53. številka. Ljubljana, v ponedeljek 6. marca. XXVI. leto, 1893. SLOMŠKI Ml Izhaja vsiik dan »vofer. izitnSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo inupravništvoje na Kongresnem trgu št. 12. Upravni Atv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ■4 Finančne razmere na Primorskem. (Govoril poBl. dr. M. L agi o j a v 206. seji državnega zbora ■in« 88. februvarja t. I.) Visoka zbornica 1 Omejil se bom pri svojih opombah o stvari, stoječi na dnevnem redu, na ožjo mojo domovino, to je na Primorsko io, kolikor bo to mogoče, Boseboo na Istro, katero zastopam. Mogoče je, da bodo moja izvajanja naredila utis, da ae na Primorskem vse ravno tako godi, kakor drugod, — kar bi bilo gotovo zelo »; v t'.« mistično — a vsaj nekateri visokočastitih tovarišev Be bodo prepričali, da je na Primorskem v marsikaterem ozira dosti slabše kakor v vseh drugih kraljestvih in deželah vkupe. V svojem govoru dne 15. decembra 1. 1. sem trdil, da znašajo vsi državni dohodki s Primorskega 16 1 milijona gol d., dočira znašajo pravi izdatki za Primorsko, za specijelne interese Primorskega, samo 4 3 milijona. Koj takrat sem izjavil, da -ni bo vsak popravek dobro došel, ker se je lahko zgodilo, da sem se pri tej ali oni točk i zmotil. Govoreč o investicijah, namreč za železnice, za zgradbo Tržaškega pristana in za subvencijo Lloydu, sem rekel, da moremo z našimi dajatvami pokriti ne samo na nas spadajoči del potrebščin za vkupne zadeve te državne polovice, ampak za sadeve cele monarhije, tudi ako bi se 4 5 milijona na leto prištelo kot rok za amortizacijo vsega investiranega kapitala in ako se ves ta kapital računa na specijalni konto Primorskega. Jako izkušen parlamentarec, starejši gospod, izrekel je dvom, da znašajo dohodki s Primorskega sploh toliko, kakor sem trdil, in vprašal, ali vlada, uprava, ne izda v raznih reBortih za Primorsko vender nekoliko več, nego sem jaz navedel. Drug, jako ugleden praktik, mi je rekel, ko sem mu imenoval svoto, katero sem vzel za podlago prevdarku o carinskih dohodkih s Primorskega, da so ti dohodki še dosti večji, da znašajo vsaj še jedenkrat toliko milijonov, kakor sem jih jaz navel. Z ozirom na to divergenco štel sera si v dolžnost tako glede* na visoko zbornico kakor na moje volilce, da navedem elemente, iz katerih sem konstruiral glavni uvoti, namreč državne dohodke in LISTEK. 0 pravem času hajduki! (Srbski Bpisal L, K. Lazarevic. Provcl V. P. Planinski.) Jahal sera sam s pandurjem. *) I3il je jeden tistih poletnih dnij, ko bi najraje poiskal onega in se spri ž njim, kateri je pozimi trdil, da mu je vedno ljubše najtoplejše poletje, kakor še tako mila zima. — Solnce pripeka, da bi skoraj možgani zavreli! Iz žita se giblje nekaj pro-zirnega in se dviga v zrak. Drevje je povesilo listje in izgleda kakor mrzličen bolnik, kadar bi rad kozarec vode. Živina zeva ua paši pod kako osamljeno jablano. Ptice nikjer nobene, pa da jo tudi za zdravilo potrebuješ. Uprav tako se mi zdi, kakor da bi vsa priroda omagala, omedlela in zevala. V glavi, v možganih nekakšna puBtinja — Sahara 1 Ni ti prav in col o težko ti je, da moraš dihati. Mislil sem, da ne pridem Živ v selo. A ko sem naposled vender dospel, tedaj sem — kakor sladkosned, kateri ne zajame takoj z žlico, ampak najprej polagoma soli in popra — tudi jaz * V Srbiji je navada, da občinski pandur Bpremlja odlične potnike po deželi. Prel. prlp. državne troške na Primorskem. Omeniti moram, da mi — žal — ni mogoče natančno pregledati računskih zaključev o naši državni upravi, da se pa zmatram opravičenega, narediti svoje računa na podlogi državnega proračuna, sestavljenega na temelju večletne prakse , kateri proračun isvzemši poBamne slučaje navadno odgovarja končnemu re-sultatu. Da se morem krajše izraziti, bodi povedano, da sem nekatere manjše in celo nekatere večje točko izpustil, ker se dotični troški izravnavajo z dotičrjimi proračunjenimi dohodki in da so moji računi tako skrupulozno natančni, da govore skoraj bolj zoper Primorsko kakor zanj. Računal Bem samo s tisočaki. Državni dohodki na Primorskem so nastopni: Neposrednih davkov plačuje Primorska in sicer: zemljiškega davka 640.000 gld., hišnega in hišnonajemnega davka 1,516000 gld., 5°/0 davka od dohodkov hiš, oproščenih hiSooaajemnega davka, 60.000 gld., dobitkovine 108.000 gld., dohodarine 885.000 gld., ekaekucijskih pristojbin 50 000 gld., zamudnih obresti j od zaostalih davkov 18.000 gld., vkupe 3,277 000 gld. Ker je od te svote odbiti 49 000 gld., kolikor namreč znašajo troški za pobiranje davkov, nosijo neposredni davki na Primorskem 3,228.000 gld. Dohodki od carin znašajo GO33 00O gld., neposredni davki 6,038 00O gld. in sicer nosi uf.it-nina čistih 1,630.000 gld., dohodek od morake soli 993.000 gld, tabak nosi čistih 1,324.000 gld. Glede točke „tabak" moram še omeniti, da nosi na Primorskem 3,063,000 gld ; ker pa je od te svote odbiti režijske troške v znesku 139.000 gld., in ker gre za nakup surovih materijalij skoro sedmi del vseh troškov, namreč 1,600.000 gld., ostane, kakor sera rekel, čistega dohodka 1,324.000 gld. Kolkovina nosi državi na Primorskem 691 000 gld. na leto, vsakovrstnih drugih pristojbin pa se plača 1.029.000 gld. Loterija nosi 288.000 gld., mitnice čistih 530O0 gld., posebne davščine za točenje izvrstnih pijač 30000 gld., poštni in brzojavni uradi čistih 263000 gld. Razne sanitarne in pristanske pristojbine nosijo 453000 gld., a dohodki iz državnih gozdov na Primorskem znašajo 58000 gld. «}> dražil svoje poželjenje po počitku. Hotel sem, da se mi ono niti z mislijo na posel ne vznemirja in se podvizal, da opravim, kar sem imel, neprenehoma misleč, kako se potlej mirno v hladu odpočinem in pre8pim noč. Kdor se ni nikdar ves dan pekel na solnci in n oči 1 v selu, ne ve, kaj je vžitek. A jaz nisem niti sanjal, da mi je sojeno, da vso noč ne zatisnem očij. Da vidite! Gostilna je bila trhlena, na pol razpala, nizka, priprosta hiša, v kateri je bila sicer „soba za go-spodo", .slikana tako, da te z nenavadno upornostjo spominja mrtvaške krste; dišala pa je po ribah in žganji. Morete si torej misliti, kako radosten sem vzprejel Ugričič^vo punudbo, naj nočim pri njem. Vzprejel me je zares krasno. Uprav tisti dan se mu je vrnil nečak od vojakov — odslužil je! Veliku hiša, ljudje bogati, veseli; prav lepo so me pogostili. A izmej vsega roi je bilo naj sla jo, gledati Ugričicevo nečakinjo. Zdrava, sveža, jedrovita lepota, polna življenja. Krepko stopa na zemljo, kadar hodi, ali na Btopinjo njene noge se ne stresejo tla niti polica, ampak ji zaigra le meso in prsa. Polabko se giblje ua levo in desno, a po hrbtu, na tanki in Vsi ti dohodki znašajo vkupe 16,073 000 gld' ali kakor Bem rekel 16*1 milijonov. (Dalje prih.) Državni zbor. Na Dunaji, 4. marca. Zbornica rešila je v današnji boj i proračunsko točko, centrala trgovinskega ministerstva. Generalna govornika So h w ar/, in Exuer sta bila v svojih izvajanjih dosti srečna. Začetkom seje odgovarja trgovinski minister marki Bacquehem na nekatere interpelacije, potem pa prestopi zbornica na dnevni red. Generalni govornik contra posl. Schvvarz povdarja, da so uspehi delovanja trgovinskega ministerstva povsem nezadostni. Podržavljeoje železnic je povsem zastalo, tarilna politika je Blaba, trgovinske pogodbe pa bo več škodovale kakor koristile. Neuspehov ni krivo samo trgovinsko ministeratvo, ampak vkupna vlada. Južno in češko zahodno železnico je na vsak način podržaviti. Govornik se bavi temeljito z železniškimi razmerami na Češkem in razpravlja obširno o obrtnih razmerah, želeč, da Be pomnoži število obrtnih nadzornikov. Generalni govornik pro dr. Exner zagovarja barona Bothschilda jako obširno, a priznava, da se v dobrodelne svrhe v nas še daleč toliko ne žrtvuje, kakor na Angleškem ali v Ameriki. Dva protisemit-ska govornika izrekla sta se kaj čudno o obrtni cnkoti, rekla sta namreč, da je tej enke'i namen za vleči io če mogoče preprečiti obrtno reformo. Govornik se bavi obširno z obrtnimi razmerami, zavrača protisemitske in klerikalne napade in očita protiBemitom, da sumničijo politične nasprotnike in hujskajo ljudstvo zoper liberalce in zoper kapital. Prav liberalci so obrtništvo, ustanavljajoč strokovne, obrtne in druge tehnične šole, skrbeč za prometne naprave, za uredbo privilegij in znamek. Protisemiti hočejo za vse stroke človeške delavnosti numerus clausu8. Govornik se bavi nadrobno z delovanjem trgovinskega ministerstva in priporoča ustanovitev dveh novih ministerstev, jedno za javne zgradbe, drugo za lepe umetnosti. Za socijalne reči ustanoviti bi bilo nov odsek v trgovinskem ministerstvu. Posl. Bartoli popravlja z ozirom na Spin- napeti jopici, napravljajo se tu pa tam tanke, po-dolgaste gube, podobne onim na mleku, kadar Be dela smetana. Večerjali smo pod orehom. Ona nam je stregla vea večer, ne da bi bila besedice izpregovorila. Potlej so me odveli v hišo, katera ima v sredi predeljen proBtor, kjer gori ogenj, a z obeh strauij po jedno sobico. Sobica s desne je bila meni od-menjena. V nji je bila postelja iz desak. Na njih sveže seno, po senu preproga iu dve blazini. Tik postelje je stal priprost stol, a pri oknu klop. Na zidu je visela turška sablja s popoluoma odrgneoim jermeuom in dva samokresa na kremen. — To ti je bilo vse! Nikakor se ne morem sprijazniti z nuvado, da mi takšno čisto, krasno dekle- sezuva blatne in okorne čevlje. Tega ji niti nisem dovolil, nego poklical pandurja. Ona stoji pa gleda v moje čevlje, a jaz vanjo. E, brat«', kaj bi dal, da ne bi takoj odšla t Da bi vsaj hotela nekoliko sesti — vem, da ne mara! Pričeti moram razgovor! Kaj naj jo vprušam ? — Ali Bi že večerjala Stana ? Čul sem, da jo kličejo Stana. — Nisem. — Kako to? DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA MaggHcvia «»l»el» mm lulie pridobitek je današnjega kuharstva in je ni smeti zamenjati s tekočim mesnim ekstraktom. — Malo kapljic Bl»Kffi-Jeve snbel* » Jake dajo vsaki juhi in rlahi čorbi hipoma no samo izboren ukus, MgO pospešuje i njih prebavnost. — Orlglnalue ateklenlce p« 45 kr. dopoln|n|ejo .m- v veclul .pecrii »fttlH In delikitltiMulli trgovin kur najceneje. (81] Ekonom Blovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožen, i*«V Nlužlte. — D »|>i"' naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: .1. «D. poste rentante Št. Jurij oh jii/ni železsslel. (230—3» Največja zaloga Cenilci se pošiljajo zastonj in frankovani. šivalnih stroje? JAN. J AX Ljubljana, Dunajska cesta it. 13. \lxke «ene. — I pulilo plneevnn|e nw obroke. — Sluri Miro J1 ne mute* ii)hvh|o. — l*oprnvki ne sulelnjo liiiro. dobro In (14) eueno. (130^) Si- rabi tO let v mnogih hlevih, kadar krave ne marajo |e*tl, kadar imajo hIwIm» prebavo, v s v rim aboliranja mleka in da krave «la|o več mleka. (210—2) v1: *Pr#r 5P j& Dobiva se v lekar 5* O* nah in drogerijo Jak Avstro-Ogrske. GLAVNA ZALOGA: '^^Fran Iv. Kwizda (j. in kr. avstrijski in kralj, romanski dvorni založnik, c krožni h kar v Koriieaburgn pri l>an»)i. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno livtlr.fllu Kornenburdkl reillliil prašek z» živino. Karlovovarski mlinci (oblatki), Vaniljski skladanci (VVatfeln), Lešniški skladanci, zavoj samo po 80 kr-, dobiti je zmeraj sveže pri ANTONU JEČ MINE KIJ, špecerijska trgovina, (171—7) -v X-ijvlToIJanl, aa«. Sv. ratra cesti it. 16. W Nepremočne vozne plahte različue velikosti hi kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (m)—h> »pedlter c. kr. prlv. |aiue želer.nlee, v Izubijani, na Duuajak! centi Št. 15. i i ž- P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl T Šolcuburgovi ulioi v I . jul>1jji ni l^rojo^l*:! obrt ter prosim, da bi mi blagovolilo isto naklonjenost, katero mi je pred leti skazovalo, tudi v bodoče ohraniti. Za mnogobrojna naročila se udano priporoča (221-3) Fran Zeleznikar krojaški mojster. —vlfcjf—~*kp->-S □1 Poilfata. lMbČtffi novili modernih tkanin istofovj za gospodske in deške vrhne suknje in obleke kakor tirni za gospojinske plašče in jaquete po 3n.a.j23.Iž3ilx cenah.. WUM v v° *4 o • * Grobelnik & Ihl (23f,-2) 1- v Ljubljani, Pred škofijo št, 2 trgovina s suknom, platnom in manufakturnim blagom. Vnanjim zasebnikom pošiljamo drazostno uzorce suknene roho franko, za gg. krojače kolekcije nzorcev brezplačno in prost«* poštnine' h! I Iv goldinarjev •tane pri meni en modroo na peresih, (Fedarmattataal Ti modroci so solidno iz najboljfte tvarino narejeni, imajo po HO dobro vezanih, močnih peres iz naj-bitljfie^a bakrenega drata, so s lin in afrikom tapecirani in močnim platneni OvilhoDl preoblečeni tor 10—lf> let ■••»!»