The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XX. — LETO XX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 4, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 232
Kratke vesti
iz življenja in sveta
Es^rasaaossoES^fiara HITLER NAMERAVA VRNITI OBISK
Berlin. — Sinoči je bilo tu u-radno naznanjeno, da je Adolf Hitler sprejel Mussolinijevo povabilo, da mu vrne obisk v Italiji. Pričakuje se, da bo obiskal Hitler Mussolinija enkrat v marcu prihodnjega leta.
PET MEHIKANCEV UBITIH.
Queretaro, Mehika. — Vojaštvo se je podalo na lov za tolpo razbojnikov, ki so sinoči napadli neko hacijendo, jo izropali, pet oseb ubili in dve ranili.
OBTOŽEN, DA JE UKRADEL CESTO
Philadelphia. — Nicholas Ra-ppino, star 41 let, je bil tukaj aretiran in postavljen pod $300 varščine, ker je obtožen, da je ukradel del ceste. "Vsak jemlje s ceste lesene bloke, s katerimi je cesta tlakovana, ne samo jaz, da si ž njimi kurimo," se je zagovarjal obtoženec.
PAZNIKI UBILI
KAZNJENCA
Weldon, Tex. — Pazniki tukajšnje jetnišnice so ubili dva notorična bandita - kaznjenca, ki sta hotela pobegniti. Ubita kaznjenca sta Roy Thornton in Austin Avers. Nadaljnega kaznjenca pa so stražniki ranili.
Župan Ely ponudil $1,000 nagrade
Župan Ely iz Euclida je ponudil tisoč dolarjev nagrade onemu ali onim, ki bi dali kake informacije o osebi ali osebah, ki je streljala na avtomobil Pat Pietra, reporterja in managerja Usta Euclid Observer, ko se je Peljal pretekli ponedeljek ponoči po Euclidu.
Vodstvo lista Euclid Observer pa je razpisalo $500 nagrade onemu, ki bi vedel o tem kaj Povedati.
"Ta stvar me je globoko prizadela," je rekel župan Ely. — "Nekateri trosijo govorice, da so moji prijatelji streljali na časnikarja. Nihče, ki je res moj prijatelj, ne bo kaj takega storil. Jaz imam glede tega sicer svoje lastno mnenje, vendar Pa bi rad izvedel resnico."
Vodstvo časopisa pa pravi, da bi policija v Euclidu lahko reši-to zagonetko, samo če bi jo hotela.
Albanija in Portugalska sta blokirali akcijo Zveze narodov glede nevmešavanja
V.'	■
Rusija zahteva, da se prične pošiljati lojalistom orožje in
druge vojne potrebščine. — Nobena južnoameriška
republika ni priznala "vlade" generala Franca.
ŽENEVA, 2. oktobra. — Al-*—-
banija in Portugalska, dve dekli laškega fašizma, sta danes blokirali akcijo Lige narodov, ki je zagrozila opustitev hevmešava-nja, ako se ne odpokliče inozemskih prostovoljcev iz Španije.
Štirinajst južno-ameriških delegatov, katerih vlade niso priznale vlade generala Franca, so se vzdržale volitev.
Resolucija Lige narodov, ki je bila sprejeta v glavnem na prizadevanje Rusije, gre za tem, da se izvede nov pritisk na Mussolinija, da pokliče domov italijanske "prostovoljce", ki se borijo v armadi generala Franca. Sedem in dvajset narodov, ki so včlanjeni v odboru za ne-vmešavanje, ima proste roke, da zdaj lahko dela, kar hoče.
Francija zdaj na primer lahko odpre svojo mejo proti Španski za uvoz orožja in muni-cije in za prehod prostovoljcev. Pri Ligi narodov so trdno prepričani, da bosta Rusija in Francija izvršili svoje grožnje ter izstopili iz odbora za ne-vmešavanje, ako se Italijani ne umaknejo iz Španije.
Sovjetska Rusija je poslala Veliki Britaniji noto, v kateri brez ovinkov zahteva, da se o-pusti ne vmešavanje in ds» sr pošlje španski vladi municijo in druge vojne potrebščine.
VALENCIA, 2. oktobra. — Dolores Ibarruri, znana Španjol-ka, ki se bori z lojalisti proti fašistom, je zahtevala v corte-su (parlamentu), naj španska vlada sledi ruskemu vzgledu in naj ustvari močno ljudsko armado. Parlament, ki se je zdaj prvikrat sestal, odkar je izbruhnila civilna vojna, ji je živahno ploskal.
GENERALI PO $14.50
Tokio, 3. oktobra. — Pri nekem kitajskem vojnem ujetniku so našle japonske oblasti "cenik", iz katerega je razvidno, da plača kitajska vlada za ujetega živega japonskega generala $14.50. V tem "ceniku" so označene nagrade za vse, od japonske puške do bojne ladje.
Za ujetje japonskega prostaka dobi kitajski vojak $5.80 nagrade; za častnika $8.70; za generala $14.50; za špijona tudi $14.50; za zaplembo puške ali pištole $1.45; za tank $145; za letalo $290; za težko strojnico $23.20, za rušilec pa $2.90.
Največja nagrada pa je razpisana za zejetje japonske bojne ladje, namreč $14.500.
Danes nastopi sodnik Hugo Black svoje nove mesto
Proti njemu bo dvignjen u-govor, da njegovo imenovanje ni v skladu z ustavo
BOMBE IN LETAKI
NANTUO. — Te dni so tri japonska vodna letala bombardirala Nantao, med tem ko so tri druga letala odvrgla kup letakov, ki so rohneli proti nankin-ški vladi in zagotavljali, da je e-dina želja japonske armade ta, da bi kitajsKefnu ljudstvu zasi-gurali prospeh. Čudne so takšne želje, pomešane z bombami.
Seja
V sredo se vrši seja direkto-rija tiskovne družbe "Enakopravnosti. Prosi se direktorij, da se gotovo udeleži.
Prestavljena seja
Jutri ne bo seje Progresivnih Slovenk krožek št. 1. ampak bo 29. oktobra to je na večer naše Card Party. — Tajnica.
WASHINGTON, 3. oktobra. Danes se bo pričela kontroverza, da-li ima Hugo Black, sodnik najvišjega sodišča, pravico zasesti svoje mesto ali ne. To vprašanje bo prišlo na površje, ko bo zasedel svoje mesto kot sodnik najvišjega! sodišča Black radi katerega je že itak mnogo sporov.
Vprašanje bo . stavil Albert Levitt, bivši federalni sodnik na Virgin Islandu, ki bo zahteval pojasnila, če je imenovanje Blacka za vrhovnega sodnika v skladu z ustavo. Zedinjenih držav. On pravi,, da ni, in sicer: 1. Ker je bil član senata, ki je po- j višal "nagrado", katero dobi j sodnik najvišjega sodišča, ko gre s sedemdesetimi leti v pokoj s polno plačo, ko je prej služil deset let. 2. Pri najvišjem sodišču ni nobenega izpraznjenega mesta in tudi nobenega ne bo, dokler bivši sodnik Van De Vanter popolnoma ne prekine svojih zvez s sodiščem, kar pa bo storil samo z resignacijo, ne pa z navadno upokojitvijo. (To se pravi z drugimi besedami, da išče Albert Levitt dlako v jaj-: cu).	| .
Pričakuje se, la bo danes natlačen" dvor. r n kateri je prostora ■ n •	idi. Pojavila se je možnost., I ■ utegnejo o-stali sodniki t resignirati kot v protest proti Backu, ki je bil nekdaj član Ku Kluks Klana.
MIAJA ŽELI AMERIK AN-CE
Valencia, 3. oktobra. — V pismu Touisu Fisherju, ameriškemu Časnikarju, je general Miaja, vrhovni poveljnik lojalističnih čet, sporočil, da bi želel še več ameriških prostovoljcev v svojih vrstah.
"Z veseljem Vam odgovarjam na Vaše vprašanje", pravi general v svojem pismu, "da so Ameri-kanci, ki so prišli na Špansko, da se bojujejo v naših vrstah v obrambi naše zemlje pred fašisti in tujimi nasilneži, hrabri, pogumni in izborni bojevniki. Izvršili so že čudovita pod-vzetja in želel bi, da bi jih bilo več v naših vrstalj."
Napadi Japoncev se razbijajo ob utrjenih kitajskih položajih
Val za valom japonskih napadov je odbit, ko se Ki tajci branijo s čudovito hrabrostjo. Japonci morejo nikamor naprej
Eksekutivni odbor A. F. of L zahteva pravico izključenja CIO.
Odbor pravi, da se uporniškega stanja ne bo več trpelo v Ameriški delavski federaciji.	s<
TREBA JE ZAŠČITITI UNIJE, KI PRIPADAJO
A. F. of L.
K

ne
ŠANGHAJ, 31. oktobra. Ogromna ofenziva Japoncev, pooblastila, da mu da konvenci-
'ŽENSKE IN MENIHI'
Veliki protifašistični izgredi v Londonu
Sto tisoč ljudi v Londonu napadlo povorko angleških fašistov, ki so med angleškimi demo krati skrajno osovraženi.
Prihodnji teden pričnemo priobčevati krasno povest "Ženske in menihi", posneto iz resničnega življenja.
Že danes opozarjamo čitatelje in čitateljice na krasno povest,
Razstava se prične nocoj!
