Leto im. stevimo m.
O llDWlnnl, v peten 19. junija 19Z5.
Cena Din no
Hliaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje in pravnike. — Inaerati: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notiee, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
mm    Upravnižtvo: Bnaflova nlloa itev. 3, pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Enailon ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon stev. 34.
W      PoSInlna plačana v gotovini.
»Borci za slovenski jezik ?
Naši klerikalci so v nolitiki doživeli popoln polom. Opetovano je bila situacija zanje tako ugodna, da bi jim bilo treba samo stegniti roko, pa bi bili postali gospodarji položaja v Sloveniji na \'5i črti in za nedogleden čas. Nič drugega bi ne bilo treba, kakor da se vsaj nekoliko približajo državni ideji in se odpovedo stari svoji avstrijski men tali-teti. Toda klerikalni voditelji se niso znali prilagoditi novim razmeram, niso se znali oreorijentirati v duhu novih idej, zato je proces naravnega razvoja ?el preko in mimo njih in sedaj stoje kot mumije ob strani, dočim gre življenje nevzdržno svojo prirodno pot naprej, ne meneč se zanje, ki skušajo liki mravljinci zadrževati ta naravni razvoj.
Klerikalci so svojo vlogo doigrali, to čutijo klerikalni voditelji sami najbolje, zato skušajo vzdržati svojo stranko pri življenju zgolj še z umetnimi sredstvi.
Eno tako sredstvo naj bo borba — ne za avtonomijo, ki ne vleče več in so io zato že vrgli med staro šaro, marveč borba za slovenski jezik. V sedmem letu po osvoboditvi in ujedinjenju. v času, ko je slovenščina ustavno proglašena za državni jezik, o čemer si Slovenci še pred 10 leti niti sanjati nismo upali, je baje slovenščina v opasnosti. da jo popolnoma zatro! Klerikalni listi to zatrjujejo, klerikalni voditelji to zagotavljajo in pozivajo v svoj tabor vse tiste, ki se hočejo boriti za ugrožene pravice slovenskega jezika.
Nerazsodne ljudske mase, ljudje, ki niso navajeni misliti s svojo glavo, verjamejo tem tiradam o veliki nevarnosti, ki preti baje slovenskemu jeziku in se dado še nadalje voditi za nos klerikalnim demagogom.
Toda število onih. ki so se jim že odprle oči in so spregledali demagoško klerikalno igro z narodnimi svetinjami, stalno narašča in ni več daleč Čas, ko tudi najširše ljudske mase sreča pamet in se zavedo, da jih klerikalci samo varalo in da jim fraze o ogroženem slovenskem jeziku služijo samo v to, da obdrže Še nadalje ljudstvo v svoji oblasti.
Klerikalci borci za slovenski jezik?!
Kje pa so bili ti i^aki takrat, ko le Dil slovenski jezik dejanski ogrožen? Zakaj so prepuščali takrat pod Avstrijo borbo za pravice slovenskega jezika ravnodušno onim, katere danes dolže. da spravljajo v nevarnost veljavnost slovenskega jezika v uradu, šoli in v lavnem življenju?
Časi. ko se je vodila jedka borba za slovenski jezik, še niso tako daleč za nami. da bi bil izbrisan že vsak spomin na njo In v zgodovini stoji zapisano, da je peza te borbe slonela skoro izključno na ramah tistih narodnih elementov, katere sedaj klerikalci v svoji nesramnosti pstijejo z izdajalci slovenske stvari in slovenskega jezika.
Prelistajmo zapisnike sej avstrijskega parlamenta v zadnjem desetletju in prepričali se bomo, da so se za pravice slovenskega jezika borili na parlamentarnih tleh izključno narodni in napredni poslanci.
Ti zapisniki govore debele knjige, oni dokazujejo, da so klerikalci dosledno molčali in držali roke križem takrat, ko Avstrifa. m priznavala slovenskemu jeziku nobenih pravic na Koroškem in ko je zganjala slovenščino iz uradov in šol na Štajerskem in celo na Kranjskem.
A ne samo, da so takrat klerikalci držali prekrižane roke in niso niti z ma-zincem ganili v obrambo slovenskega Jezika, oni so celo aktivno podpirali ger-manizaciio slovenskih pokrajin.
V živem spominu je še sramotno nastopanie klerikalne stranke takrat, ko je Avstriia izganjala slovenski jezik izpred sodišč celo na Kraniskem. «£love-nec». ki je sedaj vzel v zakup «obram-bo» slovenskega jezika, je takrat jemal, edini med slovenskimi listi, v zaščito germanizatorja E'snerja in se cinično norčeval iz onih. ki so se požrtvovalno in nesebično borili proti nemškemu načrtu, da se iztrebi slovenski jezik v vseh uradih. Klerikalci so bili tisti, ki so odstranili z višiih mest vse slovenske uradnike in iih dali nadomestiti z nemškimi. Slučaj Elsner - KavČnik ie v tem oziru najznačilnejša priča.
In kdo se je zadnia desetletja v časih, ko so klerikalci slovesno proglasili narodnost za poganstvo, boril za slovensko vseučilišče in zakaj ni imela ta borba takšnega uspeha, kakor bi ga lahko imela? Ker nI bilo klerikalcem nič ležeče na slovenskem vseučilišču in so
Vinar o narodni skupščini
Seja verifikacijskega odbora. — Invalidski zakon. — Viharna
debata o členu 138 ustave.
— Beograd. 18. junija. (Izv. ob 12.) Pozornost političnih krosov je danes osredotočena na plenarno sejo narodne skupščine, ki je v političnem ozjru monotona, ker razpravlja popolnoma lokalne zadeve. Mestoma je bila zelo viharna, ko je skupščina pričela razpravljat! o radičevskem predlogu za odpravo člena 138. ustave. Posamni skupščinski odbori tudi danes živahno delujejo.
Za časa plenarne seje se ie sestal in-terparlamentani: odbor, ki je nadaljeval o delovnem programu za konferenco v Wa-shüigtonu. Opozicija razširja santasfične vesti o nekih intrigah, ki so jih baje začeli radikali prot dr. Trumbiču, da se ne udeleži interparlamentame konserence v Wa-shingtonu. Opozicija razširja fantastične ve-Šič boji dr. Trumbiča, ki da ima v Amerik! dobre zveze.
Za danes popoldne je sklicana plenarna seja zakonodajnega odbora z dnevnim redmo: razprava zakona o državnih pravd-nikih.
Prva seja verifikacijskega odbora z dnevnim redom: poročilo anketnega odbora je določena za jutri ob 17. popoldne. Na
4a način je opozicija pomirjena, ki je danes vprizorila v zbornici radi tega vihar in proteste.
Danes popoldne se sestane tudi finančni odbor tretje sekcije.
Invalidski odbor jutri konča razpravo o invalidskem zakonu ter takoj izroči svoje poročilo plenutmi narodne skupščine.
Današnja seja je bila ob 9.30 otvorje-na. Predsednik se je med drugim v kratki posmrtnici spominjal umrlega narodnega poslanca Miče Brankoviča. Zbornica je vstala in trikrat vzkliknila s-Slava mu!«
Skupščina je za tem sprejela na znanje različna poročila, oficrjelno je sprejeto poročilo predsedstva, da je za predsednika parlamentarnega odbora za spomen:k kralja Petra Izvoljen posl. Pavle Radič, za podpredsednika Ljuba Stojadinovič in za tajnika dr, Ljudevit Pivko.
Predsednik Je nato odredil razpravo o predlogu dr. Žarriča in tovarišev glede raz-veljavljenja Člena 13S vidov, ustave.
Posl. dr. Zanič (radičevec) je v Irrat-kern govoru utemeljeval svoj predlog, na-glašujoč, da je ta člen postal nepotreben in da ovira svobodni razvoj tiska. Treba je braniti svobodo tiska proti vsem reakcijo-nanrm elementom. Končno je zalite v af, da se njegovemu predlogu prizna nujnost. Med njegovim govorom je prišlo večkrat do viharnih prerekanj in spopadov med radikali, rsdičevci in klerikalci. Zelo glasen ie bil dr. Korošec.
Posl. dr. Behmen (musl.) se je zavzemal za predlog ter priporočal nujnost.
Post Fran Srmdej (kler.) je tudi za nujnost predloga, ker je potrebno, da se odstrani ta reakcionarni člen iz ustave in da se zajamči svoboda tiska. Predlog je po njegovem mnenju nujnejšl kakor pa gradnja Pantheona.
Posl. Ajanovič (musl.) je priporočal tudi nujnost in strastno napadal vlado. Med njegovim govorom je prišlo do zelo burnih prizorov. Predsednik skupščine je moral dati dr. Korošcu pismen opomin.
Posl. dr. Š-ečerov fdav. dem.) je napadal vlado in zagovarjal dr. Žaničev predlog.
Predsednik je nato odredil glasovanje o nujnosti dr. Zaničevejra predloga. Z večino glasov ie zbornica odklonila nujnost, na kar je dr. Zanič ogorčeno vzkliknil: «Zivel reakcijonarni blok!» Predlog bo odka za n po sebnemu parlamentarnemu odboru v nadaljno prouča-vanje.
Posl. dr. Zanič je nato ogorčeno protestiral proti temu, da ni še sklicana seja verifikacijskegii odbora. Protestno izjavo ie podal v imeau opozicijonalne-ga bloka.
Predsednik je izjavil: Seja verifikacijskega odbora se skliče. Zanič je zopet protestiral. Zbornica je nato prešla na dnevni red o razpravi o interpelaciji posl. Mladena Nikoliča na ministra za narodno zdravje glede nakupa poslopja za to ministrstvo. Odgovarjal je kratko minister dr. Slavko Miletič. Opozicija je predlagala nezaupnico vladi. Ta predlog je bil z večino glasov odklonjen. Seja ob 12. še traja.
NorosiM vojna akcija vznemirja Francijo
Francija mobilizira tri armadne zbo*e« Težak položaj Painleveja.
— Pariz, 18. junija. (Izv.) Dopisnik londonskega i>Dail Mayla* javlja svojemu listu, da je tako) po povratku min. predsednika Painlevejeva sledilo splošno vpoklicanje 3 armadnih zborov. »Journal« In »Temps« napovedujeta velike vofne priprave za Maroko. — V nekaj tednih prične Francija s splošno ofenzivo v Maroku.
Včeraj popoldne je hotel Painleve v odboru za zunanje zadeve in finance podati posebno tajno poročilo o situaciji v Maroku. Poslanci so morali dati častno besedo o molčečnosti. Štirje komunisti so odklonili obveznost molčečnosti ,nakar je bila
seja odbora prenesena v zun. ministrstvo. Tudi tu komunisti niso hoteli odnehati. Seja je nato odšla na stanovanje predsednika republike v Efözeisko palačo. Tudi semkaj so prišli komunisti. Od tu so jih s silo odstranili, nakar je Painleve podal tajno poročilo pri zaprtih vratih. Komunisti so ves čas pred vrati delali velikanski trušč in ropot tako, da jih je morala končno varnostna straža odstraniti. Položaj Painlevej je težak. Njegovemu kabinetu preti izbruh krize, ker prihaja do načelnih diferenc med so-ci j al isti.
Kitajci zahtevajo vojno proti Ans
Nemiri in izgredi proti tujcem se nadaljujejo.
krat do pravičnosti, če se to ne
«»— London, 18. junija (Izv.) Reu ter je v urad javlja iz Shanghaja 17. t. m.: Po poročilih poluracme časopisne agenture v Pekingu so zastopniki 60 kitajskih delavsk h organizacij predložili posebno oster ultimat na vojnega ministra, v katerem zahtevalo, da kitajska vlada napove vojno Veliki Britaniji. Ultimat naglasa:
1. ukinjen je diplomati enih zvez z Veliko Britanijo,
2. Kitajska vojska se ima odposlati v vsa trgovska pristanišča za varstvo želez, nie»
3. Vojna napoved Veliki Britaniji.
Vojni minister je zastopnikom delavskih organizacij izjavil, da ie najboljša organizacija ona, ki deluje miroljubno in pa-trijotično. Vojni minister bo sedaj opazoval dogodke in čakal, če pridejo inozemci en-
raje podpirali pokret za ustanovitev katoliške*"- vseučilišča v Salcburgu!
Takšni <-narodni Slovenci* so bili klerikalci pod Avstrijo!
In ljudje, ki si pod katoliškimi Habs-buržani niso upali uiti z mazincem ganiti v obrambo slovenskega jezika in so z vso svojo politiko podpirali in pospeševali gerjDajiizacijo. so danes tako nesramno predrzni, da se izigravajo za edine «borce in branitelje slovenskega jezika*, ti ljudje si upajo danes kričati, da se izriva slovenski jezik vedno bolj iz vseh javnih uradov in naorav»!
zs-.cii. potem kitajska vlada ne bo delala proti interesom in stremljenju velikega kitajskega naroda.
— London, IS. junija (Izv.) Izgredi se po večjih mestih razširjajo tn nadaljujejo. Vlada v Pekingu je postavila pred inozemske veletvrdke močne straže. Med vojsko se pojavlja velik odpor' proti tej vladini odredbi. Vlada ie prepovedala velike dijaške manifestacije v Pekingu. Včerajšnjih delavskih demonstracij so se udeležili tudi štirje polki generala Fenjusjanga. Za 28. t. m. je določena nova generalni stavka. Voditelji stavke so sklenili, da po vsej državi uvedejo na korist stavkujočih poseben davek, ki ga imajo plačati vsi nastavljena in sicer 10^ svoje mezde. Od vesh strani prihajajo stavkujočim denarne podpore. Največ iz Rusije. Dijaki so ponovno pozvali ministrskega predsednfka. da prekine diplo-matične zveze z Anglijo. V Peking ste prispeli dve brigadi generala Tang-Tso-Liviga iz Mugdena, da vzdržujejo v prestolici red in mir. Dve diviziji ste še na poti.
