kdo'
Kupujmo vojne BONDE In
ZNAMKE
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D0M0VINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOKNINw DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1944
LETO XLVII — VOL. XLVII
belaud je včeraj pokopal <1 nepoznanih žrtev katastrofe v naselbini
i highland Park pokopali-^ v^eraj položili k večnemu i-11nepoznanih žrtev eks. • M East Ohio Gas Co. Ipa. Grobove so izkopa-'^ogu drug ob drugem, v so položili krsto z šte-L Nihče ne ve, kdo leži v 1 v oni krsti.
.Nstih dopoldne so bili na Isžu pogrebni obredi. Wische je bil navzoč s I kabinetom in na stotine
[]jj|0 krsto je dopeljal na po-j e poseben pogrebniški okrajne mrtvašnice. 61 je dalo postrežbo in
- vozove. Za vsako krsto so bili i nosilci pogrebniki.
Katoliški, protestantovski in ' židovski pogrebni obredi so bili izvršeni. Najprej so bili katoliški, katere je izvršil msgr. B. J. Ponkvar, župnik pri sv. Vidu.
V sredi polkroga grobov je prostor, kjer bo postavljen spomenik žrtvam požara, župan Lausche ima že v rokah obris i zanj. Dobil je tudi že $1,500 do.1 prinbsov za spomenik, je pove-j dal.
Radi tega skupnega pogreba ni [ bilo včeraj dopoldne v Clevelan-du nobenega druereera nne-reba.
Angleži v novi ofenzivi blizu nemške meje
? Zapre kot bi r Japonca
*	Pivnici
Jfk Jr '	V brivnico
aL^e V tem mest"tv§e pri-"	ameriški vtfjak ja-
^ Pokol jen ja. Brivec ga i tljjj ter mu pokazal napis -;(Jd ' "Podgane japonske, Lm°.lih vrat!" 11 ki ima tri sinove v ar-(fjj, lzJavil, da mu radi tega tjf pro brivnico ampak Ja-'ij^6 bo bril, pa jih ne bo, Mii^ civilisti ali vojaki in ^1 ameriški državljani.
*	^ ga je brivec odgnal Stf* Raymond
Matsuda, ; jj0 Zmajev, ki je bil ranjen jati, a italijanski fronti 22.
K) Pripravljajo,
i sk?cijo Budimpešto;
;Je Je vzeto fs
.— Ruski maršal Ma-% j^6 Pripravil vse potre-j ^	na mad-
*	'%,eStolnico Budimpešto. ; ^ Je tanke, topništvo
v polkrogu pred me-k. 5a ob
ugodnem trenut-
>* v*
zatrjujejo, da je
\ n, Nemcem železniško f ^ Plje' k0der V0di gla"
proga po dolini
wWcakujejo zdaj „ J0 Ka Norveškem
y 'S ^ T Iz Stockholma po-^ , 80 v Berlinu prizna-! \j ladje Tirpitz, to. ; \ °benem trdijo, da je ! ^¥<Ika rešena, švedsko ^0(1 ga trdi, da je bilo re-!®H mož posadke na kakih 800 mor-teh je bilo nevar-fJH, vsled direktnih za-J j\i g!eških bomb.
Prosto izjavljajo, jpe a vsak čas pričakovati /I,' voznikov na Norve-|||P	vlada je tudi
/ J b0]eiskavo, zakaj Tirpitz 1	Zavarovana. Nem-
\ >Mj • krogi so zelo po 'ii; ,gube te največje boj i*	Je bila ponos mor
V zalivu Manila so razbili Japoncem 14 ladij
Pearl Harbor, 14. nov. — Ameriški bombniki so se v nedeljo dvignili z nosilcev letal ter napadli zaliv Manila pri glavnem mestu Filipinov. Ameriške bombe so pogreznile ali poškodovale Japoncem 14 ladij. Ameriški letalci so tudi zbili Japoncem 28 letal ter jih na tleh razbili najmanj 130.
Japonska zračna sila je napad vrnila in pri tem je bila nekaj poškodovana neka ameriška ladja. Tako poroča danes glavni stan admirala Nimitza.
Radio iz Tokia je trdil, da je napadlo zaliv Manila najmanj 800 ameriških bombnikov.
Z bojev na otoku. Leyte se poroča, da je general MacArthur dobil Japonce v klešče na zapad-nem delu otoka, kjer bodo pobiti do zadnjega moža ,ako se prej ne rešijo z begom.
-o-
Rdeči križ bi rad dobil nekaj stanovanj za pogorele družine
Rdeči križ bi rad dobil stanovanja od 3 do 6 sob, katerih najemnina je od $20 do $40 na mesec. Stanovanja bi bila za pogorele družine v slovenski našel, bini. Stanovanja išče v okolici med 55. in 79. cesto, severno od Superior Ave.
Kdor ima kako prazno stanovanje, je prošen, da to sporoči Rdečemu križu, telefon Main 4600, extension 19. Lahko greste stanovanje prijavit tudi v podružnico Rdečega križa, ki se nahaja v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave.
-o-
Prinesite naslove !
Društvo sv. Janeza Krst. št. 71 ABZ bo poslalo vsem članom-.vojakiom bojžična voščila. Zato prosi tajnik Ivan Kapelj, naj mu starši takoj pošljejo naslove vojakov.
Turkov pogreb
Pogreb za pokojnim Josipom Turkom bo v petek ob devetih v cerkev sv. Kristine. Pokojni zapušča v domovini še štiri brate in pet sestra.
LOV NA SRNE V OHIO BO OD 4. DO 9. DEC.
V okrajih Adams, Pik<? in Scioto bo odprt lov na srnjake od 4. do 9. decembra. Skoro gotovo bo mnogo lovcev hotelo poskušati svojo srečo. Toda noben dan ne bo dovoljeno več kot 1,000 lovcem v revirje. Zato bodo dobili prednost tisti, ki si bodo že vnaprej dobili lovsko dovoljenje.
Lovsko dovoljenje ne stane nič in se dobi v uradu za ohranitev divjačine v Columbusu, ako se piše ponj : Ohio Division of Conservation and Natural Resources, Columbus, Ohio.
Lehman je v Londonu, da nadzoruje relif
London. — Herbert Lehman, načelnik Relifne komisije Združenih narodov, je dospel v London. Od tukaj bo nadzoroval takojšen relif evropskim krajem, ki so že osvobojeni. Njegov največji problem bo prevoz potrebščin v razne kraje.
Himmler je zdaj na čelu Rajha, trdijo razna poročila
London. — Naj bodo govorice o stanju Hitlerja take ali take, naj bo že mrtev, blazen ali kar že, fakt je, da je zdaj prva glava v Nemčiji načelnik Gestape, krvnik Heinrich Himmler. Baje je že v tisku prisega, po kateri bo vojaštvo ■njemu priseglo zvestobo.
O Hitlerju krožijo tudi po Nemčiji razne govorice. Najbolj sumljivo je to, da so bili vsi obiski pri njem odpovedani. Berlinčani trdijo, da je Hitler mrtev. Kaj natančnega, seveda, vedo samo glavni naciji, ki pa molče.
General fašistične armade je bil ubit
, London. — General Archime de Lippe, načelnik generalnega štaba italijanske fašistične armade je bil ubit v Turinu od domoljubov. Tako zatrjuje Reu-terjeva depeša iz Zuricha.
USTOLIČENJE BO LETOS V BELI HIŠI, NE NA KAPITOLU
Washington. — Predsednil | Roosevelt je povedal, da bo nje govo ustoličenje januarja v Bel hiši in ne na kapitolu, kot dru gače, ker se bo s tem prihranile mnogo denarja. Nobene paradt ne bo in nobenih posebnih cere monij, je rekel Mr. Roosevelt j ki hoče začeti svoj četrti termir kar najbolj priprosto.
Kongres dovoli za ceremonij« i pri ustoličenju $25,000, toda ni-: ti 10% te vsote se ne bo porabi-| lo, pravi predsednik, j	-o-
Prve norveške cele so se vrnile domov z invazijo
London, 14. nov. — Norveška I vlada v pregnanstvu poroča, da | so se vrnile domov na Norveško prve domače čete, ki so bile trenirane v Angliji. Te čete so se pridružile Rusom, ki potiskajo Nemce od severnih krajev proti jugu.
Norvežani so se izkrcali nekje na severnem obrežju in se takoj pridružili Rusom, ki s0 pripodi-li sem Nemce iz Finske.
Ta norveška armada šteje kakih 500 posebno izbranih mož, ki so pod poveljstvom polkovnika Dahla, ki je tako sijajno branil leta 1940 proti Nemcem Narvik.
DVA NEMŠKA~ BANKIRJA JE VLADA ZAPRLA
New York. — Iz Stockholma se poroča, da je nemška vlada zaprla ravnatelja dveh največjih nemških bank, kar je povzročilo v finančnih krogih večjo paniko, kot pa bančni polom leta 1931.
• Ravnatelja sta Oswald Roes-ler in Kari Goetz, prvi ravnatelj Deutsche Bank, drugi Dresdner Bank.
Aretirana sta bila, ker nista hotela sprejeti vladnih obveznic, s čemer sta javno pokazala, da ne verujeta v zmago nemškega orožja.
