LETO LXV Naročnine mesečno 25 Din, za inozem-«tTo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 PoBtnlna plačana » gotovini štev. 1 a Telefoni arednUtva in oprave: 29-92, 29-94, 29-94, 29-95, Izhaja vsak dnn zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cona 2 Din Cek. račun: Ljub-I iona it. lObMi in 10Л4'' za tnserate; Saraievo šiv 7">03, Zagreb št». VMM1, Pru re-i )utmi Ј4.7Ч7 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. t t Novoletna voščila Zopet jmo prestopili prag novega leta. Zopet imamo priliko, da pozabimo skrbi ali si jih vsaj ob upapolnih pogledih v bodočnost olajšamo. Z nezaupanjem, mnogimi temnimi slutnjami ter le malim optimizmom so Sli pred 12 meseci narodi novemu letu nasproti. Ko sedaj delamo obračun čez preteklost, r'.,irao, da je bilo res mnogo težav, mnogo bridkosti, marsikje je celo smrt na pretresljiv način posegla v krog nam dragih in najbližjih. Toda končno *e moremo pa le vseeno tolažiti s preprosto tolažbo vseli optimistov: Moglo bi biti tudi še mnogo slabše! In naj so črnogledi še tako ma-lo ve rili in nezaupljivi, jc to tolažba, ki v vsakem primeru drži. Marsikaj bi moglo biti se slabše, in ker smo pred mnogim zlem bili obvarovani, gremo v novim upanjem novemu letu nap roti. Za bodoče leto si izražamo najboljša voščila. Je neko staro ljudsko voščilo, ki pravi, naj bi si ljudje ob novem leto drug drugemu želeli, da bi jih Bog obvaroval »bolezni, vojske, lakote ter neprevidene smrti«. Prav lepo in krščansko voščilo, kakor si lepšega skoraj želeti ne moremo. Predvsem si vsi prav iskreno želimo zdravja, ki je ena največjih zemeljskih dobrin. Do-ler je človek zdrav, more še vse upati, še vse doseči. IXikler je zdravie v hiši in družini, toliko časa ni Se prav do kraja hudo, pa čeprav je pomanjkanj? in prihajajo težave ena za drugo. Hiter način sodobnega življenja stavlja več-;e zahteve na človeški organizem kot nekdaj, LO je človek živel bolj mirno in varno v veoročjla, — so bili naši zimsko športni kraji in postojanke izredno dobro obiskani. Tisoči so se, oproščeni dnevnih skrbi v krasni zimski naravi in v veseli družbi izvrstno zabavali. Kdor je imel priliko opazovati razigrane skupine letoviščarjev Ljubljanski škof Slovencem za novo leto: ali je celo sam sodeloval, jim je gotovo privoščil vesele ure oddiha. Toda napačno bi storil, kdor bi iz te okoliščine tudi že sklepal na splošno blagostanje našega naroda. Kajti istočasno jih je še mnogo več ždelo doma v mrzlih, ino-krotnih stanovanjih in drugih, ki si tudi za lepe božične praznike m so mogli ničesar privoščiti. Bre/.|M>selnost je ravno v Sloveniji še vedno zelo velika, socialne razmere še nezatlovo-ljivo urejone. Sedanje oblasti, ki izhajajo iz ljudstva in uživajo zaupanje ljudstva, so sicer t. javnimi deli že marsikaj izboljšale, toda še vedno nam manjka dobre socialne zakonodaje in še mnogih socialnih ustanov ter naprav, po katerih čas in га.тшеге t?ujoo kličejo Popolnoma v službo razširjala dobrega tiska!" Zadnji čas ie, da se katoličani vzdramimo Hude vesti od bolniške postelje sv. očeta Vatikan, SI. decembra. AA. Štefani. Zdravstveno stanje sv očeta je še zmeraj zadovoljivo in zadnje dni se ni zgodilo ničesar, kar bi upraviče-valo kak strah ali pa bojazen. Sv. oče mnogo trpi zaradi bolečin v nogi in je zelo nervozen, ker se že dolgo ne sme nič gibati. Hude bolečine prenaša bolnik potrpežljivo. Bolnikovi dnevi so postali že čisto enolični. Ta enoličnost vesti je pri nekaterih tujih časnikarjih povzročila razburjenje in so zato začeli spuščati v svet ploho senzacionalnih vesti. Tako je včeraj neki angleški časnikar sjioročil svojemu listu, da je bila sv. očetu amputirana noga. Sv. očela so sproti obveščali o teh vesteh in zato se je odločil, da bo na božični dan govoril po radiu. Z nasmehom je rekel: »Tisti, ki me bodo slikali, bodo vsaj lahko rekli, da še živim.« S tem je zanikal vesti nekaterih tujih listov, ki so že objavili njegovo smrt. Stanje sv. očeta ni dobro, vendar pa ni takšno, da bi bila upravičena čezmerna bojazen. Sv. oče Pij XI je sprejel kardinala državnega tajnika Paeellija in mu naročil, da naj jiošlje pismo redu karmaličank. V tem pismu jih prosi sv. oče, da naj molijo zanj, da bi mu Vsemogočni dal potrpežljivost, da bi dostojno prenašal bolečine. Nasprotno pa poroča avstrijski katoliški dnevnik »Grazer Volksblatt«. ki ima v Vatikanu svojega posebnega poročevalca, mnogo bolj vznemirljive vesti, ki jih dobesedno posnemamo: »Zdravstveno stanje sv. očeta se jc zadnje dni tako poslabšalo, da se hoji jo najhujšega. Na levi nogi se je vnetje živcev in žil tako razširilo, d a jo vsako upanje, rešiti življenje s v. očeta tak o rekoč izgubljeno. Vnetje je že tako neiarnu napredovalo, da so zdrav-niki ugotovili, da ho kmalu ogrožen obtok krvi in Din 21 — v vseh lekarnah Proti revmatizmu, išijesu in prehladu pomagajo Togal tablete. Pazite na varstveno znamko : TOGAL Dr Btevanovio i Pyk Registrirano S. br. 28(188'IMG Za novo leto je nam katoličanom papežev dri. tajnik kardinal Paeelli dal v imenu sv. Očeta geslo in program: »najstrožjo dolžnost, da beremo in po svoje možnosti širimo katoliško dnevno časo-opisuje življenje, presoja dogajanja in ustvarja rasti ter brani stebre krščanskega družabnega reda, moralni zakon, družino in mladino « K temu prav za prav nimamo katoličani ničesar pripomniti, ampak samo iti in izvršiti, kar je naša velika in sveta dolžnost. Kardinal Paeelli poudarja katoliško dnevno časopisje, ne misli torej v prvi vrsti na versko časopisje v ožjem pomenu besede, marveč na dnevnike. Katoliški dnevnik smemo imenovati tisti, ki opisuje življenje, presoja dogajanja in ostvarja javno mnenje v smislu katoliškh resnic, raz stališče vere v Boga ali kakor je to izrazil kardinal Paeelli: >ki iz vseh njegovih strani sije katoliška resnica, ki varuje posameznika, utrjuje družino, visoko dviga čednosti, ki človeško družbo osrečujejo in ji zagotavljajo blagostanje in srečo.« Svojih dolžnosti do takega katoliškega časopisja se mi katoličani premalo zavedamo. Pregledal sem vatikansko razstavo katoliškega tiska ter mogel ugotoviti, da imamo katoličani veliko število tednikov in mesečnikov, tudi z znanstvenimi revijami se smemo ponašati — a dnevnikov imamo mnogo, mnogo premalo. Veliko svetovno dnevno časopisje v drugih rokah! In to časopisje, ki v ogromnih nakladah preplavlja svet in daje duševno hrano miliionom, oznanja v neMetih odtenkih materializem. Presoja, razpravlja vse iz golega materialističnega stališča. Bog, njegove zapovedi in resnice, za to časopisje ne eksistirajo. Ce kaj pove o cerkvi, o verskih zadevah, stori to le v toliko, v kolikor vsebuje kako sen/arijo in hoče zadovoljiti radovednost čitateljev. Načelno pa stoji na stališču: brez Boga. In uspeh takega časopisja? Prvi rod, ki ga je dan za dnem bral, je obdržal Se nekaj sledov privzgojene vere, dasi je padal vedno bolj т verski indiferentizem, otroci so postali že brezbožniki, vnuki pa bodo protibožniki, borbeni sovražniki vere in Boca, saj dnevne injekcije materialističnega naziranja z železno doslednostjo umore vsako vero » osebnega Boga in v odgovornost pred nji m. Katoličani pa berejo, naročajo, podpirajo In pomagajo vzdrževati takšno časopisje, ki bo. ako pojde tako dalje, oh malomarnosti katoličanov uničilo duhovno kulturo krščanskega sveta in vrglo človeštvo nazaj v poganstvo, ne, reči moramo т brezboštvo, kar je hujše od poganstva. Zadnji Čas je, da se katoličani vzdramimo. Ne sme biti med nami več katoličanov, ki se sramujejo katoliškega imena, ki pred vsakim, o komur mislijo, da je drugačnega nazora, sramežljivo prosijo, vsaj v dejanju če ne v besedah: oprostite, da sem katoličani Ne sme biti med nnmi več katoličanov, ki eamo še za uradno statistiko nosijo katoliško ime, pa smešijo. laničujejo. rušijo in na padajo vse. kar je resnično katoliško, celo stoje v prvih vrstah nasprotnikov božjih. Bodimo ponosni, da smo katoličani in storimo odločno, dosledno in neustrašeno svojo polno dolžnost, da se postavimo »popolnoma v sluzim razširjanja dobrega tiska.« f Oregorlj Rožman, škof ljubljanski da pride potem polagoma zadnja nra. Temn primerno se je tieveda tudi ostalo stanje papeža ^rtjno poslabšalo.« »V božičnih dneh smo se na različnih krajih informirali o bolezni poglavarja vesoljne cerkve ter dobili vesti, ki izpopolnjujejo silno pičla uradna poročila vatikanskega dnevnika »Osserva-tore Romano«. Razumljivo je, da vatikansko glasilo ni moglo in še ne more mnogo pisati, odnosno se na široko razpisovati o papeževi bolezni, ker list sv. očeta še vsak dan sam bere. Ne bilo bi priporočljivo. ne iz zdravstvenih niti iz človečanskih razlogov razprostirati pred bolnikom dnn za dnevom njegov položaj ter ga vinemirjavati. Papežev idravnik prof. Milani je zato odredil, da pride čim inanj v časopis. Bolezen na žilah leve noge. kjer je ognjišče vnetja v sklepih kolena in noge, je danes tako napredovala, da jo zdravniki smatrajo le za kronično, to je neozdravljivo. Vsa najmodernejša sredstva, ki so jih vporabljali, kot zavijanje v radiomaterijo. obsevajo itd. so se izkazala nezadostna. Sv. oče se v spodnjem delti telesa sploh ne more ganiti, ker bi mu to povzročilo prevelike bolečine.« »Še le sedaj se je Izvedelo ii nst papeževega zdravnika samega, da je sveti oče te dolgo trpel na teh bolečinah, a da se ni hotel izdati in so ljudje njegove okolice samo opazili, da nekoliko šepa. niso pa slutili, kaj se ta tem skriva. t'c torej v »Osscrvatore Romano beremo, da se zdravstveno stanje sv. očeta boljša, se zboljšanje nanaša samo na nekatere okoliščine bolezni, ki «o jo zdravniki proglasili ta neozdravljivo. Osebno razpoloženje »v. očeta se tudi spreminja in je to odvisno od bolestnih napadov, ki trajajo po več ur in bolnik« silno poterejo. I)ne 23. decembra se je sveti oče počutil lako slabega, da so resno dvomili če bo sploh mogel govoriti na radiu v četrtek. 21. decembra. kot je bilo sklenjeno. Sveti oče pa je dejal: >da mu bo ljubi Bog, ki mil je vdahnil misli za njegov božični nago«ur, dal gotovo tudi moči, da bo te inisli sum poslal po vesoljnemu svetu, lu res, proti poldnevu so bolečine nekoliko ponehale in je sveti oče i velikim trudom v prisotnosti svojih zdravnikov mogel prebrati svoj božični govor, ki je takorekoč govor s smrtne postelje poglavarja katoliške cerkve na zemlji.« »V Vatikana so nam tndi povedali, da bolezen sama ne vzbuja strahu, da bi moglo priti do katastrofe kar naenkrat, toda bolezen se je razvila tako, da se lahko reče, da je nastopila doba počasnega hiranja, ker bo zastoj kn nega ohtoka, ki ga povzroča vnetje na nogi. povzročil počasno samozastrupljenje notranjih organov.« Vatikan, 31. dee. b. Stanje sv. očeta se je zelo poslabšalo. Pričakovati je tudi najhujšega, vsled česar so bili poklicani sorodniki papeža I'ija XI, da ostanejo v bližini. Zdravniki eo v nkrbeh. da pokvarjena kri iz hrome leve noge ne vdre v telo ter pri cirkulaciji skozi srce in možgane ne povzroči smrt pri bolniku. z Bolgari mogočna mirovna trdnfava ob vstopu v lc(o 1937 Pariz, 31. decembra. A A. Pod naslovom »Resnica glede bolgarsko-jugoslovanskega zbližanja« priobčuje list »L'Ordret izpod peresa Spektatorja tale članek: V dobi, ko se nesoglasja med velikimi silami nevarno razširjajo in ko na ta način žal demanti-rajo predvidevanja listov, se je agencijski vesti posrečilo presenetiti pariške časnikarje, ki gledajo stvari navadno jasno in ki iskreno iščejo opor 7.a evropski mir kjerkoli na evropski celini, kjer sedaj divja brez|>o.4elnost, gospodarska kriza in germansko razširjanje. Gre za poročilo o bližnjim dogovoru med Bolgarsko in Jugoslavijo. Nekateri pravijo, da bi bil ta dogovor za Jlalo zvezo in zlasti za Balkansko zvezo nevaroti. Po njihovem mnenju bi se Jugoslavija približala Bolgarski in usmerila njeno ekspanzionisliči}t> željo proti Grčiji, Romuniji in Turčiji. 1'ravijib tudi, da hi samo Vse torej tako kaže, da bo tudi v novem letu borba za vsakdanji kruh ostala v ospredju vsega našega zanimanja Saj drugače tudi biti ne more, ko pa je človek obsojen, da >v potu obraza uživa svoj kruh«. Vendar bi naše življenje na zemlji bilo bre/.smisclno, medsebojna boriia za lioljšo skorjo kruha preveč nečloveška. ko bi bil to edini cilj bivanja na svetu. Sredi boja za snovne dobrine ne smemo pozabita, da smo ljudje, da imamo tudi duše. ki so vredne vsaj toliko skrbi kakor naše telo Gojiti moramo torej tudi svojo dušo in jo ohra-njuli v prijateljstvu i Bogom. Hdinole to prijateljstvo daje človeku ono mirnost in trdnost v včasih tudi tragičnih merah /jvljenja, ki ga ljudje, ki zidajo na svoje prijatelje ali izključno le na sebe, ne morejo nikdar doživeti. Prav ie. da si prijateljstvo z Bogom osvežimo baš ob novem letu, ko пал .^krbi, kaj nam prinese îreir človek si bo pred skriv- skrita bodočnost. Verenf_______ nostnim zagrinialom, ,ki mu z.a»tira |>oglcd v novo leto, takole govoril: Bog me ie pripeljal na prag novega leta ,ln me bo vodil ^kozi celo leto. Zato le nič malodujja. le nobenega strahu! — Kdor ni obdan od mnogih neprijuteljev? Kdaj te bil resničen pt^govor; Zaupaj, ali glej komu? Ob misli pa, da Um^mo vsevednega, vsemogočnega prijatelja, pa [»ostane življenje v vsakem pogledu bolj vedro, bolj optimistično. Kajti naj se zgodi karkoli Borç ne umrje! Sebi kakor vsem našim prijn ,!'V i1 ■i k(N* izpod rok, ako bočemo. da bodo naš« ДвреЛМја. Po zaslugi sedanje vlade, ki na but] »Иигјл^.п razlaga ne-modre zakone, tvori dogodke senai čimteljev, kakor pn pred njo. V tok dojtWteovOrtajbolj posega politična skupina JlfZ. radikalne strnnke, slovenske lju< goslovanske muslimanske stranke. 01 eo ji zaradi bivših političnih skupi zastopane, in zaradi voditeljev priuči državi večino. Ob njej stoji SD koatlcijMA ju-lilve njej vsej ______ . Ijena iz bivše hrvatske seljačke stranke In samostojne demokratske stranke. Ta se je za ^nago svojega nazora največ pogajala s tretjo slftlHptM} erlisko združeno opozicijo, ki je елЦрЦ^ц^јр t iivše demokratske stranke, iz poljedelske ! -i v / In skupine radikala Aca Stanojevlča. Rmnhi pa se je izkazalo, da Je ta združena opozicija bolj klub opozicijonalnih politikov in da sj>orazum z njimi še ne pomeni sporazuma s predstavniki države in da priznanje i njihove strani Se ni priznanje s strani države. Javlja pa se nov pogodbenik, JRZ, ki je bolj upravičen govoriti v imenu države. O JNS ni da bi govorili, to je edina stranka, ki se je na glas postavila na stališče, da Jugoslavija ni nova država in ki Je namen države zamenjala s namenom stranke; namen stranke pa je bil: zmagati, zato Je propadla. Za njen obstoj pa so slovenski odpadniki igrali važnejšo vlogo, kakor pa srbski pristaši. Ljotičev »Zbor« se ne more povzpeli, Čeprav ima s srbskega stališča neoporečnega voditelja. »Borbaše« pa vodi šel 2ivkovi£evega kabineta, • tem je vse povedano, kar Je o tej skupini za konec leta treba vedeti. Komunizem lastne skupine pri nas nima, njegov nauk pa ima tudi pri nas svoje pristaše. Ti bodo po spretnih navodilih svoje centrale najbolj molili mirno in pošteno ureditev države. Na zunaj: Mir z vsem! sosedi -številni novi trgi za naše gospodarstvo Ce bi sedanja jugoslovanska vlada, ki ji je knez-nameetnik po določilih ustave izročil vodstvo jugoslovanske države, ne imela nobenih drugih uspehov, kakor tega, da je dala na&i državi veljavo in ugled na zunanjepolitični p'.oskvi, bi morala biti v zgodovini zapisana kot ena najbolj uslvarjajočih vlad, kar emo jih in tudi kar jih bomo imeli. Takšno sodbo mora izreči vsak nepristranski državljan ali inozemec brez ozira na njegovo politično opredeljenost. Prejšnja leta smo jugoslovanskim vladam sir". • raj brez izjeme upravičeno očitali, da na zunanjepolitičnem polju tako rekoč niso obstojale kot samostojne postavke. Ne morda ravno zaradi tega, ker je manjkalo talentov, amoalc zalo, ker je bilo premalo gorečnosti. Obešali smo se na vsemogoče zunanjepolitične loke, najrajši na tiste, od katerih smo imeli kakšne neposredne denarne koristi, ali pa smo brez samostojnosti prikimavali drugim, ki so bolj smelo razvijali svoje cilje. Prišli smo že tako daleč, da nas skoraj nikdo ni več vprašal za mnenje ampak so kar drugi o nas odločevali, prepričani, da naj bo tako ali tako — od naše strani ne bo nobenega odpora — v najskrajnejšem primeru morda samo lena pasivnost. Če se je pa izjemoma pripetilo, da smo zunanjepolitično kaj samostojnega podvzeli, je bil način neresen, nepremišljen, podoben skokom človeka, ki se rešuje, ko s« pod njim zemlja v polreenih sunkih maje — in uspeh je bil zopet ničeven. Politično smo njišli v takšen položaj, da smo bili obkoljeni okrog in okrog od samih neprijateljev in niti najbolj veselogledne Izjave takratnih zunanjih ministrov našemu narodu niso mogle nuditi utehe V prepričanju, ki ga je imel, da nas vsenaokrog duše in da je Jugoslavija postala listi povojni »bolni mož«, ki ga je treba po receptu bivšega carskega diplomata princa kneza Čarlorijskega — receptu, ki je takrat veljal sultanovi Turčiji — polagoma kos za kosom pojesti kot okusno artičoko. Naša gospodarska zunanja politika je bila seveda tudi temu primerna in ko je nastopila svetovna gospodarska stiska, smo bili oboroženi s tako klaverni-mi trgovinskimi pogodbami, da smo naenkrat ostali brez zunanjih trgov in se za naše tožbe niti politični prijatelji, ki smo jim za naklonjena posoiila stiskali roke, niso niti malo zmenili. Inozemski opazovalci so se čudom čudili, kako je mogoče, da država, kot je Jugoslavija, • svojim pridnim ljudstvom, s svojimi naravnimi bogastvi, s svojo poveljujočo zemljepisno lego na velik.ih evropskih križiščih, v mednarodni politiki ne pomeni nič, v mednarodnem gospodarstvu pa predstavlja siromaka, ki mu počasi vlečejo kožo čez ušesa. To je sedaj drugače. Temeljito drugače. Leto 1916 je v naši zgodovini velika doba, v kateri se 1e jugoslovanska država pogumno in krepko dvignila in mrtvila, se Evropi predstavila kot sila, ki iim -svoj» lastno, po svojih potrebah pomerjeno zunanjo ui;'itiko. a ki ima poleg tega tudi trmasto vo ^в s> oskrbi spoštovanje za svoje zunanje-politićn* file ki jih smatra za svoj obstanek in za -svoji t:,.'.t neodložljivo potrebne. Evropa je sicer n<îkoliko\^bslrmela, ker kai takšnega res ni pričakovala (o dosedanjih izkušnjah, toda slr-menja j« sedaj konec in novo Jugoslavijo ie Evropa sedaj vzel ; na >nanje ter je pripravljena računati z njo ter njeni volji prilagoditi. Politično razbili obroč, ki je legal okrog našega vralu. Mrï>?go je k temu pripomogla zavest, da imamo hrabro , v,> in da smo jo za obrambo naše zem'j« d i' » > iopremili 1er jo povezali t. varnimi jamstvi ■ .vini na^ih zavezništev v Podonnvju in na I iJUanu. Mnogo pa je k temu pripomogla tudi poti' tno*t lusc vlade, ki se ni bala podreti nekaj tiT->*. A» katere nas je evropska politika potisnil/»' d"1 na njih izhiramo v suženjstvu in dolgovih postav ij smo se pogumno na načelo, da rab'trvO okrog sebe mir, da se nočemo vtikati • lo'jrne »pore. ki se nas ne tičejo in da nočemo neprijatelia nobenega, ki I Mima namene . da oi nas ogrožal. — Dejali «po, da r.a« ki Sin > rednja država, velika sve-tovna p* • * ivo! ;ni trenii ne briga prav čisto nifi.,,» H. ?.eiro rK6nigsberg« je še vedno zasidrana pri Bilbau. Med poveljnikom križarke in baskiiko oblastjo se še vedno vodijo nujna pogaianja za odstranitev «pora. Nemčija zahteva, da se ji vrne ves tovor, ki ga je baskiška oblast zaplenila, enako pa tudi oni trije Ipanski državljani, ki eo bili aretirani na ■ Phalosu«. Poveljnik nemške križarke je dobil na-'og, da ullimativno zahleva izročitev vsega materiala, enako pa tudi vseh nseb, ki so bile aretirane na nemški ladji, torej na nemškem področiu. Ba-skiSka oblast pa je izjavila, da z ozirom na to, ker Nemčija nima v Va!encl|l svojega predstavnika, smatra, da je za rešitev tega spora merodajen nevtralni odbor v Londonu, kamor ie izročila celotni predmet. Tja naj se Nemčija tudi obrae za relitev te zadeve. Italifans'ii odgovor Pari». 51. dec. e. Ii London« prihaja vest. da je Italija že poslala svoj odgovor na noto Francije in Anglije. Italijanska nota je bila dostavljena odboru za nevmeiavanje in je absolutno pozitivna in opravičuje ves optimizem. Havasov dopisnik namreč pravi, da je vsebina italijanske note Uka, da je po|K)lnoma nasprotna predvidevanjem mednarodnega tiska, ki je bil zelo pesimističen. Havasov dopisnik pravi, da se iz italijanske note glede &I>anije jasno vidi. da Italija upoštera dobro volje Francije in Anglijo, da sta de lacto priznali anek-sijo Ahesinije, posebno pa dobro voljo Anglije, U sedaj i Italijo kklepa genilemanski sporazum. Italijanski odgovor pristaja na uvedbo kontrole vsega španskega uvoza in ta kontrola naj bo sploina in mednarodna. Tudi odgovor o transita prostovoljcev mora pasti pod mednarodne kontrolo. Italija tudi zahteva, da se zlato španske narodne banke, ki ga je vlada it Valencije poslala т tujino, ne sme 0|H>-raliljati za nakup orožja. Na koncu svoje note pa Italija posebno zahteva, da se mora ustaviti vsa propaganda po radiu. Upravičeno je mnenje, da nem'kl odgovor najbrž ne bo mnogo različen od italijanskega. „Gfasnih notranjega ministrstva" Belgrad, 31. decembra, m. Danes je iz£la prva številka »Službenega glasnika ministrstvi za notranje zadeve«. V uvodu objavlja predgovor notranjega ministra dr. Korožca o potrebi ustanovitve uiadnega organa notranjega ministrstva. Dalje objavlja glasnik razne uredbe, pravilnike in na-redbe notranjega minstretva. Med drugim objavlja tudi naredbo notranjega ministra vsem podrejenim ustanovam, da 6e morajo posame/na klno-podjetja točno držali predpisov § 9 zakona o lil-mih ter pri vsaki predstavi predvajati določen odstotek domačih lilmov. Za kršitev tega člena bodo filmski podjetniki najstrožje kaznovani Dalje objavlja važno navodilo notranjega ministra vsem podrejenim upravam glede državljanstva naših izseljencev v Ameriki. Glasnik bo irhajal vsakega prvega v mesecu, po potrebi ludi večkrat. Glasnik pomeni napredek naše notranje uprave. Podaljšanje železniških voznih olojsoc "l Belgrad, 31. dee. A A. Z odlokom proiueiUiegti ministra je do 15. dprila 1007 podaljšana veljava na ime glasečih se letnih brezplačnih voznih kart, izdanih uslužbencem državnih ustanov in ne na posamezne osebe glasečih se letnih voznih kart, izdanih državnim uradom za potovanja državnih uslužbencev. Prav tako je podaljSana do 81. januarja 1987 veljavnost zelenih (vezanih) legitimacij za vožnjo s 75% popustom in neomejenim Številom potovanj, ki so bilo izdane profesionalnim novinarjem, članom Jugoslovanskega novinarskega združenja. (Poročilo generalnega ravnateljstva državnih železnic.) Izvoznih nagrad za vino ni Belgrad, 81. dec. AA. Narodna banka kraljevine Jugoslavije razglaša, da je vest. ki so jo objavili te dni neki dnevniki in tedniki, da bo Narodna banka izročala Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine tedensko po 60.000 Din za izplačilo izvoznih premij za izvoz vina. netočna in docela samovoljna. Prav tako razglaša Narodna banka, da nima nobenih skladov, ki bi bili nastali iz kakršnihkoli preferencialov. (iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.) Zagrebška vremenska napoved. Zmerno hladno pod vplivom stalnih zračnih tokov iz vzhodnih pokrajin. Vreme se bo v teku prihodnjih dni spremenilo, nujprej v Primorju, nato pa v notranjosti države. Dunajska vremenska napovedi nara&čatuje oblačnosti, lahne padavine. тш V petek, dne 25. L m je po kratkem trpljenju legel k večnemu poSitku moj iskreno ljubljeni mož, atek, brat, svak itd., gospod Anton $f@!kar carinski posrednik Vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, naJIcpSa zahvala Prav posebno se zahvaljujemo gospodu dr Viktorju Marčlču za njegovo Izredno požrtvovalnost in ponioč^ ki jo Je izkazal tako pokojniku, kakor tudi meni in mojemu osirotelemu sinu .lurfku s tem, da mi Je stal na strani vse do zadnjih trenutkov pokojnikovega trpljenja ter ml tako on kakor tudi njegovo gospa soproga s prijateljsko naklonjenostjo in ljubeznivostjo nudil največjo pomoč iu uteho tudi še po smrti pokojnega. Zahvaljujem se najlepše preČastili duhovščini, zastopnikom carinarnice, finančne kontrole, drž. železnic. Sokolskemu društvu, Onsilski četi in vsem, ki so se tako častno udeležili pogreba. Vsem darovalcem krasnih vencev prisrčna hvala I Jesenice, dne 81. decembra 1936. Marija Strkar, žena, J u r { e k , sin in ostalo sorodstvo. Pastirsko voščilo mariborskega škofa dr. Tomaziča Delavcem in delodajalcem Mir in veselje so oznanjali angeli božji ob rojstvu Njega, v čigar imenu začenjamo Novo leto 1937. Pa je tako malo miru na svetu, tako malo pravega veselja. Zdi se, da od leta do leta manj. Bo se li v nastopajočem letu obrnilo na bolje? Mir je bil oznanjen »ljudem, ki so dobre, blage volje«. Ljudem, ki so hudobne, zle volje, mir ni obljubljen, pa ga tudi nikdar nimajo in ga ne bodo imeli, niti ga ne bodo mogli ustvariti in dati človeški družbi. Veselje je bilo oznanjeno in ob-liubljeno njim. ki bodo Kristusa sprejeli za svojega Odrešenika. Zveličarja, Gospoda. Kdor meni, da odrešenja ne potrebuje, komur za zveličanje duše ni mar, človek, ki se ne briga za Boga in njegove zapovedi: on ne ve in ne sluti, kaj je veselje boguvdanega srca — tudi sredi bridkosti in trpljenja. Zakaj torej na svetu toliko nemira, toliko vsega, kar nasprotuje veselju? — Ker se izpolnjuje, kar je zapisal apostol ljubezni, evangelist sv. Janez: Beseda, Sin božji, je bil na svetu, pa svet ga ni spoznal. V svojo lastnino je prišel, pa njegovi ga niso sprejeli (Jan 1, 10, 11). Sprejme naj posameznik božjega Zveličarja. naj ukloni razum pod Njegovo resnico, voljo pod Njegove zapovedi, pa mu bo duša polna miru, srce polno veselja o»: HRANILNICA DRAVSKE BANOVINI CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMčj DRAVSKA BANOVINA 2VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO Božični brzoturnir v Ljubljani Ljubljana, 31. dec. Medklubski odbor ljubljanskih šahovskih klubov ni zamudil prilike, ko se mudi v Ljubljani večina znanih močnih šahistov in je priredil v sredo zvečer velik brzoturnir z lepimi nagradami za zmagovalce. Turnir je bil zelo dobro zaseden, poleg najboljših šahistov iz Ljubljane je igral ludi naš državni prvak Vasja Pire iz Maribora. Turnir je bil odigran v lovski sobi hotela Miklič in je trajal skoraj sedem ur, ker je bilo pripuščenih 19 igralcev in je torej vsak udeleženec moral odigrati 18 partij. Favorit je bil seveda Pire, ki je bil v odlični formi in mu topot ni mogel nikdo konkurirati. Izgubil ni nobene partije, remiziral pa samo 8 Šorlijem, tako da je dosegel izredno visoko število točk Vzrok temu je bila seveda predvsem njegova dobra Igra, nekoliko pa tudi nezigranost nekaterih močnih igralcev. Pire je dosegel 17 in pol točk in prvo nagrado, ki je bila znana Morejeva zgodovina — darilo g. Cirila Vidmarja. Drugo mesto s 14 točkami je zasedel Šorli, ki je prišel precej iz vaje in je igral nesigurno tako, da mu je v več partijah morala pomagati sreča. Za nagrado je dobil Dostojevskega knjigo Zločin in kazen — darilo tvrdke Kleinmayer-Bamberg. Tretji je bil Furlani s 13 točkami, kar je lep uspeh, ker Fur-lani v brzolurnirjih običajno nima posebne sreče. Četrti je bil ing. Weiss z 12 in pol točke, peti Si-košek 12 in šesti Gabrovšek Julij 11 točk. Slede 9 renifalk in C. Vidmar 10 in pol, Iskra 10, Cibri in Gabrovšek Ludvik 9 i. t. d. Turnir je potekel v redu, čeprav je bil zelo dolg. V kratkem bo naibrže 5e en brzoturnir. h kateremu bo pripuščenih manjše število izbranih igralcev in katerega se bo najbrže zopet udeležil tudi Pire — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, lolčnega kamna in zlaience urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda pre bavo in pospešuje izpraznj-ïnje ćrev Kli niške izkušnje potrjujejo, da domače zdrav ljenje dobro učinkuie ako se jemlje zjutrai na tešče »Franz-Joseiova« voda pomešana r nekoliko vroče vode Bok po min sne itnl in пнг «ir Shr I MU, IV V » Sprejme naj se Sin božji, ki je iz ljubezni do nas postal človek, v medsebojno razmerje do bližnjega. in zavladalo bo v ožji in širši družbi dobro sosedstvo, pravo prijateljstvo, resnično bratstvo. Sprejeto bodi božje Dete v družino: kakor v Nazaretu bodo v njej cvetele cvetke zakonske zvestobe, ljuhezni, ereče. Sprejmejo naj božje zakone Kristusove vere občinske in državne uprave, vsi, ki vodijo usodo narodov, kmalu bo manj zapletljajev, oboroževanje ne bo več potrebno, vojne nevarnosti bodo prenehale. Sprejmejo naj zapovedi božje v svoje delo in v svoje posle kmetijstvo, obrt, trgovina, industrija. Posledica bo ravnovesje med proizvodi raznih strok in njih cenami, omiljena bo beda in brezposelnost. utrjena poštenost in medsebojno zaupanje. Sprejmite načela Kristusova pravičnosti in ljubezni gospodarji in uslužbenri. delodajalci in delavci, ter vselej in povsod dosledno izvajajte ta načela, kakor vas k temu navaja svjeta Cerkev Kristusova po izjavah svojih poglavarjev-papežev, pa bo prav rešeno socialno, družabno vprašanje, preprečeno bo rovarjenje prevratnih sil. Naša dolžnost je, da vsak po svojem poklicu in v svojem območju dela na sprejetje Kristusa — Njegove vere. Njegovih zapovedi. Njegovih načel — v mišljenje in življenje Človeške družbe: čim bolj splošno in temeljito bo to delo, tem bolj bodo dobivale pomen novoletne želje miru. veselja, sreče. t Ivan Jožef, škof lavantinski. HiMHIH Soglasno mnenje sveta okoli nas je, da ie letos Jugoslavija imela eorazmerno srečno leto. Razen sankcij in protisankcij, ki smo jih podedovali še iz leta 1935, ni nobena politična in gospodarska nesreča narodov okoli nas mogla čez naše meje, da bi nas bistveno oškodovala. Odvadili smo se izgovarjati na druge in smo v V Krškem je zagorela elektrika Ban dr. Natlačen in elektrifikacija Dolenjske 20 letne zelje so se 1.1936 začele uresničevati Krško, 31. decembra. Težko smo čakali na elektriko v Krškem. Ko smo brali zadnje dni v »Slovencu«, kako so bili na banovinsko električno omrežje priključeni kraji med Trebnjem in Sevnico, do nas pa daljnovod Še ni bil dograjen in še ni bilo zgrajeno krajevno omrežje, smo se bali, da bo Krško tudi letos še zaostalo za onimi srečnimi kraji, ki so bili pred božičem elektrificirani potom banovinskih elek-traren. Ko so pa KDE poslale v zadnjih dneh tudi v Krško svoje ljudi in smo videli njihovo delo, smo zopet začeli upati, da bomo tudi mi kmalu deležni ugodnosti, ki nam jih nudi elektrika. Krško je bilo poleg Šmarja pri Jelšah še edini kraj s sedežem okrajnega načelstva v banovini, ki še ni imelo elektrike. Da bi pa bilo delo tako hitro končano, tega pa skoraj nismo mogli verjeti. In vendar nam je v naše veliko veselje včeraj dne 30. decembra 1936 ob 5 popoldne zasvetila elektrika. Za ta slovesni trenutek je bilo Krško vse v zastavah. Pred okrajnim načelstvom so se okoli slavnostne tribune zbrali predstavniki državnih in samoupravnih oblasti z gospodom okrajnim načelnikom in županom Lazarinijein ter velika množica ljudstva iz Krškega in okolice. Tam je čakala na prihod gospoda bana tudi gasilska četa s svojo lepo zastavo in z godbo na čelu in šolska mladina. Točno ob 5 se je pripeljal gospod ban dr. M. Natlačen s svojim tajnikom dr. Kovačičem. Prišli so' pa tja tudi referent za elektrifikacijo inž. Rueh, ravnatelj KDE inž. Miklavc. član banskega sveta dekan Anžič in gospod Tomazin, tajnik JKZ iz Ljubljane. Gospoda bana je pozdravil g. župan Lazarini ter se mu zahvalil za veliko dobroto, ki jo je bilo deležno Krško, ko je banovina pripeljala elektriko na Dolenjskem do Krškega. V imenu šolske mladine je pozdravila gospo-ga bana mala deklica in mu izročila šopek rdečih nageljnov, mali deček ga je pa nagovoril z lepo, ljubko deklamacijo. Po končanih pozdravih je gospod ban zbrano množico tako nagovoril: Banov govor Zelja prebivalstva Krške doline po elektrifikaciji je že primeroma stara. Prvi poskus sega še v predvojni čas. V februarju 1911. je namreč predložil znani slovenski gospodarstvenik Lenarčič okrajnemu glavarstvu v Krškem projekt in zaprosil za koncesijo za zgradbo vodne električne centrale na Savi v bližini krškega mosta. V mesecu maju istega leta pa je predložil deželni odbor kranjski konkurenčni projekt in zaprosil, da se podeli deželi Kranjski odnosno Kranjskim deželnim elektrarnam koncesiia za zgradbo vodnp električne centrale na Savi pri Krškem. Po tem načrtu deželnean odbora kranjskega bi se zgradil 200 m nad krškim mostom iez. dočim naj bi hila električna centrala postavljena par 100 metrov pod krškim mostom. Ta vodna električna centrala bi po načrtu deželnega odbora dajala okrog 14 ti soč konjskih sil. Novoletni pregled ministra dr. Kreka Potni upanja in vere v novo teto sebi, v močeh naše države in bogastvu naše zemlje, na&h sposobnosti in razvojnih možnostih dobili vedno dovolj sredstev, da se obvarujemo škodljivih tujih vplivov in izognemo poizkueom izkoriščanja. O obližjih in oddalienejšil- soseščinah smo doživljali državne udare, krvave in nekrvave revolucije, »spremembe v temeljih« m državljanske vojne. Jugoslavija ie bila trdna v svojem notraniem miru in je rastla v svoiem ugledu in moči napram okolici. Gospodarski in socialni potresi so drugod zahtevali krute sankcije, oddaje premoženja, devalvacijo najzanesljivejših valut in državnih premoženj, jugoslovansko gospodarstvo pa se je urejalo, opomoglo, osvajalo nova tržišča ter si priborilo novih zvez in prijateljev. To je bilo mogoče, ker je vsako objektivno oko videlo in ugotovilo, da so naše notranje razmere urejenejše in trdnejše. Razveseljivo ie rastlo novo zaupanje in veselje do obnove veega javnega in socialnega življenja. — Narod je čutil trdno, zanesljivo pa dobrohotno in sposobno vodstvo svoje in državne usode in je zdravo, redno, pravilno in sistematično izkoristil vsako pobudo in priliko za ureditev in izboljšanje. Uspehi eo rodili novo razveseljivo razpoloženje za nove napore k obnovi in ozdravljenju vseh neštetih težkih ran, ki eo še ostale iz polpretekle dobe politične, gospodarske in duhovne krize. Velikopotezna javna dela, dviganje cen glavnih kmetskih pridelkov, dvig delavskih mezd, uspešno pospeševanje tujskega prometa, mirna in pravična ureditev neštetih mezdnih sporov in vse druge gospodarske in socialne reforme so samo markantne'še odredbe v nepretrganem stremljenju ki je rodilo boljšo bilanco, dalo kmetu večii zaslužek, delavcu več dela in boljšo mezdo, trgovino in promet pa več kot podvojilo, potroiilo, popetorilo napram prejšnjim zadnjim letom. Zunanja politična manifestacija teh skupnih naporov in uspehov naroda in njegovega vodstva so bile splošne občinske volitve. V svobodno, mirno in zakonito izvoljenih občinskih odborih ie dobila naša javna uprava nova žarišča in stebri obnovitvene ljudske politike, ki naj vodi k popolni demokratični ureditvi vseh še visečih problemov. « Ti niso majhni in ne lahki. Zunanjepolitično smo v Evropi tako vzvalovani, da bo treba re« velike eklenjenosti vseh narodnih sil, vsega medsebojnega zaupanja, spretnoeti in sreče, da bi Jugoslavija tudi še v bodoče bila zaželjen neodvisen otok miru in reda, ki varno plava med trenji razpaljenih nasprotij v tem malem, pa od so-vraštva in nevoščljivoeti najbolj prizadetem kontinentu. Naši notranji problemi, ki še čakajo rešitve so dobro znani. Gotovo je, da smo se prikopali toliko daleč, da jih že gledamo in sodimo v večji mirnosti in objektivnosti ter da na vseh straneh z dneva v dan raste prepričanje, da nujen interes enotnosti in moči države zahteva rešitev, ki se bo najbolj približala popolnemu iskrenemu in trajnemu eporazumu vseh Jugoslovanov: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Politiko medsebojne naklonjenosti, razumeva-nja in pravičnosti, ki ie doslej rodila že lepe sadove, velja potrpežljivo nadaljevati in tako najuspešnejše pospeševati notranjo konsolidacijo države. V novo leto gremo mi Slovenci z živo pripravljenostjo vselej in na vsakem mestu izpolniti svojo pošteno dolžnost. Da bodo zdrave naše vrste, naj skrbi duhovna kultura in naša narodna prosveta. Komunizem, v sedanjosti edina resna nevarnost našega gibanja se je to leto razgalil kot čisto brezsrčni, nesocialni, partizanski režim. Izgubil je privlačnost in mikavnoet mode. Resna vzgoja in delavna propaganda večnih Kristueovih socialnih naukov nas bo obvarovala vsake resnejše bolezni v družbi, neprestano pošteno prizadevanje za omiljenje socialnih krivic in nesoglasij pa naj bo živ zgled in privlačna sila za vse, da pristopijo in gredo z nami. Ni razloga za malodušje. Težke gospodarske in socialne bolečine, ki nas še vijejo bomo zmagali kot smo se rešili še težjih javnih in političnih pritiskov. Sedanjost ie napram prestanim težavam v preteklosti že toliko osvežujoča, da si polni upanja in vere krepko lahko stisnemo roko za: »Srečno in uspešno novo leto.* Toda kratko po tem je izbruhnila svetovna vojna in oba načrta sta obležala v uradnih arhivih, ker za izvajanje takih dalekosežnih gospodarskih načrtov med vojno ni bilo niti smisla niti časa niti denarja. Po vojnem prevratu se je pojavil grandiozen načrt nekega zagrebškega konzorcija. Ta je hotel zajeti Savo pod krškim mostom in jo speljati po umetni struga preko Krškega polja do Krške vasi. Ta umetna struga bi se v drugem delu dvigala precej visoko nad Krškim poljem, pri Krški vasi ob bregu Krke pa naj bi bila električna centrala. S strani slovenske javnosti se je dvignil proti temu načrtu precej oster odpor. Tistim, ki so se morda navduševali za izvedbo tega sicer ogromnega načrta bodi povedano v tolažbo in pomirje-nje, da se ta načrt ne bi nikoli izvedel, čeprav ne bi bilo proti njemu s strani slovenske javnosti nobenega odpora, kajti ta načrt ni bil realen in je bil predvsem predrag; za izvedbo tega načrta bi bilo treba namreč ogromnega kapitala, najmanj pol milijarde dinarjev. Nov moment v vprašanju elektrifikacije Krške doline ter Dolenjske vobče je nastopil leta 1930., ko je bil ban dravske banovine inž. Dušan Ser-nec. Dne 22. marca 1930 so se namreč zbrali na sestanku v Kostanjevici predstavniki spodnje Krške doline, da se pogovore o tem, kakšne korake bi bilo podvzeti, da se doseže elektrifikacija teh krajev. Pobudo za ta sestanek in za akcijo, ki mu je sledila, je dal inž. Rueh, ki je bil že tedaj in ki je tudi še danes referent za elektrifikacijo pri banski upravi. Kot Dolenjec, sam doma iz Kostanjevice, je hotel na ta način spraviti vprašanje elektrifikacije Dolenjske in še posebej krškega okraja v gibanje. Na tem sestanku je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu je bila naložena naloga, da vodi vso akcijo za elektrifikacijo spodnje Krške doline. Na čelo temu odboru je hil tedaj postavljen takratni brežiški odvetnik dr. Megušar. V odboru pa so bili poleg njega tudi sedaj že umrli brežiški trgovec Lipej, takratni kaplan v Cerkljah ob Krki Tomazin in drugi. Uspeh dela tega pripravljalnega odbora je bil predvsem ta, da je takratni ban inž. Sernec načelno odobril, da se vprašanje elektrifikacije Dolenjske začne proučevati. Kasneje, in sicer v letu 1932. je oživelo zanimanje za elektrifikacijo tudi po nekaterih drugih večjih krajih Dolenjske; tako se je osnoval v ta namen poseben odbor v Krškem, v Trebnjem itd. Vendar pa vidnih uspehov ni bilo nikjer videti in se akcija za elektrifikacijo Dolenjske do lanske jeseni ni v ničemer premaknila z mrtve točke. Prevladovalo je mišljenje, da so ti kraji pre-siromašni in da zaradi tega ni misliti na rentabilnost. Jaz pa pravim: res so ti kraji na splošno siromašni, zato jim moramo dati pogoje, da so gospodarsko dvignejo. Reklo se je tudi. da ti kraji nimajo nobene omembe vredne industrije in da zaradi tega ni misliti na kak večji odvzem električne sile. Temu nasproti pa pravim: tudi v te kraje bo mogoče privesti industrijo, samo treba, da ji ustvarimo pogoje. Pridnih in delavnih rok je v teh krajih sila mnogo, ki komaj čakajo, da se jim nudi prilika za delo in zaslužek. Treba dovesti še električno energijo, pa se bo mocla po teh krajih naseliti industrija in ljudi zaposliti in jim dati kruha. Tako bo investicija, združena z elektrifikacijo teh kraje plodonosno naložena; če se ta investicija letos ali drugo leto še ne bo obrestovala, pa bo čez kratko dobo let v obliki večjega blagostanja in večje davčne sposobnosti donašala domačemu prebivalstvu, banovini in državi lepih koristi. Te misli so bile zame odločilne, da sem se lansko jesen odloČil, da podpišem pogodbo z lastnikom šenljanškega premogovnika g. Jakilom zaradi dobave električnega toka in da odobrim najetje posojila pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, ki je bilo potrebno za izvedbo elektrifikacije Dolenjske do Brežic. To. kar ee je mnogim zdelo lan sko leto še tako rekoč nemogoče, je prišlo prej kakor so mogli pričakovati največji optimisti. V teku tega leta smo zgradili radi elektrifikacije Dolenjske nič manj kakor 101.500 m daljnovoda, 68 km lokalnega omrežja in 14 transformatorskih postaj. Danes je dospela električna luč in električna energija, ki veže kalorično centralo v Velenju in vodno centralo na ZnvrSnici, do Vašega mesta — v Krško. Danes je prvikrat posvetila električna luč v tem lepem mostu nevernim lomnžem v presenečenje. vsem. ki so si iskreno želeli lega na predka. pa v prijetno zndoščenje. Moja srčna želja je, naj bi električna luč, ki je danes razsvetlila Krško, in naj bi električna energija, ki je danes priključila Krško in Krško dolino z ostalo Slovenijo, prinesla lem krajem mno SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1937 voščita vsem svojim bralcem, naročnikom, dopisnikom, prijateljem ter inserentom UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SLOVENCA« go gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka. Naj bi bil današnji dan v zgodovini krškega okrnja vsikdar zapisan s svetlimi črkami, oznanjujočimi še poznim rodovom pravi blagoslov in vsestransko srečo. Med njegovim govorom so zasvetile številne električne luči ter mogočen svetlobni napis na okr. načelstvu »Banovina Dolenjski«:. V spremstvu godbe se je razvil po banovem govoru obhod po mestu do slavnostno razsvetljene župne cerkve, kjer je ob asistenci več duhovnikov gospod dekan in član banskega sveta Anžič izvršil nato blagoslovilni obred nove naprave. R>zwp'!java po meftu in predvsem v cerkvi je napravila na vue mogočen vtis Po končane.n crkvein-m ot>->du so se zbrali «lav-ioslni eostje iti predstavniki Krškega na večerji pri i>. krškou' žujiniku Fillpiču. S priključkom Krškega so v davnem za letoS-nje leto dela КП dc<"r,fana. Hvaležni smo gosp. banu in vsem. ki no nam pomaeali. da je pridrla pleklrika tako daleč v kr^koiti okraju. Nadejamo se pa. da bo tudi spodnji de! krškega okraja spomladi dobil elektriko in da bo na ta način omo-гобеп gospodarski dvig v Časih tako zanemarjene tV.lpnjpke. Drobne novice Koledar ' Pt k, 1. januarja: Novo leto. Rangtašenje Gospodovo. S jota, 2. januarja: Mak arij (Blaženko). Novi grobovi f Tomaž Prijatelj ftt. Rupert, o božiču 1930. Preteklo nedeljo je v ftt. Rupertu umrl mož, ki je v svojim delom in lepim, kristalno čistim življenjem zaslužil, da se pa tudi v »Slovencu« na kratko spomnimo. Bil je to naš stari dolgoletni župan Tomaž Prijatelj. Njegova velika delavnost in gospodarska sposobnost, katero je Se družila globoka vernost in skromnost, sta ga kmalu postavili na važno in odgovorno mesto župana obširne občine Sent Rupert, kateri na čelu je o^lal skoro do smrti. Pri letošniih občinskih volitvah se je znradi starosti in bolezni pomaknil za stopnjo nižje, na mesto podžupana. Varčen in skromen, kakor je bil v zasebnem /.ivljeuju, je tudi na občini vpeljal sistem stroge varčnosti, pri čemer pa javno gospodarstvo ni trpelo. Iz premoženja, ki si ga je ustvaril iz nič, je mnogo daroval revežem, kar pa razen njega, ki je dajal in onih, ki so prejemali, ni nič vedel. Obiskal je skoro vsa važnejša božja pota. Sv. deželo, Rim, Lurd in še mnoga druga. Svoje življenje je lepo spravljen z Bogom, katerega je skozi 20 let vsak dan prejemal, mirno in skoro brez bolečin dokončal. Njegovega pogreba se je udeležila skoro vsa (ara, posebno velika je bila vrsta mož, njegovih sodelavcev v občinskem odboru in strankinih pristašev JRZ ter obe gasilski četi. Ob odprtem grobu se je v imenu občine in pokojnikovih prijateljev poslovil od njega domači g. župnik Peter Flajnik, katerega besede so vse prisotne globoko ganile. Počivaj v miru naš dragi župan Tomaž. • ■f" Ga. Ida Terian rojena Barbiï, žena bnno- vlnskega uradnika v Ljubljani, je izdihnila svojo dušo, stara komaj 37 let. Pogreb bo v soboto ob pol štirih popoldne iz splošne bolnišnice. Naj ji eveti večna luč. Žalujočim svojcem naše sožalje! -f- Mihael Mastnak, posestnik v Hrastju, župnija Sv. Ana na Perevorju, je dne 30. grudna ugasnil v visoki starosti 82 let. Pogreb bo danes na novega leta dan ob osmih zjutraj. Naj počiva v Oos|kkIu! Njegove žalostne svojce naj tolaži Bogi -f- Na Vrhniki je na starega leta dan zaspal v Gospodu upokojeni železničar g. Mihael Urbanćič. Pokopali ga bodo v soboto ob devetih dopoldne. Naj počiva v miru! Njegovim ostalim nase sožalje! Cena ni meroJajna pač pa kvaliteta. 