Velika množica se pričakuje nocoj v obeh dvoranah Slovenskega Doma na Holmes Ave., ko se otvori Trgovska razstava. Razstava se vrši do 9. oktobra. Vstop bo samo z vstopnico in ^"ez vstopnice ne more noben v Zorano. Na tisoče brezplačnih Vstopnic je že razdanih po trgovcih, ki so člani Collinwood etter Business Ass'n, ki prireja razstavo v prid Slovenskega uoma. Pričakuje se, da bo Manjkalo vstopnic, toraj sto-we k svojemu trgovcu in do-® brezplačne vstopnice. Slovenski Dom je prenovljen »boste iznenadeni ko vidite
CTolT Dvorane izgledajo
Razstava je dobro omišljena n veliko priprav se je vršilo, a bo izpopolnjena. Vsak večer azstave bo zabave dovolj. Irra-£ bo godba in zabava bo s Pe-W Vaak je dobrodošel.
katero bomo pričeli priobčevati v Enakopravnosti prihodnji teden.
Povest je klasično delo ruskega pisatelja Josifa Kallinikova, sijajen prevod pa je oskrbel priznani slovenski književnik Rudolf Kresal ter ga pregledal in popravil slovenski profesor Josip Tominec.
V delu "Ženske in menihi" je pisatelj prikazal vse človeško prizadevanje z erotičnega stališča in orisal človeka takega, kakršen je. Pisatelj je kot sin ruskega svečenika vzel za središče svojega dela ruski samostan v čigar senci je sam preživel vso svojo mladost. Krasno je opisal življenje ruskega priprostega človeka, ki mu je krščanstvo bolj čaščenje ikon (svetih podob) kakor, pa notranje versko prepričanje, iščočega utehe zdaj v praznoverju zdaj v molitvi. Pisatelj opisuje ljubezen v vseh njenih podrobnostih, kljub temu pa ni vendar nikjer zašel na spolzka tla in je ne le kot sijajen pripovedovalec, temveč tudi kot tvorec ostal na višini. Pisatelj dokazuje, da je bilo v dobi od leta 1905—1917 središče vsega socialnega okolja v ruskem življenju le erotika (ljube zen) posazemnika, njegova na-
gonska pamet, ki mu ne da sprostitve brez ljubezni do drugega spola. Iz nje je Kallinikov razvil strahotno dramo ruskega naroda.
Na vse zadnje zavlada v človeku le zaslepljujoči ljubezenski r.agon, zato je iz vseh Kalliniko-vih oseb čutiti samo nagonsko življenje. To življenje je prikazal tako, kakršno je.
V samostanu živi mlad menih. Še novic je. še se igra s svojo usodnostjo in hoče nekaj, česar ne more doseči. Pisatelj pa privede mladeniča na trdo, močno cesto življenja. Menih, mladenič je dobojeval v sebi boj očiščenja in preživel dobo svoje notranje borbe — gre z ljubljeno ženo v novo življenje.
Iz ponižanih in razžaljenih, iz idijotov in igralcev, iz noči in teme, iz zločina in kazni gre člo vek v vstajenje — a pot mu o-svetljujejo silni plameni med prepadi se vojujočih svetov.
Citajte vsi to krasno povest, ki vas bo zajela v vsej svoji globini!
"Kanarčki"
Važna seja staršev "Kanarčkov" se vrši v torek, ob 7:30 uri zvečer dne 5. oktobra. Vele-pomembno je, da se vsi starši u-deleže. — Tajnica.
LONDON, 3. oktobra. — Danes so odpeljali v bolnišnice veliko število krvavih antifašis-tov, mnogo pa v ječe, ko se je policija spopadla z množico pro-tifašistov, ki so napadli povorko fašistov, katero je vodil angleški fašistični voditelj Sir Oswald Mosley.
Dolgo tleče sovraštvo med fašisti in angleškimi levičarji ter ostalimi demokrati je izbruhnilo na dan v takih izgredih, kakršnih še ne pomnijo v Londonu.
Jezdeči policisti in policisti peš so ponovno in ponovno napadli protifašiste ter udrihali po njih s krepelci, ker se je bilo bati, da bodo slednji pobili fašiste. Računa se, da je nastopilo proti fašistom do 100,000 ljudi.
Vse strehe in okna ob cesti, kjer se je vila povorka, so bile polne protifašistov, ki so metali kamenje in opeko na fašiste.
Fašisti, katerih je bilo v paradi sedem tisoč, so praznovali petletnico svojega obstoja v Angliji-
Ubit od avtomobila
Danes zjutraj se je vršil pogreb iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda za Joseph Levstkom, ki je bil ubit od avtomobila 24. septembra. Star je bil 42 let. Doma je bil iz fare Hinje, vas Zverče pri Žužemberku. V Ameriki je bil 25 let. Tukaj zapušča tri sestre, Antonijo Župec, Mary Dejak in Angelo Pirnat in brata Petra.
katero so pričeli Japonci že pred šestimi dnevi in katero izvajajo na morju, na kopnem in v zraku, se je spet razbila ob obrambni črti Kitajcev, utaborjenih v Čapeju, izven mednarodnega naselja.
Po urah napadov in protinapadov, v katerih je prišlo do veljave vse orožje, ki ga pozna moderna vojna tehnika, so kitajske črte ostale trdne in nezlomljive. Japonci besnijo.
Val za valom tankov, za katerimi se krije pehota, se je privabi proti kitajskim položajem, tam pa so zadeli tanki na pasti, ki so jih naredili Kitajci iz železniških tračnic. Ko so se tanki ustavili, so kitajske strojnice pokosile japonsko pehoto, ki se je krila za tanki.
Inozemci v mednarodnem naselju so splezali na strehe, odkoder so opazovali klanje pod seboj na ulicah.
Kitajci pravijo, da je bilo zadnje dni ubitih 16,000 Japoncev, 12,000 pa ranjenih. Japonci pa pravijo, da to še ni velika napovedana ofenziva, marveč da ta šele pride.
■ vo	•	v • i
Iz življenja ri a si h ljudi po Ameriki
DENVER, 3. oktobra.	_
ksekutivni odbor Ameriške fe- j j^sMEssasesons^^ ^fcitsy deracije dela bo vprašal jutri j konvencijo za dovoljenje, da( sme izključiti iz vrst organiza- j cije deset upornih C. I. O. unij.
"Že polni dve leti zasledujemo politiko tolerance," je rečeno v poročilu odbora na konvencijo. "Resno smo si prizadevali, da dosežemo sporazum in soglasje s pogajanjem in potom konvencije, toda vsa naša prizadevanja so bila brezuspešna.
"Interese vsake narodne ali mednarodne unije, ki pripada k Ameriški delavski federaciji, je treba zaščititi. Konfuzijo in nesoglasje, ki vlada glede unij, ki pripadajo A. F. of L. in CIO je treba končati.
"Da se pa vse to doseže, prosi eksekutivni odbor konvencijo
V kratkem razdobju nekaj dni je smrt že drugič posegla v hiše portwashingtonskih rojakov. Pretekli teden je umrla rojakinja Mary Leskovšek, stara komaj 43 let in rojena v Šmart-nem ob Dreti. Tu zapušča moža, dve hčeri in brata.
25-letnico zakona sta pred kratkim praznovala v Port Washingtonun dva ugledna slovenska para Mr. in Mrs. John Rajšter, 627 W. Virginia St., dne 2. septembra pa Mr. in Mrs. John Cheplak, 1430 W. Walker St.
V Reliance, Wyo., je umrla v ja polno moč, da odvzame čar- General Hospitalu v Rock
ter onim unijam, ki pripadajo k odboru za industrijsko organizacijo in ki so bile suspendirane dne 5. septembra 1936."
Smrtna kosa
V petek zvečer je po kratki in mučni bolezni preminul v mestni bolnišnici Martin Rade, star 72 let, stanujoč na 6030 Carry Ave. Bil je vdovec in zapušča tukaj tri sine, Antona, Jožefa in Franca ter več sorodnikov. V Ameriki je bival nad 45 let in je bil član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:45 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Mladinski zbori
Ta teden pričnem zopet redno s pevskimi vajami mladinskih zborov. Vaje se vrše kot po navadi, ob istem času. Sedaj je najbolj prikladen čas za sprejemanje novih pevcev. Starši, pošljite jih na vajo! Pozdrav! — L. Šeme.
Springsu Minka Porenta, stara 49 let in rojena v Prištalu pri Škofji Loki na Gorenjskem. Tu zapušča moža, dva sinova in tri sestre, v stari domovini pa brata in sestro.
V Rittmanu, O., je zadnje dni rojak Mike Skraba izgubil 10-letnega sinčka Alojzija, katerega je pri igri z drugo deco zasula plast prsti in ga na mestu usmrtila. Rojen je bil tukaj in zapušča starše, tri brate in dve sestri.
OGROMNO ŠTEVILO GOSTOV PRI OTVORITVI SLOV. NAR. DOMA V MAPLE HEIGHTS, O.
V Domu in na prostem se je trlo rojakov, ki so prihiteli od blizu in daleč k tej pomembni slavnosti Slovencev v Maple Heights.
Včeraj se je izvršila'slavnostna otvoritev Slovenskega Narodnega doma v Maple Heights. Slavnost se je pričela z veliko parado, katere se je udeležilo nad tisoč ljudi, ki so korakali ob zvokih dveh godb. Dom je otvo-rila Mrs. Mary Hrovat, ki je dobila v kontestu največ glasov.