«•■■ f 1» poprav ne zahtevajo. §0f I naročilih z dežele naznani naj se vHelej mtfniiena mera postelje v iiotrniijl Inel. — Ako so torej dobi za 10 H'l. tlober tHpeeiran modrou na pe- renih, |e pač neniinstiio kupovati malovrodno nadomeHtke, kat;-ri pravemu namenu, Imeti dobro posteljo, no ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecira, v Ljubljani, ŠelenburgovB ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kopclij in zavodov popust od cene. Zteaete zimnico za vanko poBtuljo na-vadno velikohti po W (£l<> HoUhiv f •t. afrikom tapecirano iu s ovilhom preoblečooe po iS gld. 1714—69) S 1 s i ii mm vilhoui preoblečene i*j ,714-69) \\ Mir FRIDERIK HOFFMANN urar Dunajska cesta št. 16 (fi21-22j priporoča svojo bogato zalogo svlearnltlli žepnih ur i« zlata, ■rebra, tule, Jekla iu nikelj* in sicer le dobre do najboljše kakovosti, kakor tudi vsake vrste MteiiNklh ur in buclllnll&ov po najnižjih cenah ter prevzame popolno garancijo. — Popravljanja se izvršujejo točno in clobro.- "1 Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko. Knjige z uzorci begate, vsebine, kakerSnih se ni bilo, za krojače nefraukovano. Jaz no dajem odpusta 2'/, ali 31/, gld. od metra in tudi krojačem nikakih daril, kakor ne to godi od strani konkurencije na troske poslcdu:e roke, nego imam samo stalne in odločene cene, da zamore vsak privatni naročitelj dobro iti po oeni kupovati. ZttbreJ prosim, da si da vsak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim pred pismi konkurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od oene. Tkanine za obleke. Pcruvien in dosking za visoko duhovništvo, tkanin**, kakor so predpisano za o. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukua za biljard iu igralne mize, prevleke za vozove, loden, tudi nepremočljiv, za lovske suknje, tkanine, ki se dajo prati, potni piaidi od gld. 4—14 itd. Zdor teli kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenino in ne cenenih cuuj, ki koinxj toliko stanejo, kot iznosa plačilo krojaču, obrne naj so na tvrdko dasi« f§tikaroI'sky ▼ Mwmw Javstri|8kl Manchester). Največja tovarniška zalogu .suknene robe v vrednosti '/a milijona goldinarjev. Da predoonjem velikost In zmožnost, razkladati mi jo, da jo v moii roki aje-dinjen največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanji „kammgarna", pripadajočo opreme za krojače iu velika knjigoveznica zgolj v lastne svrh> . Da so o vsem navedenem prepričat.-, poživljam p. u. občinstvo, komur je prilika dana, da si ogleda velikanske prostore moje prodajalnice, v koji poalujo lho Ijudij. — Poiilja se le proti poštnemu povzetju. — Dopisovauje v nemškem, čeikem, ogerskein, poljskem, italijanskem, francoskem iu angleškem jeziku. (lbH—G) Najbolje železo prodaja A. C. AHČIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. Posebno priporočam orodja prvo vrste za (143_4) rokodelce in poljedelstvo. Za £>ile irx vodne š^gre kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No II i. Lufitniua in tisk „Narodne Tskarne". Čićev govor stvarno, da ni samo isterska obal italijanska, ampak Frploh vsa-Istra in da to tudi ustane.' PbST. đr. Gessmann zavrača očitanja Ex-nerjeva, navaja dokaze, kako nemški liberalci zanto-pajo vednd in pnv.--.od sdmo žddrivslfre in marljaraku interese, n* Škodd domači trgdVirii in obrtriostt. Po daljdi polemiki nrtij jffialanci: ulf. ftussj. Mathnerjdr. GđBSrHann, priporoča ptjročdvaled dr. Ha 11 vfi C h proračtfn , povd*rjsjoe, da je bila LeehtenstoiriovaV zakasneli kritika" Vladnega programa samo smešna, da je strrijni čas, stoti ti kaj za Trst in dal 8» igdtj obrekovanja vs:i očitan; a, da" levičarji ničesar ne marajo storiti zA made obrtovalre, ampak le delujejo za koristi veleindustrije in Ogerske. Zboruica vzprejme obravnavano proračunsko točko. Posl. dr. U u s i poroča o „ poštah in brzojavi h-ter povdarja, da so v proračun ustavljeni tudi izdatki za povijanje plač nekaterim nižjim urudnikum. Tudi prfstojb na za nočno niu/.bo se bode povišala. Kar se dostaje preskrbljnvanja telegrafističnih in poštnih manipulantinj, čakati je r tem vsaj do jeseni, ko misli vlada rešiti ta problem načeloma. Posl dr. Morse y poroča o postnih hranilnicah in konstatira, da se je promet jako izdatno pomnožil iu nasvetuje, naj se uradniki, sosebno tisti, kateri službujejo pri poštni hranilnici nd začetka, stalno namestijo. Posl. Hajek loži, da je na Češkem dosti premalo poštnih uradov in nasvetuje primerno resolucijo. Posl. Sehlesinger želi zboljšanja plač na Dolenjem Avstrijskem službujočim brzojavnim in poštnim uradnikom in nasvetuje resolucijo glede službenega razmerja poštnih munipulantiuj iu poštno-hranilničn h uradnikov. Posl Svoboda govori obširno o poštnih razmerah in obžaluje, da vlada ne stori za poštne uraduike tem. kar bi zaslužili. Posl. Slama govori d postnih razmerah na Češkem in toži, da poštni uradi večinoma ne spoštujejo načela ravnopravnosti, najbrž ker vidijo, da vlada tudi pri volitvah pritiska v stran češki jezik in češki narod. Hazpiava s*a ua to zaustavi. Prihodnja seja v ponedeljek. Politični razgled. Notranje «ležele. V Ljubljani, G. marca. Mlatlobehi in levičarji* Že teden dmj in več razpravlia se v časnikih in na posarnnth shodih o porazumljunju mej tema strankama, a od dne" do dne se množe" levičarski glasovi, trdeči, da tako porazumljenje še ni mogoče. Vodilno glasilo nemških liberalcev, ,N. Fr. Pr.