Leto XXIV., St. Z8 üpravmstvo i ijuDljaiia, fuccmifcra Telefon h. i1-22. 51-23 »1-24 inseracni oddelek : Ljublana, Puccini ieva ali- a $ - Ieleton k. 51-25. 51-26 Podružnica Novo onesto: Ljublianska cm 42 Izkliučno cistoDStrc a oglase a b&life in ioozemstvo: UPI S. A.. MILANO Kič uni : za Liubhansko potranno pn poka» čekovnem zavedo it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 LJubljana, sobota februarja Ì944 PKb — Cesia i.— E libala ri>t daa tuen poocdcnki Nit«2alii «nate menino Lii 18.—> Vi toMUMUO »ki ločno * »Poueddisld» J» dom Ut 36.9a (Jredat it voi Paccmijevfl elici iter. 5. «ter. 31-22. 31-23. 31-24. telefoo Rokopisi •• ne »nino- Bei Witebsk zweite Abwehrschlacht entbrannt Schwere sowjetische Verluste bei Nikopol — Zwischen Pripfet und Beresiina Durchbruchsversuche ve reitelt — Bei Nettuno stärkere Feindkräfte eingeschlossen Oberst Schwender sowie eli» Kampfgruppe der Luftwaffe unter Führung des Oberstleutnant Ulla besonders bewährt. Im feindlichen Landekopf von Nettuno wurden stärkere feindliche Kräfte im konzentrischen Gegenangriff eingeschlossen. Entlastungsangriffe wurden abgewiesen. An der Südfront setzte der Feind seine Durchbruchsversuche am Bergmassiv von Cassino fort. Die wechselvollen Kämpfe werden auf beiden Seiten mit äfcisserster Verbissenheit geführt. Nordamerikan'sche Bomber - Verbände führten in den Mittagsstunden des 3. Februar einen Terrorangrifi auf einige Städte des nordwestdeutschen Küstengebietes. Durch Abwurf zahlreicher Spreng- und Brandbomben wurden besonders die Wohnbezirke der Stallt Wilhelmshafen getrof-n. Der Feind verlor nach bisher noch unvollständigen Meldungen fünf viermotorige Bomber und eine Anzahl Jagdflugzeuge. In den spfiten Abendstunden des 3- Februar warfen einige feindliche Flugzeuge Bomben in West- nnd Nordwestdeutschland. Aus dem Führerhauptquartier, 4. Febr. >NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Raum von Nikopol kam es gestern ai schweren Kämpfen. Südlich der Stadt M'ht> terten alle Angriffe der Sowjets. Nordwestlich Nikopol brachten unsere (.egenangriffe überlegenen Feindkräften sehweare Verluste bei. In das Kampfgebiet zwischen Kärowo-- m! und Bei».ja Zerkow führte der Feind Verstärkungen mich und setzte seine Angriffe ohne Unterbrechung fort. Eine unserer Kampfgruppen w^es konzentrische feindliche Panzerangriffe ab und vernich-' te i» dem l>eideu letzten Tagen 44 sowjetische Panzer. Im Gebiet südlich der Pripjetsiimpfe wurden mehrere ortliehe Angriffe der Sowjets in harten Kämpfen abgewehrt. Zwischen Pripjet unremembo sovjetske ustave, ki jo je Molotov •hja vil na se: vrhovnega sveta. Židovska tiskovna tolp hiti proslavljat to najnovejšo Stalinove fcler :r; kot »ogromen napredek v de-mokratizaciji Sovjetske zveze« in se na vse načine 'radi, da bi si e p; i ni manever Kremlja •rikazala kot člen v verigi prejšnjih ukrepov, akor so razpust konvntcme, ustanovitev sv. noda. ustoličenje patrijarha v Moskvi in za--njava intemacionale z državno himno. Toda -.->v ta naglica židovskih listov v Angliji ti injenih državah je sumljiva in jasno done. da «re za ogromno zaroto medns-od-židovstv-a, ki hoče prikriti pravi obraz -evi«na in dokazati nedolžnost tega morii-4! sistema. Cela armada agitatorjev in bolj-■ š'Premembo imenovati znak sovjetskega na-nena, urediti sj državo na demokratskih nadih. potem rabi le židov&ko-boljševiška gesla, ' so jih prav zato iznašli, da bi zmedla in ameglila demokratske puhlogtevce. »Daily xpress« se trud: s pravo židovsko uslužnostjo vr pozdravlja sovjetsko reformo kot »odstranitev boljševiškega strašila«. Pravi vzroki, kj se skrivajo xn to izpremem-v> ustave, prihajajo tam na dan, kjer skuša angleški in amerišk: tisk spraviti prenos zunanjepolitične samostojnosti na 16 sovjetskih re-T.ibJ'k v zvezo z namerami, ki jih ima Moskva g'ede Fvrope. Ako na primer »Yorkshire Post« še: »Sovjetska Rusija se s tem, da se vsaj po ►Miki izpreminja v svetovno zajednieo po britanskem vzorcu ter daje posameznim republikam obsežne formalne pravice in svoboščine, nidi, da bj spravila s sveta odpor proti vklju-itvi baltskih držav v Sovjetsko zvezo in da bi po možnosti propagandno in politično pripravila tla za tesnejšo zvezo ostalih vzhodnoevropskih dežel 6 Sovjetsko Rusijo«, potem govori iz teh besed sam britanski zunanj-' minister F.den, ki je pri listu »Yorkshire Post« zelo interesi ran. Eden torej naglo izkorišča most, ki mu ga je zgradil Stalin, da bi opravičil pred angleškim narodom izdajstvo vzhodnoevropskih dežel in odstop angleške vlade od garancijskih obljub, k: feo bile dane malim državam. Tako kakor »Yorkshire Post« piše tudi »Daily Express«, da bodo z izpremembo sovjetske ustave izgubili moč mnogi ugovori prof sovjetskim zahtevam na Baltiku, »ako bodo imele baltske države svobodo, da bodo same izb rale svojo politično pot«. List pripominja, da je Molotov v svojem govoru pred vrhovnim svetom iz-«ecao opoznril na Litvo, Letonsio, Estonsko, moldavsko republiko in na Karel i jo. Tu prihaja nedvomno do izraza, da ves Stalinov trik z dozdevno izpremembo sovjetske ustave ni nič drugega kakor nov korak na poti k priključitvi vzhodnoevropskih držav od Vzhodnega pa do Čmesra morja ter boljševrzacije Evrope sploh. Da bi te načrte, ki jih ima Sovjetska Rusija pripravljene za primer zavezniške zmage nekoliko popularizirali, je bil izvršen ves ta manever. Reuter vse to nedvoumno izraža, kc piše, da kot vzrok reform lahko označimo željo, da bi &e napravila priključitev baltskih držav k Sovjetski zvezi tem državam samim in svetu bolj sprejemljiva, toda prav to ogorčenje Reuterja, ki se končuje s stavkom, da bo morala Moskva tak ugovor «brez dvoma zavrniti s prezirom«, priča, da je Reuterju tak način mišljenja popolnoma domač »Staru« pomeni izprememba ustave rešitev težkega problema. Stalin naj bi s tem odgovoril na vprašanje, ki daje vladama Velike Britanije in Zedinjenih držav glede sovjetskih načrtov z baltskimi državami kljub obljubi vsem malim narodom, da jim bosta dalj narodno svobodo-možnost, da mu pritrdita. Letonska, Estonska in Litva naj bi — seveda je treba predpestav-1 lìatì zavezniško zmago — še enkrat dobile pravico, da se same upravljajo, da imajo svojo lastno vojsko in diplomatske odnose s tujimi državami. Jasneje ne more biti povedano, kako bedo Anglija in Zedinjene države odgovorile na Stalinov židovski trik ter da bodn rade uporabile to formulo, da se bosta otresl svojih garancijskih obljub. »Times« vključuje tudi Finsko v ta razpravljanja in meni. »da morda sedaj še ni prekasno za tak razvoj na Finskem, k: bi po vojni lahko vodil do sporazuma na podlagi razmerja medsebojnega spoštovanja s Sovjetsko Rusijo«. Jasno je razvidno tole: Kremelj zasleduje s svojim slepilnim manevrom izpremembe ustave tri cilje: 1.) Pokazati se hoče pred demokracijami in pred svetom kot demokratska državna obl ka in skriti za tem brutalno boljševiško diktaturo in brezobzirni uničevalni ni izkoriščcvalni sistem. ZatTeti hoče spomine na umore med poljskim in ukrajinskim prebivalstvom na prisilno preseljevanje baltskih narodov ter si hoče nadeti obraz narodne države 2.^S prenosom zunanjepolitične satnostc.j-nostr na 16 sovjetskih republik bi rad 16krat povečal sovjetski vpliv na mednarodnem področju. 3.) S tem ukrepom bi rad spravil v tek propagandni zastoj največjega obsega, k; bi obsegal nešteto sovjetskih poslaništev in genera ln h konzulatov v vsaki državi, ki bi b:la v diplomatskih odnosih s Sovjetsko zvezo ter bi na ta način pripravljal agi taci jsko podlago za razširjanje komumzma. S tem bo mogoče že obstoječe propagandne centrale poljubno pomnožiti in vse države, predvsem pa nevtralne, ki so še v normalnih odnosih s Sovjetsko zvezo, se bodo kmalu znašle pred kopico tako imenovanih sovjetskih diplomatov, ali boije rečeno» sovjetskih agentov. Te države se bodo že v kratkem kesale, da so pripisovale tak pomen dobrim odnosom s sovjetsko centralo v Moskvi. Atentat na policijskega predsednika v Milana Milan, 3. febr. Na policijskega pied-sednika v Milanu N^eolinija je bil danes izvršen atentat, čigar žrtev je postal predsednikov spremljevalec, dočim sta bili dve osebi ranjeni. Predsedn'k je bil ranjen le po obrazu. Atentat je bil izvršen, ko se je poltcijsk predsednik pelial s svojim avtomobilom v službo. Naenkrat se je prikazal nek drugi avto, iz katerega so pričeli streljati s strojnico. Tolovajem je uspeld, da so ▼ splošni zmešnjavi ušli. Pri Vltebsktt vzplamtela drngaobrambna bitka Težke sovjetske izgube pri NiScopdfju — Med Pripjetom is Bereadno izjalovljeni pofcknsi prodani — Fri Nettusus močnejše sovražstikove sile obkoljene Führerjev glavni stan, 4. febr. DNB. Vrhovno poveüjnietvo Oboroženih sü objavlja.: Na prostoru pri Nikopolju je prišlo včeraj do težkih bojev. Južno od mesta so se izjalovili vri sovjetski napadi. Severno, zapadno od Nikopolja so prizadeli oa£i protinapadi nadmočnhn -ovražnikovim silam težke izgube. Na bojišče med Kirovgradora in Beh» cerkvijo je dovedel sovražnik ojačenja in nadaljeval svoje napade brez prenehanja. Neka naša bojna skupina je odbila koncentrične soražnikove oklopne napade in uničila v zadnjih dveh dneh 44 sovražnih oklopnikov. Na ozemlju južno od Pripjetsklh močvirij je bilo več krajevnih sovjetskih napadov odbitih v težkih bojih. Med Pripjetom in Berrezino so bili po težkih izprememb polnih bojih preprečeni ponovni s podporo bojnih letal izvedeni sovražnikovi poizkusi proboja. Na bojišču pri Vitebsku se je s polno silovitostjo razvila druga obrambna bitka. Sovražnik je utrj>el pri odbitju njegovih južnovzhodno in severozapadno od mesta s številnimi divizijami, oklopniki in bojnimi letali izvedenih napadih velike krvave izgube. Sestreljenih je bilo 40 sovražnih oklopnikov. Bitka se nadaljuje. Severno od Nevelja, zapadno od Nov-goroda in na področju pri Narvi so imele naše divizije po sestrelitvi gotovega» števila sovjeuskih oklopnikov v ot>rainl>i in napadu krajevne usj>ehe. A' težkih obrambnih bojih med Volhovom in Leningradom se je posebno odlikovala vzhodnopruska 121. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnik« Prefs- m s podrejenim 45. vzhodnoprosldm gre-nadrrskim polkom pod vodstvom polkovnika Sehwender ja ter neka bojna skupina letalstva pod poveljstvom podpolkovnika L'Ila. Na sovražnikovem predmostju pri Nettuno »o bile a koncentričnim protinapadom obkoljene močnejše sovražnikove sile. Razbremenilni napad« so bili zavrnjeni. Na južnem bojišču je nadaljeval sovražnik »a Cassinskem pogorju poizkuse, da bi prebil fronto. Izprememb polni boji so se vodili na obeh straneh z izredno zagrizenostjo. Severnoameriški bombniškf oddelki so v opoldanskih urah S. februarja Izvedli terorističen napad na nekaj mest severno^a-I>adnega nemškega prlinorja. številne odvržene rušilne in zažigalne bombe »o prizadele zlasti stanovanjski* okraje mesta Wilhelmshaven. Sovražnik je po sedanjih nepopolnih vesteh izgubil 5 štirhnotornih Immbnikov ln več lovskih letal V poznih večernih urah 3. februarja so vrgla nekatera sovražna letala, borulte na za patino in severnozapsdno Nemčijo. V pretekli noči je izvedlo naše letalstvo t. močnimi silami napade na I^ondon in cilje v južno vzhodni Augii ji. Že pri odletu so opazili naši oddelki velike požare. Pri že javljenem napadu nemških tor-pednih letal na sovražno oskrbovalno spremljavo pred severnoafriško obalo dne 1. februarja sta Itili s torpedi po naknadnih vesteh zadeti še dve nadaljnji trgovski ladji s 16 000 tonami. S tem se je zvišalo število poškodovanih sovražnih ladij na skupno eno križarko in 9 trgovskih ladij /. 6.S.IRKI tonami. Nemški uspeh južno od Pogrebisča Sovražna frontna izboklina odrezana — Težke boljševiške izgube Berlin, 3. febr. Dne 24. januarja so pričele nemške čete južnozapadno od žaško-va in južnozapadno od Pogrebisča napad, ki je imel dvojni cilj, odrezati sovražnikovo izboklino fronte južno od PogrebiSča ;n obenem preprečiti tamkaj zbranim sovjetskim silam nadaljnje poizkuse, da bi pi odrle v smeri proti jugu. Kakor, je javilo vojno poročilo z dne 31. januarja, so imeli ti napadi pomemben uspeh. Oba udarna klina sta se po večdnevnih bojih sestal? južno od Pogrebišča ter sta s tem v polnem obsegu dosegla zaželen' c lj. Kako težko so bi!i pr tem prizadeti bol.iSe-viki, kažejo velike izgube padlih in ranjenih ter oklopnikov in topov, ki so jih utrpele .