GLASILO OBČINE DOMŽALE 27. junija 2003 - letnik XLII, št. 8 ■■Za ustvarjalni in poustvarjali)! glasbeni habitus smo imeli dovolj prilofitoiti na koncertu Simfoničnega orkestra Dom. alt Kamnit, v Kulturnim domu Franca Hiimln v Domžalah*, je v svoji oceni zapisal g. Bogdan Učakat in poudaril, da sta bili dve deli prof. Tomaža llabeta šopek k njegovemu jubileju - 40-lelnici umetniškega dela skladatelja, pedagoga in dirigenta. stran 1I Morda hi kdo rekel, da o kmetijstvu ter njegovi problematiki v našem glasilu pišemo premalo, zato smo hili veseli povabila Strojnega krožka Domžale, da si ogledamo predstavitev najsodobnejših kmetijskih strojev, hkrati pa z nostalgijo obujamo spomine na čase konjskih vpreg ter ročnih del pri koinji. sušenju ter spravilu sena Kulturni poletni festival STUDENEC pri Domžalah 2003 ZENITEV premiera domače gledališke predstave in slovesno odprtje obnovljenega gledališča sobota, 19. julij, ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Gogolj je napisal poleg mnogih drugih dramskih del ludi /namenilo komedijo ŽENITEV. Komedija se zapleta in odplcta in že sam naslov pove. za kaj pravzaprav gre, Tokrat smo se odločili za simpatično dramaturško stvaritev, ki sega v čas stare Rusije. Režija in priredba komedije Alojza Stražarja vključuje ludi ples in Petje s klavirsko spremljavo v živo, ler še več drugih spektakularnih zanimivosti, v predstavi ženitev bodo nastopili že znani domači igralci in prijatelji našega gledališča: Tadeja Capuder. Pija Brodnik, Monika Jerelina. Slane Maselj, Jure Sesek, Kondi Pižorn, Rajko Majdič, Janez Hafner, Primož Krt, Stane Pele, Tone Ipavec. Mari Vilar, Mateja Piinat. Vida Kovač, Slane Zemljarič, Jože Prašnikar. pianist Vladimir Mlinaric, plesalci, otroci, meščani in še mnogi drugi. Ponovitve nedelja, 20. julij ob 21. uri, petek, 25. julij in sobota, 26. julij ob 21. uri in ob 24. uri (polnočna predstava), nedelja, 27. julij ob 21. uri, petek, 1. avgusta, solmla. 2. avgusta, ob 21. uri in zadnja predstava, 3. avgusta ob 21. uri DOBRODOŠLI STAMPILJKE k»- v 1 uri Oj 721-91-70 «-graf@»lol,nrt Naj bodo letošnje počitnice prav za vse prijetne in varne! Izvrstno doživetje Na drugem koncertu festivala GROBLJE 2003, ki sicer poteka v Kulturnem domu Franca Bcrnika, so se v vsej svoji vrhunskosti predstavili izvrstni nemški solisti: Mark u s Becker -klavir, Kolja Blacher -violina in Štefan Dolu - rog. Tako smo imeli v Domžalah redko priložnost srečati se s prefinjeno izvedbo, ki je navdušila zbrano publiko. Na notranjih straneh poročamo še o koncertu Slovenskega kvinteta trobil, ki so pričeli letošnji festival (foto V. Majhenic) V1 >'i ' ■! '''IIIHT "I I lil! kliSi. InlJJlI •IJPHiL ''-ilJ'r It ''J Dobrodošli Na 11. mednarodnem tekmovanju PIRUETA 2003 5. JULU OB 14. URI-TEN TEN Kotalkarski klub PIRUETA Domžale Stran Na šesti seji je Občinski svet Občine Domžale sprejel zaključni račun Proračuna Občine Domžale za leto 2002. ustanovljen bo sklad za gradnjo Oš Dragomelj. govora pa je bilo ludi 0 našem Slamniku, saj je bilo sprejeto poročilo za leto 2002 in imenovano novo uredništvo. Stran Čeprav hruševega ožiga uradno v naši občini še ni, prinašamo nekaj najosnovnejših informacij, da bi ga prepoznali, če bi vendarle našel pot tudi 1 naše sadovnjake. Stran V MEDIJSKE TOPLICE Medlem, ko so srečni izžrebanci iz prejšnje številke že obiskali enega od grobeljskih koncertov, vam danes za pravilni odgovor na nagradno vprašanje /Hinujamo vstopnice za kopanje v Medijskih toplicah. Kol nalašč za te vn>če dni. ali ne! Stran RAZPISI ?n-2i nntr Igl Brez razpisov tudi tokrat ne gre. Objavljamo Javni razpis za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter izobraževanja samostojnih podjetnikov, nosilcev dejavnosti ter Javni razpis za subvencioniranje analiz zemlje in krme v Občini Domžale - vse za leto 2(M)J. Najboljši učenci in dijaki Tel.: 8342140 ob koncu letošnjega Šolskega leta je Županja Cveta Zalokar Oražem V Kulturnem domu Iranca Kemika v Domžalah pripravila srečanje najboljših učencev in učenk osnovnih ter glasbene sole. prvič pa nmummmmi jc čestitala in izročila knjižna darila tudi dijakom in dijakinjam Srednje šole Domžale. Vsi najboljši in najboljše so se še posebej razveselili poletne brezplačne DVIŽNA GARAŽNA VRATA vstopnice za domžalski bazen. Dorlan Zgoraj (od leve): Varga, Vezirevič, Stranjak. Kunstelj, Ljubljankic, Plisić, Gresak, Banić. Sredina: Mitraković. Male&ević. Prudič, Deisinger B. Toševski. Mlinar. Deisinger P. Sedijo: Števanovic. Lazarevit, Feigel, Filipovski, Stojanović, Pandža, Čauševič, Lunder Avtomobilski kovčki POPUST 5% na gotovinsko plačilo M«. 721 40 50, f« 724 81 02 GSM 041 414 273 1 ? VIĐALI t.p. Ljubljanska 6 ,Domial» ■■■■nuiosFRuiS'influiomPTfirjp'nuTnp.RRimini Ob osvojitvi prvega mesta v drugi nogometni ligi: stran IX #" "A ^,TI^^,A^^, Štetno« Z. 1734 M«ng«i 1 ^* ItKUtUKL d()0 T* 0171 3728». F« 01 77 37 HI - SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVT0PR AINICA - PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV PRALNICA ZA: • VELIKA KOMBI VOZILA • TOVORNA -< [ 1 Pravi ljudje pri pravem poslu... Domžalski nogometaši so po enoletnem nastopanju v drugi nogometni ligi dosegli 23 zmag, S remijev in le 2 poraza in se "brzopotezno" vrnili v najboljšo slovensko konkurenco... DOMŽALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in bralke Naš in upamo da vsaj malo tudi. vaš Slamnik ima novo vodstvo. Občinski svet Občine Domžale je namreč na predlog Komisije za volitve, imenovanja in imunitetne zadeve na šesti seji sprejel sklep o imenovanju novega uredništva ter izdajateljskega sveta glasila Slamnik. Kot odgovorna urednica sem bila ponovno imenovana in tudi ob tej priložnosti bi se rada zahvalila svetnikom in svetnicam za soglasno zaupanje. Kot sem povedala že na seji, se bom skupaj / ostalimi člani potrudila, da bo SLAMNIK tudi v prihodnje zanimiv, pester, predvsem pa. da bo redno prihajal tudi v vaše domove. Za pomočnika odgovorne urednice je bil imenovan Žiga Čamernik, novi člani uredništva pa so postali Saša Kos, Janez Stibrič, Bogdan Osolin. Darja Andrejka. Urban Znidaršič, Metka Zupanek in Rok Ravnikar. Prepričana sem. da bomo dobro sodelovali in s skupnimi močmi ustvarjali dober časopis. Ob tej priložnosti se trem dosedanjim članicam uredništva iskreno zahvaljujem za njihovo sodelovanje, posebej iskrena hvala moji pomočnici Kristini Brodnik, ki jo bom pri delu zelo pogrešala, prepričana pa sem, da ne edina. Tako Kristino, kot Darko in Marto tudi v prihodnje pričakujem na straneh našega časopisa. Dobili smo tudi nov izdajateljski svet. ki ga bo tudi v prihodnje vodil mag. Milan 1'innan. Dosedanjim članom in članicam tudi v njegovem imenu hvala za sodelovanje, novim pa: dobrodošli pri našem časopisu. Naslednja 9/10 številka bo zadnja pred letošnjimi počitnicami in bo med vas, spoštovani bralci in bralke, prišla 25. julija 2003. Prispevke - potrudite se, da bodo kratki in po možnosti s fotografijami, pričakujemo do 16. julija 2003. Ta vam tudi v današnji številki prinaša vrsto prispevkov o življenju in delu v naši občini, kar precejšen del Slamnika pa smo namenili tudi pismom bralcev, ki si i se razpisa£o kar nekaj aktualnih temah. Je pa časopis že nekoliko tudi počitniški, saj prav v teh dneh stopamo v počitniški čas, v katerem želimo prav vsem našim učencem.dijakom in študentom veliko pri|ctnih in varnih trenutkov ter jih vabimo, da kar se da pestro preživijo naslednja dva meseca. Mi se ne sivino na dopust, med bralce in bralke bomo prišli še pred koncem julija, zato pohitite z obvestili,objavami in povabili za prijetne dni v poletnih mesecih, ko imamo vsi skupaj malce več časa za razvedrilo, obisk različnih prireditev in druženje, ki osrečuje. Imejte se lepo in ne pozabite: Srečen je, kdor zna živeti z majhnimi željami. Izpolnijo se. Vsaka izpolnjena želja pa je kot cvet na trati življenja. Osrečuje nas. 1 ep pozdrav Odgovorna urednica Predsednik Državnega sveta na obisku Ne samo naloge, tudi denar zanje občinam Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je pred kratkim obiskal 2. volilno enoto s sedežem v Kamniku, ki obsega še Občine Domžale, Komendo, Litijo, Lukovico, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji in Trzin. Posveta se je poleg županov oz. njihovih predstavnikov udeležil tudi državni svetnik Marko Juvančič. V uvodu je Ivan Pristovnik, tajnik Občine Kamnik, dejal, da se z novo zakonodajo na lokalne skupnosti prenašajo nove naloge, ne pa Finančna sredstva za njihovo opravljanje. Z Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o urejanju prostora so občine dobile temeljno funkcijo, ki so si jo želele, vendar ne gre za izvirne naloge. Potreben bo prenos lokalnih interesov na državni svet in nadalje na državni zbor. Pripravljavce zakonodaje je pozval, naj sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, predvsem pa jim morajo dati več časa za preučitev gradiva in podajanje pripomb. V zvezi z regionalizacijo je opo/oriI, da bi morala Ministrstvo za notranje zadeve, ki pripravlja koncept regionalizacije (8-12 regij) in Služba vlade za strukturno politiiso in regionalni razvoj, ki pripravlja koncept treh regij, zadeve medresorsko uskladiti, na podobne probleme pa so opozarjali tudi iz drugih občin. V razpravi je sodeloval tudi domžalski podžupan Toni Dragar, kije op >/< tri I na slab odnos drŽave do občin. Ministrstva pošiljajo občinam dva dni pred končnim rokom za oddajo pripomb obsežno gradivo, ki pa ga v tako kratkem času ne morejo preučiti in ne plgi > ni več, država sofinancira njihove projekte le v takem obsegu, da lahko plačajo DDV. Hkrati pa je opozoril tudi na problematiko postavljanja cestninskih postaj brc/, sodelovanja oz. si iglasja občin. Svetnik Marko Juvančič je povedal, da je posvet namenjen seznanitvi s problematiko občin ter dogovoru o nadaljnjem sodelovanju. Za opravljanje stikov z voli Ino h;i/i > bo i idprl svetniško pisarno V prostorih Občine Kamnik, kjer bo vsem na voljo vsako sredo popoldne od I .julija naprej. Glede na to, da novega zakona o financiranju občin, ki bo vplival na status občin 2. volilne enote, še ni. je treba postaviti jasno zahtevo, da Ministrstvo za finance vzpostavi dialog z občinami. Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik pa je poudaril, da si državni svet kol korektivni organ prizadeva, da zavzame stališče do vseh zadev, še posebej na gospodarskem področju, saj brez učinkovitega gospodarstva, malega podjetništva v Evropski uniji ne bomo konkurenčni. Za nadaljnji razvoj so pomembne tudi informacije in dobra izobrazbena struktura zaposlenih, vzpostavljena infrastruktura (cestna, železniška), kmetijstvo, turizemUl razvito podeželje. O.U. Po celoviti obnovi, žal le dela občinske stavbe v Domžalah, na Ljubljanski cesti 96, se je pokazalo, da je bila pod staro fasado prava speča lepotica, ki je po obnovi zasijala v vsej svoji lepoti. Obnova se bo predvidoma nadaljevala jeseni. Pogovor s podžupanom Matjažem Pečovnikom Utrinki iz delovnega tedna Končno, bi lahko rekli, se lahko po asfaltu pripeljemo do Rače in Račnega vrha, saj je asfaltni trak končno povezal tudi te dve vasi, hkrati pa omogočil, da se tudi s "krtinske" strani po asfaltu pripeljemo do Svete Trojice. Matjaž Pečovnik je nepoklicni podžupan Občine Domžale. Sicer rojen Korošec je mladost preživel v Črni na Koroškem, kraju, znanem po dobrih smučarjih, in je postal Domžalčan pred pa rimi leti, ko seje iz Ljubljane, kjer je preživel študijsko obdobje, preselil v našo občino. Po poklicu je univerzitetni diplomirani ekonomist, zaposlen kot generalni sekretar Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA). S politiko se je na nek način začel seznanjati že v študentskih letih, ko je kot študentski poslanec in minister za šport deloval v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, kjer je kasneje opravljal tudi funkcijo direktorja. V lanskem letu pa je z vstopom v Stranko mladih Slovenije začel spoznavati tudi »ta pravo« politiko. Za predstavitev mi je posredoval iz svojega dnevnika izpiske izbranih dni let« išn jega leta (ki ga sicer ne piše), da bi nam tako predstavil svoj delovni teden. Pravi, da bo tako še najlažje povedal kaj o sebi: PONEDELJEK Sem eden izmed tistih, ki zjutraj ne morejo nič pametnega pojesti, potem pa jim začne čez kako uro kruliti po želodcu, da je kar nerodno. Ob ponedel jk i h se mi to zgodi ravno v času kolegija pri županji. No, danes je Cveta postregla s pecivom, ki gajcspckla in nemoteno smo lahko začeli. Teme: Mercator, knjižnica, športna dvorana. RTV, Klinika, MKC Akumulator... Ja, se bo kar dogajalo v Domžalah v prihajajočem obdobju. Ko smo si razdelili naloge, sem "odšibal" v Ljubljano, kjer sem moral pripravili gradivo za izvršni odbor in skupščino SUSA. Plan dela za letošnje leto je pes-terkol še nikoli. Popoldne smo »sejali" na občinskem odboru za finance in premoženje, po njem je sledil usklajevalni sestanek predsednikov svetniških skupin, potem pa smo sredinci (SMS, Zeleni in Lista obrtnikov in podjetnikov) šli še na kratko debato. Pozno zvečer sva se s Slavi t Klpravila v Koloscj, kjer sem med filmom skoraj zaspal. Kes škoda,dani več kinodvoranc v Domžalah, saj sem včasih lahko šel gledat film kar v a ipatih. TOREK Januarsko sonce je že obsijalo vrh Višanj, ko sem se prebudil. Po zajtrku sem se odpeljal v Bischofsholen, kjer so me naši skakalci spel razveselili, saj je Jernej Damjan priskakal novo zlato odličje Za Slovenijo. Po vrnitvi v Trbiž sem moral urejati akreditacije in še dobro, da sem šel natečaj italijanščine, saj so Italijani gluhi za kakršnihkoli drug jezik. Kasneje meje čakal sestanek vodij delegacij, kjer sem sprejemal čestitke za nove uspehe vražjih Slovencev, kol nam pravijo. Ilja. saj smo res uspešni - Trbiž je moja sedma univerziada, na kateri sem kot vodja ali pomočnik odprave, osvojili pa smo kar 51 odličij... Zvečer je sledila uradna podelitev medalj, nato pa so se nam ob tipični tirolski "muziki" predstavili organizatorji naslednje zimske univerziade, ki bo leta 2005 v Innsbrucku. Medlem, ko sem jedel kajzerice in pikal salame, meje vse bolj prevzemala misel, da bi lahko v bližnji prihodnosti[tO največjo svetovno študentsko zimsko-špoitno prireditev organizirali tudi v Sloveniji... SREDA Zjutraj so predstavnike SUSA sprejeli na Mestni občini Ljubljana, kjer smo jim predstavili projekt 5. Zasedanja generalne skupščine Evropske univerzitetne športne zveze, ki ga decembra lelos organiziramo v Ljubljani. Sestanek je bil uspešen, mesto bo partner pri projektu, bolj kot podpora pa me je navdušil profesionalen odnos naših gostiteljev. Popoldne sem odhitel na občino, kjer je bila seja občinskega sveta. Po stari navadi (baje je to zato, ker sem po horoskopu dvojček) sem zamudil pet minut. Na srečo je bila tu Helena, ki obvlada sceno in mi je hitro povedala, na kaleri strani naj odprem gradivo, ki je bilo debelo kot Tolstojeva Vojna in mir. Nekaj bitk smo seveda vodili tudi na seji, ki je trajala 5 ur. Parkrat so me nekateri razpravljale! prisilili, da sem odšel malo na zrak. Ko smo končno zaključili, sem odbrzel v Millenium na tenis. Ker mi je po glavi rojilo še tisoč misli iz današnjega dneva, so letele žogice v tri krasne in sem izgubil. ČETRTEK Državno univerzitetno prvenstvo v tenisu. Močna konkurenca, Še posebej zato, ker bomo najboljši študentki in študentu omogočili nastop na letni univerziadi, ki bo avgusta v Južni Koreji. Prijetno izvenpisarniško vzdušje sem izkoristil še za par sestankov in si celo utrgal čas za kosilo, potem ko sem bil cel teden na hol-dogih in picah. Poklical me je Miha, če sem se že odločil za tečaj golfa. Saj bi šel, a kaj ko dan nima 28 ur, da bi si našel še kaj "fraj lufta". Vseeno sem mu obljubil, da bom kmalu poprijel za palice. P( ip< ildnc sestanek sveta zavoda Centra za mlade, kasneje sem odšel k Habotu v MKC, kjer mi je predstavi] trenutne aktivnosti Akumulatorja. ('elrtkov večerje filmski. S Slavi sva pogledala Prijatelje, Seks v mestu in Moške glave, ženske težave (pri zadnjih dveh serijah sva po novem dogovorno liho, ker vsak zagovarja »svoje«, kar je včasih pripeljalo že do napetega vzdušja). PETEK Pot v Maribor. Zjutraj smo imeli sestanek Organizacijskega odbora 3. cvri ipskega univerzitetnega prvenstva v odbojki, ki ga bomo julija organizirali v Mariboru. Božidar mi je sporočil, da bo kandidiral za generalnega sekretarja Študentske organizacije Slovenije, kaline sicer razveselilo, obenem pa ne bi želel izgubili odličnega sodelavca, ki drži pokonci študentski spori v Mariboru. Potolažil me je, ko je dejal, đa l)o deloval na obeh frontah. Poklical meje Vine, saj sla s ('velo že prispela na Mariborsko Pohorje, kjersmoimeli danes Državno prvenstvo Skupnosti občin Slovenije. Pridružil sem se jima in skupaj smo odvozili pomžale. Češminova 27 - Rok RAVNIKAR, Sv. Trojica 8, p. Dob Za predsednika in člane Izdajateljskega sveta glasila SLAMNIK se imenujejo: - Mag. Milan P1RMAN, za predsednika. Podrečje46/a, p. Domžale - Mag. Marko VRHSK. za člana, Domžale, Miklošičeva ul. l/c - ToniDRAdAR.začlana, Ihan Na Ledinah I /a. p. I Jomžale - Tjaša.lANČKiAJ.za Članico, I ><>h, Čopova ul. 7, - Darja JAGARINEC, za članico. Dob, Tavčarjeva ul.4 - Pavel PEVEC, za člana, Domžale, Slaretova ul. 6 Robert RUTAR. za člana Zgornje Jarše, Industrijska cesta 5, p. Radomlje - Franc ČERNAGOJ, za člana, Domžale, Zupančičeva ul.4 - Franc POZNIČ, za člana, Domžale, Kamniška cesta 14 Novi nadzorni odbor V okvir te točke je spadal še sklep 0 '•izrešilvi člana st i. ki so bile iz. leta 2002 prenesene v leto 2003 ter pogrešal obrazložitve, predlagal pa tudi pripravo analize o vznikih za tolikšni > število nerealiziranih pogodbenih obveznosti. Dr. Romana Jordan Cizelj je v imenu svetniške skupine SDS opozorila, da pogreša neodvisno mnenje o pripravi zaključnega računa, v katerem bi bila analizirana namenskost porabe, hkrati pogreša pregled zaključnega računa s strani Nadzornega stavkc, katerih porabo bi morali posebej pregledati, ter vprašala, zakaj zaključnega računa niso pregledala posamezna delovna telesa. Dr. Marko Slarbck. N.Si, je enako opozoril na slabo realizacijo posameznih postavk. Odgovore so posredovali Iztok Obreza, načelnik Oddelka za gospodarske službe, EdvardJeselnik, tajnik občine in direktor občinske uprave, ter županja Cveta Zalokar Oražem. ki je opozorila, da zaključni račun vsebuje vse pogoje za sprejem -tudi obrazložitve nerealiziranih pogodbenih obveznosti. Ponovni razpravi Janeza l.imbka, N.Si. in dr. Romanc Jordan ("izelj. N Si. ter mag. Marka Vreska, LDS, ter Francija Gerbca. Zl SI). ter pojasnilu županje, je sledil odmor. Po njem je Janez i.imbek. N.Si. vztrajal pri svojem predlogu 0 pripravi analize nerealiziranih pogodbenih obveznosti, vendar občinski svet ni sledil njegovemu predlogu, pač pa je z, večino glasov sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Zaključni račun Proračuna Občine Domžale za leto 2002. Odlok o Zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2002 in premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan:31.12.2002. Doseženi prejemki in izdatki po zaključnem računu za leto 2002. znašajo: skupaj vsi realizirani prejemki: 3.^9.890.000 SIT od tega 3.931.811.000 SIT prihodkov. 58.079.000 SIT prejemkov iz naslova finančnih terjatev in naložb - skupaj realizirani izdatki 3.502.619.000 SIT od tega 3.457.484.000 SIT (xlh Kt imuna)nega centra. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve V okviru te točke so sodelovali: Janez Stibrič. SDS, se ni strinjal z odgi ivi irorn na svoje vprašanje o problematiki MKC Akumulator in je ponovno zastavil vprašanja, povezana z omenjeno problematiko; Roman Lenassi, N.Si, je opozoril na razbito signalizacijo v križišču avtoceste z odcepi proti Dobu in Domžalam. Naslednja seja bo predvidoma 9. julija 2003. Odgovorna urednica OD TU IN TAM stran 4 Novo Lekarna Vir Prve dni julija bo svoja vrata odprla IJEKARNA Vir, ki jo boste našli v križišču magistralne in Bukovčeve ulice - na Viru, Cufarjeva 23. Zaprosila sem koncesionarko Blanko kos. mag. far., da na kratko predstavi novo lekarno. Ne sanjaj svojega življenja, živi svoje sanje, je bilo vodilo, ki meje pnpeljalo do odprtja lekarne. Občina Domžale mi je dodelila koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti za območje krajevnih skupnosti Vir. Dob in Krtina. Pričakujem pa tudi obiskovalce iz občine Lukovica saj je Lekarna Vir zanje najbližja. Morda pa se bodo v njej spotoma ustavili tudi prebivalci Radomelj in Moravč, saj stoji lekarna ob glavni cesti in ima zagotovljenih 15 parkirnih mest. urejen pa je tudi dostop za invalide. Kaj nudite v lekarni? V lekarni bodo na voljo zdravila na recept, zdravila, ki se lahko prodajajo brez recepta, različni rastlinski izdelki, dodatki k prehrani, kozmetika, hrana in propomočki za dojenčke m otroke, različna sredstva za sončenje in vse kar je priporočljivo vzeti s seboj na počitnice. Na policah bodo tudi izdelki, ki so lahko lepo darilo. Delovni čas I ,ekama Vir je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14,do 18. ure. lahko pokličete tudi tel.: 01/72445 82. Dobrodošli! Hvala in veliko uspeha ter zadovoljnih strank. Vera Vojska Bodite pozorni! Hrušev ožig Hrušev ožig je zanesljivo najbolj nevarna bolezen sadnega drevja ter samoniklih in okrasnih grmovnic iz družine rožnic. Povzroča jo zelo agresivna bakterija, ki ima eksplozivno sposobnost okuževanja in lahko povzroča epidemije na velikih območjih. Bodite pozorni na znamenja okužbe: - Spomladi v toplem in vlažnem vremenu prične iz. obolelega tkiva rastlin teči mlečno bel izcedek, ki vsebuje milijone bakterij, te pa se z vetrom, dežnimi kapljicami in žuželkami prenesejo na cvetove ali na rane in listne reže. Okuženi cvetovi imajo najprej voden videz, potem ovenijo, postanejo rjavi in se posušijo. Vršiček poganjka se ukrivi kljukasto navzdol kot pastirska palica. Prizadeti poganjki, vejice in večje veje skupaj z. listjem so videti, kol da jih je ožgal plamen: listi na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave barve in pri hruški črne barve. Plodovi potemnijo, se posušijo in z.grbančijo (mumificirajo). Posebej značilno je, da posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Kaj storiti, če opazite znamenja hruševega ožiga? Če posumite na pojav hruševega ožiga. takoj obvestite najbližjo enoto fitosanitarne inšpekcije, kmetijsko ustanovo na vašem območju ali upravo za varstvo rastlin! Tu boste dobili napotke za nadaljnje ravnanje. Vsako zavlačevanje resno ogroža celo Slovenijo! Pokličite Upravo RS za varstvo rastlin in semenarstvo. Ljubljana. Dunajska 58 Tel. 01 478 91 49, 041 354 405 Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Ljubljana, Parmova 33. Tel. 01 4.34 57 00 Kmetijski inštitut Slovenije. 01 280 52 1 0 Obnavljanje vozniškega znanja Univerza za tretje življenjsko obdobje. Lipa Domžale, je za svoje člane organizirala izobraževanje za obnavljanje vozniškega znanja. Obnavljanje je bilo razdeljeno na tri tematska področja: tehnične novosti motornih vozil: servo naprave (volan, zavore), ABS, prednji - zadnji pogon, večstopenjski menjalnik, pnevmatike in nevarnosti, ki izvirajo pri nepravilni uporabi, prometni predpisi: novosti prometnih znakov in pravil vožnje, vožnja po avtocesti in krožnem prometu, vožnja motornega vozila: uporaba ogledal, menjava prometnih pasov, vožnja v gostem prometu in v kritičnih prometnih situacijah. "Stari vozniki" so pokazali zanimanje za vse novosti. Od časa, ko smo opravil i vozniški izpit, je preteklo veliko, tudi do 50 let. Takrat smo vozili še stare -ličke", ni bilo semaforjev, avtocest, krožnega prometa, enosmernih ulic in promet je bil redek in počasen. Predavanja smo spremljali z. zanimanjem. Razprava in vprašanja so se nanašala na ravnanje v posameznih prometnih situacijah, predvsem na ravnanje v okolici, kjer opravljamo večino svojih voženj. Pokazalo se je, da je bilo pri nas za starejšo generacijo, s prometne varnosti narejenega premalo, skoraj nič. To usposabljanje v Lipi in sodelovanje Svela za preventivo v cestnem prometu Občine Domžale in izpitnega centra Domžale so udeleženci pozdravili in ocenili kot nujno potrebno. Želimo si še predvanj in razgovorov z g. Marjanom Peljhanom, ki nam je strokovno, pa vendar izredno razumljivo in lepo razlagal novosti v današnjem prometu. Po opravljenem testu iz prometnih predpisov je tako kot na prvem izpitu, sledil še preizkus iz vožnje. Poudarek ni bil samo na ugotavljanju napak, del vožnje je obsegal tudi svetovanje, kako naj ravna voznik v posameznih prometnih situacijah. Ura vožnje je kar prehitro minila. Premagan je bil strah pred neznanim, dobili smo zadostno samopotrditev, da smo še sposobni za varno vožnjo tudi v sedanjih prometnih razmerah. Ob koncu pa še mnenje g. Marjana Peljhana, predsednika Izpitnega centra Domžale: "Tako prijetnih in zadovoljnih p< islu.šalccv že dolgo nisem imel. S svojo srčno kulturo, vedoželnostjo po novih znanjih, ste me prijetno presenetili. Škoda, da se mladi ne zgledujo po vas. Čeprav ste že v letih, imate več energije in vere v življenje, kot marsikateri mladenič ali mladenka, Če bi se, potem bi bila kultura medsebojnih odnosov v življenju in na cesti drugačna. Nič hudega, če gre včasih bolj počasi -pomembno je varno priti do cilja!" Ja, res je tako! Pomembno je varno priti do cilja in v Lipi bomo z. usposabljanjem za varno in pravilno vožnjo nadaljevali v jeseni. Zum DILO JE IliIKOC Realizacija programa III. samoprispevka 1979-1984 Kaj in koliko smo plačevali za samoprispevke? Program III. samoprispevka je bil zglasovan na referendumu 8.4.1979 po širokih predhodnih javnih razpravah v temeljnih sredinah. Nerealizirane nak>ge so narekovale, da se vsa sredstva III. samoprispevka namenijo ponovno v celoti za reševanje potreb na področju vzgoje in »obratovanja. Zastavljeni cilji so bili izredno široki ter so zajemali tako novogradnjo, prizidke kot rudi adaptacije obstoječih šolskih pmstorov. Progna III. samoprispevka: OŠ Venclja Perka • novogradnja (960 otrok v 1 izmeni) 70.000.000 din Podružnična šola Dragomelj (obnova! 