St. 4 hmm mm i mm (maran« i iK fthaja, Iz vsemu poodeljek. vuk du zjutraj. Uredništvo: ulia tv. Fr ▲siikega St 20, L nadstropje. DdpM n^^pftflljajo uredništva. Ne platni se ne sprejemalo, rokopisi Isđajatdj I« o** potok 3. laniaorlo 1923. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVIII Anton Oerbec. — Lastnftjfckr znaia sa mese: L 7.—, 3 Za inozemstvo mesečno titk ti«1- CC^K Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se ra£uns)o v Slrokoati ene kolone (72 mat.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov strn po 40 cent * osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pofiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniftva In uprave 11-57. Preuredba^d . uprave In nje nevarnosti Ministrski predsednik Mussolmi je go-1 večen elemeait nemira, ki j>oovirat zdravimo mož izrednih sposobnosti, Tega mu ljenje razoranega javnega livljenja v Italiji? ne morejo odrekati niti njegovi nasprotnik L j Tudi vlada s>e zaveda teh možnosti, ki V njem je nenavadno krepka volja. Od- krijejo v sebi veliko nevarnost Glasom iz-krito meče svoje karte na mizo, brezcb- jav iz vladnih krofov hočejo te, nevarnosti zimo razkriva svo>3 načrte in namene, priti v okom z novo, smotreno izšel,ejralno Ni iz trste vrste ljudi, ki bi hoteli, a si — | politiko Vse tiste tisoče brezposekvh ho-vezani pa ozirth na bogve koliko strani — 6ejo posUti v svet s trebuhom za kruhom ne upajo in ostajajo za to na pol potr, alt pa To bi bil res izdaten imčin Samo vpra-s>e celo umikajo pred nastalim odporom. šanje ,e ali se da sedaj izviti vzado^to t i m i* - . -rr,u_ ^ meri. Izseljenci naj bi šli črez morje m v Toda v Mussolimju m le krepka volja za države. Spričo te namere razkrivanje svcjph načrtov m razmer, ann- - ^ ^ o5i Neverjetne za. ^H-^i-f1 n,Jh ^anje. Krepki besedi ^ tf^hi itaUjanske vnanje politike, sledi tudi krepko dejanje. Državnika take ™ tfdi na mirovni konferenci v Pa- krePke volje menda m imela Italija od zastopniki Italije so se b*li casm; svojega rsOTganenta sem, od časov t?J,0 zarBi v ^ nesrečno Poimenovano veliki tvorpev Italije: Cavour>a, Garibal- ^žvo politiko, da niso nič mislili na dija AUzzmija Seveda nočemo s tem - P ^o^ke in socialna pc(trebe za bi btlo pretirano m prenagljeno --d vi- bc>dočn^tPMi,slili so le na Dalmacijo, Za. ga U Musso^imja na v:smo Cavourja, G ar i- tfo ipozabljali na dejstvo, ha dija m Mazzmtja. če mu tudi priznavamo ■ daiskih razmerah odločno voljo m velike namere, pa nedo- _ —.-j-,*- staje že - uspehov, ki so cdoCihj a kan- ™ more pezivljab vsega svojega preobu državniške P«t.walstva; po^M^aU so^ d. liri* čno ocenitev osebnosti. pelitiške in potrebuje smotre ne koloiralrte politike, da potrebujemo odtoka za svoje pre. Z isto odločnostjo se je lotila Mmssoli-' cJbflo prebivalstvo. Čte bi imela danes ne-nijeva vlada zdravljenja stare, hude odprte koliko plodnih kolonij, bi vprašanje izselje-rane na telesu državne uprave v Italiji: j Vanja ne bilo tako težavno, preosnove, pomlajecja in preporoda dr-j Ista prest'žna politika zastavlja poti tudi žavne birokracije. Eden glavnih vzrokov, italijanskemu odtoku v sosedne države« da se gcqp»2»dar£tvo države ne more o-kre- Mogočni državniki, uklenjeni v zgolj popiti, jei ravno v zaostalosti, zastarelosti in Htiko čustev in idealov, tudi n*so mislili nesodobnosti javne uprave. To pa radi (Ca neizogibne praktične gospodarske po-vsega njenega s'stema in riidl neprimerno-j trebc. N"so pomislili, da je za uspešno gosti njenih organorv. Ta sis*sm tiči globoko (spada rsko razmerje s sosednimi državami v nesodobnem formalfznui, iz kaletnega se,_ m - tem je v zvezi ti?di vprašanje izse- ni mogla dvigniti doslej do potreb m zahtev i ljevanja — treba pit d vsem tudi prijatelj-«edanj'h časov. To diejstvo se feedaj od-'skih političnih odinošajev! Gledfe sosedne krilo priznava od vladne strani in se tudi Jugoslavije je to potrebo že opetovano opravičuje ž njim kirurglčna operacija, ki jn izrecno priznal tudi seidanji ministrski jo hoče izvesti MuesiolinL Gospodarstvo predsednk in voditelj iialjanske v nanje države Hoče ozdraviti s tem, da osvobodi politike. Ravmo zato pa mora biti tudi jasno upravni aiparat od nepotrebnega balasta * 1 -J—— 21—J- T*~ na c^obju, ki ni le brezkeristen, marveč tudi ovira točno in pledno poslovanje upravnega aparata. Mussotfni l?oče izvesti svoj tozadevni načrt v raznih panogah javne uprave: pred vsem pri uredbi £avne varnosti z odpravo kraljevih stražnikov, pri državnih železnicah, poštni in telefonski upravi. Z odsloviivijo t.incčev nepotrebnih neime-ičencev, s povečetno disciplino med tist mi, ki ostanejo v službi, hoče Mussolini doseči dverno: zbolj^ati, poenostaviti in mode mi zim-ti upravo in razbremeniti državni proračun- Čim manjše je breme nanuesčencev v državni upravi, lem manjši -so izdatki. Ali tu je vmes tudi socialno