-sovjetske čete. že v pr četku uspešnega napada so prebile nemške čete močno utrjene sovražne postojanke, v kateiih so se boljševiki ol>-upno branili. Od jutra do večera so sovjetske čete napadale z močno podporo oklopnikov. Izvršile so osem protinapadov, a so jih nemški lovci vsakokrat odbili, posamezne vdrle oklopnike pa je unič lo protitankovsko topništvo skupno p četami za uničenje oklopnikov. V popoldanskih urah 29. januarja je sovražnik nadaljeval napade. Tudi tokrat so nemški lovci razbili vse njegove napade ter vrgli sovražn ka s protinapadom nazaj. Nemško topništvo je večkrat poseglo v boje ter je s svojim strnjenim ognjem prizadejalo boljševikom težke izgube. Naslednjega dne so sovjetske čete oja-čile svoje napore in so znova poizkušale, da bi vdrle v kraj, za katerega sta se borili obe stranki, toda tudi ti napadi so se zlomili v ognju nemškega orožja, kraj pa je ostal trdno v nemški posesti. Udarni klin, ki je prodrl južnozapadno od Pogrebišča proti vzhcdu, je podpirala 16. vestfalska oklopna divzija, ki je prodirala s področja južnozapadno od Žaško-va proti zapadu. Razbila je sovjetsko fronto in zabila z zapada klin med bolj-ševike, ki so bili podprti s številnimi oklcpn'ki in topovi vseh kal brov. Z zanos-nimi napadi je nato iztrgala sovražniku meter za metrom. Boljševiki so streljali iz vzidanih oklopn kov in svojih postojank, toda nemških grenad i jev ni bilo mogoče zadržati. Sicer so se' moia li večkrat zakopati, toda le. da so po kratkem odmoru znova prodrli preko minskih polj. ki so jih očistili pioniij*. Korak za korakom so odrivali sovražnika nazaj in mu zadali najtežje izgube. Samo na hojiš-"u *16. oklopne divzije so izgubili boljševik med 25. in 27. januarjem nad 100 oklopnikov, 170 protitankovskih topov. ^S metalcev plamenov. 49 topov in udarnih topov ter več sto ujetnikov. Oba udarna ki na. ki sta se zdmžMa južno od Pogrebišča. sta nato 30. :n 31. januarja očistila z ozemlja razoršene sovražne skupine ter sta pripravi'a novo brjno črto. S tem ie bil cilj podjet a. v polnem obsegu dosežen. Berlin, 4. febr. DNB. Mefmhrodni informacijski urad poroča o položaju na vzhodnem boj!šču: V vseh odsekih vzhodnega bojišča od F nskega zaliva do črnega morja se še vedno nadaljujeto težki obrambni bon čeprav izredno milo vreme zelo otežkoča pf>-krete čet. Težišča so še vedno na skrajn h krilih bojišča in če so posebno v severnem odseku boljševiki zopet osvojli nadaljnje ozemlje, jim vendar n'k'er ni uspelo priti do oper tivno odločilnih uspehov. Tako na jugu kakor v sre:injem odseku ter tudi na nekaterih mestih severnega krla so se bolj ševiški p.pkusi prodora in obkolitve s silovitimi protinapadi nemšk h oddelkov izjalovili. V podrobnem poročajo o bojih v južnem odseku: V južnem delu nikopol;skega predmost-ja so Nemci izvedli dne 2. februarja proti-sunke za zamaš tev v prejšnjih dneh nastalega vdora, čeprav so imeli nemški oddelki pred seboj številčno nadmočnega na-sprotn'ka, jim je usp^o vrefti boljšev>ke po sestrelitvi 10 oklopnikov z vdomega področja. Južno od Dn;'epropetrovska so bili boljše viški poizkusi, da bi z množični- mi napadi odstranili nemški vogalni steber nekega vdora in prodrli v smeri Solokovo, po težkih in ogorčenih bojih uničeni. Dočim so lK/1'éeviki včeraj severno Kirovgrada po neuspehu nedavnih poskusov prodora popustili v napadih, so na področju južno od čerkasov dovedli nove sl>, s katerimi je posebno na področju južnovzhodno od Tari šče prišlo do hudih bo'ev. Spretno izvedeni sunki nemških oklopni- j ških oddelkov so prinesli z razbitjem sov- 1 jetsk:h napadalnih oddelkov nemškim če- j tam na postojankah tolikšno lazbremeni- , tev. da so utegnile povsod odb ti ali pre- ! streči prodor, ki so ga hoteli boljševiki na j več točkah z množičnimi silami doseči. Na severnoz pachiem krilu južnega od- j seka je narasel napadalni pritisk boljševi-kov posebno pri šepetovki. vendar pa so Uli vsi napadi, pogosto šeie v težkih bojih is bližine, taravo odbiti. Pač pa je motoriziranim in oklopniškim silam boijševikov uspelo zavzeti ozemlje pri Rovnu in Lu-cku. Južno od Pripjetskih močvirij so po-kretni nemški oddelki nadaljevali uspešne sune proti sovjetskim oporiščem. Letalski napadi na sovražnikovo oskrbo Berlin, 4. febr. DNB. Na južno-italijan-skem bojišču so nemške jate bojnih letal dne 2. februarja z bombami neprenehoma napadale sovražnikov oskrbovalni promet na cestah pri Nettunu in zažgale številne polno natovorjene tovorne avtomobile. Močna sovražnikova protiletalska obramba in številni lovci niso zamogli preprečiti sunka nemških bojnih letalcev na ozadje predmostja pri Nettunu. Nemški lovski letalci so na tem področju sestrelili v silovitih letalskih bojih ob samo eni lastni izgubi 4 ameriške lovce. Vatikan potrjuje bombardiranje Castel GandoHa Vatikan, 3. febr. V Vatikanu potrjujejo bombardiranje papeževe poletne rezidence Castel Gandolfa v Albanskih gorah. štiri težke bombe so padle na eks-teritorijalno vatikansko posest; dve nista eksplodirali, dve pa sta porušli rastlinjak in vsa stekla na gospodarskih stavbah. Zaradi bližine bojišča so bile vse .strehe poslopij pobarvane papeškimi barvami, na gradu pa je vihrala belorumena pape-ška zastava z zlato tiaro. Papež je b i že v torek zvečer obveščen o bombardiranju Castel Gandolfa in je bil zaprepaščen nad to novo kršitvijo jasno spoznavnega papeškega področja. Papeža je nadalje zelo prizadela vest « porušenju nunskega samostana blizu Castel Gandolfa. Pripadniki v Castel Gan-dolfu nastanjene pa latinske garde so izpod ruševin izkopali trupla 17 ub-tih redovnic. 5©o uietih Britancev žrtev atneriškili bsimb Merlin, 3. febr. Mednarodni poročevalski urad ponča: Po dokončnih ugotovitvah lahke šele sedaj prav izmerimo obseg katastrofe, ki so jo 28. januarja povzročili ameriški bomb-ìrki nekemu zbiralnemu transportu angloameri-ških vojnih ujetnikov v Italiji. Življenje je izgubilo m negi; več ljudi, kakor je mednarodni poročevalski urad prvotno javil, ter je bHo ubitih skupno nad 500 ujetih Angio-anicričsnov. -n sicer pc večini Britancev. Višino tega števila nam jx>jasujuje dejstvo, da je strmoglavilo v prepad 18 z vojnimi ujetn ki polno natovorjenih vagonov prevoznega vlaka. Bombe 30 ameriških letal so bile namenjene nekemu železniškemu inestu. k; pa je ostal nepoškodovan. Z nemške strani takoj pokrenjeni reševalni ukrepi so bili otežkečeni zaradi tega-ker je bilo vrženih mnogo bomb. naravnandi na kasnejše vžiganje. Izgube med nemškim spremljevalnim moštvom ne znašajo tri. temveč sedem Irhko ranjenih. Japonska sodba o angioameriški propagandi Vesti o grozovitostih naj bi zakrile lastna zlodejstva Tokio. 3. febr. Zgodovina je p< kazala, knko vrednoot imajo angluimer -ke vest: o i*r< zodej-stvih nasprotn:kw. je dejal govornik japcn>.ke vlade v ponedeljek zastopnikom inozemskega tiska. V prvj svetovni vojni so postavljali z izmišljenimi zločnstv; Nemčijo na sramotni oder, kc pa je bil boj končan, je sovražnik prostodušno priznal, d« niti ena izmed teh vesti ni bila resnična. Washington in London sta sedaj naenkrat otvorila podobno lažno kampanjo prot: Japonski. Izjave zunanjih ministrov Edemi in Hulla ter vojnega in mornariškega ministrstva z dne 28. januarja so javnosti govorile o nekaterih razkritjih pobeglih vojnih ujetnikov, ki so poročali o siabem postopanju z vojnimi in civiln mi interniranci na Corregidcrju, Ma la j i, v Burmi m Tajski. Govornik je dejal, da je obratno res. da je že 10. oktobra preteklega leta londonski »Ob-server« objavil peročlo zastopnika Rdečepa križ;i. ki je f,-biskal japonska u.ietniška taborišča na tali področjih Po tem poročilu je bilo ob- veščenih 3000 svojcev ujetnikov, da je postopanje z ujetniki zadovoljivo. Nasprotnik se najbrže brže poslužuje teh neresničnih vesti, da bi se izognil očitkom nad nečlcve-kim postopanjem svojih lastnih vojakov. Značilno je /a angloamerško stališče, da kljub ponovnim protestom zaradi potopitve japonskih bolniških ladij še vedno ni prispe! ni-kak odgovor. Resničen vzrok za to postopanje »o v raznega vodstva je skrb, da ne bi narod postal vojne sit, zaradi česar podžiga k novemu crdu. Washington lahko torej govori o »uspehu«, kakor je ironično pripomnil vladni govornik, da se je nakup vladnega posojila v Ameriki cd pričetka te propagandne kampanje znatno povečal. Državniki, ki so odgovorni za sedanje zastrupi jen j e mednarodnih odnosov, pa naj ne pozabijo, da ne bodo odgovarjali le pred osnimi silami, temveč bodo morali neke-«a dne dajati račun tudi svojemu lastnemu narodu. Moskovska „Izvestja" proti Vatikanu Miliin. 4 febr. Nepričakovani napad meskov--k h »1/ve-ti.i« na Vat'kan daje možnost za klepanje, p>e »Regime Fascista«, da Moskva računa z neposrednim zavzetjem Rima Sovjetska vlada smatra očividno za potrebno, da si nre.-krbi sedaj aübi. tki bi lahko po zavzetju R;ma uničila vse. kar spominja v Večnem mestu na kr-čan-tvo in najvišje duhovne vrednote S*nlin nikakcir ni pozabil papeževih okrožnic ki v najostreiši obliki r.bsojajo rusk' kn. 4. febr. Najnovejši napad sovjetskih »Izvcstij« na \"atikan zaradi njegovega zadržanja nasnroti fašizmu ocenjujejo ▼ italijanskih političnih krogih kot zločinski poizkus. & katerim hoče prijaviti Moskva v Londonu in Wa-sh'ii'Jtf.nu svojo prav.co soodločanja v zadevali Vat:kana. K?kor v vseh drugih evropskih vprašanjih hoče Moskva tudi nasproti Vatikanu uveljavljati in izvesti svoje smernice in navodila Čeprav je v zadnjem času namenoma kazala »izpremenjeno zadržanje« nasproti veri, se prav v tem primeru kaže staro sovraštvo morilcev duhovnikov in brezbožnikov do vere. Bern. 4. febr W'ashingtonsk' dopisnik lista »Neue Züricher Zeitung« tviše k napadom sovjetskih »Izvcstij« na Vatikan: Zaradi izredno velikega vpliva katoličanov v ameriški javnosti je napad »Izvestij« izzval ▼ uradnih knogih ! drego. ker le ne bi radi skalili svojih odnosov j s Sovjetsko Rusijo. j Moskovske spletke proti Španiji ì'ichy. 3. febr. Naraščajoči pritisk Anglo-americanov na Španijo zasledujejo v francoski javnosti z največjo pozornostjo. Vesti, ki se bavijo s temi vprašanj:, so deležne posebnega proučevanja Veliko zanimanje je zbudila posebna vest »Efforta« iz Lizbone, da se Sovjetska zveza že živahno pripravlja na potrebne ukrepe v primeru »demokratizacije« Španije. Pravijo, da je sovjetsko zastopstvo v Alžiru dobilo nova navodila, naj se aktivneje bavi s španskimi razmerami. Znano je, da je uspelo boljševikom osvobodil v severni Afriki internirane španske komuniste in jih uporabit: za svoje vojaške namene. Sedaj javljajo, kakor pravi vest nadalje, da bo Moskva kmalu pričela odkrit boj proti Frankovemu režimu. V ta namen naj bi bila pod predsedstvom Negrina, bivšega šefa španskih boijševikov, osnovana nova vlada, ki naj bi uvedla novi demokratski režim v skladu z moskovskimi in teheranskim gesli. Financiranje te akcije si je seveda pridržala Moskva, ki hoče vpreči :n plačati tudi španske izseljence v Mehiki in v južni Ameriki. Madrid, 4. jan. Pod predsedstvom generai« Franca se je v četrtek sestal španski ministrski svet Uradno je bilo objavljeno, da je bila sklenjena ohranitev španske nevtralnosti Za obnovo domovine potrebujemo kovine % ii . ■■ üJDTROk St 25 «i Komunizem uničuje družino in dom V torek je govoril v ljudski oddaji ljubljanskega radia g. Stanko S ed I a k, ki je po svojih globoko zajetih idejnih člankih v »Jutra« našim čitateljem že dobro znan. V svojem radijskem govoru je obravnaval etični pomen družine in doma za vsak narod, posebej še za nas Slovence. Prikazal je, kako komunizem načrtno ruši in uničuje vprav to osnovno celico urejene človeške družbe, ker vidi v njej glavno oviro za uspevanje svojih razdirajočih načrtov. Izvajanja g. Sedlaka zaslužijo, da se zamisli v nje vsakdo, ki želi sebi in svojim človeka vredno življenje, svojemu narodu pa harmonično rast v tvarnem in duhovnem pogledu. V naslednjem podajamo iz govora glavne misli: Sobota, 5. H. X9£f Ob besedah, ki naj bi izrazile dušo mojim izvajanjem, je vsakemu poštenemu človeku toplo pri srcu, kajti v teh pojmih čuti veliko svetinjo, ki jo je postavil On, katerega volja se od dne do dne očituje nad nami in našim življenjem. Vsi vemo, kaj nam ta etična dobrina pomeni, vsi vemo, da smo se in se v njej počutimo proste in svobodne, da se v njej oddahnemo po vrenju in brezusmiljenem tempu dnevnega življenja in dela, vsi vemo, da se v tem prostoru ob večerih ustavi naš korak in ustavi naša misel, da se oba od-počijeta ob toploti, ki izvira iz domačnosti, iz vsakega posameznega delca, ki tvori mal in ukrojen svet, ki se mu pravi tvoj in moj dom. Večina od vas, ki me poslušate, je to uro zbrana v krogu svoje družine. Mati, oče, sinovi in hčere. Povezani ste med seboj z vezmi rodu in krvi, zvezani v ljubezni, ki vas je spremljala in osrečevala tja od prvih dni, skozi vso mladost in skozi vse sonce, ki vas je ob žalosti in obupu spet dvigala in krepila k novim nadam, k oživljeni in prenovljeni veri. Prisluhnite za te kratke trenutke, ki so nam odmerjeni, besedam, ki vam jih govorim prav iz srca in v prepričanju, da boste delili moje mnenje in mojo vero, ki se dviga nad zlo in bes današnjega časa, ki išče potov in načinov, da ljudem nekega dne