2.000.000 din Podružnična šola Ihan (dozidava in obnova) 4.000.000 din Podružnična šola Krtina (obnova) 2.000.000 din Podružnična šola Vrhpolje (obnova) 2.000.000 din Posebna osnovna šola Olge Avbelj (novogradnja) 30.000.000 din Osnovna šola Trzin (novogradnja) 40.000,000 din Center srednjih šol Domžale (novogradnja - I. faza) 30.000.000 din Osnovna šola Radomlje (dozidava) 15.000.000 din Osnovna šola Josip Bmz Tito (dozidava) 25.000.000 din Osnovna šola Janki Kersnik Brdo (dozidava) 12.000.000 din Osnovna šola Šlandmve brigade Idozidaval 15.000.000 din Skupaj 224.000.000 din Predvideni limon ni viri ž".a uresničitev programa gradnje in obnove šolskega prostora v obdobju III. samoprispevka txl 1. maja 1979 do 30. aprila 1984 so bili predvideni sledeči viri: 1. Samoprispevek 2. Sredstva združena s samoupravnim sporazumom za spremljajoče objekte 3. Občinska izobraževalna skupnost Domžale 4. Del sredstev iz 0.5 % občinskega davka 5. Sproščena vročena sredstva pri LB Domžale 6. Splošna poraba Skupaj Dejansko zbrana finančna sredstva: 1. 2. 3. Ostanek sredstev iz II. samoprispevka Sredstva m. samoprispevka (od 30.4.1984) Združena sredstva po samoupravnem sporazumu za spremljajoče objekte 4. Občinska izobraževalna skupnost iz. rednega programa 5. Spniščcna sredstva vezana pri banki 1972 leta 6. Obresti na vezana sredstva 7. Pmračun - splošna poraba 8. Drugi prihodki Skupaj Realizacija programa III. samoprispevka: 1. Obveznosti iz II. samoprispevka 2. OŠ Venclja Perka Domžale 3. Podružnična šola Dragomelj 1 l'ii(lr'ii/iiK'M;i lola Ihan 5. Podružnična šola Krtina 6. Podružnična šola Vrhpolje 7. Podrušnična šola Blagovica 8. OŠ Olge Avbelj 9. OŠ Trzin 10. Center srednjih šol 11. OŠ Radomlje (dozidava) 12. OŠ Josip Broz Tito (dozidava) 13. Ostali stroški Skupaj že realizirano (od 1-13) r60.000.000 din 20.000.000 din l5.ooo.ooo din 15.000.000 din 14,000.000 In 10.000,000 din 234.000.1X10 din 21.207.786 din 315.100.106 din 25.482.942 din 2.2(XI.(XX) din 14.499.166 din 4.260.(XXI din 17.(XX1.(XX) din l..300,(XX) din 234.000.000 din 11.309, 126.228 2.230 24.381 10.222, 9.540 17,349, 71.192, 7.709 635 904 2.013 8.693 281.1 (K), 979 din 000 din 23 din .061 din 297 din 215 din 359 din .353 din 221 din SOD din 650 din 617 din 811 din (XXI din Raz.lika sredstev med prihodki in odhodki je znašala 120.0(X).(XX) din in je bila namenjena za realizacijo Osnovne šole Trzin. Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Peter Pavli, predsednik Sveta KS Simona Jenka Domžale »Z delom sedanjega sveta KS sem zadovoljen. Razprave so včasih burne, kar kaže, da nam ni vseeno, kako tečejo stvari v naši lokalni skupnosti. Hvaležen sem tudi za pobude in predloge,« pravi Peter Pavli, predsednik Sveta KS Simona Jenka in na vprašanje, če je tudi dejstvo, da je na zadnjih volitvah v svet KS prejeli največ glasov, vplivalo na to, da se je znova odločili za sprejem funkcije predsednika Sveta KS, odgovarja: Za sprejem funkcije predsedniki! so bili odločilni glasovi in stvari dogovorjene z DARS-om, ki bi jih bilo res škoda opustiti, saj novih vlaganj v posodabljanje cest s strani občine ni pričakovati. Prav z DARS-om pa je povezano uresničevanje dogovorov iz sporazuma. Pol leta je za nami, kaj se je uresničilo? Pravkar poteka še en krog pogovorov v zvezi z najjužnejšo cesto v Studi, K)je povezi ivalna Cesta Savska-nadvoz čez. avtocesto. Še vedno st > t idprta nekatera tehnična vprašanja, obstajajo dvomi in strah 0 gostoti prometa, o neprimerni hilrosti neodgovornih voznikov, o tem, kako preusmeriti pnimet ležkih tovornjakov in zagotoviti varnost otrok in pešcev. Obnovljena cesta bo bolj gladka in tako manj hrupna, saj N i pt rvzročala manj tresljajev ter bo pridobitev predvsem za stanovalce tega dela Študc. Vzporedno z rekonstrukcijo bo izvedena tudi javna razsvetljava. Upam, da se bo mogoče dogovt niti z vsemi, dabo cesta čim bolj prijazna za uporabnikein stanovalec ob cesti. Kakšno je vaše mnenje glede priključka na AC v Studi? Priključek na avtocesto v Studi bi imel po mojem mnenju nekaj pozitivnih in nekaj negativnih učinkov. Prej omenjeni težki transporti bi obšli naseljeni del Šinile in sama Studa bi imela priključek takorekt >č iz, vasi. Seveda bi »padi i" kar nekaj najkvalitetnejših njiv, promet skozi Domžale pa bi se brez dvoma povečal. Pral razpravo je seveda potrebno preveriti sklepe občinskega sveta (prometna preveritev), odločitev pa bo kljub vsemu težka. Morda par besed o bodoči kliniki in tudi siceršnjem razvoju tega dela Domžal? Glede gradnje klinike je nekaj pomisleki iv, pn ihlem je d< istt ip, zato je potrebno zgraditi cesto skozi športni park pred začetkom gradnje klinike in ves transport obdržati na tej cesti. Parcele južno od klinike nimajo urejenega dostopa in ludi povezava z. južnim delom krajevne skupnosti ni dorečena, tako da je nujno potrebno izdelali podroben načrt. S kliniko bomo dohiliobjekt z ravno streho, kar ni najboljša rešitev za naše kraje, oblika strehe se tudi ne sklada z okolico. Zemljišča v KS Simona Jenka, ki obsega južni predel Domžal, so v glavnem zelo kvalitetna kmetijska zemljišča in bi jih morali v glavnem nameniti za pridelovanje hrane, ne pa za pozidavo. I*ri tem pa krajevna skupnost daje le mnenje k gradnji in še to za t iste, za katere dobi vlogo ali sama izve, da teče postopek pridobivanja dovoljenj, zalo bi nas morali v načrtovanje vključili žena samem začetku. Pozidave, ki pa si i u i jim priča v zadnjem času, so dokaj problematične. Pozidave znotraj zazidalnih območij se namreč pozidajo v celoti, tako tla zelenih površin skoraj ni in niso kaj tlosti uporabne za stanovalce. Manjka parkovnih površin in igrišč ter sprehajalnih poti. Te površine sevala niso v interesu investilt tja in jih zali i ■ pač ni. Zaradi leh dejstev določeni problemi (kol solastniki psov,ki ne I* skrbijo za iztrebke le teh) ostanejo sosedom. Za gradnjo po novih zazidalnih načrtih, bodo verjetno dajali pobudo predvsem lastniki zemljišč, občina pa mora uskladiti njihove želje. Precej se govori o srednje valovnem oddajniku in njegovih vplivih? V Domžalah imamo srednje valovni oddajnik RTV Slovenija, ki omogoča slišnost daleč preko meja Slovenije, na kar smo lahko ponosni. Vendar oddajnik tudi moti in totem bolj, čim bliže snu i mu. Po meril vali, ki so jih izvedli v zadnjih letih dvakrat, so intenzitete sevanja izven ograje oddajnika nižje, kot je z. zakonom dovoljena intenziteta. Kljub temu pa so motnje v telefonskem omrežju, v radijskih in drugih aparatih, ki so občutljivi na inducirane napetosti, posebno pri večji moči oddajanja po sedmi uri zvečer, zelo pogoste in trdovratne. Glede na možnosti, smo se z. RTV dogovorili, da na stroške RTV Telekom vgrajuje cleklonske filtre za odstranitev radijskih motenj in asfaltiramo cesto do oddajnika, ki je priljubljena sprehajalna pol, moteč pa je prah, ki ga dviga promet. Razmere so se medtem spremenile in enota Oddajniki in zveze zaradi pmstorske stiske razmišljao preselitvi v Domžale. S tem bi se promet po Radio cesti precej povečal, zato primerno, da se zgradi nova povezava naravnost na Savsko cesto. Zaradi tega do prenove Radio ceste s lega naslova ne bo prišlo. Razveseljiva pa je novica, da nameravajo srednje vali >vni oddajnik v Domžalah ugasnili ali premestiti na drugo lokacijo. Morda še kakšen problem? Sedaj je čas prireditev na pn istem za katere je športni park primeren kraj, vendar se morajo organizatorji zavedati, da so vokolici stanovanjska naselja in da je hrup eden od elementov, ki je lahko moteč. Primeren način bi bil, kar smo lani že preizkusili, da se na osnovi meritev ali izračuna naravna jakost zvoka na izvetu, za kar je organizator dolžan poskrbeli in zagotoviti, da do prekoračitev ne pride. Razmišljale o načrtih do konca vašega mandata? Kaj bi bilo nujno postoriti? Trenutno je problemov sedanjih problemov toliko, da na dolgi rok nisem razmišljal. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem krajanov in krajank? Veseli smo. če lahko naredimo kaj za domači kraj in če rešinu i kakšnega od problemov. Večje probleme poskušamo rešili v sodelovanju z, občino, saj zelo dobro sodelujemo z oddelkom za gospodarske javne službe. Ratli sprejmemo ludi vse predloge in pobude, Kdaj imate uradne ure in kako se krajani lahko srečajo v vami? Sedež in uradne ure imamo, kol je objavljeno, za pogovor je naj enostavneje, če se dogovorite s tajništvom KS, v nujnih primerih je to lahko zelo hitro. Vsem želim prijetne počitnice. Hvala. Vera Vojska Sedež: Domžale, Slamnikarska cesta 14 Predsednik: Peter Pavli, Savska cesta štev. 30a, 1230 Domžale Telelbnska številka: 7211-064 Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 13.ure sreda od 8. do 16. ure, |>etek od 8. do 13. ure + + KAJ JE NOVEGA? Prvi korak je narejen - odkupljena je Menačnikova domačija Bodo Domžale dobile etnološki muzej? VOIk iiiil)iiiii/al('siii(>/l};iiiii;o(:i\ljali.(laiiiiiuiinc} primernihpnistoniv za iindilcvvsajmanjšega muzeja, v katerem hi predstavili življenje naših bahie in dedkov, (ilede na to, da imamo tudi kar nekaj zbiralcev tovrstnega gradiva, ki hi luli veseli ptanoči pri predstavitvi /branega gradiva vsem, ki jih /anima, je občina pristopila k iskanju primerne lokacije. Eden i/med pobudnikov ureditve tovrstnega muzeja v našem mestu je bilo tudi Društvo narodnih noš Domžale, ki ga vodi prizadevna predsednica Olga Pavlin. Ob pomoči še nekaterih ljubiteljev je bila skoraj v centru mesta najdena Menačnikova domačija na Cankarjevi ulici 9. katere notranjost je zelo primerna Za ureditev etnološkega nui/eja, posebej zanimiva pa je tudi zaradi prave črne kuhinje. Po uspešnem odkupu omenjene domačije seje v uradu župimje pred kraikim oglasila predsednica ler skupaj z gospo Dinko Korbar, ki je doslej izdelala že več kol 200 različnih keramičnih figur, s katerimi povzema način oblačenja pred sto leti, županji ob prvem koraku na poti do etnološkega muzeja podarila keramično figuro z domžalsko nošo, katere osnovo je gospa (liga našla na fotografiji gospe Kvasove iz lela 1875 iz Stoba, Prijetnega pogovora se je udeležil tudi g, Janez Ahčin, ki se mu je županja zahvalila za korektno sodelovanje, vse prisotne pa povabila, da tudi v prihodnje sodelujejo pri napolnitvi omenjenega objekta z vselimo. Pred vsemi pa je še veliko nalog, saj bo potrebno najprej sprejeti odlok o razglasitvi omenjene domačije za objekt posebne kulturne dediščine. Pri tem bomo s pridom koristili izkušnje, ki jih ima sosednja občina z ureditvijo Budnarjeve domačije v Palovčah, etnološki muzej pa naj bi bil predvsem namenjen predstavitvi različnih zbirk, tudi slamnikarske. v njegovih prostorih naj bi potekale delavnice, na katerih bi se predšolski in šolski otroci seznanjali z našo narodno in kulturno dediščino, hkrati pa nam bi pomenil tudi pogoje za delo društev, ki v našem prostoru ohranjajo kulturno dediščino. Tradicionalna podelitev knjig najboljšim Letos tudi dijakom Srečanje najboljših učencev in učenk iz. osnovnih šol in Glasbene šole Domžale ob koncu posameznega leta je tradicija, ki je v Občini Domžale prisotna že dolga leta. Letos pa se je županja Cveta Zalokar Oralem odločila, da na prijetno prireditev, ki joj« letos pripravila Osnovnu Šota Domžale povabi tudi najboljše dijake in dijakinje Srednje Sole Domžale. Osrednja dvorana Kulturnega doma Franca Bcrnika Domžale je bila tako skoraj premajhna za vse najboljše, ki so se posebej odlikovali v letošnjem šolskem letu. Med njimi so bili prvošolčki devetlctke, ki si je že Utrinek iz kulturnega programa skoraj našla pot V vse naše šole. prvič pa so knjižna darila in čestitke prejeli tudi najboljši učenci in učenke 9. razredov / Osnovne Sole Rodica. Županja Cveta /.alokar Oružem je v svojem nagovoru poudarila pomembnost znanja, ob tem pa ni pozabi ja ludi na odgovornost starejših za prijetno mladost vseh otrok in mladih. Na kratko je predstavila investicije s tega področja, s katerimi bo Občina Domžale zagotovila primerne pogoje za vse osnovnošolce, v okviru možnosti pa pomagala tudi domžalski srednji šoli in gimnaziji. Za opravljeno delo se je zahvalila tudi učiteljem in učiteljicam ter vsem ravnateljem, pozabila pa ni niti na vlogo staršev, ki so se množično udeležili letošnje podelitve. »Tako kot vaši starši, sem tudi jaz ponosna na vas«, je dejala ter ob koncu vsem najboljšim zaželela, da bi bila njihova mladost, pa tudi mladost njihovih vrstnikov, vodnjak, iz katerega bi pili vse življenje, ter vsem zaželela veliko prijetnih in varnih trenutkov v letošnjih počitnicah. Vsi najboljši in najboljše so prejeli lepa knjižna darila, še posebej pa so se razveselili »poletne« vstopnice za domžalski bazen, s katero bodo počitnice zanesljivo še lepše in prijetnejše. Učenci in učenke Osnovne šole Domžale so pripravili prijeten kulturni program, v katerem so se predstavili njihovi pevci, glasbeniki ter plesne skupine, vodila ga je Reza, srečanje najboljših pa se je zaključilo s pogostitvijo. O.U. ljubljanska urbana regija gre naprej Pred sprejemom Regionalnega razvojnega programa »Si predstav I jate življenje v regiji z. eno (kI evropskih prestolnic, ki jo odlikujeta ekonomska razvitost in kulturna prepoznavnost, odlično obran jenu narav no okni je in vabljiva prometna leta na križišču dveh glavnih evropskih koridorjev? Zamislite si, da je celotno območje regije s sodobnim, kakovostnim in ljudem prijaznim sistemom javnega prevoza tudi odlično dostopno. Ponuja številne rekreacijske možnosti, na podlagi tesnega Sodelovanja med gospodarskimi in "obražcvalnimi organizacijami pa sla v regiji zagotovljena učinkovito izobraževan je in ustvarjalno zaposlovali je. Regija z. vzpostavljeno mednarodno mrežo in mednarodno konkurenčnimi poslovnimi conami pa je hkrati odprta tudi navzven: v Evropo, v svet,« je v modu posebne Publikacije Moja regija zapisala Lilijami Resinnvič, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki je Podpisana tudi pod Regionalnim razvojnim programom omenjene 'egijc, ki je pred kratkim začel pot sprejemanja na 25 občinskih svetih, "d katerih je bil program že sprejet na 14. Na skupni seji vseh odborov Občinskega svela (Iheiiie Domžale I I. junija 2003, j« v uvodu dosedanje aklivnosti Predstavil predstavnik nase občine v ''roginiiiskein odboru za pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije, Edvard Je.šclnik, sicer direktor občinske uprave 'er tajnik občine, ki je med drugim Povedal, da je Občinski IV« < >U me Domžale v letu2001 sprejel pooblastilo Vključitev naše obeine V I .jubljnnsko urbano regijo, Ta je bila vzpostavljena "a osnovi veljavnega zakona inje največja v naši državi, saj obsega 2.555 km2 in vključuje skoraj 491.000 Prebivalcev. Njena naloga je zlasti priprava skupnih PfOgramov, ki bodo osnova za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov, v predstavitvi omenjenega P'""1.....a so bili posebej poudarjeni glavni cilji razvoja regije: delujoče somestje. ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja iei tegija z evropsko prestol mio, k|ei je kakovost življenja najvišja v Evropi, Ga. Resinovie. direktorica razvojne agencije, pa je predstavila tudi z zakonom določene cilje spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ter potek priprave regionalnega razvojnega programa, za katerega je bilo organiziranih več delavnic in sestankov, na katerih je sodelovalo več kot slo posameznikov in organizacij. Prcdsln vila je prednosti le regije v primerjavi z regijami V svetu: slovenska jezikovna in kulturna samobitnost ter narečna razčlenjenost kot vzorčna evropska posebnost; evropsko in svetovno poznane iislanove in dogodki ler najbolj ohranjena ekološka mreža, ob koncu pa navedla tudi prednostne naloge regije srečanje in kvaliteten prikaz njihove dejavnosti. Podobnih srečanj si v prihodnosti še želimo, Magda Mihelčič, prof. OS Domžale Angleški vikend za petošolce V letošnjem šolskem letu smo na OŠ Venelja Perka Domžale prvič organizirali angleški vikend za učence petih razredov. Na predlog gospe ravnateljice Irene Vavpetič sem sama poskrbela za vsebinski del vikenda, gospa Karlina Strehar pa za organizacijski del. Ker je letošnja generacija petošolccv številčno močna, smo morali vikend izvesti na dveh krajih. Dva oddelka sta preživela konec tedna v domu Medved, Medvedje Brdo, druga dva pa v domu Rak, Rakov Škocjan. Vreme je bilo čudovito, tako smo vsi preživeli aktiven in sproščujoč vikend. Poudarek pri načrtovanju vsebinskega programa jc na komunikaciji, torej v uporabi angleščine. Vsebine se vpletejo med športne aktivnosti, zato tla učenci niso predolgi i obremenjeni Z um-skim delom. Meti vsemi ponujenimi vsebinami je bila najbolj učinkovita komunikacija z gospodom Denisom Majzljem, kanadskim .Slovencem, učenci pa so uživali tudi pri glasbeni uri. Učenci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta se lahko delili še na manjše, glede na naloge. Vsak posameznik je reševal naloge in sodeloval pri aktivnostih glede na svoje sposobnosti in motiviranost. Obvezna pa je bila udeležba pri govornem poročanju, predstavitvi oddelka in pri intervjuju, pa čeprav le z enim stavkom. Na koncu naj zapišem še svoje mnenje, i Ispeh dobro izpeljanega izobraževanja je močno odvisen od ekipe pedagoških delavcev, njihove usklajenosti in pripravljenosti prevzeti dodatne naloge ter biti za zgled učencem. Naši ekipi je to odlično uspelo. Hvala vsem, ki so sodelovali z. menoj! VSEBINSKI VODJA: Andreja MEŽAN VVe are pupilsof lilih class Icarriing P.nglish in Škocjan. Shooting arrovvs, rowing boats, ( liiiibiiig vvallsand plavingballs Evervone has a secrel friend lili theend ollhis vvcekend. AH enjoy and ali havclun whc.ii thc day vvork aH is done. TRGOVINA P. ŽENSKA M Q DA ZA MLADE Na Rodici poleg pivnice Adam Ravbar Delovni cas: pon-pet 1 5h - 1 8h, sobota 9h - 1 2h Kettejeva <4, Domžale OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24. Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 IZ NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Ob 5. obletnici Rotary kluba Domžale Sreča je dajati Ibrej, kdaj sc je začelo in zakaj, je en« i/med vprašanj, povezanih s 5. obletnico Rotarv kluba Domžale, ki si ga je v lični knjižici zastavil eden od avtorjev prispevkov, mag. Marko Vresk, in kar sam napisal tudi odgovor. Zgodovina Kotarv kluba Domžale se je začela jeseni leta 1969pri Kcpovžu v Domžalah, pobudo za iislanovitev kluba pa sta dala gospoda Kole in Snu kol j. ki sta bila že člana podobnega kluba v I juhi jani. kar nekaj Domžalčanov je imelo možnost, da se priključijo ljubljanskemu klubu, nekateri so že sodelovali tudi pri dobrodelnih akcijah in zbirali prispevke pri domžalskih podjetjih, resni začetki novega kluba pa izvirajo iz leta IW7. ki šteje kot ustanovno leto Kotarv kluba Domžale, njegova prva predsednica pa je postala Viktorija Vchovee, ki je « svojem delu med drugim zapisalu:«V tem času sem preživela mnogo lepega, predvsem pa doživela veliko notranjega veselja, ko smo pomagali mnogim, ki so pomoči potrebni. V svoji popotnici sem si zaželela, da bi bil klub uspešen v Izpolnjevanju svojega poslanstva in se izkazal z dajanjem pomoči. Ne samo velikih pomoči, temveč zlasti takšnih, s katerimi lajša življenje pomoči potrebnim ljudem. Vseh pet let delovanja Rotarv kluba Domžale je bilo vsebinsko zapolnjenih z, vrsto predavanj, na katerih so prisluhnili temam z različnih področij, ki so vse po vrsti poglabljale njihova znanji, predvsem pa je bilo v delu kluba vseskozi veliko dobrodelnosti ter iskrene želje za pomoč vsem, ki jo Podžupan Vinko Juhart čestita predsedniku Rotarv kluba Janezu Svoljšku. potrebujejo. O delu v času svojega predsednikovanja v letih 1e. O delu sindikata TOSAMA v preteklem mandatu je najprej spregovorila predsednica sindikata Danica Avbelj, ki je poudarila, da delo sindikata v preteklem obdobju ni bilo lahko. Hitro spreminjanje družbe in okolja ter tehnološki razvoj seje odražal tudi v Tosami. Zato je bilo nujno, da so tudi v sindikatu sledili tem spremembam. Delovanje sindikata je dalo rezultate, ki so pomembno vplivali na spodobnejše pogoje za delo in življenje članov v Tosami. Za vse. kar je bilo narejenega in doseženega, je bila potrebna velika potrpežljivost, samozavest, znanje, predvsem pa trda volja in vztrajnost. Podrobnosti o delu v preteklem obdobju je sindikalno vodstvo predstavilo tudi v obsežnem in lepo oblikovanem poročilu. Zbranim je spregovonl tudi Jože Turk. predsednik STUPIŠ, ki je menil, da je sindikat v Tosami dobro delal in je po zaslugi vseh prinesel lepe rezultate -dodatno pokojninsko zavarovanje, organizirano preventivno okrevanje, izplačilo plače iz naslova uspešnosti poslovanja, spoštovanje pravic kolektivne pogodbe, kvalitetno informiranje in drugo. Ob koncu je vodstvu sindikata in udeležencem zaželel, da bi uspešno delo nadaljevali in z zaupanjem gledali tudi v prihodnost. Po sprejetju poročila o delu sindikata v preteklem mandatnem obdobju so udeleženci zbora sprejeli sklep o razrešitvi dosedanjega sindikalnega vodstva. Na tajnih volitvah so za novega predsednika sindikata izvolili Milana Drčarja. Po besedah Milana Drčarja si bo sindikat TOSAMA tudi v prihodnje prizadeval za spoštovanje delavskih pravic, za poštene plače in solidarnost med delavci ter krepitev medsebojnega sodelovanja. JJVnuš Domžalski diabetiki Pomladno poletne dejavnosti V minulem mesecu dni smo bili karseda dejavni, zato želimo bralce Slamnika opozorili le na nekaj najzanimivejših dogodkov. V maju je Društvo diabetikov Domžale organiziralo meddništevni pohod, ki vi se ga udeležili tudi naši prijatelji iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Tržiča. Zbralo se nas je približno SO in v t riurneni pohodu ano si ogledali zgodovinske znamenitosti Lukovice, Gradišča in Spodnjih Prapreč, pohod pa smo končali v ( cbelarskem domu na Brdu. Pripravili pa smo tudi predavanje doktorice Brede Kokalj-Limbek. Ob zelo dobri udeležbi - prišlo nas je skoraj slo - je predavala o bolečini v prsih. Povedala in na grafu prikazala je veliko pomembnih dejavnikov v zvezi z boleznijo srca in ožilja; ob tej priloži« >sti seji za povedano iskreno zahvaljujemo. Med najzanimivejšimi dejavnostmi minulega meseca pa seveda velja na prvem mestu izpostaviti 270 kilometrov dolgo potovanje prek Dolenjske v Belo Krajino in nazaj. V soboto, 7. junija se nas je več kot 50 z avtobusom odpeljalo prek Ljubljane in Grosupljega do Muljave, znane predvsem po Josipu Jurčiču. Nato smo se ustavili v Žužemberku, si ogledali tamkajšnjo cerkev in domobranski spomenik veliko zanimanje pa je nato vzbudila nekaj sto metrov oddaljena okostnica padlih partizanov, kjer je vklesanih 1025 imen. Spomenik je visok kar 25 metrov. O zgodovini in znamenitostih krajev, skozi katere smo se peljali, nam je slikovito govoril gospod Riko Prešern. Dan je bil vroč. zato smo se ustavili tudi v Dolenjskih Toplicah, kjer so nekateri čas izkoristili za kopanje. Od tam smo pot nadaljevali v vas Otok v Beli Krajini, kjer smo si z zanimanjem ogledali zgodovinsko letalo imenovano Dakota ali DC3, kije med drugo svetovno vojno v Italijo prevažalo ranjence. Naslednja postaja je bila Metlika, kjer smo si ogledali slovenski gasilski muzej, odprt leta 1969 ob praznovanju stoletnice gasilstva na Slovenskem. Muzej stoji v Metliki zato, ker je bilo prav v tem mestu ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem. S tem smo nekako izčrpali program, namenjen seznanjanju s kulturnozgodovinskimi dejstvi, zato smo že malce utrujeni prišli tudi do sklepne postaje našega popotovanja - do Kmečkega turizma Ivana Bajuka v Radovici. Kot vedno so sproščene popoldanske urice prehitro minile, res pa je tudi. da smo se pozno zvečer z velikim veseljem vrnili na svoje domove. Ker je vročina že kar huda in ker je pravo poletje šele pred nami, se bomo k našim dejavnostim znova vrnili jeseni. Maks Grošelj fOO OPTIKA golavšek VIDA GOLAVŠEK, mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 SLAMNIK ■ junli »003 IZ POLITIČNIH STRANK stran Zbor članic in članov je lahko tudi prijetno druženje IMS Mag. Milan Pirman, predsednik LDS Dornždejje konec maja povabil članice in člane na 2. zbor LDS Domžale, ki je bil namenjen pregledu opravljenega dela ter finančnega poslovanja v preteklem letu, člani in članice pa so ga izkoristili tudi za sprejem finančnega plana za leto 2003 ter za pogovor o aktualnih dogajanjih v občini in državi. Uroš Gruden, regijski predstavnik LDS, jc na kratko predstavil predlagane spremembe ustave, ki določa tri konstante volilnega sistema, ki jih mora Državni zbor upoštevati pri sprejemanju novega zakona: - proporeialnost, - odločilni vpliv volivcev na razdelitev mandatov, - 4% prag. Ustavni zakon pa je določil tudi pravila po katerih so se izvedle volitve leta 2(XX). Pred naslednjimi volitvami je treba sprejeti nov zakon o volitvah v državni zbor, ki bo usklajen z ustavo. Sedaj veljavni zakon z vidika ustavnosti ni ustrezen v točki odločilnega vpliva volivcev na razdelitev mandatov. Rešitev problema jc seveda sprejem novega zakona, ki upošteva omenjene konstante, LDS pa predlaga spremembe, s katerimi se preuči ukinitev volilnih okrajev in uvede preferenčni