Leto um. stevnka 149.
0 UuDlloni, v Cetrteb 3. julija 19Z4.
Cena rso.
Izhaja vsak dan popoldne, iivzemsi nedelje in praznike. Morati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst d 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
rjpravnlStTO f,S!ov. Naroda" in „Narodna tiskarna1' Knailosa alica si. 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" SnaUova ulica št s, I- nadstropje
Telsion stsv. 34. Dopise sprejema le podpisane In zadostno frankovane. :«3T  Rokopisov so no vrača.
WF Posamezne Številke:
v Ju gosi 3 vi I i od 4—6 str. po O. 1-50,  8 in vež 2 O. V inozemstvu 4—S str. 2 O., 8 in vet po 3 O. Poštnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	VJagosliiTTjI v Ljubljani           po poiti		j   V fnoreni$t?n
	Din 240*—	Din 240 —	Din 360*—
	,    120 —	,    120 —	.    180- —
	60-—	60'—	90*—
	„ 20*-	„ 20-—	30*—
Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   i(0^* po nakaznici. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Pokonclaimo klerikalni cinizem!
»f*osdbno ostudno se je grešilo na »naši« strani, ko so na začetku vojne vohunili za srbofili.«
»Slovenec«, 1. jaL 1924.
Slovenski klerikalizem je bil do svetovne in dober del svetovne vojne idejno in taktično hlapec dunajske, habsburške in katoliške državne misli. Za slovenske klerikalce je bila pokojna Avstrija idealna domovina. Šele pozneje so to misel izpremenili v trijali-zem, to se pravi, zagovarjali so notranjo preureditev Avstrije v tri dele, v nemški, madžarski in slovensko-hrvat-ski del z Bosno in Hercegovino. Na-cijonalno solucijo Jugoslavije okolu Srbije in s Srbijo na čelu so klerikalni politiki tedaj dosledno odklanjali, ker so se bali pravoslavja in ker so čutili, ila jim v tem slučaju zdrkne oblast definitivno iz rok. Na zvezo z Dunajem so slovenski klerikalci oprli svojo borbo proti domačemu naprednemu naci-jonalizmu. Zato je imel »Slovenski Narod« kot duševno glasilo naprednih in nacijonalnih Slovencev državno oblast proti sebi, imel pa je proti sebi še slovenske klerikalce, ki so sekundirali državni oblasti in jo naganjali proti slovenskim naprednim organizacijam, proti slovenskemu naprednemu delavstvu. Slovenski klerikalci so bili v tistih časih najnizkotnejši denuncijanti. Ko pa je izbruhnila svetovna vojna in so padli sarajevski streli, so se namah napolnile ječe avstrijskih rabljev in so bili nešteti napredni Slovenci konfini-rani po avstrijskih taboriščih, kjer so čakali na obsodbe, na strelske jarke in podobna maščevanja avstrijske soldateske in državne oblasti. Napredni Slovenci so bili vedno slovanski, protu avstrijski in protidunajski. Samo radi tega desetletnega vseslovanskega pro" pagiranja in iredentizma, radi njihovega desetletnega nevpogljivega naci-ionalizma, radi vezi, katere so vzdrževali s Petrogradom in Beogradom, je pretila naprednim organizacijam in ljudem ob izbruhu svetovne vojne ogromna nesreča. To nesrečo bi bili še lahko odvrnili, da niso imeli med sabo Kajna v klerikalni stranki, ki je napredne Slovence na vse strani ovajafa in klevetala ter jih izročevala avstrijski soldateski. Tega zgodovinskega dejstva ne more nihče oporekati. Napredni Slovenci so se vedno orijentirali vseslovansko in torej iredentistič-n*>, dočim so slovenski klerikalci hlap-oevali dunajski, habsburški, katoliški in nemški Avstriji ter dosledno s to svojo politično smernico tudi dušili in teptali napredne Slovence s pomočjo dunajske politike, to se pravi s tedanjo
državno oblasrvo, z zapori in zavratni-mi nasilji najgrše vrste. V kleščah med avstrijsko državno oblastjo, ki je pretila zapreti večino naprednih ljudi in pa m. d klerikalnim ovaduštvom in vohunstvom so izšli »Slovenskega Naroda« komentarji leta 1924. o priliki sarajevskega atentata, ki jih sobotni »Slovenec« perfidno in lažno ponatiskuje. Ponatis teh komentarjev spada med najtrša dejanja pokvarjene žurnalistike! Ljudje, ki so nekoč vohunili in vas ovajali pri avstrijski državni oblasti, da vam prestrežejo golo življenje, se sedaj sklicujejo na izjave, ki ste jih dali v takšni stiski, da preprečite preds to ječo nesrečo Sn posledico klerikalnega vohunstva in ovaduštva. Drhti nam roka, ko zavračamo nekvalificirani napad »Slovenčevih« urednikov, ko se branimo odvratne perfidile. ki tiči v podtikanju avstrijskega duha od strani tistih, ki so bili po programu in prepričanju resnični Avstrijci, dočim smo mi bili desetletne boje z avstrijsko dr" žavno oblastjo ravno radi našega naprednega nacijonalizma, ki se je koncem koncev naslanjal na oanslavistič-no politično mislijo, na Rusijo in na Srbijo kot na naše nafbližnje vojaške sosede.
Slovenskemu klerikalizmu smo odpustili ne samo nj.esovo avstrijsko preteklost, odpustili smo mu tudi njegovo protibratsko preteklost, med katero se je v strankarskem boju proti svojemu naprednemu sob ratu vezal z nemškim in habsburškim nebratom ter klical proti naprednim Slovencem dunajske rablje. To drugo, to gorje, ki je planilo leta 1914. in zadnja leta pred svetovno v°jno med napredna Slovence radi klerikalnega vohunstva, to gorje smo odpustili leta 191S„ ko smo imeli priliko, da zdrobimo svoje nekdanje nečloveške nasprotnike in da se jim osvetimo za vsa zla preteklosti.
V splošnem bratskem navdušenju za novo državo, iz ljubezni do čistega začetka novega narodnega in državnega življenja smo to osveto leta 1918. opustili. Pričakovali pa smo, da slovenski klerikalizem in njegova žurnalistika, ki tvori njegov sestaven del, iz-premenita program in svojo dušo in da se z nami vred posvetita narodni misli in novemu državnemu edinstvu. Varali smo se! Po šestih letih svobodnega življenja doživljamo neverjetno pokvarjen napad klerikalne žurnalistike, ki se nam roga radi popustljivosti leta 1918., ki se nam posmehuje radi izostale osvete in ki nas cinično izziva s komentarji, ki smo jih morali zapisati leta 1914., da se izognemo klerikalnemu ovaduštvu ter preprečimo nesrečo,
Skupščinske volitve edina rešitev iz krize.
Vesti o razpustu narodne skupščine vedno bolj točnejše. — Vsi politični krogi računajo z volitvami. — Opozicija konsternirana.
— Beograd. 2. julija. (Izv.) Današnja dopoldnevnika »Politika« in »Vreme« podčrtavata pri presoji sedanje politične s-ti33c*?e okolnost da smo neposredno pred novimi volitvami, da poli-tični krogi trdno pričakujejo, da bo ministrski predsednik Nikola Pašić pri svojem povratku v Beograd prinesel s seboj tudi kraljev ukaz o razpustu sedanje delanezmožne narodna skupščine in o razpisu novih volitev.
Današnje radikalno »Vreme« veli med drugim, da v političnih krogih z veliko nestrpnostjo pričakujejo poročil z Bleda. Neprestano se pojavljajo razne verzije o izhodu iz sedanje kritične situacije. V radikalnih krogih trdno verujejo, da Pašić dobi podpisan ukaz o razpustu skupščine in o razpisu volitev. Po »Vremenu« ima izvesti nove volitve rekonstruirana Pašićt - Pribičevičeva vlada.
Opoziciionalni krogi postajajo zelo
nervozni in konsternirani. Zadnje nade so polagali na avdiienco dr. Korošca pri kralju na Bledu. Ta avdijenca je bila po poročilu z Bleda zelo kratka, kar znači, da dr. Korošec ni uspel s svojo misijo, ki mu je bila poverjena od strani bloka. Današnja »Politika« pravi, da je vse težišče situacije preneseno na Bled, kjer se ima v kratkem odločiti izhod iz sedanje krize. Pravi tudi, da je težko dognati, kaj se na Bledu dogaja. V Beogradu so vsi nestrpni.
V političnih krogih tudi zelo živahno razmotrivajo sodno postopanje proti Stjepanu Radiću in njegovim ostalim tovarišem. Opozicijonalni blok smatra, da je Pašić odločen, da se proti Radiću postopa tako, kakor svojec as no proti komunistom. Vsled tega je dana možnost, da se bo obdržala še dalje na krmilu sedanja vlada nacijonalnega bloka, kar pa skuša na vsak način preprečiti opozicija.
Napad na našega uradnika v Postojni.
— Beograd, 2. julija. (Izv.) V beogradski javnosti je vzbudilo poročilo o novem incidentu, ki se je dogodil v ponedeljek na kolodvoru v Postojni, splošno začudenje in mestoma ogorčenje. Delegat žeieznišKe uprave Levičnik je bil, kakor znano, na postojnskem kolodvoru od fašistov napaden in tudi znatno poškodovan. V vodilnih krogih naše zunanje politike je ta incident izzval obžalovalno obsodbo fašistovske-ga postopanja. O incidentu samem zunanje ministrstvo ni dalo nikakih pojasnil beogradskemu tisku, ker Še ni preelo natančnega uradnega poročila. Poslovni odpravnik italijanskega poslaništva g. S o 1 a se je o tem incidentu
Jugoslavija zakopana
— Beograd, 2. julija. (Izv.) Ministrstvo zunanjih del je sedaj v živahni izmenjavi misli med Prago in Bukarešto glede vprašanja, kako naj bo zastopana Mala antanta na medzavezniški londonski konferenci. Zunanje ministrstvo je mnenia. da se mora na vsak način udo-
informiral pri zunamem ministru dr. Ninčiću ter ž njim v daljšem razgovoru razmotrival posledice takih obmejnih incidentov. V vodilnih krogih naglaša-jo, da je treba take incidente obžalovati in da se je treba izogibati na vsak načta takih neprijetnih spopadov, ki so na škodo medsebojnih interesov obeh držav.
Naše zunanje ministrstvo stoji na sfališču, da se morajo krivci, ki so iz-^ ršil? napad na našega uradnika, izslediti in kaznovati. Italijanska vlada je dalje naprošena, da v bodočnosti zagarantira osebno varnost našemu uradništvu, ki ima uradno posla v Postojni ali drugod.
na londonski konferenci.
ležiti naša država posredno ali neposredno londonske konference, ker je zelo interesirana. kako se reši reparacij-ski problem na podlagi Dawesovega poročila. Včeraj je prispela na pol oficijelna vest iz Londona, da bo Mala antanta na konferenci v Londonu zn-
ki nam je pretila radi našega panslavi-stičnega in jugoslovenskega nacijonalizma od avstrijske soldateske in državne oblasti.
Tu ne gre več za ideje in programe. Naš boj ni več načelen in stvaren. »Slovenec« se že postavlja na stališče najnižje človeške zlobe. V svobodni Jugoslaviji se upa blatiti slovansko orijentacijo naprednega Slovenstva zadnjih 50 let.   Roga se širokogrudnosti,
ki mu je odpustila avstrijsko preteklost in njegova brezsrčna ovaduštva. Danes nas blati z izjavami, s katerimi smo si napredni Slovenci leta 1914. ohranili življenje, da si ga obvarujemo za svobodno Jugoslavijo. Proti taki brezvestni žurnalistiki so pač tudi fa-šistovska sredstva še vsa nremila. Namerno zlobo in brezdušje bo treba za-treti s prisilnimi sredstvi. Pokončajmo klerikalni cinizem!
stopana. Zunanje ministrstvo je začelo zbirati in urejevati ves materijal, ki se tiče naših reparacijskih zahtev napram Nemčiji. Londonski konferenci bodo predloženi točni predlogi o vseh naših nadaljnili zahtevah, kakor tudi poročilo, kaj je dosedaj Nemčija dobavila nn*i državi oz. izplačala. Kot zastopnik naše države oz. Male antante bo na londonsko konferenco najbrže delegiran član naše delegacije v reparacijski komisiji dr. Marko G j u r i 6.
BUNJEVCI PROTI RADIĆU.
— Beograd, 2. julija (Izv.) Kakor javljajo iz Subotico. je ugleden vodja bunjev-ske šokaške stranke* z javil, da je stranka na zadnji seji sklenila pretrgati s Stjepanom Radićem vse stike radi njegovega potovanja v Moskvo in priključitve HRSS sovjetski rdeči internacijonali. Stranka se noče aplob več pogajati z radičevci, ker nečo biti odgovorna za antidrž-avno delovanje HRSS.
ITALIJA PODPIŠE MADŽARSKO POSOJILO.
— Rim, 2. junija. (Izv.) »Banca d' Ita-Iia<c bo 10. t. m. v imenu bančnega sindikata predložila v podpis 340.000 obligacij po 500 lir s 7 % za ceno 460 lir. Skupna vsota suh* skripcije znaša 170 milijonov lir in je ta znesek namenjen v smislu sklepa Društva narodov kot prispevek Italije k mednarodnemu Madžarski dovoljenemu posojilu.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 2. julija. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 15.05—15.15, Pariz 434.50—439.50, London 365—368. Newyork 84.25—85.25, Praga« 247.40—25O.40, Dunaj 0.1186—0.1206,  Milan 362.30—365.30.
Valute: dolar 83.25—84.25, šv. frank 15—15.10, lira 357.50—360.50.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 66—66.50, 2Vs% drž. renta za ratnu štetu 122.50—123, Ljubljanska kreditna 215—220. Centralna banka 33—35, Hrv. esk. banka 125—126, Kreditna banka Zgb 123—125, Hip. banka 62—63, Jugobanka 114—116, Praštediona 917.50—925. Slavenska banka 110, Šećerana Osijek 1050—1070, Isis d. d. 60—62, Ni-ha<r 95—100, Gutman 825—835, Slaveks 325, Slavonija 97—98, Strojne tov. 202, Trboveljska 540—580, Vevče 147.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 2. julija. Današnja borza: Beograd 6.45 den.. Praga 16.52 bi., Newyork 5.62 bi., London 24.32 bi., Pariz 28.80 bi.. Milan 24.17 bi.. Berlin 1.345 bi., Amsterdam 211.60 bi., Dunaj 0.007935 bi.
— Trst, 2. julija. Današnja predb~«r7r : Beograd 27.35—27.50, London 100.70—1rto.no Pariz 110—119.50, Newyork 23.20—23.30 Curih 411—414, Dunaj 0.0327—0.0330, Praga 68.30—68.60.
— Dunaj, 1. julija. Devize: Beograd 816—820, London 306.500—307.500, Milan 3054—3066, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3717—3733, Praga 2095—2105, Curih 12.615 —12.665. Valute: dinar 817—823, dolar 70.460—70.860, češka krona 2072—2088, lira 3065—30S5.
DR. IVAN ROBIDA:
18
Maše ob patu.
7. prizor.
(Prejšnji; sodnik s spremstvom na balkonu.)
Sodnik:      Zagovor tvoj naj čujem zdaj. Imaš pojasniti še kaj?
Lucija:      Ničesar več!
Če greh mladost je, — sem grešila, če greh je vera, — sem grešila, in ah! — če je ljubezen greh težko in silno sem grešila.
IVem, da po tem ne vpraša pravica trda vaša. In kaj naj puh lehak besede odtehta tamkaj, kjer dejanj svinčena peza govori, . . . dasi iz čuvstev, nad in sanj, iz misli, strasti, zmot in bede usoda jih človeška sprede, in vrvež megel v val zgosti.
Kjer dež pohleven je zemljo napojil in napolnil strugo^
čemu izbrala pot bi drugo potoka, reke tok in val? A tam, kjer je vihar divjal, in zgnal vode je v veletok, in vse preplavil krog in krog, kjer dere, lomi ruši, tre, da vse pod njim pogibije, mre . . . kaj mar mu struge je, bregov, okopov kaj, in kaj jezov? Zanj mej in mer nobenih ni — nad njimi je — in sam je vse •—i kot s o nad zakoni — sveta, in bodo — zakoni — srca!
Kakor nevihta, kakor povoden j je
name prišlo? in zlilo in pokopalo me je pod sebo. Jačje od volje človeške je naše srce,
zublji peklenski, luči nebeške v njem plamene.
Nad njim
pa je O n, ki vse ve,
ki vidi tudi v moje srce,
in čegar sodbe se ne bojim.
On je z menoj!
2£i j>a sodite grešno telo!
Oče moj!
V tvoje svete roke izročam svojo dušo mlado
8. prizor.
(Prejšnji brez sodnika, ki odide v dvorano.)
Krvnik: (jo usmiljeno gleda)
Ah, te tvoje bedne oči so ena sama temna solza bridka, solza, ki na tebi blišči, ti roža moja vitka Morda je same grenkosti, bridkosti
strupena,
ta solza ognjena.
O da jo morem in smem vzeti, poljubiti in izpiti, in umreti
mesto tebe . . . Lucija!
9. prizor.
(Prejšnji. Na balkon prikorakajo mestne sluge, eden od njih ima v roki drobno paličico, drugi srebrno sodno žezlo. Sodnik s sedmimi svetovalci stopijo do ograjena kar prične sodnik čitati sodbo J
Sodnik:      Mi Luka Novak, kot svobodno izbrani sodnik in notranji prisednikov svet dvanajstnikov ljubljanskega našega mesta, po vesti najboljši sodeči obtoženko smo čarodejstva podtaknjenega oprostili, sicer pa spoznali jo krivo, in sodbo izrekli na — smrt.
France:      Nič ne žaluj! Nič se ne boj — (ob Luciji) Ne obupuj! jaz sem s teboj.
Ljudstvo:   Na smrt! Obsojena na smrt.
France:      Gorje! To zmota je strašna.
Maruša: (divje)   Naj žrelo jo požre pekla!
II. meščan: Ta divja strast!
111.
Ta ird!
Ta črt!
Posamezni: Zda| y. stran £rep.irj In tt3 in mi*
/
/
/
stran 2,
»S L O V H N 5 K I   NAROD«   dne o Julija iyv4.
