8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	_......
Abb. postale l gruppo ( 4eHa 5(1(1 1] F
Leto XXXIX. Št. 76 (11.492)
TRST, petek, 1. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SREČANJE MED KPI IN PSI NA NAJVIŠJI RAVNI
€raxi in Berlinguer postavila mejnik v zbledelih odnosih med KPI in PSI
Spodbuda za srečanje je bila kriza levičarskih krajevnih uprav in splošen politični položaj - KD v novocentristični ofenzivi
RIM — "Srečanje in skupna raz-pra\ a sta potrdila težnjo po izboljšanju odnosov med obema strankama. KPI in PSI potrjujeta pripravljenost za obnovljeno in razširjeno sodelovanje ter soglašata o potrebi po reformi in izpopolnitvi nadzornih mehanizmov, kot tudi zaščite kra-jevmh avtonomij.* Tako zvenita verjetno najpomembnejša stavka skupnega sporočila, ki so ga izdali včeraj popoldne, takoj po zaključku srečanja med Craxijem in Berlingue-rjem.
Gre za srečanje, ki označuje odločen mejnik v odnosih med obema strankama, za katere lahko rečemo, da so bili v zadnjih letih mnogokrat na robu prekinitve. V prvi vrsti so ga vzpodbudile hude težave, v katerih so se znašle levičarske krajevne uprave, delno pa tudi splošen politični položaj, ki socialiste objektivno sili k obnovitvi svoje polne vloge na italijanski levici. Srečanje, ki so se ga poleg obeh tajnikov strank. Berlinguerja in Oarija. udeležili še Martelli, Spini in Formica za PSI ter Reiehkn. Chiaromonte in Zangheri za KPI-je potekalo daleč od radovednih ušes.
Seveda pa se razprava ni omejila le na problematiko krajevnih uprav, saj zaključno poročilo govori tudi o drugih stičnih točkah, kot na primer o izvajanju sporazuma o hitrem zaključku pogodbenih sporov, ki so še v teku in o «nujni» skupni pobudi obeh strank za institucionalno reformo. Slednje vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu zadnje seje predsedstva KPI, sicer ni običajni predmet razprav v tej stranki.
V	bistvu so komunisti in socialisti na svojem srečanju sklenili z vso odločnostjo nadaljevati izkušnjo »rde-čih uprav*, pri čemer jim je še poseben zagon ponudila obnovljena napadalnost KD, ki naposled i-. odkrito kaže novocentrističrra nagnjenja. Tako sodbo je iz skupnega stx>ročila razbrati tudi za sodstvo, čeprav na bolj posreden način: «Kdor .je pogrešil. naj odgovarja za svoja dejanja, ne da bi ga kdorkoli ščitita, toda ločiti je treba «napade na levičarske uprave, ki imajo v ozadju političen navdih: tako ni moč mimo nekate^ rih sodnih pobud v teku, ne da bi močno posumili v njihov objektivni značaj*. Stavek se posredno seveda nanaša na zadnje sodne dogodke v Rimu in Turinu.
V	zvezi s tako zaskrbljenostjo j« značilno stališče načelnika skupine komunističnih poslancev Napolitana.
ki je v nekem intervjuju celo izjavil. da si KD prizadeva za oblikovanje novega vladnega zavezništva, ki bi izključilo PSI. Če bi se to zgodilo, pravi Napolitano. bi socialisti morali izbirati med najbanalnejšo podrejenostjo in vrnitvijo v opozicijo v vlogi poražencev: po drugi strani pa bi tak razvoj ustvaril pogoje za uresničitev leve alternative.
O krajevnih upravah so razpravljali tudi v vodstvu KD, kjer so prepričani, da je končno napočil čas. ko lahko st-anka prevzame ključne vloge v velikih mestih, kjer je bila po letu 1975 njena moč često zreducirana na skromne dimenzije. Skratka, demokristjani so s polno paro sprožili politično ofenzivo proti »rdečim upravam*.
ANKARA — Ob koncu svojega obiska v Siriji je turški zunanji minister Turkmen izrazil mnenje, da bi obisk lahko privedel do tesnejšega sodelovanja na področju varnosti.
Enrico Berlinguer
Bettino Craxi
AMERIŠKI PREDLOG NI VZBUDIL NOBENEGA PRESENEČENJA
V krogih atlantskega zavezništva pozitivno ocenili Reaganov predlog
Prevladuje mnenje, da bo imela ameriška pobuda predvsem propagandni vpliv na sovjetsko-ameriška pogajanja
BRUSELJ - Kot je bilo pričakovati. so na sedežu NATO Reaganov predlog o kompromisnem številu ameriških in sovjetskih evroraket pospremili z izjavo, da atlantski zavezniki »pozdravljajo in povsem sprejemajo ameriško pobudo*. Po tej presoja so zdaj Sovjeti na vrsti. da vržejo svojo karto in »konstruktivno* sprejmejo predlog.
Po uradnem sporočilu s sedeža Atlantske zveze je predsedujoči »posebne posvetovalne skupine* NATO, ki te dni zaseda v Bruslju, pomočnik ameriškega državnega sekretarja Richard Burt ocenil Reaganov predlog kot »pomemlien korak proti izenačenemu, poštenemu m preverljivemu sporazumu.*
Sicer pa ameriška odločitev po
NIKARAGVA V OSPREDJU MEDNARODNE P010RN0STI
VARNOSTNI SVET OZN OBSOJA NAPADALCE
Članice varnostnega sveta skoro plebiscitarno poudarile pravico Nikaragve po odločanju o lastni prihodnosti
CIUDAD DE MJ£XICO - Vsi me- I ni rešitvi, ki naj bi pripeljala do hiški časopisi enotno poudarjajo- | Pogajanj med Nikaragvo na eni da so ameriški poskusi dcstabiliz®" ■*“—- Hnraliiramn, —:——
cije sandinistične vlade Nikaragve doživeli pekoč poraz na prvi razpravi varnostnega sveta OZN. Združene države Amerike so, se kiju!5 arogantnemu obnašanju in nestrpnim stališčem znašle osamljene v družbi Salvadorja in Hondurasa, katerih vojaška režima ZDA vneto podpirajo v preizkušenem slogu neomejenega gospodarja, ki nikakor noče opustiti lastnih strateških 5,5 gospodarskih interesov na tujem ®" zemlju, pa čeprav spričo očitnih dejstev zapade splošni obsodbi mednarodne javnosti.
Od več kot petdesetih udeležencev razprave, nihče, ražen predstavnikov omenjenih dveh držav, ni podpri teze Washingtona, po kateri naj b’ bilo sandinistično vodstvo Nikaragve potencialni agresor, z namenom ča razširi revolucijo na ostale dežele Srednje Amerike. V Mehiki sc °a splošno z velikim zadovoljstvom ®" cenjuje dejstvo, da je prišlo do j2' sne in odločne opredelitve ogromne večine držav, ki so se po svoji!5 predstavnikih v varnostnem svet® OZN zavzele za pravico Nikaragvi da samostojno odloča o lastni u-smerjenosti po revoluciji. Občne®5 je prišlo močno do izraza opozoril® na izredne nevarnosti, ki izhajajo i* tujih posegov na ozemlje te države-
Diplomatski in politični krogi s? si v Mehiki edini, da je bila politična reakcija Nikaragve v tem izredno občutljivem trenutku modra in pravočasna, tako da izgled* •zmanjšana nevarnost neposrednega tujega napada na sandinistično revolucijo, kljub spopadom, ki jjh je na severu države povzročil vdof plačancev bivšega diktatorja Som® /e. ki imajo v Hondurasu varno zatočišče
Varnostni svet pa se po drugi stre ni š« ni uspel dogovoriti, o konkret
strani in Hondurasom, oziroma ZDA na drugi,
BOGOTA’ — Mesto Popayan v zahodni Kolumbiji je včeraj prizadel Potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici- P*5 Prvih vesteh je mrtvih kakih sto oseb, ki so prisostvovale obredom v mestni stolnici. Oblasti se bojijo, da bo število žrtev še večje, vsekakor pa je že sedaj jasno, da je gmotna škoda neprecenljiva-
prepričanju diplomatskih krogov NA TO ne vzbuja presenečenja in jo> je bilo pričakovati od zadnjega ministrskega sestanka atlantskih zaveznikov dalje, na kr.uteem so Evropejci zahtevali od ZDA, da sodelu jejo pri premikanju ženevskih pogajanj o evropskih raketah srednjega dosega ig -zdajšnjega .praznega teka. Vprašanje je medtem bilo le,
MORDA PREMIK V MANJŠINSKEM VPRAŠANJU
Večja pripravljenost Kreiskega
• v •
za reševanje vprašanj manjšine r
Kreisky ne izključuje, da bi prišlo do ukrepov v prid Slovencem, tudi če njihovi predstavniki ne stopijo v sosvete
V Moskvi zavrnili Reaganov predlog
MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj že zavrnila Reaganov vmesni predlog o evrotastrel-skih. Moskovski radio je v včerajšnjem komentarju poudaril, da ta predlog ni nič drugega kot nova verzija -»ničelne opcije*. Predlog, da bi SZ zmanjšala število raket SS-20 in da bi v zameno ZDA namestile manj pershingov in cruisov namreč, po mnenju moskovskega radia, sploh ne upošteva francoskih in britanskih jedrskih raket ter jedrskih konic na ameriških ladjah in letalih, ki bi lahko v vsakem trenutku zadele sovjetsko ozemlje.
kateri trenutek bi bil politično najbolj ustrezen za objavo novega predloga. Zanimivo je. da v teh krogih rajši govorijo o vmesni vstop-nji* ali vmesnem «koraku», kot o vmesni »rešitvi*, kajti izraz »rešitev* zaznamuje večjo stopnjo dokončnosti, kot so jo pripravljeni da ti novemu predlogu.
Kakorkoli, na sedežu NATO poudarjajo. da kljub Reaganovemu kompromisu še vedno veljajo štiri temeljna načela za pogajanja s Sovjeti, ki jih je prejšnji mesec oblikovala »posebna posvetovalna skupina* atlantske organizacije: prvič, pri nameščanju novih orožij mora-
CELOVEC — Avstrijski kancler Kreisk.v se je te dni v odgovoru na parlamentarno vprašanje vključil v manjšinsko diskusijo. Na razgovoru s predstavniki koroških Slovencev meseca januarja je Krei-sky obljubil, da bo v roku dveh mesecev prišlo do nadaljnjega razgovora. na katerem naj bd nadaljevali pogajanja o nekaterih konkretnih vprašanjih, predvsem o vprašanju dvojezičnih vrtcev', o trgovski srednji šoli s slovenskim učnim jezikom in o vprašanju radia in televizije. Doslej tega razgovora ni bilo, in Kreisky je na svoji zadnji tiskovni konferenci v tej zvezi dejal, da bo do razgovora pred volitvami 24. aprila prišlo, če bo imel še čas. Rekel je tudi, da imajo taki razgovori smisel samo, če imajo za predmet konkretne rešitve.
V odgovoru na parlamentarno vprašanje svobodnjaških poslancev pa je zdaj konkretiziral svoje predstave. Podobno kot že na tiskovni konferenci minuli petek pravi v svojem odgovoru, da se mu zdi logično, da so v tistih občinah, kjer so dvojezične šole, dvojezični tudi vrtci. Glede srednje izobrazbe s trgovsko usmeritvijo si lahko predstavlja, da bi na slovenski gimnazij; enega od razredov vodili po učnih račrtih trgovskih akademij. V vprašanju radijskih in televizijskih oddaj pa se bo pri generalnem intendantu avstrijske televizije zavzel za želje manjšine. Vendar pa Kreisky takoj dodaja, da se bo treba o vprašanjih, ki so v deželni pristojnosti, pogovoriti s koroško deželno vlado.
Podobne predstave je v posebnem pogovoru, ki ga objavlja zadnji »Slovenski vestnik*, izrazil tudi predsednik kluba socialističnih parla-mentamih poslancev Heinz Fischer.
i • * 7n Vin/vIvnKin pr /taiv ta ivmnvSmfl/o tv*
jo imeti prednost pershingi 2, naj bi Moskvi vzbujali večje skrbi cd manevrinuh raket, proti katerim naj bi kmaiu izdelali ustrezne c, . brauibue sisieme: dvusrič pri ..aru* 5 predvideva manjšinske sosvete ki ščaniu novih ameriških rasel ne * jih koroški Slovenci zaradi brezpri-1
Za Fischerja sedanja manjšinska po litika avstrijske vlade, ki temelji na tristrankarskem sporazumu in ki
no priporoča vstop v sosvete.
V zvezi s tem organom pa zvezni kancler v omenjenem odgovoru za nianso odstopa od dosedanjega rigidnega stališča. Pravi namreč, da nikjer ni prepovedano, da bi prišlo do kakih ukrepov, ki so v korist manjšini, čeprav Slovenci niso pripravljeni na vstop v sosvet.
Manjšinsko vprašanje tako posredno postaja tudi tema volilnega boja za državnozborovske volitve, kar so stranke doslej očitno skušale preprečiti. Vprašanje, koliko in kdaj bo prišlo do konkretizacije napovedanih ukrepov, pa ostaja odprto.
(Sindok)
«Prime rale» znižan za pol odstotka
RIM — Združenje italijanskih bančnikov je včeraj znižalo obrestno mero »prime rate* za pol odstotka, tako da sedaj znaša ta mera
19.50 odstotka. Ukrep je bil pričakovan že pred časom, saj že skoraj mesec dni napovedujejo znižanje, do katerega pa tedaj ni prišlo predvsem zaradi zadnjega potresa na mednarodnem finančnem tržišču, s spremembo paritet skoraj vseli evropskih deviz. Res pa je tudi, da so v Italiji gospodarski operaterji pričakovali mnogo občutnejše znižanje in so bili zato ob včerajšnji odločitvi, kateri sicer pripisujejo dokajšnji pomen, se kar razočarani. »Prime ratb» je decembra 1978 znašal 15 odstotkov, nato se je dvignil v treh letih na 22.50 odstotka, nakar je začel zelo počasi padati.
TEL AVIV — Izraelske okupacijske oblasti so v vasi Tarkumija v zasedeni Cisjordaniji uvedle policijsko uro po protestnih manifestacijah zaradi uboja nekega 17-letne-ga Palestinca, ki ga je izraelska vojska med neko prejšnjo manifestacijo ubila.
Upravne volitve bodo 26. junija
RIM — Upravne volitve ter deželne volitve v Furlaniji - Julijski krajini in v Dolini Aosta bodo 36. in 27. junija. Tako je sklenila vlada na včerajšnji seji, zadevni sklep pa mora še potrditi parlament. Gre za zelo pomembno volilno preizkušnjo , saj bo volilo preko 7 milijonov volilnih upravičencev. Obnovili bodo, kot že rečeno, dva deželna sveta, poleg teh pa štiri pokrajinske svete in 1.104 občinskih svetov. V deželi Furlaniji - Julijski krajini bodo poleg deželnih volitev tudi pokrajinske volitve v Gorici ter občinske volitve v Pordenonu, v Tržiča, v Ronkah in v nekaterih drugih občinah. Poleg Gorice bodo pokrajinski svet obnovili tudi v Pavii, Ra-venni in Viterbu. Občinske volitve bodo v sedmih glavnih mestih pokrajin in sicer, poleg Pordenona, 3f Pavii, Belhinu, Ravenni, Sieni, Anconi in Novari. Skupno bodo občinski svet po proporcionalnem sistemu obnovili v 397 občinah, po večinskem sistemu pa v 707 občinah.
Kot rečeno, gre za predlog, ki g« Ivo moral šele odobriti parlament. Po obstoječi zakonodaji bi namreč morale biti upravne volitve med 15. aprilom in 15. junijem; ker p» deželnih volitev v Furlaniji - Julij ski krajini In dolini Aosta ni mo-goče izvesti pred redno zapadlostjo obeh skupščin, to je pred 2S. Janijem, je vlada predlagala, da bi S tem datumom združili tudi apravno volitve.
liiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiuiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiHiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiimiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiinauiniiiiiitiiiiniiaa
OGNJENA FRONTA VSE POČASNEJŠA MANJŠE KOLIČINE LAVE NA ETNI
ščanju novih ameriških rasel ne sme biti nobene zamude in počasnosti; tretjič, iz pogajanj so izključena letala z nuklearnimi zmogljivostmi in 162 francoskih in britanskih nuklearnih sistemov; in četrtič, sovjetska stran bo morala privoliti tudi v omejitev sistemov SS-21, SS-22 in SS-23 in ne le sistemov SS-20, ki so sicer v Ženevi v središču pozornosti.
Prevladuje presoja, da bo imela ameriška pobuda vpliv predvsem na propagandne razsežnosti ameriško -sovjetskega dialoga o evroraketah.
stojnosti odklanjajo, ni dvomljiva. Po njegovem mnenju lahko Slovenci svoje interese najlaže uveljavijo, če gredo v ta sosvet, ki je sestavni del sedmojulijske zakonodaje. Posredno je potrdil tudi mnenje manjšine, da do te zakonodaje ni prišlo zato, da bi rešili manjšinsko vprašanje, temveč zato, da bi manjšinsko vprašanje odstranili ta notranjepolitičnih konfliktov med strankami. Sicer koncedira, da za manjšino status quo ne more biti dokončna situacija, vendar pa nuj-
0B KONCU OBISKA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ STAMBOLIČA V BUDIMPEŠTI
Ugoden razvoj jugoslovansko-madžarskih odnosov
Jugoslavija in Madžarska sta pripravljeni vsestransko sodelovanje še poglobiti
BUDIMPEŠTA — Predsednik pred sedstva SFRJ Petar Stambolič m prvi sekretar madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar sta v včerajšnjem pogovoru visoko ocenila doseženo stopnjo prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Madžarsko in vsestranskega sodelovanja, ki se uspesno razvija že več let. Posebej sta opozorila, da so stiki med državama uravnoteženi, da temeljijo na znanih načelih in da sta obe strani pripravljeni te stike še poglobiti. Pozitivno gibanje odnosov je še toliko bolj pomembno, saj poteka v času političnih, gospodarskih in drugih težav v svetu in je njihov pomen zato tudi širšega značaja.
Jugoslovanska delegacija, ki se je pod vodstvom Petra Stamboliča
Ameriški tanki za libanonsko vojsko
tri dni mudila na uradnem in pri- J paoijskih sil na tri kampučijska be-jateljskem obisku na Madžarskem gunska taborišča ob tajski meji. Po
je včeraj popoldne ta Budimpešte dopotovala v Beograd. Predsednik predsedstva Jugoslavije Petar Stambolič je ob koncu obiska na Madžarskem v posebni izjavi dejal, da se z obiska vračajo zadovoljni. S predsednikom predsedniškega sveta I,oszoncijem in prvim sekretarjem CK MSDP Kadarjem smo imeli koristne pogovore o dvostranskih stikih in nekaterih žgočih mednarodnih vprašanjih. Pogovori so potrdili, da med obema sosednjima socialističnima državama obstojijo dobri in stabilni odnosi, da se razvija vsestransko in obojestransko koristno sodelovanje. Med državama ni spornih in odprtih vprašanj. Gospodarsko sodelovanje se nenehno krepi. Gospodarska menjava je lani dosegla vrednost blizu 700 milijonov dolarjev. Posebnega pomena je, da imajo velik delež v tem sodelovanju višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so kooperacija in specializacija v proizvodnji.
Podrobno smo izmenjali tudi mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih, je dejal Stambolič, Madžarska je tako kot Jugoslavija zaskrbljena zaradi sedanjega neugodnega razvoja položaja v svetu. V prijateljskem in odkritem pogovoru smo se dotaknili nekaterih razlik med nami. Vendar pa tega nismo naredili zato, da bi te razlike poudarili, ampak nasprotno, da bi dokazali, da niso nikakršna ovira za nadaljnjo krepitev naših stikov in sodelovanja na političnem, gospodarskem in vseh drugih področjih. Dosedanji razvoj sodelovanja je to v celoti potrdil.
Ob koncu je Petar Stambolič poudaril, da je obisk na Madžarskem sodil v vrsto stikov, ki jih je Jugoslavija v minulem obdobju imela z skoraj vsemi sosedami. To je izraz doslednega izvajanja jugoslovanske politike neuvrščenosti in razvoja dobrososedskih stikov in sodelovanja. (dd)
Libanonski vojaki na enem od novih tankov, ki so pretekli teden prispeli Iz ZDA
(Telefoto AP)
BANGKOK — Preko trideset civilistov je včeraj izgubilo življenje v silovitem napadu vietnamskih oku-
mnenju opazovalcev je sedanji napad le uvod v širše vojaške opera cije vietnamskih čet na kampučijskem ozemlju.
D«vize za nakup najnujnejših izdelkov
BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je včeraj sprejel sklep, po katerem bodo del tujih plačilnih sredstev pridobljenih v menjalnicah za efektivne dinarje. razporedili za plačevanje prednostnega uvoza nekaterih izdelkov. Za uvoz surovin za zdravila in medicinskega materiala za otro-
ško hrano in gotova zdravila bodo namenili 95 milijonov dolarjev, za surovine za pralne praške 70 milijonov dolarjev, za uvoz surovin za u metna gnojila in rastlinska zaščitna sredstva 90 milijonov, za uvoz sladkorja 20 milijonov, za uvoz tujega tiska 8, za uvoz surove kave 55 in za plačilo uvoza najnujnejšega blaga, da bi tako odpravili motnje v družbeni preskrbi in izboljšali turistično ponudbo pa 114 milijonov Catania dolarjev, (dd)
MiiiiiiinižiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiiiiitifiiiiniittiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiikiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiritHiiimiiiiiimMiiiiiiiimiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiit CATANIA — Neurje "A Vetrom il)
snegom je včeraj preprečevalo vul-kanologom, da bi na Etni od blizu sledili eruptivnim pojavom. Menijo pa, da je aktivnost dosegla svoj višek in da bi se moral položaj v prihodnjih urah umiriti. V zadnjih urah so namreč zabeležili poleg manjšega uhajanja lave iz številnih stranskih razpok tudi večjo ■prisotnost plinov, ki bi, morali oznanjevati postopni konec sedanjih erupcij. Pogojnik pa je tudi med vulkanologi obvezen. Etna med drugim sodi med precej muhaste ognjenike, da so presenečenja vedno mogoča.
Do sedaj se je ta različnih razpok od 2100 do 2400 metrov nadmorske višine Etna «raz!ilo» že 5 milijonov kubičnih metrov goreč« magme. Lava je že dosegla kvoto 1550 metrov. Včeraj dopoldne je 2« drugič prekinila pokrajinsko cesto Etna. a večje škode hi povzročila. Tudi napredovanje ognjene fronte je počasnejše, le kakih 60 metrov na uro. Lava je manj tekoča, prav tako je njena temperatura nižja. Kljub teinu so varnostne sile izpraznile kak ducat montažnih hišic, prav tako so včeraj pričeli prazniti neko skladišče sadja in povrtnin, ki bi ga lahko eden od lavinih rokavov dosegel v prihodnjih urah.