Program je bil zelo lep in obširen, toda ga radi pomanjkanja prostora ne moremo na tem mestu v podrobnostih navajati. Nastopili so pevski zbori Zvan, Slovan, Slovenija in Samostojna "Zarja".
Vodja slavnosti je bil g. Ivan Zorman, naš znani slovenski pesnik. Govorilo je tudi več govornikov, med temi Mr. Zimšek, predsednik Doma, slovenski sodnik g. Frank J. Lausche, župan John Pekarek, avditor Gerald Mansel in drugi.
Udeležba je bila naravnost ogromna, in rojaki so nam priznali, da tako velike udeležbe niso pričakovali. Ljudstva se je kar trlo na prostem pred stavbo, kjer so bile mize in klopi ter improvizirana gostilna v o-gromnem šatoru, v dvorani in v kleti, kjer je pivnica. Vladalo je veselo in živahno razpoloženje in slavnost se je zaključila v najlepšem redu.
Dom je lepa stavba, ki sicer ni kdove kako velika, toda odgovarjala bo vsem potrebam on-dotnih Slovencev pri njihovem družabnem in kulturnem udej-stvovanju. Za stavbo je lep prostor za balinanje, ob pročelju na levi pa prosto zemljišče, iz katerega se bo dalo vporabit lep prostor za razne zabave in vrtne veselice. Rojakom v Maple Heights je čestitati na njihovem
Nesreča
Smrtno se je ponesrečil pri barvanju garaže Frank Ban. Ko je barval garažo v soboto popoldne, je padel z lestve. Odpeli jali so ga v Bulevard bolnišnico, kjer je čez par ur preminul za poškodbami na glavi. Pokojni je bil star 49 let. Doraa je bil iz vasi Gornji Obrež pii Brežicah na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 19:13. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, Frances, roj Brodnik, hčero Frances, por. Strle, Lucille por. Smolič in Jennie por. Mailers. V Geneva zapušča brata Jerneja in veliko drugih sorodnikov in prijateljev. V stari domovini zapušča tri brate in tri sestre.
Bil je član društva "GJlas Slovenskih delavcev", št. 9, S D Z in delničar Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Pogreb s-e bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 854 East' 236 St., ter v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetečk.
Povratek z obiska
V petek so se z večmesečnega obiska v Jugoslaviji povrnili: Mrs. Urška Šepic, Mrs. Rose Homovec, Mrs. Genovefa Zupan, Mr. Frank Drašler, Mr. in Mrs. Leo Zupanec, Mr. Albin Poznik in Mr. John Fink. Potovali so s parnikom Normandie. — Dobrodošli!
Slovenski kulturni program
se bo sedaj redno oddajal vsak torek popoldan od 4 do 4:30 ur3 in sicer potom WCLE radio postaje, ki je bila poprej znana pod WJAY. Tekom prihodnjega programa, ki se bo oddajal v torek dne 5. oktobra, bo govoril
napredku in medsebojni slogi, sodnik Frank J. Lausche.
BTRAft 2.1«
ENAKOPRAVNOST
4. oktobra, 1937.


UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
/o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
ca 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
la 6 mesecev....................$2.50: za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug* inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.01;
entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tlie Act of Congress of March 3rd, 1879.
..s.12-•- ,104
UREDNIKOVA POŠTA
SODNIK HUGO BLACK v
Sodnik Hugo Black se je končno oglasil in povedal javnosti, da je res pred petnajstimi leti pripadal organizaciji Ku Kluks Klan, katero pa je potem pustil in nima od tedaj ž njo nobenega opravka več.
"The Nation", znana liberalna ameriška revija, piše glede Blacka sledeče:
Mi smo nasprotni Klanu kakor smo vedno bili, in nasprotni smo vsemu, kar Klan predstavlja. Če bi mi vedeli, da je sodnik Black zdaj Klan, bodisi po duhu, dejanjih ali po idejah, bi mu odločno nasprotovali. Toda mi ne vidimo ničesar na njem, na njegovi osebnosti, v njegovih dejanjih, njegovih govorih, prijateljih ali sovražnikih, kar bi le malo dišalo po Klanu. Mesto tega pa vidimo v njem brilijantnega, militantnega in nekom-promisnega liberalca, ki je postavil svoje velike zmožnosti v službo izkoriščanih in ubožnih, v njem vidimo enega izmed maloštevilnih v kongresu, ki res vedo, kaj je liberalizem.
Kaj pa povedo tisti članki v časopisju Paula Blo-cka, ki ga je "razkrinkalo"? Tam je rečeno, da je bil sodnik Black dve leti član Ku Kluks Klana, od leta 1923 do leta 1925, preden je kandidiral v senat; da se je pojavil na neki klanski seji leta 1926 ter prejel tam "veliki potni list", to je, da je postal častni član tiste organizacije, ki je v svojih principih protizamorska, protikatoli-ška in protižidovska.
Blackoy javni rekord zadnjih enajstih let izkazuje, da Hugo Black ni noben Klanec. Vse ono, za ka- se Black v teh enajstih letih v senatu potegoval, je nasprotno dotični organizaciji. Klan sam ga zdaj smrtno sovraži, zato je s tako dobro voljo dal rekorde o Blacku "preiskovalcem" v preiskavo. Black se je vedno potegoval za človeške pravice, to je, za pravice do dela in do dostojne plače in za krajše delovne ure; boril se je za relif brezposelnim, boril se je, da dobe zamorci na Jugu iste pravice in privilegije, kakor jih imajo belci; boril se je za dobrobit in korist odjemalcev pri javnopravnih družbah; neustrašno se je boril za osvoboditev malega človeka izpod teže ogromnih korporacij, ki so mu doslej zabranjevale, da bi svobodno mislil ali svobodno izvajal svoje politične pravice.
"The Nation" je podpiral in še podpira sodnika Blacka, kakor je podpiral vse ostale progresivce, ki jih je napadalo nazadnjaško časopisje. Predstavniki tega časopisja, ki je stalo vedno za vse to, kar je nazadnjaškega, so se zdaj naenkrat proglasili, za visoke svečenike liberalizma in za varuhe njegovih svetih ognjev.
Kakšna je logika Ameriške Domovine?
"Ameriška Domovina" je začela napenjati vse sile za demokratskega kandidata McWil-liamsa, kajti urednika vidita, koliko je napredoval Burton pri primarnih volitvah v 23. vardi, in koliko je demokratski kandi-jdat za župana izgubil, ko je dobil skoro tisoč glasov manj kot kandidat Miller v primarnih volitvah leta 1935. Lojze Pire se zaveda da lahko izgubi mnogo vpliva pri demokratski stranki, ako Burton nadalje napreduje, in da bi sploh demokratska stranka v 23 vardi spodrsnila.
In nadalje lahko še pogledamo, kakšna je logika Ameriške Domovine, ki trdi, da ima kandi dat Novak absolutno večino nad vsemi ostalimi kandidati, in da bo torej njegova izvolitev prav lahka. Drugi dan trdi ravno nasprotno, da akoravno ima županski kandidat Burton absolutno večino 30,000 nad McWi-
lliamsonom, ni še izvolitev Bur-tona zagotovljena dokler se ne izrazi tistih,200,000 voiilcev, kateri so ostali doma.
Nam je pa jasno, da ima Wm. J. Kennick isto lepo priliko biti izvoljen kot jo ima McWilliams. V 23. vardi je doma ostalo približno 2,500 volilcev, kateri niso pod kontrolo Adam Damma in | Louis Pirca,, in kateri so torej logično za Williama J. Kennicka.
Volilci, k aferi so glasovali za Somraka in Kelley-a bodo tudi za. Wm. Kennicka, kajti vsi ti glasovi, so glasovi proti sedanjemu kouncilmanu. Adam Da-mmova in Pirčeva organizacija je napela vse primarne volilne sile za župana in za koncilman in kandidat Novak je dobil skoro vse glasove kar jih more dobiti. Wm. Kennick ima priložnost dobiti 4300 glasov, in v tem slučaju bi jih Novak dobil samo 2900. Torej, vsi na delo za Wm. Kennicka, da bomo imeli zopet ponosno zastopstvo.
Kennickov kamp. odbor
F

Zanimive ves+i iz stare domovine
Smrtna nesreča 10-letne deklice
1 V
Hilda Kušnikova iz Rut v Va-ženburgu, Podjuna, se je po ne-' previdnosti preveč približala transmisijskemu jermenu, ki je gonil mlatilnico. Jermen je , zgrabil dekletce za lase in ji posnel vso kožo z glave z ušssi I vred. Težko poškodovano deklico so takoj prepeljali v celovško Jbolnišnico, kjer pa je š: isti dan ponoči v groznil muk^h. Izdihnila.
■g
MMMMMWKSVMMMaMBaBMMaMMMWBtJ HBIIII M
Ko se je prebudil, je šel domov. Čez nekaj časa ga je začelo v želodcu na vso moč tiščati. Poklicali so zdravnika, ki je dognal, da ima deček kačo v želodcu. Zapisal mu je zdravila, ki naj bi pregnala kačo iz njega.
