NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
fc...otigpvQrnl urednik NT: Qi[mm.M^mm^i^,MQmmn^ urednik RC: Mitja Umnik
21. marec 1991 • številka 11 • leto KL¥ • cena 20 ilinarley
21.500 izvodov - 40 strani
NJet, takala. ^
sistjema
njevazmožna!
pravi v intervjuju za Novi tednik Moskovčan Jevgenij Vladimirovič
Nikitin. Koliko je pri tem mislil na šport, koliko pa na politiko, prebe-
rite na strani 21.
Vsekakor pa za politiko velja misel Mance Košir, ki pravi, da se
moramo najprej naučiti slišati, če se hočemo razumeti. Intervju z Manco
Košir z naslovom Prižiganje lučk v ljudeh je na strani 20.
Svoboda je nalezljiva
Milan Kučan in Alija Izetbegovič sta na 7. Celjskem večeru še enkrat dokazala, da znata poslušati in to je tudi edina pot k razumevanju
in svobodi. Svoboda pa je na srečo nalezljiva, pišemo na strani 6.
Stran 8
Davki ne bodo višji
kot najemnine
stran 18
Renesansa z buiiji
stran 14
Kako obdelovati zemijo
po ianski vodni ujmi?
stran 31
iščemo nove rejniške družine
2. STRAN-21. MAREC 1991
DOGQ(|
Politika brez marifetinga
Kdo bo na koncu nadrsal
- tisti, ki misli, da se bo dalo
s politiko zgladiti vse seda-
nje konflikte, ali tisti, ki raz-
ume moč marketinga in ka-
pitala zaradi njune nepolitič-
ne logike? Ali vodilni me-
nedžerji razmišljajo preveč
politično, ker jih k temu sili
slovenska država, ne le raz-
mere? Ali so menedžerji
v celjski regiji drugačni in
jih bolj kot politika zanima
marketing? Res, koliko je ti-
stih, ki za vsem tem, kar se
zdaj dogaja, vključno z ugi-
banji o mehkem in tršem
ravnanju armadnega vrha, že
delajo za »normalne« mese-
ce, za potem...!
Alija Izetbegovič, predsed-
nik Predsedstva Bosne in
Hercegovine, je na 7. Celj-
skem večeru na Dobrni zelo
pragmatično razmišljal o od-
hodu Slovenije iz Jugoslavi-
je. Dopuščal je naglo »od-
cepljanje«. Na vprašanje, kaj
pomeni odcepitev Slovenije
za BiH, je odgovoril z bese-
dami, ki bolj spominjajo na
nekdanje geslo o bratstvu in
enotnosti kot pa na današnji
čas odkritega mednacional-
nega spopadanja in rožljanja
z orožjem.
Vendar je izgovoril nekaj,
kar se ni dalo preslišati - pri-
jateljstvo. Govoril je o prija-
teljskem narodu, o tistem,
kar naj bi dva naroda in dve
suvereni državi družilo. Ta
navidezni antipolitik se je
Slovencem prikupil celo
s kritiko, češ da ne poznamo
dovolj posebnosti bosansko-
hercegovske politične in na-
cionalne barvitosti. Naše živ-
ljenje je pogosto obsedeno
s stereotipi o zaostali BiH in
o čudnih balkanskih nava-
dah na jugu, pri nas doma,
v Sloveniji, pa smo že vsi na
krilih Evrope... Tega sicer
Alija Izetbegovič ni izrekel,
a tako se gaje dalo razumeti.
Predsednikovo modrova-
nje o prijateljstvu in neizre-
čene misli o stereotipih so
resda lahko priljubljena te-
ma političnim analitikom.
Toliko časa seveda, dokler
bo tudi Slovenija tako obse-
dena od politike, kot je zdaj.
Obsedenost bo minila. Ko
sem Alija Izetbegoviča v pe-
tek okrog polnoči vprašal,
kaj bo počel v soboto, je od-
vrnil, da potuje v Ldbijo. Po
denar. Kot da bi hotel reči,
kako so take državniške poti
važnejše kot prozorna poli-
tična prepričevanja, kdo ima
prav v vročem jugoslovan-
skem kotlu.
Potemtakem je stvar taka-
le - kdor sredi krute politič-
ne dramaturgije našega živ-
ljenja ne pozablja, da trg in
tržna ekonomija ne prizna-
vata nobenih meja, potem bo
lažje prebrodil slovensko
»odcepljenje« in ne preveč
navdušenih odmevov v Ju-
goslaviji in v Evropi na na-
stanek nove evropske drža-
ve. Zato zasluži izjava Alija
Izetbegoviča pragmatični
premislek. Slovenski scena-
rij odcepitve je obtežen
z utemeljenimi in neuteme-
ljenimi političnimi pričako-
vanji Gospodarskega scena-
rija, razen grobih ocen, pred
kakšnim berlinskim zidom
se bo zaustavila prodaja slo-
venskega blaga na jugoslo-
vanskem trgu in kako se bo-
KOMENTIRAMO
do znašla podjetja, ki zmore-
jo prodajati samo na jug, ni.
Radikalne marketinške pre-
usmeritve vsa podjetja ne
bodo zmogla. Situacija po
odcepitvi ne bo čisto nova,
bo pa drugačna. Zato podjet-
ja potrebujejo podjetniške
scenarije.
Tako kot slovenska drža-
va. Od predsednika sloven-
skega izvršnega sveta Lojze-
ta Peterleta aM od dr. Jožeta
Mencingerja bi bilo dobro
slišati, kako je Slovenija so-
delovala v pripravi turneje
Budimirja Lončarja po zahv-
skih državah. Svetovni kapi-
tal bo v zaliv vložil več kot
sto milijard dolarjev. Samo
v Kuwaitu, Iraku in Saudski
Arabiji pa je vojna škoda
grozljiva - okrog 300 milijard
dolarjev. Jugoslavija ne bo
ostala praznih rok. Pogodbe
o gospodarskem sodelova-
nju bodo neposredne in po-
sredne. V zalivskih državah
slovenska podjetja niso ne-
znana, imajo dobre referen-
ce. A medtem ko je sloven-
ska gospodarska delegacija
sicer upravičeno odkrivala
nove trge v Južni Afriki, se
največji trg odpira v Zalivu.
Brez Slovenije?
Če se slovenska vlada niti
v dogovorih z zveznim izvrš-
nim svetom niti v JUBMES-
u ne bo znala pravočasno
priključiti pogajanjem o ju-
goslovanskem dolarskem
deležu .v Zalivu, potem n^j
vs^j določi strategijo, kako
poi20vno oživiti slovensko
navzočnost v tem delu sveta
(gradbeništvo, oprema, izvoz
blaga široke potrošnje). Tudi
podjetja, ki s se že doslej zna-
la nasloniti na vehke zahod-
ne firme (kot podizvajalci ali
drugače), ne bi smela nepo-
djetniško čakati na to, aH bo
slovenska vlada pravočasno
reagirala ali ne. Ali bodo za-
radi te priložnosti spet bolj
vroče kljuke v Beogradu, je
manj važno. Gre za kruh. In
kakršnekoli bodo že prihod-
nje zveze med suverenimi
državami na sedanjem jugo-
slovanskem ozemlju, eno za-
gotovo drži - jugoslovanski
trg bo še dolgo aktualen.
V prehodnem obdobju iska-
nja podlage za gospodarsko
suverenost je treba bolj mi-
sliti na življenje potem... po-
tem, ko bo zmešnjave konec.
Alija Izetbegovič ni kar ta-
ko govoril o prijateljstvu.
JOŽE VOLFAND
Ali bo osnutek proračuna
poslance zadovoljil?
»Odkar pomnim, je proračun prvič dejansko nižji
je menil na ponedeljkovi seji predsedstva šentjurska
občinske skupščine predsednik njenega gospodar,
skega zbora Anton Komel. Predsedstvo se je sestalo
pred bližnjim zasedanjem skupščine in je največ
pozornosti namenilo osnutku občinskega proračuna,
ki ga bodo s pripombami posredovali v obravnavo
poslancem.
V osnutku proračuna so sredstva za krajevne skup,
nosti in kmetijstvo preskromna le na videz, saj bodo
letos namenjena tudi iz drugih naslovov, na primer po
zakonu o demografsko ogroženih področjih, je menil
predsednik občinske vlade Grdina. Za cestno gospo-
darstvo in vodovode naj bi bilo tudi več sredstev kot
lani, vendar pa imcuo, še po starem, prednost cestni
odseki prav iz krsgev, kjer je bil delež samoprispevka
krajanov neizglasovan. Če tam ne bodo zagotovili
svoje soudeležbe, bodo na seji skupščine dali prednost
drugim, je povedala Marija Rataj. Predsednik pred-
sedstva skupščine Franc Kovač je posredoval pri-
pombe predsedstva Demosa glede sredstev za upravne
organe, kjer je indeks 117, zahteval pa je tudi odgovor,
kam bodo namenili sredstva samoprispevka.
S krčenjem deneuja za delo strank se prav tako ne
strinjajo, saj bi s tem zamrlo strankarsko življenje.
Predsednik poslanskega kluba prenoviteljev Jože Šti-
glic je meiul, da je v proračunu občinska vlada poskr-
bela njoprej za svoj del, za druge pa manj, terjal pa je
tudi več denarja za raziskovalno dejavnost. Na seji so
bili zaskrbljeni, ali bo lahko proračun sprejet v predpi-
sanem roku, vendar se s podobnimi težavami srečujejo
tudi v Šmarju in Slovenskih Konjicah, zato še iščejo
primeren način.
Glede sprejemanja odloka o zazidalnem načrtu
v Čmolici, ki so ga na seji skupščine že obširno obrav-
navali, naj bi ugotovili, da pritožba lastnikov zemlje ni
povsem upravičena ter da gre po vsej verjetnosti za
sprenevedanje.
BRANE JERANKO
Tretji poskus pa Je uspel
Celjski poslanci sprejeli sporni otilok
Nadaljevanje prekinjene-
ga osmomarčevskega zase-
danja celjske občinske
skupščine je tokrat poteka-
lo brez večjih pretresov. Po-
slanci so nazadnje le spreje-
li spremembe odloka o voli-
tvah funkcionarjev, ki go-
vorijo o njihovi razrešitvi.
Spremembe odloka so bile
tokrat že tretjič na dnevnem
redu skupščinskega zaseda-
nja. Prva obravnava spre-
memb odloka je povzročila
protestni odhod poslancev
prenoviteljev in za njimi še
socialistov, drugi poskus pa
se je končal z odhodom po-
slancev celotne opozicije, ki
so jih k temu spodl?udili li-
beralni demokrati. Spre-
membe, ki bi prinesle mož-
nost razrešitve posameznih
funkcionarjev v občini, ki
delajo slabo, so bile sprva
s strani Demosovih poslan-
cev v celoti zavrnjene, drugi,
nekoliko popravljen poskus,
pa je doživel kritiko Demo-
sovega kluba poslancev, da
ni v skladu s statutom ob-
čine.
Medtem je očitno prišlo do
spoznanja, da tovrstni zaple-
ti ne koristijo nikomur in da
poslanci glasujejo proti
predlogom, ki so jih obliko-
vale njihove stranke. Janez
Lampret, vodja celjskega
Demosa je zato na zadnjeng,.
zasedanju v imenu strank
opozicije umaknil amand-
ma, s katerim je želel doseči,
da bi bila z odlokom možna
razrešitev le izvršnega sveta
v celoti, ne pa tudi njegovih
posameznih članov. Sam se
s takšno odločitvijo očitno ni
strinjal, s^ je napovedal gla-
sovanje proti sprejetju odlo-
ka, ker je prepričan, da ta
sploh ni potreben. Po njego-
vem je dovolj statut, ki govo-
ri o nezaupnici. Anton Roječ
pa je v imenu predsedstva
skupščine kot predlagatelj
odloka zagotovil, da ta ni
v nasprotju s statutom in tu-
di ne z ustavno opredelitvijo
vprašanja razrešnice.
T. CVIRN
Proračun iio manjši
Občinska uprava preHraga
Celjski občinski proračun
je bil že v izhodiščih realno
zmanjšan za 8 odstotkov
v primerjavi s preteklim le-
tom, saj občina v večini pri-
merov ne odloča več o izvir-
nih prihodkih proračuna,
pač pa so te pristojnosti
prešle na republiko. V Celju
naj bi tako po osnutku ob-
činskega proračuna zbrali
in porabili več kot 676 mili-
jonov dinarjev, ta vsota pa
prav gotovo še ni dokončna,
saj v republiki zahtevajo
dodatno 10 odstotno zmanj-
ševanje.
Kaj bo to pomenilo za ob-
čino Celje, na zadnjem zase-
danju občinske skupščine še
ni bilo znano, pač pa naj bi
vse spremembe vnesli
v predlog proračuna.
Kot je poslancem povedal
predsednik celjskega izvrš-
nega sveta Mirko Krajnc, so
zaradi manjšega obsega
sredstev večini porabnikov
povečali sredstva le za 12 od-
stotkov v primerjavi s prete-
klim letom, kar realno pome-
ni zmanjšanje. Večje indekse
rasti so namenili le Javnemu
pravobranilcu samouprav-
ljanja in varstvu pred požari,
ker bi bila sicer ogrožena
njuna dejavnost. Če bo repu-
bliška skupščina sprejela
predlagano dodatno zniževa-
nje, bo morala celjska vlada
zmanjšati obseg sredstev
vsem porabnikom, najbolj
pa bo okleščen delež, name-
njen solidarnostni izgradnji
stanovanj in komunalni de-
javnosti.
Poslanci občinske skupš-
čine v Celju so imeli na osnu-
tek proračuna številne pri-
pombe. Večina razpravljal-
cev iz zbora krajevnih skup-
nosti je zahtevala uvrstitev
posameznih krajevnih ko-
munalnih in cestnih proble-
mov v postavke proračuna.
Socialdemokratski poslanci
pa so menili, da v proračunu
niso opazne pobude za oživi-
tev gospodarstva in da so ne-
katere postavke same sebi
namen, brez posebne obra-
zložitve. Vprašali so se tudi,
kako dolgo bomo še financi-
rali pravobranilca samou-
pravljanja. Božidarja Jurka
(Zeleni) je zanimala vključi-
tev plinifikacije v proraču
Silvan Božič (SDSS) pa
predlagal, naj dolg za odpl
čevanje posojila za Emov
stanovanja plača tisti, kij
takšno odločitev sprejel. L
tos je namreč vračanje orai
Poslanci celjske skupši
ne so sprejeli predlog izvr
nega sveta o imenovanj
novega direktorja Uprav
za družbene prihodke obi
ne Celje. Na to mesto s
imenovali diplomirane;
ekonomista Franca Pri pat
nika, ki je zadnja leta del!
v celjski podružnici Služi
družbenega knjigovodstva
njenega posojila zagotovljf
no v okviru občinskega prt
računa, kar ga še dodatn
obremenjuje. Jože Zupanči
(neodvisni) pa je predlaga
da je izvršni svet pri zmaH
sevanju proračuna bolj s<
lektiven in manj uravnilo^
ski in da zlasti prevetri finai
ciranje družbenopolitičn
skupnosti, ki predstavlja v
sok znesek v proračunu.
T
Geodetska razdružitev
Laščani protestirajo, Celjani vztrajajo
Kljub protestom iz laške
občine je celjski izvršni
svet na zadnji seji sklenil,
da bo nadaljeval postopek
za ustanovitev samostojne
geodetske uprave namesto
prejšnjega skupnega orga-
na za obe občini. Osnutek
odloka o razveljavitvi skle-
pa o ustanovitvi skupne
uprave je celjska skupščina
sprejela že na februarskem
zasedanju, takšno ravnanje
pa so v Laškem ocenili kot
nesprejemljivo.
Po mnenju Celjanov je
glavni razlog za reorganizaci-
jo geodetske uprave večlet-
no neuspešno prizadevanje,
da bi se uredilo skupno fi-
nanciranje. Občina Laško bi
morala glede na vloženo delo
uprave prispevati 25 odstot-
kov sredstev, dejanski delež
pa je v zadnjih dveh letih do-
segal od 5,9 do 7,2 odstotka.
Izvršni svet Celje je ves čas
zagotavljal sredstva za opre-
mo geodetske uprave. Števi-
lo zaposlenih se je v zadnjih
dveh letih zmanjšalo, tako
da sedaj zadostuje le za po-
trebe celjske občine.
Dogovori z Laščani, da bi
zagotovili potrebna sredstva,
so bili neuspešni, zato so se
v Celju odločili za enostran-
sko prekinitev sodelovanja.
O vsem tem so bili po zago-
toviUh Celjanov v Laškem
pravočasno seznanjeni, zato
je izvršni svet menil, da gre
ob njihovih zadnjih naspro-
tovanjih za sprenevedanje.
Laška skupščina je namreč
sprejela sklep, da enostran-
ska razveljavitev odloka
o skupni geodetski upravi ni
sprejemljiva in da mora tak-
šen sklep sprejeti tudi obči-
na Laško. V vmesnem času
pa naj bi v dogovoru uredili
vprašanja lastnine, kadrov in
drugih odnosov. Takšno sta-
lišče je na seji celjskega iz-
vršnega sveta zagovarjal tud'
predsednik laške občinske
vlade Boško Šrot, ki je me-
nil, da bi morali najprej na-
tančno opredeliti finančni
delež Laščanov glede na
opravljeno delo uprave. Po
njegovem so bile finančne
obveznosti Laščanov določe-
ne enostransko in tudi nikjer
ni zapisano, da morajo pri-
spevati 25 odstotkov. Gojmir
Mlakar, predstojnik geodet-
ske uprave, je pojasnil, da
takšen delež pomeni financi-
ranje petih zaposlenih, med-
tem ko je vsa sredstva za
opremo in delo pokrivala
celjska občina. Zato je tudi
razprava o delitvi premože-
nja po njegovem nesmiselna.
Zavlačevanje v tem primeru
negativno vphva na delo
uprave, je menil izvršni svet,
ki je tudi ocenil, da pravil-
nost postopka ni vprašljiva,
saj je šlo za neizpolnjevanje
sprejetih obveznosti laške
občine. T. CVIRN
V gospodarstvu kritično
Mozirje: dokončno izoblikovan preUiog proračuna - ¥ turiza»
korak naprej
Mozirski poslanci v ob-
činski skupščini bodo na za-
sedanju, predvidoma 29.
marca, že obravnavali pred-
log proračuna, kot ga je
predlagal izvršni svet. Pri
oblikovanju proračuna je
IS upošteval pisne pripom-
be poslancev in strank.
Največ pripomb strank
v mozirski občini je bilo na-
menjeno delitvi sredstev
v proračunu, ki so namenje-
na za financiranje strank. Ta-
ko so strankam v predlogu
proračuna namenili 10 od-
stotkov več sredstev kot
v osnutku proračuna. Prora-
čun v občini Mozirje znaša
105,461 milijonov dinarjev.
Za družbene dejavnosti je
namenjenih 58,6 odstotka
sredstev, 17 odstotkov je za
delo upravnih organov, za
gospodarsko infrastrukturo
pa 10,2 odstotka.
Gospodarski položaj v ob-
čini je izredno težak, skoraj
vse firme so blokirane, hkra-
ti pa se v občini občutno po-
večuje iz\'oz. Skupna izguba
vseh podjetij je približno 120
milijonov dinarjev, največji
zgubaši pa so Elkroj, Glin, in
Gorenje Mali gospodinjski
aparati. Hkrati so ista podjet-
ja največji izvozniki, saj nji-
hov delež v skupnem izvozu
občine predstavlja preko 96
odstotkov. V teh treh podjet-
jih je zaposlenih tudi 67 od-
stotkov vseh delavcev. Nas-
ploh se je izvoz lani realno
povečal za približno 53 od
stotkov, v skupnih prihoii
kih občine Mozirje pa prodJ
ja na tujem predstavlja 2
odstotkov, pokritje uvo^
z izvozom v občini pa je 16^
odstotno.
Člani IS so na ponedeljk^
vem zasedanju spregovoril
še o turizmu. Ocenih so, daj'
bil lani na področju turizm^
vsaj kar se propagande tit^
storjen korak naprej. D"
končno bodo ocenili turisti^
no sezono in izoblikoval
predlog razvoja turizrTi^
v Zgornji Savinjski doli''
prihodnji teden v Nazarjal]
kjer bodo turistični delav«;
pripravili okroglo mizo o ra^
voju turizma.
URŠKA KOLEN'
J0GODKI
21. MAREC 1991 - STRAN 3
V Aeru so
preklicali
stavko
stavkovni odbor neod-
visnega sindikata in pred-
sedstvo neodvisnega sin-
dikata Aera Celje sta
v ponedeljek preklicala
23 v torek napovedano
stavko. Vzrok preklica je
v tem, da je vodstvo po-
djetja upoštevalo nekate-
re njihove zahteve.
Stavkali naj bi delavci,
predstavniki člani neod-
visnih sindikatov Aerove
Kemije in obrata Aero
Copy, vzrok za stavko pa
naj bi bila negotovost za-
radi viškov delavcev in
neizplačilo osebnih do-
hodkov. Okrog 55 delav-
cev Aera je na šestmeseč-
nem čakanju že od 15.
niarca, vodstvo firme pa
je napovedalo, da bo zara-
di razmer dalo na čakanje
§e večje število delavcev.
Natančno število še ni
znano. Zaradi negotovo-
sti so se v neodvisnih sin-
dikatih zmenili za stavko,
ki bi ji naj botrovalo tudi
neizplačilo osebnih do-
hodkov. Te bi morali pre-
jeti v ponedeljek.
Stavko so kljub temu
v ponedeljek ob 15. uri
preklicali, vzrok pa je
v tem, da je vodstvo pri-
stalo na sodelovanje z ne-
odvisnim sindikatom pri
obravnavi viškov (kot je
slišati, pa gre predvsem
za časovne zaplete), dali
pa bodo tudi podrobno
obrazložitev zamika iz-
plačila osebnih dohod-
kov, ki naj bi bili izplača-
ni 25. marca. RP
Ne morem tolažiti,
iter bi vas slepil
Dr. Jože Pučnik meH svollml v Rogaški Slatini
»stanje v gospodarstvu je
res težko, vendar bo še slab-
še in na to moramo biti pri-
pravljeni. Zato pa ni kriva
Demosova vlada, ampak
napake v preteklosti, prejš-
nji gospodarski sistem, ki
ga nova oblast ne more ta-
koj spremeniti,« je dejal Jo-
že Pučnik prejšnji četrtek
ob obisku v Rogaški Slati-
ni, kjer so februarja letos
ustanovili Občinski odbor
Socialdemokratske stranke
Slovenije.
V obravnavi političnih raz-
merje dr. Pučnik dejal, da so
trenutno nsg pomembnejše
naloge na področju gospo-
darstva in seveda osamosva-
janje Slovenije. Morali bi iz-
vesti sanacijo bančnega si-
stema, da bi najemanje kre-
ditov povečevalo ekonom-
sko spodbudo in svobodni
devizni trg, da bi odpravili
posledice sedanjega nereal-
nega tečaja dinarja. Dolgo-
ročno pa je treba preiti na
monetarno suverenost z last-
no, nacionalno konvertibil-
no valuto.
Sicer pa je dr. Pučnik čr-
nogledo napovedal, da se bo-
do še nadaljevali stečaji po-
djetij, da se bo nezaposle-
nost še povečevala in da je
pričakovati nadaljnjo pada-
nje življenjske ravni. »Ne
morem nikogar tolažiti, ker
je resnici treba pogledati
v oči, ceno za prejšnje napa-
ke je treba plačati, potem pa
je pričakovati oživljanje go-
spodarstva.«
Na srečanju, ki so se ga
udeležili tudi predstavniki
opozicijskih in drugih vlada-
jočih strank, je v razpravi
o osamosvajanju Slovenije
dr. Pučnik poudaril, da gre
po načrtu in bo izpljeljana
v roku. V reakciji na zadnje
politične dogodke državi in
na razpoloženje v armadi pa
je povedal, da v slovenskem
vrhu obstoja neformalno so-
glasje, da se v primeru voja-
škega posega takoj skliče iz-
redno zasedanje skupščine,
na kateri bi razglasili takojš-
njo odcepitev.
Sicer pa je dr. Pučnik pri-
vržencem Socialdemokrat-
ske stranke, ki so svojo po-
družnico v Šmarski občini
ustanovili komaj v februarju
letošnjega leta, orisal osnov-
ne programske točke social
demokracije in pri tem po-
udaril, da njegova stranka ne
stremi k utopični enakosti
med ljudmi, kot jo je razgla-
šal komunizem, ampak se
zavzema za enakost izobra-
ževalnih, poklicnih in drugih
življenjskih možnosti, kar
ureJEOo ustrezni zakoni. Za
skupine državljanov, ki se ne
morejo enakopravno vklju-
čiti v konkurenčno življenj-
sko tekmo, pa morajo poskr-
beti socialni programi, ven-
dar ne na račun ekonomske
pobude.
ROBERT GORJANC
Debata ali seja
Ali le preaseanlk skupščinskega zbora
kršil poslovnik?
Med večino poslancev, ki
so na zadnji seji šentjurske-
ga parlamenta, 27. februar-
ja, podprli razliko k plači
predsednika občinske vla-
de Grdine, je bil tudi Jure
Malovrh. Takrat je v raz-
pravi dejal, da so na zboru
krajevnih skupnosti, ki mu
predseduje, izrazili podpo-
ro h Grdinini razliki. Ali je
Malovrh prekršil skupščin-
ski poslovnik in zakaj?
V ponedeljek so na seji
predsedstva šentjurske
skupščine obravnavali tudi
»oceno ravnanja predsedni-
ka zbora krajevnih skupno-
sti ob sklicu ločene seje zbo-
ra«. Predsednik predsed-
stva, mag. Franc Kovač
(SZD), sklicatelj seje, ki se
z razliko k plači predsednika
občinske vlade ni strinjal, je
želel ugotoviti, ali je prišlo do
Malovrhove (SDS) kršitve
pravil poslovnika skupščine.
Ali je bila pred sejo šent-
jurskega parlamenta v zboru
krajevnih skupnosti seja
v pravem pomenu besede
brez vednosti Kovača ali pa
je šlo za debato poslancev te-
ga zbora pred skupnim zase-
danjem vseh treh zborov
parlamenta? Če bi bila seja,
bi Malovrh dejansko prekršil
pravila poslovnika, ki zahte-
vajo povabilo predsedniku
vseh zborov skupščine in za-
pisnik o seji, običajna debata
pa tega ne zahteva. In Jure
Malovrh je v razpravi o razli-
ki h Grdinovi plači takrat
resnično javno omenjal, da
so Grdino podprli na »seji«.
»Šlo je za debato poslan-
cev pred skupno sejo vseh
zborov, za stik z bazo ter ni
bilo kršeno ničesar,« je v po-
nedeljek povedal Kovaču
Malovrh, ki je pred tem že
posredoval o svojem ravna-
nju pismeno pojasnilo. Pred
skupno sejo vseh zborov
parlamenta, 27. februarja, so
se po Malovrhovih besedah
poslanci zbora krajevnih
skupnosti pogovarjali o na-
povedani točki o proračunu
ter o takšni problematiki
krajevnih skupnosti, ki se
manj tiče drugih zborov, be-
seda pa je nanesla tudi na
razliko h Grdinovi plači.
Člani predsedstva se na
ponedeljkovi seji niso zedi-
nili ali je Malovrh takrat skli-
cal sejo zbora krajevnih
skupnosti ali pa je šlo le za
dovoljeno debato poslancev.
BRANE JERANKO
Ukrep kot kazen ali pomoč
\L¥ršni svet za podaUšan ukrep na Golovcu
v Centru za varstvo in delo
Golovec se bo konec marca iz-
tekel enoletni ukrep družbe-
nega varstva. Celjski izvršni
svet je ocenil, da so v Centru
uspešno uredili večino pro-
blemov, kljub temu pa bo
skupščini predlagal podaljša-
nje ukrepa do uskladitve ak-
tov v skladu z zakonom o za-
vodih.
Kot je članom izvršnega sve-
ta pojasnil njegov sekretar
Meš Vrečko, bistvenih prav-
nih temeljev za podaljšanje
ukrepa ni in tudi republiški
pravobranilec samoupravlja-
f^ja je ocenil, da ukrep ni več
potreben. S potekom ukrepa
le izteče tudi mandat nosilke
ukrepa Ane Junger, ki je neus-
kladitev aktov z zakonom po-
jasnila kot najracionalnejšo
odločitev. Zakon o zavodih na-
mreč še ni sprejet, ta pa bo
prinesel vsebinske spremem-
be tudi za delovanje Centra in
bi torej usklajevanje aktov
s staro zakonodajo pomenilo
dvojno delo. Pri takšni odloči-
tvi so jo podprli tudi v izvrš-
nem svetu, kjer so ocenili, da
bi bilo glede na rezultate n^-
lirimernejše, če bi Jungerjeva
dokončala urejanje razmer
v Centru.
Prenehanje ukrepa bi pome-
nilo imenovcinje vršilca dolž-
nosti in objavo razpisa za nove-
ga direktorja, to pa bi lahko
glede na dolgotrajni postopek
negativno vplivalo na dokonč-
no ureditev razmer v Centru.
Zato je izvršni svet kljub pomi-
slekom Silvestra Drevenška,
da nadaljnje omejevanje pra-
vic delavcev ni upravičeno,
sklenil, da skupščini predlaga
podaljšanje ukrepa do uskladi-
tve aktov z novo zakonod^o,
Ano Junger pa kot nosilko
ukrepa. S tem tvega možnost
ustavnega spora, ki ga lahko
sproži pravobranilec, vendar
izvršni svet meni, da bo med-
tem opravljena reorganizacija
Centra. Po besedah Jungerje-
ve se tudi večina zaposlenih
v Centru strirya s takšno reši-
tvijo. T.CVIRN
Slabe plače in brezposelnost
Podatki o gospodarjenju
v konjiški občini za preteklo
'eto so vse prej kot vzpodbud-
ni, vendar v občini z upanjem
spremljajo mesečna gibanja.
Otitno postaja, da je najhujše
*e za njimi. V nasprotju z re-
publiko in celjskim območ-
jem so kritično točko dosegli
Jani avgusta,.od takrat pa se
'Industrijska proizvodnja po-
gasi, a vztrajno, povečuje.
Celotna industrijska proiz-
vodnja je lani dosegla le 85,6
^dstotka proizvodnje v letu
1989. Čeprav je to manj, kot so
posegli v regiji ali republiki, pa
le vendar bolje, kot je bilo še
*vgusta lani, ko je bila celotna
Proizvodnja na indeksu 80,5,
['lesečna pa celo samo na 49.
^celem letuje proizvodnja na-
'^sla samo v Cometu, manj kot
^ 2 odstotka se je zmanjšala
^ Uniorju, najbolj pa se je zni-
'^la v Kostroju, kjer niso dose-
gli niti polovice (43 odstotkov).
2 izvozom pa se Konjičani
Ponašajo. Lani so izvozili za 72
[Jilijonov ameriških dolarjev
■^laga, kar je za 9,8 odstotka
^eč kot leta 1989. Pri tem so za
"'I odstotka manj uvozili - le
?^ 31,9 milijonov dolarjev. Po-
^tje uvoza z izvozom je bilo
f ,225 odstotno in se še pove-
^^je. Pomemben je še poda-
tek, da so izvoz na konvertibil-
na tržišča povečali kar za 15
odstotkov in da skupen izvoz
predstavlja že 25 odstotkov ce-
lotnega prihodka občine, kar
ustreza 35-40 odstotkom
v družbenem proizvodu.
V konjiški občini so lahko
zadovoljni še s povečaruem tu-
rističnih nočitev in odkupom
kmetijskih pridelkov, vendar
se soočajo tudi z resnimi teža-
vami. Izgub so imeli za 49 mili-
jonov dinarjev (IMP, Konus,
Lip, Kostroj). Število zaposle-
nih se je zmanjšalo za 181 de-
lavcev, tako daje vseh zaposle-
nih le še 8506, na Zavodu za
zaposlovanje pa je prijavljenih
že 576 nezaposlenih. Zaposleni
so imeli lani v povprečju za 15
odstotkov nižje osebne dohod-
ke kot v republiki. Mesečno so
zaslužili 4734 dinarjev (v repu-
bliki 5637), v gospodarstvu pa
še manj: 4554 dinaijev (v repu-
bliki 5339).
MILENA B. POKLIC
REKLI SO:
Jože Baraga, predsednik ko-
njiške občinske skupščine
o opoziciji:
»Ko smo šli na volitve, smo
pričakovali, da bomo postali
opozicija. Stvari so se zasukale
in opozicija so postali bivši vla-
dajoči. To verjetno nekaterim
ne paše. Morda se bo to zgodilo
tudi nam in lahko da bomo iz
užaljenosti »nagajali« vladajo-
čim strankam. To je normalno.
Sedanja opozicija bi morala
imeti boljše predloge, kot jih
imajo vladajoče stranke, če bi
hotela prodreti. Naša opozicija
se tega ne zaveda. Ni dovolj, da
so samo »proti«. Proti pa so
enoglasno ali bolje - enoumno.
V poslanskem klubu Demo-
sa imamo dogovor, ki so ga
podpisali vsi Demosovi po-
slanci, da se o političnih zade-
vah dogovarjamo v klubu in
večinsko sprejeta odločitev ve-
lja za vse poslance. Za gospo-
darske zadeve pa velja, da se
na skupščni vsak odloča po
svoji glavi. Nam torej ni mogo-
če očitati enoumja. Nespre-
jemljivi so tudi očitki, da kot
predsednik skupščine ravnam
kot pripadnik Demosa. To je
normalno, saj sem bil izvoljen
na listi Slovenske demokratič-
ne zveze in dal sem volilcem
določene obljube. Nisem jih
pozabil in ravnam v skladu
z njimi.«
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Jelcln kontra Gorbačov
Za razumevaiye sedanjega konflikta dveh vodilnih
liderjev v Sovjetski zvezi, ki hkrati pomeni tudi konflikt
dveh pogledov na prihodnost imperija, se je potrebno
vrniti dobra tri leta in pol nazaj. Tedaj je, predvsem
v zahodnem tisku kot prava senzacija odjeknila vest, daje
s položaja odstopil Boris Nikol^jevič Jelcin, tedanji prvi
sekretar moskovske partijske organizacije, ki je potem
prevzel »auts^dersko« funkcijo ministra za gradbeništvo.
Zahodni mediji so odstop kometirali kot prvi poraz pere-
strojke, saj naj bi Gorbačov žrtvoval zaveznika, zaletavega
sibirskega volka iz Sverdlovska.
Jelcin je bil trn v peti konservativni struji na čelu katere
je bil takrat drugi človek v partijskem apratu, Jegor Kuz-
mič Ligačov. Takrat je bila partija še močna sila par exce-
lence in je bilo še daleč do ukinitve njene vodilne vloge in
uradne razglasitve večpartijskega sistema. Jelcin je imel
popolnoma drugačne manire političnega delovai]ja od
svojega korumpiranega predhodnika Grišina, ki je bil
seveda zvesti podanik Brežnjeve politike zastoja.
Boris Jelcin je nenapovedan, brez spremstva prihajal
v posebne trgovine za partijsko elito, ukiiyal privilegije,
presenečal z obiski vodilne na vseh mogočih funkcijah ob
nepravilnostih rigorozno kaznoval in o tem brez dlake na
jeziku poročal na partijskih sestankih. Med aparatčiki, ki
so bili še v veUki večini in s katerimi taktni in centristično
naravnani Gorbačov, kljub mnogim čistkam ni hotel
v celoti pomesti, je vzbujal bes, med navadnimi državljani
pa velike simpatije. Gorbačov je podlegel pritisku od zgo-
rel in za mirno nadaljevanje svoje pohtike moral »preme-
stiti« svojega pristaša in človeka na katerega je v prihod-
nosti resno računal.
Potem se začenja Jelcinovo strmo padanje proti dnu.
Z izredno kampanjo po časopisih ga je še pospešil Liga-
čov, ki je izkoristil trenutek slabosti svojega največjega
nasprotnika. Dokončno pa ga je hotel dotolči na zdaj že
znameniti 19. vsezvezni partijski konferenci, junija 1988,
ki bo šla v zgodovino po najbolj intenzivnem pranju uma-
zanega perila v sovjetski družbi od Hruščova naprej in je
pomenila prave učne ure iz demokracije in glasnosti.
V celodnevnih prenosih iz velike kremljevske dvorane, ki
jih je silno spolitizirano sovjetsko ljudstvo spremljalo od
jutra do noči (po nekaterih podatkih naj bi takrat storil-
nost padla za 40 odstotkov) je bila milijonska množica
priča tudi za sovjetske razmere nepojmljivi verbalni vojni
med Jelcinom in Ligačovom, tekmecema dveh različnih
političnih usmeritev. Zdi se, da je takrat, zaradi podpore
aparata in inferiornosti Jelcinovega položaja, Ligačov (ki
je po porazu na volitvah za predsednika partije dokončno
izginil s politične scene) uspel zmagati. Jelcin je zašel celo
v tako tragikomično stisko, daje partijo prosil rehabilita-
cije, ki pa jo je vodstvo konference gladko zavrnilo.
Analitiki so menili, daje Jelcin pohtično mrtev. Toda ne,
pobral se je tam, kjer so najmanj pričakovali. Ob prvih
(omejenih, ker je partija dirigirano prišla do ene tretjine
poslanskih mest) parlamentarnih vohtvah v vrhovni sov-
jet se je jelcin spektakularno vrnil. Očitno je bUo, da je
partijski »enfsmt terrible« s svojim mučeništvom pri lju-
deh poraz spremenil v zmago in skriti kredit se je izrazil
v 6 milijonski podpori Moskve Jelcinu kot neodvisnemu
kandidatu. Svoje nasprotnike, delegirane od partije je
deklasiral, bistveno manjšo podporo je že takrat, torej
pred dvema letoma, imel tudi Gorbačov. Toda aparat gaje
spet speljal na led in ga zaradi zapletenega in za partijski
scenarij narejenega sistema oddaljil od poslanskega
sedeža. Toda banalno si gaje pridobil nazaj še tako orwel-
lovska partija ne predvidi vsega, s^j mu je eden od kandi-
datov preprosto prepustil svoj mandat.
Takrat se začenja Jelcinova ofenziva, ko je kot predstav-
nik Medregionalne skupine deputatov, potem pa tudi kot
predsednik Demokratičnega bloka Rossija, ki je kasneje
postala samostojna partija, vse bolj oporekal vladni poli-
tiki in zahteval odstop ted^ še dokaj v sedlu premierja
Nikolaja Rižkova. Takrat se še ni spustil v odkrit konflikt
z Gorbačovom, s katerim pa sta se v pogledih vsebolj
razhajala.
Gorbačov je zaradi vse večje gospodarske krize in dom-
nevne španovije s korumpiranimi konservativci vse bolj
izgubljal podporo med ljudstvom, v radikalnem in bojevi-
tem Jelcinu pa je navehčano ljudstvo videlo tistega, ki
lahko stvari pripelje naprej.
Pravi konflikti pa so se začeli, ko je Jelcin, čeravno
dokaj tesno, zmagal v volitvah za vrhovni sovjet Ruske
^federacije, ki je prav tako dobila svoje »državne institu-
cije« (parlament, vlado...), kot jih je imelo že prej preosta-
hh 14 republik.
Njun konflikt se je prenesel na raven odnosa center
- suverene republike in zaradi tega postal najbolj dramati-
čen in odločujoč. Jelcin namreč govori o zvezi suverenih
držav, v kateri bi imel center le nek^ formalnih vlog,
o vsem bistvenem, predvsem pa o gospodarski pohtiki in
izkoriščanju neizmernih naravnih bogastev Rusije, pa naj
bi odločala Rusija sama. Gorbačov seveda tudi govori
o zvezi suverenih republik, vendar z velikimi pooblastili
centra. Vprašanje Rusije je seveda odločilno, saj gre za
osrednjo repubhko, ki po Jelcinu dopušča popolno samo-
stojnost tudi drugim republikam, s katerimi želi Rusija
podpisati dogovor brez centra. Jelcin je glavni obtoženec
za potuho puntarskemu Baltiku in nasploh ne^j bi s svojo
nepremišljenostjo peljal Sovjetsko zvezo k razpadu.
Ko je v nedavnem televizijskem intervjuju Jelcin najbolj
ostro doslej napadel Gorbačova,ki gaje obtožil, da s svojo
politiko pelje, v državljansko vojno, je Gorbačov to označil,
kot dejanje obupanca.
Težko je predvideti razplet, toda zdi se, da Jelcin ne bo
več popuščal, kot je to že nekajkrat po vročem političnem
prepiru na daljinsko upravljanje. Med njima morda res ni
osebnega spora, ampak samo načelni, kot zatrjuje Jelcin,
toda kronologija njunih razhajar\j v preteklosti in dediš-
čina tedanjih odločitev, predvsem Gorbačova, prihaja na
dan, težko pa bi govorili o maščevanju.
Najpomembneje pa je to, da bo od razpleta konflikta
odvisna usoda ogromnega imperija. Samo od dveh oseb...
4. STRAN-21. MAREC 1991
GOSPODARStM
Za delo v Elkroju ni zanimanja
If. d. direktorja Marija Vrtačnik o razvojnih ciljih podjetja
ž novim letom je prišlo
v podjetju Elkroj v Nazar-
jah do menjave direktorja,
kar je v januarju povzročilo
veliko govoric. Kljub zame-
njavi pa Elkroj živi naprej.
O delu v preteklem letu, na-
črtih podjetja za prihodnost
in gospodarskem položaju
nasploh smo se pogovarjali
z vršilko dolžnosti direktor-
ja Marijo Vrtačnik.
»Konfekcijska stroka se je
v lanskem letu znašla v do-
kaj kritičnem položaju in El-
kroj ni nikakršna izjema. Po-
slovanje smo zaključili s pre-
cejšnjimi izgubami, del tega
gre tudi na račun novembr-
skih poplav. Neplačevanje
računov, splošna nelikvid-
nost, lanski dovoljeni uvoz,
veliko je težav, ki so nas pe-
stile, vse pa so povezane
s tržno situacijo in stanjem,
ki vlada v gospodarstvu.«
»Elkroj je bil v poplavah
med najbolj prizadetimi po-
djetji. Pričakovati je bilo,
da boste dobili večino ško-
de povrnjene?«
»Mislim, da smo v Elkroju
dobili toliko kot ostala po-
djetja v občini, to je 10% od-
stotkov nastale škode. Ima-
mo tudi nekaj ugodnosti pri
plačilu obveznosti v občini
in republiki, vendar pa mo-
ramo v roku plačevati vse
dajatve za Skupnost pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja. V letošnjem letu
smo zaradi novega zakona
morali izplačati 30 odstotkov
več dodatnih obveznosti,
v januarju je bilo to 3 milijo-
ne dinarjev.«
»Splošnim težavam v go-
spodarstvu se je pridružilo
tudi trganje poslovnih vezi.
Kako boste ravnali s po-
slovno enoto v Šoštanju, ki
se želi čim prej odcepiti?«
»Tuji partnerji pričakujejo
skupen razvoj in skupno de-
lo matične tovarne v Nazar-
jah m obrata v Šoštanju.
A v Šoštanju se hočejo odce-
piti, na silo pa ne bomo niko-
gar držali skupaj. Sklep je,
da morajo v Šoštanju določi-
ti premoženje, pravice in ob-
veznosti. Trdijo sicer, da so
krediti odplačani, k.aj pa ka-
pitalni delež? Vztrajali bo-
mo, da se odnos razčisti, na-
to pa naj gredo po svoje.«
Vi menite, da so se težave
v Elkroju začele v letu 1986,
ko je podjetje začelo sodelo-
vati s podjetji v Alibunarju
in Odžaku. Sedaj tudi ti po-
djetji delujeta po svoje?«j
»Zaradi težke politične si-
tuacije so se že začele trgati
vezi. V obeh podjetjih so za-
čeli delati s tujci, vendar mi-
mo nas in mimo pogodbenih
rokov. Od njih zahtevamo
v Elkroju vračilo znanja, ki
smo ga vložili, s svojih izdel-
kov pa morsOo odstraniti na-
šo blagovno znamko. Zdi se
mi, da smo jih naučili delati,
zdaj pa v Odžaku in Alibu-
narju menijo, da se od nas
nimaj6 več k^ naučiti. Ne
moremo pa mimo tehnolo-
ške zastarelosti v nazarskem
podjetju. Z Alibunarjem in
Odžakom smo si ustvarili
hudo konkurenco.«
»Elkroj ima obrat tudi
v Lučah, tega nameravate
sedaj ukiniti. Z vseh strani
že letijo pritožbe.«
»Obrat v Lučah ekonom-
sko ni rentabilen. Tu bi lah-
ko delalo 120 delavk, ob
ustanovitvi jih je bilo 70, da-
nes pa je le 33 zaposlenih.
Zato ustvarjeno previsok
strošek na enoto; v težkem
sedanjem trenutku pa išče-
mo vsak dinar, iščemo naj-
bolj rentabilno in funkci-
onalno pot. Z aprilom name-
ravamo delavke prestaviti
v Nazarje, ostale pa bodo
v isti skupini in na približno
enakih delovnih mestih.
Vsekakor obrata v Lučah ne
bi ukinili, če bi bilo več zapo-
slenih.«
Tujci zadovoljni
s Icvaiiteto
»V Elkroju bi bili pri-
pravljeni zaposliti sto no-
vih delavcev, vendar kljub
visoki nezaposlenosti (zad-
nji podatek v mozirski obči-
ni je 400 nezaposlenih) za
delo v podjetju ni zani-
manja?«
»To je res, zelo težko dobi-
mo nove delavce. Mogoče je
to zaradi dokaj visokih norm
in visoke produktivnosti de-
la, osebni dohodki pa so pod
občinskim povprečjem, ne
morejo se primerjati niti
z dohodki, ki jih prejemajo
brezposelni od Zavoda za za-
poslovanje. Poleg tega pa de-
lo v našem podjetju zsditeva
določene ročne spretnosti.
Pogosto se dogaja, da se
marsikdo ne vključi v okolje
ravno zaradi pomanjkanja
teh ročnih spretnosti, krhajo
se odnosi med delavci, mno-
gi odhajajo na druga delovna
mesta.«
Za podjetje Elkroj je izde-
lan sanacijski program,
s katerim uvajate določene
spremembe. Kaj bo treba
storiti za boljše in uspešnej-
še poslovanje?«
V bodoče bomo v Nazarjah
delali le hlače, največ po-
udarka bomo namenili kvali-
teti. Odprli bomo linijo za
domači trg, 70 odstotkov
vseh izdelkov pa namerava-
mo izvoziti. V tujini smo
v dokaj visokem cenovnem
razredu, tuji partnerji pa iz-
vaJEgo pri nas redno kontro-
lo. Uvajamo tudi sodobnejše
metode dela, pomembna sta
predvsem priprava in orga-
nizacija dela. Pripombe tujih
partnerjev se, tičejo cen, teh-
nološke zastarelosti in orga-
nizacije, nikoli pa ne kritizi-
rajo kvalitete izdelkov.
»Eden izmed krivcev za
slabo poslovanje podjetja je
previsok delež režije. Boste
v podjetju začeli odpuščati
delavce?«
V marcu zmanjšujemo re-
žijski del, doseči poskušamo
razmerje 1:4. Nikogar ne bo-
mo odpustili, vsem viškom
bomo ponudili delo v podjet-
ju Elkroj. Nikogar ne silimo,
vendar pomenijo spremenje-
na delovna meta gotovo hu-
de osebne travme. Vsakemu
bomo ponudili delovno me-
sto, če pa delavec ne bo pri-
stal, lahko odide.«
»Delavci so na moji
Strani«
»Kakšen je nasploh polo-
žaj v podjetju?«
»Tarejo nas likvidnost;
težave. Postrebno je plačeM
ti vse d^atve, elektriko,
storitve, prehrano, kredite.
