175. številka. Ljubljana, v četrtek 1. avgusta. Fihaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti preje man za avatro-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden uieBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom račnna so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvn naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbb administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAHOD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. . pol leta........6 ,, 50 , četrt leta........3 ,, 30 „ jeden mesec.......I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ B jeden mesec.......1 „ 4G Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. U&ravnt&tvo „Slov, Naroda**. V JL j ubijani 1. avgusta. V Mooakovem bil je te dni sedmi shod nemških turnarjev, pri katerem je bavarski princ Lu-dovik govoril besede, katere so nemški turnarji vsprejeli z naudušenjem, katere pa morajo vsacega avstrijskega Slovana, vsacega Avstrijca sploh, zadeti najnemileje. Ne glede" na to, da je bilo češkim Sokolom prepovedano udeležiti se korporativno razstave v Parizu, da pa nemškim avstrijskim telovadcem nihče niti besedice ni črhnil, ko so z razvitimi zastavami in v gostih tolpah korakali mimo črno-žoltih mejnih kolov; ne glede na to, da je kraljevski prfne, sin sedanjega regenta in prihodnji kralj bavarski stopil na telovadsko lečo, torej na mesto, ki sicer pripada le demagogom, ne glede še na druge okoliščine, s katerimi se niti baviti ne smemo, mora vender princa Ludovika govor vsacega raz- jariti, kdor ima še kaj arra v sebi, ker je govor tako pangermanističen, da jeden glavnih čeških dnevnikov Že s samim uvodnega članka naslovom pove najstrožjo kritiko, rekoč: princ Ludovik v službi nemških nacijonalcev. ReČenega govora ost ne tiči v tem, da se v njem poudarja nemško stališče. To je mej Nemci baš tako naravno, kakor mej nami, da poudarjamo svoje slovansko stališče. A princ Ludovik šel je daljf, posezal je v notranje razmere avstrijske in tu segal je pač dalje, nego je bil opravičen, tu pa se mu mora z avstrijskega stališča stopiti nasproti. Zanimivo je, kako o tem govoru pišejo razni listi. „Vaterland" pravi mej drugim: Immer nur vom deutschen Volksthum wird da geBprochen, vom nationalen Reichsgedanken — von einer Betonung des osterreichischen, deB habsburgs-treuen Gesichtpunktes ni'elitu. Man hat es da siehtlich mit einer Irredenta Nr. 2, mit der deutschnationalen Irredenta zu thun. Dass doch dem eehten Wiener, dem eehten Oester-reicher die Augen aufgeben mochteu ttber dieses Treiben der „Deutscben". Wir apostrophiren das „D utsche", weil es das undeutscheBte Thun ist, gewissermas8en gegen die schuldige Treue zu slln-digen." Ako „Vaterland" tako odločno govori, ima to poBeben pomen, a tudi glasilo združene »nemške levico „N. Fr. Presse" izreklo je o tem govoru menda nehotoma trpko kritiko, rekoč: „Prinz Ludwig hat mit der Unbefangenheit eines Mannes,vder sich Uber den Verdacht erhaben weiss, das Ha u s des Nachbars anzilnden z u wolleu, nur ausge-sproehen, was jeder aussenstehende Politiker selbstverstiindlich findet." Kaj čuda, da so v nemški državi izhajajoči listi polni naudušenja in ditirambično hvalisajo mladega bavarskega princa in to v izrazih, ki pristnemu Avstrijcu silijo rudečico na lica. Tako n. pr. pravi „Vossische Zeitung", da bode prinčev opomin, da treba trdno se držati nemške stvari, nemškega mišljenja, za Nemce imel daleč Bezajoč pomen. „Nemci smejo upati, da jim kmalu poteče doba trpljenja." („Sie uiirfen hoffen, dass ihre I.eidenszeit bald vortiber sei.") Takim izjavam nasproti je pač „Vaterlandov" izraz „Irredenta Nr. 2" popolnoma umesten in pričakovati smemo, da bodo prinčeve, ne baš diplo-matične besede še hujše podkurile itak že prekipeči nemški šovinizem, saj že „Deutsche Zeitung" piše o „uationalen Reichsgedanken". Kako si pa list tako narodno državno misel predstavlja, čita se mej vrstami. Zores krasen položaj! Na jugu italijanska irredenta, na severu po „Vaterlandu" „Irredenta Nr. 2". Bilo bi obupno, ako bi človek ne veroval v Avstrije zvezdo, v njeno srečno usodo, in bi ne znal, da je večina prebivalstva v Avstriji slovanska in je zato skrbljeno, da centrifugalna drevesa ne poraste do nebes. Strajk v Zagorji in Trbovljah. Zadnje moje poročilo mi je popolniti v tolikem, da je Zagorska in Trboveljska raja poleg tega, da si mora o pičlej svoje j mezdi sama nabavljati luč pri delu, kupovati izključno samo v zadružnoj trgovini slabo, preležano, a ipak zelo drago blago itd., zavezana tudi še plačevati stan, ki je večinoma podoben beznicam ter ob neznatnej svojej dnini nabavljati si tudi dinamit in drugo strelivo, ki ga uporablja pri delu. — Kaj preostaje torej trpinu od 60, 80, 100 kr. mezde! Nabavljati si luč in strelivo, kakor rečeno, plačevati stan, 4% dajati za bolniško blagajno itd., kaj za boga še preostaja t In preostatek je itak zopet romal v konzumno društvo! Pa delati po 12 ur na dan, oziroma, ko se je