Sicv. 149
Program konference Male antante v Pragi.
Veliko zanimanje za konferenco« — Obsežne razprave o vseh mednarodnih problemih. — Poljska se udeleži konference.
— Beograd, 2. julija. (Izv.) Za konferenco Male antante v Pragi, ki je definitivno določena za 11. do 13. t nk,
vlada v vseh diplomaiičnih krosih veliko zanimanje, osobito za vse aktualne rned na rodne probleme, ki pridejo na dnevni red konference.
Danes dopoldne je bilo v zun. ministrstvu zelo živahno, nasprotno v drugih ministrstvih, zlasti v ministrskem predsedstvu delo počiva in vse zre z napetostjo na razvoj dogodkov, ki se te dni odigravajo na Bledu. Zunanji minister dr. Ninčič je danes dopoldne sprejel med drugimi poljskega poslanika Okenskega, za tem italijanskega poslov, odpravnika Solo in franc. ministra na našem dvoru De Bry eja.
V diplomatičnih krogih posvečajo ipeflko pozornost pono\*nim razgovorm, M se te dni vrše med zun. ministrom In poljskim poslanikom. Kakor je bilo vašemu dopisniku na merodajnem mestu izjavljeno, je Poljska zelo interesi-rana na poteku praške konference, kjer se bodo obravnavali problemi, ki zadevalo interese, skupne državama Male antante in Poljski. Ni še izključeno, da se Potfska, sicer ne aktivno, toda kot Interesirana država, udeleži posveto' vanj v Pragi na Hradčanih. Posvetovanj naj bi se Poljska udeležila po informacijah Vašega dopisnika kot prijateljska država.
Med zunanjim ministrom dr. Nin-Čičem m češkoslovaškim poslaništvom je bil danes definitivno izgotovljen oficijelni dnevni red ozir. program' konference. Prozram Je nastopni:
Prvi dan* Dne 11. juh j a zjutraj prihod zunanjih ministrov kraljevine SHS in Romunske dr. Ninčića in Duke. Ministroma in spremstvu so odkazani aparteinenti na Hradčanih v zun. ministrstvu. Opoldne dasta g. in ga. Beneš intimen obed doslima ministroma na čas* v svojem privatnem stanovanju. Ob 16. popoldne I. oficijelna otvoritvena seja konference. Zvečer gala-predstava v Narodnem divadlu.
Drogi dan. 12. julija. Zjutraj odhod zunanjih ministrov in njih spremstva v avtomobilih na letno bivališče predsednika republike dr. Masarvka na grad Lane. Od 11. dopoldne do 13. popoldne II. plenarna seja konference. Ob 13. priredi predsednik dr. Masarlk svečan obed. Popoldne izlet v okolico. Zvečer povratek ministrov v Prago. Ob 20.30 priredi nas poslanik Ljuba Nešič večerjo na čast ministrom. Po večerji sprejem diplomatičnega zbora.
Tretji dan. 13. julija. Zaključek konference. Ob 10. dopoldne sestanek v dvorani zunanjega ministrstva. Stilizacija sklepov. Opoldne obed v romunskem poslaništvu. Popoldne zaključna seja. Sestava zapisnikov in sklepov glede vseh vprašanj, ki pridejo v razpravo in sestava uradnega komunikeja za tisk. Zvečer priredi minister dr. Beneš oprostilno večerjo in sprejem diplomatičnega zbora v španski dvorani zunanjega ministrstva.
Praški konferenci bodo menjaje predsedovali dr. Beneš, dr. Ninčič in D u c a.
Hupkaioc članek fašfstovskega lista ftrofi Slovencem.
Fašisti grGze z osveto in pokoljem našim rojakom v Julijski Krajini.
— Trst, 2. julija. (Izv.) V Trstu izba iajoči tednik »Osservatore GiuJiano«, ki naglasa, da zastopa pomično-trgovsko smer in trgovske interese Julijske Krajine, prinaša zelo strupen in strasten članek, ki se nanaša na obmejni dogodek pri Uncu in ki poziva na pokolj naših rojakov v Julijski Krajini. Članek med drugim pravi, da je med Jugoslavijo in Italijo zazijal globok prepad, ko je bilo okrvavljeno telo Italijanskega a/ojaka Lorenca Grega. Treba bo, da se slavna Italija maščuje nad morilci In da Obračuna s »svfnjarji iz Slovenljtec. Kaznovati bo treba OrjunaŠe za njih zlo-jSn. V osveto bo treba izvesti razdejanje, ker preje ne bo miru. Naj vedo samozavestni in drzni Orjunaši, prijate-JjR zasede in teme, naj vedo vsi slovenski nacijonalisti okoli meje, da se, če ne dado zadoščenja, dvigne vse italijansko ljudstvo, da jih kaznuje po načelu naravnega zakona oko za oko, zob za zob. Vsa slovenska stvar v Julijski Krajini se spremeni v veliko ruševino, kakor se je spremenil »Balkan«. (Narodni dom v Trstu!)
Krvavi boji v Maroku.
Težke izgube Špancev.
Pariz, 2. julija (Izv.) Po poročilih iz
Madrida so Spanci zadnji čas doživeli težak poraz v Maroku. V spopadih z uporniki so imeli 30 mož in 4 oficirje mrtve in veliko število več ali manj težko ranjenih. Končno se je španskim oddelkom posrečilo, ko so dobil* ojačenja, obdržati svoje utrjene pozicije.
— Madrid, 2. julija (Izv.) Uradno javljajo, da se je neki španski koloni, ki Je v trdih bojih imela 4 oficirje in 26 mož mrtvih, posrečilo prihiteti na pomoč od upornikov oblegnni Tazzi in mesto preskrbeti z živili.
Vesti iz Italije.
Novi ministri. — Zasliševanje Matteottijevih morilcev. — Faši-stovsko nasilstvo.
— Rim, 2. julija. Novi ministri ao: princ Peter Lanza di Scalea za kolonije; senator dr. Aleksander Casati za nauk; poslanec adv. Gino Sarrocchi za javna dela; inženjer senator Ccsare Nava za narodno gospodar* stvo. Včeraj so novi ministri prisegli v roke kralja.
Princ Lanza je rojen 1. 1876. ter že dolgo časa poslanec, podtajnik v zunanjem ministrstvu v več kabinetih; v Factovem kabinetu je bil vojni minister. Fašistovsko vstopnico ad honorem je dobil, ko je bil sprejet pri zadnjih volitvah na fašistovsko listo. Casati je rojen 1880. in velja za odličnega italijanskega intelektualca. V voj* ni je bil polkovnik, ranjen v bojih za banj* ško planoto. V Parizu se je mudil v diplo* matični misiji. Član senata je od marca 1923. Sarrocchi je star 45 let, pristaš liberalne stranke, ugleden advokat. Prvič je bU v zbornici 1913. Nava je rojen 1872. Prvič je bil poslanec 1. 1909. Bil je minister za osvobojene dežele. Listi pravijo, da so novi ministri možje, ki so se vedno gibali na torišču perfektnega političnega in soci* jalnega ravnotežja.
— Rim, X julija. Matteottijev* vdova ji nastoidk kot civilna stranka nroti Dm
mini ju in sokrivcem. Zastopa jo odvetnik Ferrari iz Milana. — Zasliševanje Matteot* tijevih morilcev je skoraj že zaključeno, tako da se izvrši sedaj konfrontacija are* tirancev. O rezultatu preiskave sicer še ni nič znanega, ve se pa, da so bih kovčki, ki so vsebovali okrvavljene predmete, Dumi* nijeva last. Dumini se drži precej samo* zavestno in te dni je pisal svoji družini, da naj urede hišo na deželi, v kateri hoče ž njo preživeti počitnice, ker meni. da bo kmalu spuščen na svobodo. Tudi Rossi ne kaže nikake slabosti ali potrtosti. H kon* frontaciji prideta prva Dumini in Volpi. Preiskovalni sodniki menijo, da bo mogoče tako izvedeti, kam je bik> vrženo Marte* ottijevo truplo. Dumini zvrača vso krivdo in odgovornost na Volpija, ta pa trdi, da ie zločin organiziral Dumini s sodelovanjem Poveroma, Mazzuolija in drugih. Skupno 8 temi je vrgel razsekano truplo kdo ve kam. Marinelli je baje priznal, da je izročil več* krat večje vsote izvrševalcem zločina na višji ukaz. Kdo mu je to ukazal. Morda Rossi? Marinelli je baje tudi rekel, da je Matteottijevo telo izginilo va/ed vS/e od* redbe.
— Milan, 2. julija. Pogreba tramvaj* skega uslužbenca Oldanija, katerega so fa* šisti do smrti pretepli, so se udeležili tudi nekateri poslanci s Turatijcm na čelu. Po pogrehu so vprizorili socijalisti demonstra* cijo. Nad 40 socijalistov je aretiranih. — Kakor vse kaže, fašistovska nasilstva ne bodo prenehala, pa naj Mussolini se tako napoveduje »normalizacijo«.
KRITIČEN POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI.
— Rim, 2. julija. (Izv.) Rekonstrukcija Mussolinijevega kabineta je sedaj razdelila fašistovsko stranko v dve struji: v eno, v kateri so zastopani intransigentni elementi in drugo, ki je za sodelovanje z drugimi fašistom naklonjenimi strankami. Prvi na* glašajo, da je rekonstrukcija kabineta moč* no zmanjšala vrste fašistovske stranke, ker je bilo iz vlade izločenih toliko fašistov, kolikor je na njih mesto prišlo drugih strank. Druga struja pripominja, da se je začela doba temeljite revizije fašizma, po kateri je stranka vedno stremela. Na opo* zicijo rekonstrukcija kabineta ni napravila nobenega učinka. Splošno naglašajo. da je nastali položaj postal posebno kritičen. Za včeraj dopoldne sklicana seja ministrskega sveta je bila odgođena. Imenovanje novih državnih pod tajnikov bo šele v soboto ali v nedeljo. V nedeljo 13. t. m. je svečana zaprisega fašistovske narodne milice, s če* mur vstopa milica v vrste redne vojske.
DRAKONIČNA SODBA PROTI DARILA SPREJEMAJOČEMU URADNIKU.
— Praga, 2. julija (Izv.) Pred višjim deželnim sodiščem je včeraj končal proces proti ministerijalnemu svetniku L. Litz-mannu, stavbnemu svetniku Cernyju in prvega soprogi Ani Litzmann radi sprejema* nja daril za izvršitev uradnih poslov. Litz-mann Je 11 obsojen na 7 mesecev težke Ječe in obenem je bila izrečena zaplemba zneskov 20.000. 60.000, 40.000 In 22.000 CK, kakor tudi zaplemba vsega pohištva in drugega nepremičnega imetja obsojenčevega. Černy in Ana Litzmann sta bile oproščene od soudeležbe.
VOLITVE PREDSEDNIKA AMERIŠKIH DRŽAV.
Pariz, 2. julija (Izv.) Iz Newrorka poročajo, da je konvent demokratske stranke zaključil brez pozitivnega rezultata glavno glasovanje o kandidatu na predsedniško mesto. Pri devetem glasovanju je bil rezultat tale: Mac Adoo 444 glasov, Smiths 278, Dawis 63, Carlston 80. Zastopniki države Canzas so % ozirom na ta rezultat sklenili, da umaknejo svojo kandidaturo Dawlsa ln da podpirajo Mac Adoo. Ker noben kandidat al doseael potrebne Tinine glasov 773. ee ie
tenvent raršel. IrvrSenih je bilo 16 s-lasrivan;.
—London, l. julija (Izv) Na demokratskem strankarskem kongresu v Newyorku so se razvili ljuti boji za revizijo strankinega programa. Nastal je na kongresu tako silovit prepir in pretep, da je morala policija posredovati. Udelelniki kongresa so se med seboj ometavall s kozarci, črnilniki, raznimi akti. ravnili itd. Mnogi delegatje so se spoprijeli in tiščali za grlo tako dolgo, da so postali popolnoma nezavestni in so jih morali odnesti iz dvorane.
Julijska Krajina.
— Zdrav narod ne umre. »Goriška Stražac je priobčila ob Vidovdanski obletnici lep uvodnik, v katerem pravi, da zdrav narod noče umreti, zato ne umre. »Na Vidovdan 15. junija 1389 je na Kosovem polju sultan Murat porazil srbsko vojsko in upropastil srbsko carstvo. V vseh mračnih, trpečih stoletjih je bil za Srbe spomin na Vidovdan oni čudežni vir moči, oni temelj narodne samozavesti, oni bodrilni prerok boljše bodočnosti, oni silni klicar k pogumu in vztrajnosti, ki jih je podžigal, dvigal in jim vlival moč, da niso obupali. To dejstvo jasno kaže, kako je srbski narod v svojem jedru zdrav in sposoben za veliko bodočnost. Na Vidovdan 1389 je izgubil svojo svobodo. Zadel ga je vseuničujoč poraz, udarec ki ga je potisnil za stoletja k tlom. Ni mu pa ubil življenske sile. Spomin na nesrečo je budil v narodu požrtvovalnost, krepil voljo, utrjeval njegovo samozavest in mu v težkih dneh budil neutešljivo hrepenenje po zmagi. In zmagal je... S ponosom in radostjo praznuje zdaj svoj Vidovdan, dan svoje največje nesreče, a tudi dan, ko je začel polagati temelje svoji bodoči slavi in moči. Vidovdan je pravi simbol za vse zatirane in tlačene narode. Z zgodovinsko jasnostjo jim pravi: Ne obupavajte! Ohranite narod zdrav in čvrst na duši in telesu, jekle-nite njegovo voljo, podžigajte njegov pogum, glejte, da bo njegovo hrepenenje po zmagi in svobodi neukročljivo in dan zmage bo prišel. Zdrav narod noče umreti, zato ne umre!«
— Z Goriškega. Vsi dobromisleei Slovenci v Julijski Krajini ostro obsojajo pisavo klerikalnega Usta »Slovenca« v zadevi zadnjih dogodkov ob meji. Je pač znana stvar, da je politika klerikalcev dvorezna, zahrbtna in Izdajalska, kar vemo že iz predvojnih časov. Splošne narodne interese zapostavljajo za svoje strankarske. — Klerikalnemu izdajalstvu troba ne pravi ta konec! Dolžnost je vseh zvestih Jugoslo-venov, da obračunajo s brezvestno kllko, ki je bila vedno proti edinstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ako že noče državna oblast tem izdajalcem pokazati železne pesti, pa naj jo pokaže narod pristnih borite-ljev za edinstvo Jugoslovenov. Dovolj je za-strupljevanja slovenskega ljudstva in dovolj zlorabe katolicizma v politične svrhe! »Slovenski Narode, ti, ki vedno zastopaš in braniš kot prvi boritelj koristi in svetinje našega naroda, le pogumno naprej po sedanji določeni poti do popolnega raz-krinkanja klerikalnih farizejev. Naš narod se jih mora otresti, da postane zdrav in sposoben za velike politične in gospodarske naloge, ki ga čakajo v bodočnosti. — Vipavski.
Politične vesti.
= Avdijence. Kralj je včeraj popoldne sprejel v avdijenci ljubljanskega velikega župana dr. V. B a 11 i č a in nato okori 17. voditelja SLS posL dr. Korošca. Avdijenca slednjega je bila zelo kratka. Takoj po avdijenci se je dr. Korošec odpeljal v Ljubljano.
= Ministrski predsednik na Bledu. Kakor nam poročajo z Bleda, je Nj. Vel. kralj Aleksander I. včeraj ponovno sprejel v daljši avdijenci ministrskega predsednika g. Nikolo Pašića. Ministrski predsednik je dopoldne še-tal po Bledu in užival krasote Blejskega jezera, nakar je popoldne v spremstvu policijskega šefa Lazarevića po-setil Bohinj. Ministrski predsednik je včeraj delj časa razgovarjal z ministrom n. r. dr. Gregorjem Žerjavom in tudi nekaj časa z dr. Korošcem, sprejel je tudi velikega župana ljubljanske oblasti dr. V. Bajtica. Kakor nam zatrjujejo, ostane ministrski predsednik na Bledu do konca tega tedna.
= Konference ministrov v Beogradu. Prosvetni minister Svetozar Pribičević se je včeraj vrnil iz Sarajeva po končanem pokrajinskem so-kolskem; zletu. Minister Pribičević je takoj nato konferiral z nekaterimi člani vlade, ministri so skoraj ves dan razpravljali o avdijenci ministrskega predsednika pri kralju na Bledu. Popoldne je bila razširjena v političnih krogih vest, da je ministrski predsednik Pasić doba mandat za izvedbo novih skup. ščinskih volitev. Ta vest je bila preuranjena. Iz vrst najbližjih Pašićevih krogov prihaja pa sigurno poročilo, da smo neposredno pred volitvami.
= Rekonstrukcija vlade. Današnji beogradski listi prinašajo poročila, ki še niso povsem točna, da je ministrski predsednik Nikola Pašič kralju predložil v podpis ukaz o imenovanju novih ministrov. Iz dosedanje vlade izstopita ministra dr. Voja Janjič (vere) in de Diafcotin K o Lic  (šume in rudei-
Za ministra za socijalno politiko je imenovan dr. Boža Maksimović, za ministra javnih del Andra Stanič, bivši prometni minister. Dosedanji minister javnih de! Nikola U z u n o v i č prevzame portfelj ministra šum in rud in dosedanji minister za socijalno politiko Miša Trifunović prevzame ministrstvo ver.