Delamo si nekakšen vrst
red, kaj bomo plačali. L^
smo imeU pravzaprav ze
malo časa blokiran žiro i
čun, vendar nam to le ma
koristi, saj skoraj nikjer •
denarja. V bistvu pa v p
djetju intenzivno uresničuj
mo sanacijski načrt in ob d
bri politiki upamo na izbo!
sanje. Najbolj pomembno ]e
to, da se naši proizvodi do-
bro prodajajo.«
»Ste ob svojem imenov^
nju za v. d. direktorja naM
teli na kakšne težave?«   M
»Gotovo je bilo nek^
sprotovanj, vendar je zame
pomembno le to, da delavci
držijo z mano. Delavce kar
občudujem, saj imžoo kljub
težkemu polož^u veliko vo-
lje in veselja do dela. To pa je
zame najbolj pomembno.
Tudi sanacijski načrt ima
vso podporo pri delavcih.
Sem optimistka in upam, da
bomo tudi v Elkroju zlezli na
zeleno vejo.«
URŠKA KOLENil
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabi
5. nadaljevanje
Matematični model inflacije
Videli smo, da je kupna moč enote
denarja tem manjša, čim več je denarja
v obtoku (M). Veljati mora Fisherjeva
enačba
MV = PB
kjer je V prometna hitrost denarja,
P splošna raven cen in B fizični obseg
blagovnega prometa. V primeru, da ko-
ličina denarja ni ustrezna, bi prišlo do
motenj v distribuciji dobrin. Pri večji
količini denarja v obtoku, kot je potreb-
no, bi, če ne bi prišlo do povečanja cen,
dobrin zmanjkalo. Če je emisija denarja,
to je prirastek denarja v obtoku v časov-
ni enoti (odvod M po času), večja kot
prirastek fizičnega obsega transakcij in
če se hitrost kroženja denarja ne spre-
meni, povzroča to inflacijo.
Najenostavnejši model temelji na
predpostavki, da je emisija denarja ena-
ka deležu (k) denarja v obtoku (M). Osta-
li parametri gospodarjenja pa so kon-
stantni (fizični obseg transakcij, hitrost
kroženja denarja in drugi). Nastavimo
lahko diferencialno enačbo prvega reda,
ki pomeni, da mora biti poraba, ki jo
ocenimo kot realni delež celotne količi-
ne denarja v obtoku, torej k*M, enaka
emisiji
uA/r    dM
Rešitev te enačbe za koUčino denarja
v obtoku M je eksponentna funkcija
M = Moe''',
kjer je t čas, Mo pa začetna količina de-
narja v obtoku; e = 2,71828.
Spremljati želimo vpliv emisije na ce-
no izdelka. Ker ima poprečen izdelek
ceno, izraženo kot delež denarja v obto-
ku, dobimo, potem ko v enačbo vstavi-
mo robni pogoj, to je ceno izdelka G ob
izbranem času (to)
cena izdelka - Ge''""" ;
Vidimo, da bi pri nespremenjenih raz- '
merah cena izdelka eksponencialno na- i
raščala. Rast bi bila tem hitrejša, čim
večji je delež emisije v denarni masi.
V emisijo denarja moramo všteti, poleg ?
emisije centralne banke, tudi vse avto-
nomne generatorje denarja. Vidimo, da
cene lahko naraščajo ne glede na to, da
banka lahko zagotavlja denarni stan-
dard, npr. ceno zlata ali stalni tečaj (7
din = 1 DEM). NBJ jamči za vrsto vlog
(devizni in dinarski depoziti občanov pri
bankah, supergarancije do kreditov
itd.), te garancije se lahko v določenem
trenutku monetizirajo, torej izplačajo
v denarju emisijske banke. Jasno je, da
centralni banki hitro zmanjka moči, da
bi vzdrževala denarni standard za mone-
tezirani denar. Emisijska banka lahko
z ukrepi države, kamor spadajo zakon-
ski predpisi, krediti v tujini za intervent-
ni uvoz blaga, povečanjem obrestne me-
re, prepovedjo izvoza itd., zmanjša razlo-
ge in potrebo za moneterizacijo depozi-
tov, torej zmanjša vse vrste emisije ter
tudi Doveča količino razpoložljivega bla-
ga. Ce tega iz kakršnega koli vzroka ne
zmore, bo prišlo do zloma denarnega
standarda. V času zlate valute banka
ako ne bi mogla prinesitelju papirnatega
denarja izplačati zlata, pri fiksnem teča-
ju, bi ji pošle devizne rezerve, pri teoriji
denarnega nominalizma, kjer pravni si-
stem sloni na nominalni vrednosti de-
narja, bi prišlo do razpada ali do popol-
ne neučinkovitosti pravnega sistema.
Tečaj lipe Je 75 dinarjev
Ljubljana, 12. - Zaradi rasti cen na
drobno v SFRJ, ki je bila februarja 9,2
odstotka, je tečaj Upe porastel na 73,23
dinarja. Od 31. 12.1989 do danes je teč^
porastel od 27,61 din na 73,23 din, to je
za 165,2 odstotkov, za toliko so se na-
mreč povečale cene na drobno. V trgovi-
nah jemljejo lipe po 75 dinarjev.
Lipa je najprimernejša valuta za nomi-
niranje denarnih obveznostih v pogod-
bah in vrednostnih papirjih, ki veljajo
na daljši rok, saj nima inflacije. Nomini-
ranje v lipah ima tudi to prednost, da
veže obveznosti na poprečje notranjih
cen, torej tveganja zaradi inflacije opti-
malno porazdeli na upnika in dolžnika.
Prednost pred nominacijo v triglav mar-
kah (dinarska protivrednost DEM, kot
jo določi NBJ) je tudi v tem, da se izog-
nemo skokovitim spremembam obvez-
nosti zaradi skokovitih sprememb teča-
ja DEM in s tem marsikaterim špekula-
cijam.
Tečaj za lipo
L(31.12. 88 = 10.000 din)
Nadaljevanje prihodnjič
Podržavljena Žična gre naprej
Neslišno vrteči ležajl gredo v promet kot sveže zemlje
Celjsko podjetje Žična je
prejšnji teden postala držav-
na Hrma. V mesecu dni bo do-
bila upravni odbor, ki bo od-
ločal o marsičem - morda
o ukinjanju delov proizvod-
nje, odpuščanju ljudi, o pre-
meščanju strojne opreme...
Toda, čeprav danes v Žični še
ne vedo, kaj jih čaka, je direk-
tor Tone Jelenko odločen, da
bodo šli naprej po začrtani
poti. Z znanjem, ki ga imajo
za izdelavo zahtevnih ležajev,
jih prihodnost ne skrbi.
Ta mesec so dokončali raz-
voj novega tipa ležaja (tip
6204), ki se je pridružil dvema
že uveljavljenima. Že v po-
skusni proizvodnji 10 tisoč no-
vih ležajev so dosegli tako ka-
kovost, da so lahko vse že pro-
dali. Naročil za naprej pa je to-
liko, da jih ne bodo niti zmogli.
Razlog ni samo pomanjkanje
takšnih ležajev na domačem
trgu, ampak tudi vosiko dose-
žena kakovost. Lani so nepo-
sredno izvozili na svetovni trg
10 odstotkov ležajev, koliko pa
so jih vgrajenih v elektro in
druge motorje, niti ne vedo.
Drži pa, da so po kakovosti
enakovredni največjim in naj-
boljšim proizvajalcem, kot so
Japonci, Nemci in Švedi.
Lani so naredili v Žični mili-
jon 600 tisoč lastnih ležajev,
poleg tega pa še 300 tisoč s ko-
operacijo za kupce, ki so_ se
v oskrbi povsem vezali na Žič-
no. Nov ležaj, ki so ga razvijali
tričetrt leta, je na našem trgu
najbolj iskan, saj ga uporablja-
jo tako pri izdelavi kmetijskih
strojev kot tudi elektromotor-^
jev in eksplozijskih motorjev:^
Že pri poskusni količini so do-
segli najvišjo kakovost - takš-
no, kakršno zahteva vgradnja
v elektromotorje. Zahteve so
tako stroge, da na primer tudi
pri 16 tisoč obratih v minuti
uho ne sme zaznati šuma. Ker
to dosegajo, jih za ležaje res ne
more skrbeti. Ena izmed veh-
kih svetovnih firm bi na pri-
mer rada za svoje alternatorje
kar milijon ležajev. Žal zaen-
krat s tem poslom ne bo nič,
ker morajo enega izmed dveh
tipov ležajev za to firmo šele
razviti. Ampak najkasneje v le-
tu dni bodo tudi s tem uspeli,
pravijo.
Sicer pa ne morejo narediti
toliko ležajev, kot bi jih lahko
prodali. Z inovacijo so uspeli
pri štirih strojih povečati
zmogljivosti od 240 obročev na
uro na kar 600, a to vsega še ne
rešuje. Več kot 2 milijona 600
tisoč jih ne bodo mogli nare-
diti.
Škoda, da jim tudi drugi pro-
grami ne gredo tako dobro.
Probleme imajo predvsem za-
radi nesposobnosti kupcev, da
bi njihove izdelke plačevali.
V takih primerih jim ali sploh
ne dajo robe, ali pa sklepajo
kompenzacije, ki dosegajo tu-
di 80 odstotkov vrednosti pro-
danega blaga. Denarja je po-
tem tudi za skromne plače sko-
raj premalo (februarska n^niž-
ja plača je bila 3790 dinarjev,
najvišja pa 14.700 dinarjev).
Zaposleni - pred letom jih je
bilo še 460, z upokojitvami pa
se je število zmanjšalo na 407,
so zadovoljni, če je delo. Pri
ležajih ga je še za sobote in
nedelje, pri sitih, vzmetenju,
transportnih trakovih iri pleti-
vih pa ga je vse manj. Še naj-
slabše pa je z varjenimi arma-
turami, saj se gradi izredno
malo. Letos so za ta program
še brez pogodbe. Kljub vsem
tem težavam pa skušajo zago-
toviti za vse delavce dovoj de-
la. Direktor je prepričan, da je
z zmanjševanjem zaposlenih
mogoče reševati samo trenut-
ne probleme, dolgoročno pa to
samo slabi gospodarstvo.
MILENA B. POKLIC
DOGODKI
21. MAREC 1991 - STRAN 5
Ne bomo lajali pred vrati
l^ira Viaečnik o vlogi In namenu območnih organlzacU sinaikatov_
prejšnji teden so v Vele-
pju ustanovili Območno or-
ganizacijo Zveze svobodnih
sindikatov za velenjsko in
piozirsko občino in za pred-
sednico izbrali Miro Videč-
0jk. Z njo smo se pogovarja-
li o vlogi in namenu te orga-
nizacije.
»Že s programskim doku-
mentom na kongresu smo
opredelili naš nadaljnji raz-
voj. Posebej bi poudarila, da
smo rned cilje zapisali tudi
akcijsko svobodo in organi-
ziranost v sindikatih. Občin-
ski sveti sedaj izgubljajo svo-
jo funkcijo, v mozirski in ve-
lenjski občini smo jih že uki-
nili. V Velenju imamo več
kot 17 tisoč članov, v Mozirju
pa trenutno tri tisoč petsto,
vendar številka ni dokončna,
sai dobivamo pristopne izja-
ve vsak dan. V območnih or-
ganizacijah naj bi usklajevali
tiste interese, ki so skupni
vsem članom.«
»Poleg območne organiza-
cije ste prejšnji teden izvo-
lili tudi člane območnega
sveta. Kako je le-ta sestav-
ljen?«
»Območni svet je sestav-
ljen iz posameznih sindika-
tov dejavnosti na našem ob-
močju in iz drugih oblik sin-
dikalnega organiziranja. Na
našem območju smo že orga-
nizirali sindikat nezaposle-
nih delavcev, oblikujemo pa
sindikata upokojencev in de-
lovnih invalidov.«
»Na katerih področjih bo
delovala območna organi-
zacija?«
»Vsebinske in sindikalne
opredelitve smo razdelili na
štiri ravni, in sicer na sindi-
kat podjetij, območno orga-
uzacijo, sindikat dejavnosti
fli Zvezo svobodnih sindika-
tov. Osnovni nalogi območ-
ne organizacije sta zagotav-
ljanje socialne varnosti de-
lavcem in nudenje ugodno-
sti po članski izkaznici, od
varstva kolektivne pogodbe
do možnosti nakupa v sindi-
kalnih trgovinah. Območna
organizacija naj bi imela tudi
vlogo izobraževalnega cen-
tra, da bi sindikalni zaupniki
obiskali čim več izobraževal-
nih oblik, ki jih potrebujejo
pri svojem delu. Verjetno se
»Zame je revolucionar-
nost tudi zelo konkretno de-
lo, ki bo imelo učinek. Lah-
ko smo strašno revoluci-
onarni in glasni, vendar je
pomembna le tista pot, ki
bo na koncu dala rezultate,«
je odgovorila Mira Videč-
nik na vprašanje o premajh-
ni revolucionarnosti v sin-
dikatih.
bomo kmalu pogovarjali, k^
bo letos s praznovanjem 1.
maja. Reči moram, da ima
pri nas praznik delavcev že
tradicijo, zanj se zanima veli-
ko delavcev in občanov. La-
ni, na primer, se je praznova-
nja na Graški gori udeležilo
več kot 4 tisoč ljudi.«
Seznami presežicov
so pogosto žaiiivi
»Vsekakor bo vaša te-
meljna naloga varstvo pra-
vic delavcev, kar ste omeni-
li tudi v sporočilu, ki ste ga
z ustanovne skupščine po-
slali najbolj odgovornim
ljudem v mozirski in velenj-
ski občini...«
»S tem sporočilom smo
želeli na kratko predstaviti
vlogo, ki jo bo imela območ-
na organizacija, predvsem
smo želeli opozoriti na naše
temeljne aktivnosti. Pri
svojem delu sem že dožive-
la, da naši člani po desetih,
petnajstih letih delovnega
razmerja pridejo s solzami
v očeh po pomoč. Želela bi,
da bi kot območna organi-
zacija še bolj poskrbeli za
tiste, ki prejemajo zajamče-
ni osebni dohodek 2.830 di-
narjev.«
»Na posvetu o spremenje-
nem zakonu o delovnih raz-
merjih, ki ste ga pripravili na
ustanovni skupščini, je bilo
slišati, da tudi znotraj ZSSS
ni enotnega mnenja, kaj za-
kon pomeni za delavce.«
Na ustanovni skupščini
območne organizacije
ZSSS za velenjsko in mozir-
sko občino so predlagali,
naj sindikalni zaupniki pre-
verijo socialno stanje svo-
jih članov in takoj ukrepa-
jo, če prihaja do nepravil-
nosti. Način in obliko ukre-
pov prepuščajo sindikal-
nim zaupnikom.
»Verjetno je kar težko reči,
da smo dobili sindikati mož-
nost soodločanja. Gre bolj za
to, da bi se programi začas-
nih oziroma trajnih presež-
kov čim bolj strokovno opre-
delili. Seznami na pamet so
v odnosu do ljudi, lahko bi
rekla, zelo žaljivi. Delavca
spravljajo v brezupen polo-
žaj, prihaja do psihičnih stre-
sov. Po mojem mnenju je iz-
redno pomemben pravilen
pristop in človeški odnos do
reševanja tega problema. Se-
daj, ko imajo sindikati mož-
nost podati svoje mnenje, je
pomembno, da oblikujejo
jasno in enotno stališče. De-
lavci sami vidijo mnogo reši-
tev, ne strinjajo pa se s tem,
da so programi narejeni na
pamet, nestrokovno in ne-
spoštljivo. Dogaja se, da ne-
kateri posamezniki vzamejo
vsa pooblastila za razreševa-
nje teh težav v svoje roke.
Ponekod so bili seznami pre-
seženih delavcev narejeni
prej kot sanacijski program
podjetja. Zanimivo je, da tu-
di partnerji, ki sodelujejo pri
preobhkovanju      podjetij.
povsod zahtevajo spoštova-
nje kolektivnih pogodb in
sodelovanje s sindikatom.«
Vse več ljudi išče
pomoč
»Po eni strani je slišati,
da sindikati ostajajo pred
občinskimi in republiškimi
vrati, da torej nimajo vpli-
va na odločitve, po drugi
strani pa ljudje vse več pri-
čakujejo ravno od sindi-
katov?«
»Sindikati smo del proce-
sa demokratizacije družbe,
zato moramo dobiti svoje
mesto. Država, delodajalci in
sindikat bi se morali dogovo-
riti o delovanju, seveda na
zakonski osnovi. Upam, da
bomo pri zorenju naše zako-
nodaje dosegli raven Evro-
pe, kamor si želimo. Sindi-
kat mora imeti izreden obču-
tek za tisto, kar je danes
možno doseči v naši družbi,
vedno pa mora dosledno va-
rovati delavce in uveljavljati
njihove pravice.«
»Koliko lahko v tem tre-
nutku sindikat prispeva
k razreševanju krivic?«
»Vodilo našega sindikata
je, da svoje delo opravljamo
»Sindikat se mora že pri-
pravljati na prihodnje voli-
tve, saj moramo priti v par-
lament, da ne bomo lajali
pred vrati. Ne bojim se očit-
kov, da rušimo vlado. Če bo
še naprej tako slabo delova-
la, je ni škoda zrušiti,« je
dejal nekdo izmed razprav-
Ijalcev na ustanovni skupš-
čini območne organizacije
sindikatov.
pošteno. Krivice se dog^ajo
predvsem tistim delavcem,
ki ne poiščejo nobene pomo-
či. Število delavcev, ki iščejo
nasvete in pravno pomoč, se
je v zadnjem času zelo pove-
čalo. V vsak posamezen pri-
mer se takoj vključimo pre-
ko sindikatov podjetja, orga-
nizirano imamo pravno služ-
bo, veUkokrat pa gre le za
nasvet, kako naj ravnajo ob
določeni težavi.«
URŠKA KOLENC
Sentlursifi icmetje so zasicriiijeni
Poslanec Potočnik o prlhoUnostl - O spornih blagovnih rezervah v soboto
v šentjurski občinski po-
družnici Slovenske kmečke
rveze-ljudske stranke so bili
Qa sobotnem letnem občnem
zboru zadovoljni z lanskimi
izjemnimi volilnimi rezultati,
oživitvijo aktiva kmečkih že-
na, organiziranjem nove za-
druge, uresničitvijo fakulta-
tivnega pouka kmetijstva ter
odmevnimi prireditvami.
Kmete, ki jih je v razpravi za-
nimala predvsem prihodnost.
je republiški poslanec Franc
Potočnik z nekaterimi aktual-
nimi zadevami seznanil nepo-
sredno.
Omeniti je potrebno tudi iz-
kazano solidarnost po popla-
vah, ko so v šentjurski kmečki
zvezi, ki šteje 430 članov, zbrali
kar 156 tisoč dinarjev pomoči.
Letos pa z občinsko vlado na-
črtujejo začetek prodore kmeč-
kih gotovih izdelkov na domu
ali zadrugi, vendar se je v raz-
Zarja Pleskarstvo Žalec p. o.
Na osnovi 25. čl. s|atuta in sklepa DS podjetja
Zarja Pleskarstvo Žalec
se razpisuje
prosto delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev
izpolnjevati še:
- da imajo srednješolsko izobrazbo s 5-letno prakso
na ustreznih delih in nalogah,
- da imajo sposobnosti vodenja in koordiniranja
dela in uspešno opravljen preizkus iz varstva pri
delu.
Čas prijave kandidatov je 15 dni od objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri
kandidata. Prijave z dokazili pošljite na naslov: »Zar-
ja«« Pleskarstvo Žalec, razpisna komisija, 63301 PE-
TROVČE.
pravi izkazalo, da imajo ustrez-
ne pogoje najbrž le redke kme-
tije. Organizirali bi se tudi po
interesnih skupnostih, tako ži-
vinorejci, vinogradniki, sadjcir-
ji, pripravili bi več že znanih
prireditev, nekatera odprta
premoženjska vprašanja pa bi
začeli reševati po sprejetju no-
ve zakonod^e.
Povabljeni republiški posla-
nec stranke je približno 40
udeležencev seznanil, da je
stranka dejavna zlasti glede za-
kona o zadrugah, ki ga po nje-
govem mnenju še ne bo kma-
lu. Dosegli so tudi veliko višji
n^nižji znesek kmečke pokoj-
nine. Kmetje so bili najbolj za-
skrbljeni zaradi novih davkov,
vendar je Potočnik dejal, da ne
bo tako hudo. Hribovske kme-
te so zanimcde stimulacije za
proizv^alce v težjih pogojih.
Verjetno bo v prihodnje več
spodbude za proizvajalce mle-
ka in manj za meso. Iz splošne
razprave je bilo razumeti, da
naj bi bila prihodnost težja za
polkmete.
Burno in obširno razpravo
sta kljub dodatnemu pojasnje-
vanju vzbudila dodeljevanje
nepovratnih sredstev za po-
speševanje kmetijstva in za pi-
tanje živine za občinske bla-
govne rezerve, kar povzroča
različne govorice. Ker je šlo za
shod politične organizacije in
ne zadruge, so se odločih, da
bodo to znova pojasnili v sobo-
to, na občnem zboru zadruge.
Predstavnik šentjurskega
Demosa in občinske skupšči-
ne dr. Franc Zabukovšek je de-
jal, da se v občini koalicija
»krha«. Menil je, da je zaradi
predvolilnih obljub poveza-
nost nujna, predstavnik soci-
alistične stranke in predsednik
obnovljenega turističnega dru-
štva, Ludvik Mastnak, pa je re-
kel, daje tudi v programu soci-
alistov veliko kmetijske pro-
blematike. BRANE JERANKO
REKLI SO:
Franc Potočnik, republiški
poslanec SKZ-LS na vpraša-
nje, zakaj prihaja do nes-
klepčnosti v zborih in
o skupščinskem delu:
»Manjkal sem vsega enkrat.
Težko je reči, kdo je kriv za
nesklepčnost. Včasih zahteva-
jo razprave trdne živce in moč-
no kožo. Če grem k vratom, se
vrnem h glasovanju. V SKZ-
LS se pokličemo in smo vedno
prisotni 80 do 90 odstotno. Bo-
jim se, da bi manjkal prav en
glas in vztrajam tudi zato.
Zgodi se, da razpravljamo
o dnevnem redu po šest ur. To
je pač demokracija, da pove
vsak svoje mnenje. Negdlje za-
seda družbenopolitični zbor,
to pa zato, ker so tu vsi glavni
predstavniki strank in se tu
mnenja najbolj krešejo. Veli-
kokrat se vrnem bolj izmučen,
kot če bi doma ves dan oko-
paval.«
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Razbljalci« razkrinkali
razbljalca
Jugoslavije dokončno ni več, to je jasno po sobotnem
govoru Slobodana Miloševiča (Srbija ne bo priznala
nobene odločitve predsedstva SFRJ, ker je - po odstopu
Borisava Joviča iz Srbije, Nenada Bučina iz Črne gore in
Jugoslava Kostiča iz Vojvodine - v takšnih okoliščinah
vsaka rgegova odločitev nelegitimna; Zahtevam takojšnjo
zamenjavo Riza Sapunxhiuja s Kosova v predsedstvu
SFRJ; Ukazal sem mobilizacijo rezervnih miličnikov, da
naredijo red na Kosovu in v Sandžaku, je bil izjavil).
Seveda so za razpad krivi vsi drugi, vključno s »protisrb-
sko kocilicijo, s »saboteiji v predsedstvu SFRJ« in »razbl-
jalci Jugoslavije«, saj je edino »Srbija zmeraj bila za Jugo-
slavijo in tega nikoli ni skrivala (Miloševič).
»Razbijalci«, »saboterji« in »protisrbska koalicija« so se
takoj oglasili s komentarji:
MILAN KUČAN: Postopki in ukrepi, kijih je zagovarjal
dr. Jovič, so doslej samo poglabljaU krizo in preprečevah
njen razplet na miren način.
Dr. VASIL TUPURKOVSKI: Miloševičeva izjava je izraz
želje, da bi vpeljal surovo represijo... to je dokončen
polom politike, ki ji Miloševič daje pečat.
STIPE MESIČ: Zdaj je očitno, da navidezni zagovorniki
federacije rušijo to federacijo, ker ni bil sprejet diktat sile.
BOGIČ BOGICEVIČ: Predsedstvo bo vztrajalo, da
nadaljujemo pogovore o usodi države, da bi se prebili iz
krize s pogajanji in z reformo.
ANTE MARKOVIČ: Država bo delovala, pa čeravno bi
celo predsedstvo razpadlo in bi vsi njegovi člani odstopili.
DR FRANJO TUDJMAN: Miloševič napeljuje na osebno
diktaturo, rad bi vplival na odločitve generalštaba JLA.
Res se lahko vprašamo, pišejo komentatorji, kdo zdaj
vlada v Jugoslaviji? Uradno je do ponedeljka zvečer še
petčlansko predsedstvo, potem ko je enoumna srbska
skupščina izglasovala odpoklic Riza Sapunxhiuja (za
kazen, ker je glasoval proti predlogu dr. Borisava Joviča,
da bi v vsej Jugoslaviji - ne samo v nemirni in nestabilni
Srbiji - uvedli izredne razmere), pa so ostali le še štirje
mušketirji (Stipe Mesič kot začasni predsednik, dr. Janez
Drnovšek, Bogič Bogičevič in dr. Vasil Tupurkovski).
Vendar niso izgubili poguma - navkljub dejstvu da se
Markovičev podanik Veljko Kadijevič, vojaški minister,
upira svojemu šefu in ne priznava okrnjenega predsedstva
za vrhovnega poveljnika JLA - in so za četrtek sklicali nov
jugoslovanski vrh. Na njem naj bi se le poskušali pogovar-
jati naprej o usodi suverenih držav, ki so zdaj na ozemlju
Jugoslavije.
»Četrta Jugoslavija?«
Vse več pa je tistih, ki menijo, da bo Miloševič v kratkem
razglasil »četrto Jugoslavijo«, sestavljeno iz Velike Srbije
(z nekdanjima avtonomnima pokrajnama Vojvodino in
Kosovom) in Črne gore. S tem pa smo spet vse bliže
državljanski vojni, Sc« »četrta Jugoslavija« - po vseh napo-
vedih in grožnjah iz Srbije, najsigre za Miloševiča ali Dra-
škoviča - ne namerava priznati sedanjih notranjih meja,
ampak »morajo vsi Srbi živeti v eni državi«.
Na udaru je seveda najprej Hrvaška, v kateri živi okrog
500.000 Srbov, še sto tisoč več pa jih je v BiH. Medtem ko
v republiki treh narodov Muslimani in Hrvati za zdaj še
krotijo Srbe, veliko manj bojevite, kot so njihovi bratje na
Hrvaškem, pa Republika Hrvaška ne bo mogla več dolgo
gledati, kako Srbi poskušajo razkosati njeno ozemlje.
SAO (Srbsko avtonomno območje) Krtina seje namreč
v nedeljo dokončno »izločila iz sestave Hrvaške«, kot so
sklenih njeni voditleji. SAO Krajina, si zamišljajo Srbi, bo
ostala »v okviru federacije in bo njen konstitutivni del«.
Tako naj bi Srboslavija, ki si je že bila priključila Vojvo-
dino in Kosovo (in ju v enem letu gospodarsko izkoristila
v svoje dobro in v škodo in gospodarski polom bivših
pokrajin), dobila nov sestavni del - Krajino.
-ftrvaška tega ne bo mogla več mimo gledati, saj so
zaradi SAO Krajine (s središčem v Kninski krajini) prak-
tično prekinjene normalne zveze enega dela Hrvaške
z drugim. Ker pa Srbi na Hrvaškem ves čas špekulirajo
s posredovanjem JLA v njihovo korist (podobno kot se je
zgodilo lani, ko je vojska preprečila helikopterjem hrvaške
policije, da bi posredovali proti kninskim upornikom in
cestnim razbojnikom, in v Pakracu), se ni čuditi, da je dr.
Frarijo Tudjman izdal ukaz o takojšryi ustanovitvi med-
strankarskih odborov Narodne zaščite (glavni očitek iz
Srbije je bil, da so Hrvati s kalanišnikovi oboroževali samo
člane Hrvatske demokratske skupnosti, torej ustanavljali
»enopartijsko vojsko«). Te enote - skupaj z rezervnimi
miličniki - naj bi branile Hrvaško pred morebitnim napa-
dom JLA oziroma zagotovile mimo življenje Hrvatom, ki
žive v 10 občinah, v katerih imajo Srbi večino med prebi-
valstvom.
Če vladata psihiater In
zobozdravnik...
v bistvu se na Hrvaškem vse bolj približujejo razmeram,
ki so jih napovedovali poznavalci, temeljijo pa na oceni, da
psihiater (dr. Jovan Raškovič, iz Sibenika predsednik Srb-
ske demokratske stranke, ki je medtem že pobegnil na
boljše delovno mesto v Beograd) in zobozdravnik (dr.
Milan Babic iz Knina, »šef« SAO Krajine) pač ne moreta
uspešno voditi dela nekega naroda. Pri tem ni odveč
spomniti, daje Raškovič pri polni zavesti izjavil, da so Srbi
pač »nor narod«! In ker Srbi že stoletja ne prenesejo, da bi
imeli dva enakovredna voditelja (od Obrenovičev in Kara-
djordjevičev naprej do obračuna Miloševič-Stamobolič
leta 1987), je Babic spodrinil ustanovitelja SDSRaškoviča.
Dobil pa je polno podporo Beograda, saj se je postavil na
Miloševičevo stran, medtem ko je Raškovič še dvomil
o tem, aU Veliki vodja kot ga naslavlja Babic, zasluži
brezrezervno podoro Srbov, kjerkoli že žive, in ali res
lahko Miloševič zastopa tudi hrvaške Srbe v pogajanjih
o usodi države. Vendar si je Babic verjetno sam skopal
jamo, ko je poslal sporočilo demonstrantom iz vrst SS
Srbije na beograjskem Ustju; v ryem je zborovalce iz
opozicije v središču mesta psoval s teroristi, nasilneži,
zarotniki ipd. So zadeve, ki se jih ne pozabi, celo zobozdra-
vikom ne, ki se jih mnogi tudi sicer bojimo...
6. STRAN-21. MAREC 1991
CEUSKI

Svoboda je naieziiiva
Noben vrag nI tako črn kot zgleila v črni noči - PreUseUnlka Izetbegovič In Kučan na 7. Celjskem večeru na Dobrni
Petek, 15. marca zvečer.
Prijetna, s pomladanskim
cvetjem razkošno okrašena
jedilnica hotela zdravilišča
na Dobrni. Obetal se je zani-
miv, sproščen 7. Celjski ve-
čer z gostom dr. Alijem Izet-
begovičem, predsednikom
Bosne in Hercegovine. To
so pričakovali številni obi-
skovalci, med katerimi ni
manjkalo novinarjev veči-
ne jugoslovanskih medijev,
to je pričakoval tudi povab-
ljeni predsednik, ki je na
Dobrno prišel s hčerko Sa-
bino. Družbo mu je delal
slovenski predsednik Milan
Kučan z ženo Štefko.
Večer se je tako tudi pri-
čel. Alija Izetbegovič je raz-
gledan mož, ki mu je suho-
paren politični besednjak
tuj, novinar Jože Volfand pa
ga je spretno vodil z vpraša-
nji, ki so segala od razkriva-
nja osebnosti Alije Izetbego-
viča do razmer v Bosni in
Hercegovini ter odnosov
v Jugoslaviji v celoti. Tekoč
pogovor je prekinila vest:
»Odstopil je Borisav Jovič.«
Pospremil jo je aplavz, ki ga
je takoj nato zamenjala-za-
skrbljenost, k^ bi lahko vest
pomenila, kaj se za njo vse
skriva.
Izjavi obeh prisotnih pred-
sednikov po kr^ši prekinitvi
sta sicer vpUvah pomirj^o-
če, vendar je odstop pred-
sednika predsedstva Jugo-
slavije sprevrgel tok večera.
V njegovo sooblikovanje se
je vključil tudi predsednik
Kučan, podobnost v razmi-
šljanju in besedah predsed-
nikov dveh različnih repu-
blik pa je potrjevala njuno
vodilno misel - da se je mo-
goče o vsem pogovoriti in
dogovoriti na demokratičen
način, brez uporabe sile. Za-
to je večer ostal prijeten,
kljub številnim vmesnim no-
vicam iz Beograda. Milan
Kučan je sicer rekel, da sta
s predsednikom Izetbegovi-
čem zadolžena za optimi-
zem, toda rekel je tudi, da je
bilo takšnih večerov že veli-
ko, a je k sreči jutro vedno
bolj pametno od večera in da
noben vrag ni tak črn kot
zgleda v črni noči.
Jovičev odstop nI bil
nepričakovan
Odstopna izjava predsed-
nika predsedstva Jugoslavi-
je je nova zaostritev in pri-
tisk, ki kaže na nepripravlje-
nost za rešitev krize s politič-
nim dogovarjanjem in na de-
mokratski način,« sta se stri-
njala predsednika Kučan in
Izetbegovič. Ob ne nepriča-
kovanem odstopu sta oba
poudarila stališča svojih re-
pubUk o sporazumnem raz-
pletu brez uporabe sile. No-
bene potrebe ni, da bi se v re-
ševanje krize vključila Jugo-
slovanska ljudska armada.
»Zunanje meje Jugoslavije
niso ogrožene, mednacional-
nih spopadov ni. Edino, kar
je ogroženo, so ostanki stare-
ga totalitarističnega siste-
ma,« je dejal Ahja Izetbego-
vič. »Za razmere, za zakoni-
tost in javni red in mir so
odgovorne oblasti jugoslo-
vanskih suverenih repu-
blik,« je poudaril Kučan in
ponovil slovensko stališče
o nujnem umiku armade iz
političnega življenja. Alija
Izetbegovič pa je poudaril,
da lahko zapleten jugoslo-
vanski vozel razvežejo le
spretne roke politikov, saj to
zahteva veUko več taktnosti,
kot jo ima katerikoli general.
Izkušnje v svetu tudi učijo,
da vojska nikjer ni razrešila
problemov v miru: »Pame-
ten člov6k se uči na tujih iz-
kušnjah, nor na lastnih,« je
zabelil prepričanje, da se ge-
nerali ne bodo lotili posla, ki
ga ne morejo opraviti. Nav-
sezadnje vedo, da Jugoslavi-
ja potrebuje pomoč od zun^.
Politična oblast ima možno-
sti zanjo, vojna oblast je ne
bi imela.
Uničujoč požar bi
najlažje zanetili
v BIH
Kaj se dogaja v Bosni in
Hercegovini? Ali lahko pri-
de do mednacionalnih kon-
fliktov, ali ji grozi razpad?
To so vprašanja, ki niso
usodna le za ljudi, ki žive
v tej republiki, ampak za
vse v Jugoslaviji. Zaradi
narodnostne mešanice je
tam najlažje zanetiti požar.
Požar, ki bi vzplamtel
v BiH, pa bi imel tragične
posledice. Kolikšna je ne-
varnost zanj, je zato še kako
aktualno   vprašanje  tega
Odlična organizacija! Takšno je mnenje približno petin-
dvajsetih novinarjev na 7. Celjskem večeru, ki imajo, odkar so
večeri v Zdravilišču Dobrna, povsem drugačne in mnogo
boljše pogoje za delo kot so jih imeli v Hotelu Evropa. V dobro
organiziranem press centru so imeli novinarji na voljo vse kar
je potrebno. Zadostno število telefonskih linij, telefakse,
pisalne stroje in k temu še vsestransko ustrežljive gostitelje.
Koliko so takšni pogoji potrebni, pa se je še posebej izkazalo
na tem zadnjem večeru, ko je bilo treba javnosti kar najhitreje
posredovati izjavi Milana Kučana in Alija Izetbegoviča
v zvezi z odstopom Borisava Joviča.
Seveda pa se dobra organizacija ne nanaša le na pogoje, ki
jih imajo predstavniki medijev, temveč tudi na vse ostalo, kar
je povezano s počutjem gostov večerov.
»Odstopil je Borisav Jovič.« Novica predsednikov Kučana in Izetbegoviča ni preseut
tila. Takoj po objavi sta si izgovorila 15 minut, da se seznanita s podrobnostmi ji
pripra vita izja vi za ja vnost
trenutka in odgovoru nanj
je bila namenjena tudi glav-
nina 7. Celjskega večera.
Alija Izetbegovič verjame
v razum.
O možnosti mednacional-
nih konfliktov v BiH:
Razmerja med strankami
so enaka razmerjem med
prebivedstvom. Musliman-
ska Stranka demokratične
akcije ima 40 odstotkov, Srb-
ska demokratska stanka 30
odstotkov, Hrvaška demo-
kratična skupnost 20 odstot-
kov, ostali 10 odstotkov. Od-
nosi med strankami oziroma
med narodi so odvisni od te-
ga, če bomo probleme reše-
vali sami ali pod vplivom
Milan Kučan: »Ko poslušam predsednika Izetbegoviča, ko sem poslušal Tudmana in
Gligorova, vidim, da razmišljamo podobno. Če so štiri republike enakega mnenja in se
jim ne zdi greh, da bi se republike postavile v izhodiščne položaje in sklenile nov
dogovor, je to razlog za optimizem.«
drugih. Vse probleme, kar
jih imamo, vnaš^o od zunaj.
Mešanica narodov v BiH sto-
letja razdvaja vzhod in zahod
in to je ustvarilo posebno
mentaliteto. Na razhčnost
smo navajeni. Vsa naša poli-
tična dejavnost je zato
usmeijena v nevtralizacijo
zunanjih vplivov. Če bomo
uspeli, je to stvar naše mo-
drosti. Ce ne, bo to tragično
ne le za BiH ampak veUko
širše.
O deklaraciji za suverenost:
Idejo za deklaracijo o su-
verenosti mi je dal Slobodan
Miloševič. Prepričan sem
bil, da je suverenost repu-
blik sama po sebi umevna,
dokler ni na skupnem pogo-
voru Slobodan Miloševič iz-
javil, da suverenih republik
ni, da so samo enakopravne.
Lahko bi vedel, da je iz j^jc
mogoče narediti kajgano
(vmešana jajca), iz kajgane
pa ni več mogoče ločiti posa-
meznih jajc.
O nevarnosti razpada BiH:
Mislim, da do tega ne bo
prišlo. Verjamem, da bomo
Direktor zdravilišča Dobrna Stane Bizjak je prinesel rože za Štefko Kučan. Njenemu
možu so prinašali vznemirljive novice.
Dr. Alija Izetbegovič je zaradi aktivnosti na muslimansken
področju preživel v zaporih 8 let in 8 mesecev. Bil je avtoi
znane Islamske deklaracije, v kateri je opisal razmere v musli
man^kem svetu. Zaradi nje je bilo 12 muslimanskih intelektu
alcev obsojenih skupno na 90 let zapora, češ, da so z njo rušil
sistem. Alija Izetbegovič je iz zapora poslal preko 500 strani
zapiskov, ki jih bo objavil v knjigi, ko bo imel za to čas. Kol
pravi, se s politiko ukvarja na nek način celo življenje - če m
on z njo pa ona z njim. Sedanjega dela pa ne mara. Nima ra(
kabinetov, čuvarjev, mercedesov. Stanuje še naprej v svojen
starem stanovanju in se vozi s svojim avtomobilom. Ne zarad
skromnosti, ampak zaradi odpora do vseh obeležij moči, ki»
v preteklosti spremljala oblast. O odnosu do islama je pove
dal, da je vsaka religija stvar svobode. On pa je vso svoj(
ljubezen podaril njej, svobodi.
v kritičnem trenutku, ko bo-
mo začutili vročino pekla,
stipili naz^. Razpad BiH bi
pomenil popoln kaos. Mogoč
je le s krvavo vojno. Vse voj-
ne, ki so tod divjale, so prine-
sli drugi. Pri sedanjem raz-
merju sil razpad ni mogoč po
mirni poti. Na tem strahu, na
žalost, bo ostalo kot je.
O scenariju za tretje krizno
žarišče:
Verjetno obstojajo različni
načrti in brez dvoma tudi
takšni, ki predvidevžgo
ustvarjar^je tretjega kriznega
žarišča v BiH. Toda, obstaja-
jo tudi naši načrti - da obdr-
žimo Bosno. Mislim, da so
naše možnosti večje. Bosna
ne slabi, ampak se krepi. Čas
dela v njeno korist in v korist
demokracije v Jugoslaviji.
O konfederalni ureditvi Ju-
goslavije:
Dve stranki sta za konfe-
deralno ureditev, a v Bosni
ne gre nič s preglasovanjem.
Moramo vzeti v račun stališ-
ča srbskega naroda v Srbski
demokratski stranki. Ta je
proti konfederaciji. Zato mo-
ramo obhkovati kompromis,
srednjo pozicijo. Bodoča
skupnost Jugoslavija bi naj
slonela na novih temeljih
- na suverenih državah, ki
gradijo nekeO, kar je še ved-
no država. Poznamo Združe-
ne države Amerike, obetiyo
se Združene države Evrope
- zakaj ne bi imeli Združenih
držav Jugoslavije?
O podobnosti z razmišljal
drugih:
Kljub podobnosti z razn
šljanji v Sloveniji, Hrvats
in Makedoniji ne smen
ustvariti konfederalne
bloka proti federalnemu.'
je v BiH občutljivo vpraš
nje, ki ga drugi, ki niste v n
ši koži, težko razumete. Sr
so konstitutiven eleme
v BiH in mimo tega ne m
remo.
O ohranitvi Jugoslavi
z razpadom: ,
To je mogoče narediti ist
časno, z enim samim aktoi
Ločitev od mize in postel
bi morda prinesla nek bol,
zakon v prihodnosti. Konf
deracija bi bila prehodi
obUka, čas razčiščevanja r
čunov. Morda bi to bi
pot... Sicer pa zgodovii
kaže, da so vse konfederacj
prerasle v federacije.
O zadnjih dogodkih v S
biji:
V Srbiji raste tretja sila,
izhaja iz zgodovinskih dem
kratičnih in liberalnih izk
šenj. Liberalne sile so bi
močne celo med enopart
sko vladavino. Beograjs
dogodki dokazujejo, da so i
žive, da iz njih raste nova S
bija, zavzeta za demokracij
Razmere v Srbiji kažej
kakšno silno moč ima tele\
zija. Izpira možgane, sp
prijatelje... Toda verjamel
da se nam ne obeta velil
Srbija ampak nova Srbij
Svoboda je nalezljiva.
MILENA B. POKLi
Foto: EDI MASNE
pOGODKI
21. MAREC 1991 - STRAN 7
Varni moramo biti
y Sloveniji letos 40 odstotkov manj za obrambo In zaščito
Uveljavitev zakona
Q obrambi in zaščiti, sloven-
^l^a skupščina naj bi ga
jprejela še ta mesec ali naj-
kasneje aprila, bi med dru-
gim pomenila tudi to, da bo-
ffio v Sloveniji za tovrstne
potrebe namenili manj de-
narja kot doslej. To je na
okrogli mizi, ki jo je prejš-
jji teden v Celju organizira-
la interesna skupina za po-
dročje varnosti in obrambe
pri SDP, povedal Mirko Bo-
gataj, republiški svetovalec
ja ljudsko obrambo.
Še lani je Republika Slove-
nija namenila za JLA 10 mili-
jard dinarjev. Letos je bila
zahteva povečena še za pet
milijard dinarjev, vendar bo
Slovenija za JLA namenila
le 2,9 milijardi dinarjev (za
plače oficirjev, njihove po-
kojnine in za delež usposab-
ljanja slovenskih fantov
v JLA), preostali denar pa za
zagotavljanje lastne, sloven-
ske obrambe in zaščite.
Skupni izdatki za to bodo le-
tos v Sloveniji nižji v primer-
javi z lanskim letom za 40
odstotkov, v naslednjih dveh
letih pa za 24 odstotkov.
Uveljavitev zakona bo bi-
stveno vplivala tudi na zniža-
nje posrednih stroškov za iz-
vajanje obrambnih in zaščit-
nih aktivnosti, ki se sicer ne
evidentirajo posebej. Tako
se bo število nosilcev izdela-
ve obrambnih načrtov (po-
djetja, zavodi, druge organi-
zacije in krajevne skupnosti)
znižalo za več kot 70 odstot-
kov. Doslej so bile vse te or-
ganizacije dolžne izdelovati
obrambne načrte, njihova iz-
delava pa bo odslej zelo po-
enostavljena. Bistveno manj
bo tudi tistih, ki bodo še or-
ganizirali civilno in narodno
zaščito, odpravljena pa bo
tudi vrsta organov, ki so se
doslej ukvarjah z obraiHbno
in zaščitno dejavnostjo,
manj bo občinskih štabov za
teritorialno obrambo. Ostala
naj bi jih le še polovica s tret-
jino manj zaposlenih (80 de-
lavcev), 2400 pa naj bi bilo
tudi manj njihovih pripadni-
kov, ki tvorijo vojni sestav.
V enotah in štabih civilne
zaščite je sedaj 270 tisoč pri-
padnikov, po sprejetju zako-
na pa jih bo kar 170 tisoč
manj, ne nazadnje pa se bo
zmanjšalo tudi število občin-
skih centrov za obveščanje.
Uveljavitev zakona bo po-
menila tudi to, da bodo po-
razdelili izdatke za obrambo
in zaščito med republiko in
občinami. Republika naj bi
namreč prevzela nekatere
naloge, ki so jih doslej oprav-
ljale občine.
Anton Grizold, redni pro-
fesor na FSPN, katedri za
SLO pa je govoril o nacional-
no varnostnem ustroju. Po-
sameznik mora biti varen na
številnih področjih: eko-
nomskem, političnem, eko-
loškem in ne nazadnje voja-
škem. Ni družbe na svetu, ki
bi si lahko privoščila, da bi ji
nacionalno varnost zagotav-
ljal kdo drug, je menil Gri-
zold. Vprašanje je le, koliko
denarja namenimo za posa-
mezen sklop, v nobenem pri-
meru pa si zaenkrat ne more-
mo privoščiti popolne demi-
litarizacije.
JANEZ VEDENIK
Naj živi črna sečnja!
Občinski inšpektorji večkrat poslu-
šajo očitke, da so pri svojem delu pre-
malo strogi, da kršilcev ne prijavljajo
pravosodnim organom in da je zato ne-
pravilnosti vedno več. Če pa do ovadbe
pride, ji ponavadi sledi dolgotrajen
sodni postopek, katerega izid je zelo
negotov. Ali pa je razsodba takšna, da
kvečjemu spodbudi tiste, ki o prekršku
šele razmišljajo.
Enega takšnih primerov, ki se je vle-
kel že nekaj let, je pred kratkim zabele-
žila celjska gozdarska inšpekcija. Tisti
z dobrim spominom se bodo morda
spomnili, da je pred tremi leti precej
razburjenja varstvenikov okolja povzro-
čil posek gozda brez predhodnega doka-
zila zaradi gradnje Cinkarnine deponije
Za travnikom. Izvajalca del sta bila In-
grad in Nivo, njuni delavci pa so sredi
poletja leta 1988 začela krčiti gozd zaradi
gradnje dovozne ceste, istočasno pa so
svoj poseg razširili tudi na gozdne povr-
šine, za katere niso imeli krčitvenih do-
voljenj. Takrat so na območju občine
Celje posekali 28 hektarov gozda, pri-
bližno toliko pa ga je bilo še na sosednji
šentjurski strani. Gozdarski inšpektorje
po ogledih na terenu ovadil Cinkarno,
Nivo in Ingrad. Predlog za postopek
proti Cinkarni kot investitorju del je bil
zavrnjen, češ da Cinkarna ni bila izvaja-
lec, pa čeprav bi morali njeni odgovorni
zagotoviti ustrezna dovoljenja. Zaradi
časovne stiske in prihranka so se odloči-
li za posek brez dovoljenj.