vprašanje, ki bo delalo velike preglavice. V tem listu smo že nedavno stavili veliko vprašanje: Kam z vsemi tisami tiecći nameščencev, ki z Mus-solinijeva reformo coiaa^o bretz kruha in zaslužka?! Ali ne bedo vsi ti tisoči tvorili vojske nezadovoljne žev, ali ne bodo ti vsakomur, koliko so zgrešili na škedo Italije razni Orlanck in Sonnini © svojo politiko na mirovni konferenci. Prezirali so staro, znano resnico, da na suhi veji neprijateljske politike, v ožjem in običajnem smislu ne more diofzorevati sad uspešne gospodarske politike. Ti grehi in te zamude se maščujejo sedaj, ker otežujejo szseljevalno politiko, s katero hoče Mussolinijeiva vlada preprečiti ne. varnesti, ki bi mogle nastati vsled izvedbe začrtanih reform na javni upravi Italije, Sinovi se morajo pokoriti za grehe očetov. To pa je naslednikom v svarilo, ne le da ni® ponavljajo teh grehov, marveč da jih s&ušaja s svojo pametjo popraviti. Sami pozivi na požrtvovalnost in patriotizem prebivalstva ne koristjo. To mora uvaže-ževati tudi sedanja vlada, ako hoče srečno dovršiti svoje delo za preosnovo državne uprave. Potrebno delo, kar priznavamo ponovno in z vsem povdarkom. Srečno dovršeno pa bci to delo le teda1;, če se odstranijo socialne nevarnosti, ki bi mogle nastati vsled Mussolinijevo operacije. Italija Fašistovske naselbine v Tripotitaa ji. RIM, 4. Po spodbudi italijanskega sindikata fašistovskih zadrug se je vrišla včeraj pod predsedistvem mnrstra za kolonije Fe-derzenija seja, v kateri je bila skianj. ustanovitev velikega podjetja za kolonizacijo Cirenaike. Podjetje se bo imenovalo « Co-lon:e fasciste cirenaiche». V kratkem odpotuje v Cirenajiko poseben odbor, da ukrene potrebne predpriprave. Pred novo splošno vstajo v Tlipolisu? Vsiaši oboroženi z nemškim orožjem? RIM, 4. Listi posnemajo po angleških lisiih vest, cia se je ustanovila v Cirenaiki in Trfpolisu enotna fronta vstašev, dobro oboroženih z nemškim orožjem- Vstaši so baje pod poveljništvom Še k elSennsija, ki ga nameravajo proglasiti za princa ze-dinjene Libije- Listi imenujejo te ve^ti tendenciozne in alarmistične, na vsak način pa trdijo, da so ministrstvo za kolonije, kakor tudi vladi v Tripolisu in Bengasu natančno poučeni o položaju in da se ne bodo dali presenetiti po dogodkih. Jugoslavija DeHnit vna odklonitev SKS za vstop v vlado. - Dr- Zupanič postane poljedelski minister. BELRGAD, 4. Na predvčerajšnji seji je ministrski svet vzel na znanje tudi sklep Samostojne kmetijske stranke, da ne vstopi v Patšioev vol i t veni kabinet. V političnih krogih pričakujejo, da bo z ozirom na to dejstvo imenovan dr. Niko Zupanič za poljedelskega minstra. To ministrstvo je bilo doslej še vedno pridržano za kandidata SKS. Izjave gosp. Rajaija. BELGRAD, 4- Predsedinik parlamentnega kluba SKS Rajar je predvčerajšnjim pri-sjpel v Belgrad ter orficielno javil Paš'ću sklep SKS z dne 28. dec- 1922. Belgradski iisti zelo obišmo poročajo o politični taktiki SKS pri bodočih volitvah v Sloveniji. Veliko novinarjev je včeraj obsulo Rajarja, ki jim je kratko izjavil: Po mojem mnenju ra ba® srečno izpadla rešitev zadnje vladine krize. Volitve^io •vlado je sestavila famo ena stranka, -ki nama upanja, da pribori večino za bodočo narodno skupščino. Zdi s« mi dalje, da radikalna stranka n:ma sigurnosti, da bi mogla s katero manjšinsko parlamentarno skupino siestaviti bodcičo poslovno vlado. Nesrečna je tudi ideja ministrov brez portfelja, ki so baš v naših krajih izzvali trpke spomine na nepotrebne micrstre krajane v bivši Avstriji. Predsednic parlamentarnega kluba SKS Rajar je optim:strčnega mnenja, da se •struktura bodoče prave narodne skupščine ne bo mnogo in bistvena razločevala cd sedanje in da bo etdino le mogoča kombinacija koalicijskih vlad. G. Rajar je končno izjav i, da bo SKS pri bodočih volitvah v Sloveniji nastopila popolnoma samostojno brez kakega kompromisa z ostalimi strankami. Odklonjen je bil predvsem kompromis z demokrat",. Glavno volilno geslo Samostojne kmetijske stranke bo njen dosedanji kmetski program. V političnem ozinu je SKS za Široko samoupravo ter je nasprotna avtonomij1, kakor jo propagira slovenska ljudska stranka- Volilni proglas radikalne stranke. BELGRAD, 4. Glavni odbor radikalne stranke je že definitivno izvedel stilizac'jo volilnega strankinega proglasa na narod. Glavno načelo stranke je chranitev držav, nega in narodnega edinstva na |>odlagi vi-dovdanske ustave-. Volilni proglas sta se. stavila Ljuba Jovanovic in dr. Laza Mar-ković. Na predvčerajšnji seji je min?strski svet že razpravljal o tem proglasu. Proglas bo najbrže koncem tega tedna objavljen. Vstop muslimanov v vlado definit ven. SARAJEVO, 4. Po prihodu poslancev muslimanskega kluba dr. Karamehmecfio-vića, Kubergoviča in Omerovića se je takoj sestal glavni odbor desničarske mu-slimanske stranke, ter je sklenil, da sprejme od