menjaval turnus ob tednu, kar zdržem 24 ur — te je pač nečuveno! Čujte nadalje in stimite! V Zagorji je nemška gospoda rudniška, da kultivira barbarski narod „kranjski", osnovala „Ortsgruppe des deutschen Schulvereiues" in v to h vrbo vzdržuje otročji vrt. Uboga para delavec slovenski mora tudi, hočeš, nočeš, moraš, v prospeh večjega po-nemčevanja rodne si dece slovenske prinašati svoj obolos! Niti se ga ne pita, bočeš li, ne, kar odtegne se mu od zaslužka, pa mirna Bosna! — Verodostojen znanec mi pripoveduje, da ima Zagorski rudnik v „izplačevalni noti" — (list, kateri dobiva delavec za plače v roko), — kar stalno rubriko z glavo: „Flir den deutschen Schulverein" LISTEK Blodne duše. Roman. ČeSki spisal Vacslav Bene3- Tfebizsky, preložil I. Gornik, ^rrri đ.el. XII. fDalje.) „Moje pravo ime?" — Refunda se je zasmejal in uprl svoje oči v kneza, kakor dvoje zverij, katerim roka maščevalčeva najprej pokaže žrtev in potem išče njegovo srce njihovih zob. Knez zateptal je zdaj jako močno po snežnobeli liliji. „Shranjeno, zagrebeno, zakopano! — In kaj je gospodu knezu do berača! Kaj je Njega milosti do postopača! Kaj je njega svetlosti do potepenca !" Refunda stopil je pet korakov bliže, a ljubeznivim cvetkam na preprogi njegova nogo ni storila zalega; ognila se jih je. Gospod knez umaknil se je do okna. „Gospod knez se mene boji? — Še sem živ in za živa ljudje baje ne strašijo! — Gospod knez dal me je poklicati in jaz sem ubogal!" „Nekdaj pripovedovali si so moji služabniki, da hodi tod človek, in da ga povsod imenujejo Refunda. Skusi baje mnogo, včasih prenočuje tudi pod milim nebom. — Žal mi ga je bilo. — Da bi se ne moral potepati, da bi ne moral beračiti!" Gospod knez podal je Refundi lepo mošnjico z novci in končal . . . „Kedar boš potreboval, oglasi se pri mojemu blagajniku!" Knez obrnil se je o teh besedah k oknu ; roka Refundova pa se ni niti ganila, in okrog suhih ust poletaval mu je nasmeh, s katerim se je naglo spremenil izraz njegovega obličja, da ga ni bilo upoznati. Po lici starega moža gibale so se gube, na Čelu razširjale so se mu brazdiće in v teh potezah, nenavadnih pri Refundi, javilo se je nekaj plemenitaškega, rekel bi skoro knežjega. —■ Ali je bilo morda kaj resnice v besedah ljudij, ki so zagledavši Refuudo s povzdignjeno glavo in napetimi prsami rekali, da koraka kakor Švarcenberk? „Gospod knez, še nikomur nesem rekel: „dajte kos kruha." Za nobenimi vratmi še nesem molil in še nikogar nesem nadlegoval za miloščino ! — Refundi dade, kamor pride, sami in radi. In vzpodbujajo ga! Bog vam poplačaj vašo dobrotljivost! — In veseli ter zdravi bodite, gospod knez!" Stari mož je že davno odšel, knez sedel je še na pohovki In vender je že odbila z igrajočimi glasovi nad mizico dragocenega rezbarskega dela pred lepim časom druga ura, in ta čas jezdil je gospod vsak dan skozi mogočne kostanjeve drevorede na svetlem vranci. „Shranjeno, zagrebeno, zakopano! — Prav ima: kaj mi je do postopača, kaj mi je do — potepenca !" Gospod knez dvignil se je naglo, a prodko, kakor bi bila v tem vitkem, petdesetletnem telesu še dvajsetletna svežest, in pozvonil, čuda da ni odtrgal krasnega, z zlatom in srebrom izšitega traku, na katerem je bil obešen srebern zvonec. Dveri odprle so se najedenkrat, in v njih prikazala se je zopet počesana z najmožnejšimi dišavami oblita glava z orjaško kito. „Blagovoli zapovedati Vaša knežja milost? — Druga ura je že davno minila!" ,Vem, osel!" Počesaua glava z orjaško kito zmajala se je nekolikrat. Gospod kuez ni rekel svojemu slugi „08el" že dva dobra meseca in danes zopet. In temu je kriv oni postopač, oni potepenec . . . (Daljo prih.) in tu mu kar upišo vsotico, katera se potem revežu odtrga. Dotični gospod videl je sam na svoje oči tako polo necega steklarja, kateremu so odtegnili kar 1 gld. — beri jeden goldinar! In to ad maiorem Germaniae gloriam! To je že v nebo kričeče! Dne 29. julija krenil sem bil v Trbovlje. Sodeč po strastnih izvestjih nemških listov, oziraje se na senzačna in tendencijozna brzojavna poročila dopisnika „Deutsche Wacbt", — gospod urednik, tu Vam pravim, da so bila taka, da jih je moral zaseči in zatreti c. kr. brzojavni urad Ljubljanski in ni jih odposlal na adreso, in to hoče vsaj nekaj reči! — menil sem, da bodem zašel mej same hajduke — divjake in obžaloval sem, da nesem romanopisec v genru Uacega Coopra ali Bret-Harteja. Koliko bi bilo tu hvaležnega posla in koliko gradiva! A žalostna mi majka, kako presenečenje! Dobre pol ure je od železnične postaje Trboveljske do Voda. Krčem je ob cesti v izobilji, da, celo preveč, a povsod vse mirno, tibo. Srečaval sem pojedine, po dva, tri, šest, celo gruče delavcev — premogokopov, medlih, slabotnih mož in mladičev upalih velih lic, slabo opravljenih. — Beda gledala jim je iz očij in znajoč razmere, pomiloval sem jih pri sebi. Tu pa tam pojavila Be je dvojica, trojica naših „Janezev", — toda neso bili „pod orožjem svetlim", nego Šetali so se, dražeč mladenke. Jedno samo