-o-
Nemški vojak lahko ustreli vsakega, ki bi se podal
Francija. — ičiasopis "Scorpion," ki ga delijo med nemškim vojaštvom, prinaša ukaz Hein-richa Himmlerja, naj vojak ustreli vsakega, ki bi se hotel podati sovražniku. "Naš odpor je zdaj še edino orožje, ki ga imamo proti mogolnejšemu sovražniku," piše časopis. "Zato moramo streti vsakega ,ki bi sabotiral to našo voljo k odporu."
Himmler je dal s tem navadnemu nemškemu vojaku prvič pravico nastopiti proti svojim oficirjem ,če bi kazali voljo do vdaje.
Švedska bo nehala trgovati z Rajhom 1. jan.
Stockholm. — Formalne trgovske zveze med Švedsko in Nemčijo bodo ponehale na 1. januarja. Takrat, namreč poteče sedanja trgovska pogodba med obema državama in Švedska n« kaže volje, da bi pogodbo obno-. vila.
10,000 Rusov je prišlo iz ujetništva
New York. — Angleški radio poroča, da je bilo poslanih domov v Rusijo 10,000 Rusov, katere so zavezniki osvobodili iz nemškega ujetništva,, v raznih I krajih Evrope.
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
^ ponesrečeni pri požaru naj se javijo
l^ska relif na komisija prosi vse one hišne posestnike ali k ' J1* so bili prizadeti vsled požara v petek 20. oktobra
V	. še niso javili, da se prijavijo v uradu na 6213 St. ln sicer najkasneje do petka zvečer. Uradne ure so
V	9 do opoldne ter od 1 do 5. popoldne. V petek so Vj 0<* 9 do 12 opolne in od 1 do 8 zvečer.
Iti e enkrat: prijavijo naj se vsi oni ponesrečeni pri po-doslej ^ niso prijavili. Vsakemu bo v korist, da to
I
Herbert J. Legan ,star 20 let, je graduiral na Notre Dame univerzi ter dobil Čin podporočnika (ensign). Prej je graduiral iz Maple Heights višje šole in je obiskoval John Carroll univerzo. Zdaj je prideljen mornariški bazi v Norfolk, Virginia.
, Njegov brat poročnik Stanley F. Legan, star 26 let ,služi pri koru marinov nekje na Južnem Pacifiku.
Tretji brat Lawrence, star 18 let, je pa na John Carroll univerzi v armadnem letalskem re^ zervnem koru.
Vsi ti trije čvrsti fantje sq sinovi Mr. in Mrs. Joseph Legan iz 5099 Stanley Ave., Maple Heights, O.
m M Ki
Joe Hrovat, sin Mr. in Mrs. Hrovat iz 8911 St. Catherine Ave .odide danes služit Strica Sama. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Njegov mlajši brat je priden raznašalec Ameriške Domovine.
Mrs. France!Tstefe iz 680 E. 125. St. je dobila obvestilo "od vojnega oddelka, da je bil njen sin Pfc. Frank Vičič, star 20 let, ranjen v Belgiji meseca septembra. V armadi je od marca 1943 in sicer je dobil treningo v taborišču Polk, La. Preko morja je od maja. Zdaj se nahaja v vojaški bolnišnici .
Pvt. Andrew Umek ,star 26 let, sin Mrs. Mary Stamful iz 621 E. 99. St. je bil ranjen 23. oktobra v Italiji. V armadi je od oktobra 1943. Njegova žena Mary živi v Lorain, O.
m mi n Cpl. Edward L. Prišel, star 28 let, je bil ranjen 13. oktobra v Franciji. Eddie je služil pri oddelku tankov. Njegovi starši, Mr. in Mrs. Louis J. Prišel, žive na 16413 Arcade Ave. Graduiral je iz Collinwood višje šole ter je bil uslužben pred odhodom pri Eaton Axel Co. Treniral se je v Fort Knox, Ky. Njegov brat Pfc. Louis služi v armadi na Novi Gvineji.
Za naše ponesrečene rojake zbiramo milodare
V četrtek ob desetih bo v cerkvi sv. Vida vojaška maša za pokojnim Pfc. Steven J. Markolija, ki je dal svoje življenje za domovino 17. septembra 1944 v Franciji. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k maši.
h n n
Na 30 dnevni dopust je prišel z Južnega Pacifika Pvt. Martin Pešec, sin Mrs. Uršule Pešec iz 21070 Miller Ave. Mama je bila zelo presenečena o njegovem prihodu, ker ni slišala več kot štiri I mesece o njem, od doma je bil' pa 26 mesecev in je sedaj prvič' prišel na dopust. V armadi sta1 še dva druga njegova brata in sicer Cpl. Anton je nekje v Franciji in Pvt. Rudy pa nekje v Belgiji. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
400 topov je odprlo nenadno ofenzivo v Holandiji; tretja ameriška armada se je približala trdnjavi Metz na 2 milji.
Pariz, 14. nov. — Angleška armada je začela danes z nenadno ofenzivo v južni Holandiji proti Nemčiji. 400 topov je odprlo ofenzivo z mogočnimi salvami. V prvih urah ofenzive so Angleži napredovali sedem milj ter so se približali nemški meji na sedem milj. Angleži so pričeli ofenzivo danes ob štirih popoldne, ko je general Montgomery ukazal začeti s kanonado.
Glavni stan poroča, da se razvija ofenziva natančno po načrtu in da gre dobro od rok.
S fronte 3. ameriške armade se pa. poroča, da se je približal general Patton mogočni trdnja vi Metz na dve milj in da je zavzetje Metza samo vprašanje dni, če ne celo ur. V modernih časih ni bila ta trdnjava še no benkrat zavzeta z naskokom.
Južna kolona 3. ameriške ar made se je približala Metzu na dve milji ,dočim je 9. divizija, ki pritiska na trdnjavo od severa, samo tri milje še oddaljena.
Amerikanci so vzeli včeraj na-daljni dve trdnjavi okrog Metza in sicer L'Aisne in L'Yser. Nemci ti dve trdnjavi niso posebno branili. Poveljstvo še ne ve, če so Nemci odpeljali glavno posadko iz Metza ali ne. To so lahko storili v meglenih nočeh. Na vsak način je značilno, da Nemci ne branijo posebno trdnjav, ki obkrožujejo glavno trdnjavo Metz.
Nemci, ki so se že pripravljali za nočni počitek, niso pričakovali angleške kanonade ob tako nenavadni uri, 0b štirih popoldne. Takoj za salvo topov So planili proti nemški liniji ogromni angleški tanki, ki So krili pehoto, ko je začela delati mostove čez. kanale Noorder in Wesen. Ko je bilo to dovršeno, so se pomaknili zopet topovi naprej ,ki so začeli mehčati sovražne vrste, nakar so šli zopet naprej tanki in pehota.
francija°bFrada
za 2 bilijona blaga iz u. s.
Washington. — Fran coska vlada bo vprašala v Zed. državah v prihodnjih 12 mesecih za 2 bilijona dolarjev raznih potrebščin, da bo pozidala razdejano deželo. Program za izvoz teh potrebščin je že izgotovljen. Nekaj blaga bo dala Amerika iz posojilnega sklada, ker bo Francija pomagala v boju proti Nemčiji in Japonski. Toda večina potrebščin bo plačanih, deloma v gotovini, deloma s kreditom. Glavne francoske potrebščine so oprema za železnice, truki, bombaž, umetna gnojila in razne surovine.
V bolnišnico
Sophie "Joe" Ivanšek, stanujoča na 1153 E. 61. St. je bila odpeljana v East End bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji. Obiski še niso dovoljeni.
Prinesite ali pošljite na AMERIŠKO DOMOVINO 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V	našem uradu so bili izročeni ali doposlani sledeči darovi za pogorelce:
Mrs. John L. Mihelich, 1200 Addison Rd., predsednica Community Welfare Cluba je izročila ček za $25.00 kot dar te dobrodelne organizacije.
Direktorij Slovenske delavske dvorane na 10814 Prince Ave. nam je izročil tudi ček za $25.
Po $20 so darovali: Mr. in Mrs. Frank Kastelic, grocerija in mesnica, na 19300 Shawnee Ave; John Jamnik .slovenski trgovec na 861 E. 222. St., Euclid, O.
Po $15 so darovali Joe Baz-nik, 5713 Prosser Ave., Mr. in Mrs. Jurečič, 672 E. 152. St.
Po $10 so darovali: Mr. in Mrs. Victor Hočevar, 1393 E. 53. St; Mr. in Mrs. Louis Ižanc, 667 E. 152. St; Mrs. Novak, 793 E. 154. St; Jože Urenik, 1382 E. 47. St; Frank Kosten, 20667 Miller Ave.
Po $5 so darovali: Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67. St; Miss Ivanka Sever,, 6737 St. Clair Ave; neimenovana; Mary Ivan-čič, Garfield Ave.
Joe Gulaš in sestra Danica po-roč. Dučič iz 8808 Jefferies Ave., sta darovala $4.00.
Dorothy in Cpl. Rudy Lokar, 6617 Schaefer Ave .sta darovala $3.
Najlpeša hvala v imenu po-gorelcev vsem dobrim srcem za njih prispevke. Slovenska relif-na komisija bo ves ta denar razdelila med naše reveže. -o—:-
Zlata poroka v West Parku
V	nedeljo 19. novembra bo v cerkvi Marijinega Oznanenja na zapadni 130. cesti ob desetih slovesna sv. maša ob priliki zlate poroke slovenskega para Johna in Agnes Močnik. 12605 Longmead Ave. Naše čestitke zlatoporočencema.
