244. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. oktobra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MROH
[shaja vsak dan »ve*er, izimfii nedelje in prasnike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-oeerske dežele za vse U*to 1 T> gld., za pol 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jodea mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, uo 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bb trikrat ali vočkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah it. 19, Opravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Velecenjenim p. n. volilcem volilne skupine: Lož, Postojina in Vrhnika!
Dne 9. novembra t. 1. voliti Vam bode poslanca v deželni zbor namesto odstopivšega gospoda Josipa Goru pa. Gotovo si želite za novega poslanca moža, kateri bode, kakor prejšnji Vaš velezaslužni poslanec, razumno zastopal Vaše in deželne koristi in v političnem oziru vedel se kot značajen in odločen narodni Slovenec. Tega si želi tudi narodnonapredna stranka in „Slovensko društvo" se <je v ta namen zavzelo za moža iz Vaše srede, kateri ima um i dobro voljo, kateri je nezavisen in značajen, da bode on, v najboljši dobi moških let, lahko vesten zagovornik Vaš in narodov v deželnem zboru. Ta mož je gospod
Josip Lenarčič,
posestnik in trgovec na Vrhniki.
Slavni občinski odbor Vrhniški je naprosil gospoda Lenarčiča, naj se da voliti, iz Loža in Postojine pa so prišli „Slov. društvu" mnogi glasovi, da si uprav gospoda Lenarčiča želć svojim poslancem. Odbor „Slov. društva", ki sam pozna in ceni gospoda Lenarčiča, rad nstreza obči želji, da ga proglaša sedaj kandidatom za prihodnjo deželno-zborsko volitev.
Velecenjeni volilci! Pridite dne 9. novembra t. 1. vsi na volišče in ne oddajte za nikogar drugega svojih glasov, kakor le7 za gospoda Josipa Lenarčiča. Naše priporočilo Vam bodi odločivno, ker izvira iz poštenega rodoljubja in prave vneme za narodni napredek. Držite se naše zastave, složni bodimo!
V Ljubljani dne 20. oktobra 1891.
Odbor ..Slovenskega društva". Slovenski državni poslanci.
Naši poslanci v Dunajski zbornici molčijo, mi pa ne smemo več. Javno mnenje, zlasti pa slovenska inteligencija že davno obsoja naš list zaradi tega, ker se še ni oglaail zoper stališče, katero zavzemajo naši zastopniki v državnem zboru. Hočemo so V kratkem opravičiti. Mi znamo in res je, da je jako važno, če so javna narodna glasila porazum-Ijena s politiko legalnih narodnih zastopnikov, če to politiko odobrujejo ali se jej vsaj upirajo ne. Vladni organi so potem bolj vezani, ko čutijo takšno soglasje v narodni politiki. To je nam nasproti že večkrat poudarjal jeden ali drugi poslanec, ki je celo zahteval, naj se mi ogrevamo tudi za tisto postopanje, za katero je že nekaj let sem odlučena slovensku državoozborska delegacija. Naš list seveda te želje ni mogel izpolniti. Mi smo v vedni dotiki z našim narodom, mi v njem živimo in z njim prenašamo vsakdanje politično življenje njegovo. Mi zatorej dobro vemo in čutimo, kakšne krivice trpi naš rod, vemo tudi, da se s smotrom njegove politike nikakor ne ujema ravnanje naših poslancev, ki je že več let golo uehauje, golo prikrivanje naših krivic in naših pritožeb. Naša dolžnost je torej že bila, da bi morali z ostro kritiko nastopiti zoper delovanje ali prav za prav nedelovanje našega državnega zastopa. Javno mnenje zlasti naše inteligencije je glede na našo delegacijo tudi aicer postalo tako ledeno, da bi se bili mi naravnost smešili, če bi hoteli le z jedno besedo ogrevati je za našo politiko na Dunaji, ampak služili bi mu bili
le takrat, ako bi se bili postavili naravnost t opozicijo zoper naše tihe zagovorniku pred minister-skimi sedeži. Tega pa, kakor rečeno, nismo storili, in sicer iz tega jedinega razloga ne, ker smo hoteli prizanašati slogi, dokler je to količkaj mogoče bilo.
Molčali smo (da se dotaknemo le načelnega koraka naših poslancev t najnovejšem času), ko je naša sedanja delegacija začetkom novega državnega zbora „pure et simple" stopila v .klub konservativceva. Takrat je moralo srce krvaveti vsakemu zares slovenskemu politiku. Tu smo videli, da so poslanci našega naroda zapustili narodno-sloveoHko Btališče, ko so stopili v klub, kateremu so temelj klerikaloo-konservativne težnje. Novi državni zbor je dobil narodne, samostojne stranke, stranko Nemcev in Ultra-Nemcev, stranko Poljakov, Btranko Mlado-Čehov in Staročebov, stranko Malorusov, stranko Italijanov. Stranke slovenske, kluba slovensko-hrvatskega — ni bilo! Uprašaii amo se: Ce so se zjedinili zastopniki drugih narodov v svoj narodni klub, če so ti znali varovati svojo narodno samostojnost, zakaj niso istega storili naši slovenski zastopniki? Po pravici smo sodili: naš slovenski narod je kot narod najbolj zatiran, ergo bi se morala uprav njegova obramba vriiti pred vsem na narodni podlagi, iz samostalnega narodnega kluba! Nenaravni ta položaj pa smo občutili še hujše iz drugih razlogov. Slovenski poslanci so, ustopivši v Hoheavvartov klub, kar prodali svojo samostojnost, kajti zvezali so se s konservativci, kateri jih lahko majorizirajo, kadar jim drago. Zopet smo se morali uprašati: čemu to? Ako naši zastopniki res mislilo, da bodo Slovenci vzveličani samo v prijaznih odnošajih z nemškimi konservativci, zakaj niso posnemali drugih skupin, zakaj niso, kakor' te, osnovali svojega kluba, kateri ima s somišljeniki vezati se samo od slučaja do slučaja, kadar je namreč to primerno slovenskemu stališču? Toda Šli bo, žalibože, v Hobenwartov jarem in tu je mislečemu slovenskemu politiku usekalo novo rano. Postali so tako naši zastopniki člani velike Hohen-wartove stranke, katera se je s Plenerjevo in poljsko stranko vred vladi zavezala, da se bode sama izgibala vsaki diskusiji narodno-političnih uprašanj v državnem zboru, da pa hoče tudi zanič-Ijivo prezirati zastopnike Češkega naroda, o katerih je bilo pričakovati, da se bodo z vsem rodoljubnim naporom borili za svoja in ostalih slovanskih narodov prava kakor doslej na ustavno določenih državnozborskih tleh. Kaj naj si je torej mislil slovenski narod, videč, da se njegovi izvoli eni poslunci umikajo priliki, potegati se za ustavno rešitev njegovih vitalnih uprašanj, videč, da se mu bratijo z največjo njegovo sovražnico, to je Plenerjevo nemSko liberalno stranko, videč, da so slovenski poslanci zavezniki tiste stranke, katera bi rajši daues nego jutri v žlici vode utopila češki narod, voditelja avstrijskih slovanskih narodov in najboljšega političnega zaščitnika nam Slovencem?! Zares, kesati se moramo, da smo slogi na ljubo in pregovorjeni od tedanje vkupne adrese slovenskih poslancev do narodnih listov, molčali, da nesmo ožigosali ustopa naših poslancev v „klubkonservativcev", kakor so zaslužili! Molčali smo tudi vzlic temu, da še dosedaj naši poslanci neso podali interpelacije zaradi ljudskih šol za koroške Slovence, molčali, če tudi neso še interpelovali, iz katerih uzrokov se je v stran potiskal Slovenec v Celji za prihoda cesarjevega, molčali smo tudi še o drugih rečeh .....
