Stev. 160 TRST, sobota II. junija I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN >o*l tb ■•daljah la praznikih ah 5., ah panatfaljklh ah »jutraj. ?«aaml£Be itev. •• prodajajo po S nv6. (6 gtot.)r mnogih, lobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra, Fr.stojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdor-i čini, Dornberga itd. Zastarele Ste t. po 5 btč. (10 stot.). »•2LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 "olone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm, • -nrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« ? 0 sL mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka jl»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek -oprave ,£dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". == FlaČljivo Id utožljivo » Trstu. epiNosr Glasilo političnega društva JEdinosf* za Prim^ ako. NAROČNINA ZNAŠA V tdimeHi j* meč t xa oelo leto a* K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na aa- ročbe brez dopo9lane naročnine, se uprava na ozira, ■aretaiaa aa a*delj«ko lsC&nJ« „SBHOBTl" »tam«: aa mU Uto Krta 5*30, sa pol lata Kron J-IO. Vsi depisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma m aa %prejem«Jo in rakaplal aa aa vrafiaja Naročnino, oglasa in reklamacija je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: uHoa Giargia Galattl 18 (Naradnl dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ====== Foitno-hranllnRnl ra?un tt. 841652. TELEFON It. 11-57. POLIT. DRUŠTVO „EDINOST"! sklicuje za jutri, nedeljo dne 12. Junija ! ob 5. uri popoludne javen shod df v dvorani „NARODNEGA DOMA" v BARKGVLJAH. Dnevni red: 1) O političnem položaju. Poroča državni poslanec dr. R y b a r. 2) Vprašanje postajališča v Barkovljah. 3) Slučajnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR političnega društva „Edinost". 3RZ0<šftUNE UE5TI. ljudsko šolsko vprašanje. DUNAJ 19. Posls/Tiec dr. Rvbar je doznal, da se ministerstvo resno bavi s tem vprašanjem. Rszun imenovanja še 5 držcvnih učiteljev na tržaški družbini soli je nameravana tudi re-o j-,anizacija slovenskega peuka nt državni ljmdski soli, izlasti pa pemno->cnje ocUJslkov. Slovenec" proti pasi. <1 rti Plojo. DUv A J 10. Včerajšnji telegram v ^Slovercu'4 glede posl. Floja in „Zveze Jugoslovanov'4 je izmišljotina in manever za izkoriščanje vsetTČilišcnega vprašanja v strankarske namene. Pripomba uredništva: „Slo-venčeva brzojavka očita posl. Pl'»ju, da je z „Z* ezo" zbežal; da agitira pri Čehih zoper slovensko stališče j vseueiUškem vprašanji: pri vseh strankah, da so Mladočehi že ptegnili žnjim, dočin so češki agrarci in radikalci osiali zvesti, da hoče pripomoči Lato m do fakultete in pokop iti slovensko vser.čilišče. Končno -£a ozns:a kakor iz-dajrlca. Kakor razvidno iz nace brzojavke, dosie od zanesljive strani, so omenjena oči anja jednostavno Izmišljene. Da stranka S. L. S. £.ra Plojs ne m.re, to iimejemo. Umejeme tudi nje želja da bi ga strmoglavili. Ali v takih usodnih momentih, kc raznr. vprašanja življenske važnosti za bodočnost skupnega naroda rakorekoč pred vratni čakaj o na rešitev, ne bi smela strankarski stras* in osebno so-vražtvo zastrupljati medsebojnega razmerja v naši ^ielegeciji ir stavljati — preko vseh zahtev najelementa~nejega rodoljubja v nevarnost neizogibno složne delo naših zastopnikov v centra nem pg.lamentu. Ali pri „Slovencu" te ne pridejo do zavesti, koiiko odgovornost si nakladaje pred zgodovino narode s takim besnilom. Državni zbor. DUNAJ 10. Foslanska zbornica je pričela drugo "čitanje državnega proračuna. Okvirni Jezikovri zakon. DUNAJ 10. Danes popoludne se je oglasil pri 'ministrskem predsedniku baronu Bienerthu posl. Udržal, ki je naznanil, da je sklenil kiub čeških agrarrev, da bo nadaljeval začete akcijo glede naprave okvirnega zakona in se zato za sadaj ne bo vdeleževal drugih podajanj. S tem sklepom je postala nemogoča neobvezna česko-nemška konferenca, k: je bi.'a nameravana za te dni. DUNAJ 1C. „Pols!:a korespondenza" iavlja, da je predsednik poljskega kluba Glombinski naznanil v današnji seji kluba, da se je parlamentarišk. komisija poljskega kluba definitivno izrekla proti okvirnem zakonu čeških agrarcev. Letalna tekma x Budimpešti. BUDIMPEŠTA 10. (Ogr. biro). Aviatik Illner je skušal ob 2*45 popol. izvršiti polet Budimpešta-Rab. Letel |e pa komaj nekoliko minut, *ko ie radi premočnega vetra padel z visočine 6 m. Aeroplar in motor sta bila popolnoma razdejana Illner sam se je le malo poškodoval. Javno letanje v Gorici. CELOVEC 10. Vodstvo oddelka letalnih strojev aerosekcije je sklenilo tudi z Gorico pogodbo radi prireditve javnega letanja. To javno letanje v Gorici, ki se bo vršilo dne 26. t. m., priredi tržaški avtomo-bilni klub sporazumno s tukajšnjo aerosek-cijo. Javno letanje, ki se ga udeležita oba Wrightova stroja pod vodstvom obeh pilotov inženirjev Heima in r'Sablattniga, se bo vršilo na velikem vežbališču. V Gorici se jej že sestavil odbor, ki z veliko vnemo vodi] priprave za ta za Gorico in Primorje senzaH cijonelni sportski dogodek. Spopad na črnogorsko-turški meji. SOLUN 10. Turško obmejno trdnjavico v Pepičn so napadli Črnogorci. Prišlo je do dveurnega boja, tekom katerega sta ibila dva turška vojaka ubita in trije ranjeni. Izgube Črnogorcev niso znane. Oropana pošta. PLOZK (Rusija) 10. (Petrogr. brz. ar-gemina). Včeraj je bil napaden od roparjev poštni voz, ki vozi med Flazkom in Biel-skim. Ubiti so bili tri vojaki, ki so sprem-ljevali voz. Dva vojaka in postiljon so bili težko ranjeni. — Roparji so odnesti 5'0.000 rubljev in ubežali. Sporazum mej Rusijo in japonsko. NEW-JORK 10. Associated Press" pcK roča, da je med Rusijo in Japonsko 'dosežen popolen sporazum glede iztočno -azijskih vprašanj. TURČIJA. Bojkot grškega blaga. CARIGRAD 10. Listi poročajo, da je bojkotno gibanje v Smirni zavzelo najhuje oblike. Mohamedanski Krečan: so« hodili pc ulicah in prisilili, da so Grki zaprli svoje prodajalnice. — Oblastnije so preprečile, da ni bil zlostavljen dragomari grškega konzulata. CARIGRAD 10. Lastniki prevoznih ladij, težaki in prevozniki premoga v Carigradu so pričeli danes bojkot. Mlado«iurška stranka je sklenila objaviti v pokrajin ah proglas, da Grška ne anektira Krete in dla stori vlada svojo dolžnost. Turški prestolonaslednik v Belec i-gradu. BELIGRAD 10. Včerajujega svečrnega obeda so se udeležili krelj, prestolonaslednik Aleksander, turški ^njstolonaslecnik s spremstvom, vsi ministri in drugi državni dostojanstveniki, načelniki inozemskih misij. — Danes predpoiudne imata Rifaal paša in dr. Milovanovič v ministerstvu za imanje stvari konferenco, katere se udeleži iudi ministerski predsecnik. Urednik turškega lista ustreljen. CARIGRAD 10. Glavni urednik lista „Sada i Millet" Ahmec: Šomin je bil minulo j noč ustreljen na ulici, ko se je vračal \ i družbi nekega uredr.ika „Tanina" domov Neki človek, ki se je nahajal v bližini, jc bil lahko ranjen. Morilec je pobegnil. „Sad£ i Millet" je opozicijski list, ki ie v zadnjem čas!i ojstro kritikova! vlado in mladoturškc stranko. Dum.j 10. Cesar je danes obiskal lovske i razstavo. —Občinstvo je cesaria navdušene i pozdravljalo. Berolin 10. Nadvojvoda