Oblasti imajo torej položaj pod nadzorstvom. Tega pa ne moremo trditi za ducate in ducate radovednežev, ki se vse številne je podajajo na Etno. da bi od blizu opazovali bruhanje lave. Prefektura iz Ca-tanie je ukazala poostriti nadzorstvo nad vsemi dohodi na prizadeto območje. ker pa se dobro zaveda, da se bo marsikdo izmuznil mimo zapor, je že dala natisniti na tisoče letakov z nasveti za radovedneže. Med drugim svetujejo «turistom*. naj ostajajo hladni, naj se ne približujejo preveč tekoči magmi, saj bi ta lahko nenadoma povečala hitrost, v vsakem primeru pa naj se nihče ne približa eruptivnim razpokam, kjer lahko pride do nehadnih izbruhov. Prefektura svetuje tudi, da je treba dihati skozi vlažen robec, ker so med pepelom tudi strupeni plini.
Na sliki (telefoto AP): na Etn! je lava že dosegla restavracije
«Corsaro»
ISLAMABAD — Približno 200 pripadnikov afganistanskega odporniškega gibanja je v ponedeljek napadlo letališče Jellalabad, vzhodno od Kabula. 20 sovjetskih vojakov je izgubilo življenje. Afganistanci pa so tudi uničili več helikopterjev.
Življenjski stroški narasli za 0,9 odst.
RIM — V marcu sc je naraščanje življenjskih stroškov rahlo zaustavilo. V prejšnjem mesecu so se namreč cene na drobno dvignile za 0,9 odstotka, kar je manj kot v prejšnjih mesecih (v januar ju za 1,4 odslotka in v februarju za 1,3 odstotka). Pač pa ostaja še zmeraj zelo visoko naraščanje cen v primerjavi z marcem lanskega leta, saj so se v enem letu cene dvignile za 16,4 odstotka. Če pogledamo posamezne sektorje, naj povemo, da so se v največji meri podražili oblačila in razne storitve (1,1 odstotka) ter prehrana tl odstotek). Sledijo e-lcktrika in goriva, 6,9 odstotka.
Na osnovi teh podatkov so tudi že izračunali, koliko bo znašala d aginjska doklada v tromesečju februar - april. Vse kaže, da bomo z aprilsko plačo prejeli 3 nove točke draglnjske doklade, čeprav še ni izključeno, da ho naraščanje življenjskih stroškov za malenkost nižje, kar bo torej pomenilo samo dve novi točki dra-ginjske doklade.
Tudi tokrat nobene pocenitve bencina
RIM — Država bo spet vnovčila pocenitev petroleja na mednarodnem tržišču. Kljub temu da se je surovina v zadnjem času pocenila, je namreč vlada včeraj ponovno navila davke na bencin za skupnih 460 milijard lir. Cena bencina bo tako ostala nespremenjena in sicer 1.165 lir za liter super bencina in 1.115 lir za liter navadnega bencina. Pocenili se bodo bencin za kmetijstvo in sicer na 329 lir namesto sedanjih 352, bencin za ribolov na 305 lir namesto sedanjih 326 in plinsko olje za avtomobile na 569 lir namesto sedanjih 575. Pač pa se bo podražilo plinsko olje za ogrevanje od 534 na 545 lir. Gosto olje za ogrevanje se bo pocenilo za 5 lir od sedanjih 305 na 300 lir za kilogram. Po mnenju petrolejskih F industrijcev je ta odločitev vseka 1 kor neprimerna, saj se je v letu dni petrolej na mednarodnem tr- : gu pocenil kar desetkrat, uporabniki pa so bili le enkrat deležni ugodnosti te pocenitve.	)
NEW DELHI - Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je včeraj prispela v zvezno državo Asam, da bi se v begunskih taboriščih seznanila s stanjem po spopadih ▼ zadnjih dveh mesecih, ki so povzročili več t;soč mrtvih in 300 tiso! beguncev.
V OKVIRU PRIPRAV ZA BLIŽNJE VOLITVE
Berlinguer se je sestal z deželno delegacijo KRI
KB polemična do politike alternative, ki jo zagovarjajo komunisti
DOKLER NE DOBIJO POPOLNEGA ZAGOTOVILA 0 PRIHODNOSTI OBRATA
Delavci škedenjske železarne bodo svoj boj še nadaljevali
Na včerajšnji skupščini ocenili rimski sestanek le kot prvi korak za izhod iz krize
V ZVEZI Z NOVIM REGULACIJSKIM NAČRTOM
Delegacija KZ na sestanku z upravitelji devinsko-nabrežinske občinske uprave
Posredovala je svoje predloge glede problemov, ki se tičejo kmetijstva
V okviru priprav na bližnje u-pravne volitve se je v sredo zastopstvo KPI iz naše dežele sreča lo v Rimu z generalnim sekretarjem Berlinguerjem ter s člani strankinega vodstva, ki se neposredno ukvarjajo s problematiko krajevnih uprav. Na sestanku je prišla do izraza potreba, da bo morala partija volilno kampanjo usmeriti in voditi ob vsestranskem sodelovanju ter soočanju s prebivalstvom. Veliko pozornost pa, kot so podčrtali na srečanju, bo treba posvetiti velikim idealnim vprašanjem, kot sta bitka za mir in za razorožitev ter boju za demokratično in kulturno preobrazbo družbe. V tem sklopu igra za KPI zelo pomembno vlogo borba za enakopravnost slovenske narod-
Deželire volitve 26. in 27. junija
Kot poročamo na prvi strani se bodo volitve za obnovitev deželnega rta Furlani je-Julijske krajine odvijale v nedeljo,
26. in v ponedeljek, 27. junija vzporedno z volitvami v mnogih pokrajinah in občinah širom po državi. Deželne volitve bodo tudi v Dolini Aosta.
V Furlaniji-Julijski krajini bomo izvolili skupno 61 svetovalcev. V zakonodaji, ki se pravkar izteka, so bile stranke tako zastopane: KD (26 svetovalcev), KPI (14), PSI (5), LpT (4), PSDI (3). MSI (2), Furlansko gibanje (2), po enega predstavnika so imele Slovenska skupnost, PDUP, Proletarska demokracija, PRI in PLI.
postne skupnosti, ki živi v naši deželi. Deželno komunistično delega cijo je na rimskih pogovorih vodil tajnik Rossetti, v njej pa so bili tudi pokrajinski tajniki stranke Ga-sparotto, Redivo, Tonel in Trava-nut. Srečanja z Berlinguerjem se je udeležil tudi poslanec Cuffaro.
V	zvezi z deželnimi volitvami pa velja omeniti politično noto, ki jo je včeraj izdalo pokrajinsko vodstvo KD. Nota je namenjena v prvi vrsti komunistom in njihovi politiki alternative, ki pa po mnenju demokristjanov v tem trenutku nima ni-kakršriega vsebinskega in programskega temelja napram deželne stvarnosti.
Javni posvet KPI o deželni avtonomiji
Deželni odbor KPI prireja v so boto, 9. aprila, v konferenčni dvorani hotela » La di Moret* v Vidmu javni posvet na temo »Odnosi dežele z državo in s krajevnimi ustanovami za uveljavitev avtonomije in enotnosti Furlanije - Julijske krajine*. Uvodoma bodo poročali deželni tajnik Rossetti. načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Pascolat ter član CK partije Luigi Berlinguer, zaključke konference bo podal član vsedržavnega vodstva stranke Minucci.
1., 2. in 3. julija občinska razstava vin v Nabrežini
Devinsko - nabrežinska občinska uprava bo tudi letos priredila občinsko razstavo tipičnih krajevnih vin, ld bo 1., 2. in 3. julija. Na zadnji seji občinskega sveta je bil zato ustanovljen pripravljalni odbor, ki bo moral skrbeti za vse obveznosti, ki jih taka prireditev nalaga. V prejšnjih letih je pripravljalni odbor štel okrog 25 30 oseb, zaradi česar ni bil operativen. Na predlog pri stojnega odbornika Brezigarja je zato občinski svet soglasno sprejel sestavo 6-članskega odbora, ki ga bodo sestavljali župan, podžupan, pristojni odbornik, svetovalec Le-narduzzi ter Danilo Lupine in Adri-jan šemec, ki ju je predlagala Kmečka zveza.
Čakanje na italijanskih straneh mejnih prehodov le v izjemnih primerih
S strani naših bralcev smo zad nje čase prejeli več pritožb v zvezi z dolgim čakanjem v vrstah pred mejnim prehodom pri Fernetičih, kar je v sedanjih razmerah in turistično skopi sezoni malce čudna stvar. Načelnika obmejne policije dr. Volpeja smo zato vprašali, če so italijanski obmejni organi morda I uvedli posebna določila pri pregledovanju osebnega in avtomobilskega prometa. Dr. Volpe nam je v odgovor zatrdil, da se določbe sploh niso spremenile in da je stanje povsem normalno. Vedno pa se lahko zgodi, pravi Volpe, da finančni stražniki z večjo pozornostjo kontrolira jo sumljivo osebo ali avtomobil, kar ima za posledico daljše čakanje.
Še nekaj o gostovanju škedenjskih kul urnih delavcev na Opčinah
V	dopolnilo k torkovemu poročilu o nastopu škedenjskega ženske ga pevskega zbora na Opčinah naj
povemo, da so posamezne pesmi povezovala recitirana besedila, ki jih je sestavila Melita Valli. nakar so Škedenjke v drugem delu programa predstavile sočen in zanimiv prizor z naslovom »Prvi ples*. Z njim so celovito prikazale lepoto in značilnosti škedenjske narodne naše, ki je ena najbogatejših na Primorskem (v glavnih vlogah sta nastopili Bianka Furlan in Marta Werk). Mati je kar na odru o-blačila hčerko v narodno nošo. tako se .je lahko občinstvo seznanilo s posamičnimi njenimi deli, zlasti pa s pravilnim načinom oblačenja, ki je skoraj že tonil v pozabo. Med prizorom je nastopila tudi folklorna skupina KD »Tabor* (s plesom Stu ledi), ki jo uspešno vodi Stojan Petaros iz Boršta. Besedilo za prizor je oskrbela Vida Pahor, ena redkih škedenjskih korenin, ki ve povedati, kaj krajevna narodna no ša za nas sploh pomeni.
Tržaški občinski svet je predsinoč-njim zavrnil sklep o programu kulturnih prireditev tržaške občinske u-prave, ki ga je predložil odbornik Agnelli (PSI) na podlagi deželnega zakona št. 68 z dne 8. 9. 1981. Formalno je šlo za prošnjo v korist deželnim prispevkom kulturkim ustanovam s Tržaškega, v bistvu pa je bil to tudi programski osnutek sedanje koalicije na področju kulturne politike v našem mestu. Naj omenimo, da je občinski odbor že v začetku januarja izglasoval ta sklep ter ga predložil deželi, v sredo pa bi ga morala potrditi občinska skupščina, kar pa se kot omenjeno ni zgodilo. Zadeva bo sedaj spet romala v komisijo in nato spet v skupščino.
Formalno gledano." zayrtutev, še ne pomeni zastoja tega sklepa na deželni ravni, pač pa. predstavlja nedvomno političen poraz za koalicijo in hud spodrsljaj odbornika za kulturo. Takoj moramo tudi povedali, da je omenjeni program v celoti prezrl kulturno življenje in potrebe naše narodnostne skupnosti na tem področju, zelo stransko vlogo pa je namenil obmejnemu so-
Pravo senzacijo je vzbudilo o-gromno velikonočno jajce, ki so ga včeraj razkazovali po mestu. Kot vidimo na sliki, je pirh pritegnil veliko pozornost tudi na Trgu Unito.
Delavstvo škedenjske železarne Terni v svojem boju ne bo popustilo vse dotlej, dokler ne bodo besedam sledila prava dejanja. To lahko pomeni, da bomo v naslednjih tednih znova prisostvovali bolj ali manj spektakularnim protestnim nastopom, kakor je bila predvčerajšnja blokada vseh vhodov in izhodov iz železarne z ohromitvijo tovornega prometa ali kakršna je, denimo, bučna demonstracija po mestnih ulicah z motnjo avtobusne in zasebne avtomobilske vožnje: taki protesti z ene strani res opozorijo javnost na nek žgoč problem, vprašljivo pa je. če so učinkoviti in če niso morda dvorezni. Ko bi vsa sredstva množičnega obveščanja resno pristopala k obravnavanju določene problematike ne glede na navdihe z vrha, ki jim botruje taka ali drugačna politična računica, potem bi javno mnenje bilo bolje seznanjeno z marsikaterim vprašanjem in bi ga ne bilo treba dramiti iz sna s pouličnimi manifestacijami.
delovanju s Slovenijo ter z Jugo-slavijo sploh.
Agnelli je program razdelil na štiri tematske odseke (kino, glasba, gledališče in kulturne prireditve), dokajšnjo pozornost pa je posvetil poznavanju splošne kulturne ustvarjalnosti srednjeevropskih držav in sodelovanju z nemškim kulturnim inštitutom v Trstu. Sodelovanje z obmejno stvarnostjo pa je prišlo do izraza le enkrat in sicer samo na področju rock glasbe. V razpravi so tako komunistični svetovalci Vi-sioli, Manfalcon in De Rosa kot tudi Parovel (MT) in Lokar (SSk) opozorili odbornika na dejstvo, da v priloženem programu sploh ni o-menjene prisotnost Slovencev v Trstu, 'kakor tudi ni prireditev iz širšega slovenskega kulturnega zaledja. Zahtevali so tudi naj odbor sklep umakne in predloži nov program prireditev. Zahtevo po odložitvi razprave so predložili komunisti, večina pa je bila proti.
Odbornik Agnelli je kljub temu vztrajal, da mora občinski svet, kljub hudim kritikam na njegov račun, vseeno glasovati o sklepu, ker
Rekordno jajce je izdelala skupi na tržaških slaščičarjev. Danes ga bodo dali na dražbo na Pomorski postaji (ob 11. uri). Izkupiček bo šel v dobrodelne namene.
Sklep o nadaljevanju boja je bil sprejet na včerajšnji delavsko-sindi-kalni skupščini, ko se je šlo za oceno rezultatov predvčerajšnjega sestanka na ministrstvu za državne soudeležbe med predstavniki matičnega in tržaškega vodstva Temi, finančne družbe Finsider in tukajšnjega pokrajinskega, deželnega ter vsedržavnega tajništva enotne kovinarske zveze FLM v navzočnosti podtajnika Giacomettija v odsotnosti ministra De Michelisa Delavci so soglasno odobrili resolucijo, v kateri ostro grajajo rimsko vlado, Finsider in Terni, ker je do snidenja prišlo tako pozno (saj se boj delavstva nadaljuje že štiri mesece, a sedaj mu je bila dopolnilna blagajna podaljšana za nadaljnje tri mesece), sicer pa naglašajo. da pomeni izid srečanja prvi korak, kateremu bo moralo slediti še mnogo drugih, da. se škedenjski železarni zares zagotovi obstoj in zajamči zaposlitvena raven. Delavci soglašajo z obvezo Finsider, da se obratu zagotovi še na-
je občina že zaprosila deželo za finančno podporo. Sledilo je glasovanje, pri katerem je skupščina zavrnila Agnellijev program. Za sklep je glasovalo 20 svetovalcev LpT, laično socialističnih strank ter Slovenske skupnosti, proti pa 25 svetovalcev KPI, KD, MSI in Tržaškega jgibanja, medtem ko so se štirje listarji vzdržali.
Ta skupina skrajno desničarskih svetovalcev LpT, ki skoraj redno napada sedanji odbor z nacionalističnih in reakcionarnih stališč, je očitno smatrala, da je Angellijev program le »preveč napreden in preobčutljiv za stike z Vzhodom*. Svetovalec Camber pa se je celo o-bregnil ob dejstvo, da je občinska uprava .sodelovala na Pincherlovi spominski razstavi, »kar je zgolj pretvezama ^ antifašistične pobude sedanje 'k8alicije». Fašist Grilz pa je Camberja presegel v tej sramotni gonji in «obžaloval, da program ne omenja Mussolinijevih proslav. . .»
Ob vsem tem moramo tudi dodati, da se je pred glasovanjem Agnelli obvezal pregledati ta program (in ga po potrebi tudi spremeniti), a le potem ko bi ga skupščina že v sredo formalno odobrila in ko bi uprava prestala glasovanje o finančnem proračunu. S temi pogoji pa se vsekakor opozicija ni mogla strinjati.
V zvezi s predvčerajšnjo razpravo v občinskem svetu je svetovalska skupina KPI izdala tiskovno sporočilo, v katerem kritično ocenjuje zadržanje odbornika Agnellija, ki bi po mnenju te stranke lahko mirno privolil na zahtevo, da se odloži glasovanje in tako omogočil treznejšo debato o tem programu. KPI pa se bo vsekakor na vseh ravneh zavzemala, je rečeno med drugim v tiskovnem sporočilu, da Tret ne bo oškodovan pri razdeljevanju deželnih podpor kulturnim ustanovam.
Velikonočno srečanje najmlajših skavtov
Najmlajši slovenski tržaški skavti, volčiči in veverice, so se srečali v soboto v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, da bi skupaj proslavili letošnjo Veliko noč. Srečanja se je udeležilo res veliko število mladih. ki so se po uvodnih besedah duhovnega vodje porazdelili po skupinah ter začeli s svojim delom. Njihova ustvarjalnost je imela živ dokaz v odrski uprizoritvi, v risbi in igri. kar je prij>onioglo k uspehu velikonočnega srečanja.
daljnja proizvodnja z enim plavžem, da se livarni ravno tako zajamči redna dejavnost z letno proizvodnjo 50.000 ton in da se na področju cevi iz litega železa in specialnih izdelkov zažene alternativna proizvodnja, namenjena v tujino (za kakih 250 novih delovnih mest), ne bodo pa odnehali z bojem, dokler jim Finsider ne predstavi nadrobnega načrta. Z druge strani zahtevajo od deželne vlade FJK zagotovilo, da v smislu zakona 828 čimprej nakaže škedenjski železarni obljubljenih 20-
KZ sprejema še danes in jutri prošnje za derelne prispevke
Ker bo deželno odbomištvo za kmetijstvo v prihodnjih dneh poskrbelo za porazdelitev finančnih sredstev, ki so namenjena razvoju kmetijstva v FJK, Kmečka zveza poziva vse kmetovalce in kmetijske zadruge, ki nameravajo v tekočem letu zaprositi za deželne prispevke, naj se že danes, ali najkasneje jutri zglasijo v njenih uradih.
Zglasijo se lahko tudi telefonsko, točno pa morajo povedati čemu so namenjeni prispevki za katere nameravajo zaprositi (za obnovitev ali posodobitev svojih kmetijskih objektov, hlevov, toplih gred, naprav za namakanje itd.) pri deželni upravi; tudi njihovo višino morajo točno kvantificirati.
Te prošnje bo nato Kmečka zveza v torek posredovala kmetijskemu pokrajinskemu nad-zomištvu, slednje pa deželnemu odbomištvu za kmetijstvo.
Še enkrat ponavljamo, da je treba te prošnje posredovati (tudi telefonsko) še danes in jutri v urade Kmečke zveze.
25 milijard lir za njen preustroj. V drugi tretjini aprila bo prišlo do ponovnega sestanka, da se preveri, kaj je bilo nanovo ukrepanega.
Potovanje po Braziliji z Mariom Magajno
I V prostorih KD I. G*nkar je bil predsinočnjim »brazilski večer*. Fotograf Mario Magajna je namreč predstavil izbor svojih diapozitivov, posnetih lani februarja na potovanju po Braziliji. S 300 posnetki naravnih lepot, spomenikov in začil-nosti najvažnejših brazilskih mest ter z vrsto statističnih podatkov, je Magajna na privlačen in poljuden način posredoval občinstvu.
bo gostovalo
Prihodnji ponedeljek se začne turneja Stolnega gledališča Furlanije Julijske krajine po Jugoslaviji. Z igro «Bouvard in Pecuchet*. v priredbi Kezicha in Squarzine po romanu Flauberta, bo namreč gostovalo od 4. do 10. aprila na Reki, v Zagrebu, Ljubljani, Rovinju in Kopru. Pobuda, ki jo prirejajo v sodelovanju z Unijo Italijanov za I-stro in Reko ter z italijanskim konzulatom, je izrednega pomena, je poudaril včeraj na tiskovni konferenci ravnatelj gledališča Sergio D’Osmo, še zlasti v tem trenutku, ko se je zaradi težkih gosnodar skih razmer meja med Italijo in Jugoslavijo dejansko zaprla, saj vodi tudi kulturno sodelovanje k izboljšanju tega stanja.
Na včerajšnjem srečanju so hkrati predstavili turnejo Podreccovih lutk z igro »Mesečni svet*. Od 15. do 25. aprila bodo Podreccove lutke gostovale v Parizu, Bruslju, Mul-house in Baslu. Tiskovna konferenca je bila tudi priložnost za obra
Delegacija Kmečke zveze, ki so jo sestavljali tajnik Bukavec ter še Kralj, Lupine, Šemec in dr. Gregorič se je včeraj v Nabrežini srečala s krajevnimi občinskimi upravitelji, z županom Škerkom, podžupanom Caldijem ter odbornikom za urbanistiko in kmetijstvo Brezigarjem, da bi v okviru posvetovanj, ki jih ima občinska uprava pred dokončno izdelavo občinskega regulacijskega načrta, dala svoje predloge glede tistih problemov, ki se tičejo kmetijstva.
Glavne smernice, ki se jih občinska uprava drži glede reševanja teh problemov je uvodoma podal odbornik Brezigar, ki je vsekakor podčrtal, da so v regulacijskem načrtu določene velike površine, ki so namenjene kmetijstvu.
Na sestanku so predstavniki KZ iznesli svoja stališča, ki so jih sicer že izrazili v dokumentu, ki ga je KZ že posredovala vsem občinskim upravam kot prispevek za pripravo variant regulacijskih načrtov.
V Bazovici se še ni poleglo ogorčenje domačinov nad vandalskim početjem neofašističnih skrajnežev, ki so s keltskimi križi oskrunili spomenik padlim partizanom, ko je podobna vest spravila pokoncu Konto velce. Z obeležja spomenika padlim za svobodo, ki so ga domačini postavili pred 37 leti na vaškem pokopališču, je namreč v noči med nedeljo in ponedeljkom izginila rdeča zvezda iz granita.
v Jugoslaviji
čun opravljenega dela. Ravnatelj gledališča je nato sprožil vprašanje kulturne politike v naši deželi, ki jo označujejo pomanjkanje ustreznih struktur, finančnih sredstev ter načrtovanja. S tem v zvezi je še posebej poudaril finančno breme, ki ga nosi deželno stalno gledališče za upravljanje Avditorija in Rossettija.
Važno obvestilo KZ jlede prodaje vina in posebnih znakov IVA
Kmečka zveza je v preteklih dneh priredila že vrsto pobud po vaseh v sodelovanju z občinskimi upravami, da bi vinogradnike, ki prodajajo vino v posodah do 60 litrov zmogljivosti. podrobno seznanila z novimi predpisi, ki zadevajo to vprašanje. Znano je. da je treba te posode na osnovi vladnega odloka, ki je stopil v veljavo s 1. marcem, opremiti s posebnimi znaki (contrassegni) IVA. Kdor bi tega ne spoštoval — to velja tako za prodajalca kot za kupca
—	bo podvržen globam, ki dosežejo višino 3 milijonov lir.
