Uto IH. Stevmn 117. v uiMini, v tom u. umi 1926. Cena Din 150 7 > 50 p, veeji latoati petit mta 4 D; notice, »oru. — uzaeraM davek poaebei — prantta. — launtt: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst izjave, .eklarae, preklici beseda 2 D. - Popust po dogo-• velja letno v JafOtlaviji 240 D. sa inozemstvo 420 D i : Knmllova adlea itev. 5, pritllaf«. — Telefon stav. 304. Kanilora alica zU 5, U aađstrople. — Telefon Stav. 34. Poitniffia platana v gotovini. Incident z Radićem Mali incident v Stari Pazovi je ipak vreden nekoliko pozornosti Mlad človek se je pripravljal, da zaluča v Stjepana Radića bombo ali nekaj bombi podobnega, pa mu je policija preprečila izvedbo načrta. Zadeva sicer Še ni dovoli pojasnjena, koliko tiči za to afero, ali je ipak značilna. Brez dvoma se vsi strinjamo v tem, da je v poraba a ten tatarskih metod v notranjepolitičnem življenju absolutno nedopustna. Mogoče si je misliti navsezadnje atentat kot edini izhod iz situacije, kadar je na eni strani več ali manj celokupna javnost na drugi strani pa morda samo ena osebnost, ki s svojo zaostalo mentalitete, s svojimi nesolidnimi nazori zadržuje ves razvoj; odstranitev take zapreke odgovarja stremljenju vse dobe. cele generacije in ima za seboj močno moralno utemeljitev Toda za razreševanje sporov med političnimi strankami atentat nikdar ne sme priti vpoštev. Da bi se na ta način odstranila iz aktivnega udejstvovanja osebnost, ki reprezentira stranko, a je skrajno neljuba drugi stranki ali struji, tega ne bi mogel odobravati nihče. Moralne opore za tak čin ne bi bilo: vsa javnost bi smatrala dejanje za delo partizanskih nasprotij. In to bi bilo zlo, zakaj slične stvari silijo k posnemanju in maščevanju. Politične stranke in struje naj svoje medsebojne spore rešujejo z drugimi sredstvi, ne z bombami in revolverji. Toda da gre za atentat sam na sebi. ne bi bilo vredno toliko pisati o zadevi; običajno reportersko poročilo bi bilo popolnoma dovolj. Ali incident je značilen z druge strani. Ne gre tu toliko za Stjepana Radića kot šefa hrvatske seljačke stranke, marveč za izredno politično osebnost, ki deb v našem političnem življenju tako strašen furore že toiiko let. Stjepan Radić stoji v ospredju političnega zanimanja, ima za seboj tako raznoliko zgodovino in toliko pre-žirih nasprotij, da je čudoviŠče. v skrajnem pomenu besede. O njem se je izreklo že preobik> mnenj in ocen. tudi : v ugodnejše so zelo neugodne; publika ga dandanes ocenjuje med smehom in dovtipi. karikature ga vpodabljajo naj-n e kot klovna, ali kljub vsemu je mož *e vedno eden glavnih naših politikov In tudi dar.es še. kakor da se vsi dogod-fci Bčejo okroz. njegove osebnosti. Kako bi mi vsi pozdravili njegovo celo. I>i res pričel vojno s korupcijo. To^a namesto tefc osmeši še ono. kar b\ mu mogli pametnega in izvršljivega pripisovati, in dobr~ stvari kompromitira še bolj kakor so že. Ko ga je Uzu-novič odslov :I iz vlade, je bU to samo logičen izhod iz situacije, toda le polovičarski, dokler mu ne siedi še drugi c'el. to ;e odstranitev Stjepana Radića iz poetičnega življenja sploh. Radić spada v politični arhiv, ne pa v areno; pokazal je. kar zna. in novega ali pozi-ii\ r;cga ne pričakujemo od njega prav i ^var več. Nasprotno, uverjeni smo. vse priča o tem, da bo ostal Stjepan I' - i samo še ovira normalnemu poli-rvtiiiu razvoju, ovira pametnim poli- l in lastni stranki in ovira vsem -ru. i strankam, ki morejo kvečjemu • "no računati z njim kot nasprotnika .r,\ nikdar pa kot z zaveznikom. Radič je pod silo razmer že zelo kapituliral. Odrekel se je ministrskemu stoičku in ž njim združenemu avtomobilu in salonskemu vozu. Pristal je na to. da izstopi iz vlade tudi njegov sorodnik in najožji zaupnik g.. Pavle Radič. In sprijaznil se je naposled z radi-kalsko zahtevo, da se mora najmanj za dva meseca umakniti iz političnega življenja in ne sme v tem času ne javno govoriti ne pisati. Zato smo uverjeni. da bo prej ali slej prišlo do tega. da bo ■videl, da res ni za resno politiko in se umaknil v trajen pokoj Zgodilo se bo to in se mora zgoditi brez atentatov, ki se jih g. Radiću potem tudi ne bo treba več bati. Nasprotno, vsi mu bodo i' >rca privoščili dolgo in prijetno živ-I en e v političnem miru. SHOD LJUBE JOVANOVIĆA V SOMBORU — Beograd. r!a*a- Pristati Ljube - - *a nameravajo prihodnjo nederjo '»». t. m. priredili poseben shod v laaajfjajam Teza shoda, pravijo, se odel-iže vsi pristaši T bc Jovanoviča. ki so vstopni v njegov p klanski klub. Na shoda govori -radi L*uba fovanovic. ki se zato ne bo moeel udeležiti pre tik erupcij skega «*»oda v Lfab-Haai. Kot protiudarec je radikalski klub vložil interpelacijo radi korupcije, ki sta jo baje zagrešila bivša ministra Kumanudi in Jope. — Beograd, 26. maja. Po 12-dnev-nem odmoru je Narodna skupščina danes zopet oživela, dasi za današnjo plenarna sejo ne vlada pos-bno veliko zanimanje, ker v seja več ali mar j formalnega značaja. Na njej določijo le dnevTii red bodočih sej. O tej zadevi se je vršila med opozicijo in radikali ostra zakulisna borba. Živahno se je komentiralo postopanje kluba frSS. ki je moral rod pritiskom radikalov docela spremeniti stališče svoje stranke ki pristati na radikalske nazore. V skupščini se oričeaija ogorčena borba med opozicija in radikali, ki napovedujejo nova senzacikmalna odkritja o poslovanju bivših ministrov, sedaj članov opozicije* ako bo opozicija vztnjala na svoji zahtevi po nadaljevanju konrpcij-ske debate. Opozicija je brez bistvenih sprememb zopet vložila v Narodni skupščini svojo staro interpelacijo, ravnotako tudi samostojni demokratje. Da odbijejo naval opozicije na svojo stanko s ko™pcij*ktmi interpelacijami. So radikali oklenili in včeraj tudi predložili skupščini dve interpelaciju ki se nanašata na poslovanje bivšega finančnega ministra dr. Koste Kumanudija. ki fun-gira v korupcijski debati kot najboljši poznavalec in srlavni govornik. Dr. Ku-manudviu očitajo radikali, d^ je v letih 1921. do 1922. kot finančni minister r*eiel iz likvidacijske mase bivše Av-« ro-ogrske banke nad 24 milijonov kron v zlatu. \z Ble^rovega posojila l-'ta 1°22 pa nad 12 miljonov dolarjev, le svete ie dr. Kosita Kumanudi pl&si- r; 1 na trgu in iih prodal baje zelo v izgubo. Tolar se je zaročunal po 60 Din. dočin; je tečaj takrat znašal 80 do 90 Din. Na beogradski borzi je bil leta 1922. pravi lov za državnimi čeki. V špekulacije pa so bili zapleteni samo gotovi smrtniki, ki so bili tako srečni, da so imeli zveze s takratnim finančnim ministrom. Glavno vlogo pri vseh transakcijah je vodila Balkanska banka, nazvana «Bank a g. Dušana Plavši-ča», pomočnika