ministrskega predsednika Pašića predlagane pogoje za vstop muslimanov v vlado. Sklep glavnega odbora je bil takoj javljen ministrskemu predsedniku Pašiću v Belgrad. Na zadnji seji ministrskega aveta je bila tudi kratka debata o notranji poi'tični situaciji in o volitvah. Ministrski predisednik g. Nikola Paišić je kratko poročal o svoj h pogajanjih z muslimansko desnico oziroma o vstopu muslimanov v vlado. Pašić je prečital ministrskeanai svetu sklep glavnega odbora ▼ Sarajevu, da muslimani •prejmejo vse PaSićeve pogoje. Kakor je videti, je med Pašićem in muslimani dosežen popolen sporazum. Muslimanom pri. pade ministretvo trgovine in indkistrije ter eventualno eno minktntvo brez portfelja. Muslimanom se dalje odstopite dve mesti velikih županov v Bočni in mesto političnega uradnika pri pokrajinski upravi v Sarajevu. Definitivni sklep muslimanov za vstop v vlado listi različno, mestoma zelo ironično in satirično komentirajo. Cicvaričev cDnevnik* priobčuje članek z naslovom «Radiikalsko-turška koalicija*. Angorski porfanik v Belgradu._ BELGRAD, 4. Tu se pričakuje prihod Iamail bega, ki ga je tiB«ka narodna skupščina v Angori imenovala za turškega poslanika v Jugoslaviji Izmajil beg je bil notranji minister v vladi Talaat paše in je z En ver begom in Duad begom tvoril znano carigrajsko «trojko*. Čehoslovaika Korak Male antante proti Madžarski. PRAGA, 3. Razvoj najnovejših dogodkov na Madžarskem je v zadnjem času vzbudil najživahnejšo pozornost Male antante. Gotove vojaške priprave dokazujejo, da se Madžarska nikakor ne zaveda svojih dolžnosti napram neposrednim sosedom. Sedaj se je pokazalo, da je madžarska vlada pripravila v svojem zakonu o zaščiti miru in redia v državi pravi mobilizacijski zakon, ki izigrava obveze Madžarske in mirovne pogodbe, po kateri madžarska država ne sme imeti splošne brambne dolžnosti in je število njenega vojaštva in orožja strogo omejeno. Točka 7. omenjenega madžarskega zakona namreč pooblašča vlado, da strne vlacGa vsakega državljana od 18. do 50. leta pozvati na osebno službovanje «v interesu javnega zdravstva, prehrane in javnosti*. Povrh predvideva zakon kontrole poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa, «kada.r bi interesi notranjega redla ali zunanjepolitičnega značaja to zahtevali*. Z ozirom na vse te dogodke in pojave so se vršili med kabineti Male antante razgovori, ki so imeli ta rezultat, da so po<-slanikii Čehcslovaške, Jugoslavije in Romunije izročili na veleposlaniški konferenci v Parizu skupno noto, ki opozarja velesile na opasno izigravanje^ mirovn h obveznosti s strani Madžarske. Mala antanta smatra za potrebno, da se predvsem zakon o zaščiti reda in miru primerno revidira. Istočasno se vršijo med Belgradom, Prago tn Bukarešto razgovori o kolektivni demarši Male antante v Budimpešti. Bolgarska Vrnitev Stambulmskega v Sofijo. . Neznosne razmere ▼ Traci ji. . Vprašanje ruskih beguncev na Bolgarskem. SOFIJA, 4. Ministrski predsednik Stam-buliski, predsednik bolgarske delegacije na konferenci v Lausanni, se je vrnil v Sofijo. Kakor javlja bolgarska brzojavna agencija, postaja položaj v zapadni Traciji vedno bolj težaven. Ropi in umori žensk in otrok s strani grških vojakov so na dnevnem nedu. Čim se grški vojaški oddelki nastan:jo v vaseh, kjer prebiva bolgarsko prebivalstvo, se začenja preganjanje. Prebivalstvo mora bežati. Listi navajajo imena vasi, posebno v okraju Dede-agača, katerih prebivalstvo je bilo pregnano iz domov, potem ko sta mu bila odvzeta živina in imetje. Vsled takega teroi-rizma se je moško prebivalstvo zbralo v tolpe, ki napadajo grške vojaške oddelke in bijejo ž njimi krvave boje. Zelo kočljivo postaja vprašanje ruskih beguncev na Bolgarskem. Ruska diplomatska misija s poslanikom Petrojevim na čelu bo baje zapustila dne 6. t- m. Sofijo, nakar bodo ostali ruski begunci na Bolgarskem brez zaščite. V političnih krogih se govori, dia bo kmalu prispel v Sofijo predstavnik sovjetske Rusije. Kakor javlja «Ruskoje Djelo», ki je blizu Wrangelovim krogom, se nahaja na Bolgarskem kakih 10.000 ruskih beguncev, med temi kakih 6000 častnikov in vojakov. Ko so bili vprašani, ali se želijo vrniti v Rusijo, ni od vojakov nihče izrazil želje, da bi se vrnil. Od civilistov se obhodu po mestu ie bilo zborovanje. na katerem so razni govorniki podprli odpor vseučiliških dijakov. . Zupan mesta Siege Digneffe je rekel v svojem govoru, da spravlja resolucija parlamenta, naj se vseučilišče v Gandu izpremeni v flamandsko, v nevarnost edmstvo Belgije. Združimo se — je vzkliknil — da bomo kos nevarnosti, ki grozi domovini. V svojih na. daljnih izvajanjih je naglašal, da bi zapretje francoskega vseučilišča v Gandu pomenilo, da se hoče vzeti prebivalstvu kultura, katero uživa že stoletja. Drugi govorniki so naglašali, da je načrt Flamandcev najprej poflamanditi vseučilišče v