1 ORIGINALNE 9П Kaiag S V E_ T I L K E nudijo to, kar se od njih pričakuje. Telefon 7260 Petro Lux k. d. Zagreb, RadiSina ul. 9 Varujte se manj vrednih posnetkov — Ilustrirana priloga »Slovenca« in »Slovenskega doma« bo, če se bo oglasilo zadosti naročnikov, radevolje priobčevala zanimive in nove posnetke. Na to opozarjamo že sedaj vse fotoamaterje, ki bodo prav v sedanjih praznikih imeli priložnost posneti marsikaj - zanimivega, zlasti iz zimsko-sportnega udejstvovanja. 2e v ogledni številki priloge je bil razpisan natečaj, po katerem bo najboljši posnetek nagrajen s 100 Din. Za to nagradno tekmovanje bodo prišle v poštev vse slike, ki bodo odgovarjale geslu: >Smola na dilcah«. Smučanje snnto omogoča toliko smešnih prizorov, da prav gotovo o tem ne manjka tudi dobrih posnetkov, zlasti še, če se smola ne drži le dilc, ampak tudi smučarja samega. Odposlane slike nnj imajo format do 13 cm krat 18 cm. Tekmovanje se zaključi dne 15 januarja 1937. Zabvata Da sem po dolgi t'žki bolezni okreval, si dovoljujem izraziti najudanejšo zaliv&lo g. primariju ciriu. Murglju in g. driu. Fencu iz krške bolnice. Obiskovala sta me z izredno požrtvovalnostjo tudi v nočnih urah in me tako rešila smrti. Bog jima plačaj! TINE KERIN Leskovec pri Krškem, dne 28. decembra 1936 — Opravičilo. Ker je bil naš včerajšnji uvodnik zaplenjen, je imel »Slovenec« zaradi tega zamudo, katero naj nam naročnik1 oproste. — Okrajni cestni odbor Ljubljana naznanja, da bo zaradi naprave provizorija pri gradnji novega mostu čez Kamniško Bistrico v Beričevem bano-vinska cesta št. Jakob—Dol zaprta za ves vozni promet od vštetega 4. do 10. jan. 1937. V tem času se bo vršil promet po banovinskih ceetah St. Jakob — Domžale in Domžale—Dol ter obratno. _ vremenska napoved. — Evropa: Ciklon nad južno Evropo. Oblačno in megleno ter nekoliko toplejše vreme vlada v ostalih krajih. V Britaniji in Skandinaviji dež in burja. — Jugoslavija: Oblačno in megleno na severu, na jugu vedro. Temperatura se ni mnogo spremenila. Najnižja je zabeležena v Prevaljah —17, najvišja p" v OmiSlju + 12 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno in megleno vreme. Vedro v vzhodnih krajih in na jugu. Ponekod sneži. Temperatura se ne bo spremenila. RhuatfiiSnl ,mo zvede,i> da se na$ re" nome zlorablja, opozarjamo vse naše odjemalce, da v Liubljani nimamo ne posebnega sprejemališča ne potnikov za pokromanje. — SPREJEMAMO blago v pokromanje le v Šiški, Celovška cesta 'J0a, poleg stare mitnice. Obenem sparoiamo. da smo cen« znatno znižali. UNITAS dr. z o. z. — Razpisane službe. Zveza za tujeki promet v Sloveniji razpisuje sledeče službe; 1. Pomožni tajnik. Pogoi je znanje državnega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter spodobnost .samostojno voditi pisarno. Prednost imajo absolventi trgovsko-strokovnih in ostalih visokih Sol z zaključnim izpitom in znanjem angleškega, francoskega ali ita-Itjcnrkcga jezika v govoru 2- IJradniU »» hilie-tarno. Pogoj je večletna bančna praicea in znanje vsaj enega tujega jezika. Prednost je znanje več jezikov. 3. Sluga. Pogoj sposobnost za manipula-cijake poele v pisarni in znanje nemškega jezika veaj za «prejemanje obiskovalcev. — Vsi morajo biti jugoslovanski državljani in imeti izpolnjen vojaški rok. Prednost imajo osebe z dobrim in vljudnim nastopom. Prošnje z navedbo višine plače in z izjavo, da ee sprejmejo zakoniti roki za odpoved, je vložiti na Zvezo za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani, TyrJeva l-III do vključno 15. januarja 1937. — Nagrade za higlenična stanovanja {etičnih bolnikovi Protituberkulozna Zveza v Ljubljani je razpisala za območje vsakega dispanzerja v dravski banovini po tri nagrade po 250, 200 in 100 Din, ki so se o Božiču razdelile onim bolnikom z odprlo ali zaprto jetiko. ki imajo najbolj snažna in higienična stanovanja. S tem je nameravala vzbuditi zanimanje za posebno enažnost pri onih jetičnih bolnikih, ki živijo v skromnih razmerah. V kolikor bodo to denarna sredstva dopuščala, se bodo nagrade v prihodnjih letih zopet razdeljevale. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Jo-sel grenčice«. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere ei nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari tri! 9, Ljubljana. — Koledarje — stenske, beležne, blok, ïepne, za pisarne, urade in dom priporoča za novo leto 1937 Jugoslovanska knjigarna sledeče: Stenski koledar (celo leto na eni strani) 6 Din; Beležni koledar — tedenski (10 Din); Serafinski beležni tedenski koledar (10 Din); Blok-koledarjl — z večjimi številkami (6 Din), manjši (2 Din); Pravnički godišnjak (ima precej prostora za dnevne beležke) 50 Din; Gospodinjski koledar (20 Din). Dalje žep: ne: Koledar «lov. gospodarja (Kmetske zveze) 10 dinarjev; Mali žepni koledar — vezan, 8 Din, vezan z zlato obrezo 10 Din, vezan v usnje, zlata obreza. 15 Din; Koledarček Jadranske straže (8 Din); Društveni koledar (7 Din); Obrtniški koledar (12 dinarjev); Zimsko-športni koledar (12 Din); Dru- ! finska pratika (5 Din); Koledar Družbe sv. Mohorja (16 Din); Gospodinjski koledar (20 Din). — PRI RAZPOKAM KOZI. ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIONO MAZILO*. V novem letu želi mnogo sreče in uspeha''vsem cenjenim naročnikom tovarna iGS. Moleti za kemično čiščenje in barvanje oblek Pranje in svetlolikanje perila Na svetovno razstavo v Pariz! Mnogo tisočakov bi moral človek potrošili, ako bi si hotel vse stvari, ki jih bomo videli na razstavi zbrane nn enem samem mestu, ogledati tamkaj, kjer je njihov izvor, kjer so doma. Za mal denar pa bo skoro slehernemu inteli-genlu omogočena udeležba pri naši študijski ekskurziji in ogledu te edinstvene kulturne prireditve poleg sto in sto drugih zanimivosti Pariza, saj znašajo celokupni stroški za vožnjo, izlete, prenočišča, vstopnino za razstavo, prehrano itd. — torej popolno oskrbo — za 12 dni le 2260 Din in se odplačujejo v mesečnih obrokih. Naš cilj pa ni samo kolonijalna in svetovna razstava v Parizu. Med vožnjo tja in nazaj grede si bomo ogledali naravne krasote Avstrije, Francije in Italije, posebno pozornost v tem oziru pa bomo posvetili Švici, kjer obiščemo najlepše kraje, jezera in gore te znamenite države. V ta namen liani bodo na razpolago vsa najmodernejša prometna sredstva — nadzemska in podzemska železnica. avtomobili, ladje, vzpenjače itd. Koga ne zanima n. pr. simbol Pariza — na katerega so Francozi tako ponosni — 300 m visok razgledni Eifflov stolp, Scala v Milanu in toliko opevane Benetke itd. Vsega niti opaziti ne moremo, zlasti lepot kjerkoli bomo potovali, vse to se more le doživeti. Točen spored potovanja je razviden iz prospekta naše ekskurzije. Zanimanje, zlasti od strani inteligence je zelo živahno. Prihodnji teden (10. jan. 1937) zapade tretji obrok v znesku 250 Din. Pri tej priliki ponovno prosimo, da pišete imena pri nakazilih točno in čitljivo ter vedno na ime tistega, za katerega je bil vplačan prvi obrok. Odrezke vplačil skrbno hranite, ker služijo lastniku kot legitimacija. Prijave sprejema in daje prospekte: Hvale Jože, Ljubljana, Miklošičeva 10. — Prijavite se! Vodstvo. Vezati ^aMo I -rnđt/vpmv ^rtrJufj/j't-» ^CuUcVV^'^L^] Avtomobilska nesreča pri Ptuju V torek, 29. t. m. okrog 16 ee je dogodila v bližini Ptuja avtomobilska nesreča, in je le za las manjkajo, da ni prišlo do usodne katastrofe. Ob navedeni uri je privozil osebni avto Franca j Mlinarja po državni ceeti od Sv. Marjete proti I Ptuju. Ko je prišel do Budine, ki je oddaljena 2 in pol km od Ptuja, se je nenadoma vnel motor, kar je povzročilo, da je bil v hipu aparat v ognju. Zahvaliti se je le duhaprisolnosti šoferja Kogovšeka, da ni prišlo do katastrofe. Videč pretečo nevarnost je naglo ustavil avto, zaprl dotok bencina do motorja Iz bencinskega rezervoarja, nato pa naglo odprl vrata in spravil 4 osebe, ki so se nahajale v avtomobilu, na varno. Komaj je to izvršil, je bil avtomobil že v plamenu. Avto mobil je popolnoma zgorel in so zamogli rešili le dve pneumatiki. V veliki nevarnosti ie bil tudi šofer sam. ker je izpod gorečega avtomobila izvlekel goreče komade od bližine bencinskega rezervoarja, v katerem «e je nahajalo še 30 1 bencina, in preprečil s tem eksplozijo. Povzročena ! tknda «e ceni nad 30.000 Din, vendar i* lastnik ' avtomobila zavarovan. Kulturno življenje betgrajskih Slovencev Relgrad, koncem decembra 1936. Tiho, brez kričave reklame in samohvalisanja je tuk. Prosvetno društvo tudi to leto nadaljevalo svoje prosvetno delo med belgrajskimi kat. Slovenci ter našimi brati v notranjosti Srbije. Društvo, ki ima svoje prostore V Slomškovem domu, v ulici Vojvode Milenka 46, je letos številčno precej narastlo ter je delo razdelilo v več odsekov Med njimi se lepo udejstvuje akademska sekcija. Mladi navdušeni' kat. akademiki imajo vsako soboto redne sestanke, na katerih obravnavajo razna stanovska, socialna in ostala sodobna pereča vprašanja. Krožek vodi medicinec g. Marjan Barle. Prav živahno delujeta tudi pevski in dramat-ski odsek. Predsednik pevskega odseka je g. dr. Jurij Dolenc. Mešani zbor šteje nad 30 članov in nastopa pri vseh društvenih prireditvah. Poje tudi vsako prvo nedeljo v mesecu pri slovenski sv. maši v Krunski ulici. Pevski zbor uživa tukaj lep sloves ter je oktet tega zbora pel tudi na čajanki, ki jo je priredil tuk. francoski klub na čast soprogi francoskega poslanika grofici Dampiere. Vodi ga prof. g. Tomaž Ulaga, ki pripravlja z njim tudi koncert, na katerem bo pokazal razvoj slovenske pesmi. Slomškov dom v Belgradn Dramatski odsek vodi g. dr. Karol Faganel. (4ani tega odseka istotako sodelujejo pri vsaki društveni prireditvi predvsem pri prosvetnih večerih z recitacijami in deklamacjjami. Dramatski odsek bo tekom zimskih mesecev vprizoril več gledaliških del. Glavno nalogo pa polaga tuk. Prosvetno društvo na prosvetne večere. Tekom leta jih je bilo več. Med njimi je posebno uspel Krekov večer. Verno sliko velikega Evangelista je zbranemu občinstvu podal najboljši naš krekolog g. prosvetni inšpektor Ivan Dolenc. V novem poslovnem letu je že bilo 6 prosvetnih večerov. Na prvem je g. prof. Tomaž Ulaga govoril o pomenu in zaslugah škofa Slomška za naš narod. Drugi večer je bil posvečen koroškim Slovencem. O trpljenju in borbah naših bratov in sester za narodno samoohranitev onstran Karavank je govoril g. senator Smodej. Na tretjem je predsednik Prosvetnega dru- štva g. dr. Bizjak razvijal program in naloge Prosvetnega društva s posebnim ozirom na diasporo. Na četrtem se je Prosvetno društvo oddolžilo spominu goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Njegovo življensko in pesniško pot je orisal časnikar g. Krošelj. 0 letošnji olimpijadi in njenih uspehih v Berlinu je pa poročal na naslednjem prosvetnem večeru g. prof. Drago Ulaga. Pred božičnimi prazniki je bil zadnji prosvetni večer v tem letu. Na njem je govoril zopet g. senator Smodej in to o pomenu in važnosti katoliškega tiska. Društvo se tudi trudi, da naveže slike z vsemi Slovenci, ki žive v notranjosti Srbije ter jim pomaga pri ustanavljanju novih društev in knjižnic. V ta namen je Prosvetno društvo priredilo več izletov, kakor n. pr. v Paračin. Velik problem, ki ga Prosvetno društvo prav nič ne zanemarja, je tudi vprašanje slovenskih služkinj v Belgradu. Je to velik problem, ker ne sme biti nikomur vseeno, kakšna se vračajo naša dekleta zopet v ožjo domovino, na svoje domove. Nevarnosti velemesta so dekleta kaj hitro opazila ter so si že davno pred leti ustanovila lastno organizacijo Zvezo služkinj, ki so jo pozneje prekrstila v Slomškovo družino. Ta je pa danes odsek Prosvetnega društva. Istočasno z ustanovitvijo tega društva se je pojavilo tudi vprašanje dekliškega zavetišča. V začetku je temu namenu skušala služiti majhna sobica za cerkvijo v Krunski ulici. Ker so pa dekleta vsake pomoči najbolj potrebna za časa brezposelnosti, je bilo treba mislili na večje prostore, ki jih je društvo tudi najelo. Zavetišče se je potem selilo iz stanovanja v stanovanje, iz ulice v ulico. Potrebe po večjem zavetišču so raslle iz leta v leto. S tem pa tudi stroški za vzdrževanje in najemnino, ki jih dekleta sama niso več zmogla. Zato se je porodila srečna misel, da naj prevzamejo zavetišče in sploh vso skrb za slovenska dekleta v Belgradu slovenske šolske sestre, kar se je pozneje tudi zgodilo. Šolske sestre so se takoj lotile dela ter so odprle v ulici Vojvode Milenka 46 Slomškov dom, kjer ima svoje prostore tudi dekliško zavetišče. V Slomškovem domu ima svoje prostore tudi Prosvetno društvo. Dom kakor dekliško zavetišče vodi sedaj č. s. Maristela. Vsa poslopja, ki jih je pet, je bilo treba najprej popraviti ter tudi urediti prostorni vrt. V Slomškovem domu dobi vsak lahko tudi po zmerni ceni na razpolago domačo hrano. Prosvetno društvo se tudi na vso moč trudi, da bi spopolnilo in razširilo svojo knjižnico. Potrebe večje slovenske knjižnice v Belgradu раб še ni treba posebej dokazovati. Tu žive ljudje, revni in pomoči potrebni ter pridejo do slovenske knjige lahko samo v društveni knjižnici. Se potrebnejša je knjižnica za tukajšnjo slovensko šolsko mladino, ki v šolskih knjižnicah nima na razpolago slovenskih leposlovnih' del. Zalo bo Prosvetno društvo hvaležno vsakomur, ki mu bo na kakršenkoli način pomagal, da bo čimprej moglo Izvršiti svoj program ter še z večjim uspehom nadaljevati svoje kulturno delo tako med belgrajskimi kat. Slovenci, kakor med Slovenci v notranjosti Srbije. Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta Lahko rečemo, da vrezuje v obraz slovenskega glasbenega življenja danes že vidno in tudi značilno potezo obstoj in delovanje domačega godalnega kvarteta, ki ga sestavljajo štirje mladi unietniki: Pfeifer, Stanič, Sušteršič in Millier. Kajti mladostni umetniški zanos se združen z resno izoblikovanostjo tako tipično in odločno uveljavlja in to na najbolj subtilnem polju glasbene umetnosti, da obrača nase vso pozornost in tudi upoštevanje. To je zopet močneje stopilo v ospredje ob zadnjem koncertu te umetniške skupine, na katerem so bile izvedene tri komorne umetnine — dokaj različnih stilnih potez. Najprej Mozartov kvartet v B-duru, s katerim je bila vzpostavljena sama po sebi najčistejša komorna umetnina, ki raste iz jasne klasične značilnosti v najkristal-nejšo likovno obliko na trdnem in vseskozi napetem notranjem ogrodju, podprta z močno intimno vsebino. Tej umetnini je sledil kvartet mladega domačega skladatelja D. Zebreta, kar je bila spričo skromne tovrstne domače tvornosti mikavna posebnost. Godalni kvartet ima tri stavke (Maestoso, Allegro non troppo, Andante, Allegro) in priča v glavnem, da ga je zgradil talent, ki mu pomenja ton sam po sebi osrednje glasbeno umetniško gibalo. Največja vrednota v kvartetu je zvočnost tonov in njih zaporednih in vzporednih razmerij. Ker je tudi fantazija bogata, se ob celotnem kvartetu vsiplje nate vedno nova, vedno presenetljiva tonska snov, ki te mami s svojo barvitostjo. S te strani bi bila umetnina v sorodstvu z impresionizmom. Loči jo pa od njega povsem struktura, ki se trdovratno priznava polifonem slogu in je s te druge strani umetnina bliže nove stvarnosti. Vsekakor pa je v učinkovitosti glavni poudarek na čisti zvočni strani, kjer ostaja prav za prav tudi edina ali vsaj glavna vrednota umetnine, dočim je po notranji vsebini delo še slabotno in se zdi, da je nekako e tem v zvezi tudi dejstvo, da je drugi stavek, ki je sicer v takih tvorbah vsebinsko najbolj poglobljen (in navadno tudi preizkusni kamen za notranjo silo tvorca), izzvenel nekam nemirno in bežno brez pravega vtisa z izjemo konca, kjer je pa vzbudila pozornost zopet le svojevrstna in kar rafinirana tonska barvitost. Nepopolna pa je tudi še arhitektonska stran umetnine (ki je vedno najtrši oreh). Razpletanje in menjavanje motivov je skoro preveč živahno in uhaja dojemalcu sproti iz zavesti, s čemer se mu tudi podira pozornost, ki spričo tega ne more obstati v trajni napetosti. Ce pa pri vsem tem upoštevamo, da je to mladostno in morda prvo tovrstno delo, moremo pričakovati, da bo temu pričetku sledil še ugoden razvoj. Tretji in zadnji del sporeda je sestavljal Griegov kvartet v G-molu. Umetnina je zasidrana še v romantičnem slogu, pa ima istočasno v sebi mnogo naturalizma, kot se je vsestransko razvijal že ob koncu preteklega stoletja. Delo ima bolj rapsodičen značaj — glasbene misli si v živih kontrastih slede in menjavajo prav pestra razpoloženja. Vsemu pa je globoko vtisnjen znak Griegove osebnosti, ki je zopet označena s tipičnimi potezami severnjaškega sveta in z njega svojstvenimi lepotami. V tej svoji stilni tipiki ima umetnina na sebi nedvomno mnogo privlačne in prepričevalne sile. ki dojemalca po svoje nujno ganejo. V ene in laskavem stavku bi človek označil izvedbo umetnikov kol vztrajno napredovanje. V tem je rečeno marsikaj, predvsem pa to. da je ta izvajalska skupina v svojem umetniškem obstajanju povsem upravičena, ker kaže na podlagi ie poznanih uspehov njen trajni razvoi navzgor in veliko umetniško aktivnost, vsied česar je po- dana možnost nastanka največje vrednote v tem izvajalskem okviru. Pri podrobnejšem precenjevanju se pokaže dosledno obvladovanje snovi, kar prehaja od posameznika tudi v celoto in se iz tega poraja tanko občutena medsebojna ubranost. V tem slednjem pogledu se sicer tu in tam še javi kakšna pomanjkljivost v pfretehtavanju motivična snovi in v izmenjavajočem se postavljanju tehtnih inisli v ospredje (violoncello je zlasti rad na važnih mestih preskromen); mestoma je plastična jasnost nekoliko zastrta bodisi po premočnem akcen-tuiranju ali vibriranju. Toda mimo tega je kar presenetljiva zlitost ritmičnega potekanja In enotnost dinamičnega valovanja. Zdi se, kot da veže izvajalce skupni duševni utrip, ki daje podajanju l>otrebno, a redko takô doseženo mnogoedinost. Vzrok za to je v živem notranjem utripu vsakega posameznega, iz česar dobijo tako oživljeni glasbeni liki tudi izpolnjeno notranjo stran, kar do-prinaša tedaj druga, a še bolj važna stran izvajalske sposobnosti tega kvarteta. V njihovo podajanje je zato vedno vložena sorazmerno bogata vsebina, ki je vzeta iz resnega doživljanja, ki je sicer na razvoju k zreli poglobljenosti, ki pa vendar že izpolnjuje zunanjo likovno posodo, tako da zaživi umetnina že v svoji pristni podobi. To se je javilo pri Mozartu, čeprav je bilo za tega delikatnega mojstra nekoliko preveč južnjaškega temperamenta, — po možnosti in z veliko skrbjo je bil izpolnjen Zebretov kvartet in tudi Grieg je bil v tej izvedbi pravi, nekoliko razneženi severnjak. S takimi odlikami se že more kvartet predstaviti vsakemu koncertnemu občinstvu (tudi inozemskemu). Obenem e tem koncertom pa je ob tej priliki stopilo v javnost še dvoje drugih dejstev. Koncert je priredil pripravljalni odbor Društva prijateljev glasbenega naraščaja — tedaj društva, ki se snuje in o katerem sino brali, da ima namen podpreti naše glasbeno življenje pri osnovi a tem, da bo vzelo v vsestransko zaščito našo glasbeno mladino. Takega društva moremo biti samo veseli, ker je v danih prilikah zelo potrebno. In če bo sledeče delo tako. kot je bil ta koncert, potem je društvu nadaljni uspeh zajamčen; kajti za nas more biti danes jamstvo le umetniška kvaliteta. In ta se je v tem okviru vsestransko dvignila. Priznati moram, da že dolgo ni bilo na koncertu tako intimnega razpoloženja, kot to pot, ki ga je ustvarilo izbrano glasbeno občinstvo, ki je znalo najti notranji spoj z izvajalci. Gotovo pa je tako razpoloženje podprla tudi druga novost — nova frančiškanska dvorana, ki jI je dal inž. L. Kham elegantno, a vendar domače lice, pa se mu je tudi akustična stran toliko obnesla, da bo dvorana zelo primeren prostor predvsem za take in podobne komorne prireditve. V. U. SREČNO NOVO LETO želita vsem svojim cenj. strankam Franc in Anica Šimenc higijenična pralnica in svetlolikal-nica. — Kemično čiščenje oblek. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8 Sprejemališče: Knafljeva ulica štev. 2. dvorišče. Občina - mati vsem potrebnim Novoletne besede mestnega župana dr. Adlešiča Ljubljačanom ■ »Skrbeli bomo, da ustvarimo za mesto potrebne eocialne ustanove.« Novo leto je kakor mejnik ▼ življenju posameznika, družine, naroda, države, pa tudi mejnik komunalnega dela in življenja. Takrat si delamo bilanco za preteklost in kujemo načrte za bodoč-nost. Bilanca za preteklo leto naše slovenske prestolnice je precej boljša od zadnje bilance, v kolikor so se gospodarske in organizatorične razmere popravile in uredile. To sem podrobneje pojasnil že v zadnji (božični) občinski seji. Cas, v katerem živimo, ni rožnat. Usoda nas je postavila v težko dobo, dobo težkih nalog in preizkušenj. Življenjska problematika se nam pred očmi zaostruje iz dneva v dan. Ko gledamo sodobni tok življenja, se nam često zdi, da so ovire težke, nepremagljive. Vendar, če pogledamo preteklost, vidimo, da tudi našim očetom ni bilo vedno najbolje in da so jib često obiskovale še hujše stiske od današnje. Toda naši predniki so s svojim delom in elatiom do življenja znali premagati ne-broj težav, da so nam ustvarili zapuščino, katero mora očuvati naš rod. Ob podrobnem pogledu v strukturo življenja mesta Ljubljane vidimo napore vseh stanov in poklicev v horbi za vsakdanji kruh in za človeka dostojno življenje. Radi bi ustvarili vsem meščanom, zlasti še mlajšemu rodu, ki prenaša največjo težo današnjega življenja, človeka vredno življenje. Najhuje pa nam je ob pogledu na vse tiste množice ljudi, ki si ne morejo oh pomanjkanju dela in zaslužka ustvariti niti najosnovnejših pogojev za življenje Zato je program za novo leto podan že sam po sebi. Ljubljana pogreša raznih socialnih naprav, s katerimi se tako lepo ponašajo druga moderna mesta in v katerih skrbe za svojce, pomoči potrebne, katerim njihove družine ne morejo nuditi zadosti opore. Ljubljana nima v tem oziru skoraj ničesar, razen Delavskega doma in nekaj zavetišč ter ene sirotišnice, ki pa še daleč ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Za zaposlitev brezposelnih pa doslej skoraj ni bilo nič preskrbljeno. In vendar je dolžnost občine v prvi vrsti socialna, da pomaga vsem potrebnim, da jim nadomesti pomoč družine. Občina naj bi bila kakor skrbna mati vseh potrebnih. Tako imajo tudi socialne ustanove Prage, tako zvani Masarykovi domovi, v veliki dvorani, kjer se vršijo vse skupne prireditve, napis: »Praga, skrbna mamica vsem«. Ljubljana danes nima takih naprav, da bi mogla o sebi s ponosom trditi kaj podobnega. Vendar pa vsi potrebni gledajo nanjo kot na mater. Zato bo po ureditvi finanč.nih razmer njena prva dolžnost, da sestavi socialni program za bodoča leta in da popravi vse zamujeno na tem polju, da si tako pridobi tudi ona časten naslov »mati vsem potrebnim«. Današnji čas je Раз materializma. Toda mnogi znaki kažejo, da se obrača že na bôlje in da se zopet dvigamo. Z novim gospodarskim dvigom se dviga tudi duh, dviga življenjski optimizem, dviga tudi idealizem našega ljudstva. Naši dedje, ki so gladili cerkve po gričih in gorah, so bili prežeti z idealizmom in živo vero — pa tudi danes se gradijo cerkve, se grade domovi, zavetišča, Sole. In danes je to morda težje kot nekoč. Zbirali smo in zbiramo darove za pomoč ubogim in brezposelnim — ne brez uspeha. Ljudje darujejo, pomagajo po svojih močeh, da se revščina ublaži, da se zacelijo najhujše eocialne rane našega mesta. Zavest soobčestva v občinah raste, zavesi, da smo vsi člani ene velike družine, ki ne more dopustiti, da bi poleg tistih, ki imajo pogoje za urejeno življenje, drugi hirali in umirali od pomanjkanja in bede. In če so za to potrebne žrtve, so te žrtve porojene iz te občestvene zavesti, ki prav tako predstavlja idealizem, oni višji idealizem, porojen iz ljubezni do bližnjega, do Boga. Ljubezen do bližnjega in do Boga pa je tisto, kar predstavlja simbol našega odrešenja — križ, katerega vertikala je usmerjena k Očetu, horicontala pa k bratu, sočloveku. Naš čas zahteva od nas vseh velikega samo-zatajevanja in občestvene zavesti. Pri tem pa nam je potrebno mnogo zaupanja in življenjskega poguma. Naš narod je zdrav, je krepak in bo zato srečno prestal tudi to preizkušnjo našega časa. V tem optimizmu, da nam bodo novo in bodoča leta prinesla onih sadov, ki si jih vsi želimo, želim vsem someščanom srečno in blagoslovljeno leto 19371 Dr. Jnro Adlešlt, a. r. 1 jtino Kodcljevo iver> (Konrad Veidt) lii «Val ek na Nevi.. Jutri '('harlie Chan v Parizu- in «Pripovedke iz Wlenerwdlda«. 1 Saleti)an»ka prosueta na Kodri Jevem vabi vec odbornike In odborntce na odborovo sejo na dan Treh kraljov i »opoldne Pridite vkI Lii točno! 1 Vamberoarjeva igrn «I'rnlfev« na odru Roko. dehkepa doma. Drevl bo rokodelsko druStvo Ifrralo le 1ВД Votnbertrarjevo Itrra «Vrnitevi. \'не, ki tnle videti prav dramatično umetnino, vabimo, da »i oskrbe vstop, niee v pred prodaj I. ki bo dane« dopodne od 10. do 12. Prlčetek Utre bo drovl ob pol 8. I Notno tluibn imaio lekarne: dan««: dr. Pleoolt, Tyrtnvs ceeta 5: mr. Hočevar, CelovSka centa «! In mr. Oartu.4, Monte; Jutri: itr. Kmet, TyrSeva ceMa 41; mr. Trnkoevy ded., Mestni trg 4 im mr. IVitar, Selen-hurgova nlica 7. 1 Krilanfka molka konffrefiarija ima v nedHjo S. Januarja »večer ob Sentili redni meeefcnl ehod. Pro »itno, polnoftternilno! Cerkveni vestnih BratnvtNna rr. Rrlnjrga Teleta ho iinela evorjo пмвеЛцо pohrtf.noHt t četrtek, 7 Januarla. to Je dnn po nv. Treh kraljih, т nrSulUwki cerkvi Zjutraj ob S. ho prva sv. mnia, oh pol fi. |»rldlKa li, ob в sv. maSa * blagoslovom za iive in rajne ude hratoviftt.nc Vabimo vse častilce «v. ReSnJepa Telesa, itn че v obiflnein Itovtln ndelete «harietične tmbo*no*tt na prvi četr tek v januarju v nrfttillm«kl cerkvi. Poizvedovanja Itfjubll te je velik pen bernardlnec г nftmtm «h. čine IVrtako. Najdltella pronlmo, nuj ga proti naBTBiH vrne n» naelov: Joie Grad, Petelinje, p. Dol. ljubljanske qtoinUUc DR 4M A - Začetek ob 20. Četrtek, JI. deremura ob 31. art: «Kor&jta veljal« Izven. Znižane rane od 20 Din navzdoJ. Sredstev za lzlrebl|en|e |e mnogo Zaneslpvo, milo. normalno izprazoienj« omogočajo ART1N-DRAŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12dražej Din 8'— ш v vrečicah po 2 dražeji Din 1'30. _Ojl reg. P"d S. 1>г. Г22.ЗД 32._ 1 Upokojenceml Pošta Ljubljana L «poroča, da bo dostavljala pokojnin« v nedeljo, 3. januarja dopoldne. I Slikar Bofldar Jakac bo imel v nedeljo, 3. januarja 1937 ob 11 dopoldne vodstvo po svoji razstavi norveških motivov. Ker ee razstava bliža koncu, opozarja., o na priložnost. 1 Nesreča šolskega upravitelja (J. Horna. Na klancu pred viaduktom na Smartimski cesti se je včeraj dopoldne ponesrečil 38-letni šolski upravitelj šole na Smartinski cesti j. Peter Horn. Pe-ljal ee je в kolesom po cesti, na zmrznejenih tleh pa mu je spodrselo, tako da je padel ter si zlomil levo nogo v kolku. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. I 3500 bolnikov več. Žalosten rekord ima letos ljubljanska bolnišnica. Snoči do večera je zadnji bolnik, ki je bil v bolnišnico sprejet, dobil štev. 28.950, verjetno pa je, da pride ponoči še kdo. Lani je bilo v ljubljansko bolnišnico sprejetih 26 400 bolnikov, torej j* bilo v L 1936 sprejetih dobrih 3500 bolnikov več. Te žalostne številke najbolj dokazujejo, kako nujno potrebna je povečava ljubljanske bolnišnice ali sploh nova zgTadnja. : l Vse delodajalci, kj zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 delavcev, se opozarjajo, da morajo po določilih člena 100 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih, javiti pristojni davčni upravi do 25. januarja 1937 sedež obrata in točni na-elov, da jih vpiše v knjigo delodajalcev. Na vsakega delodajalca, ki ee ne prijavi do tega roka, ee mora ujjotrebiti najvišja kazen po členu 136 zak. o neposr. davkih. Poleg te kazni morajo pobirati taki delodajalci do konca prvega četrtletja davek v znamkah in še le od začetka naslednjega četrtletja v gotovini. Med.vet.dr.Franjo Kovač Ljubljana, Sv. lakoba trg 8/1. Vetermarska ambulanta za notranje, kožne in ušesne bole/ni psov. — Ordimra 14 16. Vsa ostala veterinarska praksa. I Kontrola nslužbenskega davka in davka na samce. Davčna uprava za mesto Ljubljana naznanja: Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa Ministrstva financ z dne 10. sept. 1929 št. 83.390 predlože tekom januarja 1937 pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužben-ekega davka za leto 1936. Če ne predlože knjižice, ee bo proti njim postopalo po čl. 139 odnos no v primeru davčne utajbe po čl. 142 zakona o ne-posr. davkih. Vsi delodajalci se opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Služb, list 27,4 iz 1931 od 15. januarja 1931). Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznoea davka in oprostitev so razvidna a razglasa na uradni deski davčne uprave in mestnega načel-•tva. I Davčna uprava za mesto Ljubljano objavlja, da dospe v smislu čl. -48 zakona o neposrednih davkih v I. četrtletju 1937 v plačilo: a) dne 1. januarja 1937 1. četrtletni obrok zgradarine, pri-dobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 15. avgusta 1937 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni desk! davčne upravo KAKOR DOJILJA DOJENČKA, umiri bonbon kašelj PROIZVOD: UNION, ZAGREB Petek, 1 JamuarJa ob IS orl «Kralj » neba«. Izven. Cene od ju Din navzdol — ob JU : «Na ledetid pluAoi«. Izven Cene io uavulul. OPKRA - Začetek «b 20. Četrtek 11 decembra ob ti. ari! «Pivi to rnro rele. no. .« I7ven Znižane oeur ud Jt: Din navzdol Petek, 1. lanuarja ob IS.: «Sv. Anton, vceh zaljubljenih patron*. Izven. Ceue od Stl Din navzdol — Ob JO.. «Trubadur«. Izven. f»«wtovajiJe g. dr. АигЏапа Cene od SO Din navzdol Sobota, X Januarja: «Veeela vdova«. Izvon. Znli&ne cene od Ml Din nav-zdol. Nedelja, S. januarja ob IS.: «eevtljekt brivec«. laven. Izredno ziii'A&ne cene od M Din navz«lol. — Ob 20.: .Pri treh mladenkah«. Izven. Znižane eene ed SO Din navzdol. za mesto Ljubljano in mestnega načebtva v Ljubljani. 1 16.000 nkradeL Na Mtkloiičevi cesti je pred-snočnjim stražnik ustavil mladega taiiLa, ki ee je sumljivo potikal ter si ogledoval izložbe. Stražnik se je spomnil na tiralico, ki je bila izdana za nekim tatom od orožnikov v Krškem. Opis v tiralici se je ujemal in zato je stražnik fanta odgnal na stražnico. Fant je nekaj časa protestiral, te upiral in tudi pri zaslišanju na policiji se je dolgo časa kujal. Končno pa je le priznal, da je Franc L- iz krškega okraja, ki ga zasleduje orož-ništvo Fant je 19 let star ter je izučen mesarski pomočnik. Ukradel je namreč Maksu Kraglju v Sevnici 16.000 Din. France se je učil pri Kraglje-vem bratu, zadnje dni pa je stanoval pri Maksu Kraglju. Dobro je vedel, kje ima gospodar spravljen denar in vedel je, kje dobi ključ. Priznal je, da je ukradel 16 tisočakov zato, ker si je želel, da bi si sam ustanovil mesarijo. Z ukradenim denarjem je odšel v Zagreb, kjer je bil nekaj dni, nato pa je prišel še v Ljubljano pogledat, aU bi mogel tu napraviti svojo mesnico. Fant denarja ni zapravljaj ter je ukradel le toliko, kolikor je nujno potreboval. Policija je pri njem dobila še znesek 15.633 Din. Fant je povedal, da bi mogel ukrasti še več, ker je v blagajni še okoli 50.000 Din. Drugače je fant neopoiročen, samo nekoliko trmast, ter ga je k tatvini premagala želja po lastni obrti. Zagovarjal se bo pred sodiščem. 1 Prepoden vlomilec. Včeraj zjutraj je bil na Sv. Petra cesti razburljiv dogodek. V prostore trgovca Antona Mencingerja ee je namreč splazil neznan vlomilec, ki pa ga je kuharica zasačila. Vlomilec je bil toliko predrzen, da je kuharico napadel ter ji zvezal obraz. Vendar se je kuharica oprostila ter je pričela klicati na pomoč. Vlomilec je naglo zaklenil vrata sobe ter pobegnil. Priti je moral ključavničar, ki je rešil kuharico iz zakljenjene sobe ter je premenjal ključavnice. Vlomilec ni odnesel nobene stvari. Očitno je, da je vlomilec poznal domače razmere ter ima policija za njim že nekaj sledi. 1 Ooirpa Danilova priredi dobrodelno preditavo za brw.ixiHulne dne 3. JauuarJa, nedeljo popoldne ob S. Žive Јан11м>, petje In reclitaclje v fraaiiSiftkanekJ dvorani Serapliicuin 1 Drutlvo civilnih aeometrov * Ljubljani naona-reja, da trn re.liui letni občmi zbor dne 17. Jauuarja Ш7 ob 10 dopoldne v goetitlni «Novi evet« na Goepoevertuki oosti. Tajnik. 1 Siiored koncerta v rpomin bia*o|Knkoi)neee M» venskega skladatelja Envila Adamiča. V aneiru, meflaml zbor. Spominski (tovor prof. Marijana Mpov&k*. Mlad Junak. Smrt oarja An. imela. Medna zbora. Poje zbor Gla«bone Mn/tiio« ixxt voilwlvom ravnatelja Poliča. II. [muhtop imajo Trboveljaki SlaviNki tor zatiojo na«lednje Adamičeve »klrolbe: Ni ml v«Ua več na svetu »veti. Sijaj »once, ViukItovc, Untrnivamka, Vabilo na ples, PiMtlroi, Sestrica in Cl«ain«ka, soJ.iot.ka Trboveljskih 81avč.kov Urnika Korltnlkova pn zaimje s »!>reinljeva. njem klavirja l'spa/vanko in Veselo po vod«tv<»m Milana Pertota in raiioje tri duhovne petrnl, Vriurovo neve-rtn hi Ptički lepo pnjo. SpremUevanJe na klavirju oskrbi k apelu IV dr Da.nlilo Sv ara Adanvi čev st«>miTMk1 večer 1» т ponedeljek, dne 4. JamnarJa 19ЛЛ ob 20 nrl v veliki Fil harmonični dvorani. Pred prodaja v knjigarni Olnsbene Mmttee. 1 tenukl odtek Snlezljantke pro»nete na Kodelje-rem bo lninl v soboto zvečer ob 8. odliorovo sejo v pisarni voditelja. Gospodarstvo se izboljšuje Mariborski župan dr. Juvan za novo leto Lanskoletna novoletna vošfila so Izzvenela v željo, da bi se gospodarske razmere zboljšale in da bi naši denarni zavodi dobili večja denarna sredstva. Ob koncu leta lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se naše želje deloma izpolnile in da so prišli boljši časi. Kraljevska vlada je sklenila ugodne trgovske pogodbe, naš izvoz raste, trgovska bilanca je aktivnejša. Cene kmetskim pridelkom rastejo, zlasti živini, žitu in lesu, naša tekstilna industrija ima toliko naročil, da ne more vseh izvršiti, brezposelnost pada, podeželski trgovci točneje plačujejo svoje račune. Skratka: naše gospodarske razmere so se izboljšale, naš narodni dohodek raste in naša želja je, da bi se v bodočem letu gospodarske razmere še poboljšale. To gospodarsko zboljšanje se pozna tudi že pri naših večjih denarnih zavodih. Dviganje vlog je popustilo, zaupanje se vrača, prihajajo tudi nove vloge. Mislim predvsem na naše mariborske večje denarne zavode, to je Banovinsko hranilnico, Posojilnico t Narodnem domu in Spodnještajersko ljudsko posojilnico, ki so letošnje leto odlično prestale in zaupanje svojih vlagateljev v polni meri pridobile Tudi drugi naši zavodi dobro uspevajo. Težave smo imeli pri Mestni hranilnici, toda tudi pri tej se je proti koncu leta dviganje vlog vsaj deloma ustavilo. V novem letu stopi Mestna hranilnica v likvidne zavode, dobila je od llipotekar-ne banke potom mestne občine 18 milijonov dinarjev nove gotovine in s tem zadostno sredstev, da resničnim potrebam vlagateljev ugodi. Znesek 18 milijonov dinarjev predstavlja 20% vseh vlog, v normalnih časih noben zavod ni imel toliko razpoložljive gotovine na razpolago. Zato apeliram na mariborsko javnost, na okolico, sploh na vse vlagatelje našega mestnega zavoda, da prenehajo z dviganjem vlog. Kdor res rabi, temu se bo ugodilo, nespametno pa je dvigati vloge in imeti denar doma Mestna hranilnica je popolnoma varen zavod, za njega jamči mestna občina z vso davčno močjo. Mestni davkoplačevalci so najbolj Interesf-rani na tem, da ta zavod uspeva. Prinesite zato v novem letu nove vloge, otvorite lekofe račune in preprifan sem, da bomo konec leta 1937 tudi pri Mestni hranilnici z veseljem ugotovili, da se je zaupanje vlagateljev vrnilo in da Mestna hranilnica normalno |K>stuje, kakor drugi večji mariborski zavodi. Noše slovenske gospodarske prilike se bodo same po sebi zboljšale. Če se vrne zaupanje naroda do naših domačih denarnih zavodov. Zato je naša dolžnost v bodočem letu, da širimo zaupanje naroda do naših denarnih inštitutov. Gotovine je zadosti na razpolago, zavodi morajo imeti samo miru pred nepotrebnim dviganjem. Vrniti se morajo stari časi, da dviga samo tisti, ki rabi in samo toliko, kolikor rabi. Ce se bo ta naša želja izpolnila, bodo lahko vsi večji denarni zavodi dajali normalne kredite. Zadnje čase se je večkrat čitalo zahteve po zboljšanju uradniških plač. To zahtevo moramo staviti stalno na dnevni red Naš uradnik, zlasti nižji, je tako slabo plačan, da ne more preživljati svoje rodbine. Ugled državne uprave zahteva, da se najdejo sredstva in plače povišajo. Ker se dohodki države zboljšujejo, bo mogoče najti sredstva za zvišanje uradniških plač. Da se najdejo ta sredstva, je prošnja in želja nas vseh, ki ljubimo to državo in ki želimo dobro državno upravo. V tem smislu voščim: Srečno novo leto! Podružnica „Slovenca" ieli vtem cenj. naročnikom, inserentom in prijateljem blagoslovlieno novo leto! m Ordinacije snbdijakonov v Maribora se zavoljo škofovskih konferenc v Zagrebu preloži od 10. na 17. jan. 1037, kar naj častiti gospodje dušni pastirji blagovolijo pri oznanilu upoštevati I m Ljudski oder v Mariboru pripravlja duhovito komedijo »Cvrček za pečjo«. Prva vprizo-ritev bo predvidoma na praznik sv. Treh kraljev. m Včeraj je zagorela elektrika v Svetini. Za severozapadni del naše meje je bil včerajšnji dun pomemben. Ob 10 dopoldne je zagorela v Svefini prva električna luč v transformatorju. Mestno električno podjetje mariborsko je dokončalo daljnovod In transformator ter je daljnovod priklopilo na tok. V evečinskem gradu zaenkrat še niso končana inštalacijska dela ter bodo tain zažarele žarnice šele v nekaj dneh. Mestno električno podjetje je začelo graditi daljnovod od Kamilice v Svečino 16. novembra. Dela eo se pričela tako pozno zaradi tega, ker kostanjev les, ki se rabi za nosilne drogove, dozori za posekanje šele na jesen, ko izgubi listje. Delo je bilo zelo naporno, ker se je vršilo po najgršetn vremenu ter ga je zaviralo deževje in sedaj zima. Kljub temu je bilo dovršeno v predpisanem roku, kar je dokaz velike sposobnosti podjetja. Daljnovod meri v dolžino 12 kilometrov. Kakor z ogromno tipalko je z njim seglo mestno električno podjetje mariborsko tudi v svojo daljno okolico ter je objelo s tem gornji del Pesniške doline v nameri, da ga podaljša še do Pesnice in seže potem še v osrčje Slovenskih goric proti St. Lenartu. V Svečinl se priključi zaenkrat na daljnovod satno banovinsko [»oeestvo z gradom, v katerega pride gospodinjska šola. Istočasno sc pričnejo sedaj pogajanja za priključitev naselij od Kainnice do Svečine na daljnovod. m Drsališča so v polnem ohratn. Na Treh ribnikih ter na ribniku v parku je že za dobro ped debela ledena skorja Drsališča so že v polnem obratu ter sedaj prav dobro zasedena, ker še ni snega za smučanje. Zanimivo je. da so letos skoraj povsem izginile z drsališč dame v krilih ter se drsajo vse oblečene v smučarske hlače. m Ueveii so poštenjaki 1 Posestnica Emilija Bertl Iz Peker je izgubila na poli od Orla do Mariliorske tiskarne denarnico z vsebino 1080 din. Denarnico Je naSla občinska nboga Tvana Smonik, ki stanuje v mestni oskrbnišnici, 1er jo je zanesla na policijo. Poštenost, ki jo je pokazala siromašna reva. zasluži nagrado! m Na voie je povila včeraj zjutraj v najhujšem mrazu 29 letu« |K>sestnica Jožefa Rrauner iz Dogoš, ko »o jo peljali v mariborsko porodnišnico m Poročila sta >e profesor mariborske trgovske akademije dr. Vladimir Kralj in gospodična Hilda Lobe, hčerka industrijalca in vele|>osestnika iz Slovenjgradca. Mlademu paru naše iskreue čestitke! ItAhilKVA nailinejše in naiceneiš« dobite 8"!? àllalWV lahko tudi proti platnu s "" hranilnimi knjižicami pri Erneatn ZELENKU, Maribor, Llica X. oktobra tt. S m Popis davčnih (areiancev. Mestno poglavarstvo o|»zarja hišne lastnike in upravitelje, dn popišejo na podlagi posebnih pol, ki se jim bodo dostavile, imenoma vse v hiši se nahajajoče osebe, kakor tudi njih poklic in stan tei rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1037. Popisne pole se morajo izpolniti najkasneje tri dni |>o prejemu ter [Kitem izročiti občinskemu organu, ki pride po nje. m V Kaninlei pri Maribora se vprizori v nedeljo ob S po|K)ldne v cerkveni dvorani drama »Stilmondski župan«. Vabljeni I m Dr. med. Klara Kukovec zopet ordinira ▼ Krekovi ulici 18. ^^ П 1 II ca pohištvo in zavese v naimoderneiiih vzorcih kupite oaicene*« pri IMovak, Maribor Vetrinjska 7 Koroška c. S Mnrlbcrske qlgdaitife Orftrtek, II. dučne. So pa nam zoj>el nov dokaz, da še vedno žive v Rusiji naši ljudje, ki bi radi prišli domov pa jim ni mogoče. In pa še nekaj: naj bi tisti naši maloštevilni skriti nropaga'torji raečih idej prišli kn nropaga'torji roečitt idej prišli in obiskali tega slaišenega in zrelega moža gotovo bi jih kmalu minilo veselje jx> boljševiškem »raju«. Ena taka živa priča nam več pove kakor pa vsi rdeči, pa bodisi tnali ali veliki ideologi. Pa jx>?lu-šajmo rajši našega Pristovnika, kaj nam ve vse povedati iz svojih 22 letnih doživljajev. Ujet. Rodil se je 22. maja 1893 na Roveh, župnija Frankolovo pii Celju, sedaj občina Vojnik-okolica. Živel je brezskrbno življenje kmečkega sinu. Maja meseca 1914 je bil jx>trjcn v vojake, torej tik pred začetkom svetovne vojne. Kmalu ko se |e začela svetovna vojna, je nwral obleči tudi on vojaško suknjo. Služboval je pri 4. polku cesar, kih