'U-a-tudi s koncesijo, 86 Odda zarad o^u«titve trgovine. Evrntualro tud' proda hiša, dvonadstropna, s stran' kam», v nailepfern stanju, poloviea kupnine se lahko plača na ieč letnh oHroko*. R^vno tu se proda nova rO« giatrirna blagajnica National regi- jstnra lOOO kron m ena man ša za ■kakega o^rtn'ka. cena 70 kron Pojasnila daje Fran Goldman, LJubljana. 3 5 OnnnnnnVnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnm Brez posebnega obvestila. Radblnl Ivetllćeva In dr. Ileiićeva naznanjati v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest o prezgodnji smiti angelske naše tetke, dospodične Marije Gabrijelčič ki ie dne 23. januarja ob pol 11. oh zvečer v 77. letu starosti pe tragičnem slučaju, večkrat previđena s tolažili sv. vere, bila poklicana v boljše življenje. w3!7 Zemski ostanki srčno dobre, splošno ljubljene pokojnice se bodo v nedeljo, 25. januarja ob pol 5. uri popoldne v de elni bolnici blagoslovili in na pokopališču pri Sv. Kr;2u položili v grobnico k večnemu počitku Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. V Ljubljani, dne 24. januarja 1914 talnjoii 2 lokala akopno ali vsak posebej se takoj oddaš ta v najem na Maminom trga 1L Poitve aa v jOOHanJ Pad kana. 807 267 akladliče mm odda. Igriška ulica Stav. 7 48 ozdravi bret vbrizganja pri gospodih in damah vse bolesni spolovil, Utok, kapa-vico, bolesni v mehurju, kjer drogi pomočki odpovedo. Vo* lato ohranjeno Slcatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Mti Lasflratsire le Pnoits aiiiimi ParU Dobiva se pri gen. 2alojri za Avstro-Osrsko: 10. i Enii Leierer. 10. Iiuinta 1f. MizeiB-nal 21 f povzetju ali ako se znesek posije napre. moške obleke 2 zimski suknji, havelok, kratek kožuh itd so proda. 347 Naslov pove upravoištvo »Slov. Naroda«. Učenec krepak, zdrav deček, iz poštene rodbine. 14 let star. s primerno izobrazbo, M Spra f me takoj v trgovino % mešanim blagom A. Pogačnik ▼ Cerknici. Učna doba 4 leta pri popolni eskrbi. 249 Gostilna ob živinskem trgu pri državni cesti v srreri kol dvora v Metliki, ga takoj odda v najem. 337 CHasit* se je pri JoiOf HfO horlčn, Metlika. Krasne maske v najrazličnejši izberi posojuie in prodaja na zahtevo tuii na deželo Ivana Blas robijaša, Krnska cesta št 21. oženjeni? ^otem zahtevajte nove rzorce 3 za 1 Kf 6 za. 1 K 80 h. 12 za K, 34z Mustro van cenovnik i, zdravniškim: nasveto gratis in franko (zaprto) 30 rV. - L Slnoer b*g1enična mann-laktnra. Dnr a J n. Wieslngerstr. 8. Cebelni med iztrgan, zajamčeno pr:rodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatliicah po 'i kg no povzetju za E 850. Prerrodaialcem nošliemo vzorce in ponudbe. Izvoz snedn ^Frstpr ime. B en«»nhonig-Ex-port) B AL ATONFOK A J AR, (Ogrsko) Eden do dva samostojna za h -no instalacijo se Sprejmeta tako}. ' 283 Vprašanja na AvstGanzovo elektr. dr., montažno vodstvo Vevče, pošta D. M. v Polju na Kranjskem. Kopim vsako množino že rabljene dobro ohranjene, ne predebele in ravnotake vrata. 334 PonuHhe z v-/orel na Jakok Hafner, Strailioo pri Kranja. Vsake vrste kože in kožuhovine Dva spretna mizarska pomočnika sprejme takoj pivovarna na deželi. Ponudbe naj se poSiljajo na „Vodstvo pivovarno „Adrla" v Senoieeah'1. 358 Prešernove slike prodaja in potilja po poltnem ponetjo Iv. Bonač v Ljubljani. fena sliki 9 kron. 372 vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v .narodni hnjisarnl* Prešernova ulica št 7. Narodna knjigarna u LJubljani priporoča sledeče knjige: Aleš iz Razora Cez trnje do sreče. Povest. Spisal Ivan Cankar. Cena bro?. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Atila v Emoni. ZT^ČŠL bro>. ! K 4» vin., vez. 2 K 40 vin., s poŠto 10 vin. več. Brodkovski odvetnik.p:; Češki spisal V. Bene?-Sumavsky. Cena broš. 1 K SO v., vez. 2 K 50 v., s pošto ?0 vin. več. Roman Spisal F Senčar Cena broš 1 K 20 vin., vez. 2 K 30 vin., s poŠto 20 v več. Greh in smeh. £nbee,ieE£S: niče. Zb al Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. Gospod Zabar. S;^"0^ sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 80 v s pošto 10 vin. več. Gospod Bncek. SSS*KS sličic« iz sedaniosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več. ITroli MaliO>7 Zgodovinski roman. J\rdlJ Uldljd6. sPisai Fran Remec Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s rošto 20 v več. Lepi striček. (Bel-ami). Roman Francoski «p:sal Guy de Mau-passant, prevel Oton Župančič Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 7u v., s poŠto 20 vin. več. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vm., vez. I K 60 v. s pošto 10 v več. Ljubezen Končanove .'. a? lai*A Zgodovinski roman. Spisal Iklai C. Fr. Remec Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Libera nos a malo. z?odc~ 851 » vinski roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več. TVTnli 1 nv»rl Roman za mladino in od- 111 d 11 lVril rasi«. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K oO v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. V {mm Socijalen roman iz ljubljanskega iUlUd. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s poŠto 20 v več. Najhujši sovražniki ipa/0al Murni*. Cena 60 vin., s poŠto 70 vin. Narodni kataster Ko- MA&lrsa Spisal Ante Beg. Cena 60 v, rUO&G* s pošto 70 v 0 dostojnosti, gjftj—«* 80 vin. 0 službeni pogodbi kov m dragih delojemalcev v podobni!) službah. Cena 50 v., s poŠto 10 v. več. flhvtvti valil drl. zakonika št 89 s uDrini rea dne i«, svrsta 1907. Cena 1 K, s pošto 20 vin več. Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. g£& Cena 3 K, s poŠto 3 K 90 v Opatov praporSčak. ZA roman. Spisal Pr. Remec. Cena broS. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s poŠto 20 v več. | Narodna knjigarna Ima v •tovaaaka knjiga tar poilje aanik cela Pravljice za mladino s ellirami (Prevodi Čeških in hr-Dll&clUll vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več. Prava in neprava ljube- aDn Povest. Spisal Blaž Pohlin Cena *CU. broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 v več. Provri o na n ni Novela. Spisal Franc ntlUdlJdULl Remec Cena broš, 60 v f vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več. Pilani em ah Ruski spisal Leonid liUGUl OlilCU Andrejev,preložil Via-dimif Levstik. Cena broS. 1 K 40 vin^ vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več. Rienzi zadnji tribuno v. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 2J v, s pošto 33 vin. več. ^aQTlTin Slike iz pariškega življenja. Pa|IUU Francoski spisal Alphonse Dau- det, prevel Oton Zupančič. Cena broš. 2 K., vez 3 K, s pošto 20 vin. več. Skrbnost hiše št 47. *?• Angleški spisal 1. Storer-Clousten Cena broš l K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Skušnjave Tomaža Kr mcžljavčka. 40 v, vez. 3 K Strahovalci dveh kron. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več. Cf ji*') H o vjln a Povest. Spisal J. Ol^rd UCVlUd. oblak. Cena broš, 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več Slovensko-nemška meja na Koroškem. *g!££SU 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. (Človek, Pevka Hudournik in Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v več. Poljudno znanstvena razprava. Spisal dr. dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v. Spisal Šepetavec, 2 zvezka. Cena broš. 2 K 20 v, s pošto 30 v več. Štiri ruske slike. Uho in sluh TTnflini Povest Francoski spisal Andre U lili! 11 d. Theuriet Cera 00 v. s pošto 1 K. Ustoličenje koroških voj~ VJfirl Spisal Ante Beg. Cena 30 vin*. V UU- 8 p0sto 40 v. Vaška kronika. £S Spisal Ante Beg. s pošto 40 v. iz Dolenjske preteklosti- Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Izbrani spisi Frana Erjavca, uredil dr. G. Sajovic Cena 1 K 20 v, vez 1 K 70 v, s pošto 10 v več. V naravi. 1 K 20 v, ve V štndentovskih ulicah. Sptsal Fr. Remec. Cena broS. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Zadnji rodovine Benalja. Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec Cena broš. 1 K 50 vin., vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v več. Zbrani spisi Josipa Jur- X{Xm II s vez kov. Cena vsake ran UlUa. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s poŠto 20 v več. (Zvezki lil., Vili. ia XI. so razprodani.) ilogi tudi vsa droga ta zahtevo najnavajii loga« a m 63 45 2364 Ženini in neveste! i« •reife v topili darila mm prhur srebrno lavCMna srebrno namizno lupile najbolje bi najeeneje prt tvrdld F. ČUDEN 254 LJUBLJANA samo Prešernova ulica 1 Cenik s em 1914 poštnine prosto. \Tm #X • v elegantni obliki priporoča VlZltniCC Narodna tiskarna. »it krema sa roke ln obraz ""^Si^T* Fušica SO h. Dcbltra se povsod. 3347 Skatlla B 1*60. 1914. letni obstoj domače t vre* k e. Xd"ULĆL Černe Juvelir ln trgevec z urami Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. Poročni prstani lastnega izdelka, kakor tudi : kompletne kasete namiznega orodja : ====== po najnižjih cenah. --r Lastna delavnica z električnim obratom. Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku Za one, ki zbero do 15. juni a 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki doseffio najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezpln* i Številni krasni predmeti v zlatu ;n srebru. na te gospodinja ne ve, katero pr.rr.es naj vzame! k zrnati kavi, naj p poskusi Kathreinerjevo Kneippovosladno kavo. :1 P^olncma bo zadovoljna. Pri poskusu je paziti, prosim, aa predpis za kuhanje. Oooi se povsod. Kdor hoca kaj natančnejiega Citati o taj kavtni pijaci, naj pile Katltrei-nerjevlm tvornicam za siadno kavo d. dr., Dunaj l.v ftnnagasse it. a. j Franc Furlan § i nslnluk taelinpvt rim # i ključavničarstvo | m ■■t i zaloga štedilnikov I I se nahaja: 172 £ * Ambrožev trg štev. 9.1 Cnn rheannn Coirrtaijmon CflitriieoRHn te rar io 5 Ino r ti (iakovitih sestavin napravi ieno sredstvo. mnoci %z adravn: ki 1 . premno- gih s!uća h s naj-t .i uspenom. miri revmatične, protinake in ntvta (fične bolečine, od-strani a čnt »orna renia na veeblih mestrh m oteklin v členkih. «e uradi tofnejt« ■Cinka čimdalje boli rabi. PATENT vseh dežela izposluje inženir 33 a^eLJOnV, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mar-lahilferstrasse st. 37. Ne d^jte si vsiliti kakih nadomestil. Lonček K 1" — • - 8*— • »m Mam Izdelovanje in zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji. Praga III., št. 203. Fazire na ime izdelka in izdelovalca Za'osra v lekarnah. Kolesarje shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni ANA GOREČ, LJUBLJANA. Specijalna trgovina s kolesi in deli. ii Terezije testa štev. I (Novi svet, nnpti Keleja). A. Hauptmann-a nasledniki A. ZANKL SINOV =—- LJUBLJANA. =— Jvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, priporoča: Oljnate barve Viktor Bajt SeteRborgoii dL 6, sam liani poste. Šopki, venci s trakovi in namsi se izdelujejo po nafnitUh ceaah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča sc z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt. Na slov za brzojavi: lajt« cvetlični salon. Ljobfjana. Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve pliT mm Mariiin trg št. 1. Vse vrste a b: firnežev, si čopččev, :i bi lakov, si Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Naslov zadostuje: 131 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Liisbijanska kreditna banka v Ljubljani aV mW_____ n Delniaka glavnica 8,000.000 k Stritarjeva ulica stev. 2. R.zervnl fondi okrogla 1,000.000 kron. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju, vloge na knjižice in na taka« racam Jg3| Oi Knpnfa in prodala srečke in vrednostn i obrestuje od dno vlogo po otstfb s HP K P s s = vata vrst po daovnoni kana. 19 štev. ]ob ChnlsFtoin. F Iz političnega življenja je stopil tedaj mož, na katerega so v pretek* lih letih dostikrat bili obrnjeni pogledi celega sveta: Josip Chamber-lain zapusti angleSki parlament in se umakne v privatno življenje. Z nJim izgine rnoj.ki je imel velikanski vpliv na usodo angleške države in na politiko vsega sveta in ki je bil v svojem narodu naravnost oboževan, saj je videl narod v njem najpopolnejšega reprezentanta vseh njegovih idealov in prizadevanj in vseh njegovih kreposti in slabosti. Josip Chamberlain je stopil leta 1869. prvič v javnost Izvoljen v občinski svet veleindustrijalnega mesta je Chamberlain obrnil hitro vso pozornost nase. ne, ker se je odkrito priznaval za republikanca, nego ker je bil izredno spreten v vseh gospodarskih in upravnih stvareh. Storil je izredno mnogo za šolstvo in vedno poudarjal načelo, da noben narod in noben človek ne more biti kos svojim nalogam, Če nima kar mogoče dobrega šolstva. V svoji lastnosti kot predsednik šolske uprave v Birming-hamu je storil za šolstvo in ljudsko izobrazbo toliko, da nadkriljuje prebivalstvo tega mesta, vse druge angleške okraje po svoji kulturni stopnji. L. 1874. je Chamberlain postal župan v Birminghamu. Ustvaril je mestu vodovode in plinarne, podrl na stotine starih hiš in ustvaril nešteto širokih ulic s krasnimi poslopji in organiziral prebivalstvo tega mesta politično tako, da reprezentira poseben tip: birminghamski liberalizem. Pod Chamberlainovim vodstvom je ta nova stranka kmalu za-vojevala vse mandate birminghr.m-ske in na čelu teh novih poslancev je prišel tudi Chamberlain v parlament. Na čelu vlade je bil takrat veliki Gladstone, toda liberalna stranka, katero je vodil, ni imela sama zase večine. Mogla je vladati samo s pomočjo Ircev, ti pa so za svojo podporo zahtevali Homerule, relativno samostojnost Irske. Gladstone se je hotel sporazumeti z Irci, a naletel je na odpor pri Chamberlainu. Ta se je postavil na stališče, da mora velika Britanija ostati enotna, če hoče ohraniti svoje svetovno stališče in posledica tega razpora je bila, da je Chamberlain s svoiimi pristaši zaou-stil liberalno stranko in jo s tem pripravil ob gospodstvo. Na krmilo je prišla konservativna stranka. Chamberlain se je ž njo združil, dasi je sicer ostal, kar je bil, \ erni birminghamski liberalec. Zastopal je pa dve načeli, ki jih liberalci niso odobravali: načelo enotnosti države in načelo brezpogojnega imperijalizma. Angleška naj ostane enotna in naj Irski ne da neodvisnosti, to je zahteval Chamberlain zato, ker je bil prepričan, da Angleška sicer ni v stanu ohraniti svoje kolonije in si pridobiti druge, če hočemo Angleži živeti, moramo imeti rele sedanje kolonije, ampak pridobiti še druge, kajti le v naših kolonijah ne more tuja konkurenca izpodriniti angleške industrije. Cilj Chamberlainovih prizadevanj je bil. združiti kolonije, kar mogoče tesno z Angleško. Angleška naj bo industrijalna država, kolonije pa naj jej dajo živila in surovine in naj kupujejo industrijalne izdelke. A da bi bila vsaka tuja konkurenca izključena, je hotel Chamberlain uvesti carine na tuji uvoz. Priznati se mora, da je bil njegov cilj velikanski. Posrečil se mu je le v manjši meri. Njegova prizadevanja so bila vzrok, da je nastal v konservativni stranki razpor, in ta razpor se je tako poostril, da je tudi konservativno-unijonističnoliberal. večina razpadla. Chamberlain je bil več let minister; on je tudi pravi provzročitelj burske vojske, s katero je do polovice uresničil cilj angleške politike v Afriki, ustvariti velikansko angleško kolonijo, ki bi se začela v Kaplandu in v števil ves Egipt, segala do Sredozemskega morja. Chamberlain je bil po poklicu fa-brikant — iz tovarnarja je postal državnik, eden največjih kar jih ima Angleška. Praktični tovarnar je seveda imel tudi smisel za socijalna vprašanja in si je na socijalnem polju pridobil neminljivih zaslug. Chamberlain se že nekaj let sem ni več oglasil v parlamentu. Star }e in telesno silno slab in zato zdaj neče več biti izvoljen. Zapusti pa parlament z zavestjo, da je Angležem pokazal in zagotovil pot, po kateri hodeč si ohranijo prevlado, ki je pogoj njihovega bogastva in njihovega obstanka. 2. M I Bratt! kmukv.fm'i Mirita rita, nlftn h tata ]t Mk priita tat-toie uiliiji it rikltu ilji in Mino te je napravljena na pteizku-ien Scottov način. Ker pa ja aanogo več ali manj malo vredni h ponaredb, katerih zavitki so Scottovi emulziji zmotno enako ponarejeni, pazite pri nakupu natanko na našo ribičevo varstveno znamko in zavračajte vse pooaredbe. Cena originalni steklenici 2 K 50 dobiva »a po veah lekarnah Proti vr.o«ihatvi .'-0 ▼ ▼ pi»menih znamka > dobita od tvrdk« SCOTT & BROWNB d. o s. aa Dunaju VII •klieevaj« aa na naš list enkratno Tpaailja— potaauanje od kake lekarne. Hiša s starodavno, dobro vpeljano traja)« ▼ino, blizu farne cerkve, v vinorodaem kraju na DoVnj-kem, mm JSTOn* pod ugodnimi pegojt. — Naslov pri upravo. »Slov. Naroda« 2o5 zlati nauki! Kdor s rrLQaUAM-om" se krepča, Zmeraj doker tak lasa I n. Ce ielodec godrnU, Pil „rLOalAJf-a", pa nehal III. Ml otožen, nI bolan, Ta, ki vliva Postavno varovano. Lnsne bite naffinejo kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vsa vrata lasne podlage in mrežice — barva a a laso In brado ,9!ferll" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine - lasuljo, brade in drage potreb? ine sn maskiranje, vse po selo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in laamčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega ta Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska dala solidno in okusno Kupuje zme§ane in rezano ženske lase v slovenskem jeziku. 1. zvezek: o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zale z dodanim z dne 17. dec 1862 št d z. ez 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazensko- at SO Krtin faftana aa JLKUHST Velika zaloga obuval VtsferSss ssrsefla at Izvrta jtjt se sizkJ časi. Vat men m ijeja. — Pri laaaajNi aaratiaa te bit*»vali vzarce petltti. is Pozor! Pozor! Drože (Prožeta) Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje roaterčine drože so za 50\ boljše od vsakih Spiritnih drož. Spiritnc so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem Makso Zaloker tovarnar drož 3^7 v korist ornžbi sv. Cirila ii Jfcttia. Josip Stupica jermen ar* in sed?'?* tjubljaiu, Slomškova nlica 11 6 ima napredni 10 jako lepih sani. V modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. V KaiimiSi Moški kroj. pristno angleške blage. Elegantna izdelava. Točno in solidno. Moderna ročna dela in materijal MDRENIK trf 7. imerna darila za neveste. — IVo4tldMri|a. Vosoajo aa roko la stroj. Pliairanje. : Zaloga teb Kinih oblek. : Prava i širiva litimi Povest. — Spisal Blaž P o h lin. Cena broš. 1 K 60 vin . vez. 2 K 50 vin., 5 pošto 20 vinarjev več Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več. i j najnovejši zabavni in vesti! knjigi pnoffpttm najtoplek Jfaro&na knjigarna v Zjubljani. aa Rajbolf$J češki nakupi vir. Ceno posteljno perje! 