1 Številka.
Trat, v |H»t«'k Ki. junija 1899.
Te&ij XXIV.
..Edinost" iz'iajH dvakrat tin <t»H. razun nedelj iti praznikov. zjutraj in zvečer oh 7. uri. O pone-Mikih in po praznikih izhaja «1> H uri zjutraj.
Nnračn i u« snnta : Oh#* tadanji na leto . . , jtM. 2P Za Mino večerno izdanje .	It?'—
/h pol leta. četrt leta in na meaet: rastnemu.
Nnro^iiirm je plačevati naprej. Na na-ro<xhe hrez priloftene naročnine ne uprava up ozira.	_
Na drobim prodajajo v Trutu »jutranje Številke pn 3 »vč. večerne Številke \>*> 4 nvč.: poneieljake z jutranje Številke po 2 nvč. Izve« Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ut. H70.
4 nvč.
V eitlni»«tl je tnoA !
Izdajatelj in odgovorni urednik Kian O o d n i k
Oflatl
»e računajo po vrata h v petitu. /,a vrč-krutno naročilo •< primernim impuntiMn. 1'iHtlauit. omnmiice in javne /.ulivale. domaći I>eIII*i itd. <e računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj*e pošiljajo nrednišl \ it.
Nefrnnkovftiii dopini ne »prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oni«*** »prejema ti|»riivwl*t*». Naročnino in o<la*e je p i are vali loco 1'rat.
1'red niš tro in tiskar it M »r nahajala \ ulici 1'arintia <iv. 12. 1'prnvitiHlt«, <»d-piiiriiist t o iti s p reje ni nuje linerntnv
v ulici Moliti piceolo Hv. .'», II. ninUir.

Lastnik konaorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna kousorcija lista „Kdinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(No veji« veati.)
Ihlliaj i:>. Nasproti trditvi, <la jo minister za vtuuije stvari glede nagodbe mod Avstrijo in Ogersko poizvedoval pri nekaterih tujih vladah o nadaljevanju oziroma ponovljenju trgovinskih po-gotleb, pravi »Politische Correspondenz«, da ho vse te vesti neopravičene. Xi bilo niti najmanjšega povoda za kakšna poizvedovanja pri inozemskih kabinetih.
Dllliaj lf>. Cesar je sprejel odhajajočega argentinskega poslanika v slovo, a novoimenovanoga v nastopni avdijenoi.
DllllaJ 15. »VViener Aliendpost« izvaja v po- j leiniki proti opoziciijonalnim listom, da ni nič novega, nko se daje Ogrom v nagodbi mogočnost, da ustanove samostojno carinsko ozemlje. To pravico ima Ogcrska že vsled člena I. zakona iz leta 1H<)H., katerega je zakrivila ohgtrtikoijn, in ki se nanaša zopet na člen XII. zakona iz leta 1807.
Pariz 15. Kakor javlja »Agence llavas«, misli Poincarrč poveriti nauk Hibotu, notranje stvari Sardienu, Monisu pa prnvosodstvo. O odhodu iz elizejske palače je Poincarrč na neko vpra- 1 sanje izrazil nado, da se mu posreči izročena mi- i sija ter da ne povrne ob šestih zvečer v elizej, j poročat Loubetu o stanju pogajanj.
Pariz 15. V pogovoru, ki se je vršil danes ! predpoludne med Poinearčtom in Mdlinom, je poslednji naavetoval sestavo ininisterstva, katerega izključni program bi naj bila konečna rešitev afere j Prevfus. V pogovoru h Sarrienom je Poinenrč ! omenil) mogočnost, da vstopi v novi kabinet Bar-theon kakor minister za javna dela. Kar se tiče rešitve Drevfiisove afere, je mnogo poslancev, med njimi nekaj soeijalistov, pripravljenih, da se glede Merciera" zadovoljijo z dnevnim redom, ki bi grajal njegovo postopanje.
Pari/ 15. «Agence Havas* dementira vest
P O I) L f 8 T E K.
Na kmetih.
----f Spisal Politks. >
In delavec je /^pet porinil voziček naprej, Pavlovčevka pa se je bojazljivo obrnila v ono stran, kamor ji je pokazal fant.
Zdela se je vsemu grozno na poti. Vsaki korak jo je kedo srečal in ona se je umikala vsem v grozni zadregi.
Mislila je, da ji vse pravi:
Pojdi no, kaj pa delaš tu ! —
Vsa zmučena in zmedena je prišla do hiše, "Ehlaue v lelmem švicarskem slogu.
Odprla je vezna vrata.
Tanek glas zvona je zahrnel po hiši.
/ hodnika je pritekla debelušasta, ne več mhnla ženska, očivitlno kuharica ali hišina.
Kaj hočete? — je vprašala strogo in ostro merila obraz došle.
—	Govorila bi rada z gospodom! —
—	Z mladim? —
—	l)a. —
Služabnica je zaničljivo namrgodila obraz.
— Tu gori po stopnicah pojdite! Gospod je na hodniku. —
nekaterih jutranjih listov, po kateri bi I>i 1 Kratit/ v pogovoru s senatorjem Siegfriedom rekel, da odločim kasacijskega dvora ni spremenila njegovega prepričanja o krivdi I)rev usa.
Pariz 15. «Ageiice Havas» poroča: Poincare je šel ob četrt na dvanajst predpoludne v elizejsko palačo ter izjavil predsedniku republike Loubetu, da sprejema nalog, da sestavi novo ministerstvo.
Rilll 15. odgovor na interpelacij«! o pritvori tv i generala < »ilette je izjavil minister za vnanje stvari v zbornici poslancev, da nima italijanska vlada ničesar opraviti s to stvarjo, toliko pa da more zagotoviti, da se poravna ta dogodek med obema vladama prijateljskim potom.
Do ut des.