glas. Glede volilnih enot LDS ugotavlja, daje najenostavnejša rešitev seveda ta. da ostanemo pri obstoječih osmih volilnih enotah. Vsako spreminjanje meja lahko pomeni razpravo, ki bo onemogočila samo spremembo. Slabost te rešitve je v morebitni povezavi z absolutnim preferenčnim glasom, ki bi nekaterim območjem otežil izvolitev poslanke oz. poslanca Več volilnih enot (lahko tudi različno velikih) bi sicer nekaterim območjem zagotovilo poslance, je pa veliko vprašanje, ali bi risanje novih meja med volilnimi enotami ne povzročilo blokade pri sprejemanju novega zakona. Zato LDS zagovarja obstoječe število volilnih enot. Glede preferenčnega glasu je LDS pripravljena podpreti rešitve, ki z vidika odločilnega vpliva volivcev ne bi bile sporne. To pa so rešitve, ki sc gibljejo med absolutnim preferenčnim glasom in preferenčnim glasotn, kot je določen v zakonu o volitvah poslancev v evropski parlament. I ,DS podpira uveljavitev možnosti elektronskega glasovanja, glede uravnotežene zastopanosti moških in žensk pri upravljanju javnih zadev pa LDS predlaga, da naj se pri pripravi sprememb zakonao volitvah v državni zbor v skladu s prizadevanji za spremembo 44. člena oz. 43. člena ustave preučijo možnosti za vzpostavitev in oblike ukrepov za spodbujanje enakih možnosti sodelovanja moških in žensk v postopkih kandidiranja na volitvah v državni zbor. V razpravi o predlaganih spremembah članice in člani z vsemi predlaganimi spremembami niso bili najbolj zadovoljni, saj je cilj domžalske LDS, da bi v Državni zbor RS na območju naše občine izvolili poslanca oz. poslanko iz občine. Tako obstaja več možnosti, da v DZ pride poslance oz. poslanka, ki pozna probleme sredine, iz katere izhaja, in jih pomaga tudi reševati. Sprejetje bil tudi dogovor, da se čim prej začne s kadrovskimi pripravami - tako na volitve v Državni zbor kot tudi v bodoči občinski svet. Uradnemu delu zbora pa je sledilo tradicionalno družeii|e v Športnem parku Dob. k jer jc bilo dov< ilj časa za igranje tenisa, balinanja, predvsem pa za prijeten klepet. LDS Domžale Predsednik Borut Pahor in županja Danica Simšič med mladimi Mostec 2003 Tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev ZLSD v Mostecu v organizaciji Območne organizacije ZLSD ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Stojnici Mladega fonima ZLSD Domžale in Kamnik Ljubljana je letos obiskalo približno 2000 obiskovalcev iz. Ljubljane in okolice. V prijetnem vzdušju, ki so ga popestrili ansambel 12 nasprotje in Tomaž I.apajne iz KUD Priden možic iz. Kamnika, so obiskovalci lahko kupili srečko, sc pogostili s klobaso ali golažem in poklepetali s prijatelji in znanci. Po ustaljenem programu so zbrane pozdravili predsednik Borut Pahor, županja Danica Simšič in poslanca Miran Potrč in Miloš Pavlica, s katerimi smo kasneje tudi poklepetali. Delavska zveza je izkoristila to priložnost in povabila prisotne, da dajo svoj podpis za izvedbo referenduma o obratovalnem času trgovin. Mladi forum pa sla letos zastopali organizaciji iz Domžal in Kamnika s pestrim programom aktivnosti. Na svidenje prihodnje leto v Mostecu. Kristina Brodnik SDS za podjetništvu prijaznejšo zakonodajo SDS Domžale so bile že pred leti poznane kot občina, v kateri jc bilo največ podjetnikov in obrtnikov. Ta status je občina, zaradi vse večjih težav, s katerimi se morajo sedaj spopadajo podjetniki in obrtniki, praktično že izgubila. SDS kot opozicijska (nevladna) stranka trenutno nima možnosti, da bi konkretno vplivala na sprejem podjetnikom prijaznejše zakonodaje, vendar se problema zaveda, saj je tudi predsednik SDS Domžale, g. Aleksander Kahaj, podjetnik, in še kako seznanjen s težavami te veje gospodarstva, saj jih občuti na lastni koži. Zato se je SDS odločila, da napravi korake k spremembi zakonodaje po drugi poti. V okvini konference Poli ižaj in vloga majhnih in srednjih podjetij v Sloveniji, ki je nedavno potekala v Ljubljani, je bila ustanovljena Zveza podjetnikov majhnih in srednje velikih podjetij - SME UNION Slovenija. V tej zvezi, katere prva naloga bo, da se bo zavzemala za podjetništvu prijaznejšo zakonodajo, jc že vključenih veliko število podjetnikov in obrtnikov iz Domžal. SME UNION Slovenija je za združenje državljanov, ki se na področju podjetništva zavzemajo za razvi janje ekološko prijaznega in socialno tržnega gospodarstva v Sloveniji in Evropi. Deiovala bo v okviru združenja I^vropskc ljudske stranke SMS UNION, ki jc gospodarsko in neodvisno poslovno združenje EPP, v katero je včlanjenih 32 članic iz vse. Evrope. "S M L U N ION Sloveti iju bi. zagotavljal ustrezne pi igi rje za delovanje majh nih in srednjih podjetij s spodbujanjem konkurenčnosti, povečanja za- Redni letni občni zbor domžalskega občinskega odbora Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke Odlično pripravljeni na nove politične izzive Na rednem občnem zboru OO Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke Domžale, ki jc bil 12. junija 2003, v dvorani gostilne Kcher v Domžalah, so bili najprej izvoljeni člani delovnega predsedstva v sestavi Roman Lenassi (predsednik) in Vinko Okršlar ter Bogdan Osolin (člana), zapisnikarica in dva overovitelja, nato pa sla bila sprejeta Poslovnik občnega zbora in predloženi dnevni red zbora. Po dnevnem redu so sledile predstavitve poročil, in sicer poročilo predsednika OO N.Si Domžale, poročilo svetniške skupine, blagajnika in blagajniškega nadzornika. Prvi jc Povabilo za oddajo podpisa v podporo Referendum proti širitvi prostitucije Kaj je vsebina zakona, za katerega pobudniki predlagamo, da se na referendumu zavrne? Spremembe in dopolnitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir( v nadaljevanju: zakon), ki je bil sprejet29.5.2003, iz seznama prekrškov črtajo vdajanje pnistituciji. poleg tega pa v celoti črtajo še točko, kije govorila organiziranju, pripravljanju ali podpiranju dejanj spolne nemorale in oddaji prostorov za ta namen. Kaj te spremembe pomenijo? To pomeni, da bi bila prostitucija dovoljena, prav tako tudi oddajanje prostorov za ta namen. Predlagatelji zakona si želijo, da bi prostitucija postala gospodarska dejavnost, prostitutke pa podjetnice. Ali je poskrbljeno s tem zakonom za zdravstveno varstvo in higienski nadzor te dejavnosti, primeren rizičnosti te dejavnosti? Sprejeta novela zakona ne predvideva posebnega zdravstvenega nadzora nad izvajanjem te dejavnosti. Kakšne bi bile posledice tega zakona? - Slovenija bi postala na tem področju najbolj neurejena država v Evropi. - Velika nevarnost je. da bo čedalje več ljudi, ki bodo v socialni in denarni stiski, prisiljenih v tem načinu videti možnost dodatnega zaslužka. - Velika nevarnost je. da se bodo še bolj razširile spolno nalezljive bolezni. - Slovenija lahko postane država spolnega turizma, kot npr. danes Tajska. - Prostitucija bi se lahko izvajala kjerkoli v državi, tudi ob cestah, mestnih središčih, šolskih poteh, ob vrtcih ipd. - Večja razširjenost tega žalostnega pojava bi v marsikatero družino prinesla veliko nesrečo in gorje. Zakaj bi oddali svoj podpis za razpis referenduma? Tako škodljiv zakon ne sme stopiti v veljavo, saj nikdar ne vemo, kdaj lahko posledice, ki jih prinaša, prizadenejo kogarkoli izmed nas. Takrat bo prep izno tarnati, kako imamo to področje slabo urejeno. Kaj pa stroški referenduma; ali ni to nepotreben strošek? Ja, to je nepotreben strošek, ki pa so ga zakrivili tisti poslanci v Državnem zboru, ki so glasovali za tak zakon in ne pobudniki referenduma. Ker pa bomo jeseni tako in tako že imeli referendum (o odpiralnem času trgovin), bomo pobudniki referenduma predlagali, da se oba referenduma razpišeta na isti dan in s tem predlagali prihranek i la v koplačevalskega denarja. Ali nimamo v naši državi preveč referendumov? Če bi pripravili referendum proti nakupu vladnega letala, bi država porabila 500 milijonov SIT, sedaj ko referenduma ni bilo, pa bo država porabila 10 milijard SIT. Referendum bi bil 2000 % cenejši od letala. Očitno imamo še premalo referendumov za tako nepremišljeno oblast. Vabljeni, da se do 8. julija z osebnim dokumentom oglasite na sedežu upravne enote - tam dobile obrazec, ki ga izpolnite, dobite žig, potrjen obrazce podpore pa pošljete na naslov Svetovni Slovenski kongres, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana. Uradne ure UE Domžale: PON 08.00-13.00, TOR 08.00-13.00. SRH 08.00-13.00 in 14.00-18.00 in PET 08.00-13.00. Civilna pobuda za razpis referenduma Nova Slovenija ttršeanmtra i/atimka mtrtmka svoje poročilo predstavil predsednik Občinskcgatidbtira N.Si I)imižale,dr. Marko Starbek, ki jc spregovoril p delovanju občinskega odbora v preteklem letu. V svojem poničilu se je ozrl na začetek delovanja stranke, na prvi nastop stranke na lanskih lokalnih volitvah v občinske svete in hkratnih volitvah za župana. Po njegovem mnenju je bi la vol i I na bera sicer dobra, čeprav je vi ldstvo pričakovalo nekoliko večjo volilno podporo strankinim kandidatom. Poročal je tudi 0 premagovanju začetnih finančnih težavah stranke in 0 delu stranke, v prihajajočem obdobju. Sledilo jc poročilo Janeza I .imbeka o dclovanj 11 svetniške skupine, v katerem jc poudaril pomembno vlogo in prizadevno delo svetnikov N.Si, ki jc. trdno povezana v KoalicijoSlovenija, s katero sodeluje tudi svetnik SLS. G. Limbckjcizraz.il v |> iničilu tudi Brnenje, da stranke, ki podpirajo županjo, pri projektih, pomembnih za občane, niso Sposobne sprejeli moči argumentov strank opozicije, ampak sc zatekajo k argumentom moči oziroma preglasovanju. Šele po dolgotrajnem zavlačevanju jc uspelo Koaliciji Slovenija (s pretnjo izstopa iz vseh iidborov in komisij), da jcvcčinačlanov v nadzornem odboru po njenih predlogih. Nazadnje sta predstavila poročili še blagajniška nadzornica ga. Pczdirc in blagajnik g. Janez I .imhek. Finančno - materialno poslovanje v minulem obdobju jc bilo v skladu s pravili. Sledilaje raz.pravaoporočilih, v katerih so sodelovali dr. Marko Starbek. Ko man Lenassi, Bogdan Osolin, Vinko Okršlar, France ( 'c.rat Alcn I .apanja in drugi člani stranke. Razpravljali so o tem, kaj bi bik) potrebno storitiiza večjo uveljavitev stranke oziroma za veČJO razpoznavnost stranke in 0 pomembnosti ter aktivnostih za večje vključevanje mladih v politično delovanje. Vsa tri poročila so bila soglasno sprejeta. I )r. Marko Starbek je nato v bistvenih točkah predstavil program Občinskega i din ira za naslednje leto. V razpravi seje osredotoči I na kar neka] pomembnih stvari, ki jih bo potrebno urediti. V uvodu jc opozoril, da jc potrebno izboljšati informiranje na relaciji občinski odbor - krajevni odbor. Pomembna naloga stranke je evidentiranje kandidatov za državnozborske volitve. Organiziral i bi morali več okroglih miz, kjer bi razpravljali o aktualni problematiki. Predlagal je tudi ustanovitev novih krajevnih odborov ( Radomlje, Homec, Vir). Nekaj besed pa jc spregovoril o Ogledalu glasilu stranke, k i jc pt imemben vir inlbn i lacij 0 delu in življenju stranke, zato je 11< izval navzoče, da bi ga več prebirali in se tudi nanj naročili. Vse navzoče je tudi seznanil z letošnjo članarino, ki jc 3 bili izvirni, dobro posneti, precej dolgi, skralka.s šestimi besedami: res so bili vredni imena "lilm". Vsak je imel svoje zanimive posebnosti, zali i je imelo naše cenjeno občinstvo z glasovanjem gotovo nemalo preglavic. Po ogledu vseh filmov inglasovan ju je gledalce čisto prevzel nastop skupine Moped trio. ki je s sodobnim, izvirnim in predvsem poskočnim načinom izvajanja odprla vrata novi. nastajajoči glasbeni smeri.Po njihovem nastopu jc prišla na vrsto nova posebnost našega festivala: ruzglasjtev Slovenke leta. Bralke revije Sainantha si i ski >zi v se let l Vestni I zbirale glasove, razmišljale, se morda |xisvelovale... ter se nazadnje odgovorno odločile, da si naslov Slovenke leta zasluži Štefka Mercedes, žena našega vrhovnega pokroviteja, predsedniku Zlatka Mcrccdcsa. Odločitve bralk nc imenujem zastonj "odgovorna", saj nam je urednica revije Samanta Bernarda Želez, ki jc gospo Mercedes tudi slovesno proglasila za Slovenko leta, |x »v edala o 11 inogih plemenitih dejanjih naše-jiive dame. Bernardino pripovedovanje so spremljali pristni posnetki Štelkinih dobrih del. Tako smo sc lahko na lastne oči prepričali, da Štefka Mercedes m le dobra do soljudi, temveč daje odkrila celo novo rastlinsko vrsto. Po velikem dogodku jc gledalce razgibala skupina športnih plesalcev, imenovana Aerobic. sledil pa ji je slovesni, tradicionalni govor našega vrhovnega pokrovitelja in priljubljenega predsednika Zlatka Mcrccdcsa. V zahvalo za izkazano pozornost do svojih podrejenih smo Zlatku pripravili majhno presenečenje: preko platna gaje nagovoril njegov nekdanji kamerad, podsekretar v podsvetu nemškega zunanjega ministrstva. Hans van der ManippulisL Občinstvo, navdušeno od Zlatkovega govora, seje moralo zdaj umiriti in prisluhniti. Prišel je namreč veliki trenutek razglasitve rezultatov glasovanja, ki jih tu tudi navajam: najboljši scenarij (zgodba): Škofja Loka 2 najboljši posebni efekti: Ljubljana I najboljši igralec: Škof ja Loka 2 najboljša igralka: Škofja l^ika 1 najboljši film: Škofja Loka I Vztrajna koala Piknik ob 50-letnici Rodu skalnih taborov Domžale Za dober golaž najprej v gozd po drva! Čeprav so v soboto, 14. junija, vremenske napovedi spet grozile z. dežjem, se domžalski taborniki tokat nismo dali in smo vseeno organizirali piknik, ki ga zaradi slabega vremena nismo mogli izpeljati v okviru aprilskega praznovanja 50-lclnice našega rodu. Kot naročeno se je narava »»krat uprla vremenarjem in nas počastila s prelepim sončnim dnevom. Približno I (K) tabornikov in njihovih staršev seje tako zbralo na prelepem pn istorčku v Tumšah. Žc kar takoj smo SC porazdelili v manjše skupine, si razdelili upremo in sestavine za kuho. naiopa se podali vsak v svoj kotiček, kjer smo postavili ognjišče, zakurili Ogenj tet■ na Irinož.nik obesili kolliček. v katerem smo nato priprav I jali golaž. Čeprav starši niso bili vajeni rezanja čebule na tleh. mešanja s pomočjo s sekiro Iztcsanc kuhalnicc, skrbi, da ne poide zaloga drv ter umikanja kotlička če sc jc ogenj preveč raz.plamtel, smo na koncu skupaj ugotovili, da je prav to tista začimba, ki daje golažu čislo poseben okus. In da so golaži pri vseh skupinah zares uspeli, lahko potrdimo z. dejstvom, da ga prav nikjer ni nič oslalo! Ko smo se najedli in pospraviti ognjišča, pa so nas že čakale nove aktivnosti. Najbolj pogumni so se podali na »progo preživetja«, športa željni so se pomerili v odbojki in »skavtballu«, tisti, ki so želeli preizkusiti svoje spretnosti, pa so lahko strel jali z lokom in zračno puško. V senci šotora sije vsak obiskovalec lahko tudi narisal znak 50- letnice rta ob tej priložnosti narejene rutice, ki sinusi jih nato vsi ponosno zavezali okoli vratu; Kose |c začelo večeriti, smo se zbrali ob ognju, ki smo ga prižgali ob petju taborniške himne. Nato pa je sledil še najbolj svečani del dneva, sprejem novih Članov v naše vrste - taborniška prisega. OtrtKi, ki so sc v letošnjem letu pridružili taborniški organizaciji, so sc najprej pcxlali na kratek pohod, ki so ga sestavljale različne preizkušnje, ob katerih so sc spomnili 12 taborniških zakonov. Ko so sc vrnili k ognju, so nato Se svečano prisegli ter ob prejemu taborniške rutice simbolično postali »pravi taborniki«. Po končani prisegi smo se z lepimi spomini na preživet dan. prijetno utrujeni, a z misijo, da jc takšno srečanje nujno še kdaj ponoviti, počasi poslovili in odpravili domov. Taborniki bi sc ob tej priložnosti radi zahvalili za pomoč mesnici Vodice in mesnici Otolani, Žilu, sadjarstvu Diiur in podjetju ()qxil ter šc posebej turističnemu društvu Čemšenik -Tumie. Hvala tudi vsem drugim, ki ste pripomogli k temu. da smo sc imeli lahko na pikniku tako lepo! Irena Jeretina »Vodnik obšolskih dejavnosti« -Kaj, zakaj, kako? V nekaj stavkih, kaj je (bo) Vodnik obšolskih dejavnosti? Vodnik obšolskih dejavnosti bo Preprosto katalog organizacij in dejavnosti, ki so na področju Občine Domžale na voljo mladini /.i udejstvovanjc v prostem času. Kakšen je namen tega vodnika.' Glavni namen je pomagati mladim, otrokom in njihovim staršem, da bi na 1 "u lažji način prišli do informacij, ko bodo iskali neke tečaje, hobije, krožke,...ipd. za svoje otroke ali zase f as mladosti je izredno pomemben za Pridobivanje veščin, dodatnih znanj, socialnih stikov, predvsem pa navajanje na zdrav življenjski stil. Do tega jc težko Poti za računalnikom, televizijo ali po "hcah in nočnih lokalih. Starši so dandanes zelo obremenjeni in imajo žal premalo časa. da bi ga kvalitetno in v zadostni meri preživljali s svojimi Otroki. Vodnik jim bo v pomoč, da '""odo lahko izbirah m svetovali Programe, ki to na voljo blizu dnina Kako poteka zbiranje informne i j za Vodnik? Vsem nevladnim organizacijam v naši občini smo poslali pošto s povabilom in obrazci za podatke, ki nas zanimajo. Ker želimo predstaviti tudi delo neformalnih skupin (skupin, ki nimajo statusa pravne osebe), smo objavili tudi javno povabilo v glasilu Slamnik. Upamo, da se nam jih bo oglasilo čim več. Kdaj lahko pričakujemo Vodnik v naših rokah? Dela pri tem projektu potekajo tako. da bo v roke tistim, ki jim jc namenjen, prišel v prvih septembrskih dnevih. To jc tudi najbolj primeren čas za vključevanje mladine v obšolske dejavnosti. Če bomo pri Mladinskem svetu Domžale uspeli zagotoviti potrebna sredstva, bodo Vodnik prejela vsa gospjo ostarelo mamo in bolnega očeta v bolnišnici. Potrošnik ob nedeljah onesnažuje okolje s svojim slabim zgledom, ko najpomembnejši dan v tednu zlorablja za svoje sebične želje in ga ne posveti tistim vrednotam, za katere jc praznik namenjen. Človek potrošnik s takimi držami ustvarja kulturo trebuha ne pa kulturo duše. Vprašanje o potrošnji je v modernem gospodarskem mišljenju eno najbolj zanemarjenih vprašanj. Današnji človek je tako zatopi jen v pridobivanje denarja, da na njegovo potrošnjo razmeroma malo misli, o njeni vlogi v modernem gospodarskem življenju pa zvečine nima niti približno pravega pojma. V resnici pa je to napak. Potrošnja in potrošniki imajo namreč pri raznih težavah in neredu v modernem gospodarskem življenju velik, mnogokrat kar odločilen delež. Če človek podrobneje razčleni svoje početje, ko se peha za večjim zaslužkom, se zgrozi, ko vidi, daje to večni kolobar (circulus vitiosus), Več sredstev človek ima, več troši. Prave koristi človek nima. Pojesti in popili tako in tako ne more več kol |K itrcbujc, sicer zboli. Boljejejesti manj kot preveč. Smrt je zanesljivo neizbežna. Ob vsem tem narašča le odgovornost. Tisti, ki ima večje veliko bolj odgovoren za imetje kot ubogi, ki ima komaj za preživetje. Blagor temu zadnjemu. Ene stvari pač nc bi smeli nikoli zanemariti in pozabiti. Kljub vsej veljavi in moči kapitalističnih podjetnikov in njihovih družb so končno le odjemalci, potrošniki, tisli, ki odločajo, kakšno blago, kdaj in koliko se ga lahko trajno proizvaja in prodaja. Brž ko ljudje kakega blaga nočejo ali ne morejo SLAMNIK • Junij 2003 ■ssHH ~t~ več kupovati ali ga sploh nc marajo več, se mora tudi njegova proizvodnja omejiti, včasih celo popolnoma ustaviti. Cc se torej zgodi, da nam moderno gospodarstvo nudi velikanske množine raznega manj pomembnega ali celo nepotrebnega pa celo dragega luksuznega blaga, npr. dragih otroških igrač, avtomobilov, avionov itd., medtem ko širokim plastem primanjkuj ntjnujnciših življenjskih potrebščin, hrane, obleke, stanovanj itd., tedaj niso krivi tega, vsaj nc v prvi VTSti, tisli, ki take reči proizvajajo in spravljajo na trg. Poglavitno odgovornost za to moramo pripisati premožnejšim odjemalcem, ki povprašujejo po takih stvareh in jih rade volje tako drago plačujejo, da se pri njih znatno več zasluži. Kakor pri proizvodnji osnovnih življenjskih potrebščin. Kapitalističnemu podjetniku je končno vseeno, kaj proizvaja in prodaja. V prvi vrsti ga zanima le. kje ali pri čem sc da največ zaslužiti. Praktično sc lo pravi, da končno odjemalci, potrošniki s svojim povpraševanjem in nakupovanjem, dajejo pobudo, s čim so police založene in kaj proizvajalci ponujajo. Ki 11 ični i tudi m čisti 1 vseetit 1, kaki > ljudje razpolagajo z. dohodki, za kakšne namene jih trosijo. Če sc hočemo izogniti najrazličnejšim manipulacijam in zlorabam, sc moramo najprej živo zavedati, da pomeni sleherna potrošnja za manj pomembne ali celo nepotrebne stvari socialno neopravičljivo in nedopustno zapravljanje s skupnim delom proizvedenih in za to skupni zalogi pripadajočih dobrin vse dotlej, dokler primanjkuje nekaterim celo najnujnejših življenjskih potrebščin. Da bo zame veljal refren pesmi:«V nedeljo ne kupujem...«, se moram odločiti sam. Nihče me v to nc sili. Vem le, da s svojim neodgovornim potrošniškim življenjem dajem slab zgled mnogim in za to nosim tudi del osebne odgovornosti. Brez doslednosti in urejenega življenja na tem področju bomo ostali še naprej papagaji ali kameleoni. Ko bom umiral, mi ne bo nič koristilo, kaj sem oblačil, kaj jedel in kaj pil... Tedaj ho pomembno le, če sem živel odgovorno do sebe in do sočloveka. Tedaj bo samo to prava vrednota. Domžale, april 2003 Tone Kompare + V SLIKI IN BESEDI Pogled nazaj, da ne bi pozabili, kako je bilo nekoč na naših travnikih, in pogled v prihodnost, kjer bo marsikaj drugače, kot je bilo. Strojni krožek Domžale Predstavitev strojev za spravilo sena in travne silaže V nedeljo, K. junija 2(103 je Strojni krožek Domžale na koliško emelskem polju na zemljišču Pečnik Francija pripravil predstavitev strojev za spravilo sena in travne silaže. Ob sodelovanju številnih podjetij in samostojnih podjetnikov so si obiskovalci in obiskovalke lahko ogledali najsodobnejše stroje za spravilo sena in travne silaže. Različni slovenski proizvajalci so predstavili traktorje brez in z najmodernejšimi kosilniki, ki so primerni tak) i za ravninske kot hribovite kmetije, vsi pa omogočajo čisto košnjo v vseh pogojih dela, istočasno pa vanijcjotakokosilnik kakor tudi travno rušo. Obiskovalci so občudovali vrtavkaste obračalnike, ki so primerni tako za manjše in srednje kot velike kmetije in zagotavljajo enostavno vzdrževanje, hkrati pa z. dodatno opremo omogočajo oblikovanje nočnih zgrabkov. Izdelovalci so predstavili tudi zgrabi jalnike z eno in dvema vrtavkatna, različne pajke, balirke in ovijalke. ob vseh predstavitvah pa poudarjali kakovost, primernost strojev za vse terene ter dostopne cene, zvedeli pa smo tudi. da je predstav jjena kmetijska mehanizacija harmonizirana z evropskimi standardi in drugimi predpisi, ki se nanašajo na varno uporabo vseh strojev. Ob predstavitvah smo izvedeli marsikaj zanimivega o trenutnem položaju slovenskih kmetij, precej govora pa jc bilo tudi o potrebnih spremembah, ki čakajo slovensko kmetijstvo na poti v Evropo. Ob najmodernejši kmetijski mehanizaciji organizatorji niso pozabili tudi na kmetijski včeraj. Bližnji kmetje so pokazali, tla se da tudi s konji in nekdanjimi kosilnicami, mešalniki in grabi jalniki pospraviti seno, le malce počasneje gre in zahteva več pridnosti kmetovalcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali žc skoraj nwc|skomchaiiizaci|o ki |czan|thovc dede pa tudi očete predstavljala preživetje Prijetno nedeljsko dopoldne, ki se je prevesilo v vroče popoldne, je bilo kot velika učna ura za vse prisotne, ki so tako zvedeli marsikaj zanimivega o najmodernejši kmetijski mehanizaciji, ob tem pa včasih kar z malce nelagodja spremljali tudi podatke o cenah le-tc, ki so resnici na ljubo, zlasti manjšim kmetom skoraj nedostopne. Posebej prijetno je bilo med obiskovalci in obiskovalkami videli veliko mladih kmetovalcev z, družinami, ki so bili za ogled najmodernejših strojev še posebej zainteresirani, saj vedo, da brez njih ne bo mogoče delati v bodoči evropski skupnosti. Zato so pritrjevali ugotovitvam, da bo morala država Slovenija, zlasti pa Ministrstvo za kmetijstvo, v prihodnje še bolj p( >z< >m< > spremljati razvoj slovenskih kmetij in jim pomagati, da bodo, tako kot doslej, osnova, na kateri bomo gradili jutri -pa ne le kmečki,tem več jutri vseh nas. Hitova prireditev Dan mladih po srcu Vse se je začelo ob 17.uri v petek 23. maja in sicer z Startom 24-urnega košarkarskega niaratona. ki sta ga ° sv« >jc brez vizije, načrtov in če ne bo povezave in kompletnih selekcij, se bo to začelo kazati v prihodnosti, in sicer pri rezultatih in treniranju - vsakodnevno treniranje, tudi individualno, pod očesom kvalitetnega trenerja - Last« >vkc ni majo takih pogojev, kol jih ima KK Domžale - in rešitev je v povezovanju obeh klubov. Veliko vlagate v izobraževanje mladega kadra, ki je zaključil igralsko košarkarsko pot. Se vam to obrestuje? Seveda sc obrestuje, saj igralce, ki so aktivno prenehali z igranjem, usmerjaš v košarko, kar je že dolgo časa način tlela KK Domžale šc iz časov, koje to zadevo vodil LadoGorjan. Vsako leto imate tudi odlično organiziran poletni košarkarski tabor. Morda na kratko tudi o njeni? Letos bo to že 21-ti tabor, eden najstarejših tovrstnih košarkarskih taborov v Sloveniji - za KZS, ki jih ima za sabo že 26. Začelo se jc v Umagu, zadnja leta srno vTolminu. Kakšno pa jc sodelovanje v klubu? Z vsemi s«xlelujcm ki irekt.no, k temu pripomore dobra atmosfera, včasih pride do nesoglasij, ki pa se rešujejo znotraj kluba. Problem so edino le finance, kakortudi vsepovsod, sem pa vesel in \ čast mi je, da sem del takega kolektiva, kot je ta v Domžalah. Koliko reprezentantov ima K K Domžale trenutno? Močnik, Bajramličin Koširsovmladi reprezentanci, Ambrož, jc v mladinski. Šercer v kadetski,Topolovec pa v Bam (pionirski) reprezentanci. Članska