strelcev v Celovcu. Po dvomesečnem vežbanju je odrinil s svojim |X)lkom na rusko irouto. Ze pred božičem leta 1914 je bil pri Jaslovem lažje ranjen v nogo in ob tej priliki tudi ujet. Odveden je bil takoj z bolniškim transjxirloiii v Sibirijo, in sicer v Tom,-.k, kjer je ostal v bolnišnici še teden dni, nato je pa prišel, že po Novem letu, v ujetniski tabor, kjer je ostal kake tri tedne, nakar je bil oddan v državno pekarno, kjer so pekli kruh za ruike vojake pa tudi za ujetnike. Tu se mu je še primeroma dobro godilo. Na tem mestu je ostal leto in pol, nekako do maja 191o. V tem ujctniikem taboru je bilo zelo veliko ujetnikov, Slovencev bolj malo, pač j>a mnogo Cehov in Madžarov. Iz lomska so jih poslali cel vlak v Tomin, kjer so ostali tri tedne, nato so jih pa odpravili na severni Kavkaz — v Kubansko oblast. Ujetnike 60 odali v svinčene in cinkove rudnike. Vendar je Pristovnik ostal tukaj samo 2 tedna. Ime tega kraja je že pozabil. Ker ni bil zdrav, so ga odpravili v Batalpašinsk. kjer je prišel zopet v pekarno in sicer civilno. Tudi tukaj se nru je dobro godilo. V tej službi je ostal od julija 1916 do januarja 1918 leta. Medtem časom se je že začela revolucija in s tem tudi novo življenje za ujetnike. Ob revoluciji Pristovnik prijwveduje. da so se ob izbruhu revolucije ujetniki zbrali, da bi šli doinov V kubanski oblasti so imeli v rokah oblast kozami, v starojjoljski guberniji pa že boljševiki. Ljudje so jim začeli prijxjvedovati, da jih bodo boljševiki pustili domov. Res so se ujetniki odpravili v staropoljsko gubernijo, toda prišedši na cilj, so mogli ugotoviti, da ni bilo nič res, kar so jim pripovedovali ljudje. Ker ni bilo nič z boljševiki, so se odpravili domov sami. Prišli so jx>d Novorusiskij, od kjer so jih pa zavrnili nazaj v starojwljsko oblast. Tu je končno Pristovnik uvi-del, da ne more domov in je sklenil, da pojde delat h kmetom, kar je tudi storil. Takoj je dobil delo pri nekein kmetu, kjer je ostal leto dni in kjer se mu je godilo še precej dobro. Nato je prišla bela armada, ki je ujetnike spravila zopet nazaj v tabor, kjer je ostal Pristovnik 3 mesece in pomagal kot navaden vojaški delavec opravljati razna dela. Že leta 1919 so pa pustili ujetnike in prav tako tudi Pristovnika zopet h kmetom. Tudi Pristovnik je prišel zopet k nekemu kmeti: in ostal pri njem do leta 1921. Kmetje so pred boljševiki veliko pretrpeli medtem ko ujetniki tega preobrata nifo občutili. Pač pa so kmetom pobrali konje, živež itd. Sedaj so odpravljali ujetnike domov boljševiki — toda Pristovnik je zbolel na tifusu in ležal 7 mesecev. Ves čas bolezni je ostal pri istem kmetu, pri katerem je prej delal. Kmet je tudi meti boleznijo zanj dobro skrbel. Tudi [x> prestani bolezni je ostal Pristovnik še nadalje pri istem kmetu prav do zadnjega, ko se je odpravil domov, torej nad 15 let. Pod boljševiki Sedaj f? je Pristovnik nekako uredil in začel bolj mirno življenje. Od blizu je ojiazoval in doživljal notranjo boljševiško revolucijo. l)o leta 102° so obstojala še velika |v>sestva, takrat pa so ttftll pošiljati večje kmete v Sibirijo, posestva pa so prevzeli boljševiki. Tako ?o delali do I. 1932. To leto se ie pa izvršila splošna kolek-tivizacija. Takrat so пгкесе oktobei. november, december. januar in do 15. februarja pobrali ves živež. in ko je prišla nomlad I. 1933, so v tem krapi ljudje stradali in od lakote pomirali. tako da sta ostala od 7 ljudi družine samo še dva. Pristovnik je dobil hrano od ljudi ki so vozili rekvirirani živež. seveda za drag denar. Po cesti ie bilo videti ljudi, kako so se valjali in fmirali od lakote. Za setev je dala potrebno seme država. Cerkve so iakrai vse razruSili, duhovnike pa odgnali v Sibirijo. Lakota je takrat trajala vse leto, v jeseni eo pa ljudje umirali zaradi tega, ker so se preveč najedli. Kmet, ki je obdeloval zemljo, je moral oddati skoraj vse državi. Najhujše je bilo pač od leta 1929 do 1932. ?ie kmete, ike in cerl rijo. Cerkve so podirali "v glavnem od L 1933 do Vse večje kmete, trgovce, župane, občineke tajnike, duhovnike in cerkvene ključarje so odvedli v Sibi-lirali v glav 1935, |xxlirajo jih pa tudi še sedaj. Sedaj delajo ljudje samo še na državnih posestvih in zaslužijo na dan 3~5 rubljev, 1 kg srednjega kruha pa stane 1 rubelj 50 kopejk, slabšega 90 kopejk, najboljši kruh pa stane 1 rubelj 80 ko-pejk. Zelo veliki, skoraj naravnost neverjetni so davki. Kdor redi kravo, mora oddati letno za davek 270 litrov mleka, ki ga sprejemajo državne mlekarne. Ce pa mleka nima, ga mora kupiti. Vsak kolhoz, najemnik drž posestva, mora plačali na leto davka 27 kg v mesu, vsak kmet, ki ima še svoje posestvo pa 38 kg, za leto 1937 bo pa moral dati 60 kg mesa. pa naj ga dobi kjerkoli hoče Pristovnik je zadnji čas gojil čebelarstvo. Imel pa je kakih 10 panjev čebel, dalje nekaj panjev od raznih kmetov in do 80 panjev državnih čebel. Posebno zadnji dve leti se je bavil samo « čebelarstvom. Med je prodajal državi jto 6—7 rubljev za kg, liu-dem pa po 7—8 rubljev in trgovcem po 7 rubljev kilogram Dal je pa prav za prav vse. kar je zaslužil za davek. Ni bilo dovolj, da je plačal davek samo enkrat, dvakrat na leto. Meni nič. tebi nič je kar na lenem dobil nov f>oziv, naj zopat plača toliko in toliko davka Značilno je tudi to. V vasi, kjer je živel Pristovnik, sta bili 2 cerkvi. Eno so že porušili, druga je šc ostala. Niso pa imeli več duhovnika, da bi opravljal bogoslužje ker so bili oba odgnali v Sibirijo. Kcnčno je oblast dovolila, da se sme v vasi zopet naselili duhovnik, če plačajo vaščani za tri mesece 7000 rubljev. — Ce kmet po:-eje joh sveta s pšenico ali koruzo, mora oddati od pridelka 310 kg državi, ki mu plača za 100 kg 7 ali 8 rubljev. To je izredno velik davek, če r>omislimo, da pridela na joh sveta do 8C0 kg žita. Zelo žalostno je tudi v Rusiji etanie s sibirskimi izgnanci. Kdor pride enkrat v Sibirijo, ta je skoraj za"isan smrti. Vrne se le malokdo, mogoče na vsakih 10 samo eden. Zveza z domovino je bila zelo slaba. Prvi glas ie po dolgih letih dobil 1 1928. Nato še ne-katerikrat, toda bolj po redko. Mnogo pisem se je izgubilo, toda več njegovih kakor pa pisem, ki so bila nanj naslovljena iz domovine. Hrepenenje po domovini. Na vprašanje, ali živi v Rusiji še več naših ujetnikov, je Pristovnik odgovoril, da ve samo za enega, ki je ba^e doma nekje od hrvaške meje, ne ve pa, kako se piše. Pač pa pravi, da je v Rusiji še več Nenrev, Madžarov in Turkov. Domov priti je zelo težko, kar priča ravno Pristovnikov primer. Po svoji domovini ie vedno hrepenel. Posebno je pa začel zojiet mifliti na svoj rojstni kraj. ko |e začel dobivati iz domovine glasove, čeprav so bili bolj redki. Pri tem mu je pomagala največ se- Eno leCo ptufskega mestnega sveta » *S8?4. * Ш) t "4 v Pred dobrim letom — «redi decembra 1935 — je prevzel novoimenovani mestni «vet občinske pasle v Ptuju, ki ei je zadal nalogo v znamenju pomirjen;a strankanstva in s složnim sodelovanjem zastopnikov vseh stanov voditi smolreno gospodarsko komunalno politiko. Moram reči, da ee je ta cilj na celi trti dosegel, za kar gre v prvi vrsti zasluga požrtvovalnosti članom kluba JRZ, ki je štel dvanajst članov, kakor tudi vsem ostalim neopredeljenim članom mestnega sveta, ki eo lojalno sodelovali, tako da so bili skoraj vsi sklepi soglasni. Zgolj zastopnik skrajne levice je {util včasih potrebo, da je oponiral. Po izglasovanju proračuna za leto 1936-1937, kii je bil z neznatnimi izpremembami odobren, (e šel mestni svet na stvarno delo. V prvi vrsti je treba tukaj omeniti načelno »oglasen sklep, s katerim ie mesto izročilo upravo Dijaškega doma v roke ob. minoritov. Ne glede na velik etičen in vzgojen pomen tega ukrepa pri gimnazijskem naraščaju, se je občina izognila grozeči nevarnosti deficita pri zavodu, ki je v zadnjem šolskem letu izkazoval občuten primanjkljaj, tako da bi bila morala ga kriti iz drugih virov, aJi pa zavod ukiniti Število gojencev je s prevzemom po oo. minorilih poskočilo za 100 odstotkov. V tem letu se i« tudi izvršila prikli učite v delov okoliških občin k mestu, kar bo blagodejno vplivalo na gospodarsko in socialno plat priključenih delov, ne da bi se bremena zvišala. S prikljzučitvijo je tako izključeno vprašanje, ki se je le desetlelia obravnavalo In vedno odlašalo iz raznih nesitvarnih ozirov. Skrb za zaposlitev brezposelnih j« bila ludi lakorekoč pri vseh se:ah na dnevnem redu. Občina ie v okviru proračuna in izrednih prispevkov barake uprave izvrSila z brezposelnimi preureditev poslopii mestnih poHietif, regulacijo Grajene v mestnem teritoriju in dobavo gramoza za javne ceste. etri, ki živi kot kuharic« v Ratečah. Po dolgih ovinkih se je le posrečilo izposlovati dovoljenje za vrnitev. V Celju je bil na njegovo ime izdan potni list, in sicer že dne 9. avgusta 1934. Potni list je nato romal na naše poslaništvo v Varšavi, od tu je potem končno po velikih ovinkih s posredovanjem Rdečega križa prišel do našega naslovljene» v Sta-ropol. S tem pa še zadeva ni bila rešena. Posebna komisija je nato preiskala, ali ima Pristovnik v redu vse stvari, ali ima plačane vse davke, ali nima še kake kazni in tako dalje. Plačati je moral >« prej 500 rubljev davka, preden so ga izpustili. ^ јн cj јујуг iuuijvv » »"i —— e»- ------, Končno je dobil dne 27. oktobra letos dovoljenje, da lahko odpotuje; za na pot je imel 500 rubljev. Odpeljal se je najprej v Moskvo na Rdeči križ, ..a №trtnlîal nrniï rntniinçUi mpi'i kрг ni v^ljjtljai jv »«j^'vj - --- ---. , -----. od tu se je odpeljal proti romunski meji, ker nt imel romunskega vizuma, je moral nazaj v Moskvo. se zopet vriniti z brzovlakom, prestopil dne 12. novembra romunsko, nato pa prešel dne 14. novembra pri Veliki Kikindi v Jugoslavijo, od kjer so ga nato po »šub» privedli v Celje, oziroma na Frankolovo. v njegov rojstni kraj. Ko je odhajal, je imel s seboj ' 500 rubljev na Rdečem križu v Mon k vi bi mu bili dal: še 100 frankov, pa so mu že naprej povedali, da ne bo mogel prinesti čez mejo nobene stvari. Res je bil na meji zelo strogo preiskati. Pobrali so nru ves denar, ki ga je še imel s seboj, vzeli so mu tudi vse zapiske, ki bi bili zelo zanimivi, tako da je prišel domov popolnoma prazen. Na mej! so odtrgali s jx>tnega lista še rusko dovoljenje za p-estop meje. Za.iimivo je tudi, da mu je komisija, ki je preiskovala, ali bi ga pustila domov ali ne. prijioročala, naj bi rajši ostal v Rusiji, ker se je že udomačil in je vse prestal, f>otem pa so mu še rekli, naj preveč ne pripoveduje o razmerah v Rusiji. Doma Sedaj je zopet v svojem rojstnem kraju. Iz potez na njegovem obrazu lahko beremo, da je v 22 letih mnogo prestal, videl veliko sveta in se v tujini skoraj jvostaral. Danes je brez vsakih sredstev. Začel bo novo življenje, oečal se bo s polje-debtvom in posebno še čebelarstvom, kar mu je bilo tudi daleč od doma na i večje veselje in uteha. Vesel je, da zopet lahko diha sveži zrak in živi pod svobodnim solncem. Končata sva z vprašanjem. ali bi šel še nazaj. Odk'mal ie in ee nesme-ial. Saj so s eedaniim stanjem v Rusiji vsi domačini nezadovolini. Komunisti so t'sti. ki morajo biti: župani, občinski tainiki, učitelji... Preprosti liudje so to, kar so bili in bodo to tudi ostali. Siti so sedanjega stanja, ker morajo hoditi raztrgani. lačni in morajo prositi Kruha, čenrav bi lahko živeli v izobilju. Vsi si želijo vojske, ker upajo. da bo na ta način prišel zopet lrug gospodar in da se bodo le z vojsko spremenile sedanje neznosne razmere in bo jim zopet zasijalo solne* prostosti in svobode. Živa priča današnjih dni. ki ve več povedati kakor debele kniige. In res pripoveduje Pristovnik sedaj ob dolgih zimskih večerih jwno v noč mladim in starim o svojih doživljajih iz 22-letnega ruskega ujetništva. V tujskoprometnem oziru ie poudariti, da je s sodelovanjem mestnega sveta, ki je dal poštnemu erarju na razpolago svoj avtobus, zasigurana avtobusna zveza s Halozami, ki jo z novim proračunskim letom otvori poštna uprava. Ta zveza bo ti'di velikega pomena za Haloze, ki so tudi v preteklem letu dobile telefonsko zvezo, ki se bo razširila tudi na Slovenske gorice in Vurberg. Zimsika akcija za pomoč bednim in brezposelnim ie imela velik uspeh, tako da so vsi siromaki bili za Božič obdarjeni iti da so ostala še sredstva na razpolago, da se bo v šolah revnim otrokom v zimskem času delilo mleko in kruh. V novem letu pa čakajo mestni svet še težka vprašanja, kakor n. pr. preureditev in razširitev mestnega kopališča, regulacija Dravske ulice, ureditev cest in javne razsvetljave v priključenem delu ozemlja in dr. Pregled na uspešno dovršeno delo v preteklem letu mi daje tipanje na uspeh tudi v bodočem letu. Dr. A. Remec. Podružnica „Slovenca" želi vsem cenj. naročnikom, inserentom in prijateljem blagoslovljeno novo leto! Zadnja pot kaplana Jožefa Kuka. Dne 29. t. m. ee je vršil pri Sv. Marjeti niže Ptuja jjogreb kaplana Jožefa Kuka iz Križniške Komende k cerkvi Sv. Marjeta niže Pluja. Kako je jjokojnik bil priljubljen in spoâlovan pri ljudstvu in pri svojih to-variših-duhovnikih, je pokazala izredno velika udeležba faranov; navzočih je bilo 20 duhovnikov. Cerkvene obrede je opravil domači župnik, poslovilni govor pa je imel ptujski prošt g. Ivan Greif. ki je v globokih in v srce segajočih besedah orisal življenje jjokojnika in se končno v ganljivih besedah poslovil od njega. Zemeljske ostanke pokojnika je prevzel arhidijnkon iz Konjic, ki je pokojnika spremljal v domačo zemljo v Slov. Konjice, kjer so ga položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Ani. Novo mesto Podružnica „Slovenca" želi vsem cenj. naročnikom, inserentom in prijateiiem biagoslovl'eno novo leto! Veselo in uspešno novo leto ieli vsem obiskovalcem in cenj. gostom Hotel K o U1IC in rratavraolia - l ovo mrito Jesenice Podružnica „Slovenca" želi vsem cenj. naročnikom, inserentom in prijateljem blagoslovljeno novo leto! Nagrado tO mesečnih „Slovencev„ razpisujemo 10 izžrebanim reševalcem, ki so pravilno rešili novoletno križanko na atrani 13. današnjega »Slovenca«! Voščilo celjskega župana Mihelčiča Ob nastopu novega leta si stiskajo roke prijatelji in znanci s prisrčnimi voščili sreče in veselja. ki si go želijo v bodočem letu. Prijetna dolžnost ml je, da morem na tem mestu izreči svoje čestitke z enako željo In e trdnim zaupanjem v veselujšo bodočnost. Minulo leto je terjalo od nas polne zavesti in moči 1er nas v svojem razburkanem življenju izučilo in naučilo preživeti marsikatero bol. Vendar nismo klonili, ker nain je sedanjost trden temelj srečne bodočnosti. Po svojih močeh smo preskrbeli za onemogle z novim zavetiščem, zaposlili brezposelne delavce, z gradnjami cest, z regulacijo Savinje in njenih pritokov. Sedanji celjski mestni svet se živo zaveda svojih težavnih in odgovornih nalog, tako v socialnem kot v gospodarskem pogledu, katerih ne more in ne sme pustiti v brezplodnem reševanju. In sedaj? Vse polno je ostalo Se načetega In nenačelega dela, ki nam ga nujnost ne do|>usti odlagati. Samo tarnanje nad slabimi časi nas ne nasiti in nas ne ozdravi v svoji slabosti. V bodočnost zremo z velikim optimizmom, kajti zavedamo se, da so velike ideje podlaga našega optimizma. In kdor je v loku idej, kdor jim zavestno, s prepričanjem služi, kdor zau|>a v Boga i« njegovo pomoč, temu se ni treba bati slučajnih neuspehov in razočaranj, ki so tolikokrat združeni s človeškim delom. Ideje gredo svojo pot naprej in zmagujejo. V tem smislu naj nas spremlja moč .dujia, iskrenost srca in človekoljubnost tudi v noVi^n letu, ki naj bo vsem in vsakomur srečno in veselo. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča Va'entiB HM CELJE Podružnica „Slovenca" želi vsem cenj. naročnikom, inserentom in prijateljem blagoslovljeno novo leto! Darovi Vlncencijevi konferenci. Za reveže, ozir. kuhinjo Vincencijeve konference so darovali: veletrgovec g. R. Stermecki 1000 Din (včeraj je vsota po p>omoti izpadla), tovarna Metka 200 Din, prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani 2 in pol toni premoga; uslužbenci tvrdke Kramer & Mislej v Celju na mesto venca na grob blagopo-kojne matere g. Misteja 135 Din. Vsem darovalcem izTeka odbor Vincencijeve konference najiskre-nejšo zahvalo. Apostolslvo mož In fantov bo Imelo v nedeljo svojo običajno mesečno pobožnost ob pol 7 zjutraj. Drabosnjaliovo Božično igro bomo videli ▼ nedeljo popoldne v Narodnem domu. Srečno in veselo novo leto želi B Pušoik Voinik 4 — Celje, Cankarjeva c. 4 Izdelovanje veeh moduili m вропшћ pletenin. Sreino, iadovoljno novo leto X«H «sem (.rostom M. Hežanova. frizerski salon. JesenUe Za manjšinsko predavanje (o položaju Slovencev v Italiji), ki bo v ponedeljek, dne 4. januarja ob 8 zvečer v fantovski sobi v Orlovskem domu, vlada med občinstvom zelo veliko zanimanje. Poročila sta se v nedeljo, dne 27. decembra 1. 1. v Celju gospodična Juta Zabukovšek, hčerka g. Maksa Zabukovška hiinega posestnika in krojaškega mojstra v Calju in g. Intihar Ruda, šef oddelka zrakopl. teh. zavoda v Kraljevu, doma iz Kranja. Iskreno čestitamo! (Ker je bilo včerajšnje poročilo pomanjkljivo, objavljamo to n'1 t še enkrat.) Ko je reševal drugega, se sam ponesri je v torek zvečer brezposelni natakar brei. nega bivališča Stamol Jakob v Bras'ovčah, u.ar 36 let skočil na cesti pred neki avto, da reši neko žensko, se je pri tem sam ponesrečil. Posrečilo se mu je potegniti žensko izpred avtomobil? -iri tem Р9 je njega avto podrl na tla in mu il desno norto. c Plesne frizure 1537 — R. Grobelni k— Celje, Olavui trg. in poleg hotela »Evropa«. Srečno in veselo novo IkIo želi svojim cenjenim odjemalcem 1er se priporoča AMI RSRK & PLANINSEK elektrn-strojno podjetje in specialna delavnica za varenje Mariborska cesta 14 — Celje c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.Л0 SKIUANCEK POJE. ŽVROOLI...« - Ob 10.15 in 14 mntineja: »Brodw.u mrlodie 19Л0». — Jutri ob 18.15, 20.30 >&KH.IAN('EK PO.JE, fcVRGOLI .. c Ob 16 matineja »Briidwiiy nieiouie 1936«. Svetovna konjunktura in avtarkija Južni Mr}*i nis? I n,Sa dlžava- °°к|ег te*a «bo. bo naša konjunkhi- povzrocili konjunkture samo v Južni Afriki, ampak • ra zmerai tvee-iu r rw"» ucotn euatii Dnlnm I____J : i_____ • ti ' . Letošnje leto nam je končno vendarle prineslo «vetovno konjukturo, četudi šele proti pozni jeseni. Iz največjih in najvažnješih držav na svetu slišimo samo dobre in prijetne novice. V severni Ameriki gospodarsko življenje kar vre. Kmetje dobivajo visoke cene za svoje pridelke, tovarne so zaposlene do skrajnoeti, trgovina cvete, obrt se popravlja. Kavno take stvari slišimo iz Anglije. Brezpo-»elnost se zmanjšuje, strokovnih delavcev manjka na vseh koncih in krajih, vse je založeno z naročili za dolgo dobo javni proračuni, predvsem državni, ne izkazujejo primanjkljajev. Pa tudi v deželah nekdanjega zlatega bloka se od dneva d« dneva obrača na bolje. Ne tožijo več tako močno ne v Franciji, ne na Nizozenekem, ne v Švici. Podobno se glase jx>roči!a iz Nemčije: brezposelnost pada, konsum se dviga, produkcija tolče rekorde. Ne zaostaja za vsemi temi državami tudi Italija. Torej — svetovna konjuktura! Izboljšanje Zakaj in odkod je prišla? Predvsem eo povsod — seveda v vsaki uržavi po svoje — očistili kreditni sistem. Kar je bilo nezdravega, je šlo v likvidacijo, kar pa je bilo sposobno za življenje, so sanirali z ogromnimi milijardnimi žrtvami. Kdo prešteje milijarde, ki eo jih v ta namen žrtvovale Severna Amerika, Nemčija, Francija, Italija, Češkoslovaška. Saj je še celo mala Avstrija žrtvovala za ozdravljenje kreditnega sistema preko 10 milijard. Istočasno pa so se skoraj vse države vrgle na javna dela, ki so jih plačevale po veliki večini s pceojili. Severna Amerika je zvišala svojo zadolžitev tekom 4 let za bajno vsoto 1000 milijard dinarjev (20 milijard dolarjev) in velik del te vsote je bil porabljen za javna dela. Za več kot po 100 milijard dinarjev so tekom iste dobe zvišale svoje dolgove vse velike evropeke države doli ao Italije. Kos je, da je del tega denarja šel v ne-pnxkikli vrne svrhe, kot n. pr. na vojskovanje, a ostalo je vendar še precej za povzdigo gospodar-etva. Kar mimoçrede se je v tej 4 do 5 letih vrinilo oboroževanje, ki požira od leta do leta več milijard. Je sicer to neproduktivna stvar, toda promet, delo m zaslužek za posameznika pa vendarle ustvarja. Posegla pa je vrne* tudi pri roda. Imeli «mo par slabih letin, ogromne zaloge iz let 1929—31 so »e izčrpale, proizvodnja pa se je počasi prilagodila potrebam potrošnje. Končno ne smemo prezreti še enega pojava —: proizvodnja zlata je rasla od leta do leta in dosegla rekordne višine. Kar pa j« bila pokj tega še zlata skritega po svetu, je po izvršenih razvrednotenjih posameznih veljav začelo počaei m previdno, da skoraj ne-opaieno, lezti v promet Zato pa je v državah z urejenimi kreditnimi razmerami dosti denarja po nizki obrestni meri, kar izredno pospešuje »nve-•ticjsko dejavnost, posetmo stavbno gibanje. V čem se izraža svetovna konjuktura? Cene eo ee začele dvigati, seveda ne vse in ne povsod enakomerno. Začele so rasti cene deželnim pridelkom, posebno žitu. Pšenica, poseno pa koruza, sta n. pr. * Severni Ameriki dosegli višine, ki o njih pred par leti nihče še misliti ni upal Cene za živalske tn rastlinske maščobe — in teh je dolga vrsta — eo začele rasti od dneva do dneva. Mesni izdelki niso zaostajali. Kovine (baker, svinec, cink, kositer, itd.) eo rasle v ceni, z njimi vred seveda tudi rude. Kotonijalno blaço je postajalo vedno dražje, predvsem kakao. Isti razvoj so doživeli kavčuk, kože. les, jxeamezne tekstilne surovine itd. Nasproti temu pa so le redki deželni pridelki in redke industrijske surovine, ki so ostali še pri starih cenah. So to bolj izjeme, ki potrjujejo pravila —: splošni dvig cen deželnim pridelkom, kolonialnemu blagu in industrijskim surovinam. Nezaposlenost je začela padati. Najprej v onih vrstah proizvodnje, ki delajo za domači trg. Precej brezposelnih je šlo v nove industrije, n. pr. v radio-inanstrijo, veliko jih je dobilo zaslužek pri javnih delih, primeroma najmanj jih je našlo kruh v izvozni proizvodnji, zato pa zelo veliko v panogah, ki delajo za oboroževanje. Dalje je nastalo v premnogih proizvodnjah občutno pomanjkanje strokovnega delavstva. Tožbe o tem se slišijo v Ameriki.Angliji in Franciji. V Nemčiji pa so bili naravnoet prisiljeni, da je država porazdelila strokovne delavce na posamezne industrije po njihovi važnosti, kajti drugače bi se lahko pripetilo, da bi manj važna industrija pohrala strokovno delavstvo važnejšim tovarnam. Tovorni promet raste. Številke o tem priob-čuje vsak dan časopisje veeh vrst. Vagonov sicer še ne primanjkuje, zato so pa svetovne hike pre-natrpane. tovornih ladij pa ne moreš več dobiti v prevozne pogodbe, če jih ne plačaš po cenah, ki se bližajo rekordom. Na drugi strani pa so stalne svetovne zaloge najvažnejših vrst blaga padle na taiko majhne količine, kot jih ne pomnimo od leta 1929. Barometer za konjukturo so seveda tudi borze — blagovne in vrednostne. Na obeh vrstah je življenje, da ga že ne pomnijo od leta 1930 naprej. So pa tega življenja deležne samo svetovne borze v Ameriki in Zapadni Evropi, oetale pa itak ne pomenijo dosti za svetovno konjukturo. naj jim gre dobro ali slabo. Ce hočete še en dokaz za konMikturo: Amerika in Amjliia se resno bojita, da bi se pri njih doma konjuktura ne sprevrgla v divjo špekulaciio z vsemi tistimi slabimi posledicami. ki smo jih doživeli po letu 1929. Premišljujeta, kaj bi se moralo narediti, da se to ne ponovi. Amerika pa bo verjetno že v par mesecih začela praktično nreizkušati razne sklepe, k »ko obvarovati konjukturo pred divjim špekulativnim me-težem. Konjunktura avtarhife In vendar ta svetovna konjunktura ni taka. kot smo jo do seda i navajeni. Vse dosedanje svetovne koniukture so bile res konjukture veetovnega gospodarstva. Posamezna narodna gospodarstva so bila tesno povezana, med seboj odvisna, so poznala skupno usodo. Oe je šlo enermi dobro, so to čutila vsa ostala, če ie eno prišlo v krizo, ni bilo pri-zanešeno vsem drugim. Ce se je kje pojavila konjunktura. takoj eo tja prigrmeli ljudje, kapitali in blago, da izkoristijo ugoden trenutek, če je kje nastopila kriza, so vedeli vsi drogi, da se je tudi oni ne bodo ubranili. Visoko nad vsemi carinskimi, trošarin-kimi in velerinarnimi mejami je namreč svetovno gospodarstvo slonelo na sistemu zlate valute. Sisiem zlate valute je povezal med seboj obrostne пнте na denarnih in kapitalnih trgih ce-leca s-veia. obrestne mere pa niso bile samo barometer za konjunkture in krize, amnak predvsem regulator vsega gospodarskega življenja. Kadar je bila na primer v Londonu obrestna mera 2—3?<>, takrat je ves svet računal z dobrimi časi. če se je dvignila na 5- 6%, so vsi čutili, da je nevarnost krize blizu. Pri tako urejenem svetovnem gospo-larstvu je praviloma vsak povod za konjunktur ali krizo v enem gospodarstvu bil tudi povod ze konjunkturo aii krize v svetovnem gospodarstvu. po vsem svetu. Polom ameriškega kreditnega sistema začetkom tega stoletja je povzročil krizo v Ameriki in Evropi. Dandanes je pa drugače. Ideja avtarkije je razbila svetovno gospodarstvo v posamezne drobce, ki se tako krčevito branijo vsake medsebojne povezanosti z uporabo carin, kontingentov, kliringov, deviznih predpisov, izvoznih in uvoznih dovoljenj itd. Da, letos so začeli še vrednost denarja uporabljati kot sredstvo trgovske politike! Ti drobci, dasi mogočni, so začeli skrbeti vsak po svoje za svojo lastno konjunkturo, pri tem pa so seveda ostali skriti vsak za svojim kitajskim gospodar-skim zidom. Amerika je ustvarjala svojo konjunkturo z devalvacijo, z državnim zadolževanjem v zneskih, ki so presegali vse domisleke, s plačanim omejevanjem poljedelske proizvodnje, z javnimi deli itd., ni pa spremenila svoje trgovske in naselje-niške politike. Anglija je devalvirala, vodila politiko nizke obrestne mere, podpirala etavbno gibanje, izvrševala ogromna javna dela; isti hip pa tudi lezla zmeraj bolj za carinski zid in tudi ne zametavala vseh ostalih sredstev za oviranje mednarodnega gospodarskega prometa. Nemčija je po-stala najčistejši tip avtarkične države, se hote in namenoma oocepila od svetovne gospodarske skup-nosti, vse to pa iz nagibov, ki nimajo z gospodar-stvom nobene zveze. Istočasno je seveda z dejansko, če ne lormelno devalvaci,o, z javnimi deli, z investicijami za oboroževanje, s proizvajanjem različnih prirodnih industrijskih surovin na tvor-niški način ustvarila doma enostransko konjunkturo, ki producira neznansko mnogo, toda malo užitnega, kakor se pač spodobi gospodarstvu v »oblega ni trdnjavi«. Tako je namreč pred kratkim imenoval gen. Oôring Nemčijo. Dočim je to, kar je v Ameriki in Angliji, konjunktura z blagostanjem, je to, kar je v Nemčiji, konjunktura brez blagostanja. Dežele zlatega bloka eo šele v začetku konjunkture Italija pa maši vrzeli, ki jih je njenemu gospodarstvu naredila abesinska vojna. Dela ima dosti, toda to ni ne konjunktura, ne blagostanje, ampak popravljanje in urejanje tega, kar je bilo izvršeno zadnjih par let v negospodarske svrhe. Osnovna njena gospodarska misel je pa ostala ista — : povsod čim večja avtarkija. Končno je treba radi popolnosti še pripomniti, da se v oerednjih in malih državah ne da povedati nič kaj posebnega: trudile so se vsaka za evoio konjunkturo po vzorcu velikih držav, v istem duhu, po istih načelih in z istimi sredstvi. Sedanja svetovno konjunktura ni torej konjunktura svetovnega gospodarstva, ampak samo vsota različnih delnih koniunktur po posameznih državah, ki imajo sicer elične vzroke, 6ličen potek in slične znake svojega obstoja, ki pa med seboj še dolgo niso tako povazane, kot smo bili tega navajeni v prejšnjih časih. Dvig cen deželnim pridelkom in industrijskim surovinam je morda še edini važnejši pojav, ki je vsem tem posameznim konjunkturam skupen. Zato pa je preje vsemogočna vez obrestne mere v sistemu zlate valute sedaj popolnoma odpadla. In prt nas? Kaj pa pri nas? Ali bodemo doživeli konjunkturo, ali jo morda že imamo? Nekateri jo hočejo kar imeti, vodi jih linančni minister, ki je cel svoj proračun naslonil na začetek nove konjukture. Ver-etno bodo po njegovem zgledu delali tudi ve i osta-i, ki bodo sestavliali samoupravne in podobne avne preračune. Kljub temu pa se moramo vendarle vprašati, ali so že dani pogoji za novo konjunkturo pri nas. So in nieo. Razlogi za So. Javna dela so v preceî?njem razmahu. Letina je bila v splošnem zadovoljiva. Cene so ee začele popravljati, promet rasti, zajx>slenost se dviga, dohodki polagoma lezejo navzgor, zunanja trgovina se veča, na borzah pojema mrtvilo, zunanja trgovina kaže lepe napredek, javne finance so postale boljše. Najmodernejši med temi pojavi je gotovo razvoj naše zunanje trgovine. Izvažamo predvsem deželne pridelke in industrijske surovine in polu izdelke. Na tem izvozu sta zainteresirana občutno naš kmet in delavec, saj je pri te vrste blagu teža zelo značilen znak. Na našem izvozu viei torej blagostanje najširših narodovih plasti. Nič manj ne telrte drugo dejstvo: svetovne cene naših izvoznih predmetov (deželnih pridelkov, industrijskih purovin in poluizdelkov) so za vsako spremembo v gospodarskem razvoju zelo občutljive, občutljivejše kot katerekoli vrste drugo blago. V krizi hitro padajo, v konjunkturi hitro rastejo. Tako je tudi sedaj. Svetovne cene našim najpomembnejšim izvoznim predmetom gredo že nekaj časa skokoma navzgor. Vse skupaj so torej blesteči izgledi za bližnjo bodočnos* Razlogi proti In vendar niso. Je namreč Se ta dej- stev, ki bodo mogoče konjunkturo pi. nas močno ovirala, morda pa tudi celo prezgodaj in nenadoma uničila. Naš kreditni sistem je mrtev. Uničila ga je svoječasna sanjava teorija o neki »zlati« veljavi in o stabilnosti valute. Krčevito so se merodajni činitelji držali te teorije^ čeprav je kupna moč dinarja rasla, devizni tečaj pa padel in je gospodarski razvoj na ta način sam po sebi neprenehoma dokazoval zmotnoet tega nazirania. Na žalost ta teorija prevladuje še sedaj, četudi »zlate« veljave v starem pomenu besede sedaj sploh ni nikjer več na svetu, in je veljava postala le sredstvo za reguliranje cen v posameznih državah. Pod pritiskom teh zmotnih nazorov se boiimo že &— 8 let, da bo mednarodna vrednost dinarja padla, v resnici pa je po tolikih pretreeljajih danes intervalutami tečaj dinarja 10-15% višji od obeh za svetovno trgovino najvažnejših »zlatih« valut, to je angleškega funta in dolarja. Ti zmotni in sanjavi nazori so pa, kot rečeno, še danes merodaini. Z njimi moramo računati in dosledno tudi zaključiti, da z oživ-ijeniem našega kreditnega sistema ne bo nič. Prave konjunkture si pa brez živega kreditnega organizma niti misliti ne moremo in zato bo naša ko-niimktura, kolikor je sploh bo, šepava in pomanjkljiva. ... Ne smemo dalje pozabiti na to, da z našim državnim kreditom v inozemeivu še zmeraj ni vse v redu. Naši državni efekti. not;raio v Parizu in New Yorku po tečajih, ki njihove nižine ne doseže skoraj nobena drutra država. To nam mnogo škoduje na vseh mogočih gospodarskih področjih. Ce pa vpoštevamo stroške za anuitetno službo naših ino-zenrkih dolgov, ki v primeri z anuitetno službo v d ugih državah gotovo ni obunno visoka, pa poleg tega pomislimo, da so naši inozemski upniki pripravljeni še na marsikatero koncesijo, samo da bi enkrat prišli do pogodbe, ki bi jo dolžnik tudi res izvrševal, potem prav gotovo ni nobenega razloga. zakaj bi se to bolno vprašanje ne rešilo in državni kredi« dvignil na višino, ki je je vredna Mnogo bo škodavala naši konjunkturi neurejenost v pogledih naših merodajnih činiteljev na smernice naše zunanje irgovine. Precej pozno smo začeli uvajati v politiko naše zunanje trgovine av-tarkična načela. Na vidi pa človek v tem prav nobene simotrenosti. Samo dvoje stremljenje je za silo opazljivih: povečati kolikor mogoče izvoz, plačljiv v tako zvanih zlatih veljavah, poieg tega pa še tako porazdeliti zunanjo trgovino, da ne pridemo v preveliko odvisnost od onih zunanjih trgov, ki jih j» splošnem mnenju ne čaka v bodočnosti miren tn stalen gospodarski razvoj. Obe stremljenji sta dobri, toda hočemo jih uveljati brez vsakega načrta, ravnamo se po njih od dnevo do dneva, kakor pač nanese usoda. Posledica bo, da bomo konjunkturo izrabili bolj po sreči kot jx> pameti. Naša vijugasta devizna polittka ie najboljši dokaj za to. Večja nevarnost pa preti naši konjunkturi, v kolikor je ista povezana z našo zunanjo trgovino od druge strani: nekateri naši zunanji trgi so strogo avtarkična gospodarstva. Pri njih odločuje centralna volja, kje. kdaj, koliko, kako dolgo, zakaj in kako se bo kupovalo, la centralna volja dela po načrtu na dolga leta in vpošteva pri svojih skie-, pih poleg gospodarskih tudi druge okoliščine, posebno politične. Usoda nekaterih naših zunanjih trgov, in ne ravno najmanjših, kot so na primer nemški in laški, je torej odvisna od gospodarskih ciljev in splošne linije dotičnih držav. Nemčija ima na primer svojo Stiriletko in v okvir »e štiriletke spada posebno forsiranje trgovine s srednjeevropskimi državami, primanjkuje ji namreč denarja za nakupe v drugih državah. Kaj pa bo takrat, če taka, avtarkično urejena gospooarstva iz kateregakoli Narodna banka kupuje stare terjatve iz nemškega kliringa. Iz Belgrada poročajo, da je Narodna banka sklenila odkupovati stara nakazila in avize iz nemškega kliringa, in sicer terjatve, nastale pred 1. julijem 1935. Uradni klirinški tečaj je bil sicer 17.60. toda Narodna banka odkupuje ter terjatve, avize po 14.50, klirinške nakaznice pa po 14 din za marko. To bo vršila banka do 31. januarja 1937. Veliko narn.šfanje tovornega prometa. V prvih 11 mesecih leta 1936 je znašalo število natovorje-nih vagonov na naših železnicah 1,884.692, v prvih 11 mesecih 1905 samo 1,348.247, v prvih 11 mesecih 1934 pa 1,291.031. Iz tega je razvidno, da je že v letu 1936 število natovorjenih vagonov povečalo za 7, letos pa za 3%. Borza Dne 31. decembra 10С5в. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling n« ljubljanski borzi nnraftel na 8.19—8.29, na zagrebški na 8.1550—8.2БП0, na belgruiski pa na 8.15— 8.25. Angleîki funt je ostal v Ljubljani neizpreme-njen na 238.2» denar, dočim je v Zagrebu popustil na 237.46—239.06, v Belgradu pa ie beležil 237.20 -238.80. Grški boni so beležili v Zagrebu In Belgradu 31.16-81.85. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu T Zagrebu po 2.49. Nemški čeki eo nadalje popustili ▼ Ljubljani na 12.95—13.15, v Zagrebu na 12.79—12.99, za sredo januarja na 12.80—13, za konec januarja in februarja na 12.8G—13.06. V Belgradu so boležili 12.90 blago. Ljubljana. — Teïaji e primnm. Amsterdam 100 h. gold .... 2375.66—23M.26 lierlin 100 mark...... 1744.02—1757.90 Bruselj 100 bolg...... 730.94— 736,— Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......212.60— 214.72 Newyork 100 dolarjev .... 4300.00—1342.32 Pariz 1 Ofrankov...... 202.49— 203.92 l'raga 100 kron...... 151.69— 152.79 Trst 100 lir........ 227.70— 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,182.230 din. Promet na belgrajski borzi je znašal 1,742.000 dinarjev. Curih: Belgrad 10, Pariz 20.325, Tandon 21.37, Newyork 43525, Bruselj 73.35, Milan 22.925, Amsterdam 238.40, Berlin 175, Dunaj 78.75 (81.25), Stockholm 110.20, Oslo 107.40, Kopenhapen 96.40, Praga 15.225, VarSava 82.20, Budimpešta 85.75, Alene 3 90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.26, Helsing-fore 9.425, Buenos Aires 1.32.75. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 85.50—87, agrarji 49—51, vojna škoda promptna 376.50—378, begluške obveznice 68.50—69.60, 8% Blerovo posojilo 86.50—88, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% posojilo Drl hip. banke 91 — 92, Trboveljska 220 bi. Zagreb. Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 86—87, agrarji 50—51, vojna škoda promptna 374-377 (378), 1. 2. 377 bi., begluške obveznice 69—69.50, dalm. agrarji 65- 65.50 (65), 8% Blerovo [Krojilo 86.50—87, 7% Blerovo posojilo 76.50 do 77, 7% posojilo Drž. hip. banke 90-91, 7% stab. f>osojilo 85—86. Delnice: Narodna banka 6900—7100, Priv. agrarna banka 193.50—1Л5. Tr-Itoveljska 180—220, Nar. šum. 26 bi., Naiice 4— 150, Vel Bečkerek 680—800, Dubrovaèka 270—320, Jadranska 360 den., Oceania 240—250 (250). Bclgrud. Državni papirji: 7% investicijsko j>o-sojilo 84—85, agrarji 49.50—50 50, vojna škoda promptna 374- 874 50 (374), 2. 374-375 ( 374). begluške obveznice 69.Г)0—69.60 (69 50): 07.25-«7.40 (67.25), 8% Blerovo posojilo 85.50-86.50 ( 86 50), 7% Blerovo posojilo 76—76.50, (76.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 92—93, 7% stab. posojilo 81 50 —84.75 (84.50). Drlnire: Narodna banka 61100— 6950 (6920), Priv. agrarna banka 192-194 (193.50). Dunaj, 31. decembra. Tendenca je bila večinoma prijazna in živahna z le malimi izjemami. V kulisi je nekoliko nazadovala edino Trboveljska. Drugič je danes izredno poskočila Alpine, znatno pa tudi Rima in -Sleg. Madžarski papirji so se popravili, Češkoslovaški pa so izkazovali miino tendenco. Beležili so: Donnvskosavskojadranska železnica obligacije 74.75, delnice: Narodna banka 176, Donavskosavskojadranska železnica 18.00, Graz-Koflach 27.75, Sleg 31. Siemens-Schuckert 161, Steweag 81 65, Magnesit 98. Trboveljska 27.65, Alpine 41 50, Kima Murany 89.10, Sleyr-Daimlsr-Puch 240, Leykam 42.75 in Scmperit 59 Živina Sejem za prašiče v Pfuju, dne 30. L m. je bil radi hude zime slabo založen. Prignali eo 81 rilcev. od leh so prodali 34 komadov in je bila kiip- razloga spremene svojo nakupno taktiko in se obrnejo drugam. Cez noč |veidejo lahko |X)6anieznt naši izvo/ni predmeti v krizo. To pa še ni edina nevarnost od strani aviarkičnih goe|X).larstev. Je še druga, opasnejša pa zalo težje umljiva: avtar: kična jj;os|xxlarstva so kupci ogromnega obsega, Ici kupujejo tudi blago na mednarodnih trgih v količinah, ki jih privatna trgovina ne zmore, laka avtarkično gos|K>darstva se hitro pojavijo kot kujxri, zahtevajo v nakup ogromne količine in na ta način ženejo mednarodne cene na kvišku, /adnje tedne sta se na primer javili na svetovnem trgu Italija in Nemčija kot kii|X'a ogromnih količin deželnih pridelkov, f>osebrio pšenice. Italija je baje kupila v kratkem nad 100.000 vagonov pšcnice. Lahko si predstavljamo, kako močno je vse to jx>gnak> vse cene nakvišku. Lahko se pa zgodi tudi narobe: Avtarkična gosfiodarstva prenehajo kar nategoma kupovati na svetovnih trgih in takrat začnejo cene hitro padati: koniunktura ee lahko prelomi, ali pa vsaj nalomi. Avtarkije so na ta način same po sebi velika nevarnost za miren gospodarski potek konjunkture, ker kot en sam reflektant e svojim obsežnim povpraševanjem, pa tudi kot en sam jionufl-nik s hitro obsežno ponudbo bistveno vplivajo na svetovne cene, dočim je bilo pri prejšnjem sistemu mednarodne trgovine skoraj nemogoče, da bi se vsi reflektanti ali vsi ponudniki javili na en dan. Zato moramo računati z verjetnostjo, da bo, ko bo prišel čas, sedanje konjunkture zelo hitro konec, ne bo umirala j>očasi, kot smo tega bili navajeni dosedaj. Kakor hitro bodo avtarkična gospodarstva svoje zaloge napolnila, uredila svojo produkcijo za mirne in vojne čase, zadœtila potrebam oboroževanja, takoj se bodo zgubila z mednarodnih trçjov m tako povzročila padec cen in prelom konjunkture. Vse kaže, da tega ravno v letu 1037 ne bodemo že doživeli Treba bi bilo zmeraj misliti na to, da nas dogodki oe prehite — kot Donavadi. Ivan Avsenek čija srednja. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bietveno spremenile in so bile naslednje: IMe-menske svinje 5.25 do 5.50 din, pršutarji 5.50 do 6 din, mastne svinje 6.50 do 7 din za kg žive teže. Trbovlje Podružnica „Slovenca" želi vsem cenj. naročnikom, inserentom in prijateljem blagoslovljeno novo leto! Nascnantla Drugi krnil — Evharhtitni krm trm ta Jutjotlavijo v l.julb Urini /»Ji. Valili« kiiJH*» (vr«lnr>nt 160 Di«i). «HO teh knjic »o dohiukl voliiknu» rniVolovi», ki не ho vr*il nepreklicno v nwlnljo, itn« 17. ЈаиингЈ» 1S57. SreiVkc чо po 2 TCn. SreTidov « vrti » Tallki dvorani druAtve. napa iIoiihi t OruMjuh, in «Icer kot гакЦи^ок vnlitie prircvli-tve • (fk-ioMlcmim prularvonjnm 'm potjein. Prl-fotnk iirie-edbl.ve ob I. popoMnr, lAko da ikmIo UhM itJubUami'mil lnhko nnuruivMil le der w.lel v GroblJ* • prvim |K*poldnmi*klm viak«>!n wi ee vrnejo * t-nim oboh voA«rnih vleko v. Vstop v dvorano prfwt тл т*е, ki bodo imeli vwij ono ervWko. — Prrtka I. Jartinarjrt ob I. popoddme м dem kt. Treh kTnJJev, prirwti l'rwjvelno dniAtvo т Ргвмк! MiA-kov boiiiVni mUrtoriij: Oobevl vidro.. Клког povMod, kjer «e Jo 1«ге vprizorila. vlfwle тл т rewnici lupo in prft-tmvdglvo In Sndeino 7,e»wlbn, tmtl me») ппЛ-m IJndntvom voliWto Teninnemjo. Kdoi lio^e niivetH r«w prevo lo-ii'tio veselje, паЈ itfre ne uunutli. Vstopnine Je obL ôajna. — Narodnoobrambl »klad Bran-i-hnra: Joelp TTr-bn/тнМЛ tr*. « Hemimi In deMnimi )>r!ifn. — Cornerai»! lTnl«ii, zevaro-valnice d. d„ Miib-lju.na. 50 T>i.7i. — КоИпчка tovarne kavnih priinosi. liHibtjHjTin. SO Din — Ivan Oprbn, 1лтг1ое pri TJnh. Уami, 100 Oin. - Rclvard Skopok, nrw lu «liileir, IJnb-1Јлп«, -,*l Un. — Noimemrvemi lflOii Din — Плг->\п1еот naJlft|>SH iivjiJa! Brani-bor — o«re*iiiji odboT. ï.jnh-VI an a. Kranj Podružnica „Slovenca" želi vsem cenj. naročnikom, inserentom i • prijateljem blagoslovljeno novo leto! Radio Programi Radio Ljubljana i Petek, I. januarja. 9.00 Ce«. porovur (ôaoj' gwjj. dr. UruKuviJ ltoïiiiaii). — lu i'raiiu* ia сллг k v e hv. N ikuiej* v LJuiilJuui. — U Реиш ic« olruk ||»1<>*>'«). — 11.:») 'Гпје itodoi — noć-n* slika. — 12 Ltouiaèi i.\uU. (Sodniujel» Knioi-ki trio in AJtaduineki pevski kviulol.) — m Cae, wpured, obvenllla. — 16 Katere /.ппмке lu*V noHtii irovure ze dJuki gtjMpod&THko t.elo (комри Kranja llrolarjova). — 16 JU NovuleUu i»»dravl (Uiblijnki o*"t»e-»tar) — 17 Kniol.ljrtka ura — 17.JU l\>poldiui*ki koiu.irt 11ш1Џмкнка orkoNLra « audnlovu.iiJein Komami 1'e. Irovćiie. — 19 Cne. vromt, рогда'-з1л, Kjiorud, obvmlija. — IS au Naoionalne ura: Ш7 — letni politični prtvled (ReltTrad). — JU Koncert voJaAke iiodbe «I. pp. Trlulnv. екокп. — 2Ï Ca», vrane, porocje, Hpored. — iB.14 Ков-ourl ItadlJ.skiw orJuMlra. Sobota, l. Januarja. 12 Plo*C« ne ta ploAVi ker naprej vrti, vosulih in okroglih vnuk »e vcxelii 1 — U!.45 Vreme, poročila. -- 13 Can, «porod, obvwlila. — 13.1a PloA.a ne za ploiće kar naprej vrli, v curki h in окгокИћ vwak не vwtolit — 14 Vreme. — 1S 7м delopiintl (pl.*.e). — 18.40 l'ovovori • рон1и«аЈс1. — 19 ( ал, vronie porod, obvm'.lla. — 19 J« Nacionalna ura. - 19 M ProKlod epoiola. — 'JI Zunanji |K>liti<'ni prmlwl (<<мр. u relu i k dr. Al. Knliar). — Л1.Л PraUJ»« м Јлпти — PUau vc<>r. He«vlilo napinal Ivan Hob, мо<1л1иЈ«Јо rjani ItwIijHke UrreJne družine. — 2u Ciut, vTetne, ponViJa, «l«>r»l. — 4! 14 Kouuvrt ne krwuuiUuni liarnioii Lkà (iroeu. llu«lolf Pilili). Oragi programi i Petek, t. januarja. Hel/jrad: /9.50 Večer plo*«. — K.3U HndijHki orkester. — ïaureb: .u Kihioituhi >e-Ser- — '4! Л) Plenne ir)m.b». — 1/ипчј. 19.J6 гч1в akudoimile *v. OcUiJe. — .41.4® Oporoka. — Praga: JU.TU ljudski konturi. — 21.15 Ci'ika rwiiiw-monida. — ti.3u KavariiiAhu k»»IIui. — larinoa: 1П..