Pogrebna maša
Jutri ob 8:15 bo v cerkvi sv. Vida pogrebna maša za Frankom Hrovat iz 1846 E. 93. St., ki je bil žrtev katastrofe East Ohio Gas Co., kjer je bil uslužben.
Vabilo na važen sestanek pogorelcev
Vsi oni hišni posestniki, ki so pogoreli v požaru 20. oktobra, so vabljeni na važen sestanek v sredo ob osmih zvečer v SND na St. Clair Ave. Vabljeni so tudi vsi drugi, ki jim je pri srcu obnovitev slovenske naselbine.
Na sestanek bo prišla mestna načrtvena komisija, ki bo predložila razne načrte za pozidavo naselbine. Na tem sestanku bo lahko vsak povedal svoje mnenje, kako in kaj naj bi se nanovo zidalo pogorelo naselbino in pod kakšnimi pogoji.
Sestanek je zelo važen, zato se udeležite vsi.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMKKICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMIS DEBEVEO, Editor)
•117 St. Clair Ave.
HXudertoa M28
Published dally axcept Sundays and Holidays
Cleveland S. Obi«.
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
Četrt leta $2.00 Pooamema Itevllka S cente
SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada, $8.50 per year. Cleveland, by mall, $7,50 par mr U. 5. and Canada. $8.50 lor 6 months Cleveland, by mall. $4.00 for 8 months D. 8. and Canada $2.00 for S months, Cleveland by mall $2.38 for I months Cleveland and Euclid by Carrier $6-60 per year: $$£0 for $ month«.
$3.00 for I months.
_Single coplwi $ cent«__
Entered as second-class matter January 5th, 1808, at the Poat Offlee at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 266 Wed., Nov. 15, 1944
Spet beseda o SANSu
Gospa Prislandova se je odpovedala SANSu. Tako pojasnilo beremo v Zarji, glasilu Slovenske ženske zveze. Vsak, kdor pozna naše stališče do Slovenskega ameriškega narodnega sveta razume, da smo tega njenega koraka veseli. Zato seveda to vest tudi radi oznanjamo svojim čitate-ljem. Gospa Prislandova je sicer to pozno storila, pa bolje enkrat kot nobenkrat. Prepričani smo, da je storila nekaj pametnega in dobrega., Predsednica Slovenske ženske zveze se je ob raznih prilikah izkazala za razborito voditeljico slovenskega ženstva v Ameriki. Ni lahka stvar ostati na čelu tako veliki organizaciji in obvladovati razne osebnosti in različna trenja, ki se naravno pojavljajo v tako obširni družini. Tudi to, da je na zadnji konvenciji SANSa povedala vodstvu v sicer nekoliko prikriti obliki par neprijetnih resnic in pokazala, da ji ni prav preveč všeč sedeti v senci Titovih slik, je v kredit njene razumnosti. Želeli smo, da bi takrat izvajala logične posledice in obrnila umirajočemu SANSu hrbet. Zakaj vedeli smo1, da se gospa Prislandova dobro zaveda, da je SANS svojo nalogo združevanja vseh Slovencev žalostno končal in čaka svoje naravne smrti. Dobro! Smatrala je takrat, da se ji ne mudi.
Ob svojem izstopu je gospa zapisala, da ostopa od SANSa, "da ne bo njena oseba povod nadaljnim napadom na SANS, ki se redno objavljajo v listu Ameriška Domovina,." Smo sicer mnenja, da je dal SANS sam s svojim razdiralnim delom povod, da smo večkrat povedali svoje mnenje o njem. Toda, če hoče gospa izkazati nekaj usmiljenja do potapljajoče se ladje SANSove, je to pač njena zadeva. Poročali smo kot je naša časnikarska dolžnost, da se je Slovenska ženska zveza precej dolgo mudila v katoličanom tako sovražnem krogu SANSa. Toda tega ne more nihče smatrati za krivično trditev. O nikomer nismo namenoma poročali nič neresničnega in torej v našem listu nismo nikomur delali krivice. Stojimo na stališču, da se z nobeno neresnico ali zavijanjem ne služi narodu. Če bi kdaj storili namenoma in po pomoti kako napako, jo radi priznamo in popravimo. Priznati zmoto ni nič slabega. Veljati pa bi moralo seveda to za — vse.
Ponavljamo, da smo kot katoličani tega izstopa gospe Prislandove od srca veseli in ji čestitamo na njeni odločitvi. Zato mislimo, da ni potreba, da se kje goji kaka osebna slaba volja, ki nikomur ne koristi, dobri slovenski in katoliški stvari pa samo škoduje.
Izstop gospe Prislandove pa nam "daje povod," da izno-va povemo svojo sodbo o sedanjem Slovenskem ameriškem narodnem svetu, nekoliko več, kot smo včeraj. SANS ni izpolnil naloge, da zedini Slovence za pomoč staremu kraju. Tisti trenutek, ko se je postavil na stališče, da podpira "notranjo revolucijo" na Slovenskem, ni SANS več zastopal vseh Slovencev v Ameriki in ni več delat za vse Slovence v starem kraju. Postal je navadna strankarska institucija gotove klike, ki nikjer ne predstavlja večine Slovencev, ne tu in ne v starem kraju. Pod revolucijo so razumeli gotovi odločilni krogi delo za komunistično diktaturo. Za tako diktaturo katoličan — naj bo še tako mlačen — ne more biti. Komunistični nauk je obsojen od Cerkve. Pomnite — od Cerkve, ne od enega ali drugega duhovnika ali škofa! Propagirati tedaj komunizem in njegovo nadvlado ni v skladu s ka-toličanstvom nikjer in nikoli. Tisti dan, ko se je v SANSu to začelo, ni bila to več splošno slovenska ustanova, ampak strankarski organ. Vemo, da se je to skušalo tajiti in zakriti. Vsak, kdor lovi kaline, limance namaže. - Koliko časa se je celo to tajilo ,da bi bil Tito komunist! Nazadnje je moral te Titove laži-prijatelje okrcati sam Churchill, ki je slovesno izjavil: "V Jugoslaviji podjpiramo komunista." Kasnejše delo SANSa se je vedno bolj očitno pokazalo, da sovraži in blati oni del Slovencev v starem kraju, ki se niso hoteli ukloniti komunističnemu vodstvu. Tajnik SANSa, Mirko Ku-helj. na primer, ne bo mogel utajiti onega, kar je napisal o škofu Rožmanu in drugih vodilnih Slovencih v starem kraju. Ali je to vodiJo k edinosti in skupnemu delu tu, ali je bilo to v korist vseh Slovencev v starem kraju?
Zadovoljni smo, da smo takoj uvideli kam vodijo neki ljudje SANS. Nas razna zakrivanja niso prevarala. Nas tudi ni prevarala propaganda, ki nekatere ljudi omoti, da ne vidijo več resnice. Resnica namreč ni odvisna od modernih sredstev propagande, ki osvaja one, ki nimajo časa, da sami mislijo. Ker resnica vselej zmaga — včasih preje, včasih kasneje — smo prepričani, da bo tudi ameriška katoliška javnost kmalu vsa uvidela, kam so jo hoteli speljati neka gospoda okrog SANSa. Mi smo prepričani, da bi moglo v časih, ko trpi naš narod doma, kot še morda nikoli ni priti med Slovenci v Ameriki do tolike tolerance, da bi v gotovih določenih stvareh delali skupaj za celoten slovenski narod. V političnem življenju so namreč mogoči kompromisi od slučaja do slučaja, ne da kdo zataji svoja načela. Toda vodstvo SANSa v svoji nerazumljivi netolerantnosti tega ni razumelo in danes SANS ne ve, kaj bi počel in — umira. Naj počiva v miru ...
bodne volitve v tem času, kot je šel naš predsednik. Pa se bo zvedelo voljo ruskega naroda, ko smo jo zvedeli v Ameriki. Kdaj, neki, bo dobil ruski proletarijat priliko z glasovnico izbirati svoje voditelje? Samo svoboden narod si lahko privošči volitve tudi v vojni in voditelji svobodnega naroda se volitev ne boje. Volitev se boje samo — diktatorji.
SEJA GLAVNEGA ODBORA JPO-SS 19. OKTOBRA 1944
TO IN ONO
Kadar bosta prišla skupaj Roosevelt in Stalin, naj bi naš predsednik vprašal Jožeta, če si on upa iti v narodne in svo-
(Konec)
Br. Cainkar odgovarja, da smo pri ustanovitvi JPO res zatrdili, da se bo po tej organizaciji zbrana pomoč delila samo Slovencem v starem kraju. Takrat so bile drugačne razmere in se nam je zdela taka izjava potrebna. Toda od tedaj se je veliko spremenilo. Opozarja, da so Nemci veliko naših ljudi s silo preselili na Hrvaško in v Srbijo, mnogo pa jih je uteklo pred nemškim in italijanskim terorjem, da se ognejo gotove smrti. Danes so vsi pomešani ter se zaeno s Hrvati in Srbijo borijo s partizani ter antifašistno osvobodilno vojsko po celi Jugoslaviji. Pravilno je, da bodo naše pomoči deležni tudi vsi ti in zato mi ne moremo niti ne smemo biti več tako opredeljeni ter vztrajati, da bomo dali samo za Slovenijo, ko so pa naši ljudje raztreseni po celi Jugoslaviji in ravno tako pomoči potrebni kot so oni, kolikor jih je še ostalo doma. Opozarja tudi, da je ustanovljen Jugoslovanski rdeči križ, ki posluje ne samo po osvobojenih, temveč tudi po še neosvobojenih krajih, ter da ni izključeno, da bo do časa, ko ta ladja tja priplove, že osvobojeno tudi ostalo slovensko ozemlje. Ponovjno priporoča, da se dovoli do sedaj zbrani denar za nakup medicin in medi-kalnih instrumentov, ker je za bodočnost Jugoslavije tudi ljudsko zdravje neobhodno potrebno in tako bomo lahko najbolj nepristrano in z našimi skromnimi prispevki tudi največ pomagali. Medikalni instrumenti bodo lahko služili narodu še za dolga leta potem ter ostali časten spomin na ameriške Slovence.
