115. številka. Ljubljana, v sredo 20. maja 1896. XXIX. leto. ta Četrt let* 4 gld., za jeden nn dura računa se po 10 kr izhaja vsak dan avefor* iaimai nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol letu H /Ad. 1 gld. 40 kr.— Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tnj e deželo toliko več, kolikor poštnina zaasa. Za oznanila plačuje m od štiristopne petit-vrste p., *> kr., 6e ne oznanilo jedenkrat trnka, po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je ua Kongresnem trga st. 12. D pravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbb administrativne stvari. Poslanica goriškega nadškofa. i. „Slovenec" je sinoči priobčil v slovenskem prevodu zoper „Sočo" naperjeno poslanico goriškega nadškofa. Upamo, da je ni po avoje popravil in ker se mislimo ž njo obširneje baviti, se nam zdi potrebno, da priobčimo tinti odstavek, kateri ae nanaša na rečeni goriški list in sploh na slovensko časopisje. Poslanica se bavi tudi z drugimi vprašanji, obširno govori o cerkveni jedinosti in njenih nasprotnikih, o spoštovanju, katero so verniki dolžni škofom, o pokorščini duhovnikom, o notranji gimnaziji v goriškem malem gimnaziji, o katoliških društvih, sploh o rečeh, katere so mej seboj v prav rahli zvezi. Odstavek glede „Soče" slove: B Tudi še v naših dneh ne nehajo nekateri časopisi delovati cerkvi v pogubo tako, kot smo v omenjenem pismo (iz I. 1887.) izjavili, in od dne do dne eo prt dr z-nejŠi. Najbolj me pa boli, da take časopise neredko dejanski in z denarjem podpirajo duhovniki, ne meneč se za naš, dasi zelo važni opomin. V našem mestu (Gorici) izhajata dva taka časopisa, jeden v laščini, dragi v slovenščini. Oni je bil vedno pripravljen žaliti nauke sv. ve re in poniževati oblast škofov in duhovnikov; ta pa že dlje časa tako predrzno presoja škefe in duhovnike in tako uporno piše proti učeči cerkvi, da se je pri nas zelo bati za cerkveni red (disciplino). Hujše je, da skaša ta list svoje delovanje, ki se mora obsojati, skrivati s „katoliškim" imenom in se celo ne straši navajati mojega imena, s katerim se izgovarja, kot bi bi jaz njegove stranke ali kot bi se z mojim dovoljenjem ono pisalo. In ravno ta slepilna barva katoliškega imena goljufa mnoga neprevidna srca, mej tem ko nasproti vsi vedo, da oni prvi časopis pišejo neverci ali liberalci, ki se ne samo ne imenujejo katoličane, marveč se javno bahajo s svojim liberalatvom. Najbritkeje me je pa užalilo, da se imenovani časopis drzne mene stavljati v protislovje s prevzvišenim ljubljan- skim knezom in škofom, kot bi jaz soglašal z liberalne s t r a n k e t r d i t v a m i, obsojal njegove apostolske namene in Čudovito modrost v delovanju, vzlasti pa da no bi soglašal ž njim glede na politična] vprašanja. Imenovani č a b o p i s sejedrznil dolžiti prevzv. ljubljanskega škofa, da je izvršil „ f i d e i violatae erimen", da je k o m pr o m i t o v al katoliško vero in ves du-bovski stan, da je v zlobne namene zlorabljal izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa in da je več dražega tacega zelo slabega ustanovil. Po teh opazkah je pristavil: n Srečni emo, da pri nas stvari še niso take. Naš nadškof daje duhovnikom popolno slobodo v političnem delovanju. Zato blagrujemo Goričana". Jaz torej ta in vsa te vrste očitanja s tem iz celega srca zavračam in hočem, naj vsi naši duhovniki in verniki vedo, da sem s prevzvišenim ljubljanskim škofom popolnoma jedne misli in da tndi glede na cerkveno-politčne zadeve ne učim dru zega evangelija, nego on, „ker vender ni druzega; toda so nekaterniki, ki motijo vernike in hočejo prevrniti Kristusov evangelij." Sodim, da počenjanje imenovanih časopisov Škoduje katoliški veri in kršc-tinskemu redu, in oče tovsko opominjam vse one, ki sodelujejo, izdajajoč ali pišoč jih, naj opuste to počenjanje in se poboljšajo. V ta namen ne merem, da ne bi Vas ČR8fni bratje, in po vas tuli može nedutiovnike, ki se pečajo s politiko, opominjal z besedami pokr turon skega 2bora 1. 1840 : „ . . . Dnhovniki naj (v političnih zadevah) ničesar ne store, o čemer ee niso posvetovali « škofom in čemer škof ne pritrjuje. Pisatelji pa, bodite katerikoli, naj se odločno ogib ljejo, da ne bi, k« t pravijo, zavoljo sprave narodov 8 cerkvijo, ali tudi s kako drugo pretvezo doseči kaj dibrega, spravili božje in nepremenljive ustave cerkve same v tiste nevarnosti spreminjanja, katerim so podvržene človeške družbe: da sami ne padejo v zmoto, ki je zavržena kot krivoveraka, kot bi iz skupine vernikov prt hujala v pastirje oblast „Visoka zbornica". m. Vodja krščansko -socijalne stranke dr. Karol L n e g e r : Impozantna postava, temnorjavi kodrasti lasje, široka, kratka brada. Dasi že nad petdeset let Btar, še vedno lep