Podobni javni srečanji bo Kmečka zveza v naslednjih dneh priredila:
—	v torek, 5. t.m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini za vinogradnike iz devinsko - nabrežinske občine;
—	v četrtek, 7. t.m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju za vinogradnike iz Lonjerja in s Katinare.
S tem v zvezi KZ obvešča vse zainteresirane, da so končno v njenih uradih na razpolago tako posebni znaki IVA, kakor tudi posebni registri, v katerih bo treba beležiti ves promet z vinom. Kdor jih je pri njej naročil jih zato lahko takoj dvigne.
Temu vprašanju bo pasvečena tudi današnja oddaja »Naša gruda*, ki jo na Radiu Trst A, z začetkom ob 13.30. vodi Igor Tuto. Spregovorila bosta strokovnjaka KZ, ki bosta obrazložila vse nove predpise.
9 Šolsko skrbništvo bo tudi letos, v sodelovanju s krajevno atletsko zvezo priredilo atletski miting za Memorial prof. Roberta Grisellija, ki se ga lahko udeležijo dijaki nižjih in višjih srednjih šol tržaške pokrajine. Tekmovanja bodo 29. aprila, 3. in S. maja.
Ob tej priložnosti je KZ potrdila željo, da bi ti načrti naj ne bili faktorji gospodarskega obubožanja in etničnega propadanja, ampak či-nitelji razvoja, predvsem pa bi morali ustvariti perspektive za utrditev naše skupnosti na teritoriju.
Poudarili so, kako pa je politika dežele do teh problemov doslej vodila v popolnoma nasprotno smer; z njo v zvezi so ponovno potrdili negativno stališče do kraških rezervatov, ker je normativ v bistvu zgolj vinkulativen in pogojuje sodo - gospodarski razvoj zaščiti narave. Usode tega teritorija ni zato mogoče — poudarja KZ — prepustiti dobri ali slabi politični volji; treba je najti način kako to spremeniti; po njenem mnenju je to mogoče s tem, da občinske uprave v največji meri, seveda kompa tibilno z obstoječimi predpisi, upoštevajo potrebe ljudi, ki na tem teritoriju živijo in delajo ter potrebe vasi; v tem okviru je treba gle-
Domačini in člani VZPI so obvestili proseške karabinjerje,, obenem pa sprožili akcijo za njeno najdbo. Našli so jo predvčerajšnjim karabinjerji na nekem zidku, kakih dvajset metrov za pokopališčem. Tudi ta «podvig», čeprav ne nosi izrecnega podpisa, spada verjetno v niz »proslav*, s katerimi nameravajo tržaški neofašisti počastiti 100. obletnico rojstva svojega vzornika in rablja Slovencev — Benita Mussolinija.
Prevelika hitrost povzročila
hudo prometno nesrečo
S pridržano prognozo so včeraj malo pred 20. uro sprejeli na oddelku za oživljanje 21-letnega Marca Crevatina iz Ul. Forti 52, ki se je hudo ranil v glavo in prsni koš, ko je v Ul. Flavia, v višini št. 6, za radi prevelike hitrosti izgubil nadzorstvo nad svojo hondo 500 in zavozil v cestni drog. Motorno vozilo, na katerem je sedel tudi 22-letni Antonio Crevatin iz Ul. F.Hi Rossel-li 4, je po silnem trčenju odbilo nazaj na cesto še za kakih 20 metrov. V nesreči se je ranil tudi Cre-vatinov sopotnik Antonio, katerega so sprejeli na oddelku za hitre kirurške posege zaradi udarca v prsni koš, verjetnih zlomov reber in drugih poškodb. Okreval bo predvidoma v 20. dneh. -
Petdeset dni prognoze za vespista iz Prebenega
Petdeset dni se bo moral zdiaviti 19- letni študent Igor Tul iz Prebenega 127, ki se je ponesrečil sinoči okrog 20.20 na cesti za Domjo. S svojo vespo 125 je namreč trčil v spredaj vozeči fiat Luigija Dezot-tija iz Vicenze, ki je baje nepriča kovano zavil na levo. Tul si Je v nesreči hudo zlomil nogo, utrpel pa je tudi druge lažje poškodbe.
dati tudi na razvoj kmetijskih dejavnosti.
Podrobneje so predstavniki KZ devinsko nabrežinskim upraviteljem predlagali, da bi v regulacijskem načrtu okolice vasi bile o-značene kot kmetijska področja, tako da bi bili kmetje razbremenjeni raznih davkov; da bi se za izgradnjo kmetijskih struktur ne držali razsežnosti parcele, ampak velikosti posamezne kmetije. Glede kmečkega turizma so predlagali, da bi občina čim bolj upoštevala kar predvideva novi deželni zakon in da bi se kmetom dovolilo, da bi v bližini hiše lahko imeli mini - kam-pinge (kot dopušča zakon), kar bi jim predstavljalo dodatni vir dohodka. Izrazili so tudi potrebe zadružnega hleva v Praprotu in potrebo, da bi se meje nekaterih rezervatov nekoliko spremenile upoštevajoč potrebe razvoja vasi.
Dotaknili so se tudi vprašanja a-vifavnističnega parka in predlagali, da bi se tudi na tem področju ohranile možnosti razvoja za kmetijske dejavnosti ter ob vsem tem naglasili problem nedeljskih izletnikov in kroženja po poijskih poteh.
Predstavniki občinske uprave so na zaključku sestanka podčrtali, da je važnost kmetijstva v pripravi novega regulacijskega načrta prisotna v največji meri in dodali, da bo občina držala v evidenci predloge KZ. Upoštevala bo predvsem potrebe ljudi in tudi kmetijstva, da mu bodo zagotovljene možnosti razvoja; sicer pa je občinska uprava — tako je bilo podčrtano — tudi doslej z vso pozornostjo sledila tem vprašanjem.
Zori Tavčarjevi nagrada «Vstajenje 82»
Komisija literarne nagrade VSTAJENJE — prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, urednik Mladike Marij Maver in pesnica Ljubka Šorli — se je sestala dne 30. marca 1983 v Trstu ter pregledala 15 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski ustvarjalci. Soglasno se je odločila, da podeli literarno nagrado VSTAJENJE za leto 1982 Zori Tavčar za njeno knjigo Veter v laseh, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju kot redna knjiga za leto 1982.
Komisija je svojo odločitev takole utemeljila: Tavčarjeva je z umetniško močjo in z očmi bistre in za svojo dobo zrele deklice in dekleta opisala svojo mladost, poustvarila prelomne vojne razmere v raznih krajih, vrsto sošolcev in profesorjev, hrepenenja in teženja tedanjega mladega rodu. V drugem delu knjige je šest novel: Drevo, Potok, Reka, Muzika, Babica, Bog in cikel pesmi Ljubezen. Tudi novele so zajete iz mladosti in napisane z izredno umetniško močjo in dovršenostjo. Avtorica živi na Opčinah, kjer poučuje in vodi mlade pri literarnem delu. sodeluje v Mladiki, napisala je več mladinskih povesti za Pastirčka in Galeba, stalno piše za tržaški radio dramske in leposlovne tekste.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 11. aprila 1983, ob 20.30 na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Ulica Donizetti 3.
Denar za nagrado je tudi letos poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
•	Danes, 1. aprila, bodo tržaški občinski uslužbenci prejeli zaostanke na plači, do katerih imajo pravico v smislu nove delovne pogodbe. Skupno gre za 285 milijonov lir.
•	Služba za higieno in varstvo okolja, ki deluje v sklopu deželne uprave za higieno in zdravstvo, se je včeraj preselila v Ul. sv. Frančiška 43. Telefonske števila urada so: 7704360, 7704355, 7704357 in 7704353.
KD Vesna in upravni odbor doma Alberta Sirka Izrekata ob IzgaM Gizele Sirk, sestre slikarja Alberta Sirka, svojcem iskreno sožalje.
VELIKONOČNI PRAZNIKI VEDNO DRAŽJI
Tržačane letos ne preganja tolikšna mrzli-i po tradicionalnih velikonočnih nakupih, ikršne so bili naši trgovci vajeni v prej-ijih letih. Pri tem mislimo predvsem na ibičajne» nakupe sladic (raznoraznih čoko-dnih pirhov, pinc in drugih vrst peciv in aščic), pršuta in ostalih velikonočnih jedi, > katerih vsaj doslej ni bilo opaziti tistega mpraševanja, ki je bilo značilno za veliko->čne praznike prejšnjih let.
»V preteklih letih smo začeli na veliko ‘odajati tradicionalne velikonočne sladice in di že dva tedna pred prazniki. Letos se kaj kega ni ponovilo: šele v zadnjih dneh se povpraševanje po čokoladnih pirhih in po-ibnem razživelo,» pravi načelnik sekcije za govino na drobno pri Slovenskem deželnem >spodarskem združenju Borivoj Švagelj. V 'katerih mestnih predelih, predvsem v sre šču, ta upad ni bil tako opazen, vseeno pa tržaške trgovce precej prizadel.
Vzrokov za la velikonočni »debacle* je več. prvi vrsti kaže, da so se Tržačani že do !ke mere odvadili nakupa tradicionalnih čo->ladnih pirhov ali pa so nakup le teh bi-veno zmanjšali. K temu so seveda v mnogem pripomogle vse višje cene teh artiklov. «Čokoladni pirhi stanejo letos v povprečju l 20 do 30 odstotkov več kot pred letom ii,» ugotavlja Švagelj. Cene posameznih vrst koladnih pirhov se seveda bistveno razliku-
jejo. Navadni, manjši ali srednje veliki pirhi stanejo od 5 do 7 ali S tisoč lir; dražji so pirhi bolj «znamenitih», afirmiranih znamk kot so na primer Perugina, Nestle, Pernigot-ti, Mntta, Alemagna, da omenimo najbolj znane Ti pirhi imajo boljšo konfekcijo in so ponavadi vezani z bolj ali manj praktičnimi darili ali okrasnimi predmeti; tudi večji so, zato njihova cena krepko presega 10 tisoč lir, včasih predstavlja tako »jajce* pravi »kapital*.
Čokoladni pirhi so po eni strani dražji zaradi splošnega inflacijskega toka, po drugi pa zaradi dokajšnje podražitve čokolade. Italija mora čokolado uvažati, največ z Nizozemske, in jo mora seveda plačevati v tuji valuti. Nič čudnega torej, če je cena čokolade v zadnjih dveh letih poskočila za približno 30 odstotkov.
K zmanjšanju velikonočnih nakupov so doprinesli svoje tudi znani jugoslovanski restriktivni ukrepi. Jugoslovanski državljani so prejšnja leta množično kupovali čokoladne pirhe in podobno, ker takih artiklov v Jugoslaviji niso dobili, letos je bil obisk teh kupcev znatno manjši.
Velikonočna »kriza* pa se ni znesla zgolj nad čokoladnimi pirhi. Tudi druge tradicionalne velikonočne jestvine gredo slabo v prodajo. »še do pred desetimi leti sem prodal
za veliko noč tudi po 10 kilogramov ptnjolot ki so jih gospodinje uporabile, ko so pefci presnice; letos bo pet kilogramov pinjole že več kot dovolj,* pravi trgovec Silvar, Starec, ki ima svojo trgovino pri Sv. Ivam Moke in orehov se je nekdaj ob tem čas mnogo prodalo; gospodinje so ta čas peki pince in drugo pecivo, s katerimi so za vi lika noč pogostili domače. Sedaj kvečjem kupijo že pripravljene pince v trgovinah. Ti di pršuta in žolce tedaj ni manjkalo na miza po domovih (»Pred leti sem prodal po dest pršutov, letos jih bom, po predvidevanji1 komaj kakih štiri,* meni Starec). Tradicij velikonočnega pečenja tone vse bolj v poze bo; ljudje se sedaj več odločajo za veliki nočna kosila v gostilnah in drugih javnih U kalih, tako da bodo prišli tudi letos gostim na svoj račun.
Kljub padcu povpraševanja po velikonočni artiklih trgovci z upanjem pričakujejo še t zadnja dva dni pred veliko nočjo, ko bi s moral nakup le povečati. Nekateri so se p< stavili krizi po robu tako, da so začeli fca sami proizvajati čokoladne pirhe. Kupec pr de v njihovo trgovino, seveda prinese s sab darilo - presenečenje, izbere pirh po svojei okusu, položi van< darilo, ki mu ga trgove *zaceli» in lepo konfekcionira. Ta zasebni p ir ima kajpak tudi sebi primerno ceno: 40 a'i tudi 50 tisoč lir . ..
----------------------- + —
Zapustila nas je naša draga
GIZELA SIRK vd. KOŠUTA
Pogreb bo jutri, 2. aprila, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ.
Žalostno vest sporočajo vnnk Dragan * družino, nečaki in drugo sorodstvo
Trst, 1. aprila 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob drugi obletnici smrti nepozabne
CVETKE KOMAR por. BENČIČ
se je z nespremenjeno ljubeznijo spominjajo
mož Vinko, mama Urška, hčerki, sestra in svojci
Trst, 1. aprila 1983
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiMiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiifiiiifiiMiiitiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiHtiiiiimiiiiiiiiiiiitiitfmi
S PREDSIN0ČNJE SEJE TRŽAŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Občinski svet zavrnil program odborovih kulturnib prireditev
Dokument je povsem prezrl potrebe naše narodnostne skupnosti na kulturnem področju - Sodelovanje ob meji samo z rock ansambli?
iiitMiiiHiiiiinmiiiiiiiiMUMmHiiiiiiiiififiimiMMiHiiiMuiiuiiiiiiiimMiimiiiiiiiiiiMfiiiiimiiiiiiiiiiOMiiint
Največje velikonočno jajce
VČERAJ PREDSTAVITEV V NOVINARSKEM KROŽKU
Deželno stalno gledališče
iiitmtHiikuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiinifiiuiiiKmuuHmHiniimiiHHiiiiiHmiiiiKiiiiiiiiiiMiiiHiiiH
PONOVEN VANDALSKI «P0DVIG» NAD KONTOVELSKIM SPOMENIKOM
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu. Danes, 1.4., ob 12. in ob 20. uri ter jutri, 2. 4., ob 17. uri v Avditoriju v Portorožu »HVALISAVI VOJAK*. T. M. Plautusa.
ROSSETT1
Danes, zaprto.
Jutri spet na sporedu «Tramonto» Renata Simonija. V glavni vlogi nastopa A. Lionello. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni.
Od 5. aprila dalje bo na sporedu »I Masnadieri*. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes zaprto. Jutri bodo Podrec-cove lutke predstavile «Lunin svet* Goldonija. Zadnji teden. V abonmaju odrezek št. 10.
VERDI
V	torek ob 20. uri red B/C na sporedu tretja predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Daniel Oren, režiser Alberto Fassini, orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi.
V	glavnih vlogah nastopajo: Oli-via Stapp (Turandot), Lando Barto-lini (neznani princ). Carlo Del Bo-sco (Timur), Marion Vernette Moore (Lili), Giancarlo Montanaro (Ping). Pierfrancesco Poli (Pang),
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 2. aprila, ob 19.30: Milan Kundera «Burka», gostovanje PDG v Desklah.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Mala dvorana
Danes. 1. aprila, ob 20. uri: A. Goljevšček «Hiša». Lutkovno gledališče Ljubljana.
Srednja dvorana
Danes, 1. aprila, ob 19.30: L. Kraigher »Umetnikova trilogija* abonma petek, izven in konto.
Velika dvorana
. Danes, 1. aprila, ob 19.30: Večer z violončelistom Heinrichom Schif-fom in njegovimi gosti.
Okrogla, dvorana
Danes, 1. aprila, ob 21.45: S. Makarovič A. Kersmik «Partija kart*. Kabaret Daj-Dam.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Ji!il
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE W V TRSTU
Po treh letih zagrebško gledališče «KOMEDUA»
znova v Kulturnem domu
RDEČI OTOK
musical
Po komediji Mihaila Bulgakova prevedel in priredil Vanča Kljakovid Pesmi Milan Grgič Glasba Alfi Kabiljo
v soboto, 9. aprila 1983, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila 1983, ob 16. uri.
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu ob delavnikih od 10. do 14. ure.
Razstave
V TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja novejša dela Demetrij Cej.
Danes, 1. aprila, bo v občinski galeriji v Trstu odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 8. aprila. Tokrat bo dal na ogled kakih dvajset svojih del: olj, temper in risb.
Izleti
SPDT prireja v ponedeljek, 4. aprila, tradicionalni spomladanski izlet velikonočnih praznikov. Zbirališče ob 8.30 na Trgu Oberdan, izlet pa bo potekal s Škofij na Tinjan (371 m), od tod pa se bodo planinci spustili v Osp ter Mačkolje, kjer bo na sporedu majhna družabnost. Hoje bo skupno kake tri ure in pol, izlet pa je primeren za vse. Vabljeni !
Kino
Gappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Cul de sac*. Režija Roman Polanski.
Ariston 17.00 «11 pianeta azzurro*.
Eden 17.00 «Destructors».
Nazionale 15.30—22.00 «Gandhi» — Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Bonnie e Clayd alTitaliana*.
Penice 17.00 »Povero ricco*. Renato Pozzetto.
Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney.
Filodrammatico Zaprto.
Aurora 16.00 «In viaggio con papa*.
Capitol 16.00 «ET Pestraterresfte*. Barvni film za vsakogar.
Cristallo Zaprto. Jutri ob 16.30 «Rambo».
Moderno 15.30 «Rambo» S. Stallone.
Radio Zaprto. Jutri ob 15.30 «Gimme sensaction my love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto Zaprto. Jutri ob 16.30 «Testa o croce*. N. Manfredi, R. Pozzetto. Zabavni film.
Lnmiere 16.00 «Uno scomodo testi-
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na «Glasbena večera* v soboto, 9. aprila, ob 20.30 mešani pevski zbor Obala iz Kopra — dirigent Mirko Slosar, v petek. 15. aprila, ob 20.30 otroški zbor Venturini, mlad. zbor Prešeren, pianistka Vihra Kodrič.
Včeraj ^danes
Danes, PETEK, 1. aprila
HUGON
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 12.46 — Luna vzide ob 23.53 in zatone ob 8.51.
Jutri, SOBOTA, 2. aprila
FRANC
Vreme včeraj: ob 13. uri 14 stopinj, zračni tlak 1005 mb narašča, veter 18 km na uro severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje mirno, tempera tura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ambra Cok. Martina Brazzatti, Cristina Bordon, Mat teo Peric.
UMRLI SO:	68 letna Giovanna
Mulec por. Zacchigna, 61-letni Do-menico Rocco, '73-letna Marta Bru-mat vd. Neri. 72 letni Giulio Mauri, 77-letna Eufemia Cernich vd. Bre-celli, 74-letni Raffaele Andlovič, 78 letni Angelo Dominelli, 83 letna Giovanna Crisman vd. Pozzecco, 75 letni Nereo Zorovini, 73 letni Giovanni Gotta>dis, 29 letni Walter Vuch. 60 letni Lorenzo Tiicci, 67-letni Giulio Colognatti, 70 letni Galileo Gavagnin, 701etna Angela Koren vd. Sponza.
Urnik trgovin ob velikonočnih praznikih
Združenje trgovcev je sporočilo urnik trgovin ob letošnjih velikonočnih praznikih.
Jutri, 2. aprila, bodo lahko odprte ves dan po običajnem delovnem urniku vse trgovine z blagom, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah popoldne zaprte.
V	nedeljo, 3. aprila, bodo lahko odprte dopoldne cvetličarne.
V	ponedeljek, 4. aprila, bodo lahko dopoldne odprte mlekarne in pekarne.
sredo, 6. aprila, bodo lahko Vse trgovine z jestvinami, cvetličarne in drogerije odprte tudi popoldne. .....* ......
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TBST - ULICA KFILZMO - CE? S1-4A6
31. 3.1983	
Ameriški dolar	1.488.—
Kanadski dolar	1.168.—
Švicarski frank	690.—
Danska krona	165.—
Norveška krona	197.—
Švedska krona	189.—
Holandski florint	525.—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	26.-
Funt šterling	2.100.—
Irski šterling	1.850.—
Nemška marka	594.—
Avstrijski šiling	84.-
Portugalski escudo	12.—
Peze ta	10,-
Jen	5.-
Avstralski dolar	1.130,-
Drahma	15,-
Debeli dinar	16,-
Srednji dinar	17,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
Natečaj za dijake o zadružništvu
Dne 15. aprila zapade rok za predstavitev nalog tradicionalnega natečaja med dijaki višjih srednjih šol naše dežele na temo zadružništva, ki ga prireja deželna uprava. Pobuda (30 nagrad po 200 tisoč lir) ima namen razširiti med mladimi idejo in spoznavanje zadružništva. Naloga letošnjega natečaja nosi naslov: «Vloga in funkcija zadružnih podjetij v enem ali več gospodarskih sektorjih (kmetijstvu, gradbeništvu, potrošnji, prevozih, ribištvu, bančništvu) z morebitnim poudarkom na zadružna podjetja, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini*.
Naloge sprejema dežela Furlanija-Julijska krajina, služba za razvoj zadružništva in za nadzorstvo nad zadrugami, Ul. sv. Frančiška 37, Trst.
f Čestitke
Naša profesorica MIRYAM je povila prvorojenko MARUŠKO. Srečnima staršema iskreno čestitajo, mali MARUŠKI pa želijo mnogo uspeha v življenju, dijakinje VZG.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
SAMO 45 MILIJARD ZA GORIŠKO V TREH LETIH?
Precejšnje nezadovoljstvo na Goriškem zaradi porazdelitve denarja zakona 828
Kot običajno so si druge pokrajine porazdelile najboljše kose velike torte - Mnenja politikov in sindikalistov
SERGIO FERFOLJA pri Piščancih ima odprto osmico.
MLAD fant išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec ali pa pri kakem avtoelektričarju ali v trgovini, z radioaparati. Tel. 040/228313. PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0481/779469. ČISTILNICA »TATJANA* Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote, od 8. do 13. in od 16. do 19. ure. ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek javlja, da bo odsoten do 4. aprila. OSMICO je v Mačkoljah odprl Ed-vardo Tul. Toči belo in črno vino. PRODAM volkswagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093
OSMICO je odprl Rikardo Živec v Koludrovici. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ljubi Petaros v Borštu.
V	SREDIŠČU Nabrežine oddamo v najem prostore primerne za urad ali ambulanto. Telefon 040/823293.
V	DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet, parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Telefon 040/228-390.
ODDAM v najem zemljišče, oddaljeno samo sedami minut od Trsta, z razgledom na morje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6, pod šifro «Zemljišče».
PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381.
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku 58. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino.
PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št. 040/208251.
PODJETJE Malalan • Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxoro Za informacije tel. 211043.
B
Ob 2. obletnici smrti drage in nepozabne Cvetke Benčič darujejo mama in sestra z možem 20.000 lir za KD Slavec Ricmanje - Log.
V spomin na nepozabno teto Cvetko Benčič darujeta nečakinji Nadja in Neva z družinama 10.000 lir za KD Slavec Ricmanje - Log.
DNEVA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5. Trg Sv.. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179. Ul. Revoltella 41. Opčine. Milje (Viale Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2 NOČNA SLUŽBA I.EKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Op čine, Milje (Viale Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol Kmer: tel. 228 124: Bazovica tel. 228 165: Opčine: tel. 211001: j Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel j 200 121; Sesljan: tel. 209 197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20.