V istem smislu govorita tudi br. Ermenc in Jurjovec ter priporočata sprejem Cainkar j eve resolucije.
John Ermenc nato še poroča o delu v njegovem okrožju. Nabrali so velike vsote, delali so razne prireditve, od katerih so imeli lepe uspehe. Ker so pa pri teh prireditvah pomagali tudi Srbi, so denar oddali skilp-neniu odboru v New Yorku. Strinja se z resolucijo predsednika JPO-SS, ker vidi, da je v resnici največja sila za zdravila in medikalne instrumente ter priporoča, da jo sprejmemo.
Sestra Erjavec vpx-ašuje, kdo nam more jamčiti, da bo naša pomoč v resnici oddana Slovencem, za katere je JPO-SS denar zbiral?
Frank Wedic stavi enako vprašanje.
Br. Jurjovec pravi, da je proti temu, da bi se porabil ves de-JPO-SS, priporoča pa, da bi se od skupne svote, ki je v blagajni nakazalo vsaj $25,000.00.
Br. Ermenc predlaga amend-' ment k resoulciji in sicer, da se takoj določi $50,000.00 za nabavo potrebščin za stari kraj.
Br. Zalar temu ugovarja in ponovno poudarja, da JPO-SS je slovenska pomožna akcija. Denar, ki se nahaja v blagajni JPO-SS, se mora porabiti v pomoč našemu slovenskemu narodu onstran morja, in to brez razlike, pa naj bo komunist, socialist, liberalec ali katoličan. Kdor bo potreben, naj bo pomoči deležen. Dokler ne bo vsa Slovenija osvobojena, se po mojem mnenju pomoč pravično, pošteno in nepristransko ne more izvršiti. Zato sem proti predlogu brata Ermenca in tako sem tudi zoper sprejetje resolucije v eni ali drugi obliki. Nato da predsednik resolu-
cijo z amendmentom Ermenca na glasovanje. Za resolucijo glasujejo: Ermenc, Jurjovec in Cainkar; proti pa Wedic, Erjavec in Zalar.
Resolucija ni sprejeta.
Ker je čas za kosilo, se zborovanje prekine.
Popoldanska seja
Te seje se udeleži tudi tajnik SANSa, Mirko Kuhel, ki je obenem blagajnik War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent.
Ker je bilo več vprašanj glede obleke dopoldne, vpraša sestra Erjavec za pojasnila, kam in kako se naj obleka pošlje. Br. Kuhel pojasnjuje, da se ima vsa obleka poslati na Warehouse War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, na 282—9th Street, New York. Vsak lokal, od koder je obleka poslana, ima trpeti stroške pri pošiljanju. Obleka naj se pošlje v navadnih papirnatih zabojih.
Predsednik vpraša br. Kuh-la, če ima kako poročilo.
Kuhel pravi, da je bil zadnji mesec na seji Združenega odbora v Pittsburghu, Pa., kjer je bila ustanovljena organizacija za skupno pomožno akcijo in ki vabi, da se pridružijo vse ostale relifne akcije. Omenjen je bil tudi United Relief Board, ki je deloval pod vplivom bivšega poslanika Fotiča. Posebno vabilo se pošlje tudi JPO-SS. Pravi, da je odbor War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent pripravljen dati JPO-SS posebne koncesije, ako se jim pridruži. Omenja, da je ta organizacija prejela v treh tednih nad $33,000, od tega so Slovenci prispevali $8,-000. Apelira na odbornike JPO-SS, naj vsaj en del denarja, ki ga ima JPO-SS določi za nakup zdravil in kar je potrebno za naše v Jugoslaviji. Zaključi poročilo, da ne vidi drugega izhoda za uspeh, kakor da vsi Jugoslovani skupaj nastopijo in vsi delajo le za WRFASSD.
Nato br. Cainkar predloži naslednjo resolucijo:
Ko smo ameriški Slovenci pred tremi leti ustanovili JPO, smo delali pod vtisom, da bodo po tej vojni v starem kraju približno takšne razmere kot so bile po prvi svetovni vojni, razen, da bo sedaj najbrže še večja revščina. Iz previdnosti smo se ozirali na govorice, da se je tedaj iz Amerike došla pomoč delila pristransko in krivično, da so se polastili naših pošiljatev vplivni političar-ji in taki, ki jim ni bilo sile, dočim najbolj potrebni niso dobili pomoči itd.
Naše občinstvo smo hoteli zasigurati, da se kaj takega v tem slučaju ne bo zgodilo in smo sklenili, da se bo pomoč, ki jo bo zbral naš odbor, delila pod našim nadzorstvom in če bo potrebno, bomo tudi koga tja poslali ter sami delili.
Ti sklepi so bili tedaj na mestu in take izjave potrebne. Hoteli smo popolno zaupanje v JPO in računali, da bo na ta način več uspeha. Toda razmere so se med to vojno v starem kraju popolnoma spremenile in kot .je sedaj razvidno, ne bomo mogli take pomoči tja dostaviti mi, niti kdo drugi od zunaj, še manj pa sami deliti.
Vse kaže, da bo stara domovina kmalu osvobojena in je blizu čas, ko bomo lahko materialno pomagali ter je zato potrebno, da storimo vse, kar moremo, da bo zbiranje prispevkov čim bolj učinkovito in uspešno. Toda za to bi mora-
li imeti na razpolago posebne uradne prostore, stalno osobje in skladišča, česar pa nimamo in nam vpričo položaja tudi ne kaže najeti. Zlasti ne, ker je Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev z odobrilom načelnika predsednikovega odbora za kontrolo vojnega reli-fa (President's War Relief Control Board) ustano/vil novo pomožno akcijo, katera naj bi zastopala in služila vsem jugoslovanskim narodnostim v Ameriki ter bi na ta način vsi Amerikanci južnoslovanskega porekla nastopali ne kot Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Macedonci, temveč kot združeni ameriški Jugoslovani. In ta nova organizacija ima že svoje urade, osobje in vse druge potrebnosti, predvsem pa poslovnico, da pomoč tudi lahko deli.
Namen vojnega relifnega fonda Amerikancev južnoslovanskega porekla je pritegniti za skupno akcijo vse druge relifne organizacije in v ta namen smo tudi mi prejeli povabilo, da se pridružimo. Ta organizacija predstavlja nekaj takega, kar smo si od vsega p"o-četka zamišljali mi, ko smo ustanovili Jugoslovanski pomožni odbor s slovensko, hrvaško in srbsko sekcijo.
Upoštevajoč vse to in pa dejstvo, da je bilo veliko slovenskega naroda med vojno s silo izseljenega rja Hrvaško in v Srbijo, mnogo pa pobegnilo in se pridružilo skupni jugoslovanski osvobodilni vojski, v kateri ne nastopajo kot Slovenci, temveč kot zedinjeni Jugoslovani ter se kot taki skupno borijo, skupno umirajo in trpijo, smatramo, da je skupnost tudi za nas v Ameriki najbolj primerna in potrebna ter da se bo z združeno pomožno akcijo največ doseglo. Zato je sklenjeno, da se odzovemo in sprejmemo povabilo, da postane JPO-SS del omenjene relifne organizacije, kakor hitro ista sprejme naše pogoje, ki so v glavnem sledeči:
1.	Osebe, ki tvorijo odbor JPO-SS, postanejo avtomatično enakopravni člani odbora skupne organizacije.
2.	Skupna organizacija naj se v tem smislu reorganizira in si nadene bolj pripravno in krajše ime.
3.	O razpolaganju s premoženjem JPO, ki je bilo nabrano pred tako združitvijo, odloča odbor JPO sam.
Sledi razprava o resoluciji.
Br. Zalar omenja, da mu je bilo od popolnoma zanesljive strani povedano, da se je pri minuli Sansovi konvenciji govorilo, da je SANS s političnim delom domalega gotov in da bo od sedaj naprej pomagal JPO-SS pri zbiranju prispevkov. Namesto pomoči JPO-SS se je organizirala popolnoma nova organizacija. Ko je Zveza slovenskih župnij pričela zbirati prispevke, je bilo ropotanje in oporekanje in celo resignacije so bile na dnevnem redu, rčeš, da ZSŽ škoduje JPO-SS. Sedaj ko se je ustanovil WRFASSD, je pa kar vse O.K. in se priporoča, da bi se JPO-SS združil z novo ustanovljeno organizacijo' Jaz sem odločno proti takemu združenju. Mi smo za svoje delo odgovorni glavnim odborom in članstvu naših organizacij ; tako smo odgovorni tudi onim, ki so denar pridal te n« 3 »tranli
Odkritje nadaline spo-ske plošče
Euclid, O. — V nedeljo 19. novembra 0b petih popoldne bomo imeli v Euclidu nadaljno odkritje spominske plošče v počast našim fantdm-vojakom.