žandarmenjsko patruljo, dva moža broječo, videl sem tekom vsega popoludne. Delavci vedli so se do cela mirno, dostojno in taktno ter pozdravljali. Tu pa tam povzel sem iz njihovih pogovorov, da nikakor ne kanijo udati se. Po vogalih bil je nabit oklic s podpisom c. kr. okrajnega glavarja Celjskega in c. kr. rudniškega višjega uradnika v nemškem in za „nemške" Trbovlje, kjer so za časa predlanjske regijonalne razstave plapolala poleg druzih same frankfurtske zastave, a niti jedna slovenska, ko so še celo Trboveljski železničarji razvesili nekaj praporov v zve-ličalnih nemških bojah, kar je, kakor Čujem, v popolnem nasprotji z intencijami kozmopolitične (??) družbe južnoželezniške, — v istini, strmite, oklic bil je celo v slovenskem jeziku! — Tam se pozivlje premogokope, da ne kršijo reda, naj se vrnejo zopet k svojemu delu, naj pomislijo, da imajo uboge žene in siromašno deco, da bodo tudi te trpele na po sledicah — obče, apeluje se tu ne samo na pravni čut delavcev, nego tudi na človeka, na srce itd. A posezite do korena, vi, slavna gospoda rudniška! Da bi domislili si, kje tiči uzrok in izvor štrajka, da bi pomislili si, da so te žene in deca s soprogi vred, oziroma z roditelji, trpeli že sedaj največjo b§do in glad, najhuje revo, da so ginili lakote, hodili razcapani, da je siromakom v obče nedostajalo najpotrebnejega, da često kruha ni bilo za ubogo deco, — da je ta siromašni kruhek rosila s svojimi grenkimi solzami, ali da bi vsaj sedaj hoteli popraviti to upijočo krivico ter dovoliti siromakom v itak skromne zahteve in povišati jim nekoliko neznatno mezdo, — o tem ni v oklicu ni duha ni sluha I! Tam, kjer sem čital ta oklic, skupilo bo je nekoliko te siromašne raje. Brali so ga sicer, a rekli tudi; Ne, ne udarno se! Mi smo tudi ljudje! Dajte nam živeti, kot se spodobi človeku, saj nesmo črna živina! Molče priznal sem to. — Obljubili so jim celih 6 kr., beri: šest kebrov več pri mezdi! Delavci pa ne gredo in zahtevajo 60°/0 poboljška poleg drugih uvetov. Pričakovali so gpspoda, da delavce prisili glad, da zopet poprimejo za rovnico in lopato, a do zdaj jih še niso uklonili, daleč so še narazen. V Vodah bil sem v krčmi. Oblasten rudniški uradnik razkladal je tam častnikom „svoje pravo". Prezirno pa so ga poslušali ti molče, a jeden je venderle dejal: „Aber doch! Die Leute bringen das sammt und sonderB so vor! Wieso demnach ? In omolknil je uradnik. V obče se pripoveduje, da se vojaštvo samo čudi, da so razmere tako silovite in ne umeje, čemu je pri tacem redu pozvano bilo v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik; priznava tudi, da se delavci vedo neverjetno taktno. Merodajen gospod izjavil se mi je, da je vojaštva v teh „pobunjenih" krajih toliko treba, kot tretjega očesa v glavo! Zadoščevalo bi nekoliko žandarjev. Zapoved velja, da se ne sme točiti žganja, to bi še bilo. Pretirano pa je, da se morajo pod globo 100 gld. zapirati vse krčme izvzemši jedne, kjer se hranijo častniki, ob devetej uri zvečer. Saj delavci nemajo novca, da bi posedali po krčmah, ko jim nedostaje najpotrebnejega. Danes pripovedovala mi je ženska iz Trbovelj naslednje: Mož njen vračal se je na plačilni dan domov. Ugledavši ga kliče mu nasproti: Si li prinesel kakov krajcar, ali so ti zopet odtegnili vse ? Nič nemam, glasil se je odgovor in on in žena in deca udari v plač! Potem živi! Premogokopov je, ki po 4—6 mesecev ne dobe* niti kebra izplačanega na roko! Ako treba svedokov, lahko postrežem. Res je, da so v Trbovljah te dni aretovali necega Nemca. Bil je internovan in hotelo se ga je osvoboditi. A ni bilo nobene sile. Ljudje so samo skupovali se pred hišo, kjer je bil v zaporu ter nagovarjali žandarmerijo, naj ga izpusti. Diu-zega nič in niti najmanjega izgreda ni bilo. Prijeli pa so jih 76, meneč, da bo to kolovodje, ter od gnali jih v Celje. A uspeha, namreč, da bi to bilo uplivalo na druge, da zopet poprimejo delo, ni bilo nikacega. Bili so popolnoma mirni tudi na dalje. To je bil jedini slučaj, da so prijeli ljudi. V Zagorji niti jednega še zaprli neso. Od doštega celega batalijona ste samo dve nepopolni kompaniji ondaj, - drugo odšlo je v Hrastnik in v Trbovlje. V Zagorji neso rudokopi dali niti najmanjega povoda da bi koga aretovali, niti jeden še ni prekršil zakona. — Celo stražo v rudniku oskrbuje 40 mož, da ne nastane ogenj, ali kaj druzega, dasi neso zavezani za to. — Ves narod v okolici odobrava postopanje delavcev. Danes 29. julija se je imelo vršiti pogajanje mej rudnikom in delavci. V pozno noč čujem, da je bilo brezuspešno. — Ponuja se jim celih 8% višje mezde, premogokopi pa zahtevajo 40—60% več. Olje, strelivo, itd. bi si i na dalje pri tem nabavljali sami, plačevali v bolniško in oskrbniško blagajno, isto tako stanovanja, — vse po starem, — toda rudnik jim noče pripoznati veče dnine. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. avgusta. Pravosodni minister Bi je dal od pred-sedništva Graškega nadsodišča predložiti vse akte o disciplinarnih preiskavah proti sodujim uradnikom poslednjih letih v okoliših tega sodišča. Nekateri sodijo, da je to v zvezi z znanim ukazom Waserjevim, da se sodnji uradniki nemajo mešati v politiko. V tem ukazu se je predsednik sklicaval na to, da se je pri disciplinarnih preiskavah preveril, kako da uradniki politikujejo. Minister se pa sedaj hoče preveriti, če je to resnica. Nemški listi že pišejo, kak strah je zavladal zaradi tega sedaj mej slovenskimi uradniki. Mi pa lahko trdimo, da baš slovenski uradniki so lahko mirni, če tudi minister Slovencem ni prijazen, ker so gotovo tako vestno, če ne vestneje opravljali svojo službo, kakor Nemci in tudi glede politike neso prestopali dopuščenih mej. Na čedkeni ženskem učiteljišči v Pragi je izmej 58 kandidatinj v prvih treh letnikih jih 49 izdelalo z odliko. Dvojke pa ni dobila nobena, samo pet učenk je ostalo neizpitanih. Zaradi tega je velika jeza mej Nemci in očitajo češkim profesorjem, da preveč prizanesljivo klasifikujejo. Tako se godi ?o vseh srednjih čeških šolah, kriče nemški listi, leski profesorji dajo učencem in učenkam dobra spričevala, da bi potem v javnih službah ložje spod-rivali Nemce. Mi nočemo preiskovati klasifikovanja na srednjih čeških šolah, a preverjeni smo pa, da marsikateri nemški profesor se bolj ozira pri klasi fikaciji na narodnost nego slovanski. Zato imamo že tudi skušenj. Da pa Cehi bolje napredujejo nego Nemci, se pa vidi že iz tega, da so v znanostih Čehi že prekosili avstrijske Nemce, če tudi so poslednjim razmere dosti ugodnejše. — Poslednje dni se je po listih mnogo pisalo glede akademije češke. Najprej so „Narodni Listy" to zadevo omenili in pristavili, da vlada hoče, da bode akademija utrakvi-stična, v to pa ne bode privolil Hlavka, ki je dal 200.000 gld. za akademijo. Na to je pa „N. Fr. Pr." odgovarjala, da ne verjame, da bi bil Hlavka, ki je Staročeh, tak nasprotnik Nemcev. Izučil se je na nemških šolah, večino svojega denarja kot arhitekt prislužil na nemškem Dunaji. „Politik" pa sedaj piše, da je Hlavka zares namenil denar ie za češko akademijo. Pri tem ga pa ni vodilo sovraštvo do Nemcev, temveč, to, da je za nemško znanost že dovolj skrbljeno. Akademija se bode kmalu otvorila, kajti te dni končala so se pogajanja mej češkim deželnim odborom in Illavko. Vlada pa ne nasprotuje jednojezičnosti akademije. Cesar je imenoval dr. Frana barona Rapp-Heidenburga deželnim glavarjem tirolskim in dr. Karola pl. Heppergerja njegovim namestnikom. V zadnjem zasedanji je bil namestnik deželnega glavarja južnotirolski konservativec baron Hipoliti. Novi deželnega glavarja namestnik je pa liberalec. Pri poslednjih volitvah se je v Dalmaci,ji pokazala nova hrvatska stranka, katera se bude po- sebno potegovala, da se Dalmacija pridruži Hrvatskoj, da ban ne bode le z imenom, ampak v resnici ban Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. % nanje države. Bivši kralj srbski Milan je odpotoval z jednim regentom in dvema ministroma k Rističu v Vanjo. Dogovoriti se imajo v Vanji baje važne zadeve, pred vsem rešiti vprašauje o pravicah kraljice matere. Objavil se je zakon, da se uvede tudi v privatna učilišča v ruskih pribaltiških pokrajinah ruski učni jezik. Nekaj zavodov se bode morda zaradi tega opustilo, ker so je Nemci bili le zaradi tega osnovali, da jim ni bilo treba obiskovati državnih šol, kjer bi se morali tudi ruščine učiti. Ta zakon se pa ne dotika veronauka. „Makedonija" svetuje makedonskim Bolgarom, da naj se spuntajo, če bi Turčija se zaplela v kako vojno. Uspeh punta bode povoljen, ker imajo Makedonci dobre vodje. Če bi pa Makedonci mirno čakali, kaj se zgodi, se bode pa njih dežela razdelila mej Srbijo in Grško ali si jo pa bode prisvojila Avstrija, v obeh slučajih bil bi bolgarski živelj izgubljen. Nek klerikalen list je izmislil, da italijanski skrivni policisti vedno stražijo Vatikan in da imajo nekaj voz pripravljevih, da bi v ujih sledili za papežem, ko bi ostavil Vatikan. Po klerikalnih listih je zaradi tega navstal velik hrup. Posebno napadajo Crispija ter ga nazivljejo jetničarskega ravnatelja Vatikana. To je sramota za kristijansko Evropo, pišejo, da dopušča prešestniku in puntarju Crispiju tako postopati proti papežu. Pri tem seveda tudi pišejo proti zvezi Avstrije z Italijo. francoski rcpubličanski listi so iznašli novo orožje proti Boulangeru. Začeli so mu očitati, da se krog njega zbirajo le možje, ki so se ločili od svojih žen. Naquet, Laisant, Laguerre in Vergoin so ločeni od svojih žen, general Boulanger se pa hoče ločiti in je že zapustil ženo, ko je zapravil vse njeno premoženje. Zraven tega je pri njem več ljudij, ki so za vse pripravljeni, kakor Rochefort, Le Herisse, Vacher, Burie, Torquet, Laner, Dillon, Mermeise, Michel in drugi. Kako strašno bode v Franciji, če bodo ti ljudje vladali! Bog ve, če bode to sredstvo pomagalo republičaoom. — Ameriški spekulanti, ki dajo Boulangerju denar, so baje ž njim sklenili pogodbo, da odpravi carino na žito, Če pride na ki milo. To