Informacije SIP uporabnikom
MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE
Družba SIP obvešča, da so včera|, 31. marca t.l., men|all telefonsko številko približno 800 tržaškim abonentom «duplex» (katerih številke se začnejo s 723 — 724 — 726). Interesenti so bili že obveščeni.
Nove številke bodo objavljene v telefonskem I-meniku 1983/84.
Za nadaljnje Informacije se lahko poslužlte št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
Razni goriški poslovni in politični krogi so le delno zadovoljni s porazdelitvijo denarja zakona štev. 828, ki ga je že določil deželni odbor, sedaj pa mora še potrditi deželni svet. Uradnih podatkov o porazdelitvi skoro tisoč milijard lir na podlagi raznih točk zakona 828 sicer ni, vendar so nekateri deželni odborniki tu pa tam že marsikaj povedali in imamo že precej jasno sliko kam bo šel denar. Okrog tisto milijard lir je bilo, upoštevajoč točko 10, namenjenih tržaški ter goriški pokrajini in obmorskim predelom Furlanije. V okviru te točke je goriški pokrajinski svet na seji letošnjega 31. januarja zahteval 100 milijard lir. Ta denar naj bi prišel v treh letih. Pokrajinska uprava je ta načrt sestavila potem ko se je soočila z zahtevami in predlogi občin, gospodarskih združenj, sindikatov, itd. 15 milijard so na pokrajini zahtevali za kmetijstvo (v glavnem namakalne naprave). 35 milijard so zahtevali za industrijo, obrt in trgovino. Velike vsote so zahtevali za turistične naprave v Gradežu, za posodobitev pristaniških naprav v Tržiču, za gradbeno dejavnost, za raziskovalno dejavnost. Vse skupaj za vsoto najmanj 100 milijard lir.
Deželna uprava pa je Goriški namenila le 45 milijard lir. Očitno premalo. «Le delno smo zadovoljni,* nam je dejal predsednik pokrajine Cumpeta. «Dežela je namreč imela kontakte z vsemi mogočimi ustanovami in organizacijami, čeprav zakon izrecno določa, da so pokrajine tiste, ki morajo zbrati to dokumentacijo in jo potem posredovati deželi. Sicer smo že prej vedeli, da zakon 828 ne bo rešil vseh naših problemov. Nimamo še točnih podatkov. Če smo dobili 45 milijard na teritorialni osnovi, bomo, tako je moje upanje, dobili še kaj iz sredstev, ki so bila namenjena posameznim sektorjem. Zgodile pa so se tudi čudne stvari. Iz teh sredstev so finansirali avtocesto Pordenon - Sa-cile, medtem ko mi nismo sploh vnesli v naše zahteve finansiranje cest. Sicer pa smo prav na nedavnem sestanku predsednikov štirih pokrajin protestirali ker ni deželna uprava izvedla zakona 7 o decentralizaciji in prenosu pristojnosti na pokrajine in gorske skupnosti.* Precej ostro pa je bilo mnenje tržiškega župana Blasiga, ki nam je dejal,"1 (te* so na deželi goriško pokrajifto 'pitefcej izigrali, pa čeprav je bilo kar precej denarja namenjenega-Tržiču.--Gorica mora ponovno najti tisto pomembno posredovalno vlogo, ki jo je nekoč imela med Trstom (ki je dobil precej) in Vidmom ter Pordenonom (ki sta si odrezala najboljši kos torte).
Kam bo pravzaprav šlo 45 milijard, če verjamemo neuradnim podatkom? 15 milijard bi namenili kmetijstvu. Ta denar bi šel v finansiranje novega namakalnega sistema. Ne bi ustvarjali novih delovnih mest, marveč bi ohranili obstoječe. 10 milijard bo šlo v finansiranje novih naprav v tržiškem pristanišču. To bo imelo večje kapacitete in lahko povečalo delo ter zaposlitev. 10 milijard gre Gradežu za gradnjo turističnega pristanišča. To bo ustvarilo precej novih delovnih mest in tudi pomagalo turistični dejavnosti v tem kraju. 5 milijard gre konzorciju za tržiško industrijsko cono, ki bo poskrbel za neka tere infrastrukture (tudi v zvezi s pristaniščem). Nadaljnjih pet mi lijard pa bi namenili industriji. Mor da bodo iz tega črpali kak milijonček za obrt.
Prav nič nista s to porazdelitvijo zadovoljna tajnik delavske zbornice CGIL Pini in podtajnik Bon. «če smo v sindikatu zadovoljni, da je v deželnem merilu polovica denarja zakona 828 šla industrijskim dejavnostim, smo, kar se Goriške tiče, popolnoma nezadovoljni. Prvič, ker so nam dali premalo denarja; drugič, ker gre ta denar terciarnim in ne industrijskim dejavnostim. Obstoja na deželi politična volja odstraniti industrijo iz naše pokrajine, to na račun drugih pokrajin. Sicer na deželi trdijo, da bodo naše industrije finansirali iz drugih skladov, vendar bo to veljalo tudi za druge pokrajine. Naša podlaga bo premajhna. Finansirali bodo industrijo v drugih pokrajinah, pri nas pa bomo morali čakati na mrvice. Že res, da bodo tovarno Detroit in podgorsko predilnico reševali z denarjem iz drugih skladov, vendar
bo denar iz istih skladov šel tudi v reševanje drugih tovarn v drugih krajih dežele. Zaradi tega ne moremo soglašati s finansiranjem zakona 828 za goriško pokrajino.
Tudi goriški župan Scarano meni, da niso stvari jasne. «Zadovoljen sem zaradi področne razdelitve fondov, ki bodo šli v razvoj industrije in trgovine ter obrti. Vendar pa moramo zahtevati, da bo denar iz teh področnih skladov šel, poleg že o-menjene teritorialne razdelitve 45 milijard, v finansiranje industrije, trgovine ter obrti na Goriškem in Tržaškem, kajti točka 10 zakona ti dve pokrajini izrecno omenja. Sicer pa vsi dobro vemo, da so prav pri nas te dejavnosti, t.j. industrija, trgovina ter obrt, danes najbolj v krizi.*
Mnenja upraviteljev in sindika-
listov so torej jasna in odločna, pa čeprav ni še jasno kakšna bo dejanska porazdelitev sredstev zakona 828, Teritorialno določenim 45 milijardam bi bilo treba dodati še sredstva iz področno razdeljenih sredstev. To najmanj za skupnih 100 milijard lir v treh letih. (mw)
Obvestilo trgovinske zbornice
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da so na razpolago vabila -vstopnice za prireditev CISI (Centro Internazionale Scambi e Incontri), ki bo 15. in 19. aprila v okviru milanskega mednarodnega velesejma. Vstopnice so na razpolago v tajništvu zbornice.
V BOLOGNI IN SALSOMAGGIORU
Kipar Robert Nanut na pomembnih razstavah
Uveljavitev našega umetnika
Goriški arhitekt Robert Nanut, katerega dela smo videli razstavljena v začetku tega leta v Kulturnem domu, je sodeloval oz. bo sodeloval na dveh pomembnih razstavah v Italiji. Pravkar se je vrnil iz Bologne, kjer so bila njegova dela razstavljena na Artefiera. Gre za pomembno skupno razstavo italijanskih galeristov, ki predstavijo u-metnike. Tam se srečajo umetniki, galeristi in kritiki in tako srečanje je velikega pomena. Roberta Nanuta je predstavila galerija Boito iz Belluna.
V aprilu pa bodo tri Nanutove skulpture, vse tri smo videli v Kulturnem domu, razstavljene na Bien-nalu iCitta de La Spezia», ki bo v letoviškem kraju Salsomaggiore. Tam sodelujejo umetniki iz 35 držav in sicer najrazličnejša likovna dela. Na to razstavo pride umetnik le na povabilo.
Obe razstavi kažeta na pomembno uveljavitev tega štandreškega umetnika, ki so ga imeli, prav z
razstavo v Kulturnem domu, prtlf-ko spoznati tudi tukajšnji ljubitelji umetnosti.
»iiiiiiitiimuiiiuniiiiiiiiiiMiiiiifiiiHi...........................................................iiiimtiM«
Vedno več telefonskih pogovorov preko meje
Že nekaj let imamo neposredno telefonsko zvezo z Novo Gorico. Dovolj je da zavrtimo najprej šest številk 003865 (gre za mednarodno klicno številko Jugoslavije 0038 in potem še za karakteristično številko severno primorskega telefonskega okrožja 65). potem pa dodamo še številko naročnika v občinah Nova Gorica. Ajdovščina, Tolmin in Idrija, pa imamo na drugi strani linije našega sogovornika. Od lanskega leta pa lahko direktno kličemo še vsakega naročnika kjerkoli v Jugoslaviji.
Medtem ko nam bo števec v telefonski centrali zaračunal za vsak pogorov z naročniki širom po Jugoslaviji mednarodno tarifo, bomo za pogovore z naročniki v novogoriškem obmejnem območju plačali prav toliko kot če bi se pogovarjali po telefonu v Gorici ali kjerkoli na Goriškem. To izhaja iz sporazuma obeh telefonskih služb.
Na ta način je vsakodnevni telefonski pogovor med poslovnimi ljudmi, sorodniki ter znanci postal vsakodnevna stvar. Ravnatelj gori-ške podružnice SIP inž. Piovesana nam je postregal z nekaterimi podatki. V letu 1978 so zabeležili iz Gorice v Novo Gorico 71.703 pogovore, lani pa že 128.<177, v prvih dveh mesecih letos pa '21.524. To pomeni, da je uporaba telefona v stalnem porastu. Prav teKo .se..veča čas uporabljen v pogovorih. Istočasno pa je padlo na minimum število tistih, ki želijo potom mednarodne centrale poklicati po telefonu sogovornika onkraj meje.
Leto Pogovori	1978	1979	1980	1981 *	1982	1983* (do februarja)	
Število pogovorov v teleselekciji iz Gorice v N. Gorico	71.703	85.076	86.604	106.353	128.477	21.524
Povprečni čas vsakega pogovora izražen v sekundah	109,9	132,9	132,4	129,0	122.6	143,0
Število pogovorov iz Gorice v N. Gorico skozi mednar. centralo 871		621	462	542	273	22
Zadnje predavanje tečaja glasbene vzgoje bo v sredo
Zaključuje se tečaj glasbene vzgoje za odrasle, ki ga je z velikim uspehom pripravila goriška pokra-jinska uprava. Po razporedu bi moralo biti danes na vrsti zadnje predavanje prof. Marcosiga o violini. Predavanja danes ne bo, pač p* bo na sporedu v sredo, 6. t.m- ob 20. uri v Palači Attems.
OB SEJMU ALPE-ADRIA
Srečanje med predstavniki kmetijskih zadrug
V Ljubljani so, ob letošnjem sejmu Alpe—Adria priredili tudi srečanje med predstavniki kmetijskih zadrug iz naše dežele in sosednjih krajev v Sloveniji. Pobudo za srečanje je dala deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) v sodelovanju z videmsko trgovinsko zbor-
nico ter nekaterimi drugimi ustanovami. Na srečanju, ki je bilo na sedežu Gospodarske zbornice so razpravljali o pogojih gospodarjenja zadrug in zadružnih organizacij na območju dveh dežel ter še posebej o možnostih za tesnejše gospodarsko sodelovanje.
Srečanja so se z italijanske strani udeležili, poleg predstavnikov ustanove ERSA predstavniki krminske zadružne kleti ter konzorcija Cofi, z jugoslovanske strani pa predstavniki zadružne kleti v Dobrovem ter kmetijskega kombinata Vipava. Ob koncu so poudarili potreba'.,po .po-! gostejših tovrstnih stikih.
7.30 do 9.30, ob torkih od 7.30 do 13.30, ob sredah od 7.30 do 12.30 in ob petkih od 7.30 Jo 13.30.
Urnik specialističnih poiiambuiant RZE v Gradišču
Specialistične poliambulante KZE v Gradišču (Ul. della Torre 6) so odprte po sledečem razporedu:
—	kirurgija, ob ponedeljkih in sobotah od 7.30 do 9. ure, ob sredah od 14.30 do 16.30
—	ginekologija, ob ponedeljkih od 9.30 do 13.30, ob torkih od 11.30 do 13. ure in od 14.30 do 18.30, ob četrtkih od 7.30 do 9. ure, ob petkih od 14.30 do 18.30
—	odontoiatrija. ob ponedeljkih od
25. APRILA
V Podgori povratna slovesnost ob pobratenju partizanskih borcev
Sekcija VZPI - ANPI iz Podgore : tamkajšnje društvo «A. Paglavec*, obe organizaciji namreč zelo Tesno Sodelujeta, se pripravljata na pomembno slovesnost. 25. aprila bo v.podEPri ..cLOgi- del slovesnosti ob pobratenju s sekcijo ZB Rastislav Delpin iz Solkana. Gre za pomemben dogodek, ki ga bodo Podgorci še obogatili s podelitvijo priznanj aktivistom OF in podelitvijo značk Briško - Beneškega odreda.
Prav v tej vojaški formaciji je sodelovalo lepo število Podgorcev.
Slovesnost bo, kakor smo že uvodoma zapisali, ob državnem prazniku, 25. aprilu, v popoldanskem času.
Razna obvestila
Uprava dijaškega doma v Gorici obvešča, da so vabila za družabni večer bivših gojencev, na razpolago v pisarni doma, v Svetogorski ulici 84, tel. 83495. Urnik: vsak delavnik od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure.
Pripravljen izvršilni načrt grezničnega omrežja v Rupi in na Pečih
Sovodenjski občinski svet bo na prihodnji seji, predvidoma še v prvi polovici aprila, razpravljal tudi o izvršilnem načrtu kanalizacijskega omrežja v Rupi in na Peči. Poverjeni načrtovalec je namreč prav te dni pripravil kompletno dokumentacijo. Dela bodo po sedanjem izračunu veljala nekaj nad 300 milijonov lir. Del sredstev je že zagotovljen s strani dežele, preostal« kritje pa naj bi si občina zagotovila z najemom posojila. Kakor smo že poročali, bosta kanalizacijski omrežji povsem ločeni, vsako s svojo prečiščevalno napravo. Tisto v Rupi bodo predvidoma zgradili na bregu Vipave, na kraju, ki mu domačini pravijo na Črepoljih. Po načrtu, naj bi v greznično o-mrežje zajeli skoraj vse hiše v o-menjenih dveh krajih. Izostale bodo le nekatere hiše, grajene precej izven strnjenega naselja, oziroma v takih legah, kjer je navezava na greznično omrežje, brez dodatnih tehničnih rešitev (namestitev črpalk) nemogoča.
V naslednjih letih je predvidena ureditev grezničnega omrežja v Gabrjah.
Na območju Tržiča terminal za zemeljski plin?
Na območju Tržiča, naj bi zgradili terminal na zemeljski plin. ki bi ga po ceveh nato dobavljali Nemčiji. Tržiško področje se zdi za postavitev takega objekta zelo primerno. O tem so razpravljali pred kratkim na sedežu konzorcija za industrijsko cono v Tržiču, skupaj g načrtovalci družbe SNAM. Glede dokončne izbire lokacije pa bo morala določiti nemška družba SES, ki naj bi se o tem izrekla v prihodnjih dveh - treh mesecih. Menda bi do postavitve takega objekta imela precejšnjo korist tudi tržiška ladjedelnica, saj so menda načrtovalci izrazili pripravljenost, da bi nekaj ladij za prevoz plina od skupnega števila 12, zgradili prav v Tržiču.
• Društvo ljubiteljev peš hoje GMG
iz Gorice vabi v ponedeljek na T. pohod »Cjaminada di avril*, ki bo v Šlovrencu, na treh različno dolgih progah. Start je napovedan za 8.30.

ODLOČITEV SO SPREJELI NA VAŠKEM POSVETU
PARTIZANSKI SPOMENIK NA PEČI BODO ODKRILI 25. SEPTEMBRA
Dogovorili so se tudi glede napisa * Glavna dela so že dokončali, urediti bo treba še okolico
5IP
Soclotd Itallana per 1‘Eserclzlo Telefonlco
TRGOVINA otroških oblačil IN VOLNE
DRAŠČEK LAURA
NABREŽINA 142
Večer Kosovelove poezije
Na pobudo Komisije za slovenska vprašanja pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah, bo drevi, v tr-žiški dvorani Palaveneto literarni večer, posvečen Kosovelovi poeziji. O pesniku Krasa bosta govorila prevajalka Jolka Milič in slavist Marij Čuk, recitirala bo Lidija Kozlovič.
Gre za zanimivo in hvalevredno pobudo s plemenitim ciljem spoznavanja kulturne u-stvarjalnosti dveh sosednih narodov. Prireditev je namenjena predvsem italijanski publiki, so nam te dni povedali organizatorji, kljub temu pa smo prepričani, da bo v dvorani Palaveneto drevi kar precej našega življa z Laškega.
Literarni večer bo ob 20. uri.
Partizanski spomenik na Peči bodo odkrili 25. septembra letos. Tako so sklenili na ponedeljkovem vaškem posvetu, ki ga je sklicala občinska uprava in ki se ga je udeležilo lepo število domačinov ter tudi predstavnika združenja VZPI -ANPI Ladi Dornik in Avgust Lenardič. Dogovorili so se tudi glede napisa na spomeniku, kakor tudi glede same oblike napisa. Na spomeniku bo z bronastimi črkami le posvetilo, ne bo pa imen v narodnoosvobodilni vojni padlih vaščanov in drugih žrtev. Na sestanku so ugotovili, da je bilo veliko dela za dograditev že opravljenega in da bo zdaj v glavnem treba največ pozornosti nameniti urejevanju okolice. Čeprav je bil vaški posvet v glavnem namenjen obravnavi vprašanj v zvezi s spomenikom, so na srečanju govorili ‘udi o nekaterih drugih vprašanjih splošne koristi. Tako je župan Primožič obrazložil, da se pripravlja izvršilni načrt ureditve kanalizacije, da bo občina poskrbela za nekatera dela na pokopališču itd. Domačini pa so opozorili na nekaj manjših del, ki bi jih kazalo opra viti. Tako naj bi občina poskrbela za očiščenje poti proti Vipavi, za ojačitev javne razsvetljave na ce sti Rubije - Peč in nekatere druge posege. Poleg župana Primožiča sta bila na posvetu prisotna tudi od bornika Devetak in Juren.
DOKUMENT TERITORIALNEGA TAJNIŠTVA CGIL-CISL-UIL
Kaj meni sindikalna zveza o «narobe škandalu» v Tržiču
Pobuda usmerjena proti javni zdravstveni službi Previden molk upravnega odbora KZE - V prihodnjih dneh široka akcija seznanjanja po tovarnah o bistvu problema
Protestna manifestacija pred sedežem IACP
Pred sedežem pokrajinskega ravnateljstva zavoda za ljudska stanovanja (IACP) v Ulici Pitteri, je
bila včeraj popoldne protestna manifestacija na pobudo sindikata SU NI A proti politiki stanarin, ki jo u-veljavlja dežela. Poleg lepega števila predstavnikov najemnikov ljudskih stanovanj, je v akciji sodelovalo tudi predstavništvo delavcev ladjedelnice in nekaterih drugih podjetij. Po krajšem pogovoru s člani u-pravnega sveta ustanove, med katerim so sindikalni predstavniki znova poudarili svoje zahteve in predloge, so se udeleženci manifesta cije razšli.
V SREDO, 6. T.M.
Izvolitev novega predsednika rajonskega sveta v Pevmi
Rajonski svet v Pevmi naj bi v kratkem dobil novega predsednika, po ostavki, ki jo je dal dosedanji predsednik Jožko Košič. Seja rajonskega sveta je bila sklicana za prihodnjo sredo, ob 20.30. Na dnevnem redu je razprava o ostavki Košiča in izvolitev novega predsednika. Se ja bo v prostorih društva »Naš prapor*.
V Gradežu in drugih znanih obmorskih krajih se bo prav te dni pričela turistična sezona. Velika noč je prav pred vrati, vendar kaže, da velikega navala, saj takega kakor prejšnja leta tokrat ne bo. ugotavljajo v Gradežu, kjer so odprli približno tretjino hotelov, da bi kar se da solidno sprejeli prve letošnje goste, ki se po navadi vrnejo za krajši ali daljši čas tudi v glavni po letni sezoni.
O »narobe škandalu*, kakor so poimenovali preiskavo in dogodke v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi na laboratorijskem oddelku bolnišnice v Tržiču, je te dni povedala svoje jasno stališče tudi sindikalna federacija CGIL - CISL- U1L, še prej pa je to pobudo opredelil sindikat uslužbencev na področju zdravstva.
V daljšem tiskovnem poročilu tajništvo teritorialne federacije CGIL -CISL - UIL ugotavlja, da so javne zdravstvene strukture na Tržiškem povsem zadostne in uspešne. Tako uspešne, da za zasebne zdravstvene ustanove skorajda ni prostora. To znova potrjuje, da javna zdravstvena služba, kljub pomanjkljivostim na nekaterih področjih, lahko povsem zadosti potrebam na določenem teritoriju.
Sindikati nadalje ugotavljajo, da je bilo dobro delovanje javne zdravstvene službe na Tržiškem predvsem sad prizadevanj na tem področju zaposlenega osebja, nikakor pa ne vodilnih organov goriške KZE, ki o zadevi do zdaj previdno molčijo, čeprav se skuša zmanjšati ugled in pomen javnega zdravstva. Dokument tajništva sindikalne federacije navaja nato nekaj polemičnih ugotovitev o ravnanju vodstva KZE. ki je menda z zasebnimi ustanovami podpisalo vrsto konvencij, ne da bi predhodno preverilo dejansko potrebo po takšnem ukrepu. Vsiljuje se tudi dvom, prav spričo dosedanjega molka, da so bila zasebnim ustanovam tudi dana točna zagotovila glede obsega uslug, ki naj bi jih opravljale v okvira konvencij, navaja tiskovno poročilo sindikalne zveze.
Sindikalna zveza namerava v pri-
hodnjih dneh sprožiti široko kampa* njo seznanjanja delavcev o tem problemu, o katerem bodo razpravljali na skupščinah v podjetjih. Svoj« stališče, predvsem o vlogi in pomenu javne zdravstvene službe, pa naj bi izrekli tudi župani in drugi u-pravitelji, do katerih se je sindikalna zveza že v sredo obrnila s posebnim telegramom. Kakšno bo stališče upravnega odbora goriške KZE in njenega predsednika? Če ne prej, naj bi zanj izvedeli na prihodnji skupščini, ki je napovedana za 9. april.
i, urica
VERDI 18.00—22 00 «Testa o crocee.
N. Manfredi in R. Pozzetto. CORSO 18.00-22.00 «Kan - il principe guerriero*. T. Roberts in M. Singer.
V1TTORIA 17.30-22 00 «Sex fascl-nation*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00—22.00 »Amid miei
2».
PRINCIPE 18.00-22.00 «Rambo*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco, telefon 32-515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana, telefon 44-387.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Pad* Di Cola iz splošne bolnišnice n* glavne pokopališče.