Ob tej priliki bomo imeli zanimiv program in kakor se nekaj sliši bo tudi naš novoizvoljeni guverner spoštovani Frank J. l.ausche navzoč, živijo ! ! !
Vabljene ste vse matere, kate-
U(1(HMM«»HI>
če
verjamete aT pa ne
<ltllIIIIIIIIMH«»
žena bere časopis in se obrne k možu: "Tukaj čitam, da je neka ženska dobila $2,000 odškodnine, ker ji je ulični voz odtrgal peto. Pa nisem vedela, da je ženska peta toliko vredna."
"Morda je bila tista peta, pod katero je tiščala svojega moža," jo pouči mož. Tri tedne je bil potem molk v hiši.
re imate imena svojih sinov na spominski plošči, kakor tudi očetje, bratje ,sestre in sploh vsi sorodniki in splošno občinstvo, žalibog, nekaj teh imen je že zaznamovanih s zlato zvezdo, kar pomeni ,da so dotični že žrtvovali svoje mlado življenje na oltar domovine. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje.
Pokažimo v nedeljo, da so nam naši fantje-vojaki nad vse na svetu, čim več nas bo na prireditvi, tem večji bo preostanek v blagajni ob času potrebe za pohabljene in onemogle vojake.
Ni naš namen sedaj opisava-ti, kakšen bo program. Pridite in se sami prepričajte in boste videli, da bo res lep in zanimiv.
Za postrežbo bo vsestransko poskrbljeno, seveda, kolikor nam sedanje vojne razmere to dovoljujejo. Imeli bomo tudi dobro godbo za ples.
Vabiva vas vse še enkrat v imenu Skupnih društev v Euclidu .— pridite in napolnite dvorano Slovenskega društvenega doma do z a d n j e g a kotička Vstopnina je lenksotna in sicer samo 35 centov za program in ples .
Za skupna društva,
Mary Yapel, tajnica kluba Ljubljana;
Frances Klein, tajnica podr. št. 14. SŽZ.
S elevelandskega hriba
še nikdar nisem bil tako presenečen, kot sem bil na 8. novembra, ko sem prišel ob pol dveh zjutraj domov z dela, pa sem videl, da v moji hiši še gori luč Ko vstopim pa vidim mojo Joha-no .ki je zvesto sedela pri radiju in poslušala poročila o poteku volitev.
Komaj sem vstopil, pa mi je že povedala, da je Lausche zgubil za 10,000 glasov oziroma, da je Stewart pred njim za toliko glasov in je še dostavila: no, ljubi moj France, kaj ti je pomaga, lo, ko si tako letal od hiše do hiše in zbiral dolarje za Lausche-tovo kampanjo ... še dolgo sva poslušala in kramlja in šele proti jutru sva se podala k počitku.
Prav tako sem se počutil ,kot da nam je vse pogorelo. Vendar pa sem upal, da se bo še vse zaobrnilo in se tudi je. Krog desete ure zjutraj sem vstal in že mi žena ukaže, da naj snamem Lau-schetovo sliko z okna, da me ne bo spet tisti sosed "skačman" dražil, ki mi je vedno pripovedoval, da "forner" ne bo naš guverner. Res sem šel in poskušal odtrgati sliko, -pa ni hotela od okna. Takoj sem si mislil, da mora biti nekaj narobe. Mislil sem si, moram se prepričati, kaj je resnice o volitvah. Takoj sem tekel po Ameriško Domovino, ki dnevno prihaja v našo naselbino, da se prepričam kaj in kako.
Ko sem pa zagledal v listu na sliki Roosevelta in Lauscheta, mi je takoj odleglo. Spoštovani župan Clevealnda in naš bodoči guverner, le ne podajte se nasprotnikom in kot dosedaj tako tudi v bodoče delajte za korist naroda in v ponos Slovencem. Prepričani smo, da bo Vaša izvolitev pomagala pri osvoboditvi našega trpečega slovenskega naroda iz krempljev nacizma in fašizma. Prav iz srca želimo našemu novemu guvernerju veliko dobre volje in poguma, da bi vodil narod vestno in pošteno. Pozdravljeni vsi čitatelji tega lista.
France s elev .hriba.
_*T__^
Ura je po svoji neumn°s, zla že na 3 v sredo zjutraj^ sem s takim velikim tllJ spravil Franceta tako daJ®c' je bil od svojega nasprotnih daljen komaj za 15,000 S Potem se je pa vrtel taw* Ne naprej ne nazaj. . da postajajo moji sivi kar beli in slabosti so n*® ( j ale, kot bi se pripravlja'
ŽatPOr°d-	segell
V svojem obupu sem
zadnjem sredstvu ,da si P°
kaj tolažme. Poklical sel J>»
po telefonu direktno tisteg ^
veka, ki je bil kriv vsef ^
mojega gorja, ki bo knV jj
nesrečne smrti, če mi srce^j
plodira kot tanki pri
ki me je spravil ob vso n ^
nja. Ta oseba je bila W
didat France.	^
"Halo!" sem zastokal 1 j fon, ko se je z onega ko slišal zelo slaboten g'aS' "Ali si ti, France?" „ "Zdi se mi, da sem se, } potrdil z glasom, o *alt -epf sem prav dobro uverje"-^ haja s tega ,al iz onega s j "Kako pa stoji stvar. ^ vprašal naravnost i" "
kov"	,-S Jo sfj'
"Kako pa ti misliš, d« ■ * mi je pariral on ter se s ^ diplomatsko izognil 0 ^ kot Churchill, ko so ga w kdaj bo konec vojne. ^ j "Kaj pa mene vpr88^ nisem jaz kandidat," rt^jl čim ter ga poskušam SP pravo pot.
"Saj tudi jaz ne veift ^ še kandidat ali niser« ^ izrazil France v ind|re,u v«1' govoru, da ima o izl ^ prav tako razveseljiv
"France, glej, da m»» f lomiš," sem začel z v®#< mom urednika, ki seV)1jjy03 na neumno in zelo laz ^ P lišče ,da ima na tem s e besedo. "Glej,'da m1 *' jo«1 miš! Rooseveltovo m t ^ i' sem že pripravil Za ^ J!^ od zdajle pa čez P^ pi velt se je obnesel m ^fl stil na cedilu in gleJ/ ' ^n'1 ti ne boš. Kaj misliš-mo zaradi tvojih	$
minjal prvo stran- .tj(* kor hočeš, ampak rec^r' da če ne bo prva stra" ^ Domovine izšla dane taki obliki ,kot sem .1° ^ poldne pripravil, P°teajie j«, dva oplela, da veš.	.
tri, ob osmih izide m ^jft rej glej, da dobiš kJe S 000 glasov za katere » loviš Stewartu za " ptft ti, France, da me Jeo() i", da se pustiš vrteti ^ ^ krompirjevca. šlir: s^0, nazadnje še POfer°rl' Ko K pravili nekateri ze . y u> črt, kako bomo ^ ref> bus marjašat. 1° cej^tv", meri, kar se tudi bo, ^ # že, da res ne boš nerja, kdo mi bo p' )/.,,!
službo na stara let«'' te
zdaj tako zanaša"' , šam?" ,
"Kakšno službo D' "Za zogarja bi '>,< "Kakšno delo Pa J ^
"Well, to je težko
veku ,ki ni bil rojer
tri. Najbolj bos r	^
povem, da je	s«
oseba in samo /	(F
manj kot pa dr/a	_
"••Pa im>
vedel France	j^, ^
mislih davkoplačev* ■
"Nič!" ga dobi samo tak, Ki ]0, r j tiko in pa svojo k^ da država olje, da si maze fa'
"Jack, služba J« bi| 't izvoljen," mi j«
"Pa misliš, da ^ ^ V še enkrat zastavi' o . t
šanje.	, ^V' f
France je m»l° ^ J f
tem mi je P» da' ,ip»V { govor :"!'
Z volitvami » Vy kakor vse kaze, h	*
vedno 15,000 roma za Stewa^0
Junaštvo iti zvestoba
ovinski roman iz časov francoske revolucije.
oKrro ,, svetle barve, kakor je
jS1 i°tela; ne samo gospe v m lilastih, morskoze-
*	Pisano-progastih oble-118 in tudi gospodje v si-
' ^mezinastih in vinske J°Pičih s širokimi zasleci " rt )t nski«ii gumbi. Kaj pa ' t £Ure gosPa! Naravnost p0 raznovrstnosti in »3 » oblik! In vsi so
*	^ Un se smehljali in po-^»p in z gibčno vljud-
-o» b ar'žanov eden mimo <?JJ J hiteli _ ne, bolj lju-,J ua ln srečnega ljudstva, ,tjž > vi koživi Parižani, nikoli '''žil ' z Vse^ usten so " tr ,besede: svoboda, ena-i :pratovstvo, ustava, člove-
'C'w ~~ Že Sama p0t
ren1" Iok. ^eno i" veselo raz-•,e?! ^ n°žico je vplivala na-^pravi opoj.
se"1? razstavnic z zakla->z0?|1	modnimi izdelki,
, t^j"?1* slaščicami francoski1 mimo celih gozdov s»av'h rastlin in cvetic, mi-[govf ^ 'j1 gora najvabljivejše-| & sadja smo naposled i vPo dvajset stolbah naje?- 5 \, Podzemeljsko vilinsko i J«mske Jame.' Stene,1 |0v°dl iz fantastično ulitih vmes kosi blestnjaka
,K ''%•!'. so se v vise
več< i j Jk in stoterih sveč
<	C SVetlikali. Mračnejše
V » ' J°tHne s stenami- od
/e5" (6so bitimi, in raznolične j odcepljale od veli-. ;8 fi V' 1 se je zdelo, da se raz. r»fjj t, Sse'sk°nčne dalje. Tu pa >Wele gruče gostov ob j)V° mizah, in iskali smo 0 * itijj Predn0 smo v stran-\ '' ir	prostor, kakor
ojo5 | želeli. Tu smo lahko C^i med seboj kram-
■ *	' ilat S0 p0čili zamaški, in
ie "'j,	l| Vino se je iskrilo v
.K* ,	i jn ca§ah. Zazvenčalo je
ibf.	|Sv dvorili smo, o čemer
j*i.7 !|J\dvoril, o svobodi in red' °dov.