Tako piše iek; hrvatski list. Ce je pa zgodbica resnična, ne vem >.
queris, domine, linguam lati-nam?" (Znate, gospod, latinsko?). Anglež: "Loquor" (Znam). Plačilni: "Quid opta-tis?" (Kaj želite?). Anglež: "Desideramus lac frigidum et panem. Quinque portiones" (Že-j limo mrzlega mleka in kruha.; Pet porcij). Plačilni je Angle i žem lepo postregel. Ko so se za-J čeli odpravljati, je Anglež poklical plačilnega: "Veni, domine, peto solvere!", (Pridite, gospod, prosim plačati!) Anglež je plačal, stisnil plačilnemu v roko 50 din napitnine in dejal. "Hie habaes quinquaginta di-naros pro amicitia nostra" (Tu imate petdeset dinarjev za naše prijateljstvo). Plačilni pa se je strumno zahvalil z besedami: "Gratias tibi ago, domine" (Hvala lepa, gospod). Anglež je stisnil plačilnemu roko in se poslovil z besedo "Ave ! " (Zdravstvujte!) Smehljaje je angleška družba zapustila kavarno. Gotovo ji je natakarjevo znanje latinščine močno impo-niralo.
žepnimi baterijami v sobico. A namesto deklice so na peči u-gledali lepo rumeno pogačo. Skušnjava je bila močna in podlegli so. Z dolgo ošiljeno preklo so spravili pogačo s peči skozi okno in si jo bratski razdelili. Nerodno je le to, da je zadeva prišla do ušes orožnikom.

Mj=B=rE3£2E3EP

let'
imriE
je v Mpr
dO
ak
NESREČNA LJUBEZEN
V Dolnji Lendavi se je obesil; 65-letni Franjo Gone. Pred tremi meseci mu je umrla žena, i kar pa mu ni povzročilo posebne žalosti, ker se je že pred njeno smrtjo zaljubil v lepo mlado vdovo. Kot vdovec se je vsestransko trudil, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Žal se je trudil zaman. Za 40C0 din, kolikor je dobil za prodan travnik, ji je kupil daril, a tudi to ni pomagalo. Tako je naposled obupal, napii 1 je poslovilno pismo, v katerem je poželel lepotici vso srečo z drugim, nakar se je obesil.
OSUŠEVANJE JEZERA
GOREČI MAČEK
Nedavno nedeljo pozno v noči so morali barjanski gasilci pod vodstvom predsednika Vrbinca odhiteti na pomoč v Črno vas na Barju, kjer je gorela hiša Jerneja Snoja. Požar se je mogočno razmahnil, vendar je barjanskim gasilcem, ki so edini prihiteli gasit, kmalu uspelo o-genj omejiti in tudi zadušiti. Vendar je škode okrog 4O.O0O Din, a za enako vsoto je po-gorelec menda tudi zavarovan. Kakor se je ugotovilo, je požar zanetil domači maček in sicer na naslednji način: pod kotlom se je grel, pa se mu je vnelo krzno. Ves zdivjan je maček zbežal na seno, da bi si ublažil bolečine — in nekaj trenutkov nato je izbruhnil požar.
Sodnik: "Zakaj pa niste kričali na pomoč, ko se je lopov vtihotapil v vaše stanovanje?"
Zasebnica: "Kdo si je pa mislil, da je prišel krast!"
SMRT JUNAKA
V visoki starosti 93 let je umrl v Gacku Stevan Zimonjič, brat sarajevskega metropolita Petra. Pokojni Stevan je sodeloval v hercegovski vstaji kot član vstaškega odreda, kateremu je poveljeval njegov oqe Bogdan. Med svetovno vojno je avstrijska soldateska opustošila vso posest Zimonjičev in vsa rodbina je bila internirana do osvo-bojenja. Po osvobojenju je Stevan, starosta hercegovskih rodoljubov in bojevnikov živel ves . <*-as v Gacku.
''Nič ne marajte, vam bom že nadomestil mačko!"
"Tako? Ali znate miši loviti?"
"Kaj, fantek, ti že kadiš ? No, če bi bil jaz tvoj oče!"
"Saj bi šlo! Moja miti je vdova."
A: Svetujem vam —,kupite to hišo. Poceni je, lepa je, kar koj ob Savi!
B: No, kaj pa imam od Save?
A: To je vendar krasna reka! Če si zaželite lepega razgleda —-tik pred balkonom vam teče Sava! Če se hočete kopati, ali pozimi drsati, — koj pri rokah i-mate Savo!
B: In če je povodenj? Potem mi ta vaša Sava pred nosom odnese hišo!
A: Kje neki! Pri tej razdalji-Kje je hiša — in kje je Sava!
"Kaj pa je konsekvenca ?" "Konsekvenca ? Ne, da si
tako,
am
LlJ Ul
bra
Novi grobovi
j V Ljubljani je umrl gospod i Viktor Herksel, star šele 45 let.
Na Celovški cesti št. 72 je u- ,
mrla gospa Ana Šket.	Igorčičii P >
j Na Bledu je v 62. letu staro- omogQ , >ti umrla gospa Eva Triller roj. Ljubljan; Leš.
V	Črnomlju je umrl gospod! KRV \\r Jakob Sinkovič, posestnik, go- y . . • stilničar in mesar.	j — -—j s,
V	Ljubljani je umrl g. Franc Ivan in' pe-
»tem-
lenik I Gre-
ga jezera so gotovi, "ako vsaj
je izjavil ban zetske bsu ^vinej
novinarjem. Ker pripac.;.. del
Skadarskega jezera Albaniji bo
treba skupni načrt urediti z al-
., . bansko vlado. Z regulacijo Ska-' vntev spomenika darskega jezera bo mogoče priJ
rustvo Soča v dobiti toliko zemlje, da bo letno, rodila kakih 5000 vagonov tur-! ščice. Nad 20.000 ha zemljišča; bodo pridobili prebivalci okrog Skadarskega jezera.
MED BOGATINI
kier
on
naha ia!
imrl za pljučnico let znani veletr-
Avbelj, star 71 let.
Na Igu pri Ljubljani je preminul g. Anton Dolenc. Ha/ne nesreče in naval bolnikov i V splošno bolnišnico v Ljubljani sta bila sprejeta: Anton bajtarja. Za tožbe sicer nimata Kovačič, 41etni posestnikov sin Več denarja, a kadarkoli se sre-
AKLJUČEK v zagrebški oko-v svoji koči brata o Bašica. Prvi je star nad 50,-drugi pa nad 40 let in že od mladih nog sta skregana. Rodbina je bila nekdaj premožna, a zaradi samih pravd sta postala brata revna
VOLKOVI POKLALI OVCE Prebivalce metohijske vasi jJagučišta je zadela huda nesre-jča. Na vaški pašnik je vdrla tol-! pa volkov ter poklala čredo. Na i planino hriba Veliki Kamen, j kjer so skupni pašniki občanov,
„	,, , „ „ux:„„ t>„ ■ ,	„ ,	je vaški pastir odvedel kakih
z Vinega vrha, obema fet. Ru-;čata, je za oba cesta preozka. 1()()
pert na Dolenjskem. Padel je z . Vsakokrat se skregata ali pa tu-
ovac. Okrog poldneva je pu-
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA
Bivši .glavni urednik "Vorwartsa" in državni poslanec soc. dem. stranke Stampfer, je objavil svetu spomenico, katere vsebina je strašna. Posvečena je spomenica nesrečnim političnim žrtvam, ki morajo prenašati strahovito usodo v koncentracijskih taboriščih, kjer so živi zakopani. Do neba kriči krivica. Dolžnost človeštva je, da se spominja teh žrtev ljajvzvišenejših naporov za človeštvo.
O teh nesrečnih je sedanji šef nemške policije Himmler rekel, da se za te "neprijatelje države nikdar ne odpro vrata koncentracijskih taborišč". Ti ljudje so torej obsojeni brez sodne preiskave na trajno robijo; to pomeni večinoma tudi smrt.
Sodrug Stampfer navaja šest primerov izmed posameznih mož nemškega delavskega gibanja, dasi ni dvoma, da je usoda neštetih drugih enaka. In celo ti primeri so opisani nepopolno, ker je težko priti do podrobnih podatkov.
Vsak primer je bolj grozen od drugega. Sodrug Ernest Heilmann, pruski deželni in državni poslanec so-cialnodemokratični, je bil najodločnejši bojevnik proti nemški vojni furiji. Danes so tega človeka v koncentracijskem taborišču duševno in telesno popolnoma uničili. Zlomili so mu noge. Komunistični odvetnik Hans Litten se pokori za "zločin", ker je pri neki obravnavi, vršeč svojo dolžnost, stavil tudi na Hitlerja nekaj vprašanj. Med njimi je mladi soc. dem. poslanec Kari Mierendorff in njegov tovariš Kurt Schuhmacher (vojni invalid brez
i voza in si je zlomil desno roko.
i Posestnikova žena, 37 let. Frančiška Mikličeva, doma iz vasi
di stepeta. Oni dan sta ponoči
Stil na pašniku svojega malega
, .	. i sina, sam pa odšel po. opravkih
popivala vsak v drugi postilm, |	y yag Nekaj ur	je>
,a zjutraj sta se vinjena srečala . . , ,	, . .