= Klerikalni nacijonalizem je po* polnoma krščanski, pozna samo altru* istične nagone naroda in njegovih pO* edincev, oziroma stanov v njem, po samovladi nad seboj, po omejenem kopičenju gmotnih dobrin in božanju vseh in vsega, kar je temu cilju napoti. Klerikalno delo za narod je delo za vse, za ubogo ljudstvo, ki se kar koplje v blagostanju, odkar je zmagala SLS. — Klerikalni pojem v narodu je poln mo* ralne vsebine; on pozna samo višje vrednote, dočim mu je korist, interes, moč in prevlada popolnoma tuja. Narod mu je kilometre dolg pojem kato* liškega obeležja, obenem pa pozna tudi gonjo proti vsem in vsemu, kar ne trobi v klerikalni rog. Človeštvo mu je kosmata matematična vsota sovražnih verskih in političnih edinic, med kate* rimi hodi kakor volk v ovčji koži ter se uveljavlja in nadvlada nad drugimi on. ki je najbolj altruističen, največji siromak in najbolj obziren. Materijalne koristi sploh ne pozna in zato se ne moremo načuditi, čemu se pravzaprav tako napenja in peha za stvarmi, ki jim ni mogoče odrekati materialističnega obeležja. Ne razumemo tega našemlje* nega usmiljenega Samaritana, ki hoče veljati za vzor človekoljubja in altru« izma, pa vendar sedi na težkih mili* jonih, operira s solidnim kapitalom, ima banke, industrijska podjetja, ogromne komplekse rodovitne zemlje, gozdov, pašnikov, stanuje v razkošnih palačah, vozi se v avtomobilih in hodi v gosposki obleki. Vse to ga prav nič ne moti. da bi ne trobil preprostemu človeku na ušesa, da je patentiran altruist in personificirana skrb za ljud* ski blagor. Gospodje okoli »Slovenca«, z današnjim uvodnikom ste poslali v javnost svoj portret. Vsak človek je v prvi vrsti žival z vsemi živalskimi nagoni, ki jih imajo klerikalci prav to* liko. če ne še več. kakor vsi drugi. Kle* rikalna politika se začenja in končuje pri žepu. Klerikalni nacijonalizem je skrb za blagostanje gotove klike, ki s po* močjo krščanstva in iz njega izvirajo* čih socijalističnih fraz brezobzirno eks* ploatira ljudske mase. To je resnica, ki ima vse polno dokazov v praktič* nem življenju.
= Obtožba proti Radiću in tovarišem. Ministrstvo notranjih del je vročilo državnemu pravdništvu v Zagrebu ovadbo proti Stjepanu Radiću, dr. Mačku, dr. Krnjevlču, Predavcu in drugovom radi njih protidržavnega rova r jenja. Spis je datiran z dne 6. junija. Ministrstvo predlaga, da se proti Radiću in drugovom uvede kazensko postopanje: 1. radi govora dne 30. okt 1921 na sestanku stranke hrvatskega bloka v Zagrebu, 2. radi Radičevega govora v Sisku dne 21. marca 1923, kjer je hrvatske kmete pozival na vojno za hrvatsko kmetsko republiko. 3. radi Radiće-vega govora v restavraciji »Kola« dne 21 maja 1923, kjer je klical* dol z be-ogradskimi smetmi!« in 4. radi Radi-ćevega govora na shodu v Nemcih. Vsi ti govori tvorijo zločin po §§ 103 in 104 srb. kaz. zak. Nadalje se predlaga kazensko preganjanje Stjepana Radića glede njegove izjave napram Karlu Heuslerju: »Ako pride Karel Habsburški na Dunaj, se bomo ž njim pogajali,« nadalje se naj izvede proti Radiću kazenska preiskava radi njegovo propagande proti vojaški dolžnosti. Materija! za to preiskavo je zbral sodni oddelek ministrstva vojne in mornarice. Kazensko progonstvo se dalje zahteva radi Radićevih zvez z raznimi bolgarskimi politiki in z revolucionarnim makedonskim odborom, predvsem s predsednikom tega odbora Todorom Aleksandrovim in generalom Protogerovim. Vsa ta dejanja se označujejo kot vele-izdajstvo po § S7 srb. kaz. zak. Istega zločina se ob dol ž u jejo tudi radićevski poslanci dr. Maček, dr. Kmjević in Predavec. Dolži se jih, da so se sestali z delegatom revolucijonarnega makedonskega komiteta v Zagrebu ter temu v Radičevi odsotnosti izjavili, da pristanejo na revolucionarno akcijo, čim se oborože preko Avstrije in Madžarske in čim se izvedo nove skupščinske volitve, pri katerih računajo, do dobe 140 mandatov.
Društvene vesti.
— Mestna Orjuna Lesce razvije dne 6. julija tL svoj prapor in obvešča vse bratske organizacije, ter prijatelje pokreta, da
je dovoljena za udeležnike razvitja polovična vožnja. Vsi posetniki naj kupijo cele vozovnice, ki veljajo v zvezi s potrdilom udeležbe, ki se dobi v Lescah, tudi za po-vratek.
— CirM-Metodov kres zakuri Šentjakob-sko-trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila ln Metoda v soboto 5. Julija na griču poleg vojaikega strelišča na Dolenjski ce-
I atl« Po kresu na vrtu ClrU-Metodove hiše
Dolenjska c. 14 prosta zabava z godbo ln petjorn. V>tornlne ni. Vabimo k obojemu narodno občinstvo.
— Kolo jugoslovenskh sester v Ljubljani Ima Jutri v četrtek 3. julija ob 16. uri redno odborovo sejo.
— Ženski odsek Gopodarskega naprednega društva za šentjakobski okxz\ priredi v nedeljo 6. julija za člane društva in njih družine piknik na Golovcu. Za godbo ln zabavo je skrbljeno, jed in pijačo naj si prinese vsak s seboj. Zbirališče ob 2. popoldne na Karlovskcm most-.: S<~>-nJ?Ijc niki in prijatelj; društva dobrodo^l . K obilni udeležbi vahi odbor.
Občni zbor »Tujsko - prometne Zveze
V posvetovalnici mestnega magistrata se je vršil danes dopoldne občni zbor >Tuj-sko prometne zveze. Zborovanje je vodil in otvoril predsednik dv. svetnik dr. M a r n, ki je pozdravil vse navzoče, nakar je podal glavno tajniško poročilo jur. P i n t a r. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče podrobnosti:
Od strani naših neprijateliev se ie pričela že V lanski jesen; delati Intenzivna propaganda v Češkoslovašk; in Nemški Avstriji proti posetu naših letovišč. Z ozirom na to se je usmerilo delovanje Zveze \ glavnem na intenzivno reklamo v tu- n inozemstvu. Zveza ie na lastne stroške Izdala v petih jezikih lične plakate za Bohinj in Kranjsko goro. Po inicijativ Zveze se je izdalo plakate za Bled in Rogaško Slatino, istotako v pet.h jezikih. Poslali smo te plakate šfrom sveta, privatnikom, hotelirjem, našim konzulatom n poslaništvom. inozem.sk m tujsko-prometnim organizacijam in potovalnim pisarnam, inozemskim agencijam evropskega društva spalnih voz, vsem važnejšim kolodvorom v Jugoslaviji  in vsem podružmeam -Putnika-.
Za letošnjo jugoslovensko izdajo »Pra-ger Presse« srno dali upravi tega časopisa na razpolago večje število naših slik, ki so bile reproducirane v ilustrirani prilogi omenjene izdaje.
V Olomucu bo v kratkem izšla v češkem jeziku obširna rnanograiija o Slo-venfji, v kateri se bo nahajal rudi kratek opis naših tujsko-prometnih krajev. V ta namen smo dali na razpolago pisatelju obširen materijal.
Udeležili smo se z nagimi najlepšim; slikam; razstave srbskega planinskega društva, ki se je vršila letos spomladi v Beogradu.
Stopili smo v ozek stik s centralami mozemskjh tujsko- prometnih organizac\ med drugimi s češko potovalno pisarno »Čedok«. z VViener Reisebflro n NViener Verkehrsburo na Dunaju, s švicarsko Roi-sezentrale v Zurichu. ter s francosko potovalno pisarno rTxprintor« v Parizu, s francoskim državTihn »Office Natk>nal du Tou-rtsme«, s podjetjem »Cockc v Londonu, ter z mnogoštevilnimi parobrodnimi agenturam? po cel? Evropi. Ožilh stikov nismo imel do sedaj edino le z Italijo. On^izat<>rlčno m inicijativno delo Zveze.
S pomočjo lokalnih tujsko-prometnlh ln olepševalnih društev smo skrbeli predvsem za to, da so tujci dobivali vedno vse potrebne informacije. Zelo agilno ie delovalo »Prometno društvo« na Bledu. Prenovilo Je marleacije v okolici Bleda in postavilo razkazovalne table, i zdalo orijentacijske plakate za sprehode in ture v blejski okolici. Po inicijativi Zveze je Prom, društvo v sodelovanju s Turistovskim klubom »Skala« popravilo dohode k jami pod Babilm Zn-born.
Galertie v soteski »Vintgar« so povod-nii v pretečeni zimi skoro v celoti demolirale ler obenem razdrle tudi precejšnji del pota. Z ogromnimi ftnancijelnimi žrtvami (ca 30.000 D) je Zveza letošnjo spomlad na novo popravila porušene galerije in pota v sotesko in s tem rešila brez dvoma najlepšo izletno točko Slovenije.
Sankališče »Belvederec sm0 hoteli oddati v svTho eksploatacije Prometnemu društvu v Bohinju^ brezplačno v najem.
Dne 10. decembra 1923 se ie vršila v Celju konferenca tuisko-prometnih interesentov Štajerske, sklicana od Zveze. Na tej seji so se razmotrivala razna pereča vprašanja, predvsem pa intenzifikacija propagande in reklame za štajerska letovišča in zdravilišča.
Notranje delo.
Notranje delo Zveze je bilo tako intenzivno. Poskrbeli smo, za zimsko sezono, za precej točne podatke iz vseh krajev v Sloveniji, ki prihajajo v poštev za zimski sport, nadalje iz zimskh zdravilišč v Dalmaciji in na Hrvatskem Primorju, pri katerih smo posebno upoštevali kurljive sobe Do zadnjega časa smo imeli najnetočnejšs podatke o Dalmaciji, to pa iz razloga, ker so obstojala v Dalmaciji le redkokje Prometna društva in je bil tam ves tujski promet skoro brez organizacije. V zadnjem času so se pričeli tudi Dalmatinci Živahne-Je gibati, kar je predvsem zasluga »Putnika« in njegovih podružnic v Dubrovniku in Splitu.
Denarna sredstva.
Po starem proračunu je Zveza uživala stvarno podporo vlade, ki je znašala mesečno Din 6.250. Ta podpora je z mesecerr marcem t. L odpadla. Vladna podpora je za enkrat do nadaljnega omejena na približni znesek Din 2.000. Trgovska in obrtniška zbornica nam je nakazala podporo v znesku Din 3.000, za kar j i izrekamo najtoplejšo zahvalo. Neimenovani r^Klpornilci so nam naklonili potom dv. svetnika dr. Mar-na podporo v znesku Din 16.000. Ministr-stvo trgovine in industrije pa nam je i? splošnega kredita, določenega za tujski promet, naklonilo podporo v znesku 25.000 D
Razmotrivala se se nato še nekater? aktualna vprašanja. Spremenijo se tudi društvena pravila. Za tem se Je vršila volltei novega odbora, o izvolitvi bomo poročali *
Stev. 149.
„SLOVENSKI MAROD"   *lne o. julija 1924
Stran 3.
Prosveta.
— Uspeh domačega umetnika. Nj. VcL ! cralj je zopet odkupil od gosp. F. Marčiča, člana kluba »Vesna«, veliko sliko. Slika t predstavlja pogled na Blejsko jezero ▼ zgodnji pomladi. V ozadju se vidi gorska j skupine s stolom, Id je pa deloma skrit v j težkih oblakih. Jezero se razprostira pod j mogočno skalo, na kateri je sezidan blejski j grad. Na levi vidimo skoraj čisto v ospredju f otok s cerkvijo. Prav v ospredju pa stoje j drevesa z neštetimi vejicami, med katerimi | gledamo na opisano ozadje. S pomočjo tega . drevja je umetnik dosegel nenavadno pla» stiko, ki spominja na stereoskop. Efektnost slike povzdiguje široki okvir v barečhem slogu, ki ga je dobavila domača tvrdka Bab« ka v Ljubljani — Umetniku čestitamo na lepem uspehu.
Glasbeni vesfnik.
— Zvezna knjigarna v Ljubljani je založila v lični izdaji kuplet Kuža Muca iz Fr. Milčlnskejeve narodne pravljice »Mogočni j prstan« za petje in klavir. TJglasbil naš pri- ; ljubljeni skladatelj Viktor Parma. Cena posameznim Izvodom Din 10.
krim pozdravom razpršil zbrano množico. Zabava se Je nadaljevala v gostilni Narat, kjer so se obiskovalci kosali v licitaciji bi bili veselo in dobro razpoloženi. Več točk sporeda Je radi prehitrega konca zabave na prostem moralo Izostati ter je bil raditega tudi gmotni dobiček za yk manjši. Vseeno se Je pa glavni družbi poslala zelo lepa vsota. Za prispevke — bodisi v denarju in blagu sta si največ zaslug pridobila tuk. trgovec g. Vinko Narat in ga Jagrova. Aranžma cele prireditve pa je bil v spretnih rokah podjetne Tllke, dasitudi ji je ob strani zvesto stal v pomoč veselični odbor. Obisk je bil radi nestauovltnostnega vremena veliko
slabši kot lani — vendar smo še vedno lahko zadovoljni z gmotnim uspehom. Vsa čast in hvala našim sosedom, vrlim šmarča-ncm, ki nas v lepem številu posetijo ob vsaki dani priliki — živeli in zdravo! Druge goste smo pogrešali — izgovora ni! Vsem, ki so zbirali in darovali v denarju ali blagu, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno priznanje in čast zaslužijo vrli Celjani, ki sc nam po našem dičnem Vinku poslali lepo število Din ln dobitkov. Hvala in zdravo! Končno še vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do sijajne prireditve — srčna hvala! župniku Vrhovniku je bila poslana čestitka v vezani besedi.
Utrinki iz klerik sine preteklosti.
Sokolstvo.
— Sokolsko društvo v Metliki je priredilo due 29. junija ti. Bvečano akademijo v proslavo Vidovega dne. Nastopili so vsi oddelki društva od najnežnejše dece, do od-rastlih članov. Obširen program so Izvedli, tako deca kakor naraščaj, gojenke in člani z bravuro in navdušenjem, katero je pričalo o mladi moči, prekipevajočem zdravju, ter trudi o duševnem preporodu naše mlade generacije. Vaje so se Izvajale s spremljavo glasovirja in težko je dati enemu ali drugemu nastopu prednost, ker so bili vsi dobro naučeni in Izvedeni brezhibno. V prvi točki Je strumno nastopila moška in ženska deca s kombiniranimi prostimi vajami, katere je Izvajala a takšno dovršenostjo, da bi se kaj tacega moglo zahtevati komaj od odrastle-ga članstva. Tretjo točko: slikovite proste vaje, so izvajale gojenke in ženski naraščaj; te vaje niso bile samo brezhibne, temveč podane so bile z dovršenostjo, da so občinstvo na koncu naravnost fascimirale. Dobro izvajane so bile tudi skupinske vaje članov in naraščaja na dveh bradljah, ter vaje članstva na konju. Moški naraščaj se odlikuje posebno po strumnem nastopu, ter je kazal v svojih prostih vajah izredno lz-vežbanost. Prav dobro Je podala petorica moškega naraščaja simbolične vaje. Borba Slovana za svobodo, kompozicija načelnika br. Veisa. Ta točka Je vrlo ugajala, ter je občinstvo a glasnim odobravanjem kazalo svojo zadovoljnost. Višek tehnične dovršenosti je pa pokazala v sedmi točki devetorica moških članov z Izredno težkimi skupinskimi vajami. Skupina članov in vsega vsega naraščaja, (kompozicija br. Veisa) je bila slikovita; kazala je ujedinjenje in globoko ljubav Sokola do domovine. Želeti bi bilo, da bi se to skupino pustilo slikati. Br. načelniku Veisu in vsem vaditeljem, gre polno priznanje! Tajnik br. Drobnič, Je porazdelil diplome župne tekme, ki se Je vršila v Novem mestu, kjer so tekmovalci iz Metlike dosegli lepe uspehe; starosta br. Makar, Je pa v lepem nagovoru orisal zgodovinski pomen Vidovega dne In borbo Južni!! Slovanov za svobodo. Splošen utls telovadne akademije je bil prav dober; društvo sme biti ponosno na svoje telovadce, kajti videlo se je v njih stremljenje za čim večjo telovadno popolnost, kar pa daje najboljšo garancijo, da bode napredek vedno lepši. Le tako naprej! Zdravo!
Šolstvo.
—e Dobrova pri Ljubljani. Soibko leto j 1S23-24 se je zaključilo minulo soboto 8 proslavo Vidovega dne. Šolska mladina je vzorno deklamirala in pela. Slišali smo pesem o Soči, prizor iz drame »Smrt majke Jugo vica* itd. Vsa čast zavednemu uči tel j-stvu, ki se zaveda vzgajati mladino v pristnem j ugoslovenskem duhu.
— Zaključek višjega tečajnega izpita na realni gimnaziji na Poljanah v Ljubljani. K višjemu tečajnemu izpitu, ki se je vršil pod predsedstvom g. Djardjeviča, vse-učiliškega profesorja Iz Beograda, se Jo priglasilo 2o kanaidatov, izmed katerih je izdelalo 24, med njimi trije z odliko: Avsec Dušan, Bernik Anton, Bregar Stanko, Capuder Fran (z odliko), Dodič Anton, Hu-mer Jože, Kresnik Peter, Krizman JožeL Korošec Marko, Krištof Boris, Kukec Zdenko, Kyovsky Rudolf, Malenšek Miroslav, Orel Vladimir, Podboj Ivan, Podnar Tomaž, Pokoren Mirko, Pretner Leo (z odliko), Pu-uelj Josip, Rakovec Radoslav. Rupnlk Le* jold. Šuštar Ivan, Vodušek Vital (z odliko), Vrančič Ivan, Abram Vladimira.
Dopisi.