mož. Ve$ to in izkorišča to. Sploh ne postavlja nobene svojih lučij pod mernik. Pravi Dunajčan: za), koketen, ljubeznjiv, drzen, rezoi Ar kolikor ga je, vedno v opoziciji, vedno zadovoljen, Če more koga jeziti. Šala mu gre nad vse in ljudi za norca imeti, je njegova strast. Majhen predmestni politik je po srečnih okolnostih prišel na površjp, na kateri ga omotice obvarnje le njega velikanska domišljavost. Vstopil je najprej kot demokrat (nekdaj elavne lokalne stranke dunajske) v občinski svet, kjer se je učil pri dr. Mamilu, strastnem in prepirljivem ljudskem tribunu. Od svojega mojstra, odličnega strokovnjaka v občinskih rečeh, se je mučil vsega, kar se je bilo pri njem naučiti. Iztisnjeno citrono je potem proč vrgel. Postal je glasnik vseh desparatnih instinktov propadajočih dunajskih obrtnikov. Postal je protisemit zoper svojo voljo, ko se temu rastočemu gibanju ni mogel več ustavljati, ne da bi prišla v t evarnost njegova popularnost. Kar ga je vzpc dbujalo in naprej gonilo, je bilo Bovraštvo proti dunajsken u liberalnemu časopisju, ki je glede njtga mne po gr« šilo. Komedijant z duAo in telesom, mora imeti občinstvo, odt r, priznanje. Ploskanje mu je potrebno za življenje, porogljiva kritika ga duSi, ga jezi, da besni. Takrat je podoben fanatiku, in to ni: vsaj ne trajno, z razumom, kvečjemu mimogrede, a temperamentom. Mej mnogimi prepričanji, katera je že imel — vselej je bil prepričan, da je prepričan — sta bili Ih dve trajni in resnični: bil je vedno pobožen in vedno črnorumrn. lil je dober sin svojim starišern, dober brat svojim sestram ; slednjim na ljubav je ostal samec in tako pridno molil, kakor one. Ko je nekoč — v svoji demokratični dobi — šel Čez neko brezno, nrroral je očenaš in prišedši na drugo stran a hvaležnim pogledom k nebu vzkliknil: Molil sem. Pristaša in soizletnika njegova sta tedaj bila dva — Žida. Crnoiumen je Lil že kot dijak m se jo s tem rad bahal. Pri nekem komersu v Dija-ninih dvoranah je uničil nekega nemškonacijonalnega bnrša — moža, kateri je postal pozneje advokat in je ped Luegerjevim protektoratom kandidoval za obč. svet. Vedno jo bil pobožen in črne rumen — pa vender ni bil potrjen kot dunajski župan! Toga boli, še bolj, nego se vidi. Popularnost, kakor jo izražajo Lueger-plesi, Lueger svetinje, Lueger kipi, cerkvene službe in vlade. Kadarkoli se pa tičejo politična vprašanja vere in duševnih stvarij, naj sodijo in pišejo po tistih navodilih, ki so sklenjena v cerkvenih spisib in v novejših papeških odlokih." Vas torej, častni bratje opominjam, da časopisov takega mišljenja in delovanja, naj izhajajo v našem mestu, ali kod drugod v katerem koli jeziku, ne podpirate niti z dejanjem, niti z denarjem in da jih ne prebirate. Rtv no tako hočem in ukazujem, da po lučite vernike, ki so izročeni Vaši skrbi, o tem mojem pismu in njegovi vuebini, koder in kakor te vam zdi primerno m jih skušate odvrniti, da ne bodo brali časopisov, ki smo jih geri omenjali. In ker se tako pobija dostojanstvo in oblast škofov, ki jo napadajo cerkveui sovražniki z neverjetno predrznostjo, zato sodim, da je najbolj potrebno, da vernikom večkrat in obširneje govorite o značaju učeče cerkve in o Škofovski oblasti, silno zabičujoč opomin sv. Ignacija: „Česti Boga, kot •Stvarnika in Gospoda vseh ; škofa pa, kot prvska duhovnikov, ki nesi božjo podobo: Božjo zavoljo prvenstva, Kristusovo pa zavoljo duhovstva. V cerkvi ni nič večjega, ntgo šk< f, ki je Bogu posvečen v blagor celegu svetu. Kdor spoštuje škofa, tega spoštuje Bog; tako bo pa tudi Bog kaznoval tistega, ki onega sramoti. Nobenega vzroka ni, da bi se bal kak narod ali njegova 5a*t cerkve ali škofov. Cerkev ne išče v nato Mi družeča, nego kar jo boijo in Je2iica Kristusa. (Jo-p d Ki istu* mora vlalati ne samo potamnim ljudem, marveč tudi celim narodom: „Prosi me, in dal ti bom narode v delež." Zato ne^ najde rarod miru, dokler ne piizna Jezufa Kristusa za Hvojt ga kralja. Siof;e pa, namesto Kristusa poslani, ko> skušnjo utrditi kraljestvo Jezusa Kristusa in njegove pravico, ne s;»nio ne nasprotujejo narodom in njihovim pravilnim težnjam, mar vrč celo vrlo pomagajo njihovemu srečnemu razvoju in pedprajo njihovo resnično slavo. „Pravičnost namreč povzligujo narod; greh pa dela ljudstva nesrečna." Će pa ostanejo v svojih sklepih imenovani časopisi, kar odvrni Bog in kar upamo, da se ne bo romanja k njegovi nI>ki itd., ga za to ne more od« škoditi Predmestja hi ga !