Cesta pri Dobrepoljah, je ime- La cesti in se takoj spopadla. PVG Podrla ^dov tolpa
la opravka v splošni bolnišnici. Med pretepom, v katerega so se ^ !" T / " f	I
Pred bolnišnico pa je začela te- jvmeševali tudi neki pivski tova-l . .v"1 ^ ? J?. "P1®"1 i »„„i„*j„ ,, •• j I .... ■■ ... , , .v , najvišje drevo in klical na pokati semintja. V svoji zmedeno-; risi, je starejši brat mlajšega ta	'
sti je zadela ob tramvaj, ki jo je podrl. Dobila je razne zunanje poškodbe in podpludbe. — Letos je bilo v bolnišnico sprejetih 19,989 bolnikov.
Smrtno se je ponesrečil na Vrhniki 81 letni delavec
ze
ko zdelal, da so mu ure štete.
moč. Pomoči ni bilo od nikoder in so volkovi poklali skoraj vso čredo. Proti večeru so vaščani zbrali kakih 30 ovc, ki so utekle
Mesec. Napravljal je drva v Mo-čilniku; najbrže mu je v strmini spodrsnilo ter je padel čez visoko pečino in obležal na mestu mrtev.
Pastir s kačo v želodcu Trinajstletni pastir Dragotin Vukič je doživel nekaj nenavadnega. Na pašniku pri Bosanski Kostanjici je ležal v travi in spal. Med spanjem se je nenadoma priplazila do njega kača in mu zlezla skozi odprta usta v želodec. Deček ni čutil ničesar.
LATINŠČINA V KAVARNI
Celjska "Nova Doba" poroča: J......V ..............
, J, , , . .»,	, krvoločnim zverem.
Pred dnevi je prišla v neko
celjsko kavarno družba Angležev in Angležinj ter sedla za
POGAČA MESTO DEKLETA
...... , , . , , ., Od Sv. Marka poročajo: Za-,
mizo Plačilni natakar je takoj Ladi slabcgu vremena se je leto3
stopil k njim da b, j„n postre- tud. a zakagnUa Markov-gel. Nagovoril jin je v francoskem, nato v nemškem in na-
zadnje še v našem jeziku, a vsakokrat so odkimali, da ne
in že je našel izhod: poskusil jo še z latinščino — in glej Anglež, ki je bil ob prihodu v kavarno poklical plačilnega k mizi, je bil vešč latinščine. Med plačilnim in Angležem se je razvil 3ledeč dialog: Plačilni: "Lo-
desne roke), ker je kot poslanec govoril pi'oti Gobbelsu. Lahko bi skoraj rekli, da ima vsak podrepnik režima v tretjem cesarstvu zaradi osebnega maščevanja med siromaki v koncentracijskih taboriščih kako žrtev na vesti.
- D. P-
čani še komaj te dni kosijo. Te dni so kosili tudi Španovi v Prvencih. Gospodinja je prejšnji
. . večer spekla pogače in jih shra-razumejo jezika Plačilni je b. nUa čex nQČ y sobid kjer je na_
?f Z T:1 "T;	itl?.Tn3-!!l vadno spala dekla. Toda zjutraj
je bilo veliko presenečenje, kajti pogača je bila čez noč izginila. Domači so že mislili, da so postali žrtev poklicnih tatov, ali kmalu so se prepričali, da razen potice ničesar ne manjka. Uganka, kdo je odnesel pogačo, pa se je kmalu razvozlala. Usodno noč so vasovali v Prvencih fant je iz Markovcev. Potrkali so tudi na okno, kjer je običajno spa la Španova dekla. Ko pa se ni kdo ni oglasil, so posvetili z
na obisku, j" v starosti 7 govec Edward A. Filene iz Bostona, ki je bil prava bela vrana med ameriškimi milijonarji. Zdi se, da je najbolj užival, kadar je imel priliko zabrusiti kako trpko resnico v obraz svojim kolegom bogatincem. Tako je že pred leti trdil, da je v interesu delodajalca samega, da delavce čim bolje plačuje in jim1 omogoči čim krajše ure, kajij zadovoljni delavci so najboljši odjemalci. Pogostoma je navajal svojo department trgovino s 3000 uposlenci, katero je tako-rekoč ustvaril iz nič, kot dokaz, da je njegova teorija pravilna. Propagiral je tudi konzumne zadruge in kreditne unije. Ob neki priliki je rekel: "Zakaj bi mi ameriško ljudstvo z davki ne smelo vzeti polovice mojih dohodkov? Saj sem jih ljudem vzel!" Bil je sin naseljenca iz Poljske in kot deček je bil trgovski vajenec. Ker so velebiz-niški interesi, organizirani v Trgovski zbornizi Zedinjenih držav, lani vodili boj proti ponovni izvolitvi Roosevelta, je od organizacije, katero je sam pomagal ustanoviti, odstopil, rekoč, da s takimi businesmani, ki sami ne vedo, kaj je dobro zanje, noče imeti več nobenih zvez.
O Rerftbrandtu pripoveduj^0'
da je prišel nekoč k slikarju, ki mu je pa kazal grozd, tako dovršeno naslikan na platno, da so priletali k sliki vrabci z napU" šča, da bi zebali zrele jagode.
Slikar je vprašal Rembrandta-"Ali zmore vaša umetnost kaj sličnega?"
Rembrandt je molčal, pristopil, vzel čopič in barvo ter naslikal čez grozd tenčico, ki se je zdela tako naravna, da se ni ben vrabec več približal naslika" nemu grozdu. _ *
veselja nad tako dobrotnostj0 prirode, danes pa je' drugače Že vstaja strah, da je bila Pri' roda preveč radodarna — da kmalu vsega "preveč". Polje" delski tajnik Wallace je Pred par dnevi dal izraza temu strahu, češ, še par takih letin, Pa bodo skladišča prenapolnjena' kupcev bo zmanjkalo, cene bodo zdrknile navzdol in tu
VSEGA JE "PREVEČ"
Amerika bo imela letos eno najbogatejših žetev, kar jih pomnija zadnja leta. Pridelalo se je 2,500,000,000 bušljev koruze, oziroma 1,000,000,000 več kot lani; 890,000,000 bušljev pšenice, ali 250,000,000 nad lanskim pridelkom; bombažna po-j lja dajo 16,000,000, oziroma 2,000,000 več svežnjev bombaža kot preteklo leto. Jako obilen je tudi pridelek ovsa, krompirja, tobaka In raznih drugih dobrin matere zemlje. Nokoč bi vsa dežela prekipevala sreče in
zopet nova kriza. Potem je
tel tolažiti, da je imel zadnJ1
kongres to na vidiku, zato Je
določil pol milijarde dolarjev. 9
katerimi, se bo 20 milijonov ak'
rov zemlje odtegnilo produk01.
ji in da so nadaljni koraki v ^
smeri še na programu . • •
še ni dolgo tega, ko je R®°Sfa
velt poudarjal in to ne prvič.
je v Ameriki eno tretjino Pr®
bivalcev, ki nimajo dovolj jeS
ki so slabo oblečeni in ki sta,lU
hiša!*
jejo v brlogih namesto v kot se za ljudi spodobi. In za" mivo pri vsem tem je to: , jajjo meščanski kriti, pa °° jajajo vladni program redu _ češ, da je v paradoksu iz°, L na eni strani ter bede na ^ gi nekaj proti-naturnega in ^ moralnega. To je res. A-inP zakaj ne povedo, da druga'-^; ti ne more, dokler se bo 1" ^ ciralo za privaten dobiček mesto za slopšno blaginj0 korist — da sistem Priva ^d-lastništva sam na sebi P^tj
stavlja višek proti-naturn
in ne moralnosti?
4. oktobra, 1937.
ENAKOPRAVNOST
P BTRAH t
VAŽNA PROTEKGIJA
V Brooklynu, N. Y., je nedavno zaprla vrata Fort Greene National banka, toda zaprtje ni povzročilo nikakega razburjenja, nikakega joka in preklinjanja. Ni bilo namreč nikakega vzroka za razburjenje, kajti vlagatelji so vedeli, da bo Federal Deposit Insurance Corporation v doglednem času izplačala vse vloge do $5000 stoprocentno, višje vloge pa do 75 oziroma 50 procentov. Vloge v omenjeni banki so bile najbrž vse pod $5000, torej vlagatelji niso bili oškodovani niti za rdeči cent.
slabe besede za to federalno zavarovalno korporacijo, tako dobro se je izkazala.
Prvič se je Federal Deposit Insurance korporacija izkazala leta 1934, ko je zaprla vrata neka banka v mestu East Peoria, 111. Banka je imela 1788 vložnikov in vsi so dobili svoje vloge do centa izplačane po omenjeni korporaciji. Od takrat do sedaj je ta korporacija
Tam se ni treba bati nikake izgube.
Vsaka banka lahko dobi federalno zavarovanje vlog, ako dokaže, da je njeno poslovanje zdravo. Seveda, za to zavarovanje mora plačevati določeno pristojbino Federal Deposit korporaciji. Od strani zavarovalne korporacije so take banke v določenih presledkih nadzorovane z ozirom na njihovo stanje in
Ako so zanesljivi bančni zavo-j di na razpolago, kdo bo nalagal svoj denar v takih, katerim je' zavarovanje odrečeno! In zanesljivi so tisti bančni zavodi,; za vlogami katerih stoji Federal Deposit Insurance Corporation.
izplačala 179,601 vložnikom raz-1 Poslovanje. Ako preiskava do-nih bank več ko 47 milijonov | kaže, da je stanje banke riskira-
dolarjev.