Karol Fran |Josip je dospel danes semkaj ob 8 uri i zjutraj in se je podal k c. in kr. poslaniku Szogyeny-ju, kjer ie tudi zajutrkoval. Carigrad TC. Vojni minister Mah-mit Šefket paša se je povrnil iz Albanije. He?singfors 10. (Petr. brz. ag.) Tukaj h bilo aretiranih osem oseb iz Petrograda, devet pa iz Viborga. Nobeden aretiranec ni iinske narodnosti. italijansko vseučiiišcno vprašanje. Prišel ie obračun. Italijani so ves čas svojega boja za vseučilišče Slovane omalo-važevalno ignorirali ter jih smatrali za nekako quantite negliable. Posmehovali so se kriščanskim socijalcem, ki so jih opozarjali na to, da bodo, tudi če bi se vlada in parlament izrekla za Trst kakor sedež njihove j univerze, morali konečno vendarle prej obra-Ičunati s Slovani. Mi smo opetovano opozarjali Italijane na njihovo nesmiselno politiko in taktiko v tem vprašanju. Naši poslanci so Italijanom večkrat pokazali dobro voljo, da bi stopili žnjimi v pogajanja, ali to prizadevanje je bilo brez vspeha. Socijalisti in klerikalci bi se bili morda še pogajali, ali rekli so, da imajo v tem odločevati tržaški Italijani. Ti pa so — liberalci! S ciničnim nasmehom na ustnicah so odklanjali vsaki sporazum med. Slovani in Italijani. Da, izjavljali so celo, da se raje odrečejo univerzi v Trstu, nego da bi dovolili Slovencem v kompenzacijo le eno ljudsko šolo. Pod takimi avspicijami je bil seveda izključen vsaki sporazum, — Italijani so si skušali medtem pridobiti zaveznike v Nemcih in vladi. Vstopili so v Bienerthovo vladno večino in na vseh glasovanjih so pridno nastopali za vlado in. proti Slovanom. | Upali sa tako, da se vlada naveliča in jim | za to na krožniku prinese univerzo v Trstu. Kaj pa Nemci? Ako člo>vek čita nemške liste, ki te dni zelo mnof^o pišejo o italijanskem vseučiliškem vprašanju, bo videl, da si Nemci še sedaj niso na jasnem, kam naj bi se postavilo italijansko vseučilišče; zlasti; čudno ulogo igrajo Krščanski socijalci. —! Sprva, še za življenja župana in njihovega j voditelja Luegerja- so bili brezpogojno proti Trstu z ozirom na državne interese. Pripravljeni so bili raje „žrtvovati" Dunaj, nego pa, da bi vlada obenem z univerzo v Trstu ustanovila tudi nevarno irredentistično »orišče. Izlasti se je temu upiral dunajski j „Vaterland", ki fitoji zelo blizu dvornim ' krogom. Proti Dunaju kakor sedežu so se zopet odločno uprli nemšJri nacijonalci. ker bi bil s tem ustvarjen — po njihovem — nevaren precedens. in tri potem eventuelno j tudi drugi narodi zahtevali Dunaj kakor sedež svojih vseučilišč, s čemer da bi prišel v nevarnost „nemški" značaj prestolnice. Pod tem nemŠko-nacijonalnim pritiskom so kriščanski socijalci slednjič izjavili, da bi bili pripravljeni glasovati za Trst, ako bi vlada ustanovila v kompenzacijo — nemško navtične šolo v Trstu. Tudi med nemškimi ! nacijonalci so vladala in vladajo najraz-i ličnejša mnenja glede sedeža. Je med njimi struja, ki zastopa mnenje, da naj Nemci glasujejo za Trst iz razloga, ker bi za sedaj I ne bilo nemški stvari na korist, ako si obso- ! vražijo Italijane. — Torej zgolj egoistični ' razicgi! Druga, radikalnejša struja je odločno i proti Trstu, ker to nasprotuje nemško-naci-i jonalnim imperialističnim težnjam, katerim bi ; ustanovitev italijanskega vseučilišča ško-! dovala. V zadnjem času je med krščanskimi [j socijalci zopst zavladalo nasprotstvo proti •Trstu, kakor je to razvidno iz „Deutsches Ji Volksblatta" in „Vaterlanda". Italijani bi bili ' j morali —, ako niso popolnoma zaslepljeni, j — že davno uvideti, da na take nezanesljive zaveznike se ni smeti zanašati. Ako ! -vzamemo tudi slučaj, da se tudi vsi Nemci l; izrečejo za Trst, bi bilo to vendar, sodeč po sedanjem položaju, popolnoma brezpo-j membno. Treba je namreč pomisliti, da l tvorijo Nemci jedro vladnih strank, a vlada i1 je danes odločno proti Trstu, tako odločno, r! kakor nikdar prej. V malokaterem vprašanju . j je vlada pokazala toliko energije in neizpro-: snosti kakor v vprašenja italijanskega vse-i: učilišča v tem zadnjem času. Vlada stoji i neizprosno na stališču, da bodi Dunaj sedež >. italijanski fakulteti. Da, vlada pripisuje temu ! vprašanju toliko važnost, da je Bienerth v neki konferenci naravnost zagrozil Nemcem, * da v slučaju, ako bi oni ne šli z vlado, ' poda ves kabinet demisijo. (Glej našo vče-i rajšno brzojavko !) Odkar je Bienerth mini-. sterski predsednik, mu njegova samozavest ' ni še dovolila, da bi izustil tako grožnjo in 1; to niti pri vprašanjih, ki so za monarhijo ; mnogo bolj važna. Nemci so sedaj postavljeni pred alternativo : ali glasujte z vlado, I ali pa izgubite Bienertha! Ni dvoma, da Nemci raje izvole prvo, nego pa, da bi žr-i j tvovali Bienertha, ki jim mora biti ravno v :! sedanjem trenotku, ko se pripravlja rešitev ''jezikovnega vprašanja potom okvirnega za-j kona, še posebno dragocen. Saj bolj nem-i ške vlade, nego je Bienerthova, bi Nemci j težko kedaj zopet dobili. Že iz nacijonal-! nega egoizma pojdejo Nemci v tem vpra-I ševanju z Bienerthom. Ako pa se zgodi nasprotno (kar pa ni verjetno) bo to največja usluga nam Slovanom, ker po Bienerthu rr°*ovo nihče ne bo jokal. Oči vidno je torej, da Nemci ne bodo mogli podpirati Italijanov, tudi če bi hoteli; kajti Bienerthova vlada jim je vendar več nego vse prijateljstvo Italijanov. In v tem se ravno zrcali velikanska blamaža, ki so jo Italijani doživeli s svojim vseuči-liškim vprašanjem. S Slovani se niso hoteli pogajati; paktiranje z Nemci je popolnoma ponesrečilo; vlada noče odnehati za las! Ali ni tu blamaža, kakoršnje niti mi nismo pričakovali. Edini zanesljivi pristaši Italijanov so socijalni demokratje in Malorusi, ki pa so seveda v veliki manjšini. Se eno upanje imajo Italijani, namreč, da se jim morda posreči pregovoriti vlado, da bi predlagala Trst kakor sedež. A ravno to je — po vseh izjavah vlade — izključeno* Baron Bienerth se je sicer na omenjeni konferenci z nemškimi poslanci izgovarjal na Slovence, češ, da ti nasprotujejo taki rešitvi ali naglašal je tudi in še posebno, da Trstu kakor sedežu nasprotujejo tudi vojaški krogi. In kdo vse stoji za vojaškimi krogi, to ve sleherni otrok. To je sicer žalostno za razmere v Avstriji, ali dejstvo je, s katerim treba računati, da je glas vojaških krogov pri naši vladi odločilen. Kako intransigentni so ti krogi v tem vprašanju, dokazuje članek v „Danzers Armee-Zeitung, ki smo ga ekscerpirali pred par dnevi. Razun tega so Italijani pozabili še na nekaj. V svojem fanatizmu niso niti računali na to, da bi se Slovani poslužili v proračunskem odseku — obstrukcije. Dasi so šanse za ugodno rešitev vseučiliškega vprašanja v smislu Italijanov zelo majhne, se je naša jugoslovanska državnozborska delegacija odločila za obstruiranje vladne predloge in to z ozirom na znani junktim med rešitvijo italijanskega in slovenskega vseu-! čiliškega vprašanja. Na zaključku zadnje : seje proračunskega odseka se je oglasil za besedo posl. Gostinčar, ki si je pridržal ! pravico do nadaljevanja svojega obstrukcij-skega govora v prihodnji seji. Značilno je, da je predsednik odseka naznanil, da se prihodnjo sejo skliče pismenim potom, kar pomenja, da se vladi prav nič ne mudi. ' Želimo, da