• la morala videti z zlato verižico t krog fnatul Ta nedosržon triun f ga boli bc Ij, nego ga veselo vsi doseženi skupaj. To je njegovo zgovtrnost naredilo nenaravno strupeno, dasi je ptava dunajska zgovornost, katere korenine sežejo do krepkega menil a Abraham* a Santa Klara. To je sveža, krepka zgovornost, dovtip je težek, humor izviren. A premalo je v njej prearonosti, katere treba izobraženemu možu, ki ho'e bit i ljubljen, in politiku, ki hoče biti čislan. Teme lini ton je vulgaren. To jo m lin ost političnega parvenija, katrrerau lov za popularnost ne da čaea, da bi se izobrazil. Sicer fe pa rad ponaša s svojim pbbejstvoni, je nalašč podčrtava. Tako brt z potreb pa ni, kakor se dela. Sicer je rfs še kot advokat, že ko se mu jei prav dobro godilo, kadil srocdke najslabše vrste, dvajset komadov nn dan, in si prižgal „kubou samo če ga je kak cdličnjak obiskal, a zdaj jo že prišel do „britanike". Tudi dot re hrano ne zaničuje. Rad sede za dobro obloženo mizo in prej ae ni branil niti židovske hrane, zlasti mastno, rituelue ne..... Mož združuje v sebi junaškega tenorja in baa-buil<>, Častilakomnega Btrebt-rja in dobro dušo. Spretni za-kulisniki bo ga povzdignili In nekega dne pade s ropotom mej staro železo, zgodilo, in če se ne spametujejo potem naj vedo vsi verniki, tndi neduhovniki naše nadškofije, da je vsem propovodano pod smrtnim grehom podpirati, brati ali o h ti r 2 a v a t i jih nakakeršen koli način." V IJ ti h IJ ti tli < 20. maja. Minister Bilinski v svojem govoru v državnem zboru pri davčni reformi, ko je odgovarjal Mladočelioma 11 roldu in Kaizla, ni napravil do brega utas a. Bil je jako malo stvaren, četudi mu je beseda tekla gladko. Posebno, ko jo izpodbijal avtononiintično pomi<4ike mladočeških posltnoev, je bil vse premalo rasen« Norčeval se je naravnost, kar pa ni bilo umestno posebno od ministra, ki je Poljpk. Č š'a že u.« Iji li obligatni drugi deželni jesik v girnuaz je. Cehi nlao prav zadovoljni s takim vs?u 5iliščem, kn . . lojali n) S0j da so os..uje v Brnu posebno češko vseučilišče, kakor je v Pragi. Da so Nemci za dvojezično Vfeu8tfii5e, je več pr.vktičnih razlogov. Ni ; Bpoznavajo, da brez aoanja Češfiine uradniki na Morav skem izb jati ue moreje). D«, bodo njih sinovi . ..ti služb', so pa sklenili šote tako orga-niz. »v iti, da se bode vsakdo i hka na ičil obeli deželo h jezikov. Moravski deželni glavar je bil neti . io pri oesarjn zaradi osnove tega vseučilišča. N rda bi bilo tudi v Ljubljani umestni dvojesično vs-učil iče. Dittes in svobodna šola. Na Dunaju jo umi! nemiki vzgojeval^c D.f-e. Tudi mej učitelji je vzbi; ii a Dtttsaova nmri » >ia,je1 četudi se to ne verna s protisemi+skim njih političnim prepričanjem. Dittes je bil namreč ves čas velik ižnik kterika'izoia in protiaemitizma, lil je bolj liberalnega mišljenja, kakor je sjed njena tel < BI je velik nasprotnik dr. Lueg rja, proti kateremu je jedenkrat na lelja liberalcev kandidoval v mestni nttor, pa je propal. 8 t-m, d. ee ui icj|o mesta in za zo« petno Bezidavo MSjIed potresa p -rusenih deže.iuih poslofdj dovoli poldrugi mi lijon 3°/0 v tt-č-Istnik obrokik vračljivega državnog t posojila. Glede na to, da bjde pr. d jusl i, 'in palačo, katera se bade seziJaU na posestvu ZasOU* kovih dedičev, vedno volik oso mi pro ud';, dalje z 02iroin na to, da se ne izgubi glavno proč« Ije tega vehkega poslopja, zdelo se je odposlanstvu potrebno povprašati v justičnera minister.et vu. če bi ne bilo mogoče, poslopje toliko umakniti, da, nastane pred njim trgu podoben prostor, pro'.oije pa urbitek-tonsko tako ozaljšati, da bolo uspravljalo monu-oi.e,t.d-01 ntis. Prvo vprašanj; zdelo se je odao 8lanstvn zato važno, ker si — ako bi ie stvar »iala ur< diti po omenjenem načinu — mestna občina prihrani neprimerno velike izdatka za tr*», ki bi ne sicer na celem, vsled parcelacijo pred ju stično palačo ostalem stavbenem ČStverO0g«lttika nipraviti moral. V obeh ozirih je odpos'anst vo o l merodajnih osob •'(> ilo zadovoljilua pojtsmla. V t'gov.sken ministerstvu posredovalo je odposlanstvo zaradi upe Ijave telefona v Ljubljani in dobilo je zagotovilo, da se to po rošitvi nekih formalnosti j gotovo zgodi in da se L,ubijana potem telefouičuo zveze s Trotom ali Gradcem — kur se pridržuje nataučueinu pre-vdarku, kaj bi glede na trgovino in ostali promet bilo primernejšo — ter s posredovanjem jeduega teh tehfonskih govorišč z Dunajem. V istem ministerstvu prosilo je odposlanstvo, da bi c. kr. poštna uprava prevzela od m istns občine one poštne marke, katere je po takoime-novanih kepah prejela za svojo ubožno zaklado iu za poškodovance vsled potresa. Zagotovila ee mu je ugodna rešitev dotične prošnje mestnega magistrata. Dalje izreklo je odposlanstvo v istem ministerstvu željo, naj bi se v novo poštno poslopje upe-Ijala električna osvetljava in dobilo je zagotovilo, da se bo to po rešitvi nekih formalnostij gotovo zgodilo. Konečnoje v istem ministerstvu odposlanstvo posredovalo, da bi se iz kredita z« razstave dovolil vsakoleten