spet vzkipe v prsih oni sveži pomladni sokovi, ki po-menjajo pravo in nepotvorjeno življenje, v polnem in bogatem pomenu te besede; življenje medsebojne ljubezni, radosti, zdravega veselja mladih src in idealnih naziranj, ki oplemenitujejo vsa naša hotenja in vse naše želje, jih dvigajo do življenjskih ciljev, brez katerih smo tavajoči berači. Danes nas je čas in so nas prilike postavile pred izbiro enega ali drugega: za družino in dom, za svetove, ki so dali nas, katerih del smo in kateri dolgujemo vse, kar premoremo, ki so nam dali vse naše najlepše in ki niso nikdar zapustili onega, ki jih je cenil in vrednotil po najvišjih zakonih. Odločiti se je treba ali za del božje lepote na zemlji, ali pa za pot, ki gre preko naših duš in src, preko vsega naravnega in svetega, mimo zakonov Jn načel v kaos materialistične družbe, ki jo kot odrešujočo oznanjajo krvava ban-dera in ki jo za ceno življenja lastnega r-aroda skušajo prinesti na ta kos naàe zemlje komunistični plačanci, komisarji in komisarke, fabrikati vseskozi tuji našemu narodu, ki so si vse, kar je nam sveto, nadomestili s simbolom rdeče zvezde, srpa in kladiva. Materialistično svetovnonazorsko gledanje stremi za tem, da uniči tako zvano staro družbo in starega človeka, da pohodi vse, kar je bilo do danes človeku drago in nepogrešljivo, židovska revolucija hoče komunističnega človeka, ki bi stare navade in običaje odvrgel in jih pozabil tor si poiskal in ustvaril nove. Komunistični človek naj spremeni v temeljih način svojega življenja in svojega gledanja i.a skupno udejstvovanje in sožitje človeka s človekom. In ker je družina celica, korenina in prabitno jedro vsega življenja in reda v njem, ker na njej sloni ves ustroj zakonitega in uravnovešenega človeškega življenja, se je komunizem z vsem svojim besom in sovraštvom zagnal prav proti njej. Samo s popolnim uničenjem vsakega zakona in pravih družinskih odnosov se more ustvariti novi komunistični človek, ki je prost vsakih moralnih, verskih in nacionalnih nazorov in dolžnosti, ker le tak more dohiti mesto med maso brezprizornih v boljševistični državi, ki kot velika tovarna židovskega veleliapita-la Izsesava kri milijonom ogoljufanih, ki dajejo svoje moči in svoje energije v pokoro za svojo zmoto, da so se pustili zavesti cd osladnih besed materialističnih pokvarjencev in so za obljubljeni paradiž izdali, prodali in pozabili ono, kar bi jim edino moglo dajati duška in sile za višje poglede in nazore. Za navadnega človeškega robota, ki so ga namenili, za garanje in mehanično delo, ni treba srca, ne doma in ne družine, ker mu vse to nadomeščajo vse mogoče kasarne in vsa mogoča zavetišča, kjer prebiješ one ure, ko ne tlačaniš za dozdevno gospodarsko srečo dežele, ki je tvoja, ki pa si na njej le suženj utihotap-ljenega Žida ali pa njegovega hlapca re-negata. Ta je sprejel ponujeno knuto v svoje reke, da bo udarjal po svojih ljudeh. samo iz enega samega in edinega vzroka, da se sam odmakne delu in da se lahko po vseh komunističnh svoboščinah in krivih naukih napije sproščenosti svojih najnižjih gonov v neki ljubezni, ki so jo krstili za »svobodno ljubezen« in ki se je se^aj razpasla tudi po naših gozdovih nalik kugi. V nadomestilo za naše svetinje jo skušajo rdeči izprijenci vsiliti nam s svincem in krvio, umori in požigi! Samo zato so začeli požigati naše domove, ker dobro vedo, da so v njih prebivale naše družine, naše slovenske matere, naši očetje, ki so ob večerih posedli okrog ja-vorjeve mize, da se Bogu zahvalijo za kos kruha, priborjenega v znoju in trudu, da se družina odpočije za naslednji dan dela. S-"mo zato so začeli požigati naše šole, ker so vse jasne in svetle pričale, da so nas vzgaiale k nazorom in idealom, ki bi-jejo v obraz laži, ki jo oznanjajo marksistični apostoli po naši zemlji! Bode jih v oči vse. kar priča o redu in zakonih. Zato so besni, zato koljejo in mučijo, zato lahko plešejo ob smrti ln lomijo križe. Ko si šel na pomlad na deželo, te je sprejela čista vas, trop malih hiš, svetlih in jasnih domov. Stopil si v izbo, tam je bil gospodar in je bila žena kmetica, so bili otroci. In tam za hišo so bile njive in razorana polja, vsepovsod red in duša našega človeka, odraz trdnosti in misteri ja naših slovenskih družin, ki so s svojimi belimi domovi bile ponos in dragotina naše zemlje. Ob tem našem najdražjem in najdragocenejšem so se ustavljali v besedi in pesmi naši veliki ljudje — Jurčič, Levstik, Cankar, vsi so živeli v veri v naš rod in našo družino, naš dom in našo mater. Vsem je bila družina visoka pesem življenja in evangelij dneva. In je še vsakemu izmed nas, ki se ni pustil okužiti po zlih mislih, ki so ljudem obljubljale neko zlagano svobodo, ki naj na primer ženi, oropani za družino, dom in svoj pravi namen, dovoli z dekretom odpravo plodu, češ da ji nedolžno malo otrokovo bitje onemogoča lagodno in brezskrbno življenje. Tako tolmačenje ženske svobode je za ženo ponižanje najsramotnejše vrste, je zločin nad naravo in nad božjimi zakoni! Tu je udaril komunizem ženo-mater, tu je zadri bodalo svetinji, ki se ji pravi naša družina in naš dom. že samo to dejstvo bi nas moralo strniti v mogočen blok obrambe naših tradicij, ki so del nas samih in našega življenja, žena je duša družine in doma, če si ponižal in onečastil njo, si ponižal in onečastil družino. Tega je zmožen samo komunizem, tega so zmožni samo židje, ki se rogajo simbolom in veri našega življenja. Razlika med našim naziranjem, razlika med našim gledanjem in naziranjem onih, ki se nazivljejo komuniste in boljševike, je ogromna, prav kakor se ločita dobro in zlo. sramota in čast. Mi spoštujemo ženo in njeno poslanstvo, nihče izmed nas ne bo rekel, oa nam žena ni enaka po pravicah in spoštovanju. Nasprotno, mi se dopolnjujemo z njo, ona daje vsebino našemu življenju in našemu delu. Vsak v svojem poslanstvu se mož in žena združujeta v harmonijo, ki nosi pečat božje ustvaritve, žena mora biti in je predvsem mati. če hoče biti kaj drugega: modrijan, za katerim žumota svilen rep, reformator z golimi rameni, biser, ki hoče biti vko-van v zlato — tedaj se je izneverila svojemu poklicu, šele kadar nastopi v vlogi matere, postane ženska sila enaka moški ali celo višja. Ce je civilizacija občudovanja vredna stavba, je žena apno, ki posamezne dele spaja in dela iz njih enotno maso. Ce je življenje čudež, je žena oltar, na katerem se ta čudež godi. To je mnenje vsakega izmed nas, vsakogar, ki nekaj čuti in nekaj veruje. Komunizem pa misli in uči drugače, žena mu je sklop mesa, moškemu enakega, mu je delovna moč, fizični stvor, ki naj zaradi enakosti tvori ženske bataljone in ženske mitraljeske oddelke. Zanimiva so izvajanja sovjetske »dame« Kollontay, ki pravi v svoji knjigi »Delo ženske in razvoj gospodarstva« med drugim tudi tole na strani 185: »Sovjetska vlada ne dela nikake razlike med prostitutko in kako zakonito ženo, ki živi na račun svojega moža.« In izvaja dalje.. »Kdor ne dela, ta ne je, ... žena si mora preskrbeti službo in delo, če hoče dobiti delovno knjižico in s tem za-željene živilske karte.« žena delavec, žena stroj in ne žena-mati v pravem pomenu te besede je geslo komunističnega novega človeka. Med naš narod so prinesli ta strup agen-tje kominterne, plačanci židovske interna-cionale. Strup, ki so ga mnogim našim dušam zadali, nas je razdvojil. To je prva reakcija procesa, zadnja faza pri tem pa je prevladanje enega ali drugega dela. Vedno ista zgodba med dobrim in zlim, med strupom in odporno močjo, med lažjo in resnico, med ljubeznijo in sovraštvom. Eno je najslabše človeško, drugo je uzakonjeno v naravi in življenju, oznanjeno do časa večnosti po besedah Kristusovih in evangelija. Vsak dan resničnosti nam sproti potrjuje o našem pravilnem in pravičnem boju. Kmetje begunci po cestah, odtrgani od domov, ki so jih komunisti zažgali, razdrte in razkropljene družine, pregnane s porušenih domačij, prezebajoči otroci, brezdomci, brez gor kote in ljubezni, ki jim je z žično ograjo omreženi Rab ubil očeta, drugemu mater. Naš narod, našo družino, njeno najsvetejše, njen mir in njeno toploto so komunisti razpeli na križ. Iz našega naroda so napravili eno samo veliko solzno dolino trpljenja in nesreče. Toda Golgoti je sledilo Vstajenje, prišlo je odrešenje človeka, kakor bo prišlo jutri za naš narod, ko se bo rešil rdeče tiranije, zla in krivice. Nikdar nisem dvomil v naš narod, njegovo zdravo moč in odpornost, nikdar v njegovo globoko povezanost družine in doma, njegovo silno vero, da je le v redu in zakonitosti ves smisel in smoter našega življenja, dela in udejstvovanja. Nikdar me ni zapustilo prepričanje, da je naš človek tako spojen s svojo zemljo, ki ga je dala, tako nn'vzar na svoje domove ln svoje tradicije da ga nič ne bi moglo odtrgati od tega. Koliko čisto in domače slovenskega je v naših družinah ob najrazličnejših praznikih, koliko običajev, ki prinašajo v domove gorkoto in toliko onega simboličnega umirjenja, ki daje družini pečat velike dragotine. Družina ima svoje lastno življenje, svoje praznike, sebi lastno pot in utrip, je svet za sebe, dostopen in razumljiv onim, ki so ga utsvarili in ki so izšli iz njega. Lepa družina in urejeni dom dajeta narodu zdravje in svetlega duha, ki so osnovni pogoji narodovega napredka in razvoja. Komunizem to pri nas uničuje in je uničil kjer koii se je pojavil. Leglo revolucije je nesreča in so obupani ljudje. Komunist' so dobro vedeli, kaj bodo storili, če bodo ženi ubili moža in materi vzeli sina. Vedeli so, če bodo udarili po družinah, da bodo udarili po vsem, kar dela človeka za človeka in še prav posebno našega slovenskega človeka, ki ga nobena ideoiogija ne bo mogla prepričati, da družina ni vir vsega onega nedotakljivo dragocenega. kar more nuditi življenje človeku, ki je lepote in miru željan. Dvoje svetov in dvoje gledanj Je to uro jasno začrtanih. Za nas pomeni to eno samo nalogo in eno samo dolžnost. Moramo vztrajati na temelju '• • cvetih tradicij, na izročilu našega rodu, Id je živel in hoče živeti po človeško, c» r -ii postavi ln njenih zakonih. Kdo ie n>?. -. > » M ===== ud, ki noče biti človek, tak človek, ki % upravičenjem lahko trdi, da mu je pogled v nebo uprt, v simbol, da morajo biti njegove misli visoke, stremeče k idealom, ki jih predstavljajo pravica, poštenje, resnica in svoboda! Brez dvoma, da so samo ti ideali lastnosti resničnih in pravih ljudi, lastnosti čistih dud in gorkih src. Brez teh ni pravega življenja, brez teh ni smotrov ln nI idealov, ki dajejo vsebino in ceno življenju, ni družine in ni doma, onega malega toplega pribežališča, ki nas v vsakdanjem hladu ogreva in krepi za nove boje in novo delo. Za ta svet in za to vero smo se strnili v vrste borcev, ki so se namenili, da za ceno najdražjega, za ceno svojega življenja, svoje krvi očuvajo te svetinje sebi in svojim! Kdor je za družino, kdor Je za dom, komur sta oče ln mati mar, komur je za ljubemen in zvestobe, komur Je «n draga, ta bo šel z nami! Na« boj gre v eno samo smer. »Zdaj ni več moj ljubi dragi dom«, poje naša pesem.