Vse banke, ki so članice federalne rezerve, morajo po po-I stavi imeti federalno zavaro-
Med leti 1921 in 1933 je več i vanje vlog. Drugim bankam je ko sedem tisoč bank v Zedinje-' na prosto dano, da se poslužijo nih državah zaprlo vrata in vložniki so bili oškodovani za tisoče milijonov dolarjev. Tudi ameriški Slovenci so pri teh za-prtijah izgubili ne stotisoče, am-Pak milijone dolarjev. V mnogih Primerih so izgubili vse, kar so si tekom dolgih let z velikim trudom in varčevanjem prihranili. Po tako zvanem bančnem prazniku leta 1933, ko se je Ves ameriški bančni sistem tresel v svojih temeljih, se je nekaj močnih bančnih institucij takoj dvignilo iz splošnega kaosa in so začele redno vršiti svoje posle; pri teh vlagatelji niso ničesar izgubili. Nekatere druge
tega zavarovanja ali ne. Vsega skupaj posluje zdaj okrog 15,-600 raznih bančnih zavodov v Zedinjenih dravah in od teh je 13,887 kritih s federalnim zavarovanjem vlog.
Iz tega je razvidno, da nekaj manj kot 2,000 bank v tej deželi nima federalnega zavarovanja vlog. To je važno. Vsak prospekti vni vložnik, naj se prej prepriča, da-li vloge pri eni ali drugi banki krije Federal Deposit Insurance Corporation, predno vloži tam svoj denar na čekovno ali hranilno vlogo. Kjer ni bank, ki bi imele omenjeno
Oglasajfe v —
"Enakopravnosti
OKTOBER
no, se priporoča, da banka zapre vrata, nakar zavarovalna korporacija izplača vlagateljem njihove vloge. Ako banka neče zapreti vrat, ji Federal Deposit Insurance Corporation odtegne zavarovanje. Taka banka potem navadno ne eksistira dolgo, ker je dosti drugih, ki imajo federalno zavarovanje in vlagatelji so od zadnje finančne panike naprej postali nezaupni. In prav imajo.
bančne institucije so se po par federalno zavarovanje, je bolj
letih postavile na noge in .za-eele stoprocentno izplačevati vjoge. Mnogo pa je bilo takih, ki so izplačale le manjši del vl°g, drugo pa je ostalo zamrznjeno in je še danes zamrznjeno.
Federalnega zavarovanja bančnih vlog do leta 1933 ni bilo. Velika finančna katastrofa, ki Je upropastila milijone vlagate-Jev> posebno malih ljudi s skromnimi prihranki, pa je pri-naorala zvezni kongres, da se uklonil zahtevi predsednika gooseveitn in sprejel postavo PMavarovanje vlog. potom fe-T^alne zavarovala* korpofači-f- Ta korporacijo zavaruje vsa-K(> vlogo do $5000.00 za polno vsoto, višje vi manj. Služi 'Protekcijo
dem. Največji kritiki predsed-nika Roosev.elta nimajo danes
priporočljivo denar hraniti v poštni hranilnici ali pa v zveznih varčevalnih bondih, ki jih prodaja pošta Zedinjenih držav.
oge pa za nekaj torej v največjo posebno malim lju-
V najem se da
Trgovski prostor, kjer se je dosedaj nahajala čistilnica oblek. — Poizve se na 1204 Norwood Road. ^
Kidneys Must Glean Out Acids
Thfe- onjy Way yoilr b&l'y can clean out AeJria and poisonous wnstos from your Mood is thru million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, Irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under 10>cs, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chance«. Get the Doctor's guaranteed prescription called Cystox (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours It must bring new vitality, and is guaranteed to fix you up in one week rr mom y back on return of empty package. Cysti t costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you.
LASTNIKOM HIŠ.
Naznanjam cenjenim Slovencem in Hrvatom, da sem se pridružil tvrdki Collinwood Construction Co., ter se vsem priporočam, kadar potrebujete zidarskih popravil na vaših domovih, trgovinah ali drugih poslopjih. Dam brezplačno vsa pojasnila.
Se toplo priporočam za naklonjenost ako zidate novo hišo ali so potrebna popravila. Cementna dela naša posebnost. Kopljemo kleti.
JOHN JAGER
15723 Waterloo Road KEnmore 1476

15501 Lucknow Ave. KEnmore 4207-j
| i
m t—i ® i—i <a> $c# j

TRGOVCI IN OBRTNIKI!
| I
sedaj je čas, da si naročite vaše
koledarje za 1938
^ Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst komarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo left d°S lJosebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, ijj a si ogledate naše vzorce predno naročite na-% v<iane, slabe koledarje od druge družbe.
1 .... Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam * naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si
I K?!edat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-jlj bera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 1 ah 5312> in zastopnik pride k Vam.
1 i
l m
I
I
<§>
i m
I
i m
m
i
to
i
ENAKOPRAVNOST
6231 st. clair avenue
o
S 8
delo za žensko
Išče se priletno žensko za lahka hišna opravila. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na 904 E. 200 St. — Istotam se dobi izvrsten 2 leti star jabolčni kis (vinegar).
V najem
Odda se trgovski prostor, pripraven za vsako trgovino; se da s stanovanjem ali brez. — Vpraša se na 1092 East 71 St.
Help Kidneys
Don't Take Drastic Drugs
Yo'jr Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make y6u suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Losk of Pep, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the moat modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast—safe and sur<. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in one week or money back on return of empty pack®ye. Cystex costs only 3c a dose at dr-- s^is and the guarantee protects you.
Full-flavored
perfect for cooking!
® Kraft American La3 a mellow, full-flavored richness that makes it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to melt perfectly.
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance.
But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny-bits of food on mouth, teeth, or dental plat'j surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and iram surfaces. Halts^fermentation and putrefaction. a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE
•i,: 9. oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Audi-toriju SND. 10. oktobra, nedelja — Društvo Blejsko jezero, SDZ, 10 letnica v SDD na Waterloo Rd. 10. oktobra, nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenskem Narodnem Domu.
10. oktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v S. D. D. na Prince Ave. 14. oktobra, četrtek — Častna straža SDZ ples v avditoriju S. N. Doma.
16.	oktobra, sobota. — Slovenske Sokolice 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju SND.
17.	oktobra, nedelja — Radnič-ka organizacija, Koncert in Ples v Auditoriju S. N. Doma.
17. oktobra, nedelja — Hrvatska Sloboda, NHZ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd! v
22. oktobra, petek — Community Welfare Club, Zabava v prizidku S. N. D. 23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne
Preša na prodaj
Zelo poceni se proda l-4ton-ska preša za. grozdje na rjuhe. — Zglasite se pri F. Svetek 768 E. 200 St.
Proda se
Stiskalnica za grozdje in mlin, se proda za manj kot polovično ; ceno. — Vpraša se na 1019 East ■ 63rd Street.
Pridite na C0LLINW00DSK0 TRGOVSKO RAZSTAVO nocoj
8 ZVEČER DO POLNOČI
Zabava, veselje, godba, $500 v nagradah — vsak je dobrodošel. Dobite vaše vstopnice od trgovcev-članov.	Collinwood Better Business Association
Vsem Slovencem,
%
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
'Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
* ®
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
•i
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 st. clair ave.-----cleveland, ohio
Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota. — Društvo Clairwoods 40. SDZ Plesna veselica v Avditoriju S. N. D.
24.	oktobra, nedelja — Združene Slovenke, ples v SDD, na Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja — Pet-let-nico obhaja društva Commodores, 742, SNPJ v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
24. oktobra, nedelja, — Mlad. Pevski zbor "Slavčki" ples in domača zabava v spodnji dvorani S. N. Doma.
29.	oktobra, petek — Prog. Slovenke krožek 1, ples v SDD, na Waterloo Rd.
30.	oktobra, sobota, — Društvo Carniola Hive 493 T. M. Plesna veselico v Avditoriju SND.
30. oktobra, nedelja. — Cheery Pickers Club ples v S. D. D., na Waterloo Rd.
30.	aktobra, sobota — Hiša kralja Davida priredi maškerad-no veselico v Slov. Društ. Domu na Recher ave.
31.	oktobra, nedelja — Mladinski ples v S. D. D. na Waterloo Rd.
NOVEMBER
6. novembra sobota — Roust-About Club, Plesna veselica v Avditoriju S. N. D.
6. novembra, sobota — Wrong Club, ples v SDD, na Waterloo Road.
6.	novembra, sobota — Plesno veselico priredi v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave. Ženski odsek kluba Zapadnih Slovenskih Društev.
7.	novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", opereta v S. D. D. na Waterloo Rd.
7. novembra nedelja — Blaue Donau, Jesenski koncert in ples v avditoriju S. N. D.
7. novembra, nedelja — operetta pevskega dr. Jadran v SDD na Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja. — 25-let-nica društva "Kras". 8, SDZ v Slovenskem Domu na Holmes avenue.
13. novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1 SDZ Plesna veselica v Avditoriju S. N. Doma.
13. novembra, sobota — Lucky 13, — ples v SDD na Waterloo Road.
13.	novembra sobota — društvo Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ priredi zabavni večer v Slov.
, Domu na Holmes abe.
14.	novembra nedelja — Sam. Pevski zbor "Zarja" Opera in Ples v Auditoriju S. N. D.