— Z Grobelnega. CMD podružnica za Grobelno ln okolico je priredila dne 22. junija svojo običajno ljudsko veselico na prostem in sicer v proslavo ustanvitelja CMD, častnega staroste župnika Vrhovnika, ki je slavil 24. junija svoj 70 letni rojstni dan. opored zabave je bil zanimiv in vabljiv. \ eseiični prostor je bil spremenjen v smrekov gaj, v kojega senci so se vrstili pestri šotori — vsi v zelenju, cveticah in zastavicah. V teh so stregle gospe in gospodične cenjenim gostom ln občinstvu z raznimi okrepčili v občno veselje in za dovolj nos t. Od blizu in daleč so prihajali ter bili kmalu v živahni zabavi. Vsem se je brala raz obraza radost in živahnost. Piesaželjne je vabila godba na poskok po novem plesnem odru, ki ga je zamislila podružnica. Vmes se je čulo petje domačih fantov, ki ob vsaki priliki tudi pomagajo pri prireditvah. Zelo bogat je bil srečolov — nad 200 krasnih dobitkov, da je bil slehrni prejemnik zadovoljen. Le prehitro se je zmračilo — na visokem svetilniku je zažarela obločnica. Vrvenje in smeh sta trajala dalje, dokler ni veselice po se tli »Pluyiua«, ki je mahoma a m o- •
Bolj   papeški,   kakor   papež sam.
»Slovenecc je priobčil po sarajevskem atentatu vest, da piše nemška »Morgenpost«, »naj se glede obdolži-tev, da je Srbija atentata kriva, postopa previdno (tu je postavil »Slovenec« klicaj). Delati predalekosežne sklepe bi škodovalo evropskemu miru. Dozdaj ni nobenega dokaza za sokrivdo oficijelne Srbije, niti za sokrivdo in sovednost voditeljev velesrbskega gibanja.« — Tako trezno in pomirjevalno je pisal takrat nemški list. »Slo-venčevo« uredništvo je cinično pripomnilo: »Ta je pa že predebela.« Pa recite, če ni bil klerikalizem res izdajalec Avstrije?
»Rože v zadnji pozdrav mrtvemu prestolonasledniku  in  njegovi soprogi
so od Brezovice do Zaloga in tudi na tukajšnjem južnem kolodvoru natrosile na železniški tir gospe in gospodične katoliških (!) slovenskih organizacij. Rože so dali na razpolago razni kato- I liški (!) zavodi in privatniki.« (»Slovenec«, 3. julija 1914.)
* *
»Ob grobnici mrtvega prestolonaslednika hočemo potrditi, da so resnične njegove besede: »Die Siidslaven an der Adria sind die beste Sttitze der Monarchie.« (»Slovenec«, 4. julija 1914.)
* *
»Slovenci hočemo mogočno Avstrijo, in če se vsi Jugoslovani pod habsburškim sceptrom združijo, nam bo le prav; da bi se pa razbila Avstrija zato, da bi samo Srb zavladal in druge Jugoslovane tlačil, nas pa našim najhujšim sovražnikom izročil — to morejo želeti in odobravati le norci, kar pa Slovenci in Hrvati po svoji ogromni večini, hvala bogu, nismo.« (»Slovenec« 4. julija 1914.)
* *
Velikosrbska propaganda se mora streti. »Information* z dne 3. julija piše iz jugoslovenskih (reci klerikalnih! Op. ured.) Krogov: »Kdor more svoj pogled odtrgati od neizrekljivo žalostne slike razdrte družinske sreče umorjene pre-stolonasledniške dvojice, razdrte od peklenske zločinske roke, in kdor opazi mogočno in splošno zaničevanje in obsojanje nedeljskega umora, ta bo z rastočim začudenjem občudoval patrioti-čni duh, ki je z naravnost elementarno velemogočno silo zaplamenel v vseh naših Jugoslovenih, prostih velikosrbskega duha. Jugoslovansko prebivalstvo se je dvignilo kakor en mož, da stigmatizira strašni zločin kot nizkoten, prekletstva in smrti vreden čin. Upor Jugoslovanov proti antiavstrijski in anti-dinastični velikosrbski propagandi se je dvignil z brezprimerno srditostjo po vsej Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji in noter do Ljubljane. V pokrajinah, v katerih se preje nikoli niso glasili glasovi ljudske himne, se dviga danes cesarska pesem, se dvigajo množice s klicem: »Živio cesar in država!« Hrvatje dokazujejo, da njih stari jedrnati patriotizem že živi v nezmanjšani moči, v Zagrebu izjavlja stranka prava, da ne trpi sabora, na čegar čelu stoji srbski (!) predsednik, v Dalmaciji se odpor in bramba proti velikosrbstvu razširja od mesta do mesta, od vasi do vasi. In v Bosni sami je srd proti sovražnikom domovine zaplamenel tako divje, da je bilo treba obsednega stanja (izborna motivacija! Op. ured.), da bi v opravičenem boju proti sovražnikom domovine ne trpel nezaslužene škode velik dobromisleči del srb. prebivalstva. Kar se sedaj v južni Avstriji godi, ni nič drugega, kakor to, da zdravo, lojalno in patriotično Jugoslovanstvo v tla tepta in gnječi velikosrbsko propagando. Monarhiji sovražne skupine in njih voditelji in in-spiratorji so od umora v Sarajevu pač vse kaj drugega pričakovali. Upali so, da bo celokupno Jugoslovanstvo Prin-čipovo delo odobravalo, da bo velikosrbsko gibanje pridobilo novih tal in novega vpliva. Ravno nasprotno se je zgodilo. Velikosrbska agitacija je za dolgo časa pobita, vržena ob tla, razbita. Od nedelje se je situacija mogočno premaknila. V Sarajevu je tekla dragocena kri, prestolonasledniška dvojica je žrtvovala življenje na jugoslovanskih tleh. Ta strašna katastrofa je v Avstro-Ogrski učinkovala kakor potres, toda pod razvalinami leži v prvi vrsti velikosrbska misel. Ko se je zgrudil v smrti, je prestolonaslednik s kaznuj očim POgJedoni ukrotil veliko-
srbsko revolto in jo razpodil. Od nedelje se bore Jugoslovani celokupne monarhije za cesarja in državo proti beograjskim morilcem in zarotnikom. (»Slovenec«, 4. julija 1914.) — Kajne, kako imenitno so znali informirati klerikalci inozemstvo o svoji veliki zvestobi do veleavstrijske misli?
# *
Kadar žalost govori. »Slovenski Narod« pripoveduje že par dni, da ni treba nobenih protestnih shodov v Ljubljani, ker je žalost po mestu taka, da sama govori. Ta žalost je morala biti pri nekaterih organizacijah in in društvih v LJubljani, če je »Narodu« verjeti, velika, da jih ob prevozu smrtnih ostankov prestolonaslednika skozi Ljubljano ni bilo opaziti. (»Slovenec«, 4. julija 1914.) (Vsa čast in poštenje denuncijantom, ki danes toliko kriče o svoji morali! Op. ured.)
Tako se Ljubljana ne zastopa! Nedavno je bilo par ljubljanskih občinskih svetnikov v Belgradu. Občinski svetnik in deželni poslanec liberalne stranke (torej vendar enkrat pošteno priznanje resnice! Op. ured.) dr. Fr. Novak je na banketu govoril, da smatramo Belgrad za kulturno središče Jugoslovanov (mislil je tudi politično, pa ni smel povedati. Op. ured.) Kako morejo ljubljanski občinski svetniki tako govoriti? Slovenci smatramo Ljubljano za svoje kulturno središče. (Že pred 10 leti so torej cvele klerikalne separatistične cvetke! Op. ured.) Ljubljanski občinski svetnik pa hoče naše kulturno središče prelagati kar izven države (to je bilo najvažnejše, da je hotel prelagati kar izven države, kajne gg. okoli »Slovenca«? Op. ured.) Ali Ljubljančanom gre v glavo, da se s takimi občinskimi svetniki samo škoduje, ne pa koristi Ljubljani? Prav nepotrebna je bila s tega stališča tudi brzojavka ljubljanskega župana dr. Tavčarja Njeguševi slavnosti (aha!) v Pragi, kjer so se zbrali izrecni in najostrej-še začrtani zastopniki jugoslovenske nacionalistične ideje. (Fej, takratni denuncijanti in današnji hinavci! Op. ured.) Tako se ne zastopajo koristi Ljubljane, in proti takemu zastopstvu bo treba Ljubljančanom odločno protestirati. (>Slovenec« 4. julija 1914) — Danes pa hočejo isti klerikalci zastopati vso Slovenijo! Fej! Sramota!
Zasačeni: Naših liberalcev ni na nedeljskem shodu nihče imenoval, kljub temu se čutijo — zadete po neusmiljenih udarcih, ki so padali na moralične sokrivce sarajevskih morilcev (čujte in primerjaj te s »Slovenčevo« pisavo v sobotni številki! Ured.) Sedaj besnijo in tulijo — in s tem priznavajo jasno svojo krivdo. Stik našega svobodoniL>ei-stva z vele^rbsko propagando je no-toričen. (»biovenec«, kaj si pa zapisal pretcivio soboto.^ Ali ne čutiš, da ti je pamet opešala? Ured.) Saj statut te huaodeisite zarote izrecno določa, da v slovenskih dežciali podpira svooodomi-selce zoper »avstrijske ivierikaice«. Slovensko liberaistvo je Veiesrbom simpatično, ker vidi v njem sebi sorodno smer zoper Avstrijo (»Slovenec*, ali si sanjal pred 10 leti, ko si podčrtal na račun slovenske napredne javnosti tt denuncijantske beseue, da se boš po 10 letih tako nesmrtno blamiral? Ured.) Slovenski liberalci so zasačeni, sedaj jih vsakdo pozna. (»Slovenec«, 11. julija 1914.)
Kaj pravi »Domoljubov« člankar?
Prav je, da tudi na tem mestu zabeležimo sodbo »Domoljubovega« Ciankar-ja o velesrbski propagandi. Clankar pravi: Z nepopisno hinavščino (čujte ia strmite! Ured.) so ti hujskači po liberalnih listih hoteli omrežiti našo mladino (primerjajte s tem, kar očita »Slov. Narodu« sobotni »Slovenec«! Ured.), med študenti se je razvila strupena hujskanja na vse načine. Mlade, neizkušene fante so lovili liberalni (!) agitatorji, češ da gre za to, da smo Slovenci in Hrvati en narod. Slo je pa samo zato, da bi katoliški (aha!) Slovenci in Hrvatje iskali c v oje bodočnosti v srbski državi (čujete, kako iskreno je pel klerikalni petelin pred 10 leti! Ured.), na katere prestolu sedi kralj s krvavo umazanimi rokami. Z umorom je začel in od umora živi. Obenem je bila pa s to imitacijo Lesna gonja proti katoliški (!) ceikvi. V imenu narodne edinosti (to je pošteni; priznanje! Ured.) so hoieli hujskači ubiti katoliško (!) prepričanje med na-
mi, obenem pa izdati in uničiti Slovence in Hrvate sploh. Slepec »idi, da ni v srbski državni misli niti pičice slo-vanstva (ta slepec je samo klerikalizem! Ured.) Ko bi se uresničila srbska državna misel, bi pač padla niim v roke Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Slavonija, ostalo bi pa razkosali med seboj Madjari, Nemci in Lahi (ali čujete, kako perfidno je podtikal klerikalizem Srbom stvari, o katerih se jim ni niti sanjalo, kakor priča sedanjost. Ured.) Hvala Bogu, da je ta reč neizpelpva (zdaj lahko javnost razume, zakaj klerikalci tako besne proti Srbom! Ured.) Misel Velike Srbije je pač le velika norost (Jugoslavija je torej v klerikalnih očeh norost! Ured.) agitacija zanjo je pa za nas vendar najhujša nevarnost. Meša nam mladino in jo podivjava, zavira naš razvoj, okužuie in zastrupila vse naše življenje. Tudi srbsko vprašanje se da rešiti; tudi srbski narod more doseči svojo edinost; moremo se tudi ž njim bratski združiti, toda edino le v Avstriji, edino le pod habsburškim žezlom (slovenska in ostala jugos!ovenska javnost, ali si čula in ali znaš dovolj strmeti nad to fenomenalno trditvijo, s katero je klerikalizem pred 10 leti razgalil vso svojo podlo avstrofilsko dušo? Ali razumeš zdaj, zakaj klerikalna stranka tako besno napada Srbe. zakaj noče nič slišati o narodnem edinstvu, ki bi ga branil z vsemi Štirimi, če bi se bili Slovenci združili s Srbi in Hrvati pod katoliško Avstrijo? Ured.) Slovensko ljudstvo se obrača s studom od teh hujskačev in se sramuje, da so Slovani tako podivjani. Tu ne pomaga nič drugega nego jasen in odkrit boj. Agitacije za srbsko državo pri nas ne sme biti, in kjer je kdo, ki ji služi ali jo hinavsko podpira, proč z njim! (Citat iz »Domoljuba«, priobčen v »Slovencu« 9. julija.) * *
Zbrali smo samo nekaj cvetk s klerikalnega avstrofilskeKa vrta, ki pa po našem globokem prepričanju popolnoma zadostujejo in brez posebnega komentarja dokazujejo, kako visoka je moralna stopnja veleavstrijskega volka v prisilnem jugoslovenskem jopiču. — »Slovenec« je sam izzival ta odgovor. Zdaj ga lahko vtakne za klobuk, kjer tako pogreša avstrijskega orla.
DetanroBee Oracotin tež -major.
Kdo se od ljubljanskih Sokolov ne spominja požrtvovalnega delovanja brata Mikuža Dragotina. ki je pred vojno posvečal vse svoje moči razvoju in pro-cvitu ljubljanskega sokolskega društva? Kdo od ljubljanskih Sokolov ne pozna velike slovanske duše brata Mikuža, ki je kot dobrovoljec razvijal zastavo ujedinjenja in svobode jugoslovenskega rodu na poljanah Dobrudže in na kršni solunski fronti? Ta mož, ki obhaja letos 411etnico svojega rojstva in kateremu dolguje naša ujedinjena domovina večno zahvalo kot Sokolu in dobrovoljcu, je napredoval 1. julija v čin peš. majorja v Dol. Tuzli.
Kakor omenjeno, je posvetil br. Mi-kuž pred vojno ves svoj prosti čas So-koistvu. Bil je vaditelj in voditelj dece pri ljubljanskem sokolskem društvu ter član tehničnega odb >ra slovenske sokolske zveze. Ob izbruhu vojne mu je narekovala sokolska vzgoja, kot večini naših dobrovoljcev, stališče, ki naj ga zavzame kot zatirani Slovan ... Na dan sv. Alojzija leta 1915. je prišel s celini bataljonom 53. p. p. v Rusijo, in sicer po dobro premišljenem načrtu, ki ga je zaupal svojemu prijatelju v Ljubljani pred odhodom na rusko fronto. O tem svojem činu piše sam v pismu z dne 26. junija leta 1918. iz Crne gore v Ljubljano:
». . . Mnogo sem romal po svetu, predno sem prišel v Črno goro, si moreš misliti. V Zagrebu, ko sem odšel na rusko fronto, sem že vzel »Umsteigkar-to« za Rusijo, to se pravi, imel sem trdno namero iti pri prvi priložnosti k bratom Rusom in se potem javiti v srbsko armado. Kar sem sklenil, to sem tudi naredil. Da mi pa ne bi bilo dolgčas, popeljal sem s seboj celi bataljon, okoli 700 do 800 vojakov z oficirji vred. Komandiral sem one dni slučajno bataljonu, ker je bil pravi komandant bataljona preveč »vroče« krvi in je bil vedno 3 km zadaj. Ruskemu generalu napišem pismo, da ga hočem posetiti, obenem izvestim komandanta svojega polka o nameravanem koraku in da ni treba več računati na mene, ker bom težko nazaj prišel. Ker so bili Avstrijci mišljenja, da je treba imeti za to potrebno dovoljenje, katerega pa nisem imel, začeli so na nas streljati in to s tem, kar jim je prišlo v roke — s puškami, mitraljezi in topovi. Nekoliko od nnših je oadlo. no. večinoma smo prišli preko k bratom Rusom, ki so nas že čakali s čajem. Bilo je to na dan sv. Alojzija 1915. leta. Na ruski fronti sem bil tedaj samo 4 dni. Takoj sem se javil v srbsko armado, toda Rusi tega še niso razumeli. Poslali so me decembra istega leta v neko veliko tovarno za municijo, in jaz sem sprejel to službo pod pogojem, da me v slučaju, da se osnuje kaka armija dobrovoljcev za Srbijo,
puste tja. Prve dni leta 1916. so osnovali v Odesi srbski odred dobrovoljcev in jaz sem odšel takoj tja. kamor je prišlo še mnogo mojih tovarišev. Udeležil sem se krvavih bojev v Dobrudži. Novembra meseca 1917. leta sem odšel z drugimi dobrovoljci iz Rusije preko Arhangelska, Angleške, Francoske ln Italije na solunsko bojišče. Vsesa skupaj sem bil r.a morju 15 dni. preživel sem mnog > viharjev in dosti hudega smo prestali. Zdi se mi. da ni nič novega na svetu, zdi se mi, da so bile sanje vse, kar smo preživeli. Ni več stvari, ki bi me mngh hitro navdušiti. — Na^e prve pozicije na solunski fronti so bile visoko v gorah. 1800 do 2500 m. Bil sem v vseh bojih, dospel do bolgarske meie in naredili smo več kakor 1200 km peš. Prelazili smo tudi albanske gore in zavzeli Skader. No, hvala Bogu, mislim, da je zdaj konec vseh težav in da se bomo kmalu videli. Iz kršne Črne gore gledam z veselim srcem na sadove velikanskih naporov, ki smo jih pretrpeli dobrovolici ramo ob rami s srbskim vojakom na bojnih polianah za naše osvobojen je in ujedinjenje . . .<
Brat MikuŽ je idealen Slovan tn na bojiščih je bil junak. Kot tak je bil duša vseh dobrovoljcev. Pri vsem njegovem delovanju ga je vodila sokolska ideja in zavedal se je in ponosen je bil na to, da je bila sokolska telovadnica, ki mu ie dala telesnih moči, da je mogel postati borec za naše ujedinjenje in da je bila čista, neomadeževana sokolska vzgoja, ki mu je to zapovedala.
Zanimivo je pismo, ki so ga priobčili dobrovolici v svojem glasilu »Slovenski Jug« kot posmrtnico svojemu drugu kap. Mikužu, misleč, da je padel na bojišču v Dobrudži. Pismo se glasi:
KAPETANU' DRAGOTINU MIKUŽU.