takratnega finančnega ministra dr. Kumanudija, ki je bil v finančnih krogih nazvan tudi borzni in valutami diktator kraljevine SHS. Radikali so predložili še drugo točko, ki se nanaša na uvoz romunskega bencina in olja in njega prodajo državi Ta interpelacija navaja, da je bil v kupčije z bencinom in oljem zaplerien Mvši minister za socijalno politiko Ri-sm Joiič. Interpelacija navaja 14 točk, kako so manipulirali in prodajali ta bencin. Dobavitelj« bencina se je izplačal državni bon v znesku 7.250.000 francoskih frankov (takrait okofi 50 milijonov dinarjev), dočim se je oozneje izkazalo, da bi mu šlo le 3 milijone frankov. Podaljših pogajanjih pa je ministrstvo za socijalno politiko priznalo in krilo diferenco. Radikali so dalje sklenili predložiti Narodni skupščini tudi s svoje strani račrt zakona o pobiianju konrpcije. Ta zakon določa, da ataivni ministri in narodni poslanci ne smejo nastopati kot državni dobavitelji in ndeležniki pri rrznih dižavnih transakcijah. Jutri se obnovi korupcijslin debata Danes opoldne se je zopet sestala Naredna skupščina« — Vlada ie pristala na nadaljevanje koruocijske debate. — Radicevci odklanjajo svoj lastni predlog. — Beograd, 26. maja. Pred otvorit* vi jo plenarne seje Narodne skupščine so se vršili sestanki posamnih klubov ki parlamentarnih skupin. Oavidovićev demokratski klub se je takoj po 9. dopoldne sestal na važno posvetovanje. Na seji so razpravljali o interpelacijah, ki so jih rac kali vložili proti bivšemu finančnemu ministru dr. Kosti Kumanudi ju in bivše nu miiti* stru za socijalno politiko, Ristu J o ji* ću. Oba prizadeta poslanca, dr. Kuma* nudi in Jojič, sta na seji izjavila, da ne nasprotujeta nujnosti radikalne in* terpelacije in sta pripravljena se zagovarjati tudi pred sodiščem radi s\>oje* ga poslovanja kot ministra. Pred skupščinsko sejo je bil tudi sestanek načelnikov ožje opozicije. — Sklenjeno je bilo, da ožja opozicija prizna nujnost radikalnima interpela* cijama in da naj se sploh nujno obrav* na\d v skupščini vsak slučaj korupcije. V ministrski sobi Narodne skupščin ne so se zbrali člani vlade. Seja mini* strskega sveta je bila kratka. Predmet posvetovanjem so bile interpelacije o korupcijskih aferah in stališče vlade napram korupciji. V pisarni predsednika Narodne skupščine je bil ob 11. dopoldne šesta* nek načelnikov parlamentarnih skupin. Konferenca se ie vršila v prisotnosti u jnistrskega predsednika. \a konferenci načelnikov je bil do* sežen sporazum, da se postavijo kot prva točka dnevnega reda za jutrišnjo sejo interpelacije po si. Ljube Davi d o* vica in tovarišev, odnosno po si. dr. GrU sogona in tovarišev, o katerih je Na* rodna skupščina že razpravljala dne 14. t. m. Obenem je bilo sklenjeno, da se o teh interpelacijah ne vrši nikaka na* daljna debata, marveč da se takoj pre* ide k glasovanju glede prehoda na dnevni red. To se pravi, da Narodna skupščina prične glasovati o predlogih, ki so bili stavljeni od strani radikalov, od strani radičevcev. od strani samo* stojnih demokratov in ožje opozicije, in ki se nanašajo na izvolitev parla* mentame ankete v svrho proučavanja korupcijskih afer. Radikal posl. Ilija Mihajlović, pod* piran od radicevca posl. Karla Kovače* vica, je izjavil v imenu vladne večine, da se mora še enkrat glasovati tudi o Credlogu radikala posl. dr. Radouića, i je zadnjič propade1. Načelniki opo« zicije so tej zahtevi ugovarjali ter vatraiali na stališču, da se glasovanje ne da ponoviti, ampak da je treba naj* prej glasovati o predlogu radicevca dr. :>ibenika. Zgodilo se je na splošno pre* . enečenje opozicije, da je posl. Karlo Kovačević v imenu kluba HSS nastopil proti temu in se it izjavil za resolucijo radikala dr. Radonica. Jutri prične torej Narodna skupšči* na ponovno glasovati o resolucijah g!e* de korupcije in izvoli posebno parla* mentarno komisijo, ki jo resolucije predvidevajo. Radi dolgotrajnih posvetovanj klub* skih načelnikov in ministrskega sveta se je današnja seja Narodne skupšči* ne pričela šele ob 11.40 dopoldne. Ob otvoritvi skupščine je narodni poslanec dr. Zanič ironično vzkliknil: *Dajejo se nagobčniki na debelo!* Po odobre* nju zapisnika ie predsedstvo prečitalo razne došle vloge in ukaz o demisiji ministra Pavla Radića ter imenovanju dr. Šibenika za ministra agrarne refor* me. Posl. dr. Bazala je pri tem vzklik* nil: «Zakaj ste vrgli samo enega mini* stra?» Skupščinsko predsedstvo je da* Ije sporočilo, da je vlada predložila skupščini več zakonov, tako zakon o centralni upravi in zakon o izenačenju davkov. Zakoni se povečini odkažejo zakonodajnemu odboru v razpravo. Seja Narodne skupščine ob 1. še traja. Skupščina ima izvoliti II. pod* predsednika Narodne skupščine, ker je postal dosedanji podpredsednik doktor Šibenik minister. Kandidat za njegove* ga naslednika je radičevec dr. Preka, ki se je povodom zadnje krize največ trudil za obnovitev režima RR. Radikali proti radićevcem Interpelacija radi nastopa drja. Pernarja v Somboru. — Beograd. 26. maja. Ra dika liri poslanec dr. Ljuba Popović je danes naslovil na notranjega ministra obširno z dejstvi utemeljeno vprašanje glede postopanja radi. čevskega podtajnika dr. Josipa Pernarja, ki ;e sarr.olastno disponiral z orožništvoni in policijo na Radičevih shodih v Stari Pazovi In Somboru. Vprašanje naglasa, da dr. Per-nar ni bil po zakonu opravičen v »to in tudi ne pristojen, da odreja in ukazuje orožni-štvu, katerega državljana mora aretirati ali odstraniti s shoda m preiskati. Posl. dr. Popović navaja dalje, da je bik> od z. Ste-pana Radića zelo d.zno prirediti shod v Sta-ri Pazovi. kjer je bili pretekli Jem pet j radikalov od radičevcev težko ranjenih in j eHp.