°, molčalo je do sobote, ter šele ta dan razložilo svojim bratcem, da je in ostaue porazumljenje mej Mladočehi in levičarji le fautotn, ker se še dolgo ne bo doseglo. V istem zmtslu govoril je tudi Du-najavi poslanec baron Sommaruga na nekem shodu, da je inludočeško-levičarsko porazumljenje na podlagi Hvobode in liberalnih principov sedaj še utopija, češ, da je liberalizem Mladočehov sedaj še veB prepleten z narodnostnimi željami in tirjatvami, da sploh ni pristen. — Nemci bi seveda najraje tako porazumljenje dosegli, da bi oni narekovali pogoje, — Tako. — Pa kaj ti veduo tako kasno večerjaš? — Da! — Pa kako to? — Zaradi posla. Hm! Kaj naj jo še vprašam? — Ti menda najprej starejšim dag, da jedo? — Da! — Ti pa pozneje? — Da! — A vidiš, pri nas v mestu ženske jedo skupno z nami. Ona si z dlanjo zakrije U8ta in polovico nosa. Glavo nagne nekoliko v stran, usta se ji raztegnejo io zmaje z rameni. — Bolje je pri nas, a? Ona no spusti roke iu zopet zmaje z rameni. — Omoži se v mesto! Ona spuBti roko in prime krajec predpasnika pa maha ž njim, kakor da otresa nekaj. Glavo obrne čisto od mene iu smeje" se, a kakor da govori zidu, pravi: — Ali bi si rad noge umil? (Dalje jprih.) Čehi pa se odpovedali principu ravnopravnosti. Da do Mladočehi res liberalna, svobodoljubna stranka, svedoči to, da mislijo v državnem zbora odsvetovati uvedenje Bplošnega voldakega prava, o čemer pa patentiram liberal^ ffeifllitf levičarji, tM&jd riičeSar 2tati, baje zatd le, ker 4e po itpbvtJdi Oraste tt^uspošte" boje* za stojo pozicljd 4 megtiH. — , prej ali slej postali bftiJ levičarji že skromnejšM in bodo še proiiaftili o kota tisti i svobodoljubnih strank, katere imajo trdno zs-donibo V narodu, kakor Mladočehi in tedaj bo obveljal tudi prvi pogoj »pravi — princip ravnopravnosti. Of&tskd Šb4*hi<&. Vlada je bila primorana predlagati v zbornici, naj ee podaljša budgetni provizorij. Pri tem pred logu unela se je živahna debata o cerkvenopolitičuih vprašanjih. Ministerski predsednik Wekerle je slovesno izjavil, da se vlada drži cerkveno-puii-tičnegu programa in da od njega ne bo odnehala. PoVdarjal je, da je velika večina prebivalstva uneta za ta program in da je zato vlada brez skrbij za bodočnost. Še nikdar ni bilo na Ogerskem vlade, ki bi bila imela tako jasen program, kakor sedanju, rekel je Wekerle in znova obljubil, da pridejo predloge v zbornico, čim bodo izdelane. — Zbornica je dovolila budgetni provizorij z veliko večino, iz česar se da deloma sklepati, da ima vlada v parlamentu še vedno trdnejšo zasiombo, kakor se sodi. Srbs/ci cerkveni kongres. Že dve leti trajajo pogajanja radi premembe cerkven« ustave. Kongres je volil poseben odsek jtdnajstih članov, kateri je imel rešiti stvar, pa vse pogajanje in posvetovanje je bilo brez uspeha. Odsek je v petek zaključil posvetovanja, ne da bi se bil o čem zjediuil. Tiičftiijc oruoč imenovanih treh državnikov. Floquet in Clemeuceau talita sicer še vedno, a javno mnenje je o njiju krivdi prepričano in je izreklo svojo sodbo, kateri so je senat pridružil volivši v odgovor Ferryja predsednikom. Panamlno. Italijanski tisti začeli so pravo gonjo na si-cilsko banko in njenega ravnatelja de Verdura. To je zdaj že četrta bauka, o kateri so se doznale nerednosti. Iltviiatelj de Verdura, katerega ju na to mesto spravil Crispi, je jako slalo gospodaril. Niki plovni družbi dal je pol milijona frankov posojila na ladije, katere so bile že do popolne vrednosti obremenjene. Dotična svota je izgubljena. Neki aktivni minister brez imetja je dolžan banki 70000 lir, drž. tajnik Lantigliano 93000 lir, senator Cas-salotti pa l*/a milijonov lir. Tudi to je zgubljeno. — Glasilo bivšega ministra Nicotere, „Paese", naznanja, da je državni pravilnik nameraval sodno postopati ne samo 'oper umrlega de Zerbija, ampak še zoper štiri druge poslance, da se je pa to opustilo, ker so ti štirje poslanci vladni privrženci. Imenovani list trdi tudi, da je vlada obljubila de Zerbiju, da se bo sodna preiskava zoper njega ustavila, če pristopi vladni stranki. De Zerbi je to odklonil. Vladi so ta očitanja kaj neugodna, Bosebno zato, ker jih ne more ovreči. Dopisi. Iz Oorice, 5. marca. [Izv. dop.] (Laho ni v Solkanu.) „L?ga NazionaIeu utaknila je svoj mm tuli v Solkan in v kratkem stori jednako v Vrtojb', ker hoče razbiti slov. nski obroč okoli Gorice, kakor je dejal „Piccolo". Lenassi in par njegovih privržencev, ki imajo v S)lkanu mlin, žago, papirnici*, žafbgrJ lesa in moke (irt vaifcrf tega pri uboŽnejšerri ljudstvu ajdtv) hočepi ddfrlH oblast v 9. v Ifojef rofte1: Sstd i* že dolgo prej na tihem prJbiflfti (JrJorjfcftilA in I. r. j>o Goric! in dali so j i ni pooblastilo: grof Lvftfnieri i* VipafjMf), grof Atfefti* iz Pddjjore* fh #lš»>i tffce V ftjiiei (!!) — si Vsa tri pooblastila so Bila ntfvelj*vha. Znani svečar Bader volit j>j tuli z L^naftHfferir In dal celo Sam sebi glas, a- je veflder prbpaMei. domaći duhovniki so se izborno držah. Pregovarjali st> tudi Daderja, pri katerem kupujejo sveče že od nekdaj, a nič ni pomagalo. Za Leuassija je grozno agitoval tudi zemljemcrec G as ser, ki tudi živi od Slovencev, a najhuje notar No rdiš i', Gjrice. — VI. razredu izvoljeni 3 naši in 5 Lenassijevc ?v. — Od domačinov je bil Lenassiju prodan krčmar Alojzij Mozetič, ki je uprav škandalozno za L-a. agitoval. — V III. in II. razredu je večina naših. Naj-uzorueje so se držali Kronberžani pod vodstvom Coroninijevega oskrbnika g. Rubbia. — Za Lenas-sija so agitovali celo trije čitalnični odborniki! —i Ko se jo dozna! izid v I. razredu, kričali so pijani L.-jevi pristaši (ki so pili, kolikor so hoteli) Zivio Lenassi! Čevljar Pellegrini je zaupl ceo: Živio „Lega". — Kdo bi pričakoval tolike pokvarjenosti v Solkanu. A to pride od tod, ker nosi zvonec kakih 3 0 mizarjev, ki so od L.-a odvisni! Vse ostalo ljudstvo pa je zaspalo, ker ue storijo svoje dolžnosti tisti, ki bi to morali. — „Matica Slovenska". XCIV. odborova seja, v sredo, I. marca 1893. I. N a v z o č n i gg. : Fr. L o v o c (predsednik); A. B a r t e 1, dr. II. D o 1 e n e c , dr. I. J a n o t i č , dr. A. Jaro, A. K o b 1 a r , A. K r i i č , dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. P 1 o t e r š n i k , dr. L. Požar, A. P r a p r o t n i k , dr. J. Staro, J. S u b i c , I. T o m 3 i č , Fr. W i e s t h a -1 o r, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanu c (odborniki); E. L a h (zapisuikar). — Skupaj 20. Zapisnik o XCUI. odborovi seji, katerega sta pregledala in potrdila odbornika Koblar in Stegna r, se odobri brez ugovora. Na ogled je tudi zapisnik o seji književnega odseka z dnć 27. februvarja letoa. Predsednik se v primernih b?8edah spomni pokojnega za društvo velezaslužntga predsednika, kuuonika Mama: poudarja občutljivo zgubo za društvo; pove, kar je odbor storil povodom njegove smrti, da dostojno prosluvi njegov spomin, našteje društva in posameznike^ kateri so se o tej priliki sočutno Bjiommli v brzojavih in pismih naše „Matice"; omeni, da bo prilika o pokojniku izpregovo-riti še v občnem zboru in pri životopisu, kateri izide s sliko na čelu letošnjemu „L^topisu", ter pozove konečno nav/.oče, da v znak izgube iu Božalja vstanejo. (Se zgodi.) Predsednik ro nadalje spomui staroste od-borovega, c. kr. notarja in komornega predsednika, dra. Jerneja Z u ji a n ca, katerega je Nj. Veličanstvo odlikovalo s Frunc Josipovim redom in kateremu se je o tej priliki posebna „Matičina" dejmtacija po-klonda kot odborniku od prvega početka in večlet-nrrau blsgijniku. — Slavljenec bo š>3 jedenkrat i zahvali odboru ter ZHgotavl|a, da mu je bil napredek društva vedno |>ri srcu. Na predlog odbornika W i esth al er j a se sklene voliti novega predsednika šele po občnem zboru. Zapisnikar poroča v hip nu gospodarskega odseka o društvenih računih za 1. 