donesek sia stalno razstavo izdelkov malega obrtništva* katera bi se v, v .Ljubljani nstano-viti im- U. Od merodajnih osob .odsvetovalo s a js odposlanstvu . napravljati tako stalno razstavo, češ, da so skušnje dokazale, da ss take razstave dru god niso obnesle, ker je prvič ž njimi združenih vender precej letnih treskov, drugič pa popolnoma sgreše svoj namen, ako obrtniki ne menjavajo večkrat razstavljenih predmetov. Naevetovalo ae je pa prirediti v Ljubljani samostalno ali pa po posredovanju tehnolpgičnega obrtnega muzeja dunajskega razstavo motorjev za malo obrt in zagotovilo se ]& v ta nunen tudi državno podporo ne izpod 500 gld. Po dobljenem naročilu povabilo je odposlanstvo gospoda minsterkega predsednika grofi li.ideaij », da se udostoji priti v Ljubljano ter tu osobno prepričati se o žalostnem položaju, v katerem se nahaja veliko število nje hišnih posestnikov, in pa o nalogah, katere vsled potresa čakajo mestno občino. On jednom je odposlanstvo izreklo prošnjo, naj hi jmh|> >d ministerski predsednik o t, »j priliki bd gost mestne občine. Prevzvišeni gospod je z njemu lastno ljubeznivostjo obljubil, da tekom letošnjega poletji prav gotovo obišče Ljubljano ter je blagovolil vzpre-je ti tudi za ta slučaj gostoljubje našega mesta. Ko-njčuo omenil je gospod župan, da so gospodje ministerski predsednik, finančni minister, trgovati minister, pravosodni min.ster, učni minister, vojni rai-nist-r in žoleznični minister odposlanstvo izre.duo ljubeznjivo sprejemali ter vsi kazali zanimanje in sočutje z našim lepim, a tako hudo izkušauim mestom. Predlogi, katere je župan Hribar stavd v imenu odposlanstva, so, da občinski svet vzami to poročilo na znanje, potem pa sklene: 1. Občinski svet z radostjo jemlje na z o? nje, da bode Njegova Prevzvišenost gospod min sterski predsednik grof Kazinvr 15 ul oi obiskal tek >m letošnjega poletja Ljubljano in izreka, da smtra za veliko čast, da se je udostoji! vzprejeti za to priliko g Btoljnbje mastne občiue. 2. Visokemu c. kr. justičnomu ministerstvu odpošlje se prošnja, naj bi se pri izdelavi načrtov za projektovano justično palačo pa'.ilo na to, da se pred glavnim pročeljem uredi trgu podoben prostor, iu da se glavno pročelje arhitektonsko okrasi. Ob jeduetn naj se v tej prošnji izreče, da je mestna občina pripravljena odkupiti od c. kr. justičaega erarja prostor, kar bi ga od svojega stavb šča za ome.ujeni trg odstopil, po ceni, katero je isti p'a-četi moral prodajalcu. 3. Visokemu c. kr. trgovskemu miuisterstvu odpošljejo se prošnje a) za vpeljavo telefona v Ljubljani, pri > 'm r naj se naznani stovilo govori ič, na katera bi po sedaujih prijavah z i got >vo nčuniti bilo; b) za upeljavo električne osvetljave v novo poštno poslopje. Tej prošnji priložiti je tarifo, iz katere bode razvidno, za kakošno ceno bode ruestoa občina iz sv.^je električae naprave oddajala sotlobo. c J za priredbo razstive motorjev n malo obrt v Ljubljani na ta način, da se ista prepusti tehnolo-guai inu obrtnemu muzeju na Dunaju s podporo ministarstva, 4 C s. kr. tehnologičoemu obrtnemu MlttMJU odpošlje ae prošnja za priredbo razstave rotorjev za malo obrt v Ljublj inJ z dodatkom, da so je ob čiueki svet obrnil ob jeJnem do vrsokega ces. kr. trg vskega ministerstva s prošnjo za podpitanje te razstave. Obč. svet. dr. K r i s p er naglasa, da 80 ORpehi, ki si so do i ■}> i taki, da deputic«ja zasluži sabvalo občinskega, sveta. Ob \>-d m o opozarja na svoje d tične predloge v zadnji seji mestnega zbora, češ, da se je občinski svet nazadnje vendar Je serijam 1 z njegovimi predlogi. Pri glasovanju bili so s iglasno vzprejeti predlogi župana Hribarja ter prediOg obč. fivot. dr. Krisperja, naj se deputaciji izreče zahvala za mipešuo p>isredovanje. Ooč. svet. dr. K r i s p e r stavil je nujni predlog, naj se z ozirom na to, da je ljubljanskomu ruefctu os gurano za regulacijske namene novih 450,000 gl , da je pri večini novih zgradeb treba odkupiti vo ; ali manjša prostore in z ozirom na to, da sedanji odbor za imkupovanje hiš in prostorov v regulacijske namene prepočasi deluje, ker je preobložen z delom — takoj ustanovi še drug jednak odbor in da se obema odboroma g »tovo okrožje ali golovi cb/kti '.}•■) Zupan Hribar izrekel sh je proii nujnosti tega piedloga, kor državni zbor Še ni dovolil mestu novega posojila in bi se občinski svot torej vsekakor prenaglil. O predlogu obč. svet. dr. Krisperja pa naj bi ae posvetovalo kot o samostalnom predlogu. Pri glasovanju dr. Krisperjevega predloga bila je nujnost odklonjena, proti čemer je obč Bvet. dr. K r i p e r oglasil protest, ki Be vzprejme v zapisnik. Potem prestopilo se je na dnevni red in je obč. svet. dr Stare poročal glede zemljeknjižnega prepisa pekovskemu društva v Ljubljani lastnega nepremičnega premoženja. Občinski svet je sklenil, da sa razveljavi sklep z dne 5. avgust .t ls.