-i rejo uJvt i Razorožitev in Mala antanta — Beograd, 26. maja. Ker so politični iaktorji največ zainteresirani na notranjepolitičnih dogodkih, ne posvečajo potrebne pozornosti razoroži tv en emu problemu, ki se sedaj obravnava v Ženevi. TucH v ostalih državah Male antante h to vprašanje v ozadju. Odhod zunanjega ministra dr. Nin-čiOa v Ženevo, dolg razgovor r>oslanika v Parizu dr. Spalajkoviča z ministrskim predsednikom Briandom in skorajšnji sestanek dr. N:nčića s predsednikom tran-coskega ministrskega sveta nasprotno dokazujejo, da beogradska vlada resno upošteva razorožitveno konferenco. Potrebno je Mali aruanti, katere države so največ pretrpele v svetovni vojni, da obrača po-zorrost na razorožitveno vprašanje in da končno doseže pravilno iormuio za evropski mir. Že pet let Mala antanta nikdar ne opušča prilike, da ne bi manifestirala sporazum in solidarnost vseh evropskih držav. Že Pri ženevskem protokolu se ie Mala antanta zelo angažirala. Mala antanta ni nasprotnica »racihzma. Da je ženevski protokol propadel, je v prvi vrsti delo Anglije. Tudi potek dosedanjih razprav v Ženevi najboljše dokazuje nezaupanje, ki ga gojć Anglo-Saksi napram kontinentu. Kon-feience v Ženevi so sedai jasno odkrile taktiko anglo-saške skupine, ki hoče, da se deloma razoroži Francija in Mala antartn, ne da bi se tem državam dale primerne garancije za njih varnost. Angleži niso iskreni. Anglija je danes zelo nerazpoložena napram ideji edinstva evropskih držav. Anglija zahteva, da se vse države razorože brez izjeme. Temu stališču oporeka Francija. Umor generala Petijure — Pariz, 26. maja. Bivši šef pnoti-boljševiške vlade v Ukrajini, kozaški general Petljura je vveraj postal žrtev zahrbtnega atentata. Ustrelil ga je neki ruski Žid. Petijuro so Židje smatrali ko; povzročitelja velikih protižidovskih pogromov. Petij ura je že dalj časa živel v Parizu. Morilec oblečen v delavsko priprosto obleko, ga je včeraj počakal pred neko kavarno. Ko se je Perljura pojavil, je nrorLec skočil proti njemu ter oddal nanj iz revolverja tri strele. Pe&ljuira se je zgrudil na tia, v bližini se nahajajoča množica se je vsa zbegana razkropila. Težko ranjen jc skušal Petljura vtati, toda morilec je pristopil k njemu ter oddal nanj še dva strelo. Petljura je nato obležal mrtev. Množica je napadla morilca, ki ga je močan policijski oddelek komaj ubranil er težko ranjenega odpeljal na komisarijat. Tu je morilec kratko izjavil, da so zove Sa* muel Schwarzbart, rodom iz Smolenska. — Umor je izvršil iz maščevanja, ker je dal Petljura kot šef protiboljševiške vlade v Ukrajini pomoriti brez pardona veliko šte* vilo tamošnjih Židov, med njimi tudi nje* govc starše in brate. ŽRTVE ERUPCIJE VULKANA NA JAPONSKEM — London, 26. maja. «New Vork I k • rald» javlja, da je vulkan Tokahi med bruhanjem lave zasul in žive pokopal nad 1000 oseb. Nad 100 žrtev so potegnili iz lave. Na kraj katastrofe je prispelo veliko šte« vilo zdravnikov in sanitetnega osobja. Zc* Iezniški promet je nad 20 milj daleč na* okoli vulkana popolnoma ustavljen. SILNA VROČINA V PARIZU — Pariz. 26. maja. Listi beležko izredno VTo5ino v Parizu, in okolici. Pojavil se je nad mestom izredno močan val vročine. Mno&o oseb je dobilo solnčarico. Več sHi. čajev med njimi je nevarnih. OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi 67 NH/CENEJE Jos. Rojina, L;ub! ana, Aleksandrova 3. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesn} trz: Srednje ponudbe in povpraševanja. Prodanih 4 vagone brzojavnih drogov od 8 do 12 m in 12 do 15 cm premera, fco. naklad, postaja 212.50 Din in 1 vagon ostrorobo paralelno obrobljenih bukovih plohov, 40 mm od 2 m naprej 70 odst. I, 30 odstotkov H teo meia. 7odst. inv. pos. iz leta 1921 denar 76, blago 77. 2 in polodst. drž. renta za vojno škodo 306, 308, Celjska pos. 192, 195, Lj. kred. banka 175, Merk. banka 100, 102, 102, Prva hrv. šted. 865, 870, Slav. banka 50. Kreditni zavod 165, 175, Strojne tovarne 80, 85, Trbov. prem. družba 320, 325, Združene pap. 100, Nihag 25, 30, Stavbena d. d. 55, 65, Šešir 104, 104, 104, 4 m pol odst. zast. I. kr. dež. banke 20, 20, 4 in polodst. kom. zad. d»?ž. banke 20, 22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.963—11.003, Praga 167.917—168.917, Pariz 185—187, Newyork 5635—56.85, London 275.80—277, Trst 214.43—215.63, Berlin 13.5114—13.5614, Dunaj 801—306. Ljubljanska kreditna 175, Hipotekama banka 57—58. Jugobanka 92 m pol — 93, Praitediona 865—870, Slavenska banka 50, Trboveljska 300—320, Vevče 110. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1125, Pariz 16.775, Milan 19.40. Praga 15.31. Trst: Beograd 45.8f>_46.30, Pariz S3.60 --81.10. London 127—12730, Curih 50&— 5Ts$. Nevarni vlomilci pod ključem V soboto smo poročali, da je prišla policija na sled spretno organizirani vlomilski tolpi, ki je izvršila širom Slovenije celo vrsto drznih vlomov. Vlomilci so strahova!; cele okraje v ljubljanski okolici, pa tudi na Dolenjskem in drugod. OLavni član družb? je bi' franc Klemen, rojen leta 1885. v Zagonu pri Postojni. Klemen je eden najdrznejših vlomilcev, kar jih pozna naša kriminalna kronika. Dne 7. aprila je bUL izpuščen iz tukajšnjih zaporov ter izarnan v Italiio. ker e italijanski državljan. Vmii pa se je takoj na naše ozemlje ter začel zopet svojo pustolovsko roparsko življenje. 21. aprila je vlomil v Podsmreki pri gostilni čarki Mariji Kane ter odnesel raznih predmetov in gotovine v vrednosti 400 Din. Tudi njegovo nadaljnje delovanje je bilo zdo plodno. V noči od 23. na 24. april jc vlorrail v župnišče v Horjulu, odnesel 9 srobrnlh kron in eno ogledalo ter već drugih predmetov. V noči od 27. na 26. aprfl je tlo vlomljeno v trgovino Ivana Poba v Robu pri Velikih Laščah. Odneseni m bili prsdmeti v vrednosti 7CH) Din. V noc| «d S na 4. maj ie bilo vlomljeno v costteo Ar-dreja in Marije 2agar na takozvani Svicsi pri Dobravi. Vlomilci so odnesli rame predmete v vrednosti 4580 Din. Dva dni kasneje se je tolpa pojarvJU v Kočevju. Vlomila je v mesarijo Ivana Kožarja in gostilničarja Ivana Kropfa. Prt za i; jem so odnesli ziato uro z verižico, vrev'no 3200 Din. V noči od 7. na 8. maj je bilo vlomljeno v Stari ctrkvi pri Kočevju v h.:šo posesl lika Josipa Signmnda, v žirp-nišče pri župniku Erker:u, v gostilno Juriji Petscheta, v stanovanje učitelja Josipa Kreinerja in mesarja Frana Pestla. Vlomile so povsod vse razmetali, iskajoč gotovine in dragocenosti. Teh po večini niso dobi!:, pobrali pa so povsod dežnike in dežne p'.:.-sče, ker je tisto noč močno deževalo. V noči od 9. na 10. maj so vlomili v trgovino Josipa ^ieglerja v Dolenji vasi Pri Ribnici. Tu so pobrali razno manufakturno bla&a in perilo v vrednosti 5000 Din, kar se ie vse kasneje dobilo. Dne 10. maja so vlomili pri posestniku Josipu Kozini na Bregu Št. 2 pri Ribnici. Plen: 200 Din gotovine in 300 Din vredna ura. Isti večer so '•lomili v hišo posestnika Milana Kluna, kL-veremu so odnesli 200 Din gotovine. Vlom so izvršili v času, ko je v vasi patrolirala orožniška patrola. V noči od 12. na 13. maj je bilo vlomljeno v poštni urad v Ortene-ku pri Velikih Laščah. Storilci so s sekirami in krampi razbili železno blagajno it odnesu okoli 600 Din. V noči od 13. na 14 maj so s ponarejenim ključem vlomili pri posestniku Matiji Dolšinu v Rašči pr- Turjaku. Isto noč so posetili tudi gostilničar i:: Frana 2užka. Nikjer niso mogli narediti posebt.a truplo Mancinijeve. Z večjimi ovirami in težkočami je bilo združeno spravljanje trupla ponesrečenega Ivana Sterleta. Ko so ga našli, je truplo ležalo na trebuhu. Na glavi je imel Sterle globoko