CDMEVI I NEDAVNEGA ZASEDANJA GRAFOLOGOV
IZREDEN POMEN PISAVE PRI SPOZNAVANJU ČLOVEKOVEGA ZNAČAJA
Ate te pedagog, tudi zdravnik more iz pisave veliko zvedeti
Učitelju Francu Manfredi v slovo
V Trstu je bilo od 22. do 25. marca mednarodno zasedanje o grafologi ji, katerega so se udeležili številni grafologi in zdravniki. Obravnavali so grafologijo v medicini in v psiliiatriji.
Na tem srečanju je bilo poudarjeno, kako pomembno je proučevanje pisave pri človeku za ugotavljanje njegove osebnosti. Pisava je tudi zelo pomemben element, ki lahko služi tudi zdravniku pri zdravljenju pacienta. Toda grafologija služi tudi učitelju, ker mu pomaga razkrivati učenčevo osebnost in njegove morebitne komplekse in duševne probleme.
Pisava je sredstvo poročanja in kontakta z drugimi. Je nekaj o-sebnega in značilnega za vsakega posameznika. Vsak človek ima svojo pisavo, ki je zrcalo njegove notranjosti.
Grafologijo lahko apliciramo na raznih področjih in sicer:
1.	Na družinskem in šolsko -Vzgojnem področju, ker s pomočjo pisave vzgojitelj doma ali v šoli razkrije vzroke šolskih neuspehov in otrokov značaj.
2.	Na socialnem področju: služi pri sklepanju zakonskih zvez, ker se lahko soočata dva značaja, dve osebnosti, ki bosta skupno živeli v zakonu.
3.	Na zdravstvenem področju: služi zdravnikom, psihologom in psihiatrom pri ugotavljanju o-sebnosti pacijenta in morebitnih bolezenskih klic.
sterilna so področja, kjer je grafologija pomembna in uspešna. Grafolog bo o osebi, ki piše z *elo majhnimi črkami, vedel povedati, da je taka oseba boječa, da nima samozavesti, zaupanja vase. Človek, ki piše besede zelo stisnjene eno ob drugi in črke zelo skupaj, je zaprt vase, ne pozna čustev, ne zna komunicirati z drugimi itd...
Nadalje oseba, ki piše navzdol, je podvržena pesimizmu in nezaupanju, obratno od tiste, ki gre s pisavo navzgor, kar pomeni optimizem, veselje do življenja itd...
Grafologija pozna že 200 grafičnih znakov, s pomočjo katerih spoznamo človekovo osebnost in značaj. S pomočjo pisave grafolog precej jasno in natančno analizira človeka glede na sledeče značilnosti:
1.	Inteligentnost - nadarjenost in razum: sposobnost logičnega sklepanja, sposobnost samokritike, po-mnenje, razvita fantazija itd...
2.	čustvenost: odprtost in razpoložljivost do drugega, egoizem, e-gocentrizem, ljubosumnost itd...
3.	Volja, vztrajnost, pogum in odločnost, plašljivost itd...
Poleg teh glavnih značilnosti se s pomočjo pisave laliko razberejo še razni kompleksi, ki jih ima posamezna oseba.
Zato je zelo važno, če učitelj pozna temeljna pravila grafologije, da zna iz učenčeve pisave razbrati njegov značaj, kar mu nedvomno zelo služi pri vzgojno - i-zobraževalnem delu. Iz pisave lahko učitelj spozna, ali je otrck boječ, napadalen, ali mu manjka družinska ljubezen (materina in očetova), če ima razne komplekse. Ih še bi lahko nadaljevali.
Otrokova osebnost mora biti vedno v ospi edju pri vzgojno - izobraževalnem procesu in zato jo mora učitelj poznati in jo primerno razvijati. Pri poznavanju otrokove osebnosti bo učitelju pomagalo znanje psihologije, stiki s starši učencev in seveda poznavanje naj-
elementamejših pravil grafologije.
Štiridnevno zasedanje o grafologi ji. ki je bilo pred kratkim v Trstu, je pokazalo važnost grafologije v medicini in psihiatriji. Pomembna pa je tudi v vzgojnem procesu in na socialnem področju. Vzgojitelji in učitelji bodo imeli možnost slišati mnogo zanimivega in koristnega o pomenu pisave pri spoznavanju otrokovega značaja ter o grafologiji in njeni uporabi v vzgojno-izobraže-valnem prosecu, ker bo maja v Tržiču tridnevni seminar, na katerem bodo psihologi in grafologi posredovali prisotnim najelemen-tarnejša pravila grafologije in a-pliciranje le teh v šoli in družini.
Prav je, da se vršijo taki seminarji, ker predstavljajo prispevek k izpopolnjevanju in izobraževanju človeka, ker ta potrebuje neprestano izpopolnjevanje, da je seznanjen z novostmi današnjega sveta in današnje družbe.
MARKO PAULIN
Kmalu po osvoboditvi so se zbrali v Tolminu nekateri učitelji, ki so se med obema vojnama šolali na tolminskem učiteljišču. Franc Manfreda je bil med njimi. Od leve proti desni stojijo v prvi vrsti: Izidor Miklavec, Tone Rutar, FRANC MANFREDA, Mila Lukmar - Pahor, Ivan Matelič (nekdanji profesor), Marija Jelinčič, Anica Ivančič, Rudi Jelinčič; v drugi vrsti: Drago Pahor, Minka Lavrenčič - Pahor, Andrej Šavli, Božena Satler, Oskar Venturini, Ivanka Kavčič, Želči Carli, Marija Rutar, Zora Tusulin; v tretji vrsti: N.N., Ivan Leban, Marica Uršič-Jenko, Marica Samsa, N.N., Močnik, Antonija Knap, Angela Oražem-Li-lija; v četrti vrsti: Ivan Murovec, Franjo Vidic (pedagoški svetovalec), Anica Tomažič, Tušar, Franc Flajs
miiiifiiiitfiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiifiiiiimiiitiimiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiimuiimiiiiiiiiiiiiiiHifmtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiit
KAJ NAM POVEDO ŠTEVILKE IZ KOMPETENTNIH VIROV
V splošni krizi ladjedeistva se Jugoslavija kar dobro drži
Kar polovico novih ladij izdelajo v japonskih ladjedelnicah - V iadjedelstvu zavzema Jugoslavija 5. mesto, v tonaži trgovinske mornarice pa šele 26. mesto
Ladjedelstvo je v krizi, hudi krizi. Nič čudnega, ko pa je v zadnjem desetletju dobilo kar več udarcev, med katerimi sta dva najhujša: petrolejska kriza in nato še ekonomska recesija. Ko so pred leti ob francosko-angleškem napadu na Egipt in predvsem na Sueški prekop onesposobili «kratko pot* iz Indijskega oceana v Sredozemlje in so morale ladje okoli «črne celine*, so se v velikih ladjedelnicah kar pognali na gradnjo «kolosov>, torej ladij s sto, celo več sto tisoč tonami nosilnosti. V tem so šli še najbolj daleč na Japonskem, kjer so gradili tudi ladje od pol milijona brutto registrskih ton. Največ teh-ladjj je-odpadlo na tankerje, torej na ladje, ki so iz Perzijskega -zaliva vozile nafto v Evropo, tudi v Sredozemsko morje. Ko so nato Sueški prekop spet odpili prometu, so prišle spet v poštev manjše ladje, tudi manjši tankerji, kajti <rko-losi», ki so zmogli tudi več stoti-soč ton, niso mogli v razna pristanišča, zaradi plitvih morij.
Nato pa je kot z jasnega treščila petrolejska kriza, ki se še nadaljuje in ko so velike petrolejske ladje postale nekako odveč. V nekaterih norveških fjordih je na desetine in desetine velikih tankerjev, ki čakajo «na boljše čase*, za katere pa tudi optimistično nastrojeni ekonomisti ne vidijo ^jutrišnjega dne*. Zato ni nič čudnega, da je ladjedelstvo zašlo v krizo, zelo hudo krizo, ki je zajela vse ladjedelnice, pa čeprav največje nekoliko manj, ker si pač lahko privoščijo nekako serijsko gradnjo ladij, kot počno to na Japonskem, kjer so se pred leti lo-
ZELO LEPO UBRAN DUO V GALLUSOVI DVORANI
Flavtist Cveto Kobal in pianistka Vlasta Doleial.Rus
Preteklo sredo sta pri nizu Mia di mladim nastopila mlad flavtist Cveto Kobal in pianistka Vlasta Doležal-Rus: izredno užiten koncert dolgujemo dvema tenkočutnima glasbenikoma, ki tvorita prav lepo ubran duo. Pri flavtistu bi lahko poudaril tehnično spret nost in muzikalno izdelanost, ki mu omogočita pristop h katerikoli partituri, a se bom rajši — spričo njegovih mladih let, menda 23 — ustavil ob pripovedni in izpovedni zrelosti, ki se mi zdita krepko nad povprečjem. To je ime, ki' si ga velja zapomniti: lepa vrsta odličnih slovenskih flavtistov se torej nadaljuje z mladimi kadri. 1' enaki meri sem pri pianistki občudoval smisel za soigro, k' je tako potreben sprem Ijjvalcu, in tanko občutljivost, t katero je znala vedno izbrati najustreznejšo zvočno gmoto in naj prernernejšo slogovno ubranost. Že igra njenih rok na klaviaturi je posredovala očem vse te značilnosti.
Spored je predstavljal za mla de poslušalce lep izsek iz litera ture za ti dve glasbili s poudarkom pri sodobni glasbi. In prav pri sodobni glasbi moramo, med štirimi skladbami, ki smo jih poslušali, priznati lovor Sonati Vladimir a Lovca. Sonata je nedvomno eno najzrelejših in vsebinsko najbolj nabitih del tega v Kopru živečega skladatelja, ki se nikjer in nikoli ne postavlja v ospredje in ga ustanove po krivem pušča jo očusih v senci: v resnici gre za enega najvrednejših predstav nikov sodobnega slovenskega glas benega ustvarjanja. V njegovih ndjnovejših delih ni ostal niti spomin na spone, ki so ga prva leta
privezale na Škerjančevo šolo: v gozdu sodobnih mogočosti in zmed si je Lovec brez obotavljanja izbral osebno pot, ki je nadvse izvirna in vredna: njegova govorica je tesno povezana z bogato izrazno vsebino skladb. Na marsikaterega sodobnika bo čas brez bolečin polegel tenčico pozabe, odlična Lovčeva dela bojo gotovo ostala.
Scherzetto mladega Francoza Alaina Weberja je za Lovčevo Sonato ustvaril zanimiv kontrast: prasketajoča eleganca skladbe je vredna odličnega peresa.
Po teh dveh odličnih sodobnih delih sta ostali dve nekako pustili poslušalce na cedilu. Tanta-drujeve želje mladega Alda Kumarja, ki smo ga že večkrat z veseljem poslušali v oživitvah našega Mladinskega zbora, so tehnično spretno pisane za flavto solo, a so izrazno plitve, manjka jim notranja nabitost, da bi vzbudile zanimanje poslušalca. In Sonata velikega Čeha Bohuslava Martinuja je prej zbirka stereotipov kakor stvaritev, enakovredna njegovim najboljšim. Literatura za flavto ima veliko dobrega: čemu torej izbrati šibka dela ali celo, kakor smo doživeli pri dodatku. slabo priredbo orkestrske skladbe?
Komentar je bil to pot povsem odveč: o Bachu in Lovcu je bilo rečeno samo, da jih poslušalci verjetno že poznajo: o ostalih pa premalo in preslabo. AH se ne more organizator obvarovati pred takimi spodrsljaji, ki ob čudovi tem koncertu odmevajo kakor na paina nota?
PAVLE MERKU
tili malone istega sistema, ki so ga med zadnjo vojno uvedli v ZDA, ko so gradili 10-tisoč tonske ladje vrste Libertv.
Ko že govorimo o tej krizi je tem bolj zanimivo dejstvo, da jugoslovanske ladjedelnice ne preživljajo tako hude krize. Recesija, ki je zajela ves svet in še posebej pesti Jugoslavijo, je prizadela tudi njeno ladjedelstvo, vendar ne v tolikšni meri, saj je glede na delo v teku in glede na naročila jugoslovansko ladjedelstvo na petem mestu na svetu. Po tem, kar se je zvedelo v kompetentnih krogih in kar pišejo jugoslovanski časopisi, je bilo v 1982. letu v jugfeiavshsltlh ladjedelnicah izdelanih za 2,7% celotne lansko-'IčtličT ‘TadjedelmšKe zmogljivosti, seveda v svetovnem merilu. To se na prvi pogled zdi zelo malo, vendar je to peto mesto na svetu, o čemer govorijo tudi naslednji podatki: v začetku letošnjega leta je bilo v puljski, dveh reških, splitski in drugih ladjedelnicah v gradnji ali komaj naročenih 76 ladij za skupno nekaj nad 750.000 brt, neposredno v gradnji je bi lo 31 ladij za obilnih 492.000 brt v pogodbenih mapah tik pred postavitvijo gradi ja pa je bilo 45 plovil za 258.000 brt.
Po podatkih iz reškega predstavništva «Lloyds Registra* je v začetku leta znašala tonaža jugoslovanskega ladjevja le nekaj manj kot 2 milijona in pol brt, seveda upoštevajoč le plovila iznad
1.000	brt. če je jugoslovansko ladjedelništvo, kot smo videli, bilo lani na 5. mestu glede gradnje novih ladij, je jugoslovanska trgovinska mornarica šele na 26. mestu seveda na svetovni lestvici. Nekaj ladij iz jugoslovanske trgovske mornarice je sicer novejšega da turna, veliko pa je starejših, nekaj ladij je starih tudi 20 in več let.
In čeprav smo ta splošen prikaz začeli z ugotovitvijo, da doživlja svetovna mornarica, še posebej tankerska precejšnjo krizo, ki se odraža tudi v Iadjedelstvu. drugi podatki pa govore, da svetovna trgovinska mornarica vendarle narašča in samo v letu 1982 se je svetovna tonaža trgovinskega ladjevja povečala za 2,9 milijona brt. In vendar se recesijske razmere kažejo tudi na tem podrm čju in sicer v naročanju novih ladij. Samo v lanskem letu je bilo naročenih za 30' odst. manj novih ladij kot leto prej. V letu 1981 so namreč razni komitenti v vseh la djedelnicah sveta naročili za 17.2 milijona bil novih ladij, lani pa komaj za 11,9 milijona brt. Naročil je torej manj ih zato prihaja tem bolj do izraza razmeroma veliko naročil, ki so jih v predlanskem in lanskem letu dobile jugoslovanske ladjedelnice. Tu pa je treba dodati še nekaj drugih podatkov, ki nam povedo, da se trgovski mornarici vendarle obe ta,jo nekoliko boljši časi, kajti v začetku letošnjega leta je bil go-gor že o veliko večjih naročilih. Ta naročila ali bolje načrti bodo čih ladij predvidevajo za bližnja leta malo manj kot 30 milijonov brt novega ladjevja. Seveda je vprašanje, ali ne bo prišlo vmes tudi kaj «pomis)ekov» torej od stopanja od načrtov.
Kot že dolgo vrsto let. ima pri izdelovanju novega ladjevja tudi tokrat glavno besedo Japonska. Iz japonskih ladjedelnic pride vsa ko leto že nad 50 odst. vseh ladij
in že sedaj imajo japonske ladjedelnice v gradnji ali naročenih za obilnih 23 milijonov ton.
V »knjigah naročil* pri svetovnih ladjedelnicah je vedno več tako imenovanih specializiranih vrst ladij. Posebno se to kaže pri tako imenovanih kontejnerskih ladjah. ki jih je sedaj v primerjavi z letom 1981 kar za 80 odst. več. Prav tako je vedno več tako imenovanih ro-ro ladij, pa čeprav te ladje nekako izpodrivajo prej omenjene konteinerske ladje.
Za konec še majhna vendar zelo presenetljiva novost: kakor vedo povedati pri družbi Lloyds Register, so razni komitenti lansko leto 'naročili 1Q velikih in razkošnih potniških ladij. Kako si to razlagajo oziroma od kod ta naročila. Strokovnjaki menijo, da je k tem naročilom veliko pripomogla nova tehnologija, ko bodo potovanja z ladjami dokaj cenejša, vrhu tega je zelo možno, da bodo ladje na kaki liniji zamenjale letala.
Pred dnevi so na tolminskem pokopališču pokopali učitelja Franca Manfredo. Dočakal je 78 let, od teh je bilo 10 najbridkejših, saj jih je preboleval na bolniški postelji.
Učitelj Manfreda je bil človek, ki bi ga ne smeli pozabiti. Kdor ga je poznal kot človeka, poznal njegovo pot in delo. ga gotovo ne bo pozabil, toliko človeškosti je bilo v njem, toliko žrtvovanja za mladino, toliko vraščenosti v tolminsko zemljo in ljudi.
Če bi bil moral še enkrat izbirati poklic in delo. bi bil gotovo spet učitelj. Z vsem žarom pa bi se poglabljal v starožitnosti. Bil je namreč rojen etnograf. Njegov duhovni pogled je segal daleč nazaj v življenje ljudi v tolminskih gorah.
Raz.mere in čas sta mu seveda vsilila trnovo pot. Dokončal je učiteljišče v Tolminu prav tedaj, ko je fašizem uniči! slovenske šole. Po krajšem učiteljevanju na Cerkljanskem je bil premeščen v notranjost Italije. V slovensko šolo in med svoje ljudi se je vrnil šele z osvoboditvijo. Nekdanji u-čenci in njihovi starši ga poznajo v Zalaz - Žabcih, na Volarjih, v Borjani. Trenti, v Volčanskih Rutih, v Oblakovem vrhu oziroma v Zgornji Kanomlji in še kje. Vse do konca je vztrajal v učilnicah razpadajočih gorskih vasi.
Iz umetnostnih galerij
Giovanni
Talleri v galeriji «Minerva»
Franca Manfrede je današnjim generacijam primer slovenskega učitelja iz najtežjih časov. Na koncu ga je čakala še dolga in mučna bolezen, njegov duli pa ni klonil do zadnjega.	A. S.
Lepemu številu tržaških razstavišč se je pred nedavnim pridružila še galerija »Minerva* v Ulici San Michele 5. In v njej se sedaj predstavlja tržaškemu občinstvu Giovanni Talleri, ki se je pred nedavnim vrnil iz Združenih držav Severne Amerike, koder je razstavljal. To se pravi, da je bil Talleri nekaj časa odsoten, vendar je ta svoj premor dobro izkoristil, ker je med tem umetniško obogatel in nam sedaj pripravil prijetno presenečenje s svojimi grafičnimi novostmi. Tokrat se namreč ni predstavil z zanj tako značilnimi močno ekspresivno poudarjenimi figurami v olju in s socialno vsebino, pač pa z izredno pesniško občutenimi grafikami, v katerih prikazuje morje in tržaške razglede, ki so novost tudi po svoji litografski izvedbi.
Ves strokovni postopek z lastnoročnim odtiskavanjem od štirih do desetih listov je Talleri opravil v lastni majhni litografiji. Liste je odtisnili ali v čmobeli ali pa vse do osembarvni izvedbi, vse pa odlično, kot so to zmogli le stari grafični mojstri. In to v jasni likovni govorici izčiščenega realizma.
Pesniško očarljivi so v svoji mehkobi sivin veliki razgledi v daljino preko tržaških streh, iznad katerih štrlijo značilne stavbe, vse zavite v rahle jutranje meglice zimskih juter, ko že naletava droban sneg. Povsod pa vladata tišina in mir. Pri opazovanju tako rekoč občutimo piš vetra in pa živahno življenjsko vedrost v grafikah pestrobamo prikazanih jadrnic z razpetimi jadri. jadrnic, ki jih slikar dalmatinskega porekla zna krmariti z znanjem starega mornarja in o-pazovalca slikovitosti morja. Te slikovitosti pa mojster Talleri podaja še v posebno migotajočih odsevih na razgibanih valovih.
Vrhunske dosežke v tem pa je mojster verjetno doživel v preprostejšem motivu nekaterih čolnov. ki se zibajo na vodi in ki jih prikazuje enk. at v močni sončni svetlobi, drugič v mehkih luninih odsevih, vsakokrat pa v dražestni mikavnosti. Če je vse to, kar smo omenili, pravzaprav le nedavno dozorela umetniška že tev. pa je Giovanni Talleri mize v galeriji obložil z množico črno-belih linorezov in lesorezov iz prejšnje dobe, torej z deli, v katerih izstopa proniciljiva angažiranost, ki jo kaže z razumevanjem tegob ljudi in živali v zanj
vse dokler se ni zgrudil?*-■■■•*-.---- nekoč tako značilnih krepkih po-
Radi poahbljamo, da je naš na rod preživljal težke čase. Lik
tezah že drznega ekspresionizma. S svojo sedanjo, zadnjo novostjo umetniške ustva jalnosti se Giovanni Talleri zagotovo uvršča med najbolj reprezentativne grafike naše dežele in seveda tudi našega mesta, mesta, v katerem živi.
M. B.
*..................■■■■...■••■•»••n.mm.imiim,.iimm.M...
OSEBNA IZKAZNICA ORGANIZACIJE PO ZADNJEM KONGRESU
Osnovna listina ZŽI vsebuje glavne postavke njenih hotenj
v
Zenska moč se opira na identiteto, na avto-determinacijo in na medsebojno komuniciranje

Osebna izkaznica Zveze žensk Italije, kakršna je izšla iz zadnjega, enajstega kongresa organizacije, ki je bila po splošno sprejeti definiciji najbolj zgodovinska med italijanskimi tovrstnimi organizacijami. je novi statut, oziroma programska listina. O pomenu dokumenta smo že večkrat pisali, še posebej ob osmem marcu. ko je ZŽI sprožila široko diskusijsko akcijo o vsebini dokumenta.
Kot se večkrat zgodi, pa smo dokument velikokrat omenjali, ne da bi ga sploh podrobneje prikazali. Listino so odobrile udeležen ke vsedržavnega srečanja, ki je bilo v Rimu 5. in 6. februarja, potem ko so o sami vsebini diskutirale že na predhodnih srečanjih in jo vsaj v glavnih obrisih predstavile ostalim članicam organizacije na raznih pokrajinskih sestankih.
Zato lahko rečemo, da je vsebina odobrene listine sad dolgotrajnih razprav, ki jih je, dasi v omejenem številu in obsegu, objavila tudi revija »Noi donne*. Osnovne teze, ki jih novi statut ZŽI vsebuje, so izšle že iz zad njega kongresa, ki je sklenil, da se organizacija radikalno spremeni. Zato se tudi dokument, ki u lemeljuje in opredeljuje Zvezo in njene namene, bistveno razlikuje od prejšnjega. »klasično* zastavljenega statuta ZŽI.
Slogovno je listina bliže geslom kot pa zaporedju paragrafov, ki odlikujejo katerikoli statut urad no prijavljene organizacije. V nekoliko skrajšani obliki se prvi del prvega člena glasi približno ta kole: ženske se združujemo v Zvezi žensk Italije, zato da bi lahko spoznale same sebe; zato da bi brale lastno življenje v luči realnosti vseh žensk: zato da bi lahko spoznale in odknile vse di skriminacije; zato da bi skupno našle način, da se zoperstavimo spolnemu zapostavljanju; zato da bi lahko odločale o lastnem življenju in načrtovale lastno osvo boditev; zato da bi. organizirale
skupna srečanja: zato da bi raziskale žensko zgodovino in tako lahko svobodno zaživele današnji in pričakale jutrišnji dan.