V danes došli nam «Information* čitamo: «Da se v Avstriji pogodba oktroira na podlagi S 14., je umevno samo ob sebi. V tein slučaju treba pozneje dobiti pritrjenje državnega zbora. Gledč načina, kako se bo postopalo tu, seveda niše nič določenega, toda kakor gotovo treba smatrati, da se državni zbor skliče v drugi polovici meseca septembra. Vlada utegne na dvojen način preludirati sklicanju. Na v s a k i ti a č i n s c l> o ni o r a 1 a približati desnici, da se dogovori žnjo radi naknadnega pritrjenja nagodbenim predlogam ; jako verjetno pa je, da se vlada približa tudi nemškim opozicijskim strankam, da jih pridobi za stvarno razpravo o nagodhenih predlogah in pa za to, da — odnehajo od obstrukciie. O tem, da-li ima ta korak več nade do vspeha, nego prejšnji in slični, naj ne govorimo za sedaj »
Skeptieizim, ki ga izraža «Information> v zadnjem stavku svojega sestavka gledč dispozicije ! nemških strank za mirno razpravljanje o nagodbi, je gotovo več nego opravičen. Saj jih poznamo te nemške obstrukoijske stranke in one nagibe, kijih vodijo ob vsakem vprašanju in v vsakem položaju.
Ona je šla. Noge so se ji šibile, jedva se je držala pojsoneu. Stopnice so bile pregrnjene s preprogo, ob straneh so vodili umetno izrezljani dr-j žaji. Od zgoraj se je čul poinenek. Njej je posta-i jalo vedno huje. Najraje bi bila rtlpctodšla domov.
Toda zdaj je stala že zgoraj na zadnji stopnici,
i Steklena vrata, ki so vodila na nekak prostoren j mostovž, so bila odprta. Okna na kraju so bila za-| strta / roletami, skozi katera je svitloba le prjdu-| seno silila notri: Na stenah so viseli loki, sulice, nad njimi so se razširjali lepi rogovi srnjakov. V kotu na malem stolliču je sedela našopana velika ►ova, med oknoma je gledala s stene lepa glava divje koze nad dvema puškama.
Ona je ostrmela in obstala. Vse to ji je bilo tako tuje. Se nikdar ni videla kaj enakega. Skoro,? da jo je bilo strah meti vsem tem orožjem.
Neki pes je zarenčal jezno. Pogledala je tjakaj in zagledala Reieha, ki je ležal na	zof, ki so stale ob steni. Pes je sedel pred njim. Bil je bolj v temi, zato ga ni opazila takoj. Tudi on je ni videl, ker je bil obrnjen od nje in njeni koraki na mehki preprogi niso provzročali nikakega šuma.
Zdaj se je ukrenil nevoljno.
— Kfedo pa že spet ? — je zarenčal jezno.
Menil je, da je kaka delavka, ki mu ima
| Vedno je jeden in isti motor, ki jih p"1' — vsejetlno, ali nastopajo kakor senatorji ali pa ljudski tribuni, vsejedno. ali zavijajo svoje obraze v resne gube državnikov in čuvarjev ustave, miru, redu in avtoritete, ali pa se pehajo mej masami na ulici kakor oznanjevalci nauka o vrlini, suvereni volji ljudstva. Oni so «državniki», dokler je država njih domčna, oni so čuvarji ustave, dokler imajo moč v rokah, da morejo določila ustave zlorabljati v svoje namene, oni so stebri državne uprave in avtoritete, dokler je uprava izvrševalni organ njihove volje in dokler je državna avtoriteta v podstavo njihovi samovolji. Oim pa se dozdeva, da bi država utegnila postati pravična zaščitniea vsem, da bi se ustava utegnila izvrševati jednako-merno za vseh, da bi se državna uprava utegnila spominjati svoje dolžnosti do vseh in tla bi državna avtoriteta hotela varovati in braniti vseh — tedaj so kolovodje nemških opozicijskih strank prvi, j ki poživljajo in ščuvajo mase na javni ulici proti i državni upravi in avtoriteti in ki zasmehujejo eelo I pravoreke sodnih oblasti, pozi vaje podrejene sod-j nike, naj ne spoštujejo odlokov viših instancij. Kla-' sičen izgled takega Sčuvanja snu* doživeli z divjo j agitacijo proti razsodbi najvišega sodišča o pravicah slovenskega jezika na višem deželnem sodišču i v Gruden. Iz kratka: vsikdar in povsod i, v vsa-| kem položaju, jih vidimo, kako jih goni jeden sam ' motor, ki je divja poželjivost po političnem in na-i rodt.em gospodstvu, neiigasna poželjivost po oblasti. ' Ali se grof Thun res nadeja od takih strank, da | se hudo ob nagodbenem vprašanju dale voditi ; tul ozirov na državno korist, da odstopijo od borbe j za svojo korist, in tla njemu —• njemu l! — do-; vole nagodbo?! Ali mu ne pravijo vsaki dan: : poprej naj izgine Thun, potem homo govorili dalje! In to se bo ponavljalo dalje z vsakim naslednikom, vse dotlej, dokler ne bodo oni sami v sedlu!!
Od opozicijskih strank naj torej grof Thun ne pričakuje prav ničesar. Ostajajo mu torej le
kaj naznaniti. Toda v istem hipu je spoznal Pavlovčevko.
_ Vi-i-i? —
Skočil jo kvišku, sunil psa v stran in v tem trenritku je stal pred njo.
Ona se ga je prestrašila.
Bil je oblečen v kratke Športnice hlače do kolen, v črne nogavice, moderne rumene čižme in tenko športsko srajco. Od njega je vel nek mamljiv duh finega mila in prijetne svežosti.
je bil v zadregi. Kri mu je šinila v lice, oči so se mu svetile, roke nervozno podrhtavalo.
— Kaj ste..., kako..., kaj bi radi ? — je j vpraševal s težavo.
Ona mu je nekaj odgovorila, a on je ni slišal. Gledal jo je pijano. Nfijen obraz je bil lep in temperamenten. Temna kmetska ruta je še večala njegovo svežost. Njena oprava se je tesno oprijemala polnega života, prs& so se ji razburjeno dvigala, v očeh se je bliščal neki moker odsev. Dotaknil se je nehote njene mehke vroče roke, katero mu je pa ona hitro umaknila.
Počasi se je ?<6pet zavedel in se, še vedno tres6 se, obrnil proti stranskim vratom.