14. novembra, nedelja — Waterloo Grove, WC, igra v SDD, Waterloo road.
20. novembra, sobota. — Addre-sograph Union ples v SDD, Waterloo Rd.
20.	novembra sobota — društvo Svobodomiselno Slovenke št. 2 SDZ Plesna veselica v Avditoriju SND.
21.	novembra nedelja — Slov. Pevsko društvo "Lira" Koncert v Avditoriju SND.
21. novembra, nedelja — Pevski zbor "Cvet" priredi Koncert v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
Buy handkerchiefs with what it saves
It isn't necessary to pay 50£ or more to get quality in a dentifrice. Listerine Tooth Paste, made by the makers of Listerine, cornea to you in a large tube at 25f. Note how it cleans, beautifies and protects your teeth. More« over it saves you approximately $3 a year over 50* dentifrices. Buy things you need with that saving handkerchiefs are merely a suggestion. Lambert Phar-macal Co.
LISTERINE TOOTH PASTE
25c
21. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v S. D. D. na Prince Ave.
21.	novembra, nedelja — Dr. V Boj, SNPJ, prireditev v SDD na Waterloo Rd.
24. novembra, sreda. — Dramsko društvo Verovšek, zabavni večer v SDD, Waterloo Rd.
24.	novemra četrtek — Ples priredi v obeh dvoranah SND na St. Clair Ave. Inter-Lodge liga.
25.	novembra četrtek — Soc. Pev. zbor "Zarja" Koncert v Avditoriju S. N. Doma.
27. novembra, sobota. — Twelve Spades Club ples v SDD, na Waterloo rd.
27.	novembra sobota — Warretv Club, Ples v Avditoriju SND.
28.	novembra nedelja. — Stragglers SNPJ, prireditev v SDD na Waterloo rd.
DECEMBER
4. decembra sobota. — Društvo Spartans, št. 98 SSPZ. Plesna veselica v Avditoriju SND.
4. decembra, sobota. — Castle Club ples v SDD na Waterloo Road.
4.	decembra, sobota — društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi veselico v Slov. Domu na Holmes Ave.
5.	decembra nedelja — Oresky Club koncert v SDD, na Waterloo Road.
11. decembra, sobota — Moder-nette's ples v SDD, na Waterloo road.
11.	decembra sobota — Društvo Pioneers HBZ. Plesna veselica v avditoriju SND.
12.	decembra, nedelja — Dramsko društvo "Verovšek" igra v SDD, Waterloo Rd.
18. decembra, sobota — Slov. sekcija Lokal 45 UAW ples v SDD na Waterloo Rd.
18.	decembra sobota — Owls Club, Ples v Avditoriju SND.
19.	decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" koncert v SDD na Waterloo Rd.
22. decembra, sreda, — Addres-sograph Union, prireditev v S. D. D.
25. decembra sobota. — Socialistični klub št. 49 ples v SDD na Waterloo Rd.
25 decembra sobota — Božična Slov. Mlad. Šole SND v Avditoriju SND.
31. decembra petek — Slov. N. Dom in Klub dr. SND Silvestrov večer v Avditoriju SND.
31. decembra, petek — Pevski zbor Jadran, silvestrov večer v SDD na Waterloo rd. 1938 JANUARY
1.	januarja sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 14 SDZ. Proslava 25 letnice v Avditoriju SND.
2.	januarja nedelja. — Jugoslo-slovanski Kult. Vrt. Prireditev v Avditoriju SND.
8.	januarja sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND.
9.	januarja nedelja. — Dram. dr. Abraševič predstava v auditoriju SND.
15. januarja, sobota — Veselico priredi Dr. Velebit v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
15. januarja, sobota — Desetletnico praznuje Inter-Lodge liga s plesom in športnim pro-ramom v obeh dvoranah SND na St. Clair ave.
15.	januarja sobota — Inter-Lodge League, plesna veselica v Avditoriju SND.
16.	januarja nedelja — Dram dr. "Ivan Cankar" predstava v avditoriju SND.
22.	januarja sobota — Društvo "Cleveland" 126 SNPJ—plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.	januarja nedelja — Slov. N. Dom Obletnica v avditoriju S. N. Doma.
30." januarja nedelja — Workmen Sick Benefit Society — Koncert v avditoriju S. N. D.
FEBRUARY
12. februarja, sobota — društvo "Soča", št. 26 SDZ, priredi veselico v zgoornji in spodnji
dvorani v Sachscnheim na 7001
Denison Ave.
BTRXH i
ENAKOPRAVNOST
4. oktobra, 1937.
k"llllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!ll1llllllllllllllllllllllllllllll M. Zevaco:
F Al& T AL
ZGODOVINSKI ROMAN
"Potrpite," je rekel Rovenni. "Še prekmalu jo boste videli..."
"A zakaj sva ostala sama? Kaj imate do mene, Rovenni?"
"Rad te imam, Farnese, stara prijatelja sva. Med nama ni treba skrivnosti in zavijanja. Preden stopiš pred Favsto, sem ti hotel povedati tole: blodili smo in grešili smo, Farnesg! Ti si prvi krenil s prave poti in mi ostali smo šli za teboj. .. Še je čas, prijatelj. Ni še prepozno. Skleni s papežem mir, kakor ga sklepljemo mi!..."
Baš tedaj je zunaj nekdo za-ječal, kakor bi tiho, žalobno klical na pomoč.. .
"Kaj je to?" se je ustrašil Farnese. "Slišiš, Rovenni?"
"Rajši poslušaj mene... Govori : ali se hočeš spraviti s Sikstom?..."
Farnese se je trpko zasmejal.
"Še včeraj bi ti bil odgovoril: da!... Nocoj je prepozno..."
"Zakaj naj bi bilo prepozno?"
"Zato, ker sem prišel semkaj z namenom, da se spravim s Favsto. .."
"Kaj govoriš? Ali si še pri pameti ?... Poslušaj, Farnese. Sikst V. bo kmalu umrl in jaz vem, koga bo priporočil konkla-vu za svojega naslednika... Čas je, da se spraviš z bolnim papežem in pa s tistim, ki mu bo nasledoval na prestolu! ... Glej, jaz ti ponujam bogastvo in vsekatero čast, med tem ko ti Favsta ne more dati ničesar. Ti sam si jo obsodil s tem, da si jo prvi zapustil... Daj, reci besedo!..."
• i j p'
"Favsta mi bo dala ljubezen", je resno odvrnil Farnese. "Koli-korkoli mi je storila zlega, v tem trenutku se nadejam od nje najvišje sreče, vrnila mi bo hčer..
"Hčer!" je ponovil Rovenni s tako ledenomrzlim glasom, da je Farnese vztrepetal.
"Gotovo da!" je dejal, boreč se z grozo, ki ga je obhajala. "Njeno besedo imam..."
"Njeno besedo!" se je zagro-hotal Rovenni. "Ali res še veruješ v svetost Favstine besede?... Poslušaj, brezumnež!..."
Tisti trenutek je resno in turobno udaril v tišino glas zvona.
"Mrtvaški zvon!" je zamr-mral Farnese ves prepaden. "Komu zvoni? ..."
"Le poslušaj! Nisi še čul vsega!" je zarohnel Rovenni, držeč ga za roko.
Za vrati v ozadju paviljona se je oglasila žalna pesem... Far-
r=
nese se je šiloma iztrgal Ro-venniju in obupno zatulil v bučanje žalostinke in v klen-kanje zvona:
"Pesem, ki jo pojo obsojencem v uri njihove smrti!. .. Kdo umira tukaj?... Kdo je umrl?"
"Farnese," je izpregovoril Rovenni s strašnim porogom, "za temile vrati te pričakuje vladarica Favsta... Idi, zahtevaj od nje svojo hčer!..."
"Moja hči! ... Moje dete! ..."
Farnese je planil k vratom in jih je odprl na stežaj. V luči smolnatih plamenic se je razgrnila pred njim panorama samostanskega vrta.. .
Obstal je in odrevenel.' Lasje so se mu naježili, v glavi se mu je zvrtilo. Zdelo se mu je, da sliši, kako mu pokajo mož gani in kako se mu trga srce . .
"Hči!" je zavpil, opotekaje se proti sredini. "Violetta!..."
Da, bila je njegova hči. Bila je Violetta. Njej je pel mrtvaški zvon, kakor je nekdaj na Grevskem trgu klenkal Leono-ri; mrtvaška pesem, ki se je razlagala v hladni večer, je bila namenjena njej!...
Po razpadajoči marmorni terasi so bili v polkrogu razvrščeni kardinali in škofje nove Cerkve, na marmornatem prestolu pa je sedela vladarica in pape žinja v svojem prvosvečeniškem ornatu in je z iztegnjeno desnico kazala na obsojenko... na Violetto... na Farnesevo hčer!
Sredi polkroga se je dvigal križ, ki ga je bila opatica velela prenesti s pokopališča. Na tem
križu je visela Violetta v beli obleki... bleda, negibna, morda že mrtva... ali vsaj onesveščena od muk! ...
Vsa ta strahota je napolnila Farneseve oči z bliskovito hi-trico nemogočih sanj, ki pridejo in minejo, vse v eni sekundi. Toda kardinal še ni bil videl vsega. Tisti mah, ko je planil iz paviljona in zakričal:
"Moja hči! ..."