bi Američanom mnogo koristilo, ker bi lažje izvažali žito v Francijo. Parnellov odsek še vedno ni končal svojega dela če tudi se obravnave vlečejo že kakor morska kača in se na Angleškem več za nje dosti ne zanimajo. Sedaj so se njegove obravnave pretrgale do 24. oktobra, da se zagovorniki pripravijo za svoje govore. To pa tudi ni majhna stvar, kajti zagovornik lista „Times" se je izjavil, da mu je pretehtati nič manj nego 40.000 vprašanj in odgovorov, kar bode pač malo preveč. Dosedaj je odbor imel 112 sej, ne ve se, če bode ta zadeva končana do konca leta. Dopisi. Is Domžal 30. julija. [Izv. dop.J Dne 29. julija vršila se je tukaj okrajna učiteljska konferenca za Kamnik pod vodstvom gosp. L. Letnarja, c. kr. okr. šolskega nadzornika. Gospod nadzornik pozdravi prav prijazno učiteljstvo ter si izvoli svojim namestnikom gosp. nadučitelja Mesnarja. Ko se z vsklikom izbereta zapisnikarjema gdč. Gogola in in gosp. Sire, prične gosp nadzornik svoje izvrstno poročilo, iz katerega se je razvidel lep napredek tukajšnjih šol s poučnimi opazkami in navodili onega, kar še ni v pravem tiru. — Prav dobro sta rešila tudi svoji nalogi gg. poročevalca Pfeifer in Jeglič; prvi „o koristi podrobnih učnih načrtov", drugi pa „o pravnem stališči učitelja glede šolskih vrtov. ■ Po raznih volitvah v različne odbore in po jednoglasuem sprejetji samostojnih predlogov, zaključi g. nadzornik sejo s trikratnimi „Slavaklici" na cesarja. Ko se je na to odpela cesarska pesem in ko se je g. Mesnar zahvalil g. nadzorniku za izvrstno vodstvo današnje seje in za podane nauke, poda se vse učiteljstvo k obedu v gostilno gospoda Kuharja. Tu sem dospel je tudi telegram blag. g. Janko Kersnika, gost g. Gregorin iz Črnuč, pa g. Žibert iz Jezice. Mej obedom napil je gosp. Kecel ua cesarja, gosp. Burnik nadzorniku, gosp. nadzornik učitelj -stvu s posebnim poudarkom, da v pridnosti in lepem vedenji je moralna zmaga učiteljstva, gosp. JanežiČ pa okrajnemu učiteljskemu društvu. Mej napitnicami pa so se glasile pod vodstvom g. Stefančiča prelepe slovenske skladbe. Hitro nam je potekel mej prijateljskim, mejaebojnim pogovorom čas, čas bratskega občevanja, ki nam je zelo v živili barvah kazal tukajšnjo uzorno kolegijaliteto. Da se je tukajšnje učiteljstvo vedlo tako, I kakor udje jedne družine, pripomogla j tudi izborna postrežba z jedili in pijačo. Za to i rekam gosp. Franu Kuharju v svojem in drugih imenu srčno zahvalo. K. Domače stvari. — (Sekcijski svetnik Lind) pripeljal se je predvčeraj v Ljubljano, ogledavat novo obrtno šolo. Včeraj odpeljal se je v spremstvu cesarskega svetnika M u r n i k a v Kranj. — (Gosp. Gregor Jereb,) c. kr. brzojavni oficijal v Trstu, imenovan je vodjo brzojavnega urada v Pazinu. — (Slavno8t Levstikova v Velikih Laščah.) Pri pozdravu došlih gostov bode okolu 16 domačih deklet v narodnih nošah, katera polože tudi krasen venec pred spomenikom. — Gospodje, kateri še neso dobili vabila, naj blagovoljno oproste, ker so prehitro pošla, saj so tudi brez tega iskreno povabljeni in dobro došli. — (Levstikova slavnost v Velikih Laščah) Ker je daljava iz Novega Mesta do Velikih Lašč prevelika in bi zaradi tega Novomeška godba premnogo stala, sklenil je odbor vsprejeti Domžalsko godbo požarne btraže (24 mož), s katero se je že napravila pogodba. — (Odbor „Slov. pevskega društva") naznanja, da ostane vspored kakor je bil prvokrat razglašen, namreč pevska vaja ob Val2. in banket ob 2 uri. — (Na slovenski ljudski Šoli pri svetem Jakobu v Trstu) bil je preteklo soboto izpit. „Edino8t" piše tem povodom mej drugim tako : Ob Va?. uri brala se je sv. maša, pri katerej so popevali šolarji pod vodstvom gospice Micheli, koja jih je ns dobro v petji izvežbala. Pri službi božji bilo je mnogo občinstva osobito slovenskih mater. Koncem svete maše je deca zapela zahvalno pesen in cesarsko himno. Ljubljanska glavna družba je bila zastopana po blag. g. Ivanu Hribarji; od Tržaških podružnic zastopano je bilo moško in žensko načelništvo. Po sv. maši smo šli vsi skupno v šolsko poslopje, kjer so se kmalu na to začeli izpiti, ki so trajali do 10. ure. Uvažujoč okoliščine te šole, nepričakovane ovire, ki so se jej v tem letu stavile in pozni čas, v kojem se je šola začela, izreči se moramo res zadovoljne z uspehom. Gosp. učitelju-voditelju gre vsa čast, daje svojo dolžnost vrlo do polnil. Po končanem izpitu so se pridnejši izmej šolarjev obdarovali (okolu 15 njih) z masnimi bukvica m i, drugim se se podarile podobice z natisnjenimi molitvicami. Kakor pri maši, bilo je tudi pri izpitu navzočnega več občinstva posebno ženskega spola, kojemu se je na lici brala zadovoljnost, da njih deca tako dobro odgovarja vprašanjem iz pojedinih predmetov. Videli smo tudi nekatere gospice učiteljice iz mesta in okolice. Po končanem izpitu, deklamacijah in pesnih spregovori g. Hribar ter obrnen proti malim otročičem in navzočnemu občinstvu v lepem govoru omenja koristi, ki jo ta zavod donaša slovenski narodnosti. Naposled se je