1 ker tivega, HobreA, nulienega 2 K-. boljšega 2*40 K; nrima nolhelega 2*80 K; belega 4 K; belega ouhastega 5*10 K; kg velefiner^ snefnebelega, poltenega, 6'4o K. 8 FC; k? nnha, ■sivega 6 K, 7 K, beVpa, finega 10 K; na^fineiši prsni puh 12 K. Naroeila ?» k? n»->!"*»" franko. Z$cf09l?ene uosteOe :* gos toni tega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanVinpa. ©ernfea 180 cm dolga, 120 cm Sroka, s dvema zglavntearaa, 80 cm dlg, 60 cm šir.. polniens t novim, sitim, prav stanovitnim puhistirn neiiem 16 K; napol 70 K; pob t4 K: posamezne pernice 10 K, 1* K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, » 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-s*ca, • cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm §ir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po oovietju, od 12 K rtapret franko. Lahko me franko camenia za neugaiaioče *e vrne denar. — Natančni eenovniki trratis m franko. 8 Benisch, Dešenlce ftt. 767p Češko. | Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja* ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. — 2\V? zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdkij ki ho delo ob najnižji cenim strogo solidno m v najkrajšem času strokomjasko dovršita. Vsako pri nas poprav* l j eno kolo se na zeljo brezplačno hram do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih. K AR L CA MEBNHi $ Ko. Spec. trgovina s kolest. motor jim avtomobili in posameznimi delt. Mehanična delavnica in garaža. LJUBLJANA. Mo?f&2fiandon Spernaj/ je šampanjec najvišjega dvora in aristokracije mm mt _ ■ *^s$ftst3 • 1B Pomor! Poiorl Jaku limift t Dunaja je tukaj in kupu ic odloženo moško obleko, vojaške uniforme, tdaaotaofako plašče, sedla in pritiklioe, pramice (borte) in plačuje najvišje cen«. Dopisi poste restante. 306 S posebnim vbodom, čimbolj osojna, oo lite 10 1» febrasr. Ponudbe pod „Zračna saba 2t9M na upravn. »Slov Naroda«. 295 „Kavarna Kontinental" Tel. 1330 GradeC Griesplatz9 razpolaga poleg dunaiskib in graSkih Časopisov s slerfeč«mi: Slov. Narod, Slovenec, Dan, Edinost, Narodni Ust, Straža, Obzor, Apramer Taeblatt, Narodni Li-ty, Budapesti Hirlm, II Picco'o. Vsak dan od 10 ure zvečer flo intra koncert ciganske kapele Corma toni. Debela slanina za raztop'jenje K 4*20, prekajena K 5—, trebušna K 560, sveže prašiči* Bies~» stt-ena K 3 80, goveje teleće meso K 3 20 Razpošilja se vsak dan v 5 kg pc:t uh zavojčkih franko po povzetju v popolno 7?»c!ovoljstvo. H. MENDEL, 331 Herincse 113, Ogrsko. Debela slanina za raztopljenje K 4*20, prekajena K 5'—. trebuSina K 56 , sveže prašičje meso s stegna K 38°, goveje telečje meso K 3 20 Razpošilja se vsak dan v 5 kg roštn. zavoičkih fianko po povzetju v popolno zadovoljstvo, F. Jaszovics 330 Herincse 130, Ogrsko. pekarija hiio in vso pripravo so zaradi litve pod ugodnimi pogoji Natančnei*s potaseila dat* Frmačic, LjuUjasa, Osaoasta mfica It 4. Strojepiska sbsolventinjs srednje sole, vešes slovenske in nemtlre stenografije, IMO primorao slatke. Naslov pove u >ravnil* vo »Slov. Naroda« Zajamčeno pristno 50% slivovko 4633 Ceno :?r0 oostePno oerte 1 ke sivega očiščeneea 2 K boliie K 240. napolbelo K 360, belo K 4RO. prima mehk«-K 6*—,veleprima K 7*?0. Naj-sne*no belo perie K 9*60. — IzMaiie ooTfelle lEE'SStfES nega posteljnega inleta. Prav dobro nanol-n-eno' Pernica ali blazina. 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12*—, K 15*- in K 18'—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13--, K 15--. K 18—, K 21*-. Zglavmk 80 cm dolg, 58 cm ?irok K 3*—. K 350 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazai. — Natančni ilustro-vani cen:k gratis in franko. 3 9 BeneiM Sadni1. Lsta It. 35. ni Raji n Cifra. tropinovec K 112'— • prirodno vina K 40 — do 56 — za 100 litrov proda'« L Kravagna, Ptuj. Žepni robci samo za preprodajalce. 300 vrst od 70 b tacat naprej ponuja izdelovala. žepn. robcev F. Pražak, Praga — Zlatalek*, Četko. Razpošiljanje po povzet franko, najmanj 5 kg. 333 Vsak sam svoj brivec z mojo prima solingensko britvijo zaiamčeno iz najboljšega angieš-k*ra jekla, na roke brnšene. kakor na las ostro posnete, kar za ribo. St 8701, črno poliran -očai 1 ot'o brušena, 5 s Sir s tokom K 1*70. Stev. 8702, črno poliran ročai, 1otlo brušena, 5 s Sir., stokom K 2 2\ Brez rizika. Zamena dovo'iena ali denar naz*j! Ha J veći a izbira brtlnvl'cv. kovi*er*ov, galanterijskega in dru^ejja blagi Zanesljivim osebam tudi na u?odne obroke« Istotam |o BSprodai tudi U registrirna blagajna S nova 120O— kron, sedai 5^0 kron. Odda ss tadl n*a|nen Efasf^ lokal. Na cenin nakun vi udno vabi naslednik Marijo Roviek. 346 Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 35. Denar eaza], če ni uspeha. Zdravniški izknz o izvrstnem učinku. Bolne. lepe pni dobite ob rabi med. dr. fi. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, za ne alt lv napeli. Rabi se zur.anje. Poizkusna pušlca K 3, velika pnšica, zadostna za uspeh K 8*-Razpošiljanje strogo diskretno. 3895 lis dr. I. Rix. laboratorij. Dunaj DL Brggasse 171 Zalafe v L'nblf aai i Lekarna pri wZlatem »eleno". drogeriji Kase In „Adrija*. G. FIujc anar OOSpOSatS stllCa 4, -vsa I nadstropje, levo 324 Uradno dovoli ena, is 10 Ist obstoječa nalstarolia liaM|aaska posredovalnica slaaotaoi ii slozeb v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta, s Priporoča ln namesta le aol|ss o ssob s saiens is Poglavarstvo slob. i kr. grada Karlovca« Štev. 731 1914. Karlovec, 21. januarja 1914. Natečaj. Pri podgitanem grad&kem poglavarstvu ima se Dopolniti mesto upravitelja mestnih naklad a plačo letnih 2400 kron. Mesto je k<>n venci jal no brez pravice do pokojnine sli kake droge oskrbe. Pros lc>, ki žele prositi za to mesto, nai prošnji pnloie: 1« * ve dot bo, da so pri kakem už tninskem uradu službovali, bi o v svoistvu upravitelja, pri-glednika ali kot užitninski poslovodja; 2 krstni list; 3. domovnico; 4 nravstno upnčevalo, izdano po pristojni jim občini Prosilci morajo biti v hrvaškem jeziku, govoru in pisavi povsem veSči. Prosilci na) svoje prošnje do S najdalje lt. tosrmarla 1014 predlože podpisanemu gradskemu poglavarstvu. Ivan Stranich, Poreč, Istra, azpošilja razno vrst vina. Zmerno nizke cene Jajca za nasad! Perataiaa čisto elitne rase: Rumene Orpln^tonke 1 «*> komadov K 6*— Rumene Orpinktonke (angl. import) 12 komadov .... K 12-24 Bele Wyandottes 15 komadov K 5—8 Bele Minorke 15 komadov .K 6—8 Cene izklj. poštarine in trrŠkov. Odgovarjam na vsako vprašanje, ako se priloži /namka za odgovor. P.ščanci po dnjjovoru Psrataiastvo R. vToldl, DjakovOf Hrvataka-SlavoniU- Vermuth- nalsoHie kakovoatJ predala po saislaii eenl tvrdka 235 ffovakovlćy vinska trgovina a Ljubljani. C i I I 3 iW amaU a£W. o zelo fin, polnomaaten, kakor tadl skuta so doki najceneje v mlekarni Ivan Vidmar Crni vrh nad Idrijo. Čebulice o9 begonij znam. belgijskega gojilca Bocksa, sortirane v 6 barvah Polnjene K 3"—. I. izbira 4 K, narezljana K 260 navadne orjaške rože 2 K, gloksinije K 3 50, prekr. grma-te rože za v rožnice in vrtove v 5 bar r ah 5 K. Vse po 10 komadov franko. Zaznamek drevesničnih vrst zastonj H. Zrzavy, Okrouhlice, o. kr. severozab. železnica. Ostaratliem HSi Bobi se povsui C. lir, avstrltshe ^> državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1. Postaja; LJubifana 'sini kolodvor. Odhod. 0"54 zjutraj. Osebni vlak na Krant, Tržič. Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliakr Franzensfeste, Celovec. St Vid ob Glini P"nai. 7-02 vjutraii Osebni vlak na GrosuD^e. Kočpvie, Trebnie, Št Janž, Rudolfovo, Stra'o - Toplice 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj. Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Beliak, motnost, Solnoerad, Monakovo. K51n. Celovec, Line, Dunai, Prajro. Dra^dane, Her-lin,> Tdir^ktni vot Reka-Opati ja-Solnograd.l 11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž. Beliak, Franzenfe^te. Solnoerad, Celovec, Dunaj. 1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofio Loko, Kranj, Radovliico, Jesence. (Zabavni vlak, voz! «amo ob nedeljah in praznikih) 1*SO popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž. Rudolfovo. Stražo - Toplice. Sa40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič. Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak Franzensfeste, Celovec, S*as zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice. Trbiž. Na Jesenicah zveza na .brzovlak na Beljak, Inomost, Solnovjad, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec. Line Dunaj 7*4s zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Ic'očevie. Trebnje, St Janž, Rudolfovo 10»01 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane. Berlin Prihod. 