MEDNARODNE PROMETNE POGODBE.
— Beograd, IS. junija (Tzv.) V zuaa-
niem ministrstvu je bila včeraj konferenca zasfopnikov interesiranih irmtlstrstev pod predsedstvom pomočnika prometnega ministra A v r a m o v i č a. Konferenca je preii-vsem ra»nravliala urecüf*v nram«t!> * Bol-
garsko in ž nj'm v zvezi carinske, brzojavne, policijske in poštne službe. Ker je rešitev obmejnega prometa z Bolgarsko mednarodnega pomena, se prihodnje dni sesta-nejo v Pirotu zastopniki Jugoslavije in Bolgarske, da definitivno rešijo vsa obmejno-prometna vprašanja.
Poslovni odpravnik japonskega poslaništva za Bukarešto in Beograd Akija Ha-zama je včeraj posetil pomočnika prometnega ministra Avramoviča ter se pred vsem Interesiral *a ureditev prometa med Solunom in našo državo. Japonska je zelo in-teresirana na izboljšanju prometnih potov na Balkanu, ker prihajajo v Solun po morju mnogo blaga japonskega izvora. Japonska ceni, da je 90 odstotkov v Solun po morju pripeljanega blaga japonskega izvora.
V?#ka železniška nesreča v
42 mrtvih in 60 fežko ranjenih* — Potniki ameriški Nemci. —
— Newyork, 17. junija. Iz Chicaga prihajajoči ekspresni vlak je skočil s tira pri Rockportu v državi New-Jersey radi napačne postavitve kretnic. V vlaku je bilo 182 potnikov, ki so pod vodstvom newyorske-ga potniškega biroja nameravali potovati v Nemčijo. Razbitih je bilo več vozov. Vozovi so začeli goreti. Najpreje so našteli 28 mrtvih in 50 težko ranjenih. 70 oseb je bilo nepoškodovanih in so nadaljevale vožnjo v Evropo.
— Newyork, 18. junija. (Izv.) Število vseh pri veliik železniški katastrofi v Rockportu mrtvih znaša 42. Med težko ranjenimi ie tudi 12 oseb, ki se bore s smrtjo. Število težko ranjenih znaša 60. Potniki so bili vsi nemški Amerikanci, ki so se nameravali odpeljati v Koblenc in v ostala mesta Porenja, kjer se pripravljajo velike nem-škouarodne svečanosti.
novinarsko udruženje male antante.
— Beograd, 18. junija (Izv.) Romunsko novinarske udruženje je povabflo jugoslo-venske üovtnarje na poset Bukarešte. Po-set je določen za dva tedna. Istočasno z TLgoslovenskimi novinarji prispo v Bukarešto tudi zastopniki češkoslovaškega tiska. Določen je skupen sestanek, na katerem ss prično meritorna razmotrivanja o ustanovitvi novinarskega sindikata Male antante.
rudniška nesreča na bolgarskem.
— Sofija. IS. junija. (Izv.) V rudniku Car Boris pri Trnovi je bila včeraj ob 9. dopoldne rudniška nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Večja skupina rudarjev je prihajala v rove na delo. V enem rovu so se podrli leseni stremi in se je rov popolnoma zasul. Pričeli so takoj z rešilno akc"jo ter so po težkih naporih izvlekli 18 težko ranjenih rudarjev, ki se bore za življenje, in jih je več že umrlo. Iz rova so potegnili dva mrtva rudarja. Usoda štirih rudarjev še ni znana.
TEROR BOLGARSKE VLADE SE NADALJUJE.
— Sofija, 17. junija (Izv.) Teror bolgarske vlade proti zemljoradnikom se nadaljuje. Grozovftosti so na dnevnem redu. V bližini vojaškega taborišča v Haškovu pri Sumenu so našli včeraj umorjene najuglednejše voditelje in organizatorje zemljoradni-ške stranke v tem selu. Ubiti so bili: bivši okrajni načelnik in narodni poslanec Kosta J a n č e v. urednik okrajnega zemljoradni-škega lista Hristo La te v. predsednik omladinske organizacije Hristo Popov in bivši davčni upravitelj Blagoje Petrov. Več zemijoradnikov je bilo aretiranih. V okolici Šumena terorizira kmetsko prebivalstvo tolpa razbojnika  Ganeva .
POTOVANJE ROMUNSKEGA KRALJA V INOZEMSTVO.
— Beograd. 18. juina (Izv.) Iz Bukarešte ja vi ja:o: Romunski kralj s kraljico Marijo odpotuje 25. t. m. v inozemstvo. Romunska kraljica poseti najpreje Bled, kjer ostane gost jugoslovenske kralievske dvojice. Z Bleda odpotuje kralj Ferdinand v •neko francosko letovišče v Pirenejih, kraljica pa na Angleško. Romunska kraljevska dvoiica se še le 25. avgusta vrne v Buka-
'industrijska kriza na
angleškem.
— Pariz. 17. iunija. Po poročilih \z Loa» dona zahteva železna in jeklena mdnstriia, da se uvede carina na železo. Zaščitna carina se ima zlasti uvesti na inozemske iz-deJke železne industrije. Uvedba te zaščitne carine na Angleškem bo nomeniala največji sor-podar.-.L:'-:-pn«itičt!i dogodek. Položaj angleške industriie nafboljše osvetljuje stalno   naraščaTiie    brezposeln fh- Število
brezposelnih je pretekli teden rarastlo za 60.000 in računajo, da se koncem tega tedna število brezposelnih poveča Še za 44.000. Število brezposelnih znaša 1,290.000, je za 264.000 večje kakor ob istem času preteklega leta. Za nedeljo pripravljalo industrijski delavci velikanske demonstracij. Med delavstvom je opaž iri splošno nezadnvolistvcv
trgovska pogodba z avstrijo,
— Dunaj. 17. iunija. Na Dunaju prično 5. julija pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo za sklenitev trgovinske pogodbe.
Tekaničeva afera z znamkami in dr. Spaho
Sarajevo, 17. junija, n. Danes ?e je začel sodni proces proti poštnemu ravnatelju v Sarajevu Teksniču radi nedopustne trgovi, ne s poštnimi znamkami. Državni pravdnik je precital seznam onih oseb. ki so od Te* kaniča dobile veliko serijo znamk. Med te« mi osebami je naveden tudi dr. Mehmed Spaho, bivši policijski ravnatelj v Sarajevu Lcskovac in drugi.
Nansen v Armeniji
Berlin. 17. junija r. Iz Moskve poročaj da Je došlo več strokovnjakov s Fritjofen Nansenom na Čelu v Bat um. odkoder bodo odpotovali v Armenijo, kjer bodo skupno * komisijo armenske sovjetske vlade proučili možnost za povratek armenskih beguncev ki so pobegnili v bližnji Vzhod.
Največji aktualen film
Kapitan Scotta
smrtno potovanje na južni tečaj
predvaja od petka, 19. t. m. naprej
Kino ..Ideal41
1854
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG.
Hrastove vozovne deščice I in II vr. 4y mm — 2.65 m, 54 mm — 2.S5 m fr. m., 1 vag., denar 1300, blago 1300, zaključki 1300; bukove parjene deske 27—10O mm od 2.5.'. I in II vrsta frc. meja, denar 1080; č.-eslo suho v ovojih letošnje, frc. nakl. post. 5 vag., denar 35, blago 35, zikijučkl 35. 2ITNI TRG.
Pšenica Rosafe par. Postojna trs., blago 455; pšenica australska, par. Postojna trs., blago 445; ječmen orig. srbski 60 kg frc. Lj., blago 325; fižol ribničan orig. frc. Lj.. denar 265; fižol prepeličar frc. Lj.. denar 265; koruza par. Lj.. 1 vag., denar 223, blago 223, zakltučki 223.
EFEKTI.
2%t?o drž. renta za vojno škodo dena 202, 7% invest. pos. iz 1. 1921, denar 61.50, blago 62.50; Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 705; Ljubljanska kreditna banka denar 225- blago 265; Merkantilna banka denar 100, blago 104; Prva hrvatska šte-dionica, denar 800, blago S05: Kred. zavod 175, blago 185; Strojne tovarne tn livarne blago 135; Trboveljska premogokopna družba denar 335, blago 345; Združene papirnice denar 100, blago 110; Stavbna družba d. d. Lj., denar 265, blago 280: 434% zast. 1. kr. dež. bke denar 20; 4W% kom. zacV dež. bke, denar 20.
Zagrebška borza. Dne 18. junija. Sprejeto ob 13. —
Devize: Curih 11.04—11.14, Praga 168.05—170.45. Pariz 272.50 — 277.50, Newvork 56.49—57.29, London 275.90 do 278.90, Trst 213.78—216.78, Berlin 13.675 do 13.S25. Dunaj 0.0797—0.0S09. —Valute: dolar 55.75—56.55, lira 213.50 do. 216.50.
Efekti: 7 % in v. pos 1921 64. 2%% drž. rente za ratnu šretu 213, Ljubljanska kreditna 240—260, Centralna banka 4.50— 5.50, Hrv. esk. banka 103—105, Kreditna banka Zagreb 105—106, Hip. banka 56—57, Jugobanka 10TJ—101, Praštediona 800^—S10, Sl&venska banka 70—71, Eksploatacija 3Z —33, Drava d. d. Osijek 120—150. Šeč erana Os'jek 530. Nihag 38—41. Crutman 350, Sla-veks 160. Slavonija 39—40, Trboveljska 350, Vevče 100—105.
Inozemske borze.
— Curih. IS. iunkja. Borza: Beograd 9.05, Pariz 24.30, London 25 03, Newyork 515, Milan 19.25, Praga 15.25.
— Trst, 18, juniia. Predborza: Beograd 46.20—46.60, Pariz 125.50- -126.50. London 128.20—130, Newyork 26.30—26.50, Curih 512—515, Praga 78—78.50, Dunaj 0.0368-r 0037^
Organizacija Srednje Evrope
If.
Glede Italije meni Eisenmann. da se vdaja iluziji, ako misli, da bo mogla ona izvrševati direktivo v novem državnem sistemu. Njena diplomacija si ugovarja, ako se hoče sedaj kot protežirajoča velesila, nato pa s pravicami nasledstvene države vmešavati v usodo podunavskih dežel.
Nam se zdi, da Italija še vedno ne ve kaj naj bi pravzaprav storila napram Srednji Evropi, in toliko težje je njeno -stališče, ker italiiansko diplomacijo spremlia povsod »sveti egoizem«. Dr. ^Beneš ie že leta 1918.., se pred koncem vojne, vabil Italijo, da naj sprejme vodstvo za sestavo novih srednjeevropskih držav. aH Orlando ni imel pravega razumevanja za Beneševo spomenico. Italija od takrat dalje koleba med raznimi ^problemi, ki se pojavljajo za ureditev Srednje Evrope, in tako se vrši razvoj ob Dunavu brez kakega resnega italijanskega sodelovanja. Sedaj, ko se po ^iindenburgovem nastopu /}>pet razpravlja o priključitvi Avstrije k Nemčiji, so Italijani glasni in gostobesedni. IS priključitvijo ie ogrožena bodočnost »Trsta, zato pa tam živahno debatirajo, 'kai treba storiti in kako se držati napram novim časom, katere utegne prinesti nemška politika.
Prelat Seipel jo pred tremi leti v "Tvimu pripravljal tla za gospodarsko ;zbližanje med Avstrijo in Italijo. Italien? so pomišljali. Avstrija ie potrebo->vala nujne pomoči in Seipel se je menda kmalu prepričal, da ie pri Italiji ne dobi, sledilo je ženevsko posojilo. Zaradi tega posojila sklepajo italijanski -politiki na nemožnosr bližnje spojkve ^Avstrije z Nemčijo. Ali kako pa bo v ciališi bodočnosti? Italijansko časopisje ie Po večini mnenja, da prej ali slej vendar ie pride do združitve med Nemčijo In Avstrijo. To dobo Pa treba izkoristiti .v prid Italiji. Posebno Trst si hoče utrditi svojo pozicijo in zasigurati promet. Zaledje za jadransko trgovino, to ie podu navsko ozemlje ležeče med v/hodom m zapadom. ima za Trst poseben pomen v sedanjem času prometne obnove. Gospodarski listi so beležili te dni. fcako prihaja v novo Turčijo največ bla-
ga pod italijansko zastavo, to je promet iz srednjeevropskega zaledja preko Trsta. To posredovanje si treba za.--gotoviti in še razširiti plovbo proti Le-vanti. V to svrho zbirajo Italijani svojo moč. svoj pomorski kruh bt si Trst rad obvaroval, tudi spojitev med Avstrijo in Nemčijo. Italijani bi si že znali ustvariti zase zadovoljiv položaj. Nam se zdi precej naivno italijansko modrovanje, kajti kakor hitro se Nemčija raztegne do Karavank, bo gledala z njih preko Predela na Trst. ki bo tako nevarno ogrožen. Italijani niti nočejo omeniti nemškega nacionalističnega gesla: Od Belta do Adrije! marveč izrekajo namesto tega svojo stalno trditev o »veličastni trdnosti svojih alpskih mej«. — Varanje samega sebe! V dobi zrakoplo-vov ni več govora o trdnosti mej.