bi akcija jugoslovanskih poslancev doživela popolen vspeh v tem toli važ-I nem vprašanju. Italijani pa bodo morali ko-'nečno uvideti, da brez nas ne dobijo !svoje ; univerze. In če bi jim bili tudi vsi odločilni faktorji prijazni, ostane še vedno konečni obračun s Slovani, proti katerim se ne daja več kar tako vladati v naši Avstriji. * * * Italijanom se hoče metati še vedno j * pesek v oči. / DUNAJ 10. Več listov piše danes o italijanskem vseučiliščnem vprašanju, j „Neue Freie Presse" opisuje težkoče, j ki se stavljajo nasproti rešitvi vprašanja italijanskega vseučiščnega vprašanja in izjavlja, da se nahaja vse v stanju razprav in da se dela na vseh straneh za dosego kompromisa. Še v tem semestru bodo postav-' ljene na Dunaju italijanske izpitne komisije, pred kateremi bodo italijanski dijaki lahko polagali državne izpite in rigoroze. Tudi se ima delati na to, da napravi odsek vsaj principijelni sklep, da se ima osnovati italijansko pravno fakulteto. Potem bi se imelo nadaljevati pogajanja med vlado, Nemci in Italijani, da se doseže sporazumljenje glede sedeža. Proračunski odsek, ki se ima posvetovati o vladni predlogi, ne bo v prihodnjih dneh imel nikake seje, a med tem odmorom pogajanja ne prenehajo. Nemške stranke imajo resno voljo, da se doseže z Italijani povoljni sporazum. „Neues Wiener Journal" apelira na parlament in pravi, da bi bila stvar vseh parlamentarcev, ki imajo pravo razumevanje, da se brez ozira na malenkostne ozire izjavijo enodušno za Tr^. ____ Beneški Slovenci, Ob 44-letnici sužnosti. (Zvršetek.) Pa tudi nežna mladina govori med seboj v svojem narečju vzlic vsemu pritisku raznarodovalne šolske vzgoje. Kar začudil sem se, ker nisem mogel verjeti v tako vztrajnost in žilavost po 44 letih narodne sužnosti. In vendar je bilo res: kakor nekdaj sem mogel občevati z ljudmi v našem jeziku. In to vzlic dejstvu, da so ljudje brez narodne šole, da ne morejo čitati slovenskih knjig in časopisov, da nimajo nobene prilike za pridobivanje narodne naobrazbe I! Vzlic vsem tem neugodnostim, ki bi v marsikaterem drugem plemenu udušile vsaki čut samozavesti! Gorski sinovi slovenske Benečije so vzlic vsemu ostali zvesti sebi in jeziku svojih pradedov, da priznavajo svojo slovensko pokoljenje. To so priznavali slovesno, ko sem jih povpraševal o tem. In še s kakim veseljem so naglašali t<">! Kar čudil sem se kakor kakemu fenomenu. Uprav ganilo me je, kako so izlasti dekleta tožila, ker se morajo v šoli učiti le v italijanskem jeziku — in to celo tudi veronauk. (Te šolske razmere so kaj slične zi-stemu tudi na naših državnih šolah v Trstu. Tudi tu morajo otročiči blebetati v nemškem jeziku, ne da bi imeli pravega pojma, kaj govore. Tudi tu jim podajajo veronauk v jeziku, ki ga le malo umejo — tako-le po paragrafih, pri čemer jim ostaja srce pusto in prazno. To je moderna vzgoja c. kr. patenta !) Stran II »EDINOST« št. 160. V Trstu, dne 11. jumija 1910 Domače ognjišče, svetišče srčnih čut-stev se je ubranilo torej vplivom narodnega suženjstva. Ganljiv je bil prizor, ki sem gledal, ko so se otroci radovali vsled poziva matere v našem jeziku, naj se gredo vert igrat! — in ko je starejši pozval bratca istotako v našem jeziku : Pojmo no ! Ne, celih 44 let suženjstva ni moglo zatreti v teh dobrih ljudeh tistega vzvišenega čuta ljubezni in zvestobe do svojega pokoljenja in svoje narodne prošlosti. Zanimivo in značilno je bilo, kakor so ljudje, ko smo izletniki ob počitku v gostilni zapeli slovensko pesem, oblegali gostilniška okna! Izrazom radosti na licu mi je pripovedoval neki starček, kako je tudi on prepeval te pesmi v svoji mladosti. Vprašal sem ga, da-Ii je to sedaj izumrlo? Ali se ne peva več lepih slovenskih pesmi ? Odgovoril mi je : „Da! K nam ne zahajajo več Slovenci, a naši ne tja čez, ako nimajo posebnega opravila." Ko sem fantom, ki so me nagovorili v italijanskem jeziku, odgovoril po slovenski, so me vprašali, od kje da smo? A ko so čuli, da smo iz Trsta, so se čudom začudili : „Kaj tudi tam govore slovenski, saj pravijo Italijani, da tam so vsi „naši" !" — In eden njih je pripomnil: „Saj tudi postanete kmalu vsi „naši" !" A ko sem jih zaprosil, naj zapojejo slovensko pesem, so mi odkrito priznali, da pri njih se prepevajo Garibaldijeva himna in druge „patrijotične" pesmi. Poslovivšemu in oddaljivšemu se, mi je nekdo iz družbe zaklical po italijanski: Na svidenje ! Nu, to je le bolj posledica vsakdanje navade v občevanju z gosti. Temu bi se odpomoglo, ako bi naši obmejni Slovenci pogosteje zahajali med beneške brate. Čemu naj bi se mi držali starih predsodkov in zastarelih tradicij in ne bi zahajali na teritorij italijanskega kraljevstva čez mejo — med brate ? ! Med odlomki naroda ne smemo poznati nikakih državnih ali političnih mej! Zavest o istokrvnosti naj ne nehuje ob nobeni meji. Večega zanimanfa bi trebalo in mi ne bi se smeli omejati le na planinske posete. Tudi druga naša društva naj bi — pa bilo v kateri-koli obliki — stopala v stike z brati onkraj meje! Zakaj naj bi jih puščali mi brez vsake vspodbuje k vstraja-nju v zvestobi do svoje narodne individu-valnosti ?! Naši poseti bi jih vsikdar veselili. Ali položaj naših bratov v Benečiji vsled 44-letne sužnosti bodi tudi nam obmejnim Slovencem v teh krajih v resen pouk in svarilo! Mari se med našinci, ki se preseljajo v mesta, ne vrši proces raznarodovanja in potapljanja v tujinstvu. Danes sicer ne več toliko, ali vendar še. V tem pogledu nam morejo biti beneški Slovenci celo v izgled. Naša največa nesreča je, da nam življenje in vzgoja v rodbini odtuja mladino. Koliko greše naši stariši v tem pogledu. Tem bi stavil jaz v izgled beneške Slovence, ki so ob naj neugodne jih razmerah znali ohraniti sebi vsaj domače ognjišče! Ako bi bilo v vseh naših družinah tako — imeli bi v rodbini najtrdneji jez proti tujinskemu navalu — Italijanov in Nemcev. Izlasti v minolih časih se je ta greh v družinah najhuje maščeval med nami. V rodbini je bil vzrok, da se je naše število stalno krčilo. Mej našimi ljudmi je manjkalo tiste žilavosti, ki odlikuje rodbinsko življenje beneških Slovencev in ki jim je pomoglo, da so rešili svojo govorico preko 44 let narodnega suženjstva! Dr. Rybar in okvirni zakon čeških agrarcev za ureditev jezikovnega vprašanja. Glasom češkega agrarnega organa „Venkov" je poslanec Buk vaj na nekem volilnem shodu izjavil, da je govor našega državnega poslanca dr. Rybara o našem stališču nasproti češkemu državnemu pravu, oziroma proti češkim radikalcem spravil češke agrarce na idejo, da se potom jezikovnega okvirnega zakona vsaj principelno reši jezikovno vprašanje na uradovanju. V tem zakonu da skušajo češki agrarci najti kompromis med svojim in našim stališčem. Čestitamo g. poslancu na tem vspehu. A tudi njegovim volilcem more biti v največje zadoščenje, da je od njihovega zastopnika došel impulz za toli važno akcijo. Ogrske volitve v avstrijskem parlamentu. Trst dne 10. junija. Naša ljuba Avstrija je država specijalitet. To je že stara in znana stvar, o kateri čivkajo tudi že vrabci po strehah. Vendar se vedno ponavlja prilika, da čujemo — kaj novega. In nekaj takega novega smo čuli sedaj iz dunajskega parlamenta. V