7-2S zjutraj. Osebm vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- vlak on Trsta, Linca. Celovca, Beljaka. Tržiča, iz Jesenic z maja 1913. - lina. DraZdan, Praee. Linca, 'Londona) VHssingena, Monakoveea, Solnoe*rada, Ino-mosta, Beliaka), Tržiča, Kranja S-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, Janža. Trebnjega, Kočevja, Orosutsljeea, 9a52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda. Inomosta Beliaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca. Celovca, Beljaka Tržiča, Krania 3*00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St lanža, Trebnjega, Kočevja, Grosuoliega 4-33 popoldne. Osebni Gorice. Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja S«b1 zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak iz Berlina. DraZdan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Onatifa-Reka). 8- jn zvečer. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice Trbiža. Jesenic, Dunaja, Linca. Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9"on zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9- 16 po nočlt Osebni vlak tz Straže- I o-pTic, Rudolfovega, St Janža. Trebniega Kočevja. Grosupljega. i1"2L po noči. Osebni vlak tz Trsta, Go-nce.Trbiža,Jesenic. Celovca, Beljaka, Kranja Postaja: Ltabljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7*32, 11-50, 3-12, 7"lgf (11»22 ob nedeliah in praznikih) Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, S"!5t (10-30 ob nedeljah in praznikih). C.kr. državno-železnlsko ravnateljstvo v Trstu. l uauiN rr. Ševčlkaoi?. puaVkar priporoča svojo vsHkS saleae raznovrstnih 217 pašk la samokresov kakor tudi solnsadk, amlsklk m katere iamCim ss dober streL Posebno pri po* tn pejho Beek s Kruppovimi cevmi sa brez* dimm smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin In 80 82 19 štev. mtm Za kratek tas. — Vašega svaka sem časiTi poznal. Nosil ie rdečo kravato in imel ie rdeč nos. Ali je še tak? — Ne, zdaj ima že vijoličast nos. • * * 2cna: Moškim je na svetu ve-TTko bolje, kakor ženskam. Oh, ko bi bila jaz moški — kako bi bila srečna. Mož: Oh, pa jaz. Šele, jaz! . • * * — Ti in tvoj bratranec sta skupno podedovala hišo — kdo jo je pa dobil? — No, advokat vendar! ♦ * ■ — No, prijatelj, kaj si pa tako zamišljen? — Premišljujem, ali se naj z malo Mileno zaročim ali naj samo nienega očeta napumpam. * * Gost: Pri vas pa res nobena stvar ni zabeljena. Kako pa to? Kaj nimate nič zabeljenega? Natakar: O, prosim, računi so pri nas vedno zabeljeni. m — Kako je kaj, prijatelj? Ne-Jcam čmerno se držiš! s. Saj mi je pa tudi hudo! Ne >mem mnocro jesti, ne smem skoro nič piti, pušiti ne smem, v krčmo ne ^mem... — Kaj si bolan? e= Bolan ne, ampak oženjen. • a * Trgovec: To vam pa rečem, na profesorja Kocinico mi pazite, kakor na punčico v svojem očesu. S o t r u d n i k: Hm? Trgovec: Profesor Kocinica fe naš najboljši odjemalec. Kadar je Jez *i kupi nov dežnik in ga še tisti Jan kie pozabi... * * • Fajmošter Jaka je imel navado, da je na prižnici najpoprej vzel z no-sa očala in jih z robcem očistil ter potem začel čitati. Ko je dobil novo zobovje, ie na ko veselje vseh zbranih verni-vzel v svoji zamišljenosti zobovje iz ust, je očistil in je potem ho-natakniti na nos. • s • Gospodična: O. gospod doktor, kaj se pa tako kislo držite? ^redsnočnjim pa ste bili tako dobre volje. Zdravnik: Seveda — pred-^nočriim so tudi še vsi moji paci-ientte živeli. * * * — Papa — gospod Ivan se bko dcpade — tako je prijazen. = Kako pa to ves, otroče? — O jaz že vem — kadar sreč^. našo gospodično na stopnicah, pa jo tako poljubi, oh. tako. da kar zavzdihne. * m Učitelj: Kaj je to nič? Ali ne more nihče povedati. No, Pepček, kaj Je to: nič! Pepček: Nič je, če kdo go-^:odu učitelju ves popoldne drva Taga, potem pa pravi gospod učiielj: /e priden, Pepček. Književno naznanilo. V namen, da se med ljudstvom i zdigne smisel za čudeže in poglobi pravo versko mišljenje začne izhajati nov časopis »Stimce iz Vodic«. Ta časopis naj postane za Slovence fo, kar so »Stimmen aus Maria I.aach« za Nemce. Nadzorstvo nad istom je prevzel knezoškof dr. Jeglič, glavni urednik bo dr. Aleš Uše-ničnik, zdravnika sotrudnika pa bosta dr Dolšak in dr. Zajec. Deželni ndbor ie že obljubil znatno subvencijo. Kupčijsko naznanilo. Prišlo je novo leto in deželni od-T)or je začel zopet deliti subvencije. Vsem p. n. interesentom, ki so v cčnem položaju, da lahko pobašejo večje ali manjše dele teh subvencij, ^riporočamo svojo bogato zalogo /epov, bisag iz jelenovega usnja. Koritar & Ko. Ob opešaniu želodčnega delovanja se je treba potruditi, da si izbe-emo najprimernejša sredstva, ki -rejo želodec kmalu k skorajšnji lčfi delavnosti spodbosti, saj je to avni pogoj za vse druge funkcije človeškega telesa. V tej smeri predobro izkušeno sredstvo je že 40 let po \sej monarhiji znani dr. Rose bal-'am za želodec iz bkarne B. Frag-er, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi, alope v tukajšnjih lekarnah. U» B. kHam kenjčana! Ta vest se zamore uresničiti pri vsakomur, ki glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva »Češke industrijske banke« naroči turško srečko in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov. Če bi pa končno glavnega dobitka tudi ne bilo, zamore se mu pripetiti drugi večji dobitek, na vsak način pa najmanjši, ki ga mora zadeti! Za turško srečko izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen. V srečnem slučaju se mu izplača več kot tisočero, v najneugodnejšem slučaju pa dobi v obliki najmanjšega dobitka velik del, s prodajo srečke v doglednem času pa najbrže tudi ves svoj denar zopet nazaj. Turška srečka v zvezi s srbsko državno srečko iz leta 1888., ali pa s srečko italijanskega ^Rdečega križa«, tvori tedaj ideal za one, ki za nizko ceno hočejo poskusiti svojo srečo s srečkami. Izborno varstveno sredstvo naravna) ailkalicnav kislina proti vsem infekcijskim boSeznim ; izvira iz cista granitna skale. Pri mnogih epidemijah sijajno preizkušeno, Zi;*«« Iji&jaii: Mini! toher. Pater Lasaii n L Sir;tou Naprodaj ie 258 -strojepisca i za nemško in slovensko narekovanje in koncipijenta s substituc. preveo a 1- junijem 1914. Dr. Franjo Rosina, odvetnik v Maribora. I i Ceno češko pcsteijno pere. Kilo sivega puljenetra K 2 — boljšega K240,poibeieea K 3 60, belega K 4*80, prima kakor puh mehkega K 6-—, veleDnrra K 7*20, najboljša vrsta K 8*40. Puh siv K 6"-, bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 1440. Od 5 kg naprej franko. Z goto v ene postelje iz gostonitega rdečega i" eta, pernica ali spodnja biazina 180x1'* cm a K 10-, 12-, 15—, 18'-, —, 200x140 cm a K 13-, 15—, 18—, 21—, zsjlavmca 80 ««5 2 B o Najcenejša dežnike in solnčnike domaČega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Korit (poprej Henrik Korn) ookrlvalec streh in hleosr, valjata Ttrclovodoi'. ter instalater vodovodov Liilljna. Poljanska testa St. 0. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih de! ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriHem z asbest-cnteofeini Okriljem (Etenrit) patent HatsrM z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi. iflšna in kn'iiBiska mm. Poitekijena usodi Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. Wmi IMmm ulita ft. i priponi «4 r -■ .-J bogat* zalogo raznovrstnih pušk in samokresov Imkil atretaU na iel kito (lidUn) Mahi noi n niiitt on. Poplavila pušk, samokresov in biciklov točno iq solidno. bfatto iai uMovalto odlao le v je najboljši. filmi zakiH lit Pni slir. zalBBl (aii Ib uma na debelo i 44 ilior itn. 41 fjabljana, Sodna ulica. Podoirajte domačo industriji! Stare nngavlce ae ceno podpletujejo! Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, aa cone velika nižje. Pisama za u ejevanje spi gospotarsk h zadev 3. Rozman v Kranju. = Posl. stroka: tehnične zadeve. •■ :: Proizvodi na] sol3 dne J ših fovaren. Motorji na bencin, bencol, surovo olje itd. Diesel-tno-torji, lokomobili za industrijo in poljedelstvo itd. itd. Poljedelski str ji. mlatUnice, stiskalnice za slamo in seno, vitelji, plugi, brane, kosilni stroji, posnemalniki itd. — Elektrotehnični motorji in asarati, zlasti elektromoorji, dinamostroji, svetilke vseh vrst, ventilatorji, zdravniški aparati itd. — Stroji ra obdelavo lesa, zlasti za mizarje, kolarje, stru garje, sodarje, kot: trakaste in krožne žage, skobelni, stružni in vrtalni stroji, univerzalni mizarski stroji itd. — Stroji za kovinarsko, stružnice, vrtalniki, Shaplng stroji itd. — Stroji za onekarstvo. za izde'ovanje cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. — Stroji za mline, kompl. razbiralni, čistilni in valjčni stroji, sita, elevatorji itd. — Stroji za pivovarne, nsnjarne, milarne, mlekarne, tiskarne, knjigoveznice, kartonažo in tekstilno industrijo itd. — Armature za električne, parne in vodovodne naprave, sesalke, transmisije itd. 339 Tovarniške eene. — Proračnni in nasveti brezplačno. — Strogo stvarno poslovanje- — Na zahtevo ne dovolijo plačila v obrokih. Dobro blago se samo hvali I 122 1 . Jurase vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13. Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev, gosli, »i t ar, tambnrie. citer. harmonik itd. Najboljše strune „Weicho!du in drn?e ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim p sme no 10 let — Zavod it oglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbenega orodja. Najcen posojevalnica Vgiašuiem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki inštrumente samo pokvarijo. Edini tanastojnl strokovnjak za vglaševaaje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koacesloalrana tvrdka f. 6. Jurisek. *J --—- ---^mm\ V ^ t! S 3IŠJIŠ1C Potniki ? Severno in Južno Ameriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi i Trst — lfew Tork, Buenos Aires, Rio de Janerio, Santcs Itd. t najnovejšimi brzonarniki t dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih fe za vsakega notni k a preskrbljeno, da Is) m dobi dovolj domače hrane z vinom, svež krnb. posteljo, kopelj itd. ODHOD PASUIROf: T Smrno Ameriko vsaki nMo. v Južno Ameriko vsakih 14 dni. Vožnja iz Trsta i Kanade: (Portlanl ftnfc«. lutnal) vsaki mm nint Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za 40 Kranjsko. Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. ir5ifair= (šllšlI^=lE]lšI^=3lšlE ISslIšIE Krasna umetniika reprodukcija v veo barvah ZV4HE\1TE GROHARJEVE SLIK;: PRIOZATRUBARJA = USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Vlaoka 00 ent in itroka SS cm la aa|-vsake slovenake alse. Ta ^537 34 knetUsli Uranu Hranjslu vUUbUoI {ustanovljena teta 1767) je najstarejši kmetijski tastop v Avstriji, ki nudi svojim adom največje ugodnosti, ne da bi ndje imeli kakšne druge denarne obvesti osti, kakor da plačajo na leto 4 K udntae. Udje prejemajo drulbeno glasilo .Kasetsvska* zastonj. s prilogama in (XXXI. letnik) je najstarejši, najobiirnajii in bogato s podobami onrtmljen kmetijski lsrt v slovenskem jeziku, Id ne sait manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj. Posamezne številke zastonj na ogled. 4744 dmvrslce kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je " vsaka prevara izključena. V. Semenska trgovina HL HORSIM i Ljnbljaii Blelwelseva enota — Vrtate 3. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da je izšel moj novi in se dobi brezplačno in poštnine prosto. sa L MM 322 Z odličnim spoštovanjem t\ S AIMAT ORIUM"- EMONA]/ ZA NOTRANJF IN • KIRURG;iCNE • BOLEŽMI. /f PORODNBSN1CA LtJUBLiJAlNlA KOMENSKEOA LUCA 4 sef-zdr^nk frmarjj DR FR. DERGANC R IF.TI >OI.I.% A\JI. t»l*AW POTO« »TEKLIĆE PLOŠČE. To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpe-'iemo pod imenom ,.0?alonvaaaM odtisi, ki so , apravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot konije 1 Tipa k kakor originalna t j. osebna pisma (posebno važno za odpofiljatelje ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi skica ali risba) več tisoć keeij v zaželjeni barvi (even. vsaka j kopija v različni barvi). Aparat je zelo preprost in ne pride nobena masa (Želatin Itd.) ali gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. assnr Brezobvtrno razkazovanje. THE REX Co., Ljubljana, Šelenbnrgovn nilea 7. Telefon še 38. Heirrabljlva steklena optlaa plošča. ne zahteva nobene stiskalnice in tudi Zaloga pinainCi Hi raimnot«r«!nih «tTc\i«r, »jih po«r^h»tni ter pisarniških oprav. II ' Ti Zahtevajte gratis in franko moj katalog o <^\|/%^ električnih in acetileaskili svelilikaa ^ za vsako porabo. — Izborne električne žepne evetiljke, jasno sveteče, komoletne po K 2 —, 2 40, 2 80 — Električne raOaa evetiljke v kovinskih Žkathah po K 4— in .V—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4-50. Acetilenske ročne svetiljke iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4—, 5*—, 6*—. Po povzetju razpoS ija jfl. Veissberg, raspošlljalnlcs Duna| n, Untere O Hrvaška korespondenca. aatr. 23 III. št. 23.475/13. 242 Za zgradbo zelezobetonskega mostu čez potok Reko pri Kočevski Rek! okr. Kočevje na okroglo S000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale petom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela za p opada joče- ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkh na enotne cene proračuna naj se predlože do 9. jebnurja ob 11. ori dopoldne podpisanemu dež. odbora Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do^o slati je zapečatene z napisom: MPonndba za prevzeti« gradbe ielezno-betonakega mostu prt Kočevski Beki"- Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij s> 5% stavbnih stroškov v gotovini nI i pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunah lih zadolžnieah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavb ^em urada. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 20. januarja 1914 100 krat lakko knpite čevlje, ne ta M kili popolae zadovoljni; vzrok 1161 največkrat v tem, kor no Izbiralo oblike nopji primerne. Jaz vsako nogo pristojece obnvalo ta zim aa ta, da doki vsak mM prii K 12-50 K 16-50 FRAN SZANTNER ts Selenburgova ulic« itav. 4« it I£če se večja epe pni ■ m9tml dobe deklice in žene vsake starosti, ako en« wp«i rabjj0 moje najnovejše mamila ali vodo sa pinat, rabi se samo na zunaj, edino res-nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo Cena K 3, .S in Zraven spadajoče milo 6 I vin. • dobe »epe, polne telesne obl'ke z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pifem Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-«tante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga ititk Mnizcl, Dana! VL. StsBpenjasse 62 R, L Ston Prodam svoje sestv a dve dami. Električna luč pogoj, Mogoče je, da *e tudi zraven kopel in dobra hrana dobi. 303 Ponudbe pod „Dr. M- £2.'' na uoravn. »S ov Naroda« Vino! Gospodom £o*t Iničarjem v Liub-Ijani in na dež-li vljudno naznanjam, da sem asr* odpri -aan na Lavrici pri Ljubljani (preje Lenče). Zagotavljam, da imam in borem imel le oristna, naravna vina, ker kunujem naravnost od kmetov ■ vinogradnikov lastni pridelek Vzorce pošiljam poštnine prosto. Se priporočam 4631 Ivan Ogrln Lavrica pri Ljubljani. v mestu Grnomelf, obstoječe iz gostilne, znane pod imenom »Kožarjeva fosftiaa« ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom ia dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd. Cena 60.0(;0 kron. Potrebni kapital 30000 kron. 176 Pobližie informacije dajeta moji pisarni v L>bl:an£, Streliška nlica 29, ln v Črnomlju. Jos. Lončarić, podjetnik. Najkrajša in najcenejša z modernimi velikimi brzoparniki iz LJabllane tez Antroroeii t Rew-Tirk te proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikth rini and, Kroonland Vaderland, Zeeland. Lapland ln S a ml and, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom fe sna ž nos t, izborna hrana. \1 udna postrežba in spalnice po nover- "rejene kajite za 2, 4 in 6oseb, za vsakega potr V a minentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni u Ameriko gSJgjjgjg S> L«? P_j Odhod iz linbljane vsak torek popoldne JCarcDna i knjigarna v tiubljani Prešernova oltca štev. 7. i i * i I i. \ i. i I I \ I I \ l I r, l r l i i ( I i priporoča ka"ttliski f koncertni, 9o!tn-mentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir kasete s »fs^msHifn wWm. v vseh vel?kost;n, -rtane z eno *!« z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali pousnje, OBIemalne knjiži« p\7n^h Zalaoga solslh zvezkov tn r^sar.k. Zavitke za ura5« v vseh velikostih. -Velika izber-- vn*h afn^rnHkf^i potr^bečln, mvlntni iov, peres, peresatk v, radirk , kamenčkov, tablic. gobic, črnila itd. JaCVC ^ Sole in umetnike. — FazTleViice — oo^rajinske, humoristične, umet niSke vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. Albumi za slike in dopisnice, vezane v pMS in v usnje -peezilske knige. — podobice za otroke. Ceseat okvirčki za razglednice. Itealne leske, trtl^iki, palete, risalaa ravaila, tiie, čopiče. ■leifst ta iiaipun. l i ? I l \ i i l l > I l l t i. k i i i i i Naši pamiki vozijo tudi na mesec po večkrat cez Raaado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork Pojasnila daje vladao potrjen zastopafk Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica odslej stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice. Kniga se dobiva v „Narodni knjigarni** v Prešernovi ulici v Ljubljani in stane broširana 3 kroni, vezana 3 K 20 v. s poŠto 30 vtoavfcv Tfjft, 3219 19 štev. •SLOVENSKI NAROD', dne 24. jamarji 1*14. Stran 18. Davek na tplrttll Z ogromnim zvišanjem davke aa ipirit, ki etapi v valjaš« la L filansija. je nujno priporočati, da ai vse spirituoae sami iaJslajsnto. Oni reflelctanti. lci Hi si to izdelovanje radi uredili po praktični metodi la s tam mnog* prihranili, na i se pod itfro »lioaaa aVa^aVManoo 4S01" takoj oglasilo na anonćno ekpedicijo M Dukes Nacht d. d. Daaat l/i. VVolUcila*. Izkušenega strokovnjaka postavi zadevaš tvoraka POKORN f ,UhvOr>ac LIOUEUR MrDiCt1.'" Pazile H I Slovenska mliarsks obrt, taloga pahUtva 1» Belgradn (Srbija) BBF laća 1« aobrlb, mizarskih pomočnikov kateri so popolnoma zmožni v svojem poklicu, namreč od priprostih do najfinejših izdelkov pohištva. Sprejmejo se pa le trezni, kateri v resnici mislijo kaj prihraniti in pa na boljšo bodočnost.