«o tor da občina priznava lastnino pekovskega društva m da izda izjavo glede dovolitve zemljeknjižnega prepisa. — V deželni seleiaiški svet bil je po nasvetu obč. svet S v e t k a izvoljen župan Hribar. (Konec prih.) li— r Nadvojvoda Karol Ludovik f. | Včeraj zjutraj je izdihnil svojo blago dušo pre-jumptivni prestolouhelednik, brat vtednjocega cesarja, nadvojvoda Karol Ludovik. Pokojnik sa je porodil dne 30. julija 1833. 1. kot tretji sin nadvojvode Franca Karola. Vzgojen z;i vojaški stan je postal 1. 1848. polkovnik, a ker 89 je zanimal tudi za upravne stvari, preselit se je 1. 1853. v Lvov, kjer je bil tedaj namestnik grof Ooluchowiki, in se temeljito seznanil z vsemi strokami državne uprave. S svojo prijaznostjo, djbro-■rčnostjo in velikodušnostjo si je pridobi) v Gališki splošne simpatije in mu je prebivalstvo gahsko do današnjih do i j ohranilo prijacen spomin. I z Lvova ge je nadvojvoda Karol Ludovik preselil kot namestnik v Inomost, kjer je deželi na srečo vladal mnogo let. Kasneje je pokojni nadvojvoda živel (-talno ni Dunaju, prepotoval pa o raznih prilikah malone vso kronovine širnega cesarstva in spoznal nj h razmero. Zlasti se je zanimal za znanost in umetnost. Lita 1873. je bd protektor svetovne razstave dunajske, za katero si j > pridobil velikih zaslug. Sploh ee je mnogo zanimal za industrijo in obrtnost ter si s svojo konoilijantuosfjo in prijaznostjo z vsakim, s komur je prišel v dotiko, pridobil moj Dunajčani priimek „dsr burgerlich* ErSuersog". Pogojni nadvojvoda je bil trikrat oženjen. Dno 4. novembra 185G. leta se je poročil s princezinjo Maigareto, hčerjo saškega kralja Ivana, katera pa je umrla že leto pozneje; dne IG. oktobra 18G2. I. so je poročil s prince/litijo Anuncijato bourbonsko-sicilsko, katera je umrla 4. ruaia 1871. J., Bapnetivši četvero otrok; due 23. jubja 1873 I. se je nad vojvoda poročil tretjič in eictr s princezinjo Marijo Terezijo de Braganza, katera mu je povila dve hčeri. Letošnjo zimo je nadvojvoda potoval v ESjipt k svojemu, on lu zdravečemu se einti, uadvoj*-odi Francu Ferdinanda, potem v Jeruzalem in v Da mask, in taro je dobil bolezen, katoci je sedaj podiegel. Dnevne vesti, V Ljubljani, 20. maja. — (Dež. predsednik baron Hein) ja danes nastopil kratak dopust. Vodstvo drž. vlaie je prevzel dvo;ni svetnik g Sohemerl, — (Občinski svet) Konec poročila o sioočui seji občinskega s vol a smo morali zaradi nedosta* janja prostora odložiti za jutri. H Sprava je bila kaj živahna. Vrli dr. Gregorič, kat« ri še do današnjega dne ni priobčil izjave prejšnjih dtž. odbornikov glede njegovega imenovanja primarijem v dež. bolnici, jo je topet jedsnkrat polteno skup I. H ž je padel že tuko globoko, d.» se drzne v javni seji izreči očile nt resnice. Trdil je, da je bivši župan najel v Trstu posojilo GO.000 gld., kar je do cela izmišljeno. Takega postopanja je pač zmožen saoio dr. Gregorji-! — >luioiio v a nje;. Davčni kontrolor g. Kamilo Murge 1 je imenovan đavkarjem, davčni oficijah gg. Anton Grnhman. Žiga Furlani, Ant. Križ man, B goljuh Zazula, Kdumud iS oklic in Hi-hard M a 11 y so imenovani davčnimi kontrolorji, davčni praktikant g. Josip A h 1 i u pa davčnim pristavom. — (Pomagalo jel) Na^a sinočna notica glede dolga, kateri so napravili klerikalni agitatorji v gostilni g. Zidnikarja pri mmolih ob'inskih volitvah, je pomagala. Poroča se nam, da so ga pri-Kadeti gospodje koj siuoči poravnali, na veliko veselje krčmarja, kateri je le mislil, da dneva plačila ne nfiaka. — (Poročil) so je včeraj g. Drag)'iq Hribar, lash.ik tiskarno v Celju, z gospodično K/gonijo 8 um i je v o ll Ljubljana Čestitamo! — (Poskusen samomor.) Ob Strmi poti Štv. 8. stanojoča delavčeva žena Mirija H t v d o k skušala si je dunes dopoldne z nožem prerezati vrat. Rana je nevarna in je le malo upanja, da bi žena ostala pri življenju. Prepeljali so jo v deželno bolnico. Marija Bavdekbilaje že nokohko dnij jako razburjena in si je gotovo v blaznosti skušala končati življenje. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. maja kaže, da je bilo novorojencev 17 (=27 56°/00), umrlih 21 (=3432 °/oo) maj njimi so umrli za vratioo 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 17. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=23-8 •/,), iz zavodov 6 (=28-5«/f)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 7, za tifuzom 1, za vratioo 6, za trachomom 5 oseb. — (Iz Dolskega) se nam pš>»: Kljub slabemu vremenu smo v nedeljo slovesno prazaovali blagoslovjenje bnzgalnice, kateri je blagovolila biti kumica preblagorodna gospa Perdauova, soproga deželnega poslanca in predsednika trgovinska in obrt-nijske zbornice, blagoslovit, pa je prišel gasilno oro I je naš rojak g. katehet Smrekar. Počastil jo slovesnost h svojo navzočnostjo načelnik zaveze kranjskih gasilnih društev, g. Doberlet z zastopniki zaveze, prišle pa bo tudi deputc.cjo gasilnih društev iz Doba, Domžal in Ljubljane, gasilno društvo iz Dola pa se je korporativno vđeležilo slavnosti. Uverj^ni smo, da je imelo do sedaj malo g silnih društev pri blago-slovljenju toliko čast kakor naše, da bi je počastila dva deželna poslanca. Pripeljala at* se iz Ljubljane g. Ivan M urnik, ces. svetnik, in dežel ni odbornik ter g. Iviin Por dan, deželni poslan-c in predsad-n k trgovinske in obrtiiijske zbornice. Po blagoslov-Ijenju no gg Doberlet, g. svetnik M orni k in katehet Smrekar v 1 p h govorih povdarjah pomen ga-Bilnih društev, vzpodbujali k slogi in delavnosti ter našemu mlademu društvu napijali. Tem potom se n« j topleje zahvaljujemo Rospsj kumi, da je blagovolila kumovati, a zahvaljujemo s- tudi za velikodušni dar, kateri je naklonila gasiin-rnu društvu. Presrčnn hvala boji tudi gg. deželnima poslancema Murmku in P« rdanu, načelniku g, I) ibarletu, g$. zastopnikom saveze, g katehetu Smreknrju, društvu dovljanskemn in vsem dtputttcjon, di so s svojim obiskom slovesnosi tako nepričakovano povzdignili. — (Žganje ga je ugonobilo ) Posestnik Jožti Babšek iz Dolenjevasi se j" v nedeljo slad kega jeruša lako naorkal, da je na Liverci pri nekem kozolci obležal. Ljudje so ga n-isli dj.no/, kjer je pa kmalu potem mori. — (lzvanakad podružnice društva svetega Cirila in Metoda v Gradcu) zabavni večer bo v Četrtek 21. maja. Priredi s* v proslavo po-dinzničino desetletnice s prijaznim todelovanjetn brv. slov. pevskega društva ,Sloz Like.", ko-račnioa, udarja tambur, zbor j 2 VolariČ: „Zidom", poje uitški zbor; 3. Kisto fc>;viu: a) BPoslednJ9 pismo", b) „Porok-*", poje g. dr Đ, 6tuheo, spremlja g. dr. B. Ipt.Tiu; l. M«i»-r: ^Hrvatski napjevi*, pot-ponrri, udarja tambur, zbor; 5 Nedved: a) »Sttu-narjeva pesen", b) „Tvoj mirni čuvam stan", pojo g ti d. m> d V. Bupan, spremlja g. jur. G. Krek; ti. Z-j : .Vntičioa mala", poje m ški zb r; 7. B I pa vic: „ Ni-zakonska m..iiu, poj«-« g. dr. 15. Stuh«a*, Bpreuilja g. dr. B. Ipavic; 8, B Ipavio: „Mrak* uda:ja tambur. BDor. l'iosta z-bava. Začetek ob 8. uii svečer. Lok I: Steinfelder Bierhalle. Vstopnina za osebo 40 nove., y.a obitelj 1 gM. J') n — (z isterakega volišča) Pri vohtvi volilnih ino« se je v obimi M -h Lošinj, kakor poroča aEdinost* primeril naslednji slučaji „Voliln* touii-sna v Malem Lolinju* adi nji predsednik, tamošnji župan, je navodilo za Volite V VOhlnib mol pie-ilal Samo v italijHuskom jeziku. Neki hrvat >k' volileo je zaht: val, naj p ta isto luđi hrvatski, k-r d v no rasume italijanski; iupan pa, kakor juejaik, n hotel ustreči tej zahtevi vk(job aabtevaoju vladi nega poverjenika, goap. Zueoba, ampak se je ostro po:-t .'d !> • im \; •«••-. i n poverjeniku,, ki ;<■ hotel pročitati na svojo p loti besedilo tudi hrvatski, r« s i. < a za J ust-- (župni n.t ••.:••."» volilno dvorano in prepusti predsidstvo vladnemu komisarju In res, ko je bo tel komisar pr Čitati navodilo hr»Htst', za-pustili yo dvorano Iupan it. njegovi somilljemki v komisiji. Koj je Moj.; na to vladni komisar? b>el je p v i ■'■ gos da predsednike, n j «h povrne v dvorano, obl ju bivši ion, da se navodilo ne prečita hrv.-tski, 5oA, da js dotični volilen odsh pit od ioga Bsbtevaujal Ttiko je tudi bilo. Vladn. kotr>isar je moral odnehati in zahtevi đotfčnegB foltlca se ni ugodilo vz'io jasnemu »lovu zakona Vprašamo, ali se ni s tem ponižala vladna avtoriteta pred priprostim ljudstvom zavoljo pur laških kfioačev?!' — (Hrv slov. veterinarsko društvo „Tomislav" na Dunaju) volilo je v VI redni s j. dne lf). maja t. I. sledeči culbir: Kog-lman 1*] l nun 1, predsednik; Kunitek Vilko, pedpreds-dnik; Pb-haty Ivan, tajnik; Aiclimsy»r Kan, hiagajuik; Tepeš Oskar, knjižničar; Borak Franjo, odb. namestnik" Vsi slušatelji živinozdravoištva. — (Razpisane službe ) Pri deželni vladi v Besni je razpisanih več slusi b političnih konceptnih nraktiksntov z adjutom 800 gld. Zahtevajo se do vršene jntidičns štiulije in podpisani teoretični izpiti ter znanje n- oiš ine in jednega slovanskega jezika. Prošnje b potrebnima spričevali ulože se na deželno vlado v Bosni. Natančneji pogoji so razvidni iz razpisa v uradnem listu 18. maja 189o. — ■Služba sodiifga sluge z letno plačo 250 gld. in 25% priklado, pri okrajnem sodišču v Postoj i ni. Prošnje do IG. junija deželnemu sodišču v Ljubljani. t o, ty -i * (Strašno hudodelstvo) je storil organiat stolne cerkve v Oatrogonu. Po slavnostni maši v spomin madjarskega indenija je