Sedaj pa molčati več ne moremo, ne smemo — na sramoto, katero je nam Slovencem naša de-
legacija v 24 urah dvakrat naredila v državnem zboruI
Finančni minister predložil je zbornici državni proračun in dne 22. t. m. imela se je pričeti proračunska debata. Mi Slovenci smo vedno radi pričakovali proračunskih debat. Tu je jedenkrat prilika, da se v našem imeni pove, kakšen revež je naš narod pod vladajočim sistemom. Taborov ne smemo imeti, da bi javno potožili svoje nadloge, časopise nam pridno konliskujejo, če priobčujemo slučaje, v katerih se naši narodnosti krivica godi, in celo še, če take krivice kritikujemo. Doma so nam torej skoro usta zatisnena. Tam v Dunajski zbornici, tam smejo naši poslanci od srca govoriti, pritoževati se vladi, naši časopisi pa imajo pravico, da vse te govore od besede do besede priobčujejo in tako se vsaj širom slovensko domovine zve, kako se našemu življu tu in tam godi, a mi potem znamo, kako si vzajemno svetovati in pomagati. Prosta beseda narodova po poslancih v državnem zboru in ž njo združena kontrola uprave: to je najlepša in skoro bi dejali, jedino trdna ustavna pravica. Kdo bi se jej odrekel, kdor boče še politično in svobodno živeti'ter napredovati? Najmanj more to iztnej vseh naš narod v današnjih hudih časih. A glejte, tri velike vladne stranke v zbornici zjedinijo se v sklepa, da se proračunska debata okrajša, in zavežejo se, da nihče izmej njih Članov govoril ne bode k kritiki obče uprave. In mej temi so tudi —slovenski poslanci, čast in hvala temu, da so člaui jednoga velikega t j. Hohenvvartovega kluba. Mi uprašamo Blebarnega slovenskega rodoljuba : ali mora res to biti v programu našega naroda, da naSi poslanci popuste od pravice, svobodno govoriti v parlamentu, da ne porabijo najlepše prilike, katera se j in nudi, da razglase tako vladi, tako vsemu svetu naše utemeljene pritožbe? Dotični popustni sklep zgodil se je na ljubo nemško-liberalni stranki in pa vladi. Uprašamo torej: ali smo res tako dalječ prišli s svojimi zastopniki, da bodo le tedaj govorili za nas, kadar je to ljubo gospodu Plenerju in grofu TaatVeu ? Položaj, v kateri so s takim sklepom zabredli naši poslanci, pa se pokaže zlasti sramoten, ako pomislimo, da je sklep le manever zoper zastopnike Češkega naroda, katere je bilo tako na cedilu pustiti, češ, naj govore sami, naj se pokaže, da so le oni nezadovoljni s sedanjo vladno politiko, ostati narodi pa ne. Pač moramo slovesno protestirati zoper to, da bi naši poslanci kazali, kakor bi naš narod bil zadovoljen s svojim žalostnim položajem, protestirati zlasti pri tej priliki, ko se je na naš račun postavil videz, kakor da se naša politika loči od politike Češkega naroda ! Mi nikakor ne vsprejmemo razmerja, kakeršno kažejo naši poslanci mej slovenskim in češkim narodom, in toliko rečemo, da jih v tem pogledu ne smatramo za naše zastopuike. V zadnji številki našega lista poročamo, kako se je razvil dan generalno debate o proračunu Govorili bo le trije češki poslanci in s trdo kritiko obče uprave izpolnili so svojo dolžnost kot vestni zastopniki svojih volilcev. Kar so govorili, bilo je slovansko in torej tudi slovensko. Da bi jim bili naši poslauci pritrjevali, tega nikjer ne čitamo. Pač pa poročajo nam protivni listi porogljivo, da so Imeli Češki govorniki le češki avditorij, — „kartelisti", mej katerimi so tudi naši poslanci, potikali so se outentativno po hodnikih zbornice. In vender je bil tudi govor o Blovenskih razmerah l MlHdočeški poslanec dr. Dyk se jih je usmilil,) kakor smo zadnjič poročali. Mi mislimo, da popusttiosti naših poslancev, ki se izogibajo Mladočehom, ni
bilo moči hujšo kaznovati, kakor je to storil dr. Dyk B tem, da se je pa on — slava mu! — potegnil za nas, ko so mu „naši" hrbet kazali.   Ta  lepa , OBveta zadostuje tudi nam!
Pripetila pa se je še druga koj v prihodnji seji. Voditelj Malorusov in načelnik maloruskega kluba (..nota bene", ti imajo, kakor jih je malo, svoj klub), gospod lioinaiuv.uk, predlagal je, naj se število članov v odseku za volilno reformo pomnoži na 36, in Bicer zategadelj, da bodo v tem odseku, ker je posebno važen, zastopane vse zbornične stranke, zlasti da bodo zastopani tudi Malorusi, katerih sedaj ni nihče v njem. Malo tako pravičnih predlogov, kakor tal Nikomur se ne godi krivica, če ima ta važni odsek več članov, a več nego pra-vičuo je, da imajo vsaj Malorusi, kateriti je nad 3 milijoue, pri posvetovanji za volilno reformo tudi BVOJega zastopnika in zagovornika. Mi Slovenci borimo se ves čas za pravico in v jedno mer zahtevamo od drugih, naj so pravični. Načel pravice se moramo sami držati, da se smemo mi nja sklicevati. Če pravice ne bo, gorje nam, ki smo tolikokrat v manjšini! M "sli l bi torej človek, da bodo naši poslanci, če so količkaj sinovi svojega naroda, kakor jeden mož glasovali za Romauezukov predlog, zlasti še, ker tu gre za pravico, katera uaj bi se zgodila bratu vske mu, v jednaki nam usodi živečemu maloruskcmu narodu. Kuj še! Sram nas je zabeležiti, da je pač celo nemško nacijonalna stranka zagovarjala predlog, da so pač nemški autsemitje glasovali za pravični predlog, — da so pa naši zastopniki odtegnili se glasovanju: in predlog je za 13 glasov — padel! Kako naj označimo primerno tako početje slovenskih zastopnikov ? Menda je najbolje, ako pripomnimo, da se celo „Neue freie Presse" — sramuje, ker jo nemško-liberalna stranka bila, v tovarišiji s slovenskimi zastopniki, proti temu predlogu, lu še to dostavljamo, da mi nikakor ne vsprejmemo sramote na tem izdajstvu pravice in brata, ampak nosijo naj jo naši poslanci le sami!