v imenu glavnega društva zahvalil mčelništvom Tržaških podružnic, koji sta se istinito mnogo trudili, da se je odprl otroški vrt in slovenska ljudska šola. Iz šole šli smo na to na otroški vrt, kjer je gospica Michelijeva izpraševala svoje nežne gojence iz krščanskega nauka, molitvice, dajala jim vprašanja iz praktičnega življenja na kar so otročiči lepo odgovarjali. Vsi pričujoči so bili v srce ganjeni in želeli so gotovo mnozega uspeha tem prvim slovenskim učilnicam v Trstu. Bog daj, da bi iste mogoče bilo razširiti in popol-niti v duševno in gmotno korist našega naroda v Trstu! Število učencev, ki je letos obiskovalo šolo in zabavišče — skupno okolo 120 — jasno kaže, kolike potrebe bi bile druge po deželi vzdrževane slovenske ljudske šole v tem mestu in to tem bolj, ako pomislimo, da omenjeni otroci prebivajo samo v jednem mestnem okraji. — (O štrajku v Trbovljah in Zagorji) priobčeno je obširno poročilo na drugem mestu, došlo pa nam je še nekoliko podrobnostij. V Trbovljah in v Zagorji skoro nikjer ni videti strajku-jočih delavcev. Razdelili so se po okolici ter mlatijo, kose* in druga dela opravljajo pri kmetih, da si služijo živež. Orožniki hodijo okolu po vaseh in nagovarjajo delavce, naj se vrnejo v Trbovlje in Zagorje, a delavci tega ne hote, ker jih plaši usoda v Celje odpeljanih tovarišev. Zato kar naravnost odgovarjajo: Kaj bi v Trbovlje hodili, da bi nas zapirali?! — V HraBtuiku nemajo prav nič premoga več in morali so te dni par vagonov izposoditi si iz Trbovelj. — Zanimivo je poslušati pogovore strajkujočih delavcev. Naš poročevalec nam piše, da nekateri mej njimi, ki so bili poprej v Ljubnem (Leoben), posebno hvalijo tamošnjega okrajnega glavarja, ki je prav mej delavce prišel in se prav prijazno ž njimi menil. Njegovemu uplivu je veliko pripisovati, da ni bilo nobenega izgreda. Jednako povoljno izražajo se o okrajnem glavarji Litijskem g. Grillu, ki jim imponuje s svojo priljudnostjo, o okrajnem glavarji Wagnerji iz Celja pa njihova sodba ni baš laakava. — (Pri kegljanji na dob i tke) na korist fondu slov. del. pevskega društva „Slavec", katero se je vršilo preteklo nedeljo, skegljalo se je 663 serij. Dobitke prikegljali so naslednji gg.: I. jeden cekin in zadnjega 1 gld.: Vekoslav Ven ko; II. 3 gld. Fran Šeber; III. 2 gld. Fran Hribar; IV. šaljiv dobitek F. Stiegler in V. 2 gld. za največ serij K1 e i n w U c h t e r. — (Iz Konjic,) piše se nam dne 29. julija: Lesotržec Adalbert Wa 11 and bil je danes pri C. kr. okrajnem sodišči zarad žaljenja časti lekarja I. Pospišila pri znanih izgredih po občinskih volitvah obsojen na 25 gld. globe, oziroma pet duij zapora. — (Čebelarji) prorokujejo letos rano jesen. Čebele sicer trote izganjajo še le sredi avgusta, letos so jih pa že koncem julija izgnale iz panjev. Celo trotjo zalego brezozirno trgajo iz satov in spravljajo iz panjev. T so nekda znamenja raue jeseni. — (Vabilo k veselici,) katero priredi novo ustanovljeno „Pevsko društvo v Šturiji" v nedeljo 4. avgusta t. 1. ob 6. uri popoludne na vrtu gostilne g. Jos. Sirce. Vspored: l.Forster: „Slava Slovencem", moški zbor. 2. Pozdrav gostov. 3. Kreutzer: „Gospodov dan", moški zbor. 4. Slavnostni govor. 5. Cesarska. 6. Dr. Benj. Ipavec: „Na hribih", mešani zbor. 7. I. pl. Zajec: „Kolo", veliki moški zbor. 8. Lidinski: „Tam gdje stoji", moški zbor. 9. Nedved: „Na planine", mešani zbor. 10 Mandelc: Igra: „Bog vas sprimi, kdaj pojdete domov?" 11. ProBta zabava. — Ustopnina 20 kr., sedež 10 kr. Društveni nameri, v nakup novega harmonija, vabi vse p. n. prijatelje petja k blagovoljni udeležbi veselice ter vsprejme vsakeršno prostovoljno darilo v znak iskrene zahvale najudaneji odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. julija. Cesarićinja vdova Štefanija odpotovala danes zvečer v Ostende. Peterburg 31. julija. Na ukaz carjev odpeljal se je te dni na rusko-avstrijsko mejo, poseben dvorni vlak, s katerim se popeljejo črnogorski knez Nikola, dedni princ Danilo in princesinji Milica in Stana v Petergof. S tem vlakom so se tudi nasproti pripeljali vojaški dostojanstveniki, ki so črnogorskemu knezu pri-dodeljeni za njegovega bivanja v Rusiji. Wilhelmsliaven 81. julija. Cesar Viljem odpeljal se ob 7. uri zjutraj na ladiji „Hohenzollera" na Angleško, cesarica pa j j odpotovala v Kissingen. Dun i j 1. avgusta. Minister za notranje zadeve odredil, da se razpusti „Schulverein ftlr Deutsche", ker je prekoračil po pravilih določeni mu delokrog, Sibinj 1. avgusta. Nadvojvoda Albrecht je okreval. Program za potovanje se je pre-drugačil. Potovanje v Braševo izostane. V soboto povrne se nadvojvoda preko Arada. London 1. avgusta. Pri letnem banketu v Mausionhouse izjavil Salisburv, da po njegovem mnenji ne treba imeti resnih skrbi j zaradi nemi:ov na Kreti. Angleška ne želi, da bi Kreto dobila. Da bi ostavili Egipt zaradi tamošnjih nemirov še ni prišel pravi čas. Anglija tira mirovno politiko, ne da bi kaj žrto-vala na svojej časti. London 1. avgusta. Poročnik Daquilar premagal derviše pri Anabi. 