Eisenmann pravi, da bi se s priključitvijo zaprla vsaka možnost za politič-no-gospodarsko ravnotežje v Srednji Evropi. To je prav. in napačno je. ako mislijo Italijani, da bi ne zadela,Trsta spojitev, ki bi se izvršila po več desetletjih.
Bremen — Gdanska — Trst! Trst je cilj za Nemce, ki se brezdvomno hudobno muzajo pred italijanskim domiš-Ijevanjem o veličastni trdnosti alpskih
mej.
Kaj torej? Gotovo ie, da se ne sine odslej izgubiti nit? trenotka. ako se hoče doseči trajna ureditev Srednje Evrope. Ne kaže Avstrijo izolirati, pa tudi ne dati ii prednosti, marveč v podunavski deželni okvir naj se skloni Avstrija po svoji pravi vrednosti in ... , naravni sistem za primerno organizacijo Srednje Evrope je zaključevanje gospodarskih in političnih posebnih pogodb od naroda do naroda po njihovih neposrednih potrebah med vsemi člani. Tako sodi pariški veljak prof. Eisenmam.
Kakor je iz njegovih izvajanj razvidno, se tudi on sramežljivo izreka za — podunavsko federacijo, dasi nikjer iic rabi odijozne besede. Svoje stališče, stališče, ki ga morajo slede tega problema zavzeti zlasti slovanske nasledstvene države, smo označili v svojem uvodniku z dne IS. t. m.
Manifestacija slovenskih lena za
Združeno žemstvo v Sloveniji ie pričelo akcijo za enakopravnost jugoslovenske žene in to na poziv srbskih žena. ki se bore t vso žiiavostjo za to. da se odstranijo nekatere določbe srbskega drž. zakona o Kiednem pravu, \C\ v gotovih slučajih odre-Sva ženi pravice, zajamčene ji glede dedšči-5i e v zakonih drugih evropski Ii držav. Po-7iv na protestni shod* je tiasel v vseh žen-*lrift krosih najboljši odziv. Dvorana Uui-ona je bila snoči kljub raznim vabljivi-.n idnevnlm prireditvam nabito polna.
Manifestacija Narodnega ženskeea sa-veza kraljevina SHS so se udeležile te-le renske organizacije: Splošno žensko društvo, klub Primork. Sokolice. feministični klub, Drnštgp' učiteljic. Kolo jusoslov. sester, Krščjtaska slovenska "Ženska zveza, Zveza delavskih žerr in deklet. Ženska sekcija narodnosociialistične stranke. Poselska zveza, Krekova prosveta In Orliška pod-zveza.
Podpredsednica Narodnega Ženskega zaveza SHS sa. Franja T a v č a r i c v a je
0 tvorila zborovanje, naelašujoč bistveni namen zborovanja, da se slovenske žene združijo v borbi za enakopravnost srbske žene z moškim slede dednega prava, pohvalno omenjajoč delovaneie unlv. profesorjev dr. A r a n s: i e 1 o v i č a In dr. Živojina Pcri-č a slede ureditve dednega prava.
Univ. prof. dr. Stanko L'apajtic ic nato med napetim zanimanjem pojasnil raz-
1 ke srbskega državljanskega zakona glede dednega prava (§§ 396 m 397) in sioveusko-dahnatinskega odoiosno hrvatskoslavonske-sra. Pojasnil je v podrobnostih delovanje zakonodajnega sveta, ki pripravlja nov sa vso državo veljavni državljanski zakonik, omenjajoč, da takega zakona ni mogoče ■ustvariti v uekai letih, ker so rabili za končno sestavo bivšega avstrijskega državnega zakona nad 60 let. Opozarjal je zborovalke na to. da zre končna beseda glede ureditve dednega prava nar. skupščini. Popolnoma
ie pomiril zborovalke. da ni nikake nevarnosti, da bi se srbsko dedno pravo razkrilo tudi na ostale pokrajine v državi. Predlagal je končno, da sprejme zbor fi. točko, vsebujočo resolucijo, ki se naj odpošlje na vnerodajna mesta. Resolucija, k! jo je zbor soglasno in med viharnim odobravanjem sprejel, se glasi:
1. Zenaoenc intestante dedne pravice v naši kraljevini morajo biti za dediče moškega in ženskega spola enako ugodne. Ta ravnopravnost je plod zgodovinskega raz-vitka dednega prava, se zato ne more vzeti tistim pravnim področjem, ki jo že imajo uzakonjeno, in jo je treba razširiti še na vsa ostala.
2. V svrho, da se ob smrtnih slučajih ve drohe krnetska posestva, in da ostane gospodarstvo v moških rokah, se naj v ze-i p Ceno dedno pravo sprejmejo posebne norme zadelftev kmetskih nepremičnin zapuščin. Za vzor maj služi koroški zakon z 'dne 16/9. 1903. št. 33 dež. zak. Taka kmet-ska posestva naj prevzame najsposobnejši moškf dedič, ostali moški in žensk? dediči Se naj izplačajo z denarni mi odpravki hi za plačilo priznajo prevzemniku olajšave.
3. Zenačeno fntestanfno clečlno pravo naj predvidi dedno pravico tudi za preživelega soproga m sicer v tisiem obsegu, v katerem jo pozna slov. 'dami. pravno področje (§§757—75S nov. o* d. z.)
-4. V tistih slučajih, ko je zapustnik napravil poslednjo voljo, naj zenačetio 'dedno pravo preživečemu soprogu zasigura vsaj pomanjkuioče primerno vzdrževanje, ako tri! ne prizna dolžnega dela ugodnejše vsebine. __
5. Sicer pa ne smatramo zenačenja dednega prava naše kraljevine za tako nujnega, tla bi ne mogli čakatf na rešitev vanje spada jočih problemov po novi zakonodaji čsi. aepublike, ki bo urejevala povsem podobne razmere prebivalstva.
6. Sočasno z dednim se naj zenači zakonsko- imovinsko pravo kraljevine.
Za mtfv. prof. dr. Stanko Lapajnetom, kateremu je zbor izrekel najtoplejšo zahvalo za predavanje, so o istem proble.nu govorile gdč. Cilka Krekova, za delavske žene ga. Brez ar, ki je med drugim nagibala: »Ne protestiramo proti temu. da bi se srbski zakon razširil na naše kraje, marveč manifestiramo za naše srbske sestre.« Boriti se nam je dalje za enakopravnost otrok, proti alkoholizmu in prostituciji in končno za žensko volino pravico. Gdč. Ma-nica Koma nova je v poetičnih besedah naslikala borbo žena v svetovni vojni. Govorila je še končno ga. Marija R a k o v e c, nakar ie zbor sprejel poleg gori omenjene resolucije še drugo skrajšano, ki se glasi:
Združeno ženstvo V Sloveniji, zbrano na shodu dne 17. junija 1925. v Ljubljani, se izjavlja proti morebitni krivični nameri, da se glede dednega prava v vsej državi uveljavi §397. srbskega državljanskega zakona. Posebej pa odločno zahteva, da ic žena vse naše države v dednih pravicah popolnoma enakopravna možu.
Na j ved j i aktualen film
Kapitan Scotta
smrtno potovanje na južni tečaj
predvaja od petka. 19. t. m. naprej
Kino „Ideal11
1855
Veterinarski kongres v Ljubljani
Ljubljana, 18. junija.
Danes dopoldne ob 10. jc bi! v Ljubljani otvorjen kongres živinozdravnikov iz vsa države. Xavzoci so bili delegati iz raznih krajev in zastopniki raznih oblasti. Ob 10. sc je pripeljal veliki župan ljubljanske oba lasti dr. Vilko Baltič, ki je otvoril kom g res približno s temi*le besedami: «Vclccc* njena gospoda! Gospod poljedelski minister obžaluje, da be nI mogel udeležiti vašega zborovanja in zato je pooblastil mene, da ga zastopm. Štejem si v veliko čast, da mo* rem kot vladni zastopnik pozdraviti ves na* vzoči zbor. Mislim, da ni treba izgubljati be* sedi o veliki vlogi veterinarstva, ki je važna predvsem za naše gospodarstvo. Da je naša živinoreja na tako visoki stopnji, se je pred* vsem zahvaliti veterinarstvu, ki se je zave* dalo svojega kulturnega dela ter jo pospe* sevalo. Izjavljam v imenu vlade, da je vlada; do sedaj in bo tudi v bodoče podpirala stremljenja veterinarjev in želim kongresu najboljše uspehe. S tem otvarjam. zbor in kličem vsem: Dobrodošli!•>
Za velikim županom je povzel besedo predsednik zborovanja dr. Vrvic, ki jc ta* koj uvodoma izjavil, da kongres odpošlje Nj. Ve!. kraTiu Aleksandru sledeči brzo* javni pozdrav: «Jugoslovenski veterinarji, zbrani na svojem letnem zborovanju v beli Ljubljani, pošiljajo Vašemu Veličanstvu in Vašemu prevzvišenemu domu izjave svojo udanosti in zvestobe in srčne želje za Vaše dolgo življenje v ponos in srečo naše do* movinc.» — Pozdravna brzojavka je bila, odposlana tudi poljedelskemu ministru in ministru za vojno in mornarico. Predsednik dr. Vrvic sc jc nato velikemu županu zaa hvalil za njegovo udeležbo na kongresu in nato pozdravil sledeče odlične udeležence in zastopnike oblasti: divizijonarja generala Stoj a novica, zastopnika velikega župa* na mariborske oblasti dr. Raiarja, geren* ta mestne občine ljubljanske g. Antona L i* kožarja, dekana zagrebške veterinarske fakultete g. Evgena. Podavbskega, in* spektorja za narodno zdravje dr. Katici* č a, direktorja državnih železnic dr. Bor* k a, zastopnika Trgovske m obrtne zborni* ce v Ljubljani dr. Ples s a. oblastnega rc* ferenta za kmetijstvo svetnika g. Ivo San« cina, sanitetnega referenta ljubljanske oba lasti dr. MaveTjja. predsednika udružc* nja. državnih Čin ovni k a, Maksa L i 1 ! C g a, in razne druge delegate.
Po pozdravnem nagovoru fjc predsednilc razpraljal o vlogi in koristi ter zaslugah ve* terinarstva za narodno ekonomijo in živino* rejo. Nato sc je s pieteto spominjal vseh v preteklem letu umrlih članov. Navzoči so vstali s sedežev 3n zaklicali «Slava jim!» ter tako počastili spomin pokojnih.
V imenu pripravljalnega odbora je nato pozdravil kongres predsednik odbora jjosp. Ivan Pestotnilc. V imenu mestne občine £ercnt g. Anton L i to z ar, ki jo naglasa!, da ga veseli, da so si veterinarji izbrali baš
belo Ljubljano za sedež kongresa. Kot za* stopnik mariborskega velikega župana je kongres pozdravi! dr. R a j a r. Dekan za* grebäke veterinarje fakultete gosp. Evgen Podavbskv je pozdravil kongres in alu* dirai na dejstvo, da jc letos peta obletnica skupnega delovanja veterinarskega udruže* nja. V imenu Trgovske in obrtniške zbor* niče je pozdravil kongres tajnik g. dr. Pless, izjavljajoč, da jc Trgovska in obrtniška zbornica žc pred petimi leti pc zdravila ustanovitev veterinarskega udruzenja, zave* dajoč se velikega dela, ki ga izvršuje veterinarstvo v prospeh narodne ekonomije. Trgovska in obrtniška zbornica bo nudila veterinarjem kakor doslej, tudi v bodoče svojo vsestransko pomoč. V imenu Osred= nje zveze je nato pozdravil udeleženec g. Makso Lilleg, nakar je predsednik dr. Vrvic odredil desetminutni odmor. Občni zbor jc za tem razpravlja! o delovanju jugoslovcn* ske živinozdravniske zveze z običajnim dnevnim redom. O kongresu, ki sc nadalju* jc, še poročamo.
so najboljše in najcenejša kajti trpežnost enega para nogavic z figom in znamk? (rdečo, modro ali zlato)
9?
kllui"
je lita kot trpežnost S ti ritt drugih parov.     &a~a 7
H&ntte !n pmrKatte se!
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
Opera. Začetek ob pol S. uri zvečer.
18. junija, četrtek: Hotimannove pripoved* ke. Poslovilni večer Hugona Zatheya. Izven.
19. junija, petek: Glumači. Cavalleria rnsti-catia. Gostovanje Mariia Šimenca. Predsšava na čase udeležencev veterinarskega kongresa. Izven.
20. junija, sobota: Bagdadski brivec. Red E,
21. junija, nedelia: Zaprto, junija, Pöndeljek: Hoffmannove pripovedke. Red F.
— Poslovilni večer liugona ZaUieya je danes v četrtek ob pol S. v operi, kjer so poje Orienbachova opera lioifman nove pripovedke. Poleg poslavljajočega se odličnega pevca g. Hugoua Zatheya, kf odide koncem sezone ua nov angažma v Poznan sodelujejo pri tej oper? še sledečo rase operne sile: Gne. Frisekova, Rozumo-va tn* Thalerjeva, Ropasova in Siiligojeva, dalje gg. Banovec, Mohorič, Pugelj In Zupan ter Rus Josip in Rus Fran. Opero dirigira kaoemik g. Baiatka, režira režiser g. Bučar. Predstava je izven abonmaja.