ekipa Domžal je najcenejša ekipa v Sloveniji. Alije to lahko zgled ostalim klubom? To je vse v načinu dela, kjer se da privarčevati marsikateri tolar, in tudi v viziji načrtnegadelazmladimi, ki jim jc tako omogočen vstop v člansko ekipo. Temu zgledu bi morali slediti tudi ostali klubi, saj je financ vedno manj, poleg tega pa lahko najvišji rang tekmovanja igraš s svojimi igralci, kar jc najlepše. Kako hi povečali zanimanje za košarko v Domžalah? Zanimanje, hi sc povečalo takrat, kti bi bil večji vložek v člansko ekipo, in sicer tudi v rangu tekmovanja-jadranska in cvro liga, saj prihaja tu do lažjega dela s selekcijami - pridobivanje igralcev in višji nivo tekmovanja. Sašo, kaj bi za na konec najinega pogovora povedali bralcem in bralkam Slamnika? Glede na to, da sem trener, najprej pomislim nato, da bi sc vsi otroci in mladina ukvarjali s športom, tla bi bili čim manj na ulici, da bi čim manj pohajkovali, da se ne hi ukvarjali z negativnimi stvarmi, več energije naj bi vlagali v šolo in jo uspešno zaključili, kot športniki bodo uspeli s trdim delom in odrekanji. Upam, tla ho v Domžalah več posluha za košarko s strani »občinarjev«, predvsem pa da bi ljudje v šc večjem številu kot sedaj hodili in uživali na članskih in ostalih tekmah KK Domžale. Hvala Urban Znidarsic Tekmovalni jadralni model A-l (F1H) Običajno se pot letalskega modelarja konstruktorja in kasneje tekmovalca prične s pogledom v nebo, za ptiči in letali. Vprašanja in odgovore, zakaj letalo oziroma ptič leti, lahko najdemo v na jralične jših knjigah, domačih in tujih avtorjev. V tej literaturi se srečamo z zakonitostjo aerodinamike in odgovori, zakaj letala sploh lahko leti, kaj jc to profil, težišče leala in raznimi silami, ki delujejo na letalo v času leta. M(xlel;ir začetnik tako na p«xllagi te« nije. in izračunov praktično izdela model svojega prvega letala, ki je.lahko lutli iz lista papirja. Prvi letalski modeli se običajno izdelaj« i v t ik vi ni tehničnega pouka v osnovnih šolah, [zdelani letalski modeli kategorije A-l so torej prvi modeli, s katerimi podmladek lahko tekmuje na domačih regijskih tekmovanjih ljubljanske občine. Sami modeli, so nezahtevne izdelave na začetku, kasneje pa sc tehnika in tehnologija dvigujeta zozirom na rang tekmovanja oziroma motivacijo posameznika. Tekmovanje v tej panogi poteka na travnikih oziroma letališčih. Modelar Z vlečno vrvico ptitegne m močna in dolga, kot sojo v umetniško kronologijo vpisali do zdaj različni člani Slovenskega kvinteta trobil, pač en more usahnili in prenehati z vedno novim življenjem. Tudi ob vseh spremembah, ki nujno nastajajo, ko se zvrstijo generacije za svojo besedo. Ta pa je lahko drugačna le z vsakim novim interpretom, z vsakim novim zakonom glasbenega časa, ki ga živijo. Tako smo razumeli tudi nastop današnjega Slovenskega kvinteta trobil. Dobra uglašcnosl. pazljivo uho za barvanje trobilnega zvoka, izredno sporazumevanje za interpretacije, pa še razkošen temperament, ki ni nikjer zunanje razkazovalen. To so odlike sedanjega kvinteta, ki nas je božal v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Tudi v tistih delih, ki so bila zgolj estradno agresivna. V prvem delu sporeda smo poslušali izsek iz velikodaljše glasbene antologije Johanna Sebastiana Bacha z naslovom Kunst der Fugc (Umetnost fuge). Sonato z, vzdevkom »Sveti Marko« Tomasa Albioni ja. Suito iz opere (ar-men Georgesn Bizcta in že kar uspešnico V parlamentu slovenskega skladatelja Lojzeta Kranjčana. Spored, ki ni kazal znakov že kar vajene in standardne utrujenosti. Že pri Bachu kultiviram >st trobilnih linij in melodike, pri A Ibioniju živahnost italijanskega glasbenega utripa, pa se ognjevita in ekspertna interpretacija Bizcta. Izredna uigrani isl. vselej čisto zarisana slogovna podoba in sproščena kondicija tudi za najbolj zahtevne tehnične steze. Delo V parlamentu pa je dodalo še humorno in ujedljivo sarkastični i Iragnicritamost. V drugem delu sporeda smo slišali izbor iz opere l'orgy in Bcss (i. (iershvvina. priredbo Treh črnskih duhovnih EnricaCrespapaspct izbora iz scenskega dela Zgodbe z. zahodne sirani L, Bcrnslcina. Za dodatek pa tehnično parado dela Komedijantov galop ruskega skladatelja Dmitrija Kabalcvskega. lusiivsi trobilni ventili petih (dličnih tn ihilccv zazvencli < idprlo z nikjer zadihano frazo in lesno harmonsko zlitostjo. Kar vse skladbe za dolg aplavz. Lirika Gershvvina, duhovnost Crespa (tudi raglime) in na vse koncerte koncertnega odra razpršena scenskost muzikala Bemstcina. Enkratno. Slovenski kvintet trobil jedel slovenske uveljavljene tradicije, ki tudi s to zasedbo še vedno traja in vzdržuje kakovost uspešenega nadaljevanja. Tudi zaledje mladih in najmlajših trobilcev prevzema štalelno palico. Poslušalci v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale niso skoparili s priznanjem za dosežke vrhunskih interpretacij Slovenskega kvinteta trobil. Mednarodni festival komorne g lasbe (In ihlje 2003 je že kar na začetku s tem nastopom postavil močan in izrazil poudarek k dogajanjem na letošnjem festivalu. Bogdan Učakar Mednarodni festival komorne glasbe Torek, 1. Julij 2003 ob 20.30 uri Camerata Slovenica Erno Sebestven violina, Georg Llener violina, Mile Kosi viola, Ciril Skerjanec violončelo, Igor Škerjanec violončelo Na sporedu: Giuseppe Tartini, Luigi Boccherini, Franz Schubert Koncert bo v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Organizacija in prodaja vstopnic Kulturni dom Franca Bernika Domžale (01)722 50 50 0 Liiiliartovo srečanje Trzin in Domžale sta imela letos privilegij gostovanja pomembnega slovenskega festivala amaterskih gledaliških odrov, Linhartovega srečanja. Festival, ki se je odvijal med 28. 5. in 1. 6., je prinesel svež veter mladih in tudi že uveljavljenih amaterskih talentov v dvorani trzinskega in domžalskega kulturnega doma. Otvoritev festivala, ki je potekala v Trzinu, se je izkazala kot zanimiv gledališki dogodek, ki ga jcpripravilo tamkajšnje kulturno društvo. Uvodne besede je na Simpatičen način prispeval član društva, ki je preoblečen v /nieilenega |iesnika predstavil lokalno dejavnost in se na koncu v veselem Otmu zavihtel skupaj z njihovo žonglcrsko skupino. Publika jc bila navdušena in lako pripravljena na ogled Prve predstave! Srečanje je bilo idejno razdeljeno na tri dele. V tekmi ivi tlnem programu smo lahko gledali predstave, H so nastopale v kategoriji ljubiteljskih odrov ter v kategorjji vizij, i .jubiteljski °dri so zajemali skupine, ki so se Predstavile z.bolj klasičnim gledališkim 'epcrloarjcm, skratka zdeli, pri katerih M;i pomembni celovitost igre in kvalitetna interpretacija dela, pozornost P'inaj bi pritegnili ludi skrbno izdelani kostumi in scena. Tako smo lahko že 1'rvi dan v Trzinu videli Molicrovc Scapirtove zvijače, ki jih je podpiral se en avtorjev tekst Improvizacije v Versaillesu. Tega francoskega klasicističnega avtorja so se lotili v Loškem odru iz Škofje loke. Tekst je 'Pletkarska komedija, kakršno radi Uprizarjajo amaterski odri, ki pa je bila jokrat podprta z odlično igro glavnega 'Bralca Bojana Trampuša. Čeprav ■norela njena izvedba ni bila najbolj Originalna, pa je skupina navdušila z Odličnimi kostumi, ki so bili Presenetljivo natančno dodelani in bogati, I)iui'o predstavo v tej je Prispevala izolska študentska skupina KUD gledališče Steps z uprizoritvijo Strindbcrgovc Gospodične Julije z naslovom Kletka. Pohvalno je, da seje trideset minut trajajoče monodrame, ki je težek zalogaj tudi za marsikaterega gledališkega profesionalca, lotila študentka (Nina Verbič). Sledilo je gledališče Toneta Cufarja z Jesenic z igro Portret planeta/ Vaja za igralec avtorja Priedricha Diinenmatta, končno pa smo lahko prvo predstavo v tej kategoriji videli tudi na domžalskem odru. 1 jiilomcrskaGledališka skupina KD Ivan Kaučič je uprizorila leksl Vinka Mddemdorierje Poilnjamcnik. Solidno igralsko tlelo, simpatično prleško narečje m aktualnost teme (zgodba govori o denacionalizaciji premoženja in problemih, ki lahko s tem nastanejo) sla dali igri nekakšno svežino, ki je publiko pritegnila in nasmejala. Zadnja in očitno tudi najpomembnejša predstavitev v kategoriji je bila delo Gledališke šole Prve gimnazije Maribi irDom Bernarde Albc avtorja Fcdcrica Garcije Lorca. Čustveno nabita drama jesprepričljivo igro osvojila tričlansko mednarodno žirijo in |mbiala prvt i nag rat It v Zadrugo tekmovalno sekcijo (Vizije) so bile izbrane predstave, ki so izstopale iz klasično zamišljenega teatra. Pomemben jc bil predvsem izviren avtorski pristop dodela in tokrat smo lahko spremljali zares raznovrsten repertoar, od plesne predstave do lutk m pesniškega performansa, Uvodno se nam je v Domžalah predstavila z« rpet Prva gimnazija Maribor z delom kGd Najgrša klobasa dveh avtorjev. Slona in Sadeža, ki sla nam že dolgo |x>znana kot soavtorja satirične mladinske Oddaje na nacionalni televiziji in tudi tokrat nista mogla brez obvezne snikstičnc nole, ki nam jc na duhovit način obogatila pravzaprav žalostno zgotlbo o življenju klobas, ki v hladilniku bolj ali manj potrrježljivo čakajo na boljše čase. ko se bodo bohotile na krožnikih lačnih ljudi. Po lem nenavadnem mjuziklu smo si lahko še istega večera na trzinskem ixlin ogledali lutkovno predstavo skupine Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice z naslovom Scncolucija, naslednji dan pa jena istem prizorišču našli pila zares zanimiva plesno gledališka skupina DD Ivan Cankar Ljubljana s predstavo Lej do luia! v režiji mlade študentke Bare Kolčne, ki se Že dolgo ukvarja s plesom in koreografijo. Predstava, kjer sta besede nadomestila tišina in natančno izdelan gib, je imela nekaj briljantnih momentov, ki so s svojo domiselnostjo in mi x" jo zadovoljili tako g lei kilce kot tudi žirijo, saj jc ravni i temu delu, njeni režiserki in plesalcem ptxlclila prvo nagrado v kategoriji Vizij. Nič manj zanimiva in profesionalno izpeljana se mi nista zdela niti zadnja dva projekta v lej tekmovalni sekciji, in sicei zanimiva predstavitev Mcnartovih Srednjeveških pridig in balad v izvedbi Satiričnega gledališča ('erjak. katerega člani so uspeli v dvorani ustvariti pravcato srednjeveško vzdušje viteštva in mračnosti, ter [oneseova Plešasta pevka, ki jc bila plod tlela režiserja in štirih igralcev iz Kulturnega društva Svobotla osvobaja iz Slovenskih Konjic. Predstavo je zaznamovala skorajda profesionalna igra, minimalistična scenografija ter avantgardni kostumi, s katerimi so ponazorili sterilni prostor odtujenega loiiescovskcga gledališča in njegove groteske. Tretji del festivalskega repertoarja je bi Spremljevalni program. Ta je k nam pripeljal dve tuji skii|iini, koroški Tcatr Trotamora -TTM iz Šentjakoba v Rožu, ter Narodno pozorište Kikinda iz. Srbije z igro Rodoljupci, ki jc domžalski oder obogatila z energičnim in pristnim, lahko bi rekli mediteranskim pristopom t k i pt ipu lamega gledališča, ter glasbeni i skupino Kar češ brass band, ki je poskrbela za zabavni večer na ploščadi za kulturnim domom v Trzinu. Skratka doživeli smo pet dni zanimivega in raznolikega gledališkega dogajanja, ki nam jc bil. kljub manjšim organizacijskim zapletom in skoraj obvezni zamudi začetkov predstav, v veliko veselje in zabavo. I Ipamo lahko, da bodo take vrste gledaliških srečanj še večkrat obogatile kulturno dogajanje domžalskega in trzinskega umetniške-ga prostora. Jana Kete M. Plešasta pevka Kulturni dom Franca Bernika Domžale ob zaključku pete - jubilejne sezone Obisk domžalskega kulturnega hrama -način našega življenja Meseca junija 2003 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale zaključujejo že peto sezono, o kateri dve številki povesta skoraj vse: izvedenih je bilo 163 prireditev, ki jih je skupaj obiskalo približno 21.000 ljubiteljev gledaliških, glasbenih in ostalih kulturnih dogodkov. To pomeni, da se v našem kulturnem domu skoraj vsak drugi dan nekaj dogaja, zaključek pete, jubilejne sezone, in pričetek glasbenega festivala Groblje 2003 smo izkoristili za kratek pogovor z dvojico, ki v domžalskem kulturnem domu narekuje hiter kulturniški tempo. Naša sogovornika sta bila Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ter Jure Matičič. koordinator programov, ki je najprej v številkah predstavil preteklo sezono. Jure Matičič: V preteklih desetih mesecih smo v kulturnem domu izvedli 53 gledaliških predstav, 24 v okviru štirih gledaliških abonmajev, približno enako število pa /a izven. Za osnovnošolce smo pripravili tri različne predstave, med katerimi so bili mladi še posebej navdušeni nad Skrivnim dnevnikom Jadrana Krta v izvedbi PDG Nova Gorica. Na področju glasbe smo skupaj organizirali 37 različnih koncertov, v okvira abonmaja šest, z ostalimi pa smo skušali še dodatno popestrili domžalski glasbeni prostor in hkrati zadovoljiti tudi najbolj zahtevno publiko. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, saj smo nadaljevali z, abonmaji za otroke, ki obiskujejo domžalske vrtce, pa tudi sobotne matineje so bile dobo obiskane, tako da je 15 sobotnih dopoldanskih lutkovnih predstav vedno minilo v razigranem vzdušju. Vseh otroških predstav je bilo kar 42. V Galeriji Domžale smo pripravili osem rednih razstav, ob njih pa še štiri ostale razstave, ob tem pa naj povem, da je bilo v kulturnem domu še 28 različnih prireditev, med njimi literarni večeri, predavanja, slovesnosti, predstavitve in še marsikaj bi se našlo. Milan Marinič: Ugotavljamo, da število obiskovalcev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale izpričuje, da je obisk naše ustanove postal način življenja občanov in občank naše občine, pa tudi drugih, saj so med našimi rednimi obiskovalci poleg abonentov tudi ljubitelji kulturnih prireditev iz sosednjih občin*, celo Ljubljančani. A vendar so naše ambicije v prvi vrsti usmerjene v širši domžalski prostor, s svojimi programi pa smo prepoznavni tudi v občem slovenskem kulturnem prostoru. V tem času ste začeli izdajati tudi mesečnik l)reA«//ure - kakšen je njihov namen'.' Milan Marinič: UtekultUK, prva številka je izšla tih razpisu abonmaja za preteklo sezono, pod geslom ABONMA 2002/03 - Najboljši nakup v mestu. Želijo prinašati podrobnejše informacije o dogajanjih v našem kulturnem domu, natančnejše opise prireditev, več slikovnega gradiva v vsako številko pa praviloma uvrstimo tudi intervju. Do sedaj smo izdali deset številk in zadnjo zaokrožili s celovito informacijo o letošnjem 33. mednarodnem festivalu komorne glasbe Groblje 2(X)3 in portretom svetovno znanega pianista, programskega vodjo omenjenega festivala, Acija Bertonclja. Ob tem pa se trudimo, da Urefc«/fure ne bi bile le seznam prireditev, temveč txxlo tudi v prihodnje prinašale predstavitve nastopajočih v našem domu ter druge kulturne pnspevke. Jure Matičič: Naša želja je tudi, da bi mesečnik Ure£w/'ure prinašal celovite informacije o kulturnih dogajanjih v domžalski občini. Nekateri organizatorji, recimo Knjižnica Domžale, Center za mlade in nekatera kulturna društva z nami redno sodelujejo, naša ambicija pa ostaja, da bi se jih v koledarju pojavilo čim več. Se število abonmajev lahko bistveno poveča'.' Milan Marinič: Sam ocenjujem, da ne, saj smo imeli v iztekajoči sezoni v različne abonmaje vključenih že več kot 600 obiskovalcev, kar glede na prvo sezono 1998/99 pomeni skoraj 100-odstotno povečanje. Ob tem naj povem, da je med njimi 72% abonentov iz mesta Domžale. Potrudili se bomo, da bomo v okviru abonmajev se naprej zagotavljali bogat in kvaliteten program - s tem mislim na izbor najboljših predstav slovenskih gledališč in koncerte vrhunskih, svetovno priznanih glasbenikov. Posebej pozorni smo ludi na kvaliteto predstav za najmlajše, pri vsem tem pa skušamo zagotoviti tudi ugodne cene abonmajev. Kako ocenjujete sodelovanje s šolami in vrtci'.' Jure Matičič: Zelo dobro. Z vrtci sodelujemo predvsem v okviru abonmajskih predstav za najmlajše, za njih pa smo pripravili tudi druge prireditve. Pri šolah se kljub pomanjkanju mladinskih iger potrudimo na naš oder pripeljati poučne in zabavne predstave. Sam menim, da ima sixielovanje s šolami in vrtci dolgoročen pomen, saj btxJo sedanji otnx;i nekoč naši obiskovalci, ki bodo znali sprejemati tovrstne prireditve. Lahko pričakujemo kakšno novost? Jure Matičič: Za vse naše obiskovalce lahko povem pomembno novost. V letošnjem proračunu Občine Domžale so zagotovljena finančna sredstva za ureditev klimatske naprave v naši dvorani. To bo bistveno pripomoglo k boljšemu počutju naših obiskovalcev zlasti v poletnem času. Morda še kaj za konec? Milan Marinič: Navzočnost kulturnega doma je zelo obogatila življenje našega mesta in potrudili se bomo. da bo lepota doživetja prisotna prav ob vseh dogodkih v našem domu. Naša dvorana ponuja vse možnosti vrhunskim izvajalcem z odličnimi programi, zato tudi v prihtKlnje pričakujem, da se bomo redno srečevali v našem kulturnem domu in se obogateni s kulturnimi doživetji vedno radi vračali. Naj povem le še besedo ali dve o letošnjem mednarodnem festivalu komorne glasbe Groblje. Čeprav je bilo v tem času veliko povedanega, bi želel poudariti, da so tej koncerti blagovna znamka odličnosti komorne glasbe v vseh njenih odtenkih in detajlih, kar smo vzdrževali v preteklosti in je naša naloga tudi v prihtnlnosti. Sicer pa vabljeni vsi ljubitelji zares vrhunskih glasbenih doživetij. Hvala. Vera Vojska KULTURA stran 1 4 Simfonični orkester Domžale - Kamnik spet blestel Letni koncert z obletnico Za ustvarjalni in poustvarjalni glasbeni habitus smo imeli dovolj priložnosti na koncertu Simfoničnega orkestra Domžale- Kamnik v Kulturnem domu Franca Kemika v Domžalah. Na letnem koncertu orkestra smo slišali dve deli skladatelja, pedagoga in dirigenta Tomaža Haheta in Simfonijo št 8 v G duru, op. 88 Antonina Dvoraka, solisti v prvem delu sproeda pa so bili harfistka Urška Križnik, hornist Andrej Žust, z vibrafonom in marim bo Lojze Pirnat in tenorsko tubo Loka Eintalt letni koncert pa je dirigiral Tomaž Habe. Za ustvarjalno obzorje skladatelja Tomaža Habeta smo v prvem delu sporeda slišali dve njegovi deli. Obe s skupno ustvarjalno dimenzijo ob uporabi glasbenih zm iz slovenske ljudske skrinje. Listi iz spominske skrinje za solo rog, harfo, tolkala in godala, torej koncertantno delo v štirih stavkih so polni prijetne simfonične barve in intimnosti izraza, ki so ga zelo lepo prelistali tudi vsi solisti. Se posebno izdamo hornist Andrej Žust. kije nosil glavno koncertantno težo zamisli. Že tu smo spoznali skladatelja Tomaža Habeta v vsej njegovi lirično razpeti invenciji. V prvem stavku z motivičnim jedrcem prekmurske ljudske, ljudsko humoresko drugega stavka, lirično mehkobo tretjega in kar alegično fertmentiranega čertrtega stavka. Celotna invencija dela je z orkestrom in solisti zazvenela harmonsko in zvočno grafično razvidno. Tudi v drugem delu z vzdevkom Preludij in caprice za tenorsko tubo in simfonični orkester, spet s tropirano vloženo ljudsko Polje, kdo bo tebe ljubil. Zahtevno delo za solista, ki mu je bil Lojze Pirnat kos v vseh melodičnih in virtuoznih fragmentih. Tudi z nanosom današnje sinkopirane zvočne lamele z ritmično komunikacijo s poslušalci. Delo kot zgledna ustvarjalna potenca skladatelja Tomaža Habeta ob izvrstni poustvarjalni asistenci orkestra in solista Velik dosežek orkestra Domžale -Kamnik in dirigenta Tomaža Habeta pa je bila izvedba Dv< rakove Simft ini je v G duru. Odlično naučena, izpiljena, po sekcijah izenačena interpretacija, ki je zablestela v sakem txltenku. Zalogaj, ki je velik tudi za veliko večje orkestre, ni bil z našim nič manj otipljiv in lepo zaokrožen v vsej simfonični prepričljivosti. Dirigent in orkester sta povsem umetniško poenotila izvedbo, kije bila velik dosežek. Letni koncert na zavidljivi ravni simfoničnega muziciranja na poustvarjalni ravni dirigenta Tomaža Habeta, z dvema deloma pa šopek k jubileju, 40-lctnici umetniškega dela skladatelja, pedagoga in dirigenta Tomaža Habeta. Se/zimo v n>keT< rmažu Habetu kar dvakrat, za njegov ustvarjalni in poustvarjalni življenjski opus. Bogdan Ucakar f 9* m Iskrene čestitke prof. Tomažu Habetu Letošnji Letni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik je bil tudi priložnost za obeležitev pomembne obletnice glasbene poti prof. Tomaža Habeta, ki je v teh dneh praznoval 40. letnico delovanja na glasbenem področju. Po študiju violine in teoretičnega oddelka na Srednji glasbeni šoli je leta 1970 na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal studi j kompozicije pri BlažuArniču in L. M. Skerjanoter dirigiranje pri dr. Danilu Svari. Odtlej deluje v glasbenem šolstvu, najprej v Glasbeni šoli v Domžalah, zdaj pa poučuje solfeggio in glasbeni stavek (harmonijo in kontrapunkt i na Srednji glasbeni in baletni šoli ter Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je vodilni slovenski strokovnjak in pedagog na področju solfeggia za, avtor zbirke učbenikov za glasbene šole in solfeggia za srednjo stopnjo. Bil je ustanovitelj in dolgoletni 23-letni dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, zdaj pa že več kot desetletje dirigent zbora in orkestra SGBŠ v Ljubljani. Kot dirigent spodhuja mlade slovenske skladatelje ter pripravlja izvedbe njihovih del, nemajhen pa je tudi njegov ustvarjalni opus: pet zbirk otroških zborov (s klavirsko in orkestralno spremljavo), mešani in moški zbori, komorna dela, orkestralna dela, številna dela za zbor in orkester, za harmonikarske orkestre in nekaj skladb za tamburaške in mandolinske orkestre. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več priznanj. Ob pomembnem delovnem jubileju mu je na koncertu v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale in zveze kulturnih društev občine Domžale čestital Pavel Pevec. V. Vojska Tiskovna konferenca Kulturnega društva Miran J are v Skocjanu Pred uradnih odprtjem in domačo premiero Kot vsako leto oh začetku Kulturnega poletnega festivala Studenec pri Domžalah so člani Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana tudi letos v poletno gledališče povabili novinarje ter jim predstavili letošnje program, še posebej pa tudi obnovo gledališča. Ker se je poletni festival že začel, smo najprej prisluhnili kratki oceni nastopa Komornega zbora F.MANUEL iz Celja, ki jo je podal Karel Leskovec, nato pa smo se skupaj z organizatorji sprehodili po programu, od dveh gostovanj Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z, zgodovinsko dramo CELJSKIGROFJE ter Mojega teatra iz Ljubljane, ki predstavlja Komedijo JUHICO, do premiere domače gledališke predstave ŽENITEV ter njenih številnih ponovitev, zanimiv bo koncert THE GOLDEN GATE QUARTETA in NEW SVVING QUARTETA (22. avgust), tudi letos pa bomo lahko zaploskali številnim sodelujočim na tradicionalni GLASBI TREH DEŽEL (30. avgust), v okviru festivala pa bo tudi razstava Tomaža Perka (13. september). Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ter režiser, in glavna igralkaTadejaCapuder(sama pravi, da so glavni igralci moški) sta predstavila domačo gledališko predstavo - nekoliko posodobljeno Gogoljevo ŽENITEV, v kateri ne bo manjkalo niti glasbe, nastopilo pa bo več kot 50 igralcev ter statistov. S premiero domače predstave je povezana tudi uradna otvoritev obnovljenega poletnega gledališča, ki bo 19. julija ob 21. uri. Skupen koncert svetovno znanega The golden gale Quarteta ter New svving quartcta je predstavil član slednjega Dare Hcring, nato pa so člani društva na kratko spregovorili tudi o obnovi Poletnega gledališča Škocjan. Vsa dela v gledališču, ki z obnovo postaja edino tovrstno gledališče v naši državi, so bila opravljena v dogovorjenih rokih, posebej pa so pohvalili »finančno« sodelovanje Občine Domžale, Ministrstva za kulturo ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter povabili vse prijatelje gledališča, da z nakupom svojega stola pomagajo zagotoviti finančna sredstva tudi za poplačilo 1001 novega sedeža. »Zmanjkalo bi nam korajže, če ne bi bilo strokovne in tudi druge pomoči nadzornega Girandon Andreja ter izvajalca podjetje Žurbi, katerega lastniku je poletno gledališče »priraslo k srcu«, ter podjetnika Sedeljšaka iz podjetja SAM, ki je dejal, da pri pomoči prizadevnim gledališčnikom še ni rekel zadnje besede. »Zato je tako. kot je,« je ob omenjenih besedah na koncu poudaril predsednik Lojze Stražar in še enkrat povabil vse, da se čimvečkrat srečamo v lepo urejenem poletnem gledališču, prvič že na slovesni otvoritvi ter ŽENITVI -19. julija 2003 ob 21. uri. p.s. Ker se na ženitve ponavadi ne pride praznih rok, ne pozabite, da akcija nakupa stolov za poletno gledališče na Studencu še vedno poteka. Vera Vojska Tiskovno konferenco je vodila Draga Jeretina Anžin, ob njej Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan ter režiser, na fotografiji pa sta tudi Dare Hering, NEW SVVING 0UARTET, ter glavna igralka domače gledališke predstave ŽENITEV Tadeja Capuder. Skupaj zaigralo štirideset čelistov V petek, 6. junija letos, se je proti večeru, sicer zelo vročega dne, pred Lutkovnim gledališčem v Ljubljani zbirala nenavadna druščina; nenavadna zato, ker je velika večina med njimi nosila velike torbe in v njih instrument: violončelo.To so bili mladi violončelisti in njihovi mentorji, zbrani iz petnajstih glasbenih šol Slovenije, ki so se zbrali na svojem L srečanju mladih violončelistov glasbenih šol Slovenije. Za nas je zanimivo, da je tO srečanje organizirala domžalska zasebna glasbena šola Parnas na pobudo njihove violiinčelistkc in pedagoginje Zdenke Krustl Mannič m oh podpori sodelujočih glasbenih šol. Najštevilčnejša je bila udeležba učencev in mentorjev Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana ter Glasbene šole Domžale. Posebno doživetje za vse mlade violončelisle ni bil le nastop v Ljubljani, pač pa skupno igranje, saj je bil zagotovo Zgodovinski trenutek, koje skupaj zaigralo vseh 42 violončelistov, učencev in njihovih mentorjev hkrati. Toliko jih v Sloveniji skupaj še ni igralo nikoli. In zaigrali 80 osem slovenskih narodnih skladb v priredbah Egija Gašperšiča (iz zbirke Igramo se, izdane v družbi Parnas). prirejenih prav za skupino violončelistov. Mladi so zaigrali z veliko zavzetostjo in veseljem in osnovni namen tega srečanja, da bi se spoznali mladi violončelisti in njihovi mentorji, si izmenjali izkušnje, se spoprijateljili in ob tem popularizirali instrument, je bil zagotovo dosežen in pobudo, da bi srečanje, ki ga bo organizator razširil še z, nekaterimi novimi aktivnostmi, postalo tradicionalno, so navdušeno podprli sodelujoči, pa tudi občinstvo, ki je z veliko radovednostjo pričakovalo in potem tudi navdušeno zaploskalo lako številnemu »orkestru«. Sicer pa so mladi violončelisti program najprej pripravljali po navodilih na vsaki šoli posebej in ga potem na dveh generalkah izpilili do lake oblike, da so obrano zaigrali brez dirigenta. I'mvi.iin je popestrila še skupina učencev in mentorjev Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, z mentorico Zdenko Krisll Marinič, ki so za zaključek zaigrali še tri skladbe priljubljenih Beatlov, prirejenih prav za to skupino. mfm Tradicionalna razstava Likovne delavnice Vere Terstenjak Še eno uspešno likovno leto Koncert NEW SVVING QUARTETA Katarina Čermelj opisuje svojo sliko SONČNICE, ob njej Godalni komorni ansambel Glasbene šole Domžale. Maša Otto je v kulturnem programu recitirala. Tako kot že vrsto let doslej, so se tudi letos konec maja v ateljeju in na vrtu pri Veri zbrali starši, stari starši, bratje in sestre ter prijatelji mladih umetnikov, nadarjenih učencev Likovne delavnice akademske slikarke Vere Terstenjak, da bi si v prijetnem in prijateljskem vzdušju ogledali razstavljena dela. Učenci likovne delavnice so namreč celo leto pridno hodili k uram likovne vzgoje in se urili v risanju, slikanju, razumevanju likovne umetnosti in spoznavanju življenja likovnih ustvarjalcev, razstavo pa pripravili z namenom, da bi njihovi bližnji spoznali, koliko so se v preteklem likovnem letu naučili. Na razstavi so se predstavili vsi učenci štirih skupin likovne delavnice in razstavili svoja najboljša likovna dela: od risb. akvarelov, oljnih slik, do kolažev, poslikane svile in stekla kipov m nakita, vsi pa smo se lahko prepričali, tla otroška domišljija resnično ne pozna meja. Ob tem pa so mladi likovni ustvarjalci dokazali, da niso ledi >bn slikarji, temveč so pripravili tudi kulturno umetniški program, s katerim so tlokazali, da se v svojem mladem Življenju ne zanimajo le za likovno umetnost, temveč se ukvarjajo z mnogimi drugimi dejavnostmi. V kulturnem programu so sodelovali: učenci Glasbene šole Domžale ter mladi slikarji Irena Verbič, Katarina Čermelj, Ana Zupan, Živa Kancilija, Irena Narobe ter Maša Ono, program pa sta povezovala Maša Gala in Igor Logar, ki sta napovedala tudi vrhunec odprtja razstave. Akademska slikarka Vera Terstenjak je namreč tudi letos podelila diplome za večletno obiskovanje Likovne delavnice, ki so |ih prejele Maša Gala za deset letno naj slikanje ter Katarina (irabrijan, Veronika Kojs in Maša Bizjak. Ob koncu razstave so si obiskovalci lahkoogletlali ludi lili n. ki prikazuje, kako mladi umetniki ustvarjajo svoje umetnine. Pa še povabilo: Vse liste, ki si dolgih poletnih počitnic ne predstavljate brez likovnega ustvarjanja, vabi slikarka v POLETNE DELAVNICE v mesecu juliju (od 14. do IS. julija icr od 21. do 25. julija), kjer seji lahko pridružile, na njenem vrtu in ustvarjate v prijetnem umetniškem okolju. V. Glasba združuje ljudi, je sredstvo, ki ljudi pomirja, jih spravi v dobro voljo, v njih vzbudi prijetne občutke miru in sreče. In ravno to so dosegli člani zasedbe Nevv Svving Quartet, ki so imeli koncert sredi maja v dobski cerkvi. Koncert je bil namenjen obnovi župnijske cerkve sv. Martina v I »obu. Nevv Swing Quartet deluje že petintrideset let, njihova pot tlo danes pa je polna zanimivosti in sprememb. Sprva je bil tercel v sestavi Dareta Hennga. Gregorja Bazenska in Rada Razdevška, leta 1968 pa se jim je pridruži] še Marjan Petan in naslal je kvartet. Slednji je začel redno vaditi in prvič so v javnosti nastopili na tekmovanju Pokaži, kaj znaš, kjer so zmagali s skladbo Špirita of Memphis. Pod imenom New Swing Quarte1 so prvič nastopili jeseni leta l%X, na prvi javni radijski oddaji na Radiu (lelje. Tri leta so prepevali v takšni zasedbi, dokler Gregor Bezenšek ni odstopil svojega mesta Otu Pestnerju. Zasedba se dvajset let ni spremenila, leta I9XX pa so se odločili, da se dokončno profesionaliziraju. Pridružil se jim je Tomaž. Kozlcvčar in odtlej se Spreminjajo v jazz kvartet. Zanimivo je dejstvo, tla New Svving Ouartet kot beli ansambel poje pravi črni spiritual, beli spiritual in črni gospel. Z njimi smo v Sloveniji dobili slovensko verzijo gOSpela. Vse tri značilne oblike petja duhovnih pesmi na novi celini, ki so v 19. in 20. stoletju navdihovale skladatelje resne glasbe in ustvarjalce jazza, pa ansambel oblikuje z lastnim, jasno razpoznavnim izrazom. Na eni strani ga določa ansamblova zvočna barva, na drugi strani pa prepoznavntisl aranžmajev kompozicijsko-produ-centske dvojice I 'esl ner- Kozlcvčar. Uveljavili so se kol vodilna skupina svoje vi sle v evropskem prostom in v ZDA. Imeli so že veliko turnej v Evropi Avstrija, Češka, Italija, Nemčija, Poljska. Švica, bivša Sovjetska zveza ter v ZDA - v državah, kjer izvira črnska duhovna glasba. V Sloveniji nastopajo v večjih in manjših koncertnih dvoranah, cerkvah in šolali. Za svoje delo so tloma in v tujini prejeli že veliko nagratl in priznanj. Judi v Dobu so s svojini koncertom, ki so ga izvodU v dveh delih, navdušili vse prisotne m po zasluženem bučnem aplavz, zapeli še dodatne pesmi. Darja Jagarinec stran KULTURA L KOMEDIJANTOV 6. festival gorenjskih komedijantov Prijetni trije večeri in skoraj dve noči v letnem gledališču v Dobu Že SestK! so se v letnem gledališču v Dobu zbrali najboljši gorenjski komedijanti, da številnim gledalcem in gledalkam, ki so tri večere in še skoraj dve noči napolnili gledališče na Močilniku, predstavijo najboljše, kar je bilo letos odigrano v območnih izpostavah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale, Jesenice, Kranj, Radovljica ter Škofja Loka. Prvič smo z zanimanjem čakali tudi na »domačo predstavo«, predvsem pa smo pričakovali prijetno tekoče predstave, v katerih sta se letos predstavila tudi gorenjska komedijantka letošnje sezone, MATKJA KABJAN, ki'si je naziv prislužila za odlično igro v predstavi Ženske ter Ne morem te slišati, ker v kopalnici teče voda; za gorenjskega komedijanta letošnje sezone pa je priznanje prejel BOJAN i RAMPUŠ za vlogo v Cvetje v Jeseni predstavi Improvizacije v Versaillesu - Scapinove zvijače. Selektorica Alenka Bole Vrabec, ki je skupaj z Milošem Starbkom, predsednikom Kulturnega društva Jožef Virk Dob, podelila priznanja, je imela pri izboru predstav zelo srečno roko, saj smo številni ljubitelji gledališke igre doživeli prav vse: od drame do veseloigre, največ pa je bilo komedij in prav je tako. Prijeten petkov večer nam je po pozdravu voditeljice Marte Starbck zaželel Robert Hrovat, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob, ki jc ob tej priložnosti pohvalil tudi domače gledališčnike. Nato smo si ogledali klasično komedijo Scapinove zvijače, katere prvi del jc postregel s kratko predstavitvijo časa, v katerem jc živel Molierc, zvedeli pa smo tudi marsikaj o njegovih likih. »lx kaj za hudiča je počel na tisti galeji,« jc bil stavek, kije poleg drugega besedila povzročil največ smeha, ob koncu pa jc navdušeno občinstvi) z več aplavzi nagradilo Loški oder iz. Škofje I -okc. Sledila jc gledališka noč z.Županovo Micko, prvo slovensko komedijo, ki nas jc tokrat kar precej spremenjena Zupanova Micka popeljala v cirkus, ki ga jc ustvarilo Farno kfcilturno društvo Koroška Bela. Prijetna osvežitev za marsikoga, tradicionalistom pa bi bila najbrž bolj všeč Linhartova komedija. Večina se jc odločila, da pride tudi v soboto. Pred napolnjenim letnim gledališčem so se najprej predstavile štiri ženske avtorice Aldc Nicolai -Draga llcijcdii kot Emilija v Miru in vojni; Jana Mirt v N.N. moški; Nataša Ravnik kot Laura v Telegramu ter Mateja Fabjan kot žajlarica v Vodi in milu, vse iz Kulturnega društva dr. France Prešeren Brcznica-Žirovnica - Gledališče Julkc Dolžan. Vsaka po svoje so izžarevale svojo življenjsko zgodbo, pred vsem pa tragiko ž.i vijenja, v katerem so iskale vsaka zase drobec sreče. Zlasti veliko (ženskega) smeha jc v gledališče prinesla Franchinc Svoboda, ki je zlasti (neporočene) ljubiteljice gledališča skušala prepričati, da je sreča ženske v tem, da ostane samska. 0 Izsiljeni ženitvi, ki sojo v dvorani kot del nočnega programa predstavili člani Kulturnega društva Groblje, smo že pisali. Tudi tokrat je ugajala in gledalci ter gledalke so prijetno nasmejani zapuščali prizorišče ter se vanj vrnili tudi naslednji večer. Scapinove zvijače Odrsko priredbo slovenske povesti Ivana Tavčarja je predstavila Dramska skupina pri PGD Bohinjska Češnjica. Čeprav so se organizatorji bali slabega vremena, jc to vzdržalo, kot so vzdržali vsi gledalci in gledalke ter ob koncu letošnjega 6. festivala gorenjskih komedijantov, ki jc potekal tudi v okviru praznovanja dneva državnosti, navdušeno zapit iskali zadnji predstavi in mnogim jc bilo kar žal, ker je bilo tridnevnega kulturnega druženja konec. Ampak kot obljubljajoorganizali irji Javni sklad RS Slovenije za kulturne dejavnosti z območnima izpostavama Domžale ter Radovljica ter Kulturno društvo JožcfVirk Dob pri Domžalah, le do junija 2004, ko se na medobmočnem srečanju gledaliških skupin Gorenjske spet srečamo v Dobu. Do tedaj pa iskrene čestitke vsem izbranim gledališkim skupinam, predvsem pa organizatorjem za prijetne tri gledališke večere in skoraj dve noči. Vera Vojska Slovenski knjižni kviz 2003 Miško Kranjec inPrekmurje letošnji knjižili kviz jc že šesti po vrsti in nadaljuje tradicijo obiskov slovenskih pokrajin, kakor nam jih narekujejo obletnice naših literarnih ustvarjalcev. Pred dvajsetimi leti je umrl pisatelj Miško Kranjec, zato je kviz posvečen njemu in njegovemu Prekmurjii, pokrajini, kjer se je milil in o kateri je največ pisal. K viz spi xlbuja reševalce, tla preberejo nekaj literarnih tlel Miška Kranjca in še drugih prekmurskih ustvarjalcev (Ferda Godine, Karolinc Kolmanič, Fcrija Lainščka in Bogdana Novaku). Vabi nas, da spoznamo Preknnirje, I" najbolj vzhodno slovensko Pokrajino, v vsej njeni raznolikostim lepoti, brni je reka Mura s svojimi mrtvicami, lam ■'" grii i. porasli z vinsko trlo in neskončna Pšenična polja. Poleg geografskih značilnosti 96 bomo preko kviza seznanili z zgodovino Prekinilija. spoznali šlevilne naravne N miličnike, njihovo kuliiiaiiko.doinačoohii "i ljudsko glasim. Izvedeli h«»sle. kaj je ''"žnjek, kaj sobiiraši in kako se skuha hujta repa. Mogoče se je v vas že prebudila raziskovalna žilica, zato se oglasile v knjižnici, kjer vas čaka kviz. Pri reševanju uporabljajte čimveč različnih virov, preberite si knjige, l»i sk.i|lc|>i i zeinl|ev idili, pielislajle krajevni leksikon. Izposodite si turistične vodice ali si pomagajte z Internetom. Kviz je kot običajno razdeljen v dva dela: prvi del je namenjen razredni, drugi del pa predmetni stopnji. Kviz lahko rešujete tudi po intemetu (www.lj-oz.sik.si/kviz). Reševanje bo potekalo tlo septembra v splošnih in šolskih knjižnicah. Tekmovanje vodijo splošne knjižnice in v naši knjižnici bomo izvedli Žrebanje 17. septembra, na dan zlatih knjig. Izžrebali bomo nagrajenca, ki se bo udeležil zaključne prireditve v Ljubljani. Na tej prireditvi bo podeljena tudi glavna nagi ada enemu i nI reševalcev, in sicer so to počitnice, s seboj pa lahko vzame svojega najboljšega prijatelja. Lani je to nagrado prejcia učenka i/1 iličinc Domžale. Izvedli pa bomo luili občinsko Žrebanje in 35 Otrok povabili na izlet v Prckmurjc, po poteh kviza. Imeli se bomo lepo, vprašajte tiste, ki so že potovali znanu po Gorenjski, Koroški. Dolenjski... Hodile vedožcljni, popotujlc s pomočjo knjig, predlagajte staršem izlet v ta čarobni ki išček Slovenije. Pripravljali i kviza pravijo: "Prciščilc skrile količke prekmurske ravnice, morda hoslc v rodovitni zemlji našli kak zaklati in ugotovili, namesto koga niža cveti." Stanka Zanoškar Likovna razstava v Modri galeriji Nuša Martinuč Vasiljevič »'C kot mnogo drugih umetnikov -ljubiteljskih in akademskih, ki so razstavljali v Modri galeriji - Pevec '•P-, se tudi slikarka Nuša Martinuč Vasiljevič ukvarja predvsem z [jaravo in njenimi podobami v domačem okolju. •Slikarka jc že v rani mladosti izražala vescl|c do risanja, najprej na ravni svmčnika, oglja in tuša, poleni dalje z ;";Hižiiia|i iz suhega cvel|a na lesu m Suni, po upokojitvi pa se jc vključila v Jhkarsko smer Univerze za tretjo 'ivljcnjsko obdobje. V prvih intenzivnih urah slikarskega učenja ji ■)c prvi mentor, akademski slikar in l)l(,lcsiii l/idoi Urhančič, odprl prvi Pogled v slikanic s Icmpero in oljem. Pri profesorju Milanu Eriču pa seje dopolnila tudi v ritanju z, ogljem, svinenikom, lušcin in pastelom. Aklivno Sodeluje v različnih likovnih skupinah »01 A kij v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje tet kot članica sušiva likovnih sanioraslnikov in kovnega drUŠtva Rajko Slapernik iz, hjubljane, i jubiteijike slikarko Našo Martinuč Vasiljevič gotovo najbolj privlači svet ki i|in, ki se vrstijo, od listih pristno slovenskih gora in jezet tlo romantične Istre. Meti njena najbolj osebno občutena platna pa sodijo motivi iz domačega, slovenskega okolja, kot so Kurenti. Slovenka. Kozolec. Ne smemo pa pozabili tudi na cvetlična tihožitja, ki so po svoji barvitosti primeren motiv za oblikovanje estetske urejenosti. Katarina Rus Naj ne mine dan brez knjige Oktobra 1990 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Lep dan kliče, izbor 150 izletov, avtorja /.vijka Kozinca, ki te dni doživlja že 5. izdajo. Lep dan kliče 2 je izšel junija 2001 in avtor je v njeni opisal 100 novih izletov. Te dni pa smo na knjižnih policah zagledali knjigo Lep dan kliče 3 s 584 barvnimi fotografijami, zemljevidi in opisi novih izletov. Knjiga prinaša kratke oznake krojev OZ, območja, opis dostopa, seznam bližnjih izletov v tretji knjigi, sledila pa seznama bližnjih izletov v prvi in drugi knjigi. Srž vodnika je opis posameznih izletov. Tako kot v prvih dveh knjigah jih preveva velika intelektualna in izjemna občcčloveška kulturna širina. Knjiga jc v osnovi neke vrste vodnik, vendar je hkrati bistveno več. "Še najlaže bi jo označili kot čudovilo lirično pesnitev o slovenskih pokrajinah in njihovih prebivalcih, vpeto v okvir priročnega izletniškega vodnika," kot smo lahko slišali na predstavitvi knjige. Prešernova družba jc izdala dve knjigi iz kuharski zbirke Mizica pogrni se. Ponujata prijetno obloženo mizo. ki bo razveselila tako obiske kot tudi družino. Prva ima naslov Izvrstne juhe in prinaša recepte za pripravo juh ob vseh priložnostih, Recepte spremljajo natančna navodila. Knjige se bodo razveselili tako listi, ki so žc mojstri v kuhinji, kot tudi začetniki. Druga knjiga iz iste zbirke ima naslov Hitro pripravljene jedi in bo razveselila vse gospodinje, ki se jim po naporni službi mudi pripravili kosilo. Moj vrtiček za konjiček Kmečki glas, je knjiga -slikanica namenjena najmlajšim vrtnarjem. Gotovo imate tudi vi v hiši malčka, ki rad pomaga na vrtu in si morda celo želi imeti svoj vrtiček. Knjiga vam bo ponudila mnogo idej. kako otroku približati ljubezen do vrtnarjenja, mu odkrivala skrivnostni živalski svet na vrtu. seznanila bo otroka z orodjem in skrivnostjo vzgoje rastlin. Slovar vilinskih simbolov založbe Kandelar. avtorice Marjetke Jeršek, prinaša skrivnosti sveta, ki je očem neviden. V ezoleriki že dolgo velja, da poleg človeškega kraljestva obstajajo tudi druga, snovnim očem nevidna višja kraljestva, angelska in vilinska. Angeli in vilinska bitja imajo poslanstvo, da nam pomagajo, ko jih za to zaprosimo, pravi avtorica. V te svetove so verovali Kelti, ki so si pomagali z vilinskimi simboli. Knjiga vsebuje 90 simbolov iz predatlantidskega obdobja, ki prikličejo pozitivno energijo v človeka. Vsak simbol v knjigi ima svojo sliko, slovensko ime in vilinsko ime. Temu sledi razlaga pojma, simbola, njegovo delovanje in njegov izvor. Vsak simbol izraža kvalitete: spomin, svoboda, upanje, ustvarjalnost, ljubezen, prijateljstvo, harmonija... Knjiga Dnevnik pajka Francija je izšla pri založbi Goga. Je zanimivo besedilo mlade avtorice Magde Lojk, ki je namenjeno tako mladim bralcem, ki v njem iščejo odgovore na svoja vprašanja odraščanja, kot tudi malo starejšim bralcem. Avtorica je dokazala zrelo izpoved in napisala besedilo, ki nikogar ne bo pustilo ravnodušnega. Pajek Franci si je v kotu sobe postavil dom in je nekega dne začel pisati dnevnik, ki nam ga radodarno podarja v branje. Pajek Franci je prikupen pajek, ki išče v svetu odgovore na svoja velika vprašanja. Pajek ni navaden pajek, saj pozna svet ljudi, z njihovim dobrinami, kot je kino. gledališče, slovar knjižnega jezika... Tatjana Kokalj Zakladi ljudske modrosti »Modri se učijo ob napakah drugih, nespametni ob svojih« Napaberkovali smo nekaj pregovorov o izkušnji. Najprej o pomembnosti in vrednosti izkušnje: Izkušnja je vse. Izkušnja je mati modrosti. Težave prinašajo izkušnjo, izkušnja prinaša modrost. Izkušnja je dobra, če je ne plačaš predrago. Boljša je izkušnja brez učenja kakor učenje brez izkušnje. Kdor ima znanje brez izkušnje, je le napol umetnik. Jezik izkušnje je najbolj resničen. Večje vredna ena koristna izkušnja kot sedem modrih pravil. Izkušnja je stvar dolgotrajnega prizadevanja: Izkušnja je dolga pot. Izkušnja je drag učitelj. Vsakdo se uči na lastne stroške. Najbolje se učimo prek izkušnje: Izkušnja je najboljši učitelj. Ob napakah se učimo. Osel gre le enkrat na led. Kjer osel enkrat pade, tam drugič ne pade več. Kdor dvakrat doživi brodolom, se neupravičeno priti ižuje nad morjem. Dobro seje učiti na stroške drugih. Nespametni se učijo predvsem iz lastnih slabih izkušenj: Modri se učijo ob napakah drugih, nespametni ob svojih. Izkušnja je učiteljica bedakov. Izkušnja je draga šola, vendar edina, ki jo bedaki obiskujejo. .. ., Celo bedaki si zapomnijo, kdaj so trpeli škodo. Malo je izkušenih ljudi, a samo ti so vredni zaupanja: Dosti je učenih, a malo izkušenih. Kdor zaupa sv< >jo glavo neizkušenemu brivcu, mora imeti v žepu veliko vate. Pri šestdesetih prosi za nasvet sedemdesetletnika. Najprej bi morali biti stari, potem mladi. Dva kmeta več vesta kot en doktor. Še nekaj aforizmov na to temo: Izkušnje - to so zaceljene rane, ki smo jih dobili zaradi svoje neumnosti (John Osborne). Dvom je vsota naših izkušenj (Emil Baschnonga). Naša modrost izhaja iz naši izkušenj, naša izkušnja pa iz naših neumnosti (SachaGuitrv). • ludi naslednja resnica je sad izkušnje: »Kakšna je razlika, če ti lula na čevelj en pitbull ali pa en pudel'« »Če je pitbull, je bolje, da držiš nogo pri miru.« BOGDAN DOLENC Bogastvo slovenskega jezika Vsakdanje besede (4) Kako se danes pogovarjamo, doma, na cesti, v uradih? Kaj vse lahko vsak dan slišimo na radiu in televiziji. Le kaj? Vsakdanje besede - velikokrat šepajoče in žal tudi neprimerne ter kdaj še v nepravilni povezavi ali obliki: kaj je to dobro; kaj je bilo težko na izpitu; kaj je bilo naporno, da smo se dogovorili; kaj je pridna tvoja Žena; kaj lep in zanimiv je bil film; kaj se je naporno naučiti vse na pamet. Poglejmo: KAJ je napačna beseda - pravilna je le KAKO. Torej: kako naporno se jc vse naučiti na pamet Temu ni taka Tokrat pa temu ni tako (POP TV, 4. 6. 2003 ob 19,40), Bolj smiselno jc reči. da S TEM NI TAKO ali: TA STVAR ali TA ZADEVA PA NI JAKA. Ko stini žc pri besedici TAKA, še to: Stvor kol laka; knjiga kol laka; Sok kot Inka; občina kol laka; cesta kol laka. Preprosto ne razumem, kaj to pomeni in kako bi bilo slišati, če bi kakšnemu govorniku kdaj ušlo in bi rekel: ŠOLA KOT DRUGAČNA; CESTA KOT DRUGAČNA. Žalostno je, da v pogovornem jeziku ne znamo več sklanjali: pred letom ali dvemi; pri belemu konjičku, pri visokemu hribu; pred obemi stebri; :. ohemi vozili, pod ohemi okni. dvemi klobuki, pred dvemi leti; Z dvemi sonci, z obemi turističnimi mesti. Moški in srednji spol imata v 3. in 6. sklonu končnico -orna oziroma -ema. Torej - PRED DVEMA LETOMA; Z DVEMA SONCEMA. Tudi spregati ne znamo več. Dve delavke so pridno delale, druge dve so pa premalo naredile. DELAVKI STA DELALI - STA NAREDILI. Zadnje čase se v tisku in govoru pojavlja pojem: odgovorni za javnosti. Slovenščina to besedo pozna le kot edninski samostalnik: JAVNOST.To poudarja tudi veliki slovenist Janez Gradišnik in omenja besedo ZDRAVJE - da imamo vsi le eno zdravje. Tudi MOLK je samo edninski samostalnik. Le kako bi bilo slišati s sodišča, da se je nekdo na petih zaslišanjih branil le z molki? Podobnih besed poznamo še veliko: GOVORJENJE, PETJE, SREČA, LJUBEZEN, DRESIRANJE, ZAPELJEVANJE, KROTENJE, UPOŠTEVANJE, OGROŽANJE, TRPLJENJE, ŽIVLJENJE. Kako bi bilo, ko bi se kdo za katero od teh besed izmislil innožinsko obliko?! Res pa je tudi, da nam je moderni čas vsilil, da nekatere druge samostalnike (snovna imena) uporabljamo v množini. Včasih smo imeli: moko. jeklo, bencin, vino, mleko, kruh ali različne vrste vseh takih in podobnih besed - danes pa govorimo in pišemo, da imamo: vina, ali peneča se vina, piva, moke, kruhe, bencine, jekla, železa in podobno. Edino MLEKO se za silo še drži, ali pa bomo jutri slišali o mlekih. ki so pl zlivali po tleli, ker jih mlekarna ni odpeljala. To je pomembno vprašanje, na katerega...; to velja za mesto, za katerega lahko rečemo...; to je čudno vreme, na katerega se ne moremo zanesti -in podobno. Pridevniki srednjega spola imajo, v 4. sklonu končnico -o oziroma -e. Torej, NA KATERO ... Spoštujmo našo lepo materinščino in bodimo nanjo ponosni. Naj omenim še enkrat. Na naši stari osnovni šoli su bili trije napisi; zadnji med njimi je bil: LJUBITE SVOJ ROD -SPOŠTUJTE SVOJ JEZIK. Žal so bili po drugi svetovni vojni vsi trije napisi odstranjeni. Na novo šolo jih pa tudi niso namestili. Ali se bodo zlati časi glede ponosa in spoštovanja do naše materinščine kdaj povrnili? France Cerar KULTURA stran 16 Člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale Likovno društvo Petra Lobode praznuje I .etos mineva trideset let skupinskega delovanja ljubiteljev risanja, slikanja, grafike in kipar jenja v Domžalah. Likovna sekcija pri Zvezi kulturnih organizacij občine se je na pobudo akad. slikarja Danijela L. Fugger ja kmalu preimenovala v Likovno društva Petra Lobode - po pokojnem akademskem kiparju iz Domžal. Ob odprtju jubilejne razstave v Galeriji Domžale, 9. maja letos, je sedanji predsednik društva, Gorazd Skender, obiskovalcem povedal tudi, da je v treh desetletjih v društvu delovalo več kot štirideset ljubiteljev likovnega izražanja. Nekateri so prišli le nekajkrat, drugi so vztrajali več let. Ida Rebula pa je v društvu skoraj od začetka. Svoj prostor je imelo društvo na več krajih v Domžalah, že mnogo let pa gostuje v eni od učilnic Osnovne šole Domžale (nekoč OD Slandrove brigade) vsako sredo od 17. do 19. ure. Ravnateljici šole. gospe mag. Jožici Polanc, se za gostoljubje iskreno zahvaljujemo. Vsa ta leta je društvu omogočala delovanje Kulturna skupnost občine (zdaj Zveza kulturnih društev Občine Domžale) z redno finančno podporo. Njej in g. Pavletu Pevcu smo zato zelo hvaležni. V društvo sem začel zahajati v letu 1973; med študijem slikarstva poredko, po odhodu zelo prodornega predsednika društva, Dolfeta Pena iz Domžal, pa sem to delo opravljal dve leti. Radi smo se udeleževali likovnih kolonij za ljubitelje po Sloveniji, nekateri pa celo izven nje. Tudi po koncu študija sem spremljal delo in načrte društva ter se udeležil nekaterih naših večdnevnih kolonij. Izvedli smo jih v Brodu na Kolpi, v Kostanjevici na Krki, v Podnanosu. v Lipici, v Florijanu pri gornjem Gradu, v Dupljah pri kolegu Matjažu Mavserju. na domačiji Dolfeta Pena v Prekmurju in še marsikje. Ustvarjalci vseh vrst smo zahtevni in občutljivi ljudje, zato so morali mentor, kot tudi člani, večkrat potrpeti in popustiti v svojih zamislih, daje društvo obstalo. Živimo v razmerah, ki zahtevajo stalno izobraževanje za uspešno delo. Podobno je rudi z ljubiteljskim ustvarjanjem. Večina članov želi v društvu zelo hitro pridobiti znanje o postopkih ali kar "receptih" veščin, ki jih zanima. Ker to v dveh urah enkrat tedensko ni mogoče, so nekateri kmalu odnehali, nekateri drogi so bili nezadovoljni s svojim napredkom, vztrajnejši pa so razvili svoj način likovnega izražanja. Mentor društva, Danijel Fugger, mi je pred leti svojo zamisel delovanja društva opisal približno tako: Člani naj bi v Podžupan Toni Dragar čestita predsedniku likovnega društva razgovorih z mentorjem, na predavanjih različnih strokovnjakov, obiskih razstav in kulturnih spomenikov spoznavali sloge, avtorje in postopke za boljše razumevanje likovne umetnosti. A želje po lastnih vajah in praktičnem spoznavanju tehnik ter teorije likovnega ustvarjanja v skupini z mentorjem so prevladale kljub dokaj velikim presledkom med sestanki. Del programa pa društvo vsako leto nameni tudi obiskom razstav v okoliških in bolj oddaljenih krajih Slovenije in sodeluje na likovnih