Javna telovadba Ljubljanskega Sokola. Naraščaj izvaja svoje vaje pod vodstvom malega, širokoplečnega vaditelja. Čegar vsaka kretnja kaže starega, izvež-banega telovadca. Vojaško vežbališče v Zagrebu. Četa vojakov, zbrana okoli svojega komandanta, malega nadporočnika, verno posluša njegove besede o bratstvu vseh Slovanov. Železniška postaja v fin-liciii. V gruč, ujetnikov mal častnik bratski deli s svojim tovarišem, kar Je kupil za svoje poslednje novčiče. Vojaško vežbali-šče v Odesi. Mimo komandanta koraka paradnim maršem polk. drugi bataljon vodi mal kapetan, ponos In sreča mu slleta fz oči. Te štiri sl;ke se mi vedno pojavijo pred očmi, kadar Čujem Tvoje Ime, dragi Drago!
Vse ure svojega življenja posvetil sJ delu za svoj narod. Ker si videl v Sokolu ono pot, ki vodi k rešitvi Tvojega naroda
— k zbližanju fn združenju vsega Slovan-stva, posvetil si vse svoje moči, veš ŠVol trud, vse svoje zmožnost: razvoju in pro-cvitu Sokola, katerega si ljubil lz vse svoje duše. kateremu si bil pripravljen darovati tudi svoje življenje. Vso to svojo ljubezen, vso to svojo požrtvovalnost si s svo]im vstopom prenesel v Srbski prostovoljski odred, v katerem si videl Isto-tako veliko družino, kjer naj bode najvišji brat najnižjemu, kjer so si bratje vsi. bratje, ki se bore za Isto idejo, za Isti clli
— za osvoboditev svoje nesrečne domovine. S svojim dobrim srcem, s svojim mirnim in blagim značajem osvojil si si srca vseh — tako svojih predpostavljenih, kakor svojih podrejenih. Vsa Tvoja neizmerna energija, vse Tvoje neumorne sile posvečene so bile Odredu ln bil si srečen, ko si videl prostovoljsko divizijo, pripravljeno na boj na življenje in smrt, prožeto z istim duhom in z isto navdušenostjo, katere je bilo prepolno Tvoje blago srce. Spolnil si v polni meri dolg, katerega si imel kot sin slovenskega naroda do svojega naroda, ki mora s ponosom gledati na takega svojega sina.
Ni se Ti spolnlla Tvoja najsrčnejša želja, da vidiš svoj narod prost sužnjih okovov, a nanesel si prvi udar k njihovemu razdrobljenju. Tvoje ime se ne blišč! na razkošnem nagrobnem spomeniku, a začrtano je z neizbrisnimi črkami v srcu vseh Tvojih soboriteljev — boriteljev za svobodo svojega naroda.
Lahka TI bodi zemljica v krogu Tvojih bratov-junakov, dragi Drago!
•   • •
Ljubljansko sokolsko društvo in z njim vse jugoslovensko Sokolstvo čestita iz vsega srca k napredovanju brata Mikuža v majorja in mu kliče na mnoga leta! — Zdravo!
Josip Z.
• Beli indjanci v Južni Ameriki. Ekspedicija profesorja Marsha Je naletela \ Južni Ameriki na belo Indijansko pleme. Indijanci Imajo belo kožo. plavkaste lase in sinje oči. Dva Indijanca bosta pripeljana v Newyork.
• Amerikanci Iščejo okostje prvega čleveka. Dr. Roy Chapman Andrews, ki jt kakor smo poročali v Mongoliji našel Jajc ■ dinozavra, za katere trdi, da so stara na in milijonov let, bo nadaljeval svoja razisko vanja ln bo skušal dobiti okostje prvega človeka, ki je živel na svetu. Ekspedicijo vzdržuje in podpira newyorSkI naravoslov ni muzej.
• 500 dolarjev za eno plombo. V New-jorku imajo zopet senzacijonalen procea. Odvetnik Sam TJntermever Je tožil nekega zobozdravnika, ki mu Je zaračunal 500 dolarjev za eno samo plombo. Proces vzbuja mnogo aanimanja,
Stran 4
»SLOVENSKI   NAR O O«   dne 3. julija 1924
štev. 149.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 2. julija 1924.
Lepa dražba«
V Ljubljani izhaja dnevnik, ki se izdaja za neodvisno, kritično, napredno n nepristransko tribuno našega javnega življenja. List je naša javnost odklonila, saj se je pod plaščem neodvisnosti bi kritičnosti že opetovano pregrešil nad našimi naprednimi interesi v Sloveniji ter na skrivaj podpiral klerikalno politiko proti največji napredni stranki v Sloveniji in glavni nasprotnici klerikalizma, proti demokratski stranki! Zato smo se tudi mi izogibali vsake polemike ž njim.
Danes pa objavlja v svojem uvodniku tako grde klevete proti »Slovenskemu Narodu«, da smo prisiljeni stopiti iz rezerve. »Narodni dnevnik« si namreč v debati med »Slov. Narodom« in »Slovencem« prisvaja vlogo sodnika ter razglaša dosledno s klerikalnim natolcevanjem slovenski javnosti, da je »SI. Narod« pravzaprav klečeplazd pred bivšo Avstrijo in zagovarjal pro-tislovansko in avstrijsko politiko!
Ni je večje novinarske nesramnosti, kakor je tista, ki vedoma laže in ki zavestno prevrača resnico in kleveta nasprotnika! Tako je v slučaju klerikalne klevete, ki se ji pridružuje sedaj tudi »napredni« »Narodni dnevnik«, da je »Slov. Narod, to polstoletno glasilo naprednega nacijonalizma med Slovenci, pobornik vseslovanske politične ideje, zagovornik Rusije rn predvojne Srbije, da je slovenski napredni svet, ki se je v celoti oklepal »SL. Naroda*, klečeplazil pred Dunajem in vodil avstrijsko politiko. AH je mogoča večja nesramnost »naprednega« glasila, da osvaja klevete tiste stranke, proti kateri smo se pred vojno z vso doslednostjo m ostrostjo borili baš radi njenega avstrijskega, protinarodnega in pro-tipanslavističnega stališča? Mi, ki smo si v tej borbi nakopali vso sovraštvo avstrijskega režima, ki je hotel naš list ob izbruhu svetovne vojne na temelju klerikalnih ovadb zadušiti radi našega vseslovanskega nacijonalizma in iredentizma, smo bili po klerikalnem zatrdilu in sedaj pritrdilu »Narodnega Dnevnika« avstrofilski politiki, klerikalci pa jugoslovenski patrijotje.
Čestitamo na tej iznajdbi glasilu dr. VladuTurja Ravniharja, ki pa te iznajdbe gotovo ne bo vesel! Saj postavlja njega njegov lastni organ v vrsto — avstro-fllskih politikov. Znano je pač, da je bil dr. Ravnina r ves kritičen čas upravni odbornik »Narodne tiskarne« in kot tak tudi soodgovoren za stališča, ki ga je zavzemal »Slovensi Narod« v onih dneh, da, bil je celo odgovorni urednik tega lista, Ako torej njegovo glasilo sedaj meče kamenje na list, katerega je bil odgovorni urednik dr. Ravnihar sam, dolži njega osebno, da je kot državni poslanec, kot upravni odbornik »Narodne tiskarne« in kot odgovorni urednik »Slovenskega Naroda« delal avstro-filsko politiko prav takšno, kakor jo je propagiral Štefetov »Slovenec«.
Kaj poreče k temu dr. Ravnihar? Ali bo mirno trpel, da ga njegov lastni organ uvršča v družbo onih ljudi, ki so ob izbruhu vojne kar besneli proti ozna-njevalcem jugoslovenske ideje in ki so ovajali vsenapredne elemente ter jih izročali avstrijskim biričem in krvnikom? Menimo, da se bo dr. Ravnihar z vso primerno odločnostjo zahvalil za lepo družbo, v katero ga sedaj v svoji politični strasti spravlja njegovo lastno glasilo.
★  ★ ★
— Sosvet »Mestne hraninilce ljubljanske«. V sosvet »Mestne hranilnice ljubljanske« so imenovani ti-le gospodje: dr. Anton Sv igel j, odvetnik, Viktor Rohrmann in Jo s. Ogo-r e 1 e c, trgovca, in Anton Klina r, gradbeni direktor v pokoju. Imena teh gospodov jamčijo, da bo zavod posloval po strogo gospodarskih načelih in ne bo pristopen nobenim tujim, zlasti pa ne strankarskim uplivom, kar bo hranilnici gotovo v korist.
— Klerikalni junaki »Slovenec« pravi, da »si je neizkvarjena jugoslo-venska misel utirala pot med katoliško narodno mladino tistih let« in navaja kot dokaz pisavo »Zore«, »Mira« in mariborske »Straže«. Kakšna je bila ta »neizkvarjena jugoslovenska misel«, smo povedali na drugem mestu, kjer citiramo veleznačilen odstavek iz takratnega »Domoljuba«. Prav radi verjamemo »Slovencu«, da si je te vrste jugoslovenska misel res pridno utirala pot med klerikalci, kjer ima še danes veliko zaslombo.
— Dober nasvet nam daje »Slovenec«, ko pravi, naj se spametujemo. Radi verjamemo, da mu je neprijetno, ko smo sneli s klerikalnega obraza masko, pod katero skriva SLS v Jugoslaviji svoje avstrofilstvo. Nočemo se spametovati, ker smo naSH v klerikalni preteklosti prave politične dragulje, ki se jim bo javnost tudi danes pošteno kro-botala, V tem slučaju je pamet palica*
ki ima dv> Konfg
— Odgovor na vprašanje. »Slovenec« nas vprašuje: »Odkod pa imate vi to čudežno znanost in ta sijajni vpogled v skrivnosti človeške duševnosti, za katerega vas morajo vse svetovne univerze zavidati?« Odgovarjamo: »Iz vašega javnega priznanja, ko ste pred 10 leti podčrtali, da ste resnično zvesti in udani avstrijski državni misli. S tem ste vendar hoteli izrecno povdariti, da ste iskreni in resnični avstrofili samo vi, dočim so vaši politični nasprotniki v tem slučaju hinavci Ali ni tako? Saj se poznamo, kajne?
— Sto let pozneje bo morda slovenska javnost tako pozabljiva, da se ne bo več spominjala, kdo je bil med vojno z dušo in telesom na strani katoliške Avstrije, kdo je vedno naglašal svojo iskreno in resnično udanost vele-avstrijski misli, ki jo je neštetokrat tudi dokazal z denuncijanstvom. Poznamo korifeje iz klerikalnega tabora, ki so v Rusiji sestavljale protokole o naših dobrovoljcih, da jih po prevratu v domovino izroče avstrijskemu krvniku. Najlepši dokaz, da so klerikalci pred 10 leti res tako mislili in čutili, kakor so pisali, je to, da je ostalo njihovo mišljenje neizpremenjeno. »Slovenčevo« pobalinstvo, ki splava na površje klerikalne morale vedno, kadar se čutijo gospodje zadete, je nov dokaz, da ta reč nekam čudno diši po resničnosti. Bi se pač ne praskali tako hudo, če bi jih ne srbelo.
— Umazanost. Kakor znano, je župan dr. Peric svojedobno razdelil brezplačne vozovnice električne cestne železnice med svoje najzvestejše in naj-vnetejše sotrudnike v mestni upravi: To so bili: Jeglič, Pire, Tokan, dr. Stanovnik itd. Te karte je dalo na razpolago mestni občini ravnateljstvo cestne železnice. Vsak dostojen človek bi mislil, da bodo ti oblagodarjenci po razpustu občinskega sveta prostovoljno vrnili občini, kar so prejeli od nje za dobo, dokler traja njih funkcija pri občinskem svetu. Temu pa ni tako, nekateri teh gospodov se še vedno prepeljujejo s cestno železnico brezplačno, dasi že mesec dni niso več občinski svetovalci. To je pač višek umazanosti! Mestna občina naj z energično gesto napravi temu škandalu konec!
— Glas iz občinstva Ob Dolenjski cesti na desni strani je do Rdečega križa lep, senčnat hodnik, katerega se prebivalstvo rado in z zadovoljstvom poslužuje. Za te rodbine s otroci pa so on-dotni vozeči se kolesarji prava nadloga. Vzlic temu, da je cesta lepa in gladka, se vozijo, brez razlike spola in stanu, redno po tem hodniku s tako brezobzirnostjo, da se morajo pasanti umikati na cesto ali pa na travo oziroma njive. Izpostavljeni so celo surovostim teh nadležnih kolesarjev. Dovoljujemo si vprašati gradbeno direkcijo, ali je ta hodnik napravljen samo za pešce, ali pa smejo na njem ogrožati pasante tudi dirjajoči kolesarji?
— Odlikovanje frančišk. fratra. — Nj. Vel. kralj Aleksander je daroval 10.000 D frančiškanskemu sirotišču sv. Križa na Otoku pri Korčuli in odlikoval s častno diplomo o. Avguština Juničića, prejšnjega starešino tega samostana in sedaj vrhovnega provincijala dubrovniške province sv. Jeronima. O. Junlčič si je pridobil s svojim patrijotičnim delovanjem velike zasluge na kulturnem in humanitarnem polju.
— Cerknlfiko jezero. V svetovnoznano presihajoče cerkniško jezero, katero je bilo še pred 10 dnevi skoraj popolnoma suho, je naenkrat privrela voda In jezero popolnoma zalila. Dijaki, izletniki turisti imajo sedaj najlepšo priložnost, ogledati si presihajoče jezero z romantično okolico, ob enem Kartužijanski grad z vodnjaki In kletmi, turške tabore in zgodovinsko cerkev, katera je najlepša v naši Notranjski.
— Smrtna kosa. Na Vranskem je umrla dne 30. junija v visoki starosti 84 let ga. Filipina Schauer, vdova po davčnem nad-upravitelju, mati graščaka g. Frana Senau-erja na Brodu pri Vranskem in gospe dr. Stikerjeve, odvetnikove soproge v Brežicah. Pokojnica je bila gospa izrednih srčnih, vrlin, velika dobrotnica siromakov. Znana Je bila po svoji dobroti daleč naokoli. Bodi ji ohranjen prijazen spomin, njeni cenjeni rodbini naše sožalje!
— Ukradena krava. Posestniku Antonu Hudlčku v Oplotnici na Štajerskem, so neznani storilci odpeljali pred dnevi iz hleva 5 let staro kravo. O storilcih ni sledu.
— Državno koncesijontrano, najbolje obiskovano zasebno učilišče Josipa Chrl-stofa za stenografijo in strojepisje v Ljuljani vpisuje za šolsko leto 1924/25 ves mesec Julij vsak dan na Domobranski c 7. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina Din 100, učna ura komaj 2 Din. Na razpolago Je več strojev raznih sistemov. Zavod nudi priliko za izobrazbo v perfektne stenografe, strojepisce ter izdaja veljavna spričevala. Pouk v strojepisju za začetnike In droge se poučuje celi mesec julij, avgust tu september, mesečna šolnina 75 Din.
—c Cena divJačinL »Slovensko lovsko društvo v Ljubljani« je določilo sporazumno z »Lovsko zadrugo« za mesec julij t L ceno srnjakom Din 25 za kg. Po posredovanju »Lovske zadruge« prevzema po tej ceni sveže in pravilno iztrebljene srnjake tvrdka E. Vajda, postaja Čakovec Srnjak naj se odda brzovozno na naj-bližnji oddajni postali; vse nadaline stro-*jcfe bosi frrdka E. Vajda. «« Ta cena ve-
lja za mesece julij. V bodoče bodo objavljene cene za vse vrste divjačine za vsak mesec v »Lovcu«. — Načelstvo »Lovske zadruge.«
— Iz raznih krajev države. Iz Subotice poročajo, da je Donava pričela zopet oaia-ščati. Oblasti so ukrenile potreb.le kerake, da ne bo poplave. — V Petrovem selu je v Tisi utonil 11 letni deček Sima Stojić. — V Beogradu so delavci, ki so kopali v D\or-ski ulici kanal, naleteli poleg kavarne »Zlatna lira« na kosti nt kega starejšega človeka in nekega deteta. Po vseh znakih sodeč sta bila nesrečneža ubUa za časa okupacije. — V Banja Luki so pijani svatje ubili Sto-jana čeniča, ker jim je prepovedal pjti ae-ko pesem. Policija Je prijela Suljo Zemani-ča, Dragu lina Gagulo in Antona Raj kovača. — V JSubotici se je obesila 47 letna Ivana Blasič, mati treh otrok. V smrt je šla radi nevzdržnih rodbinskih razmer. — V Sarajevu se je odigrala te dni krvava jubavna tragedija. Narudin Ramadan Je bil zaročen z devojko Nailo Kanagarićevo, ki ga je hotela zapustiti. Iz maščevanja jo je Narudin z nožem zabodel. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico. — Pri prisegi nabornikom v Sarajevu, je prišlo do pretepa med pravoslavnimi in muslimani. Dva rek rut a sta bila težko, več pa lažje ranjenih. Red so vzpostavili orožniki. — V Beogradu je avtomobil ministrstva javnih del povozil p.janega delavca Nikodijo Lazareviča.
— Našla se je blizu Radovljice matica od avtomobila (Fliegelmutter) najbrže od varstvene šipe. Dobi se pri Zvezi šoferjev Rimska cesta. •
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo Šelenburgova ulica št. 3 prt Grlčar & Mejač.
— Kar V| potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, B-zatrg št. 23c\ Hrvatska.
Svetovnoznana PCUgCOt kolesa
dobavna po najnižji ceni pri tovarniški zalogi
O. Zuiek, Ljubljana, Sodna ulica H,
KONGRES VOJVODINSKIH MEST.