zbor zapel — cesarsko pesem „Bog ohrani itd* Zaradi tega straš. nega hudodelstva so madjareki listi zagnali velik krik in kardinal Vaszary je drznega organista takoj spodil iz službe. * (Star študent) V GreifivvalJu je pred kratkim umrl 70 let star študent. Mož je „študiral* na ondotni univerzi 51 let, pa seveda ni nikdar napravil nobenega izpita, to pa iz prav prozaičnega razloga. Pred 50 leti je umrl neki sorodnik tega starrga dijaka. Zapustil je svoje veliko imetje v razne dobrodelne namene, a s pristavkom, da uživaj obresti jedini njegov sorodnik, sedaj umrli študent, toliko časa, dokler ne dobi službe. M >l ie bil tako previden, da je ostal vse svoje življenju študent in se m nikdar potrudil, da dobi kako službo, ker si je na ta nsčin zagotovil dosmrtni užitek rečenih obrestij. * (Grozen prizor.) V Bjlaskravi v Algirju je bil te dni gi!jotmir»n neki zamorec JS nbarok zaradi mnogih zločinov. Ivo so g v pripeljali pred giljotino je hotel parlronentirat', da bi eksekucija odložila, a ker ni nič opravil, sn je vrgel na tla in se z vso silo soperatavljal krvniku in njegovim pomočnikom. Ti bo hoteli zamorca za lase vleči pod nož, skušali so ga svezati, a zaman. Naposled se je krvuiku posrečilo, vreči obsojencu vrv okolu vratu in jo zadrgniti. S 'o vrvjo so g i vlekli ua giljotiuo in mu odsekali tflavo. Darila: Zahvala Gospod K v gen Vilhar, graščak na Kalcu, blagovolil je podariti gasilnemu diuštvu v Zagoni 30 gld. Zi ta velikodušni dar se v imenu vsega moštva iskreno nahvaljuje — Alojzij Donu« celj, načelnik. Književnost. — Šaljivi Slovenec. Ziirka najboljših kratkočasile iz ?aeh stanov. N.ibr.d in izdal Aiton Brezo vnik. Druga »ovseni pred^:ana ii za polovico pomnožena izd ja. LjubMaoa 1896 Natisnila in založila Ig p!. Kl«inuiay či F d Uimberg Str. 308. Osna 'JO kr., po pošti 10 kr VSČ. Prva izdaja te knjigo se je občinstvu tako prikupila, da je bila vsa saloga v kratkem razprooiaoa. U režijo ž-dji, izrečeni z mnogih stranij, in z ozirom na vedno povpraševanje po tej knjigi, se j-» priredila nova izdaja. Ta druga, v jHztkovnera osiru vzgledua izdaja jc povsem predelana vrli tega pa izdatio poTMiož- na. Zbiratelj je imel jako sr- čno roko, kajti izbral je sgol dobre auekd ite, os >l|ene s pravim humoijem, tako da bo knjigo vsikio z veseljem fiital Anekdote so vaeta \z otrošk-^a. iz dijaškega, iz lovskega, iz vojaškega, is kmetskoga in m-'š'-aa-skega življenja, dali-- iz krčmarakega, obranega in trgovakega, duhovekega Bdravailkega in »>r ivni^kega, iz kratt.a, i^ vseb st nov, priobčene m sd tudi še razne drugo d .\t!t-no smeš lii ■ Knjiga je jako lično m tisnjena in opremljena, cena pa tako nizka, d* si jo lahko vsakdo omisli. Priporcč»mo ta kompedij humorja prav to 'o \ mi pri atelje m zdrave šale. — ^Slovanski Svetu ima v št. 14 n;slolnjo vsebino: Slovanska opo icija; Ob smrti (lilmbar-tijevi; Nekaj o ru Iro-pol ib rasmerah; Protest slov. akad. mladina v Pragi proti mileniju; Hiea iz Grad-i; I) ij uji roka: Njekoliko srpskih nar. prekorječioa i izreka; s pot -».jj ■<■; Na u knjižni grehi; Na Saksonskem pa pri pas; Dopisi; H izgled po slovr-iup^ern sve«u; Književnost. — ^Kmetovalec" ima v it 9 naslednjo vsebino: Oroadna plasaohn (Oidinoa Tuokeri); Strupena rosa (Perenospera vitioola); Posušene [dvovarske tropine za krmo; Pridalo anje !tnu in poraba platna: K ISUS '■ \'nji in odgovori; Go- j epodarake novice; l i S vesti o, kr. kmetijske J di n/ be »ranjake. * (Eksplozija) je v Bidi v deželi Nupe raznesla hišo ondotnega emira. 200 oseb je bilo ubitih. Dunaj 80. maja. Poslanska zbornic* je v današnji soji nadaljevala raspravo o načrtu gleda revizije zeuiljiškoda.;onega katastra. V razpravo je posegel tuđi finančni minister dr. Bilinski. Njegov govor je obudil največjo senzacije. Glede E nižanj a skupne .svote zemljiškega davka za 2\„ milijona je minister rekel, da prepušča stvar zbornici, Se pa ta vzprejine predlog, sspra vlada vse, kar namerava ali že dela v korist agrarC6V. Davki na špirit, na sladkor in na pivo se morajo povišati; zbornica mora povišanje dovoliti, če ne tej vladi, pi kaki drugi, s:ccr nastane deficit. Ministrove besede so obudile sp!ošno osupnjennst. Dunaj 20. maja. V današnji seji gospodske zbornice je predsednik naznanil smrt nadvojvode Karla Ludvika in ginljivo govoril o njega velikih zaslugah za dr/avo. Dunaj 20. maja. Dunajski posl. Wrabet» je izstopil iz levičarskega kluba, a gotovo je, da izstopijo še nekateri drugi poslanci. Dunaj 20. maja. Avtentično se javlja, da je konilikt mej nuncijem Agliardijem iu madjarsko vlado poravnan. Levico naravna, arseno- in železo-bngata m neralna voda (analiza prof. Lud. pl. Barth-a na Dunaju) ima posebno jako zdravilno ranč. pri slabosti, anemiji, nervoznoBti, krvnih iu kožnih boleznih, menstruacijskih anomalijah, malariji itd. Dobiva se v lekarnah, zalogah mineralnih vod, drogerijah itd. (2087—12) Meteorologično poročilo čas opazovanja Stanje barometra v rum. Temperatura v 'C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 19. 