Poslanec K 1 u u , ta desna roka Iloheuvvartova, ki našemu občinstvu le naprej v svojem listu meče prah v oči, pride nam z zagovorom, da se slovenski poslanci ne morejo drugače \Csti, k«r jih vežejo klubovi sklepi. Nu, da! Ali se pa mari klubovi sklepi delajo brez slovenskih poslancev? Če se udeležujejo klubovih sej, če glasujejo za sklepe, niso li tudi odgovorni zanje? Če pa se branijo takih sklepov (kur pa so kratko iu malo ne zgodi) iu se jim morajo vender podvreči, zakaj potem vatrajajo v takem klubu? Kaj je več: dolžnost naroduega za-stopuika ali pa Ilobenvvartov klub? To klubovstvo, s katerim se ideutihkujejo naši poslanci, to je tista kriva pot, katera uam od prave parlamentarne borbe o lstraujuje še tisto malo zmožnih mož, katere imamo nu Dunaji. Ne samo, da zaradi tega v državnem zboru slovenstvo kar nič izraženo ui, ampak je vkupe zgneteno z nemškim konservatizmoin, ne samo, da brez samostojnosti nič pozitivnega ne počne, — sedaj je postalo v tej zvezi celo negativno, ker se odpoveduje p r e p o t r e b u i nam svobodi govora, ker zatajuje brata iu p r a v i č n o t ! Ali je res to slovanHtvo našega naroda? No, tisočkrat ne! To moramo povedati vsemu svetu, da nas ne sodi iz obsoja po naših zastopnikih, to povemo kouečno tistim našim poslancem, katere še štejemo za zuačujue, da se prej ko moči otresejo jarma, v katerem tako slabu nastopajo čast in nujne potrebe slovenskega naroda!
Državni zbor.
Na Dunaji 24. oktobra. Uaodepolui kartel je /.oprt pri včerajšnji seji pokazal težko iu Slovanom škodljivo svojo veljavo. Zastopniki slovanskega rodu, ki šteje nad 3 milijone, prosili so glasu v odseku za volilno reformo — a niso ga dobili. Znani zloglasni ključ uničil jim je uadejo, da izrečejo v imenu velikega svojega rodu misel o tem preustroju. A ne samo oni, tudi hrvatski, nad pol milijona broječi odrastek naroda, nima zastostopuiku v toli važnem odseku.
Takoj po začetku osme sejo stavil je dr. li o-manezuk predlog nujnosti, du bo pomnoži odsek za volilno ref>rmo od 24 na 36 članov.
V svojem govoru utemeljeval je predlog z oziroin ua nejednakomerno zastopstvo v tem odseku, kjer bi se pač morala slišati načela in mnenja vseh rodov.. Da je zustoputvo zelo neprimerno sestavljeno, kaže že to, da zastopata 200.000 1 Ju mu nov 2 člaua, 3,100.000 Muloiusov iu 600.000; Hrvatov in Srbov
pa ne jeden. Radi tega prosi, da se vsprejme njegov predlog.
Poslanec Bareuther izjavi imenom nemških nacijonalcev, da bodo ti glasovali za predlog.
Poslanec Herold pravi, da bi morali v odsekih biti zastopani vsi narodi. Govornik izjavi, da bodo glasovali Mladočehi za predlog, akopram jim ne koristi nič, kajti pravična (!) razdelitev ključa zagotovila jim je v 24članskem odseku isti zastop, kot v odseku 36 mož. Ta razdelitev se Bicer ne ujema 8 spoštovanjem, ki gre tolikemu narodu, kakor je češki, a v tem slučaji je Mlado Čehom le na pravilnem zastopstvu Malorusov.
Plener naznani, da se Nemci drže ključa in da bodo glasovali proti stavljenemu predlogu, poslanec Kajzl pa izjavi, da je beseda Plerjeva popolnem ničeva, kajti večkrat so se že pomnožili odseki, sedaj seveda, ko bi imelo pomnoženje koristiti Slovanom — se mora strogo držati ključa (!).
Plener odgovarja, da se brez Bklepa o kartelu nc sme nič premeniti, na kar Kajzl v imenu stranke mladočeške izjavi, da je zadovoljna, če kak član nemške stranke prepusti Malorusom svoj mandat.
TilŠer zahteva osebno glasovanje. Za predlog Romanczukov glasuje 75, proti 88 poslancev.
Za pomnoženje glasovali so Mladočehi, Malorusi, protisemiti iu nemški nacijonalci, proti nemški liberalci, konservativci in Poljaki. Slovenci niso glasovali.
Na to se je začela specijalna debata o državnem proračunu. Poročal je Moravan Mezniki proti predlaganemu proračunu so govorili Brzorad, Schlesinger in grof Kounic, za Fuss.
PoBlanec Brzorad navaja, da zbornica naša ni sestavljena na podlagi slovanske faktične večiue, pač pa narobe in da je poslovanje jako samovoljno. Od prvoaednika je odvisno vsprejetje predlogov, nikak predlog se ne sme naravnost staviti, če se hoče, da se vsprejme. Vse se mora v klubih prej obravnavati. O večini prošenj se niti ne obravnava in one, o katerih se obravnava, polože se v arhiv. Resolucije, katere zbornica sklene, ne vežejo vlade nikakor; vse moleduje za vladno milost, nikak nasvet, ni kaka postava se ne izvede; nemški jezik jediu ima veljavo.
Posl. Fuss priznava opravičenost nekaterih pritožb in želi dopolnitev poslovnika.
Grof Taaffe pravi, da bode vlada rada odgovarjala v zbornici eventueluim uprašanjeui. Strinja se z nasvetom premeniti poslovnik in to v zmislu, da se voli parlamentarna komisija, ki v zadevah prošenj naravnost z vlado občuje.
Posl. Schlesinger toži imenom protiseini-tov\ da nimajo dovoljnega zastopa v odsekih, kajti kartel deli vso po svoje in nemška liberalna stranka ima vedno večino. Kar skleneta karte) in predsedstvo,   se izvrši  brez vsakega sklepa zborničnega.