rado. ki ie tudi povzročila smrt ker poškodb ni bilo opaziti. Sterleta so se le snoči ob pol enajstih orinesli v Spodnjo Kokro, na kar so vse tri žrtve naložili na pogrebni avto-mobU ter jih odpeljali v Ljubljano. Iz Kranja je prišla v Spodnjo Kokro včeraj komisija s srezkimfc poglavarjem Znidaršičem in zdravnikom dr. Fajdigo. Komisija je izvršila predpisano preiskavo. Sreski poglavar Žni-daršič je obenem izdal uradno dovoljenje, da se smejo žrtve prepeljati v Ljubljano. * O reševalni akciji nam poročajn še naslednje podrobnosti: V torek ob 10.30 dopoldne je pogrebni zavod v Ljubljani dobil nalog, naj s pogrebnim avtom transport ra v Kamniških planinah ponesrečene tri turiste iz Kokre v Ljubljano. Funkcijo-nar pogrebnega zavoda se je takoj z avtom odpeljal proti Kokri ter je v Kranju na srezkem poglavarstvu izvršil za prevoz mrličev predpisane formalnosti. Avtomobil ie nato krenil proti Spodnji Kokri. V tamošnji mrtvašnici sta že ležala Rado Sopčič in njegova zaročenka. Bila sta obdana s planinskim cvetjem in zelenjem. Na krsto Mancinijeve je brl položen lep šopek srnamic. Mestni zdravnik iz Kranja dr. Fajdiga je ugotovil smrt in kratko k on stati ral na njiju iruplih one poškodbe, ki so bile >mrtno nevarne. Mancinijeva ie dobila težke poškodbe na lev: strani senc in obenem popohin zdrobljen i e nosne kosti. Težko rano ie imela tudi na desnem kolenu. Sopčič ie imel prebito črepinjo in rano na levem sencu. Po zdravniškem ogledu so obe krsni zapečatili ter čakali, da prinesejo truplo tretjega ponesrečenca Ivana Sterleta. Ker transporta dolgo ni bilo, so krsti nato položili v avtomobil, ki se ie peljal iz Spodnje Kokre dalje nasproti nosačem, ki sn nesli Ivana Ster-lerra. Avtomobil je vo/i! no cesti do razr>otja. kjer krene markacijska pot proti Cojzovi koč;. T > so čakali. Nosač' domačini z oskrbnikom Coizove koče in z orožniško patruljo, obstoječo iz Petra Lipovška in Mihaela Jereta. so kmalu po 20. prispeli po markacijski poti na cesto. Truplo So položili v krsto m nato vse tri žrtve odpeljali proti Spodnji Kokri. Ganljiv in pretresljiv ie bil prizor v Spodnii Kokri, kamor ie avtomobil prispel okoli 22 žurni k iz Kokre Anton Nemec ie blagoslovil krste in v prisotnosti skorai vseh vasčanov med glo-!>nk'-m gin jen jem izmoln cerkvene molitve. Avtomobil je nato s svojimi žrtvami nadaljeval pot proti Ljubljani, kamor ie prispel ob 24.30. Orožniška postaja v Preddvoru je bila v ponedeljek zjutraj obveščena o nesreči v planinah. Orožniški narednik Peter L i p o v š e k in orožniški pripravnik Mihael Jere sta se takoj odpravila na krai nesreče, da vodila ekspedicijo. Niima so se pridružili 4 domačini in pa oskrbnik Coizove koče Št ros. Ta je pripovedoval, kako je opozarjal turiste, naj ostanejo v koči rn naj se ne podaiaio na tako nevarno not. Klical jim je: -Vrnite se nazaj! Nevarnost je velika! > Zaman. Oskrbnik je nato videl, kako je nad Pasjo gla- Naknadno smo prejeli iz Lvona sledečo brz o ja v k o: Lyon, 25. maja ob 19.45. Naša vrsta je druga zmagovalka in je dobila lovorov venec. Peter Sumi je »cham-pion des champions«. Cehoslovaki so prvi, Jugosfovenj drugi, Francozi tretji, Luksemburžani četrti, BelgHci peti, Holandci šesti. Iz te brzojavke je razvidno, da jc nastopilo v Lvomi od 11 priglašenih narodov le 6. V zadnjem trenutku so izostali od tekme tudi Angleži, Danci in Ramami. Ker niso imeli dovolj pripravljenih telovadcev za težko tekmo. Italijani in Švicarji so že prej odpovedali udeležbo na tekmi iz istih razlogov. Vse naše Sokolstvo in vsa sokolska Jugoslavija se raduje na krasnem uspehu Sokolstva. Od vseh strani prihajajo jugoslovcnskemu Sokolskemu Savezu brzojavne čestitke k zmagi. Kot urvi je pozdravil naš uspeh starosta COS brat dr. Scheiner s sledečo brzojavko: Lutiačovice. 25. maja. Radostno pozdravljam krasen uspeh vaših borcev na mednarodni tekmri, na kateri je častno zmagal prapor sokolski. — Nazdar! Iz Prage je dospela tudi brzojavka jujsroslo venskih visokoSolcev tele vsebine: Navdušeni nad usoehi naših bratov v Lvrmti. naipnsrčneie čestitamo. — Jugoslavenski visokošolci v Pragi. Sled prvimi je pozdravil uspeh naših Sokolov iz Beograda br. L j ti b a jovanović z brzojavko naslovljeno br. Ganglu: Tebi. Savezu in Sokolom navdušeno čestitam k sijajnemu uspehu na ly. uri. Udeležite sc ic vsi! Zdravn! Darujte za Sokolski Tabor O AIR VEIDT XE£IJL DESNI — ERNA MORENA GRET šE RE!NWALD — HANNS MARR ERICH felAISER-TITZ — JOHANNES RIEMANN Vsi v monumentalnem velefilmu (Švicarski Matifa Gubec) Krasni naravni posnetki — Sijajna igra. — Prvovrstni umetniški orkester pod spretnim vodstvom prof E. Feršniga svirn pri vseh prtdstavah med drugimi tudi veliko uverturo in fantazijo /. Ro>sini;eve opere .Viljem Te 1" Predstave točno ob 4, Vso. % 8- 9. Prednsznanilo: Senzaciji.nemi fiira „jahač v oblakih- ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Aspirinov** tablete se mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj (ploičnati kartoni s 6 ali '20 tab etemi) z modro-beio-rd^čo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoja* žBeležnica KOLEDAR Danes; >v<:d^. 26. maja ll>26; katoličani: Fiiip, Dragica; pravoslavni: 13. maja. kerija; muslimani: 14. z J kida 1344; židje: 13. šivana 5686. Jutri: Četrtek, 21. maja 1926; ku-toličanii Magdalena, Volkašm; pravoslavni: 14. nu, ja, Isidcr; muslimani: 15. zilkida 1.34-4: Žid-, jc: 14. šivana 56^6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama Jakob Ruda-, opera < Boneme . Kino Malica: «Viljem Teli , Ljubljanski dvor: < štirje jezdeci apokalipse-. Kino Ideal: Rosenkavalier*. Soiiomet: Moravska Slavila : Jadran ob 1M5, isrišče Ilirije. .JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drarma «Wk)t , epera -Boris Oodunov>. Kino Matica: «Viljem Teli>, Ljubljanski dvor; «&tirje jezdeci apokalipse^, Kina, Ideal: -Rosenkavalier-. DEŽURNE LEKARNE. Sreda: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-cic, Karlovška cesta. Četrtek: Banovec Čevljarski most, Ustar, Sv. Petra cesta, J-ost, Celovška cesta, Sp. Šiška. Najlepši oficirski moderni film pPEPELNICA' predvajal se bode v par dneh v kino IDEAL Sport Še nekaj binkoštnih tekem MARIBOR: Rapid . Maribor S : 4 (5 : 2). Maribor je bi! skoro stalno v premoči, a je podlegel radi pristranosti sodnika S. Frankla, ki je priznal Rapid u 5 golov iz ofzajda. Zato je publika na koncu tekme vdrla na igrišče in navalila na sodnika, ki je moral radi tega tekmo prekiniti. — Rezervna bazenska družina Maribora Je premagala v nedeljo kombinirano družino Ra-pida z 10 : 3 (3 : 1), v ponedeljek pa v re-vanžni tekmi 7 : 2 (4 : 1). TRST: Modena: Pro