Ч5 Sol iMllini koncert. — Konigtlicrg: 'JO М(г/лг1-Sl ■rnn^H. — Hamburg: '20 O|>ora iLnvol bienrov — 1'ratislava: JO WiiKiicrJev vwor. — Kôln Pranklurt: X NcniAka roman li na rlwba. Sobota, i. januarja. Rrlgriut: И..Т0 Vlobna. — ».» Narodne ih»miU. — Ï1.U ItealijMLi ом.и4ог. — ti 20 K a. vanilAk» Koilba. — Ï2.JU Pl<«ut ploAoe. — Zagreb: JO Koncoriul večer. — ti.JU Pltwn« icooImi. — Dunaj: lt. 15 SlraiuMovK ogrete a. — 2».I5 Р1бли» (laMba. — Kim—Патч 11 Opera. - Praga: I9.S5 Oihww*. - 2U..10 Ork»iraJni konoorl. — Дгпе. 19 4« Mikn-'ollne - 30.14 Ijrre _ n Plmna Kl/u.he. - ' nriavm: М.1Г Snnfonl.Nnd erk»wt»r - 21 Plesna irlftHbv - Berlin: 20(6 Opora «Veeole Jene wlmleor-«ke<. — Hamburg—Stuttgart: 30.1* riwi> alasna. — Î1J0 ГЧиаЈвЈ večer. Spori v olimpijskem leiu Pozornost vsega športnega sveta v preteklem letu je bila obrnjena na Garmisch-Partenkirchen in Berlin. V teh krajih eo se namreč vršile IV. zimske in IX. letne olimpijske igre. Bile so rekordne priprave, doseženi so bili rekordni uspehi, Nemčija kot prirediteljica zadnje olimpijade, pa tudi v napravah ni prekašala samo drugih narodov, ampak celo samo sebe. Prerokovali smo velike stvari, toda dogodilo ee je nekaj, kar se niti slutiti ni dalo: doživeli smo na športnem polju dogodke, ki eo presenetili celo največje ootimiste. Ze na predzadnji olimpijadi v Los Angelesu v letu 1932 so trdili nekateri dobri poznavalci športa, da preko mej, ki so jih tam postavili najboljši športniki sveta, ne bo šlo več naprej. Tedaj ce je celo trdilo, da so nekaterim rekordom na ameriških tleh zadnjikrat pihnili luč in da se bodo odslej držali še in še. In v kakšni zmoti so bili oni oreroki, nam najbolj jasno dokazuje zadnje srečanje narodov v Berlinu, ki eo sestali т rekordnem številu, da se ▼ plemeniti borbi bojujejo za olimpijsko čast. Poglejmo malo, kako je bilo in kakšni uspehi so bili doseženi. Začnimo kar pri lahki atletiki, ki tvori jedro vsakih olimpijskih iger m ki jo zaradi tako lepih in tako vseetranih športnih panog, ki jih vsebuje, po pravici imenujemo tudi kraljico športov. Obenem z olimpijskimi uspehi bomo upoštevali še druge uspehe, ki so bili doseženi na letošnjih lahkoatletskih prireditvah, saj eo najtesneje povezani z olimpijado, ker so bili doseženi tik pred ali po berlinski olimpijadi po atletih, ki so sodelovali na njej ali pa so se vsaj pripravljali zanjo. Nič manj kakor 22 novih svetovnih rekordov je bilo postavljenih v lahki atletiki v preteklem letu in sicer 13 na olimpijskih igrah, 9 pa pred njo ali kasneje. Torej 22 krat je bilo treba popraviti listo svetovnih rekordov, dočim so ji morali v Los Angelesu »samo« 13 krat spremeniti lice. Kljub temu, da je Se vedno največ vreden rekord Američana Tarranceja v suvanju krogle, ki jo je zalučal 17.40 m daleč, je rekordni uspeh njegovega rojaka Forreeta Townsa v teku čez zapreke na 110 m na tako odlični višini, da mu skoraj ni najti primera. Za omenjeno progo z zaprekami je porabil ta odlični tekač samo 13.7 sek. Izboren je dalje nov svetovni rekord v desetero-boju in bi se dal edino ta primerjati z omenjenim rezultatom, zlasti še zato, ker mora pokazati de-seteroboiniik vrhunske sposobnosti v desetih disciplinah. Pa si oglejmo kako izgledajo novi rekordi in v katerih disciplinah: 400 m: 46.1 Williams (Amerika) 19. junija v Chicagu; 1500 m: 3:47.8 Lovelock (Novi Zeland) 6. avgusta v Berlinu; 2 milji: 8:58.4 Lash (Amerika) 13. junija v Princetownu; 20 km: 1:04.2 Zabala (Argentina 10. aprila v Monakovem; 110 m, zapreke: 14.1 Forest Tovvns (Amerika) 19. junija v Chicagu; skok T višino: 2.07 m Johnson in Albritton (oba Amerika) 12. julija v Newyorku; troskok: 16 m Tajima (Japonska) 6. avgusta v Berlinu; štafeta 4X100 m: 39.8 Amerika (Owens, Met-calfe, Draper, Wykoff) 9. avgusta v Berlinu in desetoboj: 7900 točk Morris (Amerika) 7. in 8. avgusta v Berlinu. 110 m zapreke: 13.7 Forest Towns (Amerika) 27. avgusta v Oslu; 800 m: 1:49.7 Cunningham (Amerika) т avgustu v Stockholm«; 2000 m: 5:20.4 Szabo (Madžarska) 4. oktobra v Budimpešti; 3000 m: 8:14.8 Hôckert (Finska) 16. septembra v Stockholmu; 2 milji: 8:57.4 Hôckert (Finska) 24. septembra t Stockholmu; 7 milj: 34:46.8 Ieo Hollo (Finska) 29. septembra na Finskem; 8 milj: 40:00,2 Iso Hollo, tudi takrat; 9 milj: 45:13 Iso Hollo tudi takrat in 15 km: 46:154 Iso Hollo tudi takrat; 4X400 y: 3:10.6 Anglija, 15, avgusta v Londonu; 4X880 y: 7:35.1 Amerika, 15. avgusta v Londonu; 4X1 milja: 17:17.2 Amerika, 15. avgusta v Londonu in kopje: 77.23 m Matti Jarvinem, 18. junija v Helsinkih. In naša lahka atletika? Če vzamemo lahko atletiko v naši ožji domovini, moramo priznati, da je slovenska lahka atletika lepo napredovala. In to v vsakem pogledu, kvantitativno in kvalitativno. Seniorji se niso držali samo na svoji višini, ampak so podrli nekaj državnih rekordov. Na drugi strani so pa dobili nekateri klubi v svojih junior jih take naslednike, ki палп jamčijo za najboljše uspehe v bodočnosti. Če pa pogledamo na splošno lahkoatletski šport, ee ne moremo zadovoljiti ž njim K temu so brez dvoma mnogo pripomogle nezdrave razmere, ki so vladale v zadnjem letu v tej športni organizaciji, poleg tega pa so padli letošnji uspehi pod prejšnji nivo. Z neuspehi na olimpijadi smo začeli, še hujši udarec eo nam zadali Grki v Zagrebu v dvoboju Jugoslavija : Grčija, največji neuspeh smo pa doživeli v Atenah na VII. balkanijadi. Obdržali smo sicer res svoje drugo mesto, toda, če pomislimo, da smo se preje borili z Grki za primat, sedaj smo si pa z največjo težavo komaj priborili drugo mesto, potem moramo priznati, da j« bilo preteklo leto za našo vsedržavno lahkoatletiko vse preje kot zadovoljivo. Upajmo, da ee bodo razmere т našem lahkoatletskem športu tako uredile, da bomo čez leto dni lahko podali ugodnejšo bilanco. Zimski spori je bil v pretečeni sezoni pod vtisom velikih borb v Ga-Pa, kjer so ee vršile IV. zimske olimpijske igre. Tu lahko zabeležimo veselejie podatke, kajti tudi naši uspehi med najboljšimi narodi sveta so bili povsem zadovoljivi in razveseljivi, kajti z uspehom našega Pračka v alpski kombinaciji smo prav lahko zadovoljni, in še drugačna bi bila slika, ako ne ki imela Heim in 2nidar «mole. Izborno smo se odrezali v štafetnem teku na progi 4X10 kilometrov, kjer se je najbolj odlikoval naš Smo-lej in kjer smo dosegli 10. mesto. Najsvetlejša točka tega svetovnega tekmovanja za nas pa je bilo maratonsko smučanje na 50 km, kjer nam je nal odlični zastopnik, Slovenec Smolej priboril y najhujši konkurenci 10. mesto. Pa n« aamo to, on je bil drugi najboljši Srednjeevropeiec, kar je uspeh, ki ga nismo pričakovali in uepeh, s katerim smo se v tej disciplini močno približali Severnjakom. Sicer pa so imeli glavno besedo pri rimski olimpijadi tudi tokrat severni "«rodir » ekokih je predaj »čil znam Birger Ruud, v umetnem drsanj« žensk pa njegova rojakinja Sonja Hennie, pri moških pa je zmagal zopet Dunajčan Kari Šchiifer V Planici so skakali 101 m Največji športni dogodek doma so bili skoki na edinstveni mamutski skakalnici v Planici, ki je dvignila toliko prahu po vsem športnem svetu, zlasti pa pri Norvežanih, ki so svojim skakalcem zadnji trenutek prepovedali skakati, kljub temu da so bili v Planici. Toda, šlo je tudi brez Norvežanov. kajti Avstrijec Bradi je skočil 101 m in s tem postavil nov svetovni rekord in je on tudi prvi skakalec na svetu, ki je plaval sto metrov 6 smučmi v zraku In tudi naši, sicer maloštevilni skakalci so se odlično držali; kajti Novšak je c skokom 89 in pol metra postavil nov jugoslovanski rekord, upamo pa, da letos potegne na 100 m Sicer se bo odslej imenovala ta nova športna panoga smuško letenje, za ljudi pa je vseeno ali gledajo »letenje« ali skakanje, želja vseh je samo, da bi bila letos Jugoslavija ona, ki bi potolkla Bradlov rekord. Pa preidimo na tretjo najvažnejšo športno panogo, na plavanje, ki se je letos tudi v naši banovini vrtelo т glavnem okrog olimpijade. Na olimpijadi je bil od naših najboljši skakalec Ziherl, ki se je v težki mednarodni konkurenci odlično odrezal v skokih z deske. S stolpa se še ni mogel uveljaviti pred svetovnimi mojstri. Drugi naš najboljši zastopnik je bil Wilfan. Na olimpijskih igrah pa je imel športni svet priliko videti svetovno elito v vodi, ki Џшг^^ЈљЖЛ.. .. >, Л .._ „„.АЈјЈ Hrbtni krawl je dosegala neverjetne uspehe. Ogorčene borbe na življenje in smrt so se odigravale v plavalnem stadionu in svet še kaj takega ni videl in ga menda zlepa ne bo, kajti prihodnja olimpijada bo na Japonskem, ki je zlasti Evropejcem zelo od rok. Doma pa je plavalni šport nekoliko zastal, ker zanj ni pravega zanimanja. Res je pomanjkanje plavalnih bazenov, vendar je na drugi strani tudi res, da se celo v krajih, kjer imajo dane vse pogoje, ta lepa in zdrava športna panoga ne more razviti. Veliko hib smo opazili v pretekli sezoni pri naraščaju, ki se je zelo skrčil. Naraščaj je za rsak pokret vitalnega pomena in če ne bomo skrbeli zanj, ne bomo mogli doseči nikdar pravih uspehov in naj se pri seniorjih še tako trudimo. Skrb za plavalni naraščaj naj bo geslo plavalnih organizacij v bodoče eezoni. In končno naj se dotaknem še telovadbe, k,i je v naši državi najbolj razširjena med vsemi' športi, med slovenskim narodom pa najpriljubnejša panoga telesnih vaj sploh. Na berlinski olimpijadi je bil namreč tudi na tem polju dosežen rekord in to v udeležbi, kakor v uspehih. Saj smo še prav pred kratkim doživljali dobo, ko so gotovi krogi vsevprek pripovedovali, da se je telovadba preživela, da ni več sodobna itd. Najhujši val v tem pogledu je prišel leta 1925 iz Nemčije, kjer se ie znašlo v povojnih letih polno propagatorjev moderne telesne kulture, ter so snovali razne sisteme, med katerimi je res nekaj dobrih, večina teh pa je tako preminula, kakor se je pojavila. Danes namreč zopet prevladuje zmerna in pametna etru-ja ne samo v Nemčiji, kjer je telovadba na tako visoki stopnji, temveč povsod tam, kjer so uvideli veliko korist, ki jo ima mladina od telovadnih telesnih vaj. Berlinska olimpijada je presenetila v tem pogledu celo največje optimiste. To kar so tam izvajali največji mojstri sveta, se ne da popisati. Pa ne samo Nemci, ki so zasedli prvo mesto ter Švicarji, Finci, Čehi, ki so znani kot dobri telovadci, temveč tudi drugi, posebno Japonci, ki so se prvikrat pojavili v svetovni telovadni tekmi, so izvajali stvari, da je včasih celo ostro sodnikovo oko zastalo. Bilo je tako, kakor smo dolgo pred olimpijado napovedovali: Nemci in Švicarji se bodo bo- , ц âp Џ. : I - j: iitt шрг> 1 ш ШИ ^fji- rili za I. mesto, v ospredje bodo prišli še Finci in Čehi. Največji uspeh Jugoslavije in edino odlikovanje, ki ga je naša država izvojevala na teh igrah, je dal rezultat telovadca Štuklja, ki si je z drugim mestom na krogih priboril srebrno kolajno Topot so imele tudi ženske težke vaje, v katerih so pokazale veliko svojo telesno sposobnost. V poljubnih sestavih so pa deloma močno prekoračile meje ženske telovadbe in nekatera dekleta so bila preveč »moška«. V telovadbi je mesto za naš narod in telovadba je ona panoga, ki nam poleg tega. da je najboljše sredstvo za pravo telesno vzgojo, daje največjo garancijo za dobre uspehe na mednarodnih in olimpijskih igrah. Kar je starega, okostenelega in nesodobnega je treba izločiti, potem pa vso stvar tako urediti, da jo bo lahko vsakdo, ki ima veselje do nje, nemoteno gojil in naša telovadba bo zopet doživela višino, da bo odločilno posegala v prednje vrste narodov. Nogomet je največja rak-rana na našem športnem telesu. Temu seveda ni kriva nogometna igra kot taka, ampak vodstva, in šele y drugi vrsti igralci. Lepo je že dandanes število nogometnih klubov v državi in naši oiji domovini, toda žal se tudi število nezdravih pojavov m izpadkov s podvojenim, po-irojenim številom množi. Kam bo to dovcdlo, kako se bo stvar končala, je danes težko reči. Brez vsakega idealizma gredo igralci kakor oni, Ici jih vodijo čez drn in strn in pri tem niti najmanj ne pomišljajo na pravo vlogo športa. Zato danes ne moremo drugega reči kakor to: dokler bodo v nogometnem športu take razmere, dokler bo tam tako malo idealizma, dokler bo vladalnogometnih vrstah lak materializem, dotlej ga ne moremo priporočati. Kjerkoli morete, ustanavljajte raje drugo sekcije in se izogibajte nogometa dokler morete. Če ga pa imate ali ga zaradi pritiska članstva morate ustanoviti, tedaj pa vajeti т železne roke, ki bodo znale napraviti in vzdržati potreben red v nediscipliniranih nogometnih vrstah. Če pogledamo še enkrat na kratko na naš slovenski šport v preteklem leta pridemo do zaključka, s katerim se ne moremo zadovoljiti, V eni ali drugi panogi zaznamujemo napredek, v nekaterih (lahkoatletiki) celo prav lep, drugod pa ee pojavi pred nami prav žalostna slika. V splošnem imamo še dokaj veliko število plavačev ali bolje kopalcev in smučarjev veliko, toda resnih in pravih športnikov je prav malo. Saj ni treba, da bi moral vsakdo, ki se bavi s športom tudi tekmovati, saj končno to tudi ni namen športa, toda eplošno se opaža, da število tekmovalcev v gotovih športnih panogah, in to zlasti v plavanju in smučanju pada. To je slabo znamenje, ki zahteva temeljite remedure v našem športnem gibanju. Mladina mora biti borbena, mladina mora imeti pred seboj vedno nek določen cilj in to so v športu ravno tekme — za katerega se mora pripravljati z dolgotrajnim in resnim delom. Če uganja šport tja y en dan, postane brezbrižna. lena in neuporabna tudi za svoje poklicno delo. Preveč tava dandanes ta mladina po igriščih po cele ure in popoldneve, mesto, da bi v Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. pičlih dveh urah absolvirala par športnih vaj, M so ji potrebne za krepitev volje in zdravja in končno tudi za tekme. Je pa iskati y tej brezbrižnosti vzroke tudi v prepogostem tekmovanju. To je druga velika hiba v našem športnem življenju. Sicer v tem pogledu tudi drugod po svetu ni boljše, toda če s« bomo s tem tolažili ali če bomo po slabem vzorcu drugih narodov hoteli zagovarjati svoje stališče po pogostem tekmovanju, bomo našemu športe zelo, zelo škodovali. Samo pomislimo kaj |e prav za p-rav športna tekma. Športna tekma ni nič drugega kakor to, da ee prvič preizkusijo uspehi posameznih športnikov aH moštev, drugič pa morajo ti ljudje običajno pred iavnostjo pokazati višek svojih telesni sposobnosti, katere eo si priborili tekom dolgotrajnega in pridnega dela na športnem polju. Kdor je srtal in še stoji v vrstah aktivnih športnikov, kdor se ie kdaj pripravljal za kako tekmo, ta bo vedel povedati, kaj se pravi pripravljati ee za tekmovanje. Kdor torej ve, kaliko časa, telesnih in duševnih sil zahteva prava priprava za tekme, ta bo moral ugovarjati preprostemu tekmovanju. Ne smemo se tu premotiti od profesionalcev. To je njihov kruh in zato je njihova briga samo za tekme, večne tekme, ki pa imajo s pravim športom samo toliko skupnega kakor nogometni igra In žoga. In končno so tudi profesionalci samo ljudje, pri katerih gre tudi samo do go4ove meje. Zato gledajo, da si v par letih, ko eo na višku in dokler jih lahko uporabljajo, toliko prislužijo, da so preskrbljeni za celo življenje. Spori na široko mora biti naše geslo v nastopajočem letu. Le tako bomo pravilno delovali na športnem polju in le na tak način bomo pravilno pojmovali športno idejo. Tekme omejiti na minimum, ves športni aparat pa je vpreči za propagando športa in telesne vaje wsega našega naroda. Stare napake odpravljati, novo generacijo vzgajati y pravem športnem duhu in naša športna bilanca se bo od leta do leta popravljala y vsakem pogledu. L K-er. Ženski spori na napačni poti Premet naprej i ilrnga (Varšok). Foto l. K er. Pod gornjim naslovom je g. dr. Aleksander Hartwich napisal zelo zanimiv članek v dunajskem »Sporttagblat-u«, katerega zaradi važnosti in aktualnosti ženskega športa podajamo tudi našim čitateljem. Pisec je glede tega povedal to-le: Kdor ee udejetvuje 35 let na športnem polju, kakor pisec teh vrstic, ima tudi pravico presojati dosedanji razvoj ženskega športa in to tembolj, ker ga je doživel prav od prvega početka. Nekdaj so se ženske udejstvovale samo v dnsanju, plavanju, tenisu in jahanju. Žena, ki se je tedaj ba-vila s športom, je bila gotovo osebnost, kajti ni ji bilo lahko odtegniti se družini in družbi ter ee posvetiti »neženskemu« športu. To se je medtem zelo spremenilo in danes skoraj ne dobimo dekleta, ki se ne bi bavila z enim ali drugim športom. Seveda, ne sme se me pa napačno razumeti: pozdravljam to postopanje iz vsega srca iz moralnega m zdravstvenega stališča. Življenje stavi moderni ženi zahteve, o katerih se nam preje niti sanjalo ni, in borba za življenski obstoj tudi ženi ni prizanesla, da pa ee mora vztrajati in ee uveljaviti, pa so ji potrebne telesne vaje, katere poznamo v športu. Zal pa razvoj ženskega športa ne gre po idealni poti, kar sem prav posebno opazil na zadnji zimski m letni olimpijadi. Zato je potrebno, da uberemo novo pot, ker po sedanji ne moremo več naprej. To velja v prvi vrsti za lahko atletiko. Kakor znano so dali tu ženski razne koncesije, njeni diski in krogle so lažje od moških, proge za teke so krajše in vztrajnostni športi so za ženo izločeni. Da pa to še vseeno ne zadostuje za harmoničen razvoj telesa, kar pričakujemo od športa, so najjasneje pokazala razna ženska lahkoatletska tekmovanja. Ne glede naKoubkovo — in še mar-sikako ime bi ee dalo tu omeniti — dosegajo dekleta pri tekmovanjih marsikdaj Izborne uspehe, toda to gre brez izjeme na račun važnih ženskih kvalitet. Lepota in gracionost sta prepustila svoje mesto sili in vztrajnosti in v posledku tega pride do izraza t nasprotnem smislu, kajti, in to ee ne da nikdar dovolj poudariti: pravo poslanstvo in istočasno največji cilj žene je materinstvo. Zato je torej za posamezno dekle kakor za ves narod enako napačno in enako škod-lijvo, če ee vzgajajo pri ženskah moški tipi. Neki slavni ženski zdravnik je nekoč rekel: Mi ne potrebujemo žene s trdo, temveč v elastično musku-laturo, kar bi ee po športno reklo ne najhitrejše m najmočnejše, temveč mehko in gibčno. Na te stvari eo že opetovano opozorili športni zdravniki, toda dosedaj brez uspeha. To pride od tega. ker nismo nikdar odkrito priznali, kaj bi se lahko napravilo proti napredujočemu atletizira-njuju deklet Imamo namreč izborna sredstva za dosego resnično harmoničnega telesa pri dekletih. Ta obstoje v tem, da naj bi se tekme v posameznih panogah odpravile in ee naj bi VTŠila odslej le tekmovanja v vei panogah. Ne grem tako daleč, kakor Nurmi, ki hoče, da naj bi se iz ženskih športnih panog izločil sploh skok v daljavo in višino ter tek čez zapreke, temveč sem zato, da ee iz eedanjega lahkoatletskega programa obdrže skoki, teki na kratke proge, tek čez zapreke ir. metanje ko^ja, več pa ne. Zraven bi pa dal za dekleta gimnastiko, telovadbo in ritmične vaje in bi morale tekmovati v vseh teh omenjenih panogah, ki bi se tudi ocenjevale kot celota. Da bi bilo to mogoče, raz-vidimo najbolj iz drugih športnih panog, saj tudi moderna smer telesne vzgoje daje prednost tekmovanju, ki sestoji iz več športnih panog. Izvedljiva bi bila taka spopolnitev eedanjega lahkoatletskega športa, in panoge iz modeme telovadbe lahko služijo tu za vzgled. Potrebno bi seveda bilo na polju gimnastike in ritmike eestaviti obvezne vaje, v tekmovanjih bi pa bilo zahtevati še poljubne vaje. Ta predlog se mi zdi vseskozi izvedljiv, da damo ženskemu športu novo, pravilno smer. Kajti ž njo bomo na eni strani omejili ali zadržali pretirani atletski razvoj telesa, na drugi strani bomo pa zavrli pretirano vitko linijo plesalk. Dekleta in žene, ki hočejo doseči pri takih mnogobrojnih kake uspehe, morajo napraviti vsestransko in res harmonično telesnovzgojno šolo. Kot športni zdravnik imam ie več predlogov, ki bi jih bilo uveljaviti proti sedanjemu načinu ženskega športa. Popolnoma pravilno — kakor sem že preje rekel — smo ▼edno odklanjali vztrajnostne Športe. Toda in to mi je naravnost uganka, se š« vedno in vedno zahtevajo od plavalk in to celo v njihovi nežni mladosti, vztrajnostno plavanje na dolge proge. Tako imamo na primer razna plavanja preko ieza, morskih ožin. Temu morajo klubi in zveze enkrat energično napraviti konec. V smučanju tekmovalni red za dekleta ne pozna teka na dolge proge, kar je vse hvale vredno, toda pustijo pa na drugi strani dekleta, da tekmujejo v smuku na istih progah какот moški, četudi vsakdo,ki se razume na to, dobro ve, da simuk prav tako popolnoma izčrpa tekmovalca kakor tek. Današnje težke in dolge proge za smuk za ženske je treba brezpogojno skrajšati, zlasti bi pa morali posvetiti mnogo več pozornosti slalomu, ki je prav primeren za ženske. Samoobsebi ee pa razume, da bi morale biti tekme take, da bi morala dekleta vedno tekmovati v smuku in slalomu skupaj. In končno bi rad zavzel še evoje stališče glede nerazveseljivega pojava najnovejšega datuma, to je glede nogometa za ženske. Tako kot se ta panoga presoja za ženske s športnega stališča, tako ga je treba tudi z zdravniškega stališča brezpogojno odkloniti. Nogomet ▼ nobenem pogledu ni ženski šport. Nasprotno pa bi naj topleje pozdravil razne druge igre z žogami, ki igrajo v moderni telovadbi jako važno vlogo, in katere bi bilo gojiti mnogo bolj kot doslej. Ženski šport je dosegel danes kvantitativno in kvalitativno visoko stopnjo. In ravno ta ugotovitev dokazuje, da je treba pravega cilja, pravega vodstva ter zdravniškega nadzorstva, ako nočemo škodovati moči in zdravju, ki je za posameznika in za ves narod največjega pomena. K gornjemu članku nimamo drugega pripomi-niti kakor to. da ee v celoti strinjamo ž njim Za naše razmere eicer še ne pride v poštev. ker je naš ženski šport popolnoma na tleh in se zaenkrat še nimamo bati pretiravanja. Pač pa je prav, da gledamo takoj v začetku na to. da ga pravilno usmerimo. Ravno sedat, ko se dela na tem. da e« ! tudi icnek: šport poklii« k Življenju, uu šivu postala aktualna. lev. 1. k u £ T u m M Bilanca stovenskega knjižnega trga v L 1936 Kakor je le pri na« navada, ee ob koncu leta leta, ki dajejo notranjo barvo nalemo publlci-radi oziramo nazaj na delo v preteklem letu, da stičnemu udejstvovanju. Razumljivo pa je, da čez vidimo, kaj nam je prineslo ter kaj nam je po- ; vso produkcijo nisem Imel preko leta enake evi-trebno za bodoče, lako bilanco bi hoteli poosegajo v dnevno usmerjevanje narodne kulture. Tako obsegajo naši listi poleg anonimnega in evropsko internacionalnega novičarstva — ki je seveda še vedno bistveni del dnevnika — tudi poročila posameznih odgovornih strokovnjakov — gledaliških, koncertnih, gospodarskih, umetnostnih itd. — ter tako hitreje in uspešneje posegajo v živo sedanjost, kakor morda revije, ki so tehtnejše, pa tudi počasnejše. Ne tožijo zaman tudi pri nas. da časopisi prevzemajo vlogo revij. Po statistiki, ki som jo napravil na podlagi uradnih zapiskov v licejki, smo imeli Slovenci ob začetku letošnjega leta 6 dnevnikov, 26 tednikov, 15 štirinajstdevnikov in 117 mesečnikov, torej skupaj 164 številk. Podobna statistika v lanskem Vodnikovem koledarju jih je pokazala 165, pri tem pa še omenila 4 slovenske dnevnike v Ameriki (Obzor, Enakopravnost, Prosveta, Amerikanski Slovenec). Ker je letos en dnevnik pri nas prenehal (Glas naroda), smo imeli Slovenci ob koncu tega leta 5 dnevnikov: »Slovenca«, »Slovenski domc, »Jutro«, »Slovenski narod« in »Jutrov ve-černik«. Kar se tiče drugih tednikov in štirinajstdnevnikov, ki jih je nekaj prenehalo (Bojevnik, Ljudska pravica, Akademski glas, itd.), pa so nastali tudi novi (Zbor, 1551, Stara pravda, Slovenska zemlja, Mi Bežigrajci, Brazda, itd). Dobro statistiko teh sprememb daje »Straža v viharju« z dne 16. nov. 1936. Značilno za to leto pa je, da je nastalo vse polno podeželskih časopisov, tako na Jesenicah »Na mejah«, v Kamniku hodžerovska »Edinost«, v Celju »Zagorski zvonovi«, v Rajhen-burgu »Naš prijatelj« itd. To je znak, da se podeželje probuja ter da hoče priti tudi ono do glt.su v slovenski publicistiki : najznamenitejša ugotovitev v časopisju letošnjega leta. i. Dnevniki Kakšnega t i p a so naši dnevniki? »Slovenski dom« in iz nasprotnega tabora »Slovenski narod« ter »Večernik« so resda zgolj novičarji, tip repor-terskih časopisov, ki poročajo v najhitrejšem času senzacionalno napisano najnovejšo vest. To so prave kronike vseh vrst, ki jim ni glavno ideološko usmerjenje bralcev, temveč serviranje novice, zanimivega dogodka. »Toda »Slovenec« in »Jutro« pa že hočeta po zgledu zapadnje evropskih časopisov dajati smer dogodkom, komentirati ir svoje ideologije svetovne dogodke (redni uvodniki) ter vzgajati občinstvo v svojo svetovno nazorno smer. Poleg lega pa jim ni samo novičarstvo namen, temveč dajata vedno večji poudarek tudi na publicistiko, na odgovornost člankarjev, na glo-bokejši izraz celokupnih političnih, gospodarskih in kulturnih potreb naroda. Oba sta tipa svetovno nazorno opredeljenih listov, kar daje barvo vsem njihovim člankom. 2. Tedniki in štirinajstdnevniki Tedniki eo povečini kulturno politična glasila posameznih opredeljenih skupin, oz. glasila posameznih organizacij. Tako je »Domoljub« glasilo Kmečke zveze, »Straža v viharju« radikalne katoliške akademske mladine, »Slovenski gospodar« zastopa koristi kmetstva na Štajerskem, »Prekmurske novine« v Prekmurju, »Delavska pravica« interese delavstva JSZ, »Delavska fronta« katoliških delavcev v Mariboru itd. To so zastopniki lokalnih teženj (»Gorenjec«, »Koroški Slovenec« itd.) Prav tako tudi drugi tedniki, n. pr. »Slovenija«, glasilo skupine slovenskega izo-braženstva, zavzemajoče se za popolno kulturno avtonomijo, ter v tem ozlru stojimo na isti straži. »Pohod« je glasilo Narodne obrane, koketirajoča z jugoslovanskim fašizmom, »Slovenska zemlja« z mačkovstvom, »1551« glasilo marksističnih akademikov, kakor tudi »Delavska politika«, dočim je »Kmetijski list« glasilo Pucljevo. Tako so barve naših tednikov, med katerimi so tudi verski listi (Nedelja), ali stanovski (Učiteljski tovariš) ter v resnici strokovni (»Trgovski list«, »Radio-Ljub-ijana« itd.), kakoršni so tudi večinoma vsi naši štirinajstdnevniki. 3. Mesečniki in četrtletniki Mesečnikov in kvartalnlkov je pri nas zelo veliko (1171) ter jih seveda v takem pregledu ne morem podrobneje opredeljevati. Med njimi so znanstvene revije kakor »Geografski vestnik«, »Bogoslovni vestnik«, »Etnolog«, »Priro-doslovne razprave«, »Časopis za zgodovino In narodopisje«, »Časopis muzejskega društva«, »Zdravniški vestnik«, »Zbornik za umetnostno zgodovino«, »Kronika mest« itd. To so revije, ki etoje na visoki znanstveni stopnji ter strogo varujejo svojo znanstveno objektivnost ter bi zaslužili — kot ognjišča znanosti — vso podporo naše javnosti. Prav tako je večina drugih mesečnikov gospodarsko strokovnega značaja, določeni samo za specialne stroke, tako n. pr. odlična revijn »Planinski vestnik«. ali da navedem samo nekatere: »Proteus«, »Čebelar«, »Lovec«. »Rejec domačih živali«, »Živalca«, »Obrtnik«, »Kmetovalec«. »Gasilec«, »Hmeljar«, »Poštar«, »Sadjar«. »Elektrotehniški vestnik«, »Zdravje« itd. Teh strokovnih listov je nad 50 — znak, da ima skoraj vsak etan svoj list! Tudi znak slovenske kulturnostl. Posebej pa bi označil tiste liste, ki svetovno nazorno živo oblikujejo svojo skupino, kateri eo namenjeni. Tako imamo katoliki za najmlajše zdaj fuzijo Angelčka in Lučke z neba v listku »Lučka«, potem »Zamorčkac, »Mladega junaka«. Za večje že »Vrtec«, ki vzdržuje ravnotežje z »Zvončkom, že težje pa z »Razori« in »Našim rodom«, ki so namenjeni že bolj meščanskošolski mladini ter jim mi nimamo postaviti ničesar nasproti. Za dijake skrbita v dušnopastlrskein oziru »Nnša zvezda« (za dijake, za dijakinje), »Mi mladi borci«, v uniskovzgojnem pa »Mentor«, ki je lahko ponosen na svojo lepo tradicijo. Katoliška dekleta imajo »Vigred«, ki se skuša dvigniti iz nekega senli-mentalstva, ki se jo je polaščalo, v stvarni ženski list, kakor ga imajo pripadnice drugega nazora v »Ženskem svetu«. Fantje imajo »Kres«, dočim agraristična Zveza kmečkih deklet izdnja »Brazdo«. Naši nameščenci pa imajo glasilo »Bodočnost«. Družinam pa je posvečena revija »Mladika«, ki je res odlično družinsko čtivo ter vsebuje tudi že i;!ene slovenske pripovedne umetnine, s katerimi prehaja že v umetnostne revije. Posebno priznanje zasluži njena umetnostna, slikarska vzgoja. Z njo ne morejo niti od daleč konkurirati nasprotne revije »Žena in dom«, ali »Domači prijatelj«, ki spadata še vedno med lahke liste, ali »Gruda«. Z »Mladiko« pa sem tako že prešel mejo, ki pelje v izrazito literarno publicistiko. Toda prej bi rad na kratko označil Še eno panogo najbolj razširjenega slovenskega časopisja: nabožno publicistiko. 4. Nabožno časopisfe Pri tem odstavku bi opozoril bralce na št. 7-8 duhovniške revije »Vzajemnost« iz leta 1934, kjer jih je navedenih verskih in cerkvenih listov ravno 30! To so mesečniki za religiozno življenje, kakor »Bogoljub«, najbolj razširjen slovenski mesečnik, glasilo slovenskih kongregacij, dalje nabožni list jezuitov »Glasnik presvetega Srca Jezusovega«, frančiškanov »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«, lazaristov »Katoliški inisijoni«, cistercijanov »Kraljestvo božje«, eden najboljših naših religioznih listov, salezijancev »Salezijanski vestnik« itd. itd. Poleg teh je največ verskih listov podeželskega značaja, glasila raznih far (Kranjski zvon), cerkva in kongregacij itd. V Ljubljani je letos izšla tudi prva številka svetovnega katoliškega glasila »Regnum Christi«, ki naj postane svetoven list! Pri tem bi opozoril, da je večina teh listov namenjena ljudstvu, dočim inteligenca pogreša resničnega religioznega liturgičnega časopisa, namenjenega njenim potrebam, kajli »Cas« je publicistična revija za vsa poreča vprašunja. »Bogo-slovui vesluik« pa je že strokovna revija. 5. Kulturno nazorne in literarno umetniške revije Med prvimi moramo omeniti znanstveno revijo Leonove družbe »Ca*«, ki je prestopilo že trideseto leto, in s katoliškega stališča motri vsa pereča socialna, gospodarska, vzgojna, filozofska, politična, kulturna itd. vprašanja ter jih rešuje za današnji čas, kakor jih na svobodomiselni strani rešuje revija »Delo in misel«, glasilo svobodomiselnega starešinstva Tu bi omenil tudi mesečnik »Ljudski oder«, ki hoče naše gledališko udejstvo-vanje prežeti 8 katoliškim duhom ter vztrajno išče novih oblik sedanjemu katoliškemu kolektivnemu teatru, seveda ne vedno s posrečenim uspehom. Omenjal bi mesečnike kakor »Književnost« ali »Svoltodo«, izrazito marksistični reviji. Literarna revija pa je že »Modra ptica«, dasi dela vsebolj videz trgovskega glnsila svoie založnice v takem smislu, kakor v manjšem obsegu za Mohorjevo druži» »Književni glasnike, ali »Vestnik Jugoslovanske knjigarne. V Mariboru jo Keliar ustanovil svojo revijo »Piramide«, ki naj predstavlja nad-strnnkarsko, a slovensko usmerjeno udejslvovanje Štajercev, ki pa ni dala pomembnih literarnih plodov. Pravo lice slovenske književnosti se odraža (p>oleg Mladike in Modre ptice v treh literarnih listih: v »Domu in svetu«, ki stopa z letošnjim letom v petdeseto leto, v »Ljubljanskem zvonu«, ki je še starejši, 1er »Sodobnosti«, ki se je ločila od Zvona pred štirimi leti. Če se je letos »Ljubljanski zvon« nekako pomladil, se je vendar zlasti v početnih številkah odločno usmeril v marksizem, ki ga z neko vehomentno ofenzivo izpovedujo, dočim pa ima tudi smisel za zgodovinsko problematiko. iSodobnostï, prav tako marksistična revija, dela videz najbolj sveže in aktualne revije, ki se bori proti romantičnemu gledanju na vse probleme, ter zlasti socialne, vaške probleme gleda z ne-sentimentalno stvarnimi očmi, vendar se njegovi članki najbolj bližajo dnevniškemu slogu. Obema pa je lasten materialistični socializem in umetniški naturalizem. »Dom in svet«, kot katol. revija seveda ne more v naturalizem, ter zato stoji morda današnjemu modnemu času nekako ob strani, je pa zato tembolj potreben, da varuje idealistično duhovnost tudi v današnjem materialističnemu valu. On predstavlja sedanjo tragiko religioznega človeka, ter ekuša prav iz te tragike ustvarjati kulturne vrednote iz duha. Mod naturalističnimi vrstnicami je glasnik idealističnega človeka, in če morda po mnenju nekaterih nima sedanjosti, kakor jo je imel pred desetimi leti, ima bodočnost. V teh revijah se bolj kakor v samostojnih knjižnih izdajah zrcali prnvo stanje slovenske kulture in literature, zato se bomo nanje še po-vruili. II. Knjige i. Izvirna slovenska književnost a) pesništvo. Povsem nove izvirne slovenske pesniške zbirke pravzaprav v tem letu nismo dobili nobene. Najvažnejša pesniška knjiga tega leta je nedvomno »Zbrano delo Otona Zupančiča«, ki je izšlo v treh delih v uredništvu J. Vidmarja ter vsebuje vse dosedanje njegove zbirke, pa se bo po potrebi še nadaljevalo. Druga zbirka pa so »P e s m i« Pavla G o 1 i e , ki so tudi nekakšna antologija iz prejšnjih del, dasi je v njej nekaj tudi prvikrat objavljenih pesmi. Prav tako je M. Borštnikova samo izbrala delo Vide Je-r a j e v e (Izbrano delo), ter ji napisala le[>o študijo o njeni človeški osebnosti. Tudi »Prekmurske pesmi« Jožeta Baša so starejše pesmi, ki jih je zbral V. Novak, dasi ta zbirka pomeni odkritje novega in morda enega prvih modernih prekmurskih pesnikov, ki pa je davno umrl. Stoletnica Prešernovega »Krsta« je dala priložnost grafiku S. G 1 a d n i k u , da je izdal ep »K e r s t per Savizi« v lepi umetni pisavi ter bibliofilski izdaji, kakor je tudi pesnica Lili Novy za to priliko prestavila na nemško šopek njegovih pesmi (Frani Prešeren: Gedichte). Najvidnejši poklon Prešernovemu geniju pa je nova impozantna izdaja njegovih pesmi (Prešeren, I. del: pesmi, pisma), kl iih je uredil in komentiral prof. F. Kidrič. Ce imenujem še prevod Lili Novy je ve »Jugoslawische Fra-u e n 1 y r i k«, se mi zdi, da sem imenoval vse pesniške zbirke, izišle 1. 1936. Kakor vidimo se ni pojavil noben nov pesnik. Toda s tem še ni rečeno, da to leto nI rodilo pesniških umetnin. Prav v poeziji slutimo neko iskanje in prerojenje ter poganjke nove dobre poezije. Ne samo, da so naši starejši pesniki zopet prijeli za pero (Zupančič: Pogovor skozi telefon), da sta Golla (Pesmi) in Gruden dala nekaj značilnih pesmi (Grlica) tudi naši ekspresionisti so začeli iskali v novo smer. Seliškar je ostal morda še najbolj sebi zvest (Obtožena), dočim je Tone Vodnik pokazal s »Pomladno pesmijo« in »Mrtvimi sosedi« novo lice svoje poezije. Klopčič je klasično prevajal Heineja (Nemčija) ter napisal nekaj socialnih in otroških pesmi (Uganke), ki spričujejo zgledovanje na Zupančiča, ki si ga vidno postavlja za vzor. Tudi Tauferjeva je dala nekaj pristnih ženskih verzov (Magdalena). Kocbek pa je naravnost prodorno segel v življenja zmedo ter se poizkusil v drzno realistični socialni pesmi, kar napoveduje njegovo novo pot, ki bo nedvomno uspešna, če bo znal opisno zaporednost prenik-niti s sintezo pesniškega duha. Najvidnejši pesnik tega leta je bil Božo Vodušek s svojimi številnimi soneti, ki ga kažejo kol iskalca omejenih oblik — v nasprotju s Kocbekom —, stvarne, ostre in jasne misli, psiholoških zapletov in samo-analiz, odkritosrčnih do nagote, l'rav tako je v zaklenjene forme Prešernovega in Voduškovega soneta stesnil svojo baročno pesem Bogomil Fa-tur, ki je v tem letu zapel svojo morda najlepšo pesem — ne s sonetom temveč z romantično »Se-renado«. Vodušek in Fatur predstavljata v sedanji slovenski poeziji tisto smer, ki najbolj mika mlade, nastopajoče pesnike: sonet je najbolj priljubljena pesniška oblika, ki lahko pomeni tudi vrnitev h klasični obliki, pa tudi k antičnemu načini! življenja. Med mladimi je prav »Mladika« odkrila nekaj talentov (Žitnik, Vuk, Udovič), »Zvon« pa Šeliga, ki se obetajo razviti v neko impresio-nistično-realistično pesem, ki bo zopet opevala — čute. V pesmi gremo iz idejnih (ekspresionizem, lendenčna poezija) in psihičnih poudarkov (Vodušek) k impresiji Murnovega načina (Vuk, Udovč). Ta pot poezije pa se vidi le iz revij, ne pa iz knjižnih zbirk. Zato tisti, ki je navezan le na zhirke, slovenske pesmi preteklega leta ne more poznati. Morda bo letošnje leto dalo mladim pesnikom priložnost, stopiti tudi v zbirki pred občinstvo? Želeli bi. td (Dalje v številki za praznik Sv. Treh kraljev.) V letalu nad Lfubt'ano Ljubljana bela ko prt bel — kaj naj več rečem o Tvoji lepoti? Nad Té, golobica, sem poletél kakor na ptičji peroti. Vzletel visoko sem v solnčni žar: pod menoj vsa okolica plava, čuda v oblakih je slikal slikâr tam okrog Triglava. Imela oči si Tvojih žend, ki plaho se s potniki ménijo. Prekrasen julijski dan z neba sijal je nad vso Slovenijo. Odspod mi Tvoj naročdj je kipel, hoteč zvesto me objeti, kakor ko venec polagal sem, pel ode Prešernu pred leti. Oblaki časa se menjajo — a glas krvi živi vedno) Le pesnik opeva z ljubeznijo svojo zemljô in sosedno. Ljubljana bela! Moj ptič-orjak nad zemljo slovensko me nosi. Mečem vence: glej, rdeč mak mi dlan na Tvoj beli vrat trosil Spesni! mor ar ski pesnik Jaroslav Marcha v.rbirki -Spevi na Jugoslavijo* (Spivy пл Jugosla-vii, Brno 1936), poslovenil Tine Dcbeljak. f P. Peter Lippert Na kratko smo že omenili, da je pater Peter Lippert, eden največjih sodobnih religioznih pisateljev, umrl tik prod božičnimi prazniki. Umrl je v Locarnu (18. decembra) ter je bil 21. dec. pokopan v Inunensee-u, v tem lepem kraju, ki ga je opevalo že toliko nemških pesnikov, daleč od svoje domovine ter svojih sobratov. Toda ali ni /adnja njegova knjiga, ki jo je spisal za letošnji adveut, nosila pomenljivega naslova: »Sam in v občestvu« (Einsam und genieinsnm)? Samotno je legel v grob, toda ostal je v zvezi z vsem občestvom živih, ki jim je znal vzbujati tako globoka religiozna videnja, tako tolažeče govoriti »Od duše do duše« (elov. prevod) in odstirati pogled ▼ onostranstvo, kjer smo doma. V zadnjem eseju »Zagotovila« (Slcherungen) v decembrski številki »Stinimen der Zeit« je pisal: >Mi živimo sredi neizmernih globin, nevarnosti in nasprotij; toda na drugem bregu leži naša domovina in mir: tja moramo prispeti!« Zdaj je sain prispel tja, kjer je večni mir in pokoj, kjer gleda »vojt-ga Boga iz obličja v obličje: dopolnil je avoj zemski tek. Univ. prof. dr. Ad. Donders (MQnster) je napisal o njem lep članek v Kolnische Volkszeilung, 28. dec. 1930, iz katerega posnemamo sledeče m i sli : Pater Lippert Je bil božji človek, popolnoma prežet paulinskega duha, ki se je potopil globoko v božje skrivnosti, ki je vedno videl svojega Boga. povsod delujočega in ki je slutil in šel z\esto tudi za vsemi ugankami in skrivnostmi neskončnega Boga, kakor vidimo v knjigi: »Človek Job govori z Bogom« (Der Mensch ■lob redet mit Gott). V bistvu je hotel vedno prodreti v smisel, ki ga je izrekel sv. Janez: >Bog je večji kakor vaše srce«, ter se je držal besede Ekkehardtove: »Ne govorite toliko o Bogu, molčite in molite Ga!< Niso ga vedno pravilno razumevali v tem, da je hotel tudi z dvomi in vprašanji vzbujati le neizmerno spoštovanje pred Nerazumljivim in Neskončnim. Lippert je bil v resnici že v svojem življenju in trpljenju »Bogo-gledalec«. P. Lippert je bil tudi »človeški« človek, ne sicer v tem smislu, da bi ljudi iskal ter potreboval družbe, ne, saj se je umaknil v samoto, ki jo jo ljubil nad vse, kakor spričujejo »Pisma iz Engadina« (»Engadin-Briefe«), Dobro je vedel, kaj vse je v človeku, koliko slabosti, neumnosti, uhoštva, brezobzirnosti. Toda prav zato pa je tudi spoznal kot inalokateri stisko duše ter ji je kot duhovnik bolel pomoči z vsemi sredstvi. Zavedal se je poklica, da se mora žrtvovati samo zanje, zanje izgorevati vsak dan kakor sveča, zanje trpeli. Koliko je deloval v dušnem pastirstvu na svojih mestih tekom 25 let, tako v Berlinu, Mtln-chenu, Rimu, da, celo v mestih, kamor se je zatekal zadnja leta po oddih, ki ga je bil tako potreben. P. Lippert je bil človek h e s e d e. Sicer je sam priznaval, da uiu govor le težko gre, toda — po GOrresovih besedah: »Genij jo marljivost!« — se je p. Lippert neizmerno trudil, da je treniral svoj govor ter ga us|>osobil do takega učinka, da je zajel vedno vse poslušalce, bodisi da je govoril na prižnicah v cerkvi sv. Bonifacija v Mtiuchenu, ali sv. Hedige v Berlinu, ali pa predaval v predavalnicah in v radiu. Tu je dolgo let imel pridige, ki so se potem pokazale v tisku v lepih knjigah: »Deset zapovedi božjih« (Die Zehn Ge-bote Gottes), »Prazniki in veselja« (Feste und Freuden), »Čudeži in skrivnosti« (Wunder und Geheimnisse) ter »Služba življenju« (Lebens-dienst). Želo rad je prirejal duhovne vaje za duhovnike, pa tudi za lajike ter pač nihče ne bo mogel pozabiti njegovih globokih, toplih besed, s katerimi je tako globoko prodiral v največje skrivnosti našega bivanja kot malokdo. To je bilo pravo zajemanje iz božjih globin, razumevanje človeškega srca, dobrota, potrpežljivost in ljubezen do človeštva. Lippert je ljubil Nietzschejevo slikovitost ter njegovo izražanje. »Upam, da ga bom srečal v nebesih,« je večkrat dejal. V Lippertu je bilo mnogo pesnika, iinel je živo dojemanje ter možnost vživeti se v sočloveka. Kdor bere njegove spise, se ga globoko dojmi njegova pesniška prispodoba. ki kljub svoji umetniški polnosti ohrani lehkost žive govorjene besede. Njegovo apostolstvo peresa je bilo — redko v današnjem času — apostolstvo pisma, kakor pri Sailerju, Diepenbrocku, Kettelerju. Vsi ti so smatrali pismo za najboljši način dušnega pastir-stva: služiti dušam, je bil njihov cilj, ljudi pa z dobro besedo potolažiti in razveseliti, njihovo plačilo. To ljubezen do pisma je delil z Rainerjein .Marijo Rilkejem, ki ga je izredno ljubil, in katerega pisma in pesmi so mu zlasti v poslednjih letih prinašala toliko duhovnega veselja. Pater Lippert je bil mož in — otrok. »Kaj je najtežje za mojstra?« »Napisati otroško knjigo!« je nekoč vprašal in odgovoril. Pri svojem nastopu, tudi pri predavanjih in pridigah je imel nekaj skromnega, sramežljivega. Otroško veselje je bilo njegova srčna zabava: vedno je bil v bližini otrok. Še v zadnji svoji knjigi govori mnogo o otroških igrah. Zanimivo pa je to: pravzaprav je bil p. Lippert izšolan mate matičar in zvezdo-sloveč. Največ veselja jo imel z matematičnimi formulami ter zvezdoslovnimi problemi, katerim je posvečal veliko Časa. »Tu imamo v primeri z našim filozofiranjem vendarle večno veljavne zakone in formule.