Tudi za Nivo je bil predlog ovadbe
umaknjen, tako da je nazadnje ostal sa-
mo še Ingrad in njegov tozd Gradbena
operativa. Ta se je medtem razformiral
in obravnavali so lahko samo še bivšega
direktorja tozda kot odgovorno osebo.
Epilog je zadeva dobila šele pred krat-
kim, ko je Temeljno sodišče v Celju raz-
sodilo, da ni dovolj dokazov, ki bi kazali
na odgovornost obdolženega. Hkrati ce-
lo ugotavljajo, da je inšpektor, s tem ko
je vložil ovadbo, prekoračil svoja poo-
blastila! Za konec pa dodajajo, da krši-
tev ni gospodarski prestopek in da je
njena »družbena škodljivost neznatna«.
Da bo v prihodnje gozdarski inšpek-
tor pošteno premislil, preden bo sploh
še vložil kakšno ovadbo, je verjetno po-
vsem jasno. Manj jasno pa je, kako bo
v prihodnje sploh izgledal nadzor in-
špekcije nad izvajanjem zakonov in
predpisov. Če jih že sedaj nihče ne jem-
lje resno, se jim v prihodnje obeta še kaj
hujšega. Naj živi pravna država!
TATJANA CVIRN
O socialni
politiki
Celjska Stranka demokra-
tične prenove pripravlja v to-
rek, 26. marca ob 17. uri
v Narodnem domu pogovor
z dr. Veljkom Rusom o soci-
alni državi in družbi blagi-
nje. Poseben poudarek bo na
aktualni problematiki social-
ne politike v Sloveniji.
Zbaii so se zastrupitve Vogiajne
strokovnjaki: zastrunUena zemlla bo spravljena varno
Lani poleti je prišlo v ribniku ob
Slivniškem jezeru do zastrupitve
i endrinom. o čemer so takrat obšir-
no poročala javna občila. V začetku
tedna so poklicali v uredništvo obča-
ni, ki so opazili da vozijo posneto
zemljo iz zastrupljenega tretjega rib-
nika k pregradi jezera. Po nekaterih
podatkih se strup razgradi v treh de-
setletjih in tako so se zbali, da bi
prišlo še do zastrupitve bližnje Vo-
giajne. Pristojni so odgovorili da gre
za dogovorjeno in strokovno uteme-
ljeno odlaganje te zemlje.
Dela pri pregradi Slivniškega jezera
so vznemirila zlasti krajane Gorice pri
Slivnici, Vinskega vrha in Lipovca pri
Šentvidu, v šmarski občini. Predsed-
nik šentjurske vlade, Ladislav Grdi-
na, je v telefonskem pogovoru pojas-
nil, da gre za dogovorjena in nesporna
dela, Marija Rataj iz občinskega Za-
voda za urejanje naselij pa, daje posre-
di predlagana sanacija, ki je usklajena
s celjskim Nivojem. Na okolje ne bo
vplivala in v občini so z njo seznanjeni.
V celjskem Nivoju je Katarina Jošt,
ki sanacijo vodi. povedala da se ravna-
jo po analizah mariborskega Zavoda
za zdravstveno varstvo - Centra za var-
stvo okolja, ki je ugotovil v dnu in
brežini tretjega ribnika vsebnost en-
drina, strupa za odganjanje voluhar-
jev. Jeseni so zastrupljeno vodo iz rib-
nika prečistili tako, da v Slivniškem
jezeru ni prišlo do zastrupitve. S pos-
nemanjem zastrupljene zemlje so v Ni-
voju začeli že jeseni, ko jih je prehitela
zima, v teh dneh pa nadaljujejo in od-
važajo zemljo na deponijo, ki jo je Ni-
vo uredil na posebnem prostoru pod
pregrado Slivniškega jezera.
Zavest o varstvu okolja je vse večja,
zato je občane tudi zanimalo ali ni de-
ponija za zastrupljeno zemljo veliko
preblizu Vogiajne ter če je mogoče
vplivanje deževja, da bi strup zašel
v Voglajno. »Deponija bo urejena tako
kot so deponije za posebne odpadke.
Dež tako ne more spirati endrina v Vo-
glajno, pa tudi vsebnosti v zemlji so
majhne. Vplivanje na Voglajno je sko-
raj povsem nemogoče«, so še povedali
v Nivoju. BRANE JERANKO
Tekmovanje posiancev
Poslansko turistični zbor celjske re-
iije objavlja »Pravilnik za ekipno tek-
movanje poslancev.« LV sestavljanju
Sovorov. Tekmovanja se lahko udele-
^jo poslanci, zaposleni v družbenem
zasebnem sektorju in pri sončni
spravi.
Ekipo lahko sestavljata dva poslan-
(ali poslanki, ali mešano). Poslanca
Sestavita govor po lastnem izboru pod
Naslednjimi pogoji:
a)govor mora vsebovati najmanj
^ besede, pri čemer se števniki (npr.
^ povezavi »Kaj pa 45 let!«) in vezniki
^^^jejo kot ena beseda.
b) od besed se lahko uporabljajo sa-
tiste, ki jih dobimo na domačem
^žišču (na sončni strani Alp).
c) tekmovalca-poslanca imata na
^oljo tri ure časa, v kateri morata opra-
viti svojo nalogo od začetnih priprav
do govora.
čjdva govora sta namenjena ocenje-
valni komisiji, (sestavljeni glede na
število poslanskih mest) ostale pa po-
KOZERIJA
slanca-tekmovalca z govorom postre-
žeta ostalim poslancem.
Strokovna komisija bo potek dela in
govora ocenjevala po naslednjih krite-
rijih: 1. Sestava govora 2. Urejenost
poslanca-tekmovalca, urejenost go-
vorniškega prostora ter čistoča govora
(glej pravilnik o higiensko tehničnem
minimumu) 3. Mehanska (rokopis, tip-
kopis, računalniška obdelava), jezi-
kovna in drugačna obdelava govora 4.
Ekonomičnost, učinkovitost govora
(možnost prodaje idej) 5. Estetski iz-
gled govora (delno že upoštevano
v drugi točki) 6. Strokovna izdelava in
prebavljivost izdelka.
Tekmovalca morata na prijavnici na-
pisati sestavo govora, stranko, ki jo
zastopata (obvezno) in sestavo govora,
ki je lahko tudi daljši od samega go-
vora.
Vse potrebno za sestavo govora si
priskrbita tekmovalca sama.
Poslanca-tekmovalca, bosta nagraje-
na z medaljo in diplomo (bronaste, sre-
brne in zlate), če bosta ocenjena z za-
dostnim številom točk. Potrebno je
doseči najmanj 5 točk. Točkovni si-
stem pa je po posameznih tematskih
sklopih naslednji: gospodarske teme
1/2 točke, državni simboli 6 točk, stare
krivice 7 točk, celjski in ostali občinski
prazniki 10 točk.
PA-JO
TRAČI
nlce ■
Miran Korošec, dopisnik
Radia Slovenija iz Celja je
na 7. Celjskem večeru sko-
raj doživel dvakraten puč.
Borisava Joviča in svojega
magnetofona. Prvi je uspel,
če lahko Jovičev odstop
z vsem ozadjem imenuje-
mo nekakšen puč, drugi pa
na srečo ne. Magnetofon ni
»odstopil«, tako da so lah-
ko poslušalci RS že ob 22.
uri slišali izjavi slovenske-
ga in bosanskohercegov-
skega predsednika v zvezi
z odstopom Borisava Jo-
viča.
Gostje Celjskih večerov
se sprašujejo, kdo bi, ob
vseh teh jugoslovanskih
zapletih, še lahko bil gost
večera. Glede na dogodke,
je največja verjetnost, da
bi to utegnil biti kateri od
generalov. Top lista pa je
trenutno naslednja: gen.
Adžič, gen.Mamula, gen.
Brovet, gen. Kadijevič.
Bojimo pa se, da se kateri
teh ne bo kar sam oklical
za gosta Celjskega večera.
V tem primeru bi si verjet-
no moral tudi sam zagoto-
viti publiko.
Predsednika Alija Iztebe-
govič in Milan Kučan sta
v svoje predvolilne progra-
me vključevala v veliki me-
ri tudi razreševanje gospo-
darskih težav. Razmere pa
so takšne, da sta morala še
pri pogrnjeni mizi na Dobr-
ni govoriti predvsem in sa-
mo o politiki. Novinar Jože
Volfand in direktor Zdravi-
lišča Stane Bizjak pa sta
prešla od besed o gospo-
darski oživitvi k dejanjem.
Tudi s pomočjo Celjskih
večerov. Tako se dela.
Ne vemo, ali naj bomo
veseli, ker bralci berejo
Novi tednik ali naj bomo
žalostni, ker ga berejo pre-
malo natančno. V uredni-
štvo (in nekaterim tudi do-
mov) so namreč klicali ti-
sti, ki so priimek Pirtov-
šek brali isto kot Pirtošek
in ki niso opazili razlike
med nezaposlenim in za-
poslenim.
Gospod Tonček Ratej,
duhovnik, ki brižno skrbi
tudi za bolnike v celjski
bolnišnici, je nedavno
v njej poskusil žlico bolni-
ške juhe. »Je pa dobra,« je
dejal v veliko začudenje go-
stov v bolniških posteljah,
ki imajo o tamkajšnji juhi
čisto drugačno mnenje.
,Eden se celo ni mogel
vzdržati in je začudeno
vprašal gospoda Tončka:
»Ja kakšno kuharico pa
imate, da vam je ta juha
všeč?« Gospod Tonček je
diplomatsko ostal brez od-
govora, mi pa lahko sklepa-
mo, da je njihova kuharica
čisto v redu in daje gospod
Tonček hotel le malo
vzpodbuditi bolnike na nji-
hovi poti k okrevanju. Malo
»žegnane vode« pač ne ško-
di in bolniška juha ji je bila
hudo podobna.
Konjiški župan Jože Ba-
raga in direktorica konji-
škega zdravstvenega do-
ma Marija_ Poličar nista
prijatelja. Že dolgo ne. Žu-
pan, sicer direktor Komu-
nalnega podjetja, si jo je
dobro »zapomnil« iz ča-
sov, ko je bila predsednica
konjiškega izvršnega sve-
ta. Takrat in danes je ver-
jel, da hoče predsednica
uničiti to podjetje in seve-
da njega z njim. On pa je
baje boljši. Ne vtika se
v zdravstvo. Če so »njego-
vi« poslanci minirali spre-
jem občinskega odloka
o prispevni stopnji za
zdravstvo, je seveda druga
stvar. Druga stvar bo tudi
takrat, ko bodo v zdrav-
stvenem domu iskali novo
vodstvo, pravi župan. Pa
nič ne grozi, kje pa. Njemu
to pač ne pride na misel.
Na Golteh so si ob krstu
novih teptalnih strojev lah-
ko privoščih pojedino, saj
so imeli bogate botre. Eden
je bil mozirski izvršnik Al-
fred Božič, drugi pa pod-
predsednik KPO Merxa
Žare Frančeškin.
Brez tolikokrat omenja-
ne razlike bi imel šentjur-
ski predsednik vlade Ladi-
slav Grdina plačo, ki bi bi-
la na ravni prejemkov vi-
sokošolskega pripravnika
v enem od bolje stoječih
šentjurskih podjetij. Pri-
merjava je seveda nesmi-
selna, saj gre za uspešno
podjetje in neuspešno ob-
čino.
Socialistični reahzem je
trenutno na zahodu precej
cenjena umetnostna smer.
To pa ne pomeni, da šmar-
ski župan Franc Potočnik
izvaža iz te znane izvozne
občine socrealistične umet-
nine s Titovimi slikami na
čelu.
Franc Potočnik, šmarski
župan in republiški posla-
nec SKZ-LS, je v republi-
škem vodstvu stranke
podpredsednik komisije
za družino. Če ima že go-
spod Potočnik pet otrok,
koliko jih ima potem šele
predsednik komisije.
Med snemanjem Titovih
slik in socrealističnih
umetnin ni odveč pozor-
nost in daljnovidnost, ki se
lahko še bogato obrestuje,
tako kot tistim, ki so po
vojni pobirali »ničvredna«
buržoazna platna. Ena od
pred kratkim zavrženih
slik je bila na primer origi-
nalno delo Doreta Klemen-
čiča-Maja.
Zadnja celjska skupšči-
na je bila tako dolgočasna
kot tiste v starih časih.
Nobenega protestnega od-
hoda, nobenega kričanja
poslancev, disciplinirano
dvigovanje rok, skratka,
nobenega pravega veselja.
Komaj čakamo na nasled-
nje zasedanje.
Vodilni tandem Svetovnega slovenskega kongresa
v Celju Peter Kavalar-Tomaž M. Jeglič postaja uigrana
tudi kar zadeva njun imidž. Oba sta začela hoditi okrog
s kravato, le da Perota še tišči zgornji gumb na srajci. Po
zgledu Studia Ljubljana priporočamo za številko večji
model. Fotografija je iz časov, ko sta se še dogovarjala
o celostni podobi.
8. STRAN -21. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDj(
Davki ne bodo višji kot najemnine
Tako zatrjujejo na ilavčnili upravali, Ijuilje pa se jezijo, ker plačujejo aavek za hiše, ki so jih sami zgraitiii
Poslanci v občinskih parla-
mentih so ali še bodo obravnava-
li občinske odloke o davkih obča-
nov. Mnogo vprašanj in nejasno-
sti se zastavlja zlasti ob davku na
premoženje. So to novi ali stari
davki? Bodo pomenili bistveno
obremenitev za družinski prora-
čun? Koliko bodo morali ljudje
plačevati letos za svoje hiše, last-
niška stanovanja, prostore za po-
čitek in rekreacijo?
Natančnih odgovorov, pred-
vsem na vprašanja, koUko bodo
ljudje letos odšteh za davek, na
davčnih upravah ne vedo, ker niso
znani vsi kriteriji in ker stvari niso
jasne v republiki. Po občinah me-
nijo, da so ljudje vseeno zagnali
prevelik vik in krik in da vsak za-
kon še ne pomeni nekih silnih ob-
davčitev. Zakon o davkih občanov
velja že od leta 82, že takrat je
zakon uvedel nove določitve glede
obdavčevanja davka od premože-
nja. Te določbe tudi zdaj niso bi-
stveno spremenjene. Z občinski-
mi odloki se v bistvu samo valori-
zirajo davčne osnove in prenehajo
veljati tiste določbe odloka, ki se
nanašajo na obdavčitev dohodkov
občanov, ki so po novem urejeni
z zakonom o dohodnini.
Po zakonu o financiranju javne
porabe so občine pooblaščene za
predpisovanje davkov na dedišči-
ne in darila, davek od premoženja
ter davek na dobitke od iger na
srečo. Kot že rečeno, ostaja sistem
davkov od premoženja nespreme-
njen, tudi stopnje se ne spreminja-
jo, valorizirajo pa se osnove. V do-
govoru o usklajevanju davčne po-
Utike je predvideno, da naj bi vse
občine v Sloveniji za odmero dav-
ka od stavb predpisale pri osnovi
70 tisoč din stopnjo najmanj 0,10
odstotkov, pri osnovi nad 2 milijo-
na din pa stopnjo najmanj 1 odsto-
tek. Za odmero davka od prosto-
rov za počitek in rekreacijo se pri
osnovi 70 tisoč din predlaga stop-
nja najman 0,20 odstotkov, pri os-
novi nad 2 milijona din pa 1,50
odstotkov. Za odmero davka pri
poslovnih prostorih se pri osnovi
70 tisoč din predlaga stopnja n£u-
manj 0,15 odstotkov, pri osnovi
nad 1,5 milijona din pa stopnja
1,25 odstotkov.
Zanemarljivo število
davkoplačevalcev
Davek od premoženja plačujejo
lastniki stanovanjskih hiš, lastniki
stanovanj, garaž, prostorov za po-
čitek in rekreacijo (kot po novem
imenujejo vikende), ter lastniki
poslovnih prostorov in plovnih
objektov dolgih najmanj 8 metrov.
Osnova za odmero davka je vred-
nost stavbe (plovil) kriteriji za do-
ločitev vrednosti stavbe pa so pov-
prečna gradbena cena, gradbena
izvedba ter leto izgradnje stavbe.
Ti kriteriji so določeni z zakonom
in med občinami ne more prihaja-
Kakšen davek na premoženje
bodo ljudje plačevali letos, bo
znano predvidoma aprila. Podat-
ki oziroma primeri iz celjske
davčne uprave za lansko leto pa
so takšni: za hišo, staro deset let,
168 kvadratnih metrov koristne
stanovanjske površine je znašal
davek 15 din. Lastnik,hiše, stare
28 let s površino 192 kvadratnih
metrov je plačal lani 103,90 di-
narjev. Za hišo, staro deset let,
v velikosti 336 kvadratnih me-
trov, je lastnik odštel 3211,20 di-
narjev. Če je bila hiša zgrajena
leta 79 in meri 270 kvadratnih
metrov, pa je moral zavezanec
plačati 1798 dinarjev davka.
ti do bistvenih razUk. Ravno ti kri-
teriji, ki še niso v celoti znani, pa
so glavni razlog, zakaj PO občin-
skih upravah ne znajo točno po-
jasniti in izračunati, kohko bo tre-
ba letos odšteti za davek na pre-
moženja. Po vseh občinah čakajo
na določitev povprečne gradbene
Jože, pazi kje ležiš! Tudi prostori za počitek so obdavčeni
cene, ki bo znana konec marca ah
v začetku aprila. Za informacijo,
lani je izhodiščna povprečna grad-
bena cena znašala okoh 6 tisoč di-
narjev, za letos napovedujejo, naj
bi se vrtela okoli 9 tisoč dinarjev
za kvadratni meter. Ko bo znana
cena, pa bodo na davčnih upravah
izdali odmerne odlobče, predvido-
ma bo to aprila.
Pri plačilu davka na premoženje
so možne nekatere olajšave. Dav-
ka ne plačujejo vsi tisti, ki imajo
manj kot 160 kvadratnih metrov
stanovanjske površine, za dobo
desetih let so davka oproščeni vsi
prvi lastniki novih stanovajskih
hiš oziroma stanovanj. Ljudje se
seveda jezijo, daje treba plačevati
davek za hišo, ki so jo zgradih
z lastnim trudom ah si z veUkii
težavami kupih stanovanje. Š
vilke pa kažejo, da davek plači
rzizmeroma malo ljudi. V žals
občini je vseh zavezancev 8600,
ni je davek na premoženje plača
okoli 600 zavezancev. V Celju je i
seznamu 11158 objektov, lani \
so davek odmeriU 898-im zaveza
cem. Čeprav na davčnih uprav)
ne vedo za vse kriterije, po katerih
bodo izračunali vrednost stavb, pj
zavračajo bojazen ljudi, da bo da
vek na premoženje bistveno pose
gel v družinski proračun in da bo
do davki celo višji kot so nsOemni
ne za družbena stanovanja. Upaj
mo le, da se v svojih napovedii
niso ušteU.
lE
Naj že sprejmejo ta zakon ■. ■
Poklicni gasilci ne votlo, kakšen je njihov status
»Zavod za požarno, re-
švalno in tehnično službo je
v dobrih treh desetletjih
vsekakor upravičil svoj ob-
stoj,« meni direktor in po-
veljnik celjskih poklicnih
gasilcev Stane Jelenko,
»vendar pa je naš status se-
daj nejasen in zato resnično
komaj čakamo sprejetje no-
vega zakona. Da bo naš po-
ložaj jasnejši in s tem tudi
naša odgovornost...«
»Naš status ni rešen, teža-
ve pa so tudi s financira-
njem, saj nas financira samo
celjska občina, čeprav s svo-
jim delom pokrivamo celot-
no celjsko regijo. V pripravi
je več predlogov, kako bi re-
šili sedanji položaj. Med dru-
gim obstaja predlog, da bi bil
Zavod organiziran kot enota
civilne zaščite,« pripoveduje
Jelenko. »Vprašanje je tudi,
kako bomo delovali na teri-
toriju, ki naj bi bil v bodoče
ali ena občina ali več občin
ah regija. Govori se tudi
o enem samem republiškem
zavodu ali pa, da naj bi bila
vsaka poklicna enota samo-
stojen zavod. Trenutno to še
ni urejeno, zato si želimo, da
bi bil zakon o tem sprejet
čim prej, vsaj do aprila.«
Poklicni gasilski vod ob-
staja v Celju od leta 1956, leta
61 pa so ga preimenovali
v Zavod za požarno, reševal-
no in tehnično službo.
V njem je dans zaposlenih 50
strokovno usposobljenih ga-
silcev.
Lani so sodelovali pri 140
požarih, kar je občutno več
kot leto prej, ko je bilo teh
požarov 89. Devetkrat so po-
magali pri reševanju na ce-
stah, kar 35-krat pa so posre-
dovali ob razsutju ali razlitju
nevarnih snovi. Predlani je
bilo takšnih primerov le 8.
Očitno je, da je takšnih pri-
merov vse več. Poklicni ga-
silci sicer zbirajo podatke
o vseh nevarnih snoveh, ki
jih uporablja celjska indu-
strija, ki so tu uskladiščene
ali pa jih skozi Celje le preva-
žajo. Vendar pa računalnik
v primeru nesreče ni dosto-
pen in zato si želijo svojega.
Poklicni gasilci so v lan-
skih poplavah opravili 2552
delovnih ur, njihovo delo pa
je bilo vredno 331 tisoč di-
narjev. Sedemkrat so sodelo-
vali pri reševanju iz vode.
Zaradi sušnega obdobja seje
lani močno povečalo število
travniških in gozdnih poža-
Vsako pomlad pride do
številnih gozdnih in travni-
ških požarov ali požarov pri
kurjenju odpadnih stvari.
Gasilci priporočajo, naj lju-
dje ne kurijo sami, to naj
prepustijo gasilcem. V pri-
meru požara naj takoj po-
kličejo Zavod ali prosto-
voljno gasilsko društvo in
posredujejo točne podatke,
kje je požar in kaj gori. Če je
možno, naj očividci sami
v času do prihoda gasilcev
poskušajo požar lokalizira-
ti; ukrepajo naj tako, da se
požar ne bi razširil in da se
ljudje ne bi poškodovali.
Kadilci naj ne mečejo ogor-
kov skozi okno med vožnjo
z vlakom ali drugim prevoz-
nim sredstvm oz. med hojo,
ker bi lahko prišlo do vžiga.
rov, več kot 40-krat pa so za-
goreli stanovanjski objekti.
Gasih so tudi šolo, proizvod-
ni obrat, poslovne stavbe,
gledališče, bolnišnico in že-
lezniško lokomotivo. Vsi po-
žari bi lahko povzročili veli-
ko materialno škodo, če ne
bi pravočasno in strokovno
posredovala poklicna gasil-
ska enota Zavoda.
V zadnjih štirih letih so na-
redili velik korak pri sodelo-
vanju s prostovoljnimi gasil-
skimi društvi. Želijo si, da bi
poklicni gasilci zaradi svoje-
ga strokovnega znanja v pro-
stem času sodelovali tudi pri
delu teh društev.
Za vse načrte in za njihovo
delo nasploh pa je sedaj zelo
pomembno, da se čim prej
razjasni njihov položaj.
O prihodnosti bodo namreč
lahko razmišljali šele, ko bo-
do za to imeli zakonske os-
nove ...
TONE VRABL
Rekordnih 2228
prijav za izlet
čeprav je bil uradni zaključek za sprejem prijav za
sodelovanje na 19. izletu 100 kmečkih žensk na morje
14. marec, smo zadnje kupone prejeh še v ponedeljek
dopoldne.
Žrebati smo začeli včeraj, (v sredo), nadaljujemo
danes, zaključili pa bomo jutri. Tako bomo izmed
rekordnih 2228 prijav dobiU sto srečnih potnic. Za
noben izlet doslej še ni bilo takšnega zanimanja!
Takoj po žrebanju bodo vse srečne izžrebanke dobile
pismena obvestila in program izleta, ki bo 5. in 6.
aprila. OstaUm »nesrečnicam« pa ostane upanje, da bo
več sreče prihodnje leto, ko bomo pripravih jubilejni
dvajseti izlet.
V prihodnji številki Novega tednika bomo objavili
seznam vseh sto srečnih potnic, obstaja pa tudi mož-
nost, da za ostale, ki ne bodo izžrebane, pripravimo še
posebno presenečenje. Kanček upanja tako še vedno
ostaja! T. VRABL
Levi so se
prebudili
22. aprila praznujejo sv(
dan taborniki. V celjskei
Odredu dveh levov, kjer s
po dveletnem zatišju zara(
nesoglasij v vodstvu znov
dejavni, pripravljajo 20. apr
la pravi tabor na pobočj
Golovca. Pričakujejo pribli
no 50 udeležencev, povabi
pa so tudi celjski odred I
grupe odredov, šempetrske
tabornike in pobrateni odreci
iz Beograda. Celjski taborn
ki iz Odreda dveh levov s
bili pred štirimi leti na jug(
slovanskem tekmovanj
v Beogradu drugi, leto poi
neje prvi, isto leto pa so ii
tekmovanju v Pulju osvoji
tretje mesto.
B.,
Uspelli Gotoveijčanov
Na konjeniškem troboju v preskakovanju ovir v dvorani
zagrebškega hipodroma, kjer so se pomerile ekipe iz konje-
niških klubov iz Zagreba, Križevcev in Gotovelj, so Gotov-
Ijani v prvi letošnji veliki tekmi dosegli imeniten uspeh.
V preskakovanju ovir visokih 1,30 metra je prvo mesto
dosegel Aleš Pevec, ki seje tako uspešno vrnil v KK Gotov-
Ije. Druga je bila Andreja Novak iz Zagreba, tretja pa zopet
Gotovljanka Maja Novak. Trener gotoveljskih konjenikov
Tomaž Laufer je tekmoval na dveh mladih konjih, ki očitno
še nista dorasla za tovrstna tekmovanja in je bil zato diskva-
Uficiran. Gotovljani so tako izvrstno štartah v novo sezono,
v okviru katere bo tudi veUki mednarodni konjeniški turnir
Alpe-adria junija v Gotovljah.
VZ
Matere s Trstenlalcom
v Šentjurju bodo v nedeljo že drugič praznovah materin
ski dan. Pripravljajo priložnostni kulturni program, gost
praznovanja, ki ga prireja SKZ-LS, pa bo prof dr. Anton
Trstenjak. Prireditev bo v nedeljo ob 14. uri v šentjurskem
kulturnem domu.
BJ
Materinsici dan
Vse mame, mamice in njihove spremljevalce v Velenji
bodo lahko praznovale materinski dan v ponedeljek, 25
marca v velenjski Nami. Celoten prihodek bo namenjen a
izgradnjo prvega slovenskega materinskega doma, priredi-
tev pa pripravljajo Nama Velenje in Kulturni center Ivan
Napotnik.
Svet
TOZD OŠ Petra Šprajca-Jura
Žalec
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
pomočnika ravnatelja
Poleg splošnih pogojev po zakonu o osnovnem šol-
stvu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje po-
goje:
- strokovni izpit
- 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem
delu
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v 15
dneh po objavi na naslov:
Svet TOZD OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec
Šilihova 1, Žalec.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v Celju
Muzejski trg 1a, Celje
objavlja
prosto delovno mesto
knjigoveza
Pogoji:
- srednja ali poklicna šola ustrezne smeri,
- zaželene delovne izkušnje,
- poskusno delo 3 mesece,
- pasivno znanje enega tujega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave s pisnimi dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji
naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh
po objavi.
fl/^ŠI KRAJI IN UUDJE
21. MAREC 1991 - STRAN 9
Šolar naj ho
OUlavUen razpis za vpis v nadaljnje šolanje - Informativna
dneva 22. In 23. marca
Pred dnevi je izšel Razpis
vpis v 1. letnike srednje-
ga ter višjega in visokega
izobraževanja ter za spre-
jem v dijaške in študentske
domove, prav tako pa tudi
v usposabljanje in izpopol-
njevanje na delavskih uni-
verzah. Učenci, ki bodo
v šolskem letu 1991/92 nada-
ljevali šolanje na višjih
stopnjah, imajo jutri, v pe-
tek, 22. marca in v soboto,
23. marca, informativna
dneva.
Informativna dneva na
srednjih šolah - pripravili ju
bodo tudi na vseh celjskih
sta namenjena osmošol-
cem ter vsem, ki želijo nada-
ljevati šolanje v srednjih šo-
lah. Za osmošolce je, nekako
po izkušnjah iz prejšnjih let,
namenjen petek (dopoldne
ob 9*^ in popoldne ob 15^),
v soboto dopoldne pa naj bi
se na srednjih šolah oglasili
odrasli, ki bodo nadaljevali
izobraževanje ob oziroma iz
dela. Sicer pa ima generacija
letošnjih osmošolcev prilož-
nost, da nadaljuje šolanje
v dvo in triletnih programih
poklicnega izobraževanja,
štiriletnih programih stro-
kovnega izobraževanja, gim-
nazijah in programih, name-
njenih predšolski vzgoji. Za
vse te programe (seveda pa
ne tudi za vse poklice) so šo-
le tudi v Celju in širšem celj-
skem območju.
O posameznih programih
bomo podrobneje pisali ta-
krat, ko bodo že znane prve
odločitve učencev, ki name-
ravajo nadaljevati šolanje,
danes naj vas opozorimo le
še na to, da so v Razpisu oz-
načeni s črko »o« tisti pro-
grami oziroma poklici, ki iz-
obražujejo za delo v obrti.
Kot novost pa se v malce šir-
šem obsegu pojavljajo v pri-
hodnjem šolskem letu.
Sicer pa bodo učenci dobi-
h najpodrobnejše informaci-
je o šolah oziroma progra-
mih, v katerih nameravajo
nadaljevati svoje izobraževa-
nje, na informativnih dne-
vih. V posameznih osnovnih
šolah so se v okviru poklic-
nega usmerjanja s tem že
seznanili, jutri pa imajo
osmošolci tudi priložnost
vprašati vse, kar jih zanima.
Kako se vpisati?
Prijave za vpis v 1. letnik
izpolnijo vsi, ki nameravajo
v šolskem letu 1991/92 nada-
ljevati šolanje. Za vpis
v srednje šole je potrebno iz-
polniti obrazec DZS 1,20, ki
ga prodajajo v vseh knjigar-
nah - a s tem verjetno ne bo
težav, saj bodo osmošolci
zvečine skupinsko, v šolah,
izpolnjevali prijave. Osnov-
ne šole bodo do 12, aprila
posredovale prijave za vpis
na srednje šole, osmošolce
pa naj opozorimo, da se lah-
ko vpišejo le na eno šolo.
Srednje šole bodo torej pr-
ve prijave za vpis sprejemale
do 12. aprila, učenci, ki bodo
spremenili svojo poklicno
odločitev, pa bodo imeU čas,
da do 10. maja prenesejo
svojo prijavo na katerokoli
drugo srednjo šolo. Do tega
datuma bodo namreč vse
srednje šole (ne glede na šte-
vilo vpisnih mest oziroma že
»prijavljenih« učencev) zbi-
rale vpisne prijave.
Po tem datumu - a najdlje
do 31. avgusta - pa bodo
učenci še lahko prenašali
vpisne prijave, a le na tiste
šole, ki bodo še imele prosta
vpisna mesta.
Po 10. maju bodo srednje
šole obvestile učence o tem,
ali izpolnjujejo pogoje za
vpis oziroma do kdaj jih mo-
rajo izpolniti. Šole, ki bodo
imele preveč prijavljenih
učencev (glede na število
razpisanih vpisnih mest) bo-
do v soglasju z Izvršnim sve-
tom Skupščine republike
Slovenije določile pogoje,
kriterije in postopke za izbi-
ro učencev, ter jih o tem sez-
nanile do 1. junija. Do prve-
ga junijskega dne bodo torej
učenci seznanjeni s spiskom
šol, ki bodo omejevale vpis,
do 10. junija pa se bodo lah-
ko prijavili za preizkuse zna-
nja, ki naj bi jih šole izvajale
na isti dan, med 16. in 20.
junijem. Seveda pa bodo
učence o datumu in kraju
obvestili še posebej. Prav ta-
ko pa je tudi dolžnost sred-
njih šol, da z rezultati izbir-
nega postopka do 30. junija
obvesti učence, ki so oprav-
ljali preizkuse znanj. Odklo-
njene učence oziroma tiste,
ki pogojev za vpis ne bodo
izpolnili, pa bodo seznanili,
kje bodo še prosta vpisna
mesta.
IVANA STAMEJČIČ
Popis prebivalstva
v času od 1. do 15. aprila se bodo
v vaših domovih oglasih popisovalci, ki
bodo - tako kot smo vajeni že iz prejš-
njih popisov - popisali vsako osebo, go-
spodinjstvo, stanovanje oziroma kmeč-
ko gospodarstvo. V uradne podatke Za-
voda Republike Slovenije za statistiko
bodo zajeli stanje, ki bo ustrezalo dejan-
skemu stanju prebivalstva na 31. marec
1991.
Vsi podatki, ki jih bodo popisovalci
zbrali, bodo z zakonom varovani, zato je
strah, da bi zaradi popisa prihajalo do
zlorab nekaterih osebnih podatkov, po-
vsem odveč. V občinah, seveda pa tudi
v Republiki Sloveniji se na popis pri-
pravljajo že nekaj tednov, za člane ob-
činskih popisnih komisij, inštruktorje
ter popisovalce pa so pripravili tudi po-
sebna izobraževanja. Ker bo popis pote-
kal veliko hitreje in bo popisovalcem ter
občanom vzel veliko manj časa, če bo-
mo vedeli, katere podatke je treba za
popisovalce pripraviti, bomo o tem po-
drobneje pisali v prihodnji številki No-
vega tednika. IS
Šmarje bo očiščeno
V Šmarju pri Jelšah pri-
pravljata turistično dru-
štvo in krajevna skupnost
temeljito spomladansko
čiščenje kraja, ki bo prvo
soboto v aprilu. Na treh me-
stih bodo zabojniki za od-
padno železo, steklo in več-
je biološke odpadke, otroci
pa bodo pobirali star papir.
Turistično društvo, ki ga
vodi Rado Kvas, si prizadeva
tudi za ocvetličenje Šmarja,
zato so vse krajane in podjet-
ja že pozvali k sodelovanju.
v središču kraja so postavili
prvih 10 betonskih cvetlič-
nih korit, lotili so se tudi lani
zanemarjenega športnega
parka. Pri Šmarskem hramu
postavljajo pano za plakati-
ranje, v hotelu pa so poskr-
beli za plese, ki oživljajo
šmarsko   sobotno  mrtvilo.
Letos nameravajo izdati
tudi turistični prospekt
Šmarja, ki ima z bližnjim Jel-
šingradom velike turistične
načrte. Prvič se bodo vklju-
čili v akcijo ocenjevanja ure-
jenosti okolja, za katero si
prizadeva Celjska turistična
zveza. Le-ta jim bo nudila tu-
di vso strokovno pomoč.
B. J.
Ples po vodi
V prostorih, kjer vadijo
celjski folkloristi, je vodna
ujma naredila pravo razdeja-
nje in uničila tudi instrumen-
te in obleke ter druge rekvi-
zite.
Zato so se celjski folkloristi
odločili za organizacijo priredi-
tve katerega čisti izkupiček
bodo namenili odpravi posle-
dic po poplavi. Ta solidarnost-
ni koncert bo v soboto, 23.
marca ob pol osmih zvečer
v Slovenskem ljudskem gleda-
lišču Celje. V goste bo prišla
Akademska folklorna skupina
France Marolt iz Ljubljane
s celovečernim programom
slovenskih pesmi in plesov.
Vstopnice za solidarnostni
ples po vodni ujmi so že na
voljo v pisarni Turističnega
društva Celje in bodo tudi uro
pred začetkom prireditve.
OM
Krvodajalska
akcija v Laškem
Vsak dan mora darovati kri
vsaj 70 krvodajalcev. Ali ste si
že zastavili vprašanje, kaj bi bi-
lo, če v bolnici ne bi imeli za-
dostnih količin krvi? Tako pi-
še na vabilih občinskega in
krajevnega Rdečega križa iz
Laškega. V sredo, 27. marca,
namreč prirejajo od 7. do 10.
ure v prostorih pivovarne La-
ško krvodajalsko akcijo za po-
trebe celjske transfuzije. Laški
Rdeči križ zato prosi, naj jih
vsi, ki se nameravajo akcije
udeležiti, obvestijo najpozneje
do ponedeljka na telefon 732-
204. B. J.
Za čiste Konjice
Društvo za varstvo okolja
v občini Slovenske Konjice je
pobudnik enotedenskega res-
nejšega čiščenja okolja. Poleg
učencev osnovnih šol se vklju-
čujejo zlasti še lovci in ribiči.
Do nedelje želijo očistiti ne le
neposredno bivalno okolje,
temveč tudi brežine rek, goz-
dove, parke in druge javne po-
vršine. Pričakujejo, da bodo ti-
sti, ki sodelujejo pri čiščenju,
v bodoče tudi sami več prispe-
vali k varovanju okolja. MBP
Z roko v roki za srečo najmlajših
otroci, njihovi starši in vzgojiteljice vrtca iz Prebolda so v soboto preživeU prijeten dan pri lovskem domu pod Goljavo.
Prizadevne vzgojiteljice so jih namreč povabile na pohod v naravo v počastitev praznika žensk, pripravili pa so jim tudi
prisrčen kulturni program. Z naJmleOšimi otroki so že teden dni pred tem odšU do znanega gostišča Zmet v Gornji vasi.
Veselja ni manjkalo, v vsakem primeru pa gre še za en tesen stik oziroma za zanimivo obliko sodelovanja s starši.
JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER
V SPOMIN
dr. Mira Vrabič
o človeku, kot je bila dr.
Mira Vrabičeva, je lahko in
hkrati zelo težko govoriti.
Lahko, ker je bilo v njenem
življenju vse tako jasno in
lepo, a težko, ker je bila
takšna osebnost, ki se je
verno ne da opisati, ampak
se jo da samo doživeti. In
na Celjskem jo je doživelo
dosti ljudi, predvsem trpe-
čih, bolnih ljudi. Dr. Vrabi-
čeva je bila nevrologinja,
leta 1957 je prva začela de-
lati na nevrološkem po-
dročju v Celju.
Dolga leta je hodila vsa-
ko drugo soboto in nedeljo
iz Zagreba, da bi pomagala
živčno in psihično obole-
lim. Delo v nevrološki am-
bulanti v Celju in tudi
v Brežicah je nadaljevala še
po upokojitvi vse do konca
poletja 1990,^koje bila stara
že 80 let. Čeprav že tako
stara, je še vedno psihično
čila in gibka zmogla napor-
no delo v nevrološki ordi-
naciji in je bila nenado-
mestljiv zdravnik vrsti kro-
ničnih nevroloških bolni-
kov. Danes je prav težko
razumljiva takšna preda-
nost delu! Bila je pač iz ge-
neracije, kije preživela dve
vojni in jo je življenje iz-
oblikovalo v človeka, ki
vedno ve, kje mu je mesto
in kaj se od njega priča-
kuje.
Rojena je bila leta 1910
v družini farmacevta. Dru-
žino je prizadela I. svetov-
na vojna, po njej so se s Ko-
roške preselili v Slovenijo.
Kot hči lekarnarja v Šošta-
nju je hodila v srednjo šolo
v Celju, medicino pa je naj-
prej študirala v Ljubljani in
študij z odliko končala leta
1936 v Grazu. Že pred voj-
no je začela specializirati
nevrologijo v Parizu pri
svetovno znanem nevrolo-
gu Garcinu. Zaradi H. sve-
tovne vojne je končala spe-
cializacijo šele po vojni. Že
med vojnama se je oprede-
lila za marksističen pogled
na svet in mu je ostala zve-
sta vse do svojih zadnjih
dni življenja. Tudi v tem
smislu, ideološkem, je bila
vseskozi poštena in hkrati
človeška ter nedogmatska.
Vendar ni bila »homo po-
liticus«, glavno in osrednje
mesto je poleg družine ime-
la v njenem življenju medi-
cina, njena nevrologija. Le-
ta 1971 je bila upokojena
kot predstojnica nevropsi-
hiatričnega oddelka Vojne
bolnice v Zagrebu in kot
oficir-polkovnik. Od marca
1943 je bila aktivna udele-
ženka NOB v Srbiji in tako
je ostala vojakinja. Pri par-
tizanih v Srbiji sta ji padla
brat in prvi mož. Zaradi
vojne je izgubila tudi prvo-
rojenki, dvojčici. V drugem
zakonu je imela dva sina,
oba sta mlada znanstveni-
ka, eden fizik, drugi
zdravnik.
To so le suhi podatki,
mejniki bogatega in vse-
binsko polnega življenja, ki
so ga označevale ljubezen,
predanost, poštenost in do-
slednost. Tudi njena visoka
strokovnost in profesional-
nost v nevrologiji sta bili
posledici omenjenih značil-
nosti njene osebnosti. Vsi,
ki smo jo imeli srečo spo-
znati, smo jo spoštovali, ce-
nili in jo imeli radi. Samo
ljudem zlih namenov ni
vzbujala pozitivnih čustev.
Celo življenje je zvesto
služila bolnim in nesreč-
nim ljudem. Nek^j mese-
cev preden se je 9. 3. 1991
izteklo njeno življenje, jo je
napadla huda in zahrbtna
bolezen in ni ga bilo, ki bi
jo mogel ustaviti. Fizično je
odšla, ni pa odšla iz življenj
vseh nas, ki smo jo poznali
in ki smo ji bili tako ali dru-
gače zavezani. Bila je kot
kruh. dober, potreben, sam
po sebi umeven, a šele, ko
ga ni, se zavemo njegove
prave vrednosti in pomena.
ZVONE LAMOVEC
10. STRAN-21. MAREC 1991
KULTUR
Čakajoč na pevski festival
CeUe pričakuje več kot štiri tisoč mlatllh pevcev
Mladinski pevski festival
v Celju je bienalna priredi-
tev, ki ponese ime mesta Ce-
lja po Jugoslaviji in svetu.
Od 31. maja do 2. junija bo
Celje spet pojoče in mlado,
saj organizator. Zavod za
kulturne prireditve Celje,
pričakuje 4200 pevcev.
V tekmovalnem sporedu bo
nastopilo 28 zborov iz do-
movine in tujine, na mno-
žičnem koncertu v Mestnem
parku pa bo pod taktirko
Edija Goršiča prepevalo 55
zborov. Mednarodni mla-
dinski pevski festival, le-
tošnji bo 19. po vrsti, bo po-
svečen 400-letnici smrti ve-
likega slovenskega in
evropskega skladatelja Ja-
koba Gallusa.
. Novost letošnjega mladin-
skega pevskega festivala je,
da imajo vsi zbori enake po-
goje v enaki konkurenci in
da je zvezno tekmovanje
združeno v mednarodno, za-
to bo festival tudi za dan
krajši kot pred leti. Pravila
za nastop na festivalu so or-
ganizatorji razposlali že lani
in v njih natančno opredelih
potek, ocenjevanje zborov
ter priznanja in nagrade. Pri-
dobiU so tudi dva glavna
sponzorja festivala. Da pe-
sem ne pozna meja in (poU-
tičnih) pregrad, pove dej-
stvo, da je ob Cetisu glavni
pokrovitelj Informatika Beo-
grad. Predsednik organiM-
cijskega odbora, je dr. Matjaž
Kmecl. Za finance je zadol-
žen mag. Franček Knafelc,
za vizualno podobo Rafko
Počivalšek, za informacije
profesor Marjan Lebič, za
razporeditev zborov Vlado
Novak, za prostorske in teh-
nične zadeve Rado Romih in
za nemoten potek nastopov
v Narodnem domu Emil Le-
narčič. V odboru kot članica
sodeluje še profesorica Anka
Aškerc in kot častni član
predsednik skupščine obči-
ne Anton Roječ. Vsi ti ljudje
delajo ljubiteljsko in z lju-
beznijo do pesmi in priredi-
tve, ki ni in ne more biti sa-
mo stvar Zavoda za kulturne
prireditve, ampak mesta Ce-
lja kot celote.
Med celjskimi zbori bosta
na festivalu sodelovala dva,
in sicer zbor osnovne šole I.
celjske čete pod vodstvom
Sonje Kasesnik in gimnazij-
ski pevski zbor pod vod-
stvom Adrijane Požun, med-
tem ko je zbor Tehniške šole
po besedah pevovodkinje
Dragice Zvar za nastop na
letošnjem festivalu še »pre-
mlad«.
Tekmovalni program bo
letos bolj pester in zanimiv
tudi zato, ker so bile obvezne
skladbe zborom na izbiro in
ker bo sUšati tudi nove
skladbe, nastale po letu 1980.
Prireditelji festivjda želijo,
da bi Celju in pevcem festi-
val ostal v kar najlepšem
spominu, zato pripravljajo še
več spremnih prireditev, kot
na primer glasbeno delavni-
co, pa tudi mesto bo spreme-
nilo svoj videz. Upajmo, da
se bo izkazalo kot gostitelj
tudi s prizadevnostjo in do-
miselnostjo trgovcev in go-
stincev, ki jim priložnosti za
potrditev in zaslužek ne bo
manjkalo.
MATEJA PODJED
Mozartov dan na Polzeli
Učenci od 5. - 8. razreda so
minuh konec tedna doživeU
lep kulturni dan, ki so ga po-
svetih jubileju veUkega glas-
benika W. A. Mozarta. Zami-
sel zanj je zasnovala Valerija
Pukl. Pri urah glasbene
vzgoje so že dva meseca
spoznavah njegovo dokaj ne-
navadno življenjsko pot in
nadvse bogato zapuščino.
Zbirah so gradivo iz razno-
vrstnih virov in tudi sami
prispevah in igrah, vse z na-
menom, da bi mogU čimbolj
dojeti tega čudežnega otro-
ka, in seveda njegove še bolj
čudežne stvaritve. Svoja no-
va spoznanja so pred sta vih
na kulturnem dnevu.
Prvo uro so učenci v obhki
referatov in miselnih vzor-
cev poročah o vsem, kar so
pripravih za ta dan (nekateri
so izdelaU kar mini glasila).
Oglasil seje tudi šolski radio
in zastavil učencem nekaj
glasbenih ugank. Nato so si
ogledah film Amadeus. Po
ogledu pa so svoje znanje, ki
so ga pridobih o Mozartu in
njegovem glasbenem ustvar-
janju primerjah s filmskim
doživetjem. Da pa je bila po-
doba Mozarta čimbolj celost-
na, so člani knjižničarskega
krožka pripravih bogato in
zanimivo razstavo. Le-to so
dopolnUi posamezni razredi
z likovnimi in pisnimi iz-
delki.
T.TAVČAR
Svet v časopisu
Dela slovenskega umetnika v Bundestagu
Andrej Ajdič, slovenski
akademski slikar, grafik in
kipar, po rodu Laščan, se je,
kot mnogi drugi naši umet-
niki, potrjeval in potrdil
v tujini, tako, da ga zdaj či-
sla in pozna tudi domovina.