*.. Mi pa smo prisegli, da pa naše gmajne spet pontavlou» domove, da se bodo vanje vrnili pregnani, da obnovimo in ustvarimo družino, da Ji vrnemo mir in gorkoto. Naš kmet bo nekega dne, rešen groznega sna, spet prijel za plug in oral preko ledine, vanjo bo nasul zlatega žita, ki ho raslo v obnovo naše zemlje. Takrat si bo naš narod oddahnil. Veliko pomlad, cvetno nedeljo in Veliko noč obenem bomo doživljali tisti dan! Vsi si se zimo v roke, vsi, bratje in sestre! Zaobljubimo se pred Vsemogočnim, da bomo dali in storili vse, da rešimo družino, rod in našo zemljo. Ni dvoma, da bomo uspeli in da nam bo Bog pomagal! Obnovitvene delo slovenske domovine potrebuje železa i Poiščite vsak kos, M ga ne potrebujete — in ga izročite skupnosti. Obvestila »Prevoda« Razdeljevanje jabolk bolnikom in mladini Od 5. do 9. t. m. se bodo delila Jabolka na Januarska bolniška nakazifca, izdana od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, in sicer po 2 Kg na osebo proti izročitvi celega lista (glave bolniškega nakazila). V istem času se bodo delila jabolka » mladino do 18 let starosti po 1 kg na odrezek »A« dodatne živilske nakaznice za mladino (Do. Ma, Do. Mb, Do. Mc) za mesec februar. Zavodi, ki -malo v oskrbi bolnike in mladino, naj dvignejo nakaznice za jabolka na Prevodu, Novi trg 4/III., soba številka 15. Jabolka bodo delile naslednje tvrdke? Kmetijska družba (Novi trg), Gospodarska zveza (Majstrova ul.), vse nabavljal-ne zadruge in konzumna društva, tvrdka »Ekonom« (Kolodvorska ul.), Nikisbacher (Pražakova). Smrkolj (Vcšnjakova) in stojnice na živilskem trgu. Vrstni red: dne 5. t. m. črke A—E. 7. t. m. F—L. 8. t. m. M—S, 9. t m. š—2 in zamudniki. Železniški pranet LluMiana-Čulpsrk Dne 3. februarja 1944 se je otvoril potn:-ški promet na progi Ljubljana-—Grosuplje —Cušperk po naslednjem voznem redu: L-'ubij "m a ot3hod 7.50 12 31 Grosuplje prihod 8.26 13.07 Grosuplje odhod 8.30 13.18 Cušperk prihod 8.50 13.40 Cušperik odhod 900 14.13 Grosoi.pl je prihod 9.20 14.33 Grosuplje odhod 9 23 14.40 Ljubljana prihod 9.54 15.12 Večerna vlaka, odhod iz Ljubljane ob 18., prihod v Grosuplje ob 18.38 ter oKhod iz Grosuplja ob 18.52, prihod v Ljubljano ob 19.25, vozita še nadalje samo na progi Ljubljana—Grosuplje. Nadalje izostmeta od istega dne dosedanja vlaka z odhodom iz Grosupelj ob 8.40 in 13.16 ter prihodom v Ljubljano ob 9.12 in 13.47- Gospodamivo Dovoljeno izdelovanje igrač Izjemno od določb naredbe št. 193 o prepovedi izdelovanja in prodaje igrač z dne 26. oktobra 1942, (SI. 1.361/86) ck>-voljujem do nadaljuje odredbe izdelovanje igrač, vendar izključno iz neracioni-ran h tvari, pridobljenih na domačem trgu in pod pogojem, da se v obrtnih obratih za tako izdelovanje ne najemajo nove delovne moči. Takšne igrače se smejo prosto prodajati. Iz pisarne šefa pokrajinske uprave, oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Gospodarske vesti iz Hrvatske S pose bri" m zakonskim dekretom je bik te dni zagrebška podružnica Privilegirane agrarne banke d. d. v Beogradu spremenjena v samo>-stojni državni denarni zavod pod imenom Privilegirana agrarna banka, Zagreb. Istočasno je podružnica v Sarajevu postala podružnica no-vega zagrebškega zavoda, ki prevzme vse premoženje, vse terjatve in obveznosti beograjskega zavoda na hrvatskem državnem področju. Banka bo nadalje vršila posle v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov, kolikor se ti posli nanašajo na hrvatsko področje. Banko pa bo vodil posebni komisar s štirimi svetovalci, ki jih bo imenoval finančni minister. Kakor smo že poročali, so bile omejitve gte-de potrošnje e'ek tri č nega teka v Zagrebu toliko omiljene, da je zopet uveden normalni promet cestne železnice. Doslej je bil promet cestne železnice med tednom reduciran za 50 odstotkov, ob nedeljah pa je bi! ustavljen. Nadalje pa velja predpis, po katerem morajo cbr+rri in industrijski obrat-' zmanjšati potrornjo električnega toka za 50 odstotkov, pri čemer veljajo izjeme za določene obrate, zlasti za mlekarne. pekarne in časopisne tiskarne. Ker so se cene na Hrvatskem več ali manj stab'lizirale. je bila s takojšnjo veljavnostjo uvedena splešna blokada cen. ki se v bodeče nikjer ne smejo povečati brez dovoljenja urada za tvorbo cen in mezd. S posebnim zakonskim dekretom so bili izdani ukrepi proti špekulaciji z zemljišči in hišami na Hrvatskem. Kdor v prvem letu po nakupu nepremičnin dotično nepremičnino zopet proda, mora naknadno plačati poseben davek, ki znaša 10% doseženega dobička pri prodaji. V drugem letu znaša davek 6%, v tretjem p3 4 %. Hrvatski finančni minister je izdal naredbo, po kateri so bile na novo določene ležarme pri zagrebški glavni carinarnici. Po poteku le>-žarine prostega roka znaša pristojbina v prvih 3 dneh po 1 kuno na dan za 100 kg, v nasled-nih 3 dneh po 8kun, potem pa po 32 kun na dan. Ob koncu septembra je bilo na Hrvatskrm zavarovanih 201.238 delavcev, od tega 64.7 % moških Brezposelnih ni bilo. GOSPODARSKE VESTI = Iz trgovinskega registra. Vp:sala se je tvrdka »Alumil« družba z o. z. v Ljubljani (livarna izdelkov iz aluminija in lahkih kovin ter kovinska industrija; osnovna glavn'ca 100.000 lir; poslovodji: inž. Bojan Devetak in inž. Vladimir šramel, oba iz Ljubljane) — Pri lesni industriji »Vintgar«, družbi z o. z. v Ljubljani, je bila vpisana kot poslovodk nja Anastazija (Nasta) Golobova iz Ljubljane, izbrisan pa je bil poslovodja Jože Zupančič, ker Je odsoten. ■ Svobodna prodaja moke v Rum uniJL Sprtöo obilne letine je bila ob koncu laiv-skega. leta odobrena svobodna prodaja moke v Rumuniji, in sicer za čas do 31. Ja~ nuarja t L Ta režim svobodne prodatfe jjet p m aadad podajan do 30. marca W , Na Vipavskem se jasni Konec tolovajske ,.strahovlade iz gozdov44 — Obnova občinskih uprav — Nadaljevanje šolskega pouka Gorica, 2. febr. Z Vipavskega prihajajo spet razvesdji-vejša poročila. Po daljši »strahovladi iz gozdov«, ki se je izživljala v vseh mogočih oblikah terorja, kakor smo o tem že poročali, se stanje spet vidno boljša in normalizira. Zadnje očiščevalne akcije nemške vojske so ne le pregnale gozdne tolovaje z vipavskih tal, temveč so večji del njihovih edinic tudi uničile, zlasti na bližnjem trnovskem področju. Nemški vojaki so presenetili sam štab in ga po krajšem boju prisilili h kapitulaciji. Sploh je nemški udar tolovaje povsem presenetil in žrtve na partizanski strani so bile zato zelo visoke. Prebivalstvo, ki je moralo doslej molče prenašati strahovlado tolovajev, se je oddahnilo in začelo spet živeti svoje normalno življenje. Cuti se tudi bolj zavarovano pred morebitnimi novimi nasilji iz gozda, ker se je število varnostnih posadk po dolini povečalo. Medtem je tudi število domobrancev v Gorici močno naraslo, tako da gleda ljudstvo z zaupanjem v bližnjo bodočnost Obnavljajo se tudi občinske uprave, ki spet redno funkcionirajo. Prav tako se povsod naialjuje tudä slovenski šolski pouk, na katerega so Vipavci še prav posebno ponosni, saj so si ga tako rekoč sami obnovili in ga postavi li trdno na noge navzlic pomanjkanju učnih moči in učil. Sedaj so nanj že tako navezani, da bi se mu ne mogli več odpovedati, četudi bi bil pritisk iz gozdov v tem smislu še tako brezobziren. Ljudstvo namreč tu vir soko ceni svoje narodne svetinje in jih skrbno varuje. Vina je na Vipavskem še mnogo, ker ga kmetje v zadnjem času niso mogli prodati. Upajo pa, da jim bodo izvocma pota kmalu spet odprta in bedo tako spet lahko vnovčevali La svoj glavni pridelek, ol katerega je v gla/rem odvisna vsa blaginja te Tepe in rodovitne, a gosto naseljene äoiüie. J- B- Izjava Mvšega poljskega min. predsednika Berlin, 3. febr. Diplomatski dopisnk DNB-ja je zvedel, da se v nemškem zunanjem ministrstvu nahaja izjava bivšega poljskega ministrskega predsednika profesorja dr. Leona Kozlowskega o sovjetski izjavi glede katinskih umorov. Dr. Kozlowski ugotavlja: »Dali ste mi priliko, da sem v Katinu na mestu proučil dejstva, ki ne dopuščajo nobenega dvoma, da so boljševiki morilci poljskih častnikov. Poslali ste mi izjavo izredne državne sovjetske preiskovalne kom sije, ki vsebuje sovjetsko stališče o katinskem umoru. Ta prikaz ni mogel po točni pro-uč;tvi popolnoma nič izpremeniti mojega v Katinu dobljenega prepričanja. Vse skupaj napravlja name vtis rež jske knjige za zelo slab film ter ne more omajati dejstev, ki sem jih ugotovil. Kakor prej tudi še sedaj vztrajam na trditvi, da gre v Katinu za umor, ki so ga izvršili s sovjetske strani. * Z vsemi silami se Je treba postaviti v bran Zagreb, 4. febr. »Hrvatski narod« piše o sovjetski »izpremembi ustave«: »Za hrvatski narod bi bilo popolnoma vseeno, ali bi ga pogoltnila velika Jugoslavija po Titovem vzorcu ali pa ^svobodna demokratska zveza sovjetskih repubrk«, ker bi v vsakem primeru izgubil svojo svobodo in neodvisnost. Zato je naše stališče jasno in nedvoumno. Glasi se: Z vsemi silami se je potrebno postaviti v bran proti slehernemu takšnemu poizkusu.« Madrid, 3. febr. 23 ameriških lovskih letal, ki so letela na Gilbertove otoke, je presenetilo neurje. Vsled viharjev se je po poročilih ameriške admiralitete zrušilo v morje 22 lovcev. 6 letalcev je izgubilo življenje, ostale pa so rešile edinice ameriške mornarice. Mobilizacija estonskega narJda Reval, 3. febr. Prvi estonski deželni ravnatelj dr. Maee je izdal estonskemu narodu poziv, v katerem pravi, da stoji sovražnik na mejah domovine. Jasno je, da bi povra-tek boljševikov pomenil za vsakega Eston-zaščito domovine in estonskega naroda sto-ca konec. Zato je dolžnost Estoncev, da v pij o ob stran nemški vojski. Vsled tega je odredil splošno mobilizacijo. Vsi moški od 17. do 60. leta razen že mobiliziranih, so dolžni služiti v samozaščitnih oddelkih. Poziv pravi nadalje: »Sovjetska zveza trdi, da se ji je estonski narod prostovoljno pridružil in da zato tudi spada v Sovjetsko zvezo.« To je laž. »Hočemo, pravi nadalje Ivlaee, »dokazati to z dejanjem vsemu svetu. Vsak Estonec priča s svojim zadržanjem na bojišču in v domovini, da estonski narod ne mara spadati k Sovjetski zvezi.« Ustanovitev ministrstva za delo v Beogradu Beograd, 4. febr. Po sklepu ministrskega sveta je bilo dosedanje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izpreme-njeno v m'nistrstvo za delo, socialno skrbstvo in narodno zdravje. Pri novem ministrstvu je bilo ustanovljeno državno ravnateljstvo dela, čegar naloga je med drugim načrtno razdeljevanje dela ter oskrbovanje srbskih delavcev v Nemčiji Sprememba v vMstvu hrvatskega propagandnega urada Zagreb, 31. jan. Uradno objavljajo, da je Poglavnik razrešil glavnega ravnatelja za propagando Matijo Kovačiča njegovih dolžnosti in ga imenoval za državnega svetnika. Njegov naslednik je postal dosedanji ravnatelj zagrebškega lista »Hrvatski narod« dr Ivo Bogdan. Potres v Acatoliji Erfurt, 1. febr. Izredno hud potres je zabeelžila potresna raziskovalrica v Jeni dne 1. februarja ob 4.26 uri. Oddaljenost potresnega ognjišča je okoli 2.100 km. Najverjetneje je bil potres v severozapad-nem delu Anatoiije ter je v team primeru računati s posebno težkimi opustošenji. Skoraj točno dve uri zatem je bil zabeležen ponoven težek potres. Carigrad, 3. fèbr. Težka potresna katastrofa, ki je v torek obiskala Turčijo, je povzročila pomembno škodo. Po vesti ca-rigrajskega observatorija so v Anatoliji zabeležil 22 različuih, močnih potresnih sunkov. Telefonske motnje še vedno onemogočajo pošiljanje točnejših poročil, tako da štev lo mrtvih za sedaj še ni bilo dokončno ugotovljeno. Mislijo, da je izgubilo življenje nad 900 ljudi, dočim j h je bilo 980 ranjenih. 1500 hiš je bilo porušenih, 512 pa poškodovanih, štiri petine vseh hiš v Geredu so podrte. Snežni viharji zelo ovirajo in deloma sploh preprečujejo reševalna dela. Carigrad, 4. febr. Vrsta težkih potresnih sunkov, ki je v torek obiskala Turčijo, je povzročila ogromno škodo. Skupno je bilo ubit'h nad 900 ljudi, 1500 hiš pa je bilo razrušenih. O&kloftjsraa volilna pravica zn asTs^rišiae vojake ženeva, 4. febr. V četrtek je poslanska zbornica odbila z 224 glasovi proti 168 za-konsk: osnutek, ki je določal uvedbo enotne volilne pravice v Zedinjenih ameriških državah za moške in ženske ki so v vojaški službi, javlja Reuter iz Washingtona. Eaza; za prestrpke zatemnitvenih predpisov V času od 23. do 31. januarja 1944 so bili kaznovani zaradi prtkr..ka zatemnitveni predpisov : Pelan Vladimir, mag. uradnik. Herbersteino-va ulica 27; Bi tene Peter, žel. uradnik, Ciril-Metodova 87a/I; lic Jože. odvetnik, Staničeva ul. 12; Vrhovec, trgovec, Kavškova 3; Uran Ivan. železniški uradnik, Ciril-Metodova 89/111; Fugina Gabrijela, priv. uradnica, Čopova 21; Škrl Franc, mizar Medvedova 38; Zavadial Franc. žel. upok.. Hradeckega 64; Lovšin Marija. gospodinja. Poljanska 12; Arhar Ivan, poštni zvan čnik. Glin:ka 9; Trobec Jože. mehanik. Milčmskega 12; Vrabelj Jakob, višji davčni kontrolor v pek.. Goriška 29; Globokar Ivan. učitelj. Aleševčeva 74; Mrežar Franc, žel. v piic, Milčinskega 51; Brajnik Ivan, zidar, Poljanska 12/1; Cretnik Ignac. Poljanska 21/11; inž. Simon č Primož, Poljanska 15; Besednjak Alfonz. Bleivveisova 29/1; Modrovčič Josip, stavben k Trdinova 2/1; inž. Gostinčar Ivan, Masaryko-va 17; Jeglič Anton, ravnatelj, »Karitas«, Ma^arykova 17/3; dr. Urbane Anton, odvetn k. Tavčarjeva l/Il; :nž. Remec Vladimir. Kersnikova 7; Genusi Janez, pleskar, Hradeckega 62; Finžgar Janez, zasebnik, Hradeckega 35. Eber Eligij, krznar. Kongresni trg 7/2; Hlebš Jernej, zasebnik, Hradeckega 54; Zavržen Jože. trg. pctrrk. Milčinskega 5; Hlade Angela, zasebnica. Goriška 35/1; Belič Vera, trgovka. Milčinskega 56; Sever Rudolf, tapet-nik. Marijin trg 2/1; Jo-t Ivan. bančni uradnik, Malgajeva 10; Musič Stanko, mehanik. Alešev-čeva 14; Marnšek Jemej. šofer. Nunska 17; Moharič Lovro, klepar, Mdčinskega 63/1; Du-bravska Dulka. operna igralka, Nunska 4; Čcšnovar Terezija, trgovka. Rimska 2; Cepič Mate. gostilničar. Verdijeva 9; Škabar Mira, krojaška mojstr. Ulica 3. maja 5/III; Dofcnar Stanke, priv. uradnik, Beljaška 32; Straioli Štefan, trgovec, Malgajeva 10; Kreiner Ivan, inž., Malgajeva 10; Aleksič Aleksa, slašč. mojster. Poljanska 53; Košnik Franc, mehanik. Malgajeva 8/1; Ljesrč Pavla, upraviteijica kina »Matica« Kongresni trg. Za obnovo naših porušenih krajev je potrebno tudi žel®. — Poiščite doma vse kovfnaste predmete, ki jih ne rabite! Darujte jih za obnovo domovine! Prispevajte k zbirki starega železa! S tem podprete obnovo naše domovine! Kronika * ROmbe na pepeževo poletno bivališče. pri nedavnem teror stičnem napadu na mestece Castel Gandolfo so bombardirali Angloameričani med drugim tudj neki ženski samostan. 