• — Kar sem pojte! —
()na se je premikala kakor avtomat! Neka težka, nenavadna omotica He jii- je polaščala.
stranke, »Iriiicne na »letnici. < >ne so — večina. Te si mora ohraniti, s temi mara računati, s temi se mora dogovoriti. In sieer — z vnemi!! V Ik>Hm proti taki opoziciji tre ha »troge solidarnosti moj eksekutivo in vođino in v ta namen tudi jasnih računov: elara paola,Imni amiei. Nehati mora dosedanje megleno »tanje, oh katerem smo pač videli, kako večina krvavi oh (»odpiranju vlade, dolžnosti vlade do večine so pa izginjale v megli vladinih namenov. .Jasnosti treba na oho strani za dajanje in /a prejemanje. Do jasnosti pa more priti le tako, da se v razmerju mej upravo države in strankami večine uveljavi stališče: do u t de«! in : do u t t ac i a *: dam ti, da daš in da kaj storiš! Konkretno povedano : vlada mora enkrat povedati pred vsem svetom, da se ne oslanja le na večino, ampak da hoče tudi izvrševati nje program. Tako zahteva vrlini parlamentarni princip! Kako drugače naj ozdravi naše parlamentarno življenje, dokler se prezira vrlini parlamentarni princip?!
Tuda ne le med vlado in strankami desnice, ampak tudi mej temi poslednjimi samimi mora priti do jasnosti. Nehati so mora dosedanje razmerje, da pojedine skupine !e dajejo in dajejo in ničesar ne prejemajo, ni od vlade, ni od večine, kakor se dogaja nam Jugoslovanom ! Ali kam mislimo, da govorimo o dajanju in prejemanju? Nam se ne le no daje ničesar, mi ne le da ne prejemamo ničesar, nam se še jemlje, nam tu na peri f e r i j i s o h c k r č i tis t a m r v i c a politi č n e i n narodne posesti, ki s m o s i j o 1> i I i p r i-horili z muko mnogih let!! Dokler je parlament še zboroval, sinu bili mi Jugoslovani tudi pred strankami večine nekaka <piautitč negli-geahle , to je : veličina, ki je tako neznatna, da ne treba računati žiijn. (»mori, pritožbe in interpelacije naših poslancev so se poslušali, tu pa tam jo bilo čuti enlu kakov «sehr gut in tudi* tiskali so se v stenogratične zapisnike. Da, celo to se je pripetilo včasih, da je kakova ekseclenen podala kolikor toliku uguden odgovor! Nikogar pa ni bilo, ki bi bil pritiskal na tu, da se tudi izvrši, kar jo obljubil in da I>i se odpravile krivice, ki jih je pri-poznal minister. In tudi potem, ud kar je vlada razgrnila ta parlament, kaže slavni eksekutivni odbor desnico isto brezbrižnost za nas Jugoslovane in molči k temu, da so tu doli postopa z nami v di-jnmeutruluem nasprotstvu s programom iste desnice, čije koristi so poverjene v varstvo slavnemu eksekut ivuemu odboru. K vočcniu da nam pošilja, ko se mu zdi, da postajamo preglasni, opomine, naj se ne — prenaglimo!
In vendar potrebujejo naših glasov, in vendar brez naših glasov jo ni več sedanje večine! In ob sedanjih razmerah ima jedino ta veČina pogoje trajnosti.
Ako je torej eksekutivnomu odboru res kaj do tcg.i. da se ohrani sedanja večina in da pride do primerne veljave pu načelih zdravega parlamentarizma, mora kreniti na druga pota nasproti nam! Na naši strani jo bilo dovolj žrtev. Ne treba nam praviti, da v vsaki ukupnosti morajo pojedinci urejati svoje zahteve po potrebah ukupnosti in da le kompromis m j pojedinimi potrebami omogoča ukupno življenje; ali vedno žrtvovanje brez najmanje kompenzacije, tu je samoubijanje.
Zahtevamo torej : desnica izvajaj neizprosno nasproti vladi načelo do u t d o s, pa tudi naši poslanci naj povedo večini in nje eksekutivnomu organu: l>o nt des! I>o u t fa e i a s !
Zgodovinske črtice.
(Po Jon. Apili-ovi knjigi: Slovenci in IHifj. leto.)
(Dalje.)
24. Kako so skrbeli tujci za nas {
V občinski upravi je živel duh zistema iz dobe Jožefa 11., poostren po celi vrsti nedostatkov starega vladanja, <> katerem veli knez Kelieijan Seh\varzenberg, da se skoro vidi, »da so postavljali načeloma slabo in nezmožne može v višje kroge uprave« in o katerem prav K ran Stadion, ta klasična priča, opisuje občinske razmere v 1'ri-morji v u log i cesarju (2t>. aprila 1H47.): »Srenjam stoje na čelu«, pravi Stadion, »zvečine neizobraženi možje, neiinajuči niti slutnje o svoji nalogi ; občine so zvečine brez šol, brez naprav sanitarne policije, brez zavodov za revno ljudi in sirote ;
, nobeno občinsko predatojništvo ne ve, koliko premoženja ima občina, nikjer ni inventara ; kar je ' občinsko, velja ljudem za »nullius res« in sleherni i vzame, kar se mu ljubi; težko najdeš koga, ki prevzame posel sodnika, ker ni postav, določujočih delokrog njegov in razmere njegove proti vladi in občanom. Svčtniki tržaškega guberaija pa so bili nezmožni za zboljšanje teh razmer, ker sami niso ! vedeli več o deželi, kakor kar su čitali v ekslii-bjtill.«
Tako so vladali pri nas; le rodkokeduj je prišel tak mož, kaleoršen je bil Stadion.
Kako silno težko delo je čakalo tukaj krepke roke, skoro neizvršljivo brez prekueije	revolu-
cije, katera je pa na drugi strani malo sposobna v to, da bi ustvarila osnovo, kakor jo zahteva čas, kajti revolucija je hudournik, ki ne ostane v strugi, ampak poplavja planjavo daleč na okolo in podira marsikaj, kar bi utegnilo biti podlaga reformi.
Revolucija je našla torej narod slovenski popolnoma nepripravljen a temu je bil kriv z istem, dolgoletni varuh naroda, ne pa narod sam. Da naš narod jo imel premagati več tožkoč, nogo drugi narodi, ker mu je bilo pri bojevati »toprav prvi temeljni pogoj narodnemu razvoju : elementarno veljavo narodnega principa in osvobojenje iz oblasti tujerodne gosposke.
2f>. Društva.