, ,
er g0 tako P°g°va1'" ^Vl nemški nekaj franco-!)" j	srednjih let in um-
4 K''3' Sedeč Pri eni sosed. 'Sie W P°stal pozoren ter z i'e ' Pozdravom pristopil k W 1
^ 1% .. . . . t( x zJf)	Je rekel, "vasa
e ^ ^ itHvaš ^ezik mi raz°de-
r	am mile rojake pred f i'5'' ^ in ^avdušenfe besede o
:	v. udaki sreči, ki jih
gjifl'	ini a .usten' mi pričajo,
lep1 \	somišljeniki. Ali 'it, em predstaviti kot
N	'i>teZak^et sovražnik vsake
^	'<■ k l' Prositi za čast, da bi
' J	t, 111 Prisesti?"
<	privolili, in zdaj svoje ime: Rouille
te 'is Z2 Waadtlanda. Zdelo j sem ga bil že kje sli-in sicer kot gore-pfi !<jrCllega agitatorja, ki v ^ dela na osamo-f ktaadtlandaod Bernske-5tfr'f« ^ Va- Bodi že, kakor ho-flAjii Mu V° v Švici sem vedno elo j St}jS sv°jim botrom Zur-se bi! radi tega <F \,rs Rouille pa je bil vini' Cledn° prikupi j iv in T o X ' so se ostali tova. : Sm drugim z različnimi
iigl«1 i »C11 P°zgubili' sva sa-i, ,0i \ pa.j še steklenico, in
sVlf'ktt!6"11 z mladim m0" >	Z ognjegiti-
jy s j 1 mi je slikal trdi, o"^ Ji^j1^m ,ki so ga Bernski f' 3.'' in .tožili njegovim roji j,,,,! |> ()a',H2; sem sceloma odo-'r vf A skušajo otresti.
lt ; via je zda-i na Fran"
'4 S f, ^ala>" tako sem kon '"V1 N j * v švici Prinesla cfe (/)' Pod jarmi jenim ro_ A J°Pravnost." Tu me J l2Val m« brata, napi-^^^ovanjevmojolist 1 j, Vh da me bo cimpre
i V tudi 1 •
pod pazduho sva zapustila Palais Royal ter se ločila z bratskim poljubom šele v ulici Montmar-tre. Tam blizu je on stanoval.
Od ondi ni bilo več daleč do hiše velikega sodnika. — Stara Blanchet mi je odprla. "O gospod Damian-" je zaklicala. "Vendar zopet enkrat v Parizu! A kako ste rdeči v glavo! Gotovo ste v tej avgustovi vročini prenaglo hodili?"
"Da ,malce hitel sem res, Ro-zalija," sem odgovoril in zdaj sem se ovedel, da mi je šampanjec vendarle opasno šel v glavo. A nisem maral pokazati, "Kje je gospod veliki sodnik?"
"Gospod veliki sodnik je s patrom kapucinom v lopi na vrtu. Če niste preveč trudni? Ali ne bi morda rajši malo počili!"
A že sem bil zvihral mimo nje na vrt, kjer sem našel oba moža v resnem pogovoru. Nekam začudeno sta me pogledala; zakaj brez vseh ozirov, kakršne bi po daljši odsotnosti šega zahtevala nasproti gospodu, kakor je Key-ser, sem prisedel k njima ter nemudoma spustil zatvornice svojemu navdušenju za odpravo stanovskih razlik in proglas človeških pravic.
Malo časa sta me molče poslušala. Potem je o. Sekundus ope-tovano pokašljal ter me skušal pod mizo z nogo suniti. Jaz nisem nič maral ter naprej hlasta]
0	svobodi ih bratovstvu, o starih gnilih uredbah in bodoči sreči narodov; ne vem, kaj sem vse rekel. A moralo je biti'blazno, zakaj obraz sodnikov se je vedno bolj mračil in guba na čelu bolj in bolj grozila. Naposled me je prekinil ter rekel z ledenomrzlim glasom: "Gospod poročnik, vi ste razgreti. Ali ne bi hoteli iti v svojo sobo? Blanchet naj vam napravi hladilne pijače. Jutri, ko boste prespali, se bomo dalje razgovarjali o tem predmetu. A žal mi bo, ako se boste tudi potem upali braniti enake nazore."
"Razume se, da bom branil enake nazore," sem viknil in udaril ob mizo. "Mar mislite, da sem pijan? Ha, ha! Lahko si mislim, da vam zmaga novih idej ni prav po volji. Vi ste eden od stare šole — in oče Sekundus enako. Ali še pomnite, kako smo se na potovanju prepirali o svobodi? A ne spreobrneta me, oba skupaj ne! Nove ideje zmagujejo! živela svoboda!"
"To je že preneumno!" je rekel veliki sodnik. "Ali ste že pozabili, kakšno srečo bi vam bila nova svoboda skoro prinesla ob napadu na Bastijo? Ali niste videli odrezanih glav, ki so jih na drogovih nosili po cestah? Niste li slišali o strašni usodi, ki so jo ti svobodoljubi pripravili vrlemu Foulonu na Obrežnem Trgu? In požgani gradovi, o katerih ste sami pisali v svojem listu — ali je za vašo lahkomiselnost vse to minulo brez sledu, ne da bi vas prepričalo, kakšno srečo ta poveličevana svoboda prinaša ljudem?"
"A kaj!" sem zaklical. "To sc obžalovanja vredni izrodki, kakršni se gode o vsakem veliken prevratu. Ko so naši dedje usta-novljali švicarsko Zvezo Je tud moralo nekaj vojvod umreti ir nekaj gradov pasti. Zdaj pakos< je plemstvo odreklo svojim pred pravicam, kar naj bi si le za pomnili naši Freiburški in Bern ski velikaši . . ."
"Molčite! Vi ste pijani. No bene besede nočem več slišati In ako mi jutri zjutraj ne bost« na častno besedo zatrdili, da no coj niste po svojem prepričanji govorili, ampak neumnosti kva sili, se ločiva za vse čase!"
"No, no, gospod veliki sodnik ne h udu j te se radi par fraz, k
1	so zdaj tako po ceni," je skuša | miriti o. Sekundus ter ponudi
razsrjenemu gospodu tobačnicc (Dalje prihodnjič)
ZAPISNIK
(Nadaljevanje z 2 strani) spevali, kajti mi smo narodu obljubili, da bomo skrbeli, da bo v resnici prišel denar v pomoč onim, za katere je namenjen. Zato priporočam, da JPO-SS ostane samostojna organizacija, kot je bila do sedaj. V svarilo naj nam bo nad petindvajsetletna kritika in prerekanje po časopisih zaradi /bivšega JRZ in milijon-do-larskega fonda. Jaz pod nobenim pogojem nočem, da bi se nam očitalo, da nismo držali danih obljub ter da se je denar JPO-SS porabil v kakšne druge svrhe kot v one, za katere je bil nabran. Dokler niso v novi pomožni akciji WRF-ASSD včlanjene hrvatske in srbske centralizirane organizacije, sem proti vsakemu združenju in priporočam, da gremo naprej po začrtani poti. JPO-SS naj ostane samostojna slovenska pomožna akcija kot je bila do sedaj.
John Ermenc priporoča, da bi se pridružili in pripomni, da upa, da bi na ta način bili deležni vsote, odkazane vsako lete od Community Chest Funda. Podpira resolucijo, ker je prepričan, da bi skupna akcija največ pomagala.
Br. Zalar priporoča, da naj bi odbor ZOJZA podvzel korake posredovati pri vladi v Washingtonu, da bi prišli v posest denarja, katerega imajo tam nabranega pod imenom "United Jugoslav War Relief Fund of America."
Sledi glasovanje. Za resolucijo so glasovali Cainkar, Ermenc in Jurjovec; proti Zalar Erjavec in Wedic. Resolucija ni sprejeta.
Br. Jurjovec nato pravi, da je potrebno nekaj ukreniti, in ker tukaj nismo mogli priti do potrebnega zaključka, priporoča, da se vprašanje takojšnje pomoči skozi WRFASSD takoj predloži v odločitev vsem glavnim odborom organizacij, ki so zastopane v JPO-SS, to je ,da naj se nemudoma nakupijo potrebščine, ki jih narod v starem kraju najbolj potrebuje.
Zaeno br. Jurjovec vpraša br. Zalarja, da li se bo v slučaju, da te organizacije z večino od-glasujejo, da se po JPO zbran denar nakaže za takojšnji nakup, Zalar uklonil taki zahtevi oziroma mandatu. Zalar odgovori z da in dostavi — ako so drugi zadovoljni, potem sem tudi jaz!