debati o porabi našega vojaštva povodom volitev na Ogrskem sta izjavila predsednik poslanske zbornice Pattay in min. za notranje stvari Haerdtl, da je vsako tako kritiko-vanje ogrske vlade nedopustno, ker je Ogrska samostojna država 1 Mi ne bi imeli kaj prigovarjati tej teoriji o samostojnosti ogrske države. Potem pa smemo tudi vprašati: če je na Ogrskem popolnoma samostojna država, v katere posle se mi ne smemo vtikati, kako prihajamo potem mi do tega, da se pošilja naše | vojake na Ogrsko da skrbe tamiza red o pri-! liki volitev ?! Govoriti o ogrskih volitvah in notranjih razmerah, tega ne smemo; to pa moramo dopuščati, da se naše sinove, brate itd. pošilja na Ogrsko, kjer bi radi razmer, o katerih mi ne smemo govoriti, moglo priti v nevarnost celo njihovo življenje in zdravje! In tu se je pokazalo, da ima naša poslanska zbornica vendar tu pa tam tudi svetle trenotke, v katerih se zaveda svojih dolžnosti nasproti narodom tostranske državne polovice. Že s tem, da seje zbornica z večino glasov odločila za otvoritev debate o odgovoru ministerskega predsednika Bie-nertha na interpelacijo poslancev Korošca in Šrameka, si je dala zbornica dobro spričevalo. Oficijozi trobijo sicer v svet, da gre tu zopet za slučajno večino, a zdi se, da ta večina vendar-le ni bila tako slučajna. Bržkone se je precej poslancev večine, namenoma odstranilo, ker jih je bilo vendar-le sram, postavljati se tako očito na stran azi-jatskih falsifikatorjev javnega mnenja. Zelo razveseljivo znamenje je tudi, da se ni v vsej zbornici našel niti en sam poslanec, ki bi bil hotel nastopiti kakor hranitelj oger-ske vlade. Pri vsem tem se je tudi naša žalostna „Triesterica", ki menda še-sama ne ve, čemu izhaja, povspela v današnji številki do trditve, da gospodje, ki so govorili včeraj, ne reprezentirajo avstrijskega parlamenta, ampak le neko manjšino. No, mi mislimo, da v avstrijskem parlamentu niso govorniki še nikdar dali na tako jasen način izraza volji zbornice kakor v včerajšnji seji. In odkrito bodi povedano, da nas to veseli, ker nam daja, nado da naš ljudski parlament slednjič vendar pride do zavesti samega sebe in da se zave svojih dolžnosti tudi o priliki reševanja narodnostnega vprašanja. In tega našega zadoščenja ne moti čisto nič niti tarnanje oficijozov, ki obžaljujejo, da se napada ogrsko vlado in večino, ki stojita na stališču nagodbe iz leta 1867. Mi smo že povedali, da se Khuenove zmage ne veselimo. V našem interesu to nikakor ni. Vedno smo bili in smo protiv-niki duvalizma. Zato moramo želeti, da pride na Ogrskem še do hujšega. Mora priti najhujše, da bo potem bolje. Čimvečja bo zmešnjava, tem preje pride do razrušenja gnjile stavbe sedanje duvali-stične uredbe monarhije. Dnevne novice. Po cesarjevem potovanju v Bosno. Šele sedaj prihajajo na dan razne stvari, ki mečejo prav čudno luč na razmere v Bosni in Hercegovini, o katerih smo itak že pisali opetovano in izčrpno; stvari, ki dokazujejo, da je bosanska birokracija razkazovala vladarju prave Potemkinove vasi. Varnostne odre ie so bile take, kakor da bi bilo v Bos; na vsakih deset korakov čakal po en anari.ist z bombo. To potrjuje že okolnost, da se je sam cesar izrazil: „Vidim same visoke uradnike, katerih pa imam na Dunaju dovolj ; tukaj bi želel videti ljudstvo /" Pripetilo se je tudi mnogo prav smešnih dogodkov. Tako je n. pr. dajalo mleko za cesarja erarsko gospodarstvo v Ilidži. Krave, katerih mleko je bilo določeno za cesarja, so ves dan čistili, hlapci, ki so imeli posla s temi kravami, so se morali neštetokrat na dan umiti in preobleči itd. In kar je pri vsem tem najlepše, to mleko navsezadnje vendar-le ni prišlo do cesarja! Vse poti, ki so vodile do cesarjevega stanovanje, so bile namreč daleč naokoli za stražene, tako da so bile kar cele ulice zaprte za vsakogar. Niti gardistov, ki niso bili v službi, niso puščali skozi kordon vojakov, orožnikov, policijstov in detektivov ! V takih razmerah seveda niso pustili skozi niti voza z mlekom, ki je bilo namenjeno za cesarja! Oh ta sv. birokracij! Domače vesti. Osebna vest. Finančni minister je poveril začasno vršenje funkcij namestnika borznega komisarja na dunajski borzi našemu tržaškemu rojaku, gospodu doktoiju Vladimirju Pertotu, ministerijalnemu podtajniku. 70-letnica dekana Rogača. Iz „Naše Sloge" posnemljemo, da je dne 18. maja g. A. Rogač, dekan v Hrušici pri Podgradu, slavil 70-Ietnico svojega rojstva. Malo je mož v naši Istri, ki bi v toliki meri zaslužili, da se jih spominjamo z vsemi srčnimi simpatijami in čutstvi globoke hvaležnosti za vse, kar so dobrega storili za narod svoj — kakor zaslužuje to g. dekan Rogač! 20 let je temu, odkar je prišel v Hru-šico ta mož blagega in kremenitega srca, železne volje in najidejalnega rodoljubja. Kolika sprememba v tem razdobju po zaslugi dekana Rogača in sedaj že, žal, pokojnega mu druga, nepozabnega Slavoja Jenka! To sta bila prava nerazdružljiva dvojčka — na narodnem delu. Skupno sta snovala načrte in skupno — spojena po tesnejem in nerazdružljivem pobratimstvu — sta jih izvrševala, ne plašeča se nikakih ovir in kljubovaje z železno doslednostjo in nezlomljivo energijo ledeno-mrzlim sapam iz tabora istrskih tiranov, podpiranih od re- . žima Rinaldinijev v namestništveni palači v i Trstu žalostnega in zloglasnega spomina. 20 let velikega in zistematičnega dela za javni blagor v podgrajskem okraju ima dekan Rogač za seboj. Veliko truda, veliko znoja, veliko skrbi, veliko grenkih razočaranj — ali, če se je slavljenec ob sedemdesetletnici svojega rojstva, oziral v duhu nazaj na svoje lastno delo, na dosežene vspehe: pogled ta mu je moral izvabiti iz milega očesa solzo radosti in zadoščenja; in še vedno mladeniško-toplo srce v starih grudih mu je moralo vskipevati ob prejemu najvišega plačila za toliko ljubav in ljubezen do svojega siromašnega naroda — ob sladki zavesti, da ni živel zastonj, da mu je bilo bogato blagovljeno delo življenja! In kdor hoče po zaslugi oceniti zasluge g. dekana Rogača, mora imeti pred seboj pretužno sliko stanja našega naroda v onem okraju pred 20 leti. Narod je bil duševno popolnoma zanemarjen in hiral in umiral je žalostno v neopisni gospodarski bedi. Narava ni oblagodarila onih krajev s prirodnim bogastvom ; odrezano od ostalega sveta je ljudstvo komaj vegitiralo, ker tudi tistega malega, kar je imelo, ni moglo spraviti v denar. A do Jenka In Rogača ni bilo nikogar, ki bi temu ljudstvu govoril dobrotno besedo pouka, kako naj si skuša pomoči. Zadolženo preko glave in zakopano v največe siromaštvo, si v svojem obupu ni vedelo pomoči drugače, nego da je bežalo z rodne grude trebuhom za kruhom ..! Še le ta dva moža sta jela vzbujati med narodom vero v boljšo bodočnost, s tem, da sta jela popularizirati idejo samopomoči potom organiziranega zadružništva. Gospodarska Zadruga, odlikujoča se intenzivnim delom; podgrajska posojilnica, ki je'bedni narod reševala iz krempljev raznih laških ali italijanskih oderuhov; mlekarna, čije prodajalnice uživajo danes časten renome tudi po vsem našem tržaškem mestu in preko katerih prihajajo med tamošnji narod tisoči denarja na leto: to so glavni častni mejniki ob veliki cesti Rogač-Jenko-vega