17 nun je bilo ubitih. Na papeško področje so padle štiri bombe, ki so povzročile škodo na gospodarsk-h poslopjih. * Univerza in cerkve v Bologni porušene. Pri zadnjem terorističnem napadu severnoameriških bombnikov je bila popolnoma porušena Aula Magna boloniske univerze, ene izmed najstarejših evropskih univerz. V avli je bil izredno dragocen, iz časov zgodnje renesanse izvirajoč lesen opaž. Nadalje sta tvorili »vojaške cilje« angloamer: ških zračnih Hunov dve cerkvi in krilo nadškofijske palače. * Narodno gledališče v Sofiji poškodovano. Pri letalskem napadu dne 10. januarja je bilo poškodovano tudi Narodno gledališče v Sofiji. Zaradi tega je gledališko delovanje v bolgarski prestolnici zaenkrat nemogoče. * 25 letnica finske vojaške akademije. Pred dnevi je finska častniška akademija proslavila 25. obletnico svojega obstoja. Svečanosti so poleg vojnega ministra Wal-dena, ki je bil vo;'ni minister tudi ob ustanovitvi šole, prisostvovali številni generali n veterani osvobodilnih bojev- Vojni minister je iime 1 cb tej priliki nagovor. * Spominska kolajna za besarabske vo-iake. Na predlog romunskega maršala An-'onesca je kralj Mihael ustanovil posebno kolajno za odlikovanje pripadnikov romunske vojske v Besarabiji in Bukovini. S to iolajno bodo odlikovani predvsem vojaki z imenovanih dveh provinc, ki služijo v sestavnih delih romunske vojske. * poti-es v Turčiji. Turško mesto Gerede. kl ima 25.000 prebivalcev, je zadel hud potres, ki je trajal 50 sekund. Potresne unke so čutili po vsej državi. O številu žrtev še ni točnih podatkov. * Velika povoden.? v Siriji, že več dni so - srednji in severni Siriji, posebno v Damasku, ogromni nalivi. V Damasku je resa Barada prestopila bregove in poplavila cele mestne okraje. « Gandhi jeva žena je težko bolna. Zdrav-ižško poročilo pravi, da je žena znanega ndijskega borca za svobodo Gandhija žo tel j časa hudo bolna. Navzlic temu jo ima_ ;.-> Angleži zaprto ter so odklonili njeno izpustitev ne svobodo. * Najstarejša Francozinja. V neki ob-v bližini Limogesa je praznovala neka žena te dni svoj 105. rojstni dan. * Oče oiomuških kvargljev umrl. Usta-ovrtelj tovarniškega izdelovanja olomu-kih kvargljev Alojzij Wessels je te dni i mrl v starosti 80 let. Že leta 1875. je mož začel obrtoma izdelovati kvarglje in s tem postavil temelj poznejšemu tovarniškemu obratu. Zaradi njegove podjetnosti in izvrstnih izd kov so bili oloanuSki kvarglji znan d-'leč preko meje. * Kokoši v Nemčiji Smejo vaJSti samo do 10. jun ja. Vodja nemških kmetov je Izdal pojasnilno naredbo, ki pravi, da je dovoljeno podlagati kokljam jajca samo do 10. junija 1944. živali smejo izvaliti samo 75 odstotkov lanskega prirastka. Ostala jajca je treba oddati za splošno uporabo. * švicarska, mornarica. Kakor poroča bernski dopisnik lista »Neue Züricher-Leitung«, razpolaga danes šviea s skupno rad 125.000 brt. prekomorskih ladij. * V Mehiki manjka premoga, v Mehiki ■n pred kratkim ustavili promet na severo-sapadni železnici zaradi pomanjkanja pre-naoga.. * Riž in sladkor v Kalkuti racionirana. Po sporočilih iz angleških virov, so sedaj v Kalktcti racianiraii prodajo sladkorja in liža. « Kobilice v Sudanu. Iz Kaira poročajo, da so se nßjd sudanskim področjem poja-vffll ogromni roji kobilic, ki prihajajo v smeri od Rdečega morja. Kobiice so napra- Podružnica »Jutra« v Novem mestu posluje \ prostorih trgovine A. Midofer na Glavnem trgn 20. Podružnica sprejema naročnike za »Jutro« in njegovo ponedeljsko izdajo »Slovenski narod«, za tednik »Domovino« in za mesečno knjižno zbirko »Dobro knjigo«. vile že velikansko škodo v obmorskih krajih; veliko škoio so povzročile tudi na ozemlju province Tokar ter se sedaj bližajo gornjemu Egiptu. Običajno so kobilico v te kraje prihajale preko Sinajskega polotoka, tokrat pa so si izbrale drugo pot, namreč čez gornji Egipt. V Hedžasu so vojaške oblasti dale vojake na razpolago za borbo proti kobili cara. * Katastrofa avtobusa. Avtobus s približno 40 potniki je padel na cesti med Grenoblom in Chamberyjem v zaseko ter se popolnoma razbil. Nad polovica potnikov je bilo delno težko ranjenih. 1% LjuMjane U_ Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce vdova po izvršilnem uradniku gospa Ana Salmičeva Za njo žalujejo hčerke in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob 15.30 iz kr.pele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Do-trpel je krojaški mojster g. APjz šimn»-vec. Za njim žalujeta rodbini šimnovec m Melio. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v nedeljo ob 15 iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V šlajmerjevem domu je preminul posestnik v Gor. Dobravi pri Trebnjem g. Jcžef Uhan. Učakal ie starost 63 let. V srečnem zakonu se mu ie rodilo pet otrok. Svoj čas je šel v Ameriko, kjer si je nabral življenjskih izkušenj, tako da je postal vzoren gospodar. Imel je krasno kmetijsko posestvo, ki ga je moderno obdeloval. Bil je na glasu najboljšega živinorejca, njegovi poljski pridelki pa so b'li večkrat odlikovani. Uglednega kmečkega gospodarja bodo v soboto z avtofur-gonom odpeljali izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na njegov dom v Gor. Dobravi, kjer ga bodo položili k večnemu počitku na pokopališče Sv. Marjete pri Trebnjem. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Mladina pridno nabira stare Kovine. Včeraj zjutraj in potem še vse dopoldne smo po ljubljanskih ulicah srečevali šolsko mladino, ki je prenašala nabrano staro železje in druge kovine na določena zbirališča, od koder bo vse skupaj oddano v veliko skladišče. Videli smo nasmejane obraze deklic in dečkov, ki so bili obloženi z najrazličnejšo ropotijo. Polnih rok so nesli različne pločevinaste škatle, ali pa so jih naložili w torbice in mreže, videli pa smo tudi vozičke, naložene z vsakovrstno kovinasto drobnjavo. Tudi drugi dan zbirke je b i zelo živahen. Vzpodbujeni po včerajšnjih navodilih so gospodarji in gospodinje še marsikod pobrskali in pogledali za kovinasto navlako in tako je prišlo na dan marsikaj, kar bi b!lo sicer dalje propadalo in rjavelo. Danes je poslednji dan zbirke. Ljubljančani bodo gotovo oddali, kar imajo odveč. Poslej pa bodo shranili vsak kovinasti odpadek ali zavržek, doklet ne bo prirejena nova zbrka. ki naj bi se ponavljala v določenih rokih. u— O februarju pravijo ljudje, da rad nadomesti tisto, kar ie zamudil januar v pogledu snega, ledu in mraza. Zaenkrat je letošnji februar prekinil vrsto sončnih dni in prinesel rahel dež. Spominjamo pa se. nekaterih hud h zim, posebno one pred 16 leti, ko je februarja nastopil mraz, da je kar pokalo in je živo srebro seglo 30° C pod ničlo. Vendar se kmetovalec ne ustraši več februarskega mraza, ker ve, da gre sokovje v drevje. Na Svečnico je bil dan že za celo uro daljši. Matija, ki goduje 25. februaria, led razbija; če ga ni, ga pa naredi. Toda na Matijevo se po kmečkih pravlih konča zima in se je treba ozirati po vrtu, polju in gorici. Zato je marsikod v Evropi še danes navada, da hlapci in dekle na Svečnco sklepajo ali prekinjajo pogodbe, naizvestejši pa dobe nagrade. Letošnji februar bo imel zaradi prestopnega leta 29 dm1, vendar prestopni dan ne bo 29., kakor mnogi mislijo, marveč 24. februarja. u— Bolničarje in b°lničarke ter sama-rijane in samarijanke, ki so že dodeljeni na posamezne rajonske postaje, kakor tudi one, ki še niso dobili razporeda, vabi vodstvo mestne zdravstvene protiletalske zaščite, naj se zberejo v nedeljo 6. februarja ob 11 v sejni dvorani mestnega magistrata u— Peti tečaj za p°močniee za hišno prvo pomoč ob letalskem naoadij se prične v ponedeljek 7. februarja od 17 do 19. Predavanja bodo v sejni dvorani mestneg? oo-glavarstva, dcihod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju nai pridejo vse za hišno zaščito prijavljene gospe in gospodične, ki so se prijavile do 13. januarja za peti tečaj. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 17. uri še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prično točno ob določeni uri. u— Današnja sobota je zadnji dan za reklamiranje tobačnih izkaznic v prostorih drž. moške učiteljske šole na Resljevi cesti od 8. do 12. in od 14 do 17. ure. u— Premrli ptički. (Usmiljena Slovenka.) Izšle so lepe umetn ške razglednice, ki predstavljajo slovensko ženo v stari zimski narodni noši s kožuhom pa z vi-drovko na glavi, čez katero je prevezana zimska peča. žena drži v dlaneh premrle ptičke in jih z dihom ogreva — s čemer prav lepo predstavlja poosebljeno usmiljenje. Razglednica je časovno zelo pomembna, saj bo še zanamcem govorila o usmiljenju slovenske žene, ki ga je ta izkazovala »premrlim ptičkom«. Slika je posneta po Koželjevem izvirniku, natisnjena pa je v zelenkastih, vijoličastih in rjavkastih izvodh. u— Kmetijski odsek mestnega gospodarskega oddelka zaradi preselitve v nove prostore v Beethovnovi ulici 7, pritličje desno, dne 5. februarja ne bo posloval, 7. februarja pa prične ta odsek poslovati v novih prostorih. u— Staršem dijakov-inj in visokošol-cev-lk, priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke in s'nove in jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, k: prične v torek 8. februarja. Praktično znanje, koristno vsakomur. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pihalne stroje »n radioaparate kupuje m plača po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44. u— Učite se strojepisja! — Praktično znanje koristno vsakomur sedaj »n v bodoče v vsakem zasebnem ali javnem poklicu! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji prično v torek 8. februarja. — Največja moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpsova-nje dnevno, učnina zmerna. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-fov učni zavod«, Domobranska 15. u— Izvrstno goriško belo vino ln Istrsko črnino točimo tudi čez ulico. Gostilna Lovšin. Gerestfskega Potujoča razstava »Letalski teror« je prispela v Celovec in so jo v četrtek dopoldne odprli v Umetniškem domu. Iz-pregcvoril je okrožn} vodja dr. Pototsch-nig. Razstava ostane v Celovcu do 20. tega meseca ter ie občinstvu dostopna dnevno od 9. do 12. ter od 14. do 18. ure. »Kärntner Zeitung« naglaša. da je razstava prav v teh dneh posebno aktualna, ker kaže. da so na razpolago uspešna sredstva za borbo zoper učinke bombnega nas'lia. Svečanost v Radovljici je bila prirejena v nedelio ob 11. v k nu. Zbralo se je veliko število pripadnikov Stranke ter zastopniki orožništva in poHciie. PolicHski glasbeni trio je zaigral Beethovnovo koračnico, nakar je Frank recitiral Führer-jeve besede. Po počaščen ju mrtvih je iz-pregovoril okrožni vodia dr. Höchstem °r, ki je naglas!!: »Naj bodo bremena še težja, vendar bomo vztrajali, ker ere za naše ž:vlienie, za naš silami nemški Reich«. Za zaključek ie govoril nadomestni sku-pinsk' vodja Buchter, ki je na glasil: »Verujemo v zrnato. ker narod tokrat vé. za kaj gre. Od'očeni smo ostati trdni, dokler zmaga ne bo naša. Verujemo v zmago, ker Imamo Fiibreria.c V kopnllšču pri Beljaku ie zadnji čag met bila na oddihu večja skupina koroških gospod'nj. V nekai tednih so rešene vsakdanjih skrbi nabrale novih moč- Tn so ^e zadovolm0 vrnile na svoie domove. Meteor je treščil v n'anino Sts»*f. Neka priča objavlja v »Kärntner Zeitung«: »Dne 6. ianuarja letos proti 18. uri sem videl velk okrogel meteor. Bil sem takrat v občini Stockenboi. Meteor je drve! šumeče m z iskrečim se renom z neba proti Staffu. kjer je eksplodiral z dobro si šnim ropotom in žaremem. Imel sem vtis, da se je meteor rozpočil v nekem breznu planine Staff. Po eksploziji sem videl frčati žareče dele v več pramenih proti zemlji; preden pa so dosegli gozd, so že prenehali žareti.* Zatemn'tev na Koroškem !n na Gorenjskem je predpisana od 17.45 do 6. ure zjutraj. Nezgode. Delavec Andrei Ol^ško se je pri prevažanju s konjsko vprego ponesre- čiL, da je moral zaradi ran© na pJeäh Jriteatì zdravniško pomoč v bolnišnici. — Učenka Rožica Vute iz Veliikovca si je pri smučanju zvila nogo in je marala, takisto na zdravljenje v bolnišnico. S štajerskega Otroci se selijo na deželo. Gauleiter dr. Uiberreither je naročil, naj se odpravi čim več mladine iz ogroženih mest na deželo. Posamezni razredi ali celotni zavodi (gimnazije, meščanske šole, učiteljišča) se selijo v manj ogrožene kraje na štajerskem. To nalogo premestitve dijakov in šolskih otrok je pokrajinski vodja poveril referentu za razširjeno razpošiljanje otrok na deželo. Mladina se v taborišč h dobro vzgaja in pouk teče v redu dalje. Pisma, ki jih mladina piše staršem, izražajo polno zadovoljstvo. Na ta način se razvija velikopotezna akcija. Mariborsko ljudsko vseučilišče ima tudi v februarju pester spored. V četrtek je predaval prof. dr. Pavel Herre iz Berlina o Evropi in oceanih. 