V nedeljo 29. junija je bil v Pančevu otvorjen kongres vojvodinskih mest, na katerem je bilo zastopanih okoli 100 delegatov iz 40 mest Vojvodine. Kongres je poslal brzojavne pozdrave kralju na Bled in vladi. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Žarko Stefanović, novosadski župan, za podpredsednika subotiški župan A. Ma-lagurski in za tajnika Jovan Lakić. Brez vsake diskusije so bila nato sprejeta pravila Saveza, nakar so se vršila znanstvena predavanja. Prvi je predaval dr. Irinej Ci-rić, bački episkop: O sv. pismu, o mestih in o mestni kulturi. Dalje so bila prečitana predavanja dr. Ernesta Mullerja, vseučili-škega profesorja v Zagrebu, o temi: O mestu s socijološkega vidika. Dalje so predavali Dušan Popovi c, asistent za srbsko zgodovino na beogradski univerzi: Preteklost vojvodinskih inest z ozirom na etični in kulturnonacijonalni moment, dr. Vladimir Margan, Miroslav Stojadinovic, glavni urednik »Trgovinskega glasnika« in drugi. Popoldne se je razpravljalo o glavnih načelih zakonskega predloga o samoupravnih mestih, o čemur je obširno poročal dr. Margan. Po temu bi se mesta razdelila v tri kategorije: samoupravne, županijske z odborom in županijske brez odbora. Dr. Margan je zastopal zastarele nazore in je zahteval, da mora biti v mestnih odborih zastopana sama elita, kakor tudi v narodni skupščini, ker masa po njegovem mnenju ne more razpravljati o znanstvenih in strokovnih problemih.- Proti temu stališču so bili vsi mlajši intelektualci. O tem se je vnela živahna debata. — H koncu ]e bil Novi Sad izbran kot sedež saveza vojvodinskih mest.
IZ CELJA.
—c Clril-Metodov Kres se bo, kaker vsako leto, tudi letos v petek 4. t. m. ob 20. uri zvečer žgal na Starem grad i. Sodelujeta Celjsko pevsko društvo In želez-ničarska godba.
—c Kretanje nalezljivih bolezni v mestu Celje v tednu od 22. do 29. jrnija. škr-latinka: ostalo 7, ozdravel 1, v oskrbi ostalih 8. Paratvph. A.: na novo obolel 1, ostal v oskrbi 1.
—c Umrl je v celjski javni bolnici &. Peter Kač, pismonoša iz Laškega, v 57. letu starosti.
—c Ciril-Metodova podružnica za Ga-berje in okolico priredi dne 6. Julila 1924 veselico v proslavo praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Veselica se vrši v gostilni Karlovšek na Lavi pri Celju. Začetek ob 3. uri popoldne.
—c Za I. razred drž. realne glmoaz je v Celju se je priglasilo 70 učencev in učenk. Izpit od teh jih je napravilo 67.
—c Olepševalno in tujsko - prometno društvo v Celju prosi vse stranke, ki imajo čez poletje sobe na razpolago, naj to naznanilo društvu ali pa tvrdki Goričar & Leskovšek. Oglaša se vedno več letovi-ščarjev in društvo si šteje v dolžnost, da ustreže prebivalstvu in letoviščarjem.
—c »Nemška hiša« v Celju v Slovenskih rokah. Po petletni pravdi za poslopje »Deutsches Haus« v Celju, sedaj hotel »Union«, je bila sedaj izrečena končna razsodba najvišje instance — stola sedmorice v Zagrebu. Razsodba, dostavljena g. dr. Kukovcu v Mariboru, razveljavlja fiktivno prodajo nemške hiše po prevratu celjskim Nemcem Ja-kowitsch, Westen in Rakusch. Kupci izgube lastninsko pravico, vendar se določa, da dobe invensticijske stroške povrnjene. Hiša preide v slovenske roke in v last novega društva, ki je že osnovano. Odslej se bo poslopje imenovalo »Celjski dom«.
IZ MARIBORA.
—m Inkorporacija okoliških občin.
Malokatero mesto je tako zvezano z okoliškimi občinami, kakor je Maribor z pr. s Krčevino, Lajtersbergora, Studenci in Pobrežjem. Posebno kar se tiče Krčevine, niti mnogo starih Mariborčanov ne ve. kje je pravzaprav meja med selsko in mestno občino, kar velja zlasti v zapadnem delu ob mestnem parku v privatnem oziru, v trgovskem prometnem pa na Aleksandrovi cesti, ki se brez vidnega prehoda spaja ena občina v drugo. Tu je zbranih vse polno tehtnih gospodarskih interesov vsakdanjega življenja, ki so za selsko občino popolnoma iste važnosti, kakor za mesto. V resnici se je to pokazalo že zdavno n. pr. pri pošti, ki šteje mestu najbližji del občine Krčevina k mestu. Najkočljivejše pa je pri teh stiskah vprašanje poslovanja varnostne oblasti Državna policija je omejena izključno na mestno mejo. Nasprotno pa orožništvo tudi strogo loči svoj delokrog do mestne meje. Tako se dnevno dogaja, da zločinci prehajajo iz ene občine v drugo, kar je po zgoraj navadeni sliki zelo omogočeno. Pobrež-je in Studenci sta sicer od mesta ločeni po Dravi, vendar pa sega mestna meja tudi v nju ozemlje daleč posebno proti Studencem. Naravni razvoj mesta zahteva, da se še ožje spoji s sosednimi občinami, kar si je osobito v občini Tez-no z upostavitvijo večje industrije med tem že zgodilo, in se bo Še nadaljevalo, ker je Tezno odločeno za razvoj industrije. Vprašanje inkorporacije teh najbližjih občin je bilo že predmet razprav v občinskih sejah. Dosedaj pa se je z resnim korakom Še čakalo na usodo mariborske oblasti. Ker je sedaj tudi to vprašanje pravnoveljavno rešeno, je g. veliki župan izjavil, da je že vse pripravljeno, da oblast prevzame prav vse agende samostojnega značaja, zato je postalo tudi vprašanje inkorporacije sosednih občin, ozir. razširjenje mesta aktualno in se bo kakor čujemo rešilo v prihodnjem občinskem svetu.
—m Anarhija v mestnem p<jku. Kakor vse kaže, ne pomagajo nobeni javni apeli in kritike glede nevzdržnih razmer v mestnem parku. Par dni po vsaki kritiki Je opaziti vsaj malo več reda, potem pa ostane zopet vse pri starem, kakor da bi mestni park sploh ne imeli nobenega gospodarja. In ga menda tudi nima. Nekoč so se tozadevno prepirali tudi že mestni očetje, pa so tekom časa pozabili tudi na mestni park. V zadnjih dneh smo pri teh razmerah prišli Se tako daleč, da se po parku nemoteno stre lja tudi v najbolj obljudenem času z revolverji in puškami, ne da bi bse kdo pobrigal, zakaj se pravzaprav strelja. Strelja pa se na veverice ali ptiče in če teh zmanjka, so dobre tudi mačke iz sosednjih hiš. Zadnje dni so si »lovci« streljali kar iz parka preko ceste. Naravnost čudež je, da pri tem niso ranili nobenega človeka. V interesu ugleda^ mesta, še bolj pa v interesu Javne varnosti je nujno potrebno, da se mestai občinski zastop ugotovi, kdo je gospodar mestnega parka in kdo je odgovoren tudi za javni red in varnost. Storil bi dobro, ako bi preskrbel park saj z eno večjo lučjo.
—m Iz zadnje občinske seje. Pri zadnji občinski seji se je poznalo, da se bližamo koncu. Seja je bila določena, kakor navadno, na 19 , postala pa je sklepčna eno uro kasneje, čeprav je bilo storjenih že več sklepov, da se javna seja z ozirom na navadno bogati vspored tajnih sej zaključi brezpogojno ob 22.. se Je to pot javna seja nadaljevala do 23 SO. Ob splošni zmučeno-stl Je g. Župan prekinil javno sejo, oziroma jo zaključil brez prehoda v tajno sejo, v kateri je bil med drugim na dnevnem redu tudi slučaj magistratnega uradnika g. Ho-jana. Dnevni red se je izčrpal skoro izključno s prošnjami za podporo in s predajo mestnih stavblšč. Živahno je postalo, ko je župan omenil, da je lz listov zvedel, da je mestna občina tudi v zadnji instanci izgubila ravdo radi prostorov drž. ženskega učiteljišča. Ko je izrazil mnenje, da se je sodišče prenaglilo in da je dejanski stan tudi drugačen, je proti županovim izpadom na sodišče ostro protestiral obč. sv. Mulej. Seja se bo nadaljevala še ta teden.
—m .Maturantom 1914 v Mariboru. Po
dogovoru s svojimi tovariši v Mariboru priredimo v proslavo 10-letnice mature prijateljski sestane^ dne 10. julija t. 1. ob 19. v restavraciji pr- »Črnem orlu«. Grajski trg. K temu sestanku vabim vljudno takratne gg. profesorje in vse one tovariše-Kimnazijce. ki so položil; Izpit v juliju 1914. Slednje prosim, naj se vabilu polno^tevilno odzovejo. — Goršlč, Maribor, Gosposka 50.
Inserirajte v „Slov. Narodu"!
TurHfika in sport.
SKUPŠČINA SAVEZA IZVIDNIKOV IN PLAN INK (SKAVTOV)  V BEOGRADU DNE 28. IN 29. JUNIJA.
Mračilo se je, ko sem zapuščal Slovenijo, in noč Je bila, ko sem se vozil po Hrvatskem, in soince je vzhajalo, ko smo se bližali Srbiji. Ta prirodni prizor mi je postal simbol sedanje dobe. Naj soince vzhodnih bratov prežene slovenski mrak ln hrvatsko noč, da bo naša domovina cvetela ln živela vsem Slovanom v čast in korist!
Po 1 trajni vožnji pa se Je končno pokazal om in cilj mojega hrepenenja: divni isliv »ave v Donavo in nad nJim sta-roslavni B ograd. Nad večno menjajočo se vodno gladino sive trdnjavske razvaline, Iz katerih raste novo mesto kakor cvet. Saj pa je ta zemlja pognojena s krvjo tolikih vrlih junakov!
Naslednji dan smo se sestali v veliki predavalnici nove univerze ln starešina glavnega stana dr. M. Popović j* otvorll
j skupščino. V svojem lepem govoru Je po žival <jIogate — mlade izvidnike in pla-! ninke, naj bodo vredni heStevilnJh žrtev, ki so padle za domovino od Kosovega pa do danes, naj so pripravijo za delo, katero čaka nanje, kajti mlada m čila generacija bo morala končno urediti našo državo. — Zato pa je treba vežlmtl telo in dušo. Našo organizacijo vodi do tega cilja vzgoja v prirodi, ki je najboljša in najtemeljltejša učiteljica življenja. Ona nam poglobi spoznanje žvljenja in dolžnosti, ki Jih imamo kot ljudje in kot državljani. Po navdušenem vzklikanju kralju Je glavni stan poslal : vdanostne brzojavke NJ. Veličanstvu in . ustanovitelju skavtizma, angleškemu generalu Badea-Pawelu.
Iz poročil predstavnikov   Je razvidno, da se je akavtizem vkljub neprilikam raz člril in šteje v državi 3HS nad 4000 izvidnikov ln da je dobro upanje, da ae razširi še bolj. Za vzgled naj nam bo posebno Anglija, ki  ima 300.000 izobraženih skavtov ln ki so nosilci naj plemenitejših Idej. Pri . nas je le zato tako težko, ker nI odrastiih J sodelavcev, ki bi vzgoji mladine žrtvovali j svoj prosti čas ln da   bi se   tudi sami } vzgled no obnašali posebno glede alkohola i ln tobaka. Mladini je treba dobrih zgledov. :  ne samo praznih fraz!
Med drugim Je skupščina sklenila popraviti ustav in se približati, kolikor se da. originalu. Pravila naj bodo le pravec, po katerem naj se vrši delo, a ne strogi paragrafi.
Izdajal se bo samo eden, a dober list »Izvidnik« namesto sedanjih malih listov
Ustanovili se bodo posebni kurzl za skavtske strokovnjake, ki naj poidobe Izobrazbo izvidnikov, kateri naj postanejo zdravi, trezni in vsakega dela zmožni 'n vredni državljani.
V romantično življenje Izvidnikov na taborenju in* v gozdovih naj se po možnosti upeljejo običaji starih Slovanov.
Ker po raznih drugih razpravah skup Ščina prvega dne nI mogla končati svojega dela, je nadaljevala naslednjega dne v gozdu na pobočju od krvi namočenega Ko-fiutnjaka. Tam so beogradski Izvidniki postavili vzoren tabor, katerega »o si delegati ogledali ln potem nadaljevali delo skupščine. Kot starešina glavnepa stana je bil Iznova izvoljen dr. M. Popovič. Skup-fičlna ga Je tudi odlikovala z najvišjim skavtsklm redom. Z nJim vred pa tudi nekaj mladih Izvidnikov za razno zasluge. Dva Izmed njih sta rešila življenje ljudem. V glavni stan je kot blagajnik 'zvo-ljen beogradski akademik Mlkolič, rodom Slovenec: na njegov predlog bo r»*'hod-nja skupščina v Zagrebu, skavt s ki zlet pa v Beogradu. Popoldne smo si ogledali lične prostore, v katenh delujejo beogradski izvidniki ln planinke.
Ves proBti čas sem posvetil ogledova nju procvltajočega Beograda ln vzljubil f^rr. ga kakor tudi njegovo trezno ln ljubeznivo ljudstvo. Posebno pa moram pripomniti pri ogledovanju mesta tekom treh dni med temi dveh praznikov, nisem videl niti slišal na nobeni Izmed številnih ulic. ki sem jih prehodil, ln iz nobene kafaue aH gostilne, ki sem šel mimo. niti enega človeka, ki bi bil pijan ali da bi se nedostojno vedel, kakor znajo to ob takih prilikah ne-Btevilnl Slovenci, ki se drznejo ponašati s svojo kulturo. Poln najlepših utisov od Beograda ln Srbov sem zapustil deželo, ki nas Je s svojim junaškim rodom spasila.
Pavel K u navor.
— Na Trltllmti je bilo 28. In 29. t m na stotine turistov. Triglavski dom na Kre* darici, Staničeva koča. Aleksandrov dom. Aljažev dom v Vratih, koča pri Triglavskih jezerih so bile do zadnjega kotička prenapolnjene. Ker ni bilo prostora na posteljah in skupnih prenočiščih, so bili turisti primo* rani prenočevati celo po jedilnicah in kuhi« njah. Na Kredarici je bilo vpisanih 225 po* setnikov. Med izletniki je bilo mnogo Hrva* tov in tudi Avstrijcev. Hrvatski planinci so baie imeli na železnicah 15% popust.
Odhod češkoslovaških lahknatletov v Pariz. V ponedeljek dopoldne so odpoto* vali češkoslovaški lphko-itletiki v Panz. — Ekspedicija šteje 37 udeležencev. V Parizu bodo startali: Karel. Sohotka, Jandera. Lin« ka, Machan in Suk (vsi Slavija); NedoMtv. E. Riedl, Koczan, Šindler (Sparta). Kalous (Hradec Kralove), Kuczera (P TO Brati« slava. Svoboda in Tufanskv (Mor. Slavia). Brno), Novv (Olomuc).
*   ★ ★ Ustje DFC : Teplit/er F. K. 7 : 1 (3 : 0). Tekma za prvenstvo nemškega nogometnega saveza v Češkoslovaški.
Drugi rezultati: Slavia : Meteor Vino* hradv 5 : 3 (3 : 2): Sparta : Union Žižkov 3 : 1 (2 : 0).
Tekma reprezentanc Poljska : Turčija, ki se je vršila v Lodzu, se je končala z zmago Poljakov v razmerju 2 : 0.
V Sfockholmu se je vršila v nedeljo tekma med Švedsko in Egiptom. ZmagaH so Švedi v visokem razmerju 5 : 0.
Pri prvenstveni plavalni tekmi v Pragi je bilo postavljenih 12 novih rekordov, in sicer na 1500 m: Antoš (CPR) v 25 : 05.5. na 400 m (dame): Chaloupkova (Sparta) v 7 : 43.2, 100 m prosto: 1. Bičak (APK) v 1 : 06.5; 100 m dame: Chaloupkova (Sparta) v 1 : 30; 400 m prosti stil: Bičak (APK) ▼ 5 : 49.6; štafeta 3 X 100 m: 1. Barkochb« (Brno) v 3 : 58.4; damska štafeta 4 X 100 m: 1. CPK v 6 : 39.8.
Telefon 108.
Telefon 108
»KINO TIVOLI«.
Od 2. do 3. julija:
V potujočem cirkusu.
Sijajna filmska senzacija v 5. dejanjih Iz okrilja dobre matere pod varusrvo zlobne tete. — Beg iz penzijonata. — V potujočem cirkusu. — Kot pomivalka v velikomestnem hotelu. — Incident z grofom. — V njegov« službi kot sobarica. — Vzklila je ljubezen. — Bogata dedinja. — Izginula sobarica. — Presenečenje za grofa. Nastop znamenita opice Puka.
Gospodarstvo.
JPRAVNO - PRAVNE POSLE-OICE NOVEGA ZAKONA O GOSTILNAH.
Nič manj usodepolne, kakor so posledice raztegnitve predpisov glede »kafan« in »mehan« v Sloveniji v gospodarskem ozira, so one v upravno-pravnem.
1. Predvsem bi morala nehati ona navada, ki bije v lice vsakemu juridič-nemu mišljenju, da se zakoni nefinanč-ne, nefiskalne vsebine izpreminjajo meritorno, materijelno, s finančnimi, fiskalnimi, t. j. z nesorodnimi zakoni ter da se sodne, politične in finančne zadeve medsebojno mešajo, kakor zelje, re- | pa in krompir.
Nehati bi bilo s prakso, da se nalaga političnim oblastvom, ki imajo drug ustroj nego finančne, posle strogo finančnega, fiskalnega značaja, katerim ta oblastva vzlic obilnim zagroženim kaznim niso in ne morejo biti kos, ker nimajo za to izvežbanega personala Saj bi moral biti že navaden protoko-Hst. — (pisarniški uradnik), — pravcati finančni učenjak in fiskalni strokovnjak, da bi vedel a tempo presojati, da li in s katero »takso« mora biti kak vložen akt odpremljen, kajti sicer ga ne sme »vzeti v roko«. Če ga pa »vzame v roko«, riskira kaznovanje od strani finančnega ministra (!) brez pravice do kake pritožbe!
Zadnji Čas je. da se ustavi tako za-menjavanje kompetence. ki nas potiska za 100 let v upravi nazaj, k onemu času, ko smo imeli še staroavstrijske mešane okrajne urade (gemischte Bezirks-Smter). Sicer bo nastal še večji upravni kaos, nego je že zdaj.