dela, da niti ne omenjamo drugega neprestanega, dnevnega, drobnega narodnega dela. Neprecenljiva zasluga starčka-jubilarja je ravno v tem, da je svoje idealno rodo-Ijubje uveljavljal s praktičnim delom za dobrobit svojega naroda! V cerkvi le duhovnik; zunaj cerkve pa tudi delavec na polju narodnega napredovanja! — to je bilo vsikdar geslo blagega ljudomilega dekana Rogača! Pokojni Jenko je bil odkrit nasprotnik izvestni struji, ki pod pretvezo „preporajanja v Kristu" hoče vse ugonobiti v svrho — rasti jedne politične stranke. Odkrito je izpovedoval to svoje nasprotstvo. In vendar so zelo redki slučaji tako iskrenega pobratimstva, v kakoršnje je spajala pokojnika z dekanom Rogačem — skupna jima ljubav do svojega bednega naroda ! Kdo ne bi snemal klobuka v ljubavi in spoštovanju pred takim svečenikom, ki mu je ime narazdružljivo spojeno s kulturnim in gospodarskim napredkom naroda v njegovem področju! In gotovo je, da je s tem delom tudi za udanost ljudstva do cerkve in za ugled svečenikov dosezal več, nego vsa armada — kričačev in nestrpnežev. Srečen oni, ki mu večer življenja obseva osrečevalni žarek zavesti, da je vedno blago mislil, milo čutil, dobro hotel in dobro dosezal! Bog ohrani svečenika-dobrotnika A. Rogača! Zborovanje avstrijskih turističnih zvez v Trstu se je pričelo 10 t. m. in bo trajalo do nedelje. Prišli so zastopniki iz vseh kronovin: iz Prage sta prišla gg. viŠi svetnik Novak in magistratni svetnik B o h a č e k; iz Brna tajnik in urednik M e-I i c h a r. Goriško deželno zvezo zastopa g. dr. T r e o, Kranjsko pa g. dr. K r i s p e r. Prišli so tudi zastopniki železniškega in delavskega ministerstva, med drugimi načelnik oddelka za tujski promet, dvorni svetnik dr. S c h i n d 1 e r. Razpravljajo se zelo važne točke za tujski promet in turi-stiko; posebno zanimiva bo tudi razprava o razdelitvi velike državne subvencije med posamična društva. Tržaški „Lloyd" je povabil udeležence na sijajen banket na parobrodu „Habsburg". Danes 11. t. m. zvečer izlet na Opčine. V nedeljo izlet v Porto-rose. Ker smo Slovenci posebno v tržaški okolici že z velikimi kapitali udeleženi pri tujskem prometu in je dosti hotelov v naših rokah, je skrajni čas, da se začnemo zanimati za organizacijo tujskega prometa, ki se v zadnjih letih silno širi vsled državne propagande, ako nočemo zamuditi prilike. O tem važnem vprašanju spregovorimo še bolj obširno. Odsek pol. društva „Edinost" pri Sv. Jakobu ima danes v soboto zvečer ob 8. uri in pol v „Konsumnem društvu" pri Sv. Jakobu jako važno sejo, katere se naj blagovolijo prav gotovo udeležiti vsi člani tega odseka. Načelništvo. C. in kr. vojna mornarica. — Včeraj popoludne sta iz Pule priplule v naše pristanišče vojni šolski ladiji „Nautilus" in „Albatros". Umrl je včeraj posestnik Peter Valdoni, tajnik deželnega pomožnega društva rdečega križa za Trst in Istro. „ Zlet primorske sokolske župe zbere v Št. Petru pri Gorici nad 1000 Sokolov v krojih. Tržaška sokolska društva se udeleže te prireditve in se popeljejo vsa društva tja s posebnim vlakom. Natančni čas odhoda se naznani pravočasno v „Edinosti". Tržaški deželni zbor zaključen. — Včeraj so prejeli tržaški deželni poslanci od deželnega glavarja Valerio uradno obvestilo da je glasom namestništvenega priobčenja od dne 7. junija t. 1. pr. št. 1201/9 tržaški deželni zbor na cesarjev ukaz zaključen. — Vojaškim in civilnim oblastvom na znanje Pod tem naslovom smo prejeli: Ličen Josip, pok. Andreja, rojen 21. avgusta 1889, bi imel iti letos na nabor. Novembra meseca minulega leta se je zglasil pri tuk. namestništvenem svetov, ter vložil prošnjo, da bi opravil novačenje v Trstu, imenovani spada po očetu v občino Rihenberk in pod naborni okraj Ajdovščina. Ker ni dobil poziva za nabor v Trstu, se je zglasil pri namestništvenem svetniku, kjer so mu svetovali, naj gre v Ajdovščino, kjer se je mladenič res predstavil dne 19. aprila t. 1. Tu so mu vzeli listek, ki ga je imel od urada namestništvenega svetovalca in ga poslali na glavarstvo v Gorico. Še istega dne je imenovani šel k glavarstvu, kjer so mu pridržali krstni list — ne da bi mu to potrdili, ter so mu rekli, naj gre domov, da bo že klican v Trstu in sicer dne 6. iunija tega 1. Ker ni imenovani prejel nikakega poziva, se je dne 2. t. m. zopet zglasil v uradu tukajšnjega namestništvenega svetovalca ter vprašal, kaj da je z njegovo stvarjo. Rekli so mu, da tu nima ničesar iskati — naj gre k glavarstvu v Gorico! Na tem zadnje imenovanem uradu so se mladeniču — v nagrado za njega skrbi in * trud — smejali! Imenovanec stanuje v ulici Industria št. 2, III. Upamo, da bo to zadostovalo, da se skrbnemu mladeniču prihranijo nadaljni trud in eventualne sitnosti. Varuh. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici javlja, da se bo napovedana javna tombola vršila prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob vsakem vremenu. Minolo nedeljo pa se ni mogla vršiti radt neugodnega vremena. Začetek bo ob 4. uri pop. Ako bo kazalo okolu 4. ure na dež, se bo tombola vršila vsekakor pozneje. Tombola bo na krasnem senčnatem vrtu „Kons. društva", kjer se bo točilo izvrstno vipavsko belo in črno vino, kakor tudi sveže pivo. Vsakovrstna jedila bodo na razpolago. Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se bo vršilo priglašanje za vsprejem v I. tečaj dne 27. t. m. ob 3. uri do 6. pop. in 28. istega meseca od 9. do 12. ure zjutraj. Priglasiteljice se morajo predstaviti ravnateljstvu v spremstvu starišev, oziroma njih namestnikov: s krstnim listom, zadnjim šolskim spričevalom in v pomanjkanju tega, z onim lepega moralno-političnega vedenja in uradno zdravniškega spričevala o tlu-ševno-telesnem zdravstvenem stanju prosilke. Državna ljudska šola v ul. Fontana. Upisovanja otrok, ki hočejo na novo biti vsprejeti v državno ljudsko šolo v ul. Fontana v Trstu, se bodo vršila sledeče dni med 2. in 3. uro popoldne v šolskem poslopju in sicer: v četrtek, dne 16., v petek, dne 17., soboto dne 18., ponedeljek dne 20, torek dne 21. in sredo dne 22. t. m. Vsi otroci, ki se hočejo, na novo upisati, morajo prinesti seboj krstni ali rojstni list, spričevalo o cepljenih kožicah in spričevalo o zdravih očeh. Upisani bodo vsi otroci, ki se prijavijo, vendar se do najdalje 6. julija naznani, katere bo možno vsprejeti. Tozadevni odlok se prijavi pismenim potom. Avtomobilska vožnja v mestu. Danes se bo odprla avtomobilska vožnja v mestu, ki bo peljala po sledečih ulicah: odhod izpred kavarne Fabris, mimo javnega vrta dalje čez ulico Acque, trg Ospitale, trg Goldoni, predor pod Montuco, k sv. Justu, kjer bo postaja, ugodna za ogled katedrale, grada in lapidarija, nato bo nadaljevala k sv. Jakobu, ul. S. Marco, Broletto, mimo plinarne k sv. Andreju, na trg Giuseppina veliki trg, prosto luko, ul. Galatti na trg Caserma; vožnja bo trajala, vštevši postajo pri Sv. Justu, približno 3 ure. Ob nedeljah in praznikih izredne vožnje na Opčine, z istim odhodom. O prilikah zabav, spuščanj parnikov, dirk itd. bodo vozovi na razpolago občinstvu. Tržaška mala kronika. Ulom ne prav srečnih svedrovcev. V noči od ponedeljka na torek so neznani lopovi s pomočjo ponarejenih ključev