Zapuščen jo bil naš narod tudi v drugem oziru. Sosedje naši so že zgodaj spoznali i moč združenih sil, moč asocijacije. Ko- i šut jo ustvaril < )grom »obrtno društvo*, a to mu je liilo zajedno politična vadniea ; Hrvatom je grof Draskovič ustanovil narodne čitalnice, v katerih je tudi narodno vprašanje takoj zadobilo politično lice, in čitalnice so krepko budile narod.
In pri nas? Imeli so omlaj Slovenci polje- j delsko družbo v Ljubljani in na Stiijarskein, a vse razprave družbe so se vršile v nemščini.
Mnogo se je že storilo v Trstu na društvenem ! polju. Imamo: čitalnico, Sokola, dve podporni društvi, dve pevski društvi, politično društvo, po- ] sojilnieo, i. dr. — v okolici pa razno zadruge in društva, med katerimi je najvažnejša za našega j kmeta : kmetijska družba.
A tudi na tem polju nismo še orgniiizovani. Lahi so nas prehiteli. V laško trgovsko zadrugo, j j v krčmarsku, v pekarsko itd. so ulovili neštivilno | naših ljudi j. V okolici pa hi morali imeti mlekar- | sko, zidarsko, cvetličarsko itd. zadrugo.
Se mnogo in mnogo dola in truda čaka tržaške in okoličanske rodoljube. Tu je polje, kjer bi moral sleherni tekmovati za blagor naroda. !>ela je še grozno veliko, a delavcev jo malo. Kje jo krojaška, kje čevljarska zadruga? Tuje polje še neobdelano, tu je kraj, kamor smo so še vse premalo ozirali.
Ako hi imeli vsi slovenski suriovi v Trstu svoje zadruge, bil bi t.o zel<5 velik napredek tudi v narodnem pogledu. Tu socijalisti, ki vas je dojila slovenska mati, ki pravite, da vam je blagor trpina na srcu - tu /jedini mo se, tu pomagajmo revnejšim do boljšega gmotnega stanja!
(Pride še.)
Politični pregled.
TRST, 11». junija lHiKi.
K položaju. V dunajskih novinah — in tudi v «S. Narodu* — čitamo brzojavko iz Lvova, katera poroča, da tamošnje glasilo maloruskih poslancev, «Ruslan», govori o bližnjem — razpadu desnico, radi navskrižij med slovenskimi in polj-| skimi nazori glede rešen j a jezikovnega vprašanja. Kakor znano se slovenski poslanci — in o tem imajo vso slovensko javnost na svoje strani — upirajo temu, da bi se jezikovno vprašanje rešilo le jodnostransko, to je lo za češke dežele, ampak zahtevajo, da se to vprašanje reši za vse dežele. » Rusi s n pa poroča sedaj, da sta l'oljaka Biliuski I in Javorski v izvrševalnom odboru desnice nasprotna tej zahtevi. A ker se tej zahtevi hočejo pridružiti tudi Mnlorusi, da to mora pruvzročiti razpad desnice. Ta razpad da bi se bil prav za prav že imel izvršiti onega dne, ko je bila seja izvrševaluega odbora, dne ti. t. m., ali preprečil da jo to grof Thun s tem, da je omahoval sem in tja. hote mi pasi ti kozo in vendar ne dotakniti se trave, to jo, da so ni izrekel ni za slovensko zahtevo, ni za stališče Javorskega in Bilinskega.
Morda stvari še niso dozorele tako daleč, kakor piše maloruski list, ali to treba vendar pri-(»oznati, da je vest v »Kuslanu« dragocen prispevek ali komentar k današnjemu članku našemu »Do ut des«. S posebnim povdarkom beležimo, da je iz gornje vesti v »Kuslanu« razvidno, kar pov-darjamu tudi mi v našem članku: d a brez jugo s 1 o v a n s k i h p o s l a n c e v n i ve č s e d a n j c večine, to pa tem manje, ako se jim pridružijo Malorusi. ("ini pa so naši tako važen sestavni del večine, sinoli bi tudi —vsaj naš priprosti razum nam pravi tako pričakovati, da nas ostale skupine ne bodo tako hagatelizovale kakor so nas do sedaj v resnici. Ali jim pa ni nič več ležeče na obstanku sedanje večine in si žele druge z drugačno strukturo? Ali res žele, da hi se iznebi'i Hrvatov in Slovencev ? Skoro tla si ni mogoče drugače tolmačiti ledene mrzlosti, v kateri vztrajajo druge skupino desnice, ko nas Jugoslovane v Primorski pesti /istem z vsem aparatom svojim ! To vse so vprašanja, ki človeku gre ne dušo in mu jo polnijo z čutoin britkoga razočaranja; zajedno pa sov pod-krepljenje naši zahtevi: bodi enkrat jasno mej skupinami na desni! Do ut des. Ce nam pa že nočejo ničesar dati, potem je res bolje, da nas odslove in da tudi ne zahtevajo ničesar več od nas.
Kdo je zmag&l? Na Ogerskem juhilirajo in v Avstriji tudi. Szella so vsprejeli v liberalnem klubu in v zbornici kakor kakovega trimnfatorja. Na ovacijah se je udeleževala tudi opozicija. Seveda si lahko mislimo pri tem tudi to, da se v tem glasnem hrupu skriva čut — razočaranja. I'a prosimo, da bi nas kdo ne umel krivo. Mi nočemo reči, da jn zmagalo avstrijsko stališče, ampak hoteli smo izreči le domnevanje, da kriče na oni strani, da bi zakrili fakt, da je bilo na avstrijski strani to pot vsaj nekoliko odpora iti da je ta začetek odpora ustvaril za Ogre nevaren prejudic za bodoča pogajanja.
Da tudi na avstrijski strani so jako zadovoljni, ee ne drugi, pa vsaj vsi ofieijozi. ('c so Ogri dosegli, da stopi bančni privilegij takoj v veljavo, pa je Thun dosegel, da se je earinarska ukupnost podaljšala do D.K)7 in da bančni privilegij ne bo trajal dalje, nego earinarska ukupnost, da je torej Szell moral odstopiti od glavne zahteve svoje, ki je bila prov/.ročila toliko viharju. To da dela pogodbo koristno za Avstrijo in častno za miuisterstvo Tlutnovo.
Kriza na Francoskem. Doinearrd je torej prevzel nalogo za sestavo novega ministerstva in jo svoj sklep že prijavil predsedniku republike.