delavnicah v okolici Domžal ali na ex-temporih sosednjih držav. Desetletje in več delovanja v skupini z, ustaljenim načinom komuniciranja, razlag, ocenjevanja in svetovanja je naporno za mentorja, kot tudi za člane zato nekateri skušajo popestrili svoj konjiček ter poglobiti znanje tudi drugje. Pred leti je društvo vabilo akademske slikarje in kiparje, ki so predstavili svoje delo, tehnike, postopke ali umetnostne stile. Tudi sani sem pripravil nekaj tem iz likovne teorije in prakse.V letih, koje bil predsednk Dolfe Pen, smo izdajali celo svoje glasilo - PERSPEKTIVE,opremljeno z. uspelimi deli članov dmšlva. Na sestanke so prihajali ljubitelji iz, Mengša, Trzina, Jarš, Kamnika, Ljubljane in drugih okoliških krajev. Z se spominjamo že preminulih članov društva: temperamentnega Dolfeta Prešerna, marljivega Tončka Ravnikarja, risarja in slikarja Gašperja Vrhovca, sitotiskarja Mileta Nostalgija/. Rostana ter kolegice iz Kamnika, Nike Kodrman. Članice in člani društva so s svojimi deli sodelovali na mnogih območnih in republiških razstavah in prejeli zanje veliko priznanj in nagrad. Mentor Danijel Fugger je sredi aprila letos povabil člane društva v svojo galerijo sredi Domžal, kjer so predstavili slike in risbe po kipih Petra Lobode ler se tako poklonili spominu nanj. Likovno društvo Petra Lobode je zatem 9. maja v Galeriji Domžale predstavilo tudi dela svojih bivših članov. Hvala jim, da so se odzvali vabilu na razstavo, g. Milanu Mariniču hvala za razstavni prostor ter hvala Zvezi kulturnih društev Domžale za dosedanjo pomoč. Mentorju, akad. slikarju Danijelu Fuggerju velja še posebna zahvala za vztrajnost in trud v teh treh desetletjih. Janez Praprotnik, akad. slikar Prijateljski izlet Društev Joga v vsakdanjem življenju Nova Gorica in Domžale Soncu naproti (Tani domžalskega Društva Joga v vsakdanjem življenju smo se 17. maja, na sončen, a ne prevroč pomladni sobot i ii dan, skupaj s svojimi družinami in prijatelji odzvali prijaznemu povabilu Društva Jo#j v vsakdanjem življenju Nova Gorica. Zbralo se nas je za poln avtobus ko pa smo prispeli do Nove Gorice, se nam je tam pridružilo še 70 novogoriških prijateljev. Veselo semo se podali na pot in popolnoma zaupali našemu vodniku. Cilj je bil znan: vas Trnovo na robu Trnovskega gozda, pot pa je bila za večino popolna neznanka. Izhodiščna točka našega pohoda je bila vas Vitovlje, nad katero smo se hitro povzpeli do slikovite taborske cerkvice Sv. Marije, od katere smo strmo zagrizli v pobočje Vitovskega hribaPred nami so se eden za drugim odpirali sapo jemajoči razgledi na slepeče zelen, s češnjami, odličnimi kostanji, vinogradi in ligami radodaren vrt Vipavske doline. Nekje v daljavi smo v meglicah lahko zaslutili lesketanje morja. Eni med prijetnim klepetom, drugi pa v meglicah lahko zaslutili lesketanje morja. Eni med prijetnim klepetom, drugi pa v meditativni tišini smo jo ubirali po mreži prepletenih pode. Hodili smo po takih, ki so jih zgradili še v času Rimljanov, po malo ožjih, ki so jih tlačile mule v ne tako rožnatih časih prejšnjega stoletja, ter po takih, čisti i ozkih, ski irajda neopaznih "kozjih stezicah", včasih pa jo je naš vodnik ubral kar počez čez kakšno trato. Po dveh urah in pol smo dosegli cilj: 80(1 metrov visoko ležeč zaselek Trpinovšče, ki sicer spada pod mnogim bolj poznano zveneč kraj Trnovo. Novogoričani so se res izkazali, saj nas je tam čakal nadvse okusen topel vegetarijanski obrok - in kako je teknil utrujenim pohodnikom. Sledilo je zasluženo poležavanje po tratah Trpinovšča, dokler nas naš vodnik ni spravil na noge. Poučno je bilo hodili za nekok, ki tako dobro pozna in čuti pikrajino. Mimo travnati jas, obraslih z borovci, smo se v vetru spustili do mirnega in svetlega hrastovega gozdička v katerem smo predihali svoja telesa in jim privoščili iizaten obrok sveže energije. S svetlimi očim snu i se mimo naravnega okna Skoz.no strm spustili z roba Trnovskega gozda, .Šmihelu naproti. Se dobra urica hoje nas je ločila od zak I jučka naše krožne poti in med razposajenim pogovorom smo se vrnili tja, Itcncški .Sloveniji. In tako smo se v sredo, l l.junija2003, odpeljali v dveh prijetno ohlajenih avtobusih v vroč dan. Tudi lazpoloženje je bilo veselo in prijazno. Vodiča sla svoje delo opravljala na strokovnem nivoju, z občutkom za potrebe potnikov. Opozarjala sla nas na posebnosti, pojasnjevala zgodovino obiskanih krajev m pazila na fizične Zmogljivosti posameznikov glede na težavnost dostopa in hudo sončno pripeko. Načrt ekskurzije smo v celoti izpolnili. Ogledali smo si Čedad. Staro goni in Landarsko jamo. V gostišču na Stari gori so nam pripravili okusno kosilo in nas prijazno |Kislregli. Zelo zanimiva je Landarska jama, naravna podzemeljska votlina na strmem pobočju; ilo nje se vzpenja skoraj slo stopnic in sprednji del je urejen v cerkev. Nastanek cerkve sega v zgodnja stoletja krščanstva, v poznejših izpopolnitvah pa so trije znani slovenski umetniki oblikovali oltar. Na poti proti domu smosi ogledali še kasetno Stari gori in njenih hožjepi Milili slovesnostih. Za nami je bil lep in vsebinsko bogat dan. Vročina nas ni prav nič molila. Videli in slišali smo veliko novega. To jc naše bogastvo, v tem je čar ekskurzije. Zahvaljujemo se vsem, ki so organizirali,finančno|xidprli in izpeljali naše potovanje. Hvala šoferjema, ki sla nas srečno vozila in pripeljala na izhodiščno mesto. Po tradiciji smo si zaželeli "nasviden jc ob letu" z. iskreno željo, da se tradicija naših potovanj nadaljuje. Novak Akumulator že, kaj pa spoštovanje javnega reda in miru ? Nedavno je svoje duri odprl Mladinski kulturni center Akumulator. () tem smo lahko brali tudi v Slamniku. Kot oseba, ki že vrsto let dela z mladimi na različnih Področjih, bi takšen projekt vsekakor moral podpirati. Na žalost pri tem projektu tega (še) ne morem storiti. Ne bi se sedaj spuščal na IHilit ični nivo, čeprav bi bik) morebiti to celo potrebno, niti ne bi sedaj Pogreval, koliko milijonov Proračunskega denarja jim je bilo, kar tako »na levo roko« namenjenih za delovanje (oh sicer vsesplošni vedno večji socialni krizi, ki vlada tudi v naši občini). Ne, moje Pisanje ima povsem drug namen. Želim opozorili na liste slabe plati tovrstnega »mladinskega delovanja« Akumulatorja, ki jim vsekakot ne bi smele biti v čast, ase vendarle dogajajo. I< > so tiste si vari. 11 katerih starši nikdai nočejo slišati za svoje otroke, ko pa 'Vedo. je ponavadi že prepozno. V mislih imam seveda zadeve, ki so po Kazenskem zakoniku RS opredeljene ^ol kazniva dejanja Prepričan sem,da "<■' bom napačno razumljen oz, da mi bi i kdo očital, da sem proti mladim, PfOti njihovim zabavam in družabnemu 'tvljenju. Nasprotno, podpirani mlade, haj se zabavajo in uživajo, seveda pa v ,lshh zdrav ih mejah, Tb pa pomeni brez "utrnil, opijanja z alkoholom, vlomov V lokale, kršitve V zvezi s prekomernim lintpom v času ni h nega |hk ilka. kršitve ' odlaganjem odpadkov (metanje Praznih pločevink piva m steklenic, v katerih je bila alkoholna pijača) itd. Jn vse te zadeve sc na žalost dogajajo v i iziij i okoi u 11 ci i Tena, odkar je svoja vrata odprl Mladinski kulturni center Akumulator. Name se obračajo številni krajani, ki jih zanima, kako naj se "branijo povečanega hrupa v času "'H nega |h h'lika. na koga n.i| se obilic jo (l>dgi ivi m. Nato pa je prišli > i tbvestilo, da koncertov letos ne bo v cerkvi. Sklepam, da pač ni hotel upoštevati mojih pripomb, ('asa za to jc imel dovolj. Nove razmere. Dolgoletna tradicija »grobeljskih« koncertov v Grobljah je razumljiva predvsem z dejstvom, daje bila ta cerkev nacionalizirana. (Mimogrede: V čigavem imenu in s kakšno pravici t si je občina ■ 16 let lastila nekaj, kar ni bilo njeno'.'...) Z odprtjem kulturnih domov v Domžalah in v Grobljah so se možnosti za ■•postavitev stvari na pravo mesto« bistveno izboljšale. Zato zagovarjam stališče, da naj bo v cerkvi to, kar v cerkev spada, kulturne prireditve pa naj bodo tam, kjer jc mesto zanje. Župnija Jarše ima že vse potrebne dokumente za postavitev novih orgel. Zanje žc pospešeno zbiramo sredstva. Po predvidevanjih naj bi zaigrale jeseni 2005. Namenoma smo šli v izbiro večjih orgel, da bi bile le le uporabne tudi v koncertne namene. Zapostavljanje vernih in verske glasbe. Nadškof dr Franc Kode t na to temo sva sc pogovarjala lanskega decembra) jc bil mnenja, da bi bili grobeljski koncerti z izključno sakralno vsebino zares prepoznavni V slovenskem prostom. Pretežna vsebina dosedanjih koncertov v grobeljski cci k v i je bila s svetnega, nesakralnega področja. Na scslankii na Občini Domžale sem g. Mariniča vprašal, zakaj po njegovem nc morejo biti ki incerti v gn iheljsk i cerk vi S sakralno glasbo. Odgovoril mi je, češ, da je organizator »javni zavod, ki ne moro in nc sme pripravljati takih koncertov« in še dodal: »Verske koncerte si kar sami organizirajte.« S takšno izjavo me je prizadel. Sprašujem se, ali so skladbe s sakralno vsebino zanj slabe kvalitete, ali morda misli, da jih ni veliko, da se sakralno glasbo vedno odriva na rob. Prav tako se sprašujem naslednje: ali kristjani, ki vendarle predstavljamo veliko večino na prostoru sedanje Občine Domžale (v 8 župnijah tega dela dekanije jc več kot 23.500 krščenih, kar predstavila po cerkvenih podatkih za leto 2002 več kot tri četrtine -približno ll''/t vseh prebivalcev), nimamo pravice do koncertov s sakralno vsebino? Plačujejo davke samo neverni ali drugače verni, da se predvsem njih »upošteva« pri oblikovanju koncertnih vsebin? Je Občina sama sebi namen in ne upošteva, da so ljudje na odgovornih občinskih mestih vendarle v službi konkretnih ljudi'.' Janez Kvaternik, župnik v Jaršah Še o grobeljskih koncertih Iz sedanje "kurbe" naj bi politika postala redna "spretnica", ne pa, da direktor občinske uprave občine Domžale zagrozi, da "bodo pravico izterjali na sodišču'", namreč pravico do izvajanja koncertov v grobeljski cerkvi na podlagi pogodbe z občino (gl. Dnevnik, 31. maja 2003), kar je vsaj skrajno neokusno. Ne vem, zakaj bi potem na vsak način hoteli "povezati doživetje iluzionističnih svetopisemskih fresk z vrhunsko komorno izvedbo klasičnih glasbenih del". Ali se ni dalo za "iluzionistične freske" najti drugačen izraz? Še preden "ho Občina vložila ustrezen zahtevek za izpolnitev pogodbe", kar s pravkar navedenim preberemo v zadnjem Slamniku, je vendarle treba prisluhniti še nečemu. V družini, 8. junija 2003, je lepo rečeno, da "ni dovolj, da je župnija lastnina vrnjene cerkve, ampak ji mora biti zagotovljeno tudi odločanje o njeni uporabi". Nastali problem je treba razumeti in teševati ne "samo" v smislu korektnega odnosa do svetišča, ampak hkrati v smislu korektnega odnosa do župnika, ki je hkrati tudi upravljavec in rektor grobcljskc cerkve. Tu pa ne gre "samo" za župnikovo "samovoljo", kakor menijo nekateri, in njegova "nekoliko ozka duhovna obzorja", pač pa za imperativ cerkvenega prava, o di iločilih katerega se naj župnikovi sogovorniki pustijo poučiti. Ker pa je bila njega dni cerkev generalno obnovljena na stroške občine, je le treba strpno najti kompromisno rešitev, kateri koncerti bi kol zadnja možnost le še sodili v cerkev. Vedno in povsod sc je treba vprašati, kdo jc česa gospodar ali upravitelj. Osebno bi bil zelo zadovoljen, če bi lahko prišlo do optimalne rešitve zapleta med občino Domžale in jarškim župnikom. Pokojni profesor Milan Flerin mi jc pripovedoval, da imata s profesorjem Slanetoni llabelom nezanemarljivc zasluge za rešitev cerkve pred propadanjem, kar pa sploh ni biio po volji nekaterih veljakov iz prejšnjega režima. Ivan Kepic P.S. Za KULTURO DIALOGA velja, da je treba sogovornika jemali ZARES; morda res prav v leni grmu tiči zajec, vsaj pa tudi v tem. P.S.: S strani umetniškega ustvarjanja je besedna zveza "iluzionistične svetopisemske freske" povsem upravičena, toda v navedem kontekstu ima lahko beseda "iluzionističen" slahšalni pridih. Lahko, ni pa seveda nujno Tema rdečih luči ali popredmetenje ženske Jurij Popov, novinar in fotograf, je avtor knjige "Sence rdečih luči", odtod sem pričujoče razmišljanje naslovil s "temo rdečih luči...". Volivci so že 9. junija na nekaterih upravnih enotah začeli podpisovati obrazce za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o prekrških zoper javni red in mir. Državni zbor jc namreč konec maja sprejel pobudo skupine poslancev LDS. po katerih prostitucija ni več obravnavana kot prekršek, pobudniki razpisa referenduma in prvopodpisani Aleš Prime pa so proti dekriminalizaciji prostitucije, saj menijo, da bi taka liberalna ureditev ženske v težkem socialnem položaju še dodatno spodbujala in silila v prostitucijo. Najprej bi si morali zastaviti vprašanje, kakšno pomoč družba ponuja prostitutkam, ki bi morda rade zaživele tako imenovano normalno življenje? Kateri so osnovni vzroki za pnistitucijo? Kakšno je razmerje med spreminjanjem žensk v seksualne (ibjekte in fjrostinicijo? In naposled, kako na prostitucijo vpliva poglabljanje socialnih razlik v družbi? V komunizmu je bilo v tem oziru drugače: socialne razlike so bile manjše in rudi sicer je bilo socialno vprašanje bolje rešeno, komunizem je tudi zaposlil veliko ljudi... Ne da poveličujem komunizem, toda "rdečih luči" ni legaliziral, pa čeprav smo mu. včasih tudi krivično, vsevprek očitali radikalni ateizem, v katerem (da) je vse dovoljeni i. No, roko na srce, nas, študente teologije, so. posebej tudi glede socialnega zavarovaja, res obravnavali ločeno in separatistično, toda menim, da je preteklost treba pokopati - v gotovih ozirih Da se povrnem nazaj k prostituciji. Na referendumu hočejo volilve vprašati, ali se strinjajo, da sc uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških zoper javni red in mir, sprejet v državnem zboru 29. maja, torej ali se strinjajo z dekriminalizacijo prostitucije. Prvič je treba reči, da je vprašanje postavljeno zavajajoče (kdor ne pozna zadeve, se bo z. uveljavitvijo zakona ipso faeto strinjal). Drugič bi mi kot referendumska država le morali vedeti, da v Evropi volivci pustijo, da svoje delo najprej opravita vlada in parlament, šele potem morebiti na referendumu presodijo, al sta ravnala prav ali ne. Ali smo se že vprašali, če si prostitutke sploh želijo registracije. Prostitutka je bolj ali manj obravnavana kot spolni objekt, ne pa kot človeški subjekt. Povečini se pojavlja v vlogi edinega krivca tega družbenega zla ki ga mnogi radi obravnavajo stereotipno in tradicionalistično - kot najstarejšo obrt na svetu. Takšna trditev je zgrešena in meji na okrogel trikotnik. Ali bomo torej poslej lahko govorili o "dekriminali/iranih prostitutkah'".' Trditi, da bosta zvodništvo in posredi »vanje pri pn »sliluciji še naprej prepovedana, hkrati pa zatrjevati, da model dekriminalizacije ne pomeni legalizaeje, pomeni kakor hoteti sedeti na dveh stolih. Podobno, kakor smo bili pred domačo javnostjo proti vojni v Iraku, hkrati pa smo podpirali enostranski Bushev pohod na Irak. brez žegnaVSZN. Skratka: v Sloveniji nimamo nobene kakovostne soviološke raziskave, ki bi lahko bila strokovno utemeljena podlaga za razpravo o tem. kako bi bilo najbolje urediti vprašanje prostitucije. In zato je naš pristop k reševanju problema izrazito površinski in kot tak onemogoča stroki oblikovati kakovostno strokovno podlago za preučevanje pojava in njegovo urejanje. Res, prehodili smo težko pot in prišli na vrh ledene gore, ko s prostitucijo odpravljamo prostitucijo, kakor da bi z. ognjem gasili požar. Ko smo že pri uzakonjanju prostitucije, se sprašujem, kdaj bomo uzakonili krajo in korupcijo. Vprašanje tihe domnevne legalizacije prostitucije le ni preveč enostavno, zlasti tudi zato. ker VPRAŠANJE PROSTITUCIJE NI SAMO PRAVNO VPRAŠANJE. Dostojevski je že v 19. stoletju vzkliknil: "Če ni Boga. je vse d( ivi iljeno." Da, radikalni ateizem, rekel sem: radikalni, praktično odpravlja moralo. Ni dovolj, da smo ustavno legalizirali splav, sedaj hočemo Se prostitucijo. Mišljenje, da je vse poljubno, da ni Boga. je demi instriralo preglasovanje v parlamentu. In čisto za konec. Ali se ne- bi prej vprašali, kaj nam bo prinesla tako imenovana dekrirnalizacija pn istitucije? Dekriminalizacija pn istitucije, k( t jo sam vidim, ne pomeni oojjravo družbene dvoličnosti, kije ponudbo spolnih storitev obravnavala drugače, kot pt »vpraševanje po njih. pač pa kliče po "odpravi" hitrih, umazanih in zatorej neodgovornih priložnostnih raziskav tega pojava Ivan Kepic P.S. V državni zbor bo julija predvidoma vložen predlog zakona o registrirani partnerski skupnost, ki bo partneskim skupnostim oseb istega spola podelil večino pravic in dolžnosi, ki izhajajo i/ zakonske zveze, so napovedali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij, po katerih besedah naj bi zakon že imel zagotovljeno podporo treh strank in sicer LDS, ZLSD in SMS. Kdo bo predlog vložil v parlamentarni postopek, pa za zdaj še ni znano. Sprašujem, ali je to še tako imenovani zmerni liberalizem. Se nam obeta še en referendum? Pa saj smo že navajeni :"podplat je koža čez in čez postala ne straši večje tvorba bodeča..." Bo letelo? bo čepelo? zgodbe o uspehu štelo? France Cerar dikpkkantvo-kaderdm - izdelava notranjih dekorativnih ometov: • marmorin • jager mozaik • grobe strukture - izdelava toplotnih fasad po sistemu jubizol - barvanje fasade - ostala slikopleskarska dela Šubljeva 6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 I.O.O. PODJETJE ZA GEODETSKE MERITVE Sprejemamo naročila za geodetske storitve PISARNE Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Ljubljana Pot k sejmišču 30,1231 Črnuče, tel. 01 563 14 92 Opravičilo Bralcem Slamnika se i ijintvičujcmi i. ker je v predzadnjem odstavku prispevka Po pogrebu prof. Milana Flerina prišlo do napake. Pravilno je: Nihče od Domžalčanov si ni upal izreči preprostih besed... Izpadel pa je tudi odstavek: "Papež Janez Pavel II seje Judom opravičil, nemški zvezni kancler Willy Brandt se je opravičil Poljakom, skivenski škofje so se opravičili za medvojna zla dejanja. Ob spravni maši leta 1990 v Kočevskem Rogu so udeleženci pričakovali, da bo tudi tam prišlo do opravičila. Zal si i bi le izrečene le besede, da so bi le napake Edino z opravičilom se lahko krivica poravna. Na pogrebu domžalskega častnega občana je bilo to za vselej zamujeno." Uredništvo SLAMNIK ■ Junij S003 stran 1 Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Dekleta šesta na finalu APS Zmagovalci 7 turnirja mladinci -pištola: Pustovnik Tadej, Karlovšek Peter, Bajde Blaž Domžalski strelci uspešni Na mladih strelski šport stoji Ob osvojitvi prvega mesta v drugi nogometni ligi: Pravi ljudje v pravem poslu... Rilo je veliki) malodušja med ljubitelji nogometa v juniju preteklega leta, ko so domžalski nogometaši zapuščali konkurenco prve slovenske lige in se je zdelo, da bo prav po 80 letih nogometne aktivnosti v Domžalah prišlo do upada zanimanja za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Z manjšim zanimanjem skoraj vedno posledično pride do upada kakovosti, sledilo bi manj odgovorno delo in voz hi se zagotovo obrnil strmo navzdol. Tak žalostni scenarij so po izpadih iz slovenske lige doživela mnoga slovenska mesta, saj se je /godilo celo to, da so ponekod ugasnili dolga desetletja delujoči nogometni kolektivi. Najbolj značilen je primer Rudarja iz Trbovelj, kjer je bilo dolgo časa pomembno slovensko nogometno središče, kjer se je odločalo celo o tedanjih republiških prvakih, danes je to drugi Rudar (ta je iz Velenja), Kjer kaže, da nogomet z združitviijo z Ero iz Šmartnega ugaša kot pomembna domicilna dejavnost organiziranega športa v mestu... V Domžalah se omenjena tragična pot, ki sledi izpadom, ni zgodila. K sreči so se na pravem mestu pri pravem poslu znašli ljudje z vizijo in sposobnostjo, predvsem pa s prepričanjem, da se da spremeniti omenjene stereotipe najbolj priljubljenega športa. Predsednik Stane Oražem, zanesenjak in športni delavec tudi osebne značajske širine in poštenja, je ohranil ob sebi le one, nogometu v resnici naklonjene ljudi, za katere se je izkazalo, da so ob svojih prejšnjih pozitivnih dejanjih z odnosi in delom ustvarjajoči dejavnik na novi poti nogometa v Domžalah. Ob tem je Nogometnemu klubu Domžale uspelo, da so se zahvalili tistim dolgoletnim "strokovnjakom", ki so bili v besedah vedno za nogomet, v praksi pa se je njihova navzočnost pri tem športu izkazovala kot destruktiven dejavnik, ki potaplja še tisto dobro, kar je sproti ustvarjenega in doseženega. Z njihovim odhodom so se umaknile zavore, ovire in spotike vodstvu ter se odprle realne možnosti, da se zadeva resnično premakne v novo kakovost. V klubu so uspeli pridobiti mladega, sposobnega in s stroko oboroženega trenerja Slavišo Stojanoviča, ki je stvari postavil na pravo mesto, začrtal cilje in pot ter se svojih načel tudi do konca držal. To smo lahko preverili v pogovoru z njim, saj je ob začetku novega prvenstva, v intervjuju zagotovil, da bo uspeh dosežen ob upoštevanju strokovnih načel, pioštenih zasnov športa in upoštevanjem tistega, kar lahko naredimo ob dobrem vedenju kolektiva, ljudi, športnikov, nogometašev. Ko je prvenstvo mimo, lahko ugotovimo, da je držal besedo in da se je z doseženim uspehom potrdila pravilnost klubskega načrtovanja, zamisli in pot uresničevanja, hkrati z uspehi pa tudi Stojanovičeva strokovna usposobljenost. Danes je klub. ki ga kot športni direktor vodi nekdanji odlični nogometaš, diplomirani sociolog Nenad Protega, primer izjemno uspešnega športnega kolektiva. Mediji so NK Domžale že primaknili vzdevek, da so tako vodene in v delu tako zasnovane Domžale zgodba o uspehu v slovenskem nogometu. Z vsem. predvsem pa z delom z mladimi, kjer je v mlajših kategorijah vključeno več kot 200 otrok - nogometašev z 12 trenerji, so Domžale resnično kolektiv, ki je v naših razmerah postal model, kaj je mogoče doseči, če so le stvari postavljene na pravo mesto in zaupane pravim ljudem, primernim za tapravi posel. Ko se je položaj uredil v glavah in se je vedelo, katere so nepogrešljive maksime, po katerih je cilje mogoče doseči, se je stvar uredila tudi na vseh drugih ravneh. Ko je sinergija, duhovno združevanje in poenotenje na poteh h kakemu cilju dosežena, je vse drugo mnogo laže. Športnikom, trenerju in vodstvu NK Domžale, ki so dosegli nov izjemen uspeh s trinajstimi točkami prednosti po končanem prvenstvu, gredo vse čestitke, predvsem pa zahvala za način, s katerim so uspeh dosegli in za športno neomadeževano pot. da je bil dosežen. To dvoje razveseljuje morda še bolj kot sam uspeh, hkrati pa je to tudi obet. da Domžale v prvi državni ligi ne bodo gostovale samo eno sezono, pač pa. da je ob mladih, ki bodo morda izšli v domače šole, to najboljša perspektiva za domžalski nogomet v prihodnje. Vedno se zgodi najboljše, če so pravi ljudje pri pravem poslu. M. Brojan SANJSKI NASTOP - Roman Jelen Svetovno prvenstvo v motokrosu R. Jelen sijajen tretji v italiji V letošnji sezoni lani sedmo uvrščeni na svetovnem prvenstvu v motokrosu v razredu do 500 cem Roman Jelen iz Pšate po novem tekmovalnem sistemu vozi v razredu do 650 con. Po številnih poškodbah v pripravljalnem obdobju in ob začetku sezone je po 20. mestu na prvi dirki v Bellpuigu (Španija) in 13. mestu na drugi dirki v Valkensvvoardu (Nizozemska) - na tretji dirki v Teutschenthalu (Nemčija) ni nastopil zaradi poškodbe - je na četrti dirki v Montcvarchiju (Italija) za slovenskega šampiona končno posijalo sonce. V kvalifikacijah je dosegel peti čas. Na dirki je bil po prvem zavoju okoli desetega mesta v nadaljevanju se je prebil celo na drugo mesto za Joela Smetsa - štirikratnega svetovnega prvaka in lanskega vice prvaka v razredu do 500 cem in pred lanskoletnega tretje uvrščenega Španca Francisca Gurcia Vtco v omenjenem razredu. Ko gaje Španec znova prehitel. Jelen ni hotel tvegati preveč. Kot prvi Slovenec je stopil na stopničke za zmagovalce - za tretje mesto in se z. zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega motokmsa. MIRAN K0KAU Karate klub »Atom« Shotokan Domžale Veter v laseh s športom proti drogi Naslov, ki veliko pove in kiga je izbrala Športna unija Slovenije, katera je pokroviteljica in organizatorka neštetih športnih prireditev po Sloveniji. Na to temo so 7. 06. 