18 92, kateri so sostavljeni po najiotkih zadnjega občnega zbora in kažejo, da ima „Matica" povoljno denarno stanje. Ker bodo račune pregledali šo presojevalci in ker bodo tiskani ogled odbornikom in društva likom pri občuena zboru, se podrobua razprava opusti in se vzame le na znanje. Dopis načelništva »Kmetijske posojilnice za Ljubtjansko okolico, ki naznanja, da so se ondotni „Matičini" vlogi iz Anton Knezove zapuščine a 1. marcem znižale obresti od 4Va na 4°/oi Be za zdaj vzame le ua znanje ; istotako poročilo o hišnih popravah iu upremembi pri stanovanju. Iz obresti j Jurčič-Tomšičove ustanove za literarno namene je razpisati z obrokom do 1. januvarja 1894. leta Častno nagrado izvirnemu delu, v prvi vrsti kaki večji epični pesmi. „Matica" izda letos troje društvenih knj ig, in Bicer: 1. „Letopis" za leto 1893. Vrednik prof. A. Bartel; 2. „Goriška". II. del. Spisuje profesor S. Kut ar; 3. Sienkiewicz-M. M.: „Z oguiem in mečem". Povest iz poljščine. Poročilo in predlogi knjiž-vnega odseka glede* oblike, vsebine, natiskavanja, vezave in osnove teh knjig sploh se odobić brez ugovora. Pri Albrehtu v Zagrebu se tiska in ima v kratkem iziti prof. Bezenška: Slovenska stenografija, katera ima kot „Matičina" založna knjiga postati šolska knjiga pri pouku iz te stroke. Prof. Terdina bo spisal poljudno »Zgodovino slovenskega naroda", katera ima iziti v poaebnem zvezku Anton Kuezove knjižnice. Tudi v zadnji dobi je prejela „Matic** več prošenj za podelitev založnih knjig in jih je pred-Sedoištvo reševale pO običajnem, v društvu veljavnem navodilu ter prejela v t«j zadevi več zahvalnih pisem. Glede neke take prošuje ae sklene poslati prosilcu stvarno pojasnilo. Odobri ae tajnikovo poročilo o poverjeništvih. Stalnega poverjenika je dobilo v zadnji dobi Trebnje; novo poverjeništvo se ima osnovati za Št. Pavel pri Celju; izpraznjena so poverjeniAtva: vrhniško, ljutomersko in zavrako. „Matica" je prejela pred kratkim kot volilo pokojnega Božidara JRaiča znesek 90 gld. Sklene se, da Si „Matičina" pisarna omisli kataloge o društveni književni zalogi, da tako lahko hitreje postreže, ako prihajajo književna vprašanju ali naroČila. Ker so zdanja društvena pravil.', katera so v marsičem zastarela iu pomaujkljivo sestavljena, popolnoma pošla, voli se odsek ad hoc (odborniki: dr. Dolenec, KržiČ, Livec in Šubic) z nalogo, da napravi do prihodnjo odborove seje osnovo novim za občni zbor. Poročilo „Matičinega" zastopnika v upravnem odboru „Narodnoga Doma", ravnatelju Iva u a Sobica, kateri je kot član pododbora za sestavo podrobnega načrta zgradbi primerno zastopal »Matičine" koristi, se vzams z zahvalo na znanje. Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 145 kojig, zvezkov in Časopisov: 33 po darilih, 112 po zameni; darovalcem se je iz predsedništva izrazila dostojna zahvala. (Konec prih.j Domač© stvari. — (Prijatelje domačega pesništva) opozarjamo na sobotnega „Slovenca", ki prinaša uda-nostno izjavo v verzih, katero so poklonili g. knezo-škofu Ljubljanskemu 203 prebivalci Vipave; tržki ob činski odbor ima namreč z gospodom dekanom toliko druzega posla, da se za to reč ni utegnil brigati. — Variatio delectat — in tiste večne udanoBtne izjave v suhoparni prozi so res že postale nekoliko dolgočusne. Sicer pa morajo biti podpisovalci te naj-noveiše Vipavske himne, „b studom obsojajoči sovražne pušice zlobnih kardel", še jako mladi, ker trde, da so bili že njihovi očaki »zmeraj" Da .strani g. kuezoškoia dra. Jakoba Missie!— Navzlic temu pa smo osvedočeui, da bo Vipavska poezija marsikomu „pred škofijo" veliko bolje ugajala, nego n. pr. Aškerčeva legenda „Satanova smrt* v zadnji številki „Zvona". — (Izredni občni zbor »Glasbene Matice".) Včeraj je Btorila „G!asbena Matica" na svojem izrednem občnem zboru jako važen Bkl-p. Po daljni živahni debati se je sklenilo, drt društvo kupi hišo štev. 8 v Gospodskih ulicah. Obširneje poročilo prinesemo. — (Slovensko gledališče.) Glede si u učne predstave na korist g. 1 Borštniku koustatovuti nam je pred vsem, da Auzengiuberjev igrokaz „Krivo-przežnik", kateri štejejo vsaj avstrijski Nemci mej najboljše umotvore svojegu zemljaka, na slovenskem odru navzlic prav dobri predstavi ni uspel. Mi ne dvomimo na literarni vrednosti tega Anzengi uberjevega dela, a na odru kaže res veliko nedostatkov, katerih pri čitauji ni moči zaslediti. Igrokazu nedostaje precizno iu pregnantuo slikanih značajev, dramatična ekspozicija se pač lepo čita, pri predstavi pa utrudi po svoji jednoličnosti in sploh pogrešamo pri tem nemškem igrokazu one gledališke tehnike, v kateri so pravi mojstri francoski dramatični pisatelji. V tem pogledu je bil tudi živahni sjiomin našega občinstva na brilantuo Surdoujevo „Fedoro" na kv»r sinočni premijeri „Krivoprisežuika", ker se zadnji s prvo glede dramatične m t i ne, preciznosti dijaloga in efektnosti niti od daleč ue more primerjati. — Igro samo je tedaj občinstvo vzprejelo j>rav hladno in ves burui aplavz veljal je le zares dobri predstavi in v prvi vrsti beneficijantu g. Borštniku, kuteremu je priredilo občinstvo takoj pri nastopu jako laskavo, a povsem zasluženo manifestacijo. Izročila sta se mu tudi dva krasna lovor-venca s čestitkami njegovih Številnih Ljubljanskih čeBtilcev, gospodična Nigrinova pa mu je v imenu dum, sodelujočih pri slovenskih predstavah, poklonila elegauten šopek. — Ob sebi umevno je, da je g. Borštnik zastavil vse svojo moči v svojo ulogo iu da je izborno karak-terizovul krivoprisežuika, ki