Posl. Vašatv izjavlja, da je z izločenjem Češkega jezika iz zbornice izločen tudi češki narod. V tem slučaji pa je nepotreben osrednji parlament in zato bodo Čehi , ako se bode tako nadalje-Ijevalo, zapustili zbornico. Upraša vlado, kaj namerja storiti gleda izgredov v Libercah.
Poročevalec Meznik priporoča vsprejetje 1. in 2. točke proračuna, čemur zbornica ustreže ter začne debato o 3. in 4. točki.
Posl. Vašatv govoreč k 3. točki, spomni vlado na dano obljubo, imenovati Čehom ministra „krajana". Imenovan je sicer in delal je v pravosodnem ministerstvu a Čehom na škodo , kot minister-krajan pa ni delal nikdar in bolje bi bilo, da se odloči plača njegova v podporo češkim srednjim šolam. Vlada nikdar ne izpolni svojih obljub.
Posl. Promber zahteva poboljšauja plač uradniških v XI. in X. dijetnem razredu vsaj za 100 gld. na leto, in ustavitev nekaterih mestnih okr. sodnikov višji dijetni razred. Poleg tega zahteva poboljšanja adjut konceptuim uradnikom.
Minister Steiabach odgovori, da je principijelno s tem zadovoljen in da se je kot uradnik v pravosodnem ministerstvu sam že s tem pečal. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 25. oktobra. Malorusi 1>n slovenski poslanci, Z ozirom na volilno reformo za kmetske občine,  ki se sedaj   razpravlja v dotičuem odseku, predlagal jo maloruski poslanec Romanczuk. naj se
dovoli tudi maloruskim poslancem nekoliko mandatov v tem odseku in zato naj se pomnoži Število tega odseka članov od 24 na 36 Ta predlog vzbudil je precej hudo debato, katere so se tudi jedini res slovanski zastopniki, vrti Mladečehi udeležili. Toda Plener je temu predlogu ugovarjal in sicer Poljakom na ljubav in zato ga je zbornica odklonila. Slovenski poslanci, o katerih ne moremo reči, kar smo rekli o Mladočehih, niso glasovali in s tem pomogli, da ^e obveljala Plenerjeva. To je posledica klubove discipline. Živio Hoheuwartov klub in poslušni njega člani! Čudno pa je, da so dalmatinski Hrvatje, ki so vender tudi člani nesrečnega Hohen-vvartovega kluba, glasovali deloma za, deloma proti opravičenemu predlogu. Za Romanczukov predlog glasovalo je vsega vkupe 75 poslaucev (mej njimi dalmatiuski Hrvatje Borčić, Bulat, Masovčić in Peric) proti predlogu glasovalo je-88 poslancev (mej Bjimi dalmatinski Hrvat Klaič (!!!). Da se torej slovenski poslanci niso zdržali glasovanja, zmagala bi bila pravično in pošteno zahtevanje MaloruBov; ali naši poslanci katerih se ne upa nobeden pred svoje volilen, 'poka/ali su zopet jedenkrat, da se brigajo za vse na svetu, če tudi o čem nič ne razumejo, samo za pravično slovansko terjatev se ne meuijo! I o zdaj pa naj še kdo reče, da tu niso »vrli" poslanci!
Iz nimljarske »bomiee.
MiniBtcrski predsednik grof S z a par v odgovoril je v zadnji seii madjarske zbornice, na iuterpelacijo Ugrona in IIoranHzkega v zadevi stotnika Uzelca, ki je že toliko nepotrebnega hrupa prouzročila, in ua interpelacijo nekaterih poslancev zaradi venca, ki so gu položili častniki JellaČiciivega polka na rakov nepozubnega baua hrvatskega v Novem dvoru. Glede stotnika Uzelca rekel je grof Szaparv : Ako je govoril Uzelac svoje inkriminovane besede »mej to Bodrgo treba je streljati, prej ne bode miru" javno, bile so neumestne, ker jim ni odrekati nekega provokatoričnega značaja; ako jih je pa govoril v privatnem krogu, n<iuato nobene važnosti. Vojni minister je na podlagi preiukava in izpovedi stotnika Uzelca dal temu službenim potom na znanje, da je bilo to govorjenje neumestno. — Glede vojaške godbe, ki je svirala na balkonu hrvatske čitaonice, rekel je grof Szaparv, du jo vojni minister izrekel polkovnemu poveljništvu zaradi tega grajo. Glede venca, ki so ga častniki Jellačieavega polka položili na rakev nekdanjega bana hrvatskega, odgovoril je grof Szaparv jako previdno in samo rekel, da z ozirom ua dogoilbe, ki bo se vršile malo prej na Reki, bi bilo previdneje in taktneje bilo, da častniki polka Jellacičajtfga. te manifestacije niso storili. — Rnzeu toga govoril jo ministerski predsednik tudi o državtiopravnem razmerji mej Ogereko in K 'ko iu storil klasično izpoved, da sedaj ni ugoden čus zato, da bi se provizorij izpreineuil. — Opoziciia ni bila z odgovorom mjuisterakega predsednika prav nič zadovoljna in pobijala ga je strastno. Po hudi debati vzela je končno zbornica odgovor minjstrov na znanje. — Liberalna stranka ni pričakovala, da bode grof Szaparv odgovoril tako žalostno, slutila je pa, da to ne bode odgovor, ki bi mogel zadostiti vladni stranki, še menj pa opoziciji, kajti grof Szaparv ni v liberalnem klubu o vsebini svojega odgovora čfhuil ni besedice, vzlic tomu, da je navada, da vsak minister že prej v klubu nkičJra odgovor, ki ga hode dal na kako interpelacijo. Szilaf/t/ A- lloranszkfi.
Pravosodni minister ogerski, Desider Szilagv odgovarjal jo predvčerajšnjim na neko interpelacijo poslanca Horauszkegu in dokazoval, da je Horanszkv vedoma neresnico govoril, ko jo stavil svojo in* terpelacijo. Honranszkv pozval je vsled tega ministra Szilapvtja na dvoboj. Ako vsprejme minister dvoboj, moral bi najprej uložiti svojo ostavko — to je uzrok, da se v Budimpešti za izid te afGre zelo zanimajo, tembolj, ker (e to na Ogerskein prvi slučaj, da je kdo aktivnega miniotra pozval na dvoboj.
Viiaiijc <lr/are,
ATova 11 a a miru.