2. Uvesti bi bilo v centralah princip, da se ne presoja vsake zadeve le po vidiku, kje in na kak način bi bilo možno »pobrati« kako »takso« ter tako napolniti — kase. marveč voditi bi se morala zakonodaja le po stvarnih vidikih. In prenehati bi moral nemogoči tistem, da deluje vsako ministrstvo samo zase. t. j. prav nič oziraje se na naravne stike in vezi materije z materijo drugih ministrstev.
Takih stvarnih vidikov pa v predmetnem zakonu ni najti.
Prav nobene potrebe ni da so iz-premenili dosedanje predpise. Najboljši rokaz za to je v tem, da nobena takozvanih »nasledstvenih« držav do sedaj tega ni storila. Da ne govorimo o Avstriji, kjer je ostal njen izvrstni zakonski in upravni aparat nadalje na mestu, kakor je bil pred. prevratom. —■ je le treba pogledati na češko. Zakaj prednjači ravno Češkoslovaška država? Prav radi tega ker tam niso delali in ne delajo nobenih upravnih eksperimentov, ker so pustili v veljavi iste urade in zakone, ki so bili pred prevratom.
3. Uvedba ^krajevne pravice« ustvaria za Slovenijo nov pojm radi-c i r an i h obrtov, katerih do sedaj nismo poznali. Posledica temu bo špekulacija s poslopji, na katerih je »krajevna pravica« radicirana. Ta špekulacija se je že začela! Le o prvem lastniku poslopja zahteva se glede krajevne pravice lastnost neoporečenosti. Kaj pa če ta novi imetnik poslopje proda naprej? Po zakonu ni nobene zapreke, da bode novi lastnik poslopja, in naj je največji hudodelec, verižnik ali večkrat pred-kaznovan individij, — obdržal kot lastnik še nadalje »krajevno« pravico in imel možnost, da kar najizdatnejše vpliva na vodstvo »kaiane in mehane« v svoji hiši. Baš to, kar naš dosedanji obrtni red perhorescira.
4. Še slabše bo s profesijonalno pravico. Kdo bo imel evidenco o imet-
nikih te pravice in na kak način? Saj bode dotičnik lahko hodil po celi državi okrog ter izvrševal obrt. kjerkoli bo hotel, — tudi na več krajih istočasno! — oziroma kjer bo našel kako poslopje s »krajevno pravico«, dasi je medtem t. j. po prvotni podelitvi te pravice morda bil že desetkrat sodno kaznovan.
5. Zelo zamotana, nejasna in naravnost nevarna je stvar glede nadrobne prodaje alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah od strani naših trgovin z mešanim ali špecerijskim kolonijalnim in materijalnim blagom.
Taksni zakon sploh ne pozna prodaje žganja (kot posebne vrste alkoholne pijače), ampak pozna samo »točenje pijač«, id est alkoholnih pijač na drobno in debelo. Določa, da se taksa za točenje a 3000 Din »pobira« ne glede, Če se ta posel vrši v zaprtih ali odprtih posodah za konsum ter da vinarne, žganjarne in ostale slične trgovine, — pri nas pravkar zgoraj omenjene trgovine, ki točijo ali prodajajo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih posodah za konsum v poslovnih prostorih. — plačujejo najvišjo takso. Torej take trgovine sploh plačujejo višjo takso kakor gostilničarji ali kavarnarji in tudi ne morejo imeti manjših pravic kakor ti.
Ker je pojm točenja pijač po srbskem taksnem zakonu popolnoma drugačen, kakor po našem obrtnem redu in je naš obrtni red ravno glede tega razveljavljen, bi se dalo argumentirati, da zavisi dovoljenje za točenje pijač po večkrat omenjenih trgovcih edino le od finančne uprave.
Na ta način bi torej nase zgoraj omenjene trgovine smele pravzaprav točiti — žganje brez kake obrtne koncesije!, kar gotovo kriči po remeduri in ne more obveljati.
6. Glede »prenosa« gostilniških in krčmarskih koncesij bi bilo naglasiti kot pravni unikum, da je »prenos obrta« s privoljenjem finančnega oblastva dopusten. Ni sicer jasno, da H se nanaša to samo na »točilno« pravico ali na cel obrat.
Ali naj morda obrtnik na enem kraju, samo »toč!« alkohol, na drugem kraju pa prodaja n. pr. jedila? Ker sme vsak »točilec pijač« že ipso iure izvrševati tudi vse druge panoge gostilniškega in krčmarskega obrta, je faktično prenos celega obrta dopusten in zavisi od finančne uprave.
Torej zopet zamenjava kompetence političnega oblastva, katera je itak že v zadevah gostilniškega in krčmarskega obrta po novem reducirana 14 minimum. (Dalje.) *   ★ ★
— g Tudi Gdansko proti Trstu. Sedaj so s strani tržaških Italijanov proglašena že vsa severnomorska pristanišča za nevarne konkurente Trstu. Pred vojno je Gdansko spadalo k Nemčiji in takrat ni prihajalo v poštev v pomorski trgovini. — Nemčija je poznala je Hamburg in Bremen. Gdansko se je gibalo lse po baltiških pristaniščih. Versalllska pogodba pa je situacijo temeljito spremenila. Gdansko je svobodno mesto, določeno, da služi v glav-men. Dansko se je gibalo le po baltiških šče. Lansko leto je prišlo v dansko pristanišče toliko ladij, Kakor sadnje predvojno leto ali. kar treba s praktičnega stališča nagla sati. je znašala tonaža lansko leto dvakrat toliko kakor leta 1913. Gdm-sko podpira tudi Anglija. Leta 1913. je prišlo v Gdansko angleških ladij samo 102, lani pa 196. Tonelaža je znašala pred vojno 78.000, lani pa 250.000. Gdansko mesto ima sedaj že samo precejšnje trgovsko brodov-je, ki šteje nad 140 ladij s 120.000 tonami, pa hoče tozadevno še napredovati. Zvezo ima Gdansko s 15 mednarodnimi črtami, izmed katerih ga tri vežejo z Anglijo, dru-
BERION
gumi pete fn potplate. Dajo elastično hojo, so cenejše in obdržijo Vaše Čevlje trajne.
(»o
in ono.
N'ornel Makuszvnski:
Zivljenski naveličanci.
(Konec.)
»Ha? Po kakšnem zakonu? Naj se ona obesi, ko je storila tako svinjarijo, ali pa naj se zastrupi tisto budalo, ki vam jo je ukradlo. Vi jo tako ljubite, da ne morete preživeti njene sramote? Ali glejte, to ni res, da jo tako ljubite, kajti bi sicer najprej počili njo, potem šele sebe. Ne bodite vendar v teh stvareh tako velikodušni, ker vas ne bo nihče razumel. Vidite — bo rekel vsakdo — spet nekak tepec, romantik!«
»Toda, gospod Hrust...«
»Prosim!« je zavpil Hrust. »Ne prekinjajte, ker vam načvekam takih budalosti, kakršnih še niste slišali y svojem življenju!«
Neznanec se je sključil pod bremenom slikarjevih dokazov, pogledal bojazljivo strašnega slikarja in zaše-petal:
»Vi se izražate preveč slikovito.« »Zato pa sem slikar, pa ne figa-mož, ki se boji žene. Vi ste figamož,
vidite.«
»Ah, moj Bog!« je vzdihnil kandidat smrti. »Da bi imel jaz makari samo polovico vaše energije in volje do življenja.«
»In volje do živjjenja?«
»Da, gospod! V vas kipi življenje, vre, kriči, gospod HruŠt. O, vi se gotovo nikdar ne ustrelite!«
Hrusta so te besede jako razveselile.
»Tako mislite?« je vprašal malce bojazljivo.
»Naravno, gospod Hrust.«
In je nato rekel Hrust s ponosom:
*Torej naj vam bom jaz za vzgled. Pljunite življenju v obraz in smejte se vsemu. Pojdite k ženi in ji recite, da stori lahko, kar hoče, prida itak ne bo nikdar več nič iz nje. Žene ne morete zapreti, ker bo ušla. Pa naj uide! Čemu bi mučili sebe in njo? Ha^In boste vi in ona kot prerojena. Vidva sta kot dvoje neenakih desk, iz katerih se ne da narediti rakve.«
Samomorilec je poslušal slikarja z neko veselo radovednostjo. Ni ga prekinjal, temveč je čakal vsake slikar j e-ve besede, kot človek, ki posluša tuje laži, da bi z njimi dokazal svoje. Vse bolj pogosto se je smehljal in vse bolj veselo je pričel gledati, da je začelo slikarjevo srce kar poskakovati, ko je videl, da ne troši zaman svojih besed.
»Mogoče imate prav, gospod Hrust; mogoče imate prav,« je dodal
»Vedno sem imel prav, sedaj pa najbolj, ko gre za ženo. To je stara resnica! Človek ima vedno prav, kadar suEfOJl o žeiiL Vam. a?     *k>v/3i*». d>.
ge z Zedinjenimi državami ln ostale z Južno Ameriko ter vafnejalmi pristanišči vse Evrope. Promet Gdanskegm narašča in pristanišče postane eno najboljših v vsi Evropi. Glede Poljske »avzema že sedaj SO odstotkov prometa in kmalu zavzame ves poljski promet. Gdansko služi tudi že Romuniji in Ukrajini. V Trstu pravijo, da pomeni naraščanje Gdanskega veliko škodo za Trst. že sedaj se vidi, koliko blaga gre preko Gdanskega, ko je šlo prej preko Trsta. Pred kratkim še so upali v Trstu, da navežejo poljski promet na tržaško pristanišče in tozadevno so posredovali pri poljski vladi za dobro trgovsko pogodbo, ki bi Poljakom priporočala pomorski promet preko Trsta. To se pa ni doseglo in vse kaže. da Poljska popolnoma odpade iz upoštevanja zalednega prometa za tržaško pristanišče, s Poljsko vred se pričenja pa tudi češkoslovaška vedno bolj s svojim pomorskim prometom orijentirati proti Hamburgu. V Trstu delajo preveč hrupno italijansko politiko in premalo uvažujejo, da treba z zaledniki postopati prikupno in vabljivo in jim nuditi konkurenčne tarife, ki zagotove Trstu promet z osrednjo in vzhodno Evropo. Izreden promet zadnjega časa je menda poklicane kroge v Trstu popolnoma preslepil, tako da ne vidijo več prav, kaj jim preti s strani severnomorsk:h pristanišč.
— g Aero-industrija    v    naši zemlj:.
Ohrabrena s prvimi uspehi je pričela prva srbska industrija aeroplanov »Ikarus<£ v Novem Sadu graditi avione v serijah ter je te dni izročila vojaško - avijatični komisiji še tri aeroplane. Vsi ti trije avijoni so v vsakem pogledu popolni, kar je rezu'tat dobro organiziranega strokovnega vodstva ln povsem moderne ureditve tovarne >Tka-rus«. Tovarna zavzema poleg avijonskih del tudi gradnjo met ornih in drugovrstnih čolnov ter avtomobilskih vozil. Treba Je, da se domače podjetje podpira in si pomagamo polagoma pa gotovo do zgradbe svoje lastne in uspešne industrije.
—g Samo še štiri dni časa imate ;-.a po-set :-Zanatlijsko industrijske izlo:bč« v Sarajevu. Poslužite se ugodne prilike polovične vožnje po železnici, da zamor -te z malimi stroški ogledati orijentalsko-pestro bosansko metropolo. Informacije n vozovnice se dobe pri Tourist-Office (Putnik), Aleksandrova cesta 8.
—g Dobava sena. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se oklene dne 8. julija direktna pogodba glede dobar© 180.000 kg sena za ljubljansko eara'.^ijo.
—g Konjerejski odsek 2. Kmetijske družbe v Sloveniji priredi og>->dovanje in premovanje plemenskih konjev dne 24. julija v Žalcu, 25. jul. v Šmarju pri Jelšah, 11. avgusta v Ormožu. 12. avgusta v Ptuju, 13. avc. v Spodnji Polskavi, 18. avg. v sv. Lenartu v slov. gor., 19. avg v Gornji Radgoni. 20. avg. v Ljutomeru, 21. avg. v Murski Soboti in 22 avg. v Dolnji Lendavi.
se počite, pa če tudi sedim do jutra tu poleg vas. Samomor je ordinarna bedarija. Pred vsem mi morate obljubiti, da poženete ženo od sebe.«
»Jaz ne grem k nji!«
»Nič zato. Pojdem pa jaz in gotova stvar.«
»Gospod Hrust!«
»Mar mislite, da se bojim? Oho! Tako pridigo ji naredim, da ji uide duša v pete.«
»Ne upam si zahtevati od vas, da se toliko trudite. Bog varuj! Toda vi ste zelo dober človek.«
Samomorilec se je brž odmaknil in stisnil s pestjo revolver.
»Ali mi daste revolver?«
»Ne! Ne dam!«
»E-e-e! To bomo videli,« je dejal slikar, ga prijel za roko in mu izvil revolver kot otroku. In je bil pošten slikar preveč razburjen in ni opazil, da se ružni naveličanec življenja ni bog-ve kako branil. Hrust je spravil zadovoljno revolver v žep.
»Sedaj se lahko ustrelite!« je dejal zmagonosno.
In se je neznanec trudu, da bi bil užaljen.
»Storili ste mi veliko krivico, gospod Hrust« »Ah!«
»Da, velikb krivico, kajti jaz ne morem Živeti.«
To
IZVAJANJE NOVEGA PRISELJENIŠKEGA ZAKONA
Newyork.  koncem junija.
Priseljeniški urad je ravnokar izdal prvo izvršilno naredbo na podlagi novega priseljeniškega zakona. Ta naredba razlaga novi zakon in nudi nekatere dodatne informacije.
Tako n. pr. je rečeno, da kot potnik, prihajajoč v Združene države na začasen obisk, se mora smatrati oni, ki namerava ostati kvečjemu šest mesecev. Ako priseljeniška oblast v pristanišču prihoda ima kak dvom glede tega. sme zahtevati od potnika, da položi »bond« v znesku od 500 dolarjev, ki naj jamči za njegov odhod po šestmesečnem bivanju v Združenih državah.
Inozemce. nastanjene v Združenih državah in ki se hočejo podati na obisk v stari kraj, bo zlasti zanimala sledeča interpretacija novega zokona. Priseljeniška oblast odrejuje, da si inozemec, ako nima »permita« za povratek v Združene države, mora spriskrbeti v priseljeniško vizo«. Za prošnjo za »permlt« (dovoljenje za povratek v Združene države brez omejitve na kvoto) treba rabiti posebno tiskovino (formular), ki jo generalni priseljeniški komisar izda v to svrho. Pristojbina od 3 dolarje, ki jo zakon predpisuje za ta permit oziroma za vsako nadaljno podaljšanje istega, se stranki povrne, ako e njeni prošnji ne ugodi.
Zakon daje v okvirju kvote neko prednost ^priseljencu, ki je izurjen v poljedelstvu«:. Regulacije bolj natančno razlagajo, kdo je tak, in pravijo: Za priseljenca, izurjenega v poljedelstvu, se ima smatrati kmetovalce in poljedelske delavce, ki imajo izkušnjo v poljedelskih poslih, kakor tudi osebe, ki imajo izkušnjo v gozdarstvu, vrtnarstvu in živinoreji. Kar se tiče gozdarstva, so zapopadene vse osebe, ki so izučene in izkušene v proizvodnji, zaščiti in izkoriščevanju gozdov, kakor tudi kdor je izurjen v drvarstvn. Kar se tiče vrtnarstva, so zapopadene osebe, ki imajo izkušnjo v obdelovanju drevesnic in vrtov, v lepotičnem vrtnarstvu ali v obdelovanju in oskrbovanju sadovnjakov in vinogradov. Kot izkušen v živinoreji se smatra oni. ki je izurjen v živinoreji za tržne svrhe ali pa v mlekarstvu, ne pa oni, ki ima nekaj živine le za družinsko rabo.
Ameriški državljani, ki zahtevajo, da se njihovim sorodnikom prizna pravica, da pridejo izven kvote oziroma da se jim prizna prednost v okvirju kvote, morajo rabiti za svojo prošnjo predpisano tiskovino, ki jo izda generalni priseljeniški komisar. Prošnje v drugi obliki se ne bodo sprejemale.
»Novi zakon vsebuje sledečo določbo glede deportacije:  Ako s*» bo kadarsibodi
»To se vam samo zdi. Morebiti zato, ker vas zebe. Zapnite si dobro svojo suknjo, pa greva odtod.«
»Da bi šla? Kam?«
»Kamor hočete___Ali ste že ve-
čerjali?«
»Danes niti mislil nisem na večerjo,« je odgovoril neznanec tužno.
»Potem pojdiva k večerji- Jaz vas povabim; to se pravi, če imate slučajno denar pri sebi.«
»Imam.«
»Potem ste pa zares originalen samomorilec. Imate denar, pa se hočete ustreliti.«
In je slikar dobre volje udaril neznanca prijateljsko z dlanjo po rami.
Neznanec je bil še vedno skrušen, toda ne tako močno, da bi se bilo treba bati smrti. Prijela sta se izpodroč in se odpravila v mesto.
»Vi ste me popolnoma sterorizira-li, gospod Hrust«
»Nič ne de! Zato boste plačali večerjo. Toda!... poslušajte!... Jaz, vidite, imam prijatelja. Je tudi slikar. Jako je suh, je pa kot volk. Pa bi še on z nama proslavil ta veseli dogodek. Povabiva še njega, ker gotovo ni še ničesar večerjah«
»I seveda!c
»Še na nekaj vas moram opozoriti. On bo pripeljal s seboj tudi svoje?
po prihodu kakega inozemca našlo, da on za časa svojega prihoda ni bil po tem zakonu upravičen priti v Združene države ali da je ostal dlje časa. kot dovoljeno po tem zakonu ali predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, bo tak inozemec zaprt in deportiran ...» — v smislu regulacij se ta določba tiče lo onih inozemcev. ki pridejo v Združene države po 1. juliju 1924. To seveda ne pomenja, da. kdor jo prijel nezakonitim potom v Združene držive pred tem dnevom, ne more biti deportiran, ampak pomenja le to, da za njega ne bo veljala stroga določba novega zakona gieds deportacije onih. ki pridejo nezakonitim potom. Pač pa more biti deportiran, v kolikor splošni priseljeniški zakon od 1. 1917 določa. Kar se tiče onih, ki so prišli v Ameriko, prekrši vši določbe starega kvot m a^a zakona od leta 1921. se bo glede deportn cije takih inozemcev smatralo, kot da ja ta zakon še vedno v veljavi.