— Tenorist Marij Šimenc, brez dvoma eden najodlicnejših naših pevcev, nastopi danes v petek, dne 19. t. m. v naši operi in sicer kor Canio v operi Glumači. Odličnega irr priljubljenega pevca iskreno pozdravljamo na naših deskah, kjer po par mesečnem presledku zopet gostuje. Zajedno z opero Glumači sc poje tudt Cavalleria rusticama z Thalerjevo kot Santuzzo. Predstava je izven abonmaja in se vrši na čast udeležencev veterinarskega kongresa. Opozarjamo pa na njo še prav posebno vse prijatelje odličnega gosta.
— »Pevec«. Prejel: smo novo šieva&o Pevca« za maj-jirnij t. 1.   Piviaša sledeče
članke: H. Svetel, Pevec la razvoj zborovske glasbe. (Konec) P. rf. Si jrr, Sekven« ca. (Dalje.) Bajuk, O takta. (Dalje.) Isti, Narodna pesem v sekiricah. (Konec.) Aljaž, Pevski spomini. (Dalje.) — V nadannem prinaša poročila o zbonh Pevske zveze po čie>eli, o vestniku P. Z., e novih skladba!?, o f-lasbenih listih, o nekaterih obletnicah zaslužnih glasbenikov. V gU$te&l pr'logl •r.^hajano pesmi: Vojrič, lEpTmcnieno srce. Tome, Majeva, in isti, Zazibalka. — Nsopo-rečeno je, da si je pridobit »Peve.:* veliko zaslug za razvoj slov. petja in ga iato toplo priporočamo vsem prij^eliem Tepe pesmi. Naroča se v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7; stane z glasbeno prilogo vred 30 dinariev, za Italijo 15 lir, za Avstrijo ^ ŠSfn-ge, za Ameriko 1 dolar.
Julijsko Krajina
— Tujski promet v Opatiji. Meseca ma. ja je prispelo v Opatijo 4067 tujcev, iz .Jugoslavijo jih je bilo 360. Od 1. ianuarja do srede iekbcega meseca je bilo v Opatiji 4000 gostov več nego lansko leto.
— Novo razburjenje na Reki, Te dni ie prišla na Reko ve^t, d.i transverzalne črte na gornjem .Tadranu, katere so se izvrševale deloma z Reke deloma iz Anconc, oddeljene odslej neki benečanski skupini, ki se združi v tvrdko, katera sprejme \-ods . teh* črt. Vest jc umevno silno razburila Re-čane, ker pDmeni to zanje rov udarec Vidi se, kako v Rimu prav nič resno ne mis./ » na razvoj in bodočnost Reke. marveč v*aki priliki pokažejo svojo naklonjenosi Benetkam, katere imajo veljati za. glavno pristanišče Gornjega Jadrana, Trs: si je d h slej pomagal v glavnem vsled ugodnih zalednih' razmer, uboga Reka, k: gleda Se vedno na rešitev iz Rima, pa hira in umira in rimska gospoda ji ob vsaki priliki in ne-priliki priloži kako brco; najhujše s.
čtni, ako sledi kmalu za številnimi in laskavimi obljubam s strani iašistovske vlade.
— Italijanska birokracija ovira tujski promet. Avstrijski ■ Bildimgsvercin - na Dunaju priredi letos več poučnih izletov v Italijo. Prvi izler sc je izvršil 16. r. m. 500 članov tega društva je prispela ta dan v Postojno. Prireditelji izleta so se morali■ usta-viti pred zaprekami italijanske bifaoJcradfe ki se je hotela najnatančnejše prepriča.
so vizumi v polnem redu. Izlet >c ie V svojem programu zakasnil. Izletniki sa posetüi še Redipuljo, kjer jc ogromno voja-ško pokopališče, Porrorose in Benetke, [ta-lijanski list? grajajo birokracijo, katere postopanje lahko silno škodi tujskemu prometu. Čas bi bi! končno, da se vizumi odpravijo.
Politične uesti
— Preiskava proti Radieu je zaključene
in glavna razprava se bo vršila, kakor naročajo listi, tekom meseca avgusta. Državni pravdnHč Aleksander >c je te dni mudil v Beograd'.:, da. informira vlado o uspehih* izvršene preiskave :n sprejme potrebrd navodila za giav:i.-k obravnavo proti Radiču
— Združitev SKS t. Radič-PrepeluboA e stranko. Kakor smo že svoječasno poročali so se med vodstvom samostojne kmetijske stranke iu vodstvom takozvane slovenske republikanske stranke vršila pogajanja za združitev obeh skupin. Ta združitev se je načelno sklenila pred tedni na zadnjem zboru SKS. katerega so se udeležili tudi predstavi teTji Prepeluhove stranke. Ta združitev se ima sedaj tudi formalno Izvesti, ker j! je dal svoj blagoslov že tudi Stjepaa Radič. Samostojna kmetijska stranka, kr je ob svoji ustanovitvi vzbujaia toliko nad, je po par letih svojega obstoja legla v grob, z njo izgine iz javuesa življenja tudi Prepeluhn-va slovenska republikanska stranka in na njih mesto ima stopiti nova politična organizacija »Zveza slovenskih kmetov, obrtnikov ln delavcev.* Včeraj bi imel iziti manifest voditeljev obeh pokojnih strank gosp. Puclja in Prepeluha, ki bj na} javnosti na-zitanrl izvršeno združitev SKS in SRS, pa ni izšel. Menda izide danes, ako se ni med tem zgtfdSo kaj posebnega. Nova stranka z dolgoveznim Imenom bo seveda samo podružnica Radičcve stranke, saj se v manifestu samem naglasa, da ie nova stranka stopila v politične stike z Radičevo stranko in da je že dobila njeno priznanje. Ako bo rova stranka mogla obdržati vse pristaše pokojne SKS, ie veliko vprašanje. Napredni slovenski kmetje so prezavestni, da bi se dal predajati kakor živina, zato smo prepričani, da bo le malo bivših samostojnih kmetov sledilo svojemu voditelju ob prebodi! v Radičevo stranko. Salto mortale, ki 2a je izvršil g. Pucelj, najbrže njegovi pristaši ne bodo hoteli posnemati. SKS je bila ob svojem porodu državotvorna stranka. Borila se je za narodno in državno edinstvo in njen voditelj je bil celo minister. Takra: se je ljuto borila proti klerikalcem. Par let nato je SKS šla v opozicijo in stopila v isti cpozicijonalrri tabor, v katerem so vodili kolo klerikalci. Istočasno je vodila neizpro* sno borbo proti republikancem, zlasti pa proi! radičevcem. etos pa je zopet spreobrnila svoj plašč ter se združila z republikanci in radičevci, ki jih je preje najljutejse pobijala, v eno stranko. Zdi se nam, da ie to politično veternjaštvo, kakršnega naša zgodovina še ne pozna. SKS bi zaslužili drugo usodo, kakor da neslavno utone v ra-dicevskih vodah!
OSKAR H
76
(0^a%pad c ar siva
Roman zadnjega avstrifslcega cesarja.
V zvoku tega. glasilu je bila kakor tiru tožba, V*ar je ^Volkensteina vidno ganilo.
Moje življenje je dopolnjeno, veličanstvo. — Zadnje dni ki so mi še usojeni. rx>svečam Tad vasi 5lužbi.'<
Cesar se je dvignil. »5 hvaležnostjo sprejemam Vašo službo. Svidenju nečem primešati otožne note. Veselim se, da Vas imam zopet v svoji bližini. Pojdite, odvesti vas hočem k cesarici!«
Grof je to odklonil. Prosim Vas, veličanstvo, da se smem odpovedati tej milosti. Njeno veličanstvo me premalo pozna m imam občutek, da ne uživam njenih simpatij. Ne bilo bi dobro, da bi to nenaklonjenost povečal z osebnimi stiki.«
?>Kako prihajate k tej domnevi, iWolkenstern?« To je moje globoko notranje prepričanje. Ta občutek bi mi delal težave m bi me. odtujil stvari, kateri hočem služiti.«
Cesar ie bil malo ozlovoljen. *' *' '
»Nečem vas siliti. Morda je bolje, ako vas ne «ilini» da bi postopali proti svnjim čustvom. Vse-ksfcor pa bi ime| r&L äa hi psöÜ Mdno y moji
bližini. Samo ne vem, v kater? obliki bi vas vezal
nase.«
»V nobeni, veličanstvo. Izjavi! sem žc, da morem izpolniti s^ine prostovoljne obveznostf samo v popolnoma neodvisni pozicij?. Da mogočimo popolnoma neopazne ^tike. prosim, da me vzamete v svje spremstvo kot častnega kavalirja.«
poprav tako. Takoj izdam najvišjemu dvornemu* maršaiatu vse tozadevne ukaze. Saj ne boste odklonili, da bi se predstavili princu Hohenlohe.«
- Ce to mora biti, veličanstvo, hočem tudi to storiti, 'dasi sem mnenja, da princ ni sposoben za to visoko svoje mesto.«
-Ali hočete stopiti na njegovo mesto. Wolkenstein? S tem bi mi izpolnili mojo srčno željo.«
»Tega ne morem storiti, veličanstvo, vendar pa bi nujno priporočal spremembo v najvišjem dvornem maršaiatu.«
*Äli imate kaj proti princu HoHenfohu, grof?«
»Osebno fcotovo ničesar veličanstvo, samo ne smatram ga za pravega moža na njegovem mestu. On jemlje svoie službene dolžnosti prelahko in postavlja svoje interese premočno v ospredje. Nedostaja ma takta, rad koketira s socialističnimi idejami, kar se ne more smatrati, da bi bilo združljivo z njegovim položajem.«
Cesar je živahno pritrjeval. *Ta občutek imam tudi jaz. Odpustiti ga hočem in na njegovo mesto bom imenoval gtpia liu^ya&ia. Aü smatrate za
bolj sposobnega Hunyadija?«
»On je Madžar, veličanstvo. Njegovo Imenovanje bi ozlovolilo avstrijske dvorne kroge.«
^Nekoga Pa moram vendar imeti, ki mi je osebno blizu. Ker se vi upirate . -
»Tudi med avstrijskim plemstvom bi se pač dala najti primerna oseba.«
»Ravno Madžarom bi bilo ustreženo, ako bi podelil Hunvadiju prvo dvorno dostojanstvo. — Madžari so itak ozlovoljen?, ker ne prihajam češce v Budimpešto. Nečem neprestano poslušati Tiszi-nih zahtev. Madžari niso nikdar zadovoljni.«
»Prav Madžari vas težko razočarajo. Njihova zvestoba kralju je samo fraza, za katero se skriva sebičnost in samoljubje madžarskega naroda.«
»Ostro sodite. Wolkenstein. Jaz se ipak nadejam, da najdem trdno oporo v zvestobi Ogrske do svojega kralja1.«
»Ako ne bo to kraljevska zmota!«
>To pokaže čas, grof Wolkenstein. Jaz popolnoma verujem v zvestobo svojih narodov.«
»Toda, do sedaj se je premalo storilo, veličanstvo, da bi bila ta vera utemeljena. Vojna je omajala ljubezen do dinastije in izruvala zaupanje v njo. Bodočnost države ie silno omajana.«
^Poskrbeti hočem za lepšo bodočnost. Se en udarec proti Italijanom in potem mir. Ako moje armade izvojujejo brez nemške pomoči zmago, lah-JajySaBBttMiaiafll na^optm proti nemškemu.za^ez.-
niku in lahko bolj energično zastopam svoje mnenje ob koncu vojne.«
Gnof Wolkenstein je izrekel svoje dvome. »So li naše armade v današnjem moralnem in fizičnem stanju Še sposobne za velik udarec, je vprašanje. Slovanski narodi prav gotovo niso več pripravi jeni, da bi Še nadalje žrtvovali svojo kri, da bi s tem ohranili državno.
Cesar je stisnil roke na senca.
s Za božjo voljo, grof, ne oropajte me te zad' nje nade, tega zadnjega zaupanja!«
Te besede so zvenele kakor obupan klic na pomoč.
tWolkenstein jo resno zmaia! z glavo.
»Usoda Nemčije in Avstrije ie skovana v eno celoto. Dokler ni zlomljena moč Nemčije, tudi Av-stro-Ögrska ne razpade. Pošljite močne vojaške oddelke na nemško fronto, da s tem tudi na zunaj pokažete nerazrušljivo zvezo z Nemčijo. V nezanesljivih pokrajinah dajte koncertrirati nemške čete. S tem preplašite prebivalstvo, ker bo spoznalo močno roko in odločno voljo. Edino na ta način še morda lahko odvrnete usodo.«
Cesar se je upiral tem predlogom.
»S tem bi se izročil na milost in nemilost nemški vojni stranki, grof. Nikdar bi potem nc mogel izvajati na Nemčijo pritiska in nada, izvoievati separatni mir, bi popolnoma izginila. Mir Da moram doseči* ako Nernčua ne odneha,/
3C
Dnevne vesti.
V Ljubijanh dne 18. junija 1925.
~ Kraljev prihod na Bled. Po po* ročilu iz Beograda se Ni. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija v dveh ali treh dneh povrneta s potovanja po Južni Srbiji v Beograd. Kralj ostane ne* kaj dni v Beogradu, na kar odpotuje kraljevska dv jica na Bled, kamor pri« speta tudi romunski kralj Ferdinand in kraljica Marija.