Pariški „Figuro" javlja iz Kodanja, da 80 je ondu za časa navzočnosti ruskega carja osnovala nova ligu miru, kateri so člani Rusiju, Grška, Srbija, Črna gora, Švedska, Danska in Francija. V svrho, da bi tej ligi pristopila tudi špunska, potoval bode veliki knez Vladimir v kratkem v Madrid, a tudi minister Giers posvetoval se je bil v Milanu in v Monzi o tem projektu z Itudinijem in kraljem italijanskem. — Svrha tej ligi je baje ohraniti mir iu pereča ter nevarna inejnarodnu uprašanja reševati mirnim potem, da bi bilo potem sčasoma mogočo olajšati težka vojaška bremena, ki tarejo vso narode do skrajnosti.
Jktiiiiitnskt kralj.
Ker Že ruski car nikakor neče priti vBerolin, tolažijo se dobri Nemci z rumunskim kraljem Ka-rolom, ki jo zdaj iz Monze prišel v Beroliu. Nemški listi naglašajo h posebnim zadoščenjem politični pomen tega obiska iu trde, du se bodo zdaj konečno dognuli vsi pogoji za pristop Rumunije k trojni zvezi. No, v tem oziru, mislimo, da se bodo Nemci korenito zmotili, kajti kralj Karol Še ni narod ru-munaki, in veljava kralja rumunskega je blizu tolika, kakor kraljico angleške, to je nič. In tako je prav! ,
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.)  O včeranji predstavi moremo se v celoti izraziti prav povoljno. Francoska .komedija"   „Trije klobuki",  ki se je na našem odru igrala I. 1874., potem pa ne več, spada v ono vrsto finih francoskih iger, ki zahtevajo jako spretnih igralcev, da proderejo. Naše občinstvo in tudi naše igralno osobje navajeni so bolj na težjo duševno hrano nemško, zatorej  nas tembolj veseli, če moremo konstatovnti  napredek tudi v tem, do Be taka fineja francoska dela v naa morejo predstavljati tako, kakor je to bilo videti včeraj. Seveda govorimo tu le relativno z ozirom na naše razmere, kajti strogi kritik lahko bi opazil marsikaj, posebno glede točnosti vensemblu, ki je vtacih igrah po-, glavitna stvar in ki se da doseči le po prav marljivem memoriran ii vsehulog iu po mnogih skupnih skušnjah. Nekateri dialogi n. pr. bili so včeraj malo preveč zateg-ueni, ker se je kak igralec bori 1 preveč n spominom, sicer pa smo biti kakor že rečeno prav zadovoljni. V prvi vrsti sta se odlikovala g. Borštnik in g. Sršen, katerima se je  pridružil še g. Ve rov še k. Vbj trije izvedli so precej velike svoje uloge prav dobro. Gosp. Borštnik  žel je veliko ploska za kuplete jedna štrofa pa bi  bila prav lahko izostala, ker ae  nam nt zdela   umestna.   Gospa Danilova in gospodu'ina  Slav če v a bili sta  v  svojih ulogah prav mični, kakor vedno. Gg. Danilo in Lovšin zadovoljila sta,  dosegla  bi bila pa še bolji uspeh, da sta se potrudila malo bolj z učenjem. Gospo-dičina   Polako v a   v   mali    ulogi    hišine bila je prav prijetna prikazen.   Gledišče bilo je prav dobro obiskano in se je občinstvo pokazalo jako zadovoljno. Intendanca pokazala je prav srečno roko, ko je posegla po tej že skoro pozabljeni igri slovenskega repertoirja, —i.
— (O prvem občnem zboru »Konservativnega društva,") ki je bil včeraj, došla nam je daljša notica, katero pa moramo odložiti zaradi pomanjkanja prostora na jutri.
— (Nove orgije v nunski samostanski cerkvi) lepo delo domačega umetnika gosp. Goršiča, katero se pridružuje mnogim drugim izbornim delom njegovim, blagoslovil je včeraj preč. gosp. knezoškof. Slavnostni govor imel je pater liugolin.
— (»Zveza slovenskih posojilnic") imela bode letošuji redni občni zbor duo 19. novembra t. 1. (četrtek) ob 10. uri predpoldnu v dvorani Celjske čitalnice (Hotel Straus). Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo nadzornika. 3. Pogovor o.skupni denarni zadrugi, 4. Razni nasveti. 5, Volitev novega odboru.
— (Javni izpit) Po naznanilu vodstva deželne kranjske, vinarske, sadjarske iu poljedelske šole ua Grmu pri liudolfovem, bode dne 31. t. m. ob 9. uri zjutruj javni izpit, katerega se sme vsak udeležiti.
— (Službe okrajnih zdravnikov.) Na Kranjskem so naslednje službe okrožnih zdravnikov razpisane: v Senožečah, Kočevski Reki, Železnikih, Šmarji pri Ljubljani, Ložu, Bohinjski Bistrici, vsaka z letno plačo HOO gld.; nadalje v Trebnjem in Vipavi s plače 700 gld. ter v Postoji al in Uadovljiei s G00 gld. Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo rnzven plače tudi pravico do dveh starostnih doklud po 50 gld., ki se uStejeta v plačo, in do pokojninskih iu preskrbiuBkih užitkov. Prosilci morajo svoje prošnje dež. odboru kraujskemu predložiti do 30. novembra t. 1. ter izkazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse v Cislitvaniji, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomade-ževano življenje, dosedanje službovanj, znanje slovenskega ali kakega druzegu slovanskega in nemškega jezika.
— (Kamniška železnica.) Obratuo ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku naznanja, da bode osebni vlak št. 2158 vozil iz Kamnika v Ljubljano v mesecu novembru samo ob nedeljah iu ne več tudi ob praznikih in četrtkih, kakor je bilo razglašeno dne 28. septembra. Odhajal bodo iz Kamnika kakor doslej ob 8. uri 55 minut zvečer in dohajal v Ljubljano (drž. kol.) ob 10. uri 10 min.
— (Blazna požiga 1 k a.) Kmetica Marija M. iz Postojiuskega okraja hotela jo v napadu blaznosti požgati svojo kočo in se je pri tem hudo o-pekla na rokah in po obrazu. Prepeljali so jo v bolrico v Trst in oddali v opazovalno sobo.
— (Facta loquuntur.) Pod tem naslovom piše se nam iz Tolmina; „Ker so je glavni zastop
„Feniksov" tako silno razkoračil nad Vašim pivškim dopisnikom in je celo skoval neko zahvalo knežaških pogorelcev, zdi se mi potrebno konšta-tovati, da je ta zavarovalnica lansko,leto pogorelcem Lubinjskim, ki so bili zavarovani pri njej, poslala cenjevat škodo Še le tri tedne po požaru. Pogorelci ki so bili zavarovani pri „Slaviji", imeli bo takrat odškodnino že v rokah. Nikdo torej gotovo ne ravna napak, ako se glede zavarovanja ravna po načelu „svoji k svojim", katero načelo bi nam v obče moralo biti bolje sveto, ko nam je.