* Plača po zaslužku, ali pa po d >go~ govoru. Dotičnim, kateri bodo sprejeti, se v* žni stroSki do Be Igra da povrne? o. Vsak ponudnik pa mora v svoji ponudbi navesti natančen naslov mojstra pri katerem se je izučil in pa mojstra, pri katerem je nazadaje delal, ter obenem priložiti prinoroČilno pismo od kake vplivne oseSe. Za odgovor je priložiti znamke za 50 vinarjev Tozadevne ponudbe je poslati aa analov: Janko Modic, Obiličev venac št. 3, Belgrad. Žagni jarmi in stroji za obdelovanje lesa vseb vrat zlasti patentni brzodelol jarmi, jarmi cepil-n i k i. bencčanski jarmi enoJistni in dvolistni. Vsi stroji za mizarje, kolarie, strugarie, ao-darfe, tesarje itd. itd. Vsi stroji za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Na-:: prave za lupljenje. :: Stroji za lesno volno. TURBINE sa vsa vodna razmere z največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatorji. -Patent prijavljen.- MODEME 320 TRANSMISIJE. Prevmeat kompL tvor-aiakin oprav aa vso :: lesno ln4natrije :: Najfinejše reference mnogih velikih in malih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za I. kunjsko elektr. centralo: dve turbini po 1600 - konjskih sil. - Tvornica strojev 0. TČNNIES, Ljubljana P. Edina prodaja -.Alleinverkauf). 221 Bosendorfer, HOlzI Heitzman Fčrster, Rud. Stelznammer, Gebriider Stinsl. — Lanb Gloss in Holnann na obroke In 20-— od K 15- naprej. ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak e. kr. det. soditea. Največja in najsposobnejša tvTdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij na avstr. jugu. :: 2S£ S, Ljubljana, Kongresni št. 15. , Zvezda nn -»roti nunske cr-cve. Velikanska izbera v vseh modernih slogih in lesnih barvah. — Oglejte si klavirje z mglelko Erard in francosko Lezoff — mehaniko. — 10 letaa postavno obvezna garancija Nr« cnejsa izposojevalnica. — Ugodna zamena. U^Iaševanje in popravila strokovno in ceno. — Tn omenjene najboljše fabrikate imam za Kranjsko le fas v zalogi zato svarim pred nakupom falzifikafov in navideznega poletna pri trgovcih, ki nimajo niti enega pomem-- bnega fabrikata v zalogi pa se drznejo kričati o dobrem blagu. - — --: Najhitrejša in nnjsigurnejia vožnja „!ironprinc Wilhelm", „Kronprincessin Cedile", s „Princ Friedrih Wilhelm'S , George Wsshiantoa'', „Col Vožnja 5 do 6 dni! je z ekspresn.mi ll na „Kaissr WUaaiss d. 0r.-' in z največjimi brzoparniki Posebno opozarjam na novo vpeljane kajote (kabina). — ML rasr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najndobneje. Potniki dobivajo v posebnih Jedilnih dvoranah ob pogrn enih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg drniahnlh in sadilnih dvoran tudi posebni sotalal ta*V, hiflip itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov Is afaM|aas vaak totoh as četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, ioni hrano in stanovanje v pristanišču srozplacnol — Edino veljavne vozne listk 20 e ptrnike, kakor tndi zs vse proge ameiikanskih Železnic pri EDVARDU TAVČARJU K UlM UM Hi » n z sproti obćeznane gostilno npri Izdajanje voznih listov tudi za proge: Avstralija. — Zabavna potovanja v lUlijo, Egipt, na severni rt itd. Perjo postolja in puh priftnu f uiaiiiih enak EMIL KRAJEC prei« F. Niti Praal Škofijo itev. SO. Z.aaaja aartfila m tocac izvrtujejo. ttm mm sns* s naiflctilil otroških vozičkov a* žime. M. Pakte v LlaUlaaL ■um« MratMit« h M ll I MTOl)«. lavT Gstaaevl)c*o imi. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. J0S.REICH Poljanski nasiti - Ozka ulica It. 4. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. X X 'VT%aWtt ■ X X ll Ljubljana, DnnuJsRa cesta St 13 Izhtrns z »loga namiznih in na-stropnih svetiljk laiiove'Ss vrste po ni s Hi h conah. h M Zdrave. 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rih|s ol|S iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kasali, zaslize-nost la prebujenje je v tem času zs otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen " — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih ppeeialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva Mai.M Mm m!i plijen frdalitttt Otanlalo ao tati strašila na olaao vso* fcaJaliaili Magala. lazsesiljs st 2 krat aa sta aa vse straši. Vinko Pmhfrki likam pri zlata trli ..Ki. i 25 314 Dražbeni oklic. Dne 25., 26. m 27. febraarja 1914 predpoldne ob 9. nii bo na licu mičnin: na podstavi odobreni n pogojev dražba sledečih nepre- Parcelnaj zemljiška j vi. štev. i knjiga ; štev. označba nepremičnin cenilna vrednost najmanjši ponudek I. dna 25. februarja 1914: 232/2 246/2 249 2 338 315 249/1 T3 C 2 675 705 gozd in skladišče stavišče, tovarna, pritiklina delavska hiša gozd, stavbišče s kantino, cesto in sušilnico 18140 147730 8120 18630 12094 98488 5416 12480 4003/227 Dobindol ; 719 i gozd v Dobindolu '"Deželna H04T 4093/44 deska dež. . gozd v Dobindolu I kranjska deska- 400 268 6472 I J. dna 23a februarja 1914: 311 312 455/1 452/6 309 4 517 518 519 1 519 2 520_ 249 256 316_ "508 509 510 511 > O 124 gozd gozd njiva njiva gozd 3 51 Deželna deska 444 1041 stavbišče, poslopje pašnik travnik in poslopja vinograd pašnik travnik s sadnim drevjem 22900 20000 60 620 3700 700" 44 830 14960 20 230 15267 13334 40 414 2467 pašnik vinograd vinograd 20 880 480 467 30 554 9974 14 154 14 587 320 pašnik travnik vinograd vinograd, malo pašnika 310 1430 6500 580 207 954 .4334 387 III. dne 27. februarja 1914: 2176/1 2177 249.5 356 282 279/2 322 290 2 250 246 1 238 234 232/1 231 230 228 226 223 221/3 220 2 221/1 220.3 220 4 220 3 219 217/2 217/1 216 214/3 215 214/2 214/3 283 212 211 263 262 91/6 89/2 Smolina vas 543 C3 '-O •o C o Q 1041 85 2 ) 85 9 J gozd gozd gozd (parifikat. pot) stavbišče travnik (ni v posesti) travnik (ni v posesti) pot pot gozd gozd gozd gozd gozd gozd gozd travnik, preje pašnik njiva travnik gozd, prav pot gozd gozd vrt, del njive s šupo za stroje travnik njiva pašnik pot njiva in sadovnik vrt travnik vrt travnik travnik gozd in travnik travnik njiva stavbišče s svinjsko kuhinjo, stavbišče (goveji hlev), stavbišče s svinjakom, stavbišče, gosp. poslopje in kozolec, grad in park s poslopji in ribištvo 19554 5871 13036 3914 90 80 160 40 110 165 6240 810 12980 380 17770 4990 1820 1210 2140 6550 120 2020 11200 11816 600 4666 210 710 38722 864 228 872 72 626 1775 1366 1126 39886 1330 (ribištvo) 60 54 107 27 74 110 4160 540 8654 254 11847 3327 1214 807 1427 4374 80 1747 7667 7878 407 3111 140 474 25815 576 152 582 48 418 1184 1578 754 27458 101/1 257/2] Kandija Solastninska pravica. j 66 ' poljska pot | j 67 j poljska pot j 70 12 47 i 8 K nepremičnini a) vi. št. 675 d. o. Kandija spadajo v cenilnem zapisniku r. št. 16 pod 1. št. 42 a in sledečemi vpisane pritikline. b) VI. št. 1041 deželna deska kranjska pa v cenilnem zapisniku št. 18 na 1. št. 59/11. in popisane pritikline in v istem cenilnem zapisniku na 1. št 59/IL popisane pravice v cenilni vrednosti ad a) 60.259 K 40 h in ad b) po 1366 !C Pravica ribištva je cenjena na 1300 K Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpiske iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki fele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjenem sodnem oddelku med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje prt dražbenem naroku. pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine same. L kr. ikniia ven. od. II 191* 61 *+Y TF 0 v* Dober cen premog vseh vrst prodaja FRAN UHERV špediter Selenburgova ulica nt. 4. .v BO „PFAFF" Pozor! Pozor! Kdor si želi kupiti v resnici dober bivalni stroj, naj kupi samo prari PFAFFOV STROJ ki nosi na glavi in stojalu ime pPf alf1 in se zanj 10 let jamči. Velika zaloga koles kakor vValiearad, PllCh, solidno ljudsko kolo KosmOl in 111 H)a kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri trrdki: Franc Tschinkel, Kočevje št. 240. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Proda se T konkurzno maso Mijo Dolinar iz Vel. Doline spadajoče ostalo šiacnnsho blago, obsezafoče sekaj špecerijskega in galanterijskega in nekaj manulakrarnega blaga in nekaj tire gib premični razna stacneske oprave. Inventurna cena blaga r prodajalni v Ve'. Dolini znaša 944 K 65 v in v prccajalni-iilijiilki na Obrežju pri Bregani 293-t K 7S vin. Kdor si hoče blago ogledati, se mora zgiasiti pri g Franc Dolinarju v Vel. Dolmi. Vse blago se preda brez vsakega jamstva za kolikost in kakovost proti takojšnjem plačilu v gotovini. Kupljeno blago se mora v enem tednu odstraniti. Ponudbe se morajo poslati podpisanemu upraviteljstvu de 3L fajiU« arja 1914. Ponudniki so vezani na ponudbo do 10. februarja 1014. ZlO S las levica j dne 10. januarja 1914. Jožef Rohrmann ^46 c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase. lirara Jasi & sira v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo aan za rodbino in obrt. Brezo'ačni knrzi za 1 Pisalni stroji „ADLER", pietilii stroji vseh velikoetf. Potniki i so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani" preko Hamburga. ton) vseh 2558 Največji parnik na svetu je „Imperator". Doli? je 930 ^vljev '280 metrov), nosi 50.000 ton ter jc prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji In najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburga in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 0 do S1/2 dneh se popolnoma jamči. O prvi vožnji .,Imperator*a" piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: ..Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič nc sliši. Ladja pluje tako mirno, da člo%'ek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg-Amerika linije. Vsi Imajo v ifi. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg MImperatorlaM: .Kaiserin Auguste Viktofla" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" ln .Cincinnati" (po 20.000 itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — Vsa koja Iva pojasnila daje brezplačno: w H H w M w M W W H 1 FR, SEDHIG, LJablfaaa, vattka iterUka SSSXCC £ Tovarna Telefon itifilki 154. tac aaiinimnignia BRATA Dkoslikana. lakirana. sta?&Đa Proda jalnica i t Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. I Ljublj krojač jana, Sv. Petra c 16 priporoča svoje veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-m oči j i vi ti havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vior-cib in najnižjih cenah izvršujejo. Pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg štev. 21. Filiale: Glavu! trg št 6, Kolodvorska ulica št. 6. J Ćadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg IrSančeve mane!, trgevisc priporoča čepke, razno nešKe gerilo. Me. ovratnlMe ili m Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in oolnftnikov. Popravila sc izvršujejo točno tn solidno - '^xjl t&rJ.ctcLt u^onjoerie peči) *Z\> bauni. ruxjslcn*L se usafcefftu naznartijo. in peci ^zozffiels t—ftmnffififiir liHiriHiii Čitajte v Vašo lastno korist! v danasnj h težavnih razmerah z am orete obogateti ls s srečko! TURSSA 8BSČKA je v to svrho prva in najprfporoči;tve|sa srećka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo davni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 2C0C00, 200.000 in 290.C00 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igTa še dolgo vrsto let in obdrži kupec do izrlačilu kupnine trajno ijrralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev in kor zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico POZOStl Prihodnje žrebanja se vid 1. februarja 1914. 1 turška srečka in 1 srbska dri&vna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 7;>.0Q0 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo K —. Ujjjgjg. 1 turška srečka . . . . . ] z 10 Žrebanji vsako leto na me- nanan Er^y 1 sre£«ia Stali- rdečega križa / sečne obroke po samo 6 kron. Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno ISO Češko industrijske banke glavno zastopstvo v LJubljani? ŠL 1. - Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji ■ ■ človeko -možgani Predočiti Vam hočemo, kako je živčevje (od petnice skozi hrbtenico do možganov") pri vsakem koraku izpostavljeno silnemu pretresu. Zato pa je vsakogar dolžnost, se poslužiti pomočka, ki popolnoma odstrani živce pretresujoče in zdravju škodljive sunke. Starši, ki jim je res do zdravih živcev njih otrok, naj tega razglasa pač ne prezro. 232 Skoro vsak do sita pozna mnoge praktične in obenem ekonomične prednosti gumijevih podpetnikov Berson in smatra ~a dolžnost, p. n. občinstvo opozoriti tudi na to, kako veliko vrednost glede pospeševanja zdravja imajo gumijevi podpetniki Berson in jih za to večkrat zdravniško priporočajo. Berson edini spaja vse prednosti in uživa zatorej pri p. n. občinstvu upravičen sloves najboljšega gumijevega pod-petnika. Gumijev podpetnik Berson se izdeluje iz posebne gumijeve zmesi, za kar se rabi samo gumi Fice-Para in ki peti daje prav posebno stanovitnost in za prijetno hojo potrebno prožnost Zahtevajte torej pri kupovanju pristni gumijev potpetnik gerson in v lastno korist zavrnite vsako drugo znamko. petni« Brizgalnice kupujte samo pri R. A. 7 mekal, Zasreb katera tvrdka se zdaj glasi: 2003 Srtdliona nrndaja oaniegasnih brizaalnla Iv potrebščin talovadn. orodja Iv avtomobilov d. s, o. J. Praga-Smichov B. A. ffmthft1 V. L StratUek. V. K. SmakaL Opozarjamo da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu oa gasilna društva VOntŠkO neniko in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko. DD 61 56 33 7802 FF 19 Ster. Stran 15. vajenec |Se apre|nia s prosto brano In vonjem ▼ trgovini s mešanim iblagom, 299 Kje, pove uprava. »Slov. Naroda«. veriSc! gospodo in efaime) 60 gramov težka, K 140*—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piše takoj. 1 Lechner, B tc ava (Landeabare,) 199 trpovima s ilatnlao. 4^ > a. dliRtKii papirja ii studit kre g ponaredbaml hočejo konsnmente s zavaJatL s sprejema zavarovanj Človeškega ttv-(jenja po najrazrtovrstnejtih kombine-cijah pod tako ugodnimi pogoji, no nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje as doživetje la smrt s manjsajočimi se 12 vplačili Po veflkettJ tiilitint savaravalna benka v Pragi man ■ 99,7*9 79*19 — hnrtaUas ^aansiafao In kaaitaillt « 119,999.994-19 nvamaliia nas* i imlroii slovanska-aarodBO opraro. Enima istmrn i [\im ^zas«! i mm m m. M Zavaruje poslopja la premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, PoaarI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoj L — Zahtevajte prospekte! Opatija Anton Kolar Vila Gombač čevljar za gospode in dame. Priporoča ao alavnomn obcinatvn za vrstnik čevljev za gospode In damo la dočko po M]nJij! ceni. z Popravila ao Utro la sol'dao Izvršujejo. NopromOČl]t¥08t betonske la belega apna malta. 3 0SUienje vlažnih zidov la prostorov. Proti vremena Odporne stene, kamer U|e dai la Usade s belim apnom povzroči samo Nestrpljiv za vsako novo stavbe. Zahtevajte prospekt G od kemične tvornice Traiskirchen pri Dunaju, LiebPeln * Ca. Prodala« pisarna is zaloga F. P. V tale a Co o L«sjM|anl 0 5 dni! 2 brzoparniki francoske družbe. Najkrajša vožnja iz Odhod Iz LJubljane vsak Vožnja iz H a vre v e vsak mesec enkrat. iste (šifkarte) za vse razrede duOi^ eaiao n torek. 343* Ed. Smarda obla t v ©no aoir ena potovalna olsarna v L!uk: I ani. Dunajsna cesta 18 r liiš< Kmetske nos. jllnice. aassrot "©stilne tiri »figovca*. Vozne listke Is Amerike v staro domovino po najnižji cea*, udaja vozne u stke jo v sen ree. cican sa prire aa e nabavnih la romars uh viakov. Vsa pojasnila isto ta ts orezp ačno Stroje za valjenje za domačo in divjo perutnino (donosno perut-ninarstvo) strokovno ureja pismeno perotnloe vseh vrst in vso perutninorejsko opravo dobavlja specijalna tvornica Nickerl k Co. dr. z e«. z., centrala Daaaj-lazersdarf, Triestetstrasse štev. 30. telefon 1130. Zahtevajte katalog št 46. V J5r~- -fiko iti Kanado CUNARD LINE. Ultoaia ii Veke dne 24. januarja 1914* Franeoaia iz Reke dne 2. febr. 1914. Panonia iz Trsta dne 3. februarja 1914. la Liverpola i Car mama dne 24. jannarja in 21. februarja 1914. Maaretania dne 31. jan. 1914., 28. febr., 21. marca 1914. in 11. aprila 1914. 26 Campania dne 7. febr. 1914- 14. marca 1914. 4. m 25. aprila 1914. Lusitania dne 14. februarja. 7. in 28. marca 1914.. 'S. apnla 1914* ■• Pojasnila- vezne karte! = Andrej Odlasek. Ljubljana. Slomškova nI. 25 Dunai L, Karntnernng 4, Trst, Via Miramir, 7 rri vseh agentmah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdkt Thomas Cook & sin, pri vsen Lioydovih agenturah m agemih Dalmatie. — Cene : lil. razred Trst-New York: za v Kanado po-taioče K 140 za prostor, za v Združene države potuj jče K 140 s pristojbino za osebo* ee ?) velepoaeatvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem)* ved 270 orai<.v, lahko tudi več posestnikov skupaj, 2) novo zidana pritlična hiša v Rudnika pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino, 3) dve enonadatropni hiSi na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova šola Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1) 30 000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20 000 K — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče. Poasnila potom uoravmštva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Accetto, LJubljana, Kolodvorska nllca štev. S. ■KXXXXX) Kx- XX XX 3X Najnižje cene. *^Ki «WoM» 5^ XI XX XX XX Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 332 XX XX XX XX!__ xxxxxx xxxxxx za spalne la Jedilne sobe, salone ln gosposka sobe. Preproge, za&torii, modrocl na vuaei itaanati modroci, otroški vozički Itd. Najsolidnefše blago. e» Moški n ianske, ki so pri boleznih aečne cevi (iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj. 4564 Dr. med. H. Seemann, Soramcrfetd 83. (Bez. Frankfurt- Oder.) Potrebna zdravila pošlje ob naročitvf dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. Bruse!', Buenos Aires 1910, Reubaix, Turin. Drazdani 1911: 8 Grand Prix. nečistosti kože Devin-Buckau. Podružnica i Dunaj HI, An Henmarkt 21. ili i n« in preopreto paro. Originalna konstrukcija Wolf 10 - 800 k. s. 3249 Jtajiz&atnejša poraba sile za vse obrti. V celem izdelanih okoli 1 milijon k. s. Pinosol r ogrce, prišče, toiščarost koze, hra-apvo in razpokano kožo odstrani ki obsega zdravilne sestavine katrana 'ZO irane in proste dišečih, barvovit h n epljivih snovi in ki je po opazova-■ ~ graške dermatolog-čnc klinike 7-.:okovitejši nego of:cinalne vrste ko-•rana. Rabimo ga najbolje v obliki tekočega Pinosolovega mila ? steklenicah po K 1*— in K 250 ki trajata dolgo.) Kdor je navajen trdih mil na; rabi ?no?olovo boraksovo milo. «80 vinar ev) ali Pinosolove žveplenomlečno milo vinarjev.) Proti kožnim boleznim n izpuščanjem priporočajo zdravniki gotovo 10% Ptnosolovo milo in Pino-aoiovo žvepleno milo. Za izmivanje glave proti izpadanu las, prhljaju