Ajdič se je šolal v Celju in
Ljubljani, in že kmalu zavil
na Dunaj, kjer je diplomiral
na Akademiji za uporabno
umetnost. Zlasti v tujini, pa
tudi doma, je pripravil šte-
vilne samostojne in skupin-
ske razstave in je dobitnik
številnih laskavih nagrad.
Prejšnji torek so v prosto-
rih Nemškega prlamentar-
nega društva v Bonnu odpr-
li reprezentativno razstavo
njegovih del.
Slovenski umetnik je nem-
škim parlamentarcem, di-
plomatskemu zboru in kul-
turnim ter javnim delavcem
v Bonnu predstavil 38 svojih
v bron odhtih skulptur ter 40
barvnih grafik in študij,
ustvarjenih na temo Svet
v čosopisu. Ob tej priložnosti
je izšel tudi obsežen katalog
v nemščini z barvnimi foto-
grafijami in obsežno študijo
umetnostnega zgodovinarja
profesorja dr. Mirka Jutrška.
Otvoritve razstave Andreja
Ajdiča v Bonnu seje udeleži-
la tudi številna delegacija
Repubhke Slovenije, ki jo je
vodil predsednik skupščine
dr. France Bučar. Otvoritve-
ni govor je imel minister za
kulturo dr. Andrej Capuder.
Seveda je bil obisk številne
slovenske delegacije prilož-
nost za državniške pogovore
z uglednimi člani nemškega
zveznega parlamenta v nem-
škem Bundestagu in s pred-
stavniki mesta Bonn.
Razstava del Andreja Ajdi-
ča bo potovala še po nekate-
rih drugih nemških mestih,
v jeseni pa si jo bodo lahko
ogledah tudi Dun£yčani.
Dogodek v Bonnu pa sme-
mo označiti kot manifestaci-
jo slovenske kulture v tujini
in tudi kot pohtični dogo-
dek. Ob tem si samo še žeU-
mo, da bi Ajdičev bogat
umetniški opus videh tudi
pri nas doma.
MATEJA PODJED
Nadarjeni giasbenilci
Uspeh učencev s celjskega območja
Minuli teden je bilo na Vrh-
niki in v Ljubljani 20. jubilej-
no tekmovanje učencev in
študentov glasbe Slovenije.
Z našega območja se je tek-
movanja udeležilo 28 učencev
in dijakov iz šestih glasbenih
šol območja. Iz Slovenije se je
prijavilo 252 učencev.
Učenci z našega območja so
na tem tekmovanju dosegh iz-
jemne uspehe, saj so prejeh
pet prvih nagrad, enajst dru-
gih, deset tretjih nagrad in dve
pohvaU, keir pomeni, da nihče
ni ostal brez nagrade ali pohva-
le, zato te učence tudi imenu-
jemo.
Celje: Flavta: Metka Marolt,
prva nagrada, (učiteljica Mojca
Zakošek), Tina Blazinšek, prva
nagrada, (učiteljica Fanika
Vošnjak), Alenka Zapušek, pr-
va nagrada (učiteljica Mojca
Zakošek), Aleksandra Conra-
di, druga nagrada, (učiteljica
Mojca Zakošek). Saksofon:
Vilko Kroflič, tretja nagrada,
(učitelj Peter Kruder). Klari-
net: Gaber Marolt, tretja nagra-
da (učitelj Franc Zupane). Har-
monika: Dušan Cvahte, tretja
nagrada, (učitelj Zoran Kolin).
Slov. Konjice: Flavta: Ber-
narda Leva, pohvala (učitelj
Sandrine Zemljak). Klarinet:
Marko Brdnik, pohvala (učitelj
Olga Zbičajnik). Harmonika:
Ivica Obrul, druga nagrada,
Petra Brdnik, tretja nagrada,
Andrej Vodopivec, tretja na-
grada, (učiteljica vseh Bojana
Matavž).
Šentjur: Harmonika: Matevž
Brodej, druga nagrada, (učitelj
Bojan Draksler), Jasna Dreš-
ček, tretja nagrada, (učiteljica
Romana Javjšovec).
Šmarje: Flavta: Eva Škrirya-
rič, druga nagrada, (učiteljica
Karla Škarpa-Polšek). Harmo-
nika: Maja Fir, druga nagrada,
(učitelj Roman Drofenik).
Velenje: Flavta: Daša Zore,
druga nagrada, (učitelj Rudi
Pok), Mišela Mavric, tretja na-
grada, (učiteljica Alenka Gor-
šič), Špela Močilnik, druga na-
grada, (učitelj Rudi Pok), Jer-
nej Marinšek, druga nagrada,
(učiteljica Alenka Goršič). Kla-
rinet: Janez Mazej, druga na-
grada, (učitelj Franc Vrzelak),
Matjaž Emeršič, druga nagra-
da, (učitelj Ivan Marin), Bošt-
jan Mesarec, druga nagrada,
(učitelj Ivan Marin), Bojan Ze-
me, tretja nagrada, (Ivan Ma-
rin). Oboa: Tanja Petrej, prva
nagrada, prejela vseh možnih
sto točke, (učitelj Stojan Doku-
zov), Jure Volk, prva nagrada,
(učitelj Stojan Dokuzov). Hcir-
monika: Irena Petrič, tretja na-
grada, (učitelj Silvana Gor-
janc).
Žalec: Harmonika: Rok Gaj-
šek, tretja nagrada, (učitelj
Magan Kozmus). MP
Iščemo dobrega gospodarja!
Nepremična kulturna deillščlna Ima aomlcll, ne pa perspektive
Slovenska dežela je bogata
s kulturno dediščino, celjsko
območje pa odlikuje veliko
število kulturno-zgodovin-
skih spomenikov kot dokaz,
da so se tukaj križali poti in
interesi različnih gospodar-
jev. Da, to so bili gospodarji,
ki jih je čas postavil v to vlo-
go, stan pa jim je zagotavljal
izvajanje tega statusa. Ko pa
se danes oziramo na kultur-
no dediščino, ki je ostala za
njimi, smo lahko zaskrbljeni.
Ne toliko nad številom že
propadlih gradov, dvorcev
in drugih objektov nepre-
mične kulturne dediščine,
ampak zaradi tega, ker so še
obstoječi objekti ogroženi
bolj, kot bi si zaslužili in kot
bi si to želeli mi, ki smo že
bili Evropa, pa bi zdaj to spet
radi postali.
Problem je namreč v tem,
da za mnoge objekte ni pra-
vega gospodarja oziroma da
jih občine, ki jih imajo na
svojem ozemlju, še vedno ne
morejo ah nočejo jemati res-
no. Z drugimi besedami, ne
vedo, kaj bi počeli z njimi,
kajti dolgoletno pojmovanje
te dediščine kot simbola ne-
gativne zgodovine sloven-
skega naroda je pustilo pre-
hude posledice. Grajski ob-
jekti so ostali brez gospodar-
ja, le tam, kjer so bili še do-
volj reprezentativni, se jih je
polastila oblast za svoje pro-
tokolarne namene in javnost
- ne domača in ne tuja - ni
imela od njih ničesar. Tisti,
ki se niso povsem sesuli, so
se spremenili v domove osta-
relih ah pa v druge, prostor-
sko večinoma neprimerne
socialne ali zdravstvene
ustanove, zavode. V mnogih
so imele kmetijske zadruge
skladišča umetnih gnojil, ne-
kateri so sluzih kot vinske
kleti ah skladišča. Zelo redki
so v slovenskem merilu tisti
objekti, za katere so se zavze-
la posamezna podjetja in jih
vključila v »svoj predmet po-
slovanja«, ker je pač šlo za
profane objekte. Sakralni so
doživljali v idejnem pogledu
enako usodo, »s^ so bili na
strani enakega idejnega na-
sprotnika ali grešnika«, toda
zanje je vs^ skrbela Cerkev.
Zavodi za varstvo naravne
in kulturne dediščine so že
pripravili mnogo uporabnih
gradiv, če bi občine hotele
kaj pametnega početi s temi
častitljivimi starci, ki v ob-
novljeni funkciji lahko pov-
zročijo pravi preporod zase
in za okolje. Toda tudi spo-
meniško varstvena služba se
bo morala še bolj usposobiti
za te operativne naloge, če-
prav je že zdaj zelo obreme-
njena, ker ji zakon o varstvu
naravne in kulturne dedišči-
ne nalaga številne obvezno-
sti. Prav gotovo bi se to stro-
kovno službo dalo s čim raz-
bremeniti; lahko bi poeno-
stavili zamudne birokratske
postopke, tudi z urbanisti in
drugimi, ki se ukvarj^o
s prostorom, bi se dalo
ustrezno dogovoriti. Skrat-
ka, spremembe zakona so
napovedane, prav bi bilo, da
bi jih speljali v najbolj pro-
duktivno smer. Mnogi zavo-
di bi potrebovah tudi ustrez-
ne kadrovske okrepitve, saj
so minili časi, ko so spome-
niškovarstvene delavce pe-
jorativno označevali kot ti-
ste, ki rešujejo ostanke pro-
padlega in v bodoče nepo-
trebnega sveta. Danes je za-
gata bolj v denarju.
V deželah in političnih si-
stemih, kjer so svojo dedišči-
no znali spoštovati kot zgo-
dovinsko kontinuiteto, iz ka-
tere se črpa življenjski sok
samobitnosti, in ne kot ide-
ološki izgovor za malomar-
nost in sprenevedanje, daje-
jo ti stari in častitljivo lepi
objekti dobiček (razen red-
kih izjem, kjer država z na-
tanko določenim namenom
subvencionira njihov obstoj
in delovanje). Za vedno so
ostali del narodove zavesti in
narodnega gospodarstva. Da
so nekateri postali ruševina,
je bila kriva le letalska bom-
ba v eni od svetovnih vojn,
sicer pa so svoje življenje ži-
veli dalje in nobena oblast
jih ni hote obsojala na smrt.
Ta naša dediščina je tudi
moralna dediščina. Zato jo je
treba negovati po dveh po-
teh: najti ji je treba mesto
v tem prostoru in omogočiti
stroki, da ji na temeljih bla-
gostanja družbe vrne njen
pravi sij^. Bogastvo vendar
mora zasijati! Med kopriva-
mi in votlimi domovanji ne-
topirjev bogastva seveda ni.
DRAGO MEDVED
Orilideje v Zaicu
f*o več kot letu in pol se je
v Žalcu ponovno predstavila
dramska skupina Žarek, ki
deluje v okviru Svobode.
Pod vodstvom režiserja Šte-
fana Žvižeja so mladi igralci
zaigrali lahkotno komedijo
hrvaškega dramatika Iva
Brešana Orhideja. Režiser se
je z igralci in delom spoprijel
že ob koncu lanskega leta in
je imel pri delu kar precej
težav. Najbolj zamudno, ven-
dar tudi prijetno, je bilo dela-
ti s skupino mladih igralcev,
med katerimi jih je večina
prvič spoznala vso privlač-
nost odrskih desk. Še okor-
ne talente je bilo treba »bru-
siti«, da bi bih sposobni zai-
grati vlogo, ki je polna dovti-
pov in šal. Dolgotrajno del
je preizkušenemu režiser^
v veliki meri uspelo, saj .
občinstvo videlo prikupn
predstavo, predvsem pa d(
bre mlade igralce, ki bod
s kasnejšim delom lahko za
grah še v mnogih, tudi zal
tevnejših dramskih delih.
Upamo, da v Žalcu ne b
potrebno čakati več kot leto
dni na novo premiero. Naj-
večja nagrada za vse ustvar-
jalce predstave z režiserjem
Štefanom Žvižejom pa je vet
kot sohdno zasedena velika
dvorana kulturnega doma
v Žalcu in dolg aplavz ob
koncu predstave.
T. VRABL
ZAPISOVANJA
Zakon konvertibilnega žanra
Piše Tadej Čater
Najnovejši film Davida
Lyncha Wild at Heart se zač-
ne s prižigom cigarete Mari-
bora in brutalnim umorom
črnega prisklednika, ki je
»zatežil« Lulu (Laura Dern).
Sailor Ripley (Nicolas Cage)
mora zaradi tega v zapor za
dve leti, kar je razmeroma
malo. Toda, ker je branil čast
ljubljene ženske in ker je
umor storil v samoobrambi
to spet ni tako zelo malo.
Blue Velvet, predzadnji
Lynchov projekt se začne
z odkritjem odsekanega uše-
sa, ki ga na sprehodu n^jde
Jeff (Kyle McLahlan, ki ga
v Twin Peaks gledamo kot
agenta FBI), kar vodi v na-
daljnje dramaturško zelo
koncipirane zaplete oziroma,
kar sproži vprašanje, čigavo
je to odsekano uho? Twin
Peaks so maratonska TV se-
rija, ki se začne z odkritjem
v vrečo zavitega trupla mest-
ne lepotice Laure Palmer
(Sheryl Lee), kar spet sproži
dehkatno vprašanje, kdo je
ubil Lauro Palmer? Vse troje
skupaj ah vsi trije prvi kadri
pa aphcirajo na Lynchovo
sposobnost režiranja pilotov.
Namreč, prvi, deveti in šest-
najsti del je posnel Lyneh,
vse ostale - delov je enaind-
vajset - pa Mark Frost (glav-
ni scenarist serije Hill Street
Blues z začetka osemdese-
tih, serije, v kateri je mrgole-
lo čudežnih Ukov in junakov
ter »nenormalnih« zapletov).
In v vseh uvodnih kadrih na-
štetih dveh filmov in TV se-
rije gre za umor.
Ali drugače, vsi trije pro-
jekti se začno zelo škanda-
lozno in prepričljivo. Toda
v obeh nimih je to nasi^
zreducirano (v nadaljevaiM
seveda) zgolj na enega jui^
ka. Konkretno, v Wild at H,
art je glavni nosilec violen
nosti Hary Dean Stanton, j
mora po naročilu Luhne m,
tere ubiti njenega ljubimi
Sailorja Ripleya - mimogn
de, Luhno mater igra r\jei
dejanska, torej realna nu
Diane Ladd. V Blue Veh
je zlo osredotočeno na t
sam subjekt, na psihopt
skega Franka (Dennis Hi
oper), kar pomeni, da je tvn
vse ostalo, kar zadeva koli
k^ nasilnosti in brutalnoi
stvar ali Harryja Deana Staj
tona oziroma Luline matei
Mariette ali omenjenei
Dennisa Hooperja. V TVvi
Peaks pa je teh nosilcev ve
Ali drugače, vsak prebivali
tega severozahodnega seve
noameriškega mesteca je ti
ko ali drugače vpleU
v umor Laure Palmer ali,
vsaj potencialni morilec, i
rej osumljenec. Konec koi
cev to ni prizanešeno ni
agentu FBI Cooperju ni
članom Laurine družine.
Brez dvoma je to servin
nje mnoštva morilcev a
osumljencev stvar Mark
Frosta, kar navsezadnje pi
trjuje njegova serija Hi
Street Blues. Toda odgovor
nost za morebiten neuspeh
serije (kar se hvalabogu i
pripetilo; kar se niti ni moi
pripetiti) bi nosil samo D
vid Lynch. Tako kot je pra
zaprav samo njegova zasl
ga, da je serija označena Jo
zelo uspešna, pa čeprav je p
žiral, kot že rečeno, sam
njene tri epizode. To se |
hoteh ah ne pri seriji zCi
pozna. Namreč, Lynch a
vzemimo za primer deveti
del serije, spusti pod površ.
no fabule oziroma poišče nt
ko     elementarno     slik
- v konkretnem primeru pi
vezano z Laurinim umoroi
- katere se drži vse do konca.
Je ne izpusti, kar ima na neld
drugi ravni ti. žanrske po-
sledice: zapadanje v psiholo-
ški horror ah bolj točno,
v Fowlesovsko morbidno
psihologijo. Torej v žanr, la
je nekje vmes med hitcho-
kovskim thrillerjem in strot
kovno psihološko študijm
v žanr, ki že a priori zagotav-
lja uspeh. V tak žanr, ki ne
odvrača niti intelektualcev
niti recimo povsem prepro-
stih ljudi. V konvertibilen
žanr, skratka.

21. MAREC 1991 - STRAN 11
turizem na vasi ni samo icmečici turizem
f(oi da se sramujemo lepot našega podežeUa
^jia izmed možnosti za večji turistič-
utrip Slovenije in tudi našega ob-
Zočja so tako imenovane počitnice na
"5;, ki pa jih ne gre izenačevati zgolj
janečkim turizmom. Kmečki turi-
fgm pravzaprav le del tega sklopa.
jje5 pa je, da smo v preteklosti počitni-
^ pa vasi kot eno izmed možnosti za
jobro trženje povsem zanemarili. Veli-
pomembnejša je bila zidava vehkih
0ističnih kompleksov in hotelov na
^q}j ali manj ponesrečenih lokacijah,
pdi tu smo hoteli biti veliki, pa se
zdaj to maščuje.
jVa našem območju je možnosti za
počitnice na vasi zares veliko. Kdo
pj-avi, da ni dobrih vaških gostiln,
\-katerih lahko gostom ponudijo do-
mačo hrano, pa še prenočišča povrhu?
Možnosti za lepe izlete, športno aktiv-
nost, lov, ribolov in še kaj je nešteto,
v regiji pa je tudi mnogo zgodovinskih
znamenitosti, da o naravnih lepotah
niti ne pišemo posebej. Je pa res, da
vse te stvari premalo poznamo, če pa
KOMENTIRAMO
jih že, jih nikakor ne znamo propagira-
ti, kaj šele prodajati. Za uspešen zače-
tek turizma na vasi bi potrebovali
kvečjemu nek^j več zasebnih sob in
iznajdljivosti. Pri tem bi lahko po-
membno vlogo odigrala turistična dru-
štva in ne nazadnje tudi številne zaseb-
ne turistične agencije. Na prste bi lah-
ko prešteli tiste, ki skrbijo tudi za to,
da bi v svoje okolje pripeljale čim več
ljudi od drugod. Zaenkrat je bilo pač
donosnejše organizirati razne izlete po
domovini in tujini. O turizmu na vasi
nam doslej ni bilo treba razmišljati,
prepričan pa sem, da bodo mnogi kaj
kmalu spoznali, da se tudi tu obeta
možnost za zaslužek. V Avstriji in
Nemčiji so že zdavnaj, in to se jim
sed^j obrestuje. Ne nazadnje so temu
prilagojene vse akcije, s katerimi v teh
dveh državah pozivno ljudi, naj letos
raje ostanejo doma, pa čeprav pozivi
vsaj delno izhajajo tudi iz nič k^j rož-
natih političnih razmer v svetu.
JANEZ VEDENIK
Pridoliitve
na Golteli
Na Golteh so v začetku tedna krstili dva nova tep-
talna stroja, ki naj bi v prihodnji sezoni prispevala, da
se bo 45 ha smučišč uredilo za ugodno smuko v naj-
krajšem času. Zaradi pogostih okvar so namreč imeli
delavci veliko težav pri urejanju smučarskih prog.
Teptalna stroja Leitner, ki imata najsodobnejšo komp-
jutersko opremo, sta veljala skoraj 500.000 nemških
mark, dobili pa so jih pod ugodnimi pogoji. Ko bo
postavljena nova trisedežnica in bo tudi smučarskih
prog več (to naj bi se zgodilo že prihodnjo sezono), naj
bi dobili še en podoben teptalnik, seveda pa so moči
usmerjene tudi k nabavi snežnih topov in predvsem
razširitvi turističnega centra za kar so že pripravljeni
načrti in projekti, katere je moč videti v hotelu.
EDI MASNEC
Celjani se premalo
zanimajo za planinstvo
ZgornJesavInJčanI šesti ¥ Sloveniji
v Sloveniji je bilo lani v planinska
društva vključenih 5 odstotkov obča-
nov. Organizirano planinstvo je bilo
v celjski regiji najbolj razširjeno
v občini Mozirje, kjer je zajelo blizu
11 odstotkov občanov, najmanj pa
v Šentjurju, kjer se jih je na ta način
povezovalo manj kot 2 odstotka.
Za Mozirjem so se zvrstile občine
Žalec, Velenje in Laško s po 8, in 6 od-
stotki, nato Celje s 4 odstotki. Sloven-
ske Konjice s 3 in Šmaije z 2 odstotko-
ma. V slovenskem merilu je znova pr-
va občina Ravne, kjer je vsak četrti
občan član planinskega društva, Mo-
zirje je napredovalo s 7. na 6. mesto, na
zadnjem mestu, z manj kot odstotkom,
pa se je znašla Lendava. Med 56. slo-
venskimi občinami je Žalec na 14. me-
stu, Velenje 16., Laško 17., Celje na 26.,
Slovenske Konjice na 29., Šmarje na
43, ter Šentjur na 45. mestu. Seveda je
pri tej razvrstitvi treba upoštevati raz-
Učno dolgo planinsko tradicijo ter raz-
mere na posameznih področjih.
Lani je bilo na celjskem območju
ustanovljeno eno novo planinsko dru-
štvo, v Vinski gori. Po ugotovitvah
Planinske zveze Slovenije pa se je šte-
vilo planincev v republiki zmanjšalo
za skoraj desetino. Med društvi z naj-
večjim upadom omenjajo Vransko,
Radeče ter Šentjur pri Celju, kJer se je
članstvo prepolovilo. Ponekod v Slo-
veniji pa se je število članov celo ob-
čutno povečalo: v Zrečah kar za 68
odstotkov ter na Polzeli za četrtino.
Med društvi, ki nzgboli, skrbijo za
planinski podmladek, so zlasti Želez-
ničar iz Celja, Velenje in Prebold, v ne-
katerih kr^ih pa jih je med osnovno-
šolci glede na število osnovnih šol
v okoUšu občutno premalo: tako v Pla-
ninskem društavu Celje, v Gornjem
Gradu, Mozirju, Slovenskih Konjicah,
Zrečah, Šentjurju pri Celju, Šoštanju
ter na Vranskem.
V Planinski zxezi Slovenije tudi
ugotavljžOo, da je razširjenost planin-
stva v Celju in Slovenskih Konjicah
nepričakovano nizka. Zaradi strukture
prebivalstva bi v primerjavi s sosednji-
mi občinami namreč pričakovah bolj-
še rezultate.
BRANE JERANKO
Novosti za društva in taifse
pogovor z Robertom Klemenakom, predsednikom ZSTZ
I Robert Klemenak je novi
predsednik Zgomjesavinj-
siie turistične zveze.
I Funkcija te zveze je, da po-
vezuje turistična društva in
prenaša njihove interese
navzven do vseh dejavnikov
v turizmu, ki delujejo v obči-
ni Mozirje.
»Delo v turistični zvezi je
zasnovano na prostovoljni
osnovi, člani novega pred-
sedstva pa se vsi profesi-
onalno ukvarjajo s turiz-
mom. Menite, da se bo na
takšen način povečala učin-
kovitost zveze?
»Zveza bo bolj učinkovita,
te bodo v izvršnem odboru
ljudje, ki preko turističnih
agencij ali gostinskih organi-
zacij delujejo v doUni.«
»Znano je, naj bi bil turi-
lem vodilna dejavnost obči-
u Mozirje. Kaj menite, bo-
i) vsa prizadevanja posa-
oeznikov obrodila sadove?
»Letos bo malo težje zara-
di lanske poplave, ki je po-
škodovala veliko infrastruk-
ture v mozirski občini, od
cest do turističnih objektov.
Sami se zavedamo, da bo za-
radi skorcO neprevozne ceste
Ljubno-Luče težko pripelja-
ti goste v Zgornjo Savinjsko
dolino. Preko turistične zve-
ze bomo poskušali doseči iz-
gradnjo te ceste. Poleg ceste
so uničeni tudi nekateri pri-
reditveni prostori za tradici-
onalne prireditve, saj je veči-
na le-teh ob Savinji.«
»Ste tudi član izvrinega
'veta občine Mozirje, zadol-
^hi ste za področje turiz-
■»a. Obe funkciji se gotovo
•lopolnjujeta?«
»To je samo pozitivno, s^aj
"om lahko preko občinskih
organov na turistično zvezo
prenašal, kaj se bomo dogo-
varjali v izvršnem svetu. Na
takšen način bo delovanje
zveze in društev lahko
uspešnejše.«
»Kakšni so načrti Zgor-
njesavinjske turistične
zveze?«
»Kot sem že omenil, bomo
poskušali doseči izgradnjo
ceste Ljubno-Luče, sodelo-
vali bomo pri organizaciji
tradicionalnih turističnih
prireditev in se vldj učili v iz-
obraževanje otrok v osnov-
nih šolah, organizirali bomo
turistične ekskurzije za otro-
ke in turistične delavce. Za-
vedam se, da bo naloga pred-
sednika v letošnjem letu pre-
cej težka, vendar upam, da
se bodo stvari premaknile na
bolje, sicer ne bi prevzel te
naloge.«
»Tudi na turističnem po-
dročju se obetajo razne za-
konske spremembe...«
»Pripravlja se nov zakon
o društvih, ki bo verjetno do-
dobra spremenil funkcijo
posameznih društev, torej
tudi Zgomjesavinjske turi-
stične zveze. Sprememba bo
tudi na področju turističnih
taks, saj se ravno tako obeta
nov zakon o taksah. Nasploh
pa sedaj najbolje delujejo ti-
sta društva, ne mislim le tu-
rističnih, ki im^o ozko in te-
meljito začrtane plane dela.
Na takšen način bo poskuša-
la delovati tudi Zgomjesa-
vinjska turistična zveza.«
URŠKA KOLENC
Brez urejenih cest
ne bo napredica
Brez dokončno saniranih
•^st in urejene infrastruk-
ture ne bo nič z uspešnim
fazvojem turizma, so po-
udarili turistični delavci
*ozirske občine na nedavni
'^tni skupščini Zgomjesa-
''injske turistične zveze.
Zgornjesavinjska turistič-
J3 zveza deluje že petindvžg-
let, povezuje turistična
društva v posameznih krajih
prenaša interese teh dru-
na občinske upravne in
^šilne organe. Tudi letos
^ zveza pomagala pri orga-
J^ciji tradicionalnih turi-
^^tnih prireditev, med kate-
^ sodijo Od lipe do pranger-
Na Rečici, Flosarski bal na
^ubnem. Lučki dan v Lu-
in Čebelarski praznik
' Gornjem Gradu. Vendar
zaenkrat še nihče točno
Ve, kaj bo letos s temi pri-
selitvami, saj je Vrbje, kjer
pripravljajo Flosarski bal,
popolnoma uničeno zaradi
poplav, prizadet je Savinjski
geO, tudi cesta med Ljubnim
in Lučami še ni urejena...
Težave Zgomjesavinjske
turistične zveze nastaj^o tu-
di zaradi tega, ker delo čla-
nov v društvih in zvezi teme-
lji na prostovoljnem delu.
Letos bodo v zvezi večji po-
udarek namenih izobraževa-
nju otrok na področju turiz-
ma, pozornost pa bodo po-
svetili tudi urejenosti posa-
meznih krajev.
Novi predsednik Zgomje-
savinjske turistične zveze je
postal Robert Klemenak, ki
je pri izvršnem svetu občine
Mozirje zadolžen za področje
turizma. Klemenak je napo-
vedal, da bodo o razvoju tu-
rizma v prihodnje razpravlja-
li tudi delegati v občinski
skupščini. U. K.
12. STRAN - 21. MAREC 1991;
NAŠI KRAJI IN U

lejemski živ žav v Petrovčali
z letošnjim Jožefovim
sejmom, ki je bil v torek
v Petrovčah, so organiza-
torji, to pa je bila temelj-
na zadružna organizacija
Petrovče, zelo zadovoljni.
Spet je Petrovče in sejem
obiskalo preko dva tisoč
ljudi, prodaja je tekla na
okoli sto stojnicah, za pro-
dajo pa so kmetovalci in
drugi obiskovalci nameni-
li 400 komadov stare kme-
tijske mehanizacije.
Razen starih strojev in
opreme je bilo mogoče ku-
piti tudi povsem novo
opremo, poleg tega pa so
številni obrtniki ponujali
izdelke za potrebe kmeto-
valcev in vrtičkarjev. Veli-
ko obiskovalcev so priteg-
nile demonstracije Tehno-
stroja iz Ljutomera, Roži-
čevi iz Zakla so prikazovali
delovanje luščilca koruze,
nekaj novosti pa je prikazal
tudi šempetrski Sip.
Silna gneča je bila spet
pred stojnico prodajalke iz
Vrhnike, ki je ponujala se-
mena in zdravilna zelišča,
ponudbo pa so dopolnili še
delavci sadjarstva Mirosan
s prodajo sadik. Da postaja
sejem vse bolj prireditev
kraja in ne le zadružne or-
ganizacije dokazuje tudi
stojnica Savinjskega maga-
zina, s posebno dobrodel-
no akcijo oziroma srečolo-
vom pa so se vključili tudi
tamkajšnji duhovniki, ki
so s prodajo srečk zbirali
denar za nabavo zvonov
v Petrovčah. Tako kot na
vsakem sejmu pa tudi Jo-
žefov sejem ni minil brez
številnih kramarjev.
Živinorejski sejem, ki so
ga letos prvič organizirali,
je bil bolj skromen. Morda
zaradi hladnejšega jutra po
deževni noči ali še bolj ver-
jetno zaradi tega, ker pre-
prosto ni živine za prodajo.
Največ težav so organiza-
torji imeli letos zaradi pre-
majhnega prostora. Zani-
manje obiskovalcev, kup-
cev in prodajalcev je veli-
ko, zato v prihodnje razmi-
šljajo o tem, da bi uredili
večji sejemski prostor,
morda na petrovški
gmajni.
Prvič letos so v sejemsko
ponudbo dodali še ocenje-
vanje suhomesnatih izdel-
kov, tudi to bodo v Petrov-
čah še razvijali v prihod-
njih letih. Ponovno so se
v Petrovčah izkazale tudi
kmečke žene, ki so proda-
jale domač kruh, pecivo,
potice in salame, zaloga pa
je pošla v dobrih dveh
urah. jg
FRIZERSKI SALON
SAŠA
KRAJŠEK
SVET NOVIH
PRIČESK
Šlandrov trg 39, Žalec
Imate ambicije na področju
fostinsko - turistične dejavnosti?
elite vrhunsko kakovost?
Želimo, da v čudovitem okolju,
kjer se prepletata
zgodovina in kutura naroda
uresničite svoje ideje in hotenja
GOZDNO GOSPODARSTVO
NAZARJE
objavlja
po sklepu Zbora delegatov z dne 4. 3. 1991
ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV
ZA GOSTINSKO - TURISTIČNO DEJAVNOST
V PROSTORIH GRAŠČINE VRBOVEC, NAZARJE 22
Predmet oddaje so kletni prostori v izmeri 250 m^,
z dodatno možnostjo najema prostorov v pritličju
- okrog lOOm^
Nudimo vam prostorsko možnost ureditve parkirnih
prostorov in vrta ob sotočju rek Savinje in Drete.
Dodatne inf.: tel. 831-716. Ogled prostorov po dogo-
voru.
Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave
na naslov:
Gozdno gospodarstvo Nazarje, Nazarje 22, 63331
Nazarje.
BABI?.
21. MAREC 1991 - STRAN 13
REVIZIJA RUMENEGA CE
n/liško, piši!
Ceje novinarstvo eden od
fiajboH očitnih indikatorjev
/.jvilizcicijske stopnje neke
^žbe, si moramo priznati,
iasmo za obljubljeno Evro-
po še vs£{i... Čas torej, ko se
ffemo neko pomladno bur-
\\iazno revolucijo. Učna leta
parlamentarne demokracije
00 mačji kašelj, še posebej,
^ imamo v mislih vseh 256
^soč kvadratnih kilometrov
ozemlja nekdanje Jugoslavi-
je, Ve se, da je še neke{j let
nazaj na tem prostoru veljala
le ena in edina »resnica«, ki
leje nato razcepila na šest in
Yeč polresnic. Z medijsko
vojno kot razumljivo posle-
dico kipečega nacionahzma
je vsako od plemen na svoji
strani administrativne meje
padlo v trans: v prvem stadi-
ju so bila obče slepa, v dru-
gem presenetljivo gluha in
v tretjem zloglasno tiha.
Z redkimi izjemami seveda,
ici niso postala pravilo, am-
pak patološki primer za
vzgled tistim, ki so to šele
nameravaU postati. Poleg te-
ga, da je vsaka od teh mani-
pulatorskih strategij imela
svojega političnega sponzor-
ja, je vsem tovrstnim pro-
dukcijam enako tudi to, da
so si kapital ustvarjala zgolj
m samo na račun pometanja
tujega dvorišča. O kakšni no-
vinarski avtonomiji je zato
smešno govoriti.
Ce smo iskreni, je temu
pojmu zaenkrat najbhžje
prav slovensko novinarstvo.
'Na prvem preizkusu ti. ne-
odvisnosti, ob volitvah torej,
1 je med mediji, ki sijih je ta-
irat lastila še bivša SZDL, le
mdkim uspelo zamenjati ko-
W- Večina tega ni bila spo-
sobna, nekateri pa so to po-
lteh namerno, s^j so grešno
računali na politični prožit.
Vnovonastalih pogojih so se
nekateri, in med njimi je vse-
kakor prednjačila TV Slove-
nija, hoteli odkupiti za slab
rating pri novem režimu. Na
vso srečo ni bilo prevelike
vneme in z oblastniškimi
grožnjami o podržavljanju
teh medijev seje večina njih
začela obnašati nadvse opo-
zicijsko. Režimu je nato kaj
kmalu uspelo podjarmiti
HTV koncern in z njim TV
kot medij z največjo manipu-
ktorsko močjo. Seveda ni
ilo brez zapletov, je pa šlo,
ieprav manj elegantno, kot
Je to uspelo HDZ-ju na HTV.
In na HTV je šlo za čistko
v pravem pomenu besede,
tudi na nacionalni podlagi,
kar na TVS ni bilo potrebno,
iepravje tudi tu beseda čist-
ka kar primerna oznaka. Nje-
ii inscenatorji, ki so zagotav-
ljali demokratičen postopek,
so se ravno zaradi tega za-
pletli. Teze in zakoni o ob-
veščanju, ki trenutno burijo
duhove in strah pred podr-
žavljanjem medijev in trans-
formacijo neposlušnih novi-
narjev v ubogljiv aparat
oblastniških portparolov,
v n^bolj surovi obliki pome-
nijo tisto, zaradi česa se je
zgodil Beograd. Miloševičev
Goebels sta bila Mitevič
(tvb) in Minovič (Politika)
s svojimi vazali. Novinarj so
morali »poročati« tisto, kar
je bilo v interesu države in
velikega vožda. Mimogrede,
upor opozicije, ki ga nekateri
enačijo s tem, da se je zopet
zgodilo ljudstvo, ima kratke
noge. Namreč, ni šlo ravno
za to, da bi si vsi naenkrat
zaželeh »novo resnico«, am-
pak bolj za to, da bi v TV
informativnih oddajah nekaj
sekund namenili tudi opozi-
ciji, ki resda trobi v isti rog
kot oblast, le da nekoliko
manj rdeče. In to, če hočete,
ni nova znanost, ampak le
druga plat veljavne resnice.
Dobro je, da je beograjski
masaker sprožil verižno
uredniško rošado, ni pa
vzpodbudno, da so se zame-
njala le imena, ne pa tudi
ideološki pogledi. Kaj take-
ga je bilo tudi neumno priča-
kovati, in če v kratkem ti no-
vi medijski leaderji ne bodo
oblekli vojaške uniforme, je
v doglednem času mogoče
pričakovati reprizo ti. beo-
grajskih dogodkov.
Medtem si na Hrvaškem
oblast lahko čestita za novi-
narsko poslušnost Seveda je
nekaj neubogljivih tujkov,
toda moč HTV prekaša še ta-
ko negativne pisarije v tisku,
predvsem tistem, ki je v za-
sebnih rokah (ST ali Glo-
bus). Da je TV res »padla«,
dokazuje tudi imenovanje
Antuna Vrdoljaka, bivšega
podpredsednika vlade, za di-
rektorja HTV, njen bivši prvi
človek Hrvoje Hitrec pa je
šel za ministra za informira-
nje. Za pluralizem »objektiv-
nega novinarstva« se tako
v razpadajoči državi ni bati.
Dokler pa ne razpade, bo
vredno spremljati eksperi-
mentalno oddajanje najbolj-
še informativne oddaje daleč
naokrog. Pravijo ji Yutel.
No, da o Rumenem Ce niti
ne govorim.
Novo iz pogorišča
Prvo nadstropje objekta
NT - RC na Trgu V. kongre-
sa 3 a bo po obnovi po poža-
ru v celoti namenjeno radiu.
Delavci Ingrada hitijo z deli,
ki bodo predvidoma konča-
na konec aprila ali v začetku
maja. Poslej bodo radijcem
na voljo trije studii, oziroma
glavna in pomožna režija ter
montimica. Tudi prostor za
fonoteko bo nekoliko večji.
Študiji in drugi prostori
v radijskem delu hiše bodo
zgrajeni po predpisih, ki ve-
lisgo za radiofuzijo po. evrop-
skih normah. Tako bo nova
režija A usposobljena emiti-
rati program 24 ur na dan. To
pomeni, da je obnova študi-
jev zastavljena dolgoročno.
Ob studiih bo tudi razdelilni-
ca z laboratorijem za redno
vzdrževanje aparatur in
opreme, ki bo prav tako
nova.
Do zaključka gradbenih
del bo novinarski del kolek-
tiva, ki ima svoje prostore
nad bodočimi študiji še mo-
ral požirati prah in poslušati
udarce kladiv. Vse zato, da
bi bilo potem lepše in bolj
sodobno. Tako menita tudi
skupinovodja Ingradovih
delavcev Alojz Petre (na levi)
in Milan Kugler s projektom
klima naprav (desno) s svoji-
ma delavcema na sredini.
MPl
Z uredniške mize ali v urednišica ušesa
v ponedeljek, 18. marca
smo oživeli nekdanjo rubri-
ko za stik s poslušalci RC.
Poslej bo tako vsak ponede-
ljek ob 10.30 uri, ko se bova
z Natašo Gerkeš izmenjava-
la pred mikrofoni, posluša-
la vaše pripombe, kritiko in
tudi pohvale.
Prvič sem dežural podpi-
sani in v moja ušesa je letelo
kar nekaj pohval, pa tudi kri-
tične pripombe. Poslušalka
Marjana si je želela oddajo,
v kateri bi kaj več spregovo-
rili, kako z zemljo, vodo in
mrakom, predvsem k^ sejati
m kaj saditi, glede na to, da
je zemlja že zelo zastrup-
ljena.
Poslušalka Nadja je poh-
valila Rumeni CE in našo
mlado »gardo«, ki to kon-
taktno oddajo ureja, lepe be-
sede je namenila tudi Petko-
vemu mozaiku, za rubriko
Po željah pa je predlagala, da
izmenjaje ob petkih vrtimo
domačo, slovensko zabavno
glasbo in drugo, jugoslovan-
sko in tujo. Pa seveda, da bi
imeli čimprej nočni pro-
gram. No, imeU bomo, ven-
dar najprej jutranjega, tu in
tam pa tudi večemonočnega.
Enega smo letos že imeli,
drugi pa se obeta v soboto,
23. marca.
Tudi poslušalec Viktor, ki
je že v pokoju, je pohvalil
Rumeni CE, potožil, da vrti-
mo še vedno preveč angle-
ških popevk in sploh anglo-
fonske zabavne glasbe na
škodo domače, tudi narod-
no-zabavne ter predlagal
konkretno temo - o stano-
vanjski problematiki, o od-
kupih stanovanj in podob-
nem. Za predlagano temo ne
bo problema, za narodno za-
bavno glasbo pa smo ga po-
sebej napotili na poslušanje
ob ponedeljkih od 17.30 do
19. ure.
Poslušalka Špela se je
predstavila za pripadnico
starejše generacije, ki bi rada
tudi dopoldne v radijskem
sporedu prisluhnila evergre-
enom. Naša sodelavka Luci-
ja ji je še isti dan popoldne
ustregla, upam le, da je ever-
greenčke sUšala.
Vsekakor smo lahko vese-
h, da se je naša kontaktna
rubrika za stik s poslušalci
obnesla, da bomo od petih
minut morali preiti vsaj na
desetminutno dolžino, v ka-
teri bomo sprejeU štiri ali pet
klicev in povedali, kakšne
preobleke za radijski spored
pripravljamo v domači hiši.
P. S. Skoraj bi pozabil. Pr-
va nas je poklicala desetlet-
na Mojca, ki si je zaželela
otroških oddaj že zgodaj zju-
traj, kmalu po 6. uri. Ona je
takrat že pokonci in bi ji
otroška oddaja pregneda ju-
tranji dolgčas. Mojci zaen-
krat tako zgod^ lastnih od-
daj še nismo obljubili, sem
pa prepričan, da bomo nanjo
mislili, ko bomo načrtovali
jutranje oddaje RC. Mojca,
to bo še letos, veš!
Srečno do prihodnjič, ko
bo z vami Nataša
MITJA UMNIK
odg. urednik RC
ŠKRATKI
Kamilo Loren ci- Vse-
stranski, sicer pa pred-
vsem radijski napovedo-
valec, je poln idej. Ne le
pred mikrofonom, tudi si-
cer jih neprestano produ-
cira na redaktorsko mizo.
Ena je boljša od druge in
če se iz lanskega poletja
spominjate njegovega in-
špektorja Martinčka, bo-
ste škratkom verjeli, ko
pravijo, da je Kamilo od
TTieo Bostič-Natančni
s svojim žametnim gla-
som osvaja srca Celjank
in Mariborčank preko ra-
dijskih valov. V radijski
hiši pa s svojim čutom za
red in disciplino tu in tam
komu kravžlja živčke.
Škratki se hihitajo.
^ ^ ^
Mitja Tatarevič-Mičo seje
vrnil iz nekajdnevne spe-
cializacije v Ljubljani
v rodne kraje. Prvi večji
tehnični podvig po vrni-
tvi Je prenos iz šentjur-
skega sex shopa. Mičo je
bil nenadkriljiv.
^ ^ -ii
Matjaž Marinček je nova
tehnična pridobitev naše-
ga studia. Če še nimamo
novih magnetofonov ima-
mo novega pripravnika,
ki se hitro uči in obeta, da
bo k^j iz njega. Le tako
naprej, pravijo škratki.
^      -Cr
Novi boss tehnikov je Sa-
šo Matelič, medtem ko
Bojan Pišek ordinira
v svoji zidanici na Dolenj-
skem. Sešov delovnik se
je z začasno funkcijo po-
daljšal za precej ur, škrat-
ki pa ugotavljajo, da Bo-
janu ne bo treba zardevati
ob delu namestnika.
-i^ it ^
Frančku Pungerčiču je
pred dnevi ušel Beli za-
jec, pa ga je šel iskati
v Sarajevo, na smučarsko
prvenstvo novinarjev Ju-
goslavije. Držimo pesti,
da bi pokazal novinarski
srenji kako smučati.
RADIJSKI OPOMNIK!
Danes, v četrtek, in jutri
še lahko v Mavrici prisluh-
nete žrebanju potnic za izlet
100 kmečkih žensk na mor-
je. V soboto pa vas bomo
v Mavrici povabili v Plani-
co, od koder se bo neposred-
no javljal Robi Gorjanc. Več
o Planici berite v posebnem
prispevku na radijski strani.
V soboto, 23. marca, smo
se odločili imeti podaljšani
radijski spored. Obarvan bo
športno, saj se namerava De-
an Šuster odpraviti v Slo-
venj Gradec, kjer bo roko-
metno srečanje med domačo
ekipo in ekipo RK Celje Pi-
vovarna Laško. Ker pa bo
bližajoči se vikend v zname-
nju Planice, se bo od tam
oglasil tudi Robi Gorjanc.
Spored nameravamo podalj-
šati do 21. ure, še prej bomo
prenašali radijski dnevnik
ob 19. uri. Torej - okoli 19.30
bomo spored nadaljevali ra-
dijci radia Celje.
Od popoldanskih oddaj
vas v prihodnjih dneh vabi-
mo k poslušanju ponedelj-
kove, ko bo Nataša Gerkeš
pripravila oddajo o numero-
logiji. Numerologija je po iz-
voru stara veda, že beseda
sama pove, da je povezana
s številkami. Zadnje čase jo
vse pogosteje povezujejo
z magijo in okultnim pome-
nom številk. V zvezi s tem bo
te dni v Celju tečaj iz nume-
rologije, ki ga bomo obiskali
in pripravili odd^o na to
temo.
V oddajah Pokličite in
vprašajte, ki so na sporedu
ob sredah dopoldne, bomo
tokrat v studiu gostili bio-
energetika Marjana Kneza
iz Sevnice, ki bo odgovarjal
na vaša vprašanja.
Opozarjamo vas še na ra-
dijsko Mavrico, ki bo v četr-
tek, 28. marca. Obarvali jo
bomo z boksom. V petek se
nam namreč v Celju obeta
boksarski spektakel, ob 19.
uri v dvorani Golovec. Že
v sredo, proti večeru, bodo
boksarji prispeli v Celje,
v četrtek ob 12. uri pa bodo
imeU tehtanje. Glavna zvez-
da bo gotovo Miodrag Peru-
novič, ki se ponaša z naslo-
vom interkontinentalnega
boksarskega prvaka. V Celju
se bo pomeril z boksarjem iz
Mahja, Bagom Yogo. Oba so-
dita v kategorijo do 73 kilo-
gramov. Perunovič bo maja
v Baslu branil svoj naslov,
zato bo tekma v Celju zanj
ena izmed zadnjih v priprav-
ljalnem obdobju na to sreča-
nje. Sicer pa bodo v Celje
prispeli še Zdravko Kostič,
ki se bo dvobojeval s Franco-
zom Remijem Duvergerjem,
Dragan Kunovalo se bo po-
meril s Portugalcem Bernar-
dom de Olivierom, prvič pa
bosta med profesionalci na-
stopila Celjan Darko Gajanič
in Ptujčan Miha Flajšar.
V okviru boksarske revije bo
tudi spremljajoči program,
v katerem bo nastopil Bora
Džordževič (Riblja čorba), pa
narodnjak Zoran Kalezič,
igralec Miroslav Radojčič in
drugi. V Mavrici bomo po-
zornost osredotočili na bok-
sarje, jih pobarali o njiho-
vem delu, prisostvovali nji-
hovemu tehtanju, skratka,
trudih se bomo biti zanimivi.
NATAŠA GERKEŠ
NT&RC v Planici
V soboto in nedeljo bo na
tetalnici v dohni Tamarja
pod Poncami fmale 1. sve-
tovnega pokala v smučar-
skih poletih, ki se točkuje tu-
za skupno razvrstitev sve-
tovnega pokala v skokih.
Ta vrhunski športni dogo-
<lek bo med 76 domačimi in
17 tujimi akreditiranimi np-
|[inarskimi ekipami sprem-
^ala tudi naša. Že od petka,
^0 bo uradni trening, ki obi-
lno zna biti zelo zanimiv,
^aj je takrat največja verjet-
'^ost velikih, celo rekordnih
daljav (leta 1985 sta na SP
^ Planici na uradnem trenin-
gu Holland in Nykenen tri-
krat popravila svetovni re-
*^ord).