— (Volitve v Istri.) Danes vrše se v raznih okrajih odločilne volitve. Prejeli smo iz prijateljske roke pismo, kateremu povzamemo, da bode huda borba, ker Italijani izdali so geslo: „osar tutto* in kaj to pomenja ve, kdor le količkaj pozna razmere. Ker so zmagali z drzovltostjo svojo v Porajauu (13) iu Vršarji (7 volilnih mož), je večina odvisna po dosedanjih kalkulih od izida v Kunfa-nnru (ki je bil do/.daj v italijanskih rokah) oziroma bode odločeval Milj. Se ve da bodo tudi, ako Slovani dobe Kanfauar, si Italijani skušali pomagati na stari način in bodo brisali Slovanom toliko volilnih mož, kolikor bode baš treba, da se pokaže večina italijanska. Od srca želimof da zmagajo častno iu slavno bratjo naši v kršni Istri, da zmaga pravica in poštenost. Naj pa bodo izid kakoršen koli hoče, predrznost nasprotne stranke uplivala je toliko na slovanski živelj v Istri, da smejo Slovani zmagouosno reči; Istra je naša! Konečno zmagati bode morala prej ali slej povsod većina in podreti na veke na-silstvo italijansko, ki bije zadnji obupni boj za nad-vludo nad večiuo slovanskega prebivalstva. — V Oprt Iju, ki je bil dozdaj silua trdnjava Italijanov, zmagala je nnša narodna Btranka z 47 glasovi večine. Voljenih je 5 naših mož. V Pomjanu bilo je voljenih 13 italijanskih volilnih mož s samo 4 glasovi večine (2G0 proti 256 naših) Italijani zbrisali so 50 naših volilcev in upisali 20 svojih. Zmagali so le z nemoralnimi sredstvi in skrajnim na-silstvom. Isto tako godilo se je v Vršarji, kjer je voljenih 7 italijanskih fidueijarjev. V Motovun u zmagali so naši sijajno, kakor v muozih dnizih krajih.
— (Tovarna zn torpede na Reki) odpustila je precej veliko delavcev in namerava še bolj zuižati število delavcev, ker ni dovolj naročil.
— ( , A m e r i k it n s k e g a Slovenca") došla uam je 6. številka, ki je izšla v Chicagtl dne 8. t. m.
Kranjsko društvo za varstvo lova v Ljubljani.
To društvo je doseglo že v kratkem ^ času svojega obstanka simpatičen vsprejeni od strani kranjskih prijateljev lova, in šteje moj 19 ustanovitelji in 151 člani tudi že prijatelje lovu ki bivajo zunaj Kranjske.
Pri ustanovljenju društva poslala so se vabila k pristopu vsem veleposestnikom, vsem prijateljem lova, ki ao bili vodstvu znani; vender baje nekaternikom niso došla v roke ta vabila.
Zato ponavlja vodstvo društva ua tem mestu do vseh lastnikov, najemnikov in prijateljev lova vabilo, naj pristopijo temu društvu.
Ker dohajajo osebam, pri lovstvu službujočim, pogojno nemale koristi, ter znaša letni donesek za lovskega čuvaja sumo po 50 kr. na leto, tedaj bi kazalo gospodom lovcem, da posnemajo vzgled nekaterih lovskih lastnikov ter upišejo v društvo tudi svoje osebje.
Vodstvo druStva jo bilo naprošeno po lastniku graščine Tržiške, baronu Juliju Born-u, da na njegov račun naroči 26 glav visoke divjačine to je 22 Bamic in 4 jelene.
Gospodje Gilbert Fuchs in konzul Ve t ter sta v svojih loviščih že izpostavila te divjačine vsak po 4 glave. Da se ta plemenita divjačina v nas zopet udomači, bilo hi prav resno želeti, da bi vsi dru-štveniki in prijatelji lovu sploh za nekaj let popolnoma prizanašali visoki divjačini, ki morda prihaja v njihova lovišča.
Ker so ti gospodje tako pripravljeni I velikimi Žrtvami zopet udomačiti v svojih loviščih ter tako Bploh tudi po vsej Kranjski plemenito vrsto divjačino ki je popolnoma iztrebljena, bi to početje gotovo zaslužilo, da ostali prijatelji kranjskega lova  vsaj  ne  nasprotujejo  tem poskusom.
Zato se vodstvo kranjskega društvo za varstvo lova obrača do VBeh onih, ki imajo pravi čut za
lov in za pravilnost njegovega zvrševanja fl prošnjo, naj visoki divjačini prizanaša vsaj za tri leta.
Gospod baron Bom je naročil iz Proti vina 50 parov jerebic, ki se imajo prihodnjega meseca sušca izpustiti ua njegovih loviščih. Drugih 60 - 70 pridobilo bode društvo ter jih oddajalo pa lastni ceni tistim društveuikom, ki ss oglasijo za to, da jih svoj Čas prevzemo.
Društvo bode v tem listu naznanilo, kdaj da pridejo te jerebice, in potem jih v-sak lahko prevzame takoj ali na spomlad, kakor bode Želel.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
7\anfanar 26". oktobra. Narodna stranka pobjedila ovdje sa 72 proti 64 glasova.
Kanfanar 2(J. oktobra. Sijajna zmaga po hudi borbi, volitev L a gin je gotova.
N a p r e \!
Dunaj 2f>. oktobra. Vest „N. fr. Pr.u, da so Že dokončane obravnave v Monakovem, se ni obistinila. Italija je neodločna tudi i/, fmancijeliiih uzrokov. Carinski deficit znaša za prvih devet mesecev 25 milijonov frankov.
Krakovo 25. oktobra. Ruska komisija zapisuje v mejnih okrajih zaloge žita in ovsa.
Rim 25. oktobra. Grispi govoril bode na mirovnem kongresu o pomirljivi politiki trojno • zveze.
Berolin 25. oktobra. Vsi tiskarski zvezi pripadajoči tiskarji in stavci časnikarskih in drugih tiskarn odpovedali so delo.
Dunaj 2<>. oktobra. Jutranji b uletio o zdravji nadvojvodinje Margarete: Po jako nemirni noči proti jutri ponehali hudi deliriji. Nezavest traje, trip slaboten in hiter, temperatura groznice nespremenjena. Cesar dosel osobno zjutraj pouprašatv palačo nadvojvodinje.
Madrid 25. oktobra. Povodnji v pokrajinah Granada in Almeria še neso ponehale. Mnogo vasij je popolnoma uničenih.
Razne vesti.
* ( N a j s e v e r ue j o evropsko mesto II a m m e i f ost) na Norveškem uvedlo je električno razsvetljavo in sicer ne samo po javnih prostorih in mestnih ulicah,  nego tudi po posamičnih hišah«
* (Tri h in e) koustatovalj so v smeri čanakem špehu, ki je prišel v Dortmund.