V državnem zboru pruskem so razpravljali včeraj o zvezi po kanalu, ki naj bi spajal reki Ketio in Da bo. Sosehno je državni kancelar knez Ilohenlohe toplo priporočal takov kanal in sicer z oziroin na gospodarske koristi in obrambene potrebe. Ker pa se vzhodne pokrajino boje, da se vsled take zveze gospodarske razmere zasuk nej o neugodno zanje, je zagotovljal državni kancelar, da so te pokrajine odškodujejo. Contruiu pa ni bil zadovoljen' s takim splošnim zatrdilom, in je predlagal, da se posvetovanje odloži in stvar vrne komisiji, ker se nima še jasne slike, kakova ho ta odškodnina. Ta predlog je bil tudi vsprejet z 240 proti 1(»<) glasom.
Domače vesti.
%it jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi :
Poprej izkazanih......4013 gld. f>7 nč.
Ivan Suban nabral na Reki . . 0 „ 4") „ Darovali so: Ivan Suban 1 gld. Vojeslav Slivkovič 1 gl., Iva-inenoljuh Kanzlarič 1 gohl., branja Kukulič 2i> nvč., Dragutin Znadanja 20 nč., Ante Stalcer 1 gld., Lovro Vlašič, 1 gld. 50 nvč., Josip Neger 1 gl., Josip Neuman 1 gl., A. Smokvina 1 gl., Josip Luin f)0 nč.
Skupaj 4023 gld. 02 nč.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. (i lista v Gre gor in v Trstu (Via Molin pieeolo štev. 3).
Naslov dvornega svetnika je dobil dalmatinski državni poslanec A. V u k o v i e vitez V u č o-(1 o 1 s k i.
Nova notarja na Kranjskem. Notarski kandidat Anton (i a I le jo imenovan notarjem v Logatcu, notarski kandidat dr Andrej K u li m r pa notarjem v Žužemperkn.
Zupanom v Nahrcžini je Uit včeraj i/voljen gospod Anton Oaliarija, podžupani pa Ivan Oaharija, Anton Kosmina in Fran (»ruden.
Inženir luria. Sega, apsolvirani slušatelj dunajske tehnične visoke šole, je dovršil dne 12. t. m. praktični in teoretični (drugi) državni izpit iz strojništva s prav dobrim vspeliom. Čestitamo!
Odlikovan redar. Včeraj predpoludne je izročil načelnik redarstva, (Jolil, redarju Antonu Nežiču, ki je, kakor znano, aretiral morilca dra. Pacha, častno nagrado v znesku f>0 gld. s po-hvnlnim pismom. To se je zgodilo po naročilu namestnika, grofa Goessa.
Občinske volitve v Marezluah. V tej novi ohčini, navstali vsled razdeljenja ' hčine pomjanske, se vrše občinske volitve že ves ta teden. Volitve se vrše mirno in brez vsaeega šuma, ker je ljudstvo že toliko zavedno, da ne mara za nasvete koperskib gospodov in ne vsprejemlje Judeževih grošev. Tu nimajo nasprotniki ničesar več iskati. V tretjem in drugem razredu so voljeni sami naši, in tako bo tudi v prvem, ki voli danes. Čast takim volileem !
Utrinki volitev v občini Pomjaiiskl. Mi-
noli teden smo opazili v .Sinarji na liiši posestnika in trgova Markožiča (ki je bil do letos v nasprotnem taboru) krasno veliko našo trobojnieo!
Sredi vasi na visokem drogu je vihrala druga krasna trohojuica, katero so Koperčani kaj črno gledali! Šmarje so danes najbolj narodna vas na Pomjanščini.
\ nščani so grozno razburjeni, ker so na voli tv i prodanih duš dobili za svojega »konšiljera« moža, ki nima niti š te v i k e v vasi!!
Dogovarjajo se za izvolitev drugega moža. (V Istri je namreč navada, dasi, ako niso vaščani zadovoljni z izvoljencem, izvole na svojo roko drugega), ki naj bo vreden, da jih zastopa. Učitelj gosp. MahniČ je Lahom trn v peti, da-si vrši le svojo dolžnost in je morda naj zmernejši med našimi na Pomjanščini. Preganjajo ga le zato, ker je --'Slovenec in ker noče postati »prodana duša«! Čast mu. Prebujeni narod ga bode blagoslovjal, ker «111 je res, kakor je tudi častiti gospod župnik, pravi mučenik.
Veleč. g. župnik Malmič iz Koš ta bo ne je tudi glasoval z nami, za kar mu izrekam zahvalo, ker se je do letos vedno vzdrževal glasovanja.
Oni, ki je bil prvi prohujen na Grintovou, mi je rekel: »Gospod, mene je sv. Duh prvega razsvetlil, danes smo pa vsi Slovani, hvala Bogu«. Jaz pa rečem: Bog vas ohrani in vam daj svoje plačilo na tem in onem svetu. Zbrisali ste pečat »prodanih duš« z svojega čela ter ste ponosno gledali v oči vsakogar, dočim »prodane duše« gledajo le v tla! Živio narodni Grintovec!
Ivo je prišla tista, v tem listu že omenjena »komisija« na Gažon, jej je rekel tamošnji volilec Grižonič Ivan, ko je komisija silila vanj, naj voli s »prodanimi dušami« : »Ne grem z vami, ako mi daste 100 gl., in tudi ne, ako mi odpustite dolg 250 goldinarjev«! To je mož! V njega se vzgle-dujte vi veliki posestniki, ki ste izdali narod za 10 goldinarjev! Zivio Grižonič! In strela iz višine naj udari izdajalce naroda in domovine!
Omenjeni »komisiji« iz Kopra je rekel neki, poprej njihovi, a sedaj naš agitator: »Poletite, nam dajte! Meso jej te le vi; mi ne vprašamo mesa, ker vemo, tla je meso za vas, za gospodo, toda vi nam ne privoščate niti polente! Vi bi nas naj raj še videli, <la poginemo gladu. Zato smo vam obrnili hrbet, ker smo vaH spoznali do dobrega« !
Tržaški mestni svet je imel sinoči svojo X V. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Dompieri; vlado je zastopal namestniški svčtnik, pl. Jettmar. Navzočih je bilo .'{1 svčtnikov.