GanJu, potem vsiliti flamandski jezik Bruslju in končno ga raztegniti prisilnim potom tudi na valonski del države. Na zborovanju se je tudi naglašalo upanje, da senat ne bo potrdil tega sklepa poslanske zbornice. Shod je sklenil petem resolucijo, v kateri se povdarja, da nimajo Valonci nič proti temu, da dobijo, tisti ki želijo, vseučiliško izobrazbo na flamandskem jeziku, teda odločno se bedo upirali proti vsakemu načrtu, ki bi šel za tem, d!a se vseučilišču v Gandu odvzame njegov francoski značaj- Valonce, ki so po narodnosti Francozi, odločno podpira tudi vse franccuko novinstvo v Franciji. Nemčija Zakaj je Nemčija predlagala sklenitev pogodbe o nenapadanju? NEW-Y0RK, 4. Berlinskemu dopisniku «Associated Pressa» je izjavil nemški minister za zunanje zadeve, 'da bi Nemčija sprejela vsak francoski predlog, ki bi šel za tem, da se ustali sedanji položaj tudi več kot za dobo enega pokolenja. Nemška vlada je rabila besedo «pokolenje» z namenom, da izzove razpravo o dobi, ki bi se imela določiti. Zelja nemške vlade je bila, da bi se preprečilo, da bi zasedba Porenja trajala 15 let in da bi pokrajina» ter da se napravi od nekdanje goriške dežele in videmske pokrajine nova velika, takoime-novana «furlanska pokrajina«, so se vršil« v Gorici razne žalne manifestacije, o ka. ter:h poročamo pod «Vestmi z Goriškega*, Goričani so tudi poslali vladi brzojaven protest proti taki rešitvi goriškega vpra^ šanja. Mussolini je dal Goričanom preko senatorja Bombiga sledeči odgovor, ki ga posnemam dobesedno po Agenciji Štefani*! «Prva in absolutna dolžnost državljanov ki pravijo, da so patriotični in vdani do« movffii je, da ne delajo težkoč spriča sklepov vlade, ki so vedno prežeti z naj. višjimi oziri državne narave, pred katerim/ se morajo neobhodno umaknit! vsi krajevni oziri Ne razumem protestnih manifestacij vi so biie liprizorjenc v Gorici, in vsled lega ih obžalujem. Kiićem, da morajo takoj prenehati, ker niso opravičene in KER DELAJO VESELJE DRUGORODNIM ŽIVLJEM TOSTRAN IN ONSTRAN SNEŽNIKA. Vlada ne izključuje možnosti, da bo Goriški enkrat pozneje.KO BO RAZNARODOVANJE DRUGORODNIH 2IV-LJEV DOBRO VPELJANO« zopet mogla oiti povzdignjena v pokrajino- Vendar pa |e vlada namenjena že se-daj napraviti cd goriške podprefekturc nekaj več, kot se navadno razume ped tem in enom. Izvedeni, ponavljam, izvedeni boc > ukrepi, ki codo, četudi Gorica ne bo imela prefekta, napravili od nje tako upravno, kulturno in gospodarsko središče, da bo iial:janstvo mesta zavarovano in DA SE EO ŠIRILO TUDI V KRAJE DRUGORODCEV. Videli boste po odlcku, ki ustvarja ne vi-demsko, temveč furlansko pokrajino, da so Interesi Goriške sijajno varovani in da bo Imelo vaše mesio vse naprave in vsa politična in upravna orodja za izpolnjevanje zgodovinske vloge, ki ji jo po ver j a v tem hipu državna potreba. Poživljam torej, naj t*e vsi povrnejo- k popolni zakonitosti. Podpisan Mussolini >. Tako Mussolin?. Njegovo utemeljevanje t-mo prav debelo podčrtali, da ne uide nobenemu čitatelju. Je to odkrita napoved vojne italijanske 40 milijonske d'ržave proti stvo v vseli svojih plasteh! — « Lav oratore* ponavlja trditev, da mednarodni dogodki silijo k vc- nL Skrbno pa se iz ogiblje odgovora na našo ugotovitev, da je za ta siučaj grdo denuncira! nase ljudstvo pred državo in italijansko javnostjo!! — Najbolj se «Lavcratore razburja vile d naše trditve, da iz vrst slovenskih komunistov prehajajo sedaj ljudje v fašistovski tabor. Razburjenje Je res nepotrebno. Saj je vsa stvar čisto naravna. Vojevanje v vrstah komunistov je bila in je za slovenskega delavca izvrstna pripravljalna Sola za prestep v fašislovsko stranko. Za slovenske delavce je p omenjala krajevna komunistična stranka tabor, kjer se jim tje neprenehoma dušil in ubijal čut in ljubezen do svojega roda, jezika in narodnih idealov, toda ne v prilog internacionalnim idealom ampctk v prilog ideala italijanskih nacionalistov. Naši delavci bi znali tu marsikaj povedati, slišali smo jih ob različnih prilikah. Ne bomo ponavljali njihovih pritožb, ker se dajo težko kentreliratL Dovolj nam je, da bo delavec, ki čita naš list, pritrdil: res je tako. Eno pa bi hoteli poklicati «Lavoratoru» v spomin, kar se da izvrstno kontrolirati, namreč niego-vo pisane o priliki pogajanj za vstop učiteljske strokovne organizacije v delavsko zbornico. Ni mogoče pozabiti, kako žalostno vlogo je tedaj igral «Lavoratore» in kar visi okrog njega, in še danes stoji črno na belem, kako se je ta list branil proti napadom italijanskih nacionalistov, ki so njemu, oziroma komunistični stranki očitali, da delata proti interesom itali^anstva. In tedaj «Lavoratore» ni bil tisti današnji ponižni list, ki izhaja ali ne izhaja, kakor se fašistom zljubi, ampak ponosno glasilo, *il piu diffuso delle tre Venezie», ravno tako 500.000 Slovanom naših dažel. Še noben poncsns