Gorizia 4 : 2, Monialcone : Triestina 2:1, Ponziana : Triestina 2:1, Edera Muggia : Edera Triestina 4 : 3. DUNAJ: Ker so bili včerai objavljeni rezultati dunajskih tekem deloma netočni, jih priobčuiemo danes še enkrat. Prvenstvene tekme so končale takole: Vienna — Amateure 4 * 2 (3 : 0), Sportklub — Rapid 3 : 2, Simm-ering — \Vacker 4 : 0 (2 : 0), Admira — Herttia 6 : 2 (3 : 0), Sirrrmering — Admira 2 : 1 (2 : 1), Vienna — Sportklub 3 : 2. Prijateljska Rapid — Amateure 3 : 2. Dunajska Hakoah je v Brooklvnu zmagala nad klubom Brooklvn Varrderers 6 : 4 (6 : l). V New Jersevu je Hakoah proti moštvu Nemark dosegla neodločen izid v razmerju 3 : 3 (2 : 1). Jack London: 117 Roman treh src Osem let je Regan čakal, osem let ga je grizla /avest, da mu je stari Morgan na borzi nekoč polteno zagodel. Čakal je in upal, da stari Richard Henry Morgan zatisne oči. Pa ni bilo slučaja, da bi se mu osvetil še pred smrtjo. Regan je bil pravi volk VVair Streeta. Kljub temu pa ni imel prilike, ua bi napadel leva. zakaj R. G. M. je bil znan do svoje smrti kot lev \ValI Streeta. !n tako je Regan po njegovi smrti neopaženo naperil svojo jezo proti Morganovemu sinu. Na videz je imel Francisa zelo rad. v resnici bi ga bil pa nn;raje utopil v žlici vode. Toda svoj maščevalni na^rt je zasnoval Regan na napačni podlagi Res je skušal osem let pred Morganovo smrtjo uni-čiti svojega protivnika in je doživel popolen fijasko, toda ni mu prišlo niti na misel, da je R. G. M. uganil, kakšne namene ima. Stari Morgan pa ni samo zavohal nevarnosti, temveč je tudi vse pretehtal in se prepričal, če te res. kar s > mu povedali njegovi zaupniki. Na napad je odgovoril s tem da je spretno in nepričakovano prekrižal vse Reganove lačrte. Ce bi bil Regan vedel, da je odgovoril H. G. M. samo z udarcem na udarec, bi se bil najbrž sprijaznil s svojim porazom in opustil osveto. Ker je pa mislil, da je stari Morgan hudoben in da ie ravnal napram njemu podlo, se je hotel Regan na vsak način osvetiti. Predno se mu je nudila ugodna prilika, je stari Morgan umrl in tako je Regan sklenil uničiti njegovega sina. In Reganu se je izpolnila želja. Spočetka se Francis ni hotel spuščati v borzne špekulacije. Zadovoljil se je s tem. da je bil ves denar, ki mu ga je zapustil oče. varno naložen. Ko je pa ustanovil Tampico Nafto ki je zahtevala težke milijone in začel špekulirati na borzi, se je Reganu izpolnila davna želja. Nudila se mu je najlepša prilika, da se osveti sinu za očetove grehe. In Regan ni hotel izgubljati časa. dasi se je bik) treba za temeljito in premišljeno kampanjo dolgo pripravljati Predno se je odločil za napad, je moral točno ugotoviti, koliko znaša Francisovo imetje v podjetjih in v gotovini. Za te priprave je rabil Regan nad dve leti. Pri večini podjetij, kjer je imel Francis nagožen kapital, je igral odločilno vlogo tudi Regan. Bil je ravnatelj ali pa predsednik upravnega sveta. V Frisco Consolidated je bil predsednik. Znal je tako spretno lavirati, da je dobil na občnem zboru delničarjev severozapadne električne družbe dve tre-tjinsko večino. V Newyorški družbi, v Vermontu in Connectient je bil podpredsednik. Pri vseh drugih denarnih zavodih in industrijskih podjetjih, na katerih je bil zainteresiran Francis, je imel posredno ali neposredno v rokah vajeti finančnega in gospodarskega življenja tako, da je lahko vedno vplival na tečaj delnic. Toda vse to je bila igrača v primeri s Tampico Nafto. V tem ogromnem podjetju je imel Regan samo kakih 20.000 delnic tako, da o odločilni vlogi ni bilo govora. Kljub temu se je bližal čas, ko bi moral imeti tudi pri tem podjetju odločilno besedo. Tampico Nafta je bila prav za prav Francisova last. Na tem podjetju so bili zelo zainteresirani samo nekateri njegovi prijatelji, v prvi vrsti mrs. Carruthersova. Ta mu ni dala miru. Neprestano je stala pri telefonu in spraševala Francisa, kako stoje delnice Tampico Nafte in kaj je na borzi novega. Bili so pa tudi taki delničarji, ki ga nikoli niso nadlegovali in ki so samo mimogrede omenjali položaj na denarnem trgu. Posebno hladnokrven je bil Johnny Pathmore. Toda Francisu je bila ta obzirnost veliko bolj neprijetna kakor ner-voznost mrs. Carruthersove. Posledica Reganovih mahinacij je bila. da so padle delnice severozapadne Electric za 30 točk in obtičale na tej višini. Dobro poučeni krogi so bili mnenja, da je to podjetje povsem zanesljivo. Zato so se tem bolj čudili, ko so začele delnice naenkrat rapidno padati. Sledila je stara, solidna in sijajno situirana Frisco Consolidated. O tem podjetju so začele krožiti na borzi alarmantne vesti in govorice o njegovem polomu so se vedno bolj množile. Delnice Montana Lode si po usodnem Mu!haneyjevem poročilu še vedno niso opomogle. Mulhaney je namreč pregledal podjetje in ugotovil, da stoji tik pred polomom. Angleški delničarji so poslali na lice mesta najboljšega izvedenca We-stona. ki na tudi mogel potolažiti razburjenih du- hovih. Imperial Trungsten, podjetje, ki se že šest mesecev ni rentiralo, je začelo obratovati z ogromnimi izgubami in zahtevalo vrhu tega še velike stroške, ker je izbruhnila splošna stavka. In razun nekaterih delavskih voditeljev« ni nihče vedel, da se skriva za nezadovoljstvom delavstva Reganovo zlato. Popolna zagonetnost in železna doslednost te kampanje je šla Rascomu zelo na živce. Vse Fran-cisove delnice in vrednostni papirji so rapidno padali. Bascom ni mogel razumeti, kje tiči pravi vzrok te borzne igre. Vsaka diagnoza je bila izključena. Ugotoviti se je dalo samo dejstvo neprestanega padanja. Posledica je bila ta. da se je ogromno Francisovo imetje vedno boli krčilo. Obenem so pa padale tudi delnice podjetij, na katerih je bil Francis zelo zainteresiran. Nato so začele krožiti vesti o vojni. Tuja poslaništva so začela izdajati potne liste in bilo je, kakor da mobilizira polovica sveta. In ta trenutek, ko je postala borza labilna rn ko so države odlašale z moratoriji, je izbral Regan za odločilni napad. Naposled je napočil dan, ko je hotel s svojimi ožjimi somišljeniki dovršiti skrbno pripravljeno kampanjo. Pa tudi zdaj še ni bilo razvidno, kakšen je prav za prav njegov načrt in kdo vodi kampanjo proti Francisu. Reganovim somišljenikom je šlo seveda samo za dobiček in zato so mislili, da se peha za dobičkom tudi Regan. Mihce ni slutil, da je bil Reganova tarča Francis Morgan — za njim pa duh njegovega očeta. Stev. 117. •SLOVENSKI NAROD* dne 27. maja 1926. Stran 3. Vedno večje hi naval je film Rosenkavalier" in to že tri dni popolnoma razprodane predstave. Preskrbi te si torej vstopnice Predstave ob pol 5, 7. in 9. nr Kino Ideal. Dnevne vesti. t L; u biram, dru 26 maja 1926 Viktor Brač»c t. 2e včeraj smo kratko porocah". da je umrl v Gradcu bivši ravnatelj Južne železnice g. Viktor Bračić. Pokojnik >e bil rojen IS. avgusta 1866 v Hrastniku. Srednjo šolo je dovršil v Dunaj-akem N \ em rrestj. Pri Ju/n; Zeisznici je * d leta 1867. do 3U. januarja leta 1924. \ečinoma na Tirolskem, na Dunaju in v L jb! ani. Bil je eden tistih redkh slovenskih uradnikov, ki si je priboril v Mrsi upravno neslo. Kot stro-kovn ak in dober poznavalec prometne >iuih# si je pridobil za brv šo Južno želez-veiii&e zasluge. V prostem času se jc raj akvarlal s seizmologi jo. Z našim vtro-rnvmakorn prof. dr. Belarjem ie bil svoj ^a-s v stalnih stik; i i. Sodeloval je tudi pri postavitvi potresne opazovalnice na Ijub-Uaraski realki. Bil jc \eč let član nadzorna Kreditnega zavoda za trzo\ :. . n .:-"t".