2003 s pomočjo karate kluba Apače pripravili tekmovanje mladih v karateju, v Apačah pri Gornji Radgoni. Tekmovanja v katah in borbah se je z enajstimi tekmovalci udeležil tudi Karate klub Atom Iz Domžal. Največ tekmovalcev in tekmovalk je bilo iz štajerskega dela Slovenije in Ljubljane. Za Domžale so nastopali: Aleš Gregorin v katah mlajši dečki, osvojil je tretje mesto, Simon Planko peto mesto, pri malčkih Rok Kurent kate drugo mesto, Timotej Kokalj je nastopal pri mlajših dečkih kate od rjavega pasu in je bil prvi, pri starejših dečkih drugi, Edin Helu.e in Rok Topolovec nista osvojila vidnejših mest, Sonja Cerar v katah peta v borbah nad 55 kg tretja, Tjaša Gavez je bila v katah četrta in prav tako v borbah. Tamara Kokalj ženske kate tretja, premagali sta jo reprezentančni kolegici iz ekipe, v borbah minus 55 kg je osvojila pvo mesto. Grega Triller je v konkurenci borbe minus 75 kg osvojil drugo mesto in prav tako Jernej Homar v borbah plus 75 kg. Kyu turnir Avstrije Timotej Kokalj je na velikem mednarodnem Kyu turnirju v Braunauu Avstrija v konkurenci Starejših dečkov rjavi pas - kate osvojil pokal za prvo mesto. Z odličjem se mu je pridružil tudi Edi Plava iz Kranja (trenira v Atomu), osvojil je drugo mesto kate moški do zelenega pasu. V borbah sta pometli z vso konkurenco in se izkazali Tjaša Gavez z prvim mestom in Sonja Cerar z drugim mestom. Na turnirju je sodelovala Slovenija, Nemčija Madžarska, Poljska in Avstrija. UJL Finale Atletskega pokala Slovenije za člane in članice je eno izmed najpomembnejših tekmovanj v sezoni, na katerem so letos nastopili vsi najboljši atleti in atletinje. Na Velenjskem stadionu oh jezeru seje 7. in 8. junija zbralo kar nekaj gledalcev, ki so videli številne dvoboje najboljših, poslastica so bila tekmovanja v sprinterskih disciplinah, kjer so nastopili vsi najhitrejši in najhitrejše, tudi Otiteveva. Domžalske atletinje so ekipno zased le zelo dobro šeslo mesto od skupaj kar 23 nastopajočih klubov. Najvišja mesta in največ točk so prinesle dolgoprogašiec; Špela Kržan (SOOOrn, 3j< i učiteljici) Kalani« t Kesič. Vztrajnost in pridnost sta jim prinesli še več veselja in tako je padla odločitev, da se plesne vaje povečajo na dvakrat tedensko. Tokrat jc postalo bt >l j resno, saj sootroei pričeli i ibiski ivati pravo pravcato plesno šolo. Tudi koreografije so postale malce težje, poudarek je bil predvsem na latinskoameriških plesih, učili pa si i se tudi nekaj standardnih. Vaje so bile sestavljene iz plesnih točk, vendar pa so se s Katarino velikokrat tudi igrali in zabavali med plesom, da ne bi bilo vzdušje preveč resno. Danes pa otroci razmišljajo že drugače. Poleg svojih dvotedenskih plesnih vaj obiskujejo tudi trening klubskih plesnih parov, tistih, katerim se bodo v jeseni pridružili tudi sami. Po mnenju klubskih trenerjev jc najboljša metoda za spoznavanje novih načinov dela postopno uvajanje v trening. Vaje v plesni ši ili se namreč močno razlikujejo od klubskih treningov. Največja razlika jc v tem. da otroci obiskujejo plesno šolo, da bi se družili, zabavali in poleg tudi plesali. Vse poteka v bolj sproščenem duhu, namenjenem predvsem vzpodbujati otrokovo radovednost in domišljijo. Ko pa plesalci prestopijo v klubske vode, se marsikaj spremeni. Ena od m iv< isti si i teku u ivanja, ki sejih morajo Grojzdek (kopje). Najviše uvrščena jc bila Suzana Mladcnovič, ki je v teku na 3000m z rezultatom 11:01,52 min čez ciljno črto pritekla kol tretja. Fantje so se ekipno uvrstili na 15. mesto (26 klubov), in sicer so skupaj 28 točk zbrali Peter Kastelic (3000m zapreke), Bernard Jarc (3000 m zapreke) in Jože Pirnat (krogla). V konkurenci članov seje najbolje uvrstil Peter Kastelic, ki je bi i drugi. 7 disciplin v dveh dnevih Bojana Vojska je 31.5. in 1.6. nastopila na EAA mednarodnem mitingu in prvenstvu Slovenije v mnogobojih v Mariboru. Prvi danje nastopila v teku na I OOm z ovirami, skoku v višino, suvanju krogle in teku na 2()()m, drugi dan pa v skoku v daljino, metu kopja in teku na 8()0tn. Tekmovanje jc s 4431 točkami zaključila kot druga med Slovenkami ter 11. skupno, to pa ji omogoča, da bo v juliju nastopila na evropskem pokalu druge lige v Marinom. B.B. vsi novopečeni klubski plesalci udeleževati, saj si tam naberejo največ izkušenj. Vendar pa se morajo pred tekmami svoje koreografije brezhibno naučiti. Tc se s prihodom v klub spremenijo in postanejo malce težje Treningi obsegajo tudi kondicijskevaje in vaje drugih zvrsti plesa, kot sfajazz. in klasični balet, saj so nekatere prvine le-teh tudi del ST in LA plesov. Poleg leh dejstev pa morajo otroci veliko pridobiti na samozavesti, saj ni tako enostavno stopiti na veliko plesišče, ob vsej množici gledalcev, da ne govorim o sodnikih, in dati vse najtorfj.se so sc dotaknili avtogenega treninga. Bolj pomembno pa je dejstvo, da sc nauči ji I spi >štt ivali svi ijega partnerja, kar jc pri veliki večini problem, še p< ischni i, kadar se skregajo med sabo. Tudi o tem so se že pogovarjali, kako medsebojne odnose ohraniti pozitivne, tudi v trenutkih jeze in zamerljivosti. Po vsem tem naštevanju bi človek mislil, da jc držati se vseh pravil in skrbeti za toliko stvari zelo naporno. Vendar izkušnje kažejo, da sc otroci nevede navadijo na, sicer včasih nap ircn, ritem, ne da bi sc spk ih zavet lal i količine dela, ki ga vlagajo. Večino stvari počnejo avtomatsko, saj jih v delo potegnejo ostali plesalci, ki so žc. od prej v klubu. Novi štirje pari bodo tako jeseni poslali del Mikijeve plesne družinice, saj velja za plesne pare v Plesnem klubu Miki, da so veliki prijatelji med seboj, Ni bojazni,da se nc bi počut i I i dt ibro med n j i tri i in bc kIi ) v novo sezono stopili kot pravi športniki, saj bodo obiskovali tekmovanja, tako kvalifikacijske turnirje kot državna prvenstva. Glede na svojo dosedanjo vztrajnost imajo velike možnosti za uspeh in po besedah enc ixl plesalk, Kajc, sc nam res ni treba bati za njihovo uspešnost, saj pravi, »Ples je čaroben. Brez, plesa bi bi I svet prazen.« Plesni klub Miki Tina Banf i V organizaciji SI) L Šercerje bilo na strelišču Strelske zveze Slovenije v Ljubljani izvedeno sedmo kolo v vseh ligaških tekmovanjih I. in II. lige ter turnir za mlajše mladince in mladince v disciplini zračna puška in pištola. Tekmovanja smo se udeležili tudi domžalski strelci s tremi ekipami, in sicer članska ekipa, ki nastopa v II. ligi pištola ter ekipa mladincev in mlajših mladincev disciplina pištola. Če smo z rezultati mlajših kategorij lahko izredno zadovoljni, pa tO prav gotovo ne velja za pištolaško ekipo, ki nastopa v il. državni ligi. Kljub temu, da so celih šest kol vodili na ligaški razpredelnici, jih rezultati zadnjih dveh kol niso pripeljali do laki t težki i pričakovanega napredovanja v prvo državno ligo pištola. Kot že rečeno, ki nas niso razočarali pa šc mlajši mladinci, so ekipni zmagovalci 7 turnirja, v skupnem seštevku pa so se uvrstili na drugo mesto. Ekipa je nastopila v postavi: Karlovšek Peter, Pustotnik Tadej in Bajde Blaž. Pri mladincih pa Karateistka karate kluba Wankan Ihan odlična na tekmi v Avstriji 1.6.03 je v Braunau v Avstriji potekal mednarodni turnir v karateju. Zgodaj zjutraj, ko so še vsi sladko spali, je iz Domžal odpeljal avtobus proti Avstriji, na katerem jc bila tudi članica karate kluba VVankan Ihan Špela Grad (sicer šc zeli i zaspana, vendar pa dobre volje m tudi dobro pripravljena na dolgo vožnjo pri il i Avstriji ter težko tekmo). Dobro oz. odlično je med hudo mednarodno konkurenco med deklicami na tekmi zasluženo zmagala. Balinanje I 'o sedmih odigranih kolih so balinarji EIS Budničarja s Količevcga na 6.mestu - s tremi zmagami, enim neodločenim izidom in tremi porazi, zbrali so 10točk, razliko v igrah imajo 89:80, punkt razlika pa je 1235:1195. Miha Repovž in Primož l.ajevec, člana akrobatske skupine Eoop team, sta 4. junija pod generalnim pokroviteljstvom Radia Hit in e-Študenskega Servisa po temeljitih pripravah prva na svetu izvedla skok s tandemskim padalom iz višine 1500 m. Skok nad ljubljanskim barjem je uspel hrez večjih zapletov, Po odprtju jadralnega pailala sta izvedla akrobatski program in varno pristala. Po leni izjemnem dosežku načrtujeta se seje i Klličm i odrezal i Jregorič Matjaž, ki seje uvrstil na drugo mesto. Rezultati: sedmo kolo II. liga pištola - ekipno: II)rožice 1661,2. Ptuj 1655,3.1.aško 1638, 6. Domžale 160.3,... ; posamezno: I. Brušck(Laško)567,2. Ravšcl (Ptuj) 566, 3. Bradač (Ptuj) 560, II. Kovic 544, 18. Grohar 5.38,24. Karlovšek 521, (vsi Domžale). 7 turnir - mladinci pištola -posamezno: I. Šalkovič (Železniki) 364,2. Gregor«360,12. Kmetic 322, (oba Domžale); mlajši mladinci pištola - ekipno: I. Domžale 1048 (rekord ekipe), 2. Juršinci 1046, 3. Brežice 1027, (nasti »piloje < levcl ekip); posamezno: I. Simonič 366,2. Pučko 365, (oba Juršinci), 3. Mrkič (Brežice) 360, 4. Karlovšek 359,7. Pustotnik 347, 10. Bajde 342, (vsi Domžale). MK Tekma jc zanjo sicer predstavi jala manjšo obremenitev, saj sc je v tem času morala zelo In k lil i tudi v šoli. f(xla kljub vsemu naporu in obremenitvam, ji je tudi v šoli uspelo zaključiti zodličnim uspehom. (G.N.) Do konca prvega dela prvenstva sta še dve koli, skupno pa jih je na pn »gramu 18. Upajmo le, da sc bodo balinarji prebudili in bodo po lestvici napredovali, ko sc bo prvenstvo v drugi balinarski ligi vzhod tudi zaključilo. Urban Žnidaršič višinski skok z balona, z. višine 0000 m, kar bo pomenilo nove meje in referenčni svetovni višinski rekord tovrstnih skokov. Nov rekord načrtujeta izvesti rta žc uveljavljeni prireditvi "Acrocup e Študentski Servis 2003", svetovnem pokalu v akrobatskem letenju, ki se bo odvijal v Sloveniji, v Bohinju, med 8. in II. avgusloni 2003. Čestitamo! PK Miki je zopet pridobil nove člane Prvi skok s tandemskim jad ni Inim padalom iz balona 4% ^ ms Med tekači prvih razredov je bil prvi Anže Marčun, OŠ Preserje Zlato medaljo je med prvosolkami dobila Hana Gorza. OŠ pri Radomljah, drugo mesto si je pritekel Miha Golob, OŠ Preserje pri Radomljah, srebrno si je pritekla Nika Domžale, bronasto medaljo pa je dobil Jaka Kogovšek, OŠ Trzin. Manevski, OŠ Trzin, tretja pa je bila Ana Žagar, OŠ Dob. Spomladanski kros osnovnih šol Domžalske regije Veliko odličnih tekačev in tekačic V okviru programa športa in rekreacije Zavoda za Spori in rekreacijo i tomžale je konec aprila Atletski klub VELE Domžale oh pomoči Športnega društva Vir organiziral spomladanski kros Otnovnfll šol Domžalske regije. V leno urejenem Športnem parku Vir se je v devetih kategorijah pomerilo več sto učencev in učenk, ki so uspešno pretekli od 250 m do I (XX) m dolge proge, lepo speljane po nogometnem igrišču. Posebej številčna jc bila udeležba med učenci in učenkami nizrcdnc stopnje, kjer se jc v posamezni kategoriji pomerilo do 50 tekačev oz. mladih tekačev, ki so navdušeno zaploskali vsem, ki so uspešno nastopili na letošnjem spomladanskem krosu. Najboljši se bodo udeležili p<>l> 8. RAZRED - Miha Vrankar, ()Š I lomžale. Živa Šivavcc. IX»nižale K K Pirueta Eva zlata na državnem prvenstvu Eva Peterim je prav gotovo ime ledna, če se tuko reče v Kotalkarskem klubu Pirueta. Namreč v mesecu juniju Je sezona v kotalkarskem športu na višku. Tekmovanj je več vsak vikend, tako da se praktično klub udeležuje le najpomembnejših tekmovanj. Eno takšnih je bilo državno prvenstvo v hitrostnem rolanju v začetku meseca. Po krajšem času ima K K Pirueta zopet državnega prvaka v tej disciplini, in to je tekmovalka FCva Peterlin, ki je klubu zagotovila prvo zlato medaljo na državnem prvenstvu. V pričakovanju državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju pa klub pričakuje tudi enake naslove. Poleg naslova državnega prvaka je klub osvojil tudi dve bronasti medalji, in sicer sta bili to tekmovalki Tcja Pasarin 1 iieija Gantar. Zelo dobri sta bili Meta Kurent s četrtim mestom in Vita Peterlin s petini mestom. V najmočnejši kategoriji članov je ( rt I uknnčič zasedel odlično peto mesto. Istočasno jc bilo tudi mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Freiburgu. kjer jc Maruša Ravnikar osvojila v obveznih likih 12. mesto. Samo teden kasneje je bilo na sporedu mednim xlno tekmovanje za domžalski Slamnik, kjer jc najstarejša tekmovalka v klubu, Tcja Rus, prepričljivo osvojila prvo mesto v kategoriji članic, Meta Kurent jc bila šesta . Turek Stina Ajda je bila 16.. Praznik Erika po 17. ProgramTcjcjc bil zelo zahteven in ga je brez večjih napak uspešno izpeljala. Pika na i jc bilo mednarodno tekmovanje v italijanskem mestu Peci, kjer je K K Pirueta dosegel odličen skupinski uspeh, saj seje predstavnik kluba nepričakovano znašel na stopničkah za zmagovalce in prejel prelep pokal za osvojeno tretje mesto za ekipno uvrstitev. Ponovno jc odlično nastopila in zmagala Tcja Rus v kategoriji članic, druga je bila nadebudna Patricija Žnidaršič, četrti sta bili Nina Žclcznik in Tcja Štefan, Eva Bclingar ter Lara Pavli sta bili peti in Patricija Štiftcr deveta. Tekmovanje jc bilo izredno kakovostno, konkurenca pa izredno močna. Isti dan jc bilo tudi tekmovanje v Novi Gorici, in sicer v kratkih programih, kjer jc klub predstavljala Maruša Ravnikar ter zasedla četrto mesto. Sezona jc na višku, rezultati sami pa kažejo ogromen napredek pri prav vseh tekmovalcih. Forma se stopnjuje, saj so pred vrati šc številna pomembna tekmovanja, kolje državno prvenstvo, mednarodno tekmovanje v Puli. kamor se odpravlja kompletna ekipa, in seveda za klub najvažnejše tradicionalno mednarodno tekmovanje Pirueta 200.3. Vztrajnost in vestnost glavne trenerke NincGrilj se obrestuje, kajti njena volja dodela in nepopustljivost na treningih sta glavna » krivca » za uspešno nastopanje njenih tekmovalcev, ki se Odraža v rezultatih. Rezultati ne pridejo sami od sebe. ampak se to sčasoma pokaže, da jc vztrajnost tista, ki prinaša uspehe v kakovostnem športu. Nič se ne da narediti na hitro in nepremišljeno, jc na koncu izjavila in odvihrala na trening z najmlajšimi. OGLAŠEVALSKI "full service" P^UGODNI ^POLETNI PAKETI (OGLAŠEVANJA V: trevljl Kamniške novice "^glasilu Slam"nlk Oglaševalska agencija IR IMAGE IR image d.o.o. Podgorje 61 b 1241 Kamnik 1 83 10 790 +386 1 83 14 002 ir.image@siol.net www.ir-image.si Sekcija »Mladi boksar« iz Doba Marjan Bolhar, organizator, trener in odličen boksar ludi v Slamniku ste lahko že večkrat med mladimi boksarji prebrali o dogajanjih v boksu, kjer imamo tudi Domžalčani svoje predstavnike. Najbolj znan izmed mladih boksarjev je Marjan Bolhar. ki se lahko pohvali s celo vrsto odličnih uvrstitev, nazadnje je na uspeli mednarodni boksarski prireditvi na Vrhniki v srednji kategoriji z izredno taktičnim boksom osvojil državni naslov v klasičnem boksu v svoji kategoriji v izvedbi Asociacije boksarskih klubov Slovenije. Na omenjenem tekmovanju pa so se izkazali rudi drugi člani sekcije »Mladi boksar«, ki jo je v Dobu ustanovil prav Marjan Bolhar in v okviru katere dela vrsta mladih fantov in deklet, ki tako skrbijo za svoje športno in rekreativno preživljanje prostega časa. Kot smo lahko prebrali, je predsednik Asociacije boksarskih klubov Janez. Gale, tudi sam znan slovenski športnik, zapisal, da so se na že omenjenem mednarodnem turnirju, kjer jc I8 parov v ringu, prikazalo zanimiv, borben in dopadljiv boks, izkazali prav člani sekcije »Mladi boksar« iz Doba. ki jih vodi Marjan Bolhar. Med uspešnimi tekmovalci omenja tudi mladega Mojmira Velepiča. ki seje zagrizeno boril z gostom iz Avstrije in pokazal vse svoje spretnosti in borbenost. V mladinski konkurenci jc v polsrcdnji kategoriji nastopil tudi Edvard Lavrič, kije cnakoosvojil državni naslov v klasičnem boksu. Mladi odlični boksar, trener in organizator, Marjan Bolhar Sekcija »Mladi boksar« iz Doba je torej uspešna na poti osvajanja vedno novih naslovov, hkrati pa si njihov trener in odličen boksar Marjan Bolhar želi. da bi pridobili sponzorja, ki bi jim omogočil, da bi bili še bolj uspešni, predvsem pa bi sv<)ja znanja spretnosti ter borbenost radi pokazali širši publiki v naši domžalski občini. Kegljanje V I.Bkcgljaški ligi so ekipe žc končale s tekmovanjem v ekipnem delu. na sporedu so le šc turnirji. Domžalsko-kamniška ekipa je po dobrem začedcu nekoliko padla in je tekmovanje zaključila na 5 mestu. Uvrstitev v prvo A ligo so si z nekoliko slabšimi predstavami zaprli žc sredi prvenstva. Po 18 odigranih kolih so končali na 5.mestu z 8 zmagami, enim neodločenim izidom ter9 porazi. kar jim jc prineslo 17 točk in razliko 78:66. V tretji ligi zahod jc druga ekipa po nekoliko slabšem začetku pritisnila na plin in kasneje spet popustila, kar jim je po 18 odigranih kolih prineslo 8 mesto - b zmag, 2 ncodktćciia izida in 10 porazov - zbrali so 14 točk in imeli razliko 52:92. Tretja članska ekipa jc v prvi ljubljanski kegl jaški ligi po 26 krogih končala na 9 mestu z 11 -imi zmagami in 15 porazi, zbrali so 22 točk. razlika pa je bila 88:120. Bolj vspodbudni so rezultati pri dečkih letnika 1990 in 1991. kjer jc Gašper Burkcljea pristal na 16 mestu z 1153-imi podrtimi keglji. 19 jc bil v isti kategoriji Matic Šuštar, ki je podrl 1053 kegljev, pri dečkih letnika 1988 in 1989 jc bil Matevž Homar na 4 mestu z 1623 podrtimi keglji. pri deklicah kategorije 1994 in mlajših je bila Nina Burkel jca na 4 mestu z 353 podrtimi keglji. Pri dvojicah pri mladincih pa sta bili obe ekipi domžalsko-kamniškega kluba pri repu razpredelnice si »delujočih ekip. saj sta bila na 26 mestu Jure Pavlin in Matej Turk - 1894 podrtih kegljev ter na 27 mestu Uroš Mlinaric in Matevž Homar - 1889 podrtih kegljev. Pri kadetih sta bila v dvojicah 23 Uroš Mlinaric in Jure Pavlin s 1424 podrtimi keglji. Pri veteranih, starih od 50 do 55 let, je bil Vojko Poljanšek na 28 mestu s 4(X) podrtimi keglji. pri veteranih od 61 do 65 let jc bil Rudi Vidic na 3 mestu s 429 podrtimi keglji. Franc Novak je bil sedmi s 409 podrtimi keglji. pri vctcnuiih nad 66 let je bil Drago Lcben drugi s 431 podrtimi keglji, pri ženskah veterankah od 56 do 60 let pa je bila Jožica Vidic šesta. Urban Žnidaršič Katalkarski klnh PIRUETA Damžjile rat vabi na 11. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2003, v nedeljo. 5. julija 2603 ob 14. uri uh 11 V 11 N-u v Domžalah. Sodelovalo bo blizu 80 lekmovalcev in tekmovalk iz Italije. Danske. Hrvatske in Slovenije. Pridite in preživite prijetno športno popoldne s kotalkarji. Košarkarski klub Lastovka: Popolen uspeh tako pri kadetih kot tudi pri mladincih - uvrstitev v prvo ligo ter nekoliko slabše predstave pionirjev, ki bodo tekmovanje nadaljevali v bojo od I3.mesta dalje - ekipa članov naj bi v naslednji sezoni startala na uvrstitev v drugo ligo - v tekmovanju mlajših članov si je ekipa nabirala prepotrebne izkušnje za to tekmovanje in nastop na kvalifikacijskih mladinskih turnirjih za nastop v prvi ligi: Pionirji prve ekipe KK lastovka so bili krog pred koncem prvega dela tekmovanja v slovenski ligi center 2 na 4 mestu s 3 zmagami in 6porazi ter so imeli 12 točk in koš razliko 644:754. Pionirji druge ekipe so pa prav tako krog pred koncem prvega dela tekmovanja v drugi ligi vzhod 4 na 4 mestu s petimi porazi in so brez zmage, zbrali so 5 točk in imajo koš razliko 168:341 .Velik uspeh pa sodosegli kadeti KK Lastovka, saj so v prvem in drugem krogu kvalifikacij za vstop v prvo ligo premagali vse štiri nasprotnike, in sicer Hrastnik. Ki »lp >, Zagorje in Celjske viteze in se tako končno uvrstili v prvo ligo. Prav tako so mladinci v dveh krogih kvalifikacij dosegli odmeven rezultat in uvrstitev v prvo ligo, in sicer so v kvalifikacijah premagali Kolpo, izgubili so proti Litiji, nato pa so premagali Roglo in Alpos Kemciplast. Poleg tega bo jeseni startala tudi šola košarke KK Lastovka. Dober obet pred nadaljevanjem sezone, ki se bo nadaljevala septembra s tekmami pionirjev ki bodo igrali v razigravanju od 13.mesta navzdol.pričela pa se m sezone in o novostih v KK I..... ! pa v Slamniku, ki bo izšel septembra U.Ž. Srednja sola Domžale ( osta talcev 12.1230 DOMŽALE Tajništvo: 01/72-40-630 Zbornica: 01/72 - 40 - 643 Fax: 01/72-40-650 e-mail: kutsola.domzaleraguesLames.si Izobraževanje odraslih Na Srednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PRF^K VAIJFIKACUE odraslih za poklice s področja strojništva, trgovine in usnjarstva na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesu dopoldne. 3 LETNIKE POKLK NIGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVU I V DVEH LETIH, izobraževanje seodvija4dni v tednu (ponedeljek. Uireksreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone. Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih : STROJNIŠTVO - avtomehanik, - avtoklepar, - instalater strojnih inštalacij 'ogrevanje in klima, vodovod in plim. - klepar-krovec, - strojni mehanik, - finomehanik, - konstrukcijski mehanik in - oblikovalec kovin. V poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom: - strojni tehnik (PTI) za kandidate ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri USNJARSTVO - izdelovalec in predelovalec usnja. poklicna stopnja za kandidate, ki imajo končano osnovno Šolo, - usnjarsko predelovalni tehnik (ritJ za kandidate ki imajo končano poklicno šolo usnjarske smeri POZOR: vpis traja le še do 31.8.2003. zaradi ukinitve programa TRGOVINA IN KOMERCIALA - trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo. ekonomsko-komerciahli tehnik (Pl 1» za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri. Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traja 2 leti. Vse informacije, razen v obdobju od 12.7. do 5.8.2003, dobite pri: Branko Vrtek na tel.: 031222302 ali 031S4H411 OBJAVE stran kotalkarski klub PIRUETA Domžale vas vabi na 1I. mednamdno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2003, v nedeljo. 5. julija 2003 ob 14. uri ob TEN-TEN-u v Domžalah. Sodelovalo bo blizu 80 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije. Danske. Hrvatske in Slovenije. Pridite in preživite prijetno športno popoldne s kotalkarji. Policijska postaja Domžale Kronika dogodkov v maju Policisti PP Domžale v mesecu IVI AJU 2003 na območju Občine Domžale beležijo naslednje varnostne pojave: Prometna varnost Obravnavali so 19 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda dve osebi sta dobili hujše telesne poškodbe, tri lažje. Vzroki prometnih nesreč so: - nepravilna stran in smer vožnje - I x - prekratka varnostna razdalja - 7 x - neupoštevanje prometnega znaka - 2 x - nepravilni premik z vozilom - 4 x gozdnih in travnatih površin, je eno skupino napotil za Žabnico. drugi dve Preberi, če si upaš. Ali se najdeš? \z Čistilna akcija od Zabnice do Bistrice Skupina Morfej je organizirala čistilno akcijo od Žabnice do Bistrice.Akcija je uspela, saj je bil zabojnik s 20-kubični metri napolnjen z nesrečno nesnago čez rob. V akciji je sodelovalo 15 ljudi: člani skupine Morfej, 2 otroka, nekaj Ihanskih gasilcev, nekaj lovcev, ki so imeli tudi čistilno akcijo, in en odrasel krajan. »Kaj tako malo?« smo se čudili Morfejevci. saj je bila akcija javna, na plakatu pa je pisalo: »Dobrodošli vsi. ki vam ni vseeno za naše okolje.« Za tiste, ki pa »ne vidite« najbolje -je pa bil oglas tudi na radiu DUR in HIT. No, najbrž res, da niste imeli vsi prebivalci, sprehajalci, ljubitelji narave, onesnaževalci svojega okolja ... takrat čas, ker ste bili v službi, urejali dom... Kljub začetnemu razočaranju Morfejevcev zaradi brezbrižnosti sokrajanov je sonce vseeno še sijalo. Jernej, ki si je zamislil potek čiščenja pa sta čistili okolico Kamniške Bistrice. Dolge tri ure smo se sklanjali in pobirali in preklinjali packe, ki brezbrižno v naravo odlagajo od WC školjk do avtomobilov, vmes pa še ostanke barv, pločevinke, izrabljeno avtomobilsko olje, smučke (zelo izvirno in novo v naravi), gume ... sicer pa nekateri sami veste, kaj ste peljali za Bistrico ponoči, a ne p... 3. skupina za Bistrico smo bili po vsem, kar smo pobrali in videli, utrujeni, žejni in lačni - očistili pa smo le majhen gozdiček na levem bregu Bistrice, pa čeprav smo trdo delali. No, pa ne da bi se hvalil, nabrali smo toliko smeti, da jih je moral gasilski kombi peljati trikrat in še je ostalo. V drugih dveh skupinah pa so nabrali še več, kar ste nekateri zmetali »preč«. Ihanski gasilci, ki so vedno pripravljeni pomagati, so ves čas v zabojnik vozili smeti, ki jih jc bilo toliko, da so jih odvažali še po zaključku akcije. Se dobro, da je bilo dovolj vreč, ki jih je skupaj z zabojnikom sponzorirala Občina Domžale. Akcijo smo pobiralci smeti zaključili na soncu s čajem in piškoti (ki se še danes jejo). Bili smo dobre volje, saj smo bili zadovoljni, da smo nekaj naredili za mamo naravo, svojo prihodnost - naše potomstvo. Leon, Skupina Morfej Ob dnevu zemlje TD Jarše-Rodica s turističnim krožkom na OŠ Rodica vsako leto obeležuje ta praznik z raznimi akcijami za ohranitev čistega okolja, kajti najlepši je pogled na očiščene zelenice, urejene cvetlične nasade, na obdelana polja, travnike. Vsako leto znova doživljamo ta materinski odnos zemlje do človeka. Veliko njiv pa kljub temu ostaja neobdelanih, veliko je opuščenih kmetij. Kmečki človek je že od nekdaj imel spoštljiv odnos do zemlje, saj mu je bil edini vir za preživetje, zato jo je ljubil, zemlja pa mu je to vračala z bogatim pridelkom. Ko pobiramo njene sadove, storimo to s hvaležnostjo in spoštovanjem. Če zemlje ne obdelujemo, sam od sebe rodi le trnje in osat. kajti vsi njeni sadovi so povezani s človekovim naporom. Zemlja potrebuje poleg dobrega semena in ugodnega vremena tudi dobrega gospodarja, ki jo bo negoval z • neprimerna hitrost - 4 x - ostali vzroki - 2 x Javna varnost Policisti so opravili 41 intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer 28 v zasebnem prostom in 15 na javnem kraju. 