7. t. m. govori neki spodnještajerski Nemec o svoj h doživljajih v sovjetskih ječah in taboriščih. 12. t. m. bo predaval Theo Rockenfeller o svojih potovanjih k nemškim četam in bo predvajal 180 barvnih fotografij. Werner Schulz, vodja prosvetnega urada iz Trbovelj, bo predaval 16. t. m. o Nietzscheu in narodnem social'zmu. 20. t. m. bo Elfi Scheer ob slikah pripovedovala pravljice za mladino. 24. t. m pia bo docent dr. Walter Schneefuss iz Gradca predaval o Nemčiji in o svetovnem položaju. Vse prireditve so v dvorani na Stolnem trgu. Smrtna nesreča se je primerila v nedeljo proti večeiu na državni cesti pri Feldkirchnu. 47 letni Hans Starzer se je z ženo na kolesu vračal proti domu. Ko sta šla nekaj časa peš, je nenadno privo-Zil tovorni avto, ki je Starzerja odbil s ceste. Starzerju je počila lobanja in je kmalu nato izdihnil. Iz Trsta Razdeljevanje kondenziranega mleka. Konec januarja so pričeli razleljevoti v Trstu kondenzirano sladko mleko po 7 lir za liter. Kondenzirano mleko bodo prejemali v poštev prihajajoči v mlekarnah, lcjer so doslej dobivali sveže mleko, ki bo odslej na razpolago samo nosečim ženam, dojenčkom in otrokom, bolnikom in delavcem določenih strok. Cena mleku 3.90 lir za liter. V»ak dan nezgode. 611etni Alojz Brana, po rodu iz Nabrežine, je delal v bliž ni neke hiše v Istrski ulici. Nepričakovano je podel nanj večji kamen in ga podrl na t!a. Biiana je obležaai z zlomljeno levo nogo. Pri čiščenju svetilk se je opekla po obeh rokah 16ietna Marija Orco, zaposlena v obratu v Petronijevi ulica 35. Ooa penes ečanca se zdravita v tržaški bonišnici. Tatvine. Te dni so se splazili drzni tatinski zlikovci v oblačilno trgovino v Son-ninovem drevoredu št. 12. V trgovino so prišli iz bližnjega kina »Aigantina«, kamor so se vtihotapili s ponarejenimi ključi. Iz omenjene trgovine so odnesli večje količine ženskega perila in nogavic, otroških obleke, robcev" in drugih pie-Jmetov. Skoda znaša okoli 20.000 lir. Nepridipravi so pestili tudi stanovanje Julije Vezola v ulici Cavalli 10. Pomagali so si z "itrihi. UkraJi so 12 rjuh, žimnice, koče in drugo posteljnino ter obleke v skupni vrednosti okoli 8.000 lir. Težaška varnostna oblast poizveduje za krivci, ki so jim že na sledu. Iz Carice Dopisovanje zaradi civilnih interniran- cev. Goriška prefektura in druga oblastva v pokrajini dobivajo čestcikrat prošnje, v katerih ljudje prosijo za razna pojasnila in pomoč za njihove svojce v Nemčiji. Pri,-stojni uradi pojasnjujejo, da ni mogoče po-sredovriti za nikogar, ako ni znan njegov naslov v Nemčiji.- Najprej je treba počakati, da se civilni i,ntern;ranec sam oglasi ter sporoč svoj naslov. Te odredbe veljajo tudi za pošiljanje denara, katerega bi svojci želeli poslati civilnim internirancem v Nemčiji. Nesreča z izstrelkom. 41etna Irma Ke-ber je na travniku v bližini domače hiše našla izstrelek, po katerem je tolkla s kamnom, dokler se ni razpočil. Izstrelek je ranil deklico in še nekega 51etnega dečka, ki je bil tako poškodovan, da 90 ga morali od iati v bolnišnico. Preglejte pedstrešja, shrambe, klet1! Niti košček starih kovin ne sme ostati pezabljen, ko ga obnwa porušene domovine tako zelo potrebuje! Kultura Nova pesniška zbirka Alojza Gradnika Po lepem uspehu, ki ga je dosegla pri občinstvu zadnja pesniška knj-ga Alojza Gradnika, pri Narodni tiskarni izišla zbirka »Zlate ;estve, kakor bi padali skozi transparentno platno pesnikove fantazijske zadržanosti, ki si :šče podob v siim-bolih in se zateka k večnim problemom človeškega bitja in žitja. se marsikje zabliska skoz" podobe in meditacije tudi doba s svojimi velikim pojavi in problemi. Po informacijah, ki smo jih dobili, bo zbirka »Pesmi o Maj i« izdana v ljubki, dvobarvno natisnjeni knjiž:ci in bo imela na naslovni strani značilno, duhu pesmi ustrezajoče risbo akad sl'karja R. D e -b e n j a k a. Vseh teh 22 pesmi ima v naslovu ime Maje in slikajo Majin odnos do raznih življenjskih problemov in pojavov. Maja ie fantasfčno ime, kj označuje ;dealiziran tip žene ter ga kaže v razn:h obrazih Zdaj je to obraz device, ki jo ob morju, v njegovih toplih valov'h in v ža-renju sonca, zavzame prvi erotični doživljaj, zdaj obraz ljubečega dekleta kakor na pr v pesmih »Maja in mladenič«. »Maja in psmo«, ali obraz mlade ženske, kr pričakuje otroka. Zopet draga pesem slika odnos ženske do matere; obtok iz generacije v generacijo: »Prišla sem skoz iste duri I kakor ti; ko v zadnji urj / jih odprem za svoj odhod. / naj j:h zapre spet moj rod.« Skozi vrsto motivov se prepleta Majin odnos do prirode. pri čemer se z dožVlja-njem naravnih lepot združujejo rahla erotična čustva (Maja in metulj. Maja in maj, Maia in Mesec). Gradn'kova znač;!na erotika bo dobila tudi v tej knjigi žlahtne primere, saj že v prvi pesmi (»Maja in pastir«) poudarja pesnik, da je ženska poetu to-, kar pastirju piščalka: večna navd'hovalka poezije, žila. ki izvablja poetu ubrane in sladke speve Toda pesmi »Maja in meč«, »Maja in azil«. »Maja in modrijan« in druge se nagibljejo pod težo naših dn; in odgovarjajo s subt'Inimi podobami in pesniškimi simboJi na njihova vprašanja Iz pesmi »Maia in mesto« se oglaša danes tako razširjena nostalgija za izgubljeno srečo v domačem kraju, druge pesmi (na pr. »Maja in Mazljenci«. »Maja :n Marija«, »Maja in misel«. »Maja in smrt«) pa povzdigujejo uživajočega duha k re-ligiotzno-moralnim višinam človeškega življenja ter tipajo za njegovimi večnim' problemi: Tako je zadoščeno mnogostran^kemu zanimanju ljubiteljev zgoščene pesniške besede Tistim, ki umejo brati poezijo & srcem., bo nova Gradn'kova zbirka zgovorna in ljuba tovarišica v trenutkih samotne meditacije. Vprašali smo pesnika, kaj mu je navdihnlo to poezijo. Odgovoril je, da so mu bila \rr razmišljanja o problemih sedanjega časa. In da si je izbral z Majo prav žensko dušo. je vzrok » v tem. da se mu zdi ženska na jbolj sensibilen instrument čustvenega doživljanja A čustveno reagiranje se mu vid: bližje resnici kakoi razumsko, saj človek s srcem laže in globlje spoznava življenje, nego ga more dojeti samo z umom. Poet »Pesmi o Maji« torej veruje, da bo ženska, ki je bližnja naravi, v času tehnično civilizacijskih viškov m katastrof laže kakor moški ohranila tiste srčne sooznave. brez katerih ni mogoče pravo človeško življenje. Prepričani smo, da ho napoved nove pesniške zb rke Alojza Gradnika vzbud:la živo zanimanje vseh ki č:s!aja domačo poezijo -n iščejo v hrupu časa sladkih zvokov s pesnikove lire Zagreb o F.oberfu Primožiču Tudi hrvatfka javnost v prestolnem- mestu Zagrebu, kjer je deloval pokojrn Robert Pri-mož č dolga leta, m pozabila njegovih zaslug: več znan b kulturnih delavcev se je oglasilo s toplimi besedarn v njegov spomin. Gledališki tcdn:k »Hrvatska pozornica« je priobčil v številki z dne 16. januarja spominski članek s črno obrobljenim naslovom »Robert Primožič. Ir memr.riam glavnom redatelju i opernom pje-vaču u Ljubljani, a bivšem prvom baritonu hrvatske opere.« Članek je sp:sa! dr. Ivan E s i h . priznani poznavalec slovenskega ježka in literature. V uvodu piše med drugi«: »Prezgodnje smrti R. Primožiča ne objokuje samo njegova rodb':na v Ljuhljan", Trstu in Beogradu in ne le Državno gledališče v Ljubljani in slovenska gledališka javnost, marveč tudi hrvatska kulturna javnost, ki visoko ceni pokoj-n;kovo sodelovanje v razvoju hrvatske opere. Primož:č je bil eden tist:h umetnikov, ki jih je dal slovenski narod hrvatski operi in med katerimi je treba omeniti: Josipa Rijavca, J. Kri-žaja. Gosfca. Š:menca. Francia. M Rusa. a od starejših Ljubljančanov člana milanske Scale in zasreb'ke opere Josipa Nolija. prvega Zrinj-skega v Zajčev- operi »Nikola šubič Znnjaki«. dalje Frana Gerirča (pel Juranida). Irmo Pola kovo i. dr.. Hrvati pa so dali slovenskemu gledališču izmed starejš:h dirigente M Polica, A Mitroviča, baritona Bogdana Vulakovda, po rodu iz Zagreba, a od mlajših Zibko Kune, Gjungjenac-Gavellovo V Ljubljani so peli poleg mnogih naših pevcev P. Grba. Mira Bašič; Tea Laboš td. Največji slovenski gledališki umetnik Ignacij Borštnik (1858—1919) je deloval v Miletičevem času v Zagrebu. Nato navaja dr. Esih splošne življenjepisne podatke o pokojnem šefu-režiserju ljubljanske Opere označuje njegov razvoj ter citira iz članka Maše Slavčeve. objavljenega v »Jutru« ob Prmožičevi lanski petdesetletnici, razne podatke o njegovem dolgem in plodovitem delu v ljubljanski Operi. Ob koncu pravi dr Esih: Pokojnika m> spremili z Žal na pokopališče pri Sv. Križu pred-stavn:ki slovenske kulture, a uprava Državnega gledališča in Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani sta izdali osmrtnice. Šefa-režistrja in opernega pevca Državne opere v Ljubljani Roberta Primožiča bo ohranila v trajnem in svetlem spominu tudi hrvatska gledališka kultura, ki ji je pokojnik posvetil polnih enajst let svojega stvarjalnega in vdanega umetniškega dela. Slava njegovemu spominu!« V tej številk-' so tudi slike Gostiča, Francia, Mile Kogejeve in nekaterih hrvatskih pevk in pevcev. V dnevniku »Nova Hrvatska« se je Primo-ž-'ča spomnil pesnik Vladimir Kovačič, ki je v glavnem posnel podatke iz »Hrvatske po-zomice« in zlasti poudaril številno in visoko pozitivno sodelovanje slovenskih umetnikov pr hrvatskem gledališču. Ob koncu piše naslednje: »Vest o nenadni smrti Roberta Primožiča bo užalostila tudi hrvatske prijatelje in častilce njegove umetnosti Robert Primožič se je odlikoval ne samo kot pevec, ki je obvladoval velik repertoar marveč tudi kot operni režiser in nscenator Slovenska umetnoßt je izgubila z njim enega svojih največjih predstavn:kov, a hrvatska opera vdanega, zvestega in iskrenega prijatelja« Beieinica KOLEDAR Sobota, 5. februarja: Agaita. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Maticft: Beli sen. Kino Sloga: Diesel. Kino Union: Krambambuli. DEŽURNE LEKARNE DaneN : Dr. Kmet, C_til Metodova ul. 4S, Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in Ustar, Še-lenburgova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17.30 do 6 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 5. februarja, ob 16: Normanski junaki. Red Sobota. Nedelja, 6. februarja, ob 16: Cvrček t» pečjo. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 7. februarja: Zaprto. * H. Ibsen: »Normanski junak"-«. Igra v štirhi dejanjih. Osebe: Ornulf, deželni glavar na Islandskem — VI. Skrbinšek, Sigurd Silni, pomorski kralj — Drenovec, Gunnar, bogat kmet — Gregorin, Thorolf, Ornulfov najmlajši sin — Bitenc, Dagy, Ornulfova hči — Ukmar-Boltarjeva, Hjör-dis, rejenka — Marija Vera, Kore, kmet — Brat na. Režiser: M. Skrbinšek. Scenograf: inž. E. Franz Cvrček za pečjo je hišni duh, dobrega, lepega in notranje čednega doma, znamenje mirnega, varnega, čeprav na zunaj na stežaj cdprtega doma in znamenje tihe družinske sreče, toplega ognjišča in trdne, četudi preproste domače strehe in znamenje prirodnega, vernega, vedrega, brhkega in odkritega srca. Osebe: John — Cesar, Galeb — J. Kovič, Tacleton — M. Skrbinšek. Edvard — Gregor n, Dotka —• šaričeva, Berta — V. Juvanova, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Maya — Le-varjeva. Režiser: C. Debevec. Scenograf: inž. E. Franz Predstava »Cvrček za pečjo« bo v nedeljo ob 16. uri. Uprava Državnega gledališča v LjuMja^ ni sporoča p. n. gledališkemu občinstvu, da je cd 1. februarja dalje začetek vseh dramskih predstav ob delavnikih ob 16. uri. Ob isti siri se bodo vršile tudi vse nedeljske predstave, kadar bo igrana samo ena predstava.. OPERA Sobota, 5. februaria, ob 16: Prodana nevesta. Izven. Debut sopranistke E. Kr- žetove. Cene od 36 lir navzdol. * Debut v Operi. V današnji »Prodani nevesti« bo debutirala gdč. Erna K-žeto-va, ki bo nastopila to pot prvič na opernem odru. Mlada r>evka je znana delu obč;nstva po svojem nastopu v ràdiu. Kr-žetova se uči petja dve leti in s-cer je učenka prof. g. Ada Dariana. Pri njem je n? študirala Traviato, Gildo, Marinko, Leonoro (Trubadur) in Kraljico noči (čarobna piščal). V partiji Marinke bo imela mlada pevka priložnost pokazati plodove svojega dveletnega pevskega študija. S to nelahko nalogo stopa prvič pred občinstvo, da pokaže svoje glasovne kakovosti in položi preizkušnjo svoje muzikalnosti pevske tehnike in vseh drugih pogojev, ki so potrebni za pot operne pevke. — Ostala zasedba: Krušina, kmet — Janko, Ljudmila — Poličeva, M'ha — Dolničar, Kata — Golobova, Vašek — Banovec, Janko — Čuden, Kecal — Lupša, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Esmeralda —-Barbičeva, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. In scen a-tor: V. Skrnšny. Koreograf: P. Golov:n. Zborovodja: S. Hnbad. Gddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 5. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: Ura solistov. — Koncert prof. Jana Slajša. 19.30—19.45: Poročila v slovenskem jeziku, pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasbena med-igra. 20.00—20.10: Poročala v nemščini. 20.10—21.00: Koncert za razvedrilo, ilgra Radijski odkester, vodi dirigent D. M. Öi-janec. 21.00—22.00: Mali kabaret 22.00 22.10: Poročila v nemščini. 22.10— 22.30: Glasba za lahko noč. . - ----------- —......— - .- 50letnica smrti Th. Billrotha Medicinski znanstveni krogi se bodo jutri spominjali 501etnice smrti znamenitega dunajskega kirurga Theodcrja Billrotha, ki ga je visoko cenila tudi starejša generacija slovenskih k'rurgov. Za obletnico je bil sklican na Dunaj kirurški kongres. — Theodor Bill-roth se je rodil 26. aprila 1829 v Bergenu (Rügen) in umrl 6. februarja 1894 v Opatiji. Leta 1860 je postal profesor za kirurgijo v Zurichu, od leta 1867 dalje pa jc bil ordinar:j na dunajski medicinski fakulteti. Billrcth je bil pomemben zdravnik in odličen kimrg. raziskovalec in odkriteij novih drznih operativnih metod (operacija želodca, ekstir-pacija jabolka itd). Njegov pomen je tudi v tem, da je poudarja! potrebo stroge anatomsko-mikroskopične smeri. Vplival je na razvoj nege bolnikov in v vsem pripomogel k slovesu in uspehom dunajske kirurške šole, ki je imela v njem svojega reprezentanta. Izmed Billiotho-vih spisov je posebno pomembna »Die allgemeine chirurgische Pathologie und Therapie« (1862, pozneje mnogo novih izdaj in prevodov). Po njegovi smrti so izšla pisma, ki ga kažejo kot pozornega človeka :n humanističnega medicinca, kateremu je bil blagor hodnika res najvišji zakon in ki je vedel, da zdravnik ne potrebuje samo dobrih možgan. marveč tudi blago srce, čeprav združeno z odločnostjo in pogumom. Darujte za Zimsko pomoč! Kjer koli govorite e današnjih razmerah — vedno se spomnite tudi Zimske par moči! Matkovi manti v spomin Dne 26. januarja t. 1. je v Ljubljani umrla ga. Eliza Matko, rog. Ko-nečnik, zgledna mati in žena. Zapustila si nas za vedno, naša draga mama! Ostali smo sami, le Tvoj nesmrtni spomin bdi pred našimi dušami. Sadovi Tvojega dela nam bodo za veino neizbrisni. Tvoji otroci, vnuki in pravnuki Te bodo ohranili v hvaležnem spominu in ostala jim boš vse čase kristalno čist vzor plemenite in nadvse požrtvovalne matere. Tudi v najtežjih prilikah nisi nikdar gledala na svoj dobrobit, temveč vse samo žrtvovala za blagor Tvojih dragih. Kolikokrat s. si kot revna nadučiteljeva vdova, s skromno pokojnino reci in piši 35 kron na mesec, odtrgala od svojih ust, samo da sit zadovoljila potrebam Tvojih učečih se otrok! O Martinovem preteklega leta je minilo 88 let, odkar si se kot prvorojenka rodila na Konečnikovem domu v Mozirju. Tvoja mati Ana je izhajla iz znane Lipoldove rodbine, neklanjih svobodnih kmetov Luitpol-dov, ki so se po rodovniku, sestavljenem od pokojnega Ignacija Orožna, preselili iz zapodne Nemčije najprej na Koroško, od tod pa na štajersko. Tvoj ded Janez Lipoid je bil deželni in državni poslanec, njegov brat Marko Vin cene Lipoid pa ravnatelj idrijskega rudnika in je bil aaradi svojih izrednih strokovnih zaslug odi kovan s plemstvom. Po njem se imenujejo določene geološke plasti idrijskega ležišča in tuli več fosili j, ki se nahajajo v njih. Tvoj nečak dr. Camillo Marocutti zavzema •visoko politično mesto v Nemčiji, a drugi nečak, Alfonz Verli, je bil znan dramaturg v Zagrebu. Tudi je izredna redkost, da je izšlo do selaj iz Tvojega bližnjega sorodstva kar šest zdravnikov in trije študenti medicine. Spomin na Tvojega brata Maksa, zdravnika v Gornjem gradu, pa še danes živi med Savinjčani zara i i njegovega humanitarnega delovanja in njegove dovtipnosti. Po dokončanih študijah na učiteljišču v Ljubljani si se z 18 leti poročila z vzornim šolnikom Ivanom Matkom, poznejšim nadučiteljem v Rajhcnburgu. V srečnem zakonu Ti je usoda naklonila 7 otrok. Od teh še ni b':l no bel en preskrbljen ob rani smrti Tvojega moža G. 1905.). Da bi omogočila svojim otrokom študij in jim pripomogla do boljšega kruha, si se preselila v Ljubljano ter tukaj prevzela vlogo skrbne matere in požrtvovilne študentovske gospo lin je. Marsikateri javni delavec, Id {se je izštuo irai v Tvojem domu, se dr.nes gotovo z iskreno hvaležnostjo spominja Tvojega zlatega srca. človek se mora res čuditi, kako si mogla s svojo pičlo pokojnino, vedno slabotna in bolehna, pripi aviti otrokom tako ugledne položaje. Tvoj sin Ivan, medicinee, je dosegel pomembno mesto univ. docenta in šefa internega oddelka ljubljanske bolnice, sin Anton, inže-:iir, pa, mesto višjega stavbnega svetnika. Tretji sin Rudolf, cand. ing. forest., je na žalost pred dosego svojega cilja padel takoj pive dni svetovne vojne, štiri hčerke, ki so se prvotno posvetile učiteljskem poklicu, so si pozneje z uglednimi soprogi ustvarile lastna ognjišča. Od štirih Tvojih, zetov sta žalibože pred Teboj umrla dr. Vil mor, državni pravobranilec v Ljubljani, ter Franc Založnik v ZibikL Lmela si redko srečo, da so si že za Tvojega življenja tudi Tvoji vnuki in vnukinje ustvarili pomembne eksistence, in moreš tako šteti k svoji ožji rodbini še rodbine dr. Trolla von Òberg-fella, primarija na Dunaju, ing. Kneschaurecka v Leobnu, ing. Goloba in Jožeta Kastelica, kakor tudi še rodbine Goričar, Ješe, dr. Veble, prof. Stanka Severja in ing. Janežiča. Draga mamica! Težka je bila Tvoja živ-Ijenska pot v tej solzni dolini, posebno pa še v teh časih. Odpočij se od skrbi in od trudapolnega dela! Naj Ti bo lahka žemljica in sanjaj večni sen svoje življenske sreče! - SPORT Tekma za obračun Še enkrat: Ljubljana •— Moste, jutri ob 15. uri na igrišču Ljubljane Saj je znana stvar, da je v športu zmerom tako. da premagani išče zmagovalca zato. da bi čimprej spet obračunal z nj m, medtem ko zmagovalec — nzen po potrebi ali če ni res gentleman najčistejšega kova — gotovo ne poganja poševnega sestanka s tistim, s katerim je že »opravil«, toda vendar so izjeme, ki potrjujejo to pravilo. Izjema, ki sodi med take, bo med precej številnimi pojavi te vrste tudi nedeljska druga nogometna tekma letošnje sezone napovedana že včeraj na kratico v teh vrsticah. Ni treba pisati na dolgo in sroko, kako je zdaj s športom vobče — ce njegovi izvajalci niso prežeti z največjim idealizmom — in posebej še s šporhrm življenjem v Ljubljani, ki bo v kratkem slavilo šestmesečni jubilej — spanje pravičnega. Nastopajočih ni in brez njih dogodkov ni; po tej preprosti poti smo prišP tako daleč, da beležimo skromne športne dogodke kot senzacije kdo ve kakšnega pomena. Toda postimo vse te splošne misii m ostanimo pH stvarnem! Pred 14 dnev smo v Ljubljani tako rekoč otvorili nogometno sezono in priznati moramo v isti sapi, da je dogodek šel mimo nas — :n še bolj mimo športnega občinstva— premalo opažen. Ni vredno razglabljati, zakaj je prišlo tako, temveč ponovimo samo to, da je ono nedeljo enajstorca slabših (na papirju kajpa) opravila z moštvom močnejših (po imenu seveda) z gladko zmago 3:0. To je bila torej ona mala senzac'ja, ki je dala povod za drugo tekmo med istimi nasprotniki. Zmagovalci to pot niso tako nedostopni — kam pa naj gredo razkazovat svoje znanje —, da bi ne stopili s prestola za takojšnjo revanšo. In ta tekma za cbračun bo jutr med SK Ljubljano in SK Mostami, onima dvema, ki sta po mesecih tšine in brezdelja po ljubljanskih športnih igriščih spet oblekla športne drese in vsemu nakljub rekla odločno besedo, da bi se rada vrnila k svoji priljubljeni panog: na zelenem travniku. Prvi poizkus je minil v znamenju vseh začetniskih težav po tako dolgem odmoru in tud'* izid sam — bil je visoko v korist Meščanov — priča zgovorno, da marsikaj »ni bilo v redu*. Sicer pa drugače ni moglo biti! Belo-zeleni so bil" slabši in so izgubili, tako je bilo in na tem se ne dà nič spremeniti. Razen v jutrišnji tekmi... Jutr bodo oboji postavili na noge vse, kar »leze ino gre«. Oba tabora sta »pridobila« nove sile, na obeh 6trfneh napovedujejo nove pridobitve — iz starih kartotek. Šport ima svojo privlačnost in jutri bo tud" v ljubljanskem nogometu potrjena ta stara resnica. In morda še kdaj pozneje — vselej v krepkejši obliki; kajti kdor je zapisan športu, ostane z njim povezan — tako ali tako.,.. Vse ostalo, kar je v zvezi s to drugo športno prreditvijo v Ljubljani v šestih tednih novega leta, si je treba ogledati na travniku. Igralce, gledalce, gole in še mnogo drugega, kar spada v teh časih vendarle med redkosti. Jutri cb 15. se prične — revanšna nogometna tekma med SK Ljubljano in SK Mostami. 11 meddržavnih tekem FIFA je izdala seznam meddržavnih nogometnih tekem, ki so bile 1. 1943. odigrane na celini. Vseqa je bilo 11 tekem, od katerih jih je madžarsko zastopstvo odigralo 5, Švedska je nastop"la na 4 tekmah. Slovaška na treh; Hrvatska, Finska, Švica na dveh ter Bolgarija, Ru-munija in Danska na eni tekmi. Naveč uspehov je želo madžarsko zastopstvo, ki je zmagalo štirikrat, in sčcer nad Švico, Bolgarijo, Švedsko in Finsko. Pn>ti Švedski so Madžarj v revanžni tekmi izgubili. Švedska jc zmagala še proti Švici, izgubila pa protj Dan-fcki, s Finsko pa dosegla neodločen izid. Hrvatska je zmagala dvakrat proti Slovaki. Rezultati posameznih tekem: v Zagrebu: Hrvatska—Slovaška 1:0; v Ženevi: Švica— Madžarska 1:3; Bratislava: Slovaška—Hrvatska 1:3; Sofija: Belgarrja—Maržarska 2:4; Bukarešta: Rumunija—Slovaška 2:2; Stockholm: Švedska—Švica 1:0; Kodanj: Danska—Švedska; Stockholm: Švedska—Madžarska 2:3; Helsinki: Finska—Madžarska 0:3; Helsinki: Finska—Švedska 1:1; Budimpešta: Madžarska— Švedska 2:7. MALI OGLASI . NslmaiUft — z» tenim L —Jft as dil ta pro». Janj« naslova sil afro L mM m t* oglas* )• H/ • . . ta dopisovanja J* platotl m besedo L 1*—. m vss droge oglas* b —-60 aa be-seda «a dr*, tn pro», takso sa daja- nja naslova aU ttfro b Najmanj« t* b Kazni za prestopke draginfskih predpisov Zaradi prekrškov draginjskih predpisov je uprava policije kaznovala od 1. do £1. januarja 1944 naslednje osebe: zaradi prodaje blaga po neodobreni ceni: Habič Avgust, ortoped, Malejeva 9, 100 lir globe; Mehmedovič Zenun, slaščičar, Poljanska 1, 1000 lir globe in zaplemba blaga; Tomažič Emil, stavbenik. Kersnikova 8, 5000 lir; Kregar Marija, branjev-ka, Ciril-Metodova 82, 200 lir; Maire Henri, poslovodja, Igriška 3, 2000 lir; Horvat Franja, lastnica mlekarne, Lingarjeva 1, 2000 lir in zaplemba blaga; Vavpetič Fr., mesarski pomočnik, Mesarska 4, 30Ü0 lir; Pirnat Leopold, trgovski potnik, Tižaška c. 42, 1000 lir in zaplemba blaga; Zakotni k Ivan, tesarski metter. Vodnikova c. 129, 5000 lir; Köhler Avgusta, trgovka, Tyrše-va 17, 1000 lir in zaplemba blaga; Verbič Mara, trgovka, Mahničeva 30. 3000 lir in zaplemba blaga; Kassig. Rudolf, trgovec, Miklošičeva 17. 5000 lir, zaplemba blaga in zatvoritev lokala za 10 dni; Bazelj Fr., urar, Tavčarjeva 2, 1000 lir; Mehmeti Ju-suf, slaščičar, Stari trg 8, 3000 lir; Ro-bežnlk Ivan, gostilničar, Vič 49, 5000 lir in zatvoritev lokala za 10 dni; Gričar Stanislav, trgovski zastopnik, Zaloška 22, 300 lir; Kastelic Alojzij, slaščičar. Gradišče 4, 1000 lir; naslednji gostilničarji so bili prijavljeni okrajnemu glavarstvu: Avšič Ambrož, gostilničar. Kleče 25; Kodernja Rok, Ježica 12; Kunstelj Angela, Jezica 6; Ko-bler Franc, Stožice 40, Grad Franc, vinski trgovec, Zg. Kašelj; Babnik Franc, Toma-čevo 12; Jeršin Karel, Rudnik 18, in Dimnik Ivan, Zaloška 27; Sandag Eugen, trgovec, Beethovnova 4, 3000 lir globe; šev-čik Franc, trgovec, židovska steza 8. 500 lir; Sfiligoj Anton, trgovec, Frančiškanska ulica 1, 2000 lir globe; zaradi nabave mesa na črni borzi: Ja-godič Franc, mesar, Karunova 5. 3000 lir globe; Izlakar Albin, gostilničar. Pred škofijo, 1000 lir; Tomšič Slava, gostilničarka. Rimska 4, 5000 lir; Hubad Metka, gostilničarka, Pred škofijo 18, 3000 lir; Ro-senwirth Angela, gostilničarka, Tvrševa cesta 12, 3000 lir; žičkar Jerica, gostilničarka, Prešernova 9, 1000 lir; Kromar Marija, gostilničarka. Sv. Petra 15, 3000 lir; Derganc Ernest, gostilničar, Bežigrad 14, 2000 lir; Ercegovič Tončka, gostilničarka. Medvedova 20, 5000 lir; Zupančič Majda, gostilničarka, Gosposvetska 8. 2000 lir; Maček Marija, gostilničarka, Bohoričeva 9, 2000 lir: Banko Helena, gostilničarka. Šmartinska 3, 3000 lir; Zal ar Jakob, mesar, Predjamska 4, 5000 lir globe: vsem je bilo blago zaplenjeno; zaradi neupravičenega prejema živilskih nakaznic in drugo: Virens Gizela. prodajalka, Bleiweisova 1, 2000 lir globe; Kal-čič Franc, trgovec, Metelkova 5, 1000 lir in zaplemba blaga; Mekinc Anton, mizar, Litijska 8, 2000 Ur; Rismal Melhior, ravnatelj, Miklošičeva 22, 500 lir; Lesjak Fr., branjevka, Stari trg 30, 1000 lir; Bačnik Marija, zasebnica, Kaspretova 8, 2000 lir; Baloh Marija, zasebnica. Bezenškova "54. 