70 dervišev mrtvih, 80 ujetih. Od Egipčanov trije mrtvi, osem ranjenih. Bazne vesti. * (Povodnji.) Iz Moravskega Ostrava se 30. m. m. poroča: Vsled dolgotrajnega dežja nastala je povodenj, katera je poplavila jeden del našega mesta. Nek 12letni deček je utonil Popoludne upala je voda saj toliko, da se ni bati večje ne- varnosti. V isti dan se javlja iz Tesna, da je voda razruSila nasip na Kašav-Oderberški železnici in da je vsled tega prenehal promet. Pa tudi po drugih krajih Šlezijskih prouzročila je povodenj obilo škode. * (Potres.) Iz Londona se 30. m. m. javlja : Po poročilih iz Yokoharae semkaj došlih, napravil je potre« v Kumamotu na otoku Krusinu blizu Na-gasakija velikansko škodo. Mnogo ljudij je mrtvih. * (Nezgoda v Johnstovvnu.) Po najnovejšem računu je pri velikanski nezgodi v Johnstovvnu v Pensilvaniji 6000 ljudij zgubilo svoje življenje. Blažu Fišer-ju. Slovenija, nesrečna naša mati, V bolesti žalno krilo se zavij! Sinii si svojega ga smela zvati, Za kojirn solza lice ti rosi. On, ki Te je goreče ljubil, Glasnik je naše slave bil, In tega si, moj rod, izgubil, Kaj bi solza ne lil? Zdaj večno spanje v bogu spava, Oči je v blažen sen zaprl, Za njim pak joče majka Slava, Saj nje" ponos ji je umrl. Umrl je v cvetni, moški dobi Mož-umetnfk in poštenjak, In ob preranem njega grobi Slovenec plaka vsak. Pač težko zvesto „ljubico" ostavil Na svetu si — svoj ljubi bas! Povsod z ljubeznijo o nji si pravil, Srčno radostil ž njo si nas. Izvabljal si ji zvonke glase Sladke in tožne spet tako, Da širili so do srca se Tak6 ljubo, mehko .... Oh, zdaj pak smrtno spavaš spanje V naročji tujega sveta, O domu sanjaš zlate sanje, Saj ljubil si ga iz srca. A dom žaluje po udanem sini, Ki bil je dičen cvet rodu, In hranil v jasnem bo spomini Preslavnega sinii. Dragotin Jesenko. I3 o z i v ! *) Podpisano uredništvo daje na znanje, da prireja IV. izdajo svojega „Popotnik-ovega koledarja za slovenske učitelje" za 1890. leto. Da Be učiteljski osobni imenik (šematizem) v tej izdaji pospne* do neke popolnosti, vabimo vse p. n. učiteljstvo slovensko k sodelovanju. V prvi vrsti prosimo slavna šolska voditeljstva, da nam blagovoljno naznanijo. 1 Število otrok ob koncu šolskega leta, oziroma po stanju z 15. avg. t. I. in sicer: a) dečkov in deklic, ki so dolžni Šolo obiskovati, t. j., ki stoje* v starosti mej 6. in 14. letom; — h) dečkov in deklic, ki šolo obiskujejo. (Kranjski in primorski p. n. gg. voditelji naj zapišejo vsakdanje učence posebej in ponavljavne posebej). 2. Vse spremembe, ki so se ali z ozirom na zavod sam ali glede* učiteljskega osobja na njem vršile od 1. novembra 1888. do sedaj (15. avgusta), oziroma, ki se bodo v kratkem še gotovo vršila. Naj se ne pozabi na učit. osobe, ki se v tem letu iz učiteljstva izstopile (Uzrok izBtopa!) — Ker se je iz več stranij izrekla želja, naj bi šematizem zadržal tudi upokojene učiteljske osobe, tako prosimo, da se nam naznanijo tudi 3. imena, karakter in slednja služba ter natančna adresa takih upokojenih gg. tovarišev, ki eventuvelno v šolskem okrožji prebivajo. 4. Tudi če se je znabiti spremenilo kaj glede zadnje pošte itd. itd. V drugi vrsti — in to posebno — prosimo pa vse tiste častite tovariše in ljubeznive tovarišice, glede katerih se nahajajo v III. letniku „Pop. koledarja" kakoršni koli napačni podatki, naj blagovolijo nam dotične nedostatke natančno obznaniti, ter uredništvu pripomoči, da je popravi. Sploh bodemo za vsako dobrohotno opazko in za vsak nasvet hvaležni ter se tudi nanj ozirali, ako le ne prekorači okvirja, v katerem se nam je gibati. Ker nam jo mnogo na tem, da zagleda „Po-potnikov koledar za hIov. učitelje" za 1890. 1. že VBaj meseca nov. t. 1. beli dan, pač nujno prosimo, da se dotični popravki, oziroma podatki dopošljejo najpozneje do 18. avgusta t. 1. podpisanemu uredništvu, katero se za vsako uslugo že naprej zahvaljuje. Maribor, dne 25. julija 1889. Uredništvo „ Popotnika", Reiserstraase 8. *) Slavna uredništva slovenskih listov uljudno prosimo, da ta poziv blagovolijo v Svojih listih brezplačno ponatisniti. za vse leto gld. 4.60; za po! leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. ■«*«•»».-- I it j o * : 31. julija. Pri .nalivi t Fol;iko\vsky iz Kranja. — Folakowsky iz Črnomeljna. — Weinbergor. Sperlii.g, Polaček /. Dunaju. — Kavzvinakv, Ladislaus iz Budimpešte. — Sehvvarz iz Ja-blonca. — Zeitz, Liechtenatein iz Berolina. — Anton iz Gradca. — Socatelli, Weber iz Velike Kaniže. — Setničar iz Ajdovščini:. Pri Slonu Prohaaka z Reke. — Potazkv iz Gorice. — Beer z Dunaja. — Finger iz Prestranka — Pietro iz Trata. — Moli iz Solnograškega. — Lang iz Monakovega. — Muri od Jerera. Pri .in/n« in kolodvora: Erdinan iz Celja. — Su« perina iz Keke. — Krili iz Heba. — Maldon z Voloakega. — Poglejski iz Vodic. Pri A \ siri j-.Unu cesarji: Zettol iz Škofje Loke. — AljanČič iz Trata. ~Šis»rli so v IJiihijaiii: 29. julija : Ivana Kopač, železniškega Bluge hči, 3 mea., Rimska ceata št. 3, za katarom v črcvih. Mctcorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 31. julija 7. zjutraj "2. popol. 