Prvič se bomo torej oglasi-
li iz Planice že v petek dopol-
dan, potem pa čez dan še
dvakrat, enako pa bomo po-
skušaU narediti oba tekmo-
valna dneva, in če bo vse po
načrtih še dve posebni jav-
ljanji za sobotni športni ve-^
čer. Oglašali se bomo iz sa-
mega prizorišča poletov in iz
tiskovnega središča v Kranj-
ski gori, po radijski in tele-
fonski zvezi. Nekaj reportaž-
nega gradiva, posnetega na
magnetofonski trak, bomo
pripravili za sobotno Mavri-
co, načrtujemo pa tudi in-
tervju z našim svetovnim pr-
vakom Francijem Petkom,
ki bi ga predvajali v nedelj-
ski oddaji ČcU za dva.
14. STRAN-21. MAREC 1991
KMETIJSTVfi
Kako obdelovati zemljo
po lanski vodni ujmi?
strokovnjaki Biotehniške
fakultete iz Ljubljane so v so-
delovanju še z nekaterimi in-
stitucijami pripravili obsež-
no analizo o vplivu lanske
vodne ujme na tla in vegetaci-
jo. Poleg ugotovitev vsebuje
analiza tudi nekaj konkretnih
navodil, kako ravnati na
travnikih, njivah in vrtovih.
Na območju Celja so za ana-
lizo vzeli 30 vzorcev, in sicer na
vodnovarstvenem območju pri
vodarni, na površinah Vrtnar-
stva Celje, pred in za naseljem
Lisce ter na vrtovih v Kersni-
kovi in Trubarjevi uhci. Nare-
jene so bile analize orgcinskih
in anorganskih snovi ter mi-
krobiološke analize. Strokov-
njaki so ugotovili, da bomo le-
tos po vrtovih lahko gojih zele-
njavo brez večjih težav, po pri-
čakovanjih pa bo največ težav
tam, kjer je bilo razlito kurilno
olje. V vzorcih, odvzetih
v Kersnikovi in Trubarjevi uh-
ci ter pod naseljem Lisce je
ugotovljena povečana onesna-
ženost, zaradi česar strokov-
njaki svetujejo odstranitev
gornjega sloja zemlje v globini
5 do 8 centimetrov. Po bese-
dah kmetijske inšpektorice
v občini Celje Majde Soster, ki
nam je posredovala podatke,
so večje težave pričakovali tu-
di v okolici bolnišnice, vendar
analize niso' pokazale večje
onesnaženosti.
Zanimiva je ugotovitev
o vsebnosti težkih kovin v od-
vzetih vzorcih. Ponekod je na-
mreč vsebnost težkih kovin ce-
lo manjša kot pred i>oplavo,
kar si razlagajo s tem, da je
deroča voda odnašala zgornje
sloje oneshažene zemlje.
V zvezi z gnojenjem vrtov pa
prevladuje mnenje, da bi do-
datna gnojenja s hlevskim
gnojem prej škodovala kot ko-
ristila vrtovom, ne bo pa od-
več, če bodo vrtičkaiji dodali
zemlji zrel kompost. Še n^bolj
pa strokovnjaki priporočajo
anaUze zemlje, ki jih bodo
opravile ustrezne institucije.
Na Celjskem je to Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo
v Žalcu, Zavod za živinorejo in
veterinarstvo Celje ah pa po-
speševalne službe.
Analizo zemlje priporočajo
strokovnjaki tudi vsem tistim
kmetovalcem, ki imajo travna-
te ali njivske površine ob po-
rečju Savinje. Tam, kjer je na
travnato površino voda nano-
sila mulj in droban pesek, sve-
tujejo prebrananje površin.
Kjer je prizadeta orna površina
in je sloj ornice odnesen, je tre-
ba površine preorati in pogno-
jiti z mineralnimi gnojili, tako
da bo mrtva plast zemlje po-
novno aktivirana. Dopolnilno
gnojenje (razen če analize tal
ne kažejo drugače) ni nujno
potrebno na obdeljinih zem-
ljiščih, kakor je na kulturno,
doslej normalno gnojeno zem-
ljo naneslo nekco centimetrov
nove zemlje (neoporečnega
mulja, finega peska). Ta nane-
šeni sloj se lahko zaoije in
s tem zmeša z omico. Doslej
normalno gnojeni travnati
svet, prekrit s tanko plastjo ne-
oporečnega mulja (do 3 centi-
metre) tudi ni potreben poseb-
nega gnojenja. Če pa zamujeni
travniki doslej niso bili gnoje-
ni, si bodo hitreje opomogli, če
jih bomo spomladi pognojih
z mineralnimi gnojih. Ta gnoji-
la je potrebno dobro zabranati,
da bodo prišla v travno rušo.
Če je sloj nanešenega mulja
neenakomeren, ga razporedi-
mo s primemo vlečo, čim bo-
sta vreme in tla to dopuščala.
Gnojenje je nujno potrebno
tam, kjer je odneslo določen
sloj ornice, obenem pa je zara-
di globine tal možna poglobi-
Vsi tisti, ki vas podrobneje
zanimajo ugotovitve strokov-
njakov, se lahko udeležite
javne predstavitve razisko-
valne naloge: Vpliv onesnaže-
nosti tal na nekatere rastline
na območju občine Celje.
Predstavitev bo v petek ob
enajstih v veliki dvorani Na-
rodnega doma v Celju. O re-
zultatih raziskav bo celjsko
javnost seznanil koordinator
raziskav prof. dr. Franc Lob-
nik z Biotehniške fakultete.
tev ornice v doslej mrtvo nezo-
rano zemljo, da bi tako nado-
mestili erodirano plast rodo-
vitne ornice. Posebno pozor-
nost je treba posvetiti obnovi
ornega sloja tal oziroma izbiri
materiala za njegovo obnovo.
Priporočamo ustrezne analize
za ugotavljanje založenosti re-
kultiviranih tal s hranili. Tako
obnovljene površine je potreb-
no ponovno zasejati. V takšnih
primerih bo sanacija tre^jala
več let in temu je treba ustrez-
no prilagoditi tudi kolobar.
Enako je treba ravnati tudi
tam, kjer je večji ali manjši del
ornice odnesen, navoziti pa je
treba novo bolj ah manj surovo
zemljo.
Travnike z nanosi mulja do-
bro prebranamo, ko so dovolj
suhi. Tanjše nanose na strniš-
čih ali neobdelanih njivah za-
orjemo. Na njivah s posejjino
pšenico pričakujemo poškod-
be koreninskega sistema zara-
di fizikalnih, kemičnih in bi-
oloških procesov. Kmetovalci
naj upoštevago navodila lokal-
ne pospeševalne službe, ki bo
za posamezne njive ocenila vr-
sto poškodbe in dala ustrezna
navodila.
Kvaliteta življenja.
se pozna po kmetil
Na Vrhu nad Laškim so se
sestali na prvem občnem
zboru člani SKZ - LS po-
družnice Vrh. Vanjo je
vključenih preko 140 ljudi
in teritorialno pokriva več
kot tri petine občine Laško.
Poročilo o dosedanjem de-
lu, program dela za bodoče
delo, volitve in aktualna pro-
blematika na področju kme-
tijstva so bile osrednje točke
nedeljskega zbora. Prav
slednja, ki je dajala ton tudi
nadaljnjemu delu, je bila še
posebej živahna, saj je
v kmetijski zakonodaji še ve-
liko nedorečenega in zato ni
slučaj, da je dosedanji pred-
sednik Slavko Seitl med
drugim omenil negotovost,
ki vlada med ljudmi - pred-
vsem kmeti. Zato so se v iz-
vršnem odboru stranke do-
govorili, da medse povabijo
ljudi, ki bodo znali ljudem
povedati kar jih teži.
Tako je beseda tekla na-
mesto o Zakonu o zadrugah,
ki je v fazi sprejemanja, o za-
konih o vračanju zadružnega
premoženja, o gozdovih,
o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju in o privj,
tizaciji. O vsem tem so ji^
odgovarjali predsednik ob«
ne Laško Miloš Varšec, pre(
sednik občine Šmarje p
Jelšah Franc Potočnik j
Štefan Domej, član gospj
darske zbornice Avstrije
Koroške Slovence, ki je udj.
ležence pozdravil v imem
Koroških Slovencev in me«
drugim dejal, da med njiiJ
vlada izredno zanimanje ^
razvoj Slovenije na gospo,
darskem in političnem po.
dročju. V nadaljevanju pa je
omenil še to, da je slovensfc
kmet v primerjavi z avstrn
skim v težjem eksistenčnem
položaju, dotaknil pa se je
tudi vloge kmeta, po kate.
rem se vidi tudi kvaliteta živ.
Ijenja v pokrajini. Kritično
so spregovorili tudi o del
posameznih resorjev v oj
činski vladi in delitvi delei
proračuna, ki je namenjen:
kmetijo.
Po bogati razpravi so ;
predsednico SKZ - LS p
družnica Vrh izvolili Joži<
Krašovec.
VLADO MARO
Letošnja pomoč zadnjič?
Obnašamo se kot neizčrp-
no bogata družba, je bilo
slišati na zadnji seji šent-
jurske vlade, ki je obravna-
vala prošnjo melioracijske-
ga odbora drameljske doli-
ne za denar za letošnje prvo
temeljito čiščenje. Kaže, da
je ta denarna pomoč tudi
zadnja, saj so rekli, da je de-
nar, ki ga občina ima, name-
njen predvsem za pridobi-
vanje novih zemljišč še
v drugih krajih občine.
Lastnikom melioriranih in
komasiranih zemljišč bodo
letos še plačah čiščenje. Leta
1985 so v drameljski doUni
s hidro in agromehoracijami
meliorirah in komasirah 191
hektarov zemljišč in s tem
pridobih nove njive ter nas-
ploh večje možnosti za izra-
bo zemlje. Za meUorireuio
zemljo ni potrebna le pri-
merna kmetijska obdelava,
pač pa tudi vzdrževanje, si-
cer se učinki izjemno dragih
naložb izgubijo. Lastniki so
vzdrževah   svoje   brežine.
vendar pa bi se morale vsako
leto očistiti tudi vodne rastli-
ne iz jarka. Tega pa vsi niso
počeh in se je nabralo tudi
vehko mulja.
Mehoracijski odbor dohne
je šentjursko občino v začet-
ku februaija zaprosil za de-
nar za prva temeljita vzdrže-
valna dela. Vrednost del, ki
jih bodo opraviU letos, je 292
tisoč dinarjev, samo strojno
odstranjevanje mulja iz jar-
kov pa bo stalo približno 155
tisoč. BJ
Pojasnilo
Adi Pirtošek, zaposlen
v jami Preloge in stanujoč
na Trgu Edvarda Kardelja
3 v Velenju ni v nikakršni
povezavi s člankom Doku-
menti so izginili, ki smo ga
objavih v prejšnji številki
Novega tednika. V članku
je govora o Adiju Pirtovšku
iz Skornega, ki ni več zapo-
slen v Rudniku lignita Ve-
lenje.
Določili
gradbeno ceno
Povprečna gradbena ceill
za kvadratni meter stanov*
nja, ki ne upošteva komunal-
no ureditev in vrednost zem-
ljišča, znaša v šentjurski ob-
čini 10.451 dinarjev. V sosed-
njih, šmarski in konjiški ob-
čini je ta cena 11.164 oziroma
11.200 dinarjev.
BJ
Stelflina na poliodu
Lastniki psov in mačk
v konjiški občini morajo po-
skrbeti za stalen nadzor svo-
jih živali. Le tako je mogoče
zmanjšati nevarnost, da bi se
steklina razširila med njimi
in s tem ogrozila ljudi. Konji-
ški izvršni svet bo čez mesec
dni pogledal, če je njegovo
priporočilo zaleglo - če ne
bo, bo sprejel stroge ukrepe.
Veterinarska inšpekcija je
lani v konjiški občini ugoto-
vila 32 stekhh živah. Med nji-
mi je bilo n^več hsic, vendar
pa tudi dve mački. V letu dni
so zabeležili tudi 56 ugrizov
psov - podatek je za krjge
brez območja Loč. Zaradi
razširjenosti stekhne in ne-
varnosti, da so okuženi tudi
psi, so stroški zdravljenja
pasjih ugrizov že pri najbolj
blagih obUkah visoki. Prese-
gajo 5000 dinarjev in to brez
stroškov za bolniške odsot-
nosti in izpad proizvodnje.
Tudi cena zdravljenja pasjih
ugrizov je - ob strahu pred
razširitvijo smrtno nevarne
stekhne, - rzizlog za ta poziv
izvršnega sveta. MBP
izobraževanje štirinožcev
Ivan Polesnik, kije doma s Polzele, je že vrsto let znan kinolog. Skrbi za poučevanje vseh
vrst psov, ima pa tudi svojo pisarno nemških ovčarjev, ki se imenuje Vimperška psarna.
S svojimi psi je bil kar trikrat na svetovnih in enkrat na evropskem prvenstvu. Sedaj je
v sodelovanju z društvom rejcev nemških ovčarjev iz Pesnice pri Mariboru pripravil začetni
tečaj za vse vrste psov. Tacaj seje začel minuh teden in bo trajal tri mesece. Poleg tega vodi
tudi nadaljevalni tečaj in treninge za tiste pse z vodniki, ki nastopsgo v obeh republiških
hgah A in B. T. TAVČAR
Bio dom za prijeten dom
OžIvUen Pocajtov mlin na Teharski cesti
Pred dobrimi tremi meseci je zasebni
podjetnik Zdravko Bizjak v starem Po-
cajtovem mlinu na Teharski 111 odprl
trgovino s pohištvom. Danes je to ena
večjih prodajaln in spada med trgovi-
ne, ki presenečajo z dobro ponudbo,
lepim videzom in velikim številom
razstavljenih kosov pohištva. Verjetno
je tudi zato obiskovalcev vedno dovolj.
Bio dom na Teharski cesti ima to
prednost, da ima na voljo dokaj veliko
površino. Od bivše MUnsko-predeloval-
ne industrije so vzeh v najem 600 kva-
dratnih metrov, od tega je opremljeno
300 kvadratnih metrov površine, v na-
slednjih mesecih pa bodo uredih še do-
datnih 150 kvadratnih metrov. V teh
prostorih je mogoče najti vse za opremo
hiše ah stanovanja in tudi pisarn. Ome-
niti velja izredno zanimivo in lepo po-
nudbo kuhinj Gorenja, to pa bodo do-
polnili še s programom italijanskih ku-
hinj. Poleg spalnic in otroških sob ponu-
jajo v Bio domu usnjene sedežne garni-
ture ter pisarniško opremo domačih in
tujih proizvajalcev. A ne prodajajo samo
pohištva, temveč tudi svetujejo, kako
opremiti stanovanje, zato im^o zaposle-
nega arhitekta. V zadnjem času se veh-
ko ukvarjajo tudi z opremo objektov in
pisarn.
Vse delo opravljjuo štirje zaposleni
ljudje, da bi hitreje in lažje ustregh kup-
cem, pa uvajajo poslovanje preko raču-
nalnika. Za hitrejšo dostavo so v Bio
domu pred kratkim kupih kombi, zato
zdaj urej^o okolico trgovine ter parkir-
ni prostor. Zdravko Bizjak je z rezultati
trimesečnega dela zadovoljen, obenem
pa kuje načrte za naprej. Ponudbo v tr-
govini bi radi še dopolnih, predvsem
z raznimi unikatnimi izdelki, kot so prti,
pregrinjala, skratka, drobne stvari, ki
sodijo k opremi bivalnega prostora. In
da ne bi kar tako nosih imena Bio dom,
nameravajo v trgovini ponuditi izdelke
za zdravo, naravno opremljanje prosto-
rov. Tu imajo v mislih predvsem razne
blazine in pregrinjala iz naravnih mate-
rialov in bio pohištvo, če bo med kupci
zanj dovolj zanimanja.
INTERVJU - FOTOREPORTAŽA
21. MAREC 1991 - STRAN 15
Učitelj, veš svoj dolg?
pogovor z Marlanco DJokovIč - Da bi bil pouk slovenščine privlačen
pet let je, odkar je Mar-
janca Djokovič v nekatere
celjske osnovne šole uvedla
l^rožke slovenskega jezika,
bi pomagala številnim
j,trokom, ki jim jezik pov-
zroča preglavice. Pri delu ji
je pomagalo 8 prostovoljk,
zdaj jih je več kot 100.
O krožkih razmišljajo tudi
^ugod po Sloveniji...
Vzgojna posvetovalnica
deluje v okviru Centra za so-
cialno delo v Celju že 23 let.
I^amenjena je otrokom in
staršem, ki potrebujejo stro-
kovno vzgojno-svetovalno
pomoč. Pomemben smoter
posvetovalnice je predvsem
v vnaprejšnjem preprečeva-
nju težav in motenj v dušev-
nem razvoju otrok. Ekipo
posvetovalnice sestavlja pet
strokovnih delavcev, vodja
pa je Marjanca Djokovič,
prof. defektologinja.
Je ena redkih ljudi, ki svo-
je delo opravljajo s srcem.
Otrokom poinaga na vseh
področjih, tako pri telesni
vzgoji kot pri matematiki,
pred nekaj leti je postala po-
zorna na dejstvo, da ima naj-
več naših osnovnošolcev te-
žave ravno pri slovenskem
jeziku. Da bi tem otrokom
pomagala, je uvedla t. i. krož-
ke slovenskega jezika. Prav-
zaprav so to skupinske vaje
za otroke, ki jim materin je-
zik dela težave. Učenci, ki
krožke obiskujejo, dosegajo
vse boljše rezultate. Takšne
krožke nameravajo sedaj
uvesti tudi po drugih sloven-
skih krajih.
A do danes je Marjanca
edina, ki je prešla od besed
k dejanjem...
Krožek slovenskega jezi-
ka ste uvedli v šolskem letu
1986/87. Kaj vas je k temu
vzpodbudilo?
Do takšne oblike dela so
me privedle dolgoletne iz-
kušnje, ko sem po osnovnih
šolah sama izvajala podoben
program. Za to obliko pomo-
či je bilo s strani šol predla-
ganih vedno več učencev in
zato sem se za uvedbo krož-
ka tudi odločila.
Vendar pa ideja za organi-
zacijo ni bila samo moja, to
je bila ideja vseh mojih sode-
lavcev, veliko pa mi je poma-
gal tudi naš bivši praktikant,
sedaj    zunanji    sodelavec.
dipl. psiholog Matej Žnu-
derl.
Kaj je glavni namen
krožka?
Namen krožka je, da po-
magamo otrokom, ki imajo
težave pri branju in pisanju^
te težave nekako prebroditi.
To poskušamo predvsem na
koncu prvega ali na začetku
drugega razreda. V drugem
razredu opravljamo tudi de-
tekcijo otrok.
Kako?
Naredimo vso potrebno di-
agnostiko in ugotovimo vr-
sto težav (npr. govorne, pra-
vopisne ...). Nato otroke raz-
delimo na skupine. Vaje
otrok s tipičnimi težavami
vodijo prostovoljke, otroci
z večjimi težavami pa priha-
jajo v Vzgojno posvetovalni-
co. Tu delajo z njimi posebni
strokovni delavci.
Kateri otroci najpogoste-
je obiskujejo vaš krožek?
Krožek obiskuje 180 učen-
cev od prvega do četrtega
razreda. Precej je otrok iz
drugih republik, priseljen-
cev. Ti imajo težave zato, ker
v domačem okolju pač govo-
rijo svoj, srbohrvaški jezik.
Zato jim starši tudi ne more-
jo pomagati.
Zakaj, menite, ima toliko
slovenskih učencev največ
težav ravno pri materinem
jeziku?
Da bi to ugotovili smo na-
redili posebno analizo na
nižji stopnji osnovne šole.
'Glavni vzrok je najbrž v sami
'začetni metodi poučevanja.
Se pa zadnji dve leti v pouk
vnaša precej novosti; pojav-
lja se vse več nivojskih obUk
pouka, metoda poučevanja
slovenskega jezika se je
v zadnjem času spremenila
precej na bolje. Temu pri-
merno se izboljšujejo tudi re-
zultati.
Resnično se dela na tem,
da bi bil pouk slovenskega
jezika čim bolj privlačen.
Pri delu vam pomagajo
prostovoljke, večinoma di-
jakinje celjskih srednjih
šol. Ko ste krožek začeli, je
bilo teh prostovoljk osem,
sedaj jih je čez sto. Kaj jih
pri tem delu tako privlači?
Dijakinjam Gimnazije
Center se to šteje kot obvez-
na praksa. Sicer pa mislim,
da jih privlačijo predvsem iz-
kušnje. Marsikatera od teh
deklet, prostovoljk, bo nada-
ljevala študij v tej smeri.
Všeč pa jim je tudi delo
z manjšo skupino otrok, saj
tako najbolje spoznavajo nji-
hove težave. Med prostovo^j-.
kami smo izvedli anketo in
ugotovili, da jim je posebej
všeč program dela oz. učni
načrt. Seveda pa se jim teh
priprav ni treba strogo drža-
ti. To je samo osnutek.
Kako takšna učna ura slo-
venskega jezika poteka?
Krožek traja petinštiride-
set minut na teden. Učna ura
je sestavljena iz petih delov:
Na začetku je deset minut
ogrevanja. Pri tem otroci
prosto, oziroma tematsko
pripovedujejo. Sledi pet-
najst minut intenzivnega de-
la, nato pa pet minut premo-
ra, v katerem igramo razne
igre. S tem želimo otroke
motivirati za nadaljnje obi-
skovanje krožka.
Ti krožki so organizirani
za učence od prvega do četr-
tega razreda. Kaj pa starejši
učenci s podobnimi teža-
vami?
Za starejše učence organi-
ziramo inštrukcije, ki jih rav-
no tako vodijo prostovoljci.
Tudi ta obhka dela je
uspešna.
Kakšna je razlika med krož-
kom in inštrukcijami?
Krožki potekajo po skupi-
nah; inštrukcije pa so še bolj
individualne. Pravzaprav se
temu le reče inštrukcija, v bi-
stvu pa vsak prostovoljec
učencu, s katerim dela, nudi
tudi osebnostno oporo.
Ste s svojim delom zado-
voljni?
Lahko rečem, da sem
s svojim delom relativno za-
dovoljna. Vendar pa naše de-
lo ni merljivo. Vesela sem,
ko izvem, da so otroci, ki so
obiskovali krožek, vsaj pozi-
tivni. Vesela sem, da starši
radi sodelujejo z nami; tako
začno na otroka tudi sami
gledati drugače, s svetle
strani.
Dobra stran teh krožkov je
tudi v tem, da pri otroku iš-
čemo nekaj pozitivnega, pre-
ko česar se potem lahko uve-
ljavlja, s tem pa krepi svojo
samozavest.
Zaradi uspehov vaš kro-
žek dobiva vse večje razsež-
nosti. Zanj se sedaj zanima-
jo pedagoški delavci iz vse
Slovenije. Kako je s tem?
To je res. Tu sem imela že
kar nekaj obiskov, da sem
razložila svoje prijeme, svojo
metodo dela... To pa seveda
ni le moj koncept. Če mi ne
bi pomagali sodelavci in Ma-
tej Žnuderl, se tega dela ver-
jetno sploh ne bi lotila.
Drugod po Sloveniji so se
za krožek začeli zanimati se-
daj, ko so izvedeli, da po pe-
tih letih še vedno delamo, da
vse skupaj ni šlo v pozabo.
Tudi drugje nameravajo
ustanoviti podobne krožke.
Kakšni so vaši načrti za
prihodnost?
Predvsem bi radi delali še
naprej tako, kot smo do se-
daj. Seveda bi radi pritegnili
tudi čim večje število prosto-
voljcev. Veseli smo, da ima-
mo kljub vsemu še danes to-
liko mladine, ki želi pomaga-
ti brezplačno.
S to akcijo pa bomo po
celjskih osnovnih šolah prav
gotovo nadaljevali.
NINA-MARUŠKA
SEDLAR
Skateboard H
zadnji pozdrav zime
Foto
Edi Masnec
16. STRAN-21. MAREC 1991
NAŠI KRAJI IN

iiiiii, kj($i' družine živijo drugače
Mihaela Belak: »Angleži so hlaHnl In malo nori-'
»Za angleške razmere
sem plačana slabo, izkoriš-
čevalsko. Vendar mi gre
predvsem za to, da lahko
obiskujem šolo, da imam na
voljo prenočišče, hrano in
nekaj žepnine, ki mi je del
uspe tudi prihraniti,« pravi
Mihaela Belak, petindvaj-
setletna Celjanka, ki že leto
in pol živi v Londonu in je
au pair pri družini, ki ima
pet otrok.
Počitnice bodo, kot bi tre-
nil, in marsikatero dekle, sta-
ro od 18 do 27 let, se bo odlo-
čilo, da jih preživi v tujini
- kot varuška otrok ali au
pair. En par rok pri hiši
več... Med njimi je bila tudi
Mihaela, ki sta jo v London
zanesla nemirni duh in želja
po izpopolnjevanju anglešči-
ne. »Preden so v Ljubljani
odprli agencijo Erazem, so
dekleta v Anghjo hodila ta-
ko, da so se pisno povezala
s podobnimi agencijami na
Otoku. Te so jim posredova-
le naslove družin, ki so po-
trebovale pomoč. Angleži ra-
di sprejmejo Slovenke, ker
smo nekako domače,« pravi
Mihaela. »Ko sem se odprav-
ljala v London, me ni bilo
strah, saj sem vedela h kakš-
ni družini grem. Nadomesti-
la sem namreč prijateljico, ki
je bila tam že pred menoj.
Ker pa so živeli na vasi in je
bilo do šole daleč, sem se po
šestih mesecih preselila
v London, k drugi družini.«
Mihaela pravi, da so An-
gleži hladni, zato se ob pro-
stem času druži pretežno
s slovenskimi dekleti, ki jih
je v Londonu precej, pravi
pa, da je to verjetno posledi-
ca domotožja. Sicer pa meni,
da im^o Angleži do tujcev
dokaj nenavaden odnos. Ko
je prvič doživela, da so se lju-
dje obrnili proč, ko je pove-
dala, od kod je, jo je to priza-
delo, potem pa se človek te-
ga privadi, pravi.
Svoj delovni vsakdan Mi-
haela opisuje: »Družini po-
magam pri zajtrku, nato po-
spravim in odpeljem otroke
v tri minute oddaljeno šolo.
Popoldne grem ponje in vča-
sih skuham večerjo, sedaj,
ko so uvideli, da znam ku-
hati.
Angleške družine živijo bi-
stveno drugače od sloven-
skih. To jim narekuje že dru-
gačen delovni čas, sicer pa
Angleži neprestano hitijo in
nim^o časa niti sesti pred
televizor, pripoveduje Miha-
ela. »Zdijo se mi malo nori,«
se je izrazila sUkovito. Mate-
re so večinoma doma in se
zato precej posvečajo otro-
kom, jim pomagajo pri pisa-
nju domačih nalog in se z riji-
mi pogovarjajo, tako da jih
ne prepuščeno televizorjem.
Družine, ki najemajo de-
kleta za pomoč pri gospo-
dinjstvu, so obič^no pov-
prečne meščanske. Da je tre-
ba otroke spremljati v šolo,
pa narekuje angleški zakon,
ki pravi, da otroci pod 15 le-
tom ne smejo sami do šole in
prav tako ne smejo biti sami
v hiši. Gre predvsem za to,
da bi preprečiU ugrabitve
otrok, ki so dokžo pogoste, in
da v stanovanje ne bi stopil
nihče, ki ni povabljen ali na-
ročen. Tako Mihaela, ki se
sme po hiši, kjer stanuje, gi-
bati popolnoma prosto in so
jo sprejeh kot članico druži-
ne, v stanovanje, ne sme spu-
stiti popravljalca pomivalnih
strojev, če ji domači prej ni-
so povedali, da bo prišel.
Dekleta, ki se prijavijo za
pomoč v gospodinjstvu, ima-
jo od štiri do pet ur delovnih
obveznosti dnevno, pogosto
pa se še podaljš^o. Marsika-
tero dekle nima možnosti
obiskovati šole; angleščine
pa se po Mihaelinih besedah
naučiš le tam. Kakšni bodo
spomini na dobro leto in pol,
preživeto v Londonu, ko se
bo poleti verjetno vrnila
v Celje? »Ko se bom vrnila,
se bom verjetno spominjala
le lepih stvari, tako kot naši
fantje, ki pridejo iz vojske.
Ampak zapomnila si bom tu-
di grenke, ki jih ni vehko, so
^^""^      NATAŠA GERKEŠ
Šoštanlčani za
vse žene
Mestni odbor Rdečega kri-
ža v Šoštanju je poleg krvo-
dajalske akcije pripravil še
tradicionalni obisk vseh bol-
nih žena in tistih, ki so že
dolga leta priklenjene na po-
steljo. Aktivisti Rdečega kri-
ža so tudi letos za bolne in
nepokretne žene pripravili
ob prazniku žena skromna
darila in čestitke, česar so bi-
le obdarovanke iskreno ve-
sele.
Organizacija Rdečega
križa v Šoštanju, ki jo zadnja
leta uspešno vodi Ivan med-
ved, se za pomoč pri obdaro-
vanju zahvaljuje Trgovske-
mu podjetju Merx-Blagovni-
ca in trgovini Sezam.
V. KOJC
Darovalci krvi
v Šoštanju
Da se ljudje vsebolj za-
vedajo vrednosti člove-
ških življenj, dokazuje tu-
di zadnja krvodajalska
akcija v Šoštanju, ki se je
je udeležilo več kot dve-
sto ljudi. Med darovalci
so bili delavci šoštanjske
termoelektrarne, obrtni-
ki, gospodinje in mnogi
drugi.
Krvodajalska akcija je
uspela tudi na račun pri-
zadevnega Mestnega od-
bora Rdečega Križa Šo-
štanj, ki je poskrbel za
uspešno pripravo.
V. KOJC
Kana odslej tudi s pedikuro
Marico Akerman sicer poznamo kot spretno oblikovalko modernih frizur,
v zadnjem času pa svojo dejavnost razširja tudi na področje pedikure. Tako
lahko prvič v Žalcu z n^sodobnejšo opremo in preparati ter predvsem
spretnimi rokami odstranijo trdo kožo na podplatih, sanirajo kurja očesa in
vraščene nohte in podobno. Prednost je predvsem v tem, da ni čakalnih vrst,
s£0 se za srečanje dogovorimo po telefonu. EM
Najstarejša Galičanka
v KS Galicija so v soboto pripravili pro-
slavo za Dan žena s kulturnim progra-
mom. Na njej so se zbrale številne krajan-
ke, ki so bile s prireditvijo zelo zadovolj-
ne, predstavniki krajevne skupnosti Vla-
dimir Jošt, Katica Petrin in Dragica Trat-
nik pa so obiskali najstarejšo krajanko, 91
letno Marijo Jelen. Voščili so ji za osmi
marec in bližnji rojstni dan.
Marija Jelen je bila ena izmed petih
otrok, ki so že zelo zgodaj izgubili mater
in zato je pretežni del dela in skrbi padel
na Marijina ramena. Poročila se je na
kmetijo, kjer so se ji rojevaU otroci, sku-
paj devM, od katerih jih osem še živi.
Marija je že 27 let vdova, jesen svojega
življenja pa preživlja pri hčerki Mariji. Ob
obisku je bila sama doma, saj so bili drugi
še na polju, ona pa je med tem kuhala
kosilo in pekla kruh. Zdravje ji torej še
dobro služi, tudi noge jo dobro nesejo, le
oči ji ne služijo več kot bi ji morale. Ob
njenem prazniku se lepim željam doma-
čih in sokrajanov pridružujemo tudi mi
z vami bralci. Na sliki: Marija Jelen spre-
jema voščilo sokrajanov.
T.TAVČAR
Spomladanska
očiščevalna
akcija       d
Tudi letos bo JP Kornu
nala Celje, PE Javne na.
prave organizirala spo.
mladansko očiščevalno
akcijo v celjski občini, i^j
bo zajele vse krajevn^
skupnosti. Pred akcijo sc
pripravili s predstavnilcj
vseh krajevnih skupnosti
ustrezne pogovore, kdaj,
kje in kako bo akcija poi
tekala, da bi mesto i^
okoUco resnično očistili
vsega, kar ga zdaj kazi,
Letos je navlake več tudi
zaradi lanske poplave,
okolja ni bilo moč po.
vsem očistiti tudi zaradi
hitro nastopajoče zime.
Z akcijo bodo začeU 22.
marca in bo trajala do 25^
marca v krajevnih skup.
nostih Aljažev hrib in
Pod gradom. Od 25. do
27. marca bosta na vrsti
krajevni skupnosti Štore
in Teharje, od 2. do 5,
aprila Trnovlje in Ljubeč-
na, od 5. do 8. Vojnik in
Strmec pri Vojniku, od 8.
do 10. Frankolovo in Do-
brna, od 10. do 12. Škofja
vas in Hudija, od 12. do
15. Šmartno v Rožni doli-
ni in Ostrožno, od 15. do
17. Lava in Medlog, od 17.
do 19. Nova vas in Dolgo
polje, od 19. do 22. Dečko-
vo naselje in Gabeije, od
22. do 24. Center in Karel
Destovnik-Kajuh in od
24. do 26. aprila KS Savi-
nja in Slavko Šlander. Za
KS Svetina se še bodo do-
govorili.
V vse krajevne skupno-
sti bodo kontejnerje (šte-
vilo bodo dogovorili
s predstavniki KS) name-
stili na dan začetka akcije
ob 14. uri ter jih odstranili
zadnji dan sikcije med 12.
in 14. uro. V akciji bosta ^
sodelovala tudi Surovina
in Dinos zaradi razvršča-
nja uporabnih odpadkov.
Želja je, da bi se v tej ak-
ciji resnično odstranilo
vse tisto, kar kazi okolje,
v katerem živimo.
T. VRABL
Za čisto okolje
Da so se Polzelani akcije za
čisto okolje lotili resno, kažejo
lepeiki na oglasnih deskah, na
katerih je razpored odvoza
kontejnerjev za ves mesec in
za vsa naselja v krajevni skuR
nosti.
Pri tej akciji bodo sodeloV
člani Hortikultumega društ
Turističnega društva, učel
Osnovne šole Vere Šlander
ostaU krcoani. Namerav^o
očistiti zelenice, obrez
okrasno grmičevje in odstra
ti največja divja odlagališča,
jih je v krajevni skupnosti t
nekaj. Glede na to, da so t
vembrske poplave pustile pl
cejšnje razdejanje in naplavi
imajo v tem času veliko d<
kmetje in ostali lastniki ze
Ijišč, ki te naplavine odstrar\j
jejo. T. TAVČ4
Letos pet nočniii ribolovov
Ribiška družina Celje je
tudi za letos pripravila pro-
gram tekmovanj, kijih bo or-
ganizirala ob Smartinskem
jezeru. Med njimi je kar pet
nočnih ribolovov, ko bodo
ribiči preizkušali svojo
spretnost ob lovljenju rib ro-
paric, ki jih je v Smartin-
skem jezeru dovolj. Nočni ri-
bolovi bodo 25. maja, 22. ju-
nija, 20. julija, 24. avgusta in
21. septembra, vedno s pri-
četkom ob 20. uri. Ob tem
bodo pripravili še dve tradi-
cionalni tekmovanji: 18. ma-
ja meddružmsko tekmova-
nje mladincev v ribolovu,
kjer bodo sodelovali člani ri-
biških družin Zveze ribiških
družin Celje in pobratene ri-
biške družine, 8. junija pa bo
še družinsko tekmovanje za
naslov ribiški car. Prvo tek-
movanje se bo začelo ob 8.,
drugo pa ob 7. uri.
Celjski ribiči bodo aktivni
tudi vsako drugo in zadnjo
soboto v mesecu od aprila do
vključno septembra, ko bo-
do sodelovali v delovnih ak-
cijah na gojitvenih ribnikih,
Smartinskem jezeru in pov-
sod, kjer bo potrebno.
Do manjših sprememb je
prišlo tudi v ribolovnem re-
žimu. Tako je ribolov roparic
(som, ščuka, smuč) v Smar-
tinskem jezeru dovoljen od
1. marca do 15. novembra,
ribolov belih rib od 1. marca
do 15. oktobra in ribolov po-
strvi v Savinji, Hudinji in
Tesnici od 1. aprila do 30.
septembra. Najmanjša dolži-
na za ulov krapa je v vseh
ribolovnih vodah ribiške
družine Celje 28 cm, o ulovu
trofejnih rib pa je treba takoj
obvestiti ribiško družino Ce-
lje. Za trofejne ribe štejejo:
som dolžine nad 180 cm,
smuč nad 100 cm, ščuka nad
110 cm, krap 90 cm, Unj
40 cm, amur 100 cm, podust,
platnica in postrv 60 cm, su-
lec 100 cm in hpan 50 cm.
• T. VRABL
Materinski
dan v mozirski
občini
Slovenski krščanski de-
mokrati v mozirski občini se
pripravljajo na praznovanje
ustanovne obletnice, poča-
stih pa bodo tudi materinski
dan.
V petek, 22. marca, bodo
ob 18. uri na Ljubnem pri-
pravili okroglo mizo z naslo-
vom V znamenju časa. Teme
pogovora bodo družina, mati
in današnji čas. Na predava-
nje so poleg zakonskega pa-
ra povabili tudi profesorja
Vinka Potočnika z maribor-
ske teološke fakultete. Na
materinski dan, v ponede-
ljek, 25. marca, pa bo o po-
menu tega dne predaval An-
ton Kunsteij.
U.K.
Dvajset let KZA Aljažev hrib
Med neg starejšimi klubi zdravljenih alkohoUkov na
celjskem območju je KZA Aljažev hrib v Celju, ki slavi
letos dvajset let obstoja. Trenutno ga vodi Anton Vin-
diš, v njem pa je v dveh delovnih skupinah 22 članov
pretežno s področja šmarske in šentjurske ter delno
celjske občine. Ob jubileju bo KZA Aljažev hrib
v soboto 23. marca, pripravil proslavo, ki bo združena
z rednim letnim občnim zborom. Začela se bo ob
deveti uri v prostorih kulturnega doma v Šmaiju pri
Jelšah. V delovnem in kulturnem programu bodo
sodelovali zdravljene! in terapevti. Člani KZA Aljažev
hrib so na srečanje povabili predstavnike šestnajstih
klubov, saj želijo, da bi srečarvje v Šmarju pomenilo
začetek tesnejšega sodelovanja. Zdaj je vsak klub
ceUce zase, kar v mnogih primerih ni nsOboljše. Gre za
občutljivo področje zdravljenih alkohohkov, kjer
kljub dolgoletnim prizadevarvjem za odpravo posledic
in težav ostane cela vrsta odprtih problemov.
T. V.
Prodajna mesta ribolovnih dovolilnic
Za Šmartinsko jezero:
Ribiška koča na polotoku Brezova
Darinka Božič, Runtole 8
Emilija Razgoršek, Brezova 44a
Irena Jamnišek, bife v Šmarjeti
Majda Žagar, bife Raj ob pregradi Šmartinskega jezera
Pisarna Ribiške družine Celje, Čopova 19.
Cene enodnevne dovolilnice za bele ribe je 150 dinarjev,
za roparice pa 200 dinarjev.
Za slivniško jezero in Voglajno
Glavna recepcija Železarne Štore
Gostišče Mulej-Gologranc, Prožinska vas
Gostinsko in trgovsko podjetje »EX«, Šentjur
Gostišče Hvalec-Kolar, Nova vas
Gostišče Lesjak, Gorica pri Slivnici
Pavel Menhard, Rakitovec 1
Karel Artiček, Grobelce 26
Karel Pušnik, pod pregrado Tratna
Jože Šeško, pod pregrado Tratna
Ribiški dom Tratna ob Slivniškem jezeru
Cena enodnevne dovolilnice za roparice kakor tudi za
ostale ribe je 200 dinarjev.
$P0RT
21. MAREC 1991 - STRAN 17
Bockvji prihajajo
prva profesionalna boksarska revija v Sloveniji
ljubitelji boksa v Celju in
jir^i okolici bodo lahko prišli
08 svoj račun ob koncu na-
slednjega delovnega tedna,
natančneje v petek 29. marca,
^0 se bo v dvorani Golovec ob
j9. uri pričela prava revija
profesionalnih borb. Predvi-
dene so tri, začinjena pa bo
s sbow-programom nekaterih
{jianih pevcev.
Po kvaliteti bo to najmočnej-
ja prireditev profesionalnega
boksa v Jugoslaviji doslej. Or-
ganizator spektakla je Eso-
comnierce iz Celja oziroma
[^jegov lastnik Alojz Kuljad,
nekdaj celjski košarkar, ki pa
se je kot poslovnež znašel
v boksarskih vodah. Kot me-
nadžer si želi pod svoje okrilje
vzeti celo Miodraga Peruno-
viča.
Perunovič spada med naše
nžouspešnejše amaterske bok-
sarje, saj je osvojil srebrno me-
daljo na SP in zlato na EP.
Med profesionalci je 33-letni
boksar srednje kategorije (do
73 kg) imel že 24 dvobojev. 17-
Icrat je zmagal, petkrat izgubil
in dvakrat boksal neodločeno.
Trenutno je interkontinetalni
prvak; to naj bi bila peta verzi-
ja med profesionalci. V glavni
borbi sporeda se bo pomeril
z Amadauem Bagoyogom iz
Malija. Afričan je dobil dva-
ncost od petnajstih profesi-
onalnih dvobojev, od tega šest
z knock-outom. To bo hkrati
zadnja preizkušnja Perunoviča
pred obrambo titule 17. maja
v Baslu.
V prvi borbi se bosta v težki
kategoriji pomerila amaterja
Darko Gajanič, (140 kg), član
BK Celje, in Miro Flajšar iz
Ptuja. Dvoboj bo tr^al pet
rund po dve minuti, Sentjur-
čan Gajanič pa je v petnajstih
borbah le enkrat izgubil, en-
krat pa je bil izid neodločen.
V super peresni kategoriji se
bosta spopadla Dragan Kono-
valov in Portugalec Bernardi-
no de Ohviera. Tudi druga pro-
fesionalna borba bo trajala šest
rund po tri minute, v ringu pa
si bosta stala nasproti Zdravko
Prizor z dvoboja v Beogradu 21. septembra lani. Perunovič je
takrat drugič obranil naslov prvaka, potem ko je po prekini-
tvi v 11. rundi premagal Čilenca Yaneza. V 2. rundi je bil
Perunovič že na tleh, vendar se je kasneje pošteno maščeval.
Kostič in Francoz Remi Du-
verger. 26-letni Kostič, ki prav
tako kot Perunovič boksa
v srednji kategoriji, še ni izgu-
bil profesionalnega dvoboja;
v štirih je dvakrat zmagal pred
iztekom dogovorjenega časa in
zaradi načina boksanja spada
med najatraktivnejše tekmo-
valce.
fGlavna borba večera bo tra-
jala osem rund. Organizator
prireditve Alojz Kuljad je še
dodal: »Takšne revije so v Ju-
goslaviji zelo priljubljene, kar
kaže tudi podatek, da so v zad-
rtih šestih mesecih bile bolje
obiskane kot vse tekme 1.
zvezne nogometne Uge v jesen-
skem delu. Čeprav borbe s ta-
ko kvahtetnimi tekmovalci
npr. v Leskovcu ne bi bUe ri-
zične glede finančnega kritja,
sem se odločil tukajšnjim pri-
vržencem, ki mislim da jih že
zdaleč ni malo, ponuditi kciko-
vostno in atraktivno predsta-
vo. Show naj bi trajal tri ure ah
več, popestrih pa ga bodo Zo-
ran Kalezič, Bora Dordevič in
Svetomir Radojčič. Vstopnice
bodo po 300 dinarjev, ponudih
pa jih bomo tudi sindikatom.«
Profesionahia jugoslovan-
ska zveza, ki deluje že nekaj
mesecev, je pokrovitelj revije,
ki pa je tudi prijavljena med-
narodni organizaciji IBF. Teh-
tanje tekmovalcev, ki bodo
v ringu nosih 16 unčne rokavi-
ce, bo dan prej, ob 12. uri.
DEAN ŠUSTER
POGLEDI
Šport kot imidž nove države
Razklanost jugoslovanske
federacije (ali karkoli naj bi
že bila ta struktura, nam še
vedno določa naše meje), se
vsebolj kaže tudi v našem
športu, morda ne ravno na
reprezentančni oziroma me-
državni ravni, saj se vsi,
predvsem boljši športniki
zavedajo, da jim bojkotiranje
modrih dresov s plamene-
čim grbom lahko pomeni sa-
mo nenastopanje na velikih
tekmovanjih kot so olimpij-
ske igre ali svetovna prven-
stva. Strah vrhunskih šport-
nikov je upravičen, saj bodo
posamezne republike spreje-
te v svetovne športne organi-
zacije po razmeroma dolgo-
trajnih postopkih. Je že tako,
da recimo svetovna olimpij-
ska organizacija velja za eno
najbolj konservativnih sve-
tovnih struktur, katere vodi-
lo je, da nikoli ne prehiteva
uradne politike.
Če smo v fazi razdruževa-
njajugo narodov že takoj od-
šteli reprezentante ali vrhun-
ske športnike, ki imajo od
razpadajoče države kljub
vsemu še neke zgoraj ome-
njene koristi, pa je potrebno
takoj opozoriti tudi na zade-
ve v našem športu, ki že očit-
no kažejo odcepitvene tež-
nje. Hrvaški klubski šport je
s pristopom, ki ga gojijo vsa
leta po Univerzijadi dokazal.
da se z imidžem Hrvatske ni
igrati. Domala vsi klubi, ki
so v svojih športih najboljši
so se oplemenitili s tujci in
Hrvatsko na ta način pred-
stavili Evropi. Hokejisti
Medveščaka so najbolj tipi-
čen primer take usmeritve,
prevzeli so primat osvajanja
državnih prvenstev Olimpiji
in Jesenicam, na tekmova-
nju za evropskega prvaka pa
so se uvrstili na peto do
osmo mesto, kar je kljub
vsem rezultatom v ostalih
športih, eden največjih uspe-
hov hrvaškega športa in naj-
večji dosežek Jugoslovanov
v katerikoli hokejski konku-
renci.
Podoben je primer vater-
polistov, čeprav ima Zagreb
veliko bogatejšo tradicijo
v tem vodnem športu kot
v hokeju. In zadnji primer, ki
ga velja omeniti, je seveda
velika zmaga odbojkaric
Mladosti v finalu evropskega
kljubskega tekmovanja. Vsi
omenjeni klubi pa imajo ne-
ko podobnost v sistemu
zmage za vsako ceno. Ob
peščici domačih igralcev so
se odločili, da na vseh manj-
kajočih mestih v ekipah do-
kupijo športnike iz tujine, če
jih ne dobijo v jugoslovan-
skem prostoru, to pa pomeni
veliko, res veliko fmančno
zaledje, ki pa ga Slovenci pa
Piše: Miha D. Štamcar
tudi jugoslovanski klubi ni-
majo. Morda sta tu izjema
srbska kolektiva Crvena
zvezda in Partizan, izjemo pa
imamo na področju prodaja-
nja svojega imidža skozi
šport tudi Slovenci.
Slovenska vlada je med
idejami s katerimi poskuša
rešiti Elan prišla do rešitve
po kateri so Elanu nakazali
750.000 dinarjev, v zameno
pa se je na Elanovih smuč-
kah pojavil ne ravno majhen
napis, Slovenija. Ako že gra-
jamo našo vlado, kadar dela
napake, je treba priznati, da
si verjetno večje in cenejše
reklame, kot je bila zmaga
Francija Petka z vzdignjeni-
mi smučmi Slovenija ne bi
mogla zamisliti, škoda je le,
da mora najprej propasti fir-
ma kot je Elan, da komu pri-
de na misel tudi dobra ideja.