-o v Ljjb'janL V zasebnem življenju e bil izredno simpatičen in spiošuj pri-I.!uU;en. Bodi mu ohranjen trajen spomin! *>ćirn naše iskreno sožaije! — Zanimnaje Švedov za nase kra|e. 7c c uw4j! Ijosno ui druge kraje mic lir/ava aaš honorarni konzul v >tockholmu c Karbon. Prispel je v imenu uzlednih dskin orcanindL da se iniorrrira o stanja nase države in o pokrajinskih lepotah. i i naaaannra 300 Švedov obiskati nase kraje, predvsem Bosno. G. Kar v m ie odu« sevl ca od pokrajinskih lepot. Kritizira pa obratovanje hotelov, previsoke cene in ne-aade^tno oskrbo . . . gm Invalidskega udružen u se bo vršil 2 mi a na Cetinjn. Neaaestna gorečnost. Iz ciic deic-h prihajajo poročila, da zahtevajo davčni ■radi z vso strogostjo, da poravnajo delavci zaostala dohod m no do leta 1925. So . slučaji, ko hoče prhi urad do denarja po- I t .m eksekuc e. Vprašanje je. če je na | tako postopanje v časa. ko se bori cela vre za svojo eksistenco. V interesa države same M bilo. da preneha imančna % n zterv an^em : č^ dpiše de a ven vso zaostalo dohodnino do časa. ko se je pričel pobirati davek na ročno delo. - Bfnfcosti v postojnski jami. Kakor vsako leto. so se tndi letos odprle postojnske jame na binkoštne praznike in sprejele rj tisoče in tisoče izletnikov, ki so prišli \ -eh krajev, da se nanžijejo njenih pod-h ^udeiev. Po poročilu tržaških listov je letos za praznike obiskalo postevn-ame nad 25.onn ljudi. Posebni vlaki, »rji, avtomobili in redni vlaki so do-vaiali izletnike iz bližnje -in daljne okolice. . je bil tudi poset okoiičanskih doma-c.nov. V veliki plesni dvorani sta ves dan svirali dve godbi. Iz jame Je biio odposlanih 52.487 razgfedrrc. Ogromen vtis ie napra-\ nova »Rajska jama«, kj prekaša po lepot! in pestrosti vse dosedaj pristopne jame v Postojni. — Iz Tržiča nam pišejo: Orkestralno društvo glasbene Marice ljubljanske priredi v tdeljo. dne 3"- maja v sokoinici koncert. Na sporedn so skladbe zz. škerjan-ci. Latrrvica. Adamiča izmed Slovencev. te Slovane pa za stopa k) imena IKo-Cajkovski. Na ta koncert opozarjamo tržičane in vse okoliško občinstvo, da ga gotovo poset;jo, ker nam bo nudil izreden i tek. Nadal;e je tudi naša častna zadeva, oa obiščemo koncert polnoštevilno in tako č - ;ierro koncertantom spoštovanje in Koncert se začne ob pni 4. popoldne in konča ob pol 6. tako, da se vsak i7, — je od Kranja navzgor lahko posluži '□icc. Zanimanje za koncert je veliko, ssiopnice po 20. 15. lo in slučajev, od teh je ozdravilo 114. — Ofcraden Slovesne v vlaka. Med vožnjo Beograd — Zagreb ie bil v Wržrni pestaie Suojc okraden hesm trgovec Amon Klančnik rodom iz Preseria v Sloveniri. Neznan iepar mu je iz žepa ukradel listnico s 75/M) Din. Denar je bil v bankovcih, in sicer 62 komadov po 1000 Din ter 30 ko-;radov po ]'«• D n. Kanonik je v Zagrebu slučaj prijavil policiji. — Zopet samomor mladenke v Zagrebu. Iz Save so \ ponedeljek okoli 18. potegnil; truplo mladenke, prj kateri so našli ico. giasečo se n.i ime Marija T u k. rojena leta 1^9**. v Reiiientincih. občina Novi Maroi. Tukova jc izvršila samomor, vzrok c bila baje nesrečna ljubezen. — Strašna nesreča. V selu Smrekova v mo^iiT^kt-m okraiu se ie dne 25. t. m. primerna te/Tka nesreča. Seljak ■pitona V. Vošnjaka. V torek 25. maja se je vršil v Celju pogreb orožniškega kapetana V. Vošnjaka. Pogrebni sprevod se ie premikal od hiše žalosti na okoBčansko pokopališče. Pred in ob krsti kot Špalir }e korakala eeta vojakov, nakar so sledili sorodniki ter zastopniki v Celju nastanjenih vojaških in cvilnih oblasti. Lepa je bila tudi udeležba od strani celjskih kulturnih društev. Pred hišo žalosti hi na pokopališču so -a-peli dve žalostinki celjski pevci. V p ,1-nje slovo je zasrmela salva vojaškega oddelka. Tudi pogreb je pokazal, kake simpatije je užival pokojnik v vseh slojih cel skega narodnega prebivalstva. N. p. v m.! —c Premem h a posesti. Fran Likarjevo vilo v Zrinjsko - FTankopanski ulici je kupil g. bančni ravnate!' Rihard Pernat. —c Občni zbor Ribarskega društva v Celju se vrši v soboto, dne 29. maja ob 30. uri v hotelu * Balkan«. —c Občni zbor srezke organizacije SDS. združen z zborom Darr.okratske stranke, na katerem poroča poslanec g. dr. Pivko, se vrši v nedeljo ob 8. zjutraj v mali dvorani Celjskega doma. Somišljeniki iz Celja in okolice so vabljeni, da se zbora udeležijo polnoštevilno. —c Smrtna kosa. Umrl je na svojem posestvu v Zagradu trgovec in posestnik g. Franjo Stegu v 45. letu starosti. — V Zavodu: ie umrl trgovec in posestnik g. Franc Confidentj v 64. letu starosti. N. p. v m.! —c Prodaja nagrobnih kamnov. V torek 8. juni.a ob 4. popoldne se vrši na mestnem pokopališču prosta prodaja nagrobnih . V soboto je bil izvršen v nočnem rJrzovlaku. ki vozi iz Zagreba v Split, razbojniški napad na vpokojenejra 66-letnega uradnika k. Karla Hribernika iz Ljubljane. Hribernek je bil pri Zrmanji sam v kupe j u in je mirno spal. Med Zrnianjo in Kninom je stopil v kupe neki neznanec, ki je Hribemiku prerez a I sukjič nad žepom. Potegnil mu je iz njega listnico, v kateri pa ie bilo le 300 Din. Ker s tem očividno ni bil zadovoljen, je začet jt. Hribernika pretiskavati še natančneje. Izmaknil mu je že uro, ko pa ie hotel poseči v hlačni žep, se je g. Hribernik zbudil in prijel žeparja za roko. Razvila se je ogorčena borba. Hribernik ie poklical na pomoč in ko so res prihifteli ljudje iz sosednih kuT>ejev. je neznani napadalec udaril g. Hribernika s palico pn glavi, tako da se je ta nezavesten zgrudil na tla. V naslednjem hipu se je nato zločinec pognal skozi okno kupe j a. Potniki so samo še videli, kako je Hribernik padel na tla in kako je lopov odnesel pete. V Kninu ie bil razbojniški nanad prijavljen orožnikom, istottako v Splitu. Točen opis napadalca ni znan, bil pa je star okoli 30 let ter