2000 lir; Miklič Marija, gostilničarka. Glin-ce 46, 1000 lir globe; zaradi nabave krompirja brez dovoljenja in prekrškov maksimalnega tržnega cenika: Papež Matija, delavec, Dolenjska 3. 500 lir globe; Orehek Pavel, steklar, Gerbičeva 18b, 500 lir; Tomšič Angela, branjevka. Florjanska 29, 1000 lir; Pust Anica. zasebnica, Ciril-Metodova 82, 500 lir; Debevc Jožefa, branjevka. Tolminska 15, 1000 lir globe: zaradi zaračunavanja prevelikega odstotka dobička: Bož!č Antonija, lastnica zlatarne, Frančiškanska 3. 5000 lir globe; Goli Frančiška, trafikantinja, Mestni trg št. 20. 1000 lir; Dobeic Osvald, trgovec. Pred škofijo 15. 1000 lir globe; zaradi zaračunavanja jedi po pretirani ceni: černe Franja, lastnica restavracije, Dalmatinova 15, 5000 lir globe; Kersnič Antonija, natakarica. Sv. Peti a 46, 2000 lir globe; zaradi nakupa in prodaje ko/.: Brulé Anton, trgovec z živino, Mandelčeva 15, 5000 lir globe; Božnar Franc, delavec. Rudnik, 500 lir globe; obema je bilo blago zaplenjeno: zaradi prodaje In Izdelave žemelj po pretirani ceni: Janeš Marija, branjevka. Poljanska 17, 500 lir globe; Kovačič Viktor, pekovski pomočnik, Kolizejska 23, 1000 lir globe in zaplemba blaga; Lampelj Franc, zasebnik, Mencingarjeva 15, 500 lir globe in zaplemba blaga; zaradi nepravilnega vpisovanja blaga: Avšič Ivan, trgovec, Prešernova 3, 5000 lir globe; zaradi zakola prašiča brez dovoljenja: Novljan Marija, zasebnica, Ob Ljubljanici 4, 1000 lir globe; zaradi prodaje metel j in krtač po pretirani ceni: Pire Leopoldina, trgovka, 1000 lir globe; Krenos Ivana, trgovka, Zalog 64, prijava okrajnemu glavarstvu; ker nima računov o nabavi blaga: Mi-zerit Deziderij. poslovodja. Gosposvetska 7, 500 lir globe. KLJIIC. POMOČNIKA m. ttavDno stroko m vajeni», sprejmem. Naulor v ogli. odd. Jutra. Službo dobi STRSŠVITKMI.JE za ra.rrz.in cementni strešnik, si>re mem. Cihiar Dhiuvska 63 2470-la VEC CEVLJ. pomočnikov sprejme KoPak Joi<. Vidov-danska e. 1. 2546-lft POSTREŽNICO za vsok dan od 8. do 4. ure, solidno, i*če «1 ravnik. NV stop takoj. .Vaslov v ogi. oddelku J'itn. -J6*6-la Zaslužek 1/CU.ri AKADEM'KA ki b! pr.rnel instrukcijo za V J. in VII. razred nnl. jrimn. Ponudbe na ogl. odi. -Intra pod »Lfpehc. 2K3-3 Prodam 29 PODGAN je pokončala "»a sam» Inž. Prezljeva ailKROTANc. pasta. Nešteto zahv&lnh in priznalnih izjav. Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg masti (lahko delno pokvarjene). Inž. Preže!j. po-obiiiščeni agronom, specialist :*a rastlinske bolezni (fitop.itolog). Ljubljana, Wo Uova uuea 3-1. Uradne ure: 8—12 2448 6 MISI. PODGANE in ščurke zanesljivo po končate s strupom, ki aa dobite v d-oaesiji KANC, Židovska ul 1 •J410-6 OTROŠKE GOJZF.RJE popolnoma nove, rjave. St. 31 in prvovrstne Izdelave — pro.tam ali zamenjam. Naelov r osi. odd. Jutra. 2TÄVC DVA DA VIŠKA FtMtt f.t prtdnje postave, rabljena, ugodno pKKi.UD. Xa?lov v -si. Ml. -It: tra. SOM RADIO 3-ceviti novejši tip. prodam. VasIov v osi. odd. Jutra. MOTOR 5W cm angleški; znamk generafno »iiariran. razstavljen — kanu ino mbni dinar, ga dain za 11.000 lir. — Ojrf. J Avtodelavnica Fan'ini, Celovška 42. 2472-6 MOŠKE ŠKORNJE bok», št. 44. ugodno prothm. Naslov v ogl. odd. Ju~ra. 2VÌO-6 PODGANE, MISI. STENICE, zanesli vo nniči zavod j» pokončavanje mréwa in go lažni Zor Adolf. Tavčarjeva 4-jn. levo. 2V59-6 Transportno DVOKOLO znamke ?A-!1(tc. prklu-ieD za trgovce in obrti i i u. prodam. Ogl«i v delavnici Oorec. Go-eiocvetjka e.*r«. 3571-6 OTROŠKI VOZIrBK globok, predvoini. ic.flam. Nasiov v ogl. odd. Jutra. -r>70-6 SIADK0RN0 PESO manjšo količino, jnodaiu. >?a slov v ogl. odd. Jtrtra. -"»T»-« W3BSM DVODR"?INSKO IPSO v Zz. Šiški, prriitm. \ask«v r og!. oiid. Ju"». 2"rì-'O PISALNE STROJE m radio apa-ate. kupuje in plača po najvišji dnevni ceni tv:dk.-. Everest, Prešo rnovj 44 J-j47-7-M DOBER RADfO kui.lm al- darr protivrednost. L'onudbe na osi. odri. Jutru pol »Radio 41- 3541-7 OTROŠKI VOZIČEK Sp.rtni aR globok, kurilm. Ponudi» na ogl. .:41-7 DAMSKO KOI.O In mo5ko. k'iión. Ponudbe na ogl. oid. Jutra piid iPli. čam«. 3MÌ-7 VOLNO OVČJO »triienc. krojaška in «ivilsk^ oln.zke. ku uje vfako nm^ži-no »Jugovolii.««, Cirl-M"'. 'o-va 41 prej. Tjrševa. umiri t" Sv. K r stola. 2407-7 ZVEZKA MAYERS K«»nvcrsat4oii«lexiron. dobro rhntnjt-ne. posamezne, kuir.m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2567-7 KINO SLOGA Tel. 27-3« življenjski boj moža. čigar ustvarjajoča sila je spremenila obraz svetovnega gospodarstva v velikem Ufinem filmu DIESEL Najinteresantnejši dogodki iz življenja R. Diesela, Iznajdltelja po njem ime-novan'h motorjev — V glavnih vlogah: Willy Birgel, Hilde Weisner, Paul Wegener Predstave ob: 15. in 17. uri; v nedeljo ob 10.. 13.30, 15.30 in 17.30 uri KINO UNION Telefon 22-21 Film visoke umetniške stopnje KRÄMBAMBULI Pietresljiva zgodba zvestega lovskega psa — Igra dunajska filharmonija V glavnih vlogah poleg drugih: Viktoria Ballasko, Sepp Rist, KramhambiiJ« Predstave ob delavnikih: ob 15 30 tn 17.30 un. ZAHVALA Vsem. ki so spremili mojega ljubljenega soproga Atojjza Lukeža na zadnji poti se najtopleje zahvaljujem. Posebno gre moja zahvala častiti duhovščini, gosp. dr. Cibru, ki mu je nudil pomoč, vsem sosedom za prinešene krasne cvetlice in družini Hme-lakovi-Pregljevi za krasni venec. Ljubljana, 4. februarja 1944 Žalujoča SOPROGA za \^se sorodstvo. KINU >IA Ut A l eteton iz-u Svetovni prvak Karl Schäfer v najčudovitejši drsalni reviji BELI SEN Humor, ples, atrakcije z Wolf Albach Rettyjem, Oskarjem Sima in ljubko umetnico na ledu Oll.v Holzniann Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri Preglejte podstrešja, kleti, shrambe! Niti košček starih kov'n ne sme ostati pozab-Ifen, ko ga obnova pvrušene domovine taka zelo petrebuje Žrtvujte deset minut svojega časa m priprav'te nerabne llavinske predmete! PLETILNI STROJ št. 8, dolžina 100 cm. 1 stojalo za št. 10, dolžine. cm in 1 eto.alo za št. 12 dolžina -7 cm, entrf stroj na 3 nitke in šivalni stroj Gritzner, vse pomožnost; novo ali dobro ohranjena, takoj kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2579-7 BILJARD avtomat. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2610-6 Sobe išče OPREMLJENO SOBO t vhodom s stopnic, ne predaleč cr-ntra, iščeta 2 osebi za 'akoj ali pozneje. Stranka dobra in mirna Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sare;- OPREMLJENO SOBO za. i osebi, v centru, oddam. Naslov v ogl. odd Jutra. 2613-2:1 W3Zm m H ROMAN TiNi A popula-na, Marija, Vam točno označi Va.%o življenjsko pot. Sp: ejema od 10. do 12. in od 2. d« 5. pop.: ob nedjijrh od 10. do 12. Puba jeva ulica l-II., zadr-ja vrata, levo. 2454 37 ZL4T PRSTAN z rdečim kamnom. sem iz^n-b'lfl. Oddati proti nagradi. — Naslov- v ogl. odd. Jutra. £533-37 FOXTERRIER na ime »Pong«. ea je fegubt v torek popoldne. Dobra na-graia onemu, ki ga pripelje na Trboveljsko. 2530-37 ZLATO ŽENSKO URO znamke »Jel«, na tanno redečem jermenčku, sem izgubila od Sv. Petm e. 4 d« Pokrajin, uprave, Gregorčiče, va cesta. Odda naj se na upravi inllcije. 2558-t7 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Akademik, Aparot, Brezliiben, Brezplačna si'ifuraba ét-à i ! n-ka, Cnia. Center, Dobro plačam. Dobro blago, l>obra priporočila, Delavska obleka, Domačin, Kebnar, Globok in ohranjen, Govor neka, nem. Éène, Gl'tbok voziček, Gorenjca. Harmonika. Izredna prilika. Iskrenost. Insfiektor. Mjrna. Mod.Tn, Magisiratni uradnik, Nov motor. Numi-zniat'k. Ob Velesejmu, P-'-dem r« dom. Poštena 11+44, l'erica. Postaja, Pridna. Porcelan. Pr» ino dekle, Ffiho-lerapja, Prodajalka, Samo-stojna goepodinja. fšeetri. Solidna tvrdka. Solidna, Sreno iščem, Stenska u-«. Strigo f-fior rano, Sobico, S.imosttijnn. škornje, Šivilja. Takoj 7»;. Takoi 50, Titilla 1944 Takoj voziček, takoj 3. Tovarai. l'radntk, A'dovec, Vestuu.. \ r-tača-M re. Va iena. V Lji'b. • Ijao:. Voziček. Zamenjava 1,71, 7,1 a m če na. st-oga tajnost. 7i j kg" volne, 412. 778, 104;;, i 3 kj. Dotrpel je naš skrbni mož in oče, gospod Àkjz šiltrnavec krojaški mojster Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne z žal. kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša z,adušnica se bo darovala v petek, dne 11. t_ m. ob 7. uri v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana. Kočevje, dne 4. febniaria i944. Zaluioči rodbini: ŠDtNOVEC — MKLJO .v, Naznanjamo tužno vest, da je naš dragi oče, brat, stric in svak, gospod JOŽE UHAN posestnik v Gor. Dobravi pri Trebnjem dne 2. t. m. v Slajmerjevem domu preminul Prevoz dragega pokojn:ka bo 5. februarja izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice z avtofurgo-nom na njegov dom v Gor. Dobravo, kjer bo pokopan v podružnici Sv. Marjete pri Trebnjem. Ljubljana, Trebnje, Zagreb, dne 4. februarja 1944. Žalujoči OTROCI N m t p f Dotrpela je naša nadvse ljubljena, dobra in skrbna mama, stara mama in tašča, gospa vdova po izvršilnem uradniku Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 5. februarja 1944, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb. dne 3. februarja 1944. Žalujoče HČERKE in ostalo sorodstvo m ii Harry Hoff: 22 ZLATA PIJANOST " Kriminalni roman VVodja karavane je baje tudi pripovedoval o nekem mrliču, ki so ga spotoma našli.« Braun je prisluhnil, »Kaj ? Mrliča so našli? Kdo je bil?« »O tem mi strsžnik na žalost ni mogel nič povedati.« »škoda. Najrajši bi pri tej priči dognal, kako in kaj.« sRes mislim, gospod komòsar, da bi se vam malce spanja ta mak mnogo bolj prileglo. Zato sem prišel, da, bi se še utegnili odpočti.« >Pa vi Torney? Tudi vaša noč bo vsa izgubljena, kakor kaže.« »Jaz lahko dchiitim spanje jutri za dne. Vi ga ne morete. Spet boste imeli ves dan preko glave opravkov. In kakšnih! Zato si morate nabrati novih moči, in te da samo spanje. Ležite torej in nikar nič ne mL rajte. Jaz sedem tamle na stol.« Braun je hotel še in še oporekati, a Torney ga rti poslušal. Kasneje se je iskalec zlata čudil, ker je komisar v spanju večkrat zamrmral ime »Eliza« Orechas se je prijel za glavo. Kaj je le ■jiHL-UJ.__ig^sx: -Zsi—.:---- odio danes? Kar tri brezžične brzojavke hkratu. In vse iz Serre Orno! Vzel je prvo in jo odprl. Glasila se je: »Nujno prosim uradnika s policijskim psom. Braun«. Cuyabski policijski načelnik je skonrg-nil z rameni in pretrgal zalepuo znamko na drugi brzojavki. Bila je od Barreta: »Vaš osebni prihod semkaj bi mi bil ja-ko zaželen.« Tretjo brzojavko je bil odiai Lobato. »Veselilo bi me, če bi te smel preko nedelje tu pozdraviti. Moje letalo ti je na voljo« Orechas si je podprl glavo z dlanmi n pomislüL V Serri Ouro se je mordo dogajati nekaj povsem nenavadnega, kar očitno m bilo v zvezi samo z umorom. Major je vzel slušalo s telefona m se dai spojiti z letališčem. »Kdaj navadno prihaja stroj iz Serre Ouro?« »Okrog desetih, gospod major.« »Recite pilotu, da ga prosim, naj me va-koj pokliče. Policijsko ravnateljstvo. Hišni aparat dve sto petnajst.« »Razumem, gospod major.« »Hvala vam!« Orechas je pozvonil svojemu tajniku. »Ali je kaj novih nujnih slučajev?« Tajnik je rekel da ne. »Lepo. Torej lahko za en dan izprežem Kaže, da me potrebujejo v Serri Ouro. Na. rednik Zina naj takoj pr'de k meni.« »Da, gospod major!« čez tri minute je stopi,] Zirra v sobo. Ta je imel pse pod seboj. Major ga je prijazno pozdravil, rekoč: •S'Zirra. še d «es poletiva skupaj v Serro Ouro. Vzemite s seboj dva na/boljša psa in pripravite se na to, da ostanete morebiti nekaj tini tam.«-. »Kdaj odlet:va, gospod m-jor?« »Tega vam še ne morem točno povedati. Najbrže okrog poldne. Toda pokličite me kmalu po desetih.«. »Razumem gospod major!« Zrra je odšel in se lotil priprav za pot. Orechč« je telefoniral svoji ^eni, da mora na pot. Nato se je kratko posvetoval z več drug mi uradniki. O polidesetih je prišel kiic z letal šča. Pilot stroja, ki je bil pravkar prispel iz Serre Ouro. se je javil- »Bi smel pros ti, da pridete trkoj k meni ? je vprašal Orechas. »Seveda, gospod major. Tako in tako vam moram predati neko pismo.« >Dobro. Pričakujem vas. Kdaj utegnete biti tu?« »Vzamem si taksi, čez petnajst minut bom pr: vas.« »Izvrstno.« P smo, ki ga je prinesel pilot, je bito Barretovo V glavnih obrisih je pojasnjevalo majorju zadnje dogodke v Serri Ouro. Pilot je mora4 to poročilo še ustno dopolniti. A tega, kar je vedel, je bil le malo. Kdaj spet odletite?« je vprašal Orechas »čez eno uro.« Je kaj sedežev praznih?« »Da. gc^xxl major.« »Izvrstno. Pripeljem še enega gospoda in dva policijska, psa « »Tudi to se da naprav-ti.« Major je zadovoljno pokimal. Telefon je pozvonil. Zirra se je oglasil. >Gospod major — ultazali ste, naj vas poki čem.« M jor je pogledal na uro. Tri minute čez deset. Kar razveselal se je. Točnost je bila izmed vseh čednosti tista, ki jo je najvišje čisJal. '-Da r— torej posušajte, dragi Zirra, čez eno uro odletiva. Boste dotlej nared?« »Seveda, gospoj m:jo