9. zvečer 738- 2 ram. 736*9 mm. 739- 2 mm. 18-8" C 260° C 18-2° C al. avz. sl. jz. sl. zab. obl. d. j as. jas. 000 mm. Srednja temperatura 207°, za 0 9° nad uornialom. ID^r^SLjsl^s. loorza dne* 1 avgusta t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj .... gld. Papirna renta.....gld. 83*75 Srebrna renta....... 8480 Zlata renta....... 109 90 6% marčna renta .... „ 99-50 Akcije narodne banke. . . „ 907'— Kreditne akcije..... „ 306 2ii London........„12010 Srebro........„ —'— Napol......... , 9'54«/i C. kr. cekini ... , 5-67 Nemške marke .... . 58*70 4°/o državne srečko is 1. 1864 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 10O , Ogerska zlata renta 4% . . ... Ogerska papirna renta F>''.„ . ... 5đ/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/,, . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4%° „ zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke..... 10 ,, Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramraway-društ, velj. 170 gld. a v. danes 8385 84*80 109*85 9955 907*— . 306-25 119-90 9-52«/, 566 58*65 132 gld. 173 „ 100 „ 94 „ 122 !i 119 „ 183 „ 80 „ 125 „ 229 50 25 30 55 50 75 «0 10 50 kr. St. 10.493. (574—2) Razpis natečaja. Za II, mestni otroški vrt slovenski, ki ga občina Ljubljanska odpre s početkom prihodnjega šolskega leta, je popolniti mesto otroške vrtarice z letno plačo 400 goldinarjev. Prošnje za to (začasno) službo je s potrebnimi dokazili o sposobnosti za otroške vrtarice uložiti do 15. avgusta Ido« pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, v 28. dan julija 1889. Tatentovane Strakosch-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča (57 41) ALEXANDER HERZOG Dunaj. Grabni, Prfu-nrrstrass« 6. Katalogi zastonj in franko. Proti ognju varne železne kasete, ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi nove. S,BERGER, win i ceno {riiiiiicrstr. 10. Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški je vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih, mehnrnih in obistnih bolesnih, pri kataru, hripavosti, kašiJanji, posebno za otroke, pole , tega pa tudi (424—9) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnili in želodec otežujočili primesi. (»lavna zaloga v Ljubljani pri Iti. K. ttiipiin-n; prodajajo ga nadabe: 91. KaNtuer m .1. Hluiier; v Kranji: F. DoIIeuz. 17 let star mladenič želi ustopiti v kako večjo prod^jalnico z mami fakturnim blagom v memlu aH na ileželi kot praktikant. Dovršil je. dve realki *.n jedno leto pri gospodu Mabr-u. — Pisma pošljejo naj se pod imenom Ka-rolina Verli, Cerknica por ltakek. (584—1) Ker sem prevzel kavarno v Kamniku, izstopil sem iz kavarniškega podjetju „ Valvasor" v Ljubljani, kateremu sem bii sodružnik in poslovodja. Tem povodom Čutim, da sem dolian, vsem p u. gostom kavarne „Valvasor" za meni blagovoljno uka-zauo zaupanje pri srčno zahvaliti in s spoštovanje hj posloviti se od vseh gospodov. __ _ , Valentin Vital. Ušojam si udano naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel kavarno v Kamniku iu jo odprl 8 I. dnem avgusta t. I. pod imenom KAVARNA KAMNIK. Usojajoč se slavno občinstvo uljudno vabiti na obisk novo opravljenega podjetja, pristavljam zagotovilo, da se bodem vedno prizadeval p. n. gostom najbolje streči z dobrim) pjaf:ami in mnogimi Časopisi. z vel,8pofitoVHIljeln Valentin Vital. Kamnik, dne 1. avgusta 1889. (568) ii Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Dr. J. Vošnjak. Igra je v prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti In bila od občinstva vsprejeta največjo naudulenoatjo. •o m o- Dobiva so v „Narodni Tiskarni" v L|ubijani in v vseh knjlgariinli. O e n ti :$ O Icr. (s poštnino vred). HARIA-ZEllE TROPFOjf NUR ECHT BEl APOTHEKER THHKOCZV LAIBACH i SttifiKzo Lekarna Trnkdczy zraven rotovža v Ljubljani na -velilcero. ^Eestziearaa trgru. ' priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenib zalival o miših Izborno skusenih domačih zdravilih. — Lekarn Trnkoczy-jove tvrdke je pet, in sicer: Na Dunaj i Viktor pl. Trnk6ozy, V., Hundstburmstr. 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnk6ozy, III., Ra zainotkov l rabilnini n-ivodom samo 2 gld. Cvet ■#.;» konje. n ..71 •l. : ^ • •» - - Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrn-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, inehurjili na nogah, izviiijenji. ti- V z rahtlnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic ■ rabilnini navodom vred »amo 4 gld. (i.r>3—7) SVARTT.0T NaSi il!dolki 80 Postni, zanesljivi Y •"•^-.■U^ ■ i(1 ZJlj,imr0ni, če imajo ime Trn-kdesj* in nuHo varstveno znauiko. Zoper po-nurejanje istih se t4oauijt>*ki postopa. Vsa tu našteta zdravila so pristna dobivajo samo v lekarni Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža g-ijT" in ae vsak dan s posto razpošiljajo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". UN 14 15