Ženska moč se opira na identiteto, na avtodeterminacijo, na šepa. atizem in na medsebojno komuniciranje: ta načela, ki imajo seveda vsa ženski predznak, ozi roma pridevek, so bila jasno izrečena že na zadnjem kongresu. Pravzaprav so dala povod za razpravo o novem načinu organiziranja Zveze, točneje o drugačnem pojmovanju ženske organizacije in celotnega gibanja., Na teh temeljih. trdijo članice Zveze, se lahko razvijajo možnosti organizacije in vsake posameznice. Možno sti, ki so istočasno potrebe in zahteve: najprej, da se uresniči jo želje žensk, vseh v organiza ciji in vsake posebej, seveda že lje, ki so izražene v obliki poli tičnih programov. Nakar še, da se ženskam omogoči, da izrazijo svojo '.'.politično bit*, ki seveda po trebuje lasten prostor in čas.
Prostor in čas politične biti žensk pa za tiste, ki se prepoznavajo v ZŽI. predstavlja orga nizacija kot taka. v okviru ka tere si ženske izmenjavajo mne nja in skupno pripravljajo pro grame. Tak pomen pa ima seve da ZŽI za vsako žensko, ki za vestno doživlja diskriminacijo spo la, kateremu pripada in za vse ženske, katerih osebna usoda se prepleta z bojem ženskega gi-banja.
Katere pa so glavne postavke hotenj članic, oziroma somišlje nic nove ZŽI?
Spet v skrajšani obliki jih lahko tako povzamemo: članice ZŽI zahtevamo, da zadobi naš boj po men in vrednost celotnega naše ga življenjskega opusa, ki je vse kakor v nasprotju z logiko spol nega zatiranja: da pridejo na dan vse oblike spolne diskriminacije in ob ‘sm želimo poudariti anta gonizem med spoloma: želimo po speševati in organizirati razna srečanja med ženskami na raznih
ravneh (kultura itd.); in, konč no. nameravamo zaščititi pravice žensk kjerkoli in kadarkoli bi jih kdorkoli nameraval kršiti.
S tem smo nekako, še bolj sin tetično kot je v originalu, prika zali prvi člen, ki seveda vsebuje in izraža načela organizacije.
Drugi člen določa, kako name rava ZŽI izrašena načela uresni čiti: razumljivo preko posameznic, ki mislijo pristopiti v organiza cijo in to tako. da sprejmejo sta tut. Listina nadalje daje veliko avtonomijo pokrajinskim delom organizacije, ki niso več odvisni od vsedržavnega Centra, temveč so tvorni deli Zveze.
Glavni organ Zveze je glavna skupščina, ki se je lahko udele žijo vse ženske, ki odobravajo listino.' Skupščino skličejo članice same po potrebi, odločitve, ki jih sprejme skupščina, pa so ob vezujoče za vse.
Pomembna postavka vsakega statuta je seveda ekonomska plat: listina ZŽI seveda ugotavlja, da Zveza ni pridobitniška organiza ci ja, oziroma da jo članice same podpirajo. Dosledna odobritev do kumenta narekuje namreč vsaki ix>sameznici, da Zvezo tudi pod pre s članarino ali s prostovolj nimi prispevki. Pri tem so prav zaprav polnomočne pokrajinske or ganizacije. ki lahko izdajajo tra dieionalne izkaznice s predpisano članarino ali pa. da se odločijo za nekakšen uradni pristanek vsa ke posameznice z denarnim pri spevkom.
Zadnji, sedmi člen. ostale smo nekako obnovili v čim liolj struje ni obliki, govori o ostalih obli kah, preko katerih se izražn or ganizacija. Te so v prvi vrsti re vija «Noi donne*. ki bi zaslužila poseben prispevek, arhiv organi zacije in bogata knjižnica, ki sta oba v Rimu. Njun sedež je v vse državnem sedežu Zveze, ki je ohranila le nekakšen upravni cen ter, za katerega odgovarja pose ben odbor garantk, ki so bile iz-voljne na kongresu.
(bip)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Hišna beležnica
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Quark — potovanje v svet znanosti
14.50	Pesniki so živi: V spomin na pesnika Eugenia Montaleja
15.30	Šolska vzgoja:
Življenje živali
16.00	Sliirab — risanka
16.20	DNEVNIK 1 - Objektiv na...
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos preko tvoje antene
17.10	Remi — risani film
17.30	Danes za jutri
18.00	Odisej 31 — risani film
18.30	Programi pristopanja
18.50	Komični film s Stanliom in Olliom
19.00	Italija zvečer
19.45	Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	Tam tam — Aktualnosti DNEVNIKA 1
21.10	Obred Križevega pota
22.25	DNEVNIK
22.35	»Un uomo per tutte le sta-gioni» — film
Režija Fred Zinnemann 00.35 DNEVNIK 1 — Nočne vesti Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Od junaka do zgodovine
14.00	Tandem
14.05	V studiu
14.20	Odpirač — 1. del
14.40	Risanka
14.50	Odpirač — 2. del
15.05	V studiu
15.15 Kamen Marca Pola —
TV film
15.40	Rebus
16.00	Po mojem
16.10	Risanka
16.20	V studiu
16.30	šolska vzgoja: Osemstoletnica rojstva Frančiška Asiškega
17.00	Merk in Mindv — TV film
17.30	DNEVNIK 2 — Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.40	DNEVNIK 2 — Večerne
šnArtviA
18.50	Starsky in Hutcb - TV film Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.30	Portobello — petkova oddaja, ki jo vodi Enzo Tortora
22.00	DNEVNIK 2 - Nocoj
22.10	DNEVNIK 2 - Dossier
23.05	Detektiv Luigi Gana
00.05 DNEVNIK 2 - Nočne vesti
Tretji kanal
.15.00 Tenis: Mednarodni turnir
18.25	Pagauinijeva "violina —1
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Passione domani
20.05	Šolska vzgoja:
Šola in poezija
20.30	Goldoni v belem in črnem
22.35	DNEVNIK 3
23.10	Slo mest Italije
JUGOSLOVANSKA TV Liubljana
8.55 in 10.35 Tv v šoli:
Angleščina, Pomlad. Enej v Kaitagini, Zgodovina, Risanka, Izobraževalna reportaža
17.35	Poročila
17.40	Jazz na ekranu: Kvartet Andreja Arnola, 1. oddaja Andrej Arnol je predstavnik mlajše generacije Slovenskih jazzovskih saksofonistov, vendar — za razliko od drugih, usmerjenih v modernejše stile jazza — o-
staja zvest klasičnemu hard bop jazzu. Sicer igra v velikem orkestru RTV Ljubljana, kjer je tudi odličen solist. že dalj časa pa vodi lasten jazzovski mali ansambel, sestavljen večji del z glasbeniki iz Graza. Ack van Rooyen, ki nastopa tokrat z njimi, velja za vodilnega evropskega trobentača modernega jazza. Nizozemec po rodu, igra sedaj že vrsto let v ZRN ter sodeluje v tamkajšnjih zasedbah modernega evropskega jazza.
18.00	Tarzan, ameriška risana serija
Prihodnjih šestindvajset petkovih terminov bo izpolnjeval risani film o Tarzanu, kralju džungle. Tako rekoč že klasika med avanturistično literaturo, ki jo berejo milijoni mladih v izvirni o-b'iki kot knjigo ali v serijskih stripih, da filmov sploh ne omenjamo, je tokrat dobila še obliko risanega filma. Vsaka zgodba je nova dogodivščina nepremagljivega junaka, prijatelja živali in branilca pravičnosti.
18.25	Obzornik
18.45	Koruza: rastlina prihodnosti
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.30	TV dne'.mik
20.00	J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka
21.05	Zrcalo tedna
21.25	Nočni kino: Gilda, ameriški film
Gilda je film, ki sodi v žanr tipičnih ameriških «črnih filmov*. Zgodba se vrti o-koli kockarja iz južnoameriškega mesteca, ki obnovi zvezo s svojo bivšo ljubico, ki pa je sedaj poročena z njegovim nevarnim šefom.
Ob samem nastanku filma so kritiki Vide rivo delo slabo ocenili, v adu s tedaj veljavnimi vrednotami. In vendar se je Charlesu Vido-rju posrečilo ustvariti še danes zanimiv film, katerega napetost izhaja iz medseboj nih odnosov med junaki. Med Gildo in njenim ljubimcem vlada namreč čustvo, ki je nekje med ljubeznijo in sovraštvom. Gledalec se kot opazovalec z lahkoto vključi v splet notranjih dogajanj v junakih, ki jih narekuje Gildina nenavadna osebnost. Igra jo Rita Hayworth.
23.10	Poročila
Koper
13.30	in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med diugim predvajali tudi naslednji vesti:
TRST — Zasedanje v železarni Temi--
RONKE — Deželno letališče
17.30	TVD - Novice 17.35 TV šola
18.00	Visoki pritisk — glasbena oddaja
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Z nami pred kamero — od daja v živo
20.30	Hudič v telesu — celovečer ni film
22.15	Turistični atlas
22.30	TVD — Danes
22.40 Komična barka —- Goldoni janski collage
Zagreb
18.15	TV koledar
18.25 Kronika občine Reka
18.45	Aktualnosti
19.30	TV dnevnik
20.00	Galaktika. serijski film
21.00	Zabavno glasbena oddaja
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00
in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po n<še; 8.10 Četrtkova srečanja: 8.40 Glasbena matineja: 10.10 G. Rossini: Stabat Mater za soliste, zbor in orkester ter Uroš Krek: Simfonija za godala; 11.25 Poldnevniški razgledi: 11.30 Beležka; 12.00 Roža mogota; 13.20 Naša gruda; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Prežihov Vo anc: »Ja tirnica*; 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.00 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih:	16.45
Poslni govor; 17.10 Mi in glasba: oiganist H. Bergant v goriški stol niči; 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi.
KOPER
iSiove i«l< program)
6.30, 13.30, 16.30 Poročila in Pri morski dnevnik: 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere: 6.45 Prometni servis in Napoved programov;
7.00	Zaključek jutianjega programa; 7.15 Val 202; 12.45 Predstavitev popoldanskega programa:
13.00	Zanimivo: 13.15 Glasbena šola: 13.40 Glasbene želje poslušalcev: 14.00 Prisluhnite med g’as bo...; 14.30 Zborovska glasba: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16 00 Croatia; 17.00 Zaključek programa.
KOPER
HloMionfiki mgroni)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30.' 10 30. 12 30. 13.30. 14 30. 15.30, 16.30, 18.30 Po ročila; 6.00 Koledarček: 7.00 Ho roskop; 7.30 in 8.32 Glasba; 8.45 Izletnik; 9.32 Lucianov! dopisniki;
10.00	Glasbeni program; 10.40 Mo /.aik, glasba in nasveti; 11.00 Svet mladih: 11.35 Glasba: 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po že tjah; 14.32 Kultura in umetnost: 15.45 Glasba: 16.55 Izletnik: 17.00 in 18.45 Glasba.
RADIO 1
6.00.	7.00. 8.00. 9.00. 11.00. 12.00. 13.00. 14.00, 15.00, 21.00 Poročila:
6.03 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi jaz: 10.30 Pesmi v ča su; 11.10 To and roli; 11.33 Ros sini:	Mati;	12.03	Ulica	Asiago
Tenda; 13.30 Poštna kočija. 14.28 šolska vzgoja: 15.03 Homo sa piens: 16.00 H paginone; 19 27 Svet motorjev; 19-42 Glasbeni od mor: 20.32 Vrtiljak; 22.25 Orke stri v večeru.
RADIO 2
6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10 00. 11.30.
12.30,	13.30,	15.30,	16	30	17.30.
18.30.	19.30 Poročila; 6.00 Dnevi;
8.00	Igrajte z nami; 8.05 šolska vzgoja; 8.10 Radio 2 predvaja;
8.45	Radijska priredba: 9.32 «L’a
ria ehe tii a*; 10.30 Radio 2 <<3131»-12.48	Hit Parade;	13.41	Sound
track; 16.32 Festival; 17.32 Glas bene ure : 18 32 Ki og Sonca: 19 57 Koncert lahke glasbe; 2100 Poto vanje v noč; 22 50 Radio 2 <3131»; Nočni progr am.
LJUBLJANA
6.00. 8.30. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila. 6.10.
6.45	in 7.35 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7 00 Ju tranja kronika; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.45 lz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbene pravljica; 8.52 Otroški zbor RTV Ljubljana: 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;112 10 lz glasbene tradicije jug. narodov; 12 30 Kme tijski nasveti; 12 40 Pihalne god be: 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije: 13.50 človek in zdravje; 14.05 B. Arnič: Povodni mož baletna simfonična slika; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.50	Radio danes, radio jutri;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17 uri: 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino: 19.35 I.aliko noč otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z na mi zapela...; 20 00 Uganite, pa vam zaigramo: 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
1. aprila 1983
TENIS
V MONTE CARLU
POSLEDNJE SREČANJE ŠVEDA BJORNA BORCA
S porazom proti Francozu Leconteju je namreč sklenil svojo bogato kariero
MONTE CARLO — Z včerajšnjim porazom v drugem kolu teniškega turnirja v Monte Carlu je švedski as Bjorn Borg, eden najboljših teniških igralcev vseh časov, sklenil svojo bogato kariero. S 4:6, 7:5, 7:6 ga je premagal 19-letni francoski up Henri Leconte. Borgovo poslovilno srečanje je bilo torej nadvse zanimivo. Šved je poskusil vse, da bi na tem turnirju o sebi zapustil čim boljši vtis in dejansko mu je to tudi uspelo, čeprav je na dlani, da je upal na uvrstitev v finale, s čimer bi še uspešneje kronal svojo kariero.
OSTALI IZIDI
Glikstein (Izr.) - Arraya (Peru) 6:4, 6:2; Purcell (ZDA) - Nastase (Rom.) 7:6, 7:6; Orantes (Šp.) -Sc anion (ZDA) 4:6, 6:2, 6:1; Noah (Fr.) . Fibak (Pol.) 6:2, 2:6, 6:4; VVilander (šve.) - Sundstrom (šve.) 6:3, 6:1; Barazzutti (It.) - Edmond-son (Avstral.) 7:5, 6:1; Vilas (Arg.) • Šmid (ČSSR) 6:4, 6:3.
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Roma s težavo Napoli praznih rok
V	osmini finala italijanskega nogometnega pokala sta bili včeraj dve srečanji. V prvem je Roma le z veliko težavo in tudi nezasluženo z zadetkom Prohaske v 54. min. z 1:0 (0:0) premagala Avellino, ki je ves prvi polčas spravljal Liedholmo-vo moštvo v precejšnje težave. Šele v nadaljevanju, ko je Falcao opustil neobičajno mesto «libera» ter prevzel sredino igrišča, je Roma pokazala učinkovitejšo igro in tudi povedla. Falcao bi lahko še podvojil. vendar je njegov strel zaustavila vratnica. Avellino je sicer imel še nekaj priložnosti, da bi vsaj izenačil. vendar so bili njegovi igralci vse preveč netočni. Povratno srečanje bo 14. aprila.
V	drugi včerajšnji tekmi sta se Pomerila Cesena in Napoli. Zmagala je Cesena z 1:0 (0:0), edini zadetek Pa je v 57. min. dosegel Moro. Povratna tekma v Neaplju bo 17. aprila.
tako v Sprintu prehitel sedem tekmecev, osmi, ki je bil Bombini, pa je na cilj prispel z 10” zamude.
VRSTNI RED
1. Mantovani 6.10’ s povprečno hitrostjo 34,9 km na uro; 2. Noriš; 3. Caroli; 4. Casiraghi; 5. Salvador.
Moutonova v vodstvu
NAIROBI — Po prvem delu prve etape avtomobilskega rallyja «Sa-fari* je v vodstvu Francozinja Mi-chele Mouton na audi quattro. Sledijo: Salonen (Fin.) datsun 240 RS; Preston (Ken.) audi quattro; Kirk-land (Ken.) datsun 240 RS; Metha (Ken.) datsun 240 RS; Aaltonen (Fin.) opel ascona 400; Vatanen
V PROSTORIH ZSKD V TRSTU
Drevi 2. šahovski brzopotezni turnir v priredbi ZSŠDI
Drevi bo v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 18. uri na sporedu drugi brzopotezni šahovski turnir ZSŠDI za dodelitev naslova zamejskega šahovskega brzopoteznega prvaka za tržaško pokrajino. Turnirja se lahko udeležijo vsi tržaški zamejski ša-histi, čeprav se niso udeležili prvega. Le-ta, ki je bil v istih prostorih pred mesecem dni, je osvojil Egon Pertot pred Filipovičem, D. Jelinčičem, Rudežem in Bajcem. Na sporedu bosta nato maja in junija še dva furnirja, končno prvo mesto pa bo osvojil tisti, ki bo osvojil največjo število točk v skupnem se števku vseh turnirjev, če se odšteje najslabši rezultat. Turnir prireja šahovska komisija pri ZSŠDI, igra pa se po novih pravilih brzo-potezne šahovske igre.
Dom — Begliano	70:66
(42:38)
DOM: Sancin, M. Dornik 22, Košuta 2, Nanut, Semolič 18. Cej 4, Terčič 2, U. Dornik 6, Coretti 8, Ziani 8.
Domovci so z veliko težavo premagali ekipo iz Begliana. ki zaseda mesto na spodnjem delu lestvice. Tekma je bila vseskozi izenačena in le v začetku drugega polčasa so si Bergočevi varovanci priborili 8 točk prednosti. Zgledalo je. da je tekme že konec, nakar so domovci popustili in s tem omogočili nasprotniku, da je nadoknadil zaostanek. V poslednjih minutah tekme so «be-lo-rdeči* bili le toliko prisebni, da so goste nadigrali s požrtvovalno igro v obrambi in tako zasluženo zmagali.
Na splošno je bila to ena najslab-Remi v Sofiji	ših tekem naših fantov. Slabo so
SOFIJA — V nogometni kvalifika- j zapirali prostor pod svojim košem (Fin.) opel ascona 400; Collinge I cijski tekmi za olimpijske igre sta in bili izredno nenatančni pri metu (Ken.) range rover; Iwashita (Jap.) se Bolgarija in Madžarska razšli pri na koš. Le Mauro Dornik je zado-nissan 910 turbo.	| neodločenem izidu 1:1.	I voljivo igral in dobro zadeval iz
NOGOMET
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Kljub slabi igri zmaga Doma
Po izdatnem vodstvu so Goričani celo tvegali poraz - Zadovoljil le M. Dornik
srednje razdalje. Pozitivno pa je bilo to, da so vsi igralci stopili na igrišče in dali svoj doprinos k zmagi. (L. S.)
KADETI
Arte — Dom 95:60 ( 31:28)
DOM: Gruzovin 4. Košuta, Koršič 25. Rinelli, Porta, Bric 11, Ro-ner, Kodermac 3, Kocjančič 17, Ču brilo.
PON: Gruzovin v 32. min.
Po zelo lepem in izenačenem pr vem polčasu, so mladi domovci
Jelerčič 2, Kert 2, Rudež 2, Pos-sega, Pregare 6.
ROJAN: Torrisi 8, Tinta 20, Ker-mec 4, Remoj 2, Brecelj, Piščanc, Pieri 4, Gustinčič 4, Bartoli 2.
Borovi minikošarkarji so z lahkoto premagali dekleta novoustanovljene ženske ekipe rojanske nižje srednje šole. Treba je povedati, da so imele Rojančanke pod vodstvom trenerja Rasenija le osem skupnih treningov. Kljub temu pa so se požrtvovalno borile do konca srečanja. Borovci so po dobrem začetku i-
VCIIl	OV_7 miuui	. V. .	UU1UV' 1 OU pv	------ -
drugem delu tekme popolnoma po ! grali. nezbrano. Pri Rojančankah se pustili in tako visoko izgubili proti je izkazala Lara Tinta. (P.V.)
Tudi ob praznikih nobene tekme
Se vedno trije kandidati za SP
RIO DE JANEIRO — Abilio De Almeida, brazilski predstavnik v mednarodni nogometni zvezi FIFA m glavni glasnik predsednika orne---njene organizacije, Joaa Havelan-8ea, je zavrnil vest, da je Mehika (»stala edini kandidat za organizacijo prihodnjega svetovnega nogometnega prvenstva. De Almeida je pojasnil, da mora izvršni' odbor šele Preučiti dokumentacijo, ki so jo Predložile Mehika. ZDA in Kanada.
kolesarstvo
Mantovani prvi
CATANIA — Italijan Giovanni Mantovani je zmagovalec četrte izvedbe kolesarske dirke okrog ognjenika Etne. Zelo slabo vreme je zde ^etkalo vrste tekmovalcev. Startalo J»h je namreč 74, uvrstilo pa se jih je samo 27. Med tistimi, ki so Vstopili, so tudi Saronni, Moser, Cavazzi in Panizza, se pravi vsi najboljši kolesarji. Mantovani je
Zaradi velikonočnih praznikov bodo tudi to nedeljo prekinjena vsa nogometna amaterska prvenstva | 2, Pavlica a, M. UrDec o, in. oroec, | noscu. je v .u»,.	h- —--
...............................................................i................................................. ""
ČEZ DOBER TEDEN (9 t m ) V TRŽAŠKI ŠPORTNI PALAČI
Danes igra za vas	----------------------------——----------------------------- ~
1	’	A/AM .	S..*’. -..../...Jt	.J. .	..N.
pustili in tako visoko izgubili proti solidni ekipi Arte. Naši so začeli z agresivno in učinkovito igro. V obrambi so dobro skakali na odbite žoge, v napadu pa so z umirjeno igro spravili ob živce nasprotnike in s precejšnjo lahkoto zadevali koš. Čisto nasprotno pa je bilo
Danes na Konlovelu turnir v minibasketu
Če vreme ne bo nagajalo bo danes popoldne odprto igrišče na Kontovelu spet prizorišče zanimivega turnirja v minibasketu (za igralce rojene leta 1972 in mlajše), ki se ga bodo udeležile peterke štirih naših tržaških društev in sicer Sokola, Poleta, Bora in Kontovela. V primeru slabega vremena bodo tekme odigrali v proseški šolski telovadnici.
SPORED
Petek: ob 17.00 Sokol - Polet; 18.00 Polet - Bor; 19.00 Konto-vel - Sokol.
Sobota: ob 16.00 Kontovel -Polet; 17.00 Bor . Sokol; 18.00 Kontovel - Bor.
Wszola bo lahko zopet tekmoval
VARŠAVA — Poljski skakalec v višino Jaček Wszola bo lahko zopet tekmoval. 10. septembra lani ga je namreč poljska atletska zveza izključila, ker je na tekmovanju nastopil z dresom neke firme, ki ni imela pogodbe s poljsko zvezo.
.......................m.......................................n.m..........................n....