« Toda prav tako močno, če ne še bolj, je bilo v njem nagnjenje k mistični kon-templaciji, poglobitvi v božje skrivnosti ter v Človeško dušo. Ta njegova ljubezen k premišljevanju in poglabljanju v čudežno božjo veličino, se je javljala zlasti v zadnjih njegovih bogoslovnih knjigah »Čredo« (5 delov), »Cerkev Kristusova« (Kir-che Christi), »Pustolovščina življenja« (Ahenteuer des Lebens), »Dvoje vrst ljudi« (Zweierlei Men-schen); vse dela trajne vrednosti. Pri tem pa je bil vedno kot neusahljiv studenec novih idej in novih dognanj. Tudi v tem je bil enak R. M. Rilkeju: ni se ponavljal, kar je redkost pri tako obilni žetvi knjig. V Engadinu je hodil vedno z beležnico v prosto naravo, nevedoč, kaj bo napisal vanjo. Tako so nastala njegova »pisma iz Engadina«. Zadnji njegovi članki v »Stinimen der Zeit« so nosili naslov »Itund um den Tisch herum« ter so bili namenjeni tistim njegovim prijateljem, ki so se zaupali njegovemu duševnemu vodstvu ter so tvorili z njim eno duhovno družino, »Einsam und gemelnsam« so se imenovali, ki so izšli v knjižni zbirki, zadnji njegovi, za letošnji advent. Kakor blagoslovljen dan žetve je bilo Llpper-tovo apostolsko delo. Pred Bogom je svoje zemsko delo končal in izpolnil: Zalo ga je jioklical k Sebi. Samo nekaj ur bolezni mu je zadostovalo za pripravo na smrt. Njegova duša je bila pripravljena, da stopi pred Boga; kajti bila je vedno pri Njem ter je vedtiu prisiuškuvajoč in upajoč čakata pred božjimi vrati. Zdaj so se mu odprla. td Človek in državnik Čangkajšek Katoliški poglavar budistične države — Žena dveh predsednikov Kralji in vladarji ee morajo večkrat odreči ženski, ki jo ljubijo. Čangkajšek, veliki mož Kitajske, ne izvira iz kake plemiške rodbine, zatorej ee mu ni bilo treba na ničesar ozirati, ko •e je poročil. Ni si izbral samo žene, ljubeče soproge, marveč je ta žena tudi njegova sodelavka in iskrena sotrudnica. Čangkajšek bi se bil oženil z njo, čeprav bi bila prav preprostega rodu. To je bil le «lučaj, da je gospa Čangkaiškova zaeno hči najmogočnejših finančnikov Kitajske. Čangkajšek se poroči z vdovo Sunjatsenovo. Pradedje Čangkajška so bili navadni kmetje, iele njegov stari oče in oče sta se bavila s trgovino. Ker je oče kmalu po rojstvu Čangkajška umrl, •o vzeli premožni sorodniki, trgovci v Ningpoju, otroka k sebi Dali so ga v vojaško šolo v Paon-tingu. Kot 17 letni častnik je prišel Čangkajšek na Japonsko in j* ondi spoznal Sunjatsena, kasnejšega predsednika republike Kitajske. Od prvega dne dalje je bil vnet pristaš velikega, modernega politika in organizatorja nove Kitajske in ee je L 1911 z njim vred vrnil na Kitajsko. Sunjatsen je kot kitajski predsednik imenoval 23 letnega Čangkajška za brigadnega poveljnika io čez deset let nato za ravnatelja vojaške akademije v Vam-poju. Medtem je bil Čangkajšek več let v Moskvi in je izpolnjeval do 1. 1925, ko je Sunjatsen umrl, najvažnejše vojaške dolžnosti ▼ Kitajski, ki so jo venomer pretresali notranji nemiri. Potom Sunjatsena je ' Čangkajšek spoznal tudi družino S u n g ; ena izmed hčera je bila Sunjat-senova žena. Rodbina Sung je dandanes na Kitajskem toliko, kot so bili Rotšildi v Evropi tedaj, ko so bili na višku svoje moči. Sungi imajo v oblasti banko, ki izdaja bankovce za Kitajsko. V rokah te rodbine je ves finančni in gospodarski •ustroj v tistem delu Kitajske, ki jo Evropa pri-poznava. Neki sin rodbine Sung, 42 letni T. V. Sung, je uspešno dokončal študije na univerzi Harvard v Ameržki in je finančni minister na Kitajskem. Vsi člani rodbine Sung so kristjani. Sunjatsenova žena (iz rodbine Sung), ki je jako, prav evropsko izobražena in zna več jezikov, se je ob strani svojega moža tudi politično izšolala. Čangkajšek jo je skrivii oboževal in občudoval njeno politično in diplomatsko spretnoet. Večkrat je vprav ona razvozlala najzapietenejše Gospa Čangkajškova, žena kitajskega maršala, je odšla sama v Sianfu, da je prosila za svojega moža. politične zagonetke in je pravilno svetovala celo tedaj, ko so si moški zaman belili glavo in niso vedeli, ne kako, ne kam. Ko je SunjaLsen umiral, ni le imenoval Čangkajška za svojega naslednika, marveč je tudi izrazil željo, naj se poroči z njegovo ženo. Ta želja se je izpolnila: Čangkajšek se je po končani dobi žalovanja oženil z bivšo gospo Sunjatsenovo, ki mu j« bila zmeraj v veliko pomoč. Saj je splošno znano, da ima gospa velikanski politični vpliv na sedanjo Kitajsko in da je najboljša svetovalka svojemu možu. Čangkajšek se dé krstiti. Pod vplivom svoje žene se je dal Čangkajšek, bivši pripadnik Konfucija, dne 23. oktobra 1930 krstiti. Na vpraš.inje kitajskega duhovnika je maršal odločno odgovoril: »Hočem postati pravi sin edino zveličavne Cerkve.« Krstili so ga v navzočnosti njegove žene in obeh svakov. Vest o Čangkajškovem krstu je bila velikega političnega pomena. Prav tedaj je dosegel zmago nad komunisti, ki so na svojem povratku v dolini Jangtse kristjane kar trumoma morili. Krst je bil odločen dokaz protikomunističnega mišljenja Čangkajška, z njim se je pridružil evetovnemu nabiranju Evrope. Le v deželi, ki ima tako prastaro kulturo, se more pripetiti, da sç ni nihče spotaknil zaradi prestopa poglavarja dežele v katoliško vero, daei je v deželi 300 miliionov pripadnikov konfuoijske, budistične in tavistične poganske vere. Nikoli ni bil učenec Marksa. Tudi tedaj, ko je Čangkajšek bival v Moskvi m je 1. 1924 proučaval vojaštvo Sovjetov, se ni pridružil komunističnim idejam. Do 1. 1927 so vei menili, kakor tudi o Sunjatsenu, da je socialist Vendar ni bil socializem obeh v nikaki zvezi z marksizmom, marveč se je le držal naukov Konfucija. Ko je 1. 1911 postal Sunjatsen predsednik nove kitajske republike, je dejal: »Hočemo ustvariti državo, ki bo last vseh plasti ljudstva, ki jo bo vladal ves narod in kjer bodo mogli vsi dostojno živeti. Potem bo ljudstvo doseglo tisto blagostanje, ki je državniški ideal Konfucija.« Te besede je 1. 1928 ponovil tudi Čangkajšek, ko ie postal predsednik Kitajske. Spi le štiri ure. Čangkajšek nima prav ničesar oblastnega v sebi, niti ni dober govornik. Njegovi govori so izredno preprosti. Večkrat postane pri besedah ko da premišlja, a ko se razvname, govori bolj ognjevito in z močnim glasom. Časih mu nabreknejo žile na čelu in tedaj mu vzplamtijo besede. Sicer pa vpliva na okolico s svojo zunanjostjo, e svojo naravno častitljivostjo, • presunljivim pogledom: ves je gospod in goepodar. Živi čim najbolj preprosto. Za vse se osebno zanima; rešuje vsa vprašanja sam in pazi celo na to, ali so hiše in ceste snažne. Njegova najbolj pravilna podoba pa je izražena s tem, če povemo, da spi samo 4 ure in mu je edina zabava: knjiga in glasba. ■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■na» Grozna bilanca Francoski list o španskih komunistih Francoski katoliški lisrt »Croix du Midi« je že večkrat objavil skrbno zbrano snov o boljše-vikih v Španiji in o njih peklenskih strahotah, ki se porajajo iz besnega sovraštva do katoliške vere. Nedavno poroča, da so boljševiki v Španiji požgali in izropali 20.000 cerkva in samostanov. Ni pa še mogoče določiti števila vseh pomorjenih duhovnikov in redovnic. Neki zaupnik, ki je še nedavno bival v Barceloni in je z letalom ušel iz tega mesta, pravi, da so v Barceloni poklali več ko 1400 duhovnikov. Boljševiki uporabljajo razna zahrbtna sredstva, da poiščejo še duhovnike, ki so se mogoče kam poskrili. Tako pošiljajo mlada dekleta v hiše, kjer menijo, da je kak preoblečen duhovnik. Ta dekleta ee delajo, ko da so vsa potrta in žalostna, vzdihujejo in se jokajo in jadikuijejo o žalostnih časih, ko je vera onečaščena in ni nobenega duhovnika nikjer, a doma da leži na smrt bolna mati in za božjo voljo prosi duhovnika za poslednjo popotnico. Če se tedaj javi duhovnik, ki ga premotijo te tožbe in prošnje, ga rablji koj pred hišo zgrabijo in prepustijo njegovi usodi. Na duhovnike, ki se skrivajo po gorah, naščujejo dresirane pse ko na zverjad. Kakor pravi dalje francoski list, pa koj za duhovniki pograbijo tiste lajike, o katerih vedo, da so praktični verniki. Bilanco vseh teh nesrečnikov je moči sestaviti le ondi, kamor pridejo Francove čete in kjer osvobodijo deželo iz krvavih krempljev rdečih boljševikov. Ne smemo prenehati opozirja^ svet, pravi list, na dogodke v Španiji, ki so tako strašni, da zaman iščejo enakih v zgodovini sveta. Če je kje še kaj svetovne vesti, tedaj se mora oživeti zdaj in energično poseči v španske grozote. V Španiji niso na prvem mestu kaki večji ali manjši politični uspehi, marveč se tu borijo za najvišjo in najsvetejšo posest človeštva. Tu je borba med krščan« sko kulturo in anarhističnim barbarstvom boljševizma. V pristanišču Aîkantc ss špaaskeas rsak dan pristajajo sovjetske ladje, ki eo natovorjene » voj- »*>tr«bščicami Kakor velika srebrna riba je videti to novo ameriško potniško letalo letalske družbe Dougla®-Aircraft. Letalo more sprejeti 32 potnikov in je razkošno opremljeno. Danes nimajo Le petina vseh ljudi na svetu obhaja 1. januarja novo leto. Skoraj 800 milijonov ljudi se te noči ni spomnilo novega leta. Navzlic vsemu napredku vendarle še nismo tako daleč, da bi vse človeštvo po istem načinu štelo čas. Gregorijanski koledar, ki se mi ravnamo po njem, izvira od leta 1582. V stoletjih si je osvojil skoraj vse evropske dežele, zdaj celo Rusijo. Vse te dežele obhajajo danes novo leto, le pravoslavni verniki ne, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, ki ima letos leto 6650. A praktično tudi oni obhajajo gregorijansko novo leto. Dvojno novo leto praznujeta Jugoslavija in Romunija in sicer 1. in 14. januarja. Abesinija, ki je lani in še letos zanimala ves svet, ima svoje novoletne značilnosti. Ondi obhajajo novo leto tako, h kakršnemu plemenu pač pripadajo. Dne 14. januarja bodo načeli letnico 2939; ravnajo se po kronan:u cesarja Menelika I. Drugi bodo stopili v leto 1690; ravnajo se po tem, kdaj so se Abesinci pokristjanili. (Nekateri pa so slavili lani leto 6. — odkar je bil Hajle Selasje nastopil vlado.) Tudi budisti ne obhasi novega leta — Na Japonskem štejejo čas uradno po evropskem koledarju, a ljudstvo obhaja novo leto na dan, ko je nastopila vlado eedanja vladarska družina. V Italiji štejejo leta seveda po gregorijanskem koledarju, a zaeno dodajo letnico fašizma, torej: 1. januar 1937 XVI. Judje bodo imeli novo leto šele v jeseni. Letnica 1867 (po razdejanju Jeruzalema), se začenja danes, a to priznavajo le mormoni v državi Utah. 2689 let je preteklo od ustanovitve Rima in 464, odkar je izšel prvi tiskani koledar. Najčudovitejše stoletje časa pa je francoski republikanski koledar. Začel se je 22. septembra 1792, ko je bila proglašena republika. Meseci imajo čudna imena, kakor Vendmiare (od 22. septembra do 21. oktobra), Nivôse, Pluvial, Germinal, Messidor, Thermidor. Republikansko novo leto 145 bodo slavili šele 23. septembra 1937. — Najzanimivejše je pa to, da to časovno štetje ni le zgodovinsko pomembno: vsako leto prejmejo posebne oblasti v Franciji tudi republikanski koledar, ker so podatki tega koledarja merodajni za različne pravne zadeve. Kak zagrizen republikanec je danes pač slavil »Silvestrovo noč«, a pravo novo leto bo obhajal 11. Nivôza kot 144. leto po obstanku republike. Sklepanje računov ob koncu leta Kako jih sklepa: Lahkomiselne! Lahkomiselni človek sicer ne ponareja svoje bilance ob koncu leta, saj nima kapitala in ninia upnikov, da bi jih preslepil. On sam je jako potrpežljiv upnik in še bolj iirokogruden dolžnik. Njegov način življenja ne more prebaviti nikakršne jasnosti in nobenih poštenih številk. On se igrajčka z ljubeznijo, z uspehi in s smolo, z vsemi vrednotami življenja m spreminja izgubo v dobiček, dobiček v izgubo. S svojo prijetno zunanjostjo slepi ljudi in izvablja iz njih, karkoli potrebuje, ne da bi kdaj pomislil na to, da bi bilo treba denar vrniti. Melanhollk Leto je minilo. Spet eno leto. Sklep: za eno leto sem starejši. Srce mi je težje, lasje so bolj sivi, čas je bolj hud, radoveden nisem nič, kaj še pride. Ali se sploh izplača živeti? — Melanholik sešteva same uvele liste in te po dvakrat; zelenih pa niti ne vidi. Pédant Ob koncu leta je treba vse natančno preudarki in pretuhtati. Pédant je vesten knjigovodja in ima izvnsten spomin. Vse si zapiše: veselje, žalost in nezgode. V knjigi njegove duše so vpisani prijatelji in sovražniki. Podoben je drevesu, ki si vsako leto doda po en kolobar v deblo. Ničesar ne upa, vse hladnokrvno prenaša. Ničesar ga ne pretrese in ne preseneti, z dobičkom ali izgubo stopa ponosno in pokoncu v novo leto. Tisti, ki zna živeti. Nikoli ne računa, nima ne krivde ne dolgov ne glavnice. Rešitev redne nagradne hrižanice Vodoravno: 2 Sveta noč, blažena noč, 20 ob, 22 Iran, 23. akut, 24. slap, 25 Atos, 26 si, 27 srp, 29 Ararat, 30 Obir, 31 epoe, 32 tla. 33 aorta, 35 Anam, 36 grad, 38 del, 39 aj, 40 Ilok, 42 tre, 44 ahat, 45 so, 46 kip, 47 las, 48 Dob. 49 aga, 50 N. N.. 51 bira, 53 in, 54 pena, 56 kost, 58 kita, 59 me, 60 ASK, 61 ras, 62 zlo, 63 sto. 65 ai. 66 ki, 68 ime, 70 lipa, 72 vez, 73 kap, 74 oče, 75 ria, 90 uk, 91 laž, 92 rog, 93 kepa, 95 Ontario, 102 Vraz, 104 Raba, 105 omela, 107 Kuba, 108 Zlarin, 110 sobar, 111 Velika loka, 112 ortopedika. Navpično: 1 kosa, 3 vi, 4 era, 5 Tara, 6 Ana, 7 na, 8 Oka, 9 čut, 10 bt, 11 l.s., 12 ali, 13 žara, 14 ep, 15 napajalnik, 16 atom, 17 nos, 18 os, 19 slad, 21 brod, 26 slak, 28 Prespansko jezero, 31 ena, 32 trot, 34 1.1., 36 glas, 37 otka, 40 Ihan, 41 soba, 43 Rigi, 45 Sora, 48 Dinareki Kras. 51 bet, 52 ukaz, 54 pi, 55 meso, 57 osla, 59 mati, 64 pivo, 67 sapa, 69 meča, 71 Pajk, 76 Krakov, 78 mraz, 79 riž, 80 Hagara, 82 breme, 84 tu. 85 oko, 87 tobak, 89 Apel, 91 lan, 92 rabi, 94 ali, 96 nk, 97 tul, 98 Abo, 99 rak, 100 iz, 101 ol, 102 vrt, 103 Rio, 104 rod. 106 ak., 108 ar, 110 se. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 31. dec. ob 3 pop. sledeči izžrebanci: 1. Fr. Robida, Ljubljana, Dolenjska c. 23/1. 2. Fojkar Fran, Puštal 16, p. Skofja Loka. 3. Sušteršič Franc, Rakek. 4. Prof. Milko Jeglič, Ljubljana, Ilirska ul 27. 5. Tomažin Matej, Trbovlje II. 6. Fertin Franc, Zalog, žel. objekt X., p. Dev. Mar v Polju. 7. Dolanc Slavko, trg potn., p. Dol pri Hrastniku. 8. Božo Pleterekl, Cerklje ob Krki. 9. Minka Čop, Novo mesto, Križatijsk» 14. 10. Smolej Franc Vidmarje. Za prihodnjo pravilno rešitev redne krtfanice ie zopet razpisanih 10 nagr*d y oblik; enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca«. »Človek božji, kaj se pa tresešl Ali se še ustreljenega leva bojiš?« Rešitev zlogovnice 1 dekagram, 2 otava, 3 lira, 4 Žužemberk, 5 amonijak, 6 Nurmi, 7 Njegoš, 8 Irtiš, 9 stoletje, 10 Armenija, 11 Maori, 12 Odžaci, 13 Kijev, 14 Amerika, 15 Risan, 16 Vrtača, 17 egoist, 18 Lermontov, 19 elipsa, 20 vitra, 21 Ahilej, 22 modras. 23 Uroš, 24 Salomon, 25 tožilnik, 26 Apatin, 27 Ninive. Prve in nato tretje črke, brane zapored, povedo: Pr>l**f! ni itAmo V»f veleva mil «t»n. kar more, to mož je storiti dolžan. »Kako je svet vendar majhen!« »O, prceim, saj imamo še večje globuse!« SMEŠNICE Gospodična nahruli soseda: »Vaš pes mi je obleiko raztrgal!« »Ste ga že dražili!« »Prav nič ne! Pri klavirju sem sedela in sem pela.« »No — vidite!« Gost: »Ali je stol prost?« Pijanec: »Še ne. A malo počakajte, da se moj prijatelj zvrne pod mizo!« »Ali misliš, da sem norec?« »Ne mislim, a človek se lahko moti.« ш NOVOLETNA VOŠČILA Z JESENIC, JAVORNIKA IN BLEDA JOSIP MIHELAC ■ploino krojaštvo JESENICE GORJANC IGNACIJ, mL parna pekarna JESENICE J02E KOŠIR manulaktura, konfekcij« JESENICE IVAN LEVIČNIK urar, prodaja ur, zlatnine in 5 rebrn in« KRANJ - JESENICE m j. Pucko zaloga šivalnih strojev, koles in ostalih delov »« Zastopstvo: PHILIPS-RADIO APARATOV HI JESENICE • Kralja Patra ceata 12 URBAR VIKTOR pleskar JESENICE POZENEL STANKO parna pekarna — se nadalje priporoča JESENICE KONRAD ROJNIK nasl. trgovina z mešanim blagom JESENICE ROZMAN IUSTI JESENICE foto-trgovma - pariumerija Srečno novo leto želi čuter Andrej Lin £ >'[ ЈЛ Jesenice IVAN BERNIK mesar JESENICE (Gorenjsko) JAKOB HRIBAR spioSno ključavničarstvo Jesenice - Industrijska 1 Nikolavčič Anton kolodvorska trafika JESENICE LEKARNA Mr. Ph. JOŽE ŽABKAR JESENICE na GORENJSKEM Oddaja zdravil za braiovsko skladnico in vse ostale bolniške blagajne. Velika zaloga tu in inozemskih zdravil. Ivm F©4k©i lesarstvo JESENICE Obrtniška ulica 28 Moderne arhitektonske lesene hiše, weekend hišice, planinske koče, ostrešja za hiše, vile, cerkve, zvonike, gospodarska pos opia, mostove, žage. mline ter vsa v stroko spadajoča dela po lastnih in danih načrtih. Točna in «oltdna nostrežba. Zahtevajte informacije. V plačilo se vzamejo tudi hranilne kniižice dobrih denar, zavodov. ROZMAN ANGELA strojno platilatvo Jesenice, Obrtniška ulica 24 SMOLEJ JOŽE čevljarstvo Jesenice, Gosposvetska cesta 2. Gostilna — prevozništvo Franc Baloh, jesenice JANHUBA FRANC kroja« ' Jesenice, Slomškova ulica 8 ZVEZDA IVAN modno krojaštvo in manulakturna trgovina JESENICE Cankarjeva S Srečno novo leto ieli vaem canj. od emalcem TOMAŽ KALIŠNIK splošno vrtnarstvo Jesenice, Gosposvetska 33 Želim veselo in srečno novo leto Za nakup se priporočam Radoslav Dolinar Jesenice Veseio novo lato šalimo vi«m obiskovalcem koče »Fanika« pri «lapu Peričniku CUZNAR F ANI IN KRIS1JAN Jeaenica — Mojstrana Električno podjetja JOŽE MARKES Jesenice, Murova 13 Auto-prevozništvo Poljšak, Jesenice BAJŽELJ CIRIL mesar JESENICE LEKARNA KOŽELJ JESENICE POLJŠAK MARIJA trgovina, gost'lna itd. JESENICE MIHAEL KOVACIČ trgovina z mešanim blagom JESENICE Vsem cenj. odejmalcem želi srečno in veselo novo leto in se še nadalje priporoča L©JZ£ KRISTAN TOVARNA SUKNA. ODRI IN PLETENIN ZAPUŽ€ P. L€SC€ Vergles Ivan st. mesarija JESENICE, Cankarjeva 6 Hrovat Ignacij mesar Jesenice Regovc Jerica trgovina z mešanim blagom Jesenice, Obrtniška ulica 11 ifu&t» коуо Ub&t Hotel, kavarna in restavracija „NOVAK" PAVEL IN MINKA MAJNIK JESENICE 1. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO s svojimi poslovalnicami na SAVI, JAVORNIKU, DOBRAVI IN BLEDU želi svojim članom odjemalcem SREČNO NOVO LETO Obenem priporočamo nakup specerije manu-fakture, alanterije in pos .da, katero blago imamo na zalogi v veliki izbiri. Ob sklvpu bilance popust na blagu rednim plačnikom. Ne zamudite nrilike. Delež znaša Din 25'—, pristopnina Din 1"—. Markež Valentin gostilna in trgovina Jesenice, Cankarjeva 11 PAVLIN FRANC FOTOGRAF in ZALOŽNIK PIVE JESENICE Hočevar Tone mesar in prekajevalec JESENICE, nasproti kolodvora Klabus Avgust železnlna Jesenice fKrekovo Dtosvetno društvo na Јтмсођ želi svojemu članstvu srečno in blagoslovljeno novo leto Brejc Franc trgovina z manufakturo, bogata izbira za moške in damske obleke Jesenice JANŠA JOŽE tavljar Jesenice, Obrtniška ulica 24 Herman Marija in Valentin gostilna in meaarija Jesenice Kralja Petra cesta 20 Belcijan Boštjan atavbeno podjetja Komenda - Jesenice JESENICE OBRTNIŠKA 2 Јшако Bogataj modna trgovina Јваашс© ! Ш HOTEL in RESTAVRACIJA H A AR na JESENICAH vošči vsem cenj. gostom in abonentom srečno novo leto, se priporoča z izbrano kuhinjo in vinom direktno od producrnta. Mešanja v hiši in bode tudi naprei kar naibolje postregla cenjenim odjemalcem PAAR FRANC, hotelir EKSPORTNA SLAŠČIČARNA PAVLA ARNEŽ i V>? m I I S I! ш e У Ц Û m Dežman Franc gostilna in mesarija Slov. Javornik. - Jesenice Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča Anton Mohorič trgovina s čevlji ročnega izdelka delavnica Liubno — trgovini : Jesenice, Gosposvetska c. 1 in Ljubtiana, Gosposvetska c. 13 Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim od emalcem - poslovnim prijateljem in se za nakionienost v nadalje priporoča IOŠKO ŠUTAR trgovina usnia in kož, ter v to stroko spadaiočih predmetov JESENICE - GORENJSKO Cenjenim damam naznanjam, da sem otvorila modni salon z največjo izbiro modnih klobukov po nizkih cenah. Sprejemam tudi v popravilo. Se priporoča Pintar Rozika modistinja Jesenice, Gosposvetska c. 17 VINKO SAVNIK manufaktura — galanterija »Peko« čevlji RADOVLJICA JESENICE — BLED Јл«6и> novo teJto-f Иотак Јшак® tovaina pletenin KadoTljitosi «s» в Ш m Ш mu* n I n «3 Ш 0 i ii И« i t j H 9 & II ш issi .v. Bwi m 'M I Ш w fi HRANILNICA IN POSOJILNICA IJMfeSO КЧШНЈА JESEHKE TRQOVINA KREKOV DOn јчши шгпиш! KOBAL JERNEJ vozni in podkovni kovač SLOV. JAVORNIK 174 Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča IVAN CERNE, modno krojaštvo SLOV. JAVORNIK SMID J02E čevljarski mojster SLOV. JAVORNIK KRAUP NATALIJA gostilna SLOV. JAVORNIK PAVEL SEDEJ umetni mlin SLOV. JAVORNIK, GORENJSKO Strojno mizarstvo JOSIP VENGAR SLOV. JAVORNIK BERNOT FRIDO modna trgovina KOROŠKA BELA - SLOV. JAVORNIK LUKAN FILIP mesar KOROŠKA BELA GOSPODARSKA ZADRUGA KOROŠKA BELA A. JEGLIČ trgovina in industrija pletenin LESCE PRI BLEDU FRANC GRILC modna in manufakturna trgovina RADOVLJICA PODRUŽNICA SLOV. JAVORNIK Zavrl Matevž mesarija in gostilna Slov. Javornik HOTEL »UNION« BLED i toplo priporoča vsem eenj. obiskovalcem ter jim teli blagoslovljeno novo leto IV. JURETIC Vsem ceni. gostom vošči srečno novo leto gostilničar Avguštin, Radovljica VIKTOR MRAK dežnikar RADOVLJICA Zaloga ur, zlatnine, srebrnine, optičnih predmetov, dvokoles, šivalnih strojev itd. P. ČERNE, Radovljica Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem Slavko Rems trgovina z mešanim blagom Radovljica KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V RADOVLJICI R. Z. Z O. Z. ANTON WAGNER barvanje in snaženje oblek RADOVLJICA Podružnica Ljubljana Voinjakova ul. 4 in Slomškova ul. 23 Veselo in zadovoljno novo leto želi vsem svojim od)emalcem JOŠKO VIDIC tovarna pletenin in trgovina a galanterijo in manufakturo V RADOVLJICI Kunstelj' Franc, Bled trgovina z ieleznino, kolesi, zimskošportnimi potrebščinami in raznovrstnimi stroji mehanična delavnica splošno ključavničarstvo Zastopstva : SKF kroglični ležajl, Dûrkopp-Torpedo kolesa, elektromotorji IZ SLOVENSKIH GORIC IVAN PUHLIN pekarna Gornja Radgona R. MARS arar, zaloga ar, zlatnine in srebrni» Gornja Radgona, glavni trg-Ljutomer POSOJILNO DRUŠTVO za župnijo Sv. Lenart ▼ Slov. gor. in sosedne župnije Sv. Barbara, Sv. Jurij in Sv. Rupert registrovana zadruga z neomejenim poroštvom „SLOVENEC" zastopstvo Sv. Ana v Slov. gor. Želim novo leto, srečno in polno zadovoljstva BERNARD POTOČNIK gostilna »Narodni dom< SV. LENART V SLOV. GOR. PETER SENEKAR trgovina z mešanim blagom SV. TROJICA V SLOV. GORICAH Blaženo in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem POSOJILNICA r. z. z n. z. Sv. Lenart v Slov. goricah FRANC in ALOJZIJA DOMANJKcT brezalkoholna restavracija in gostilna SLATINA RADENCI želi svojim gostom in prijateljem veselo novo leto IZ RAZNIH KRAJEV ШЛ I s LOVRO PICMAN vodovodna instalacija — centralna kurjava Ljubljana, Ilirska ul. 15 Tel. 29-11 Srečno in veselo novo leto želi vsem gostilna »PRI GORJANCU« Šmarno-gorsko sedlo Srečno in veselo novo leto želi vsem c njenim odjemalcem modni salon O ros lav Slapar Ljubljana, Šmartinska cesta 8 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem Franc Zaje veležganjarna Ljubljana, Zg. Šiška 114 Vsem svoi;m cenjenim odjemalcem v celi Dravski banovini želim prav srečno in uspeha polno novo leto 1937 in se priporočam za nadaljna cenj. naročila V. H me tak zastopnik Petronafte k. d. ZAGREB, LJUBLJANA Prisojna 3 — Tel. 3946 Z imenom Havliček edino konc. elektrotehnično podjetje Havliček Fran Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 Hotel »Soča« dvorišče — Telefon samo 34-21 Gradbeno podjetje graditelj ROCAK in COMP. družba z. o. z. — TRBOVLJE A. KOS trgovina z južnim in domačim sadjem Na drobnol ter zelenjavo Na velikol MARIBOR, Vetrinjska ul. 8 IVAN KOVAČ umetni mlin ZREČE žeti vsem svojim eenj. odjemalcem in prijateljem srečno in blagoslovljeno novo leto 19371 CIRIL VRHOVSEK trgovina z mešanim blagom Slov. Konjice Vsem cenjenim odjemalcem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO tvrdka ANDREJ KREGAR IN SINOVA tovarna pohištva St. Vid nad Ljubljano ter t« še nadalje priporoča za cenj. naročila. Srečno novo leto Seli vsem cenj. odjemalcem veletrgovina z vinom, žganjem in tvornica penečega vina BRUNO MOSER Beograd - Zemun, Moserova 1 Telefon: Zemun 40-88 Stalna zaloga »Fruško-gorskega bisera« Ljubljana — Javno skladišče m valXni ntIN Črnomelj Srečno Novo lefo 1937 želi vsem svojim klijentom MESTNA HRANILNICA v Črnomlju Srečno in veselo novo leto! BEVC ADOLF stavbeno in umetno nmarstvo NOVO MESTO, Zagrebška cesta 11 LADI KOŠICEK splošno kleparstvo Novo mesto JERNEJ SITAR specijalna delavnica za boljše pohištvo Šmihe! - Novo mesto nudi Vam najboljše, najsolidnejše in najmoderneiie v vezani in masivni izdelavi »KERAMIKA« J. KLEMENCIC Novo mesto Srečno novo leto želi in se priporoča za obilen obisk staroznana gostilna »Franci« v Storah, katero sem prevzela z novim letom gostilničarka KLUN HELENA STORE Gostilna, pension »PRODNIK« STAHOVICA Vsem cenj. gostom želimo veselo in »rečno novo leto ter se za nadaljno naklonjenost priporočamo — Prodnik Viktor MARTIN GORIŠEK mestni zidarski mojster Brežice Vinko feier trgovina z mešanim blagom Slivnica pri Mariboru ■ II ♦•y* s I I m S m m Hofel Lackner in Belokranjske železolivarne J Črnomelj Lesna industrija Ш m 1 Sfl Posojilnica v Gornji Radgoni registrovana 2adruga z neomejeno zavezo Joža Hrastelj, trgovec v Gornji Radgoni, podružnica SI. Radenci želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter poslovnim prijateljem srečno in ueselo novo leto foief Maršik zdraviliška restavracija Slatina Radenci želi vsem cenjenim gostom veselo novo leto! Srečno in veselo novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem Cenjenim naročnikom želi srečno in zadovoljno NOVO LETO 1937 BATTELINO OTON podjetje za izdelavo umetnega kamenja in cementnih izdelkov LJUBLJANA, Rožna dolina Svojim cenjenim naročnikom želi mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1937 STAVBENIK BATTELINO VILIBALD gradbeno podjetje LJUBLJANA, Rožna dolina 'S â"2» II ai I ej9 a.** вВстшшfatir* IZ RAZNIH KRAJEV IVAN KRANJC mesarij« Št. Ilj v Slov. gor. ЈллЛло нако Uto/ Anton Hrastelj trgovec Sv. Lenart v Slov. goricah Јллбu> novo žeto-/ Centrala občinskih opekarniških podjetij v Gornji Radgoni Veselo novo leto želi Ivan Bez/ak tovarna bučnega olja Fram Srečno novo leto želi ZADNIKAR J02E mizarstvo Ljubljana 7 PodmiUiakova 22 Srečno in veselo novo leto želi gostilna KRAMER TRBOVLJE Gostilna „Cebav* ST. VID nad LJUBLJANO želi vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem srečno novo leto ANICA in FRANJO FRITZ KAUCIC A mehanična delavnica Tržaška c. - Glince 4 Srečno novo leto želi RADIO BIRKE MESTNI TRG 9 Јле£к> novo ieJtcr želi vsem cenj. odiemalcem in se še v nadalje priporoča 1®шт Zagreb, Masarykova 16 mesnica, lastni proizvod •uhomesnatega blaga, masti in ala „Praške šunke" Družinska Pratika ▼ Ljubljani je prejela v zadnjem tednu z rešitvami nagradne uganke presenetljivo lepo število voščil za Novo leto, za katere se tem potom prav toplo zahvaljuje z željo, da bi bilo novo leto za vse, posebno pa za reševalce in njih družine potno sreče in zadovoljstva. Ker je zaloga pratike le Se prav neznatna, svetujemo vsem, ki se Se žele udeležiti nagradne tekme, da ti jo pravočasno oskrb«. HOTEL IN RESTAVRACIJA \k STRUKELL JUBLJ AN A želi vsem svojim cenjenim gostom srečno novo leto ! Na razpolago j« salon in klubske sobe za rasne sestanke in iborovanja ter druge družinske in družabne slovesnosti Katoliški časopis v vsako Itiso Novoletna nagradna hrizanica Besedo se začno pri številkah, nehajo pri debelih Vodoravno: 2 in 97 novoletno voščilo. 17 matematični itraz. 18 del omare, 19 del pokrajine, 20 časovna ileniea, 21 del stroja 22 nasledek slabega dejania, 24 tuja beseda za nravoslovje, 25 kratica za Katoliško tiskovno društvo, 26 ruska roka, 28 preprosta beseda za redovnico, 29 tekoča voda, 30 nedoločni števnik. 31 kraj pri Velenju 32 druga beseda za pomoto, 33 pevski n ai. 35 začetnici še živečega slovenskega pridigarja. 37 moško krstno ime, 39 oblika cveta. 41 domača žival, 43 (»esniška oblika. 44 kratica za redovnika 45 žensko krstno ime. 47 trgovski izraz 50 poljski pridelek. 52 ro stna hiša, f>3 dve zaporedni črki iz abecede, 54 druga beseda za upanje. 55 go/.dria lastlina, 56 oblika osebnega zaimka, 57 znamenje suženjstva, 58 del dneva. 59 druga beseda za učenje, 61 oblika pomož nega glagola, 62 vrsta zemljo, 63 bodeča žival, j 64 del rastline, 65 nemški dvoglnsnik, 66 vzklik vesela 67 žensko krstno ime, 69 moško krstno ime. 72 lahkoatletska vaja, 75 slovenski učenjak, 77 del naslova. 78 judovsko ime 79 vrsta velra, -81 drobno perje, 83 slovanska pijača. 84 ribiška priprava. 85 vrsta gloda cev. 87 navadni števnik, 8'H lepo stanje. 91 nikalna členica, 92 japonski denar 93 dobi nevesta. 94 slaboten človek, 96 poletni mesec, 97 glej 2 vodoravno. črtah in pomenijo: Navpično: 1 slovnični izraz. 2 kraj pri Kranja 3 vrela i esništva, 4 kranjska jed, 5 tuia beseda za napon. 6 druga be.eda za priliznjenca, 7 domač« beseda za kritiko, 8 predlog s tohlnikora. 9 predlog z rodilnikom, 10 izraz pri preii, II lepo vedenje, 12 hrvu>ka nokrajina. 13 navadni števnik, 14 vrsta vozila, 15 pevski izraz. 16 slovenska komedija, 23 napreden človek, 24 tuja beseda u dobo, 27 evropska država, 30 začetnici še živečega glasbenega kritika, 31 kraj pri Kran u 33 domaČ rokodele«, 34 lepo drevo, 36 druga beseda za vez, 37 domača slovesnost, 38 del pluga. 40 gozdno drevo. 42 ku-hiniska začimba. 41 predlog z me-tnikom, 46 moško krstno ime 48 leseu zaboj. 49 vzklik začudenja, 51 kraj na ljubljanskem barju. 60 nadležna žuželka 61 kraj na Gorenjskem, 68 nikalnn členica, 69 mi-zarsku potrebščina. 70 del telesa. 71 najviije ležeča vas na severni strani Karavank 72 kratica za siorlni, 73 moško krstno ime, 74. del voza, 76 pesniška oblika, 77 kemični izraz, /8 prevozno sredstvo, >-0 del glave, 82 druga beseda za trenutek. 84 druga beseda za poslanca. 85 sestavina celote, £6 i'rislovno določilo kraja 87 vinska trta, 8K moško krstno ime, 90 dol meseca. 93 kratica za dvojino. U5 vzklik bolečine. Kmečho orodje v zlogovnici Iz zlogov: a, bas, ber, bez bra. bu. ca, ca, ca. ca), če. di. ha. i, in, ječ, jer, ka kre lo, lo, lo, lo, me, men, mo, mož. nek, ni ni nik, nik. nji, o o, o, og. pa, pri, ri, ri, rov, sel sil, sla. sle, šče. ta. tek, to. va, vi.zdra — sestavi 20 besed z naslednjim pomenom. 1 lesena posoda. 2 pletena posoda, 3 vrsta vijaka, 4 kosceva priprava, 5 vrsta barve, 6 pletena posoda, 7 izraz pri preji, 8 vžigalna priprava, 9 vrsta zemlje, 10 del obleke, 11 središče doma, 12 ko,iaško orodje, 13 vaški prepir, 14 vrsta žila 15 del hiše. 16 vrsta poganjka, 17 kosceva priprava, 18 lesena posoda, 19 vrsta grozdičja, 20 kopaško orodje. Ce si izbral prave besede, ti začetne črke vzete iz vsake bese le po dve, povedo slovenski vremenski pregovor. Stevilnica 7, 8 9, 10, 11, 1, 8, 11, 15, 8, 16, 5, 18. 11 Л 18, 11. 15, U - 1, 5. 17, 11 - 12, 5, 8, 13 — 1 8, 11, 15, 5. 18, 5, 14 — 15, 1 5. 2 — 1, 15, 11. 16, 13, 2 - 12. 9 3, 11,4, 18, 13,6, 11, a - 13, 18 - 7, 3, 9, 8, 14, 5, 2. Ključ: 1, 2, 3, 4, 5. 6 — del živalskega telesa, 7, 8 9. 10, 11 — snov za ob eko, 12, 13, 14. 9. — kovinska vez 15, 9, 16, 5, 17, 13 — šivalna potrebščina. Ce nadomestiš številke a pravilnimi črkami, dobiš zgoraj novoletno voščilo. Ali ste že poravnali naročnino? Znliall smo cene pokromanju UNITAS ker smo naš obrat modernizirali in racionalizirali tako da smo v stanju postreči hitro, solidno in po ceni ne da bi trpela kvaliteta dela d. z o. z. LJUBLJANA Celovška cesta 90a telefon št 22-19 Barclay: 8 Rožni venec Roman. -Razumem,« Je rekla Jana, >in lahko si mislim, da vam je ta izkušnja iz otroških let zelo koristila. Toda vrniva se k najinemu vprašanju, kateri obraz bi bil najbolj prikladen, da bi ga gledali pri jedi dan za dnem sebi nasproti. Ali veste, koga so vaši prijatelji izbrali za to, Dal?« »Samo nobenih imen Ce smem prositi,« je vzkliknil Oarth. »Upira se mi, da bi vpletali ime tega ali onega mladega dekleta v najin pogovor.« »Dobro,« se je vdala Jana. »To je čustvo, ki ga razumem in vem cenili. Tisto izbranko torej ste že slikali in jo boste, kakor sem slišala, slikali na jesen še enkrat v naravni velikosti. Mar to ne dokazuje jasno, da vam ugaja, Dal? Je pa tudi v resnici kar se da zala, in še odrezava in izvirna kakor druge njene rojakinje. Ne vem sicer, koliko vam pri tej stvari velja mnenje vaših prijateljev, a utegne vam biti le pogodu, če vam povem, da bi bili mi od prvega do zadnjega z izbiro mlade Američanke prav zadovoljni.« Garth Dalmaine je pomolčal, potem pa odgovoril resno: »Lepo ravnate in dobrotno, da se tako zelo trudite zame. Ali bi se vam smel hvaležnega izkazati з tem, da vam poskusim razložiti, v čem leži zame težava?« Spet je premolknil, nato pa nadaljeval: »Dve ženski — edini, ki sta mi bili resnično kdaj pri srcu — stojita zame na višini, s katere ne morem stopiti. Ena je bila moja rajna mati — druga je stara Marjeta Graeme, prijateljica in čuvarica mojih otroških let, zdaj moja gospodinja in oskrbnica za vse. Njena vdana ljubezen in njen sveti spomin na drago pokojnico mi pomagata, da ostajam zvest svojemu vzoru. Marjete stanuje pri meni na gradu tileneesh. Kadar prihajam domov, mi obvisi oko, čim odprem vrata, na stari Marjeti v nje-nem črnoevilenem predpasniku, belem modrcu in vijoličastih trakovih na čepici; in potem se mi zazdi, da sem sedemleten fantek, pa ne morem drugače, ko da jo objamem in poljubim. Vi, gospodična Champion, nimate radi, če se vedem kakor majhen deček, Marjeti je pa zelo povšeči. In tole bi vam rad s tem pojasnil: Ce bi pripeljal tako ali drugačno nevesto na Gleneesh in jo predstavil Marjeti, se bodo prijazne stare oči na vso moč trudile, da bodo videlo samo dobro, in zvesto staro srce bo proti njej polno ljubezni in vdanosti. Jaz bom pa vedeL, da živi v njeni duši slej ko prej spomin na vzor prave krščanske ženskosti, prav tako kakor je vklesan neizbrisno v moji duši, zato se ne morem in ne smem niti za las oddaljiti od tega. Verujte mi, gospodična Champion: več ko enkrat, ko me je prijela izkušnjava, da bi ob zunanji lepoti pustil vnemar bistveno — da bi ob vidnem pozabil na nevidno, večno — vedno so se takrat potopile Marjetine jasne oči v moje, ne da bi se sama kakorkoli zavedala svojega vpliva name, in zgodilo se mi je, ko da bi njen glas, ki me je vodil z mladih nog, začudeno spraševal: .Mar je to žena, ki ste si jo izbrali, da stopi na meeto moje rajne ljubljene gospodarice? Saj razumem, ako se vam zdi domala smešno, da me je mogla že sama skrita misel nekdanje varuške o tem ali o onem dekletu, ki me je z lepoto očaralo, odvrniti od tega, da bi si izprosil njeno roko. A ne pozabljajte, da se Marjeti sodba oblici iz spomina na mojo pokojno mater. Sicer pa izraža Marjeta samo to, kar čutim sam, ako mi sodbe ne kali strašno čaščenje lepega. Ne da bi Marjete lepote ne cenila — nasprotno, nič bi ji ne bilo pogodu, ako bi poročil ne-lepo dekle; reči hočem le, da se ji oko ne ustavlja na zunanjosti. Ne gleda samo na hitro minljivo, časno, kar ji kaže pogled, temveč na nevidno, večno, ki je v duši. Samemu se mi zdi čudno, da vam to tako natanko razlagam, gospodična Champion, tembolj, ker moram priznati, da se doslej notranje tega niti prav jasno zavedal nisem.« Jasno je te odkritosrčna Izpoved, s katero ji je Garth Dalmaine razodel vso svoje dušo, ganila prav do srca .Ta, v vseh krogih visoke družbe čislani mož ji mirne duše priznava, da je njegova stara pestunja edino žensko bitje, ki mu v življenju nekaj pomeni, in je njena sodba močna dovolj, da ga odvrača od vsake nepremišljene poroke. Garth se ji je pokazal v povsem novi luči in razumela ga je na mah, kakor ga ni bila razumela še nikoli. Za hip ni vedela, kaj naj mu odgovori, zato je rekla samo preprosto: »llada bi poznala vašo staro Marjeto.« »Tudi jaz bi to rad! Obiščite me na mojem domu; uverjen sem, da vam bo ugajal. Kaj menite, gospodična Champion, ali ne bi kazalo kdaj v septembru prirediti majhnega slavja in povabiti nanj vojvodinjo? Vi bi prišli tako z vsemi, ki bi jih imeli radi poleg sebe. Morda bi naprosili tudi lepo Američanko Pavlino Lister in njeno teto moe. Parker Baugs; bomo videli, kaj bo rekla o dekletu naša Marjeta.« Prišla bom prav iz srca rada,« je odvrnila Jana. »Samo povabite nas, vse drugo se bo že uravnalo.« »Pcavl« je vzkliknil Oarth veselo. »Toda kaj si bo mislila Marjeta o goepé Parker Baugs?« « mm 0 M t> o I I I < «i« g ee e 5 3 ^ god O □ ° o EL a a n T SssS S Ô S <л o a a U tzzo s 0 : а O : r s : a J ol : S. P ? " -j 5 S §31 o O "Z ► -o e -500 o j! -M Bk!5*G » D JO -INM 1 O V malih oglasih velja »saka beseda Din i'—s ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši inesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoke pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Vsem svojim cenjenim odjemalcem vošči srečno in zdravo Novo leto ter se priporoča za obilen poset tvrdka F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2 Ljubljana Lingarjeva 4 ■* K I N O * 22-2i UNION Zabavna opereta pristnega dnna)nkega hnmorja Na veselem Dunaju MagUa Schneider, Woll Albach Retty, Léo Sle-zak, Adele Sandrock МШИИ Na1bo!|Sa borka sezone ! Salve ameba Kdo nori? (Wer lat wert) Hane noter, Paul Horblgsr v avojlh nal-boljilh vlogah TEl> 2h2A HAKLENE DIETRICH, OART COOPEB v filmu romantičnega ltnbavnega (ara Hrepenenje шшшршшлш&ШШ \luzbodobo Pletllce in pletilje ■a moške ln ženske rokavice, dobre moči, takoj «prejme Samboloc Franjo, Zagreb, Zadarska 42. b Vzgojiteljica ■ dovršenim učiteljiščem, ■ perfekt. znanjem nem-»čine, k 8 letnemu dečku ie sprejme na velepose-■tvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov « pod »Zanesljiva« «t. 8. (b) Lesni manipulant ■ večletno prakso In do-voljno Izobrazbo, po možnosti m znanjem nemščine. ie sprejme pri večji Industriji. - Ponudbe upr. »Slov.« pod Slfro »Sposoben« St. 1879«. (b) Rabim služkinjo v okolici Ljubljane, va-|eno gostilne ln kmetije, starost 1«—18 let; plača po dogovoru. Ponudbe Jo poslati na upravo »Slovenca« pod št. 62. (b) Izkušen livar snmostojen, za oblikovanje motornih glav, se Mče. Nastop takoj. Plsm. ponudbe poslati pod 45014 na Publlcitas, Zagreb, b Oskrbnika ■ашса ali oženjenega, energičnega, ki Je zmoten srednje gospodarstvo zamoetojno voditi — ISče Posestvo Majdlč, Jarše, p. Domžale. (b) Trgovski pomočnik barvne stroke, vojaščine prost, so sprejme za večje provtnctjalno mesto. -Ponudbe z navedbo referenc, plače ln sliko na upravo »Slov.« pod »Barve« P 60. (b) Sedlarski in tapetniški pomočnik se sprejme, najraje premožen, da bi pozneje prevzel obrt — trgovino s kožami ln usnjem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten« pod št. 82. (b) Diplomir. učiteljico takoj sprejmem k otroku radi prvatnega pouka za osnovno Solo. Prednost Enanje srbohrvaščine v govoru ln pisavi, abltu-rljentka, muzlkallčna. — Stalno zaposlltov dobi lstotam takoj poštena, samostojna ln perfektna kuharica Dopise z navedbo osebnih podatkov In zahtevki plačila poslati upravi »Slovenca« pod St. S2. (b) Vzgojiteljico omikano. Inteligentno, z letnimi spričevali, veščo državnega ln nemškega jezika sprejmem k svojemu Šestletnemu dečku. Ponudbe s sliko na: Pro-kurlst Klein, Subotjca — po.Stnl predat 103. (b) Mesarskega pomočnika dobrega delavca. 18 do 25 let starega, takoj sprejme Marija SflllgoJ. gostilna In mesarija, ât. I1J v Slov. goricah. (b) Kuharica a letnimi spričevali, 80 do 40 let stara, ki sna prav dobro kuhati ln govori hrvatsko aH nemško, ae takoj sprejme. Plača 400 Din mesečno poleg delavnih oblek. Pogoj : osem dni poskušnje. Posestnlca Marija Zwll-llng - Zdončlna pri Zagrebu. (b) Čedno natakarico z malo kavcijo, ln učenko, katera Ima veselje do kuhinje, sprejmem. -Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »400«-10J. b Perfektno kuharico samostojno, zmožno tlne kuhe, zdravo, snažno ln čedno, sprejmem proti dobri plači. - Ponudbe « sliko, navedbo dosedanjih služb, starosti ln zahtevo plače upravi »Slov.« pod »Srednja starost - stalno mesto« «t. 80. (b) Cirkularista spretnega za rezanje frlz sprejme A. Kane, tovarna parketov, Mengeš. Šafar za veleposestvo v bližini Celja, vajen vsakega dela, s večletno prakso, se sprejme. Ponudbe na podružnico Slovenca Celje pod »Sposoben« St 129. (b) Pletilja se takoj sprejme. Vldov-danska 1. (b) Hlapca k živini sprejmem. MIha Anžlč. Dobrunje 67. (b) Prikrojevalko za pletenine, spretno, popolnoma samostojno, s prakso, aprejme večje pletllno podjetje na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Modne pletenine« Štev. Ш70. Stalno prodajalko dopoldansko, za ljubljanski trg — sprejmem. Na slov v upravi »Slovenca« pod »t. 164. (b) Zastopnika /.a prodajo vedno Idočega predmeta sa ljubljanski trg — ISČem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 158. (b) Kuharica samostojna, poštena In pridna, se sprejme takoj v trgovsko hlSo na Gorenjskem. Naslov v upra vi »Slovenca« pod it. 160 Pletilni stroj it. 8/2« cm — 40 cm, ku plm. — Ponudbe: M. O., I.epi pot lt, Ljubljana. »jaifttaii. Dekle s prvovrstnim gospodinjskim tečajem, ki je slu žilo v boljših družinah In zna samostojno dobro kuhati meščansko hrano, želi službo. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru It. 1999. (a) Bivši trgovec veič slovenščine ln nemščine v govoru ln pisavi, Išče službo kjer- In kakršnokoli. Ponudbe upravi »Slovenca« v Marloo-ru pod »Zanesljiv« 27. a Služkinja vajena kuhanja ln poljskega dela Išče službo katero lahko takoj nastopi. • Ponudbe upravi »Slovenca« tt. 18164. a kletni fant-profesijonist sposoben, zmožen hlSnlh del In popravil, lSče službo hišnika ali karkoli. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Krščanski« 56. (a) Mladenič star 28 let, prost vojaščine, z veliko maturo ln 1 letom tehnike, išče namestitve. Sprejme vsako službo Naslov v upravi • Slov.« pod št. 55. (a) Dekle poštenih staršev lsče mesto učenke trgovine mešanega blaga. - Naslov : Stanka Herman, Šmartno ob Dreti. Nastopi takoj. Vajenca za parno pekarno v Celju sprejmem takoj ; starost 14—16 let. - Marine Viktor, parna pekarna v Celju. (v) 15 letno dekle z 8 razr. osnovne Sole se želi Izučiti v trgovini s meSanlm blagom ali v manutakturl. - Naslov v upravi »Slov.« St. 59. v Učcnec tz poštene hISe, z meSč. Solo, se sprejme v trgovino meSan. blaga Ivana Vehovarja, Koprivnica p. Rajhenburgu. (1) I! Radio !l Štiricevni radioaparat rabljen, Se dober, za 260 Din. Popolnoma nov radio, znamke »Saba«, U Je stal 7000 Din, se proda za 3600 Din. 6 prevoznih trlclkljev za trgovine, mesarje, peke. Pet Šivalnih strojev - poceni naprodaj. F. Batjel, LJubljana, KarlovSka c. 4. 1 Krasno gozdno posestvo 46 oralov, v okraju Šoštanj, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 127. (p) IŠČEJO: Enosobno stanovanje Iščem za februar. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1937.-71. (c) Uradnik ■ akademik brez otrok 1 S č e takoj družin. STANOVANJE 3 sob, prltlklln ln vrta, bližina Blelwelsova cesta, v I. nadstr. ali vlSJe. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Premeščen«. (e) Enosobno stanovanje so ISče v sredini mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ena oseba« 108. ODDAJO: Trisobno stanovanje mirno ln sončno, z vsemi prttlkllnaml ln centralno kurjavo, odda za 1. februar 1937 Penzljskl fond advokatske ln notarske komore v LJubljani, Dvoržakova 10. č Hlev za štiri konje z vsemi prlttkllnaml se odda s 1. februarjem. — Sokolska ulica 16, Prule. Trgovski lokal uredi trga, na prometnem kraju, se odda takoj v najem. Naslov v upravi ..Slovenca« pod St. 116. Stara trgovina stekla porcelana ln barv, dobro vpeljana, s stanovanjem, se da ugodno v najem. Lokali so veliki ln uporabni za trgovino druge stroke. M. Polak, Ormož. Delavnica na dvorišču, 4 * 8.60 m. Mestni trg I, ae takoj odda za mirno obrt. (n) Trgovina na zelo prometni točki se takoj odda v najem. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Prometna« St. 100. (n) Lepo vinsko klet z založnlml, eventuelno transportnimi sodi — v Ljubljani — ugodno oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 144. Mlekarno dobro ldočo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 148. (n) JahoD Регћатес Maribor, Gosposka ul. 9 Telefon 25 80 NA DROBNO! NA DEDELO! Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovač Speciialifeia: grenïak in vermut Pekovski pomočnik trezen, zanesljiv, 1 i č e službo za predpečnlka aH kupnega delavca. - Ponudbe na podružnico Slovenca v Celju pod : »Zanesljiv« it. 61. (a) Fant vojaščine prost, priden ln posten, ISče službo v trgovino, skladišče. Ore tudi h konjem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Novem mestu. (a) 18 letno dekle ISče nameSčenja kot vzgojiteljica ali blagajnlčarka. Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Dobra moč« 19097. 26 letna natakarica pridna, sedaj na večji gostilni na deželi, lsče mesto v boljši gostilni, naj-rajse v LJubljani. Nastop lahko a 16. januarjem 1937. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19166. Mesto gospodinje ISče prlprosto dekle k samostojnemu gospodu. Vajena vsakega dela, z gospodinjsko Solo. Gre tudi na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resna« St. 110. (a) Fant trgovsko naobražen, vojaščine prost, zanesljiv, odločnega nastopa, s poljubno garancijo — tel! spremeniti službo v svr-ho strokovno Izpopolnitve. Naslov v upravi Slovenca Maribor it. 2009/36. Zastopstvo mlevsklh Izdelkov sprejmem. — Ponudbe upravi .Slovenca« Maribor pod »Veič prodajalec. (s) i msm\ Mlad fant čedne zunanjosti, se želi Izučiti slaščičarske obrti ail kaj allčnega. Konrad Vernik, umetni mlin v Ivanjkovclh. (v) Iščem mesto vajenca za trgovino z mešanim blagom. Je sirota brez očeta, Ima že 16 тевеое^* učne dobe. Ponudbe pod »Priden« »tev. 40 upravi • Slovenca«. (v) ffi Hiša se ugodno proda v Zagorju - Toplice 28, T aob, kuhinja, 2 kleti, 2 orala vrta, električna, razsvetljava, stara gostilna, pripravna tudi za drugo obrt. Nahaja so tik ba-novlnske ceste, pol ure do Kotredeža. Poizvedbe pri g. Jakobu Kotredož, žaga. (p) Majhno posestvo okrog 2 ha površine, s hišo in gospodar, poslopjem, ob glavni cesti, v neposredni bližini Rogatca ln 6 km oddaljeno od Rog. Slatine, naprodaj. -Vprašati : K. Kolterer -Rogatec. (p) Lepo posestvo okrog 10 oralov, blizu žel. postaje, prodam, ev. dam v najem. Vprašati : podružnica »Slovenca« v Celju. (p) Lepo posestvo z gostilno blizu postaje, prodam ail ugodno oddam v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno« it. 79. p Tristanovanjska hiša nova, ж verando, balkonom, kopalnico, vodovodom ln elektrlč. razsvetljavo, se takoj proda alt pa zamenja tudi z manjšo hišo kje v bližini Maribora. NaFlov v upravi »Slov.« v Mariboru, (p) Stavbne parcele ob Boh. Jezeru so naprodaj, z vodovodom na parceli. - Pojasnila daje notar Hafner Mate, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 8. Naprodaj nova stavba z vodovodom ln elektrlč. razsvetljavo, tik žel. postaje Podhom pri Bledu. Pripravna za vsako obrt Polzve se prt g. Janezu Gove, Zasip - Bled t. p Vila novo zidana, enonadstr z mansardo, 2 komfortni stanovanji, lep vrt, v vll-skl četrti, naprodaj. Po nudbe pod .Krasna lega« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (p) Brezplačno stanovanje obstoječe ls sobe, kuhinje ln shrambe dobi, kdor prevzame varuštvo hiše. Ta leži v bližini žel. postaje 10 km od Ljubljane. Ugodna prilika za upokojence. Ponudbe s navedbo poklica upravi »Slov.« pod »Zanesljiva človeka« štev. 51. (6) Trisobno stanovanje na TyrSevl oestl St. 29 se takoj odda. Vprašati pri Gospodarski zvezi. £ Trisobno stanovanje komfortno, s kopalnico, v Trdinovi ulici 8, se odda za 1. februar. Naslov pri Aloma Company, LJubljana, Aleksandrova cesta 2, I. nadstr. (č) Trisobno stanovanje sončno ln mirno, a centralno kurjavo In prltl-kllnaml, odda za 1. febr. 1937 PenzljBkl fond advokatske ln notarske komore v LJubljani, Dvoržakova ulica 10. (č) Trisobno in enosobno stanovanje oddam. — Ze-ljarska ulica U, Mlrje. Rad - na uvoie — W mM toda, kjrr It itatnvmijrt 0« poaledai »mi «C nojem.« pa ie reienj vpr'ita*.!« Lokal takoj oddam. Bmartlnska cesta t. (n) Pekarno oddam v najem v letoviškem mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod : »Pekarna« P 101. (n) Mizarstvo dobro vpeljano, s stroji, se zaradi bolezni da v najom, eventuelno sprejme agllncga družabnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodnost« Stev. 19180. (n) Trgovski lokal z družinskim stanovanjem se takoj odda v najem v trgu na zelo prometnem kraju. Na-stov v upravi »Slovenca« pod St. 12« (n) Prazno sobo s posebnim vhodom, par-ketlrano, oddam v Pra-žakovt ulici. - Vprašati : firma »Bon-Bon«, Miklošičeva c. 20. (s) Oddam takoj dve veliki sončni sobi s separatnim vhodom — za 450 Din. Poizvedbe: Krl-ževnlika 11, od 11—12. Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo ali bres. Celovška cesta štev. 66. (s) Sončna soba v Laškem ae odda za ceno 500 Din s vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 19173. (s) Lepo opremljeno sobo v sredini mesta takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 19144. (s) Opremljene sobe čiste, elektrika, kolodvorska bližina, poceni. Vprašati upravo »Slovenca« pod št. 141. (s) Oddam sobi s posebnim* vhodom. Do-bršek, KarlovSka 11. (s) Glasba il Kontra bas klavirsko harmoniko tn tolkala po selo nizki ceni proda Viljem Zabu-kovec, Lož. (g) Oramofomke ploiCe Slovensko petle. Harmonika, plesal ln nimBkl ilagerjisamo oo Din ЈГ -Vzamemo v račun ludl stare pioSčel DENARNE POSLE vsake vrate lsvrlujem točno ln kulantno. Izterjevanje dolgov. - Inkaso menic. Posojila vseh vrst Rudolf Zore - Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 28-10. - Priložite mnamke. Zamenjam knjižico Hranilnice In posojilnice Mengeš za knjižico Hranilnice In posojilnice Homec v sneaku ca. 21.900 dinarjev. Za eventuelno malo razliko se dogovorimo. Ponudbe upravi Slovenca pod »Zamenjava« it. 1SL (4) ТШШ Ce rci не гиаИ te itenitt pa vendar r iukn» h ^ef priti. kar pnllji »volt nam upinue, pa vide! M mrden» tanel Samostojna trgovka srednjih let Išče znanja s pridnim In poštenim trgovcem do 40 let. Ponudbe a sliko Je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro : »Božič 3434« It. 12. (ž) Družabnika z denarjem iščem sa hčorko, kateri Izročim svoje dobro podjetje. — Zenltev mogoča. 1 udbe upravi »Slovenca« pođ »2627«/119. (t) Е2ВЗП Strog inštruktor za realčana petoletnlka, se liče. Inštruktor naj bo vleokoiolec. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru pod It. 2001. (u) Krojni tečaj tudi ва mojstrice In mojstre, priredi edina — ▼ Frankfurtu diplomirana • strokovnjakinja. Sistem selo lahek I Rišemo In krojimo v normalni velikosti na vee mere ln po vseh modelih. - Pričete* 16. januarja 1927. Modni salon Jožica KumelJ, Ljubljana, 2ldovska ulica It t, III. nadatr. (o) Inštruktorja za četrto meščansko — llčom. Ponudbe upravi •Slovenca« pod »Honorar alt stanovanje« It. 142. Pouk » v klavirju ln nemškem Jeziku (konverzaclja) se daje a 1. januarjem 192T. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pouk« It 121. Reven dijak sedmoiolec liče lnttrak-djo — tudi sa hrano la stanovanje. Poučuje tudi stenografijo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Violina« It 141. (a) Galanterijo, pletenine, nogavice, čipke, parfumerijo, papir, dežnike, kravate, šivalne potrebščine itd. dobite po nizkih cenah. Srečno novo leto cenj. odjemalcem voščim ter se priporočam še za nadaljnjo naklonjenost. S LAV AN RIBARIČ MARIBOR, Glavni trg 14 (Rotovž). Zadružna gospodarsko hanhg, d. ti j Ljubljani Delniška glavnica Din 20,000.000 PodruXnlc* s BLED KRANJ MA KI BOR NOVISAD SPLIT Vloge obrestuje po 4*/0, vezane na odpoved po б°/в Dovoljuj« kratkoročna kredita v tekoiem ratunu Eakontira trgovske nt«nl<« Vrši vse bančne posle najkulantneje Obvestilo Vljudno obveščam vse c. komitente, da vodim tvrdko Ant. Stekar sped. & car. posred. Jesenice po smrti mojega soproga neizpremenjeno naprej. Tudi v bodoče se bo celotno poslo\anje vršilo nemoteno, pod istimi okoliščinumi, vestno in strokovno, kot do sedaj. — Prosim c. komitente, da mi ohranijo vse dosedanje zaupanie. ANT. STE K f R vdova sped. & car. poered. JESEIslCE I Automofor i Ce hote i hitro dalet priti, murât avtu il kupiti. Vie bi delal rad « motor j-mt Ole J, jaz i nJim ie davno orjeml Autolimuzino v hnlJSem stanju takoj ku i. Ponudbo na upravo ..sta pod it. 19080. f Smuïarski raj - Bohinj! krasno sonce. Boh. Bistrica, hotel »Triglav«, »obe od 10 Din dalje. (r) Pristno vinsko žganje 100 litrov, zamonjam zu » 1 a n 1 n o. Ponudbe pod »Vinogradnik« Stev. 131 upravi »Slovenca«. (r) Štiri icta staro deklico zdravo, dobro vzgojeno, pridno, bi rad oddal v oskrbo v boljšo meščansko družino. Prosim za dopise upravi »Slovenca« pod značko »Ljubezen do otrok« P 149. (r) Kupimo večje ali manjše količine jelovih in smrekovih hlodov posekanih ali na panju - Ponudbe upravi »Slov.« pod »101« P 18677. (k) STARE baker, bron, medenino, aluminij Itd. kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mostar Franc livarna kovin LJubljana, Galjevlco 57. Mrtvo je tel r. bret dule, mrtva bret nohiitva soba, pridi k nam. poglej in ku ji, pa hvalelen bo» do groba Pohištvo skoraj novo, xa samsko sobo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 14. (i) II Živali II tirati in Hvaiio* ti delajo vete1 it ie si mai jih, oglati m, mi tpolnimo ti ielje. Dobermane mladiče Čistokrvne — s rodovnikom — proda Hribar v Ljubljani, Matejeva ulica «tev. 21. (J) Ilirski ovïar < eerplanlnskl ) ■ rodovnikom. najstrožji čuvaj, 11 mesecev star, takoj naprodaj po solidni ceni. Sarajevska I, Ljubljana VII. Prijatelj, kam pa na vie tgidaji Prodajat kar imam naprodaj Poilutaji Kdo> pri nai ponu/i, proda i lahkoto <* м tudi Špecerijsko in delikatesno trgovino s trafiko v Zagrebu, najprometnej-So točka na Iltcl, med tramvajskimi postajami, dobrotdoča, prvorazredno uvedena, obstoječa nad 40 let, prodamo takoj zaradi naglega smrtnega slučaja, s komplet, opravo tn vso zalogo blaga In alkoholnih pijač za 32.000 Din. Prevzeti takoj. Osebni ogled preko poslovalnice Pavlekovlč -Zagreb, Illca 144, priti., levo. (1) Kože vseh divjačin kupuje Jožo Dolenc, krz-nar, Bv. Petra cesta 1(, LJubljano. (k) Vosek kupujem po naJvIBJI dnevni cent. Ponudbe na Kovača »Pekatete« - Ljubljana, Vlfi. (k) Kože divjačine kupujem. Lisice, kune, dihurje, zajce itd. Zelez-nlk Valentin, krznarstvo, Maribor, Kopališka ul. k Star bronast zvon ■ težo 30 do 60 kg, ISČe uprava Kandljske bolnišnice. (k) Kože jnzbečeve, kline, lisice, dehorje, veverice, znjce in vse druge vrste kupuje stalno DAVORIN Z D R A V l C Ljubljana prej Sv. Florijnna ulica, zdaj Stari trg. nasproti kavarne Založnik. Šivalne stroje original »Victoria« In »Mundlos«, najnovejše tipe, prodaja na dolgoročno odplačilo, ■ lt letnim Jamstvom, dobavljam Igle za stroje, vsake znamke. Franjo Godler. Zagreb, Illca 111. <1) I Telefon 2050 A PREMOG KAKBOPAKETB DB VA, KOKS nad Pogačnik Bohoričeva ulica It S. Mizarji, lesne industrije! Naprodaj 4 tovarniško novi »Telchert« stroji lz skladišča v LJubljani Elektro - unlverzalnlk «10 mm ti.000 Din. - Elektro frezer s krožno žago ln vrtalnlkom 23 000 Din. -Elektro krožna žaga vrtalnlkom 19.000 Dli\. -Najnovejši »Drelselter« -600 mm, za ladijski pod, 26.000 Din pri Ludviku IlerSIču, LJubljana Rimska cesta lt. (1) Jaffa pomaranče sladke kakor med, so pri spele. Gospodarska zveza Ljubljano, TyrSevo o. 29 Več voz žaganja za kurjavo, naprodaj. -Tržaško e. ». (1) velika izbira smučarskih Čevljev Zalokar Ljubljana, Mestni trg 19. PREMOG DRVA IN Karho paketi «ri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon "ev 2951 Šivalni stroj pogrezljlv, tudi aa vezenje. poceni naprodaj. — Slapnlčarjcva 7/1. (1) HEBONA sedanje knjigovodstvo — prava sreča r.a vsako podjetje In knjigovodjo ! Prospekte tn pojasnila : >Hebona« organizacija R Zoltler, Zagreb, Drasko-vlčeva 34. teloton 79-90. Pletllni stroj 10/80 — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 147. (1) Na vsa zimska oblačila dajemo 16—20% popusta. Prt Preskerju, Bv. Petra oesto 14. (1) Avtomatič. brusilni stroj za gnter krožne žage -prodam. Celovška c. 43, Ljubljana VII. (1) Šivalni stroj pogrezljlv, z okroglim čolnlčkom, malo rabljen, naprodaj zaradi bolezni, fttopanja vas »t. 101, Ob Ljubljanici. ' (1) Seno prodam! Jakopič, Plrnlče 30, Medvode, (1) „SlovcnCeva" podružnico Ljubljano, riirstvu cesto (palača Poštni dom) Kompletne jaslice domačega Izdelka, ki so bile slikane na naslovni strani božične Ilustracije, so naprodaj. Hribar Iv., vratar umobolnic«. Studence. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku, Sutna, naspr. farne cerkve. (1) Stara vina letnik 1935, dobra, rdeča In belo, tudi novo ln domačo sllvovko nudi po zmernih cenoh Ivan Ve-hovar — Koprlvnloo pri Rajhenburgu. (1) Komur bo v letu 1937 Štorklja dete v hišo prinesla. naj kupi najmodernejši otroški voziček pri »Tribuno«, Ljubljeno. Karlovska c. 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesto 21. — Ceniki franko (1) la med Upov, cvetlični — 10 kg 166 Din Sveža Jajca zajamčena. komad 80 par. zaboj 720 kom., to suhe slive, debele, 60 kg Din 230. Zaklani purani 10 kg 140 Din, franko voznlnn razpošilja Q. Drechsler. Tuzla. (1) TINČEK IN TONČEK DOMA 244. Voinja v gosposkem avtomobila. Nekaj {asa sta z veselim srcem In gibčnimi nogami hodila po vijugasti cesti, potem pa sta postala trudna. »Daleč je še do doma,< je vzdihnil Tonček. >če bi hotel vsaj kakšen voz ali avtomobil pridrdrati za nama, da bi se peljala. Jaz sploh ne čutim več nog. tako trde imam od dolgega potovanja.« Koinaj je te besede izrekel, je za njima nekaj zaropotalo. Ozrla sta se in zagledala star, napol polomljen avtomobil, ki je počasi sopihal po cesti. Tinček je hitro privezal na palico svoj robec In začel mahati t njim, da bi opozoril nase neznanega šoferja. To mahanje je pomenilo Stoji Neznanec v avtomobilu se je dečkov res usmilil In Ju povabil v evoje »imenitno« vozilo. »Rogve kako gosposko se sicer ne bova pripeljala domov, boljše je pa še zmerom, Če se človek pelje v takile polomljeni škatli, kakor da hodi peš,« je zamodroval Tonček. Avtomobil je ropotal in poskakoval od tal kakor žoga. »Danes si bova pa pošteno prerahljala kosti!« je rekel Tinček in utihnil, kakor bi odrezal. Avtomobil je namreč spet tako razigrano poskočil od tal, da bi si bil Tinček kmalu jezik odgriznil... Celokupnemu usnjarstvu! Načelnik Združenja usnjarjev za Dravsko banovino v Liubljani opozarja, da ie vrši vsakoletna borza za strogo po usnjartko konzervirane svinjake kož« dne T. lenuorja 103T od 10. ure dalje v restavraciji hotela »STRUKEL« v Ljubljani. Kupci interesenti se vabijo. Zdru2en|e usnjarjev. C O T Y Kdor pravi: puder COTY, hoče reči: trajna lepota. Jedna od njegovih nlans dovrjeno harmomra s tonom Vailh oči, Valih las In Vale kože. П puder C O T Y se d ril . .. Glavno zastopstvo so Јо»о«1ат1|о: HtuHo Maysr i dru* Zagreb. Naš dobri oče, stari oče in soprog, gospod Mihael Urbančič ieleinlčar v pokoja Je danes ob pol enajstih mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 2. januarja 1937 ob devetih dopoldne. Vrhnika, dne 31. decembra 1030. J ■ • 11 n a , soproga. Mihael, Justina, Roialija, Stanislav, otroci in ostalo sorodstva Javljamo žalostno vest, da je dne 30. decembra 1936 umrl v Ljubljani častni občan občine Mengeš, gospod Fran Novak gimnazijski direktor v pokoja Blagega gospoda pokojnika ohrani občina v hvaležnem spornimi Mengeš, dne 31. decembra 1U36. Uprava občine Hengel. ZAHVALA. 7.a premnoge dokaze iskrenega sočutja in eožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda Jurija Čonž posestnika v Rogaški Slatini za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo cč. duhovščini, posebno i. g. nadžupniku Vajdl za v srce segajoči govor, vsem pevcem za ganljive žalostinke, gasilski četi za spremstvo ter vsem, ki so našega dragega pokojnika v tako častnem številu spremili v zadnje domovanje. Olohoko žalujoče: R e g i n a C o n ë, hčerka, Nada Maček, vnnkinja. Vsem, ki ite nafto NANCO kropili. JI ki ste jo darovali cvetja, ji zapeli v slovo in sočuvstvovaH i nami, vsem, spremili k zadnjemu počitku k vznožju njenih dragih ji planin: vsem iskreni: Bog povrnil VrhpOlje pri Kamniku, dne 81. decembra 193& Rodbina Trobevšeh + V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni mož, oče, ded in praded Mihael Mastnak posestnik v Hrast]* danes, dne 30. decembra 1930, v 82. letu starosti, po dolgi, mnčni bolezni, previden s sv zakramenti, v Gospodu zaspal. Pogreb bo 1. januarja 1937 ob osmih iz hiše žalosti v Hrastju na pokopališče sv. Ane na Prevorju. Prosimo tihega sožalja. H rastje, dne 31. decembra 1936. Žalujoča vdova, otroci in ostalo sorodstvo. H- Na*» dobra soproga, nad vse ljubljena mamica, hčerka, sestra, sinaha, teta, svakinja in dobra prijateljica, gospa Ida Teržan roj. Barbie soproga banovinskega uradnika ae je preselila po težki, dolgi tn mučni bolezni, previdena s tolažili •vete vere, v 37. letu starosti, v nebeško kraljestvo. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 2. januarja 1937 ob pol štirih popoldne iz mrtvaške vežo splošne bolnišnice na |>okopališče k Sv. Križu Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 4. januarja 1937 ob sedmih zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 31. decembra 1936. Žalujoči soprog Ivan. hčerki Tatjana in Vladka, nmti Helena Barhič por. Zdrubeeky ter ostalo sorodstvo. Automobilisti! Pri Perdanu Ljubljana, Krekov trg na bencinski črpalki dobite (talno najboljši avtobencin. Najboljše originalno Pennsylvansko zimsko artomotorno olje Selectol arctu ako hočete v velikem mrazu brez muke, kvarjenja akumulatorja dobro in hitro startati, zahtevajte povsod že dolgo iskano SelectOl oil arctic Tam dobite še sledeča olja: Cilindrska za mokro in pregreto paro. strojna transm sijska, vaselinska, pralna olja sa stroje, olja za biciklje, šivalne stroje ter Dieselnafto Tovotmasti in mast za automobile krogliične Užaje ambrolin ter olje C C, C W za progon in diferencial v vsaki količini in po najnižjih cenah Zahtevajte ponudbe Ce se za radio odločite, naj bo isti IZBIRAJTE: res odličen v SABft KflPSCH UlaGltCIB« SCHAUB, TESLA, SACHSENWERK. L0RENZ, HIS MASTERJ VOICE Lokomobila nova, malo rabljena, znamke Wolf Magdeburg-Buckau 180 PS naprodaj Natančne informacije daje uprava občine Gornja Radgona SADJARJI ne zamudite ugodne prilfhe! Zaradi opustitve drevesnice prodam več tisoč visoko- in nizkodebelnih ja-blanovih in hruškovih dreves za polovično ceno! Samo, dokler traja zaloga ! IVAN SMNIK, HRANI rečno ZohvolMemo^: Našim ођјш1одп I za zaupanje Ki ste nam ga u tem letu izkazali ter Vam obljubljamo, ôaVam bomo tudi u Nouem letu sluzili kbo\je lin se ceneje. Xi]mï\m rn&oa Dela ! j za moralno pomoč in poùporo,friste jo izkazali našemu Delu prt stremlje* nju.Da stuori blagostanje za nas vse. 1 Mašim tobainMpi ! zainbirektno sobelouanje^ katerim ste nam pomagali izpolniti naso glatv no zapoueb: Služba objemalcu.Ob* IjubljamoVanvba bomo tubi u bodo če z usemt silami Delali za napreDeft jugoslouanske industrije. Našim soMaira i za zuesto in iskreno sobelouanje pri ! strokovnjašktm obuuanju jugoslo* I Danskega naroba, za ubano in pozrt' j uDimlno Mo u službi našim otijemat rem. VsmVflmmjistom]50 huda In erefno Nouo Leto 1937 B Alofzlf Vodnik kamnoseška industrija Ifubliona pri glavnem kolodvoru Ustanovljeno leta 1860 Splošni proizvodi iz marmorja in granita Ne samo (a| .... „Naš čaj" je najboljša itomača zeliščna krepilna pijača. NAS CA,I dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRU2BA V UUBUANI. Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta i Podružnica Aleksandrova b Sprejemam se oglasi in naročnik i lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. V naši podružnici na Miklošičevi c. dobite vsa pojasnila glede inseratov! Tam lahho plačate tudi naročnino za „Slovenca' k--i-i + Na dan svetega Štefana je umrl naš zvesti Jože Martinčič posestnik na Hohovici št. 3 Deset let je kot delaven odbornik zvesto pomagal naši zadrugi. Stal je vedno v prvih vrstah katoliških bojevnikov. Bil je kremenit značaj. Bog mu daj večni pokoj in večna luč naj mn sveti! S v. K r I ž pri Litiji, dne 28. decembra 1930. Posojilnica in hranilnica pri Sv. Križu pri Litiji Umni kmetovalci In trgovci I Piaoavue <-1 novovrstnt Irus mline. Bo patentni nemftki izdelki, i. ninni bodete mlel) vse svoje žitne pridelke doma. s tem si prihranite trpljenje, lito, ćan ln denar. Biuillo Vam za ôlâêenje 41ta za èrotante Hvalim, za mletje vsega tirnega zrna v pollubno fino moko, kakor pSenićnl )n polentnl grls. Za pogon milna zadostu)e vsaka moč al) motor, ki Vam služI za pogon drugih gospodarskih strolev. - Vzameto se tudi hranilne kn|i41ce v račun. Samoproda)a Turnïek Štefan Postili predal 86 LJnbltana - Alesevčevs 24 Kare! CeS, izdajatelj: Irar. Sakuvee, Urednik: Viktor Cenéiè. Utrip ljubljanskega življenja v letu 1936 Po desetih ljubljanskih župnijah Krogotok enega leta ee zopet saključuje in dolžnost ljubljanskega kronista je, da napravi sklepni račun o življenju in emrti glavnega eloven-ekega mesta. Ti računi niso merilo za ves narod, ker Ljubljana ni kraj, kjer bi se vsi prebivalci tu porajali, tu ostajali in tu umirali, temveč je industrijsko in uradniško mesto, ki črpa evoje sile in zdrave moči v glavnem z dežele, samo ob sebi pa je le malo plodovito. Ljubljana je mesto pretežno odraslih ljudi in je tudi število ljudi v visoki starosti sorazmerno v Ljubljani višje kakor kje na deželi, čeprav imamo na kmetih morda posameznike, ki imajo prav visoka leta. Mladih zakonskih parov je v Ljubljani povprečno manj kakor kje drugod in zato ni treba obsojati ljubljanskih številk, češ, da pomenjajo belo kugo. Tudi poza-mezne fare v ljubljanskem mestu izkazujejo nizko število rojstev in seveda tudi nizko število smrti, zato pa izkazuje ljubljanska bolnišnica e porodnišnico največje število rojstev in znano je da ee večina ljubljanskih mater zateka v porodnišnico. Delo kronista je v zadnjih letih podvojeno. Mesto nekdanjih petih fara, ki jih že opeva v svoji satiri Prešeren in ki eo veljale še v povojnih letih, imamo sedaj v veliki Ljubljani osem župnij, eno kuracijo, to je bolnišnico, ki ima lastne matrike, in pa eno duhovnijo, za katero vse kaže, da bo v kratkem spremenjena v pravo župnijo, namreč duhovnijo svete Družine v Mostah Mesto petih imamo v Ljubljani torej sedaj kar deset župnij. Stolna župniia Najbolj imenitna v vsej Škofiji in v Ljubljani je seveda stolna župnija, ki jo že dolga leta vešče vodi arhidiakon, stolni kanonik dr. Tomaž KlinaT. Ta župnija je trgovsko središče meista in ima le malo družinskih stanovanj. Imela pa je le letos 36 oklicev. Izmed teh parov se je poročilo v župniji 26, od teh pa je bilo spet 12 zunanjih parov. Dva para sta šla iz domače župnije na Brezje k poroki. Med ženini je nosil zastavo tisti, ki mu je bilo 66 let, najmlajši nevesti pa je bilo 19 let. V stolni župniji so bili rojeni letos 4 otroci, to je 3 dečki in 1 deklica, pač pa je bilo v bolnišnici rojenih 14 otrok. Umrlo je doma 15 ljudi, in sicer 5 moških in 10 žensk, od drugod pa jih je bilo v Ljubljano prepeljanih in pokopanih 16 ljudi, trije pa so umrli na prevozu v Ljubljano. Najstarejši v fari, ki je letos umrl, je bil 90 letni Jakob Jager, železniški upokojenec, najmlajši mrlič pa je bil 9 letni fantek. V farnih matricah eo zapisani nekaterih nesrečni slučaji, kakor smrt zaradi strela v trebuh, carinik Bole se je ponesrečil na avtomobilski vožnji, dalje sta bila dva samomora itd. Cerkev je letos napredovala in je dobila zanimive svetilke pri oltarjih za mašne kniige. Te svetilke so izdelane po načrtih arhitekta Vurnika. Vincencijeva konferenca je v tej fari letos slavila 60 letnico svojega blagodejnega obstoja. V stolni župniji so imeli po več letih tudi novo mašo, ki jo je daroval g. Franc Šoukal, Frančiškanska župniia Frančiškanska župnija se tudi letos ponaša s številnimi porokami. V frančiškanski župniji so bili poročeni 203 pari, 21 parov pa se je šlo poročit izven domače župnije. Seveda niso bili vsi pari, ki so bili poročeni v tej župniji, iz Ljubljane, marveč jih je mnogo prišlo od drugod poročit se t Ljubljano. Najstarejši ženin, ki se je v frančiškanski cerkvi in najbrže sploh v Ljubljani poročil, je bil 84 letni krepki fant od nekod z Notranjskega, ki je vzel krepko 37 letno nevesto. Oba imata pač grunt in tako bo posestvo bolj utrjeno, vsaj tako sta sporazumno ugotovila oba. Drugače pa ee poročajo v frančiškanski fari mladi pari, precej iz srednjega stanu, ki se zanesejo na svoja jadra za plovbo v bodočnost. Rodilo pa se je v tej župniji 23 otrok, poleg tega pa so matere te župnije porodile v bolnišnici 28 otrok. Umrlo je 72 ljudi doma, 16 pa v bolnišnici, med temi je bilo 25 moških in 35 žensk. Najstarejši mrlič je bil star 84 let, deset pa je bilo takih, ki so dočakali nad 80 let. Razlogi smrti so taki, kakor po vseh ljubljanskih župnijah, po večini starostna ali srčna oslabelost, poapnenje žil, kap in le v manjši meri je tika, rak, pljučnica in druge bolezni. Frančiškanska župnija je letos napravila velik korak naprej z zgradbo novega konvikta in s prizidkom h koru. Obenem je bila tudi cerkev umetniško prenovljena po mojstru Sternenu. Delo usmiljenja oo. frančiškanov pa je po Ljubljani že tako znano, da ni potrebno se o tem na široko razpisovati. Priporočajo ga dela sama in pa ljudje, ki se vsak dan gnetejo na porti frančiškanskega samostana. Trnovska župnija Trnovska župnija se je včasih postavljala z dvesto in še več rojstvi. To število je sedaj «kopnelo na 45, med temi je 28 fantov in 17 deklet. Med vsemi pa je samo en otrok nezakonski. Vsi drugi Trnovčani, kar jih je letos prišlo na svet, so si za to raje izbrali porodnišnico. Dva dečka v starosti 10 in 8 let pa sta prejela hkrati krst in prvo sv. obhajilo. Neumorni g. Hinko Zirkelbach je bil takoj pripravljen biti dečkoma, ki sta znala dobro odgovarjati krščanski nauk, za botra. Trnovo je bilo letos kraj srečnega imena. Doživelo je 88 porok. Med ženini se je postavil najbolj tisti, ki je štel 68 pomladi, med nevestami pa je bilo brhko dekle, ki ji je na licih sijalo komaj doživelih 17 let. Ta nevesta je bila letos najmlajša v Ljubljani. V Trnovem samem je doma umrlo 51 ljudi, in sicer 26 moških in 25 žensk. Samo enemu je bilo nad 80 let, pač pa po večini Trnovčani umirajo med 70 in 80 leti. Med mrtvimi je bilo več nesrečnih slučajev in samomorov. Zanimiv primer je bil tudi, ko se je neka Trnovčanka po muslimanskem obredu poročila nekje na jugu države z nekim muslimanom, svojega otroka pa je dala knstiti po katoliškem obredu. Najvažneiši dogodek v življenju župnije je pač slovo dosedanjega župnika g. Finžgarja, od katerega so se župljani poslovili na ginljiv način. Vsa fara sedaj pričakuie z nestrpnostjo novega župnika g. Cegnarja, ki pride sredi meseca januarja. Posebno važno nalogo ima v tej župniji delo usmiljenja, zakaj v tej župniji je največ bede brezposelnih in zapuščenih družin po vsej Ljubljani in po vsej škofiji. Vincencijeva in Elizabetna konferenca vzorno opravljata svojo težko nalogo. ?.iva'nno je tudi delo katoliške prosvete v Trnovem. Šentjakobska župnija leta slika, kakor v trnovski fari, se nudi tudi v šentjakobeki, le v nekoliko zmanjšani meri, ker je šentjakobska fara prilično pač nekoliko šibkejša od trnovske. Otrok je bilo krščenih 15, poleg tega pa je bil ponovno krščen še neki odrasli, ki je prestopil iz druge krščanske veroizpovedi. Lep je bil krst .v sredini tega meseca, ko se je neki družini porodil 20. otrok ter je nedolžni revni deklici botrovala Nj. Vel. kraljica Marija po svoji zastopnici, dvorni dami ge. Franji Tavčarjevi. Stare farne matrice tudi tu navajajo povprečno letno 190 do 200 otrok, toda sedaj večina otrok šentjakobske fare pride na svet v porodišnici. Zaradi povprečnega staranja prebivalstva pa je tudi skupno število otrok čedalje manjše. Porok je bilo letos 58, 6 parov se je šlo poročit drugam. Povečini ee poročajo zelo mladi pari, včasih tudi tako, da sta ženin in nevesta brez zaslužka in brezposelna. Toda revni mladi pari zatrjujejo, da imajo prav tako pravico do zakona kakor bogati. Težave imajo s porokami italijanski državljani, ker italijanski ženitbeni zakon vsebuje povsem drugačne določbe kakor naš, in si morajo ženitve željni ljudje preskrbeti dovoljenje svojih oblasti. Kakšnih posebno starih parov, to se pravi starih ženinov, ni bilo, neveste pa so bile tako in tako vse mlade. Umrlo je doma 44 ljudi, in sicer točno toliko moških, kolikor žensk. Čertina teh je umrla v starosti nad 80 let. Najstarejši je bil 93 letni zasebnik Ivan Mohorč, drugi po starosti pa je bil 92 letni delovodja v pokoju Jožef Štor. Moborč je bil očitno najstarejši človek, ki je letos v Ljubljani umrl. NaN Triglavu se je ponesrečil mladi Dolhar, na cesti pa je zadela kap duh. svetnika Ažinana. Župniia na Viču Šišensha župniia Šiška je tipičen delavski okraj mesta Ljubljane ter je včasih veljal za nekakšno »republiko«. Odkar so oo. frančiškani osnovali v šiški svojo župnijo, se je versko življenje v tem okraju znatno dvignilo. Čeprav je število letos prejetih obhajil v vseh ljubljanskih župnijah znatno napredovalo ter jih za druge župnije ne omenjamo, vendar moramo na čast šišenski župniji omeniti, da je bilo letos v šiški prejetih 68.500 obhajil. Cerkev je dobila krasne svetilke, prosvetno življenje se lepo razvija in samostanska dvorana je priča mnogih lepih prireditev. Karitas je tudi v tej župniji zelo razvita in premožnejši Šiškarji radi darujejo, toda potrebe so zelo velike, ker je v šiški tudi mnogo revščine. Posebno lepo je uspela letošnja božičnica. Porok je bilo letos v šiški 60, 6 šišenskih parov se je poročilo drugod, torej skupno 66. Rodilo se je doma 22 otrok, in sicer 12 fantov in 10 deklic, 63 otrok pa je prišlo na svet v porodnišnici, od teh 29 fantov in 34 deklic. Skupno je v šiški prišlo na svet 86 otrok, to je 41 fantov in 44 punčk. Šišenska dekleta bodo torej še vedno v premoči nad fanti. Umrlo pa je 43 šiškariev doma, od teh 19 moških in 24 žena, 25 pa v bolnišnici, od teh 16 moških in 9 žensk. Skupno je umrlo letos 68 šiškarjev, to je 85 moških in 33 žensk. Najstarejši je bil Anton Stopper, železniški sprevodnik v p., ki je dočakal 90 let. тш@штт Najmlajša uvrščena župnija velike Ljubljane je župnija Vič, ki šteje blizu 8000 duš in jo vodijo oo. frančiškani. Župnijske matične knjige za leto 1936 nudijo o gibanju prebivalstva sledeče podatke: Za zakon oklicanih je bilo 94 parov, poročenih pa 65, doma 57, drugod pa 8 parov. Najmlajša nevestica je stara komaj 17 let, najstarejši ženin pa 84 let. Rojenih je bilo doma 47, v bolnišnici pa 100 otrok, skupno 147 rojstev in sicer 78 dečkov in 69 deklic. En ciganček je bil rojen v logu v gozdu. Mrliška knjiga izkazuje, da je doma umrlo 29 oseb, pokopanih pa je bilo na farnem pokopališču 54 in sicer 27 moških in 27 ženskih oseb. Otrok do 2. leta starosti je umrlo samo 9, za kar gre hvala dosti dobro urejeni higijeni. Ena umrla ženska je dosegla 87, dve po 80, en moški pa 81 let starosti. Izmed umrlih sta dve ženski in en moški izvršili samoumor. Versko življenje v župniji je lepo razvito; saj se je v letu 1936 podelilo 77.000 sv. obhajil. Revščino v župniji skuša lajšati po svojih močeh lepo organizirana Vincencijeva konferenca, ki je tekom leta razdelila živil v vrednosti nad 15 tisoč dinarjev in ki je skupno s šolo priredila bo-žičnico, pri kateri je bilo obdarovanih z obleko ali obuvalom 170 otrok in za katero se je skupno zbralo 14.000 Din. Župnijsko Mladinsko zavetišče, ki posebno v zimskih mesecih oskrbuje pod svojo streho vsak dan do 100 revnih otrok prav tako v polni meri vrši karitativno delo v župniji; vendar pa vsa karitas ni v stanu premagati bede, ki zaradi brezposelnosti gospodari v tolikerih družinah. Dejstvo pa je, da je ljudem s praznim želodcem in raztrgano obleko težko uspešno oziianjevati kraljestvo božje. Župnija sv. Cirila in Metoda Bežigrad gre pravkar čez kritična leta svoje otroške dobe. Župljani težko dajejo, župnik še težje prosi. Letos se bo baje pokopališče popolnoma odstranilo. Kaj lepo bi bilo, ko bi tudi naši duševni velikani dobili v cerkvi svoj spomenik. Komponistom je slovenska Matica že postavila tak spomenik. Ob cerkvi bo namreč ostal samo majhen spominček na bivše pokopališče sv. Krištofa Tu je namreč g. prof. Plečnik predvidel prostor za ta ostanek pokopališča in zarisal v načrte cerkve, da so stene cerkve obložene s spomeniki. V cerkveno življenje so nekoliko posegle tri nove šole, ki smo jih dobili: osnovna, meščanska in III. državna realna gimnazija, ker je bilo treba za te šole ob nedeljah dobiti čas in prostor za šolske sv. inaše. Krstov je bilo v župniji samo 19, 12 deklic In 7 dečkov; 39 pa v bolnišnici. Porok je bilo 33. Pogrebov je bilo 22, in sicer 11 moških in 11 ženskih, med temi trije otroci. Sedem pogrebov je bilo v bolnišnici. NOVOLETNA Čez vse, kar je bilo, zdaj črto potemnimo, Zdaj pozabimo na boleče rane, čez težke dneoe, ki smo d njih živeli, čez grenke ure, ki smo v njih trpeli, o bodočnost lepšo verjemimo. solzé obrišimo in z dušo mlado na pot krenimo z noDo nado, kar je bilo, naj kot spomin ostane. Zdravko Ocvirk. Anonimnost časnikarjev Poklicni časnikar, ki dnevno dela pri časopisju, ima dva sovražnika: lažnega esteta in pa lažnega moralista, ali boljše rečeno, lažnega demokrata. Lažni estet se po navadi sklicuje na izreke klasičnih pesnikov iz prejšnjega stoletja, ko so bili časnikarji morda res nevedni in pa nevljudni, lažni moralistični demokrat in svobodo-mislec pa se sklicuje na kakšnega Kierkegaarda ali drugega splošno pozabljenega filozofa, tudi iz prejšnjega stoletja. Niti lažni estet, niti lažni demokrat ne moreta razumeti, kaj vse zahteva še najbolj skromno časnikarsko delo od človeka izobrazbe, socialnega čuta in smisla za življenje. Presenetil me je člančič neke neznane mi gdč. Vlaste Tancigove v zadnji številki akademskega glasila »1551<, o katerem se izraža uredništvo v uvodu, da se mu »zdi načelno pravilno utemeljene. Mlada avtorica ima očitno malo pojma tako o svobodi tiska, o pristni demokraciji, zlasti pa o bistvu časnikarskega poklica. Zavzema se namreč za to, da bi izginila iz našega časopisja anonimnost, češ. da bi se dvignila morala in pa tudi odgovornost časopisja. List >1551 < se navidez zavzema za demokracijo, toda ta zahteva po odpravi anonimnosti časnikarjev je v temeljih nasprotna vsem glavnim zahtevam svobode tiska. V modernih časih je bil prvi, ki je s silo in z za-jrorom odpravil anonimnost časnikarjev, tudi prvi moderni avtokrat v Evropi, namreč Napoleon III. Napoleon III. je zahteval od časnikarja podpis samo zato, da ima policija lažji pregled, kdo širi rnzne ideje, ki njemu niso bile všeč. Vsaka proti-demokratična vlada zahteva to in znano je, da so se nekateri vplivni činitelji pod vlado generala Živkoviča prav tako zavzemali za odpravo anonimnosti časnikarjn Popolna odprava anonimnosti v časopisju sploh ni možna, niti pod še tako nasilno diktatorsko vlado. Ni mogoče od časnikarja zahtevati, da se podpiše v isti številki pod uvodnik, pod kulturni članek, pod politični telegram, pod kriminalno ves'., ali pa pod skromno naznanilo, da je kanarček ušel Pri nas in po vsem svetu je Časnikar vedno od družbe odvisen človek. Popolnoma neodvisne ga človeka sploh ni. Ako pa želi ohraniti čim večjo neodvisnost svoj.-- kritike — in proti tej se očitno bori spoštovano akademsko glasilo — je zalo potrebna anonimnost kot najboljši ščit. Časnikar, ki je bil zadolžen recimo pri Slavenski banki, je imel mnogo manj poguma razkriti ma-hinacijo v tem zavodu, ker ve, da banka ne bi znesla svoje jeze toliko nad časopisom, kakor nad njim samim. Delavski dopisnik (pri nas imamo mnogo delavskih časopisov in tudi dnevno časopisje je delavstvu mnogo na razpolago), si 1к> desetkrat premislil, preden bo napadel neznosne razmere v svoji industriji, ako se bo moral pod-pisati. Pred vojno je v »Slovencu« štefe razkril v našem javnem življenju mnoge gnile rane toda ni se mu posrečilo, da l>i ostal skrit, ter je p°8°" sto bil na cesti brutalno napaden Ako bi se pod vsako svojo kritiko podpisal, hi bil še večkrat. In ravno štefetova kritika je mnogo pripomogla k ozdravljenju teh razmer. Če bi sedaj časnikar s [xxlpisom kritizira' recimo neredno dostavljanje fioSte, je izpostavljen brutalnosti vsakega prizadetega. In ako bi časnikar s podpisom napadel neolikanost kakšnega društva, si je gotov maščevanja slehernega Člana. Tudi nepodpisani časnikar ni neodgovoren kakor si misli gdč. Tancigova Na vsakem listu je podpisan odgovoren urednik in ta odgovarja pred zakonom. Razmere so v resnici dandanes take, da ne smeš reči tatu tat, temveč da je samo kradel, toda še v tem primeru moraš točno doka zati uro in minuto ter sleherno stvar, ki jo je ukradel To pa v teku osmih dni I Poklicni časni kar danes niha med svobodo in zaporom ter med visokimi odškodninskimi zahtevami kverulantov ki komaj čakajo, da jim list količkaj očita in da ga morejo nato tožiti. Gdč. Tancigova je morda juristka in zato naj si ogleda vložišče ljubljan skega okrožnega sodišča ter naj si dn pokazati ogromni kup vloženih tiskovnih tožb. Ne zaradi gdč. Tancigove, temveč zaradi vseh raznih »ličnih moralistov ponavljam načelo čas nikarskega stanu Jugoslavije in vsega demokratičnega sveta: pravica časnikarjev do anonimnosti, (ne dolžnost), je eden izmed temeljev demokratične tiskovne svobode, zahteva po obveznem |)odpisovanju vseh člankov pa je zahteva naj skrajnejše Teakcionarnosti in tudi podobnih fa-šizmovl C. Kočevar. E Šentpeterska župniia Šentpeterska župnija je letos dobila novega župnika. Dolgoletni in zaslužni župnik g. Janko Petriè je umrl nenadno dne 11. avgusta v Kostanjevici. Veliko spremstvo župljanov na njegovi zadnji poti v Ljubljani je pokazalo, kako splošno ljubezen je užival. Šentpeterska fara pa je dne 8. novembra slovesno sprejela novega župnika g. Alojzija Košmerlja, dotedanjega stolnega vikarja ljubljanskega, kl si je že takoj v prvih dnevih pridobil ljubezen svojih župljanov. Šentpeterska fara je za enkrat še vedno po rebivalstvu najmočnejša fara v Ljubljani in naj-rže tudi v škofiji. Razen nekaterih vasi, ki so ostale zunaj mestnega pomerija, jo sedaj skoraj vsa župnija priključena nu-stu Ljubljani. V župniji je bilo letos krščenih 121 novorojenih otrok, poleg tega pa še neka 11 letna deklica. Porok je bilo 192, 11 parov pa se je šlo iz fare poročit drugam. Tudi pri Št. Petru so imeli najmlajšo nevesto, ki ji je bilo tudi 17 let, prišla pa je iz Prezida. Vzela je ženina, ki mu je bilo 32 let. Najbolj staremu ženinu šentpeterske fare je bilo 72 let. Umrlo je v šentpeterski fari doma 210 ljudi, in sicer 130 žensk in 110 moških. Mnogo med temi jih je bilo starih nad 80 let, nad 90 let pa železniški kurjač Jurij Jezeršek, ki je dočakal 93 let, ter 9t letni Marija Brinskele in Albertina Suchy. Več mladih ljudi je utonilo v Savi, več se jih je tudi ponesrečilo. V mrtvaških matrikah te žup-nije pa so zapisane tudi žrtve letalske nesreče pri Hrušici, med teini Slovenci dr. Adolf Korče, Stanislava Kante in Otilija Pivk. Na planinah se je ponesrečil mladi dijak Vid Janša itd. Samomorov ima ta župnija 12. V tej župniji je od nekdaj bilo zelo razvito prosvetno delo, ki je letos še posebno lepo napredovalo. V župniji deluje tudi več Vincencijevih in Elizabetnih konferenc, ki požrtvovalno skrbe za siromake Tudi za cerkveno in versko življenje v tej obsežni župniji je dovolj preskrbljeno. Poleg farne cerkve, redovnih cerkva, zavodnih kapelic je v tej župniji tudi ob nedeljah in praznikih v etih vaškiii podružnicah redna služba božja, upna cerkev je bila letos v notranjščini prenovljena, stolpa sta dobila novo streho, ostala cerkev pa čaka še prenovitve v vsej drugi zunanjščini, za kar si je stavil nalogo mladi in energični župnik, kateremu želimo največ uspeha. Duhovntia sv. Družine v Mostah obsega bivšo občino Moste s 6500 prebivalci, z naročilom, da se tu čimprej ustanovi samostojna župnija. Gotovo je, da bo v bližnji bodočnosti rešena prošnja za ustanovitev župnije. Veliko zanimanje je vzbudila cerkvena razstava, ki se je vršila v dneh 28. januarja do 1. julija v prostorih moščanske osnovne šole. Ta razstava je pokazala stanje cerkvenega inventarja, ki je boljše kot pri marsikateri stari farni cerkvi. Skoraj ves inventar so podarile razne slovenske župnije, kolikor ga niso darovali Moščani sami. Nova cerkev je doživela tudi prvo novo sv. mašo, ki jo je daroval domačin novomašnik g. Rudolf Kunej. Se izrednejša slovesnost pa je bila biserna sv. maša priljubljenega gospoda Jožefa Boršt-narja, župnika v pokoju. 