franke. In še na nekaj bi spomnili. min strski preasedniK, še nobena evropskaj «Lavoratore», kar sto;'i tudi črno na belem. vlada se ni izrazila v tako nezaslišanem. Naj nam ne poreče, da je malenkost. Ravno v smislu o narodnih manjšinah. Mi pribijamo malenkostih se včasih kaže pravi značaj člo- pred našo in evropsko javnostjo, da ni j veka, lista, stranke. Lani o priliki gibanja naše ljudstvo z ničemer zaslužilo, da bi se ' PTro1i paroplovnr dražbi Cosulich v Trstuje proti njemu kovali in izvajali taki orotina- I-Lavoratcre. spisal ime -Ccstrfich- poredno - ~ » i i- • ^ • - * • .is hrvatskim pravopisom, namreč: Kozulic. i u ravni nacrt-, ker se kljub organiziranim inJni dvoma: Ni bil znača: buržujev, katerega je — Na trgu Ponterosso se je nahajal včeraj drug tak nesrečnež. Ta je zahteval od pasan-tov, naj zberejo skup«* toliko denarja, da mu bo zadostovala, da si kupi vozni listeik za brzo vlak iz Trsta na planet Mart Tudi njega 6o prepeljali v opazovalnico mestne bolnišnice. Imenuje se: Ivan S., star 54 let. Mrlič z razbito črepinjo ob vznožja stopnic na VrdeU. Predsmočnjim so našli ob rzncržju stopnic na Vrdeli slabo oblečenega moža, ki je imel vso glavo krvavo. V prvem hipu, se je mislilo, da mož trdno spi; ko so ga pa preiskali, so ugotovili, da je mrtev. Poaneje je bil poklican na lice mesta tudi zdravnik rešilne postaje. Ta je potrdil, da je mož mrtev. Umrl je, ker si je prebil črepinjo. Pri mrliču so našli nekatere listine, glaseče se na ime: Fran Zah, star 40 let, stanujoč na Vrdeli SL 198. Domneva se, da je pokojnik pasiel v pijanosti po stopnicah ter si pri tem prebil črepinjo. Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so obiskali neznani tatovi dve stanovanji: stanovanje Mile Markote v ulici Mura št. 4. in-stanovanje Vineenca Monte-dure v ulici Tctzochera št. 5. Iz prvega stanovanja so* cdne^li nekoliko zlatenine v vrednosti 1500 lir, iz drugega pa nekoliko perila v vrednosti 200 lir. Obe tatvini sta bili prijavljeni na policijskemu kemisariatu v ulici della Sanita. O najdenčktz. — Njegova mati padla v roke pravici- V eni zadnjih) številk našega lista smo poročali, kako sta našla dva mestna stražnika v veži hiše št- 11 v ulici Raffineria dobro razvitega otroka, starega tri mesece. Sedaj smo pa izvedeli, da je policija aretirala najdenčkovo mater. Imenuje se Marija Cemovaz, siara 23 let, stanujoča v Vižinare£ Jasli bombo «sipe». voijnežev. List hoče biti nepolitičen, proti nobeni m za nebeno stranko in ima namen samo bičati pogreške. Prva številka se ni izkazala; bič, ki ga je list epletel, je malo preveč vreden in njegovega žvižganja publika ne bo lahko umela. Kolo so vzeli orožniki v Gorici nekemu Stanku ŠavHjfa iz Lokovca, ki stanuje v Gorici; zdaj iščejo lastnika tega dvokolesa, ki baje ni prišlo po pošteni poti v roke omenjenega. Tatovi. Na tekališču Verdi se nahaja gostilna «diella Piazza*, katero so hoteli obiskati pred1 par dnevi ta'tovi, a se jim namera ni posrečila, ker jih je slišala gospodinja. Poklicala je stražnike in res se ,;e posrečilo, da so vjeli dva tatova; prvi je 23!gtni Smerdelj Jožef iz Reke, drugi pa Le ban Jožef iz Postojne; oba so shranili v goriške zapore. Tre1;i, Lovrenčič Anton, je bil aretiran še!« drugi dan. Doma je iz Trsta in ima na vesti že več starih grehov. Nove žrtve. Preti nekaj dnevi sta delala dva poljska delavca1 v Masnici na neki navi in sta pri kopanju zadela po nesreči na neeksplodirano granato, ki je pa pri tej priči razpočila in ranila oba delavca precej hrudo. Tisti hip je prišel po cesti avtcmcbil, ki je naložil oba moča, ki nista dala znaka življenja od sebe, na vqz in iju je odpeljal v bolnišnico. Enega od njih najbrž® ne bo mogoče ozdraviti, tako huda ga je ranila granata, drugi pa je izgubil desno oko in je tudi drugače zelo poškodovan, vendar je upanje, da zagotovo ozdravi. Furlanski koledar. Izšel je znani koledar v furlanščini < S trobic friulan >, ki ga je izdalo Furlansko filolegično društvo za L 1923. Koledar je izšel v lepi tiskarski opremi in prinaša za furlansko ljudstvo mnogo praktičnega in poučnega. Tudi ima več oogodbic v furlanščini, ki so jih spisali Pieri Patris in drugi; tudi furlanske pesmi so vmes. Mi omenij-am«* koledar posebno zato, ker ga fe izdalo zrano Ftlrlansko filološko društvo, ki edino se danes bavi s furlansko literaturo in izdaja knjige, katere v furlanskih družinah gotovo mnogo pripomo^ rejo, da rje izumrje zavest njih plemenske posebnosti, ki jo zatirata šola in javnost. Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanji« pristojbina L 2.—, Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—« Kdor išče službo, plača polovično caao. OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani. 16 ACETILENSKI gasometer, majhen, za svetHko nesmraden, se proda. Via Cancellieri 133/IV Mišon. 17. EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v U. Bistrici. 78/3 NOVE POSTELJE, omare s Štirimi predali, schiffoniers L 220.— nočne omarice L 50.— vzmeti, žimnice iz volne 140.—> polvoln« 70.— Via Fonderia 3. 3 ONI, ki pripomore da prodam posestvo, obstoječe iz stavbifč (za pet družin,) nese kanih gozdov, zemljiških parcel, s trgovsko in gostilniško obrtjo in mostno1 tehtnico, ležeče na reški cesti, 1 uro od železniške postaje, dobi pri sklepu kupčije L 8000.— nagrade. Cena po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 10 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisf Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 82 m KDOR HOČE KAJ KUPITI f* ■ KDOR HOČE KAJ PRODATI H i KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. W • INSERIRAJ V »EDINOSTI« • ZDRAVNIK poleg drugega le malenkost, in zapisujemo to le radi tega da pokažemo da nismo ravno slepi. sin napram državi. Vsled tega bo sprejelo i pokoljenje! To nao ni tedaj presenetilo, saj je to najnovejšo in uradno napoved vojne s!—J 1 1 popolno zavestjo, da je pravica na njegovi stiani. Naša narodna zavednost, vztrajnost in požrtvovalnost naj prepriča tud" g. Mus-solinija, da sta narava in zgodovina močnejša ket njegova protislovanska trma in zagrizenost. To bomo tudi gotovo dosegli, Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico delavca Ivana Odmevi vesti o upravni preureditvi naše Sarasina, starega 23 let, stanuje čega pri pokra vine. Vsled vesti, da bo Pula bodoče Sv. AL Magdaleni št. 905- Saras'n se je po- glavno mesto Istre je p oreški župan poslal vsem ministrom in kralju brzojavke, v katerih prosi, na^ bi Poreč cštal kakor do sedaj glavno mesto Istre. Isto prodno je zvečer izrazilo od- ako se bemo dosledno držali poštenega, i poslanstvo meščanstva, ki se je Dodalo k pod-dostojnega :n pravičnega £esla: Pokorni prefektu po javnem Ijudskem^shodu, ki Je je zakonom in zvesti sebi! Ni je sile, ki bi mogla zlomiti naš upravičeni cdpor in uiičiti našo nacionalno osebnost, ako se strnemo v enedušno fronto za sm.otreno in obenem odločne obrambo naših pravic. Razdelitev Julijske Krajine in razkosanje našega narednega telesa nas bo seveda postavilo pred nove naloge in pred nove preizkušnje. Tcaa naša nezlomljiva volja moTa biti, da jim bomo kos. Ni je močnejše volje, kot je volja naroda, ki noće umreti, temveč hoče živeti življenje, ki mu ga je vršil na mestnem trgu. — Iz Pule na orihajajo vesti, da ie vzbudila vest, da bo Pula glavno mesto bodoče pokrajine Istre, splošno radost in zadoščene. «Ženski svet». Cenj. naročnice, ki še niso dobile prve številke našega lista prosimo, da po trpe še par dni, ker nam je prva številka popolnoma pošla in se list tiska v drugič. — Uprava -Ženskega sveta». Druitvan« vesti Podružnic« Šolskega druživa pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo dne 14. t. m. čajev večer združen s plesom v prostorih Narodnega dodal sam Bog in ki mu ga torej tudi ie on ma- Začetek ob 8. uri zvečer. Ples bo trajal edini mnre> vvotil do 1. ure popolnoči. edini more vzeti! Komunističnega «Lavora tor a» je naša notica, kjer smo ugotovili, da je v svojem dopisu iz Pule o dogodkih v istrskem slovanskem taboru pisal o stvari, ki je ali ne pozna, ali pa ved orna zvrača resnico. Dokazali smo mu, kako nezmiselno je, če na eni strani sam priznava, da slovanski tabor v Istri tvorijo po ogromni večini kmetje, na drugi pa trdi, da vocfitel>i tega tabora zatirajo delavca in — kmeta. PrecJcčil; smo mu, kako nezmiselno je, če meče italijansko in slovansko buržoazijo v en koš, in kak udarec resnici v obraz je trditev, da se ta poslednja ne bori proti prvi, ampak te proti! delavstvu in lune tu. Dokazali smo, da ni le neresnično, ampak naravnost smešno, če postavlja dra Wi!fana in Giunto v eno vrsto. Iz zadrege, v katero srno ga spravili, si skuša pomagati s tem, da ponavlja trditev, da slo»-varaska buržoazija izkorišča slovanskega kmeta. ker da si je kmetsko maso usužnjila v svoje politične namena. Ali se ne zaveda «Lavorato-re», kako nelogična in nesmiselna je ta trditev?! Kako naj, za božjo voljo, tistih par slovanskih mteligentcv, kolikor jih nrso odgnali viharji časov, strahuje celo širciio maso in jo podre;a svoji volji — in to še v namene, sovražne tej masi?! Dosleden v svojem potaje-vanHi resnice trdi »Lavoratores, da se združitev «obeh slruj» slovanske buržoazije ne tiče neposredno kmetov. Zlo da je le v tem, da ta slovanska masa nima še politične zavesti. »Lavoratore* raj nam ul'udno pojasni, kdo potem čita. tisti dve glasili, .ki ju izdajata «obe 6tru£»?! Mari ne masa?! T<> ravno pa je dokaz, da ima ta masa politično m narodno zavest!J Spričo njegove trditve, da sta italijanska in slovanska buržoazija enako krivi na mizeriji; ki tlači maso, naj nam odgovori «Lavoratore», kdo je bil doslej in fe Izključni gospodar Zavarovalnica goveje živine» v Trebčah priredi svof redni občni zbor v nedeljo, 7. L m., ob 4. uri popoldne s tem-le dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika, 2) "poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) volitev odbora, 5) slučajnosti. Srednješolsko društvo «Zora». Jutri v soboto ob 8X cdJborova seja. Ob 10 J4 redni društveni sestanek s predavanjem. — Predsednik. DijaSka Matica. Ustanovni občni zbor se vrši 6. januarja 1923. Za event. informacije se je obrniti na sledeči naslov: Trst, ul. Fabio Filzi 10, L d!nevno cd 19.