— Potovanje kraljevske dvojice po Južni Srbiji. N'. Vel. kralj in kraljica sta včeraj 17. ob 7.30 prispela iz Ohrida v De-bar. Prebivalstvo ju je navdušeno in iskreno pozdravljalo. Kralj in kraljica sta ostala dalj časa v mestu in si pred vsem ogledala osnovno šolo in nato posetila samostan sv. Jovana Bigotskega, nakar sta odpotovala čez planino Vlanico v Gostivar. Tu zopet veličastne ovacije in pozdravi od strani kmet-skega naroda. Iz Gostivara se je kraljevska dvojica odpeljala preko Tetova v Skoplje, kamor je prispela snoči ob 18. Danes ob 11. dopoldne prisostvuje kralj svečanosti položitve -Temeljnega kamna za Skopi jan^ki oii-cirskf dom. V soboto sc kralj vrne v Beograd.
— Zakon o kmetijskih kreditih sankcioniran. Nj. Vel. kralj Aleksander je podpisal od skupščine sprejeti zakon o poljedelskih kreditih.
— Radič na dekorativni razstavi v Parizu. Po čudnih' potih je prišel Stjepan R a-dič na mednarodno dekorativno razstavo v Parizu. Na razstavi ima namreč sovjetska Rusija svoj paviljon. V njem so razstavljeni zlasti načrti dekorativne umetnosti, ki služijo boljševiški propagandi. Umetniško sovjetski paviljon ne stoji na višku moderne dekorativne umetnosti. Sovjetska vlada jc vse žrtvovaia le propagandi ter je postavila ooseben oddelek za kniige in publikacije. Razstavila je tudi nekatere ilustrirane liste, ki prrobčujejo veliko sliko Stiepana Rad-ča, Jcako govori Hrvatskim kmetskim masam. Obenem k tej slik? je pridejan članek, ki v stiperlativih poveličuje voditelja bivših hrvatskih* republikancev.
— Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: iz Radovljice v Dol. Logatec poštna uradnica Regina S t up ar. iz Toplic pri Novem mestu v Rogatec Albina L a j t e -geb in iz Rogatca v Radovljico Anton P a v š e k.
— Beda iu nadloge kronskih vpokojen-cev. Ugleden naročnik-krenski vpokoienec nam piše: Kot stari z 32 službenimi leti vpo-kojeni kronski penzijonist VIL činovnega -azreda vžavam ogromno pokojnino lctuili 4974 kron ali na dinarsko valuto preračunano 103 Din mesečno. Ako pristejem tej vsoti še draginjsko doklado 1200 Din, ki tvori prav za prav moj glavni dohodek, znašajo celotni moji prejemki 1303 Din mesečno, torej še toliko ne, kolikor zasluži danes vsak najbornejši nekvalificirani telesni delavec in kolikor se zahteva sedaj samo najemnine za malo stanovanje. Z ozirom na ugledno socijalno pozicijo, katero svedoči-jo ti sijajni prejemki in brezplodni naslov višjega čina, se mi je izdala železniška legitimacija za 1. razred z milostnim privo-I j en jem, da smem, če hočem biti bolj pohleven, vporabljati tudi drugi razred, dočim mi je tretji razred zabranjen, ki je kronskim Denzijonistom edino še dostopen in tudi edino odgovarja proleiarskemu položaju, na
erega jiti je poiisnila neusmiljena državna socijaina politika. In še ta izredna dobrota je omejena na trikratno vožnjo tekom celega leta, plačati pa sem moral zanjo poleg stroškov za sliko se 10 Din gotovine, da si mi s to vsebino ne nudi prav nobene gmotne olajšave. Gola navedena dejstva usiljujeo vprašanje, ali je države dostojno rako postopanje, ali m kruto in krvavo zasmehovanje ubogih kronskih penzilonistov? Tudi kronski vpokcienci moralo vse življen-ske potrebščine, ne izvzemši stanovanja, plačevati v dinarski valuti. Zasebnike, ki zahtevajo poravnavo svojih terjatev v kronah, se kaznuje. Država pa, ki take odredbe izdaja, jih sama prezira in plačuje stare po* kojnine prej kot.slej v kronah. To je že višek javne nemoraic. Če naša država, edina na svetu, res ne zmore teh par tisočakov, da bi tudi kronske penzije v smislu lastnih, zahtev prevedla na dinarsko valuto, če te vnebovpijoče krivice, ki tvori že pravi evropski škandal, pri nas res ne bo konca, dokler vsi kronski penzijonisti ne :zmro, naj se tem vbogim param vsaj pri železniških legitimacijah privošči vporaba jim edino Prikladnega in dostopnega tretjega razreda in na! se z njimi ne uganja neslanih šal, ka-fcot se ie zgodilo v zgoraj omenjenem primeru, ki bije v lice vsaki najprimitivnejši človeški razsodnosti. Ne bi bilo odveč, ako bi veiecenjeni gospod urednik izvolili v cc-•:.iem Svojem listu, ki se tako krepko zavzema za odpravo socijalniii krivic, opozoriti širšo javnost na te skeleče rane na-državnega organizma, morda sc bode *em potom vendar enkrat posrečilo vzdra-raiti spečo vest merodajmh činiteljev. Iskre-. trajna hvaležnost uaibednejših trpinov bode Vaše plačilo.«- — Tako slove pismo. Beda vpokojencev je tako velika, da je naravnost surovo, ako se na ta način iz njih dela norca. Ali res ne bodo merodajni kro-
uvideli, da je prokleta dolžnost države, üa skrbi tudi za vpokojence?!
— Ali delamo. Z ozirom na članek g. dr. Fr. Zbašnika v Slov. Narodu z dne 17. t. m. pod naslovom: Kaj delamo mi?« sporoča C. M. družba javnosti, da je imela r-Družba sv. Cirila in Metoda* z :.Jugoslo-vensko Maticoc glede delokroga obrambe-~ih društev žc leta 1922. razgovor, kakor sledi: Družba, sv. Cirila in Metoda ima v svojem delokrogu skrb za Šolstvo, Jugoslo-venska Matica pa kulturno gospodarski program. Obenem se ie sklenilo takrat, da si ne konkurirata obe organizaciji pri bla-•^u, ki se razpečava v korist družbi. Družba se drži svojega dogovora, ter deluje po svojih močeh točno in vestno po svojem Pr-*4^^jLi*i. — Mi delamo. — Severna meja ti *£2feg pokazala javnosti ranogo na&lh
uspehov, če bi se to delo obešalo na veliki zvon. Vršimo pa tudi na najvažnejših točkah veliko nacijonalno obrambeno delo, katerega pa radi danih razmer ne moremo javno obravnavati. O pripombi: »Od družbe sv. Cirila in Metoda, ki je ustanovila kje kako šolo, ne moremo . -. pripomnimo samo to, da je Družba vzdrževala še leta 1916—17 na ogroženih krajih 21 otroških vrtcev in 2 podpirala. Tu je našlo zavetišče pred potujčenjem 1794 otrok. Isti čas je vzdrževala S šol z 4S razredi, kamor je pohajalo 2514 otrok. In še v letu 1918—19 je vzdržala tiružba kljub temu, da je bilo mnogo krajev naše zemlje po sovražnikih zasedenih, še vedno 20 vrtcev s 1131 otroci, ter S ljudskih šol z 53 razredi, kamor je pohajalo 2S29 otrok. Da po preobratu ne more družba iz znanih ovir v takem obsegu šolstvo gojiti, je samoobsebi umevno. Res je, da se je njen delokrog na tem polju zmanjšal, res je pa tudi, da se je na diu-gi strani njen delokrog znatno povečal. Družba ne neguje samo šolstvo, temveč skrbi tudi, da se vzbuja zlasti v obmejnih krajih nacijonalno čutstvo med našim ljudstvom. Družba se dobro zaveda, da je mogoče le z nacijonalno vzgojo mladine okrepit] naš obmejni živelj, ter zadati smrtrtf sunek vplivu tujcev. Družba dela in jc tudi istih nazorov, kakor pisatelj gori omenjenega članka, da neplodna polemika več Škoduje, kaor koristi in klice vsem, ki imajo dobro voljo pripomoči kaj obrambenim društvom: »Ne v prerekanju, ampak v delu je rešitev.«
— Zakaj zamenjavajo zdravnike »n stre-žaje? Ugleden zdravnik nam piše: Že velikokrat se je zgodilo, da so bolniki zamenjavali po bolnicah srrežaie za zdravnike, ker imajo vsi enake, to jc bele halje. Da se •oči zdravnik od sirežaja bi priporočal za zdravnike samo bele halje, za strežniško osobje p j. progasto blago. Priporočamo ta nasvet v uvaževanie gg. zdravnikom in bolnicam.
— Slovenski duhovniki   na Koroško!
Zaupnik iz Koroške nam piše: Iz popolnoma zanesljivega vira sem izvedel, da je jugo-slovenski konzul v Celovcu izposloval pri avstrijski vladi, da se sme 14 slovenskih duhovnikov vrniti na Koroško. Posa.rmi duhovniki so bili o tem obveščeni, toda doslej se pozivu še nihče ni odzval. Informacija ne omenja, ako je avstrijska vlada zagotovila duhovnikom, ki se vrnejo, stara službena mesta, ali poskrbela za nove. Na slepo to je jasno, se res nihče ne bo vračal na Koroško, in naj je sicer še tako idealen rodoljub!
— Borovniški Pekel. Novi turist, pot SPD skozi romantični Pekel je dogotovljen. Novi pot ima pred staro strezo to prednost, da vodi vseskozi tik ob Borovnisčlci ali prav blizu mimo veličastnih šumov in neštetih skokov (kaskad). Pot je položen, dobrr» nakopan, brvi sigurne, postavljenih je nekaj klopi in mnogo oprijemnici. Male, provizoricne kažipotne tablice nadomusteiu-jeio ličnejše, ki so šc v delu. Prijateljem prirode priporočamo, da si ogledajo to pri-rodno posebnost svoje vrste v Peklu v n e-deljo dne 21. t. m. o priliki otvoritve novega pota po predsedniku SPD, g. dr. Fr. Tominšku. Skupni odhod k otvoritvi iz Borovnico bo po dohodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.40 in despe v Borovnico ob 9.19. Po ogledu Pekla bo na prijaznem Po-kojišču neprisiljena planinska zabava. — Cenj. občinstvo opozarjamo r.a posnetke iz Pekla v izložbi tvrdke Magdič pred pošto.
— Pogrešajo od sobote dne 13. t. m. dijaka V. razreda realne gimnazije v Kočevju Borisa Vi d er j a. Star jc IS let, srednje postave, ima temno obleko, nosi očala in hodi težko z desno nogo. Kdor o popisanem kai ve, naj to proti povrnitvi stroškov takoj sporoči na naslov: Ana Glo-bočnik, Tržič na Gorenjskem.
— Državna realna gimnazija v Ptuju. V prvi razred se bodo sprejemali učenci (učenke) v torek dne 30. junija t. i. Vpisovali sc bodo od 8. do 9., čemer sledi od 9. do 11. pismeni Izpit iz slovenskega jez:ka ter računstva. Za vpis jc potrebna izpričevalo onoviie šole z redi iz verouka, slovenskega jezak in računstva. Vpišejo se učenci lahko že tudi prej pri ravnatelju ob uradnih urah.
— Vpisovanje učencev na drž. strokovno šolo za puškarsivo v Kranju se vrši dne 20. junija t. 1. od 9 do 12. in popoldne od 15. do 17. ure v ravnateiiski pisarni zavoda. (Poslopje gimnazije, II nadstropje levo). Za sprejem se zahteva dopolnjeno 14. leto in da je učenec dovrs'i najmanj 5. -razredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom.
— Zahvala. Odbor Župe S. J. S. U. za Slovenijo se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do uspele nabiralne akcije. Darovali so po 100 Din: dr. Oton Papež, Ljubljana; dr. Fran Šabec, Vrhnika in podružnica Trg. banke, Rakek: po 50 Din: dr. Leopold Boštjančič, Maribor; dr. Miiko Brezigar, Ljubljana, in dr. A.nton Koder, Murska Sobota; po 30 Din: dr. Fran Lipoid, Maribor; po 25 Din: dr. Josip Glob ein Ik. Novo mesto. Skupno Din 505. — Vsem cenjenim darovalcem se še enkrat zahvaljujemo in jih obenem prosimo, da ostanejo še nadalje prijatelji organizacije. Odbor.
— Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za petek: Menjaje se jasno in oblačno vreme, večinoma suho, ponoči hladno, po dnevi nekoliko toplejše vreme. — Te dni je bilo večinoma po vsi Evropi jasno vreme, oblačno pa ie bilo v Varšavi, Prasit Hamburgu in Odesi. Najvišjo temperaturo so imeli v Firenci 30°, najnižjo pa v Varšavi in Valenciji. Tudi v Beogradu je bilo hladno, dne 16. t. m. so imeli samo IS".