— tisti mah se je obrnila proti njemu ženska, ki je stala ob znožju Favstinega prestola . . . Farnesevemu vzkriku se je odzval drugi vzkrik, jek neizmerne bolečine... Kakor blisk se je vrgla ženska h kardinalu in mu je položila roke na ramč na, kakor nekdaj pred oltarjem Naše Gospe... Zakaj ta ženska je bila Leonora!...
Kardinal je zahropel z glasom, kakršnega imajo umira-
joči, kadar se bliža njihova muka vrhuncu. Leonora, mrtvaško bleda in obenem vsa plameneča, mu je nepremično zrla v obraz. Strmenje, gnev, sovraštvo, dvom, obup — vse se je družilo v njenem pogledu. Počasi, kakor v omani, je odtrgala oči od nje-1 ga in jih je spustila po prisot-! nih, tja do Ivane Fourvaudove, ki je klečala na drugi strani prestola, vsa zrušena vase, vsa otrpla od strahu...
"Kaj si rekel?" se je spet obrnila h kardinalu. "Moja hči ... najina hči ? ... Kje je najina hči, Farnese?..."
"Evo!" je zastokal Farnese in iztegnil roke proti obsojenki ... . i
"Violetta?..."
"Tvoja hči! ..."
Leonora se je ozrla na križ. Nekaj neizrekljivega se je razgrnilo po njenem krasnem, izmučenem obličju. Vzdignila je drhteče roke in zajecljala s tihim glasom, polnim toge in po^ prnenja:
"Moja hči! Ali je mogoče? ... Ti si moja hči ? ... Oh da, poznam te, dete moje! ... Joj, pomagajte mi, da jo snamem s križa... Potrpi, dete, ne umri ... evo tvoje mamice! ..."
Tako govoreč se je vzpela ob križu in je objela vse, kar je mogla doseči: Violettine gole noge, zatekle in črne od neusmiljenih vrvi. Z močjo obupa je pograbila za križ in ga je začela tresti, da bi ga izruvala iz jame.
Toda njena življenska sila je bila potrošena. Napor jo je zlomil. Sredi svojega prizadevanja se je zgrudila na kolena; njeni nohti so se zagrebli v tla... Nato se je zdajci pognala kvišku, vzravnala se, iztegnila roke in pala vznak, z očmi široko uprtimi v mladenko na križu... Saizuma je bila ozdravljena na veke...
Leonorin padec je osvetil kardinala, ki je stal dotlej kakor kip. Zavlekel se je k njej, sklo
nil se, vstal, prijel se za glavo' in zastokal: "Mrtva! .."
Glas, s katerim je zahropel to, besedo, je bil tako strašan, daj so halebardirji za marmornatim prestolom vztrepetali, kardinali pa so pobesili glave. Samo Favsta se ni ganila.. .
Tedajci pa je kardinal izdrl bodalo, ki ga je imel pod plaščem.
"Prekleta!" je zakričal, iz-tezaje roko proti Favsti. "Prekleta! ... Zdaj si ti na vrsti!...."
Zdelo se mu je, da leti proti Favsti: zdaj-zdaj ji porine bodalo v prvi... Toda stal je na mestu. Od sekunde do sekunde strašneje ga je obhajala zavest, da vse odmira v njem, da se vse podira... da ne more več ganiti ne z roko ne z nogo... S tem občutkom v duši je še enkrat obupno zavpil in bliskoma obrnil bodalo proti sebi.. .
Pal je, a mrtev ni bil. V poslednji muki se je zavlekel do Leonore in jo je objel z obema rokama, iščoč njenih poblede-lih ust; šele v trenutku, ko jih je našel s svojim smrtnim poljubom, se je zdajci zleknil in obležal. Bilo je po njem...
Naj je bila brezčutnost prisotnih še tolikšna, vendar se niso mogli ubraniti groze. A trepet, ki je izpreletaval razkol-niške škofe in kardinale, je imel očividno še drugi vzrok. Njih pogledi so tesnobno begali od Favste do kardinala Rovennija. Rovenni sam pa se je željno oziral proti samostanu in mrmral:
"Kako je to, da Sikst ne pride?..."
Favsta je počasi vstala. Brez srda, a tudi brez usmiljenja je zazvenel njen kovinski glas v mrzlo noe: «
"Molimo za duši teh dveh nesrečnikov in prosimo Vsevišnje-ga, da bi zadela vsakega izdajalca enako strašna kazen, kakor je zadela kazdinala Farne-škega..."
Sredi stavka je premolknila.
Ustnice so ji pobledele. Osupel drhtljaj jo je izpreletel od glave do nog in njen črni pogled se je strme uprl v moža, ki je baš tisti mah preskočil obzidje.
"Pardaillan!" je zaječala kakor iz uma.
"Evo nas, Violetta! . .."
S tem glasnim klicem je Pardaillan kakor bomba predrl vr-, sto straž in planil v sredo polkroga. Karel Angoulemski in vrli Picouic sta mu sledila za petami...
"Vojniki!" je ukazala Favsta. "Primite te ljudi! ..."
Halebardirji so planili. Pardaillan je zagrabil za meč. ..
L VII.
Kazen in plačilo.
Za Violettino razpetje na križ je Favsta potrebovala krvnika. Našla ga je v ciganu Belgoderu, očetu Ivane Fourcaudove.
"Tvoja starejša hči je mrtva, a mlajša živi," mu je dejala, da bi ga pridobila za strašni posel. "Ako usmrtiš cigančico, ti vrnem Stello..."
In Belgoder se ni upiral. O-pravil je rabeljski posel in je privezal Violetto na križ. Že iz mržnje do Clauda se ne bi bil branil tega dejanja, tudi da ni bilo njegove divje očetovske ljubezni !
(Dalje prihodnjič)
>/NEL>
Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI
so čudovita, last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
Murine Co., Dpi. H. S., 9E. Ohio St., Chicago
LIFE'S BYWAYS
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefoničnd
HEnderson 5311-5312
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John Stebla j, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
Pouk za državljanstvo v Clevelandu
V Clevelandu, O., je bilo z dnem 27. septembra otvorjenih 17 šol za državljanstvo, ki so raztresene po raznih delih mesta in tako dostopne nedržav-
ljanom, kjerkoli prebivajo. Pouk v teh šolah ali tečajih se vrši po enkrat na teden in sicer od sedme do devete ure zvečer.
V vzhodnem delu mesta, kjer živi večina Slovencev, se vrši pouk o državljanstvu v sledečih lokalih: Broadway Library, E. 55t.h in Broadway Ave. (v četrtek) ; Collinwood Library, 856 E. 152. St. (v torek); East 131st Library, 3830 E. 131st St. (v četrtek in ponedeljek); Miles Park Library, E. 93rd & Miles Park Ave. (v petek); Rice Library, 2820 E. 116. St. (v torek); St. Clair Library, E. 55th & St. Clair Ave. (v četrtek); Superior Library, 1347 E. 105th St. (v četrtek).
Vse te šele upravlja "The Citizens' Bureau," Third Floor Marshall Building, Public Square. Tam je mogoče dobiti tudi vse podatke in pojasnila, ki se tičejo naturalizacije in imi-gracije. Omenjeni urad je odprt vsak dan tekom običajnih ur, ob četrtkih pa tudi zvečer od 7. do 9. ure.
Za one nedržavljane, ki delajo ob večerih oziroma ponoči in ne morejo posečati večernih tečajev pouka o državljanstvu, je aranžirana taka šola vsak torek ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih Citizens' Bureau-a, katerega naslov je naveden zgoraj.
Pouk o državljanstvu v omenjenih tečajih je namenjen ne-državljanom, ki že imajo "prve papirje" in se želijo pripraviti za končni izpit, kateri je potreben za nabavo državljanstva. Zadnje čase je bilo napravljenih več sprememb v postavah, ti-kajočih se naturalizacije, zato je priporočljivo za vse tiste, ki
skušajo dobiti ameriško državljanstvo, da posečajo take šole ali tečaje za državljanstvo, ker tam bodo dobili točne informacije.
Iz gornjega je razvidno, da se rojakom in drugorodcem v Clevelandu, ki še niso državljani ponuja dovolj prilik za pouk in informacije v svrho pridobitve ameriškega državljanstva.
Vodja godbe
Na sliki vidite kapitana Tay* lorja Bransona, ki je kapeli znane United States Marine godbe, ki nastopi v koncertu v Clevelandu dne 15. in 16. okto*. bra pod pokroviteljstvom gaS''" cev mesta. Koncerti bodo o" 2:15 in 8:15 oba dneva. Vstopnina za pop. je 25c in 50c, za večer 50c in 75c.
Koncert priredi marine (pokroviteljstvom ognjegascev godba	mesta. V koncertu nastopijo po-
poldne in zvečer, oba dneva. Ob 2:15 pop bo vstopnina 25c in 50 centov, zvečer ob 8:15 pa 50c in 75c. Ta skupina je pripoznana
Na sliki vidite United States Marine gadbo, ki nastopi v Clevelandu v koncertu v petek in soboto 15. in 16. oktobra, pod
kot ena najboljših godb v o
Znana je kot predsednikova gj
ba. Redkokdaj dovoli Pre v nik Zedinjenih držav, da stopila godba pri javnih
certih.
Millions prefer it to mayonnaise-
• Miracle Whip is difftrent-delicious I The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip j beater that's txclw, (mm with Kraft.
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
2348235348532323912353