3 osebam je bilo zaradi kršitev odrejeno pridržanje do iztreznitve na PP. Kriminaliteta Policisti so obravnavali 78 kaznivih dejanj, med njimi: - tatvine - 27 x - tatvine goriva na bencinskih servisih - 6 x ; - poškodovane tuje stvari - 14 x - vlomi v vozila - 11 x - vlomi v trgovine, pisarne - 11 j - vlomi v hiše - 3 x - tatvine vozil - 6 x (kolesa) - ogrožanje varnosti - 6 x - goljufije - 2 x - izsiljevanja - 3 x Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. oh pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Domžale tel. št. 724-65-80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. POLICISTI PP DOMŽALE Policija svetuje Pred odhodom od doma za daljše obdobje policisti svetujemo, da poskrbite za varnost svojega stanovanja ali hiše. Priporočamo, da se s prijateljem ali sosedom dogovorite, da vam izprazni poštni nabiralnik in skrbi za stanovanje ter ga večkrat prekontrolira. Denar, zlatnino ali druge vrednejše predmete pa spravite v sef na banki ali varnostni agenciji, ki ga lahko najamete za daljše ali krajše časovno obdobje. Prav tako priporočamo fotografiranje zlatnine in vrednejših predmetov (slike...), saj policistom olajša delo pri iskanju in prepoznavi predmeta. V stanovanjih, kjer so vhodna vrata največkrat napadena s strani nepridipravov, poskrbite za kakovosten cilindrični vložek ključavnice in ščitnik le te, obrestuje pa se tudi nakup protivlomnih vrat. Pri stanovanjskih hišah so največkrat napadena okna v pritličju, zato priporočamo namestitev rešetk ali drugih ovir Prav tako je priporočljiva kakovostna alarmna naprava, ki varuje vaše stanovanje ali hišo. Poletje je tudi čas, ko na delo pridejo tatovi koles, koles z motorjem in motornih koles. Preverite, ali hranite račun kolesa ali drug dokument, na katerem so identifikacijske številke predmetov, v nasprotnem primeru pa preglejte predmete (kolo. akustične naprave...) in si izpišite serijsko številko, kar je v veliko pomoč policistom pri ugotavljanju ukradenih predmetov. Sami lahko največ prispevate k varnosti svojega premoženja! Policisti PP Domžale "Srečanje v Gradišču 2003" Vabljeni na prijetno, družabno, tradicionalno srečanje z domačimi dobrotami in izbrano kapljico! V soboto, 28. junija 2003, od 17. ure dalje, v prijazni vasici Gradišče pri Lukovici! ljubeznijo. Nikoli si ne dovolimo, da bi z. odvrženo embalažo ali Z drugo nesnago okrnili njeno lepoto. Koliko pa smo prijazni do našega planeta'.' Številne šole ob dnevu Zemlje prirejajo razne razstave in priredil ve, kako iz odpadne embalaže, gumbov itd., sestaviti različne izdelke. V našem društvu smo la dan posvetili predvsem čiščenju sprehajalnih poli ob Bistrici. Učenci turističnega krožka na OŠ Rodica Z neumorno mentorico go. Ano Medved so posebno skrb posvetili čiščenju pasjih iztrebkov, ki jih psi nekontrolirano iztrebijo, in lastnike psov opozarjali na vrečke, da bi iztrebke za svojimi psi tudi pospravili. Ostali člani pa smo urejali naš nasad pri gostilni Bunkcž sij so izvajalci komunalnih del pustili za seboj pravo opustošenje in je bilo potrebno veliko truda, da smo odstranili ves material, ki ni sodil na nasad, in ga vsaj delno uredili. S skupnimi močmi bomo pripomogli za ohranilev našega okolja, tako da ne bomo metali smeti po tleh, v vodo ali kamorkoli drugam, pač pa le v koše za smeti, in da bomo s svojimi dejanji opozarjali in ozaveščali soljudi. Nevenka Narobe Občina Domžale, Ljubljanska 69,12.30 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2003 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/03) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje analiz zemlje in krme v Občini Domžale v letu 2003 1. RAZPISANA SREDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2(X)3 sov okviru postavke »Spi idbiijanjc razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti« predvidena sredstva v višini 100.000 SIT za subvencioniranje, analiz, vzorcev zemlje in krme v Občini Domžale v letu 2003. 2. PREDMET JAVNEGA POZIVA IN UPRAVIČENCI Prednici javnega poziva jc subvencioniranje analiz, vzorcev zemlje na P, K in Ph ter VVendske analize krme, ki jih opravlja izbrani izvajalec Kmetijski inštitutSlovenije, Hacquclova ulica 17,1(XX)Ljubljana, za zemljišča, ki ležijo na območju občine Domžale in so v lasti kmetov s stalnim bivališčem v občini Domžale (v nadaljevanju upravičenec) za teto 2003, 3. POTREBNA DOKUMENTACIJA: Prosilec zaprosi za pridobitev subvencije na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na Občim Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, soba 71. 4. VIŠINA SUBVENCIJU IN NAČIN PRIIHMMTVESUBVENCIJE: Višina subvencije znaia do 70% vrednosti opravljene storitve za ptistuiiezncgii upravičenca in sicer do 3.456,6 SIT za analizo vzorca zemlje na P, K in Ph ter do 8.013,60 SIT za Wcndsko analize krme. Subvencija bo na podlagi pravnomočnega sklepa o odobritvi subvencije nakazana izvajalcu storitve iz 2. točke tega razpisa, ki bo za opravljene storitve na podlagi sklenjene pogodbe z Občino Domžale izstavil ustrezen račun o opravljeni storitvi. 5. OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospotlarstvo, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi. Prepozno prejele vloge bi kIo zavržene, nculcmel jene pa zavrnjene. V lagatelji nepopolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku pelih dni od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil,.se zavrže. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog jc do vključno 15.11.2003. Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa |ili pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska69, Domžale. Občjna Domžale ŽUPANJA Cveta ZAL0KAR 0RAZEM V SAMU, trgovini z gradbenim materialom, so pred kratkim pripravili DNEVE ODPRTIH VRAT IN UGODNIH NAKUPOV. Zlasti v soboto, 14. junija 2003 je bilo na Krakovski 4b v Domžalah zelo veselo, saj so vsestransko poskrbeli za svoje zveste kupce. Ob številnih strokovnih nasvetih so pripravili tudi nagradno žrebanje ter prijetno zabavo z vedno razpoloženimi GAMSI. Nagrade Za kopanje v Medijskih toplicah Bralci Francka Trobec, Mengeš, Majda l čaka r. Domžale, ter Janez Skrjanec, Ljubljana, so srečni izžrebanci zadnje nagradne igre našega Slamnika. Pravilno so ugotovili, da smo povpraševali po številki 33, in upam, da so že prisluhnili svojemu koncertu v okviru letošnjega Mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje 2003. Tokrat bodo štiri srečneže nagradile Medijske toplice z IzJak, kjer imajo že od 10. maja odprte zunanje bazene ter vas vabijo, da izkoristite zdravilno vodo ter poskrbite za svoje zdravje in telo, predvsem pa vabijo, da mladi pri njih preživijo veliko brezskrbnih dni. Razdelili bomo dvakrat po tri ter dva krat po dve vstopnici, dobili pa jih bodo štirje izžrebani bralci oz. bralke, ki bodo pravilno ugotovili, koliko približno so Medijske toplice odddaljene od Domžal: a) 20 km b) 30km c) 40 km .hi. Vaše odgovore pričakujemo do vključno 5. julija 2(X)3 na naslov: Kulturni dom Franca Bemika Domžale, SLAMNIK, Ljubljanska cesta štev. 61,1230 Domžale ZA NAGRADO. Povabilo V Moravčah ho v nedeljo 27. julija 2003 s pričetkom oh 15. uri tradicionalni, že 25. Kmecla praznik, zato k sodelovanju vabimo vse, ki so željni sodelovati v povorki in na zanimiv način pokazati kakšno delo, ki so ga opravljali v preteklosti še naše babice in dedki, kateri še niso poznali mehanskih strojev in traktorjev in so še vse delali ročno - KONTAKTNI OSEBI. ZA PRIJAVO-SODELOVANJE V POVORKI: Mirko Ribič (041-208-546) in Janez Majdič (0.31-594-045) SKUPNI SESTANEK VODIJ SKUPIN: 21.07.2003 ob 2030 uri v prostorih Sejne sobe nad Napredkovo trgovino v Moravčah Društvo podeželske mladine Moravče Tudi živali so živa bitja! Če jc človek tisti, ki postavlja pravice živalim, je torej dolžan in odgovoren za njihovo dobro počutje. Koliko trpljenja bi prihranili živalim, če bi se ljudje zavedali in spremenili miselnost, da moramo živali vrednotiti kot živo bitje, ki čuti kot človek. Dokazano je, da zaradi brezčutnih, malomarnih ljudi, živali trpijo od rojstva do krute smrti. Prihajajo poletni meseci, vemo koliko trpljenja morajo prenašali živali zaradi vročine, (lani društva proli mučenju živali opozarjamo, da so kol lastniki zanje dolžni tudi poskrbeli, kajti same si ne morejo pomagali. Zalo prosimo, ne zanemarjajte jih, naj bo tO rejna žival ali druga domača žival, Zagotovite jim poleg hrane dosti pitne vode in čiste zračne bivalne prostore. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji na podeželju in tudi psi v stanovanjskih naseljih in blokih. Med temi pasjimi siromaki je mnogo takšnih, ki so priklenjeni noč in dan na prekratko verigo (pravilna dolžina je od 4 do 5 metrov), brez usnjene ovratnice in brez pasje ute. Prepuščeni so sončni pripeki - brez. sence, brez prepotrebne hrane. To ni človeško dejanje. Pes je po naravi svobodno bilje, počuti se ujetega, zaio ga je treba večkrat dnevno spustiti z verige ali pesjaka, saj pes potrebuje dosli gibanja. ( uli naj, da je član družine, večkrat ga pohvalite, pogladile, boste videli, kako hvaležen vam ho. Obsojamo vse tisle brezvestne ljudi, ki puščajo pse osamljene v drvarnicah, kleteh, garažah, oh kozolcih ali za čuvanje poljskih pridelkov in vinogradov, skratka lam. kjei V bližini m nobenega stanovalca. Zaradi neodgovornosti ljudi je vse preveč zavrženih mačk in pasjih mladičev, odraslih psov in mačk, ki si iščejo svoj prostor. Opozarjamo, preden si nabavite kakršnokoli žival, stokrat premislile, ali sle sploh pripravljeni skrbeli zanjo. Da ne bo toliko zavrženih sirot, vam priporočamo Sterilizacijo ali kastracijo živali. Kontrolorji Društva proti mučenju živali preverjamo, kako lastniki ravnajo z živaljo in v kakšnih pogojih živijo. Primere kršenja zakonskih predpisov prijavimo veterinarski inšpekciji m sodniku za prekrške. Opozarjamo, da so kazni občutno visoke. In ne nazadnje si vsi tisti, ki kruto ravnajo z živaljo, zaslužijo, da se ili s polnim imenom v medijih predstavi javnosti, Ne mislimo samo na svoje koristi, olajšajmo Udi živalim bivanje med nami. Štefka Kurent SPOROČILA Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale /a leto 2003 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/03) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za Izobraževanje na področju obrti in podjetništvu v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02). objavlja JAVNI RAZPIS za solinanriranjc izobraževanja vajencev ter sofinanciranje izobraževanja samostojnih podjetnikov nosilcev dejavnosti, s sedežem v občini Domžale 1. RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA V proračunu Občine I »omžalc /a leto 2003 so na postavki »Spodbujanje obiti in podjetništva-dualni sistem; izobraževanje |iodjctnikov« zagotovljena sredstva v višini 4.5(X).(XX) SIT /a iinančno pomoč k šolnini samostojnim podjetnikom /a različne smeri izobraževanje, s ciljem pridobitve dodatne splošne izobrazbe let enkratno Iinančno pomoč za izobraževanje vajencev, ki se izobražujejo za obilne poklice. 2. t PKAVIČKNCI Pinančnopomivzaizi lliraževan je vajencev ali šolniik > san it islojnim podjetnikom, ki so nosilci dejavni isti. lahko uveljavljajo samostojni podjetniki, ki iinajon,i|niaii|oinest\evpivtliKklaj(ivlt)gesedtviiaobnitič;jutirK-inel )tmižale. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega razpisa le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz. državnih ali mednarodnih virov. a. ) Za pridobitev finančne pomoči k šolnini morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču (ibčine I )imižale, priglasitvah list, obrtno dovoljenje, - potrdilo o vpisu za šolsko leto 2(X)2/()3 , - potrdilo o plačanih stroških izobraževanja za šolsko leto 2002/03, na katero se glasi vloga za finančno pomoč, - predmetnik in potrdilo 0 vsaj polovici opravljenih izpitih za šolsko leto 2002/03. b. ) Za pridobitev cnkmlnc finančne pomoči za izobraževanje vajencev morajo prosilci predložili naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču ()bčinc I >nnižale, nriglasiiveni list, obrtno dovoljenje; - fotokopijo sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju). 4. V1Š1NA SUBVENCIJE a.) Višina finančne pomoči k šolnini sc določi glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi in lahko znaša največ 5W stroškov šolnine (upravičeni strošek), ;ratna finančna pomoč za izobraževanje posameznega vajenca se iči glede na obseg vlog in v skladu z razpoložljivimi —ju.__„„.i....,; .,„„,1..;,..„< ,1., i in ono on C iT... b.) Enkratna določi g Id*. proračunskimi Sredstvi, vendar največ do v išine I 10.000,00SIT OZ, 709f upravičenih stroškov. Prednost pri dodeljevanju finančnih sredstev imajo prosilci, ki še niso prejeli sredstev za namene iz tega Pravilnika. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navedene obresti se obračunavalo od dneva prejema do dneva vračila sredstev. ^OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo. Prepozno prejete vloge lwxlo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelji ncjnipolnih vlog bodo pisno pozvani, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo O tem pisno obveščeni v roku 30dni |x> izteku pozivnega roka. Prosilcem, katerih vloge btxlo odobrene, bodo izdani sklepi o odobreni višini sredstev in po pravnomočnosti sklepa predložene v podpis ustrezne pogixlbe. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Prosila oddajo vloge v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS IZOBRAŽEVANJE- Pt )| IjETNISTVO NI: ODPIRAf. do 12.00 ure. dne 16.07.2003 na vložišče Občine Domžale. Ljubljanska 69. Domžale, soba št. 1 ali pa pošljejo priponx!cno po pošti, na naslov: Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vloge, ki ne bodo dostavljene na način iz 6, tOČke tega poziva, sc ne bodo Obravnavale in sc bodo s sklepom zavrgle. i todatne informacije lahko podjetniki pridobijo do01.07.2003včasu uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) na telefonski številki 7214-251 ali osebno pri ga. Žagar I )arinki. Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZAL0KAR 0RAŽEM Poročilo o intervencijah CPV za mesec maj Selo pri Ihanu; 01.05.03 oh 03.58 uri je zagorelo na trasi pod 110 kw daljnovodom. Požar je najverjetneje povzročil odvrženi cigaretni ogorek ali dogorela bakla, s katero so se vračali obiskovalci kresovanja na Korantu. Ogenj seje zaradi visoke podrasti širil hitro po strmem pobočju, gašenje je oteževal nedostopen teren za gasilska vozila. Sprva so gasili s požarnimi metlami in nahrhtnjačami, v kateri gasilec na hrbtu prinese 251. vode. Ko je na kraj prispelo več gasilskih enot, pa so preko verige začeli dobavljati večjo količino vode, s katero je bil ogenj hitreje pogašen. Homec; 01.05.03 ob 15.22 uri je na dvorišču pred stanovanjsko hišo zagorelo v notranjosti osebnega vozila WV Golf; z gašenjem so najprej začeli sosedje ki so ogenj z ročnimi gasilnimi aparati tudi v večjem delu pogasili, Po prihodu so ogenj dokončno pogasili gasilci iz CPV in kol vir energije izklopili akumulator. Šumberk; 04.05.03 ob 13.12 uri je občanka obvestila enoto CPV, da gori na južnem pobočju Pustovkc. Izvršenje bil izvoz, na kraj dogodka istočasno, so bila aktivirana še ostala prostovoljna gasilska društva. V kratkem času je na kraj prispelo večje število gasilcev, ki so združili moči in ogenj pogasili. V času, ko so gasilci pospravljali svojo opremo, so zopet prejeli obvestilo še o dveh lokacijah, na katerih je močno gorelo. Gasilci so sc razdelili v dve skupini in odhiteli na novi lokaciji, koder so se spopadli Z ognjenimi zublji, je spodbujal še veter. Depalavas;,05.05.03ob 19.25 uri je zagorelo v leseni baraki, ki je bila postavljena v grmovju pod večjimi drevesi. Po prihodu gasilcev so jo začeli takoj gasiti z vodo, dokler ni bil ogenj pogašen. V objektu so se zbirali predvsem otroci, domneva sc, daje bil ogenj podtaknjen. Šumberk; 06. 05. 03 ob 19.03 liri je občan med sprehajanjem opazil, da v gozdu gori in obvestil gasilce o dogodku. Gasilci so ogenj, kije hitro napredoval, pogasili s curki vode. Homec; 06. 05. 03 ob 22.45 uri je zopet nekdo podtaknil ogenj v notranjosti gozda, tudi ta ogenj so z vodnimi curki, pogasili gasilci. Radomlje. Rova. Žiče. Rudnik in Kolovec; 07.05.03 ob 09.03 uri je s svojim nečednim opravilom pričel požigalec in podtikal ogenj po gozdu. Po netočnih podatkih naj bi zakuril kar blizu petnajstkrat na različno oddaljenih lokacijah. Gasilci pa so požrtvovalno gasili požrešne ognjene zublje in preklinjali domnevnega požigalca. Popoldne je zagorelo sena Kolovcu, kjer je teren za gasilce težko dostopen. Ti so bili že izmučeni, svoje je pripomogel še veter, takrat je na pomoč priletel še helikopter SV. ki je gasil iz zraka. Gasilci so se razveselili novice, da ne bo več gorelo, ker so požigalca ujeli službeni psi. Krašnja; 08. 05. 03 ob 13.15 uri je voznik osebnega vozila Volvo iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v tovorno vozilo. Voznik Volva je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju podlegel poškodbam, iz zverižene pločevine so ga iz.ncsli gasilci. Domžale; 14.05.03 ob 18.11 uri so stanovalci zaznali vonj in menili, da nekaj gori v 5 nadstropju stanovanjskega bloka. Zaprosili so gasilec za pomoč, ki so ugotovili, da je eden od stanovalcev dal sušiti majico blizu štedilnika in odšel v trgovino. Vročina je bila tako močna. da se je majica vžgala. Količevo; 20. 05.03 ob 04.30 uri je varnostnik Hcliosa na Količevem gasilce CPV obvestil, da na parkirnem prostoru nekaj gori. Takoj so izvozili z dvema kombiniranima gasilskima voziloma. Na kraju so opazili, da gori tovorno vozilo, ki se je vžgalo iz neznanega vzroka. Ogenj na vozilu so gasilci pogasili z vodo in peno. Veliki Jelnik: 21.05.03 ob 11.25 uri sta dve obupani osebi skušali narediti samomor tako. da sta v osebnem vozilu odprli plinsko jeklenko. Dogodek je pravočasno odkril policist, kije s kamnom razbil zadnje trikotno steklo in prisilil obe osebi, da sta izstopil iz vozila. Gasilci so s posebnim ventilatorjem prezračili vozilo vzpostavili požarno stražo pred zagonom motorja vozila, da so ga odpeljali iz gozda. Radomlje; 28.05.03 ob 14.47 uri je zagorelo, ko sta delavca raz.rezovala cisterno, v kateri so bili ostanki olja. Takoj po prihodu so gasilci ogenj pogasili z vodo in peno. Poklicni gasilci iz CPV so imeli še nekaj manjših intervencij, ki so ravni > tako zahtevne. To so: šest manjših ali začetnih požarov, po dvakrat so posredovali pri pomoči onemogli osebi, pri zapiranju vode. ki se je razlivala po stanovanju, pri vlamljanju vhodnih vrat v stanovanje in pri čiščenju cestišča po prometni nesreči. Svetlin Viktor Mami. babi ni umrla, le očke Je ruprla v SPOMIN 23. julija mineva leto dni, od kar nas je zapustila ljuba žena. mami in babi ANA KVEDER Hvala vsem. ki obiskujete njen prerani grob in ga krasite s cvetjem ter ji prižigate sveče. Pogrešamo te Vsi njeni PAVEL LUKAN Birtov Pavle iz Krašnje Le delo. skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevalo vajino je življenje. Pa pošle so varna moči in zaprla trudne sta oči in čeprav spokojno spita. Z nami kot prej živila. ZAHVALA ZLATA LUKAN rojena Iglic Iskreno sc zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter dan >ve za sv. mašo. Zahvala dr. Zajčevi ter dežurnemu zdravniku in socialnim delavkam Centra za socialno delo Domžale, zahvala tudi gospodu župniku Janezu Kvatemiku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevki ter vnuku Tončku za lep poslovilni govor in vsej družini Lukan. Hvala vsem, ki sle ju pospremili na njuni zadnji poti. Hči Bibijana in vsi njeni. Kako prazen je dum. dvorišče, naše oktt zaman te išče, ni več tvojega glttSU, smehljaja, le sledi listale sit povsod tvojih pilililih rok V SPOMIN Dvajsetega julija 2(X)3 bo minilo žalostno leto. odkar naju je v cvetu mladosti za vedno zapustil najin ljubljeni mož. in ••• ivi irtrin* ELANTRA V Popust 120.000 SIT Že od 1.682.850 SIT čet* RlJt) •••■:<• KREDIT NA POLOŽNICE ■-■<■ BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: telefon: 01 72 15 666 mtttttttttWLWLA\M ♦mali oglasi* mali oglasi♦ mali oglasi♦ stran SPOROČILA OMOGOČAMO VAM minut iz Ljubljane PRODAJA KRIZANT METROPOLA d.o.o., Ljubljana Si o m n t \i, o rs k q 1, Domzolc OBROČNI NAKUP 25% Tšrizant V_>DOMŽALE STANOVANJSKO POSLOVNI CENTER mzja cena kot v Ljubljani T:01/721 92 01 I: www.metropola.si Urmar d.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 8327 190, 041 642 097 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/ 7227 897 Instruirani matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238 157, 041 322 571 Prodamo stanovanje na Duplici, 53,91 m2 za 72.240 EUR. Novogradnja, lepa lega! Tel.: 041 / 673-042, 01/72-28-920 Redno zaposlena mamica / dvema otrokoma, išče manjše stanovanje z opremljeno kuhinjo in kopalnico, za zmerno naj«mnino. Okolica Ljubljane v smeri proti Domžalam. Tel.: 040/ 505-311, Andreja. /V»iiVli\ A VRATA OPIRANJEM Testenova 69,1234 Mengeš GSM: 070 684 178 e-mail: elshop@siol nel http://www.elshop-sp.si PROGRAMI VRATA: GARAŽNA-SEKCIJSKA In ROLO, INDUSTRIJSKA, DVORIŠČNA In ZAPORNICE pvc In alu okna rolete In komarniki klimatske naprave za objekt* invalidske ploščadi Kaj vse že morate vzeti s seboj na potovanje? Krema za sončenje in po sončenju Povoji in oblizi............... Opornice za sklepe...... Zaščita pred žulji............................... Toplomer ................................................ Merilec krvnega tlaka Merilec krvnega sladkorja Škarje in pinceta (tudi za klope) Zaščita pred klopi in komarji .......... Vrečka hladno/toplo Dezinfekcijsko sredstvo Osvežilni/čistilni robčki Zaščita pred neželeno nosečnostjo Zdravila, ki jih redno jemljete Zdravila: - proti slabosti na vožnji - proti bolečinam, vročini in prehladu - aktivno ogije ......................................... - C-vitamin............................................... - proti alergijam............................. - proti sončnim opeklinam - za boleče grlo - proti želodčnim težavam - kapljice za oči, nos..................... - za lajšanje pikov insektov . (* j - proti zaprtju.. - za lažje spanje tmWl/ © Sanolabor Ko a^zA/zdmvjeS. DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 Trgovina Domžale Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili In raznovrstnimi Izdelki za zdravo življenje. Slamnikarska 1, Domžale, tel.: 01 72 44 423, faks: 01 72 44 424 SALON A KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec VELIKA IZBIRA! ■ italijanska in španska keramika, granitogrezi • sanitarna oprema, kabine, masaže - zaključna dela v gradbeništvu (parketi, slikopleskarska dela, Knauf, mizarska dela) ADAPTACIJA KOB dembntaža in odvoz obstoječe opreme, zamenjava vodovodnih instalacij, polaganje keramike, montaža kopalniške opreme. Telefon/faks: 01/722 75 24 GSM: 041 399 244 1 1^ ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE Vse za vaš avto dobite v SIMAXU ^IPIflA Kamnik Masljeva 11, 1230 Domžale tel 01 724 16 56, faks 01 724 26 91 Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel 01 831 17 96, faks 01 831 17 89 www. simax-slo. com -m. Prtljažni kovčki "AVTO C IT Y" • akumulatorji • filtri • olja • zav sistemi • izpušni lonci • deli podvozja • prtljažniki veliko dodatne W že za 33.000 SITI opreme za vsa vozila • jermeni • avtokozmetika MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV Alinee v 10 DNttt! Delovni cas: ponedeljek - petek: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure ¥ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 r PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek S4VI_ "D topclom skupine Trgovina z gradbenim materialom. Krakovska 4b,1230 Domžale, tel.: N.C. 01/722-00-20, trgovina: 01/722-05*0, fax: 01/721-32-88 Trgovina z gradbenim materialom, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI ova3270-30,832-7^5.fa*oy832 7r>45 Izžrebanci nagrad na Dnevu odprtih vrat so: 1. nagrada (vikend paket za dve osebi v Zdravilišču Laško) MIHAEL OMEJEC, Aškerčeva 58, 1230 DOMŽALE 2. nagrada (vrednostni bon za 20.000,00 sit) PETEK FRANCKA, V Kokovšek 20, 1231 U ČRNUČE 3. nagrada (večerja za dve osebi) ANDREJKAJERE, Javor 27, 1261 DOBRUNJE Majice in kape dobijo: Omahna Danijel, Žale 10 b, 1241 Kamnik, Kolar Marjan, Ljubljanska cesta 14,1230 Domžale Bizilj Uroš, Češnjice 15,1251 Moravče Lončar Andrej, Zajelše 75,1262 Dol pri Ljubljani Zidam Franc, Podkraj 64 a, 3320 Velenje Felicijan Robi, Prešernova 21,3330 Mozirje Zapušek Peter, Šmartno ob Paki 184, 3307 Šmartno Ropotar Ivan, Staro vaška 12,3311 Šempeter Čebular Damjan, Kale 9 c, 3311 Šempeter Hrastnik Darko, Breg pri Polzeli 93 b, 3313 Polzela ČESTITAMO! V SAMU NISI NIKOLI SAM P PLINIFIKACIJA On J% m srn m mmm mmm< mm jmmmim jm m mmm BCINE DOMŽALE OBVESTILO OBČANOM Kot koncesionar po Koncesijski pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v Občini Domžale objavljamo SEZNAM PROJEKTANTOV za NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE Strušnik Matjaž s.p., Škrjančevo 8, 1235 Radomlje, 01 72 28 198 I KAM d.o.o., Jelovškova 14, 1241 Kamnik, 01 83 11 189, 041 349 422 Grbec Borut s.p., Pražakova 12, Ljubljana, 01 43 27 170, 040 864 173 Alpeja d.o.o., Mestni trg 9, Ljubljana, 01 42 65 016, 041 371 655 ARKUS d.o.o., Narof 36, 1411 Izlake, 03 56 79 301 BING Janez Kremžar s.p., Pod vrbami 59, 61000 Ljubljana PROJEKTIVNI BIRO JAPELJ d.o.o., Tržaška 2, 1000 Ljubljana, 01 42 62 253 LESPRO d.o.o., Dunajska 421, 1000 Ljubljana, 01 56 12 094 BIRO PETKOVSKI d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, 01 56 13 089 Notranjo plinsko napeljavo lahko projektira tudi katerikoli drug projektant, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje notranjih plinskih napeljav! SEZNAM IZVAJALCEV NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE Krušec Tomaž s.p., Štula 3, 1210 Ljubljana, 01 512 03 42, 041 622 464 TATAMI, d.o.o., Kolodvorska 6, 1234 Mengeš, 01 729 10 55, 041 758 308 Franjo KOLAR s.p., Rašiška ulica 5, 1000 Ljubljana, 041 760 448 VEPPO d.o.o., Sončna ulica 7, 1241 Kamnik, 01 831 44 74, 041 647 490 Borut PODJED s.p., Godič 81/a, 1242 Stahovica, 01 724 18 89 Atif PALAMAR s.p., Jurčkova 148, 1000 Ljubljana, 01 428 07 62, 041 616 405 Ivo MESARIC s.p., Medvedova 5/a, 1240 Kamnik, 041 688 742 Vlado LOGOŽAR s.p., Ipavčeva 7-VIR, 1230 Domžale, 01 721 11 96 Anton JERČINOVIČ s.p., Moškričeva 36, 1000 Ljubljana, 041 688 015 Notranjo plinsko napeljavo lahko izvede tudi katerikoli drug izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo notranjih plinskih napeljav! PETROL d.d. SLAMNIK - lunlj SOOS Vele u VELE ka družba d.d Izdelki so va na voljo v vseh živilskih trgovinah Vele. 3" Sladoled Ježek, Ljubljanske mlekarne na oddihu od 1. 7. do 15. 7. 03 ^0 Hrenovke v ovčjem črevu,1 kg Meso Kamnik Pomarančni nektar, 11, Frucral WW in v vseh prodajalnah el EX i % * V 1 II V * I od 28.6. do 12.7.03 Popust velja za vse oblike plačil. VELE prijeten nakup