Ker nismo mogli na tej seji priti do pravega zaključka glede podanih resolucij, Josephine Erjavec predlaga, naj se vsa ta zadeva odloži do letnih sej naših organizacij. Takrat naj se glavnim odbornikom razloži pomen resolucij in se jim predlo-že v odobritev. Seje bodo že v treh me.secih, medtem časom se lahko mnogo izpremeni v Sloveniji in bomo lažje glasovali. Toda zelo pa priporoča, da med tem časom gredo vsi Slovenci v naših naselbinah nemudoma na
delo pri nabiranju obleke, obenem pa za prispevke za JPO-SS. — Predlog sestre Erjavec soglasno sprejet.
Predsednik JPO-SS se lepo zahvali vsem, kateri so se potrudili na današnjo sejo ter na predlog tajnika zaključi sejo ob 4. uri popoldne.
Vincent Cainkar, predsednik,
Joseph Zalar, tajnik,
Josephine Erjavec, zapisnika-rica.
-o-
Domača fronta
Mestni otroci kot čuvarji gozdov
Washington. — Gozdarski lirad v ministerstvu za poljedelstvo je pohvalil 3,500 srednješolskih dijakov širom dežele, ki so v juliju, avgustu in septembru pomagali v gozdnih
predelih severozahoda -pobijati gozdne požare.
Sintetični plašči so bolj občutljivi
Washington. — Office of Defense Transportation svari voznike kamijonov in avtobusov, da je treba posebno skrbno ravnati z sintetičnimi plašči in cevmi, bolj previdno kot z predmeti iz naravnega kavčuka.
Povprečna vojaška izobrazba je drugo leto srednje šole
Washington. — OWI poroča, da je povprečna izobrazba ameriškega vojaka drugo leto srednje šole (high school), do-čim je bila povprečna izobrazba vojaka v prvi svetovni vojni še ljudska šola.
-o--
Kupujte vojne bonde!
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Feldmaršal Sir Bernard L. Montgomery, poveljnik britskili čet v Evropi, je moral precej 'trisoko poseči, da je lahko pripel odlikovanje generalu C. M. Barber-ju, ki je poveljnik 15, škotske divizije in skoro ni treba pripombe, da je tif,di največji (po velikosti) general v britski armadi.
.'f ' ;"'	r Ml »n '
FATS PROTECT AGAINST ARCTIC COLD
Pvt. H. R. Powell, of Morgantown, W. Va., shows how our fighting men sleep soundly and comfortably on the snow-covered ground. His water repellant sleeping bag weighs eight pounds, while his light nylon tent is coldproof to 10 degrees below zero. Both the sleep, ing bag and the nylon tent require used fats in their cohiposition. This is something to remember when tempted to waste used kitchen fat, or complain about the absence of nylon hosiery.
Da bi se bili nemški vojaki poskrili pre d zavezniško armado in se tako iz ujetništvu, so se preoblekli v civilno obleko, Kljub temu pa so jih zavezniki spoznali in zajeli ter odpeljali v ujetniško taborišče v F rancijo in od tam pa v Anglijo.
MALI OGLASI
Delo išče
Slovensko dekle, zmožno dveh jezikov, išče delo v kaki trgovini ali na uradu v tej okolici. Graduantija iz kolegija. Naslov izveste v uradu tega lista.
(267)
Hiša naprodaj
Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V j ako dobrem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej istotam.	(x)
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, Dlin, olje,, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5
Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
(x-Nov. 16)
Hotel Statler
ima več odprtih mest za
POMIVALCE POSODE,
moške in ženske
SKLADIŠČNIKA KUHARJE, MOŠKE ELEKTRIK AR JE MEHANIKE
Zglasite se
Hotel Statler
E. 12th.St. in Euclid
(266)
Za čiščenje uradov
Sprejme se ženske za čiščenje uradov od
10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se
Marquette Metal Products
Les naprodaj
Naprodaj so okna in vrata. Vprašajte ob sobotah popoldne in ob nedeljah na 3328 St. Clair Ave., spodaj. (266)
Stanovanje v najem "
Tri sobe in kopalnica blizu Holmes Ave. za starejši par. $20 na mesec. Pokličite IV 7540.	(266)
1145 Galewood Drive
(267)
ženitna ponudba
V svrho ženitve želim znanja s Hrvatico ali Slovenko v starosti od 40 do 50 let. Sem vdovec brez otrok; imam nekaj prihrankov in stalno delo. Katero zanima, naj pišd na Martin Payech, 2307 Prospect Ave., Cleveland, Ohio.	(270)
Kupimo pralnike
Mi kupimo pralnike naj bo-bodo v kakršnekoli stanju. Pokličite PO 6237.	(267)
Sobo išče
Pošten delavec išče opremljeno sobo s hrano ali brez, v bližini London Rd., kjer ima delo, Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. __(Nov. 10, 13, 15.)
Stanovanje v najem
Od 25. novembra se dobi v najem 8 sob ,5 spodaj, 3 zgorej ; vse novo dekorirano. Odda se tudi prostor za grocerijo in mesnico in 6 sob zgorej. Vprašajte na 1303 E. 55. St. (267)
V	najem stanovanje
Oddajo se 4 velike sobe odraslim ljudem brez otrok, zgorej. Zglasite se na 15705 Corsica Ave. Tel. HEnderson 8321. __ (268)
V	najem stanovanje
Odda se stanovanje 5 sob spodaj. Vprašajte na 1092 E. 71. St.	(268)
ženska se vzame
za
Cafetario General Electric Co.
1814 E. 45. St. HE 3300
(267)
MOŠKI
Tool & I)ye Maker® Strojni popravljati
Lathe Delavci Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE Assemblers Inšpektorice
Dnevno in nočno delo; plača dd ure, overtime in plača od komada. 10 ur dnevno, 5 dni v tednu.
Stalno delo sedaj in po vojni.
The Bishop & Babcock " Mfg. Co.
1285 E. 49 St.
od St. Clair (268)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
1 HONOR THE FLAG/f
ženske
za
čiščenje uradov 1 ali 2 uri zvečer ali v soboto popoldne Delovne ure si lahko določite sami. Dobra plača. Motch & Merry weather Co. 888 E. 70. St. _____(268)
Pomagači in skladiščniki
Plače od ure in overtime Državljanstvo ali zdravniška
preiskava ni potrebna Pridite pripravljeni za delo
WINTER Paper Stock Co.
1375 E. 38. St. vogal St. Clair _(268)
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
Radi bolezni se proda delikatesna trgovina, grocerija in mesnica. Vprašajte na 5810 St. Clair Ave.	(268)
V studencu pa so se nahajali napol nagi zamorci in so po-
kdo ono skalo pod njo razmajal?
Kdo bi zamogel to sedaj uganiti !
Bob in konj sta se po strašnem bojevanju za življenje potopila. — —
Zlatokopi.
Na nekem lepem prostoru v sredini otoka, ne daleč od studenca, se je nahajalo več malih poslopij, katera so služila za stanovanje prebivalcem Mary-otoka.
Tudi za potrebno kuhinjsko posodo in hišno opravo je bilo poskrbljeno.
Bil je lepi vzorni red na otoku. In vse to je kazalo, da bivajo na njem marljivi ljudje.
V bližini hišic pa so se nahajali hlevi za čredo, in vse naokrog so bila razpeljana lična pota.
borila v deročem potoku, da bi prišla do skalovja; toda ves trud njima je bil zaman, in divje deroči potok jih je vedno dalje odnašal.
Tukaj ni bilo za misliti na nobeno pomoč! Nobena posvetna moč ne more pomagati mornarju. Nemogoče je bilo po tem strmem skalovju priti navzdol do vode, in če bi se že kdo predrznil ta čin poizkusiti, bi že tako prepozno prišel, ker deroča voda je mornarja vedno dalje in dalje s seboj vlekla.
Edward stoji ves bled, brez vsakega nasveta tukaj.—
Spodaj je ležala brv pol v vodi in druga polovica se je naslanjala na skalovje.
Ko ne bi bil Bob tako nepotr-pežljiv, in bi bil jaz na brv stopil, bi bil jaz izgubljen. Ali se je brv radi teže podrla, ali je
Na omenjenem prostoru se ni nahajalo samo konjskega kopita, ampak ležali so tudi naokoli ostanki použitega sadja.
"Mylord, sedaj pa jaz vedno bolj verujem, da sva na pravi sledi," reče mornar, "jaz lahko prisežem, da je prenočevala tukaj Mrs. Elizabeta Wilson!"
"Bog daj, da bi bila to resnica, da se na pravi sledi sedaj nahajava," odgovori Edward, "kakor hitro napoči jutro, jezdiva dalje po sledi, in mogoče se nama posreči, da jo zaslediva."
Nato se takoj vležeta k počitku. Vendar pa, ko je že mornar trdno spal in glasno smrčal, je ležal Edward čuječ z odprtimi očmi vprt v zvezdnato nebo, katero se je nad njim obokalo. Strašna skrb po Elizabeti mu ni pustila oči zatis-niti. Bolečina v srcu ga je strašno glodala, ker vedel je, da Elizabeta dvomi o njem. Kake žalost in skrb mora prenašati uboga sirota!
Ko je prvi svit jutranje zore zažarel, je bil že Edward pripravljen na odhod, za nadaljno zasledovanje.
Z vso naglico se mu je tudi pridružil sedaj še ves zaspani mornar.
Vendar pa med bujno rastočo travo in potem po kamenju, ni bilo nikakor mogoče nikake sledi najti.