zaman skuša s pretirauo pobožnostjo in z naivno-sofističnimi izgovori na božja znamenja udušiti svojo vest, katera ga konečno uniči. Tudi g. Borštuik-Zvonarjeva (Veronika) igrala je izborno, kakor vedno, vender pa jej sicer tudi nehvaležna uloga očividno ni ugajala. Gospodična Nigrinova izvedla in pela je svojo mulo ulogo prav fi'o, gospodična SI a v če v a (Kristina) pa je imela najbolj nehvaležno in jako nejaano risano ulogo in zategadelj ni njena krivda, ako uloge ni mogla spraviti do veliave. Gospa Danilova (Gra-diščarica) nam je ugajala in istotako je jako diskretno in pohvalno igral g. Danilo (Fran) — a le do zadnjega prizora, v katerem ju zapadel zopet v svojo nekdanjo napako ter nesnosno pretiraval. — Pohvalno omeniti nam je konečno tudi še gospodično P o I a k o v o, gg. Trnovskega (Marka), Perdaua (Jakob) in to pot tudi g. Urbančiča (Levi.) Gos j). Lovšina (Touče) pa z vso resnostjo poživljamo, da naj prihodnjič ne smeši igre s takimi maskami, kakor je bila včerajšnja njegova. To ni bil kmetski fant. temveč, jako naivna karikatura De-freggerjevega »Salontiiolerju". — Pohvalno omeniti nam je Bledn|ift še, da j« bila igra jako vestno in precizno študirana. — Gledališče bilo je kakor ob sebi umevno, razprodano do zaduiega prostora; že sedaj kaže se često, da je gledališče zelo majhno, kajti včeraj moralo je ostati doma vsaj 200 ljudi j, ki niso več dobili prostora. Gosp. Borštuiku bodi pa sinočni večer dokaz, da ve slovensko občinstvo ceniti njegove izredne zasluge za povzdigo slovenskega gledališča, kateremu naj g j ohrani usoda še mnogo let, njemu v slavo, slovenski dramatiki pa v pruspeh! — (Drugi glasbe u i večer,) ki ga je priredita minulo soboto „G'asbena Matica" v re-dutni dvorani, bil je dobro obiskan, a vender nekoliko Blabeje od prvega. Morda je bil temu kriv vspored, ki je bil sicer zanimiv, u bolj jednoličeu. Izvajal pa se jo vseskozi prav dobro. Beethovenova II. Bonata za klavir in vijolino, mojstersko dovršeno delo glede oblike, polno Življenja v prvem in zadnjem odstavku, z izrazitim iutermezzo v andante in duetom obeh instrumentov, podala je gosp. Hoff-meistru in gosp. Baudisu priliko, pokazati se kot verna interpreta te klasične skladbe. V treh skladbah imeli smo priliko potem občudovati gosp. H o f f m e i s t r a kot pravega virtuoza na glasoviru. Chopinova nokturna je divna skladba, v kateri se razdružiti dve kautileui v žalno strastnem reeita-tivu; Pagaoini-Schumanova etuda pa pravi capric-cio, koketna v svojih kontrast h. Scbumanovu romanca ima ritmično-markanten tema z dvema med-stavkoma, vzburjenim in miruejira, in je prav krepka kompozicija. Te tri različne kompozicije igral je g. Hoffmeister s tako dovršeno tehniko in tolikim čutom, da je naudušil občinstvo, ki mu je z glasnim odobravanjem izražalo svojo zadovoljuust. Bendlov čveteroglusui ženski zbor „Razrušena ljubezen" bila je, žal, jedina vokalna točka vsporeda. Zbor dam »Glasbene Matice" pel je to duhovito iu efektno, po narodni pesmi prirejeno skladbo prav ljubko in se je morala ponavljati. V Riesovi ariji, lini moderni kompoziciji in v Brabms Joachimovih »Ogerskib plesih", znanih ciganskih motivih, pokazal se je g. Baudis jako spretnega goslarja. Konec vsporedu bil je krasni duo za glasovir iu vijolioo »Iz domovine", v katerem se kaže vsa velikost Smetane. Burno odobravamo veljalo je isto tako impozantui kompoziciji, kakor tudi izborni igri gospodov B a u d i s a in H o f f m e i r. t r u. — (Na g lom a umrl) je v soboto proti 5. uri popoludne Janez Vidmar, dolgoletni najemnik Marijinih tojilic pred Prulami. Poslušal je porotno obravnavo „Trzinskih rokovnjačev", kur mu je prišlo slabo. Komaj prišedši na ulico je bruhnil kri in ko so ga pripeljali domov, je v par trenutkih umrl. Najbrže ?e strašanski vziluh, ki je vladal v dvorani, posebno v prostoru za poslušalce, še nekoliko pospešil smrt Vidmarjevo. — (Odbor Marijine bratovščine) sejo včeraj konstiutiral In volil predsednikom gosp. Kurol Lahainer-ja, namestnikom gosp. Auton K 1 e i n - a, zapisnikarjem g. Mat. Kunca i;i blagajnikom gosp. Alb. A r k o - ta. — (Sodbrt Za trzinske rokovujače) razglasila ae je stoprav v soboto ob 5. uri popoldne. Porotniki so krivdo vseh zatožeoce? potrdili in obsojeni so bili: Ptelovšok Anton na osem let, Abe Jane« na gest let, Keber France na pet let; Friško v c Lovre na štiri leta, Jeuko Anton na dve leti, PrelovSek Janez na trinajst mesecev, in Lotrič Janez na pet let težke ječe, pri vseh sedmerih poojstreno s postom vsak mesec. Po prestani kazni postavili se bodo obsojeui pod policijsko nadzorstvo. — (Ljubljanske srečke.) Oi dosedanjih 27 žrebanj je nevzdiguenih še 202 dobitkov za Bkupaj 47 140 gld. Mej temi sta dva glavna dobitka in sicer Štev. 25.456, ki dobi 25.000 gld. in štev. 36.052, ki dobi 15.000 gld., dalje dva dobitka po 600 gld. na štev. 13.030 in 26 644. Dalje je Še 198 dobitkov po 30 gld., za katere se ni nihče oglasil. — (Umrl je) po kratki bolezni minulo soboto v Radovljici tamošnji vodja zemljiške knjige g. Jakob Butaiič v 44. letu svoje dobe. Pokojnik bil je vedno odločen narodnjak. Bodi mu lahka zemljica! — (Iz Vač pri L i ti j i) prihaja nam vesela vest, da se je tamošnje pevsko društvo „Struna" sedaj, ko so izgiuili neprijazni mu elemeuti, zopet krepko oživilo. — Hvala za to gre v prvi vrsti neumornemu pevovodji g. T. Čampa, katerega bo pa sedaj izvestno krepko podjural novi nadučitelj g. Fran Rozina. Zategadelj in ker je g. Rozina ua glasu tudi kot umen sadjar in bučelar, bili so Vačanl jako veaeli njegovega imenovanja. — (Stekel pes.) V Veliki vasi pri Krškem stekel je pes cestarja Fr. Zu pančiča. Zaradi pasjega kontumaca bil je pes le dlje časa na verigi. Ogri-zel je dva dečaka v roko, ko Bta mu dajala kruha. Ker se je bilo bati, da se strga z verige so psa ustrelili in pri razparaoji se je konatatovalo da je b'I res stekel. Ogrizena dečka sta se izročila zdravniku in se je odredilo vse, kar je potrebno v veterinarno-policijskem oziru. — (Občinska volitev.) V Slavini v Postojiuskem okraji bil je izvoljen županom gospod Anton Križaj, posestnik v Orehku, občinskimi svetovalci pa gg.: Fr. Dekleva, Jak. Kristan, Jan. Klemene in Jan. Kaliater. — (Osobu e vesti.) Odvetniška zbornica Graška je na podlagi §. 