Obvestilo za IJubiteije rokometa
Sobotno srečanje 2. zvezne rokomente lige med Slovenj
Gradcem in Celjem Pivovarno Laško se bo pričelo ob 19.
uri, uro in pol prej pa bo izpred Vrtnice odpeljal avtobus
namenjen navijačem. Cena je 100 din, v primeru velikega
zanimanja pa bodo organizatorji poskrbeh za dodatni
prevoz.
Vitezi postali Klateži
Klateži Auto plus so postali prvaki zimske hge v malem
'Nogometu. Ekipa igra hiter, tehnični nogomet, in tudi v spomla-
danski Ugi namerava poseči v boj za najvišja mesta. Zanimivo je,
•^ako si je ekipa nadela to ime: kot je povedal kapetan ekipe in
^^di najboljši strelec zimske lige Boro Simič, so se prej imeno-
vali Vitezi, na nekem turnirju pa so srečali, kot sam pravi, zelo
simpatične »hašišarje«, ki so se imenovali Klateži in so od njih
Prevzeli to ime. »Ni ga sponzorja, ki bi od nas lahko zahteval, da
spremenimo to ime, pravi Boro.
Na sliki Klateži; stojijo z leve Rajko Medo, Marjan Gruden,
l^obi Mastnak in vodja ter kapetan Boro Simič, sedijo: Zoran
l^azič, Edeti Pukl, Mičo Ivančevič in Dževad Zukič. Manjkajo:
'Jušan Srdič, Goran Malikič in Dafič.
DERBI. V2. kolu SNL sta se v Celju pomerila Ingrad Kladivar
in Partizan Hmezad iz Žalca. Minimalno zmago domačinov je
v izenačenem srečanju pospremilo 600 gledalcev.
FOTO: EDO EINSPIELER
PANORAMA
Nogomet
SL
Ingrad Kladivar - Partizan
Hmezad 1:0 (1:0), Rudar (V)
- Domžale Lek 1:1 (1:1), Mura
- Steklar 2:0 (0:0).
Lestvica: 1. Slovan 26, 2. Ru-
dar (V) 24, 8. Kladivar 16, 4.
Steklar 12 in 15. Partizan Hme-
zad zli točkami.
Karate
Republiiko prvenstvo
Tekmovanje je bilo na Kode-
Ijevem v Ljubljani. Rezultati:
sujjerlahka: 3. Cimperman,
(Žalec) in Novakovič (Celje),
lahka: 3. Stisovič (Petrovče).
Vsi trije so se uvrstili na držav-
no prvenstvo v Titogradu.
Odbojka
2. ZL: ženske, zahod
Celje - Nova Gorica 3:1 (13,
- 9, 3, 6).
Lestvica: 1. Pula 26, 7. Celje
10, 10. Poreč 6.
SL: moški
Vizura Celje - T. O. Brezovi-
ca 3:2 (5, - 12, - 14,10,11).
Lestvica: 1. Granit 32, 9. Vi-
zura Celje 12, 12. Pomurje 4.
Rokomet
2. ZL
Kolinska Slovan - Partizan
21:15 (10:7), Jugoturbina
- SRK Velenje 30:28 (23:23,
13:12), že prej odigralo sreča-
nje s Spliteksom.
Lestvica: 1. Pivoveima Laško
33, 2. Partizan 30,3. Velenje 26,
4. KoUnska Slovan 24.
Namizni tenis
1. SL: moški
Ingrad - Gorica 9:0 (igrali:
Maras, Kus in Štrljič), Ingrad
- Melamina neodigrano (gost-
je niso prispeli).
Brez registriranega rezultata
Ingrad - Melamin je še s tekmo
več na prvem mestu TVD Par-
tizan iz Gorenje Radgone pred
Ingradom, ki pa ob eni zmagi
postane prvak.
Košarka
Vaterpolo
SL: moški
Celje - Mavrica Ilirija
107:87 (55:47), Color Medvode
- Comet 80:75 (38:40), Elektra
- EME Bistrica 96:78 (45:41),
Mineral Slovan - Rogaška
Donat Mg 102:79 (60:42).
Lestvica: 1. Hehos 36, 5. Ce-
lje 33, 8. Elektra 31, 9. Comet
31, 10. Rogaška Donat Mg 28
točk.
1. B. ZL: ženske
Kozmetika Afrodita - Sla-
vija Univerzitet 77:71 (35:31).
Lestvica: 1. Bečej 37, 4. Afro-
dita 32 točk.
Šport za invalide
v Ljubljani je bilo tekmova-
nje v težko zveneči žogi (Gol-
bal) za slepe in slabovidne: Re-
zultati: 1. Trst, 2. Ljubljana, 3.
Novi Sad, 6. Celje.
Prvenstvo Slovenije
v soboto in nedeljo je bUo
v Celju zimsko vaterpolo pr-
venstvo Slovenije na katerem
je sodelovalo osem ekip. Med
njimi so nastopili tudi vaterpo-
listi Neptuna, ki so osvojili so-
Udno peto mesto, potem ko so
premagali v srečanju za peto
mesto ekipo Omnia šport iz
Kranja s 15:10. V pred tekmo-
vanju so v svoji močni skupini
izgubiU proti Triglavu s 6:17,
premagali Vodovodni stolp
15:12 in igrali neodločeno 9:9
proti Delfinu, čeravno so to
srečanje v regularnem času od-
ločili v svojo korist 9:8. Napa-
ka sodnikov jih je žal stala vsaj
dve mesti na prvenstvu.
Celjski vratar Tomaž Poljšak
je bil proglašen za najboljšega
vratarja prvenstva, najboljši
strelci za Celjane pa so bih
Rozman 12, Glavan 10, Zupane
6, Šumečnik 5, Jeranko in
Škorl po 3.
JOŽE KUZMA
Skrivnostna gostla Barbara Mule]
Prispelo je 81 dopisnic, 49 pravilnih (Robert Ceglar). Nagrade j
je izžrebala Irena Sekimik, vodja oddelka za razvoj in poslovne!
anaUze Zavcirovalnice Triglav, območne enote Celje. 1. nagrada:!
Milan Goršek, Šaleška 2a, 63320 Velenje, 2. nagrada Lucija-
Blaznik, Kersnikova 8, 63000 Celje, 3. nagrada Jože Posl, Tunco- \
vec 18, 63252 Rogaška Slatina. j
Skrivnostna oseba v oddaji je bila Barbara Mulej, mladinska ■
viceprvakinja Evrope v tenisu. Njo je odkril Leopold Vešligaj,^
Podjavorškova 7, Celje. Vse nagrade nagrajenci osebno dvig-j
nejo v oglasnem oddelku v 30. dneh. '
Šahovska nagradna igra 135
Mladinska svetovna prvakinja Ketevan Ara-
himija iz SZ je ob zlati medalji prejela tudi
veliko kristalno vazo, ki jo je zmagovalki
v Dobrni podarila Steklarna Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine. To je bilo decembra leta
1980     1985     1990
Nagrajuje že 12. leto zaporedoma Ste-
klarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine.
18. STRAN-21. MAREC 1991
SPO«,
Renesansa z buliji
Hokejisti Cinkarne Celje Helajo za dolgotrajno stanovanje meH elito
Postaja vse bolj očitno, da
je vodstvo celjskega hokej-
skega kluba storilo veliko na-
pako, ko se je pred leti odloči-
lo, da prostovoljno izstopi iz
prve jugoslovanske lige. Mor-
da je takratna stiska z denar-
jem res bila huda, vendar bi
bilo bolje, če bi se ekipa drža-
la pri dnu med najboljšimi,
kot pa pri vrhu med slabšimi,
saj je pot nazaj v najboljšo
ligo vedno negotova in tr-
nova.
Tako danes razmišlja tudi
tehnični vodja celjskih hokeji-
stov Adolf Rozman, kajti za
manjše cilje v prvi hgi bi se še
vedno lahko izbrskal denar.
Očitno pa je, daje Celjane pre-
magala trenutna depresija, ko
so ugotavljali, da zaradi boga-
tejšega žepa tekmecev ne mo-
rejo več obdržati tretjega med-
sta, ki so ga v prvi ligi nekjo let
suvereno držali za Jesenicami
in OUmpijo. Potem so posku-
šali s poljskimi hokejisti, ko pa
so izgubih stik z vrhom, pa so
se odrekU tudi njim. Dve leti je
kljub preživljal zares hudo kri-
zo in tonil vse niže in niže in
namesto, da bi izgubil malo, je
praktično izgubil vse.
Po drugi strani pa je padarye
proti dnu lahko tudi koristno,
kot ima spodbudnejšo plat
vsaka kriza, če vodi k zdrave-
mu očiščenju in oživljanju na
trdnih temeljih. Kot je povedal
sedanji vršilec dolžnosti pred-
sednika kluba in še vedno tudi
aktivni igralec in kapetan
Franc Grabler, je nekoč v n^-
boljših časih, ko so »Cinkar-
T.arji« premagovcih celo Jese-
T.ice in Olimpijo, prav zlahka
va »pospravljali« Medveščaka,
} 'artizana in Crveno zvezdo, bi-
lo v pisarni uprave kluba vse
polno, od 10-12 funkcionarjev,
danes, ko je kriza , pa ta pro-
stor sameva. To je sicer, običaj-
no, vendar pa naj boj pripadni
ostanejo in na take je treba ra-
čunati.
Letošnjo sezono so hokejisti
Cinkarne, vnovič s poljskim
trenerjem Zenonom Hajdugo,
;ačeli zelo odločno in v dobri
;ormi, kot pravi Franc Grabler,
so proti kasnejšemu zma-
govalcu prve B zvezne hge na
gostovanju remizirah, potem
pa so se začele nevšečnosti: za-
radi prekrška je bil doživljenj-
sko kaznovan eden najboljših
in najbolj izkušenih igralcev
Ignac Filipovič, potem jim je
poplava močno poškodovala
drsališče, tako, da ga praktično
mesec in pol niso mogh upo-
rabljati. Ni jim uspelo, da bi
igrali zaključne tekme v prvi
B hgi, pač pa so igrah v drugi,
kjer so po zmagi na Jesenicah
proti tamkajšnji drugi ekipi,
osvojili prvo mesto.
Kot je povedal Adolf Roz-
man je sedaj v klubu nekohko
boljše fmančno stanje; potem
ko igralci nekcO časa niso pre-
jemali ničesar, dobijo zdaj do-
datek v višini do 2100 dinarjev,
odvisno od obiska in prizadev-
nosti na treningu. Sicer pa so
za celo sezono namenili 280 ti-
soč dinarjev, kar jim pokriva
vzdrževanje ledu, potovnaja,
plačilo trenerja Hajduge in sa-
mo delno tudi še za opremo (ki
je zelo draga, saj recimo hokej-
ske drsalke stanejo približno
350 mark) in druge stroške. Še
zdaleč pa to ni dovolj, da bi
lahko kupih kakšnega boljše-
ga tujega igralca, s katerim bi
lahko uspešno nastopali v prvi
zvezni hgi.
Sedanja in tudi dolgoročna
usmeritev Cinkarne je nasla-
njanje na doma vzgojene hoke-
jiste,   mladince   in   pionirje
(imajo tudi pionirsko šolo),
s katerimi prizadevno dela
Vojko Bratec, ter čimvečji iz-
koristek izkušenih igralcev, ki
pravijo, da še vedno radi igrajo
hokej, čeravno nižja liga ni ta-
ko atraktivna. Ob pravilnem
delu se je ta recept vedno do-
kazal za pravilnega. Ker se ver-
jetno tudi v hokeju pripravlja
razdruževanje, bodo Celjani
v terapevtskem postopku reše-
vanja iz krize morali nekaj faz
preskočiti, saj naJ bi že v na-
slednji sezoni igrali v enotni
hgi Alpe Jadran z avstrijskimi
in italijanskimi moštvi. To bi
moralo vrniti na tribune
gledalce.
Pred leti seje znalo ob gost|
vanju Jesenic in OUmpije zbr*
ti tudi do 3000 gledalcev. Z riio,
tiviranim moštvom, ki nsi \
ga po željah vodstva kluba i
naprej vodil Zenon Hajduj
bo nastop v takšni ligi tudi b(
privlačen za trženje. Večje št
vilo sponzorjev pa lahko pj
speva tudi kakšnega dobreg
V letošnji sezoni so za Ci«
kamo Celje nastopali: Boja
Bemjak, Milan Bernjak, 0|
šan Bulatovič, Ignac Filip^
vič, Franc Grabler, Tomaž J^
ram, Sašo Klenovšek, Andit
Kolar, Mitja Koprivica, Dn
gan Mrdjenovič, Aleš Ostroj
nik, Andrej Perčič, Peter Po(
sedenšek, Uroš Poznič, Gre|
Rozman, Sandi Sendlbac
Miran Strašek, Boštjan Vole
Matjaž Zupane, Leander ŽU
in Robert Žolek. Povprečn
starost ekipe je 21,6 let. T«
ner Zenon Hajduga.
tujega igralca in večjo finaa
no vzpodbudo za domače h(
kejiste. Potem je verjeti, da 1
se v celjskih hokejistih prebi
dil tisti znani navdih, kije vč
sih v Mestnem parku ustvaij
čudeže in podžgal publiko t
ko, da je bilo tudi za najbolj
ekipe vsako gostovanje v Ce\
zares vroče in nepredvidliivi
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIEL^
Celisko moštvo je imelo vedno odlične vratarje: v zadnjem desetletju so to bili Audič,
M. Zbontar, Komadina, Sodja, za prvo moštvo pa že brani 17-letni Tomaž Jeram, morda pa bo
kmalu še kdo drug iz mladinske in kasneje iz pionirske vrste opozoril nase.
Presežek in kazen, najboljša psihologija
Zenon Hajduga, »olimpijski trener^, ki ceni sezonsko delo
Leta 1984 je Zenon Hajduga
vodil hokejsko reprezentanco
Poljske na oUmpijskih igrah
v Sarajevu, leto pred tem pa na
svetovnem prvenstvu skupine
A. Pred tem je trenirjil tudi pr-
voligaška moštva, sicer pa vr-
sto let delal v poljski hokejski
zvezi. Leta 1985 je Varšavo pr-
vič zamenjal za Celje, po kraj-
šem premoru pa je lani avgu-
sta spet prišel v mesto ob Sa-
vinji.
Bili ste trener olimpijske
reprezentance, potem pa pri-
šli v Celje, ki je seveda daleč
pod tem renomejem. S kakš-
nimi ambicijami?
Vscik trener mora trenirati
tudi manjša oziroma slabša
moštva, to je izziv. V Celju rad
treniram, moštvo igra moder-
no in napreduje.
Toda razlika je vendar
ogromna...
Ne skrivam, ko sem prvič
prišel v Celje pred petimi leti,
je bilo to zaradi denarja. Šlo je
za vehko razhko med plačo tu-
kaj in v Poljski. Sedaj ni več
tako, v Poljski so reforme, raz-
mere so se spremenile.
Kakšen je vaš dohodek?
9000 dinaijev, plus hrana in
stanovanje.
V Celju je malo denarja za
hokej, zato je vaša ekipa za-
pustila najboljšo ligo. Če bi
bilo denarja več, kakšen bi
lahko bil maksimum vašega
moštva?
Na primer, ekipa Crvene
zvezde je tretja v prvi zvezni
hgi. Vendar menim, da ima
Cinkarna Celje več svojih do-
mačih igralcev, ki so boljši od
njihovih. Toda brez tujcev je
danes težko dosegati dobre re-
zultate. Vsako moštvo ima
v prvi hgi kakšne tri, štiri tuje
igralce (Sovjetska zveza,
CSSR, Kanada), če bi jih imeh
tudi mi, bi dobro nastopali
med najboljšimi.
Kako bi ocenili kakovost
našega hokeja v primerjavi
s Poljsko?
Slovenski hokej je gotovo
slabši od hokeja v Poljski, ven-
dar se tudi pri vas dviga kako-
vost. Dva najmočnejša kluba,
Ohmpija in Jesenice, delata ta-
ko, kot se dela na Poljskem.
V drugih klubih ni takšnih po-
gojev za široko bazo igralcev:
moštvo brez velikega števila
mladih, brez pionirjev in ho-
kejske šole ne bo imelo uspe-
hov. Dobrega igralca je treba
vzgajati najmanj deset let.
Kako pa bi primerjali ligi
v obeh državah?
Ekip je toUko kot v Jugosla-
viji, približno 20. Vendar deset
ekip je povsem profesionalnih,
igralci tam ne delajo, amp£ik
trenirajo dvakrat dnevno, to je
Idjuč do uspeha. V drugi hgi je
osem ekip in prva štiri moštva
imajo takšne pogoje kot prvo-
ligaši. V Celju je malo igralcev,
v poljski prvi hgi sem jih imel
29, 20 hokejistov igra na tekmi,
9 jih čaka in ne dobiva denaija,
in nagrad za zmage. Če kdo
dvakrat, trikrat napravi veliko
napako, gre na klop. Konku-
renca, kazen, tako je mogoče
hokejiste dobro pripraviti, to
je psihologija.
Kako pa ste sicer zadovolj-
ni z disciplino svojih igralcev
v Celju?
Z igralci nimam problemov,
nisem pa zadovoljen z disciph-
no v igri, nekateri imajo slabe
živce. Morda je to razumljivo,
dve leti so bih brez trenerja,
vadih so po svoje, zdaj delajo
tako, kot jim jaz rečem. V redu,
prizadevno. Toda živci... V na-
slednjih letih bo treba vehko
pozornosti posvetiti psihološki
pripravi.
Ste jim dali kakšne posebne
zahteve glede športnega nači-
na življenja? Alkohol?
Alkohol in šport ne gresta
skupcg. Vendar ni problem,
v Poljski ie večji. Tam se pije
vodka, tuk^ pri vas pa pijejo
vino, špricarje, če spije eno pi-
vo, igralec ne izgubi kondicijo
in formo.
Kako pa je s tem v sovjetski
»Zbomaji komandi«, ki je ne-
kako sinonim za disciplino?
Kako Tihonov ukrepa pri teh
stvareh?
Ja, tam je velika disciplina.
Trener ima vehko igredcev in
se ne zanima, kaj mu igralec
dela po treningu, kajti potem
sledi... No, tudi zbornaja pije
vodko.
Kaj ste še počeli kot funkci-
onar poljske hokejske zveze?
Bil sem šef komisije trener-
jev, ki so me sami izbrah in jaz
sem jih zastopal v zvezi tre-
nerjev.
Govori se, da odhajate iz
Celja. Kaj boste počeli pot«
ko se boste vrnili domov?
S klubom se še nismo p
vsem dogovorih. Ko bom j
nazaj v Poljsko, ne bom vodil
nobenega moštva. Delal bore
čisto teoretično.
Boste kje predavali?
Ja, na trenerskih šolah in tu-
di v zvezi bo dovolj dela zame.
V Ljubljani bo kmalu sv^
tovno prvenstvo skupine B.
Kakšna je vaša napoved?
Kakšne so možnosti jugoslo-
vanske in poljske reprezen-
tance?
Težko je napovedati zmago-
valca. Favoriti so Avstrija s tre-
nerjem dr. Ludekom Buka-
čem, dobra je Fracija, kjer igra
vehko hokejistov iz Kanade
s francoskimi potnimi hsti, tu
sta Italija, Japonska. Mislim,
da bo Poljska med štirimi mo-
štvi, trener mi je dejal, da raču-
na na tretje mesto. Sicer pa ho-
kej v Poljski zadnji dve leti pa-
da, tudi tja se je zavlekla druž-
bena kriza, veliko hokejistovje
šlo igrat v Zahodno Evropo
Vendar, poljska reprezentanca
se že en mesec pripravlja na
prvenstvo, Jugoslavija pa ko
meo kaj več kot en teden (in-
tervju narejen pred 14 dnevi,
op. p.). Bojim se, da se Jugosla-
vija ne bo dobro pripravila. Te-
ga ne razumem. Prvenstvo je
pri vas in to je vehka možnost
da se uvrstite v A skupino, saJ
gredo naprej štiri reprezentan-
ce. V A skupini se igra najbolj-
ši hokej, tam je tudi več denar-
ja od mednarodne hokejske fe-
deracije na Dunaju, namenje-
nega posameznim zvezam za
razvoj hokeja.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
Spodbudno delo
Nedavni občni zbor Partiza-
na 19. september, nekdanjega
Partizana Lopata, je potrdil
pravilno programsko orienta-
cijo dokaj mladega partizan-
skega društva, ki je s svojo
dejavnostjo že postalo sestav-
ni del dogajanj v KS Ostrožno
in Lopata.
Čeprav je društvo v svoji
kratki zgodovini prebolelo ne-
kaj kriznih obdobij, ki so jim
botrovale težka kadravska in
finančna situacija, izguba sek-
cije za smučarske skoke, v ka-
tero so zavzeto investirali
z udarniškim entuziazmom, in
ne nazadnje tudi lanskoletne
težave z registracijo tekmoval-
cev v mladi judo sekciji, se je
vendarle več sto članov dru-
štva odločilo, da bodo smelo
zastavili delo, za katero imajo
kar nekaj dobrih pogojev.
Mednje štejejo predvsem do-
sedanje zunanje večnamensko
igrišče, ob kateem so postavili
tudi objekt za društveno pisar-
no in skladišče rekvizitov. Med
dobre pogoje prištevajo tudi
veliko število zainteresiranih
mladih, ki so predvsem pridni
v sekciji splošne vadbe in pri
nogometni sekciji ter v celoti
držijo društvo pokonci. Število
mladih pa bi bilo še neprimer-
no večje, če bi KS Ostrožno
premogla svojo osnovno šolo
s telovadnico, saj sedaj gostu-
jejo na OŠ Veljko Vlahovič, za-
to je mnogo mladih vezanih na
prevoze. Mladi pri splošni vad-
bi delajo po rekreativnem gim-
nastičnem programu, sodelu-
jejo s Partizanom Nova vas in
Gaberje. Z njimi zavzeto delajo
Milan Cepin, pri nogometni
sekciji Franjo Knez in pri judo
sekciji Fabjan.
Načrte za delo v prihodnje so
si člani društva postavili v ce-
loti realno, upoštevajoč mate-
rialne in kadrovske pogoje
v obeh KS. Ravno zato, ker so
pri delu vpeti v vsa dogajanja
v KS, računajo tudi na pomoč
in sodelovanje krajanov pri na-
daljnji izgradni zunanjih
igrišč, njihovi elektrifikaciji in
vzdrževanju, trudili pa se bo-
do, da bo tudi vadba zunaj te-
kla po urniku in pod strokov-
nim vodstvom.
V bodoče bi radi oblikovali
teniško sekcijo in zgradili
igrišče, pridobiti želijo čim več
članstva za obstoječe sekcije,
nameravajo organizirati pi-
onirsko in člansko ligo v ma-
lem nogometu, za svoje kraja-
ne pa bodo pripravili tudi ne-
kaj množičnih akcij. Po krajev-
ni skupnosti bodo postavili še
društvene oglasne deske in ta-
ko svoje delo še bolj približali
občanom.
»Čeprav se vsakodnevno
srečujemo z vrsto problemov,
samo vendarle optimisti, verja-
memo, da delamo tisto, kar
krajani želijo, da zavzeto dela-
mo z mladimi in za mlade, pa
zato računamo na njihovo na-
daljnjo podporo in pomoč,« je
dejal Jaro Grajžl, ki bo zavzete-
mu društvu predsedoval tudi
v prihodnje.
METOD TREBIČNIK
Zaključena nagradna igra Partizan
Nagradna igra Partizein št. 29 je v pri-
merjavi z nekaj prejšnjimi dobila rekord-
no število odgovorov - kar 38 dopisnic
smo prejeli do roka in to vse s pravilnimi
odgovori. To nam dokazuje, da so naši
bralci in tudi ljubitelji radijske oddaje »Iz
življenja in dela društev Partizan« že do-
dobra seznanjeni z AEROBIKO kot pri-
ljubljeno obUko rekreativne gimnastike,
izvajane ob prijetni glasbi.
Naš gost v oddaji »Iz življenja in dela
društev Partizan«, profesor, trener in pe-
dagog DARKO ULEŽIČ, ki te dni pri
Partizanu Gaberje odpira nov, sodoben
FITNESS STUDIO, je tokrat nagrade
z žrebom namenil: Ivanu Blažiču, Solča-
va 2, 63335 Solčava; Klavdiji Mohorko,
Mariborska 42, Celje in Boštjanu Percu,
Miklošičeva 1, Celje.
Nagrade, ki jih tokrat poklanja DA-
RILNI BUTIK in CVETLIČARNA
- M. Podbregar in B. Kotnik (Leveč, Ža-
lec, Polzela) bodo nagrajenci prejeli po
pošti. Darilo VIDEOTEKE PANDA pa
prejme ANICA KLAKOČER, Pohhnova
9 iz Celja.
Ker NT in RC prehajata v novo pro-
gramsko usmeritev, je bila ta nagradna
igra skupaj z oddajo »Iz življenja in dela
društev Partizan« tudi zadnja v nizu po-
nedeljkovih športnih dopoldnevov. Za
dvanajstletno tradicijo pa se seveda ob
zaključku vendarle spodobi nekaj stati-
stičnih podatkov.
V preteklih dvanajstih letih smo v ok-
viru ponedeljkovega športnega dopold-
neva imeli skupno 138 oddaj »Iz življenja
in dela društev Partizan«, 135 nagradnih
iger Partizan in zastavili ravno toliko na-
gradnih vprašanj, predstavih smo 69 dru-
štev Partizan in drugih organizacij za
športno rekreacijo ter 31 športnih zvrsti,
imeli ali predstavih smo 364 gostov,
športnikov in športnih delavcev, izžreba^
U smo 442 razMčnih nagrad ter predstavili
94 sponzorjev. S sprotnim poročanjem
o aktualnih dogodkih v organizaciji Par-
tizan in na področju športne rekreacije
nasploh pa smo brez dvoma ustvarili kar
precejšnje vedenje o tem področju med
bralci in poslušalci. Le-tem se tudi zahva-
ljujemo za dokajšnjo priljubljenost odda-
je in nagradne igre.
Seveda pa s tem naše delovanje ni zak-
ljučeno, le načini komuniciranja z bralci
NT in poslušalci RC bodo prilagojeni no-
vi programski shemi.
METOD TREBIČNIK
PISMA BRALCEV
21. MAREC 1991 - STRAN 19
ODMEVI
Kje ie denar za
poplavllence?
Vprašanie, ki gaje postavil
Jože Grobelnik v Novem
tedniku dne 28. februarja
j99l v članku »Kje je denar
23 poplavljence« je vpraša-
nje, ki ga že dva meseca po-
stavlja tudi Komisija Izvrš-
nega sveta Občine Žalec za
oceno škode po elementar-
nih nesrečah na ustrezne re-
publiške organe.
Občina Žalec je ob poplavi
y novembru 1990 utrpela
jKodo v skupni višini preko
576 MIO din. V štirih obro-
jcih (zadnji 28. 12. 1990) je
prejela skupno 26 miljonov
din sredstev repubhške soli-
darnosti, kar predstavlja le
4,5% ugotovljene škode.
Sredstva, ki so bila veliko
preskromna za pokritje naj-
nujnejših potreb, smo name-
nili za sanacijo škod v 27-tih
podjetjih, krajevnih skupno-
stih (komunalna infrastruk-
tura), društvih in drugih or-
ganizacijah ter v 27 obrtnih
obratovalnicah in za sanacijo
škod pri 1088 prizadetih ob-
čanih.
V prvi fazi dehtve sredstev
solidarnosti smo v občini Ža-
lec prednostno usmerili
sredstva v prizadeta podjetja
v gospodarstvu, da bi s tem
prispevah k hitri vzpostavi-
tvi poroizvodnje.
Sredstva, namenjena ob-
čanom, pa so bila razdeljena
kot akontacija na višino
skupno ugotovljene škode in
naj bi se poračunala takoj
potem, ko bodo prispela tež-
ko pričakovana sredstva iz
v decembru pobranih sred-
stev repubhške soUdamosti,
ki so jih na repubUški račun
že davno vplačah tudi delav-
ci iz naše občine.
Razen sredstev soUdamo-
sti, ki so pričela pritekati ze-
lo pozno, smo intervetna de-
la fmancirah tudi s sredstvi
redne komunedne dejavno-
sti, s sredstvi blagovnih re-
zerv ter s sredstvi redne de-
javnosti stanovamjskega go-
spodarstva in socialnega
skrbstva.
Tako smo s pomočjo 430
gasilcev, gradbene mehani-
zacije, podjetij in zasebnikov
očistili in odstranili odpadke
iz 2000 ha poplavljenih ob-
močij, odstranih 26 plazov,
zavarovah 6 mostov ter tako
zagotovih normalno prevoz-
nost vseh cest. Začasno smo
uredih 1500 m nasipov na Sa-
vinji in 500 m kanalov, da
smo pospešili odtekanje vo-
de. V 14 dneh po poplavi je
Komunalno podjetje Žalec
popravilo 950 m vodovodne-
ga omrežja in 6 prehodov, le
tega preko Savinje, ter tako
zagotovilo nemoteno oskrbo
2 vodo. Štiri n^bolj ogrože-
ne družine smo preselih
v družbena stanovanja. V so-
delovanju z občinsko organi-
zacijo rdečega križa ter Cen-
trom za socialno delo občine
Žalec je bila nudena najnuj-
nejša pomoč v obhki živil
(ozimnica ter druga prehra-
na), obleke, stanovanjske
opreme in enkratnih denar-
nih pomoči.
Izvršni svet občine Žalec
je najbolj prizadetim podjet-
jem, kmetom in obrtnikom
odložil oziroma odpisal pla-
čilo prispevkov in davkov iz
občinske pristojnosti. Za ob-
čane je bila organizirana tudi
akcija možnega nakupa po-
škodovane opreme in mate-
riala brez prometnega
davka.
Razumljivi so sicer pritiski
in nezadovoljstvo občanov
in podjetij, ki doslej prejeta
sredstva soUdarnosti primer-
jajo s sredstvi, ki so jih preje-
h ljudje in podjetja v obči-
nah Mozirje in Celje. Verja-
memo, da le težko razumejo
razlago, da so razliti vodoto-
ki na območju občine Žalec
prizadeh sicer izredno veliko
število ljudi, da pa (žal - kot
kaže) nismo doživeli skon-
centrirane havarije, ki bi im-
pozantno vpUvala na čustva
javnosti in posredno tudi na
ljudi, ki odločajo o strukturi
delitve sredstev repubhške
sohdarnosti med prizadete
občine.
Kljub vsemu pa žeUmo, da
to nezadovoljstvo ne bi v lju-
deh zameghlo trezne presoje
in jih vzpodbujalo k žaljive-
mu natolcevanju kot je bilo
tisto o govoricah, da smo de-
nar posodili Keramični indu-
striji Liboje. Tovarna je sicer
res v težavah, toda kljub te-
mu so morah tudi njeni de-
lavci prispevati dvodnevni
zaslužek v skupno vrečo re-
pubhške soUdamosti, ki se
sedaj deU vse prej kot pra-
vično.
Občinska komisija je pri-
pravljena vsak dan dati od-
govor vsakemu, ki se mu od-
pirajo vprašanja. Vsem pri-
zadetim pa obljubljamo, da
si bomo pri repubUških or-
ganih še naprej prizadevaU
doseči pravično, predvsem
pa hitro deUtev sredstev.
BORIS KRAJNC
Predsednik
IS SO Žalec
Neresnice Vinica
Drče
Predstavniki delavskega
sveta in sindikata podjega
Hmezad kmetijstvo Žalec
smo na pobudo zaposlenih
obravnavah prispevek novi-
narke Irene J. Baša v Novem
tedniku. Ker gre v itervjuju
z poslancem KZ-LS Vinkom
Drčo za površne in neresnič-
ne podatke zahtevamo, da,
skladno z zakonom o tisku
objavite naš prispevek.
Poslanec Vinko Drča ope-
rira z podatkom o izplačanih
storitvah sezonskim delav-
cem v višini 9 miUjonov
mark. Podatek je neresni-
čen, k^ti v letu 1990 smo
v sezonskih konicah, ki tra-
J£0o v treh fazah od 14 do 21
dni zaposUli od 650 do 1050
sezonskih delavcev. Le ti so
opraviU 452.428 delovnih ur
in za to delo smo skupno
s prispevki plačah 1,671.428
DM. Preračunano to pomeni
3,7 DM bruto na uro.
Po naših delovnih norma-
tivih, ki so ostrejši od nem-
ških ah pa v določenih fazah
enaki, rabimo v konicah od
0,6 do 1,0 sezonskega delav-
ca na hektar hmelja.
Vemo pa tudi, da večji pri-
delovalci hmelja n^emjgo
sezonsko delovno silo iz istih
krjuev kot mi in to precej več
kot pa so naši normativi. To
pa pomeni, da so tudi v za-
sebnem sektorju evidentni
obUvi sredstev za sezonsko
delovno silo, le da ti slednji
ne plačujejo obveznosti iz
pogodbenega dela, kar pa za
nas vldjub deklarirano ena-
kim pogojem ne velja.
V žalski občini je skupno
5775 lastnikov zemljišč od
katerih jih 3359 tudi plačuje
davke. V posesti imajo
7635 ha obdelovalne zemlje.
Od vseh davčnih zavezancev
jih le 626 plačuje zdravstve-
no in pokojninsko zavaro-
vanje.
V družbenem sektorju pa
je 2001 ha obdelovalne zem-
lje. Od tega 900 ha hmelja
ostalo pa poljščine in travi-
nje. Imamo 1100 krav molz-
nic, cca. 300 telet in 470 ple-
menskih teUc, delno pa zago-
tavljamo tudi krmo za pita-
Ušče v Žepini. Vso to proiz-
vodnjo vključno z skupnimi
službami obvladuje 358 stal-
no zaposlenih delavcev
z prej naštetimi sezonci. Pre-
računano to pomeni 5.58 ha
obdelovalnih površin na za-
poslenega.
Vkljub dokazani 30% večji
mlečnosti kot jo v povprečju
dosega zasebni sektor in tudi
nekoliko večjim povprečnim
donosom hmelja, te površine
le z težavo preživljajo vse za-
poslene in število iz leta v le-
to marijšamo. Nerazumljiva
je torej trditev poslanca go-
spoda Drče, da bi lahko ta
ista zemlja sprostila tisoč de-
lovnih mest in še dajala za-
posUtev v kmetijstvu vsem,
ki danes na tej isti zemlji de-
lajo. Torej tudi ta trditev go-
spoda Drče ne drži.
Zaposleni na tej zemlji
smo se desetletja odrekali
delu osebnih dohodkov med
drugim tudi za nakup zem-
ljišč, ki smo jih d^aU v za-
menjavo za arondirane povr-
šine. Zemljo smo kupovaU
na prostem trgu na osnovi
objav na občinski oglasni de-
ski. Z odrekaiijem in krep-
kim zategovanjem pasu smo
zgradiU in opremiU 900 ha
žičnic z vsemi potrebnimi
stranskimi objekti in vso pri-
padajočo infrastrukturo.
ZgradiU smo potrebne ob-
jekte za živinorejsko proiz-
vodnjo. Večina zemljišč je
meUoriranih in pod nama-
kalnim sistemom, za katere-
ga smo pridobili sredstva
pod enakimi pogoji kot za-
sebniki. Iz navedenega sledi,
da gre za večkratno poveča-
nje osnovne vrednosti. Orga-
nizacijski in tehnološki nivo
naših obratov je že leta nazaj
na nivoju, ki ga diktirajo
evropski standardi. Mi ki da-
nes na tej zemlji služimo
enako trdo skorjo kruha kot
kateri koU kmet ne bomo do-
voUU, da bi nas v imenu stor-
jenih krivic v preteklosti, za
katere pa ne nosimo niti naj-
manjše osebne odgovorno-
sti, napravih za brezposelne
socialne podpirance.
V tej zemlji je vgrsgeno na-
še delo in denar, zato terja-
mo od strank, ki so na obla-
sti, dosledno realizacijo
predvoUlnih obljub: »da
z popravljanjem starih krivic
ne bodo povzročaU novih«.
Z vsemi sredstvi bomo bra-
nih rezultate svojega dela,
hkrati pa si bomo prizadeva-
li, da se krivice, ki se objek-
tivno dajo popraviti tudi po-
pravijo.
Še vedno računamo, da
imamo skupen cilJ, to je pra-
vična cena dela v kmetijstvu,
in skupnega nasprotnika, to
je predraga država ki dosego
tega cilja onemogoča.
ManipuUranje s polresni-
cami, namerna napačna in-
terpretacija dejanskega sta-
nja ni poštena niti modra,
ker se slej kot prej sprevrže
v nasprotje in škodo tistega,
ki z njo manipuUra, kajti ve-
IJJOO samo z rezultati dokaza-
ne resnice.
Naša metoda ni omalože-
vanje drugače mislečih mar-
več z argumeti podkrepljen
dialog in dokazovanje s šte-
vilkami, ki so preverljive.
10 SINDIKATA
KMETIJSTVA ŽALEC
Smrt na roliu
vsakdana
Spoštovani gospod Odon Si-
monič!
Odgovarjam vam na pismo
z naslovom »Smrt na robu
vsakdana«, ki je 14. 3. 1991
izšlo na 19. streini »Novega
tednika«.
Kot predstojnik oddelka,
na katerem je umrl vaš oče,
vam izražam iskreno sožalje.
Ker upam, da je vaše pismo
bUo pisano z namenom ugo-
toviti resnico o smrti vašega
očeta, vam želim odgovoriti
sledeče:
Res je, da je bU vaš oče
sprejet zaradi spiralnega zlo-
ma stegnenice. Zdravljenje
takšnega zloma je operativ-
no. Zaprti zlomi stegenice se
v vseh bolnišnicah (in tako je
tudi pri nas) operir^o v red-
nem dopoldanskem progra-
mu, in to prekticiramo na na-
šem oddelku od vsega začet-
ka. Upam, da imate dokaze
za trditev, da vaš oče ni bU
operiran zaradi drugih »nuj-
nih« primerov 1. 2. 1991.
V nasprotnem primeru ne
morem razumeti vašega pi-
sma, da žeUte priti do resnice
v zvezi s smrtjo vašega očeta.
Vaš oče je umrl pred opera-
tivnim posegom, pod klinič-
no sUko pljučne embohje,
katero naši zdravniki pozna-
jo in za nas vzrok smrti ni bil
nejasen. Na željo vašega bra-
ta, ki je s podpisom to tudi
potrdil, sem dovoUl lečeče-
mu zdravniku, da odstopi od
obdukcije.
Sprašujete ali tako dolgo
čakanje ob tovrstni poškod-
bi ni bistveno vpUvalo na
uspešnost operacije? Dejal
sem že, da je zelo malo bol-
nišnic na svetu, kjer je mož-
no operirati stegnenico takoj
in jo zaradi tega operirjuo
v rednem dopoldanskem ča-
su. Takoj po sprejemu operi-
ramo le tiste poškodovance,
katerih poškodbe direktno
ogrožajo življenje. Ostale po-
škodovance pripravljamo za
operativni poseg, tako da so
operirani v optimalnih pogo-
jih in z najmanjšim tvega-
njem.
1. 2.1991 so bih predvideni
za operativni poseg:
1. S. J. roj. 1904 Fractura
colU femoris dextri,
2. B.D., roj. 1961, St. p.
fracturam olecrani dextri,
3. S. V., roj. 1924, Fractura
subtrochanterica femoris si-
nistri,
4. N.D., roj. 1967, Refrac-
tura femoris sinistri.
Ta dan je bila operirana le
prva pacientka s tega sezna-
ma. Vse druge operacije,
predvidene za ta dan, so od-
padle zaradi nujne operacije
m^hne dekhce s hudo mož-
gansko krvavitvijo. To je vaš
»nujni« pacient: K. S., rojena
1985. Diagnoza: Haematoma
epiduralae et subduralae sin.
je zahtevala takojšnjo opera-
cijo, s katero smo reših njeno
mlado življenje.
Pri vašem očetu smo bih
prisiljeni prestaviti operativ-
ni poseg, ker seje razvila kU-
nična sUka deUriuma. Šele,
ko je le-ta izzvenela, smo ga
lahko ponovno pripraviU za
operativni poseg 6. 2. 1991.
Sprašujete, kakšne prei-
skave smo napraviU pri va-
šem očetu? Opravili smo
običajne preiskave, potreb-
ne pred takšnim operativ-
nim posegom (preiskava kr-
vi, delovanje vitalnih orga-
nov, srca, ledvic in pljuč).
Za okohščine, v katerih je
umrl vaš oče, bi lahko izve-
deU na našem oddelku pri
ekipi, ki je bila določena za
operativni poseg. Kdo je ti-
sti, ki bi vam dal podrobne
informacije o smrti vašega
očeta?
Žal ste biU ob teh dogod-
kih, po vaši trditvi, bolni.
ImeU ste pljučnico in zaradi
tega niste mogU obiskati
zdravnika, ki je zdravil vaše-
ga očeta in tudi ne predvide-
nega operaterja, ki je bil pri-
soten ob smrti vašega očeta.
Žal niste obiskaU niti mene
kot predstojnika oddelka, da
bi vam pomagsil priti do res-
nice.
Trdite, da na Oddelku za
poškodbe vlada brezvladje.
Upam, da imate za to ustrez-
ne dokaze. Z vašim pismom
ste dosegU namen, da se za-
misUmo nad njim. 18. 3. 1991
sem skUcal sestanek zdrav-
nikov-speciaUstov našega
oddelka in se pogovoril z nji-
mi o tem primem. UgotoviU
smo, da sta ves čas zdravlje-
nja vašega očeta prihajala na
obisk in po informacije vaša
mati in vaš brat. Ob smrti sta
nas zaprosila, da bi odstopih
od obdukcije in ker je bil za
nas vzrok smrti kUnično ja-
sen, smo lahko ugodiU
prošnji.
Po smrti vašega očeta se
niste oglasih pri nobenem od
nas. Zato ne vemo, če ste čr-
paU vaše informacije pri pra-
vem viru. Ker misUte, da na
našem oddelku vlada brez-
vladje in da pogoji za stro-
kovno delo Mto niso n^ bolj-
ši, vam predlagam, da se
oglasite pri nas. Če z našimi
odgovori ne boste zadovolj-
ni, lahko sprožite sodni po-
stopek in tako ugotovite, aU
smo ravnaU pri zdravljenju
vašega očeta narobe Ui ne.
Predstojnik Oddelka
za poškodbe Celje
Mag. sci. Miroslav Batišta,
dr. med. specialist kirurg
Dodatno delo
upokojencev
v NT sem prebrala pismo
Mojce Kostajnšek iz Rim-
skih Toplic. Res je, da se vsi
spotikajo ob pokojnine, ne
vedo pa, da so te zelo različ-
ne. Mi z nizkimi pokojnina-
mi komaj živimo, tisti z viso-
kimi seveda lepše. Hudo je,
ker tisti z višjimi zraven še
delajo. Žal nimamo zakonov,
ki bi to preprečili. Tako lah-
ko obrtniki zaposlujejo ne-
prijavljene ljudi, tako si ne-
kateri z zvezami priskrbijo
invalidsko in potem veselo
delajo naprej.
Zakaj ne bi v vsaki krajev-
ni skupnosti preverili, ali de-
lajo le tisti, ki plačujejo da-
vek, aU pa tudi tisti, ki se
bogatijo na račun drugih,
ker imajo v ozadju ljudi, ki
jih ščitijo. Zaostrimo kontro-
lo in preglejmo, koliko je
takšnih, ki zdravim, dela-
voljnim, odjedajo zaslužek.
Glede odpuščanja delav-
cev pa še to. »Kdor podma-
zuje - dobro vozi«. To velja
še posebej za kmečke delav-
ce, ki bi lahko dobro živeli le
od dela na kmetiji, tako pa
lahko, ker jim je to omogoče-
no, vse delo doma opravijo
tudi na račun zapostavljanja
dela v tovarni. Kdo to plača
se ve. Delavci si tu ne more-
mo pomagati, ker nimamo
šunke in klobas, s katerimi
bi prepričali šefe, da tega ne
bi podpiraU. Če bi biU šefi
pošteni, bi tudi delavci po-
šteno delah.
MARJETA PLANINŠEK
Žalec
To le lapsus
calami!
Zapisano je bilo, da se
glasba in matematika nista
nikoU k^j prida ujemaU. Ta
trditev ne more držati, še po-
sebno, če pogledamo nekoU-
ko v preteklost in ugotovi-
mo, da sta si glasba in mate-
matika biU nekoč zelo blizu,
čeprav vsaka s svojimi reiz-
sežnostmi.
Ne gre za polemiziranje ob
objavi »TRAČ - NOVIC«
v NOVI DOBI in NOVEM
TEDNIKU - gre za razmi-
šljanja, ki se poržosoo ob pre-
biranju sestavkov o delu
skupščine občine Celje.
Vprašati se moramo, kaj je
z odgovorom na poslansko
vprašanje, ki se je že večkrat
pojavilo v celjski skupščini:
»KAJ PA PETINŠTIRIDE-
SET (45) LET?« Ali je tudi
v tem primeru nemogoče od-
govoriti? Gre tudi v tem pri-
meru za slab ah celo neoku-
sen izračun?
Na srečo smo biU nekateri
stari pet let šele leta 1962, ko
je bila izgradnja sociaUzma
pri nas v n^večjem vzponu
(to naj bi bilo nekaterim
v opravičUo). To dejstvo pa
nas je vendarle prikrajšalo za
to, da bi lahko tej izgradnji
prispevah po svojih močeh
takrat, ko si je Evropa po-
stavljala temelje svojega go-
spodarstva. K temu prispe-
vek Amerike ni bil ravno za-
nemarljiv, da se delavski raz-
red sirom po Evropi vozi
z avtomobih kzikršne si še
danes lahko privoščijo pri
nas le nsgbolj spretni, nekoč
pa tisti na položajih in funk-
cijah.
KoUko generacij petletni-
kov je nekdanji režim potis-
nil v vlogo poizkusnih kun-
cev, bi lahko izračunal tudi
matematik z minimalnim
znanjem matematike. Težji
pa bi bil izračun škode, ki bi
upošteval vse poizkuse pet-
inštiridesetletne oblasti na
otrocih v vrtcih, vse šolske
reforme, inovacije na po-
dročju kulture, modernizaci-
je zdravstva, razvoj nerazvo-
ja v gospodarstvu in ne na-
zadnje veUkodušno podporo
neuvrščenim. Popolnoma
nemogoč je izračun cene živ-
ljenj, ki so v podporo nada-
ljevanja revolucije ugasnila
zato, da so si novi oblastniki
nekontrolirano prisvojili ne-
koč pošteno prisluženo pre-
moženje in ga nato veUkopo-
tezno zapraviU. In še bi lah-
ko računaU... morda sešte-
vah... množiU... a račun se
ne izide!
Vsa vzhodnoevropska
praksa, ki je temeljila na po-
drobno in gostobesedno iz-
delani teoriji, seje sesula kot
hišica iz kart.
Zaradi tega se nekaterim
hudo mudi v Evropo, pa ne
vedo, pod kakšnim imenom.