Po prečitauju in odobrenju zapisnika zadnje seje je priobčil župan, tla je občina Kormin določila 100 kron kakor prispevek za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu.
V muuicipalno delegacijo sta se izvolila Anton Boeeardi odbornikom in Kdvard Tureek namestnikom.
Potem se je preči ta I pretilog mestnega odbora, tla je naročiti stavbenemu uradu, naj proučuje načrte milanskega inženerja Calvija o vodovodu
iz Boljunca. 1 >r. Gniringer je nasprotoval temu staremu načrtu, ki danes nima nobene vrednosti več. < )n je za to, da se pomnoži voda »Aurisine« kateri vodovod ima čez 0 let preiti v občinske roke. ter da se porabijo vrelci pri sv. Ivanu. Po daljši debati, katere so se udeležili dr. Venezian, «lr. Oompieri, tir. Guiringer in dr. Morpurgo, se je »prejel predlog odlmra, a z izprememlto, da se Calvijev načrt izroči zasebnemu tehniku v prouče-nje, ne pa stavbeneinii uradu.
Dovolil se je izredni kredit 2002 gohl. za studenec Aurisinc« na cesti iz Barkovelj na Kon-tovelj ter razveljavil neki prejšnji sklep o dovolitvi stroškov za boljšo razsvetljavo tega kraja.
Volitev nadzornikov znanstvenim zbirkam, muzeju Hevoltella in raznim učnim in dobrodelnim zavodom, se jo odobrila.
Dovolili so se stroški za pomnožitev plitiovih cevi) v ulici tlella Tessi v znesku Hf)0 gM,, za odkup plinovoda v svobodni luki t)22(> gl. in za tlela na dveh občinskih gazometrih 0000 gld.
< ) sklepnem računu zastavljalnice za leto 1H07. je provzročil dr. Piceoli živahno debato. Isti je grajal, ker se je pretlložil ta račun tako pozno in se ni tlal natisniti.
Potem se je izvolilo ravnateljstvo, mitlzorni-štvo in pregledništvo hranilnice.
Seja se je zaključila ob tri četrt na devet.
Prepovedane prepovedi. N' Trstu obstoji občina metodistov. Metodisti so verska sekta, ki jo je v tninolem stoletju ustanovil Angež NVeslev. V tržaški občini te sekte je hotel prepovedovati neki pastor Dardi. Policija pa je prepovedala te prepovedi vsled prigovora od cerkvene oblasti, da metodisti niso pripoznani v Avstriji kakor verska ; družba.
Pevsko društvo «Velesila* v Skednju daje na/nanje, dii se bo vršil letni občni zbor v nedeljo tlne 2f>. junija 1H99. I. ob 4. uri popoludne v lastnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsedniku. 2. Poročilo tajnika. .'5. Poročilo blagajnika. 4. Splošni predlogi in nasveti. ">. Volitev novega odbora.
Tamburaški klub «Ilirska Vlla» v Ilirski Bistrici priredi ob lepem vremenu izlet v Divačo in bo tam na vrtu g. Obrsnela popoludne koncert. (Jstopnina bo brezplačna. Eventuvulni prispevki se naklonijo za Preširnov spomenik. (Dan izleta pa nam ni znan. Ured.)
Društvo »Kolo«. Iz Pobegov, okraja Ko-perskega, nam pišejo: Dne 4. t. m. nam je bila prilika, da smo se udeležili veselice pevskega društva »Kolo« na vrtu šole družbe sv. Cirila in Metodu pri sv. Jakobu. Kar presenečeni smo bili po lepem nastopanju tega društva* Ta dan seje v nas obudila živa želja, da bi slavno društvo »Kolo« enkrat izletelo V DttŠ6 k raje. Gotovo bi to v zdramilo tudi naše zaspance in bi najugodneje uplivalo na vse ljudstvo. Tu imamo dva zelo primerna prostora za take velike veselice.
Smrtni udam1 bi hoteli Italijani zadati hrvatstvu Istre z razdelitvijo občine kastavske. Znani izdajice slavč orgije, pijani peklenskega veselja dvigajo svoje zastave v znak svoje zmage, a naše narodne smrti. Peklenski stvori! Colpo di grazia bi hoteli zadati našemu narodnemu hitstvu. To je heroatratsko delo: tolike pokvarjenosti duše in srca, tolike gnusnosti si skoro ni možno misliti v plemenitem stvoru božjem. Človeku se kar temno dela pred očmi. To je grozno, to niti živinski ni. Kastav je ognjišče hrvatske misli. V njega sredini je tlala Previdnost, tla so ugledali luč sveta oni tlivni, požrtvovalni, mukotrpni iu jekleni bo-rilei, ki tudi danes z svojim značajem in poštenjem, z svojim trpljenjem iu svojo požrtvovalnostjo, ki nima primere, prednjučijo narodu v borbi za svoja prava, Kastav je prvi zanetil ogenj domoljubja v Istri in zapuščeni bratje, ogreti po tem svetem ognju, so se združili v čvrsto kolo ukupne bodočnosti. Občina za občino je patlala iz rok italijana-šev po inicijativi Kastva in Kastavcev,
In sedaj bi hoteli dol i ti to občino kasta vsko ter zadati smrtni udarec tej naši narodni trdnjavi, in sicer s pomočjo znanih Herostrutov in Efijaltov. A Bog je pravičen in ne dopusti, da bi satan slavil zmago. On nam pomore, ako si bomo pomagali tudi sami. Vsi se moramo upreti, da ta osnova ne postane zakon. Naš glas naj se čuje do prestola! Kastavščina sama, občine, novinstvo, poslanci : vse
naj se združi in vsi naj zastavijo svoj vpliv, da na odločilnem mestu preprečijo peklenske nakane istrske i r reden te.
kako se gcrnianizira. V neki šolivCornji Sleiiji so morali otroei, kakor poročajo «Novine llaeibovske*, pisati s table v zvezke prisego, <!a bodo meti seboj vedno nemški govorili. Tej prisegi je bila dodana sledeča molitev: < >nih ljudi, ki nam branijo govoriti nemški, reši in varuj nas, o Bog! 'I i ljudje nam škodijo, a v sili nam ne dajo niti vinarja. Mi hočemo le nemški govoriti, naših neprijateljev ne bomo poslušali.* — Lepa vzgoja, ka-li ? In kaj pravijo šolske oblasti o taki ' vzgoji ? ! Kaj l»i se dogodilo s kakim slovenskim ; učiteljem, ako bi na tak nečuven način vzgajal i otroke do sovražtva proii drtigorodcem ? !