58. disciplinarnega statuta dru. Franu Strafelli, odvetniku v Ptuju odvzela pravico izvrševati advokaturo. — (Društvo zasebnih uradnikov v Cel j i) dobilo je pravila vrnena od ministerBtva, ker bode treba pronarediti nekatere točke. — Koj ko se to zg-uli, predložila se bodo pravilu v novic v potrjen je in se je nadejati, da bode društvo skoro moglo pričeti svoje delovanje. — (A k a de m ič k o družtvo „Hrvatsku" v G r a d c i) imelo bode alovesue zadušnice za dr. Erazma Bar čiča dne i), t. m. ob 10. uri zjutraj v stolni cerkvi v Gradci. — (Srbsko a kade mično društvo „Srba d i i a" v Grade i) poslalo nam je glede* ua našo svoječusno notico „So li to Slovani?", katera je našla pot tudi v razne češke iu hrvatske liste, nekako pojasnilo. Odbor »Srbadije" namreč dokazuje, da za slavnost v spomin Cede Mijatovića ni razpošiljal samo nemških vabil, temveč tudi tisoč izključno srbskih vabil. Izključno nemška vabila namenjena so bila baje suni) za Gradec in one Slovane, kateri ne zuajo čitati cirilice (sic!) — Mi glede na to pojasnilo nimamo povoda preklicati konkluziie, katere smo vezali na prvo svoje poročilo. — (Izpred upravnega sodišča.) Pri zadnjih občinskih volitvah v Tolminu je oudofni okrajni glavar brez uzroka zavrnil volilsko komisijo, sestavljeno po določbi zakona od župana, iu navzlic vsem ugovorom izsilil, da so je imenovala druga. Vrh tega je okrajni glavar sum čital imenik kandidatov in sicer z jako tihim glasom. Pritožba na namestniševo v Trst zoper tako jiočenjanje okrajnega glavarja je bila zavmenu, zato so se dotični volilei-juitožitelji obrnili do upravnega sodišča, katero je to dni razpravljalo to stvar in razsodilo, da župan ni bil primoran ustreči okrajnemu glavarju glede volllske komisije; če je okrajni glavar želel drugo komisijo, naj bi bil župan to željo odbil. S tem pa, da je okrajni glavar sam čital imenik kandidatov, s tem je kršil §. 24. obč. volilskega reda in zato je Ujiravno sodišče na podlagi 7. tegu zakona ugodilo pritožbi Tolminskih volilcev. — (Poštue zadeve.) Vas Avber na Krasu, ki je dozdaj spadnla pod poŠto v Štanjelu, priklopila se je pošti v Dutovljnh [iri Sežuni. — Žujian-stvo v Čepovanu na Goriškem pritožilo se je pri pošt-Diiii vodstvu v Trstu proti nej)raviluemu napisu na poštnem pečatu in prosilo, da so sedanji pečat nadomesti z novim, ki bode imel jedino le napis: Če-povuu. Tako nuj bi storila povsod slovenska Županstva, kjer se pačijo poštena domača imena krajev. — (Zaloga smodnika v Gorici.) Doslej lafeta jo c. kr. vojska v Gorici svojo zalogo smodnika na Goriškem gradu Po sklepu mestnega zk-Btopa pa se bode preložila ta zaloga iz mesta ua prosto. Kupil se je v to svrho v Vrtojbaki občini potrebni svet, da se tam zgradi novo skladišče za smodnik. — (Smrtna obsodba.) Porotno sodišče v Trstu obsodilo je na smrt sedemindvajsetletnega Ivana Metliko iz Petrinje, ki je umoril svojega očeta b kamenjem. Zločinec obstal je svoje nečloveško hudodelstvo. — (Zopet otrok zgorel.) Vratarjeva žena Maria Zolia v Trstu ostavila je minuli petek, ko je Šla k dež. sodišču za pričo, svoja dva otroka sama doma v zaprti sobi. Kmalu potem čuli so sosedje grozen krik iz vratarjevega stanovanja. Ulomili so vrata in našli miajo, triletno deklico vso v plamenu begati po Bobi. Prenesli so siroto takoj v bolnico, kjer je pa že pol ure pozneje umrla vsled opeklin. Star.'ji petletni otrok je tudi opečen, a le lahno. V stanovanju ni bilo sledu ognju. Gotovo sta se torej otroka igrala z vžigalicami in se je tako deklici unela obleka. — (Povišanje petrolejskih cen.) Petrolejske čistilnice naše države podražile bo petrolej vseh vrst za 1 gld. oziroma 1 V„ gld., tako da zdaj velja metr. stot petrolja 181/« do 20 gld. Uzrok temu je baje, ker je poskočila cena ruskemu surovemu olju, da je cena rublju višja in da se je tudi podražila nabava praznih sodov. — (Za zjedinjeno opozicijo hrvatsko.) Vseučiliška mladina v Zagrebu v sporazum-Ijenji z neodvisnim meščanstvom namerava prirediti v nedeljo dne 12. t. m. komers v proslavo zje-d'njenja opozicije. — (Razpisane službe.) Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Janžu na Dravskem polji je izpraznjeno podučiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošoje do 28 t. m. pri krajnem šolskem svetu pri sv. Janžu na Dravskem polji v Ptujskem okraji. — Pri okrajnem sodišči v Vfolfsbergu izpraznjeno je mesto kancelista, oziroma kako drugo izpraznjeno mesto. Prošnie do dne 2. aprila pri predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. — Pri okrajnem sodišču v Logatcu izpraznjeno je mesto pisarja z mesečno plačo 30 gld. od 11. t. m. Prošnje pri okr. sodišču istotam. Razne vesti. * (Smetanova opera „Prodana ne-vSsta", ■ s katero je Češko narodno gledališče tako slavno uspelo pri lanski glasbeni razstavi na Dunaji, pela se hode v kratkem v Dunajskem gledališči „An der WiM*. Pevka glavne uloge odpotovala je v Prago, da prisustvuje predstavi te opere v češkem naiodnem gledališči. ♦(Stara mati — detomorka) V Novi Gradiški na Hrvatskem zaprli so ženo in hčer necega honvedBkega častnika, kar je vzbudilo velikansk hrup po mestu. Hčerka, 17letno dekle, povila je dete, katero pa je muti njena baje takoj po porodu vrgla v Savo. — Po novejših poročilih bo mater že izpustili iz zapora, ker se je pokazalo, da je nedolžna. Pač pa je kriva hči, ki je sama umorila dete in truplo zakopala v kleti. * (Kolera.) Po poročilih iz Bagdada pojavila ae je kolera v perzijskem mestu Sine. V dveh dneh zbolelo je 80 osob, umrlo 40. * (Amerikanska reklama.) Originelen način reklame izmislil si je neki trgovec Quiby v Cartagi v Ameriki. Več dnij bilo je čitati v vseh novinah, da kupuje trgovec Qmby žive mačke. Od vseb strani) bližnje okolice pošiljali so mu mačke, katere je plačeval po 10—25 centimov. Ko je imel kacih 15 tisoč živih mačk, priveze vsaki na rep oglas Bvoje [»rodajalnice, okolu vratu pa zvonček ter lih razpodi. Ljudje na trideset milj v okolici so se čudili tej komediji, a čitali so tudi oglas, privezan na mačjih repih in tako zvedeli za prodajalnico Quibyjovo. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 6. marca. Milan in Natalija se mislita baje tukaj naseliti. Milan pooblastil nekega Dunajskega odvetnika, da kupi zanj v Hietzingu neko vilo. Beligrad 6. marca. Ministerski svet ukrenil, da z zakupniki monopola ua tabak ni obnoviti meseca aprila potekle pogodbe, pač pa v prihodnjem zasedanju skupščine predlagati, naj se monopol na tabak popolnoma odpravi. Rim 0. marca. V pravdi prelata Amal-fitana zoper kardinala Oreglia določena nova obravnava na dan 24. t. m. Pariz (5. marca. Zbornica vzprejela zakon o likvidaciji panamske družbe. Hamburg 6. marca. Sanitarna komisija konstatirala nov slučaj kolere. IAJk*| „LJUBLJANSKI ZVON" ■ tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■.•oflerljiie mrečke 4. marca. V Linci: 64, 37, 8, 62, 45. Umrli so v U ubijani: 2. marca: Janez Kochoe, delavčev sin, 10 mesecev, StreliSke ulice it. 13, božjast. 3. marca: Marija Hofman, računskega svetnika hči, 23 let, Rimska cesta St. 3. jetika. — Ana Mauser, posest-nica, 89 let, Gradiiče št. 9, ostarelosti. 4. marca: Marija Bezlaj, tesarjeva lena, 29 lot, Poljanska cesta fit. 66, jetika. — Ana Uranič, delavčeva hči, 20 mesecev, Soteska it. 6, božjast. V deielni hol niči: 28. febrnvarja, Marija Sumi, gostiju, 54 let. tumor abdominis. 1. marca: Franc Žirovnik, kljnčarski vajenec, 15 let, oedema glitidis. 5. marca: Matija Kos, gostač, 57 let, jetika. 8. marca: Jožef Ivnn. gostač, 67 let, kap. — Marija Cankar, delavčeva Sena, 34 let, jetika. — Jožef Bezl»j, kHJžar, 51 let. carcinoma bepatis. — Kami IVtemni, delavec, 24 let, jetika. Tržne cene v LJubljani dne 4. marcaa t. 1. Vi.] kr. Ki. kr Pšenica, tlktl. . . . pitao Speti povojen, kgr. . -64 Bež, ] 6 65 Surovo maslo, „ |-78 Ječmen, i 6 — Jajc«, jeduo : . , . Mleko, liter . — 2 0 'OB, s . • • 6 25 j- 10 Ajda, n ... 8 50 Goveje meso, kgr. -K4 PrObO, i» • ' • 5 50 Telečje „ , -58 noruza, • ... 5 50 Svinjsko a „ -64 Krompir, • ... 3 47 KoŠtmnovo „ , i— 40 Leča, n ... 18- -55 Grah, ■ ... (13- Golob...... — 22 Fižol, v ... 9 - Senu, 100 kilo . . . i 2 H7 Maslo, k*r. . :—196 SlauiH, „ „ . . . 8 32 Mast, > -66 Drva trda, 4 Qiuetr. i 7|- Speli In rte ii „ i—|5b „ mehka, 4 n i 5|- Meteorologično poročilo. a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. S 7. zjatraj | 2. popol. °. i 9. zvečer ™ I 739 7 mm. 739 7 mm 7416« 2-4 • C 6 6nC 12° C m.vzh. m.vzh. si. vzh. d. jas. jasno jasno 000 mm. C« a 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer | 740*0 nun. 737-0 mm. 736'1 mm. —2 8° C lit. vzh. 66° C al. vzh. 9 8° C si. vzh. i jasno jasno jasno 000 mm. Srednja temperatura 34" iu 2-2°, za VI* nad in 0"3* pod normalom. 2D*u.23.eijslca, "borza, doc 6 marca t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 9890 Srebrna renta..... „ 98'65 Zlata rfnta...... , 117*65 5°/0 marčna renta ... „ L00'15 Akcije narodne banke . „ 990"— Kreditne akcije .... „ 837*50 Lordon....... „ 12115 Srebro....... „ —'— Napol....... . „ 9 62'/, C. kr. cekini..... „ 5 69 NemSke marke .... „ 5Sr20 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz I. 1861 . .. 100 , Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna rent* 5°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 V*0/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudollove srečko ...... 10 „ Akcije anglo-avst. banke ... 20 ) „ TramwaydmSt. velj. 170 gld. a. v. . — danes — gld. 9890 — , 98-70 — „ 117-45 — " 990-— — 340-7 6 — m 12110 147 gld 196 n 115 . 131 119 196 25 15« 249 9-62'/, o 69 59-22 50 kr. 25 . 50 50 75 50 .r\°/^. /o Preo b le k e._ .^^f Po p ra v i la. L. Mikusch^ tovarna dežnikov Ljubljana. Mestni trg lb. gkf* Zalivala. Za izkazano čast dne 28. februvarja se prav presrčno zahvaljujem v. Č. g. župniku A. Golob i č - u, v. i. g. kateh. Fr. K r e k - u in Iv. Pavlič-u, gospodičinam učiteljicam in sploh vsem, ki so mi blagovolili poslati svoje slike. Ta dan mi bo v resnici ostal v blagem spominu. Cerklje, 1. marca 1893. (245) Andrej Vavken. CJr. glavno ravnateljstva avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ^eljeL-v-n-eg-o. od 3— ©lctoTora. 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni bo v srednjeevropskem *aau. Odhod iz IJubijane (juž. kol.). Ob O. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 91 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Imunost. Pariz, Line, Iscb.1, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Đraždane, Dunaj via Auistetton. Prihod v LI ubijano (juž. kol.). Ob 7. nrl 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draidanj, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Linca, Isrhlja, Ljubna, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 4-. nrl 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontablja. Trbiža. Ob 9. url 97 min. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljabnn, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz 10ubijane (drž. kol). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. 11 9. ,, 10 „ popoludne v Kamnik. ,, 7. ,, OO ,, zvečer v Kamnik. Prihod v IJubijano (drž. kol.). Ob 6. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 00 „ dopoludne iz Kamnika. „ O. „ 90 „ zvečer iz Kamnika. Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—48) Prodajalka za prodajalnico špecerijskega blaga z dobrimi spričevali dobi takoj slaibo pri Janezu .lolouo-u, trgovcu v Trčiti, Gorenjsko. (246—1) Ekonom slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožen, ifiče služite. — Dopisi naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: J. C?, poste rentante NI- Jurlf ob Južni želevulel. (230—4) Št. 4410. Razglas. (240—3) V zm'slu § 15. obfcinakega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22. dež. zakonika) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestavljeni in da se smejo od daues naprej 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim ulagati ugovori. O pravočasuo uloženih ugovorih bo razsojal občinski svčt. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dno 1. marca 1893. I Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (47—9) „Prl Malici • v liolelu II. nadstropje, št. 25—26. Ordiuuje vsak cIhii od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5, ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od '/,10.—7,1. ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Izdajatelj iu odgovorni uiedink: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".