Še večja uganka je, kako si
ob tem odhodu v Evropo
znova pridobiti izgubljeno
oblast, ohraniti nelegalno
pridobljen denar in bratske
Nadaljevanja na 22. strani
20. STRAN - 21. MAREC 19911
Prižiganje iučic v ijudeh
Manca Košir: »Da bi se razumeii, se moramo najprej naučiti siišati^
»v Nemčiji sem pred leti spoznala čudovitega člo-
veka. Bil je naslednik neke graščine na Slovenskem
in to premoženje je želel zapustiti slovenskim lju-
dem. Prosil me je za svetovalko, ki bi mu svetovala,
komu zapustiti graščino. Ni mi takoj zaupal, najprej
je spraševal ljudi, kdo je Manca Košir. Po teh anke-
tah je prišel k meni in človek, ki hodi po celem svetu,
ki predava v ZDA, mi je izrekel enega najlepših
komplimentov. Takole je dejal: »Ko sem spraševal
ljudi, kdo je Manca Košir, mi nihče ni rekel: to je
žena tega in tega ali to je ljubica tega in tega ali to je
hčerka tega in tega. Vsi so rekli na nek način: Manca
je Manca.«
Živa Icnjiga
življenja
In Manca je res samo
ena. Manj bi bilo verjetno
naštevanja, če bi poveda-
li, kaj vse ni dr. Manca
Koširjeva. Danes je do-
centka za teorijo novinar-
skega sporočanja na Fa-
kulteti za sociologijo, po-
litične vede in novinar-
stvo. Bila je manekenka,
filmska igralka, novinar-
ka, tudi učiteljica mate-
matike in fizike, sama še
dodaja, da je prodajala
sladoled, bila prostovolj-
na bolničarka, tabornica,
pa šivilja za domačo rabo
in občasna kuharica. Če-
trt stoletja že piše za raz-
lične časopise in revije.
Pred tremi meseci pa je
izšla njena knjiga z naslo-
vom Ženska pisma. Pred
dnevi je knjigo predstavi-
la v Gorenju in zatem še
v Žalcu in Laškem. V njej
je skozi pisma žensk in
odgovore zapisana prene-
katera modrost in resni-
ca.Je pripoved o življe-
nju, doživljanjih in pre-
mišljevanjih, iskanju poti
k sočloveku. Je prižiga-
nje lučk v ljudeh, kot je
zapisala Manca. Prepro-
sto povedano: to je živa
knjiga življenja. »Dolgo
časa je zorela ta, knjiga,«
pravi Manca. »Že nekaj
let dobivam vehko pisem,
v katerih zlasti ženske
pripovedujejo o svojem
življenju, iskanju poti, po
kateri hodijo, da bi izpol-
nile smisel svojega biva-
nja. Njihova pričevanja
so dragocena, želela sem
jih predstaviti širši javno-
sti in še koga povabiti
k sodelovanju. Zato smo
v reviji Otrok in družina
lani odprli rubriko Žen-
ska pisma. Konec lanske-
ga leta je v pogovoru
z urednikom Založbe slo-
venska knjiga padla ide-
ja, da bi pisma izdali
v obliki knjige. Odgovore
sem potem napisala še
enkrat, pisma pa so av-
tentična. Čez štirinajst
dni je bila knjiga že v ti-
skarni, tako da gre za
majhen slovenski založni-
ški rekord.«
»Po pričakovanju je
v knjigi oziroma pismih
izpostavljen odnos mo-
ški-ženska. Očitno nikoli
izpeta pesem.«
»Danes ugotavljam, da
smo precej posploševale.
Rekle smo, moški so
takšni, ženske so takšne.
V drugem delu knjige to
ne drži več, ni to več raz-
prava o moških in žen-
skah temveč razmišljanja
o človeku. Zanimata nas
moški kot človek, ženska
kot človek. Skratka člo-
vek, ki je lahko dober,
boljši ali pa slab.«
»In tega človeka vzga-
jamo v točno določenih
klišejih. Ali kot je na
predstavitvi knjige opi-
sala stisko prenekaterih
žensk delavka iz Gore-
nja. Takole je dejala:
»Ženske smo se navadile,
da o svojih čustvih ne
govorimo. Predpisano
nam je, kako je treba re-
agirati ob rojstvu, ob
smrti, ob vseh drugih do-
godkih. Če ženska na po-
grebu ne joče, jo takoj
označijo kot brezčutno,
če bi jokal moški, bi ga
gledali postrani.«
»To je naša najhujša
usoda ah če rečem meta-
forično, to je izvirni greh,
da je človek določen še
preden pride na svet. Če
pride na svet kot moški,
je določen v eni vrsti kul-
turnega vzorca, kot žen-
ska v drugi vrsti. Najtežje
je duhovno zrasti v tem
smislu, da smo sposobni
vzorec, ki so nam ga dolo-
čili starši, ožje okolje ah
šola, preseči in postati
zreli, samostojni, svobod-
ni ljudje.«
»Zaenkrat pa pravite:
ženske uresničujejo svo-
je pravice tako, da spre-
jemajo moška pravila
igre.«
»Sama se vsekakor tru-
dim ostati ženska, kajti
nekatere razlike so pa le
v našo zibel položene. Ne
vem, zakaj bi morala žen-
ska prevzeti moški način
življenja, vodenja, komu-
niciranja. In obratno. Ko
opazujem naše poslanke
v parlamentu, dostikrat
presenečeno opažam, da
reagirajo prav militantno,
z močno, trdno, ukazoval-
no voljo. Kot da smo ljud-
stvo neke ovčice, ki nas je
treba urediti, spraviti
v stajo in dati domače na-
loge. Vem, da so to zaseb-
no zelo krhke, nežne žen-
ske, ampak v politični
igri so očitno morale
prevzeti moška pravila.
Ah pa se iz vladnih pro-
storov govori drugače,
kot govorim sama tukaj iz
kabineta.«
»Tistih vladnih pro-
storov, ki so bili ponuje-
ni tudi vam?«
»Ja, tudi meni. In kako
velika skušnjava je bila
to! Veliko sem premišlje-
vala o kandidaturi za čla-
na predsedstva, anketa je
pokazala, da bi skoraj za-
gotovo bila izvoljena. In
sem si rekla: materialni
Jaz sem Manca.
Ko sem razmišljala o Icandidaturi za člana predsed-
stva, sem si rekla: tvoj materialni položaj se bo
izboljšal. Ugled ti bo porasel. Danes sem hvaležna, da
sem rekla ne. Jaz ne bi bila več Manca.
status se mi bo izboljšal,
moj ugled bo narasel. Pa
me je milost obvarovala
pred usodnim da. Prav
hvaležna sem, da me
skušnjava ni premagala,
kajti izgubila bi osebno
svobodo in težko bi ostala
ista Manca.«
Ljubezen je Bog
»In Manca še vedno
ostaja ista Manca, ki
med drugim v Ženskih
pismih pravi, da med
ženskami lahko ostaja
zavezništvo, z moškimi
pa to ne gre.«
»Pokazalo se je, da je laž-
je ustvarjati prijateljstvo
z ženskami kot z moški-
mi. Najbrž zato, ker težko
sprejemamo razlike. Žen-
ske smo si bolj podobne,
razumemo se lahko brez
besed, skratka, komuni-
ciramo v istem svetu.
Najbrž pa se moramo vsi
naučiti sprejemanja raz-
hčnosti, odprtosti in tole-
rantnosti.«
»Z enim samim stav-
kom ste razburkali svet
moških. Pravite, moški
se mi zdijo takšni re-
veži.«
»Ja, to je zanimivo, knjiga
ima 160 strani in večina
se je zapičila ravno v ta
stavek, da se mi moški
smilijo. Res se mi. Na dnu
svoje duše so tako nebog-
ljeni, igrajo pa take juna-
ke. Včasih si rečem: bla-
gor meni, ki se včasih
smihm sama sebi in si že-
lim, da se zasmihm svo-
jim otrokom, svojemu
partnerju in to tudi na
glas povem. Moški pa te-
ga ne storijo.«
»In moški imajo o tem
svoje mnenje. Med pismi
se je znašlo tudi moško
pismo, kjer nekdo piše:
»Noben moški ni sposo-
ben takšne hudobije kot
kakšna babnica.«
»To je zapisano z moške
perspektive. Ženske, ki
so pisale pisma, so čudo-
vita bitja, vem pa, da ob-
stojajo tudi drugačne žen-
ske. Takšne, katerih
udarci včasih še močneje
zabolijo. Ampak to najde-
mo tudi pri moških. Pre-
pričana sem, da je v vsa-
kem od nas, ne glede na
to, če pride na svet v roza
ali modrih copatkih, do-
bro in zlo. In prizadevati
si moramo za čimveč do-
brega. Kar nekaj moških
pisem je, že prišlo kot od-
mev na Ženska pisma. To
so prelepa pisma, kjer
moški priznavajo, da niso
vedno junaki, da pišejo
pravljice, tako da sem si
rekla: presneto, saj ni no-
benih razlik. Prav žehm
si, da bi čez leto dni lahko
napisala knjigo Moška
pisma.«
»Izhod iz tega večnega
bojišča med moškim in
žensko pa je ljubezen.«
»Pri razmišljanju
o odrešitvi sveta se mi je
pokazala ljubezen kot
glavno vodilo. Že od
majhnega sem se čutila
kot človek nezadostno.
Kot gimnazijko me je za-
nimala indijska religija,
z veliko volje sem se kas-
neje odločila za marksi-
zem, za pohtični aktivi-
zem. Všeč mi je bila mi-
sel, da bi bih ljudje enaki,
da bi si pomagali, vendar
sem prišla do spoznanja,
da noben politični sistem
ne bo odrešil človeka. Za-
to verjamem v ljubezen,
upam si reči, da je ljube-
zen Bog.«
Hvala bogu, da
sem mama
»v knjigi Ženska pisma
ne manjka tudi biografi-
ja avtorice. Takole piše:
Manca Košir, riba, roje-
na petega marca 48 v Ma-
riboru, publicistka in
mama. Zelo pogosto iz-
postavljate vlogo ma-
tere.«
»To, da sem mama, mi
pomeni največ na svetu.
Zame je to odgovor na te-
meljno vprašanje, kdo
sem jaz. Marsikomu gre
hudo na živce to izpostav-
ljanje materinstva, češ,
kaj si mislite ženske. Prav
nič ne bi imela proti, če bi
kakšen moški napisal:
sem dr. znanosti in oče.«
»Sami zase pa pravite,
da niste povsem tipična
mama.«
»Ja, res imam velik pri-
vilegij. Imam čudovite
starše, pomagala sta mi
vzgajati prvo hčer, ki ima
22 let, in pomagata mi pri
osemletni Tini. Naš dom
nikoli ni bil prazen, moja
otroka nikoli nista hodila
s ključki okoh vratu in ča-
kala, kdaj bo kdo vstopil
skozi vrata. Moja mama
tudi kuha, postori veliko
malenkosti, tako da mi
ostaja vehko časa in ener-
gije za otroka. Sem njuna
prijateljica in vsak dan si
rečem, hvala bogu, da ju
imam.«
»Po vaših odgovorih bi
rekla, da ste nasprotnik
vzgoje za nek cilj.«
»Eno najhujših nasilij
je psihično nasilje. Nasi-
lje, no od človeka priča-
kuješ nekaj, kar si si sam
zastavil. Najbolj tragično
je, če starši naredijo na-
črt, da bo otrok dosegel
tisto, kar sami niso mogli
in da otroka vodijo po
svojih sanjah. Za otroka
je to duhovna smrt. Otrok
je samostojna osebnost,
prižigati je treba tiste luč-
ke, da bo otrok postal to,
kar v resnici je, ne pa iz-
polnitev naših predstav.
Kot pedagog videvam ve-
liko otrok, ki morajo iz-
polnjevati predvidevanja
staršev. In kar je najhuje,
zato naj bi jim bih otroci
hvaležni. To so tragedije,
to vodi v samomore in to
je zame nasilje vseh na-
silij.«
»Tudi šola pri tem še
ne odigrava svoje vloge.
Ste zato zapisali, da je
šolstvo vaša največja bo-
lečina?«
»Mi smo šolmošterska
družina že 100 let nazaj.
Dedek Martin Masnak je
bil profesor latinščine in
grščine, bil je ravnatelj
celjske gimnazije, babica
je bila učiteljica, mama
profesor matematike in
fizike, sama sem učitelji-
ca z dušo in srcem in gla-
vo. Na šolo imam čudovi-
te spomine, čeprav me je
ravnatelj oklofutal in mi
dal ukor pred izključitvi-
jo. Toda razumevanje
s profesorji, medsebojno
druženje - to je bilo pa
nek^j drugega kot danes.
Ne spomnim se, kdaj sem
kot gimnazijka sedela za
knjigami. Danes pa vi-
dim, da je Tinina torba
pretežka, premalo je ve-
selja do življenja, preveč
podatkov, preveč memo-
riranja, preveč discipline
v smislu ubogljivosti.«
IMInlstrlca dobre
volje
»Premalo je veselja do
življenja v šolah, pravi-
te. V Ženskih pismih be-
remo, da je pomanjkanje
ljubezni do življenja ti-
pična bolezen Slo-
vencev.«
»Strokovnjaki pravijo,
da je na Slovenskem toli-
ko samomorov in malo
otrok, ker nimamo vese-
lja do življenja. To veselje
pa nam lahko da le iskre-
na ljubezen in te je pre-
malo.«
»Bi zaradi tega bili mini-
strica za dobro voljo?«
»Ja, to sem nekoč pred-
lagala. Oh, kaj vse bi po-
čeh! Imeh bi tečaje za
brezposelne, izobraževali
bi ljudi, pomagali starej-
šim, pomagah bi ljudem
iskati smisel življenja. Na
predstavitvi v Žalcu so
obljubih, da bodo ustano-
vili ministrstvo za dobro
voljo in to je bil zame ne-
pozaben večer.«
»Ideja je lepa, toda ob
vseh teh dilemah žensk,
njihovih stiskah pogre-
Takoj bi postala ministrica za dobro voljo.
šam pisma tistih žensk,
ki se sprašujejo: bomo
jutri še imele delo, bomo
lahko prehranile dru-
žino?«
»Imate prav, danes je čas
grd. Ljudi je strah in revš-
čina prihaja v domove.
Dobila sem že pismo
zdravnice, ženske, ki ima
nadvse rada ljudi in svoj
pokhc. Povedah so ji, da
bodo odpustili tretjino
vseh zaposlenih. In zani-
mivo, njeno pismo ni pe-
simistično. Pravi: če bog
poskrbi za vrabca na stre-
hi, kako ne bo zame, ki
sem njegov ljubi otrok.
Prepustila se bom zaupa-
nju in verjamem, da bo
vse dobro. Zase lahko re-
čem - prav nič me ni
strah, če me zdajle vržejo
s fakultete čez prag. Kot
doktorici znanosti mi ne
bo prav nič težko prijeti
za fizično delo. Bom pa
okna pomivala, kos zem-
lje bi si našla, družino bi
že prehranila. Zame je
vsako delo častno in tr-
dim, da morajo ljudje za-
upati vase, četudi trenut-
no nimajo dela.«
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Vam poi
Biti mon
Treba je i
Iz prea
moja ra
hlastala
dogajal^
zapiram
rada. i4
počela p
mi ima.
ljudem
zavedan
SKat
nami te
prozorn
čudoviU.
Z ma
Smo pa(
ne dasl
bolijo...
ne stisk
rebra zl<
Naši i
hudoba
resno, k
ne upnji
Kratkot
zmagaš,
ljubezen
Ne zva
mili volji,
preizkusi
gem poto
še dolgo ^
bolezen i
mintelefo
v redu. ?
pobotalii
vprašan
majem 1
tudi zuA
mlada?
S čim
strov, p
kandida
stva in d
Več korii
takoj za t
riat. Naši
potrebni
na stotiDi
tisoče bt
v veselje-
nih otrol
zastonj!
stva dobf
dovoljen^
morda ce^^
Poglejmo'
Kaj deW
človečn^
sposobm
»Kaj m
Razmišm
»Spet!^ ^
boste pi^
Nekaj '
Potem tny
so starši]
temeljni!^
in otroki:
na to, ab\
ločena i^'
REd
21. MAREC 1991 - STRAN 21
11 reveži.
jaekoga osrečiš,
jbi ostal srečen.
Darinka;
^zen smisel življenja, izhaja
\i živim, da sem. Prej sem
mi je vsak dan nekakšno
10 ljudi se je spremenil. Ne
ampak čutim, da jih imam
po predalčkih, kot sem to
11 biti odprta za vsakogar, ki
ib temu, da sem se odprla
me tako pomembni, pa se
lotovanju vsakdo sam.
Magda
>sijo ugotavljamo isto - med
icija je kot čista reka, ki je
ina njenem dnu. In to je tako
ifak način pogovora ne gre.
I va, dve različni izkušnji, ki se
i, Razlike pa potem tako
,>,boh. Ko sem z njimi, nikoh
1 meje včasih imelo, da bi mu
■ Manca
ftica, ki stoji ob strani, ko se
fe, ki jih nočejo jemati tako
., ker so jih spregledali, pa si
iijo potiho prav tem malim.
m, da hudobneže našeškaš in
i L da jim toliko časa ponujaš
Kristina
^šna sreča! Lahko berem po
Ujene lekcije tujega jezika in
Igram se s sanjarijami o dol-
tem spremeni v resničnost,
D spominov. Tako ni časa za
!je, če mi otroci ne pišejo in
tam pove, da je z njimi vse
več/ Morda le še to, da bi se
|fda iz zrcala... In z večnim
da se s spreminjanjem, poje-
tako neusmiljeno spreminja
sem sploh kdaj imela čas biti
Nada Kranjc
aši ministri, pomočniki mini-
*ov... Ko so me snubili za
^sfva pa za različna ministr-
feWa; ne, v politiko nočem,
^irn, če sem zunaj. Grem pa
(ie, Če le odprete tak sekreta-
fečem, Vera, to bi bila najbolj
p časih. Lahko bi angažirali
jadi koristni. Pomagah bi na
w se učili in študirali sebi
,ia tisoče osamljenih in žalost-
'0 skrbi in strahov. Pa vse
^Pozn^jo potrebnosti ministr-
^edo o življenju, da bi jim bilo
'^^^^^^■^ Manca
''emenii se bo svet okoli nas,
"ad katerimi smo že obupali.
^%mo lastno vest Kdo smo?
>^mo? Komu darujemo svojo
[fvo in ljubezen? Smo sploh
^hvek človeku?
Manca
sta me vprašala znanca.
^ o otrocih ločenih staršev,
^sta ločena). »Kdaj za vraga
^fnih staršev???«
'°^ai njun ogorčeni vzklik,
^lisnilo. Saj ne gre za to, ali
^^.'nembnejše so druge reči,
I'|ned staršema in med njima
l^^^o slabi ali dobri ne glede
in živita skupaj ah pa sta
Manca
Pri treningih Jevgeniju Vladimiroviču pomaga njegova žena, 36 letna Svetlana Nikitina Aleksandrovna. Njena skrb so predvsem najmlajši; »Ze od
začetka jih je treba vzgajati v zdravem tekmovalnem duhu. Razmišljati morajo, češ, poglej, ona to zna, jaz pa še ne, on je v prvi skupini, jaz pa
v drugi, torej...«
Njet, lakaja sistjema njevazmožna!
Moskovčan JevgenU Vladimirovič NIkliln, ki v Celju trenira umetnostne drsalce, prepoveduje
z naglasom popuščanja.In ne mara politike
Ni nezanemarljiva razli-
ka priti za dlje časa iz 10
milijonske Moskve v Celje.
Zamenjava hitrega, vendar
vedno natlačenega in zato
razburljivega metroja, kot
sredstva za prihod na de-
lovno mesto v športno dvo-
rano nepreglednega Isma-
ilovskega parka, s pešpotjo
čez Savinjo od Hotela Evro-
pa do drsališča, je najbrž
delovala blagodejno. Toda,
to so zemljepisne razdalje,
za katere se ve, da se zmeraj
lahko dosežejo, manj znana
pa bo končna postaja na po-
ti miselnega preskoka iz
sveta, ki na nekatere stvari
gleda čisto drugače, kot od
njega za dva dni vožnje s hi-
trim vlakom oddaljeno
okolje.
Delo ali zabava?
Da, to je bilo prvo vpraša-
nje, ki ga je Jevgenij Vladi-
mirovič postavil svojim no-
vim učencem... in tudi sebi.
Kako sicer brez pomislekov
opazovati fante in dekleta, ki
prihajajo na drsališče ob svo-
ji uri in ob svoji uri tudi spo-
ročijo trenerju, da imajo do-
vplj. Hm, hm, si mish Jevge-
nij Vladimirovič.
»Veste, gospod Nikitin,
danes ne morem na trening,
ker gremo po nakupih v Av-
strijo ... in jaz imam po po-
uku glasbeno šolo... in jaz
tenis... in jaz sem utrujen...
in mene je prehlad, veste, ne
bo me danes.«
»Hm, kar teiko mi dajo ve-
deti,« pove Jevgenij Vladi-
mirovič. Moral se bo navadi-
ti, da to ni Rusija, tukaj ne
mar^o trde roke, tukeu je
CeDe.
»Njet, a što ti gavariš!« mi
odvrne v vroči debati ob
»stakančiku« vodke. »Delati
je treba, delati in brez disci-
phne ni nič.«
»Ponavljam, gospod, Niki-
tin, to ni Rusija, to je Celje.«
»No ja, res, tukaj čisto dru-
gače razmišljajo. Pri nas jih
pride na drsališče 50, 100 in
še več, z raznimi priporočili
in na vse mogoče načine se
trudijo, da bi poštah nekdo,
se izvlekU iz anonimnosti, na
katero si v naši ogromni,
mnogoljudni deželi hitro ob-
sojen. In prihaj£oo na led
vsak dan, tudi po dvakrat,
ampak takoj vem, da iz neka-
terih, celo iz mnogih, ne bo
nič. In nekega dne jim to tu-
di povem. Pri vas pa je dru-
gače, prihaja jih malo, am-
pak večina je dobrih, toda
kje bi bil njihov konec, če bi
mislili le na to, na drsanje...
Škoda.«
Nihče ne oporeka, da jih
vehko v Celju rado drsa. Am-
pak to ni edina stvar na sve-
tu. »Ja, ampak zamujali vse-
eno ne bomo več,« zabrusi
gospod Nikitin.
Ko se njegovi varovanci
spozabijo, jezno spije kakš-
no vodko, če se to ponavlja,
pa zeirohni, »pa ruski«. In te-
ga je vedno manj, to je prvi
dosežek, ponosno zaupa Jev-
genij Vladimirovič.
»V klubu smo se dogovori-
li, da vzpostavimo določeno
organizacijo in režim dela,
tudi to je moja naloga. To
pomeni, da treniramo vsak
dan. Nič več prostih dni, če
se ne upošteva opravičil, ki
pa so bolj in bolj sramežljiva.
Umetnostno drsanje je delo
in figuristi (drsalci), če hoče-
Davajte, ponoviti, ponoviti!
Jevgenij Vladimirovič Niki-
tin je star 54 let in je prak-
tično vse svoje življenje po-
svetil športu. Končal je vi-
soko šolo za telesno kulturo
v Moskvi, danes pa ima na-
ziv zaslužnega trenerja. De-
lal je z mnogimi sovjetski-
mi drsalci, nosilci medalj
na velikih tekmovanjih.
jo biti dobri, morego biti »de-
lavci«.
Toda Jevgenij Vladimiro-
vič se mora prilagajati: »Saj
vem. Morajo biti kompromi-
si, ob trdem delu se morajo
otroci tudi zabavati. Vsi so še
mladi, zares mladi in tukaj
im^jo številne možnosti, ki
jih ob vaši življenjski ravni
lahko uresničujejo. Pri nas je
za nekoga, vsaj pred Gorba-
čovom je bilo tako in tudi še
zdaj, lahko bilo drsanje edi-
no okno v svet, morda edina
priložnost, da bo lahko poto-
val v tujino. Zato figuristi pri
nas grizejo, čisto zares.«
Jevgenij Vladimirovič naj
bi ostal pri nas tri leta. Ne
smemo pričakovati čudežev,
kakšen rezultat pa že lahko
pokaže: Janez Špoljar, nje-
gov in varovanec nekdanje
tekmovalke in zdaj trenerke
Metke Hladin je postal repu-
bhški in državni prvak
v umetnostnem drsanju.
»Velik talent je tale Janez,
pri nas bi postal šampion,
kako pa bo pri vas, ne vem,
veste šola in vse... Saj razu-
mem, ampak vseeno...«
Prispevek
k sicupnemu
evropskemu domu
Kakšnih deset, petnajst let
bi lahko vest, da je k nam
prišel kakšen sovjetski tre-
ner, vedno pospremih s po-
jasnilom, da pravzaprav ni
prišel, ampak pobegnil.
Mnoga znana imena, ne sa-
mo iz športa, marveč tudi pi-
satelji, ti pravzaprav še naj-
bolj, pa režiserji, baletniki,
glasbeniki in drugi so spoz-
nali, da ruska birokracija
preveč hromi njihovo
ustvarjalnost. Več zraka so si
poiskali pri negvečjem idej-
nem sovražniku, kapita-
lizmu.
Danes, ko je padla železna
zavesa, pa je to povsem nor-
malna .ptvar. Trenerska de-
lovna sila za »figuriste« je pri
nas kar številna: Vladimir
Kaprov, Raklet Žepalidze in
Aleksander Rozin delago po-
leg Jevgenija in še nekaterih
drugih. Hokejskih pa je
sploh veliko... »To so bih
vsi vodilni trenerji pri nas,
ne kakšni neznani ljudje, za-
to sem prepričan, da bodo
v bhžnji prihodnosti tudi pri
vas vidni rezultati,« pravi
Jevgenij Vladimirovič.
Težko je pričakovati, da bi
se ponovila zgodba meteor-
skega vzpona v vrh učencev,
ki so postali najboljši učite-
lji: podobno kot hokej so
v Sovjetski zvezi spoznali
umetnostno drsanje šele po
drugi svetovni vojni, naučili
so se ga od Čehov, Poljakov
in Skandinavcev, danes pa
jih v glavnem premagujejo.
»Vendar, v primerjavi z Ju-
goslavijo je naša država bolj
severno, pri nas je zima dalj-
ša in bolj ostra in zimski
športi so bih vedno priljub-
ljeni,« pojasnjuje Jevgenij.
»To, dvigniti priljublje-
nost, se nekako neObolJ pri-
čakuje do nas sovjetskih tre-
nerjev. Tako sem jaz razumel
nalogo, ki sem jo sprejel po
dogovoru z Janijem Pfeifer-
jem. Torej, povečati število
»zanimsuuščih« za drsanje in
s časom tudi kakovost. Naj-
boljša hrana za priljublje-
nost pa so medalje na velikih
tekmovanjih. Vi ne boste to-
varna kolajn, lahko pa imate
kakšnega šampiona,« meni
Jevgenij Vladimirovič. In
nadaljuje:
»Konec koncev, vsi naši
predsedniki govorijo, dajte,
gradite skupni evropski dom
in mi smo prišli, da »gradi-
mo« dobro umetnostno drsa-
nje pri vas.«
To ponižuje!
Kajpak ne gre samo za
osebni izziv preizkusiti se
v drugačnem okolju. Invazi-
ja sovjetskih trenerjev ima
tudi svojo ekonomsko logi-
ko: v Sovjetski zvezi je veh-
ka gospodarska kriza, klubi
se zapirajo, vlada brezposel-
nost, strokovnjakov, trener-
jev je veliko. Verjetno bodo
oni, po pobeglih oporečnikih
prva pošiljka ogromnega
transporta ruske delovne si-
le, ki naj bi z odprtjem tam-
k^šnjih meja v kakšnih 20-
tih milijonih preplavila pred-
vsem Zahodno Evropo.
Sicer pa ima Jevgenij Vla-
dimirovič svojo privatno dr-
salno šolo v Ismailovskem
pcirku v Moskvi, ki jo sedaj
vodi njegov učenec Kon-
stantin Kakol. Privatno na
ruski način: za dve uri na
dan »arenduje« (vzame v na-
jem drsalno dvorano): »V to
sem šel preprosto zato, da bi
se z nečim preživljal. Pa je
naneslo nekaj več, kakšnih
5000 rubljev na mesec, kar je
lepa vsota ob povprečni pla-
či 400 do 500 rubljev.« (na
črnem trgu je 1 marka od 10
do 15 rubljev). Normalno, pri
nas zasluži nekaj več, tudi
zato je prišel, čeprav je kriza
tudi pri nas. Zaenkrat s svojo
ženo Svetlano Nikitino Alek-
sandrovno in devetletnim si-
nom Antonom živijo v hote-
lu Evropa, potem pa naj bi
ga zamenjal za »kontejner«
stanovanje, kot ga ima polj-
ski trener Zenon Hajduga.
Seveda tudi kaj pove o pe-
restrojki: »Razmere so zdaj
res težke, največji problem
je oskrba, ni dovolj hrane,
celo cigaret ne. To ponižuje
človeka. Vsega je bil kriv to-
talitarni sistem, zveze in ko-
rupcija. Ni bilo resnice, zato
je bila potrebna glasnost.
Zdaj so še nacionalni pro-
blemi ...
Bo perestrojka uspela?
»Veste, ruski narod vse pre-
živi, vojne smo preživeli in
tudi perestrojko bomo.«
Spremljate, k^ se dogaja
sedaj v vaši domovini? »Ja,
poslušam Radio Moskva.
Pravda, etot Jelcin silnij pa-
litjik... Oh, čjort (hudič)
s politiko. Ne maram je.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
EDI MASNEC
22. STRAN - 21. MAREC 1991]
PISMA BRALc.
Nadaljevanje s 19. strani
odnose z izkoriščevalskimi
daljnimi sorodniki.
V glasbenem izrazoslovju
bi rekli - tako dolgega izdiha
tudi najboljši pevci ne zmo-
rejo.
Zdaj pa še nekaj o stroki,
ki se je imela možnost doka-
zovati v zadnjem desetletju.
Upravičeni so morda ugovo-
ri v smislu: »Mi smo sodelo-
vali šele od leta 1977 dalje in
v trinsostih letih pač nismo
povzročih posebne škode.
Samo po sebi je razumljivo,
da smo delah v skladu s stro-
ko in po navodilih... opro-
stite, stroki morate zaupati!«
Oprostite prosim, da se
stroka v resnici dokaže, bi
odgovorni potrebovali še
vs^ deset let. Ob letu 2000 bi
gotovo dosegh vrhunec »mo-
dernizacije«. Tako razmi-
šljam kot nestrokovnjak
o naši celjski bolnišnici.
Danes imamo torej demo-
kracijo, ki začete več deset-
letne »permanentne moder-
nizacije« ne more in ne sme
zaustaviti. Še več! Kot rešite-
lji se ponujajo kot edino pri-
merno tisti, ki jim je zlato
obdobje samoprispevkov
bogatilo zadovoljstvo pro-
gresivnega razvoja. Človek
mora imeti dober nos, pa bo
takoj uganil, kako naj se
»prebarva«. Nekateri se sku-
šajo sicer oglašati, vendar to
karavane na njeni poti ne
moti. Upajmo, da bo stro-
kovnost po letu 2000 vsaj na
takšni ravni, da bomo prene-
hali z zgrešenimi investicija-
mi, slabo organizacijo, soli-
darnostnim pokrivanjem iz-
gub, odpiranjem neproduk-
tivnih delovnih mest, obe-
nem pa znah poskrbeti za
svoje uničeno okolje in tu in
tam razložiti še kakšen ob-
činski odlok.
V tem primeru glasba in
matematika res nimata veh-
ko skupnega. Zakaj ne, naj
razložijo tisti, ki so že od
nekdej usposobljeni prika-
zovati resnico po svoje, če pa
se jim tu in tam kaj »zapiše«,
pa ne bomo prehudi sodniki.
Kot zaključek in za boljše
razumevanje: LAPSUS LIN-
GUE in LAPSUS MEMORI-
AE - nista enako nevarna.
K temu lahko dodamo sa-
mo to, da so oči in ušesa ljud-
stva slabe priče, vsak pa je
sam n^boljši razlagalec last-
nih besed.
MATJAŽ ŽELEZNIK,
Celje
Spoštovani
aospoii
Slamberger!
Veseh me, da me imate
radi.
In zares ne vem, kako naj
se vam dovolj zahvalim, da
ste me tako nenadoma in
pršcej vzljubili. Odslej si
bom še kaj domišljal: ena sa-
ma skromna in iskrena kriti-
ka vašega pisanja je bila za-
dosti in že sem postal »ljubi
bralec«!
Sicer me je pa vaš pospe-
šeni odgovor, ki bi bil skoraj-
da prehitel moje kritične pri-
pombe, spomnil na zgodbo
o človeku, ki se je napotil
v Ljubljano, a je bil tako zelo
hiter, da se je srečal že na
Trojanah.
In medias res: kohkor je
bil vaš dogovor hiter, tohko
je iz trte zvit. Očitno se niti
slučajno nisva razumela.
Medtem ko sem vam jaz go-
voril o narodu, mi vi pripo-
vedujete o politiki. Medtem
ko vam jaz govorim o huma-
nizmu, mi vi pripovedujete
balkanske štorije. Dovoljuje-
te mi, da imam drugačno
mnenje, v isti sapi pa mi zatr-
jujete, da je vsa slovenska,
jugoslovanska, evropska in
ameriška politika prepriča-
na... Pa kaj bi govoril?! Že
spet politika, ki je prepriča-
na, da nas nekaj humanistov
mogoče celo ima prav, da pa
se sicer zanesljivo motimo.
Skratka - nismo na hniji. S^j
res, gospod Slamberger, vi
bi mi lahko kaj povedah o U-
niji, vedno ste bih na pravi.
Prej in zdgj.
Ker se pa že hvalite s poz-
navanjem Slovenskega pra-
vopisa, pa še tole. Le dobro
poglejte vanj in če boste
v njem našh glagol »pohop-
sati«, vam obljubim, da se ni-
koli več, ampak res nikoli
več, ne bom šel besednega
pingponga z vami.
Da pa ne boste obupah,
vam v imenu humanizma, ki
bom vanj vedno veroval ne
glede na politično hnijo, pri-
krajšam muko razočaranja:
poglejte rajši v Slovar slo-
venskega knjižnega jezika.
Tudi v bodoče vaš bralec
brez hnije
ANTON ŠEPETAVC
Celje
Ustanovitev
ceijslce
geodetsice
uprave
Geodetska uprava v Celju
obstoja od leta 1971, ko je
prenehal delovati Zavod za
kataster in izmero zemljišč
v Celju. V obdobju med
1971-1980 je delovala geo-
detska uprava kot Medob-
činska uprava in je bila kra-
jevno pristojna za občine Ce-
lje, Šentjur in Laško. Finan-
ciranje skupne uprave je te-
klo po dogvoru v razmerju
po 25% občini Laško in
Šentjur ter 50% občina Celje
in sta obe »zunanji« občini
v glavnem redno poravnah
svoje obveznosti do skupne-
ga organa za geodetske zade-
ve. Stroške za delovne pro-
store, opremo in merske in-
strumente pa je v celoti pla-
čevala občina Celje.
V letu 1980 je v občini
Šentjur začela z delom lastna
geodetska uprava, zato se je
uprava v Celju preimenovala
v Geodetsko upravo občin
Celje in Laško. Delež občine
Laško pri financirai\ju skup-
ne uprave je ostal nespreme-
njen - 25%, čeprav bi se mo-
ral povečati v enakem raz-
merju kot se je za občino Ce-
lje. Ted^j so se začeh prvi
konflikti v zvezi s plačeva-
njem deleža občine Laško.
Bilo je vehko pogovorov in
usklajevanj med predstavni-
ki obeh občin, ki naj bi
ustrezno reših problem 25%
deleža občine Laško, vendar
nobeden ni bil uresničen.
Predstavniki občine Laško
so vedno znova izjavljah, da
ni denaija, nikoh pa niso iz-
podbijah višine deleža - 25%
skupnih stroškov. Realno je
delež padal, podatki zbrani
za obdobje 1984-1990 pa so
naslednji:
1984 12,8%
1985 11,0%
1986 8,7%
1987 8,4%
1988 7,8%
1889 5,9%
1990 7,2%
Preprost izračun za leto
1988 kaže, daje delež, ki gaje
vplačala občina Laško, ob 21
zaposlenih na upravi, pokril
stroške le za 1,6 delavca. Ob-
čina Celje pa je poleg tega
prispevala vsa potrebna
sredstva za opremo uprave
(ta je med najbolje opremlje-
nimi v Sloveniji) in omogo-
čala brezplačno uporabo ra-
čunalnika za voderye podat-
kov zemljiškega katastra.
N^j ob tem povemo, da ima-
ta geodetski upravi v Mozir-
ju in Slovenskih Konjicah
po 7 zaposlenih, geodetska
uprava v Šentjurju pa 8 za-
poslenih.
V nadaljevanju navajamo
dogodke zadnjih dveh let, ki
dokazujejo pogostost aktu-
aliziranja obravnavanega
problema, vrsto sestankov in
razgovorov, največkrat na
nivoju predsednikov Izvrš-
nih svetov ter tudi ob nav-
zočnosti direktorja Repubh-
ške geodetske uprave:
28/6-1989 je IS skupščine
občine Celje na osnovi poro-
čila geodetske uprave raz-
pravljal o financiranju ge-
odetske uprave in sklenil, da
skliče sestanek, na katerem
bi sodelovali predstavniki
obeh občin in tudi direktor
Repubhške geodetske
uprave.
10/10-1989 je bil na 2. seji
kolegija funkcionarjev obči-
ne Celje ponovno sprejet
sklep o sklicu sestanka.
16/10-1989 je Geodetska
uprava občin Celje in Laško
seznanila IS skupščine obči-
ne Laško s sklepi seje koor-
dinacijske komisije IS
skupščine občine Celje in
o tem, da je geodetski upravi
naloženo, naj v primeru, da
občina Laško svojega dolga
za leto 1989 ne bo poravnala,
začne z aktivnostmi za orga-
nizacijo lastne geodetske
uprave v občini Celje. Iz do-
tedanjih dogovorov in po vi-
šini dotedaj poravnanih dol-
gov je vse kazalo na to, da
občina Laško dolga ni pri-
pravljena plačati.
20/11-1989 je bil razgovor
o problematiki financiranja
pri predsedniku IS skupšči-
ne občine Celje ob navzoč-
nosti predsednika IS skupš-
čine občine Laško, direktor-
ja Repubhške geodetske
uprave, člana IS skupščine
občine Celje, odgovornega
za finance in načelnika ge-
odetske uprave občin Celje
in Laško. Tudi ta sestanek ni
rešil problema.
Problem finžmciranja je bil
vehkokrat izpostavljen tudi
po tem datumu, vendar obči-
na Laško na nobeno potezo
občine Celje ni reagirala, ta-
ko tudi računa za poravnavo
stroškov za leto 1989 v višini
kot ga opredeljuje realen od-
stotek, in dolga za leto 88 ni
poravnala.
Dne 21/11-90 so na 35. seji
koordinacijske komisije IS
skupščine občine Celje sode-
lovah v delu, ki se je nanašal
na problematiko financira-
nje geodetske uprave, tudi
predsednik IS skupščine ob-
čine Laško g. Matek in go-
spoda Križnik in Šrot. Po
daljši razpravi, na kateri je
sodelovala tudi javna pravo-
branilka g. Nada Fink, je bil
sprejet sklep, n^ IS skupšči-
ne občine Laško skupeO z na-
čelnikom geodetske uprave
vprašanje dolga ponovno
prouči. Sprejet je bil tudi
sklep, da se udeleženci po-
novno sestanejo 27/11-90 in
sklenejo ustrezen dogovor
ter istočasno proučijo tudi
problematiko drugih usta-
nov, ki jih financirsgo občine
celjske regije.
Namesto realizacije dogo-
vorov je IS skupščine občine
Laško z namenom zavlače-
vanja zahteval od geodetske
uprave podatke o sistemiza-
ciji geodetske uprave (sku-
paj in posebej za Laško), de-
janski zasedbi delovnih
mest, njihovem vrednotenju,
višini točke, skupnem obse-
gu materialnih stroškov po
vrstah, podatke o dejansko
opravljenem delu in višini
lastnih prihodkov (skupaj in
posebej za Laško). Vse to, ne
glede na dejstvo, da je upra-
va že posredovala za izračun
deleža potrebne podatke ter
da je IS skupščine občine
Laško vsako leto obravnaval
poročilo o delu uprave. Klju-
ba temu je geodetska uprava
Izvršnemu svetu posredova-
la tisti del zahtevanih podat-
kov, ki jih je lahko zbrala
v enem dnevu (tohkšen rok
je bil dan), oziroma jih je bilo
mogoče ločeno prikazati, saj
uprava posluje kot enovit
upravni organ.
O prenehanju poslovanja
uprave za občino Laško,
v kohkor ta ne bo poravnala
svojih obveznosti do konca
leta 1990, so bih predstavniki
občine ponovno seznanjeni
na sestanku pri predsedniku
IS skupščine občine Celje
dne 27/11-90. Do poravnave
tudi po tem datumu ni pri-
šlo, IS občine Laško pa je
zahteval od geodetske upra-
ve, da pripravi izhodišča za
ustanovitev geodetske upra-
ve v Laškem, v katerih so
navedeni potrebni kadri,
oprema, prostori in sredstva
za vzpostavitev uprave in
njeno redno poslovanje.
Zahtevano gradivo je bilo IS
posredovano 12/12-1990.
Po vseh predhodno opisa-
nih dognanjih je končno IS
skupščine občine Celje spre-
jel Odlok o razveljavitvi Od-
loka o ustanovitvi Geodet-
ske uprave občin Celje in La-
ško, ga poslal skupščini ob-
čine Celje v obravnavo in
sprejem, o tem pa 24/1-1991
z dopisom obvestil IS skupš-
čine občine Laško.
V odgovoru je IS skupšči-
ne občine Laško sporočil, da
bodo v primeru, če bo IS
skupščine občine Celje
vztr^al pri svoji odločitvi,
v Laškem uvedh aktivnosti
za ustanovitev lastne geodet-
ske uprave.
Z ozirom na vse navedeno
je težko razumeti, k^j je ho-
tel povedati avtor članka Ce-
ljani geodetsko hrenih Laš-
čane v NT-RC 14/2-1991
s tem, da so Laščani nenado-
ma izvedeh, da se je celjska
skupščina odločila imeti ge-
odetsko upravo le zase.
Noč, v kateri so po avtorju
članka Celjani sprejeh tako
odločitev, je trajala očitno
nekaj let.
Naj bo na kr^ju omenjeno,
da je bilo ves čas, v katerem
so trajah razgovori, poudar-
jeno, da z vidika racionalno-
sti razdružitev ni smotrna,
da pa hkrati občina Celje ne
more nositi večji del stro-
škov za delovanje geodetske
upravne službe za potrebe
občine Laško. To je lahko tu-
di končen odgovor na skle-
pe, ki sta nam jih posredova-
la IS SO Laško in Skupščina
občine Laško. Še vedno smo
pripravljeni na nadaljnje so-
delovanje, saj je postopek
ustanavljanja Geodetske
uprave občine Celje še v te-
ku, vendar le pod pogojem
poravnanih neplačanih ob-
veznosti občine Laško. Na
nadaljnje kompromise pa ne
moremo več pristajati.
MIRKO KRAJNC, dipl. ing.,
predsednik IS Ce^e
PREJELI
SMO
Jugoslavija Icot
politično pravna
perverzna
Umetna zaostritev pohtič-
ne krize, ki je terjala tudi žr-
tve boljševističnega terorja
v Jugoslaviji, inicirana
s strani srbske uradne pohti-
ke, ki je ves čas bila koordi-
nirana z delovanjem pohtič-
nega vrha JLA s ciljem preo-
bhkovanja jugoslovanskega
pohtičnega prostora v glo-
balno boljševistično vas
v novonastajajoči Evropi in
hkrati ohranjevanje kontinu-
itete v determiniranju notra-
njega in zunanjega sovražni-
ka je pogojevalo to, da se Ju-
goslavija kot perverzija še
vedno ohranja.
Začelo se je na Kosovu
z Albanci na njubolj nebole-
čem področju, ki je naseljen
z neslovanskim elementom,
da bi opravičili vse svoje
zgrešene pohtične poteze in
s prikrivamjem ogroženosti
srbskega življenja na Ko-
sovu.
Debakl srbske politike na
Kosovu ter nadaljevanje zao-
stritve politične krize je po-
gojevalo drugačno preusme-
ritev in drugačno strategijo:
1. minimaliziranje alban-
skega vprašanja na Kosovu
2. odpiranje srbskega po-
htičnega trga na Hrvaškem
3. popolno ideološko oku-
pacijo črnogorskega politič-
nega prostora
4. z nepriznavanjem (na
začetku) avtokefalnosti ma-
kedonske cerkve, potem pa
nepriznavanjem Maka-
dencev
5. poskus istega scenarija
v BiH s tamkajšnjimi Srbi
6. nepriznavanje legitim-
nih odločitev slovenske
skupščine
Vse s ciljem formiranja ve-
hke Srbije v bodoči skup-
nosti.
To je Srbom v mednarodni
sceni prineslo status »perso-
na non grata«. V takšni kon-
stalaciji odnosov gledamo na
odstop predsednika Borisa-
va Joviča - Albanci v Celju
kot na odstop predsednika
kakršnekoli druge države
oziroma, kot kapitana, kate-
rega ladja se potaplja.
Tudi odstop Nenada Buči-
na, člana predsedstva Črne
Gore, še enkrat pokaže pove-
zavo vnaprej napeljane igre
srbske in črnogorske repu-
bhke, da se izzove izredno
stanje v Jugoslaviji in s tem
omogoči srbski oblasti, da
preko vojske dirigira s svojo
politiko narodom in narod-
nostim celotne Jugoslavije,
posebej v repubhkah, kjer se
demokracija razvija hitro in
učinkovito in da se z vsemi
sredstvi zoperstavijo proti
temu.
Upamo na razumen raz-
plet dogjoanja v Jugoslaviji.
Demokratična zveza Alban-
cev s Kosova - podružnica
Celje in
Demokratična zveza Prospe-
riteta iz Makedonije - po-
družnica v Celju
Kaico do boljše
šole
Zelo obiskana okrogla mi-
za, ki se je odvijala 22. no-
vembra 1990 v okrogh dvora-
ni Cankarjevega doma
v Ljubljani, je odprla niz
vprašanj kako povečati učin-
kovitost šolskega sistema
v celoti, od otroškega vrtca,
do univerzitetnega izobraže-
valca.
Dodal bom nekžo zrn, iz-
točnic in izhodišč, da bodo
vsi odgovorni za razvoj
vzgojno-izobraževalnega si-
stema lažje modemizirah
šolstvo v Sloveniji.
Pričel bom z staro resnico,
da kvahtetna šola dosti sta-
ne. Pod pojmom šole pa si
moramo predvsem predstav-
ljati kvahtetnega učitelja in
sodobno izobraževalno teh-
nologijo. Procent narodnega
dohodka namenjen izobraže-
vanju moramo povečati na
6% od sedanjih 3,8%. Tako
se bo lahko začel stimulativ-
ni proces selekcije in kadro-
vanja sedeUTJih in bodočih
učiteljev, s tem pa več znanja
v glavah učitelja.
Za dosego tega cilja pred-
lagam, da so sredstva za vo-
jaško obrambne namene na-
cionalne varnosti omejijo na
0,8% narodnega dohodka in
del ostanka od sedanjih 5%
nameni šolstvu. Tako se bo-
mo približah Japonski, ki za
potrebe zirmade izdvaja pri-
bhžno 1% narodnega dohod-
ka. Vemo pa, kakšna tehno-
loška velesila je Japonska,
ker za izobraževanje daje 6%
narodnega dohodka.
Slovenija je ekološl^o moč-
no degradirana. Pretirano
onesnažen zrak v mestih in
naseljih, nizka ekološka kul-
tura, s^ vidimo smeti razme-
tane od Triglava do morja.