Posnemaj m o nasprotnike! Pišejo nam: V tržaških kavarnah je na zahtevo dobiti raznih slovanskih novin. Javno razpostavljenih jih pa ne najdeš, razun v kavarnah »Commercio in »Tcdeseo , zato že skrbe lastniki in postrežniki! Tako je v Trstu. No, te ti it i sem bil v Sežani v neki navodni gostilni na trgu. Tu sem videl po mizi razgrnjen »Piceolo tlella sera«-; ko sem pa pogledal v kuhinjo, sem videl tam, zopet na mizi, razgrnjen »Piceolo« !
V srce me je zabolelo, videčega te židovske liste tam, kjer bi moralo biti mesta le za slovenske liste, katerih pa — nisem videl! Učite se od nasprotnikov! Ako že morate držati to nesnago, dr-| žito jo skrito, kakor delajo oni z našim časopisjem !
Popotnik.
Slučaj smrti na krovu llolieiulje«. Dne
14. t. m. je umrl v lazaretu pri sv. Jarneju trgovec Friderik Staub iz (Jlarusa v Švici. Isti se je na »Boliemiji« vračal z svojo družino iz Alek-sandrije. Včeraj popoludne so mrliča raztelesili. Pokazalo se je, da je umri vsled bolezni na obistih, srcu in pljučih. O kužni ali kaki drugi nalezljivi bolezni ni govora. Vsi potniki iu moštvo na »Boliemiji« so zdravi.
Iz-pred naših sodišč. Zaradi javnega na-silstva je bil včeraj dninar Ivan Bajt obsojen v 1H mesecev ječe, ker je dne 27. maja t. 1. redarjema, ki sta ga aretirala zavoljo razgrajanja, pljuval v obraz ter jima pretil z udarci. Ko je slišal razsodbo, je dejal: « Dobro! Vi delate, kar hočete !» Za :e besede je dolnl še en dan posta v zaporu v temni celici.
Hlapca Leopold Guarini iu Kdvard Degasperi sta se skregala. Guarini je zgrabil revolver, iz katerega je ustrelil trikrat, ne da bi bil ranil nasprotnika. Le ustrašiti ga je hotel. Degasperi je zbežal, a kmalu se je vrnil z vilami v roki, s katerimi je začel obdelovati Leopolda. Streli so privabili dva redarja, ki sta hotela aretirati junaka z vilami. To pa ni šlo tako gladko, kajti on jima je pretil z orodjem svojega «rokodelstva*?
Včeraj je bila pred tuk. sod. razprava proti imenovanima hlapcema, ki sta priznala dejstva, zaradi katerih sta obtož na. Guarini je rekel, da si je dozvoli! šalo z revolverjem, a Degasperi, tla ni hotel motiti redarjev v vizvrSevanju njiju dolžnosti, ter da ni vedel, kaj tlela. Prvi je obsojen na 1 mesece ječe. drugi pa samo radi telesne poškodbe na 1 I dni zapora.
Nezgode. 4H-lctni oglja r Josip Pasatlel iz ulice Pabhio Severo št. 1 1 1 je delal včeraj popoludne v svobodni Inki. Hkratu je počil neki kotel. Vrela votla, ki je vrela iz kotla, je ožgala Pasadila na hrbtu. Spravili so ga na rešilno postajo in odtodi v bolnišnico.
0-letna Karmcla Crinelj je patila včeraj ob polsedmih zvečer z okna stanovanja v drugem nadstropju hiše št. 1-1 v ulici Pontanouc. Zunanjih poškodeb ni videti, pač pa toži deklica o notranjih bolečinah. Zdravnik rešilne postaje jo je spravil v bolnišnico.
Različne vesti.
Strašen vihar je zadnji ponedeljek ob ti. uri popoludne v nekaj minutah porušil mesto Ne\v-liichnuind v državi Viseonsin v severni Ameriki. Tudi mesta Hudsou, Viola, Sparta in Lagrosse so hudo poškodovana. V Kichiuuudti so odkopali tlo-sedaj kakih 200 mrtvecev in nad tisoč ranjencev. .Časniki v New-Yorku poročajo grozne podrobnosti. V bolnišnicah je vihar ubil večino bolnikov, ra-
njeni *«» v>i. V neki gustilnici so našli trideset mrtvili trupel 11:1 kupu, v neki tlrugi kremi 7<> mrtvecev. Ploha, ki se je vsnla /a viharjem, je ugonobila vse pridelke teffa letu. Železnieiie /veze ho pretrgane, mostovi razdrti.
Ponesrečena vožnja z balonom. V Monte-
inario je hud vihar raztrgal nekaj vrvi, za katere so vojaki držali zrakoplov. istem se je nahajal častnik Loeroseino z dvema vojakoma.
Vsled pretrga nj a vrvi se je balon bliskoma vzdignil do .'ItlllO metrov višine. Kil vojak, < )rest Vaeea iz Livorua, pa ni botel izpustiti svoje vrvi. Halon ga je vzdignil do 200 metrov visoko. Tedaj pa so ga zapustile moči in padel je na zemljo in obležal mrtev.
Veter je zanesel zrakoplov v nižino in, ko so bili že blizu površja, so skočili častnik in oba vojaka kake ."> metre globoko iz čolniča. Vojakoma se ni zgodilo ničesar, častnik pa se je poškodoval na večih mestili, a ne nevarno. Zrakoplov se je zopet vzdignil kvišku, dokler ni padel blizu O rta na tla.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Gorica H!. V laških krogih se govori, da se učiteljišči v CJoriei in v Kopru razdeliti, tako, da se ustanove posebni laški in slovenski učiteljišči.
Dunaj 16. Z ozirom na vest v »Nene Kreie Presse«, da se dne 20. t. m. v toplicah Reichen-hall snidejo avstrijski in nemški cesar in pri no-regent bavarski, zatrja •■ Politisehe ('orrespondenz«, da glasom nje obveščen) ni o tem sestanku ničesar znano ni v Berolinu ni na Dunaju.