12. avgusta je bil blagoslovljen svet za drugo cerkveno zgradbo, za duhovsko hišo. Duhovska hiša je danes surovo dozidana in bo popolnoma skončana letošnjo spomlad. V tednu od 17. do 25 oktobra so imeli gg. la-zaristi v tukajšnji cerkvi sv. misijon, ki je za;el velikanski del moščanskega prebivalstva in imel velik blagoslov. Največji uspeh v tem letu pa je — število sv. obhajil. V lanskem letu je bilo samo v cerkvi sv. Družine 36.000 obhajil, poleg obhajil, ki sc prejemajo v cerkvi karmeličank in v kapeli na Kodelje-vem. Sv. maše so ob delavnikih redno tri, ob nedeljah štiri. En gospod je premalo. Potrebuje po-močnikov-kaplanov. Zato je zadeva samostojne fare nujna. Od organizacij obstoja v moščanski duhovniji sedaj Marijin vrtec, ki ga vodita gospoda katehe- ta, g. dr. Žagar za fantke in g. Premrov za deklicc. — Vincencijeva konferenca obstaja po Vincencijeva konferenca Karmelske Matere Božje Selo—Udmat—Moste, ki lepo deluje. V novem letu se bo konferenca razdelila na dvoje: odsek za Moste in odsek za Kodeljevo. — Živahno deluje Prosvetno društvo. Število udov Mohorjeve družbe se v zadnjih dveh letih zelo hitro dviga. Tako živi duhovnija, ki hoče čim prej postati župnija in tako s polno močjo skrbeti za to, kar je danes krvava potreba: za zapuščene in zanemarjene duše v ljubljanskem predmestju. Bolnišnica ni sicer prava župnija, vendar ima svoj samostojni duhovnijski matični urad že nad 80 let ter vodi svojo rojstne in mrliške matice. Rojstna in mrliška knjiga sla kot angela življenja in smrti, ki se bojujeta med seboj za prvenstvo. Do leta 1923 jo zmagoval angel smrti, od tega leta dalje pa, ko so je porodnišnica preselila v sedanjo žensko bolnišnico, prevladuje stalno angel življenja, število rojstev visoko nadkriljuje število smrti. Letos jo število rojstev doseglo doslej rekordno število 1975, t. j. 56 več kot lani. Toliko jih namreč beleži rojstna knjiga duhovnega urada. Šlevilo vseh porodov jo pa še večje in je že sredi decembra presegalo številko 2000. Ljubljančanov iz cele nove velike Ljubljane jo med temi 672, torej dobra tretjina. Med temi jih jo zopet največ iz periferije Ljubljane, torej novih Ljubljančanov, dolini stari Ljubljančani daleč zaostajajo. Sploh se zdi, da se je v centrumu Ljubljano zaredil pogubni črv bele kuge, ki gloda vedno trdovratneje in ogroža tudi že ostale delo sicer še zdravega, rdečega in še polnokrvnega jabolka naše lepe prestolnice. število nezakonskih rojstev v bolnišnici sicer počasi, a procentuelno stalno pada. Še pred 50 leti zaznamuje rojstna knjiga v bolnišnici skoro izključno zgolj nezakonska rojstva, a danee jih je lo še ena osmina izmed vseh novorojenih. Oni neutemeljeni strah pred bolnišnico je že zdavno izginil in danes posečajo porodnišniro matere-porodniro iz vseh stanov in slojev; saj dobe tam vsestransko zdravniško nego in pomoč, kakor tudi stalno dušno tolažlio. Umrlo jih je letos v bolnišnici (vštete so tu tudi umobolnica, otroška bolnica in Zavetišče sv. Jožefa) ekupaj 805, skoro do številke toliko kakor lansko lelo. Ljubljančanov je bilo med njimi 298. Največ jih je pobrala jotika, rak ter razne srčne bolezni. Velik odstotek umrlih pado seveda tudi na razne poškodbe. Zaradi »žlahtnih« tekočin, ki so jih nekateri uživali v samomorilnem namenu, jih je umrlo 5. — Prav stari ljudje v bolnišnici no umirajo, ker bolnišnica pač ni kakšna hiralnica za onemogle. Najela reji i inriič je bil star 93 let; biia jc to ljubljanska mestna uboga Pećuik Marija. Izjave za razširjenje bolnišnice Rektor prof. dr. Samec Potreba po razširitvi ljubljanske bolniSnice je lako jasna, da je vsaka utemeljitev odveč, zlasti spričo dosedanjega dela v tetu pravcu. Kot zastopnik naše univerze morem le ponoviti, da je zgraditev bolnišnice v klinične zavode imperativ popolne ujiiverze in nujna posledica visoke higienske kulture našega naroda, ki je našla priznanje pri odločilnih osebah Društva narodov. Potrebo po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani in s tem v zvezi po kliniCni bolnišnici pa izpričuje najboljše dejstvo, da smo imeli medicinsko šolo kot prvi na teritoriju sedanje države že za vlade Napoleona. Dr. Valentin Meršol predsednik Zdravniške zbornice: Vedno poudarjamo važnost higijensko urejenih prostornih stanovanj za zdravje prebivalstva. Ako to velja za zdrave ljudi, mora še v toliko večji meri veljati za bolnike, katerim je bolnišnica dolžna nadomestiti vzoren dom in nuditi vse pripomočke za uspešno zdravljenje. Drugod tekmujejo v graditvi čim boljše urejenih bolnišnic, v Obči državni bolnišnici v Ljubljani pa so razmere zaradi prenapolnjenosti od leta do leta slabše. Neštetokrat so zdravniki uradno in komisijsko ugotovili nevzdržno stanje, opozarjali na težke posledice in uradnim potom prosili za pomoč, žalibog brez uspeha. Sedaj je sila prikipela do vrhunca. Zgraditev nove, moderne bolnišnice v Ljubljani je postala nujna in neodložljiva. Težko bolni, ki morajo v bolnišnici ležati nn tleh aH deliti posteljo z drugim bolnikom, zahtevajo pomoči. Dobili jo bomo. ako se bomo zanje zavzeli vsi brez razlike. Dr. M. Slavič prorrktor univerze: Po sedemletnih trudih se je začelo graditi zdravilišče za dušo, vseučiliška in narodna knjižnica v Ljubljani, za življenje in zdravje duha ter napredek duhovne kulture. Enako potrebno pa nam je zdravilišče za telo, nova, dovolj velika in potrebam ustrezajoča bolnišnica, za življenje in zdravje telesa ter napredek zdravstvene kulture. Oboje je združeno med seboj po načelu: zdrav duh v zdravem telesu. Popolna bolnišnica je obenem potrebna za univerzo, da se spremeni nepopolna medicinska fakulteta s petimi semestri v popolno fakulteto z vsem. kar potrebuje najvišji zavod za proučevanje človeškega zdravstva. Brez tega je tudi naša univerza nepopolna, medicinska fakulteta brez življenjske moči in razmaha. Zopet velik načrt, ki se brez naporov ne bo dal izvesti. Toda strah pred napori, dvom, malo-dušnost, obup je smrt vsakega velikega dela. Zato pa na plan delavci pogumni, neustrašni, vztrajni, požrtvovalni, z upom zmage svoje za mislil V Ljubljani, na sveti večer 1936. Prof. dr. šerko dekan medicinske fakultete: Človek res ne ve kaj je nujnejSe: ali razmere v ljubljanski državni bolnišnici ali pa dejstvo, da je potrebno toliko javnega hrupa, da se nekaj zgodi, kar se kot nujno mora zgoditi. Dr. France Kidrič dekan filozofske fakultete: V zadnjih letih sem večkrat imel v ljubljanski bolnišnici sorodnike in prijatelje. Kar sem ob obiskih opazil na lastne oči, me je prepričalo, da v dosedanjem opozarjanju na nevarnosti tamkajšnjih razmer nobena temna barva ni tako prečrna. Vse bolj me je bilo sram, da moremo trpeti te razmere tako dolgo in da se je krepil naš klic za tako novo ljubljansko bolnišnico, ki bi ustrezala vitalnim potrebam prebivalstva in upravičenim znanstvenim zahtevam medicinskih krogov, tako počasi. Dr. Andrej Gotar dekan tehnične fakultete: Vprašanje naše bolniSnice ni morda le vprašanje smotrne skrbi za ohranitev življenja zmožnih sil v narodu; je tudi vprašanje socialne kulture in pravičnosti, je pravo socialno vprašanje. Saj trpijo zaradi neznosnih, da ne rečem kar nečloveških materialnih razmer v naši bolnišnici predvsem le nepremožni, siromašni delovni sloji, ki si sami doma ne morejo privoščiti primerne zdravniške in bolniške oskrbe in nimajo sredstev, «la bi v najtežjih primerih iskali pomoči v dragih sanatorijih. S. toga vidika smo dolžni akcijo naše akademske mladine še prav posebno pozdraviti in jo z vsemi močmi podpreti. Dr. Gerlovič upravnik bolnišnice ca dušo ne bolezni v Ljubljani: Bil sem ravnatelj splošne bolniSnice in sem spoznal gorje tistih nesrečnikov, ki jih je bolnišnica zaradi pomanjkanja prostora morala odkloniti ali odpustiti. Videl sem muke in trpljenje tistih bolnikov, ki so bili v premajhnih prostorih natrpani po oddelkih brez udobja, ki ga sedaj običajno nudijo bolniSnice. Zato iz srca pozdravljam vsako akcijo, ki hoče doseči, da bi sleherni poškodovani ali težko bolni, ki trka na vrata bolnišnice in prosi pomoči, našel pogrnjeno posteljo, kamor bi mogel položiti svoje bolno telo. Samo velikopotezna akcija bo dosegla ta cilj. Potrebna nam je nova bolnišnica s toliko posteljami. kolikor jih je po ustaljeni izkušnji potrebno ta prebivalce, ki se zatekajo v ljubljansko bolnišnico. Bolnišnica mora biti tako zgrajena in opremljena, da bo mogla služiti kliničnemu študiju. Študij medicine naj ne bo privilegij Imovi-tejïih, ki se morejo z lastnimi sredstvi vzdrževati v drugih univerzitetnih meslih, ampak mora postati dostopen v domačem kraju vsem. tudi najrevnejšim sinovom našega naroda, ki imajo veselje in nadarjenost Prepričan sem, da bo ljubljanska klinika prinesla nezasluten razmah medicinskega znanstvenega delovanja pri Slovencih, kar gotovo ne bo ostalo brez blagodejnega vpliva na zdravstveno stanje naroda. škof dr. Gregorij Rozman Skrb za bolnike je eminentno delo krščanske ljubezni. Cerkev je iz duha Kristusovega, ki je nežno skrb posvečal vsem trpečim, ustanovila prve bolnišnice na svetu Vedno in še danes velja v Cerkvi delo pri bolnikih za izraz popolne ljubezni, za nekaj, kar presega povprečno krščanstvo, dasi veže zapoved ljubezni vse ljudi. Ko je državna oblast, preoblikovana in po-duhovljena po sto- in stoletni vzgoji krščanstva, prevzela javno skrb za bolnike v svoje roke, je storila samo svojo dolžnost. Namen državne politike mora biti splošna blaginja vseh stanov v državi. Ne more se govoriti o splošni blaginji, če ni preskrbljeno za bolnike vseh vrst, za hiralce In sirote. Predvsem in v prvi vrsti je torej država poklicana, da ustanovi In vzdržuje zadostno velike in zadostno številne bolnišnice. Je to samo pravično in nič več. Ce državna oblast pobira davke ter jih državljani plačujejo, nastane neka tiha pogodba, ki iz naslova pravičnosti zahteva, da se davčni denar uporablja za vse tiste namene, ki tvorijo splošno ljudsko blaginjo. Žalostno znamenje bi bilo. ako bi bilo treba državno oblast z zasebnimi akcijami k temu šele prigovarjati. Dasi je skrb za bolnike dolžnost države, izvirajoča iz pravičnosti, ostane vendar za zasebno inicijativo in za udejstvovanje ljubezni še mnogo, mnogo prilike. Vsi vemo, da v sedanjih razmerah tudi urejena država ni temu kos. Vsi moramo vsak po svojih močeh, sodelovati. Na razne načine. N. pr. da vzbujamo splošno zanimanje, ostrimo zavest dolžnosti ljubezni in pravičnosti, da sredstva zbiramo, ki dopolnjujejo državne dotacije itd. Tako je tudi »Akcija za razširitev bolnišnice« potrebna, prihaja iz duha krščanstva, pa bo prav zaradi tega imela uspeh, če bo iz duha Kristusovega vodena z edinim namenom pomagati našim bolnim bratom in sestram. Prof. dr. F. K. Lukntan predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani: Skrb za moralno in fizično zdravje slovenskega naroda je naloga, ki mora biti srčna zadeva slehernega Slovenca. Med sredstvi za fizično zdravje ljudstva je moderna, po obsegu in kvaliteti vsem dejanskim potrebam ustrezajoča bolnišnica in klinika nujno potrebna. Moramo jo terjati in z vsem poudarkom terjati, dokler ne bo stala. Kakšna stiska je e prostorom v ljubljanski bolnišnici, nazorno kaže slika kirurgičnega oddelka, kjer ležita po dva in dva skupaj lia |>osteljah. Kadar je naval še večji pa morajo položiti celo zasilne žinmice po tleh. Franja dr. Tavčarjeva dvorna dama, za Splošno žensko društvo: Skrb in delo prav vse slovenske javnosti mora biti usmerjeno v to, da se čim preje zgradi v Ljubljani moderna bolnišnica, ki bo ustrezala vsem zdravstvenim zahtevam ljudstva, a bo prevzela hkrati tudi delo osrednjega zdravstvenega zavoda, klinike za vso Slovenijo. Slov. kršč. ženska zveza Slovenska krščanska ženska zveza kot centrala vseh katoliških ženskih društev Slovenije se z vso iskrenostjo pridružuje stremljenju akcije za razširitev bolnišnice. Prav slovensko ženstvo, matere in gospodinje čutijo vso težo preobremenitve in prenapolnjenosti sedanje bolnišnice, ko pošiljajo svoje najdražje s smelim upanjem na skorajšnje ozdravljenje v bolnišnico, pa jim ta velikokrat dragih bolnikov niti sprejeti ne more, ali pa jim ne more nuditi tega. kar bi bolniki potrebovali Toda ne samo sebična želja pomagati svojim najbližjim dragim kliče ženo k tej skupni akciji, ampak tudi skrb za zdravje in ohranitev sedanjega in bodočega rodu v slovenskem narodu. Je pa tudi še sto in sto mater, ki pošiljajo svoje sinove medicince v tujino, da se lam izolira zujejo za svoj bodoči zdravniški poklic, pa jim tujina velikokrat ukrade najboljše, kar imajo — dušno in telesno zdravje. Tudi te matere imajo sveto pravico in dolžnost, da dvignejo svoj glas in javno in glasno povedo, da hočejo svojim sino vom. ki jih študirajo z najtežjimi žrtvami, dati priliko, da se izobražujejo doma. Tudi narodni kapital, majhen morda za posameznika, a velik za mali narod, kakršen Slovenci smo, bi na ta način ostal domovini. V interesu vsega slovenskega naroda ie. da dobi Ljubljana čimprej povečano bolnišnico, S' boljše pa popohio kliniko. Dr. Jure Adiežič župan ljubljanskega mesta: Naše mrsto pogreša mnogih modernih social nih naprav. Najbolj občutno pa je pomanjkanji' zadostne bolnišnice, kjor bi našli potrebno oskrbo in zdravniško pomoč naši najbednejSi, ki morajo iskati zdravja izven domače hiše. To pomanjkanje je tako kričeče, da se mora zdramiti cel narod in poklicati na pomoč, da se la veliki socialni nedostatek čimprej odpravi. Pri tom delu moramo biti složni vsi do zadnjega, ker gre za našo skupno narodno stvar, za blagor našega ljudstva, pa tudi za našo narodno čast in ponos, ki nam ne dopušča gledati, kako ležijo naši bolniki po hodnikih in po tleh, kot da niso ljudje. Zato iskreno pozdravljamo plemenito akcijo za /gradiio nove bolnišnice in ji želimo polnega uspeha. Naša dolžnost pa je, da jo podpiramo z vsemi sredstvi Dr. Mayer načelnik sanitetnega oddelka kr. ban. uprave v Ljubljani: Iz vsega srca pozdravljam akcijo za novo osrednjo slovensko bolnišnico v Ljubljani. Iz svojega večletnega dela kot načelnik oddelka, ki mu je poverjena skrb za zdravstvo, poznam predobro razmere, v katerih žive naše bolnišnice, in vem. da bi mogla le nova bolnišnica v Ljubljani dokončno rešiti to težko vprašanje, ker le taka bolnišnica bi- odgovarjala zdravstvenim potrebam in tudi kulturi našega ljudstva. Iskreno želim, da bi to plemenito delo našlo pri merodajnih faktorjih polno razumevanje, da hi že kmalu zrasel v naši Ljubljani nov doni zdravja in zdravniške vede. > Prof. dr. Dolenc za društvo >Pravnik<: Sprožili ste akcijo za razširitev ljubljanske bolnišnice. V prvi vrsti se zdi, da zasledujete s tem humanitarne cilje. Razmere, ki so nastale v stari bolnišnici, zidani za potrebe, obstojeôe pred pol stoletjem, so postale nevzdržne in že davno ne ustrezajo ne zdravstvenim, ne higijensklm zahtevam. Premajhni in prenapolnjeni prostori onemogočajo sploh vsako uspešno zdravljenje. Toda izkazovanje zdravniške pomoči in nega ni danes samo izraz humanitete, ampak dolžnost vseh tistih, ki jim je skrbeti za javni blagor. Zato naj prodre zahteva, da dobi v bolnišnici vsak pomoč, kdor jo mora tamkaj iskati, in sicer uspešno pomoč. Bolnišnice morajo biti zato na višku zdravstvene znanosti, pa tudi v položaju, da temu primerno poslujejo. Bolnišnica se mora zato zadostno povečati in opremiti z vsemi modernimi pripomočki, da bo izvrševala to nalogo. Izjavljamo zato, da bomo uresničenje misli, ki ste jo sprožili, vselej in kar najbolj podpirali. Poudarjamo pri tem javnopravno dolžnost tistih, ki so na krmilu države, da nemudoma pripravijo ln tudi resnično izvedejo razširitev bolnišnice v Ljubljani. Samo po sebi se razume, da se razširitev ne sme omejiti na že sedaj obstoječe potrebe. ampak da se je treba pri tem ozirati na potrebe, ki se predvidoma pokažejo po pričakovanju porasta prebivalstva v teku vsaj ene generacije. Docent dr. Matko predsednik Slovenskega zdraviliškega društva v Ljubljani: Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani kot stanovska in znanstvena organizacija zdravnikov v naši banovini se v polnem obsegu pridružuje zahtevi celokupne slovenske javnosti po novi klinično urejeni bolnišnici v Ljubljani. Sedanja bolnišnica nikakor niti po obsegu uiti po opremi ne ustreza več splošnim potrebam in zahtevam sodobne medicine. Ta nedostatek ljubljanske bolnišnice prihaja tem bolj v poštev, ker ta ustanova ni namenjena le ozkemu krogu prebivalstva mesta Ljubljane in njene bližnje okolice, marveč prihajajo vanjo bolniki iz vsega slovenskega teritorija, ponajveč s kompliciranimi bolezenskimi pojavi, ki zahtevajo preiskave, katerim so le kos moderno urejeni instituti in laboratoriji. Naša bolnišnica pa tudi ne ustreza težnjam in potrebam bolniških zdravnikov, zlasti ne našega medicinskega in zdravniškega naraščaja, ker jih zaradi pomanjkanja prepotrebnih prostorov: biblioteke, čitalnice, laboratorijev itd. ne nudi zadostne možnosti za vsestransko strokovno izobrazbo in za poglobljeno znanstveno delo. Prilike v sedanji bolnišnici so nevzdržne in so takega značaja, da zahtevajo čimprejšnjo odpravo, ker bi sicer utegnile nastati nedogledne posledice za splošno zdravstvo naše banovine, zlasti pa za naš zdravniški naraščaj, ki išče pod njenim krovom nadaljnjega izpopolnjevanja in usposobljenosti za svoj bodoči poklic. Iz tega razloga je Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani brezpogojno za ustanovitev nove bolnišnice v Ljubljani, ki naj se uredi po vzorcu modernih kliničnih zavodov, ki bo ustrezala vsem potrebam in zahtevani vsestranske izobrazbe na šega zdravstva, kakor tudi zdravstvenim potreham celokupnega slovenskega naroda. Pletcrskl predsednik Društva itiedlelmev v Ljubljani: V imenu vseh slovenskih medicincev. ki imajo priliko prav od blizu videti grozne razmere v naši bolnišnici, odločno postavljam zahtevo, da vlada zgradi v Ljubljani novo, moderno, vsem zahtevani medicinsko znanosti ustrezajoče bolnišnico in pa zahtevo, da se že vendar enkrat konča z zaposlav ljanjem slovenskega študenta in da se odpravi iz zakona o univerzah sramotni § 51., ki omejuje liubljansko medicinsko fakulteto samo na štiri se meetre in s tem prisili slovenskega medicinca, da o po dveh letih Studila poda v tujino, kier se jih večna s skromnimi sredslvi nrav težko prebija skozi dolg in drag študij. Naj vendar pomislijo merodajni državniki na to, da življenje v pomanjkanju mladega človeka izčrpa tako, da potem, ko sain aktivno poseže v življenje, nima več toliko liiševue in telesne sile, kolikor to od njega zahteva njegov težki in odgovorni poklic. In da stojimo takrat, ko nas narod najbolj potrebuje, izčrpani in brez krvi pred velikimi nalogami. — Mislim, da je naša sveta pravica, da imamo popolno medicinsko fakulteto — klinike — doma, v našem slovenskem kulturnem centru! Kajti v svobodni državi mora biti pravica za vse enaka 1 Oton Župančič predsednik PEN-kliiba. Ljubljana: Čudno, da je treba še naših besed, ko stvar sama tako kriči I Dr. Ježe Pogačnik urednik Mohorjevih publikacij: Pač je bolj človeška omejenost kakor pa oma-zanost kriva, da imamo zdravi in preskrbljeni ljudje lako malo srca za bolnike in reveže. Toda sočutje, ki bi ga kljub temu morali imeti s trpinčenimi bolniki v naši bolnišnici, bi že davno moral priti v sveti gnev in neutrudno delavnost vseh, da se tem usmiljenja vrednim udom naše družbe omogoči človeško zdravljenje. Ali niso sedanje razmere v ljubljanski bolnišnici udarec v lice nališpani kulturi XX. veka? In če že naš čas krščanski noče biti več, naj bi vsaj svoje toliko poveličevano človekoljubje ne nosil le na jeziku, temveč je kazal v dejanjih. France Kremžar predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev: Prav gotovo je, da Je Okrožni urad za zavarovanje delavcev zaradi nevzdržnih razmer v naših bolnišnicah silno prizadet. Se bolj pa so prizadeti naši ubogi bolniki, kateri so tako nesrečni, da morajo v takih bolnišnicah iskati izgubljeno zdravje. Zato ima socialno zavarovanje utemeljeno pravico biti z dejanskim stanjem nad vse nezadovoljno. V tem smislu se seveda pridružujem izjavam drugih faktorjev, pristavljam pa, da od samih izjav ne bomo zgradili nove bolnišnice. Izjave same so po mojem že kar nepotrebne, ker razmere same dovolj kriče. Treba nam je samo realnega načrta, katerega naj izdelajo poklicani strokovnjaki in katerega bo treba brezpogojno tudi izvesti. Naj bi torej kdo rajši organiziral akcijo, da bi se strokovnjaki vendar že zedinili, nam dali ustrezajoč načrt nove bolnišnice, zraven pa finančni načrt, ki je tudi potreben, če hočemo od koga kaj zahtevati. 1 ш Srečko 2umer predsednik Jugoslovanske strokovne /. ezc: Kot predsednik Jugoslovanske strokovne zveze najtopleje pozdravljam delo za novo moderno bolnišnico v Ljubljani. Delavstvo pač najbolj razume to pereče vprašanje, ker je ravno ono navezano edinole na javne bolnišnice v primeru bolezni in zato tudi ono najbolj trpi pod temi žalostnimi razmerami v ljubljanski javni bolnišnici. Ni danes delavca, ki bi se lahko zdravil uspešno doma ali si plačeval svojega zdravnika. Mislim, da govorim z srca vsakterega slovenskega delavca, če izražam zahtevo na merodajne faktorje, naj takoj prično z delom za novo moderno klinično bolnišnico v Ljubljani, ki naj bo zgrajena in opremljena tako, da bo nudila najmodernejšo zdravniško pomoč vsem tistim tisočem, ki so vanjo zatekajo iskat pomoči in zdravja. Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani: Zveza industrijcev za dravsko banovino smatra, da je definitivna ureditev vprašanja ljubljanske bolnišnice nujna in neodložljiva potreba naroda in države. Krize, v katero je zašla ljubljanska bolnišnica, ne bo možno izlečiti s provizornimi ukrepi. Bolnišnica s tako skromno kapaciteto ne more zadovoljivo izpolnjevati svojega namena in tudi nima prilike in možnosti, da bi se znanstveno razvila in opravljala več kakor funkcijo zasilnega lazareta. Zato smatra Zveza industrijcev, da je zgraditev moderne centralne klinične bolnišnice v zvezi s popolno medicinsko fakulteto, ki bo omogočila temeljito znanstveno izobrazbo in zanesljivo delo, potreba, ki je nujna za slovenski narod in za ugled države in ki je ne bo več mogoče odlagati. Slemškeva dražba v Ljubljani Podpisana organizacija katoliškega učiteljstva v Sloveniji Slomškova družba« ee v polni meri pridružuje stremljenjem in prizadevanjem »Akcije za razšritiev ljubljanske bolnišnice«. Prepogosto se dogaja, da morajo ljudje z raznimi boleznimi, ki bi potrebovale nege in oskrbe dobro urejene bolnišnice, se zdraviti doma ali pridejo v prenapolnjeno bolnišnico, kjer zdravniki ln strežniško osobjo ne more posvečati dovolj pažnje pri negovanju teh bolnikov. Ljubljana kot univerzitetno mesto nujno po trebuje veliko bolnišnico, najboljše kliniko, ki bi r.udila slovenskim medicincem možnost, da študirajo domu in se posvetijo tudi v svojem bodočem delu svoji ožji domovini... 3r. ž?royn!k Janko predsednik Odvetniške zbornice: SplnSna bolnišn ica v Ljubljani le v sedanjem -laiiju popolnoma nezadostna, ker ni več v pravem razmerju s številom prebivalstva na ozemlju njenega okoliša. Razširjenje bolnišnice je zato nujna življenjska potreba vsega prebivalstva, posebno revnih slojev. Taka bolnišnica bo vrhu tega služila razvoju iaše univerze in s tem dvigu naše narodne kulture. Vašemu idealnemu pnkrelu želim popoln uspeh. SREČNO NOVO LETO ŽELE SLEDEČE LJUBLJANSKE TVRDKE : VRABEC ALOJZIJ sploSno kleparstvo Ljubljana, Sv. Petra nasip 41 Јлл6к> novo- Шо-f želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča m Pogačnik Matko knjigoveznica in galanterijska delavnica LJUBLJANA, Kongresni trg 12 MAR. VOLK-KOŠMERL Prvo jugoslovansko izdelovanje drož Ljubljana - Telefon 3312 Ш Leopold Riiâvec, Ljubljana krojaški mojster, Miklošičeva cesta 7 trjU želi srečno novo leto cenjenim naročnikom 5® in se priporoča za nadaljno naklonjenost Vsem cenj. damam in gospodom se za izkazano k3 zaupanje in poset zahvaliuje ter se za nadaiino tyê naklonienost pruoroča brivski in damski česalni salon |fi G j ud Aleksander LE Ljubi iana, Kongresni trg št. 6 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem IVAN TOME, čevljarski mojster LJUBLJANA Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom »FAJMOŠTER« GOSllLNA Ljubljana M. Anžič Srečno in veselo novo leto želita svojim ceni. odjemalcem in prijateljem Martin in Ivanka Rozman mesarija Ljubljana, Šolski drevored Blagoslovljeno in srečno novo leto želi Aleksander Gôtzl Ljubi iana, Tyrševa cesta 17 (poleg kavarne »Evropa«) OKVIRJI: najmodernejše oblike, izdelovanje lesenih lestencev, (lustrov), vsakovrstna pozla-čenja in popravila. Popravila in naprava oltarjev M. REMIC trgovina z mešanim blagom Ljubljana VII, Celovška 85 FANI KAČIC gostilna «Pri raci« in trgovina s kurivom Ljubljana, Sp. Šiška Srečno novo leto želi IVAN SIMONČIČ trgovina z mešanim blagom Ljubljana VII, Celovška cesta 63 Gostilna KREGAR Štepanja v-s želi srečno in veselo novo leto Srečo in zadovoljnost v novem letu želim cenj. prijateljem in odjemalcem zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, ter se tudi za naprej priporočam ANTON KOSTA modno krojaStvo Ljubljana, Pražakova ulica 3 Obilo sreče v novem letu želita vsem cenjenim gostom ANTON in JERICA 2IČKAR Ljubljana Gostilna »PERLES« ;>a.v>. лпк i ЛјзжетзлЈ®*. tes« VIKTOR KLESNIK, sedlar, jermenar in torbar Ljubljana, Poljanska cesta 49 FRANC DOLNICAR mesar Ljubljana, Šolski drevored FR. in TONČKA AN2IC mesarija Liubljana Hradeckega cesta — Šolski drevored FRANC AN2IČ mesar Ljubljana MATKO SOKLIC trgovina in gostilna Pred koniuinico štev. 4 Trnovo in Hrenova ulica 19 Srečno in veselo novo leto IVANKA VRHUNC trgovina s kurivom Ljubljana, Bohoričeva ul. 25 Jaa6u> HOtt» loto- želi Jakob in Ana Petr/č, mesarija Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Telefon 37-48 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem A. DRUSKOVIČ- ILAVNIK trgovina z mešanim blagom in brivnica LJUBLJANA-MOSTE Val. Vodnikova ulica 14 Srečno in vese'o novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem JOŠKO STANOVNIK, Moste špec. trgovina — Predovičeva ulica št. 18 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom GOSTILNA »PRI FIGOVCU« LJUBLJANA Srečno novo leto želi J. VILHAR urar in trgovec z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 Krojaški atelje za uniformo in civil ALOJZ VRBINC Ljii' 'iana, Vidovdanska cesta 20 JOSIP MEZNARČIČ pekarija LJUBLJANA, Tržaška cesta 4 Srečno novo leto želi »TEHNIK« J. BANJAI ..lUBLJANA Miklošičeva 20 Srečno novo leto 1937 želi svojim cenjenim gostom in prijateljem KAVARNA „EVROPA" V LJUBLJANI ANTON IN TEREZIJA TONEJC Ivan Srcbot čevljarski mojster Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 15 ssfi&.Y* mr&wmt Veselo in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem Joško Kunavar gostilna pri Perdanu SAVLJE-JE2ICA 24 Srečno novo leto ieli tvrdka FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 IVAN BERNIK tovarna žaluzij, okenskih rolet in zaves LJUBLJANA Linhartova ulica 8 Anton Merhar pletarska delavnica Ljubljana, Sv. Petra cesta 22 Vessio iu b.agoul« v.teuo novo leto selim vsem tvojim ceni. naročnikom VIKTOR 2VEGELJ soooellkareivo, pleskarstvo ш irlcosilkarstvo LJUBLJANA Cojzova c. 1 Potočnik Jože izdelovatelj lesenih stopnic Sp. Šiška — Jernejeva cesta 19 - Ljubljana VII. Trgovina z delikatesami in špecerijo Rudolf Mlakar Šiška, Jerneieva 35 želi svojim ceni. odjemalcem srečno in veselo novo leto Srečno in veselo novo leto želita vsem cenj. naročnikom Ivan Wostner Edvard vodov, instal MOSTE sploš. klepar Zaloška cesta 21 Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemnlcem, prijateljem in znanctm želi Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31 Maribor, Vetrinjska ul. 20 Celje, Kralja Petra c. 33 Kamnik, Šutna 4 ALOJZIJ BRECELNIK mesar in prekajevalec Ljubljana VII, Celovška c. 93 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA, Jernejeva e. 18 JOSIP MAGUŠAR pekarna LJUBLJANA, Dolenjska c. 48 Veselo in srečno novo leto želi Alo/z Lom bar modni salon za dame in gospode Ljubljana VII, Celovška c 53 KOŠAK MILAN mesarija Moste, Pokopališka 35 Јл£&и> novo ielbo* želi tvrdka IVAN KREGAR pasar in srebrar Izdelovanje vseh kovinskih predmetov in kromiranje LJUBLJANA, Zrinjskega cesta 3 DOLENC VINKO in ŠTEFANIJA mesarija MOSTE - KODELJEVO - ZELENA JAMA Srečno in veselo novo leto žel'ta svojim cenjenim gostom in prijateljem HELENA RAZPOTNIK in sin RAJKO gostilna »Pri Martinu« na Viču Јл«£и> kcxvo ieJto- želi TEODOR KORN klepar, krovec in instalater Ljubljana. Poljanska cesta 8 Jaa&u> muu> tato- želi svojim cenjenim gostom gostilna pri, KOL O VRATARJU Ljubljana, Pred škofijo 14 Srečno novo leto želita FRAN m MARIJA NOVLJAN mesarija in prekajevalnica Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Srečno novo leto želi veletrgovina galanterije in pletenin Osvald Dobeic Ljubljana, Pred škofijo 15 Delikatesna trgovina IV. BUZZOL1N1 Ljubljana, Lingarjeva ulica Јл«6и> novo- (Leto- želi BUFET PRI „TROMOSTOVJU SUNARA, Cankar;evo nabr. 3 Mesarija IVANA ZUPANČIČ Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Srečno novo leto želi tvrdka IVAN PENGOV kiparstvo Ljubljana Kolodvorska ul. 20 Gustav Erklavec trgovina z deželnimi pridelki in kislim zeljem Ljubljana, Povšetova 10 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem gostilna in trgovina V lad is!h va Novaka dediči Vič pri Ljubljani Srečno in zadovoljno novo leto 1937 želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Kari Prelog - Ljubljani trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo: Gosposka ulica št. 3 Na drobno: Stari trg št. 12 in 2idovska ulica št. 4 Veselo novo leto želi lekarna dr. G. Piccoli Ljubljana, nasproti »Nebotičnika« Juvelir in zlatar LUDOVIK CERNE Ljubliana, Wolfova ulica 5 ŠIMNOVEC AL. želi srečno in veselo novo leto vsem svojim naručn kom, prijateljem in znancem Modna krojačnica Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 25 Svojim cenjenim gostom želita srečno in veselo novo leto IGNACIJ in HELENA BANKO gostilna pri »Načelu« LJUBLJANA, Kette-Murnova c. (Šmartinska c.) Srečno novo leto 1937 želi svojim cenjenim odjemalcem, prnateljem in znancem Franc Dolinar, Ljubljana parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11 Stran Josip Bergman Earna topilnica loja — industrija črev jubljana, Poljanska cesta štev. 85, 87 Tel. U. 20-61 — St. ček. zavoda 11.100 — Tek. rač. pri Ljublj. Kred. banki Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom želi Franc Rebernik, Ljubijana pleskarstvo in ličarstvo — Komenskega ul. 22, tel. 3177 SVOЛM CENJENIM GOSTOM prav srečno novo leto 1937 6 SB A Restavracija — „ REZI ZALAZNIK AVGUST KOBILICA tapetnik in dekorater Ljubljana, Tyrševa cesta 36 Srečno novo leto želi RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana, Mestni trg Srečno novo leto 1937 želi vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem tvrdka »GROM« carinsko-posredniški in špedicijski biro LJUBLJANA Pri šestici" Kavarna »CENTRAL« in vinotoč ANA MIHOLIC Ljubljana, Sv. Petra nasip želi srečno in veselo novo leto 1937 JOSIP REBEK ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7 IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metla Ljubljana, Kersnikova ulica št. 3 Srečno in veselo novo leto 1937 A. <£ JE. Skabernè ANTON MENCINGER Špecerijska trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 42 Srečno In veselo novo leto 1937 želi ^ F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova «il. 12 trgovina mešanega blaga Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom in gostom BRICELJ IVAN, Ljubljana, Tyrseva cesta 15 Telefon 33-07 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Štepanji vasi na Planinarju l|g Srečno in aH veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Ц Martin Bujas, Ljubljana lastnik vinotoča — Prešernova 5 «rti* m- Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina ÏÉ T. Eger p? Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 • Srečno novo leto želi Terezija Marinko trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Prisojna ulica 7 Љ9 Ш Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem ItlÉ I Singer šivalni stroji d. d. ^ Ljubljana Srečno novo leto želi Ш PARFUMERIJA STRMOLI Ljubljana Pod Trančo štev. 1 mM m JAečtto ùv vaseJlo лovo tdbo 1Ш I* I 4 * v: JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Veselo in srečno novo leto želi Franc Posavec, Ljubljana pekarna in slaščičarna, Karlovška c. 30 Prodajalna H. Ničman fj Ljubljana, Kopitarjeva ulica if vsem cenj. odjemalcem blagoslovljeno Ш novo leto Srečno, blagoslovljeno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi janežič j osi pin a, Ljubljana mlekarna — Poljanska cesta 3 Srečno in veselo novo leto ieli svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka fosip Šolar in /. Wagner trgovina s čevlji Ljubljana, pri Zmajskem mostu G. Besednik in drug trgovina in izdelovalnica kirurgičnih in ortopedičnih pripomočkov in sanitetnega materijala LJUBLJANA ' Prešernova ul. 5 Srečno in veselo novo leto želi cenjenim naročnikom in odjemalcem fos. Rojina, Ljubljana Ш konfekcija - modno krojaštvo špecijalna delavnica poklicnih oblačil $ Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem veletrgovina usnja Brata Moskovic, Ljubljana Priporočava svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije stalno na zalogi. Telefon 25-15 рЦ Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem cenj. naročnikom I TONE MALGAJ ćjp družba z o. z. S stavbeni, pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar Ц LJUBLJANA f|J Gosposvetska c. 16 (pri Levu) Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem j. ROZMAN izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas LJUBLJANA — Tel. 27-66 — Sv. Petra c. 83 fiîii" i m (S Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. strankam znancem in prijateljem m Ш s ЈИП VOJSKA STANE pleskar, sobo- in črkoslikar Cerkvena ulica 11, Ljubljana Veselo novo letol L,. MI RUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15 Na veliko! — DEŽNIKI — Na malo I Ustanovljeno leta 1839 Tvrdka Drago Schwab LJUBLJANA, Aleksandrova 7 Rafko Koretič Ljubljana, Aleksandrova c. 4 Palača »Viktorija« Specerija, delikatese, lastna pražarna za kavo. — Telefon 28-51 Srečno in veselo novo leto želi SRŠEN CIRIL Zavod za snaženje oken in parketov LJUBLJANA, Židovska steza 3 Srečno in veselo novo leto želi tvrdka ANTON KOZINA matematično-mehanična delavnica LJUBLJANA, Smartinska c. 8 Joško Zaje ^PKlZfl J Ć U _■ннт^^ гчтииммтаамав.л — 55 ,i ,1IBBBBSB LJUBLJANA POLEG TROMOSTOVJA SPECERIJA DELIKATESE ZAJUTRKOVALNICA LEGAT ^ I ZAJUTRKOVALNICA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28 7JU fcexCo. &ји&6јанА - Јл&ф*t 2268 Srečno in uspeha polno leto cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem Ant. Krisper, Ljubljana Mestni trg i$\a£*u> komo teJtoJ Ivan Kapeli, Ljubljana VII bakrarstvo in kotlarstvo Srečno in veselo novo leto želita FRANC in IVANKA KLBER trgovina in mesar ja ŠMARTNO, MOSTE Veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem MARIJA RIHAR USTERŠEK, mlekarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 Lekarna Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1 Kavarna Prešeren Ljubljana, Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar FRAN REPIĆ sodarsko podietje LJUBLJANA JAA6W> moko £«■&>/ Kavarna „Tabor" Matija Karba Anten Marinč parna pekarna Ljubljana, Tyrševa cesta 58 »SLAVIJA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI '//Л vsem svojim prijateljem — • srečno novo leto 1937 *er 8e priporoča tudi v bodoče za w\zaupanje in naklonjenost »SLAVIJA« zavaruje: proti požaru, vlomu, razbitju stekla, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodi, toči. transportnim škodam, poškodovanju avtomobilov; sprejema vsakovrstna življenjska zavarovanja po najugodniiših kombinacijah. GENERALNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA 12 telefon 21-70 22-76 PODRUŽNICE IN EKSPOZITURE: Beograd, Celje, Maribor, Novi Sad, Osijek, Sarajevo. Skoplje, Split in Zagreb. Zastopstva v vseh krajih. Naši zastopniki Vam predlože pogoje in pruračune vseh vrst zavarovanj brezplačno A. PINTAR trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom Шт Ljubljana, Gosposvetska cesta 14 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Sokolov foško in Metka Ljubljana, Pred Škofijo št. 18 Ivana Oorše, Ljubljana restavracija »Novi svet« Gosposvetska cesta 14 Srečno novo leto 1937 želi Strgulec Pavel izdelovatelj železnih postelj in posteljnih mrež Ljubljana J\cčno, ut imdio novo. (Loto. 293У KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE GORSE ANGELA trgovina s čevlji Ljubljana, Stari trg 15 OSVALD PENGOV trgovina — gostilna Ljubliana, Karlovska cesta A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Podboršek Anton mesar in prekajevalec Ljubljana Linhartova 4 — Podruž.: Staničeva 8 Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem in se priporoča tvrdka PRAZNIK IVAN, splošno mizarstvo Ljubljana Zavrti 9 Srečno in veselo novo leto Krojaški salon IGNAC RESETIČ Ljubljana, Masarykova c. 14 Palača »Grafika« Srečno in veselo novo leto želita JOSKO in VIKA JAGODIC, mesarija Kodeljevo, Zadružna 8 Zaloška c. 3 PRE] K. T. D. ČRTALN1CA IN TVORNICA POSLOVNIH K N 3 IG LJUBLJANA KOPITARJEVA ulica it 6, II. nadstr. ALOJZ in ALOJZIJA JES1H mesar in prekajevalec LJUBLJANA, Zavrti št. 6 in Šolski drevored — stojnica Veselo in srečno novo leto želi svojim cenj. strankam in se priporoča za nadaljna naročila TRAMPUS VIKTOR stavbeno mizarstvo. — Dravlje 125 Oprešn/k Ivan OKI jajčne domače testenine Ljubljana — Šiška 232 Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Antonija Gutnik mesarija in prekajevalnica Glince, Tržaška cesta 5 Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita Milko in Marija S/amič mesarija Ljubljana, Jegličeva 10 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem JOSIP LEVANIČ vinogradnik — veletrgovina LJUBLJANA VII, Lepodvorska 14 Srečno in blagoslovljeno novo leto želi in se priporoča Vižintin Ivan mestni zidarski mojster v Ljubljani Močnikova ulica 13 Telefon št. 3777 Ivan in Frančiška Javornik mesar in prekajevalec Ljubljana, Domobranska c. 7 Šolski drevored Podružnice: Telefon Wolfova ul. 12 \ 27-03 Miklošičeva c. 17 J 31-57 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto. fjf « Srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem ter se priporoča jOSlP MU S AR - mesar in prekajevalec L/UBL/AMA Sv. Petra cesta 61 - Tel. 32-40 Celovška cesta 43 - Tel. 20-33 ттт&тжтттттшж RIO flutomatlžni buffet d. г o. x. < Ljubljana, Selenburgova 4 Telefon ae-63 Stavbno in umetno mizarstvo A. Ro/ina G Ko. v; H? Ljubljana ^ Slomškova ulica - Kolodvorska ulica Srečno in veselo novo leto želi Peter Angelo družba z o. z. Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. m w 3 Ш H 91 ïsSM 2H S Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Simon Kuniič izdelovalec soda-vode ter prodaja drv in premoga Ljubljana, Sv. Petra c. 45 PIO RADONIC veletrgovina vina in žganja Ljubljana, Stara pot št. 9 Veselo in srečno novo leto želi gostilna pri »Korelnu« „Na - Na" Česalni salon za dame ERNA FETTICH- FRANKHEIM Ljubljana, Kongresni trg 19 Foto-materijal Janko Pogačnik Ljubljana, Tyrševa c. 20 Srečno, uspthov polno novo leto želi ANION BARTOL trgovina s kurivom Ljubliana, Tyrseva 46 Srečno in veselo novo leto želi cenjenim naročnikom Albina Bogataj salon perila Ljubljana, Gradišče 13 Srečno in veselo novo leto želita svoj.m odjemalcem in gostom MARINSEK IVAN in MARIJA gostilna in mesarija, Ljubljana, Prečna ul. 6 Srečno novo leto želi vsem cen), odjemalcem in se priporoča še v nadalje Robert Goli, Ljubljana Šelenburgova ul. 3 Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča Andrej Dolin ar parna pekarna Bohoričeva 1 in vogal Šmartinske c. Ш m ijfOT m Veselo in srečno novo leto želiva vsem našim gostom in odjemalcem gostilna »Kovačeva« M. T. Gorjanc Tomačevo ». * S Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem A. Gastraun trgovina dežnikov in solnčnikov (lastni izdelki) Ljubljana, Prešernova ulica 42 Srečno novo leto želi vsem cenienim odjemalcem K. Zevnik mesarija Ljubljana VII. TyrSeva c. 41 m m Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem FRANC in LIZI JAGODIC mesarija Korunova nI. 5 Šolski drevored Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tvrdka D. Cebin prodaja premoga, drv in koksa Ljubiiana, Wolfova ulica 1 Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom Duma i'd. Stošić gostilna pri »KMETU« Gosposvetska cesta 8 Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Ivana in Anton Ponikvar mesar Ljubljana, Vodnikov trg Prva slovenska Zidarska zadruga r. z. z o. z. LJUBLJANA, Tržaška cesta 2 Telefon 28-81 Ivan Sajovic splošno čevljarstvo in specialist za ortopedična obuvala Ljubljana, Novi trg 4 Srečno in veselo novo leto želi prečastiti duhovščini in ostalim cenj. naročnikom Avgust Mence pasar Ljubljana, Medvedova 7 Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim ceni- odiemalcem tvrdka L KNEZ - Ljubljana Srečno novo leto želi vsem svoiim odiemalcem tvrdka Bogdan Žilic Tyrseva cesta 11 Srečno novo leto želi v«cm svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Cvetličarna „Split" Veletrgovina žganja Emerik Zeiinka Ljubljana VII. želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in yeselo novo leto 19371 Gostilni „Ljubljanski dvorM in „Gajev hram" znani po «vojih dobrih kuhinjah in prvovrstnih vinih, želita svojim cenj. gostom srečno novo letol MATEJ in MINA ČEPIĆ Srečno novo leto želi svojim cenj odjemalcem in prijateljem Lekarna Ustar Srečno novo leto želi MATIJA in LIZI STERLE krčmar Ižanska 202 (pri Iškem mostu) Veselo novo leto želi Jos. R. Puh LJUBLJANA, Gradaška ulica 22 Obilo sreče v novem letu 1937 želi Bjttelino Angelo pooblaščeni stavbenik in sodno zapriseženi izvedenec Izvršuie ve.'i gradbena in v to stroko (padajoča dela, kot železobeton, pod- in nad-talne zgradbe, kakor tudi vsa cementna in umi'tno kamnoseška dela. Nadalie se priporoča tudi za izvršitev vseh tehn'čnih del kakor načrtov, proračunov, statičnih računov, izvedeniških mnenj itd. — Pisarna v Ljubljani VII, Aljaževa ulica 35 Telefon 33-39 Srečno in' veselo novo leto želi svojim odiemalcem elektrotehnično podjetje Bogataj Juart LJUBLJANA, Kongresni trg 19 (prleg nurske cerkve) Vsem ceni. gostom in odiemalcem želi srečno in veselo novo leto Leopold Zupančič posestnik in gostilničar Ljubljana Jegličeva 15 Јлв6и> novo teto želi vsem svojim cenjenim odiemalcem PETER STEPIČ Lastnik MIRKO STEPIČ — restavracija in veletrgovina z vinom LJUBLJANA, Tržna ulica VESELO NOVO LETO želi vsem strankam, prijateljem in znancem GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE Anton Maorič poobl. graditelj in sodni izvedenec v Ljubljani Pisarna v lastni trinadstropni hiši na Tyrsevi cesti št. 55 Telefon 33-82 Priporoča se tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilen obisk Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim ceni. odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se za nadaljno naklonjenost priporoča MIRKO BERVAR špecerijska trgovina LJUBLJANA, Vodovodna cesta i Veselo in srečno novo leto 1937 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Filip Bizjak krznarstvo Ljubljana, Kongresni trg 8 Јле6и> novo ietof Kr. dvorni dobayitelj ANTON VERB1Č delikfitesa in špecerija Ljubljana, Stritarjeva ul. Srečno in zadovoljno novo leto želim vsem svojim ceni odiemalcem Anica Luktnan špecerija in koloniale Stari trg 30 Ivan Vrbinc, Lubijana pleskarstvo in soboslikarstvo — Kolodvorska ulica 23 j Ј\заи> novo- £&t<> I Î937 želi vsem cenjenim odjemalcem in konzu-mentom našega piva, špirita in kvasa Pivovarna »UNION« d. d. Ljubljana IVAN KLEŠNIK trgovina z mešanim blagom in £< stilna Središka ulica 12 MOSTE PRI LJUBLJANI želi svojim cenjenim odjemalcem in gostom srečno in veselo novo leto Svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto Medić-Zankl lastnik Franjo Medić, tovarne olja, lakov in barv Ljubljana, Medvode, Domžale, Maribor Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto Ivan Bricelj pooblaščeni i.raditelj Ljubljana, Slomškova ul. 19, tel. 25-27 Gradbeno podjetie in tehnična р'«агпа za vse vrste visokih in nizkih zgradb. Izvršuie stanovanjske in trgovske hiše industrijske zgradbe, popravila in adaptacij v priznano solidni kakovosti po najnižjih cenah Strokovni posveti brezplačni. Sftečno novo leto želi FRANC ZUPANČIČ ortopedična delavnica Šmartinska cesta 6 Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem Anton Smole železolivarna Dobrova - Ljubljana Veselo novo leto želi vsem strankam, prijateljem in znancem Miroslav Zupan pooblaščeni graditelj, stavbenik Ljubljana Gosposvetska c. 10 Vošnjakova ul. 6 Telefon št. 2103 ANTON BARTOL trgovina s kurivom in lesom Tyrševa cesta 46 Srečno novo leto želi JERNEJ L02AR. modno kroiaštvo nasl. VINKO POVSE LJUBLJANA, Sv. Petra c. 20 Prav veselo in srečno novo leto želi vsem znanim losephina Viktoria Zipkin Ljubljana in Gornji Grad è j Prva produktivna zadruga ; tesarskih mojstrov J[ Tel. 36-47 r. z. z o. z. v LJUBLJANI Tel. 36 47 želi vsem cenj. strankam in poslov, prijateljem SREČNO NOVO LETO in se priporoča za vsa v tesarsko stroko spadajoča dela. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA LJUBLJANA o vsem svojim cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem O uspehov polno, srečno novo leto Srečno in veselo novo leto želita cenj. odjemalcem LOJZKA in TONE KEBER mesarija Bohoričeva 4 Udmat, Društvena ul. 21 Veselo novo leto želi cenj. od emalcem in se priporoča ANA SUHADOBNIK irgovina 7 mešanim blagom, mlekarna in trafika LJUBLJANA Vodovodna c. 39 Poljanska c. 70 MizarstvoVenturini Ludvik Uršičev str. 50 — Barje želi vsem svojim naročnikom srečno novo ieto Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim ceni odjemalcem in se priporoča tvrdka lOS. ERZIN LJUBLJANA Janežičeva cesta štev. 13 TELEFON ST. 37-14 Tel 28 26 losip Stupica Tel 28 26 Autoguma »Pireili« Ljubljana, Slomškova ulica št. 6 Trgov;na avtomobilov, vozov in kon skib oprem. Litanie avtomorilov, kc'es in stroiev po ameriškem brizgalnem sistemu, ognjeno ličanje, tapetništvo avtomobilov ter izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del po konkuren nih cenah. BENCIN - OLJE AVTOGARA2A ђш: SREČNO NOVO LETO ŽELE SLEDEČE MARIBORSKE TVRDKE : JOSIP SULIC trgovina s čevlji lastnih in tvornlških izdelkov MARIBOR Aleksandrova cesta 30 ш DRAGOTIN CUTIČ, vdova puškar in trgovina s strelivom Maribor, Slovenska ul. 18 Ш Veselo in srečno novo leto želi vsem odjemalcem i BEZJAK IVAN, sedlar rs Maribor, Cvetlična ulica 33 gf F. SCHOBER Magdalenska parna pekarna S Maribor, Kralja Petra trg 2 GUSTAV BERNHARD trgovina s steklom in porcelanom MARIBOR Aleksandrova cesta 17 80 i ш mm fx i m m. m»i am Џ, apR N m. XX m GRADBENO PODJETJE FRANJO VRABL MARIBOR RADVANJSKA CESTA 24 KAGER MARIJA specerija, galanterija, posoda, nogavice MARIBOR Državna cesta 24 Srečno novo leto želi GUSTAV MEŠIČEK splošno sedlarstvo in tapetn'štvo ter izdelovanje konjskih plaht Tržf ška cesta 1, Pobrežje, MARIBOR DOGSA JOSIP čevljarski mojster Maribor, Tržaška cesta 3 Hi IV. KOVAČ trgovina s špecerijo in. dež. pridelki zaloga kvasa in diaslada MARIBOR Frankopanska ulica 15 Ш- Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem GENZKER LUDOVIK luksus pekarna Maribor, Meljska cesta 23 M. FRANC REICHER modni atelje Maribor, Tržaška cesta 18 Ш Prva parna pekarna MULEC HENRIK Obrežna cesta 1 Studenci pri Mariboru i H Egger sedlarstvo, jermenarstvo in torbarstvo Gosposka ulica 13 Telefon 2615 Radio Maribor r. z. z o. z. Glavni trg 1, vogal-drž most „Transport44 mednarodni prevoz Maribor, Aleksandrova c. 57 Veletrgovina z vinom Pugel & Rossmann Maribor Derenčin Stanko strojno in stavbeno ključavničarstvo avto^enično varenje, izdelovanje blagajn in avtogeničnih aparatov Maribor, Židovska ulica 4 „Expedft- Mednarodna špedicija, družba z o. c. MARIBOR Cankarjeva ulica 26 novo- ieJto-f Rudolf Kiftmann mestni stavbenik MARIBOR Meljska cesta 2S Ivan Sojč kipar in pozlatar MARIBOR Razlagova ulica 22 Leopo/dina Leben-EigI damski česalni salon MARIBOR Gosposka ulica 28 Franc in Marija Zemljič Hotel »OREL« Maribor, Grajski trg Ida St/ckler kavarna »Central« MARIBOR Gosposka ulica Inž. arh felenec & ini. S/afmer gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z. MARIBOR Vrazova ulica 11 Telefon 2212 I HERICGO jun. lončar, pečar in keramičar Maribor, Koroška c. 15 Veselo in sr čno novo leto želi MUNDA ALOJZIJ splošno mizarslvo ter zaloga krat Maribor, Taborska ulica 2 Nerada bi se poslovila od leta 1936, ne da bi se vsem cenjenim odje-■ malcem najprisrčnejše zahvalila za nama v tako veliki meri izkazano H zaupanje. Prosiva tudi v novem letu za cenjeno naklonjenost z najbolj-H šimi željami za obilo sreče v letu 1937. L Maribor, Ulica X. oktobra SI. 2 Restavracija pri Glavni pošti TEREZIJA PAVLIC, gostilničarka MARIBOR, Stolna ulica tO Kaučič fosipina trgovina z mešanim blagom Maribor, Tržaška cesta 2 Maks fančer restavracija »Pri zamorcu« Maribor, Gosposka ulica Franc C ver i in krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka ul. 32 „Kristal" d. d. tovarna ogledal in brušenega stekla Centrala: Maribor, Koroška cesta 32 Telefon interurban 2132 podružnica: Ljubljana, Tyrševa cesta 14 Telefon interurban 3075 Gostilna „Male Benetke" JOSIPINA DABRINGER Maribor, Pristan št. 13 Leopold Gusel Maribor Račič Ivana restavracija Gambrinus Maribor, Gregorčičeva ul. 29 Gostilna pri »Lipi« Radvanje BABIC LEO izdelovanje vsakovrstnih čevljev ter v to stroko spadajoča popravila Maribor, Stolna ulica 4 Justin Gustinčfč mehanična delavnica, trgovina koles in predaja rabljenih strojev in železa Tattenbachova ul. 14, Maribor v A. Sprager elektrotehnično podietje MARIBOR, Vetrinjska 14 Dolček & Marini manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ul. 27 Parna pekarna JOSIP CEBOKLI Maribor, Glavni trg 9 Srečno in veselo novo leto želi GOSTILNA PESEK Zg. Radvanje pri Mariboru Srečno novo leto želita vsem čitateljem »Slovenca MARIJA in ANTON GLAS buffet in parna pekarna Krpanova ul 19 - Studenci pri Mariboru GOSTILNA ŠUNKO Zg Radvanje pri Mariboru MESARIC MATIJA krojaški mojster Maribor, Praprotnikova 6, Krčevina ADALBERT GUi>EL ve'ežganiarra izdelovanje likerjev in sadnih sokov Maribor, Aleksandrova cesta Srečno, veselo novo leto želi GOSTILNA BALON Pobrežje pri Mariboru A. JAKAC čevliarna Maribor, Slovenska 24 VILJEM HEINZ knjigarna in papirnica Maribor Gostilna »Menzinger« MARIJA in FRANC ROBINSEK Pristan 1 Maribor „Cvetlični domm IVAN JEMEC Maribor Prav srečno in veselo novo leto želi Klanjšek Franjo trgovina z manufakturo, usnjem in špecerijo Maribor, Glavni trg Јл«6и> komo- teto! Mi. oš Oset Maribor Ernst Zelenka zaloga pohištva in lapetnik obl. zaprisežen strokovnjak Maribor, Ulica 10. oktobra 5 Manufactura „Sava" MARIBOR Koroška cesta 9 ■Д ш i aH S* i /os. Tscheligi pivovarna in žgan;arna Maribor, Koroška cesta 2 Srečno in veselo novo leto vošči članom in naštmu poslovnemu obč'nstvu Hranilnica in posojilnica T. Z. E o. Z. društva katoliških mojstrov v Mariboru 1вк Ш & i m m M ш m mM m m & Kruh Glavna zaloga A. FEIERTAG pekarna MARIBOR Betnavska Telefon 28-24 „Turist** Podružnice: U ica X. oktobr stev. 5, Glavni trg 14, trgovina Skaza Telefon 28-24 У»;1 Ш m MB" « mm Л81 FIDLER JERNEJ mesar in prekajevalec Glavni trg, stojnica Podružnica: Gosposka, vogal Gregorčičeve ALBERT VICEL trgovina s kuhinjsko posodo Maribor, Grsposka ulica 5 in gostilna »Rotovž« na Rotovškem trgu Podravska industrija sadnih izdelkov Maribor, Trubarjeva 9 Ing. Pipan in Živic ml. gradbeno podjetje Maribor Telefon 22-77 Smetanova 33 Štefan Pavešič gostilna in mesarija v KAMN1CI pri MARIBORU ter mesarija v Mariboru, stojnica na Glavnem trgu Anton Požar vrtnarstvo Pobiežje in cvetličarna Maribor Gosposka ulica J\e6u> HOKO ioto-t Herman Omelko trgovina z mešanim blagom Maribor, Aškerčeva ulica Jaл£ло kovo lato/ • Anton Tavčar tovarna mesnatih izdelkov Maribor, Jurčičeva ulica m m & m Ш m m srn m ш Ф, .. M» m H 1 'Ш Ш m aH S Ш Ш Ш S s штх&ш MB" I s m m »p g/).fï tk. m I e»/« srn ÎM Ш m nu -m trs Se јјУ; ш R » i y SÉ novo ioJto-f Tovarna perila Šiftar Ludvik MURSKA SOBOTA Jaačho novo teJb&f TOVARNA MESNIH IZDELKOV Josip Benko MURSKA SOBOTA IZ SLOVENSKE BISTRICE si lahko ustvarite, če nalagate tudi male zneske povsem varno Lepo premoženje v Okrajni hranilnici v Slov. Bistrici, Denar ne posle najkulantneje. Nove vloge so ki vrši vse vedno na razpolago. i Ropin Karol 1 trgovina i Slov. Bistrica Anton Penič trgovina z mešanim blagom Slov. Bistrica , Josip Pelko i urar J Slov. Bistrica » Anton MarinSek zaloga čevljev lastnega in tovarniškega izdelka Slov. Bistrica i Franc Vavpotič » pekarna 1 Slov. Bistrica » Rihard Conradi trgovina z meš. blagom Slov. Bistrica ! FRANJO KAC ' trgovina z mešanim blagom • Slovenska Bistrica i J MIHAEL RASTEIGER 1 mesar in gostilničar i Slovenska Bistrica i Konc. gradbeno podietje J FRANC HAMERSAK 1 Slovenska Bistrica POSOJILNICA v Slov. Bistrici želi vsem čitateljem Slovenca srečno, veselo novo leto ROZA PECRIK trgovina z mešanim blagom Slovenska Bistrica LEKARNA PRI SV. JERNEJU ustanovljena leta 1614 Mr. Pharm. Mondini Branislav Slovenska Bistrica ALOJZ LAZNIK sedlar in tapetnik Slov. Bistrica VIKTOR MAČEK trgovina s špecerijo, železnino in manufakturo Slovenska Bistrica IZ TRŽIČA Ц Usnjarska in čevljarska S zadruga 99 RUNO u miц registrovana zadruga z o. z. rr< y • V irzic SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem Karol Koželj - Tržič edina in največja zaloga raznih filcev in plišev ter vseh vrst ostalih čevljarskih potrebščin PERKO J02E in MINKA gostilna in mesarija TR2IČ BOCAK JELICA trgovina z ročnimi deli, sviterji i. t. d. TRŽIČ GODNOV JANKO mesar in prekajevalec TRŽIČ. Ljubel ska cesta 20 KOLAR FRANC vrtnar in izdelovatelj vencev TR2IČ STANKO STARMAN mehanična delavnica, avtotaksi špecijalna popravila Šivalnih strojev TRŽIČ STRANSKY M PAVLA trgovina z manufak-turnim blagom (tov. zaloga platna in bombaža) TR2IČ STRANSKY RUDOLF športna trgovina Ina zalogi vsi zimsko - športni predmeti) TRŽIČ Košir Vinko trgovina in gostilna Bistrica - Tržič ZUPAN HUBERT sedlar in avtotaksi TRŽIČ - BISTRICA RUDOLF in IVANA FEMC želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom SREČNO IN VESELO NOVO LETO Gostilna pri »Luzarju« - Tržič SREČNO NOVO LETO j$r,1 želi vsem obiskovalcem ter se nadalje priporoča f| FRANCKA BABIC - TRŽIČ GOSTILNA PRI »LOJZKU« F. Šramek inštalater, klepar in kotlar V Tržiču ANA ŽAGAR HOTEL „LJUBELJ" TRŽIČ JOSEF RUDOLF brivec — TRŽIČ FRANC HLADNIK sedlar, jermenar in izdelovatelj stremen za smuči TR2IČ LEOPOLD VALJA VEC modno krojaštvo Tržič, Blejska cesta 7 Srečno novo leto želi cenj. naročnikom ter se nadalje priporoča JEŽEK MARJAN. Tržič slikar in pleskar VARSEK FRANC konc. mestni zidarski mojster Tržič FRANC GODNOV mesar Tržič BLAŽ JEGLIČ mesar in prekajevalec Tržič VINKO VILFAN pekarija TRŽIČ A. PERNE glavna zaloga tobaka Tržič JOŽE KOVAČ avtopodjetje Tržič I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO r, i. z o. a. v Ljubljani Prodajalna Tržič Srečno in veselo novo leto želi vaem VIKTOR RAB1Č, urar, TRŽIČ ter se najtopleje priporoča «a cenj. nadaljnjo naklonjenost IVANKA ELSNER HOTEL »POSTA« Tržič GORICAN PEPI avtopodjetje Tržič MIHAEL GODNOV• brivski ш frizerski saioa Tržič FRANC in TINCA POLJANC restavracija Sebenje pri Tržiču Brivski in česalni salon »ANGELI« Tržič ENGELSBERGER IVANA trgovina kuhinjske posode in mešanega blaga TRŽIČ, Glavni trg 25, dvorišče ROTAR IVAN zidarsko podjetje Tržič DOLHAR JOŽEF mesar in prekajevalec TRŽIČ MARTIN SLAPAR čevljarski mojster Tržič VERDIR JANEZ mesar in izdelovalec vseh vrst mesnih izdelkov Tržič, Tel. št 1 ROMIH MARTIN pekarna Tržič, Glavni trg 5 INDIHAR VIKTOR m trgovina z mešanim blagom in steklarstvo Tržič D. FRANKO manufakturna, galanterijska in modna trgovina Tržič ANA SUSTER ilviiija Tržič, Glavni trg 17 ANA DORNIK trgovina z mešanim blagom Tržič ANDREJ KRISTAN urar Tržič Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. obiskova cem JOŽEF KAVČIČ, gostilna, TRŽIČ JOŽE KRALJ kiojač Tržič POLANC FRANC st. vrvarna, žimopreja, žaganje ..rv, avto-taksa Tržič, Blejska cesta 5 JANC FRANC, krojaštvo Tržič, Gorenjsko Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem ter te v nadalje priporoča Slaščičarna »JEFTO« S Tržič ij Srečno in veselo novo leto јјЦ želim vsem svojim odiemalcem |p| Ješe Anton pf prodaja nsnia, čevljarskih potrebščin in izdelovanje čevljev r Tržič Љк SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi Vladimir Pernuš avtopodjetje Tržič SREČNO NOVO LETO ŽELI Anton Belhar, Tržič mesar in prekajevalec in se cenjenim odjemalcem v nadalje udano priporoča SREČNO NOVO LETO želita cenj. odjemalcem ter ie v nadalje priporočata I FR. in TONČKA ZAPLOTNIK f gostilna in trgovina usnja "KRIZE pri TRŽIČU KONRAD MEHLE izdelovanje ortopedičnih in vseh vrat športnih in modnih čevljev TRŽIČ BRATA MARKIC ključavničarstvo TRŽIČ IZ KRANJA Srečno in blagoslovljeno novo leto 1937 HRANILNICA in POSOJILNICA D Kranju, Ljudski dom Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka J. KNIFIC tovarna za žimo Stražišče pri Kranju Srečno novo leto želi JOSIP ČERNELIČ manufaktura Velika izbiral — Najnižje cenel KRANJ (Poleg hotela »Stara pošta«) Јл«6ц> ноио lato! M. KOKL manufakturna trgovina KRANJ ЈЛ4&10 ПОУО loJtCff Masterl Vilko predilnica za žimo Stražišče pri Kranju ЈЛб£и> notfo £e6> želi svojim cenjenim odiemalcem Kmetijska okrajna zadruga Kranj Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem SCHILING DRAGO konees. elektrotehnično podjetje Kranj »KOVINA« družba z o. z. trgovina z železnino v Kranju Janko Rant špecerijska trgovina na drobno in debelo Kranj Brzojav RANT - Telefon «5 №■ mnuKšv «чкчиковмжsmt. 'жмжима Franc Gorjanc trgovina z deželnimi pridelki Kranj t «ki: дшж VRTNARSTVO SUŠNIK KRANJ Srečno »Novo leto« teli trafika Kerč - Kranj HINKO iz Kranja modna trgovina — klobuki poleg farne cerkve) vam teli SREČNO NOVO LETO ALOJZ SMOLEJ kleparstvo in vodovodne napeljave KRANJ TONE /C VIKTOR tapetnik KRANJ Srečno novo leto tali trgovina z usnjem RUDOLF RAKOVC, Kranj ŠINK FRANC slaščičarna KRANJ Tiskarna „KOLEKTOR" ALBIN POGAČNIK Stražišče pri Kranju BRULC FRANC gostilničar pr> »ZLATI RIBI« Kram Vsem odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto Juri! Pollak stromo mizarstvo KRANJ Srečno in veselo novo leto želi Franc Strniša trgovina čevljev Kranj Srečno in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenj. naročnikom Anton Kos mizarstvo Kranj-Klanc Priporočam se za nadaljno naklonjenost BATISTIČ R nakupovanje vsakovrstnih surovih kož Stražišče pri Kranju HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠENČURJU DOMŽALE, KAMNIK IN OKOLICA Srečno novo leto želi svojim prijateljem AH ČIN FRANC splošno krojaštvo DOMŽALE DRAGOTIN HROVAT izdelovatelj oltarjev, podob -in krti«v. pota Domžale Srečno novo leto želi tvrtka VOJSKA FRANC splošno pleskarstvo „ Domžale Veselo in srečno novo leto želim svojim cenj. odjemalcem Ludvik Flerin mesar Domžale Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC KONČAN splošno ključavničarstvo DOMŽALE Srečno in veselo novo leto želi Anton Miiller trgovina z vinom Domžale Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se najvdaneje zahvaljujem za naklonjenost in bodem tudi v novem letu nudil najboljše mlinske izdelke IVAN KURALT valjčni mlin DOMŽALE Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem VINKO FLERIN žaga, mlin za izdelavo ješprenja, ješprenjčka ter ajdove in ržene moke Ihan"pri Domžalah Srečno novo leto želi svojim gostom in odjemalcem JERNEJ GRAD gostilna in vinska trgovina DR AGOMEL J - D0M2 ALE Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem JOSIP SENICA veletrgovina DOMŽALE, podr. SNEBERJE Veselo In srečno novo leto ANTON STERGAR trgovec KAMNIK Hranilnica in posojilnica Kamnik - Sutna Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem GOLOB ALOJZIJ izdel. vinskega in špiritnega kisa Mengeš Srečno novo leto! NASTRAN IN DRUG družba z o. f. veletrgovina mlevskih izdelkov pošta RADOMLJE žel. postaja Jarše-Mengeš IZ ŠKOFJE LOKE Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem tVAN AUGUSTIN SKOFJA LOKA Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom J02E JAMNIK, mizar Skolja Loka 5 Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem T. F. PODOBNIKAR pekarna Skofja Loka Srečno In veselo novo leto želi vs,>m cenjenim gostom ter se priporoča ZIHERL MATEVŽ, gostiln.čar Skofja Loka Veselo in srečno novo leto želi RUPAR JANEZ. Skofia Loka ključavničarstvo in vodna inštalacija Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Šubic Anton Strojar Skofja Loka Srečno novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem loško Veber trgovina z lesom, ogljem in deželnimi pridelki — Zaloga cementa Skofja Loka (pri kolodvoru) Telefon interurban 9 Veselo in srečno novo leto želi v em cenjenim naročnikom Petemelf foie st.ojno mizarstvo Skofja Loka Јл£&и> novo- leto-! M Hafner gostilna in trgovina z lesom SKOFJA LOKA Rajhenburg, Brežice, Krško Svojim cenj. strankam žel. srečno novo leto PAIDASCH GUSTAV frizer za dame in gospode ^ Brežice Srečno novo leto želi svoj.m odjemalcem ANTON UMEK Brežice ob Savi Mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1937 vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi Miško ŽmoDc trgovec v RAJHENBURGU ANTON ČATER izdelovanje vsakovrstnih čevljev BREZICE'št. 106 Lovrenc Siivnik pt-karna Brežice y, r. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom KOREN T, Brežice Vsem člani m in vlagateljem srečno novo leto želi Ljudska posojilnica Brežice Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjen m gestom in odjemalcem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Derž/č Kari, Brežice gostilnčar in mesar PREDANIČ ADOLF ključavničar in mehan k BREŽICE Minka Lebar trgovina s klobuki Brežice / Pinterič, Brežice trgovina galanterije, šivalnih strojev in koles ter dnevna razprodaja »Slovenca« Јке£н& псшо laJur! Franc Lipej nasledniki veletrgovina Brežice Јл£&и> kovo loto-! Franc Matheis-ovi nasl. Lôschnigg & Schmidt Brežice ob Savi Srečno in veselo novo leto želi sem svojim odjemalcem in naročnikom Anton Varšek elektro inštalatersko in strojno ključavničarsko podjetje DOM2ALE, Taborska c. 25 Srečno novo leto želi svojim odjemalcem Lojze Kane tvornica kvasa Mengeš o novo i&tof /osip Holy diplom rani lasničar, frizer za dame in gospode Brežice Podr. Rog. Slatina Srečnejše novo leto vsem gost. m in odjemalcem želi FRANC VRANE 11C, Raihenburg gostilna in pekarna Srečno noVo leto želi vsem cenj. r djemalcem in dajalcem Lu d oui k Kržišmk trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Nakup in prodaja vseh vrst surovih kož RAJHENBURG Franc Rostohar trafika Rajhenburg ob Savi Srečno in veselo novo leto želi JANKO sTRUBELJ urar in trgovec KRŠKO Srečno novo leto želi vsem strankam DIMC JOSKO modno krojaštvo Krško Srečno novo leto želi svojim cenj. odiemalcem F ANI KRIEGEK - DULINSEK sodavlčarstvo Krško 72 JOS KRIVEC KRŠKO ob SAVI Srečno novo leto EDO IVANUS Trgovina z mešanim blagom KRŠKO Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem - tiskarna BR. RUMPRET v Krškem NOVOLETNA VOŠČILA IZ CELJA Jos. Kirbiš parna strojna pekarna in celjska tovarna kvasa in sladov Priporočam svoje izdelke, posebno pa sladoke (slad v kockah), proti kašlju in hripavosti Celje Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odiemalcem in se priporoča JOSIP JAGODIC špecerija in železnina Gubčeva ul. - CELJE - Glavni trg Srečno in veselo novo leto želi vsem svo|im cenj. strankam in se priporoča RAFAEL SALMIC urar in zlatar CELJE (Narodni dom) Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem ANTON FAZARINC CELJE VESELO IN SREČNO NOVO LETO vsem svojim ceni. odjemalcem in strankam PEKARNA VOŠNJAK (lastnica J. Kovačič) CELJE - Kralja Petra cesta SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim obiskovalcem in se priporoča ANTON ROBEK GOSTILNA »BRANIBOR« Celje - Kralja Petra cesta MAKS ZABUKOSEK modna krojačnica CELJE Cankarjeva ulica F. S. LUKAS liker, brandy, rum, žganje malinovec na veliko CEUE Franc Kerin splošno mizarstvo Celje, Klavna ulica 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem MARTIN OREHOVC krznarski mojster in izdelovatelj raznih čepic Celje, Gosposka 14 Srečno nooo leto želi FI1®8 d. z o. z. Celje SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam DOBRAV C MIHAEL slikarsko in pleskarsko podjetje CEUE - GLAVNI TRG 15 II» CELJB Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam PREKAJEVALNICA LUDVIK JUNGER CELJE srečno in veselo novo leto želi GOLOB KAREL celje - gaberje SREČNO IN VESELO NOVO LETO F. KÔNIG Norimberško galanterijsko-igračarsko, drobnarijsko in pleteno blago — veletrgovina CELJE Gledališki frizer za dame in gospode R. GROBELNIK CEUE Centrala: Glavni trg 17 Filiala: »Hygiea« poleg hotela Evropa Trajna ondulacija itd. Pedikura. VODIČAR JANKO mizarstvo Celje - Dečkov trg 6 Brata Rode B Hlartinčič ČEME TIskarna, knjigoueznica IzdelouanjE gumijastih štampiljk veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. strankam in se priporoča BERNHARD GLOBOCNIK stavbeno in umetno ključavničarstvo celje - Gubčeva ulica Veselo novo leto želi Hotel „Pošta" CELJE Srečno in veselo novo leto želi KAVARNA »EVROPA« (lastnica Helena Krušič) CELJE - KRALJA PETRA CESTA ALOJZ DROFENIK konfekcijska trgovina CELJE, Kralja Petra cesta 11 # fni smmT" mi uu^iimrn"" tnim(iT"'iii:itMi,,,iiimHmi«miiiii Ouberius CELJJSKA MILARNA d. z o. z. želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto in se priporoča za odjem »HUBERTUS« terpentinovega mila in pralnega praška »PERION« Srečno in veselo novo leto želi podružnica »Slovenca« Celje SLUGA PAVLA TRGOVINA ROČNIH DEL CEUE Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam FRANC PLEVCAK čevljarstvo Celje, Gosposka ulica 9 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam MIHAEL KRAJNC klepar Celje - Aškerčeva 9 Srečno in veselo novo leto želi Pavla Naprudnik gostilna in trgovina Celje - Lava 4 SREČNO NOVO LETO želi IVAN REBEK tovarna tehtnic CELJE HOTEL V CELJU želi svojim cenjenim gostom veselo in srečno novo leto SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim obiskovalcem KAVARNA »MERKUR« CELJE Ulica dr. Gregorja Žerjava 11 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam MATEVŽ ZADRAVEC pekarna Celje, Gosposka ulica 3 Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam Alojzij Plankl urar Celje, dr. Žerjavova ulica 3 Veselo in srečno novo leto želi M. Jošt mlin Celje - Medlog SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim odjemalcem E. ZDOLŠEK trgovina z mešanim blagom SV. JURIJ ob JU2. ZEL. J.\£&U> HOVjO ioJbo-f ШтШш w Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odiemalcem IVAN RAVNIKAR trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter barvami CELJE - Kralja Petra cesta Priporoča se trgovina premoga, koksa in drv FRANJO KALAN CELJE Svojim cenjenim odjemalcem želim novem letu mnogo sreče in se priporočam IVAN MASTNAK konfekcijska in manufakturna trgovina ter izdelovalnica oblek Celje - Kralja Petra cesta 15 FRANC STRUPI VELETRGOVINA S STEKLOM IN PORCELANOM CELJE PREŠERNOVA UL. 4 VEKOSLAV BORNŠEK trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom CELJE Prešernova ulica 8 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenienim odiemalcem IVAN MARTINČIČ trgovina z mešanim blagom CELJE Mariborska cesta 7 Srečno novo leto želi ^'ijJ FRANJO DOL2AN Ц galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesijonirani vodovodni instalater CELJE Za Krerijo Cjj? -Ш VESELO IN SREČNO NOVO LETO Ш želi vsem cenj. odiemalcem in se priporoča ^ JOSIP PLEVČAK U čevljarski mojster CELJE - Kralja Petra cesta 28 ^ - * SREČNO IN VESELO NOVO LETO gj| želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča '(Ш STEFAN TURK IfJ mesar Prešernova ul, - CELJE - Sp. Hudinja Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ANTON PETEK manufakturna in modna trgovina Celje, Prešernova ulica, Dečkov trg Srečno novo leto želi vsem svojim gostom in se priporoča Restavracija »BELI VOL« Fani Lebič, Celje Kralja Petra cesta 9 gradbena tvrdka FRANJO NERAD CEUE Slomškova tiskovna zadruga v Celju obilo sreče v novem letu 1937 želi svojim cenjenim odjemalcem manufakturna in modna veletrgovina FRANC DOBOVIČNIK CELJE industrija prešitih odej in perila Јлб6и> КОУО iotCf želi Foto 1¥ЈШ i&YAS ceue Dečkov trg Ju nSSnrairRaSCSv' r. z. z rt. z. v CELfU želi vsem svojim klijentom in poslovnim prijateljem blagoslovljeno in uspehov bogato novo leto! јл&бпо kovx> iejbo! GOLOGRANC KONRAD mestni stavbenik CELJE MOHORJEVA ¥ TISKARNA R. Z. Z O. Z. v CELJU KNJIGARNA KNJIGOVEZNICA Anton Hofbauer trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ter gonilnim jermenjem »Fenix« izdelovanje aktovk, damskih torbic, kovčkov in ostalih usnjatih izdelkov Celje, Gosposka ulica 6 MATIJA ESIH MESARSKI MOJSTER CELJE - Breg Јле6к> kovjo ieJt&f Vinko Kukovec stavbno podjetje, tesarski mojster trgovina z lesom in parna žaga Celje - Lava Anton Lečnik ure, zlato, srebro, optika Celje Srečno in veselo novo leto želi aise ismeuem* J02E PIBERNIK mesar in prekajevalec VELENJE Veselo novo leto in se pr poroča MELANŠEK MIHAEL - gostilna PESJE-VELENJE HINKO MAREN trgovina mešanega blaga in goitilna PESJE pri VELENJU Veselo novo leto 1937 vsem svojim odjemalcem želi • GOSTILNA PRI 2UPNI C RKVI Šmartno pri Velenju ŠTEFAN SEVER cementni izdelki — ŠOŠTANJ »ИШИ VIRBNIK FRANC modno in konfekcije (O krojaštvo ŠOŠTANJ STANE STRAUS brivski sa on za dame in gospode ŠOŠTANJ, Kralja lJetra Irg 6 I. K. PIRMANSEK trgovina z usniem in foto-atelje bOŠTANJ Veselo novo leto vsem prijateljem radia SZABO ŠTEFAN ŠOŠTANJ ALOJZ LENART brivski salon za dame in guspode Šoštanj, Prešernov trg 11 IZ SAVINJSKE DOLINE Priporoča se Vam v novem letu SVAJGER AVGUST, mehanik in ključavničar Braslovče Srečno, veselo novo leto želi in se priporoča PIRC FRANC, mizar Parižlje - Braslovče Veselo novo leto želi MAROVT JOSKO, sodarstvo Braslovče Srečno in veselo novo leto želi ter se priporoča častiti duhovščini in vsem svojim naročnikom tvrdka Ivan Cesar, Mozirje vdova po akad. podob, in pozlatarju podružnica v Celju ŠALEŠKA DOLINA I. R. KUNST mesarija in gostilna ŠOŠTANJ Veselo novo leto želi in se priporoča IVAN KOCEVAR - avtotaksi ŠOŠTANJ IVAN SENICA trgovec - ŠOŠTANJ ANTON ČEBUL čevljarstvo ŠOŠTANJ op GOSTILNA CEROVŠEK ŠOŠTANJ Vsem odjemalcem srečno in veselo novo leto želi JOSIP KOZLEVČAR mesarija in prekajevalnica ŠOŠTANJ IVAN GRUBER trgovina mešanega blaga ŠOŠTANJ Srečno novo leto 1937 vsem strankam NEMEC VENCESLAV modno krojaštvo — šoštanj H Franc Woschnagg & sinovi d. d. tovarna usnja ŠOŠTANJ AVGUST MLAKER mesar — ŠOŠTANJ JANKO ŠMIGOVC klobučar — šoštanj FRANJO GREBENŠEK splošno čevljarstvo ŠOŠTANJ ANTON COK trgovina in gostilna dru2mirje-sostanj I. MRAVLJAK-RAJŠTER trgovina mešanega blaga in gostilna ŠOŠTANJ Veselo novo leto želi in se priporoča VIKTOR JE20VNIK mesar — ŠOŠTANJ Srečno novo leto želi in se priporoča JOSIP OBU - VELENJE krojaški mojster I. K. DETICEK trgovina z mešanim blagom, lesom in gostilna PESJE-VEELENJ Srečno novo leto želi vsem odjemalcem in se priporoča RUDOLF MAJCEN - mizar.tvo VELENJE FRANC REDNAK pečarski n lončarski mojster velenje Veselo novo leto A. R. POCAJT čevljarstvo in točilnica Šaleška klet velenje Veselo novo leto ANTON VALENČAK - trgovina MARIJA VALENČAK - gostdna Velenje Tvrdka Maks Čuka ta Sv. Jurij ob Taboru želi svojim številnim odjemalcem v trgovini z mešanim blagom in vsem hmeljarjem dravske banovine veselo in srečno novo leto Srečno in veselo novo leto želi tvrdka Karo/ Strahovnik stavbeno in poh štveno, strojno mizarstvo, zaloga pohištva in mrtv. krst Žalec Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Anton Balant valjčni mlin Preserje - Braslovče Srečno in blagoslovljeno novo leto želita svojim članom in vlagateljem Ljudska hranilnica in posojilnica ter Kmetijska nabavna in prodajna zaaruga Braslovče Srečno in blagoslovljeno novo leto želita vsem svojim članom Kmečka hranilnica in posojilnica ter Gospodarska zadruga Mozirje Gostilna in letovišče Logar v Logarjevi dolini, p. Solčava želi vsem svoj m cenj, in dragim prijateljem in obiskovalcem prav veselo in sreče polno novo leto. - Za obilni obisk se zahvaljuje in se vsem letoviščarjem Logarjeve doline toplo priporoča tudi za bodoče »Slovenec« v vsako Qišo! IZ SLOVENJGRADCA FRANC ŽEMLJIC tobačna trafika, prodaja smodnika Slovenjgradec FRANC MIKEC in MARIJA trgovina usnja in vina Slovenjgradec MLEKARSKA ZADRUGA za Slovenjgradec in okolico v Slovenjgradcu registrovana zadruga z omejeno zavezo V. M. ROZMAN trgovina z mešanim blagom Slovenigradec VEKOSLAV VYBORNY česalno - brivski salon 7& dame in gospode pariumerija Slovenjgradec Erich Gunther svečama Slovenjgradec Franjo Cajnko trgovina in restavracija Slovenjgradec Ivan Šilih pekarna Slovenigradec ANTON LAVRE trgovec Slovenjgradec Franc X. Pototschnig tovarna usnja Slovenjgradec KLOBASA & SMOLČNIK Slovenjgradec Trgovina: manufactura, železnina, galanterija, speceriia, kolonijalno blago, steklo porcelan, slike, okvirji Zaloga: portland cementa, petroleja, bencina, koruze, moke itd Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov ћтадаШЈкт Slovenjgradec m M & i 9P IZ TRBOVELJ Ш" sžš Drobež Alojzii čevljarstvo Trbovlje II Kovač Drago mesar Trbovlje S BRICELJ HERMAN krojaštvo za gospode in dame Trbovlje GRENKO FRANC parna pekarna Trbovlje II 1 I KMET FRANC in JOSIPINA gostilna Tratnik Trbovlie Jakob Kerle damski frizer in brivec Trbovlje I Peter Adlešič krojaštvo za gospode in dame Trbovlje I STEGER DRAGO in JULJANA gostilna pri Slovenski materi Trbovlje Ш m ŠLOSER FRANC splošno krojaštvo Trbovlje t> m i- KLENOVSEK RAJKO in MARIJA kleparstvo in gostdna Trbovlje SKERBIC MILOŠ manufakturna trgovina Trbovlje II TRATNIK ALBIN mesarija Trbovlje II an & Ш m"- Ш FR1D0 KVAS zastopstvo radio aparatov, šivalnih in pisalnih strojev, motornih vozil ter koles Trbovlje KLUN ZOFKA gostilna Trbovlje HUTAR MAKS brivski salon Trbovlje GERMADNIK FRANJO nagrobni spomeniki in cementni izdelki Trbovlje II TAUSEL IVAN Bencin, laki, čopiči, šipe, ogledala, vse slikarske in mizarske potrebščine Trbovlje DOLANC JOŽE autopodjetje Trbovlje II MEDVESEK ANTON zaloga raanufakture, konfekcija, modno krojaštvo za dame in gospode Trbovlje 1 GUCEK FRANC ključavničar in kcnc. vodovodni instalater Trbovlje FILIP HENRIK poslovodja „Bate" Trbovlje LOGAR AMALIJA Hrastnik SLAVKO BIRTIC mesarija in gostilna Hrastnik BERGER JOŽE gostilna Trbovlje ŠSi FORTE JOŽE mesarija Loke Trbovlje i I. delavsko k nzumno društvo T. z. z o. z, v Ljubljani Prodajalna Trbovlje-Vode Ш » KRANER IVAN gostilna Klek lrbovlje II f Ш I. dele vsko konzumno društvo T. z. z o. z. v Ljubljani Prodajalna: Trbovlje II » ADOLF SEVNŠEK, krojač Dol pri Hrastniku KMETIJSKA ZADRUGA r. z, z o. z. Dol pri Hrastniku Društveni dom" Trbovlje s to i Ш & I Mi gSt Јлл6и> komo- loto! адж jj® podjetje 'irlbem iVi « fi џ ш m Јллбto novo teto-/ Zvočni kino „Delavski dom" Trbovlje Mayerling — Pred maturo — Boheme — Garcia — Ulična muzika — Otrok sreče — Tarzan — MarySa — Marta — Pat in Patachon — Hči upom ka — Kar hočet ■ — Moja pesem - moje življenje — Med dvem zastavama — Čarobni zvoki — Fedora — Revoluci-jonarna svatba — Indijski nagrobni spomenik — Njegov najboljši prijatelj Kmečko - delavska hranilnica in posojilnica v Trbovljah registrovana zadruga z neomejeno zavezo mm mm mm IZ PTUJA FRANC NEDOG modna trgovina Ptuj KOSTANJEVEC ALOJZ manufakturna zaloga Ptuj VESENJAK STANKO prevozništvo z osebnimi in tov. avtomobili Ptuj, Miklošičeva 4 DEUTSCHBAUER OTMAR avtotaksi Ptuj IGNAC VAUDA trgov, in umet. vrtnarstvo, cvetličarna Miklošičeva PtU| FRANC PINTARIC mesarska stojnica PlU), l'yršev trg IVAN V1NCEKOVIC umetno trgov vrtnarstvo, cvetličarna Tyršev trg Ptui, Ljutomerska c. 14 ALBRECHT VILJEM parna pekarna PTUJ ~~ ADOLF SELLINSCHEGG trgovina z mešanim blagom Ptuj FRIZERSKI SALON HIGIENA za dame in gospo .le Ptui, Prešernova 4 RIBISEL ALBIN pekarna Prešernova, Ptuj J J. R. KRUPAN t Elektrotehnično podjetje in trgovina z Radio J Ptui, Prešernova uuca i CUCEK ŠTEFAN t mesarija in trgovina s suhomesnatimi izdelki } _PtUl_ j RUDOLF TONEJO - PTUJ J Trgovina z mineralnimi izdelki, o'je, bencin petrolej, barve itd. IN AVTOPREVOZNISTvO GRUBER MARTIN trgovina z mešanim blagom BREG PRI PTUJU ARNUŠIGNAC trgovina z mešanim blagom PtUl ROBERT ROSENFELD trgovina z mešanim blagom PtUl FIJAN RUDOLF mesar in prekajevalec Ptuj, Hrvatski trg FRANC BREZ0VN1K trgovina, mineralna olja, bencinska postaja Minoritski trg. Ptuj ALEKSANDER RAJH krojač Budina pri Ptuju ZUPANČIČ MARIJA gostilna in prenočišče Pt.j FRANC HOIN G, Ptuj trgovina s kratko robo, ide enino ; damsko in moško modno blago, konfekcija ш zaloga čevljev ALOJZ ZORČIC umetni n lin in oljarna Breg pri Ptuju ALOJZ ZORČIC trgovina z moko, otrobi in zrnjem v Ptuju FRANC KRAVINA trgovina z lesom in gostilna Ptuj RUDOLF HAVELKA manufakturna trgovina Ptuj »Foto-Snort« ERVIN URSCHITZ parfumerija, fotomanufaktura, šport, potrebščine PTUJ - Panonska ulica 2 MAHORIC MARGARETA manufakturna trgovina PTUJ AL. PINOSA urar, juvelir in optik PTUJ R. I. PETEK trgovina s steklom in porcelanom PTUJ miaku ii шгф&ф ÎLfiilk® i i vsemi četami želi vsem dobrotnikom sreče polno novo leto шш шш uiiii Zadružna knjigarna registrov, zadruga z omejeno zavezo v Trbovljah JERICA CIANI trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Breg pri Ptuju V. KODELLA IN DRUG pekarna Ptuj MARTIN VRABL manufakturna novo loto/ JOSIP WINDÏSCHER hotelir in mesar Kandija - Novo mesto Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter strankam in se ie nadalje priporoča deinikarstvo in trgovina z -- igračami (lastni izdelki) —,----- Franc Kurt KOŠIR LUDOVIK kolodvorski restavrater NOVOMESTO fruahsty novo leto! A bo in ar Ivanka in Stanislav strojno pletenje in trgovina z mešanim blagom Sent Lovrenc na Dolenjskem Šetinc Lado modni salon za dame in gospode, se zahvaljuje ter tudi v nadalje toplo priporoča. Splošno znani najboljši kroj. z solidno in točno postrežbo Novo mesto TRGOVINA FRANJO KASTELIC NOVO MESTO - KANDIJA « ■ Ш nove? ieJto-f Ш ml»" i Џ I t;,:. m Vf r' ШЧ Anton Koncili j а mesar in prekajevalec Novo mesto ter se cenjenemu občinstvu priporoča NOVOBOR splošna industrijska d. d. LJUBLJANA — NOVO MESTO želi vsem cenjenim naročnikom srečno in veselo novo leto JANKO PAPE2 splošno kleparstvo ČRNOMELJ želi vsem svojim naročnikom srečno in veselo novo letol тљтп Srečno in veselo novo leto želi zidarsko podjetje RATAJ FRANJO Novo mesto Jugoslovanska tiskarna v Ljut'iani reglttrovana zadruga z omejeno uvezo Podružnica Novo mesto FRANC KOŠIR elektropodjetje NOVO MES i O GVIDO DOLENC fotoatelje Novo mesto ANTON TRAVIZAN BRSLIN - NOVO MESTO Podružnica Ponikve PRINC EVGEN slikar Smihel - Novo mesto VIKTOR SONC akviziter Vzajemne zavarovaln ce "Novo mesto, Prešernova 23 • Srečno novo leto želim vsem svojim cenj. obiskovalcem brivskega in damskega salona, ter se priporočam za nadalini cenj. obisk IVAN SVETEC Trgovina Mirko Medvesek Žužemberk želi srečno in veselo novo leto vsem svojim odiemalceml Trgovina in gostilna Pavel Klemene v Črnomelj Želim, da bi domovi v novem letu bili topli in prikupni vseh, ki so in bodo mizarske izdelke naročili pri MAKŠE IVANU v Mirni peči GOSTILNA PRI »STEMBURJU« Jože Zurc Kandija - Novo mesto Veselo in srečno novo leto Marija Jereb trgovina Trebnje HOTEL METROPOL ALOJZIJ POLAJNAR želi vsem svojem cenjenm gestem srečno novo letol »BATA« poslovodja I. MARTIŠEK Ljubljanska cesta želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo letol Veselo in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem in cenj. gostom HOTEL KOKL1C NOVO MESTO Restavrater: Lipče Kavčič DOLOP dolenjska opekarniška komanditna družba Prečna (p. Novo mesto) Telelon: Novo mesto 27 — Prodajna pisarna v Ljubljani: Novobor, Tavčarjeva ul. 13, telelon št. 20-52 Zidaki: polni, votli, fasadni. — Strešniki vseh vrst. — Radijalna opeka za tovarniške dimnike po meri itd. želi cenj. odjemalcem srečno novo leto Podružnica „Slovenca" Novo mesto Mežiška dolina i I, DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v Ljvbliani r. г. z o. z. POSLOVALNICA GUŠTANJ MIHAEL ZAVODNIK pe arn i in trgovina z deželnimi pridelki GUSTANJ Produktivna čevljarska zadruga v Črnomlju želi vsem cen. odjemalcem srečno novo leto! J. PICEK trgovina z železnino in specerijo Novo mesto I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v L ubljani. r. z z o. z POSLOVALNICA PREVALJE Jrečno in veselo novo leto želi svojim cenjen m gostom ter se za nadaljno naklonjenost priporoča „Hotel Komauer" hotel in restavracija Dravograd - Meža JOSIP in MARIJA R1FL gostilna PREVALJE I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO v Ljubljani r. z. z o. z. POSLOVALNICA ČRNA Srečno novo leto vsem ceni. strankam LEOPOLD RAZDEVSEK, krojaštvo PREVALJE Srečno novo leto želi vsem ceni. gostom JERICA EG3ER, gostilna AHATZ PREVALJE Г SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in znancem KONZUMNO DRUŠ1VO ZA MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o z. PREVALJE Želim vsem poslovnim prijateljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO ter se priporo am nadaljni naklonjenosti AUTOPODJETJE CIRIL HRAST - PREVALJE Vsem potnikom želi srečno in veselo novo leio J autobusno podjetje VIKTOR FAKTOR Crna-Prevalje i j Hranilnica in posojilnica * u Dravogradu registrirana zadruga z neomejeno zavezo SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odiemalcem PEČARN1K IVAN, pekarna PREVALJE Marenberg TERNIK FRANC modno kroj štvo Marenberg BRATUŠA ALOJZ, vdova brivsko - Irizerski salon Marenberg Hugo Langeršek trgovina z mešanim b agom in zaloga „TIV&R" Oblek Marenberg RenČelj Franc oblastveno konc. vodni instalater in splošno kleparstvo Marenberg Jjte&u> kovo lato/ Brudermann Alojz gostilna in mesarija Marenberg J\a£*u> hovo teto! Bobovnik Vinko Marenberg SploJno čevljarstvo za dame in gospode po meri. Izdeluje vsa v to stroko spadaječa dela in sprejema popravila. — Vse vrste čevliev domačega Izdelka stalno v znlogi. Cene zmerne! Postrežba točna! 99 Metla" trgovsko industrijska družba z o. z. IS/OUO mesto 'rCf Pif»>>V»»! t»«.**; «»S ШШИШ1ЖЖ ттттжжт ш*лн ш ."3 "v\- ' - ■ S ' ViV \ • lifll'-' ^Л,** " ^4 ' f» vsejsg IZ ZAGORJA IN OKOLICE m «r Vodopivec Vinko krojač Zagorje ob Savi Razpotnik Alojz krojač Izlake pri Zagorju an FRANJO HER1NG brivec Zagorje ob Savi BARLIC JANKO in ANGELA mesarija in gostilna TOPLICE - ZAGORJE eav à'ft ANTON DRNOVŠEK trgovina in gostilna ŠKLENDROVEC — ZAGORJE RUDOLF KORBAR gostilna in prenočišče na postaji ZAGORJE ob Savi Ш Š3? • MILKA in TONE MEDVED mesarija in gostilna pri >Grčarju« ZAGORJE ob Savi JsPL DOLANC LEOPOLD mesar in prekajevalec ZAGORJE HRASTEU IVAN gostilničar ZAGORJE Karol Thellian brivec Zagorje Kos Ivan čevljar Zagorje ob Savi MLEKARSKA ZADRUGA IZLAKE PRI ZAGORJU Srečno in veselo novo leto želi FRANC ROZINA parna pekarna Zagorje ob Savi Srečno in veselo novo leto želita ALOJZ in JUSTI K1TZ parna pekarna in trgovina z meSarim blagom Zagorje ob Savi OSTALA LJUBLJANSKA OKOLICA FRANC PRAPROTNIK strojno mizarstvo Ljubljana VII, Aleševčeva ul. 37 F. J, SUSTERSIC gostilna »Slepi Janez« St. Vid nad Ljubljano Gostilna pri „Urbančku" Stožice 29 vošči vsem svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto MENDUŠIC VINKO GOSTILNIČAR - „JAVNA KUHINJA" ZAGORJE OB SAVI Miiller Viktor trgovec Zagorje ob Savi S m £Jk Ш Ш fl i Ш A M m m m JURIJ KOLČAN trgovina z mešanim blagom OREHOVICA - IZLAKE pri ZAGORJU ob Savi LJUDSKA STAVBNA ZADRUGA ZAGORJE LJUDSKA GOSPODARSKA ZADRUGA ZAGORJE OB SAVI BAZEL TINCA strojno pletenje Zagorje ob Savi KOKO leJtoJ Ljudska hranilnic-in posojilnica Zagorje ob Savi Koprive Mirko gostilničar Zagorje ob Savi Blaž in Amalija Križanec gostilna in mesarija Zagorje ob Savi Košenina Melhior gostilna in trgovina Zagorje Srečno in veselo novo leto želita vsem KOŠIR STEFAN in Rezika mesarija Zagorje ob Savi JANKO in PAVLA INO mesarija in prekajevalnica Zagorje ob Savi ÉT ш DEV. MARIJA V POLJU s I Clllln Kari in Francka Mercina gostilna in trgovina Zg. Kašelj, D. M. v Poliu Terezija Savšek restavracija pri postajališču Dev. Mar. v Polju « i ^Hl"" m ш m Ш M Ш. IVAN LIPAH mesarija Zg. Kašelj 75, podr. Dev. Mar. v Polju 86 Vsem cenj. gostom srečno in veselo novo leto STANKO PODBEVŠEK brivski in damski salon Dev. Mar. v Polju 10 Srečno in veselo novo leto želita Franc in Helena Rode mesarija Dev. Mar. v Polju Ljubljana, Šolski drevored Deiak Ivanka trgovina Dev. Mar. v Polju Vodiškar Ivan trgovec s kolesi Zg. Zadobrova 13 Milka in Zdrav ko Novak trgovina Sp. Kašelj Srečno novo leto želi Tomšič Franc mizarstvo Zg. Kašelj - Dev. Mar. v Polju Џ Ш m Srečno novo leto želi KLESNIK IVAN gostilna in trgovina Zg Kašelj 1 i Ш I «///'I m Srečno novo leto želi Lojze Gabršek krojaštvo Vevče 32, p. Dev. Mar. v Polju ž''''* Û M 'Ш1 Srečno in veselo novo leto želi Шшшшк Jnkob mesar in goslilničar Dev. Marija v Polju Blagoslovljeno novo leto želi /. Krenos trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in parna pekama Zalog - Dev. Marija v Polju Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem MIRKO RÔME mehanik (gostilna Kuhar) Dev. Mar. v Polju 29 PATERNOSTER IVAN mesar Zalog, Dev. Mar. v Polju Srečno in veselo novo leto želi VREČAR FRANC splošno krojaštvo Dev. Mar. v Polju 64 Vesele praznike in srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem ROTAR MARTIN, Črnuče 26 mehanik, zaloga koles in rezervnih delov Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi Ivan Habič, Vrhnika Srečno novo leto želi svojim odjemalcem Roza Snoj, trgovina JEŽI CA 56 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Ivan Smole in sin m zarstvo Tacen pod Šmarno goro Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem HUDNIK FRANC in FRANCKA mesarija, JEZICA 15 podružnica Stožice in se obenem priporočava za nadaljno naklonjenost Srečno novo leto želi svojim gostom Marjeta Vilfan gostilna pri »Alešu« Ježica št. 40 Srečno in veselo novo leto želi svojim dosedanjim in bodočim cenjenim odjemalcem trgovina „Pri Cirilu" Vrhnika Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenje im odjemalcem FRANC ZALAZN1K tapetnik in dekorater ST. VID nad LJUBLJANO ter se priporočam za na-Jaljna naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim ceni. naročnikom in naročnicam. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem letu. Prosim da mi cenjeni in častiti odjemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom vs kemu točno, solidno in kar najceneje postregel Ivan Vrhovec krojač St. Vid nad Ljubljano ANA GRUM gostilničarka Studenec št. 9 Srečno novo leto želi vsem svojim odiemalcem Valentin Povšin splošno krojaštvo in izdelovanje usnjenih suknjičev Črnuče 26 pri Ljubljani Srečno in veselo novo leto želi tvrdka Jožef Žagar mizar DRAVLJE Ш HR m M S Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo novo leto tvrdka , Pvosfada" D, M. v Polju 83 Srečno in veselo novo leto želi ALOJZIJA BREGAR, Domžale strojno pletenje ter se priporoča za nadaljni obisk Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Maks Ambrož, mesar KOMENDA Oblina Dobrunje MATIJA JERAN gostilničar Beričevo, p. Dol pri Ljubljani ERNEST ŠUŠTAR brivec Dol - Domžale Srečno in veselo novo leto želi ROŽNIK ANTON. Dobrume 90 podkovni in vozni kovač FRANC in IVANA DERMASTJA gostilničar in mesar Bizovik 24 — Zadvor Srečno novo leto želi RUDOLF BABNIK, Bizovik 55 gostilničar in trgovec Srečno novo leto želi M. JANČAR trgov, z meš. blagom in pekarna Zadvor 67 - Dobrunje Srečno novo leto želi ALOJZ JANEZ1C, krojač Bizovik - Dobrunje Veselo in srečno novo leto želi svojim gostom GAŠPERLIN CIRIL, Zadvor gostilna »FRISKOVC« Vsem spoštovanim odjemalcem želim ob vstopu v novo leto obilo sreče in božjega blagoslova Terezija Cerne trgovina z mešanim blagom in parna pekarna Dobrunje Vstm prijateljem, prijateljicam, odjemalkam in rdjemalcem in prihajajočim gost m, ki obiščejo mojo gostilno želim srečno novo leto fanežič Valentin trgovina z vinom, žganimi pijačami in likerji, maiinovec, mineralna voda Pšata p. Dol pri Ljubljani Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Alojz Tršan vinska trgovina, lasten vinograd Tacen pod Šmarno goro i «fes? \ I» 5. <> ) !» >i» <> i» > <> ïiSWSi*« 'i tfS m H .«v* i a m opH » i Ш I i §É m Pi s É s;™ i,K% «n| NANUT ANDREJ čevljar Bi ovik 118-Dobrunje Srečno novo leto želi GASPh-R GoLOB kovač Zadvor 35, Dobrunje „Slovenca" v vsako hišo! И! w »K« Ш m tiïmn 121 Ш m m I d,'«/il i' % II M MM Ш » Ф Ш M iS 1 Џ a II tm «