itd. dan tekoče Pinosol ovo milo za lase po K 1*— in K 2.50 (dolgotrajna poraba.) v* lekarnah, drigenjsh, parfumenjah. izdelovalmce Pino-ola G. Bell k Komp., Opava, Dunaj L, Helferstorferstrasse 11-13. V Ljubljani: drogorija B. Cvaacara in Anton Kane* 2C ■J. •H- 30 Samistifnost ■rez kapitala bi prve ped|etia se nudi inteligentnim, okretnim prodajalcem, ki bi se izključno posvetili temu delovanju. = Obisk privatnih odjemalcev! = Resnično pridnim gospodom, pa samo trgovcem, ki imajo resno voljo, ob popolnoma neodvisnem mestu zaslužiti več denarja, je tnkaj dana izredno redka prilika. Ne gre znabiti za novost dvomljive vrednosti, nego za že več let preizkušen fabrikat, s čigar zastopstvom so si drugi gospodje pripravili dober obstanek. Samo resni, inteligentni, zavestni delavci, ki si žele ustanoviti eksistenco, naj se oglase. Natančne ponudbe, Ce^iog^^na^stej ^^^^^^^^^J^^ pod m9elial M. Duktt Maohfa ŠL O. Dim«tj I. 1. i iv-nsr- dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste al IIUIUU VUVJV ff _>ki se gonijo z nogo z eleg. ^omarico in 10 letno garacijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrate šivalnih strojev • Ringschiff« »CentraMJobbin« za domačo rabo in za rokodelce po cenah na debelo. L Weis&erg. Dunaj 1L Dntere Donaistnsse 23 lil Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709 Milili minit proti kašlju P ■ hripavosti, katar« In mmmlrn- ■ atenjii, krinemu In oalovaka- ~ mu kašlju, nego slastne Kaiserieve prsne karamela m »traaal jelkami", not poverjenih izpričeval od zdravnikov ia zasebnikov za-jamčaje gotov ospeh. Izredno prijetni ia slastni bonboni. 1562 Savitak SO In 40 visw tkanin SO v. »redala |ik v Ljnkl|aaix Ubald al. Tnkocav. lekarna. RUl Snaotk. ta-karoa. Dc O. Piccoli, Latama. Datalna ta-karaa Mi. Pkv Aad. Bohinc, tokanu pri kroaL Ml Pk. Joa, Otmar, tekaraa. AaL Kane, aa- farfja. B* CvaaUva, droferlja JUiri jaM. Daniai Pire, lekarna Idrija. J. Berraann, lekarna. Novo meata C Aodrijaocić, tetama, Novo meata Jat Hae, lekarna pri Mat. P. V> Kra. Mi aa MVacfca, temama, Metlika. A- Re-k, lekarna, RaOorijka. Hmko Brtm. Sarđvch, kama, UtIJa. Karal SavaJk. lokama pri .Sv Kmaj. Fr.Baccaitkk. let. Poetojna. ~ lekarna, Kamnik. C. Loka.Mi.Pa.ai Titić. Pa. Ma. E. KoaoU. lekarne, V. Arka. tBBMPac f aooitte Joa. RaOoit. Ona. tStlJo. J. rTaiaiir, trt Maaaai Jaa Aodk. lekarna v RloaeL 1 a. Tfojid*, Kav Joa. ModnOl, tokomov S£l 74 05 548491 SXU 6261 0 6627 I I - i** * fin#Tl Llneliena ■ n« W ta* A Mestni tro 19—Stari trg g v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom :n žganjem, na prometnem kraju v Ljubljani, se proda z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem. Kupcu se prepusti tudi pravica, da sme prodajati Še na sedanjo koncesijo, ako bi je «am ne imel. Denarja se rabi 6 do 8000 K, za drugo se počaka. 269 Kje, se izve v upravništvu »Slov. Naroda« pod ,,Št. 269". Za pismeni odgovor naj se priloži znamka. :: HENRIK s MANNHEIM ■■■MIKIH!!! Lenw»t ft»r«ktno pf*p«f« Paarnžaica: hstj llfl, LMMf!. LOKOMOBILE Z VENTILNIM KRMILOM ,S1STEM LENTZ' ZA VROČO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DELA DO 1000 HP. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST. LETNEGA IZDELKA CEZ 2000 LOKOMOBIL. OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLAČNO. Ta visi to Mehka in trda bukova drva, cela in razcepljena ter v kolobarjih. Trbovelj. ski kosovni premog. K 2 90 do K 3 48 za 100 kg Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za štedilnike, K 2*7 do K 3 40* za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo za peči, K 1*40 do K 1*80 za 100 komadov, postavljeno v hi^ Lesna trgovina St. & C. Tanzbev Ljubljana, Dunalska cesta št. 47. Telefon štev 152. 414 C. kr. priv. tovarna za cement Trborelfsko premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote đaleć n&dkril(c|oći dobroti kakor rudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 4355 raznih uradov in na^slovitejših tvrd v so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximi!ianstrasse 9. Ljudevit Borovnic puškar v Borovi i a h (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanie vsakovrstnlb pnssk za iovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pra-ealage stare samokresnice, spreiema vsakovrstna poersvlls, ter iih točno in dobro »zvrsuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — llustro-14 vanl oenikl zsstenl. T. IE>0 Zalaga po& ie mlznrstvo ^oilillifr tapeffišta -——^ rezile l 11 (Relj), Zaloga otomanov, di- Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih j:: vanov, žimnic : najnovejših slogih.: E o T +m O C. 4 m m In otroških vozičkov. Spalnica ¥ amerlkanskem orehu 350 krem. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni P omarici; 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledr om. Pripore &%%rxxo s% p eciisiln.© domsKo in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Krištofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Krasna Fina Moderna KOSTUME, ' J.. ^ Vf B? W JOPICE, KRASNE PLAlCE, EJ § 11 T ff" ZIMSKE PLASCE, i MOClfE HALJE, i ii L. IJ L;L B0E IN MUrS, K1ILA. PERILO. n plane za mladenke. Hifjienično perilo in droge potreJičinc za novorojenčke. Pošilja na izbiro tuidi na deželo. k 1 bdinld! Super/osfafi so v ceni precej znižani. noU-a?3nr> nasačinkovlte!- -tiio za fosforjevo kiftHno za vse vrsto zemVe in vse vrste sadežev, prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priooročena gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kaliievi, solitrovi ^perfosfati nacenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnoiil kupče-valci in kmetijska društva. Centralna nts^rn^: 7 Lndvik Fortnsr, Pm Bani 17. Za ohranitev £1 jitmm želodca za podpiranje in uravnavo prebave za odstranitev škodljivega zaeatenja, katerega posledica so mnocre bolezni, vedno uč'nknje jako dobrode;no ilf. lm Ste is nnt Znane rosledice nezmernosti, napačne diete, prehla enja in telesna zaprtja n. pr. vapehavanje, gorečica, napenjame, tvorite-v kisline čut polnosti in krčne bolečine se omilmjejo in odstranijo in tako zabrani razvitek te2kih in dolgotrajnih bolezni. Svarilo! -mmj Vsi deli embalaže nosi-iozak. vpisano znamko. Nikjer si ne dajte vsiliti nadomestil. Brnirurn c. in kr. dvorni dobavitelji le-. I n.MtliiUl. karna pri ..Črnem orur.Pnga Mala strana, st 203. ogel Nerodove ulice ro potli so razpotja vaak dan. Velika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po pošti ako pošljete naprej l K 50 vin. dobite eno malo steklenico, 2a 2 K 80 vtn. eno veliko, za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike steklenice, za 22 K pa II velikih steklenic franko. Zaloga v kkarnah Avstro-Ogrske. Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1. priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljenc sistemov „Browning". Stevr", .Mauser* in „Bayard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*60 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko. 3 Cene brez konkurence! tst DnArlaia vseh vrst klobukov in zimskega rroaa|a kinCa kar je še v zalogi pod to V4ai^jnIko ceno Priporoča se cvetke za plesne venčke v n&ivečii Izberi, kakor tudi za mastke tn v to stroko spadajoča dela. : Modni salon STUCHLY - MASCHKE : Židovska ulica. 2os 3 Cene brez konkurence! 3 4^ Brez konkurence! ^ % F. L. Popper čevlji % £1 za gospode in gospe so nogam g| y najbolj priležni, lični in najboljše ^ H kakovosti. Naprodaj samo pri % JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. Govsserski čevlji za tnriste, higijenični ^ čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevljL K 1250—1650. 4 Ivan Bizo¥ičaF umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno • : izdelane vence, šopke in trakove, :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tndi najfinejše dekoraeifnke cvetlice zn dvorane fin balkone, n «§»___ _ i i ini Imam tudi vsakovrstne sadike do na j žlahtne j-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. Brzojavke: 1. Bizovićar, :: vrtnar, LJubljana, n Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec 1912: K 214,160.979-—. Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913: K 70,882.911--. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na tanajv. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic. M fefflfl tT|-ST. Mm OBft (l Kfi .tekimiiffli GentRaP). Preskrbovanje vaeh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje aanamik vlef na hranilne knjižice brer rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem — Demr s« lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje yreaaeafalfe papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depou) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Uitmena In pismen« pojasnila lit Dclništa kapital in reserve 52,000.000 kron. Najkulantnejše izvrševanje aui naroćU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebame vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - Brezplačna revizija užrebanih vrednostnih papirjev. - Promese ta vsa žrebanja, lapleolla In nakazila v Ameriko In la Amerike. 166D transakcijah vsekoar brasalaena. sanriraolavke: Proaietna banka L|nal|ana. - Telefon atev. 41 97 49