— Invalidom. Oddajo se takoj sledeče trafike: Gor, Pirniče št. 40, Gor. Gameijne šr. 8 in Dol. Gameijne št. 35. Reilektanti naj se kar najhitreje, sigurno pa tekom S dni zgla^e v pisarni Udruženja vojnih invalidov, podružnica 85 Ljubljani Odbora        1239/n
_ Odbor društva državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje vse člane in nečlane nižjih državnih uslužbencev na širši sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. junija ob 10. dopoldne v drž. realki (Vegova ulica) z dnevnim redom: Poročilo predsednika Nučiča o sklepih širšega sestanka bratskih društev dne 4. junija t. 1. v Zagrebu, katerega se je kot delegat udeležil v zadevi skupnega delovanja in eventualno priključitev k glavnemu Sa-vezu v Beogradu. Navzočnost članov strogo obvezna. Odbcr. 1236/n
— Tihotapska kronika. Tihotapska kronika na Reki in na Sušaku je vsak dan bogatejša in Bsti poročajo o nenavadnih trikih, ki se jih poslužujejo tihotapci. Tako poročajo o dveh slučajih Jadrnica »Brača Perico je pristala v Mrtvem kanalu na Sušaku, čigar drugo obrežje se nahaja v > inozemstvu-, a je v ostalem zelo ugodno za tihotapske posle. Širna Peric je potreboval gumijevo cev. Odšel je na Reko, jo tam kupil- si jo ovi! okoli pasu in p~d vodo preplaval kanal. Cev je potem skril v nekem sodu na ladjf. Pri poslu so ga zalotili in je Širne plačal 3079 Din globe. Beogradski trgovec Bertlod Hercel se je sam pr:;avil našim obmejn:m oblastim in dal zacar:n':i neke igračke, trdeč, da daje -Bogu kar :e božjega, cesarju ,kar je cesarjevega'. Mož pa je bil zelo presenečeu. ko so carimki iz-taknili pri njem tudi beneški žal in biserno ovrain'co. Poleg carine je moral dati še -državi državno« !S0O Din globe . . .
— Bomba raztrgala pastirja. V selu Gradešnica v Srbiji je našel pastir Stojko Biševlč bombo in nevedoč kaj ima v roki, je s kamnom tolkel po mej. Bomba ie eksplodirala iu ga popolnoma raztrgala.
—Zanimiv proces v Sara;evu. V Sarajevu se je pričel včeraj proces, ki ie med tilatelisti vzbudil precej pozornosti. Pred sodiščem se zagovarja bivši poštni direktor Stiepan Dekanič", obtožen, da je državo oškodoval z Škartiranimi znamkami za en milijon Din.
— Najnovejše bluze, birmanske »n druge  oblekce priporoča Krištofič-Bučar.
80-L
Prosi se vse poštne upokojence brez razlike Čina za članarino, katero še niso poslali, da takoj odpošljejo na blag. Stermana, Dunajska cesta 9 IT, ker naši delegati ta mesec odpotujejo v Beograd. Članarina znaša mesečno 1 Din. Pripravljalni odbor.
1220-n
Požar o Tomačeuem
Skrivnostni neznanec. — Blazen ali postopač. — Zasleduje ženske in jim grozi. — Izbruh mogočnega požara.
Največji aktualen film
ICapstai? Scoffa
smrtno potovanje na južni tečaj
predvaja od petka, 19. t. m. naprej lasa Kino „Ideal11
— Proslava 50!etnice obstoja osnovne šole na Cojzovi cesti v Ljubljani v dneh 2(K In 21. junija t. i. Spored: Sobota, dne 20. junija: Ob 30. podoknica pred solo z godbo in perjem. Nato obhod po Krakovem in Trnovem. Nedelja, dne 21. junija: Ob 3 četrt na 0 zjutraj zbiranje šolske mladine pred šolo. nato odhod z godOo na čelu k maši v trnovsko cerkev. Pri maši pojo šolski otroci s spremljevanjem orkestra. Po maši slavnost v šolski telovadnici s sledečim vsporedom: Popoldne: a) Slavnostni govor šolskega upravitelja, b) Slavnostno Dfipe-njauje trakov na šolsko zastavo, c) M. Grošljeva: Junak. Dekla.uira učenec I. razreda, d) »Slovenec sem«. Poje zbor učencev, e) V. Valentin: »Mojim rojakom«. De-klamira učenec V. razreda, i) ^.Slovenec, Srb, Hrvat-. Poje zbor učencev, g) Eng. Gang]: -Slovenska zemlja«. Deklamira učenec Vi. razreda, h) »Prav vesel iz šole grem<;. Poje zbor učencev, i) A. Potočnik: Matevž stric pripoveduje. Kratek igrokaz. j) Bože pravde. Izvajajo otroci. Popoldne: Ob pul 15. uri zbiranje šolske mladine pred šolo, nato odkorakanie z godbo na čelu na narodno slavje v Hribarjev 2ai. Tam pogostitev šolske mladine, izvajanje otroških iger, petje in godba do pol Nato prosta zabava za odrastle.
— Popravite razjedene žlebove! Pišejo nam: Ob deževnih dneh lije iz razjedenih strešnih žlebov po mestu kar plohoma voda z nekaterih streh na pasante, da se mora staro in mlado na sredo ceste ogibati. Zadnji čas jc že, da se ti žlebovi popravijo.
— Predstava v cirkusu Kludsky. Snoči je bila v cirkusu Kludsky prva predstava, ki radi raznih drugih prireditev (Ben Ali, protestni shod ženskih društev) ni bila tako posečena, kakor se je pričakovalo. Program je bil zelo pester in raznovrsten, nastopile so razne skupine ekscentrikov, ekvi-libristov, žongleriev, baJanserjev, telovadcev, f?.kirjev, dervišev in drugih, predvsem pa so vzbujale največjo pozornost skupine sijajno dresiranih živali. Občinstvo so zlasti zadovoljili nastopi četvorice akrobatov v svilenoziatih trikojili. Četvorica je izvajala vratolomne skoke, salte mortale v zraku in drugo. Dočim so se v sredi produci-rali^ akrobati, so v stranskih krogih kazali svoje spretnosti telovadci. Sloni, cebre, konji, kamele, psi, medvedi, levi in tigri so s svojimi nastopi vzbudili splošno zanimanje. Višek vse prireditve je biia zaključna predstava z levi in tigr, med katerimi so bili nekateri res krasni eksemplarji, prave kraljevske živali. Dva leva ter dva tigra sta bila slabo razpoložena in sta se rjoveč pokorila krotiteljem. Občinstvo, kateremu je vsa predstava izredno ugajala, nj štedilo s priznanjem in aplavzom.
— Potujoče občinstvo opozarjamo, da dobi po originalnih cenah karte za vse postaje tuzemstva, nadalje karte za vse avstrijske, češke, madžarske in italijanske postaje po normalnih in znižanih cenah ter nakaznice za vožnjo po Jadranskem morju, pri Tourist Office, Ljubljana, palača Ljubljanske Kreditne banke- 1237-n
Včeraj popoldne je naša prijazna vas doživela zopet svojo senzacijo, ki je kons čala s tem, da je pogorelo eno najlepših gospodarskih poslopij posestnika Antona Mavca, po domače «<Aleksandra».
Tekom dneva se jc pojavil v Toma če* vem neki neznan moški. 40—50 let, ki je bil oblečen v blabo, .-ivkasto obleko. Na glavi jc imel temno kapo, a suknjič jc spominjal na kroj vojaške bluze. Vstopil je v hišo Ane Semrajc, p. d. Španove, ki je ravno kuhala kavo za otroke. Scmrajeva sc je ne* znanega tujca močno prestrašila, zlasti še, ker je imel popolnoma odpete hlače tako, da je bi okoli pasu in pod pasom popolno* ma gol. Mlada gospodinja jc pograbila otros ka in zbežala ven Tujec pa za njo. Stekla je proti sosedu in klicala na pomoč. Neznance je divjal za njo in ji v nerazumljivi nemščini nekaj grozil ter /ugal s pestjo. — Slednjič se jc ustavi] za bližnjim kozolcem, a Scmrajcevu sc je med tem vrnila ter sc hotela z otroci zakleniti v kuhinjo. Pre* pozno. Mož je bil že zopet vstopil in držeč odpete hlače v rokah, divje gledal okoli ses bc. Semrajčeva je ponovno zbežala, a oni zopet za njo. Med tem sta prihitela sosed Martin Srakar in Nace Nam, ki sta nasil« neža le z veliko težavo prijela in mu zve a zala z vrvjo noge. Na prigovarjanje iScm^ rajčeve in ostalih, ki so se zbrali okoli mučs nega prizora, sta ga dva moška prijela in ga odpeljala do Sv. Križa k gostilni «.Sem* rejc», kjer sta ga pustila. Mož se jc vsedel na prag in zrl topo predse. V tem jc pri; peljal mimo kmet «Klancc» voz sena. Tedaj se je neznanec dvignil in naglo skočil pred konje ter jih ustavil. Le s težavo ga je voz*
nik zopet odstranil. Sledil je voz posestnika «Aleksandra». Postopač je stopil za vozom in sc hotel odpeljati nazaj proti Tomače* vem. Pri tem je neprestano kričal n mahal, tako da ga je «Alcksander» šiloma odpravil od voza. Baje je pri tej priliki tujec zagro* zil, da ^to ne bo zastonj*. Vsa vas jc čez dan govorila potem ^amo o tem neznancu.
Zvečer okoli 10. ure pa je nenadoma izbruhnil pri posestniku Antonu Mavcu (Aleksandru) na skednju požar. Lepo gospodarsko poslopje, ki je bilo zgrajeno po velikem požaru 9. maja 1. 1912, je ogenj popolno-« ma uničil. Ostalo je le golo zidovje. Požar se je širil s tako naglico, da je jedva uspelo res'ti živino. Gospodarski stroj! so popolnoma oničeni. Na :ice nesreče sicer prav kmalu prihiteli sasilci Iz £martnega, Stožič in Jezice, vendar radi oddaljenosti Save ni bilo mogoče priti pravočasno do vode. a reservoarja v vasi ni Škoda bo gotovo znašala nad pol milijona kron. Poslopje baje  nj bilo veliko zavarovano.
K temu šc dodajamo naknadno prispelo vest, da je bil osumljen požigalec, ki bo najbrž e identičen z onim divjakom, včeraj dopoldne v gostilni »Semrajc«, kjer je kazal domačemu sinu g. Janku Semrajc svojo no-selsko knjižico, glasečo se na ime Anton M e ž n a r, roj. 1. 1875 v Wiener Neustadt u in pristojen v občino Dobrunje.
Pravijo, da so ga nekateri videli, da se je v mraku potikal okoli -»Aleksandrovega-doma. Kdo ve, če ni izvršil svoje grožnje.
Sreča, da je bilo brezvetenio vreme, sicer bi morda Tomačevo včeraj bilo znova upepeljeno, kakor leta 1912.
Iz Celja.
!
—c Seja celjskega občinskega sveta se
vrši v petek dne 19 JL m. ob pol 19. Na dnevnem redu so poročila posameznih odsekov.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek je predaval g. inž. Ivan Ah tik o raznih električnih strojih in drugih napravah. Na 114 skioptičnih slikah je razjasnjeval razne praktične, moderne električne stroje, njih sestavo in uporabo, upiraje se na prejšnja svoja predavanja. Po slikah je razložil tudi razne druge moderne naprave novejše tehnike. Poslušalci so predavatelj evim izvajanjem sledili z zanimanjem. — V ponedeljek 22. t. m. ob 20. uri zvečer se vrši v risalni cl deške meščanske šole občni zbor Ljudskega vseučilišča.
—c Zopet aretacija tatu. Okrog polneči od torka na sredo je bil v kavarni »Centrale aretiran neki mošk', ki ie izvršil v zadnjem času več tatvin v mestu. To je v zadnjih dneh že druga aretacija nevarnega uzmoviča.
—c Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je prešla v roke celjskega tovarnarja Westena,
—c Zaklalo se je v mestni klavnici od S do 14. junija: 1 konja, 16 volov, 16 krav, 8 telic, 33 telet in 34 svinj. Uvozilo se je 410 kg govedine, 1978 teleiine in 203 kg svinjine.
Sport
SLAVTJA : HAKOAH 2:1
Praga, iS. itmija. Nogometna tekma Slavila : flakoah (Dunaj) 2:1 (0:0). Za tekmo je vladalo napeto zanimanje, ker je flakoah prvak Avstrije. Gledalcev nad 15.000.
— Kolesarski poiJsavez S!ovenije je za nedeljsko dirko razpisal sledeče propozicije: Dne 21. L m. se vrše ->medklubske dirke.« Proga : Ljubljana—Grosuplje—Krka—Za-tična —Višnja gora — Grosuplje — Ljubljana km 74.200. Start in cilj: Dolenjska cesta km 3 (restavracija Jelačin). Začetek ob 7. uri 30 minut. Dirka ie otvorjena za dirkače, ki so Člani klubov, včlanjeni v Kotu-r3Škem Savezu kraljevine SHS. Prij*avnina za vsako skupino Din 10. Prijave sprejema g. Fran Ojrrin, Gosposvetska cesta 14. Zaključek prijav v petek, dne 19. t. m. ob 19. uri. Nagrade: Prve tri skupine ko>ajne. Klubom zmagovalnih skupin diplome. Splošna določila: Dirka se po pravilniku Koturaškega Saveza kraljevine SHS. Vsaka skupina mora obstati iz 4 dirkačev; klasifikacija se izvrši, če pridejo vsaj trije dirkači v razdalji 20 metrov na cilj. Vrstni red določi žreb. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost — kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in zavoro. Dirkači se morajo javiti točno or» 7. na startu. Odbor K. P. S.