dosti lepo oblečen. V Fali pri Mariboru so našli poleg kenlhšča svoje gostilne obešenega gostilniškega najemnika A. Goričana. Pokojnik je bil živčno bolan in je dejanje verjetno izvršil v stanju duševne depresije. Zadnje čase je bilo opažati, da govori zelo zmedeno. Na strašen način si je na binkoštni ponedeljek v Mariboru končala svoje mlado življenje kuharica Slava Glad, rodom iz Golika na Brodu ob Kolpi. Z britvijo si ie prerezala vrat fn sicer tako izloboko, da je sejzal urez skoraj do hrbtenice. Našli So jo domači zvečer, ko so se vrnili, ležečo vso v krvi z veliko zevajočo rano na vratu. Mlada samomorilka je zapustila dve pismi, v eno je položila tisoč dinarjev s pripombo, naj se denar porabi za njen pojzreb, drugo pismo pa ie bik) naslovljeno na roditelje. V njem veli nesrečna mJaderaka. da si je morala končati življenje iz važnega vzroka, ki ga pa ne more navesti, odnosno razkriti. Kaj ie bil pravi -zrok samomora, dosedaj šo n' znano. Včeraj se je na Brezjah smrtno ponesrečil posestnik Rudolf Klein-d i e n s t iz Peračice. V kamnolomu je tolkel gramoz. Pri dem se ie odtrgala velika skala in se zvalila nanj. Bil je ttakoi mrtev. Pokojni je bil poročen in oče več otrok. Pred zagrebškim sodiščem se je v6eraj pričela razprava proti 251etnemu seljaku Josipu Matoicu iz Jasenovca, ki ga toži državno pravdništvo. da je 14. februarja težko poškodoval z nožem svojo sestrično Ružo Matoic. 19. marca pa jo je napadel s sekiro in jo udaril po slavi, da ie obležala mrtva. Po storjenem zločinu se je sam prijavil. Na žandarmerijski postaji je izjavi!, da je napadel Ružo iz ljubosumnosti, češ da je bila njegova ljubica, da na je vendar sprejemala tudi druge fante. Državni pravdnik zahteva smrt na vešahh. Obtoženi Matoic priznava, da je ubil svoin sestrično. Rekla mu je baje, da je «maimun» (opica), kar ga je tako razljutilo, da jo je udari! s sekiro. 2*rvel ie leto dni pri njej. čeprav je bil tudi sam oženjen. Postala pa mu je nezvesta in ga vedno zbadala. Zato je bii izredno razburjen in ko ie prišlo 19. marca med njima do novega hudega prepira, jo je v nepopisni razburjenosti udaril s sekiro, ne da bi jo hotel ubiti. Večina včerai zaslišanih prič je izpovedala za obtoženca zelo neujrodno. Razprava bo končana še le danes. V Osijeku in okolici nastopa že delj časa izvrstno organizirana tolpa razbojnikov, ki strahuje meščane in krade po osiieških trgovinah kljub poostrenem policijskem varstvu. Na čelu razbojniške bande je neki Pljačko. Policija je razpisala bogato najrrado za dotičnoga, ki bi mogel ujeti razbojnika. Zaman je stikala po zakotnih brlogih osiješke okolice, da ujame Pljačka. Kar ni uspelo redarstvu, pa se je posrečilo nekemu izvoščkn. Ta si je natančno zapomnil opis in fotografijo zločinca ter ga neki dan res našel v predmestju, kjer je ležal v travi m brezbrižno pušil cigarerto. Izvošček je skočil s kočije, se približal razbojniku in ga hipoma napadel. Po kratkem boju ga je premagal in zvezal. Nato ga je zvlekel v kočijo in ga peljal na policijo, kjer pa so bili skoraj neprijetno presenečeni, da je opravil njihovo delo priprost izvošček. Nagrado bo seveda dobil, vrh tega pa je postal po vsem mestu popularen in se mu ni treba bati, da bi mu za bližnjo bodočnost zmanjkalo naročil. To Binkošlne nesreče m ono Kakor o Veliki noči, tako je tudi o Binkoštih prekrasna planina Ra\\ katero posečajo številni dunajski izletniki in turisti, zopet zahtevala svoje žrtve. K sreči to pot ni bilo smrtnih slučajev, vendar sta obe nesreči, ki sta se primerili težkega značaja. Prva se ie ponesrečila učiteljica Riiter z Dunaja. S težkimi poškodbami na sVavi ter polomljenimi udi so jo prenesli v neko bližnjo planinsko kočo, od tu pa v dolino in na Dunaj v bolnico. V pondeljek se je na Raxu ponesrečil Junaiski rurist Jcsef Rauch. V brezupnem stanju so ga pie- kamnov, ki so zapadli mestni občini, ker j peljali v bolnico v Neunkirchnu. se pristojbine za uporabo grobov za na- j daljnih 30 let niso plačale. Sestanek intere- j sentov je ob določenem času pri glavnem j vhodu mestnega pokopališča. Izkupiček je ! plačati takoj na licu mesta, prodani na- ; grobni kamni se morajo odstraniti najkasneje do 22. junija t. I. I Po najnovejših poročilih je skupno 33 I smrtnih žrtev. Identiteto so doslej ugotovili le pri 18. Nad 80 potnikov je več ali manj težko ranjenih. Žrtve so povečini monakovski meščani in delavci, ki so vporabili binkoštne praznike, da so napravili izlete v planine. Predsednik nemške republike Hin-denburg je poslal železniški upravi v Monakovem sožalno brzojavko, v kateri naglasa, da ga je nesreča globoko pretresla in prosi, da uprava izreče v njegovem imenu sožaije svojcem ponesrečenih: obenem želi. da težko ranjeni čimpreje okrevajo. Vse žrtve bodo svečano pokopane na stroške železniške uprave. Gospodarstvo Ljubljanski velesejem Otvoritev VL Ljubljanskega veiesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgovska, kljub stagnaciji is nepre* stanim gospodarskim krizam za impozant« no nuciionalno in splošno jugoslovansko in* stitucijo živo zanima. Priglasilo se je zs razstavo lepo število domačih i inozemskih razstavi j alcev, tako da obeta biti letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske in jugoslovenske trgovine, industrije in obrti. Zdi se. da se nekateri krogi Se pre* malo zanimajo za važno gospodarsko insti« t učijo, sli pa, da gledajo nsnjo z nekako skepso. Češ. kaj pa treba dandanes velesej* J mov. Povemo naj, da so velesejmi važen zblisevalni faktor, povemo naj, da prav ve« lesejmi netijo in vzgajajo bratske odnosaje med Slovenci, Srbi in Hrvati in tudi med j ostalim trgovskim svetom. Prikazujejo po* i rast industrije in ustvarjajo v ljudeh smisel j za napredek in vzbujajo zanimanje za nove j iznajdbe in nove, bolj zdrav« načine trgo* j vanj a. Zato vsi. ki morete razstaviti, prijavite se. vsi drugi pa mislite na to, da obiščete v dneh 36. junija do 5. julija t. 1. veleacjem, koder se bodo nudile za vsakega posamez* nega izredne zanimivosti. Ne zamudite te izredne prilike, ne bo vam žal, iz velesajma boste odhajali z novimi čustvi, polnimi za* vesti in ljubezni do domovine m države, kajti blagostanje države in domovine je v močno razviti industriji in trgovini. V Essenu v Nemčiji sta se na bin-koštno nedeljo smrtno ponesrečila dva zaročenca, ki sta stala na balkona neke hiše v višini 111 nadstropja. Balkon se ie udal pod težo obeh in se porušil. Oba sta treščila v globino Nevesta je bila takoj mrtva, nevarno ranjenega ženina pa so prepeljali v bolnico. Nesreča se je primerila za to, ker so bila tla nal-kona popolnoma preperela. Ko bo lilo po