1'art/ 16. »Keho de Pariš« pravi, da se je bivši minister Krantz v pogovoru z senatorjem Siegfriedom izjavil doslovno tako-le : Moje menenje o Drevfusu in Piecpiartu se ni spremenilo, jaz veru j e m še ve d n o v n j i j ti k r i v d o.
Rim K). Zbornica je razpravljala o proračunu mornarice. 1'oslanee Santini je očital, da se je za mornarico brez potrebe potrošilo mnogo milijonov, zlasti pa za arzenal v Neapelju. Govorniku so prigovarjali burno.
Carigrad 16. Glasi se, da je Artin paša podal svojo odpoved kakor predsed. armenskega narodnega sveta, in sieer zato, ker je glasilo tega odbora prijavilo njega korespondenco o razpravah, ki jih je v imenu sultana vodil z armenskim odborom.
Izjava.
Iz gotovega vira doznnjcm, da se je bivši moj pomočnik V i n k o R a d i n, prcdrznil iti okolo tuk. slovanskih gospodov z nesramno lažjo, kakor bi ga bil jaz iz službe, odslovil zato ker je Hrvat!
Izjavljam, da sem ga baš zato vzel v službo ker govori hrvatski ter da sem ga odslovil le po pritožbah raznih gospodov (koje sem pripravljan imenovati) in ker sem spoznal, da ni zmožen briv-Ćevega rokodelstva. Toliko izjavljam v obrambo sebe iu svoje obrtnijc.
Trst, 15. junija 1 HDD.
Z igo j Anton,
hrlvec.
IV
AGRICOL"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, Istre, Goriške in pri tu k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredst vo z zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, mu d na drevesa i u zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Limltanea itv. 1.
ZuHtop in /alogu na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v (lorici, Veliki trg Hi, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v d roge rij ah: Bolle, Via Far ne to ; Cillla, Ponterosso ; Cumar, Via Beive-dere; Jellersitz, Barriera vecehia; Mlzzaa, Sati <!iu-como; Ongaro, Via tleli'Orologio; Petrone, Via (»iulia in Cumar, Općina.
Mala oznanila.
Po.I to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah, /a enkratno insereijo se plača po l ne. za beiedn; za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto /.a enkrat na te.len stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anteoipatnih obrokih. Najmanja objava :iO nvč.
Posredovalnica za potovanja.
mm	P"17711 Negoziante 1.
mozetic p°j,if,"i|u/a
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk n vet. razstave v Parizu 1. 1900.
Alojzij
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
11 g	|| ulica .Molin piccolo št. !>
V3I0V6C JaK. ima zalogo krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja. mila in kita.
11 g	m *	Ulica Torrente št. 'iti.
Vatovec Anton • -^ i «,
kisa na drobno m debelo. Naročilu izvršuje točno.
V moji tyrdki
Schivitz & Comp. V Trstu
se < lobi va jo
stroji vsake vrste in potrebeoine k istim. Sestilke in brizgalke vsake vrste. (Vvi i/, kovin, kavčuka iu platnu. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu— in inozemskih tovarn. Nove posode »Kmeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. 4»ar»iitimm dobroto vsega blaga. Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi nnerte zji napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, eest itd. — M<»j;t tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
ulica Carintia St. toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
■ |	|	Via Acquedotto štev. 8.
Jak. rernaUC Za,0*ft vsakovrstnih vin in
boteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
■■ ■	Via Mediašt. 3., krčmar, toči črna
I II lil IVHli v'nM P'vo Prve vrHte
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> liti ov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom In na deželo.
Lozić Jurij
Stantič Josip
Obuvala.
„pri Pepetu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
■	|	ulica Hiborgo št. 26. Velika
HOTOp zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Zal® m F. Petecl-a
IT Via delle Poste št. 10.
Vinu dalmatinska, Istrijanaka in italijanska i/, slovesih kleti po cenah da se ni bati konknrenee, pristna in najbolje kakovosti.
Istrsko fino po pM. 32, in 34 — Dalmatinsko }><> gld. 30 in 32. — Opollo fin
po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli krait mesta. NB. N&rofibe vzprejemajo se direktno v sftlogtpo poitnih doplinloah.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
/al»*a pohištva aii jedilnice, »pahiice in sprejem niče, žimiiic In peresnic, »gledal iu železu tli. bl»ga.(n, po cenah, tla se ni Initi konkurence.
Trgovci.
Nazarij Grižon
Vin (iiulia t!4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko loni jalnega blaga in olje
Ant. Furlan
cene brez konkurence.
Piazza S. Franeesco st. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
a ■ pi Via S. Franeesco št. ~2'2- ADram r ran Tr«°v(?c z d°Kami in h°- darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.			
■ | a Via Stadion st. 20, pekarna Jak. rernauc«.kn,„ večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.			
R. Kolai		na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonihilno blago, delikatese, likere itd.	
Anton Na razpolago	a ■ priporoča svoji kavarni oOrll t'ommercio .11 Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. ho vsi slovenski in mnogo drugih rasnikov.		
T. Zadnik			Via S. Francesco Stev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
■ v krojač Via delle Beccherie stv. (i, I I priporoča se slovenskemu ol>-' tVmstve.			
Fran Hitty,
Via Barriera vecchia št. 13, prodajalnica vsakovrstnega ma-nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Ca-tarina st. 9., priporoča svojo zalogo kolonialnega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja.
Zaloga pohištva
ne „Alla nuova Ahhondanza-', Trst, Via Torrente št v. 1(1., se toplo priporoča slavnemu obciiiBtvu za mnogohrojen obisk" Cene brez konkurence !
(meble) Petra Muschika prdeg dobroznane gostil-
§Ot-
t
M. U. Dr. Ani Zahorsky
priporoča svojo pomoe na porodili, abortili in vseli ženskih boleznih, kakor j nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Carintia šiv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4.
■fOl	t-
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz Imab/iSfei tovarne
Johann Puch iz Gradca
nstiinovitolja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
I«. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko hi Dalmacijo.
Pod nič
se bo razprodajalo na prisilni dražbi dne 16. junija t. L, kajti prodalo se bode 20 konj, 40 vozov, 1 pianino in mnogo lepega pohištva v ulici sette fontane štv. 25. ob 10. uri zjutraj. Ker gotovo ne bode mnogo kupcev za toliko blaga, bo se dobilo gotovo vse jako po ceni.