Končno pa je pričel Bob tr-
Začenši v torek in sredo, 14. in 15. novembra dajali na j krasnejšo in najdražjo
NAMIZNO POSODO
ki so jo še kdaj dajali v kakem gledišče v mestu.
nOslug
Dobi se z navadno vstopnino in 8 centov za y j Ves set te posode si morate ogledati, da jo boste ceniti.
Med 210 ameriškimi vojaki-ranjenci, ki so bili pred kratkim pripeljani iz Evrope na švedskem parniku Grips-holm v Jersey City, N. J. so bili tudi štirje, ki nam jih kaže gornja slika: (zgornja) poročnik Joseph E. Bloom iz Rhine-lander, Wis. in Edward Fernandez, Bayonne, N. J.; (spodnja) Pvt. Benjamin F, Tedeschi, N. Y. in Sgt. George Gresko, Morgantown, W. Va. Slika je bila posneta na ambulantnem vozu, ki jih je prepeljal z ladje v bolnišnico. Ti ranjenci so bili v ujHništvti in šo bili sedaj izmenjani.
V blag spomin
ob peti obletnici, kar je umrl naš ljubljenl soprog, sin in oče
J. G. Electric Repairs
1017 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7000
Hitra In točna postrežba. VPRAŠAJTE ZA JOE GORJANCA Ekspertno popravljanje in obnova vseh vrst motorjev od % konjske sile pri hižnih potrebščinah do 1 konjakih sil za tovarne, Pridemo iskat ln prepeljemo nazaj ___zastonj_
1 ŽENSKE SUKNJE
Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Gall pri
BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426	1034 Addison Rd.
, CE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vrand, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poSkodbi, pridite k meni, da vidim, kaj mordm storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih sluča> jih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaS materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti naznaftjamo vsem sorodnikom in nrljateljem tužno vest. da je umrl naš ljubljeni oče
Matija Dulc
Zatlsnil je svoje oči 22. oktobra 1944. previden z sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 26. oktobra v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.	_
Prav prisrčno se zahvaljujemo Mrs. Josephine Belle ln hčeri Mamie za vse vaše dobrote, kar ste za nas storili.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem našim številnim prijateljem in znancem, ki so prišli pokropit in moUt za pokol njegove duše ter se udeležili pogreba. Hvala Rev. Andrew Andreyu za cerkvene obrede, kakor tudi članom društva Dvoi Baraga 1317 COF, ki so nosili krsto pokojnega in ga položili k večnemu počitku.
Zahvalimo se vsem. ki so položili tako krasne vence cvetja na krsto dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram našemu očetu nam le bil v času bridkosti v veliko uteho.
Dalle srčna hvala za darovane sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam stotero poplačaj.
Hvala pcgrebnlku Louls Ferfolia za lepo ln točno vodstvo pogreba.
Dragi oče, Tvoja pot življenja se Je skončala. Odšel si k dobremu Bogu, da sprejmeš lz njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat tam, kjer nI solz in ne trpljenja, nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
PRANCES STERNISA, ROSE ROZMAN, hčeri, MARTIN, sin. Cleveland, O., 15. nov. 1944.
FRANK BAMB1C
, 1939
Zatisnil je svoje blage oči 13. novem b*"® ^ leta, v najlepši moški dobi, star šele 31
Pet let je že minilo kar počivaš v grobu tam. Tuga naša nepozabna pa razjeda srca nam.
Črna Te gomila krije hladen vetrič Ti pihlja. Nam pa solza z lica Kje, žalost nam teži srca.
Ljubi mož, sin, brat in oče, mirno spavaj pod zemljo. Nam pa želja le ostane, da se enkrat snidemo.
ŽALUJOČI OSTALI:
MARGARET, soproga;
FRANKY, sin;	„ j^;
SALLY, PEGGY, BERRY, JANICE, h6*^. oče in mati, ALICE, poročena
Vrbanek, »e
Cleveland, Ohio, dne 13. novembra,
Miss Lucille Lomen je prva ženska v zgodovini Zed. držav, ki jo je doletela taka čast, da služi v uradu najvišjega sodišča kot uradnica pri vrhovnem sodniku William O. Douglas. Miss Lomen je bila rojena v Nome, Alaska.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4:80 pop., razen v sredo
423 Citizens Bldg. ,	850 Euclid Ave.
* Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se fc vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. Slst St.
HE 2780.
Rodney Adams Healing Servi«*
rf J1
Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. furO«^' tiramo ln popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrat« FURNEZI In PIHALNIKJ Instalirani. Vi lahko obvarjete vw> ^ hranite na kurjavi, če Inštalirate THERMOSTAT. ^ °sfO»t AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imM»£»H <jd TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi instaliramo termw^jser«0 tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Dei° pertov.	^ 3
21601 Westport Ave.	KE^ "y
Gornja slika nam predstavlja skupino moštva angleški parašutarjev od tako zvanega "Red Devil Squadron-a", katero so po srditih bojih Nemci končno zajeli pri Arnhen-u na Holandskqm. Moštvo se je trdovratno držalo polnih devet dni predno se je podalo nemški premoči. Slika je bila poslana v Ameriko iz Švedske. -■-
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
.uti, da je nasei pravo sieu, po kateri je Elizabeta odšla; i& ,edaj nastopita jezdeca zopet pot za sledom in sta vedno da-ije in globokeje prodirala v Si-erro.
Jezdila sta prav počasi v breg po neki poti, katera je vodila ;iied drevjem in grmovjem in se približevala vedno bolj visokemu gorovju kjer se njima je tuintam prikazalo visoko s snegom pokrito- vrhov je Sierre v Nevadi.
Po kratkem času jezdenja Jospeta do žuborečega potoka, kateri je veselo šumljal med itrmim skalovjem.
Jezdeca sta se držala ob robu potoka, kateri je postajal vedno globokejši in deroč, in jezdi-,a navkreber. Nahajala sta se na kamenitem prostoru, kateri je višje vzpenjal nad šumečo /odo. In spodaj se je nahajala jama in bila je napolnjena s •kristalno čisto vodo.
Edward je zaostal nekoliko zadaj in ostro pregledoval ter iskal, ker dozdevalo se mu je, da je njih poti konec, katero sta že toliko časa zasledovala.
Bob pa je jako nepotrpežlji-vo jezdil dalje in prav oprezno vse preiskoval. Trenutno pa zaslišal Edward klicajoči glas mornarja:
'"'Mylord!" se sliši klic, "tukaj se nahaja most!"
"Most?" Aha si misli Edward, to je prav gotovo most, katerega je našel Bob, da se lahko pride na drugo stran preko te skalnate zaseke, po kateri Šumlja potok.
Sedaj jezdi Edward tje, kjer ga je mornar pričakoval.
Ko je dospel do njega, mu pokaže Bob most.
Ko pa je Edward most opazil, je takoj spoznal, od kakih rok da je bil izdelan. — Ta most-so si naredili Indijanci, da zamorejo preko tega, v globoči-ni deročega potoka.
Most je obstajal z enega velikanskega debla, katero je bilo po eni strani obtesano in vrženo preko ozke globočine. Vendar pa je bilo deblo tako široko, da se je dalo z dobrim in pohlevnim konjem preko njega priti.
Voda je spodaj v globočini strašno šumela, ker ravno na tem mestu, kjer je bil položen most, je padala v strašno ze-vajočo globino in se razprišla v popolno meglo.
Nepotrpežljivi Bob se je že
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena { <) AA in stane samo:	4> CallU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
NORWOOD THEATRE
6210 ST. CLAIR AVE.
Poglejte - ženske - poglejte!
birali zlati pesek iz vodft*
stoječi pa so ga izpira'1, ___■—
približeval k robu in je že ho- t tel zajezditi na most.	j
"Stojte!" zakriči Edward nad t njim, "ne predrznite se kaj ta- j kega storiti! Stopite dol s ko- 1 nja in ga za uzdo peljite preko mostu."	i
"Ah, saj bo tako tudi šlo, j Mylord," odgovori mornar. ,
Vendar pa je Edward videl v \ takem-početju za Boba veliko -nevarnost.
"Jaz vam zapovedujem, da ; peljite konja za uzdo preko mostu!" kriči on.
Temu ukazu se je Bob udal in stopil s konja.
Tudi Edward je sedaj razja-hal konja in ga prijel za vajeti, da ga pelje k mostu, medtem pa je Bob že stopil s konjem namost.
Komaj pa se j<e Bob nahajal s konjem na mostu, se je ena skala, mogoče radi teže, odtrgala, na kateri je slonel most ali bolje rečeno brv.
Edward je ves prestrašen gledal, kako sta se Bob in konj prekucnila v prepad.
In vse to se je zgodilo trenutno.
Edward je v groznem strahu odskočil od prepada. Njegov konj pa se vspel na zadnji nogi in pričel nazaj iti.
V tem groznem strahu, kako bi pomagal svojemu spremljevalcu, izpusti Edward vajeti svojega nazaj idočega konja, i Šumenje vode pa je bilo tako ■ glasno, da se ni popolnoma nič slišalo padca Boba in njegovega konja v vodo.
Sedaj se zopet Edward pri-. bliža k robu strašne globočine, i če bi mu bilo mogoče kaj opa-. žiti, toda voda se je pri padcu v to strašno globočino tako razpršila, da ni drugega videl, kot . samo neprodirno meglo.
Ko pa je le vedno dalje gle-. dal z njegovimi ostrimi očmi v globinoj se mu je posrečilo za-; gledati, kako sta se Bot> in konj