F. L. I. S.
KRVAVA ZAKONSKA TRAGEDIJA V PARIZU.
V Parizu se je pred dnevi odigrala krvava zakonska tragedija, ki ji je bila povod nezvestoba žene. Dogodek je slecH»č: Strojnik Feliks Franchetti, rodom Italijan, se je pred 15 leti poročil z neko ljubko cvetličar-ko. Zakon je bil prav srečen in imela sta dva otroka, sedaj iteje starejši, deklica, že enajst let, mali Pierre pa je še dojenček. Pred meseci se je Franchetti v *vojo nesrečo seznanil z nekim mladim člove-kom. ki je baš prišel od vojakov in je začel zahajati v njegovo hišo. Amier, tak<» se Je pisal mladi človek, se Je zaljubil v Francke« ttijevo ženo, ki je od dne njegovega prihoda, pozabila na svoje zakonske dolžnosti.
Nekega dne. bilo je na binkoštn! ponedeljek, je Italijan v Bois de Bologne naletel na svojo ženo. ki se je sprehajala z Amle-rom roko v roki. Franchetti ni hotel Izzvati škandala in ni motil zabave ljubavnega parčka. Ko pa je žena prišla domov, jo je nagnal s pasjim bičem in jo pretepel, šele dva stražnika sta obvarovala nezvesto ženo pred razjarjenim soprogom.
Ze slednjega dne pa je žena zapustila svojega moža in odšla je z mladim detetom. Franchetti je prisegel strašno maščevanje. Znano mu je bilo. kje stanuje Amier, ljuh. ček njegove žene. Amier je stanoval v iua. lem hotelu v Rue de Meaux. Prevarjeni so prog se je v jutranjih urah splazil s samo kresom in bodalom v roki v hotel in je prt> žal na ugodni trenutek. Nekako okoli 7. ure je stopil Amier na koridor. V tem trenutku je oddal Franchetti na svojo žrtev tri stre<<? iz neposredne bližine. Amier je padel mrtev na tla. Do smrti preplašena žena se je sku šala medtem v sobi zabarikadirati. Razjar* jeni Italijan pa je izstrgal Iz stene mozai-kovo ploščo in je vrata sobe razbil, še pred« no je prispela ženi pomoč, je že ležala v krvi na tleh, s prestreljenimi grudimi. Fran-chet.ti je oddal nanjo dva strela in ji nato še na tleh porinil bodalo v srce.
Morilec se je po zločinu obnašal tako divje, da se mu ni nihče upal približati. Nenadoma pa se je umiril, prijel je otroka ns roko in odšel Iz hotela. Na cesti se je mirno pustil prijeti. Pri zasliševanju jo izjavi', da mu ni žal. ker je umoril svojo nezvesto ženo.
Današnje prireditve v Ljubljani«
Kino Tivoli: »V potujočem cirkusu r Kino Ljubljanski dvor: »Kraljeva varovanka«.
Kino Ideal: >Pariški kralj« II.č del.
Nočno lekarniško službo imajo:
J. J o š t, Sp. Šiška, Celovška c. 26; J. Prohazka, Jurčičev trg 2; A. U s t a r A. Sv. Petra cesta 78.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg S/I. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Francija: Dunajska cesta (Ljubljanska kreditna banka).
Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33.
ga psa. To je jako simpatična žival. Tudi ta precej dobre žre.«
Neznanec se je sedaj že veselo nasmehnil.
»Vzameva tudi psa!«
»No, potem je vse v redu! E, no pa recite sedaj sami, če ni bolje tako, kot pa da bi si zabrisali kroglo v glavo?«
»Mogoče da je bolje. Vrag si ga vedi! Toda poslušajte, gospod Hrust. Povejte mi, kaj vas fe spravilo v tem času na izprehajališče? Kaj ste hoteli tam? Pri moji veri, to je interesantno!t
In je to Šimna Hrusta malo poparilo, pogledal je nekam bojazljivo svojega tovariša, potegnil iz žepa velikanski, zarjaveli revolver in kažoč ga začudenemu človeku, je dejal:
»Zakaj sem prišel na izprehajališče? Naveličal sem se življenja in sem se hotel ustreliti, gospod moj!«
Tovariš Šimna Hrusta je v prvem hipu onemel. Ni veroval svojim ušesom.
»A-a-a!« je Sleknil čudeč se.
»Pa ste mi vi zmešali račune in tega vam do groba ne oprostim... Pa pojdiva že na večerjo, sto hudirjev!«
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: MALENT1H KOPITAR* f K
stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD*  <fae 3. jttlija 1<*24
stev. 149
lllllll.HHIIOIlllllllllll^niUI ITTTn
JUUUJj l mrnnnrri ■ ■ ■ | ■ ■ ■ u a ■ | a p ■ ■ ■ ■ ■ i.....i
Elektr. razsvetljevala
»parati za kuhanje in kurjenje, etektr. žarnice daleč pod dnevno ceno. Radio aparati, potrebščine za radio. — Ekktro-Company, d. z
_o. z., Ljubljana, Sy. Petra cesta 26. 4334
50 motorjev na vrtilni tok
220f380 voltov, 345 HP, najboljši izdelek, 2 leti jamstva, daleč pod dnevno ceno. — Radio aparati. — Elekro-Company d. ae o. z.v L^blrana, Sv. Petra cesta 26. 4333
TO
PEC
pfitttffl
J___•__I n        *        ■ i
Tvornica la
Šentjaniki premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno
dobavo 3554
ijr*i «rad  šenijanškega premogovnika
JUD. JAKU, UUBUflNfl, Krekov trg št. 10,
Modni salon
Nlinka Karo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 58.
Priporočam se cenjenim damam v mestu in na deželi! — Cene solidne, postrežba točna! — Obenem poučujem gospodične, ki bi se učile za domačo rabo, šivanje in na željo tudi prikrojevanje. — Več po dogovoru. 4253
Ifonz Breznik
bivši učitelj Glasb. Matice in sodni izvedenec Kajrtarefša hi rrefsposobnefša tvrdka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg 3 lfSy£S
Zaloga in izposojevalnica najboljših klavirjev, pianinov in harmonijev Steimnrav, Boseirdorfer5 FSrster, H 6 Iz I, Nofman, Ori-ginal Stlngl, Czdpka etc. — Prodaja tudi na obroke. — Ugodna zamena. — 10-letno jamstvo. — Popravila in u g lase van ia najceneje. — Najbogatejša izbiva vijolin, vseh ostalih inštrumentov, mnzikalij  in stran engros detail.
najboljša, neškočfljiva BAR*
?v!A ZA EASE. Glavna zaloge drogerija A. KANC, Ejtibi jamu — Raz. pošilja tudi po pošti. 2922
STEZNIKE
(modtrot)
po žhrotni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Piccoli.
JOŠKO MU SAR
MICI MUSAR roj. Kastdic
poročena Ljubljana, 29. junija 1924
4332
Lep črn
t* co
premoj
s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodala Slovenska pre-mogokopna dražba z o. z.
v Ljubljani, Wolfova ulica 1.
0
o
v juhi in pri k uhan Izboljša hrano nepopisno.
Fotografi! Amaterji!
Majcene i Si Izvir za trgovanje fe
3741
Fofo industrija Novi Vrbas (Bačka)
-**pz~-   Cenik s približno 409 slikami brezplačno in po St ni ne prosto. ~^P9
Kopalna sezija
Najnovejša izbira:
kopalnih piašČev, oblek, čepic ter koralnih Čevljev za dame in gospode I Posebno ugodno kupite kopalno obleko s krilom Ia Bengerjev triko: po reklamni ceni 125 dinarjev«
Razpošilja se po poŠti I
l Snknii Bil te.
Mesfnf tro 19
Popolnoma varno naložite denar v
2 T
Ljubljansko posojilnico r.z.zo.z.
ki postaje v novopreu rojenih prostorih
Mestni trg št. 6 V Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje
po  8°|0 do 10°|0
ter jih hrpta čaje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom
obrestuje tudi višje po dogovora.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvo. Daje tndi trgovske kredite ter sprejema cesije m mkaso faktor.
mHLI OGLA
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5 —
Izurjena šivilja
gre šivat na dom. — Na* slov pove uprava »Slov. NTaroda«.
4340
Vajenca
za krojaško obrt sprejme Anton Vrbinc, Poljanska
cesta 23. 4330
Hišnik (-ca)
oženjen, brez otrok — se išče, — Ponudbe pod »Julij/4325« na upravo »Slov. Naroda«. 4325
Gospodična
s srednješolsko izobrazbo išče primerne službe za čas počitnic. — Ponudbe pod »VestnW4331« na upravo »Slov. Naroda«.
Instruiram
čez počitnice nižješoice v realnih predmetih aii je* zrikrih. — Ponudbe pod »Dobro/4344« na upravo »Slov. Naroda«.
Kleparski
pomočnik
se sprejme takoj v traj* no delo v Ljubljani. — Ozira se samo na prvo* vrstno in zanesljivo moč. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Kleparski pomočnik 4342«.
Konjske opreme,
fine in navadne — ceno proda prvonadstropnik
Pred Škofijo 3/1. L juh ljana. 4327
Motorno kolo
na dva cilindra, 2 HP. nova pnevmatika, v dos rem stanju — se radi preselitve — takoj ceno proda. — Skladišče: G.
Tonnies, L i ubijana, Mar= tinova  cesta. 4317
I    Kunim I
Pozor!      Pozor !
Plačujem po visokih ce* nah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisni* ca zadostuje, da pridem tudi na dom. — Martin Drame, Sv. Jakoba nabrežje 2°, Ljubljana. 433-S
Kdo kupi suho lipovo cvetje?
' Vprašanja s ceno na: A. Sijanec, Račje pri Mark bor«. 4335
Okrogel les,
hlode vseh vrst lesa in v vsaki množini — kupuje po najvršjih dnevnih ce* nah parna žaga V. Scag» netti. v Ljubljani (za go=» renjskim kolodvorom^
3701
I    prodam J
Psička
foxterrierja prodam za 160 Din. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«." 4323
Žično vrv,
dobro ohranjeno, 24 mm debelo, 50 m doigo, raz* pleteno na 6 vrvi po 12 milimetrov pa 300 m dol* go, izborno tudi za ograjo — ceno proda prvo-nadstropnik Pred Škofijo 3/1, Ljubljana. 4326
Halo!
Kupujem in plačam po najboljših cenah stare obleke, čevlje in pohi* štvo. — Dopisnica zado* stroje, da pridem na dom. — A. Jurečič, Ljubljana, Sv.  Jakoba nabrežje 31.
4336
Lepa soba
z  dvema   posteljama se
takoj odda. — Na slov pove oprava »Slovenske* ga Naroda«. 4332
Stanovanje
dveh  sob  in kuhinje, v
novi hi'ii v Stožicah — se odda. — Naslov pove uprava »SI.  Nar.«. 4339
Stanovanje
z dvema sobama, kuhi* njo in predsobo. 15 mi= nut od pošte, v novi vili, mirno in brez prahu — se odda takoj ali pozne« je. — Ponudbe pod »Polletna najemnina 4289« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem oprem! i eno ali ne* opremljeno
mirno zračno sobo
v sredini Liubljane, po možnosti z domačo hra* no. — Sem miroljubna, velesolidna gospa držav* na uradnica. Ugledne rc» ference! — Prijazno ob; vestilo pod: »Državna uradnica 4310« na upravo »Slov. Naroda«-.
Kupim hišico
za. 100.000 K V Ljubljani ali okolici. — Ponudbe pod »Hišici 4329« na upravo »Slov. Naroda«.
Manjša
trgovska hiša
na glavni prometni cesti. 10 minut od tramvaja, se • proda. Velik lep vrt. Fksistenca zagotovljena. Milkovič. Moste 79, pri Ljubljani. 42S]
Dve parceli
v Ljubljani a 5S0 nr na prodaj. Na eni sc nah.ij.i enonadstropna hiša. na drugi pa objekt z dvema velikima delavnicama, od katerih bo ena s 1 avgu= stom na razpolago. — Naslov pove tj prava »SI. Naroda«. 1324
Paprika
prima sladka madžarska kg 65 Din. polsladka kg 55 Din. v paketih po 5 kg čn več — laza Konstant tinovic. Subotica. SenOf vlica 32 4170
Kazno
Naftalin
7or>cr molje. 6 Din kg. — Milkovič, Moste. 4280
£okali
Nemeblovana soba
event. s souporabo kuhi* nje — se odda. Kdor pla* ča najemnino za eno leto naprej, ima prednost. — Ponudbe pod »Soba=kuhi* nja/4341« na upravo »SI. Naroda«.
Gostilno
v Ljubljani ali bližnji okolici vzamem v najem. — Ponudbe pod »Gostilna/4241« na upravo »SI. Naroda«.
I jtoemičninš
I Zaman se trudite
s prodajo vil. stanovanjskih, trgovskih m obrtnih Mš. kmetskih pose* stev, graščin, žag, mli* nov, stavbnih parcel itd., ker kupci se oglašajo stalno le pri
»Posest«,
Realitetna pisarna, d. z o. z., Ljubljana, Sv. Pe* tra cesta 24. 3770
Jakob Kolb,
le-sni trgovec. Debel iača, sprejema zastopstva in naročila zlasti iz lesne stroke za vse pod ročic Ranata. 4337
»Wertheim«-
blagajne
priporoča — Ljubljanska kornere, družba. Ljubita* na. P1c;wcisova cesta 18
3476
Klavirje,
harmonije,   godala, stru* ne   in   potrebščine, na drobno hi debelo. — M Mušič,   Ljubljana, selen* burgova ulica 6. 9892
Trboveljski premog in oVv3
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LJobljina
Kralja Petra trg štev. 8.
Plačflo  tudi   tLa obroke. Telefon 220. 272
Gostilničarjem in resiavraterjem
se priporoča za nakup papirnih srrvijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana.
Drva,
bukove in hrastove od« padke od parketov do* stavlja po nizki ceni na tlom — parna žaca Y Scagnctti v Ljubljani (za gorenjskim kolodvoromV
Vsaka d3ir»a,
ki hoče imeti fine in trpežne luksusne ali pr<>= menadne čevlje, naj jih naroči pri — Janko K os s w. čevljarju, Ljubljana«
Ri"i7P-l    rl..l<     i 4>43
Družabnik
ali dru žab ni ca s ca. 50 ti* soč dinarji — se želi 7a vsai 200% dobičV inosno. zelo enostavno podjetje v Ljubljani. — Ponudbe n.>. upravo »Slov Naroda« pod »DruŽabnik/4328«,
Dvokolesa,
mali motorji, otroški vo» 7-ički, pnevmatika — po znatno zni/anih cenah. — Ceniki franko; proda; a na obroke »Tribuna« F. R 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* ljana, Karlovska cesta 4.
4140
Tančica za krste,
okraski, mrtvaški čevlii. žepni robci, razni trako-» vi. vezenina, čipke, noga* vice, otroške čepice, su* kanec, moderc, vilice in veriga, vcza'kc. pavola, kvačkanec D. M. C prca za vezenje, lastika. podpetiki »Etcrna« in razni gumbi vedno v veliki izberi pri tvrdki — Osvatd Dobeic, L j ubij a* na. Sv. Jakoba trg št. °
3505
GLAVNI
IZVOR
P O V R T
I
je Novi Sad, zato trgovci, sejmarji, tvornice konzerv obračajte se z zaupanjem na znano eksporsto firmo
Povrtnin   in sadja«
Najnižje dnevne cene. Strokovna in vestna odprema.
Dj. P- Prodanović, Novi Sad (Vojvodina).
Denovnlk na zahtevo.
4131
■ ^nnrn^nnnnnnmnrnnnnHnnnrrTTTTi n « n b a n i m
IVAH ZAROTNIK l™1™*
Telefon 379        VTieStlli teSoTSki  mOJSter        Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiSe,  vite, tovarne, cerkve   in zvonike;   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga« Tovarna furnirja.
Glavno zasfopsfo®
za vso Slovenijo nove tovarne testenin »Savinja" v Celju
le prevzel
Robert HValland
4205
Apara ti-Rex-StGkleni ce
za konzerviranje sadja - in sočivja ^^^^
Edina zaloga:
Julij Klein - Ljubljana
zaloga stekla la porcelana 4262
Josip Peteline^
Ljubljanat Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Naj ližje cene.     Postrežba točna.^
Štev. 19-1924
4269
Ofertalna licitacija.
Evang. verska občina v Moravdh namerava zidati v najkrajšem roku k svoji stari cerkvi Že po izdelanem načrtu 4O"40m visok stolp z dvema stranskima stolpoma. Tem potom daje na znanje interesentom, da svoje ponudbe predloži o v zapečatenih ovitkih do
10. predpoldne 13. Jallja 1924.
Na zakasnele in navedenim pogojem ne odgovarjajoče ponudbe se ne bo oziralo.
Proračunana vsota je 400.000 dinarjev. Od navedene vsote 10° o se mora vložiti kot kavcijo še pred odpiranjem ponudb v roke pregledovalne komisije.
Podpisani versko-občinski svet si zadržuje pravico poveriti zgradbo le najzanesljivejši osebi. Verska občina nabavi in postavi na lice mesta naslednji materijal: vso opeko za zidanje, pesek, kamenje (šotter), cement in apno. Ponudbe naj se izdelujejo torei v tem smislu.
Načrti in vsi pogoji so stavljeni na pregled pri ev. župnem
uradu.
V Moravdh, dne 25. junija 1924.
Versko-občinski svet.
Moravci, p. Marijana, Prekmurje.
TRGOVSKA BANKA o
LJUBLJANA
POPRUZNtCEi I
Maribor Novo Rakek
Slovenjaradec Slovenska Bistrio
"a 1
(v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000-—
:-: Izvršuje vse bančne posie najtočneje in najkulantneje :-:
•govtka Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE
Konjico
Meža - Dr a vog rad
Lmbahaa ;v tisk »Narodne tiskarne«-
UH