* (Oba morilca,) ki eta nedavno umorila na Vui savski železnici uecega veleposestniku in ga potem oropala, zasačili so v (V.eustohovi, ko ata baš hotela pobegniti s ponarejenim potnim listom na Nemško. Našli so pri njiju vse dragocenosti umorjenega in listnico z 10000 rublji.
* (Zlato — srebro.) Berthelot v Parizu predložil |0 akademiji nzoree kemičnega čistega Brebra, ki ima trajno zlato barvo, katero je pridobilo po nekem kemičnem procesu. Ta proces pa jo moral biti že znan starim ulhiuistom, ki so mislili, da so s tem spremenili srebro v zlato.
* (Nezgoda na železnici.) Kako nevarno je skakati iz vagonov, prodno se m vlak ustavil popolnoma, temu jo žalosten dokaz nesreča, ki se je pripetila te dni v Badeim. Neka ženska prlSlfi je skočivši z vagonu tako nesrečno pol kolesu, da ji je odtrgalo obe nogi iu je umrla malo minut pozneje. Nesrečniea bila je 38letrm hčer nečega hiAnega posestnika v GumpoUlskirchsmi.
* (Požar na parobrodu.) Blizu ltyhinska na Volgi nastal je požar nu nekem parobrodu, ki je vozil potnike. Sedem ljudij je baje poginulo pri tem požaru.
* (Atentat na želez n i š k vlak.) Neznani zločinci položili so kolesne droge na tir, da bi spravili hrovlak, ki vozi z Eastbournu v London, h tira. Vender se ni dogodila nobena nesreča. Ta dogodek je le tretii v kratkem času, ki bo je pri-godil na Great-Westeru železnici.
Narodno-gospodarske stvari.
Slovenske posojilnice.
Po ,.Letopisu slovtmiikiti posojilnic", Hcstavil J« Lapajuo izdala l(Zv6M Hlovounkih posojilnic*'. (Daljo.)
Deleži so jako imeniten faktor vsake posojilnice, oni so jedro obrtne glavnice. Od velikosti »kupne svote deležev zavisi trdno i u trajno razevi-tunje posojilnice. Deleži so namreč več ali manj štalu«! uloženi novci, katere je mogočo navadno le jednkrat vzeti iz zadruge, in to lo tedaj, uko je človek pravočasno in pismeno svoj izstop naznanil in uko je vse svoje  dolgove iu zaveze pri zadrugi
poravnal.
Kakor rasto posojilnice sploh, tako se vidi lep napredek tudi pri deležih.
Od leta 1885 so deleži vaeh slovonskih posojilnic do leta 1880 nnrastli za 157.4:58 gld. in od I. 1889 pa do lanskega lota zopet za 92U3 gld.
Najmočripjša je glede deležev posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini, ki ima skoro toliko deležev, kakor hranilnih vlog. Za njo sledć posojilaice: ptujska, mariborska, celjska, ljutomerska itd.
Veliko posojilnic ima le eno vrsto deležnikov ; precej je takih, ki imajo dvovrstne, nekaj celo takih, ki imajo celo troje deleže n. pr. v Celovcu (po 1O0 gld., 10 in 2 gld.), v Št. Jakobu (200, 100, 30), Mozirji (30, 10, 1 gld.). Dmžniki slovenskih posojilnic, ki ne jemljejo na posodo, zavežejo se precej trdo in so v nevarnosti, da utegnejo kaj žrtvovati. Kajti niso porok samo z vloženimi deleži, včasih (pri neomejeni zavezi) ceI6 z vsem svojim imetjem. Radi tega je pravilno, da jim vloženi deleži kaj dobička neso. Navadno je tudi v pravilih določeno, da deleži dajo tiste obresti, kakor hranilne vloge. Toda pri mnogih posojilnicah pravila o tem nobene določbe nimajo, in vsi zadružniki stavijo svoje zaupanje v konecletni dobiček, od katerega pričakujejo svojo delnino (dividendo). Več posojilnic je toda, pri katerih imajo ljudje svoje deleže le iz domoljubja vložene, pri katerih že več let niso dobili od svojih deležev niti rednih obresti niti delnine. Neka posojilnica, ki že več let posluje, ima Se celo to trdo določbo v pravilih, da ndje toliko časa jie bodo ničesar dobivali od svojih deležev, dokler ne doseže zadružni zaklad 10.000 gld. In kdaj bo ie le to, ko ne broji zdaj niti 4000 gld.?
Nekatere posojilnice dajejo deležnikom obresti in vrh tega konec leta še večjo ali manjšo dividendo. Tako n. pr. dobe" na Vrhniki deležniki poleg 41li°/o obresti Še ravno toliko delnine, torej je on-dotnim udom vloženi denar dajal 9%, v Makolah 7°/m P° nekod 6°/0 (v Krškem n. pr.: toda. tu do zdaj le tistim udom, kateri niso kredita potrebovali). Da so deleži dokaj stalno uloženi denar, prepričamo se iz letnih računov, kjer je vselej dokaj več deležev med dohodki nego med izdatki, dočim se pri mnogih posojilnicah vsota vzdignenih hranilnih vlog približuje svoti vloženih hranilnih vlog. Posojilnice res dobro store" v lastnem interesu in v korist družnikom, ako deleže pridržujejo, kolikor le pravila dovoljujejo. (Dalje prib.)
Listnica uredništva:
Gospodu Kamin K lunu, drž. poslancu na Dunaji: Vaiega takoimunovam*ga popravka ne vsprejmemo.
s Anatherinova nstna voda in zobni prašek 3
uhrani uata, krepČa  čeljustno  meso   ter  odpravlja slabo šupo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega   pruska 20 kr.;   12 steklenic 4 gld.;  1*2 Skattjl) samo 2 gld. (81—133)
Lekarna Piccoli, ,.pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska
„LJUBLJANSKI ZY0H"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Pri M«H*i:
Kovi>! |a Maribora
J,ot«'rllii<* srečke 24. oktobra.
Na Dunaji: 54, 78, 88, 39, 49. V Gradci: 3,     37,     23,     50, 44.
_ Tujci:
U5. oktobra. Graf: Oser, Vatter, Pick  z Dunaja. — — lielstik, I>ii.detspiel, Cora is Trsta.
— Kom iz Korevja. — ! lil beti sen iz Trbiža. — Kons-vvetter iz Rateč. — Hoglauer iz Celja. — Maver s Vrhnike.
— Paerpiali iz Grade*.
Pri Slonu : I Ml. vitez pl. KkiI, Soukiip. Smin, Pckarck, Hruck, Kiewel, Keiss z Dunaja. — Suchaland s Ptuju. — Lauder iz Gorice. — Hudovernik lz Kranjske gore. — Behari iz Pr«ge. — Koblek Iz Žalca. — Paa iz 1'lrije. — Vertli iz Trsta. — Neuberger >z Urna. — Traut-ncr iz Inomosta. — Schiessl iz Monukova.