utiho-tapili v vežo hiše št. 1 ul. S. Antonio, šli putem na dvorišče in tu poskusili zlomiti železno ograjo na oknu, ki vodi vSmolarsovo prodajalnico papirja. Ali železni drogi se niso udali in tedaj so svedrovci prevrtali eno vetrnico, tako da so mogli eden po enem zlezti v skladišče in potem v prodajalnico. Zdi se, da so tatovi dobro vedeli, da eksistira železna Skrinjica, v kateri se nahaja inkaso dneva (onega dne 1500 K), kajti vse so premetali in vse prebrskali. Ali zaman, ker V Tratu, 11. junija 1910. „EDINOST" št. 160. Stran III skrinjica je bila dobro skrita. Hudič v sili muhe žre in tako so se zadovoljili s tem, da so vkradli 30 svinčnikov z zlatim držajem, par listnic in drugih stvari v skupni vrednosti ceni 600 K. Aretiran dezerter. Artur Dalsenno, vojak v ooljsko-topničarskem polku v Celovcu, ki je že parkrat dezertiral, je pred časom zbežal tudi iz tukajšnje vojaške bolnišnice, kjer se je nahajal radi bolezni. Včeraj so ga redarji svetjakobskega komisarjata iztaknili v ul. Molin a vento št. 32 in ga aretirali. Izročili so ga vojaški patrulji. Skočila z druzega nadstropja. Včeraj ob 5. uri pop. je skočila na dvorišče z okna svojega stanovanja v II. nadstr. hiše št. 5 v ul. Torre Bianca, zasebnica Marija Uršič, stara 60 let. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je uro pozneje za poškodbami umrla. Uršičevi se je zmešalo. Radi ubojstva. Z LIoydovim parnikom „Praga" je včeraj prispel v Trst delavec, Josip Hajdič, star 19 let ki je v onem mestu izvršil ubojstvo. Hajdića je spremljal kavas avstroogrskega konzula v Smirni. Ker je pristojen v Gruž, ga odvedejo v Dalmacijo, kjer se bo vršila obravnava proti njemu. Tatinski krmilar. Na dubrovniškem parniku „Israda" je bil vkrcan kakor krmilar neki Arnaldo Grivez. Dobil je najprej od poveljnika kap. Mikulišića predujem 20 K, potem je vkradel ladijskemu oglarju J. Kavču praznično obleko v vrednosti 70 kron in z njo vred uro, ki se je nahajala v telovniku, — in zginil. Včeraj pa je prišel policiji v kremplje. Čeden kampijon. Včeraj je bil aretiran 31 letni Peter Samez p. d. „očalin" iz Trsta, ker je večkrat jedel in pil po gostilnah, ne da bi plačal, ker je zlobnim namenom poškodoval tuje stvari, ker je raznim ljudem zagrozil itd. Koledar in vreme. — Danes: Barnaba ap. — Jutri: IV. ned. po Bink. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 28.° Cels. — Vreme včeraj: lepo, deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Društvene vesti. III. redni občni zbor slov. akad diuštva „Adrija* v Pragi se bo vršila v torek 14. t. m. ob 8 „U Bulinu". Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. DAMSKI ODSEK za sokolsko slavnost na Prošeku 26. junija ima danes popoldne ob 6. in pol sejo Si v prostorih „Slovanske Čitalnice. Ker je čas zelo odmerjen, je želeti, da se cenjene dame udeleže zanesljivo današnje seje. Kolesarsko društvo „Balkan" se vde-leži korporativno slavnosti društva „Danica" v Gorici. Odhod ob 5. uri zjutraj izpred trgovske kavarne. „Zdravo" ! Veteransko društvo priredi drevi ob 8. uri v gostilni v ul. Coroneo 15, odhod-hodnico svojemu predsedniku g. vitezu pl. Bischoffu, ki odhaja iz Trsta. Nar. del. organizacija. Seja odbora skupine Lloydovega arze-nala bo danes v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. Z ozirom na važnost seje, naj nihče teh odbornikov ne manjka. Vlad. Slavec, predsednik. Delavci iz mestne plinarne! — Da izrečete svojo sodbo o načrtu, ki ga je izdelal upravni svet mestne plinarne in ki ga hoče predložiti mestnemu svetu tržaškemu v odobrenje, in izlasti, da povzdignite svoj glas v obrambo vaših teptanih pravic, vabimo Vas na shod delavcev mestne plinarne, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 12. junija 1910 točno ob 9. in pol predpoludne v prostorih „Delavskega kon-sumnega društva" pri Sv. Jakobu Campo S. Giacomo 4). Pomislite, da gre za Vas, za Vase družine. Skupina slov. delavcev v mestni plinarni. Tržaška gledališča. POUTEAMA ROSSETTI. Danes bene-fica g.ce Roza Dery. Uprizori se Kalman-nova opereta: Jesenski manevri. Včeraj je madjarska operetna družba vprizorila opereto „Junak Janoš", vglasbeni od Huszke ; snov je vzeta iz slavnega po-; ema največjega madjarskega pesnika Pe-1 tofi-ja. Mila poezija, polna čarobnosti in patrijotizma, preveva Petofijev umotvor;; komponist pa je znal oplesti libreto z godbo, ki se odlikuje po lokalnem madjar-skem tonu. Oprema je bila čarobna. MINERVA. Danes ob o in pol se ponovi Thomasova opera „Mignon", ki je prvič lepo uspela. DAROVL — Ker se niso mogli udeležiti minolo nedeljo 5. t. m. veselice pevskega društva „Adrija" v Barkovljah, so darovali oziroma preplačali vstopnino sledeči p. n. gg.: Svetko Martelanc, dež. poslanec, K 15, Anton Kjuder, župnik K 10, N. N. K 10, Družina Anton Pertot (Kral) K 8, Fran Žagar ml. K 5 80, Ant. Martelanc, podj., K 5 40, Dr. H. Dolenc K 2, Ant. Pogorelec K 2, Iv. Krošelj K 2, Drag. Pertot (Križ) K 2, M. Šavljanski K 1/20, Iv. Sambon, w Drag. Martelanc, Ant. Ščuka, pos., Iv. Čergolj, trg., Dom. Sverza, Rož. od. Ražem, N. N., G. Kamrot, pošt., Vin. Martelanc, Martin Žnideršič, Amalija Martelanc, učiteljica, R. Cotič, Joško Stare, vsi po 1 krono; Pr. Martelanc, podj., 80 st., L. Martelanc 60 stot., Iv. Svetina, Sv. Martelanc mlj., F. Stare učit., An. Scheiner učit., M. Humplik učit., dr. Kovačič, Jak. Pertot, Jur. Sušmelj, Zafred, N. N. po 40 st. Vesti iz Goriško. Toča po gornjem Krasu. Iz Povirja 10. t. m.: V tem mesecu je zavladala pri nas kakor drugod neznosna vročina. Dnevno je bilo že dopoludne soparno kakor bi bili že v avgustu. Vsakega popoludne so nam grozili temni oblaki. Čitali smo o toči, ki je pobila danes tu, jutri tam. Obiskala je ta „šiba božja" že več bližnjih krajev, a včeraj je pri nas izvršila svoje grozno delo. Gole trte, zbito žito, v zemljo zatolčeni pridelki, kakor krompir, fižol: to se nuja danes našim očem, to je pogled, da človeku kri zastaja in se mu nehote prikrajajo svetle solze v oči. Ubogi kmet-trpin! Delavcev ni, draginja neznosna, zdaj še to gorje ! Včeraj nekako ob 2. uri popoludne je začela padati in padala sicer tudi z dežjem pomešana, a dobre pol ure. Vsa narava je bila bela kakor po zimi. Fižola in krompirja ni bilo videti semtertja iz nje. Mestoma jo je naneslo do metra in čez. Pri nekem kupcu sem utaknil dežnik vanjo in še za 4 prste več je je bilo ob poti v Žirje! Popolnoma vse je zbila v Zirjah, a silno škodo je napravila tudi po Povirju do železniškega prelaza pri čuvajnici 813. Brestovica, Gorenje sta imeli dežja, Plešivci in Merčanci pa le rosico. To je kaj čuden pojav. Se danes leži toča semtertja vse polno ledenih zrnec. Kdo bi si mislil, dn bo tako razsajala, ko je pred njo začel padati blagodejen dežek? ! Oblastva naj pa ukrenejo vse primerno, da se nesrečnikom nemudoma pomore. Če se dobivajo milijoni za druge namene, naj se tudi tu. Kmet je vzdrževatelj države. Njegovi čvrsti, žilavi sinovi branijo domovino sovražnikov, kmetska kri je močila vsa bojišča. Njegove pridne roke polnijo državne blagajne; zato država, dežela pomagaj trpinu, obriši mu krvave srage, omogoči mu življenje, ki je tako težko in mukepolno! X. x Toča je pobila