— Motoklub Slovenija priredi dne 2S. in 29. junija 1925 pomladanske medkTubske mrtocik-istične in kolesarske dirke na Tez-nu pri Mariboru s sjedečim poredom: dirke za motorna kolesa in kolesarje. Dne 27. junija 1925. Pozdravni večer pri Gambrinusu ob 20. uri. Dne 28. junija 1925. Dopoldne propagandna vožnja za avtomobile in motorna kolesa. Zbirališče na trgu Svoboda. Pričetek tekem .ob 14. uri na Teznu. 1. Pozdravna vožnja avtomobilov, motorjev in kolesarjev: 2 kroga. 2. Kolesarji juniorji: 3 krogi, 3 kolajne, prijavnina Din 20.—. 3. Pomožni motorji do 125 cem cil. vseb. 5 krogov, častno darilo 2 plaketi. 4. Motorna kolesa do 150 cem cihnderske vsebine: 5 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 20.—. 5. Izločilna dirka kolesarjev: 5 krogov, 3 kolajne, prijavnina Din 2u. 6. Motorna kolesa do 250 ceni cil. vsebine: 7 krogov, 1 častno darilo. 2 plaketi, prijavnina Din 20.— 7. Motorna kolesa do 350 cem cil. vsebine? 10 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi., prijavnina Din 50. 8. Motorna kolesa s prikolco do 600 cem. cil. vsebine: lU krogov, 1 častno darilo, prijavnina Din
l G'.vm-k"\\?n:» vožnjo /.,> -.nomrie* H točk, 1 častno darilo, prijavnina Din 30. (ocenjuje se po točkah). 2S. junija zvečer komers uri Gambrinusu. — Dne 29. junija
1925. Dopoldne treniranje dovoljeno do 10 ure. Pričetek tekni ob 14. uri. 1. Glavna dir ka kolesarjev: 5 krogov, 1 častno darilo, 2 kolajni, prijavnina Din 20.—. 2, Motorna kolesa do 500 cem cil. vsebine: 20 krogov. I častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Diu 50. 3. Parna dirka (dirka v parih) kolesarjev: 10 krogo\, 3 častni darili, 4 kolajne, prijav-* nina za vsakega vozača Din 20. 4. Motorna' kolesu do 7500 cem. cil. vsebine: 20 krogov, 1 častno darilo. 2 plaketi, prijavnina Din 50. 5. Motorna kolesa do 1000 cem in preko cil. vsebine: 30 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 6. Motorna kolesa a prikolico preko 600 cem cil. vsebine: 20 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 7. Glavna tekma za prvensrvo Slovenije, dopustna vsem kategorijam za vse klube v Sloveniji: 50 krogov, t Častno darilo, venec s trikoloro, prijavnina Din 50. 8. Kilometerska dirka z letečim startom za motorna kolesa a) brez in b) s prikolico za najboljši čas dneva. 1 častna diploma. 9. Ghim-Khana vo-žula za avtomobile udarne in^ gospodje) 8 točk, 1 častno darilo, prijavnina Din 2u0. Razdelitev daril pri Gambrinusu ob 20. url. Prijave in propozicije za prireditev so vsem interesentom na razpolago vsak dan do inkl. 26. junija med 19. In 21. uro v klubovem lokalu Hotel Miklič, Ko« lodvorska ulica. Odbor. 1235/ni
Marifrorsha porota
Drzen tat in slepar.
Včeraj se je zagovarjal pred porotniki ?^ letni konjski mešetar Anton Brglez iz Maribora, ki je preteklo leto v okolici Maribora in Ptuja izvršil nebroj tatvin in sle* parij. Sprva se ie bavil z mešetarjenjem, vendar kakor se zdi mu ta kupčija ni pri-jala. ker je premalo zaslužil. Zato je postal konjski tat. Kjer ni bilo konj je kradel tudi prašiče, sploh pa vse, kar mu je prišlo pod prste. Ukradene konje je prodajal na Hrvatsko. Končno so ga v Ptuju prijeli. Med eskortiranjem v Maribor pa je pobegnil in so ga nato Šele 3 mesece kasneje zopet prijeli. 3erglez je pri razpravi večinoma-svoja dejanja priznal, zanikal pa nekaj sleparij. V splošnem se ie obnašal obtoženec zelo divje in so morali za njega nadzorstvo poklicati Še enega paznika. Zagovornik dr-ŠHbar je predlagal, da se preišče obtožen-čevo duševno stanje in je sodiSče temu predlogu ugodilo, na kar je bila razprava preložena.
Še en nevaren zločinec in tat.
Pomožni delavec Anton Majcen, stal 53 let že večkrat radi tatvine predkazno-van, je znan potepuh, ki se preživlja samo s sleparijami in tatvinami. Preteklo leto se je klatil v ptujski okolici, kjer je postal strah iu trepet vseli tamošnjih posestnikov. Kradel je vse povprek, živino, perutnino, predmete, obleko in perilo in pod raznimi pretvezami izvabljal od ljudi ve-Čie vsote denarja. Dne 1. decembra 1924. so ga orožniki prijel'. Obtoženec je pri razpravi večino dejanj priznal, zanikal pa je nekatere težje slučaje. Porotniki so vsa tri vprašanja glede tatvine, sleparije in potepaštva potrdili iu je bil Majcen obsojen na 5est let težke ječe, po prestani kazni pa bo odposlan v prisilno delavnico. Zanmvvo ie, da je bil Majcen svoječasno radi roparskega umora obsojen na dosmrtno ječo. a je bil kasneje pomfloščen.
— Poroka v zaporu. Sarajevo je imehi te dni svojo senzacijo. V policijskih zapo* rih se je vršila poroka Aleksandra Morrtionf in Marije Ivarek. Dasi je par že dve leti živel skupaj, ni nikoli imel prilike, da se po-< roči. Znašla sta sc šele v zaporu. Sila kola lomi!
RftdiotelegraKst-
Išče sc radiotelegrafist s primerno plačo. —* Ofertc poslat? pod šifro «Radiotelegrafist* na upravo aSlovcnskega Na roda».
Glavni urednik: R14STO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik; VLADIMIR KAPUS
Gospodarstvo
Denarni in zavarovalni zavodi v I 1924.
Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine SHS je imela sinoči v prostorih zagrebške borze s^-oj IV. redni občni zbor. »a katerem je podalo ravnateljstvo obširno ponočilo o celokupnem stanju našega narods Bega gospodarstva. Poročilo obsega stanje
V I
na knjižice 1.491.527.232.84 1.244,725.158.19 214,606.627.64 150,420288.61 213,673.065.02 175,942.525.25 313,700.635.79 54367.36933 37.929525.09
naše industrije, financ in kreditov. Po po* datkih, ki jfh jc zbrala zveza od večine de* na m i h zavodov Hrvatske, Slavonije. Dals macije. Bosne, Hercegovine, Slovenije in Vojvodine so znaša*.; vloge pri denarnih zavodih koncem L 1924 po pokrajinah:
o g o
Hrvatska in Slavonija
(od tega Zagreb) Bosna in Hercegovina
(od tega Sarajevo) Slovenija
(od tega Ljubljana Vojvodina Dalmacija
(od tega Split)
na tekoči račun 957,648.<^8.72 905,851.410.42 354,625.442.41 350J5? 540.13 382,615.152.53 358,119.285.13 102,628 !37^5 58222.685.78 55,704.959.14
skupaj 2.449.175.901.56 2.150^7co68.61 569234.070.05 500,578328.74 59028823755 534,06131038 416328.772.64 112,790.055.11 93,634.484.23
Skupaj Din 2.288,076.950.62
•Car se pa tiče stanja naši!', bank v lan* siem letu, so se njihova lastna sredstva po* večala v man j?! meri nego prejšnja leta. Po oficijelnih podatkih, ki jih je zbrala Zveza za prečanske kraje, je zvišalo lani svoj kas pital 39 denarnih zavodov za 160243.750 dinarjev. Od te »vote pride na poedine pokra* line:
15 zav 5 y> 20 » 4 *
1.855,74C.0C7.29
14.143,817.037.91
Hrvatska in Slav.
(sam Zagreb) Bosna in Herceg.
(Sarajevo) Slovenija, odnosno
Ljubljana Vojvodina . *
s 117.750.000 Din » 112,000.000 y> >   27.993.000 » »   18,750.000 »
7500.000 7,000.000
Likvidacij je bilo lani 8 (vse na Hrvatskem in v Slavoniji), fuzij pa 13 (5 v Zagrebu, 6 v Sarajevu in 2 na Hrvatskem in v Slavoniji). Novoustanovljenih denarnih zavodov je bilo lani 7 s kapitalom v znesku 6,800.000 Din. Trije zavodi so postali insolventni, zahtevajoč prisilno poravnavo, Vskladu z denarnimi razmerami in denarnim tržiščem se je razvijalo tudi valutno tržišče. Ker fma valutno tržišče za prečanske kraje svoje središče ^T zagrebški borzi za blago in vrednote, so merodajni podatki o prometu tega trzisca, V 1. 1923 in 1924 je znašal:
Celokupni promet od tega pride na devize od tega pride na devize delnice industrijskih podjetij delnice denarnih zavodov Mago
državni papirji opcije
založnice in zadolžnice
Kakor vidimo, je vladala velika stagnacija na efektnem tržišču tudi Isni. razen državnih papirjev. Vzrok tiči v stalni denarni krizi in v večji rentabilnosti plasiranja denarja drugod.
Stanje denarnih zavodov dne 31. decembra 1924 jc izraženo v nastopnih številkah: V Zagrebu gotovine 209,899.201. terjatev pri denarnih zavodih 133,377.869. deviz m valut 9.787.209. menic 538,912.472, vrednostnih papirjev 307,821.392, dolžniki in konzorc.  posli  3.045.254.722, nepremičnine
L 1923
2391,877.472 Dir.
2.573,415.985 »
116,234330 »
104.313.922 *
77348.063 ^
13392.565 »
5,631370 »
082.278 >
468.986 »
t 1924
4 070,943.063 Din
3.831,297 014 *
51,803569 »
78 839.020 »
52 898 020 »
15,007.345 r>
40,155.175 -
601.989 *
304.931 »
122300353 kot aktiva in vplačane delniške glavnxe 530,153.960, celokupne rezerve 178 mil. 125.489, vloge 1.921333.949, upndki 2 reeskontom 1.695 368.613, kot pasiva in dobiček 107,760.913, na ozemlju Hrvatske in Slavonije (isti VTstni red): 16.145.868 — 9.158, 949 — 190.23« — 161,767.638 — 15,744.192 — 170,025.943 — 11.102.092 — 76,250.625 — 20,013.482 — 212-600,971 — 69,581.602 — v Vojvodini: 37.915.249 — 31313.617 — 23305.202 — 240,959.714 — 23,784.986 —  317,442.368 —  12,224.797 —
88,621.000 — 34,948.525 — 406340278; v Dalmaciji: 8,787367 — 11285818 — 455518
— 12,638.409 — 9,074.684 — 118,465 855 — 3327.037 — 18,450.000 — 5,090368 — 74,153.839; v Sloveniji: 51,081.638 — 176,743.626 — 2.116251 — 133.015.300 — 33,109.543 — 781.663.852 — 32359.541 — 109,499.950 — 24,039.592 — 337,489.072 — 727,498.274 — 19,098.508: v Sarajevu: 57,045.196 — 3,943.456 — 17.498 — 185,738. 251 — 57,136.069 — 616.125.627 — 8349 688
— 163,696.126 — 36,898335 — 175314.558 — 524,473.407 — 22,794.829; na ozemlju Bosne in Hercegovine: 8,451.945 — 1,107353 — 37.354 — 71,440.042 — 4319.639 — 108.421. 038 — 2,998.926 — 54,206.250 — 8234 382 — 70,604.660 — 52,007.712 — 10,028.650.
g Telefonska zveza Beograd—Zürich. Poštno ministrstvo namerava v kratkem otvoriti telefonsko zvezo med Beogradom in Zürichom preko Zagreba.
—S Hmelj. VTL poročilo Hmčliarskcgs društva o stanju bmeljskih nasadov v inozemstvu. Žalec, Č. S. R., dne »0. iiniia leta 1925. Razpoloženje in cene -a hrrteliskem trgu so zelo čvrste. Plačuje se od 3900 do 4000 č. K za 50 kg. Lastniki hmelja pa ne ponujajo svojega blaga, nego ga zadr^uie.o. Tudi promet in cene rranzitn?ga hmelja so s j dvignile. Stanje fcneKskih nasadov je neenako. Nekrilate ušice se hitro množijo, da se ja že pričelo s *krop!ier.;em. Ves cko-!b ie tore. okužen O' išici, posebno pa ■ureJüsTö v nižavah. rima!Hka ušica je pa okužila tudi nasade na Bavarskem, \vi»-tenberškem, v Alzaciji in Be'g'-i. Tz vsega tega se lahko sklepa, da bo letina ;925 neznatna. Kakor se z Angleškega poroča, s'i ?e že dovolil uvoz tujega hmel;a iz leta T923 In še starejšega. V Zale* te Je baje blizu 1000 stotov tranzitnega hmelja nakopičilo za Anglijo.
To in ono
Pri modernem astronomu
Astronomija ali zvezdoslovjc ni več tako nemoderna, kakor je nam zatrjevala v šoli pozitivistična izobrazba. Astronomi se vedno bolj zanimajo rudi za praktično življenje. Oglejmo si življenje takega modernega astronoma.