Vas, bo že prepozno. Treba je, da si čimpreje preskrbi te izboren dežni plašč pri tvrdki Drago Schwab. Ljubljana Velika železniška nesreča pri Monakovem —g Tržaška borza ne notira dinarja. V sle d odredbe italijanske vlade, da imati samo rimska in milanska borza pravico tr* govine z devizami, je tržaška borza v ponedeljek, nehala trgovati z devizami. Triallri gospodarski krogi so zelo nezadovoljni s to odredbo. Milanska borza namreč ne no* tira dinarja, dočim posluje Trst največ z jugoalovensko valuto. -»Slovenski Narod« je že včeraj kiat-ko poročal o strahoviti železniški nesreči, ki se je na binkoštni ponedeljek zvečer dogodila na vzhodnem kolodvoru v Monakovem. Nesreča je zahtevala 33 človeških žrtev. Državna železnica priobčuje uradno poročilo o nesreči in ugotavlja, da ie vlak št. 814, ki je zadel v izletniški vlak 820, prevozil bločni signal in da je viakovodja šele v mali I razdalji opazil, da vozi njegov vlak v J drugi na istem tiru stoječi vlak. Potegnil je zasilno zavoro, a bik) je prekasno. Vlak je zadel v drugega z veliko silo in sta bila dva voza sprednjega vlaka popolnoma razbita, lokomotiva drugega vlaka je skočila s tira in prvi štirje vozovi so bili tudi močno poškodovani Ponesrečence so morali z največjimi napori reševati Izpod ruševin. Vfporabiti so morali celo avtogenske topilne aparte, da so reSili žrtve Iz zelo težkega položaja. Oba vlaka sta bila prenatrpana s turisti in izletniki, ki so stali celo na hodnikih in na stopnicah. Zato nI čudno, da so bile žrtve tako 1 mnogoštevilne. če ne verjamete, da eden pat nogavic z žigom ln tnamker (rdečo, modro tU zlato) „ključ" traja kakor štirje pari drugih* Zato kupite eden par ln pre«< pričajte se. Dobivajo te v! prodajalnah, ta* nj Moderna Golgota Včeraj smo prinesli sliko nemškega fakirja Taima, ki se je dal opetovano pribiti na križ. Svoje senzacionalne eksperimente je kazal radovednemu občinstvu v četrtek v neki gostilni v Friedrichstadtu. Da bi bil efekt še večji, je nastopil v indijski narodni noši. Celotna^ slika je predstavljala palme in tropično pokrajino. Križanje se je vršilo pred povabljenimi gosti. Taima je zelo malo krvavel. Ko je policijski komisar dovolil vstop v sobo. kjer je visel na križu fakir. so planile prve ženske, da si ogledajo moderno Oolgoto. Neki novinar je pri tem omedlel. Taima upa, da bo mogel po daljšem treniranju viseti na križu 168 ur. Prizor je tako grozen, da namerava policija prepovedati nadaljne eksperimente. Najlepši oficirski moderni film »PEPELNICA* predvajal se bode v par dneh v kino IDEAL Pristopajte k Vodnikovi užbi! Stran 4. •SLOVENSKI NAROD, dne 27. maja 1926. Stev 117 Jugoslouenska češka tvornica bombažnih tiskanin d. d. K se priporoča 17-« za dobaoo osakoorstnega tiskanega In baroanega bombažnega blaga E R w »i i* lastoMt««: Lud. Baraga V"iei.J*8oA Seenbnrgova ulica 6 !0- T NflIOOUSI BRHSKI BUGOtfl ■ptugahri pretekli brn kotkinic« Mat« u gaapaaa ia lame, zaiaaaćeao is elata valae čvrste kvalitete m najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarn skih cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano 'vcr-iiSko skladišče sukne SIEGEL - IMHOF, BRNO. Palaclceho ttttfa 12. ▼aarcl gratis Ia fraaka. Ista mit aiivatat. _4 8ANAT0KIDM Dr. Sieg6 (Italla) — 11m*UH Dietno liječenje na razne načine: za oč.ršč:vanje, debljanje i Jačanje. — Sve moderne fizikalne sprave za liječenje. — Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 93-T I intei mn Slu Svati kram pir ratnik, salam! grah, čaiafa, kas-molje (agres) na debelo in na drobno. Stavan Kisa, eksporter -Subotica 1513 Opremljena soba 9 posebnim vhodom se odda s 1. junijem. — Po* izve se: Slomškova ulica št. 6 1610 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankdr.«¥o nabrežje Štev 5 Stanovanje v novi hiši, obstoječe iz kuhinje in ene ali dveh sob — išče mlad zakon* ski par brez otrok. — Ponudbe pod «Čedncst 1576» na upravo aSloven* skega Naroda*. «Wanderer» avto z dvema sedežema in pokritim prostorom za prtljago, primeren za trgovskega potnika — naprodaj. — Ogleda se v garaži gosp. Stupica, Za t Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine z+ člane, članice, nara ščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. — Za? htevajte cenike! — Brata Capuder, Ljubljana, \Vol fova ulica l/IL 99/T Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljajo tužno vest o smrti večletnega člana nadzorstva, gospoda Viktor Bračiča ravnatelja fazne železnice v. p. itd., ki je dne 24. maja 11. v Gradecu preminul. Zavod, kateremu je blagopokojnik posvetil vse svoje požrtvovalne sile, mu ohrani trajen in hvaležen spomin. V LJUBLJANI, dne 26. maja 1926. Skladiščnik izurjen v mešani trgovi* ni, starejša in dobra moč — išče stalno službo. — Ponudbe pod «Skladišč» nik;1583» na upravo «S1. Naroda«. Prazna soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj odda dvema ose* bama, ki sta podnevi od» šotni in brez otrok- — Tržaška cesta, vrtna ko* lonija «Stan in dom». 3. hiša, desno. 1607 Ki.r PREM06 - [EB H IVolfova 1 II Telefon 56 Na prodaj Je 500 hi belega vina po 3 Din za liter. Pri večji množini popust. Braća Pajnifc. Sv. Ivan Zelina, Hrvatsko. — Ocarinjenje — vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj k o Tur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Čevljarji pozor! 1,Prvo čevljarsko učillsće v Ljubljani4' otvori pr kroje valni teoretični in praktični tečaj za g. mojstre in g. pomočn ke. — Sprejemajo se tudi udeleženci z dežele. — Pojasnila In prijave sprejema oblastveno priznani s rokovnl učitelj in vodja tečaia 1589 K. Majca, Celovška cesta 57, Ljubljana VI Pletilni stroji nemškega Izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s po iikom, kl je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino lepri F. Kos. LiDbljana. Židovska o. 5 Generalni zastopnik. Pomladne novosti nogavice v raznih baivah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, palic«, razna mila, gumbe in potrebščine za člvilje, krojače in čevljarje tei nah btnike. NAJNIŽJE CENE. NAJNIŽJE CENE. JoSIP PETELINC LJUBLJANA as-! (ob vodi) blizu Prešernovega spomenika. rli Izvršni odbor udruženja vojnih invalidov javlja nenadno prebridko izgubo svojega dolgoletnega odbornika, se-dan ega podpredsednika in zvestega člana, tovariša Ido Sterleta ninp isialida. razmaja ptiHritiika ii tatCtrtfa uradi ta iz Ljubljane. Njegovo prezgodnjo smrt obžalujemo globoko njegovi tovariši in ga hočemo ohraniti v trajnem spominu. Ljubljana. 25. maja 1926. 1609 Urejuje; Josro Zunan$& — Za «Narodno tiskarno*-; Fran Jczeraek. — Za inaeratni del lista; Oton Christof. — Vat v Liubliani ^662 32