v sredo skoro ves pridelek v nekaterih vaseh v Furlaniji okrog Medeje. x Narodno napredna stranka je sklenila, da se vzdrži volitve, ki se bo vršila 26. t. m. za državnozborski mandat goriškega mesta. x Iz Lipe na Krasu poročajo, da je tam padala v sredo tako gosta toča, kakoršne ne pomnijo mnogo let. Napravila je veliko škodo na poljih in v vinogradih. V manjši meri sta prizadeti tudi vasi Sveto in Škrbina. x Pod voz je prišel v četrtek popoludne neki sedemletni deček na Travniku. V dotičnem vozu se je nahajal zdravnik dr. Fratnik, ki je dečka obvezal. Dobil je k sreči ne preveč nevarne poškodbe na nogah. Iz Kazelj. Pevski zbor društva „Dneva žar" izreka najsrčnejo zahvalo g. A. Baši, učitelju in pevovodji, na njegovem požrtvovalnem delovanju v prid društva in na njegovi skrbi za cerkveo petje ob nedeljah in praznikih. Odkar je on v našem društvu, vladata najlepši mir in složno delo. Lepih vspehov je imelo društvo z veselicami, ki jih je priredilo pod njegovim vodstvom. Tudi izlet v Postojnsko jamo se je izvršil v največo zadovoljnost vseh. Izrekamo torej g. učitelju najisfcrenejo zahvalo z željo, da bi še dolgo dolgo ostal in deloval med nami. Veselica „Kmečkega izobraževalnega društva" v Štorijah. — Še le nekaj mesecev je, odkar so si Štorci ustanovili svoje izobraževalno društvo, in že so pokazali minolo nedeljo, dne 5. t. m. širši javnosti, kaj da zamorejo in koliko da so se naučili, odkar deluje društvo. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes 11. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne in od 4. do 8. ure pop. Velika množina testenin, kava, sladkor, čokolada, cacao, cikorija, milo, sveče, fižol, riž, sladčice, buteljke Maršale, Maraschino, Cognac in drugi likerji ter razne jestvine. Tehtnice, noži za sir, rešeta. Od 2. uri in pol do 4. ure se bo vršila razprodaja na trgu Giuseppina 4, raznih stelaž za trgovine ter v to spadajoče izložbe s steklom, klop za olje, decimalna tehtnica, velik zaboj iz cinka, prazni sodi in plahta. Ivan Godina ma^mmm stavbni klepar marnim TRST - ulica Scnua Stev. 3 - TRST Izvršuje vsakovrstna v to stroko t padajoča đe] a :: kakor n. pr. sta«baa, pomorsku in obrtu«. :: Poprave iz bandona, cinka, medena, bakra itd. ■■ se Molelo točno in solidno. KOPEL JI TS 8E8ALKE PO NAROČILU. - Tro-daja kuhinjskih in kmetijskih potrebe n i. t d. MP* vse to po najnižjih cen i h Prietno vina ^P8™*0 lastnega pridelka, rildUPCl vina istrsko in kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Frauc Stranca r, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici lndustria 5, zraven ulice Giuliani. 688 Majcen Miloš... mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 pri poreče slavnemu obĆi.ish«: svojo mizarnico. Isdelnja vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO 0 odlik, prodajal, obuvala „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosuć Carducci 21 prej Torrente), dobi se poleg razuih finih Čevljev zs gospode in gospe sledeče obuvalo po naj zmernejših cenah in sicer: (Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za psvezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Triumph „ 10.— Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz naj finejSega usnja. DELO SOLIDNO. ftaloffa trn- lm lmossm. vlm, Špirita, Likarjev ia razprodaja aa debelo in drebno Jakob Perhanc, Trst Via dslls Acqu« 6, nasproti Caffi Centrala Velik izbor fraaeoskega šampanjca, penečih d«-sertaih italijanskih in avstro- o grških rin. Bordeaoi Burjfunder, renskih rin, Mosella m Chianti. Rom, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinoTM •lirorec in brinj«T«c. Izdelki I. vrste, došli iz doličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raz pošilja se po povzetju — Oeniki na zahtovo L> franka. — Razprodal* od pol litia c.aprt), ^ Velik izbor j* izdelanega perila, ovratnikov zapestnic i j ^ srajc, noga vi e in rokavic. — Žepne rute ^ U tiieat ed Kron 1 dalje. — Rokavice iz ^ T* kože od K 2 30 daJje. Dežniki od Kron iT « 2-50 dalje — Vse to ee dobiva v NOVI * 3 PRODAJA LNIOI 12 J ENRICO ZE RQUENIC H ff * Tr«t, Paste S. Glovannl 2 (Nasproti lovim obokom) In> AAAA GOSTILNA /N/NAA „Rndemo de Matal" TRST, Belvedere štev. 47 toči furlanska in dalmatinska * ina, kakor tudi i. vrste Pantisamsko njyo vetlnosve.že Domača kuhinja. Cene zmerne. Podpisani naznanjam alavn. občinstvu, da sem otvoril znano gostilno ,pri Valentinu", trst Barriera veoohia štev. 34. Točil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obiltn obisk se toplo priporoča A DEKLEVA Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 poJmžnica Jrst, nI. Stadion 3. Skladišče in kleti v £jnbljani in Jrsto AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir pri nakupovanju blaga. PilVAV1 V Umetna gnojila, galica, žveJo- Pavaii f * vfivt • krmila, semena stroji in orodja M^ \W MJ\w M • Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SI13~maslo I Žita~ moka- olja itd. AGBO-MEBKUE preskrbi sploh vsako blagro AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in isdelke. Cene najugodnejše ! m^mmamm Postrežba točna ! ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAITE SVOJE PRIDELKE ! Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne! August Štular Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : Muje vsakovrstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno. Delo solidno 8tran IV „EDrXOST" H 160. V Trstu, 11. junija 191n. Prijazne Storije so nudile minolo nedeljo na zunaj kaj praznično lice, kajti bila je vas lepo okrašena z zastavami in to izključno slovenskimi trobojnicami. — Čast zavednim Štorijam! Napovedani program se je vršil na planem na vrtu gostilne Sušove; le škoda, da je dež oviral udeležbo zunanjim gostom. Prva točka na programu je bila: Fr. Kimovec: „Venček gorenjskih", mešani zbor. To točko so proizvajali domači mešani glasovi kar najizbornejše, tako, da se je moral vsakdo čuditi temu napredku v tako malem času. Enako dovršeno so se proizvajale vse naslednje programove točke, katerih sta se udeležili iz prijaznosti tudi sežansko pevsko društvo „Zorislava" in tomajsko pevsko društvo „Tomaj*. Zadnjo pevsko točko, Fr. Ferjančičevo „Šesti venček narodnih pesmi", so proizvajale vrle Štorke tako izborno, da so jo morale na splošno željo ponoviti. Slavnostni govornik je bil g. dr. Dinko Puc, predsednik „Narodnih društev" na Goriškem. Tu nam je bila prilika občudovati moč in mogočnost žive besede izvrstnega govornika, ki je začaral navzoče občinstvo tako, da ni skoraj dihalo za časa govora. Govornik je slikal v živih barvah naš žalostni položaj, kako da se mora naš narod umikati dan za dnem z rodne grude in jo; prepuščati ptujcesn, kateremu se godi izborno j prav na isti zemlji, kjer naš narod hira.; Vzpodbujal je domačine na vstrajno, trezno; delo, na medsebojno spoštovanje, ne glede na to, kateri stranki kedo pripada, in na brezpogojno zahtevo, da se • da v vsej javnosti našemu jeziku ista veljava, ki pristoja jeziku kulturnega naroda,' ki hoče biti na svoji zemlji svoj gospod ! Utis, ki ga je ta govor napravil na nepokvarjeno kmečko du£o, je bil velikanski. Čast gospodu govorniku ! i Vesti i £ Istre. ^ Nekaj