—20. Pripravljalni odbor. M. D- P. - Sy Jakob. Za 1. januarja pomotoma napovedani redni občni zbor se bo vr&il v pondeljek 8. t. m. v navadnih prostorih. Pristop je dovoljen tudi članom bratskih dlruštev včlanjen'h v ZMD. Mladina, udeleži se v velikem številu tega občnega zbora! Odborova seja se vrši danes, v petek, ob 20. in pol. Odborniki so naprošeni, da se je točno udeleže. — Odbor. Bazovica. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 7- t. m. v gostilni pri Gosp. Kons. društvu.— K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. _ 6z tržaškega življenja Dva slučaja blaznosti: — Oponašalec opice; čuden potnik. Na tekališču Vittorio Emamaele III. so opazovati včeraj p asa n ti nekega moža, ki j« hodil po vseh Mirih, kot opica. Tu pa tam je splezal tudi na kak mimoidoči voz. _ Sploh je jmHiral opico v pravem pomenu be- Istri, kdo ima upravo dežele v svojih rokab?1 sede. — Nesrečneža so prepeljala v opazoval-Ravno proti temu gospodstvu se je vedno boril nico mestne bolnišnice. Imenuje se: Ivan R., združeni slovanski tabor — razumniki in ljud- i star 40 let, stanujoč na Škorklji it. 47. škodoval pri delu v čistilnici olja. PODLISTEK OLD SLEWTH: TolinsM kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja, Poslvenil Slavcamr Josipovič. Prvo poglavje. -S tem kovčegom nekaj nć v redu*, je dejal prtljažni mojster nekega new-yorikega kolodvora sam pri sebi, motreč neki majhen kovčeg, na katerem je bil prilepljen naslovni listek S sledečimi črkami: G.ica M. M. S. N. Y. Mlad mož zanimive zunanjosti, ki je stal v bližini in kadil smodfco, je slišal te besede. Ozrl se je na kovčeg in ko je potem nekoliko Časa opazoval močno zaposlenega prtljažnega mof-Stra, fe pristopil k njemu in ga nagovoril: «Vi imate pa tuka$ gotovo mnogo opraviti?» — Uradnik ga je pogledal in ker mu je bil tujec všeč, je odvrnil: «Da, tu imamo res dovolj dela*. — •Izvolite smodlko7» S temi besedami mu je pomole! tvojo smod-kovsfcco, karijere vsebino je znal uradnik, kot jrelč poznavalec dobrih vrst, primerno ceniti. «Rekli ste ravnokar, da • tem kovčegom ne-kat ni prav v iedu», je nadele val na to mladi «Ali mi Mete povedati, kaj mislite s tem?» «Dva tedha že leži kovčeg tu,» je odvrnil prtljažni mojeter. »Siccr nj to nič zakaj nekatere reči ostajajo tu kar po več mesecev, toda čudno je to, da mi zadeva noče iz spomina. Zdi se mi, kot bi mi neka? govorilo, da moram tudi po noči na to misliti; da, celo sanjalo se mu je Že o tem kovčegu*. — «Ni mogoče! Kaj pa vendar?* — «Čemu naj bi vam to pravil?« — «Jako me zanima*. . — «Kdb pa ste vendar?» — »Tajni policist sem«. •Glejte no! To me pa veseli. Mislil sem že često na to, da bi enkrat govoril o tem kovčegu s kakšnim detektivom. Zato vam hočem povedati tudi svoje sanje. Sanjalo se mi je, da grem ravno od tu proč, ko stopi k meni neka zastrta dama in me vpraša ravno po tem kovčegu. Vprašal sem jo, ali ima prejemni list, in ona mi te rekla: «Prejemni list naj vas kar nič ne skrbi, le. kar odprite kovčeg!* Pri teh besedah je zginila in od tedaj mi je talno, kot bi mi ta kovčeg vedno klical: «Odpri me vendar! Odpri me!» Manfred — Cako je bilo ime detektivu — je pristopil h kovčegu m ogledoval črke in števila, s katerimi je bil zaznamovan naslov, «Ali je dospe) kovčeg z jutranjim ali z ve-čemim vlakom?» - > «Z enim večernih vlakov?« ^ ' . •Veste-K to natančno?* * •Tega se še dobro spominjam.* «Ali je bil to tfcti vlak, ki prihaja ob deseti uri m 20 minut iz C?» «Da, prav je reket prtljažni mojster, vprfei oči radovedno v detektiv«. Kal ne, da je bđa neka deževna noč?» jtUskiatoitie dobro spomtnlfam. Pa, ali ni to čudno, da imava o tem, kot se zdi, oba eno in isto misel?* «In ta bi bila?* «Tapo6t iz C!» «0 starem možu, ki se je sam umoril?* — «Da, tako) se je glasil pravorek. Toda vsi tega ne verjamejo. Slišal sem, da je v to za» devo zapletena neka ženska.* «To sem slišal tudi jaz.* «In pravijo, da oporoke ni najti, a pravni zastopnik in znanci pa izjavljajo, da oporoka obstoja.* «C is to prav! Toda kaj jjma to opraviti s tem kovčegom tu?* «Dai» ali glejte, meni se je sanjalo ie nekaj ga.» .j pravite!* «Da, sanjalo se mi je, rda sem odprl kovčeg*. «Pai potlej?