Na odbojkarskem deželnem finalu deklic, ki je bil v soboto in nedeljo na «1. maju* v Trstu, so se borovke zelo dobro izkazale. Posnetek je s finalne tekme proti Itasu iz Fiume Veneta, ki je zmagal s 3:1. Z leve proti desni: V. Klemše, čač, Foraus (1) in Godina (7)
MINIBASKET
TURNIR ZINI & R0SENV7ASSER
v drugem polčasu, ko so Hvaličevi varovanci izgubili nešteto žog in i-grali povsem neborbeno. Glavni «krivec» tega preobrata je bila prav gotovo fizična kondicija, saj so domovci dokazali, da so tehnično povsem enakovredni nasprotnikom. Pohvaliti moramo vse igralce, ki so zlasti v prvem polčasu dali zares vse od sebe. (S.L.)
PRIJATELJSKA TEKMA
Bor — Rojan	76:42
BOR: Krasna 14, B. Pertot 16, M. Pertot 6, Milone 4, Cupin 8, Bajc 2, P. Dazzara 2, K. Dazzara 2, Pavlica 8, M. Grbec 6, N. Grbec,
KRAŠKI ZIDAR NAJVEČJE PRESENEČENJE
Sežančani so osvojili drugo mesto - Sokol 16., Bor 17. • Turnir je osvojilo peterko Don Boscu - Skromno udeležba slovenskih ekip
Tudi letošnje prvenstvo Zinj & I magal prav Kraški zidar in sicer
ncomrocenr Iri ic na it/avnpicn tiri- I V 7Plf» nUfirP.PnPm lil borhPOPITl SfG’
Rosentvasser, ki je najvažnejša prireditev v minibasketu, je za nami. Prvenstva se je udeležilo rekordno število ekip, ki so potrdile kako razširjen je minibasket v Trstu. Za prvo mesto v naši pokrajini se je borilo kar 24 eKip in mirno lahko trdimo, da so bila vsa srečanja zelo kvalitetna in privlačna. Zlasti v prvi skupini, v katero so se uvrstile vse najboljše peterke, smo o pazili pri posameznikih zelo velik napredek, čeprav je treba tudi povedati, da so bile tekme agonistič-no pretirano napete.
Slovence je zastopala skromna reprezentanca (Sokol in Bor iz Trsta ter Kraški zidar iz Sežane), ki pa se je vendarle dobro branila. Tudi naši košarkarji so prikazali razmeroma dobro igro, kar velja še zlasti za Sežančane.
Končna zmaga je pripadala Don Boscu, ki je v finalni tekmi pre-
v zelo ogorčenem in borbenem sre Čanju. Sokol, ki je kot zmagovalec svoje skupine, nastopal v drugi ka kovostni skupini, je naletel na premočne nasprotnike in je zato obtičal na zadnjem mestu. Borovci, ki so tekmovali v tretji kakovostni skupini, so osvojili prvo mesto.
KONČNA LESTVICA
1.	SKUPINA
1. Don Bosco A 14, 12. Kraški zidar 12, 3. Ricreatori A 8, 4. In-ter 1904 8, 5. Ferroviario A 6, 6. Libertas A 6, 7. Servolana A 2, Don Bosco B 0.
2.	SKUPINA
9. CAMB 12, 10. Servolana C 12, 11. Servolana B 10, 12. SGT 9, 13. Grandi Motori 6, 14. Inter Milje 4, 15. Ricreatori B 2. 16. Sokol 0.
3.	SKUPINA
17. Bor 10, 18. Ferroviario B 10, 19. Saba 10, 20. Stelia Azzurra 10,
Libertas 24. Ala-
4.
..
Pavel Gregorič
L — prvi drugi
—	pivi drugi
—	prvi drugi
4. — prvi drugi •»■ -1- prvi drugi
6. -
1
1
1
2
X
X
X
2
1
2
2
I
je seveda odličen uspeh.
Žal si je pred približno enim mesecem v prvenstveni tekmi z Vo-gheresejem ponovno poškodoval gleženj in veliko vprašanje je, ali bo sploh pred koncem prvenstva odigral še kako tekmo.
Jadranovci nimajo druge «izbire» kot zmago
Srečanje pa bo izredno težko, saj si tudi Cis iz Pordenona ne more dovoliti spodrsljaja
21. Ricreatori C 8, 22.
B 6. 23. Ente Porto 2, barda 0.
Gotovo največje presenečenje letošnje izvedbe prvenstva je bilo drugo mesto Kraškega zidarja, ki je res kvalitetna ekipa. Trener Žiberna je s svojimi fanti dokazal, kako se lahko tudi Slovenci enakovredno borimo z ekipami, ki gojijo minibasket že deset in več let.
Kar pa se tiče zamejskih fantov lahko trdimo, da je nabrežinska četa še zelo neizkušena, vendar zelo obetajoča. Fantje so vsi visoki in borbeni. Trener Kojanec bo moral sedaj le izboljšati igro in povečati spretnost svojih varovancev.
Borovci, ki so v svoji skupini o-svojili prvo mesto, so imeli let.oi nekoliko smole. Veliko število tekem so izgubili po prostih metih (v minibasketu ni podaljškov). Vsa-eno pa lahko pozitivno ocenimo delo trenerjev Štoklja in Volka, saj moramo upoštevati, da so vsi borovci še začetniki.
Minikošarkarje čaka sedaj še druga prireditev, turnir «Plasmon». U-pati je, da bo slovenska udeležb« številnejša. (M.R.)
ATLETIKA
1
X
Pavel Gregorič je eden izmed redkih, če že ne edini slovenski zamejski profesionalni nogometaš. Lansko leto je nastopal pri Triestini v C - 1 ligi in dosegel en zadetek. Lani novembra pa ga je tržaški tret-jeligaš sposodil* moštvu Coneglia-na v C - 2 ligi.
V Coneglianu se je Gregorič odlično znašel, saj je imel takorekoč zagotovljeno nastopanje v ekipi. To je pozitivno vplivalo na njegovo igro tako, da je v dvanajstih odigranih
Bari - Aie/.zo	1	X
Bologna - Como	X
Campobas. - Cremonese 1X2 Cavese -	Milan	X	2
Monza -	Reggiana	1
Palermo	- Lazio	X
Perugia	- Foggia	1	X
Pistoiese - Catania	X
Sambenedet. - Atalanta X Varese - Lecce	X
Carrarese - Triestina 1X2 Benevcnto - Empoli	X
Taranto - Casertana	1	2
* * *
Prejšnji teden je nogometaš Krasa Gabrijel Ferfolja dosegel 9 točk in je tako na petem mestu naše lestvice.
KOŠARKA
Kea diskvalificiran
RIM — Košarkarska disciplinska komisija je za eno kolo diskvalifici-
Do konca prvenstva italijanske C-l lige, in torej «play-offs», manjka le še pet kol.
Zadnje kolo, 24., je vendar nekoliko razčistilo položaj na vrhu: Eurocar iz Vidma se je dokočno o-drekel vsem ambicijam in je zdrknil v anonimno sredino, medtem ko so prve tri ekipe na lestvici, Forli, Vicenza in Castelfranco že 90 odstotno uvrščene v «play-offs». Jadran ima sedaj dve točki prednosti pred CIS Pordenon in dve pred San Dona jem (v resnici pa kar 4, ker ima pozitiven obračun v medsebojnih srečanjih) v borbi za preostalo mesto med najboljšo četverico.
Ni pa še nič odločeno glede vrst-
nega reda prvih štirih ekip, kar pa je zelo važno, saj sta najpomembnejši prvi dve mesti, ki v «play-offs» omogočata igran ie morebitne tretje tekme na aomačem i-grišču.
Ce pogledamo preostali koledar, pade takoj v oči srečanje Jadran -Cis, ki bo v soboto po velikonočnih praznikih v Športni palači v Trstu. Pordenonci bodo prišli v Trst po dve točki, ker se zavedajo, da di jih poraz dokončno izključil iz nadaljnjega tekmovanja. Višina, izkušenost in dober met iz daljine so njihovi aduti, poleg tega pa se osebnost Otella Savia, ki zna kras-
no izkoristiti svoje znanje in renome pri nasprotnikih in sodnikih.
Tudi jadranovci nimajo druge »izbire* kot zmago. Prepričani smo, da se bodo za to pripravili s posebno zagrizenostjo, psihično in m lesno. Na tej tekmi bodo imeli posebno vlogo navijači, ker smo že ugotovili, da naši fantje igrajo boljše pred vročim in navdušenim občinstvom. Prav v tej tekmi bodo morali pokazati vse svoje znanje. Poleg zmage bi bilo tudi zelo važno nadoknaditi osem pik zaostan ka, ki so jih utrpeli v tekmi v Pordenonu. Sicer pa se bomo k tej tekmi še vrnili.
TAKO PRVIH SEST MOŠTEV V C-1 LIGI DO KONCA REGULARNEGA DELA
CaveJa (36)
Teramo CIS PN Vicenza BUDRIO Ceam BO
Vicenza (36)	Castelfranco (36) Jadran (34)
CASTELFRANCO
Pistoia
CAVEJA
TERAMO
Eurocar
Vicenza
EUROCAR
Firence
TREVISO
Jadran
Cis PN FIRENCE PISTOIA P. Recanati CASTELFRANCO
Cis Pordenon (32)
JADRAN Caveja San Don& FIRENCE Treviso
Legenda: v oklepaju število točk posameznih moštev na lestvici; z malimi črkami ekipe, zgoraj navedeno moštvo srečalo doma; z velikimi črkami pa v gosteh.
San Dona (32)
CENTO Pachera CIS PN Pistoia
P. RECANATI s katerimi se bo
Tudi krasovci na državnem prvenstvu Jugoslavije
Danes se v Kranju prične mednarodno mladinsko namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije, ki bo trajalo do nedelje. Nastopile bodo vse evropske državne raprezentance, tako da se obeta res kakovostna konkurenca. V Kranj so povabili tudi zamejsko selekcijo ZSŠDI, barve katere bodo branili Krasovi igralci: Igor Colja, Boris Štoka, Ksenija Marušič in Tanja Ukmar. (B. S.)
Solidne uvrstitve adrievcev
r
t ••
mm

OBVESTILA
lis
■s
'.vi
Šahovska komisija ZSŠDI
vabi vse zamejske šahiste tržaške pokrajine, da se udeležijo drugega brzoturnirja za naslov zamejskega šahovskega brzopoteznega prvaka. Turnir bo danes, 1. aprila, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni!
V	nedeljo je bilo v kraju Porto-maggiore blizu Ferrare državno prvenstvo UISP v krosu za vse moške in ženske kategorije, ki je bilo letos rekordno obiskano, saj se je v raznih kategorijah zvrstilo na startu čez 2.500 tekmovalcev iz vseh krajev Italije. Na žalost je precej nagajal dež, ki je proge spremenil v prava močvirja.
V	takih okoliščinah so se na startu predstavili tudi štirje adrievd, ki sicer niso posegli po najvišjih mestih, vseeno pa so deležni pohvale za pogum, ki so ga pokazali na tako težkem tekmovanju. Najbolje se je vsekakor uvrstil desetletni Andrej Batič, ki je v konkurenci 70 tekmovalcev zasedel solidno 12. mesto. Za njim je v leto starejši kategoriji bil med 109 tekmovalci zelo dober 16. tudi Ivan Komar. Končno sta v kategoriji deklic nastopili še Marisa Viller ter Sandra Sum-beraz, ki sta dobro startali. na prvem ovinku pa se je prva skupina zagozdila v blatu, bilo je nekaj padcev in že sta se znašli v drugi polovici grupe, kar jima je praktično onemogočilo boljšo uvrstitev. Tako sta v konkurenci 97 tekmovalk zasedli 27. od. 32. mesto. (R.F.)
-..............1,1...................................................—— 1............................................................................................................
fOUVOR z vaditeljico osmmšoiccr v tbesča£	^p0RTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI
T. Križmančič: «Telesna vzgoja ni samo gibanje:
O športnem združenju Sloga smo ** govorili. Predstavili smo vaditeljico. ki se ukvarja s telovadbo ** najmlajše, se pravi z otroki, 8i obiskujejo vrtec v Trebčah. To-"rat smo se pogovarjali s Tiziano Križmančič, ki prav tako vodi skupno otrok pri Slogi. Tiziana nam j o svojih izkušnjah tako pripovedovala; »Telovadni tečaj v Trebčah
smo letos organizirali že tretjič zaporedoma. Prirejata ga športno združenje Sloga in Športno društvo Primorec ob sodelovanju združenja staršev osnovne šole «Pinko Tomažič* v Trebčah. Sprva je bil tečaj zamišljen le za osnovnošolce in za zadnji letnik vrtca. Letos pa smo otroke ločili, tako da imamo sedaj dva tečaja. Enega za predšolske
otroke, drugega pa za osnovnošolce.*
«Kakšen pa je odziv otrok? Si zadovoljna z udeležbo ali bi bilo lahko bolje.*
•Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da je prisotnost kar 90-odstot-ra. To se pravi, da smo «pobrali» vse otroke, kar jih je bilo. Vendar je tu pri nas zelo malo otrok.*
•Si obiskala kakšen tečaj za vaditelja?*
»Tečaja v Mozirju nisem mogla obiskati, ker sem prav takrat nastopila novo službo. Sem pa obiskovala učiteljišče, sama pa sem poskrbela še za dodatno izpopolnjevanje z raznimi priročniki.*
•Zakaj se ukvarjaš prav z naj mlajšimi?*
•Telesna vzgoja ni samo gibanje. Pomeni tudi pridobitev raznih moralnih vrednot. Rekla bi, da se o-troci v prvi vrsti naučijo živeti v skupnosti, da se spoznajo, da premagujejo strah pred določenimi težavami. Zelo važen pri tem je socialni problem. Ta vprašanja so mi vodilo, kako in kaj nuditi odrašča jočemu otroku.*
•V Trebčah manjka ustrezni vadbeni prostor . . .»
•Tako je. Za silo smo že tri leta vadili v večji učilnici osnovne šole, ki smo jo primerno preuredili. Vanjo smo namreč vgradili nekaj športne opreme. Letos pa so zaradi prostorske stiske v učilnico namesti li razred. Zato jo moramo najprej izprazniti in ob koncu ure ponovno pospraviti klopi, kateder in vse ostalo. Ko nam je vreme naklonjeno pa seveda vadimo na odprtem *
«Pa še običajno vprašanje. Se ti zdi, da so naši najmlajši preobremenjeni?*
•Mislim, da je treba naše otroke zelo zgodaj vključevati v skupnost, zato je zelo pozitivno, da se otrok udeležuje pošolskih tečajev. Ko bo dorasel, bo tako prav gotovo postal aktiven član naše slovenske družbe. Seveda pa se strinjam, da otrok ne sme biti preveč obremenjen, oziro ma. da mora imeti dovolj prostega časa za igro. Vseeno mislim, da naši otroci vendarle niso tako dosti obremenjeni.* (M. Šušteršič)
Na sliki: Tiziana Križmančič s svojimi varovanci
V naši rubriki smo pred časom že objavili prispevek Fer-ruccia Clavore, kulturno-politič-nega delavca iz Beneške Slovenije, predsednika Zveze beneških izseljencev, člana teritorialnega in izvršnega odbora SKGZ. sodelavca raziskovalnega inštituta SLOR1 v Čedadu in člana izvršnega odbora kulturnega društva Studenci. Že tedaj je Clavora poudaril pomen, ki bi ga lahko imel šport pri etničnem zorenju Beneške Slovenije in je podal širšo sliko celotne problematike teh krajev, od nenehnega izseljevanja, redke naseljenosti, velikih razdalj, vprašanj alkoholizma, mamil itd. Prav v tem okviru je vsaka pobuda, katere cilj je združevanje, s katerim bi znova obudili občutek lastne pripadnosti, izredno pomembna. In prav tu, je tedaj dejal Clavora, je mesto tudi za šport.
F. Clavora: Ovrednotiti pomen športa v boju za priznanje našega obstoja
V članku, ki je bil v »Primorskem dnevniku* objavljen 11. februarja, sem že omenil, kako je važno za Slovence v Furlaniji, da najdejo priložnost za združevanje, kar je pogoj, da znova odkrijejo lastno iden-
titeto, ki jo je omajal več kot sto let trajajoči raznaradovalni pritisk države. V tem okviru je vloga športa tako odločilnega pomena: lahko ponovno Sterne potlačene energije, napetosti, občutek lastne pripadnosti in identitete.
V	tem prispevku se bom razumljivo izognil zgolj telesno - tehničnim vprašanjem športne dejavnosti in bom vso pozornost usmeril na psihološke in sociološke vidike tistih množičnih dejavnosti, ki globoko označujejo ljudsko kulturo sodobne družbe.
V	poslednjih desetletjih tega stoletja poteka globoko v raznih strukturah in v zavesti ljudi titansko soočanje med hegemonističnimi težnjami oblastvenikov ter težnjami in sposobnostjo tistih, ki se zavzemajo za raznolikost: cilj enih je dokončno poenotenje kultur in njihova prikrojitev enemu samemu
odtujevalnemu modelu, cilj drugih pa velikanski proces pridobivanja lastne zavesti, kar je ključ novega humanizma.
V ta okvir sodi boj Slovencev v Furlaniji za priznanje lastnega obstoja. V tem boju je treba uporabiti vsa sredstva in vse orožje, ki je na razpolago: kulturo, politiko, gospodarstvo, vse združevalne elemente. Šport je eno teh sredstev in ga ne uporabljamo. V Benečiji delujejo nekatera nogometna društva, lovsko in ribiško društvo itd. Obstaja eno samo izrazito slovensko društvo, Planinsko društvo, vendar na žalost samo na papirju. Zgubljeni čas treba hitro nadoknaditi s ponovno uveljavitvijo Planinskega društva, ki lahko postane pobudnik in katalizator vrste raznih pohodov ekskurzij, smučarskih tečajev itd. obenem pa tudi takih akcij, ki imajo večje družbeno in politično obeležje in se nanašajo na ohranitev in valo-
rizacijo okolja kot so npr. turistične poti, ponovno ovrednotenje naravnih in zgodovinskih lepot, ki jih v Benečiji ne manjka itd. Ravno iz tega se lahko rodi nova. večja pažnja do teritorija, do njegovih značilnosti, do vsega, kar priča o tukajšnji zgodovini, ki je tudi kultura, in občutek za obrambo vsega premoženja teh krajev, kjer je ravno etnični moment ena bistvenih komponent. Tako zastavljena športna tematika je gotovo zapletena in zasluži, da bi jo obravnavali n« kakem simpoziju z udeležbo priznanih izvedencev. Vendar sem prepričan, da šport, če ga oomo tako tolmačili, lahko za Slovence v Furlaniji postane pomemben instrument, ki jim bo omogočil, da se zavedajo svojih značilnosti in torej svojega bistva. Brez zavesti tudi zavzetosti ne more biti.
Ferruccio Clavora
JKMlništvo, uprava, oglasni oddslak
TRSI Ul. Montacchi 6 PP 559	Tel (040) 79 4« 72 (4 linije) TLX 490270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio a	Jel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65 000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100.00, letno 1000,00 din, za organizacijo in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din.
Poštni tekači račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ
Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 AD1T --v DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajme se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
. . . t J„. ČUn itatifanskefi zv«* časopisnih |
1. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
In liska!
založnikov F1EG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Srednji vek v Latinski Ameriki
Ekvador je ena izmed najbolj zaostalih in ne-mbitih dežel Južne Amerike. Na površini, ki je nekolika večja od jugoslovanske živi devet milijonov prebivalcev, ki so v veliki večini potomci domačinov ali potomci mešanih zakonov, mestici. V 160 letih neodvisnosti se je tu zvrstilo že 60 vlad in IT različnih ustavnih ureditev.
Dežela je revna; polovico površine prekrivajo tropski gozdovi, četrtino pa nerodo ritni gorski grebeni Andov. Preostala četrtina mora preživljati ekvadorsko ljudstvo in zato je že od nekdaj bila usoda te zemlje glavno gibalo ekvadorskega družbenega in političnega življenja.
Zemljiška posest ima v Ekvadorju precej podobno zgodovino kot v sosednji Kolumbiji ali v Peruju. Še v času, preden je dežela postala neodvisna (leta 1830) so se tedanji španski gospodarji prepričali, da ■je kljub revščini ekvadorska zemlja bolj donosna od rudnikov in drugih obrtno-industrijskih dejavnosti. Usmerili so se zato v veleposestništvo in uvedli način izkoriščanja kmečke delovne sile, ki obstaja še danes. Ta pozno-fevdalai sistem se imenuje thuasipungo» in sestoji v tem, da veleposestnik prepusti v obdelavo nekaj svoje površine v zameno za določeno število dni dela na lastni zemlji.
Še leta 1968 je 1% lastnikov posedoval polovico vseh kmetijskih površin; drugih 75% vseh «posestnikov* pa je imelo posestva manjša od 5 hektarov. Ob teh številkah je jasno, da so rentabilna le veleposestva, medtem, ko ostala posestva zadoščalo le za zelo skromno preživljanje. Na'obalnem območju se je v zadnjih desetletjih razi - 'e nov pojav: premožnejši meščani so izrinili revne kmete z zemlje in ustvarili plast modernejših kmetijskih podjetij, ki proizvajajo za domači in tuji trg. Iz teh kmečkih izrinjencev je nastal delavski sloj, ki niha med brezposelnostjo v mestih in poljsko dnino na podeželju, h lega proletariata se je razvilo stavkovno, protestno.
a tudi zadružniško gibanje, ki je začelo pretresati državo.
Oblasti, ki predstavljajo interese veleposestnikov in meščanov so redno odgovarjale z nasiljem, ki je zahtevalo stotine žrtev. Veleposestniki običajno kar sami skrbijo za obrambo lastnih interesov s privatnimi »vojskami*. Vse agrarne reforme so imele doslej le videz napredka. Prva, iz leta 1964 je dajala kmetom v odkup tako majhne površine, da se na njih niso mogli preživljati. Druga, iz leta 1973, pa je dajala na razpolago le nekaj zemlje brez nobeire druge podpore, ki bi omogočala kmetom učinkovito obdelavo. Namen obeh reform je bil, po mnenju opazovalcev, le v tem, da nekoliko ublažita politično napetost na podeželju in v bistvu ohranita lastniško strukturo nespremenjeno.
To je slika ekvadorskega kmetijstva, ki je glavni steber državnega gospodarstva in notranje družbene strukture, saj živi na zemlji polovica prebivalstva in iz nje prihaja tretjina ekvadorskega izvoza (banane, kakav in kava).
Ekvadorsko politično življenje izhaja iz opisanih razmer. Med leti 1934 in 1972 je bil najsvetlejša zvezda na političnem obzorju Jose Maria Velasco Ibarra. nekak ekvadorski Peron, ki je bil petkrat izvoljen za predsednika in vladal skupno 18 let. Ob zadnjem mandatu je bilo očitno, da si je dokončno zapravil ljudsko podporo, zato je vojska «prehitela^, volitve in 16.2.1972 prevzela oblast, da bi z «nacionalistično» in revolucionarno* politiko ohranila ekvadorsko družbo na (•.pravi poli*. Oklicano je bilo obsedno stanje, a ljudstvo je odgovorilo s stavkami in atentati. Januarja 1976 je ponoven državni udar privedel na oblast novo vojaško vlado, ki je obljubila, da bodo volitve najkasneje leta 1977.