Pri it*Niri|Nk«-m c«-anrji: Dragarin z Vrhnike.— 1 laiishrandt iz Trsta. —
Pri I»m% urnktm dvoru : Fahec iz Zagreba. — HdvHStm iz Trbiža.
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra r mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v •mm.
1 3Ć	7. zjntraj '2. popof. 9. zvečer	7332 mm, 733 1 ■■. 734 2 mm.	8-8* C 170° C 10 0» C	brezv. si. jzh. brezv.	megla jasno jasno	0 00 mm.
25. okt j	7. zjutraj 2. popol, 9. zvečer	734*3 ■n, 732*2 mm. 732-1 m	6-8° C 18 6° C 1400 c	brezv. brezv. si. szh.	megla d. jas. d. jas.	6-30 mm. megle.
nad	Srednja normaloni.	1 temperatura 11'9° in		128<\	za 23	0 in 3-4
H>ULzaaJsls:si borza
dne* 26 oktobra t. I.
(Isvimo telegrafiono poročilo.)
vfieraj
Papirus renta.....
Srebrna renta .....
Zlata renta ......
5*7„ marons renta .... Akcijo narodne bunko
Kreditne akcije.....
London .......
Srebro........
Napol.........
0. kr. cekini......
Nemške marke.....
4° 0 drlavne arocke it I. 1U.*>4 Drlavue »roćko i« 1. 1U64 Ogeraka zlata renta 4'/« . • Ogerska papirna renta 6*/0 . Dunava reg. sredke 5° #   . .
gld
91-50 9125 109 10 101 90 1012 — 27975 117 30
- gld
»Ti urin«
91-45 91 30 109-10 101*45 1003'— 278 25 117 25
Uiidolfovo srečke.....
Akcije anglo-avatr. banke   . . Tramway-druit. volj. 170 gld. a. v
932	—	932
658		5 57
57-72'/,	■	57 62'/.
250 gld.	134 gld. 50 kr.	
100 .	181	i   50 .
	103	
	100	.   80 ,
1O0 gld.	120	• n
listi . .	110	n    50 .
100 gld.	184	.   25 ,
10 n	li	.   50 .
120 ,	148	•   50 „
.   .   . .	223	* .
Podpisanci javljamo tužno vest, da jo naaa iskreno ljubljena soproga in mati, oziroma sestra, gospa
Cecilija Bergant roj. Iglic
dne 24. oktobra 1891. leta, po kratki, mučni bolezni, po prejema sv. zakramentov za umirajoče, v 41. letu svoje dobo, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode dne 25. oktobra ob polu 5. uri popolndno.
Svete maie zadužnice brale se bodo v farni cerkvi v Kamnika.
V Kamniku, dne 24. oktobra 1891.
i.ukn Bergant«
soprog.
JoalpiuH, Fran, l'uvllna. Makao in Cecilija) Herg-skut,
otroci.
Jakob in Ivan Igli*,
brata.
(920)
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam ob bolezni in smrti proljubljonega našega  sina, oziroma brata in nečaka, gospoda
Josipa Pajsar-ja
na katerikoli način izražali svoje sočutjo ter se udeležili tako mnogobrojnoga pogreba, vsem darovalcem obilih vencev, kakor tudi slav. flDra-mctičnemu društvu" v Ljubljani, posebno pa gospodom pevcem za ginljivo petju izrazujetuo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 2G. oktobra 181)1.
(921) .    Žalujoči ostali.
Za kombinirani poštni in brzojavni urad na Dolenjskem išče se (919—i)
poštarica.
Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Učenca
z dežele, pridnega in čvrstega, veščega tudi nemščine, vsprejme v trgovino z mešanim blagom. —«• Kdo? pove iz prijaznosti upravnistvo ,,Slov. Naroda". (912—2)
Trakovi, čipke, tančice, volneni in svilnati baržuni, pliši, nakitnine, lepa peresa in
najlepše novosti vseh stvarij
za raodistke (S7s—3)
priporoča ceneno in -v n.e.jToogfattejel isc"to«rl
ERNST STOCKL v Ljubljani.
Veletrgovina z vinom v Pulji.
Podpisaneo prodaja iz svoje zaloge lavrntna ^rna lairiaiiMk« rinu znamenitih kletarjev, zlasti vrHcrafca, MuioljniiNkH iu HHiiwiu^eiiHktt po |nizkih cenah in v vsaki meri, a ne izpod 5t> litrov. Konkurencije se ni bati! Blagovoljna naročila pošljejo naj se
(889-4)
Vekoslavn Dejaku
vel«tricn a vinom t Pul|l.
Praktikant
za neko Graško pisarnico vsprejme se takoj z mesečno plačo 20 gld. Pogoji: Zahteva se, da je do-tičnik popolnoma veče nemškega In slovenskega jezika v besedi in pisavi, da piše gladko, da je brez dolgov, vojadčine oproščen, samec, neomadeževane preteklosti, zdrav in bistroumen. — ProSnje, pisane nemški in slovenski, s svedočbami v prepisu, poslati je pod „L. 1871* poste restante v Gradec (901-3)
IHsHsVHI^MHslHnHHBV
Velika zbirka
nagrobnih v©m©e>v
in
venčnih trakov ^JJ
▼ vaeh barvah in vsaka Šlrokostl od 30 kr. naprej.
Najnovejše: (878-4)
žalni trakovi iz krepa.
Napisi za venčne trake, lepi in trpežni, dobivajo se samo pri
ERNESTU STČCKL-nu v Ljubljani.
Karolu Till-u
v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 10.
VSO (456—31)
šolske potrebščine
za pisanje, risanje in slikanje, za vse sole po naroČilu gg. profesorjev.
Velika izbera
risalnih skladnikov, risal itd.
I=ISi?Jsn=*=I=*=I=*=T=g=I=l=l=l.
POSC>J IlUlCa V Tlai'lhoru podeli za šolsko leto 1891/92. iz ustanovo ranjcega gospoda Franca Rapoca
trem visokošolcem podpore v znesku 150 gld.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi
ulo/.ć naj se pri posojilnici v Mariboru do I O. novembra i. I.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo iu v katerem znesku.
V Mariboru, dne 24. oktobra 1892.
(90ti> Ravnateljstvo.
I Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene
nagrobne križe
priporo£u po ulr.lt I li venali
ANDREJ ORUSKDVlC
trgovec z železnino v Xj3vL"bl3aLHl, Mestni trg" lO.
ifmJ^ J«  srahtevamje  dt>p»ilJ*'Jo ***
in ceni Me /V««*.«. <894-6)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Jogi p Not I i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
4