* «In notri sem našel oporoko, k* jo iščejo*. Detektiv Manfred je bil jako bistroumen modL Ckottčine prav posebne vmte so ga Me privedle v ta poklic, v katerem je dosegel že av matne uspebe. Pred dvema tednoma je il dožWe) prav poseben dogodek, katerega je zdaj mahom zopet spomnil Peljal se je iz Albany-a v Nev-York. V kutu so bili nacik irf vsi sedeži razen enega, anired i* bil kmalu nekoliko zadremal. Naenkrat se je vlak vstavil na postaji C. ki Manfred se je zdramil ravno v hipu, ko j« vstopila In sedla na edini le prazni prostor, profil BBa je močno zastrta, a ker je potovala sama, mi bife to aS Čudnega. Vendar js pa nai junak takoj opazfl, da je SdfZfsa Te2*gb Trst, 4. januarja 1923 banHa l('U Vesti z Goriškega Gorica priklepije&a Vidmu. Kar sc v Rimu na tihem m javno- pripravljali že tri leta, to se je te dni zgodilo: JuKjrka Benečija danes ni več enotna pokrajina, razdeljena je na tri i dele, katerih en del, namreč Goriška bo pri-klopLjena k Vidmu. Tedaj, ko je bila pokopana avtonomija, je bilo že jasno, da tudi z razdelitvijo dežele ne bodo cfolgo čakali, Goriški Italijani so odločno proti temu da se Gorica priklopi Vidmu, že iz gc£lh ekonomskih razlogov. Proti temu so bili tudi fašisti. Ob dvanajsti uri, ko je bila odločitev že jasna, so pobirali tudi podpise po mestu. Prepozno. V Gorico je došla vest, da se je usoda do sedaj glavnega mesta Goriške odločila in v sredo popoldne so zaprli v Gorici vse javne lokale, tudi kavarne in gostilne, raz hiš so visele zastave z žalnim tra-jkonL. Na Telovadnem trgu se je vršilo zborovanje kterega se je v dele žilo precej ljudstva nastopalo je ve<č govornikov, Italijanov, ki so dali duška svojemu ogorčenju nad tem, da so preko želj Goričanov prodali deželo Vidmu, ki hoče imeti od nje samo nekaj ekonomskih koristi. Po zborovanju se ,je podal sprevod Goričanov na pokopališče; nesli so venec s črnimi trakovi na grobove za Gorico padlih vojakov. Med prvimi v sprevodu je bit tudi senator Bombig. Na pokopališču je govoril Pinausig, ki je povdaril, da naj oni junakih ki' so padli za1 Gorico zopet vstanejo in naj ijo pridejo znova branit pred novimi sovražniki. — Tudi za četrtek dopoldne je bilo napovedano, da naj bodo javni lokali zaprti Ob enajsti uri je bil napovedan zopet ni 6 hod m sprevod po mestu. Po vseh mestnih zidovih so nabiti črnoobrcbljeni kati, ki naznanjajo, da je «sveta Gorica c jena na< smrt*. Med goriškimi Italijani vlada velika poparjenost in ogorčenost. Nekega, ki je hotel na korzu sežgati črn trak, so pošteno pretepli. Drugače vlada po mestu red in mir; iistt niso izšli ta večer. — Kaj naj rečemo k temu mi Slovenci? Prizadeti smo gotovo ekonomsko in tudi drugače. Kako težko bo hoditi za vsako stvar v Videm, koliko izgube na čara in na denarju! Vendar je to samo logična posledica vsega, kar sc je že zgodilo. Ko so prvič udarili Slovence,-so udarili tudi deželo; edino z avtonomijo bi bila Gorica še ostala glavno mesto, tako pa je danes nečastno degradirana na tiste razmere. To bodo Italijani meščani čutili morda ravno tako hudo kot mi, če ne še hujše. : «11 popofto Friulano», ki je do sedaj izhajal v Gorici, (tiskala ga je Narodna tiskarna), je prenehal izhajati; pravzaprav se je združil z novim dnevnikom «Corriere di Gorizia», ki ga tudi tiska Narodha tiskarna, v eno. Novi Ust «Gmajna*, (druga polovica lista se 'imenuje «MonolceIj»), je »Sel; izdaja ga bivfi komunist Furlan s pomočjo* nekaterih nezadb- • • ••••••• • •••••• »••••ti • •••••• CosuHcTi .... Dalmatia . . . Gerollmtcli • Likera Triestina LIoyd • . ■ • Lussino ... Martinolich .••••••••••• Oceanla . • « • • Prem uda . . • • • T/ipcovich .... Ampcl«a ..... Cement Daimatia • ........ Cement Spalato . *..•••.«• Taja valuta na tržaškem ogiske krone ...*«•••••• avstrijske kron- ....... • Češkoslovaške krone ••••••• dinarji • • •••••••■*•• lejI ... ............ marke •••••••••••••« dolarji •••••••*••••• francoski franki ••••••••• švicarski franki ........ • angleški funti papirnati •••••• trgaš —.70.---.'-O —.0275— 003 58.25.— 58.75 20.60.— 11.25.--.24.— 19.25.—• 139—.—139.75 36t»,—._37(».— 90.—.— 90.50 20.S0 12— - 26 19.40 sprejema šteti. 43 od 10 enonacislropna, tik cerkve v Postojni št. 136 na prodaj. K hiši spadajo dve niivi, velika ograda in mal gozd. Cena 35.000 lir. Posredovalci izključeni. Ponudbe naj se pošljejo na Vinko Janežič, Ljubljana Star! trg 28, III. ZALO S A DOMAČIH VSN belega vipavca, istrskega rafesha in kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom. Priporoča se ŠTRftNCAR Via Ciinicoli 8. <14 Oglejte si našo ob priliki sestavljanja IZREDNA PRILIKA I [ono V. L DL ti M M OHLER [ono i L ID. 16 Tel. 24-24 at APMEMICE tri velike, moderne pri postali Btvio - Nabrežioa se oddajo «n Pojasnila daje oprava Edinosti. M 1 Najviši« cen« kun, zlatic, lisic, dihur|w9 vider, Jazbece v, matk, veveric« krtov, dfev|lli In donaah zajcev« D. WINDSPACH Trsi, Via Cesere Battlstf 9L tO IL MM, vrata 1« * Sprejemajo se pošiljatve po pošti*