Mračna dvorana, prirejena za astrono-mično delovanje. Globusi, firmaraenti, mape, kvadranti ji druge priprave, sedem planetov v magični luči. astrolog Sem opazuje zvezde, Waldstein pa stoji pred veliko črno tablo z narisanim planetnim aspektom. Tako je bilo v observatorijih v Waldsteino-vnh časih. Danes ni več tako. V sedanji razdrapani dobi tudi astronomi ne hodijo več v črnih plaščih. Le če gredo na ples, oblečejo črni frak aH smoking. Moderni ostrolog ne stanuje v mračnih sobah starih palač, nego tam, kjer slučajno dobi stanovanje. Ce treba tudi v podzemlju. Stanovanjska kriza ne pozna izjem. Če hoče opazovati zvezde, zleze na streho (seve če mu dovoli hišni posestnik), ali pa se povzpne na hrib. V njegovi delavnici ni nič izrednega. Razume se, da mora imeti globus in zvezdni firmament v obliki oble, ki jo lahko poljubno vrti, >denn stets in Wandlung ist der Hfmrnelsbogen«, pravi Schillerjev Waldstein. Sicer pa ne na'dete pri njem nič takega, kakor so mT~ debele latinske in hebrejske knjige aH magična razsvetljava. Tudi črne mačke ni v kotu. Moderni astrolog ima električno razsvetljavo, če je slučajno napeljana v dotiČno hišo. če ne, si pa pomaga s plinom ali petrolejem. Če ga po-
selite, vas posadi na navaden stol ter vam ponudi cigareto, če ni preskop. Ali ste že čitali kdai v kakem zgodovinskem romanu, da bi bil astronom ponudil gostu cigareto? Menda še nikoli Časi pa so se tako izpre-menili, da so izginili celo nekdanji običaji tega stanu. Po običajih so moderni astronomi prav nič ne razlikujejo od navadnih smrtnikov.
Sedaj pa poskusimo pripraviti modernega astrologa do tega, da spregovori o astrologiji. To ni tako lahko, zakaj moderni astrolog ima Še postranski poklic bančnega uradnika, ministrskega tajnika ali knji-gotržca, pa vam začne takoj govoriti o plačah državnih uradnikov ali pa celo o visoki carini, ki jo proklinja kakor vsi drugi trgovci. Ulju dno ga opozorimo, da nismo prišli zato, da nam razlaga svoje križe in težave, nego da bi kaj izvedeli o zvezdo-slovju.
»Moderni astrolog se opira v prvi vrsti ca strokovno literaturo«, izjavi nas astrolog. V dokaz privleče od nekod celo kopico knjig, knjižic m brošur o astroloških problenrh. To pa niso stari rokopisi, ne latinske ali hebrejske bukve. Knjige so večinoma nemške tako. da se kar čudimo, koliko astrološke literature izhaja v premagani in gospodarsko omajani Nemčiji. Astrolog nas opozori, da so v Nemčiji že cela astrološka založništva, kakor n. pr. v Draždauah. In zdi se, da je postala astrologija med Nemci arlstokrat;čni poklic, zakaj tu naletimo na celo vrsto brošur, čijih avtor je Herbert Freiher von Kloöckner ali iTene Freifrau von Veldegg. Pa tudi ple-
bejci izdajajo take knj:ge. In prijazni astrolog nam začne razlagati, da so spravil! astrologijo ob dober glas šarlatani, ki so s pomočjo zvezd ugibali človeško usodo, ne da bi bili v zvezdoslovju in višji matematiki dovoli podkovani. Seda i hoče astrologija bazirali svoje poizkuse na znanstveni podlagi. Pri tem se moderni astrolog n:-koli ne loteva tega. kar so odkrili že v stari Babiloniji ali AsirjI v pradavnih časi, ko je vladal tam še kralj Sin-ache-criba in drugi mogotci. Dolžnost solidnega astro^ga je, da se seznani z asrrskimi hijeroglifl in jezikom, da lahko študira astrološke tekste starega veka v originalu. iModerni astrolog ne odklanja niti tega, kar so odkrili v srednjem in začetkom novega veka. Astrolog na;n pojasni, da je treba pr: sestavi točnega horoskopa vedeti za leto. dan. uro in minuto človekovega rojstva, pa tudi na zemljepisno lego rojstnega kraja se le treba ozirati. Ko ga vljudno opozorite, da se do minute ne spominjate rojstva, skomigne astrolog z ramen! in izjavi, da horoskop v tem slučaju ne more biti povsem zanesljiv.
In ko smo radovedni, kaj je z nadaljnjimi lajnami te nauke, se čudimo, da se značaj, sposobnosti, telesni ustroi in usoda Človeka povsem ujema s položajem zvezd ob njegovem rojstvu Pri tem je treba seve vedeti ,kaj pomeni ta ali ona zvezda na določenem kraju, kar vedo samo gospodje astrologi. V tem neskončnem vsemirju je vse tako, kakor v človeku, ki predstavlja zase majhen svet. In če ima ta majhen svet želodčne krče, se pojavijo posledice tudi v glavi, če v neskončnem vsemirju ni vse v redu, če zabrede kaka pijana zvezda tja, kamor ne spada, nastane splonša zmešnjava in Človeku se tudi zmeša. Torej, če se človek rodi v znamenju raka, mu pravilo, astrologi račji človek, če se rodi v znamenju bika, je bičji človek itd. Kot primer takega človeka navaja naS astrolog: ^Be-nrbo Mussolini je bil rojen 29. julija 1S83 ob 2. popoldne. Solnce je bilo takrat v znamenju leva. Vsi planeti nad obzorjem. Velika sila se hoče uveljaviti na viden način. Uran stoji v desetem nebesnem domu, kar pomeni nenavadno naglo pot navzgor. Drugi planeti pa kažejo, da njegova pot do moči in slave nebo lahka, da ga bodo nasprotniki tudi telesno ogrožali.«
*    * *
* Dar Angleža, k! občuduje Mussolinlja.
Povodom kraljevega jubileja je poslal neki Anglež, ki rad biva v Ttafij?, ministrskemu predsedniku Mussoliniju milijon lir v dobrodelne svrhe. Svoj dar je spremlja! s Pismom, v katerem izreka svoje velike simpatije Mussoliniju in fašistovski vladi. Anglež hoče ostati neimenovan.
Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ulica štev. 6
Telefon
it. 9€0
Profesor Dr, HI. Zalokar
(Taoearfeoa nllca H
-- zopet redno ordlnlra --
1A21
Kurja
J
Zaščltn: zaak.
< !   Skladišče v lekarnah ali drogeri- ^ 4 \   jan ali naravnost is tvormce in glavsega akladlift«
j[ M. Srnjak, lekarnar. M f
Maj novejši modeli
ravnokar dosti v modnem salonu
LJVBZJANA.
Stach tff "dtlaške
Cene nizke.
Židovska ulica št. 3 Preoblikanje in predeianje se izvršuje točno. ^
Haur £-l1fiuiy ork ""»"'"^"^
Francoska linija    - -    (Freudi Line)
Cle. Gle. Transatlantlqne In drnZba chhr6eurs
Rennls za pomorske oofn|e
v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo ter Kanado
Ezpresiparnlki: .PARIS', FBAIfCE', ,de BRASSE*
Vozne listke ln tozadevna pojasnila dalo
Ivan Kraker
xastopnlk v L|abl|aal I 4 Kolodvorska ulica Ti
■hrti ofjlasi, ki aluzijo v posredovalna In socialne   namena občinstva, vsaka beseda 50 par.
Najmanjši znesek Din 8.
IKIHLI0GLHSI
Zenitvot dopisovanje ter oolasl strogo trgov* skega znaoala, vsaka beseda Din 1"—.
Najmanjši znesek Din 10
anejj ijpj	Kolar, vojaščine prost, z dobri* mi spričevali, išče služ* bo. — Ponudbe pod «Ko< 1 ar/1840» na upravo «5L Naroda».
1   staži! 1	
Kuharica, prvovrstna, se sprejme k boljši družini. — Ponud* be   pod   «Kuharica. 1841» na upravo «Slov. Nar.«<,	
	Trg. pomočnik dobra moč, ve^-iran v mešani stroki, prevzame vodstvo podružnice. Po* loži do 25.000 Din kavči* je. — Pristopi tudi kot družabnik s sodelovat njem k dobro idoči trgo* vini. — Ponudbe pod «Trgovina/1825» na upr. «Slov. Naroda».
Mjesne agente i zastuonike za sva m jesta Hrvatske Dalmacije i Slavonije — tražzmo.  — Kuzmi = čaj, Zagreb,   Kukovičeva 30 1817	
Trg. pomočnik	
išče službe v mestu ali na deželi; gre tudi kot poslovodja. — Ponudbe pod «Siguren'1810» na upravo «Slov. Naroda».
Elektrotehnični
obratovodj a
z večletno prakso išče službo. — Ponudbe pod «Posebna moč''1838» na upravo «Slov. Naroda*».
Kroiaški pomočnik
izvežban v prvovrstnem delu, bi rad zamen i al sedanje mesto. —-' Po* nudbr pod «Krojaski po* močnikfk%39* na upravo «Slov. Naroda».
Trg. pomočnik
mešane stroke. 20 let star. z dobrimi referen* cami — išče nameščenja za takoj v mestu ali na deželi. Gre tudi za skia* disčnika. — Ponudbe na upravo «SL Naroda» pod ./Takoj — 424/1848».
I   Posojila I
25.000 Din
posodim brezobrestno doti črn emu, kateri mi pre* skrbi stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Ponudbe pod «Din 23.000/1797» na upravo «Slov. Naroda».
20.000 dinarjev
posodim podjetju, kate* ri mi preskrbi stalno službo. — Ponudbe pod «Uradnik/1709» na upra* vo «Slov. Naroda».
(    Prodam |
Elektr. svetilka
(luster), lepa, viseča, se proda. — Ponudbe pod «Luster'1837» na upravo «Slov. Naroda».
I Stanovanja I
Prazno sobo
s predsobo in posebnim vhodom v mestu išče za« konski par brez otrok. — Ponudbe pod «P razna soba/1847» na upravo «S1. Naroda».
Din 5000 nagrade
dam dotičnemu, ki mi preskrbi stanovanje dveh sob s kuhinjo. — Po* nudbe pod «Nagrada 1844» na upravo «Sloven* sekga Naroda».
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče zakonski par Najemni* ne plačam do 700 Din mesečno. — Ponudbe na upravo «Slov. Nar.» pod «St anova n j e /1845».
Malo hišico
v mestu ali preejmestju kupim. Cena do 40.000 dirarjev. — Pismene po* nudbe pod «Enodruzin* ska/1794» n« upravo «S1. Naroda».
Enonadstr. hiša
event. s pohištvom — se takoj proda. Kupcu je na razpolago stanovanje 2 sob in kuhinje. — Po* nudbe pod a Hiša' 1843» na upravo «Slov. Nar.*>.
Vila v mestu
se proda za Din 300.000. Kupcu ne razpolago dve stanovanji. — Le resni ponudniki naj pišejo na upravo «Slov. Naroda» pod «Vila/1842».
I Dopisovanje J
Dragi Boris!
Sem v velikJh skrbeh za Tebe. Prosim Te, vrni se v Tržič, ali sporoči vsaj kje da. si! — Tvoja teta Ana. 1852
Ženitna ponudba*
Gospod, star 33 let, so želi spoznati z gospodič* no od 18—28 let staro. — Ponudbe pod «Resnost 1850» na upravo «Slo ven* skega Narcda».
Gosoodična
(osamljena) želi dopiso* vati z inteligentnim go* spodom. Prednost imajo državni uradniki. — Po* nudbe pod * Cvetoča roža/1828» na upravo «SL Naroda».
Makulaturni papir
po Din 5.— kg naprodaj v upravi «S1. Nar.». 1798
Koncesijo
nudim podjetnemu kapis talistu v prometnem kra* ju — Ceni. ponudbe na upravo «Sl. Nar.» pod «Koncesija  — 213,'1S49».
«
Frera
n
najnovejša dirkalna dvo kolesa, lahka, luksus — so došla. — Motorji. zni» žane cene. — «TR1BU NA» F. B L.. Ljubljana. Karlovska cesta 4. 112/L
Zgubil se je pes
Bernardincc, mlad. Sliši na ime «Jaka». Prosi sek naj sc ga odda proti na. gradi — Florjanska ulica 40 (v mesnici). 184o
Pst! Patent 25381
Samo «LUCIFER» uni* čuje trajno stenice (sčur» ke)! — Winter, Ljnhlja». na. Sv. Petra cesta 35, — Medic. Maribor, Gospo, ska 23. 118/L
Pristni, naravni
malinovec
x najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar# na cV G. Piccoli, Liib* liana. 108/1
Dvokolesa.
otroški vozički, pneuma» tika — znižane cenel — Ceniki franko: prodaja na obroke. «TRIBPNA»
F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* staj,__117/L
Rr^r^[TOr,-ir.i
kreditne banka
Din 30,000.000-— Rezervni zaklad okoli t Din 10,1
CENTRALA. LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODRUZIICEi
e, Cono. Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkoviö, NovS =====   Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, agencija  Lofjpateo =
a Sad,
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon atev. 261, 413, 502,  503   in  504. s*.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Laetaiaai  in tisk  »Narodne tiskarne«.
04