za zabavo. Nekemu krčmarju iz Marezig pri Kopru je zmanjkalo krede za briškolo in zapisavanje pufa. Podal se je bil torej v Koper v nadi, da tam pri kakšnem mirodilničarju zagotovo dobi zaže-Ijene krede — ali možakar je imel smolo! Ko je v neki veliki mirodilnici zahteval ogromno množino — za 2 novčiča — krede, mu je trgovec zaupno povedal na uho, da v Kopru že dlje časa ni dobiti krede, ker so nauireč vso porabili za zapisavanje' dolg ... osti koperške razstave. Hudomušni krčmar se je smehljaje podal v Trst ter prinesel domov lepe bukvice s še lepšim svinčnikom, ki ju je kupil v slovanski knjigarni Josipa Gorenjca ter je bil vesel, da ne bo več dajal na kredo, ampak na svinčnik! Pevsko društvo „Lilija" v Beki pri Klancu priredi jutri v nedeljo, dne 12. t. m. svojo prvo veselico. Častno je za tako malo vasico, da ima svoj pevski zbor, a nič manje častno za tako mlado društvo — obstoji še le tri mesece —, da si upa v tako kratkem času javno nastopiti. Zato želimo društvu ob tem javnem nastopu najboljega vspeha in posebno Še — čim veče udeležbe. Na veselici bodo sodelovali : narodna godba iz Doline, pevsko in bralno društvo „Slamnik" iz Klanca, pevsko in bralno društvo „Venec" iz Kozine, „Zora" iz Presence in „Zveza" iz Očizle. Kličemo jim že tu : Dobro došli! Na programu bodo tudi: igra „Trije tički", šaljiva pošta, tombola in ples. Torej dovolj zabave. Druge slovenske dežele. Slovensko društvo na Reki priredi jutri v nedeljo, dne 12. t. m. le ob lepem vremenu izlet v Zamet pri Reki na avstrijski meji. Vspored : Odhod ob 3. uri popoludne iz društvenih prostorov; prihod v Zamet približno ob 4. uri, kjer bo na vrtu gostilničarja, Slovenca g. Mat. Finderia, svobodna zabava do nedoločene ure, kakor komur ( drago. Bratje Slovenri! Udeležite se kolikor možno mnogoštevilno tega našega prvega izleta. Na ta način hočemo se natančneje spoznavati, organizirati in učiti se ljubezni do našega materinega jezika. Vsak Slovan je dobro doŠel! J________Odbor. Pogled po svetj. Mesto, ki se noče pustiti prekrstiti. Harriman, vdova po amerikanskem „železnem kralju44. bi rada videla, da bi se mesto Turnes prekrstilo v Harriman. Na postaji je že visela tabla z novo označbo mesta. — : Temu so se uprli meščani, katerih udova ! Harriman ni mogla pridobiti za novo ime j niti s 125.000 K, darovanimi mestu in Tur- i nes je obdržalo svoje ime. i Zadnje brzojavne vesli. Volitve na Ogrskem dovršene. j BUDIMPEŠTA 10. Volitve so dovršene | v vseh 413 volilnih okrajih. Narodna de- I lavna (vladna) stranka je dobila 248 man- j datov, Košutova stranka 47, Justhova 37, j ljudska 13, Romuni 5, Slovaki 3, izven ! strank 67, kršč-socijalec 1, potrebnih je 21 I ožjih volitev. Košutova stranka izgubi 59, j i dobi 10, Justhova stranka izgubi 109, dobi 10, ljudska stranka izgubi 22, dobi 4 mandate. 3S Mali oglasi HI nHnt>l c C m pri sv. Jakot u. via G u-UUpn OCIII liani 51. 32, točim vi avsko be?o vino it najboljih vinogradov, lastni prii elek — Se priporočam svoj in« rojakom in ostnlemu slavnemu občinstvu udaru Vinko Kodrič iz Brj; pri Ri-henberku._983 P| pQ Jirri v nedeljo dne 15?. t. m. vršil se bo i v sv. Križu pri irstu na vrtu g. Jankoti Kofuta (fcofikelf) »i 1 e h. Ovirala bo križka godba in ločila pe bedo pristna domača vina. 936 CAflTI JUGOSLA I rmt-e* izide v Italiji prvi zvezek te knjige. Prevodi v iiaii ar sfrfm jez-ku najboljših slovenskih, trbafco-hra-i&kih in toig^r^kih ^e-imkov — Ta I. zvezek t«o obj«gal tudi: Urod, p< tem kratek načrt zsrod m vinom. 854 Tnj^n« in \sako\retnrgu zelja dobre vrate po kCi'OLCl najnižji ceni se proda. — Fenet č, Se- Zhiia 146 954 Krojaškega pomočnika V« 'čiiffrad - K< men 978 •vtasna hiša z vrtom te ttida v najem ali tudi deloma za poletni čan, c«i- j roma se tudi proda. Hiša je cb glavni cesti in pri-j pravna za v&ako obrt. Sedaj ima pekarno. Več se izve v 'J'tgovinski kavarni. — Bufon. (980. Lepo stanovanje cve dimi, d e sobi in kuninja, ako bi hi hotele tudi same kuhati. Oddaljeno 2 uri od Trsta v lepem in prijetnem kraju. Več pove Imeratni oddelek E79 t Qfnifn mizarski mojster, Trst, ulica Juoijj ClU'ld Bvlvedere štev. i z v r 6 u je «cakovr«t:ia mizarska dela. j fc f\y f\l5 f Priporoča se slav. občinstvu rfstavra- ; T ULUn • cija Keka piej Mahorčič, Matavun, j Skoc'jan, žel. podaja DivaCa, blizu sioveČih Škoti- J ji.npkih jam. Kesta^rscija ima vedno na razpolago j sveže pivo I. vrste, kakor tudi vsa vina prve vrste, i Vedno dotro pripravljena čomača kuhinja. Postrežba i to« na, cene zmerne; na razpolago je tudi lep prostor ! za avtomobile in kočije. Za obilen obisk se toplo j pripoioća JOSIP CEKUVESI \, re^tavrate-. 862 j Pri stari breskvi i/St* št 17, se toči najboljši treski teran, istrsko crno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja. Postreže ob vsaki tiri 2 mrzlimi in gonimr jedili Fostrežba točna. Cene zmerne 1652 7amMiČrP 86 ^koj proda od 50. sežnjev r.a- j LvlIi;j orodje, ortop eJ3?č«r «purat., Aloderti, umetne roke I u nojte, utrjrlj fclini elastični i>dsl lu »«^<>vicev ele?tr«jterap evt'čne pripr»\>> »p:»r,'tfl rx I /gT.APiaCIT. poti . iišoiii rtv t.i:o-ijionu ^ lra I -.J odj u. I'otrobaatao Is In co 'ro£irnt»g r : : : : : : : blagu. :::::::: Mumi—mii rmm — m -.-ssi >«rfi' m***. - arrir* <đ*h*r>- ... .) Zaloga ovsa klajs, deteije in korofeačev po zmernih cenah Trst, ulica Belue&re štev. 19 in ulica del Bosco šteu. 14. „Slavlja" uzaj imm ftanka«Pr^l Rezer. fondi K 48,812.797-—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naš j držaje z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejib kombi- j nacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluie. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpere v narodne in občno-koristno namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNflR, ul faseinnlU j livarn« cevi in cementnih pioŠč, teracov, beton« in artificijfttnega kamna s zalogo c menta firhllk gualca - crst Bi c Bervo. fi ttev % Telefon 21-62. ^'elika klobučarna ; i*. Doplioher Klobuki \i klobuče^iue prvih tovarn. ' Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Km por!] m potovanje iu z;i sport. TEST Oorso št. Avt. civilni zemijemerec Kristjan Fertot Ima soolo pisarno o Trstu u ulici deliti Caserma 5, II. nadstropje. Priporoča ae slavnemu občinstvu kot edini s2o?cn«kl zemijemereo. A 3 Ugodna prilika ! i M veliki, fini žg^njarni ^. * na trga pred Narodmim doraooa št. ! (v« gat ulice Ghega) je n« razpolago. I Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter, j Aftti Spumante, i-.efoskr zagrebški Fe | linkovac m Sokoi - p ehm Raca po najzmernejših cenah. !Kdor hoče dober zajuire ; naj se oglasi pri Artonu Ivančsč-u, Trst ultca dellz Stuzione š ev. 13 kjer doti gnjat salami, sir in razne slani fkEirr tudi ra:n vrstna vina in vedno sv-ž- I— pivo. —" i i e® Ki- r ■ •SSS C;i . I ll £M ^ ti'i teL 32J g MM: fotografih! j . . ori sv. Jako- ff^fllin pri sv. Jako- ^-.t, bu - TRST. IIIBllt; bu - TRST. ti i §5 ulica Hivo štev, 42 (pritličja) ^ I m M 55 ---m i \ I , • Izvršuje vsako fotografirao delo, ka- j v « kor tudi razgleie, poauetke, iiotra- ' Sg njoat lokalov, porcelanaste plo'će ca fe^i /.rrn i vsakovrstne spomenike lt