9. avecev 7 M-8 sr. vzhod jasno '20. 7. zjutraj 782*6 9r> •1. vzjvzh. jasno 00 n 2. popol. 729 2 22'1 ■r. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 0", za 0T>° pod Oormalom dne 19 maja 1896. 4'/0 državne srečke iz 1. 1H54 po 2f>0 gld. 144 gld. — kr. Državne Brefke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 1H4 „ — , Dnnava rfg. srećko f>°/0 po 100 gld. . . 126 „ 75 , Zemlj. obft. nvstr. 41 0 zlati zast. listi . — , — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , — „ Ljubljanske srečke......... 22 , 25 , Rudolfove Brefke p<» 10 gld...... 25 , — a Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld.. 152 „ 50 „ Traiiiway-drufit. volj. 170 gld. a. v. . . . 458 „ — , Papirnati rubelj......... 1 , 27l/, . IHSSESES Zahvala. 7.a mtidi!« dokaze srčnega s« čutja za bolezni in o siniti natega iskreno ljubljenega brata, od-i oHiiu bratranca, gospoda Josipa Škofica za mm>i;e darov»ne vence in za spremstvo dragega pokolnika do poslednjega počivališča, izrekamo s leni vsem dotičnikom DUO najpnsri'nejšo zahvalo llastl pa M /alivaljniemo gospodom 0. kr. uradnikom, kakor tudi slavnemu gasilnemu društvu v Velikih Lis. čah in okolici. V Ljubljani, dne 19. maja 189(3. (8441) Žalujoči ostali. Notarskega kandidata s prakso (9«e-8) vzprejme takoj notar na Dolenjskem. Pevci in glasbeno izobraženi imajo prednost. Več pove iz prijaznosti apfftVnlltvo „iSlovenskega Naroda". : : B[oie marji* t»omar ! s Kdor ljubi svoje zdravje, ta naj kupi ,,iliria kolo kije jedino na svetu previđeno s slovensko ziiSntno tovarn 5ko znamko iu kuje izdelujeta in prodajata Sunili^' A* Delile* a > v Gorici (G-orz) . [liria1 -kolo I. vrste gld, 800*—, II. vrste gld. 176*—, III vrte ali takoat ano .Lnoifarw'koloa gld. 117*60, In.at.i zaatop dvokides „S\vift" iz proslule orožarne v Ktevru, potam zalogo faakovrstnih šivalnih strojev, polk, samokresov, streljiva i t. d Popravljata Šivalne stroje in dvokoleaa. (.24 14—H) po iladecl oenl Išče se za starega gospoda celoletno stanovanje na Gorenjskem katero naj ima: 2 sobi, a'i sobo in sobico b kuhinjo, naj ima solnfno lego in je Buho in v suhem kraju. Prijazne ponudbe pod: ,,Simio> a»Je štev. »O" lionte r«-ttniilt- L|nb1 juiin. (2430—1) Gostilna „Pri lovcu" Eimska cesta &t. 20. Toči se jrnarojtiLO pivo iz Steinfeldske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu. Čez ulico, ako se vzamo 10 steklenic po * , litra, se pošlje franko na dom. „ .________■__ y J z velespostovanjem (2412—1) Feter Ijl rimeh. R0NCEGN0 najmočnejša naravna arsen ln železo sodržujoča mineralna voda pri poro*evnna od prvih medicinskih avtoritet iu uporabljiva po zdiavniskem predpisu pri mu« mijl, klorovi, |m>HiiIIi, *. i *«•■•( li ln ».ensKiii l»olt»FIllll, titulari jI itd. Pitno zdravljenje uporablja se skozi celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Kopališče Beicepe 32S. I1 4 ure oddaljeno i il Tridentn, m i nemim« , blHfnu, l'uru a « I j. |m)|m>iim» KcIrHt i jeiijo s uirzlo toili», rl«-klrot# ratplin, n HHi>iu, KdrMViiun k metrov, prekrasna leg«, zaščitena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna tempe ratura 18 do 22 stopinj Z«i no 11 prvo vrste z ob- širnim lepim [arkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 tub ?a tujce, ebedovalnice in bralne sobe, zdravi&ki »alon. Povsi deliktrična razsvetljava, zdraviška godba, lawn-teiinis. S'nčnata izprchaialiSra, lepi izleti. Sezoni mai - oktober. Prospekte in pojasnila daje ko|m«ll«W-uo r»»»nat«-l|mi »o v Roncegno. (2337 — 4) Schicht 'ovo patentno] milo je najboljše za perilo in drugo hiSno porabo; združuje najvišjo pralno moč z največjo UHODO ; daje blesteče belo, nedišeče parilo in je posebno pripravno za volnato blago; izb rno je kot ročno (9987) in kopalno mi'o za velike in mal". (6) Nikomur ne bode žal, 6e poskusi. Dobiva se večinoma v vseh prodajalnirah na drobna. Ravnokar je izšel v naši zalogi (2440-D Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral in izdal Anton Erczovnllc. Drnga povsem predelana ln ia polovico pomno« lena Izdaja. Str. 308. i j Cena 90 kr, po pošti 10 kr. vefi.----i Ig", pl. Kleinmayr & Fed. Bambei ^ len i l^arnn v Ljubi |nui. V gostilni Leopolda Blumauerja Krakovski nasip št 18 ee dobivajo Troatlc dstn. ob petkib rib« ter izborna doleii|wli» % in (3) Raki se razpošiljajo z vsako pošto. (8406) V Vintgar! . n, občinstvu, Jlestai frg Št iS. naznanj avn J\ a. obrlnstru se zalivaljujetu na dosvtl