Volitve so bile dejansko šele julija 1978, ko je bil izveden prvi krog. na katerem je dobil največ glasov mlad. 38 letni politik Jame Roldos Aguilera. Bil je «levosredinsko usmerjen* predstavnik previdno reformističnega meščanstva. Voj-s!:a ni imela veliko simpatij za tega kandidata, čeprav ga marksistične stranke niso podprle, in skušala je na vse načine zavlačevati drugi krog volitev, ki je bil šele konec aprila '79, deset mesecev pozneje. Aguilera je podvojil prejšnje glasove in bil izvoljen za predsednika.
Njegovo vladanje ni bilo lahko, izvedel je nekaj pogumnih potez, med temi vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kubo, 24. maja 1981 pa je njegovo letalo strmoglavilo.
Nasledil ga je podpredsednik, demokristian Os-valdo Hurtado.
Splošna gospodarska kriza je zajela tudi Ekvador. V notranjosti je bil odkrit petrolej, a bilo ga je premalo, da bi čudežno ozdravil državno gospodarstvo. Večina najdišč je onstran perujske meje. na ozemlju, ki je bilo izgubljeno za Ekvador v kratki vojni leta 1941. Konec januarja 1981 je Ekvador poskušal še enkrat potrditi svoje pravice nad delom perujskega ozemlja, kakih 70.000 kv. kilometrov. A perujska premoč je bila prevelika. v petih dneh so bili upi dokonča pokopani.
Pred nedavnim so iz Ekvadorja spet prišle novice o velikih ljudskih protestnih manifestacijah. O njihovem pravem pomenu bomo izvedeli še’e čez čas: če so bili eden izmed mnogih zatrtih puntov ali začetek krušenja prestare oblasti.
PO PRIPORU SILVANA ROMANA V PAVII
Primer skupine «Ludwig» bo trd oreh za sodstvo
Univerzitetni asistent in raziskovalec trdi, da ni vpleten v verigo umorov, da pa je študiral ta pojav
VERONA — Asistenta in raziskovalca na univerzi v Pavii Silvana Romana, ki je osumljen, da je vpleten v verigo umorov neonacistične skupine «Ludwig», niso včeraj zaslišali. Namestnik veronskega državnega pravdnika Pavone čaka namreč na dokumentacijo iz Pavie. Romanovega pripora niso še spremenili v aretacijo, veronsko sodstvo pa je skrajno previd no, saj ima v rokah primer z nepredvidljivim razpletom.
Romano odločno zanika obtožbe in trdi. da ga zanima primer «Lu-dvvig», zato je obvestil rabina iz Padove, da bi bil lahko tarča a-tentata te skupine. Razni dokumenti in zapiski o delovanju skupine «Ludwig», ki so jih odkrili na njegovem domu, so mu služili kot o-snova pri njegovih analizah. Po vsem sodeč pa so preiskovalci odkrili baje kaj konkretnejšega, da so Romana priprli. Veronski sodniki. njim so poverili preiskavo, ker je tu skupina «Ludwig» zagrešila prvi umor, imajo trden namen čim-prej priti vsej zadevi do konca.
Skupina «Ludwig» si je prilastila odgovornost za osem umorov. Kot prvega so živega zažgali v avgustu leta 1977 nekega razpečevalca mamil, umori so si nato sledili po eden letno. Najprej so bili tarča homoseksualci, nato prostitutke v zadnjem obdobju lani in letos je nekdo s kladivom ubil tri duhovnike. Poleg teh umorov je marsikdo pripisal skupini «Ludvig» razne u-more in zločine, ki so ostali nepojasnjeni.
O tem pojavu je bilo v preteklosti že marsikaj napisanega, še najbolj je prevladovala teza o zelo omejeni skupini, če ne celo o eni sami osebi, ki je sklenila pokončati -zgrešnike*. Trenutno v Pavii si ni nihče na jasnem. Romanovi kolegi trdijo, da je bil vesten in marljiv ter sposoben asistent, vsi se čudijo, da je vpleten v to verigo zločinov. Njegova osebnost in obnašanje sta sedaj pod drobnogledom vseh, kar je za vodenje preiskave skrajno nerodno. Prav tako je nedopustno, da prihajajo na dan domnevne «resnice» o preiskavi, feT bi morala biti vsekakor tajna.
SAN DIEGO - Iz kalifornijskega laboratorija za raziskavo raka-slih obolenj poročajo, da so odkrili naravni hormon, s katerim je moč
• llltlllllllllUIIIIIIIIHIHiaHlIlllllllllllllllllllllUIšUMIItlllllllllllllinillllllinillllllimilllllllllHtlllllllllllllllHIHIIIIUIIIIIIIIIinHIIIIIIMIIIIIIMtlllllllMIMIIIIIIIMIIUlflltlMIIIHIIIHIIflUllUllllllllllllltlHIIIIIMIIIIIIIIIIIiriiiltiii
BENEŠKI DNEVNIK
V POPOTRESNI OBNOVI VEČJA SKRB KULTURNIM SPOMENIKOM BENEČIJE
Društvo L’Arengo priredilo v Sv. Lenartu razpravo o romarskih cerkvah in sprožilo akcijo za obnovo cerkve sv. Silvestra
SV. LENART - Globoke rane. ki jih je potres iz leta 1976 povzročil Beneški Sloveniji so bile vsaj v grobem odpravljene, vsekakor pa ob s aja še cela vrsta sredstev, med n imf zakon 828, na osnovi katerih, naj bi v prihodnjih letih dokončali pc potresno obnovo in hkrati sprožili gospodarski razvoj prizadetega območja. Nič pa ne kaže, če se bodo r. istojne ustanove v naši deželi konkretno lotile vprašanja obnove kulturnih dobrin Benečije in v tem okviru vrste romarskih cerkva, ki so še zlasti po potresnih sunkih v ■/.skrbi ju jočem razpadajočem sta nju.
Romarske cerkve, ki predstavljajo izredno pomemben del zgodovine in kulture Benečije, nesporno imajo tudi splošno zgodovinsko in umetniško vrednost, kar dokazuje tudi zanimanje strokovnjakov tako iz Slovenije kot iz Furlanije (med zadnjimi naj omenimo le Giuseppa Mar. chettija) za to kulturno bogastvo. Gre za spomenike, ki so jih zgradili pretežno v 16. stoletju, na to obdobje se namreč nanašajo prvi zgodovinski viri. čeprav se na o-snovi vrste podatkov lahko sklepa, da so nastali, vsaj nekateri, že v 14. stoletju in da so jih kasneje le obnovili. Mimo zgodovinskih in slogovnih značilnosti, so romarske cer-k\e v Benečiji pomembne tudi kot del zgodovinskega spomina naše skupnosti in istočasno dokaz več vezi in sodelovanja med Slovenci, saj je bil najbolj znan mojster stavbar v 15. stoletju v Nadiških dolinah znani Andrej iz Škofje Loke. Da bi vzbudil globljo zavest o na: šem kulturnem bogastvu in hkrati sensibiliziral javno mnenje in pred vsem pristojne ustanove (v prv i vrsti Zavod za spomeniško varstvo), je pred kratkim ustanovljen študijski center L'Arengo iz Sv. Lenarta sprožil akcijo za zaščito in obnovo rccnavske cerkve sv. Silvestra, ali sv opasila kakor ji pravijo doma čini iz 14. stoletja, ki čeprav je na ib moč ju Spetrske občine spada pod šentleriarsko župnijo.
V tem okviru je pred kratkim L’A rento priredil v Sv. Lenartu okro g k, mizo im temo romarskih cerkev
v Nadiških dolinah, pri kateri so sodelovali župnik iz Sv. Lenarta A. Dorbolo, Nelly Drusin strokovnjak iz Centra za katalogiziranje kulturnih dobrin pri Villi Manin ter Tar-cisio Venuti. ki se več let ukvarja z zgodovino romarskih cerkva v Benečiji (v kratkem bo izšla tildi njegova študija). Povabljen je bil tudi arh. Simonitti, ki pa se zaradi dru gib obveznosti okrogle mize ni mogel udeležiti.
Se posebej zanimivo je bilo predavanje Nelly Drusin, ki je najprej osvetlila pojem kulturne dobrine, ki zajema vse, kar ima specifičen pomen in vrednoto v kulturni zavesti ljudi, ki živijo na določenem teritoriju. Nato je predavateljica predstavila način delovanja centra za katalogiziranje kulturnih dobrin predvsem na konkretnem primeru cerkve sv. Silvestra. Sledil je poseg Venutija, ki je v glavnih obrisih
podal zgodovino in najpomembnejše značilnosti romarskih cerkva v Be nečiji. medtem ko je župnik Dorbo-16 predstavil zgodovino in pomen religije na tem področju. Zadnji je tudi poudaril, da je pravilo zgodo vine. da se skozi čas izgublja in pozablja na naše izročilo. Z njim se ni strinjal profesor černo, ki je govoril o načrtovani politiki oblasti. da izbrišejo vse sledi Slovencev s tega področja in poudaril pomen za celotno skupnost, da ohrani svoje kulturne značilnosti. Pohvalit .je pobudo tudi v imenu TO SKGZ in izrazil pripravljenost vseh sloven škili organizacij videmske pokrajine sodelovati pri njej. Srečanje se je zaključilo z živahno razpravo, ki je bila predvsem osredotočena na raz. mišljanju o najbolj učinkovitih in hitrih poteh, ki bi privedle do čimprejšnje obnovitve cerkve sv. Silvestra. (jn)
Delegacija šolnikov Devina-Nabrežine obiskala Buje
BUJE — Včeraj je obiskala bujsko občino delegacija šolnikov iz pobratene devinsko-nabrežinske občine; vodil jo je odbornik za šolstvo Giorgio Depangher. Goste je sprejel predsednik skupščine bujske občine Mario Pajič, nato pa so si ogledali šolski center italijanske in hrvaške šole ter se seznanili z učnimi metodami. Danes pa bo bujsko občino obiskala delegacija devinsko-nabre-žinskega občinskega odbora, ki jo bo vodil župan Albin Škerk. Na srečanju bodo razpravljali o programu sodelovanja za tekoče leto.
MtlllliHintlllHIinilllHIHtHttltlMIIIIIIIHIHItlll
V
Dvoglava kača iz Kirgizije
§.	.	..s , .vwv.	. *AaMs$Sa»,w '	% ;S
Dvoglava kača z naše slike prihaja iz sovjetske Kirgizije in je predmet poglobljenega študija kijevskih zoologov. Ravnatelj zoološkega inštituta meni, da je pojav odvisen od nepravilne delitve v embrionalni stopnji razvoja
(Telefoto AP)
zaustaviti razvoj rakastih celic, ne da bi pri tem oškodovali zdravih. Na praktično uporabo novega zdravila pa bo zaradi težkega pridobivanja treba čakati še vrsto let.
Japonski ljudožerce pojde v umobolnico
PARIZ — Francoski sodniki so spoznali za umsko bolnega japonskega študenta, zaprtega od junija 1981, ki je ubil in deloma požrl neko nizozemsko kolegico. Preden se je lotil «pojedine», je njeno razkosano truplo še fotografiral, ostanke pa poskril v Bulonjskem gozdu.
Ljudožerca bodo sedaj iz zapora premestili v neko psihiatrično bolnišnico.
MANHASSET — S carskim rezom sta v ZDA prišla ra svet prva dvojčka, spočeta v epruveti. Bratec in sestrica sta močna in povsem zdrava.
Rdeča in bela leteča stonoga
Anglež Paul Andres je iz lahkih lesenih paličic iu ogromnimi količinami prav tako belega papirja izdelal 30 metrov dolgega zmaja, ki spominja na ogromno letečo stonogo uspel v Hannovru, kjer so vremenski pogoji baje izredno dobri
lahkega rdečega ln Podvig mu jo (Telefoto Al1)
POGOVOR S ČLANI AKCIJSKE KONFERENCE KOSOVSKE UNIVERZE
Ribičič na prištinski univerzi govoril o odnosih z Albanijo
Jugoslavija je zainteresirana, da Albanija ostane neodvisna in zunajblokovska socialistična država
PRIŠTINA — Predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič se je včeraj pogovarjal s člani akcijske konference ZK kosovske univerze o idejnopolitičnih razmerah na tej visokošolski ustanovi.
Mitja Ribičič se je posebej zanimal za sodelovanje univerze v Prištini in univerze v Tirani. Nekaj udeležencev v razpravi je dejalo. da je bilo to sodelovanje povsem nepotrebno kritizirano in prekinjeno, saj je bilo v prid tako eni kot drugi visokošolski ustanovi.
Sodelovanje med tema univerzama me posebej zanima, saj zadeva tudi razvoj odnosov med sosednjima državama. Jugoslavija je zainteresirana, je dejal Mitja Ribičič, da Albanija ostane neodvisna zunajblokovska in socialistična država in da tam začne razvijati res nični socializem.
Ko je govoril o odnosih med Jugoslavijo in Albanijo je Mitja Ribičič opozoril, da ohladitev odnosov med državama ne bi smela i-meti za posledico žalitev albanskega ljudstva in omalovaževanje njegove zgodovine, prav tako kot tudi mi ne bomo dovolili potvarjanja naše zgodovine. Ostro in z dokazi moramo obsoditi politiko En verja Ho-she, vendar pa se ne bomo spuščali v prepire, tako kot on to počne.
Univerza na Kosovu je edina u-niverza v Evropi, kjer so predavanja v dveh jezikih. Naš interes je, da sosednja Albanija ne postane žandar Balkana, zaradi takšne politike pa obstoji stvarna možnost, da to v prihodnosti postane, je dejal Mitja Ribičič. Jasno moramo povedati, da je sedanja politika al-, banskega vodstva usmerjena pred-' vsem proti albanskemu ljudstvu samemu. Menim, da je v Albaniji velik odpor do politike Enverja Ho-xhe. Tam je vse nekako prikrito z lažnim mirom, z idiličnimi prizori, je nadaljeval Ribičič.
Nadalje je govoril o pomenu sodelovanja s sosednjimi državami, mimo diplomatskih in drugih ustanov. Statistika kaže. da v svetu samo 17 odstotkov stikov poteka preko državnih organov, vse drugo pa je kulturno, športno in drugo sodelovanje med narodi, če že ne moremo sodelovati z vladami in partijami, potem moramo razvijati te oblike sodelovanja, (dd)
Prihodnje leto nared Sabotinska cesta
LJUBLJANA — Cesta od Nove Gorice do Goriških brd, tako imenovana Sabotinska cesta, bo gotova prihodnje leto. Tako je bilo sklenjeno včeraj na samoupravni interesni skupnosti za ceste. Sabotinska cesta, ki je plod osimskega sporazuma in katere gradnjo finansirata Jugoslavija in Italija, vsaka na svojem ozemlju, je dobila prednost v ne ravno rožnatem finančnem položaju pri gradnji novih cestnih povezav v Sloveniji. Dolga bo 7,6 km in široka 6 m. Kot je znano bo cesta občutno skrajšala pot prebivalcem Goriških brd v Novo Gorico. ki je gospodarsko, kulturno in upravno središče tega dela Primorske. (jp)
brez protokolarnih časti. Pogreba se bodo udeležili le člani najožje družine in njegovi bojni tovariši, ki jih je sam določil v oporoki, (dd)
«Strip-t<‘iLse» sredi sodne dvorane
NEW YORK — Vrhovno sodišče kanadske province British Columbia je obsodilo na 4 leta zapora 63 letno Mary Braun, ker se je popolnoma slekla sredi sodne dvora-
ne. Zgodilo se je medtem, ko je proti njej tekla razprava zaradi namernega požiga, ki ga ženska, kot pripadnica verske sekte cotroci svo-bodes>, pojmuje za zveličavnega. Tudi golota je eden od «očiščevalnih elementov» njenega verovanja, a jo je kljub vsemu pripeljala za rešetke.
BRASILIA - V preteklem letu so v Braziliji pretihotapili več kot 100 ton zlata, se pravi več kot polovico vse brazilske proizvodnje te žlahtne kovine.
iinniiiiiiMiiniiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimfatoiitinmniiiiiMinriMiiniinimiiniitNiiiMiiHiimiiui
ZAZIDALNI NAČRT V FIESI JE PREVEČ POSEGEL V NARAVO
Na območju Pacuga naj bi sploh ne gradili
BEOGRAD — Na željo Rodoljuba Čolakovida, bo zadnje slovo od nje 1 govih posmrtnih ostankov potekalo
PIRAN — Fiesa in Pasug pomenita s stališča varstva okolja i nna-rave rttemeroma dobro ohranjen prostor. Prav naravne lepote, ki jih ponuja okolica, so bile vzrok, da so na zadnji seji občinske skupščine zavrnili predlog zazidalnega načrta «Fiesa - Pacug*. Pripombe konference delegacij kulturnih inštitucij občine Piran delegatke kmetijske zemljiške skupnosti so predlagan zazidalni načrt v marsičem zavrnile.
Fiesa je namreč po urbanističnem načrtu iz leta 1975 območje naravovarstvenega pomena (naravni rezervat nacionalnega pomena), kjer mora imeti vsako urejanje okolice soglasje naravovarstvene službe. Regionalni prostorski plan Slovenije pa opredeljuje Fieso kot naravni spomenik z varstvenim režimom za hidrološki in zoološki naravni spomenik. Prav zaradi tega so po mnenju delegatov kulturnih institucij predvideni posegi neprimerni, saj preširoko in prekorenito spreminjajo območje Fiese in Pacuga. Predvidevajo preveč pozidave, preveč stavb in najrazličnejših objektov, betona, asfalta v sicer razmeroma ohranjenem in svojstvenem okolju (sladkovodno jezerce tik ob morju, bujno sredozemsko rastlinje, itd.).
Delegati kulturnih institucij občine Piran ne nasprotujejo vsakršni zazidavi, vendar predlagajo, da bi bila v precej manjšem obsegu, osredotočena na enem predelu (na zahodnem delu območja), dovolj stran od jezera in obale in tako, da bi v čim manjši meri uničili naravne lepote Fiese. V Pacugu — «edinem zalivu, ki je ušel neusmiljeni urba-nizaciji», pa naj sploh ne bi gradili novih objektov, ampak le uredili obstoječi mladinski počitniški tabor. Zato je delegacija kulturnih institucij predlagala, da naj bi v občini ponovno ugotovili, kdo je (glede na zaostrene gospodarske razmere) sploh se pripravljen vlagati na območje Fiese, da spreminjajo zazidalni načrt v sodelovanju s službo za varstvo naravne dediščine in napravijo študijo o tem, kako bi zazidalni načrt vplival na ekološko ravnovesje območja.
Ta predlog so delegati skupščine občine Piran podprli in s tem zavrnili predlog zazidalnega načrta, ki ga urbanisti pripravljajo že nekaj let. Zdaj bodo morali pripombe delegatov občinske skupščine dodobra proučiti in seveda toliko spremeniti predlagan zazidalni načrt, da občani ne bodo imeli več pripomb in da bo narava lahko še zmeraj ponujala dovolj sprostitve, počitka in razvedrila.
BORIS ŠULIGOJ
DUNAJ — Avstrijska agencija Kathpress poroča, da so v nekem ekumenskem znanstvenem inštitutu s pomočjo računalnikov ugotovili natančen datum Kristusovega križanja: 3. april leta 33.
Do podatka so prišli na osnovi natančnega Izračuna obdobja sončne zatemnitve na dan križanja.
Rodil se je kljub materini smrti
Compaet disc tudi v Italiji
RIM — Z majem bo tudi v Italiji na prodaj nov sistem gramofonskih plošč, «compact disc». Gre za nov način predvajanja glasbe, brez šumov, za plošče, ki jih ni mogoče poškodovati. Plošče so majhne in merijo v premeru 12 cm, posnete so samo na eni strani, predvajanje posamezne plošče pa traja celo uro. Ta sistem je patentirala nizozemska družba Philips, ki ima patent veljaven za ves svet, plošče pa izdeluje tvrdka Polydram, ki je že pripravila seznam 20 plošč, za enkrat predvsem klasične glasbe. Plošče bodo na prodaj približno po 20 tisoč lir. vrteti pa jih bo mogoče le na posebnem gramofonu opremljenem z žarkem laser. Ta gramofon, če ga tako lahko sploh imenujemo, bo v prodaji za ceno približno poldrugega milijona lir. in bo omogočal tudi «načrtovano» poslušanje, to je programirano poslušanje posameznih pesmi z vsake plošče. Do konca leta bo na prodaj že 500 plošč in tvrdka Polydram zagotavlja, da bodo seznam sproti izpopolnjevali. Proizvajalci tega sistema imajo zelo ambiciozne načrte, saj nameravajo z novimi ploščami zamenjati tako stare gramofonske plošče kot tudi kosete.
SAN FRANCISCO — S carskim rezom je po 31 tednih nosečnosti prišel na svet zdrav otročiček, potem ko mu je mama <legalno» u-mrla že 24. januarja. Žensko so s posebnimi napravami umetho držali pri življenju, čeprav so njeni možgani popolnoma odpovedali, in tako omogočili plodu, da se je razvijal naprej. Ko so se zdravniki pretekli teden zavedali, da je otrokov razvoj pojenjal in da so se v materini krvi pojavili znaki zastrupitve, so otroku brez težav omogočih prihod na svet, mater pa pustili dokončno umreti.
Ipokojilcv je prav nič ne mika
CLEVELAND — Veteranka ameriškega televizijskega časnikarstva, 90-lctna Doroth.v Fuldheim, je podpisala novo triletno pogodbo za sodelovanje z neko televizijsko hišo v Clevelandu.
Dorothy Fuldheim se na zaslonih te televizijske hiše z analizo aktualnih dogodkov pojavlja vsak večer že od leta 1947.
Škocjanske jame naravni spomenik prve kategorije
SEŽANA — ge letos naj bi prek jugoslovanskega komiteja za varstvo naravne in kulturne dediščine pri UNESCO dosegli, da bi Škocjanske jame z okolico proglasili za naravni in kulturni spomenik prve kategorije. Konec minulega tedna je sežansko občino in škocijanske jamo obiskal predsednik jugoslovanske komisije, ki prek omenjenega komiteja, seveda na predlog republiškega komiteja in izvršnega sveta občine, v kateri je naravni oziroma kulturni spomenik, UNESCO posreduj* zahtevo oziroma predlog, da se neko območje proglasi za naravni in kulturni spomenik. Prof. dr. Otto Webce je ocenil, da je resnično za tako okolje, ki zasluži ovrednotenje kot ga predlagajo v sežanski občini in pri republiškem komiteju za varstvo naravne in kulturne dediščine. V sežanski občini so delegati občinske skupščine že pred tremi leti sprejeli poseben odlok za zaščito Škocjanskih jam in v njem z urbanističnim načrtom opredelil nadaljnji razvoj tega območja.
S proglasitvijo Škocjanskih jam z okolico za naravni in kulturni spomenik prve kategorije se bodo nedvomno odprle nove možnosti za nadaljnji turistični razvoj tega območja. Z mednarodnim priznanjem bi verjetno nekoliko lažje dobili sredstva, ki jih potrebujejo za ureditev jam in okolice. Seveda pa bo ves trud kai malo vreden, če odgovorni ne bodo našli denarja za sanacijo reke Reke, ki onesnažena tako kot je, maliči lepote škocjanskih jam in okolice.
DUŠAN GRČA