To jasno kaže, daje ekološka
zavest v Sloveniji prenizka.
Najceneje in najučinkovitej-
še je, da dvig ekološke zave-
sti dvigujemo v šolskem si-
stemu z uvedbo predmeta
ekologija, kateri bo segal od
osnovne šole do fakultet.
Vse deklaracije ZN opo-
zarjajo, da bomo onesnaže-
vanje našega okolja zmanjša-
h, ko bomo ustrezno dvignih
ekološko zavest. Predmet
ekologija je interdisciphnar-
ni izdelek in bi ga morah
funkcionalno doštudirati že
obstoječi učiteljski kadri oz.
ga vnesti v študijske progra-
me bodočih učiteljev (ta
predmet se že uvaja v šved-
ski šolski sistem).
Razlogi za nekvalitetno s,
lo seg^o tudi v samo org^
zacijo dela na osnovnih
srednjih šolah. Učitelji
izjemoma smeh opravk
nadure. En dan v tednu bj
moral vsak učitelj posvJ
bodisi interesnim dejav]?
stim učencev oz. se posveij
raziskovalni-razvojni aku
nosti, ne da bi bil neposrw
no obremenjen z vzgojno^
obraževalnim delom.
Ta dan »X« - dan v tedn,
bi bil namenjen tudi orgaj,,
ziranemu funkcionalneiji,
samoizobraževanju učite^.
Za 10-20% bi se morala ^
žati učna obveznost učitelj
v osnovnih in srednjih šolaj
Govori se. da je okrog 20,Od
naših strokovnjakov iz Sl(
venije po II. svetovni vojt
zapustilo znanju, razvoji
raziskavam neprimerno st
mulirano vladno pohtikot
odšlo na tuje.
Tudi vrnejo se ne, kerjj]
ne moremo plačati (njihovi
znanje namreč). Torej še bol
tragično kot to, da so »moj
gani« zapustih deželo je to
da ne zberemo dovolj stinm
lacij, da bi se vsaj del tel
»pobeglih možganov« vrni
v naše okolje. Da nastopj(j(
psihosomatske motnje pr
šol^očih otrocih, je posledj
ca frontalnega pristopa, ne
selektivnosti pri izbiri m&.
formativnim in informativ
nim karakterjem učne snovi
Prav tako bi morah ločeva
ti med učenci sposobne ii
manj sposobne, tako pa mo
rajo manj sposobni stalni
tekmovati s sposobnejšim
in tako doživljajo strese ne
uspeha. Že v osnovni šoh b
morah imeti razrede ločei
po učencih na njihove sp
sobnosti oz. njihove interes
Športni razredi, jezikoslov
razredi, umetniško usmei;
ni, naravovarstveni razre<
matematično-tehnični n
redi.
Že v prve razrede osnovni
šole bi morah uvjuati tuje je
zike. Angleščino obvezno i
še enega izbirnega (tuji j
zik). Še večji nesmisel je, d
mora npr. prodžgalec krul
hoditi v triletno trgovsko šfl
lo. Podobnih nesmislov, ki
družbo stanejo več kot je p<
trebno je še in še.
Če že ne moremo uves
ehtne šole, šole za nadpo
prečne, to pričnimo vsa]
z ustanavljanjem oddelkov
na posameznih šolah, kjer se
bodo lahko po dopohiihiih
programih učinkovitejše izo-
braževah naši bodoči kadri,
v teh oddelkih pa poučevali
nadpovprečni učitelji (inova-
tivni, kreativni).
JOŽEF JARH
Pobuda stranki
Zelenih
Ob poplavi v Celju sm
učenci krožka OZN 1. ce\
ske čete Celje ugotovil
kakšne »božične okraske« j
pustila za seboj narasla Sav
nja. Vsa poplavljena grmoi
ja, drevesa in koruzne njiv
z ostanki koruznih stebel s
ostala okrašena z raztrgan
mi plastičnimi krpami, ki ji
niti veter niti dež ne bost
odstranila. Ostanki plastii
nih zaplat so shka naše n<
premišljene potratnosti, ma
lomamosti in nemarnost
Včasih je veljal pregovor, d
če voda preteče čez dev«
kamnov, je čista. Sedaj pa j
poplava onesnažila na tisoČ
grmovnic in dreves, tekla j
čez milijone kamnov in ska
pa je kljub temu odtekala ni
prej umazana.
Učenci prosimo stranW
Zelenih Slovenije, n^ dose
že ceneno prodajo papirna
tih vrečic in ukine prodžji
plastičnih. »Ko bomo odrt
sh, ncO bodo grmovja in dr«
vesa rečnih strug zopet zel«
na od hstja, ne pa umazanf
bela od plastike.«
piSMA
BRALCEV
21. MAREC 1991 - STRAN 23
jtanovanjska
zakonodaja
j^avidezno ni prave zveze
stanovanjsko zakono-
f jQ in pokojninskim skla-
jprn. žal niti nimamo.
Lgkušal bom prikazati, da
zvezo potrebno vzpostavi-
pjjgbrž je sedaj tudi pravi
ijs za to povezavo, ker je no-
^ stanovanjska in pokojnin-
Ijja zakonodaja v pripravi.
V Sloveniji je okrog
000 družbenih stanovanj,
^ja ali skoraj vsa ta stanova-
nja je zgradila generacija de-
jjvcev, ki je že upokojena ali
3 še zaposlena. Glavni vir
■3 financiranje stanovanjske
jradnje je bil namreč v zad-
njih desetletjih 6% prispe-
^.gl< iz bruto plač. Stanovanj-
5J(0 gradnjo so torej financi-
jgli vsi zaposleni na račun
jižjih osebnih dohodkov
j obljubo nizkih stanarin in
jakonsko varovane stano-
vanjske pravice. Oboje je
bivša oblast tudi realizirala.
I predlaganimi rešitvami
^stanovanjski zakonodaji se
jbe kategoriji odpravljata.
Stanarine bodo ekonomske,
stanovanjska pravica pa je
irtana.
Do tu je najbrž vse prav in
ildadu s tržno usmeritvijo
jaše družbe. Vprašanje pa se
postavi že ob predlogu naj
ima nosilec stanovanjske
pravice 30% popusta na oce-
njeno vrednost stanovanja.
Zakaj ravno tohko in ne več
ali manj ni jasno. Od tu prvi
moj predlog, ki bi pravičnej-
še dodelil ta »popust« po pri-
spevku, ki ga je posameznik
dal (bolje, so mu ga vzeli) za
stanovanjsko gradnjo. Ta je
sorazmeren z delovno dobo,
ki jo ima posamezni nosilec
stanovanjske pravice v de-
lovni knjižici ali pa v odločbi
odmeri pokojnine. Za eno
leto dela naj dobi napr. 1 toč-
ko za 40 let dela pa 40. To se
lahko tudi vrednostno izrazi
lizračunom in revalorizacijo
'povprečnih OD v zadnjih 40
ietih. Če je bil povprečni
bruto OD v Sloveniji v tem
tasu npr. 1.200 DEM meseč-
no, je prispevek letno znašal
864 DEM, v več letih pa
ustrezno več. In ta vsota nsO
bo polog, ki ga je vsak že
plačal ali pa ustrezen del te-
ga pologa. Preostali del kup-
nine pa naj se kreditira
v skladu z družinskimi do-
hodki posameznega kupca.
Vsa kupnina pa naj se
usmeri v pokojninski sklad
s katerim upravlja poseben
odbor SPIZ-a ob finančnem
nadzoru vlade. Tako ustvar-
jeni kapital n^ se plasira
naložbe, ki dajejo dobiček.
Torej ne za izplačilao pokoj-
nin pač pa kapitalne nalož-
i)e, ki bi iz dobička alimenti-
fale del pokojnin, realna
^Tednost kapitala pa naj bi
Se ohranjala. To bi pomenilo
Postopen prehod iz pobira-
nja vedno večjih prispevkov
2a SPIZ, ki so že sedaj viso-
ki, v sistem delnega samofi-
nanciranja pokojninskega
Zavarovanja. Od obsega vr-
njenih sredstev iz sedanje
<lnižbene lastnine, ki je bila
Ustvarjena z delom in pri-
spevki upokojencev je odvi-
sen obseg samofinanciranja
Pokojninskega zavarovanja.
Za kakšne vrednosti kon-
'^'etno gre piscu teh vrstic ni
^nano. Ob predpostavki, da
družbenih stanovanj
200.OOO, da je povprečna po-
''Tšina nekaj preko 50 kva-
dratnih metrov s povprečno
^eno 1.000 DEM za meter,
Sre za okrog 10 milijard
'^EM. Od tega je potrebno
'Odšteti po vojni nacionalizi-
■"^na stanovanja - gre za
''^anjši del stanov, fonda
" torej vidimo, da imamo
'spraviti s precejšnimi vred-
J^ostmi. Prednost tega pred-
'oga je, da gre pridobljeni ka-
pital v naložbe, ki jih vodijo
l^sti, ki so ta kapital ustvarili.
*^ešuje tudi probleme starej-
*'.h ljudi, ki ob nizkih pokoj-
l^inah niso sposobni odkupi-
stanovanja v katerem živi-
jo in da je končno mnogo
pravičnejši od pavšalnih
30%. Istočasno pa se ustvar-
ja baza pokojninskega skla-
da, ki ga po opravljeni pro-
daji stanovanjskega fonda in
lastninjenju družbene lastni-
ne ne bo mogoče ustanoviti.
Sedanji lastniki privatnih
hiš in stanovanj, ki so tudi
plačevali prispevke za stan.
gradnjo ne dobijo pri tem
nič. Vsi so po pravilu koristi-
li cenene kredite - torej so
svoj del že dobili. Možnosti
za zanesljivejše izplačevanje
pokojnin pa itak veljajo za
vse. Postavlja se še vpraša-
nje kaj bo z novogradnjo sta-
novanj. Ker uvajamo tržni si-
stem tudi na stanovanjskem
področju bodo tu veljali trž-
ni principi. Demografska gi-
banja na slovenskem so na
žalost takšna, da če 5 let ne
zgradimo nobenega stanova-
nja bodo kljub temu vsi Slo-
venci pod streho. Dotok pri-
šlekov pa bo ob zaposhtve-
nih možnostih usahnil.
Naslednji možni in nujni
viri za formiranje pokojnin-
skega sklada so že omenjeno
lastninjenje, ki si ga žal zami-
šljajo brez udeležbe upoko-
jencev kot enakopravnih
z zaposlenimi in vrnitev vse-
ga premoženja bivših pokoj-
ninskih skladov. Upajmo, da
bo tudi za te veljala »denaci-
onalizacija.« Uveljavitev teh
predlogov je v interesu upo-
kojencev kot tudi v interesu
aktivne generacije. Za upo-
kojence to lahko pomeni
možnost za preživetje, obla-
sti pa možnost, da pristopi
k dolgoročnejši rešitvi te
problematike.
Stranka upokojencev - Si-
vi panterji - bo budno
spremljala to problematiko
in ocenila vlogo političnih
strank pri njenem urejanju.
STIPANIČ ANTON
Stranka sivih panterjev
Upnikom Trend
forma
s sklepom Temeljnega so-
dišča v Ljubljani, enota
v Ljubljani, opr. št. St 74/90
z dne 25. 2. 1991, je bil uve-
den stečajni postopek nad
TREND FORM, d. o. .o. Za
stečajnega upravitelja je bil
postavljen Stojan Zdolšek
- odvetnik iz Ljubljane. Ste-
čajni upravitelj je edina
oseba, ki je pooblaščena za-
stopati TREND FORM,
d. o. o. - v stečaju. Pooblasti-
la dosedanjih zastopnikov in
odvetnikov ter računi po-
djetja v katerem koh kraju,
so z dnem uvedbe stečaja po
zakonu ugasnila. Zato steč^-
ni upravitelj opozarja vse, da
sklepanje pogodb in drugih
dogovorov za podjetje
TREND FORM z drugimi
osebami, razen s steč^nim
upraviteljem, nim^o ve-
ljave.
Tridesetdnevni rok za pri-
javo terjatev v steč^nem po-
stopku bo pričel teči šele
z dnem objave stečaja
v Uradnem hstu SFRJ. Okhc
bo predvidoma objavljen
v Uradnem hstu v drugi po-
lovici meseca marca 1991.
Upniki, ki so na podlagi
pogodbe o leasingu vozila že
prejeh, bodo po abecednem
redu prejemali pismena ob-
vestila stečajnega upravite-
lja o pogojih za odkup vozila.
Okvirni pogoji za odkup bo-
do naslednji: Odkupna cena
se obhkuje tako, da se od
v pogodbi o leasingu nave-
dene cene odštejejo že vpla-
čani obroki. Od cene se od-
štejejo tudi vračunani stro-
ški zavarovanj, če slednja ni-
so bila reahzirana. Morebitni
stroški za popravila poško-
dovanih vozil se pri obliko-
vanju odkupne cene ne od-
štejejo. Stroške za popravilo
mora upnik prijaviti kot ter-
jatev v stečegnem postopku.
Kupec je dolžan kupnino
plačati ob podpisu pogodbe.
Registracija vozil na kupca
bo možna šele po plačilu
kupnine.   Prometni  davek
plača kupec ob registraciji
vozila.
Upniki mor^o vložiti pri-
javo terjatve v dveh izvodih
z dokumentacijo, ki mora bi-
ti prav tako v dveh izvodih.
Prijava se vloži pri Temelj-
nem sodišču v Ljubljani,
enota v Ljubljani, Tavčarje-
va 9, Ljubljana, bodisi nepo-
sredno v vložišču (soba 25,
prithčje) ah priporočeno po
pošti. V prijavi je potrebno
navesti naslednje podatke:
- opravilna številka ste-
čžgnega spisa St 74/90
- ime, priimek ter točen
naslov upnika,
- številka računa ah hra-
nilne knjižice upnika, na ka-
terega mu bo po zaključku
stečajnega postopka naka-
zan sorazmeren del terjatve,
- višino glavnice in obra-
čun obresti od glavnice,
- od katerega datuma zah-
tevajo plačilo od obresti.
Prijavi je potrebno priloži-
ti naslednjo dokumentacijo
v dveh izvodih:
- morebitno pogodbo
- dokaz o vplačilu
- druge dokaze o obstoju
terjatve.
STOJAN ZDOLŠEK,
steč£yni upravitelj
TREND FORM, d. o. o.
Občni zbor
v nedeljo 10. marca 1991 je
imelo Društvo dializnih in
ledvičnih bolnikov Celje
redni letni občni zbor, ki je
konec januarja zaradi pre-
majhne udeležbe odpadel.
Člani društva so sprejeh in
potrdih finančno poročilo,
kot tudi poročilo o delu dru-
štva za preteklo mandatno
obdobje. Odločih so se, da
izvršni odbor ostane v isti se-
stavi še za naslednje mandat-
no obdobje.
Vseh zastavljenih nalog
v preteklem obdobju nismo
realizirah. Vzrokov za to je
več. Med drugim tudi ta, da
je večina članov društva dia-
liznih bolnikov, ki jih pestijo
še druge zdravstvene težave.
Na diahzi se vedno znova
srečujemo z razhčnimi pro-
blemi. Zaradi tega smo se
odločih, da se dogovorimo za
delegacijo, ki se bo sestala
z vo^em Internega oddelka,
doc. Fazarincem ter dr. Ar-
zenškom, ki sta nam na neu-
spelem občnem zboru v me-
secu januarju zagotovila, da
se lahko s problemi, ki nas
pestijo, obračamo na njih, da
bi našh skupno rešitev za
razrešitev le-teh.
Želja nas aktivnih članov
pa je, da se bi ostah člani
redno v čimvečjem številu
udeleževah vseh razširjenih
sestankov - izrednih občnih
zborov in rednih občnih zbo-
rov, ker le tako bodo lahko
aktivnosti poteksile po pro-
gramu.
JOŽICA FARČNIK
Društvo dializnih in
ledvičnih bolnikov Celje
Poziv inšpekciji
9. marca smo se s prijatelji
namenih v ribjo restavracijo
v Dobrišo vas pri Žalcu, kajti
mo^e so nas hoteh počastiti
za Dan žena. Vsi smo prišh
s Koroške in ker smo vsi lju-
bitelji rib, mo^e pa ribiči,
smo se odločih za ta lokal.
Vsa naša pričakovanja so
se razbhnila že ob našem pri-
hodu. Namesto prijetnega
vonja po ribah nas je priča-
kal smrad. Že ko smo preč-
kah brv, ki vodi k restavraci-
ji, nas je pričakala ženska, po
našem »šefica« lokala. Nev-
ljudno nas je zavrnila, češ, da
ima ob 17. uri naročene go-
ste. Čeprav je bila ura 16.20,
nas bi še vseeno lahko po-
stregla vsaj s kakšno pijačo.
Razočarani smo si še malce
ogledali okohco restavracije
in v bhžini odkrili dva zapuš-
čena akvarija. Ugotovih
smo, da prihžOa neprijetni
vonj prav od tam. Vsem nam
je zastal dih. V akvarijih so
bile poginule in razpadcuoče
ribe. Na okencih so bile raz-
bite šipe.
Ne morem doumeti, da se
k^j podobnega še dogsga, po-
sebno še, ker je lokal v pri-
vatni lasti. Poleg tega pa nas
je »šefica» ali natakarica, ki
nas je tako nevljudno odslo-
vila, že na začetku odbijala
tudi z svojo zunanjostjo. Bo-
lan človek se vsakomur smi-
h, vendar vem, da so za
opravljanje gostinskih stori-
tev potrebni zdravi ljudje
z opravljenim izpitom iz hi-
gienskega minimuma in po-
zitivno opravljenim zdravni-
škim pregledom.
Ker gre za osebo z nekakš-
nim ekcemom, menim, da ne
sodi v takšen lokal kjer stre-
že, ah pa morebiti celo dela
v kuhinji.
MIRA BAČ
Dravograd
Upokojenci
nismo krivi
DSU Celje s svojimi 800
člani v imenu celjskih upo-
kojencev ponovno opozarja
na posledice, ki bodo nastale
in prizadele upokojence za-
radi nemogočih vladnih
ukrepov pri zniževanju živ-
Ijenskega standarda in soci-
alne varnosti starejše popu-
lacije.
Vsaka pravna država zago-
tavlja vse pridobljene pravi-
ce državljanov, kar je osnova
za dostojno življenje človeka
v urejeni državi. To smo tudi
pričakovah od vlade in po-
slancev pri demokratičnih
volitvah in ob prehodu v plu-
ralizem.
Sedanje stanje, ki ga pov-
zročata vlada in parlament
s svojimi vedno novimi
ukrepi za starejšo populaci-
jo, je nevzdržna, nepoštena
in pelje državo samostojno
republiko Slovenijo v anar-
hijo. Gospodarska dejavnost
propada zaradi neaktivnosti
ministrov in vlade, ki nima
svojega celotnega programa,
niti s temi ukrepi, ki jih izva-
ja, ne daje pogojev za izbolj-
šanje našega stanja. Na osno-
vi tega je vlada v celoti padla
na izpitu, čeprav jo vodijo sa-
mo visoko izobraženi ljudje.
Povzroča pa kritiko prejšnje-
ga stanja, išče prepire in od-
pravlja vse, kar je nekdaj bi-
lo, tudi tiste, kar ima svoje
pozitivne vrednote. Stalna
razprava o preimenovanju
kr^ev, ulic, brisanje raznih
simbolov in podobno, nika-
kor ne bo rešilo našega tež-
kega gospodarskega stanja.
Prebivalce Slovenije zava-
ja s podatki, ki niso realni,
poslance pa postavlja pred
dejstvo, da po hitrem po-
stopku sprejemajo zakone in
ostale ukrepe, ki so neučin-
koviti in nimajo nobene po-
zitivne programske perspek-
tive.
Glavno breme za gospo-
darstvo smo postali upoko-
jenci. Posamezniki v vladi
mislijo, da bodo z znižanjem
pokojnin reših zavoženo go-
spodarstvo. Vedno znova si
preko noči izmišljajo možno-
sti za znižanje s trdim delom
pridobljenih pravic starejše
populacije, čeprav zato ni
nobene zakonske osnove, ni-
ti potrebe, če bi pravna drža-
va normalno delovala.
Upokojenci smo poštah
nezaželjeni ker je menda na-
še življenje boljše kakor de-
lavčevo. Ce je to res upoko-
jenci nismo za to krivi, am-
pak mora vlada te krivice po-
iskati v svojih vrstah.
Prikazovanje, da ni osnove
za poravnavo razlike pokoj-
nin, ni točna. Ti statistični
podatki kažejo, da so OD po-
rasli v obdobju januar-de-
cember 1990 v povprečju na
5.657 dinarjev, medtem ko so
starostne pokojnine z izpla-
čanimi poračuni porasle le
na 5.044 dinarjev; povprečne
pokojnine pa le na 4.521 di-
narjev ali 79,93% povprečne-
ga OD v Republiki Sloveniji.
V to pa niso vštete ne delnice
ne obveznice.
Iz teh podatkov sledi, da ni
osnove za odpravo poračuna
pokojnin oziroma sprejetja
novih ukrepov za pokojnin-
sko-invalidsko realizacijo.
Slovenski upokojenci ne
sprejemamo sedanja stališča
in metode naše vlade. Opo-
zarjamo naše poslance, ne
glede na strankarsko pripad-
nost in opredeljenost, da ne
potrdijo nobenih vladnih
predlogov iz tega področja.
Zavedati se morajo svojega
poslanstva v skupščini in
vseh morebitnih posledic.
Nevzdržno je sprejemati ne-
premišljene sklepe, posebno
ne po hitrem postopku, ker
gre v tem primeru za živ-
ljenjsko eksistenco velikega
števila slovenskih upoko-
jencev.
Zavedamo se težkega po-
ložaja v katerem je v tem tre-
nutku SPIZ. Vendar pa po-
novno vprašamo vlado, kdo
je odgovoren za takšno sta-
nje? Ali smo upokojenci
povzročili množičen dotok
novih upokojencev po hi-
trem postopku, predčasne
administrativne upokojitve
itd? Najbrž so za to odgovor-
ni resorni in premalo aktivni
ministri za gospodarstvo
z vlado na čelu. To dejstvo
utegne imeti za posledico, da
bomo postavih vprašanje za-
upnice slovenski vladi, tega
si pa v tem trenutku ne želi-
mo in smo prepričani, da tu-
di naša skupščina tega ne že-
li. Pri nadaljnih odločitvah
ravnajte z vso odgovornost-
jo, da bo vlada lahko uresni-
čevala svoje obveznosti, kot
ji to nalaga veljavna zakono-
daja in narekuje vest, da mi-
nulo delo izhaja iz dela, ki ga
ni mogoče v nobeni demo-
kratični in pravni državi raz-
vrednotiti.
JOŽE BEVC
DSU Celje
Do siužbe ie
z zvezo
Hja služba, starejši ost^a-
jo brez nje, kako bi se potem
mi mladi zaposlovali!
No ja, mene, mladega de-
klica to seveda ni motilo!
Ker imam končano »ehtno«
srednjo šolo v Celju, na fa-
kulteti pa izpitov noče in no-
če biti konec, sem se odloči-
la, da si po lastnih močeh po-
iščem službo. Seveda fakul-
tete ne bom zavrgla, sem si
rekla. Ob delu bom dokonča-
la študij, zraven pa vestno
opravljala službo. Pa sem kaj
kmalu ugotovila, da brez ve-
žic in poznanstev ne bo šlo!
Napela sem vse sile in moje-
mu farilu je obljubil mlad,
sposoben vodstveni delavec
službo. Samo malo da naj
počakam, je dejal. Moje ve-
selje je bilo nepopisno!
Toda, bolj ko sem poizve-
dovala, kdaj bom nastopila
službo, bolj se je vse zapleta-
lo. Po šestih (6) mesecih ved-
no novih obljub sem pač
obupala. Nič ne bo, sem si
rekla. In zopet sem spraševa-
la, iskala, prosila. Pa nič
nikjer!
Na novega leta dan pa
- kot   strela   z   jasnega
- Francka gre v zaslužen po-
koj. Če bo zakon nov, potem
takoj, če ne, pa v mesecih, ko
se v gozdu začne listje bar-
vati.
Krasno, saj je Francka mo-
ja sorodnica. O, tu pa bo ne-
kaj zame! Seveda takoj oku-
piram Francko, da mi uredi
vse potrebno. Toda Francka
je kot skala. Trmasto reče
ne! Pa taka »žlahta«. Ko pre-
teče nekaj vode v Savinji, zo-
pet naredim bojni načrt - to-
krat s fantom - in pritisnem
Francko ob zid.
Obljubi mi, da bo govorila
s šefom - Lojzekom.
Rezultat pogovora - zopet
skala - Lojzek namreč one-
mi - češ, tega pa sploh ni
pričakoval.
Hvala Bogu še pove, da ni-
ma nobene kandidatke v mi-
shh, pa da se kombinatorike
tudi ni učil, torej tudi kombi-
nacije odpadejo! Kmalu pa
Lojzek predlaga Francki
upokojitev že, ko bo na svet-
lo prikukal prvi zvonček
(češ, da bo nov zakon že
kmalu v veljavi). Pa se odlo-
čim in vstopim v areno jaz,
sicer s tremo, a polno mero
zanosa, kajti potencialnega
šefa kar dobro poznam. In
sedaj se začne prava burle-
ska - s podaljšanim progra-
mom seveda - traja namreč
kar 35 min. Zagotovi mi naš
Lojzek namreč, da v mojem
primeru izobrazba sploh ni
odločilna, ampak kontinu-
iteta, kontinuiteta, ta je tista,
ki mi onemogoča dobiti to
službo. Kot veste je Francka
moja sorodnica, kolektiv pa
si želi spremembe, kot npr.
človek sveže srajce. Seveda
sedaj onemim jaz in ne Loj-
zek. Nadaljuje z razlago teh
in onih dejstev iz zgodovine
kolektiva, celo določene ose-
be omenja in njih karakteri-
stike! Jaz pa razmišljam, po-
vezujem, zopet razmišljam,
pa ne najdem povezave med
mojo kandidaturo in vsem
povedanim. Nasploh zaslu-
tim, da je Lojzek zamenjal
pogovor o bodočem prostem
delovnem mestu s pogovo-
rom z inšpektorjem dela! Pa
kaj, ko ne pridem do besede!
Na hitro prekinem pogovor
oz. monolog in se poslovim
(čaka me namreč še en pogo-
vor za honorarno delo).
Ko zvečer vse rezimiram,
ugotovim, da ogovarjanje ni
lepa čednost (tako so me uči-
h že starši, pa tudi božji nauk
uči: ne stori hudega bližnje-
mu, da ti bo dobro na zemlji),
kakor tudi ne odkrivanje po-
slovnih tajnosti nepoklica-
nim osebam. V času, kakrš-
nega živimo, to ni ravno do-
bra poslovna poteza, pa tudi
reklama ne! Čeprav z Lojze-
kom še nisem vsega razčisti-
la, vem da z njim ne bi mogla
uspešno polovno sodelovati!
Sočustvujem pa z njegovimi
podrejenimi!
Žal mi je tudi, da bo Loj-
zek, ker je pač v »ta boljših«
moških letih, še kar lep čas
krojil takšne in drugačne
usode nič hudega slutečih
mladih dekličev.
Zavedam se, da sem neho-
te bogatejša za življenjsko iz-
kušnjo in, ker menim da je
takšnih primerov še več,
sem se odločila dogodek
obelodaniti!
Nimam pa namena raz-
krinkavati oseb, zato so ime-
na izmišljena! Ponižanim in
razžaljenim vnaprejšnje glo-
boko opravičilo!
SORAVA
(Naslov v uredništvu)
Odprto pismo
opozicuskim
prvakom
Ko takole pogosto shšimo
Školjčeve, pa tudi drugih pr-
vakov opozicijskih strank,
optožujoče izjave na račun
vlade in vladnih ministrov,
se nehote spomnim Školjče-
vih besed, izrečenih v Nazar-
jah na predvolilnem zboro-
vanju bivše ZSMS. Povedal
je, da jim niti ni do tega, da
bi na volitvah zmagah, ker bi
s tem morali sprejeti nase tu-
di odgovornost^ vladanja, za-
to - tako pravi Školjč - težijo
le k takšnim vohlnim izi-
dom, da bodo lahko ruših,
kar pomeni, da ZSMS - zdaj
LD stranki ni do tega, da bi
sodelovali in tako skupno
gradili, ampak, da bi kar naj-
bolj uspešno nagajali in ruši-
li. To se zdaj potrjuje tako
v gonji zoper posamezne mi-
nistre vladnih resorjev, ka-
kor tudi v kategoričnem za-
vračanju vladnih predlogov
in odločitev, da bi čimbolj
zavirali delo vlade.
Krčevito se upirajo odstra-
nitvi zvezde iz naše zastave,
čeprav gre za do kraja skom-
promitiran internacionalni
simbol ZK, v imenu katere-
ga je za lažno svobodo mora-
lo umreti nasilne smrti na
mihjone ljudi, (da o mučenju
Nadaljevanje na 24. strani
24. STRAN - 21. IMAREC 1991
PISMA BRi
Nadaljevanje s 23. strani
pred smrtjo sploh ne govo-
rim). Preživeh smo, namesto
palme miru v svobodi, doča-
kali (razen režimskih velja-
kov) veliko prevaro - psihič-
no nasilje. Tako ravnanje je
le eden od dokazov, da se del
opozicije še ne namerava
odreči ideji boljševizma. Si-
cer pa je kar prav, da so ma-
ske odpadle, zdaj se s^ ve,
kdo je kdo.
Preveč prozorna je tudi;
zahteva po takojšnji in po-
polni demilitarizaciji Slove-
nije v času, ko jastrebi iz Be-
ograda zahtevajo predajo
orožja, da ne bi videli, da se
za vsem tem skriva škodo-
željna namera, preprečiti
Sloveniji, da bi dosegla po-
polno samostojnost in suve-
renost, za katero smo se na
plebiscitu odločili in po ka-
teri kot narod hrepenimo.
Dober izid plebiscita, kakor
tudi zakonito skupščinsko
odklapljanje od zvezne usta-
ve, so lahko le naivne otro-
ške igrice, če se iztočasno ne
zavarujemo z lastnim
obrambnim sistemom.
Verjamem, da se tega tudi
Školjč dobro zaveda. Odloži-
ti orožje na ukaz ah prosto-
voljno, ni nobene razlike.
Dejstvo pa je, da nas ne bo
nobena država jemala resno
in stavila na nas, če ne bomo
poskrbeli za lastno varnost
pred morebitnim agresor-
jem. Tako kot vsakdržavljan
Slovenije, se tudi Školjč do-
bro zaveda, s kakšnim name-
nom je bilo lani maja po taj-
nem vojaškem ukazu odvze-
to orožje TO Slovenije. Kako
bo mogoče doseči demilitari-
zacijo tudi v Srbiji, pa Jože
Školjč ne pove.
Komu naj bi sluzih podat-
ki, če bi jih na zahtevo LD
stranke do potankosti v šte-
vilkah objavilo obrambno
ministrstvo Slovenije, je vsa-
komur jasno. Takšne »mi-
rovne« politike, kot jo vodijo
nekateri v LD stranki, so lah-
ko veseli le tisti - še zlasti
v Beogradu, ki jim je sloven-
ska samostojnost in suvere-
nost trn v peti, ker vedo, da
bi le na tak način mogh ures-
ničiti svoje oblastne težnje
tudi v Sloveniji in to brez
najmanjšega odpora. Po ti-
stem pa se ne bi nihče več
drznil javno spraševati, po
čem je vojska in koliko sta-
ne, kot to zdaj izzivalno in
škodoželjno sprašujejo ne-
kateri iz LD stranke, čeprav
še kako dobro vedo, da je
teritorialna obramba in oskr-
ba nje nujna, zato tudi ustre-
zen strošek zanjo potreben.
Lažna in zato neprepričlji-
va je takšna mirovna politi-
ka, ki istočasno izvaja psihič-
no nasilje neutemeljenih ob-
tožb in podtikanj. Človeka
ne ubija samo svinčenka,
ampak tudi vsaka zavestna
in namerna žalitev. Namreč,
strašno neskladno in neod-
govorno se mi zdi početje, po
eni strani se zavzemati za dr-
žavo brez oborožene sile, po
drugi strani pa netiti konflik-
te in razdore, napetosti in ne-
prijetno vzdušje, tako v jav-
nosti, kakor v rej>ubliškem
parlamentu neposredno.
Zdi se, da se še kar naprej
ponavljžuo prizori vehkega
petka, ko nekateri mislijo, da
za svoje mttaino očiščenje
potrebi^BJo nedolžno žrtev.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Obisk je zaslužii
več pozornosti
Od Konference Svetovne-
ga slovenskega kongresa
- Podružnice za celjsko ob-
močje - smo dobili nekaj pis-
nih spodbud, kako bomo
sprejemah rojake iz celega
sveta, da bodo začutili topli-
no in iskreno domačnost
svoje prvotne domovine in
resnično pripadnost svoje-
mu slovenskemu narodu.
Postoriti bo treba marsikaj,
tako v svojem neposrednem
okolju kot tudi pri sebi. Zna-
mo biti dovolj toph, prijazni,
neposredni, iskreni in kul-
turni?
Ob obisku polnega avto-
busa žensk iz avstrijske Ko-
roške, ki so ga 5. marca ob
enajstih dopoldne posvetile
skupnemu praznovanju dne-
va žena z ženskami, ki so utr-
pele novembrsko poplavo,
našega organizatorja tega
srečanja, v Domu kulture na
Polzeli, pač ne moremo poh-
valiti. Pobudo, da bi avstrij-
ske Slovenke iz Društva slo-
venskih žensk in dolin Rož,
Podjuna, Žila, obiskale žen-
ske iz poplavljene Savinjske
doline in jih obdarovale za
praznik, je dala naša bivša
Celjanka, gospa Vera Ame-
nitsch, prizadevna aktivist-
ka, ki se je polno angažirala
v solidarnostnih akcijah na
avstrijskem Koroškem za
pomoč poplavljenim pri nas.
Vse to beremo v obsežni re-
portaži v njihovem Sloven-
skem vestniku. Ko je čitala
v reviji Jana, kako so bili pri-
zadeti celjski vrtci, je že na-
črtovala, kako bi pomagali
tudi tem. Povabila me je na
priložnostno srečanje z žen-
skami v Polzeh, da bi se po-
govorili o akciji »Darujmo
celjskemu malčku mizico in
stolček«.
V prostoru, ki so ga slo-
venske žene iz Avstrije in na-
še poplavljenke docela na-
polnile, so me spreletavali
razhčni občutki. Pozdravne
besede dolgoletne predsed-
nice Društva Slovenskih
žensk, dobro znane, prijazne
in polne življenjske moči,
gospe Milene Greublacher
ter pesmi Ervina Fritza, ki
jih je recitirala Vera Ame-
nitsch (sama tudi piše pesmi
za otroke), so otoplile ozrač-
je. Tudi žalski župan Milan
Dobnik se je z govorom po-
trudil. Menda naj bi prišla
gostom nastopati Jerca Mr-
zel. Zakaj je ni bilo, ne vemo.
Ko so bili Savinjčankam po-
deljeni šopki rdečih nagelj-
nov in kuverte z 2.000 šilingi,
ki naj bi jih porabile čisto
intimno zase, da bo njihov
praznik lepši, ter zavoji diše-
če kave, ki so nam jih žene
delile iz svojih torbic, sem
bila prepričana v njihovo gi-
njenost. Na mojo pobudo
smo skupno zapeh. »Nmau
čez izaro« in še druge pesmi
iz šopka slovenskih narod-
nih, so zvenele z nostalgič-
nim prizvokom. Vendar mi
je pri vsem ves čas nekaj
manjkalo, kar bi srečanje po-
živelo.
Kje so bili otroci iz, po de-
lavnosti znane, polzelske os-
novne šole, malčki iz vrtca,
ki stoji poleg Doma kulture?
Gotovo bi s svojo neposred-
nostjo in izvirnostjo prisrčno
sprejeli goste. Tako pa je bi-
lo, vsaj zame, vse preveč mr-
tvo. Takoj sem se pozanima-
la, ah sta šola in vrtec vedela
za obisk. Nista! Kje je bila
Krajevna skupnost? No, ne-
kaj gostoljubja že odtehtajo
tudi knjige o Polzeli, ki so jih
dobile rojakinje in knjižica
pesmi Neže Maurer, ob bre-
skovem soku in nekaj zapr-
tih steklenicah vina. Upam,
da je bila dobrodošlica v to-
varni nogavic Polzela in do-
mači gostilni, ki je bila men-
da tudi precej poplavljena,
kjer so šle na kosilo, seveda
na svoj račun, toplejša.
S kolegico sva se od žensk
poslovile opoldne, ko je vsaj
sonce prijazno razgrinjalo
svoje, pomlad napovedujo-
če, žarke.
prof ANA ČETKOVIČ -
VODOVNIK
Predlog za
zastavo
Ker je dosedanja trobarv-
nica (trobojnica): bel, plav,
rdeči vodoraven pas, nepri-
merna spričo podvajanja
(stara ruska zastava, slova-
ška idr.), predlagam drugač-
no porazdelitev novih barv
s nekakšnimi trikotniki: zla-
ta, rdeča, zelena barva.
Spredaj je črno beh knežji
kamen, oz. bitva ob morju
oz. izvir mineralne vode. Be-
lo črni kamen simbohčno
predstavlja tudi dan in noč,
dobro in zlo, pozitivno in ne-
gativno (plus in minus). To je
pogled iz morja, z ladje na
celino. V ozadju je simbol
Triglava na katerem so tri
zlate celjske zvezde, ki sim-
bohčno kažejo našo trojno
usodo.
Na desni je zeleno polje:
zelenilo, klorofil, trate, niži-
ne, to je na vzhodu. Stranka
zelenih, pozitivni ekološki
simbol: Zaleno, ki te ljubim.
Levo je rdeče polje: rdeča
barva simbolizira ljubezen,
vrtnice, nageljni, kri, veselje,
povezava z zahodom: Evro-
po, s celim svetom.
Zgoraj je zlata barva: sim-
bolizira sonce, zrelo pšenico,
(vzhod). Knežji kamen po-
meni tudi vabilo - sedež za
prišleka - turista. Vabilo:
- Sedite, prosim! Privlačen
magnet tudi za tujce.
Ta predlog nove zastave za
državo Slovenijo je nekaj po-
vsem izvirnega, neponovlji-
vega, svežega, nekaj vedrega
- enkratnega-pestrega.
ANTON DROFENIK
Ljubljana
Pokojnine
- vsem enako
v mojem pismu bi napisa-
la nekaj o pokojninah, kar je
tudi precej aktualen pro-
blem naše družbe. Tudi te
postajajo iz meseca v mesec
vedno težje izplačljive po-
dobno kot OD v DO. Marsi-
kateri občan se sprašuje kje
je zdaj moj denar, katerega
sem vlagal vsa delovna leta
v sklad za-pokojnine, a odgo-
vora ni. Ali smo se kdaj vpra-
šali (tukaj apehram na delav-
ce, ki so za to odgovorni) kaj
narediti glede nastale situ-
acije. Sedanji upokojenci so
v strahu kaj bo prinesel na-
slednji mesec in na bodoče
upokojence, da bi v miru pri-
čakovah čas, ko bodo upoko-
jeni spričo burnih časov, ki
jih doživljajo sedaj na delov-
nih mestih.
V zahodnih državah, kon-
kretno Anglija, Švedska,
prejemajo vsi upokojeni ena-
ke pokojnine, kar se mi zdi
zelo pravično in korektno.
Če bi v naši domovini bih
bolj pravični kot smo, bi tudi
bilo tako. Statistika ima po-
datke koliko znaša najvišja
pokojnina in koliko najnižja.
Razlike so porazne, sramot-
ne in za marsikaterega poni-
žujoče. Na stvar gledam iz
logičnega razmišljanja, da
smo za čas, ki smo ga prebili
na delovnih mestih prejema-
li razhčne OD in tudi v sklad
za pokojnine smo zneskovno
različno plačevah, kar je bilo
prav, saj je vodilni delavec
prejemal primerno svojemu
delovnemu mestu veliko
večji OD od delavca za stroji
in podobno.
Vendar še vedno trdim, da
smo po upokojitvi vsi upo-
kojenci, naša delovna mesta
so zasedli mlajši sposob-
nejši.
Menim, da bi način izpla-
čevanja pokojnin VSEM
ENAKO zagotovil, da bi vsi
upokojenci živeli človeka
vredno življenje in ne tako,
da marsikateri živijo v revš-
čini in pomanjkanju trpijo
celo lakoto.
Najbrž se bo nekateri upo-
kojenec z visoko pokojnino
razhudil nad mojim pismom
skhcujoč se na sredstva, ka-
tera je nekoč odvajal za
SPIZ, vendar v sedanjih hu-
dih kriznih časih bi lahko bi-
h sohdarni do prizadetih.
Kje je naša solidarnost, ko se
tako bahamo z njo, vendar
samo z besedami, dejstva pa
so vse kaj drugo - nam zelo
tuje pojmovanje. Ali smo si
kdaj potrkah na svojo vest če
jo sploh še imamo in ali nas
je kdaj zapekla?
Hlastanje po denarju je iz
večine ljudi naredilo to, da
gledajo vse življenje skozi
prizmo denarja ne meneč se
za vse ostalo, kar ga obdaja.
Naša država je ena izmed
redkih, ki tako rada spremi-
nja zakone tako, da se še po-
klicni odvetniki morajo do-
datno učiti, da tem spre-
membam sledijo, samo za-
kon o pokojninah se nika-
mor ne premakne. Torej lju-
dje, ki so za to pristojni so
tudi med tistimi dobro pla-
čanimi - bodoči upokojenci
z visoko pokojnino. Prepro-
sta logična razlaga. Povedati
moram, da nisem upokojen-
ka. Sem še v rednem del. raz-
merju tako, da to ni moj
osebni problem, vendar
imam že iz otroških let zelo
razvit čut za pravičnost zato
me takšne stvari zelo bolijo.
To svojo lastnost si štejem
kot pozitivno in to mi je dalo
pobudo za tole pismo, katero
upam, da boste objavili, ven-
dar prosim samo inicialke.
Lep pozdrav!        L.., Celje
Golovec
- uspešno
Kolektiv Zavoda ŠRC Go-
lovec, predvsem pa njegova
vodilna ekipa, je bil proti
koncu leta 1990 večkrat gro-
bo blaten v časopisih. Vse iz-
mišljene obtožbe pa žal širijo
nekateri redki slabi delavci
tega kolektiva, katere bi lah-
ko imenoval, pa se nočem
spuščati na njihovo nizko
kulturno raven. Nasedajo
naj jim še naprej tisti, ki ne
znajo ločiti zrna od plevela.
Verjetno tudi tem oprav-
Ijevcem in njihovim simpati-
zerjem ne bo vseeno, da je ta
večkrat grobo napadena vo-
dilna ekipa, skupaj z vsemi
delavci, delala v letu 1990 ta-
ko dobro, da smo zaključili
leto pozitivno in to kljub, za-
radi bolezni odsotnemu
glavnemu direktorju in tež-
kem splošnem gospodar-
skem položaju.
JOŽE JURC
Vodja sektorja
vzdrževanja
Poštarski dom
če še niste shšah zanj, vam
predlagam, da teh nekaj vr-
stic preberete do konca. 77
učencev 5. razreda naše šole
in 10 pedagoških delavcev,
ki so vodili zimsko šolo v na-
ravi od 9. do 19. februarja
1991 na Poštarskem domu
na Pohorju, se je vrnilo do-
mov s polno lepih doživetij
in vtisov. Poleg lepe, neokr-
njene narave, resnega in od-
govornega pedagoškega de-
la, so bili vsi navdušeni in
hkrati prijetno presenečeni
nad sprejemom in celotnim
počutjem v domu.
Veliko priložnosti smo že
imeli, ko smo z našimi učen-
ci bili gostje raznih gostin-
sko-turističnih objektov,
vendar tako prijetnih, kul-
turnih, predvsem pa prijaz-
nih ljudi do otrok še nismo
srečali. Vsestransko so po-
skrbeh, da je bilo v domu
toplo, čisto in prijetno, zado-
voljili pa so tudi meusikateri
razvajeni ali pa nenasitni
»želodček«. Vseskozi smo
čutili, da smo dobrodošh in
tudi zaželjeni gostje doma,
da smo enakovredno obrav-
navani, postrežem in deležni
enake pozornosti kot vsi
ostali odrasli gostje.
Doživeh in spoznali smo
dobre in prijazne ljudi, ki so
s svojim delom, ravnanjem
in prijaznostjo poskrbeli za
to, da jih ne bomo pozabili in
da se bomo z njimi še srečah.
MARIJA HUDEJ
OŠ Veljko Vlahovič
Samotna pomlad
Bilo je lepo sončno jutro,
nedelja. Pri sebi sem si zami-
shla lep in vesel dan. Bilo je
drugače. Lepše je sijalo son-
ce bolj me je stiskalo pri sr-
cu. Gledala sem skozi okno
in si zamislila, da moram iti
na sprehod. Sla sem, vzela
sem avto in se vozila po uh-
cah. Gledala ljudi, kako se
sprehajajo s spremstvom.
Skoraj nikogar nisem videla
samega. Bili so videti srečni
in nasmejanih obrazov. Me-
ne je huje in huje stiskalo pri
srcu in še huje sem čutila
osamljenost. Kaj sem hotela,
napotila sem se proti domu.
Ko sem se peljala proti do-
mu še hujše me je stiskalo
pri srcu in spet samota, ter
prazen dom. Zakaj vam pi-
šem to dragi bralci? Sem kar
lep čas vdova. Imela sem dva
otroka, sina in hči. Živela
sem samo za njih, nadome-
stila očeta in mater. Nikdar
mi niti na misel ni prišlo, da
bi kdaj v sebi čutila kakšno
osamljenost, ker me je bilo
eno samo veselje in polno
bodočnosti za otroka. Sedaj
pa ni tako. Za sebe nisem
nikdar pomislila. Če mi je
kdo svetoval naj poskrbim
zase se mi je zdelo smešno.
sploh ga nisem hotela ra>,
meti. Pri sebi sem si mifiS
saj mi ne more biti lepiu|l
mi je z mojimi otroki. ^|
Sedaj je pa to vse drugg*
stara sem 50 let, ostala J
polnoma sama. Sin in hči«
se poročila oba imata svo!
domove. Res je, da me of
skujeta z vnučkoma. AmpJ
to mi še ne pomeni vse, to*
čisto kratki trenutki, vsaW
mu se mudi saj že dana^n
tempo zahteva to, pa so sp^
tihe štiri stene in polno de].
Res me drži delo pokonci |.
malo tolaži. Pa kaj, ko d^J
in zopet delo, da ob tren^.
kih vnovič opadejo roke,
nisem nič lepega odživela s;
mo ob delu.
Ko zagledam otroke, nj
hove partnerje in vnučke n
pridejo solze v oči. Pa zakaj
Tega ne občutijo moji otroc
To jim ne morem in ne ni(
rem razložiti, niti ne verj;
mem, da bi me razumeh. lii;
ni se pa zdi, da bi še njii
porušila polno življenja i
bodočnosti. Moja otroka <
najbrž ne morata predstai
Ijati kako mati trpi, ker j
bila vedno polna veselja ii
bodočnosti, da je to nemogc
če, da se lahko mati sprem«
ni v tako žalost in samott
Dragi bralci, rada bi še koj
shšala, če je še kdo enak m;
ni, kakor pove pesem: »Laž
tisti, kdor reče, da lepo je bi
sam«. Lepo pozdravljeni.
Naslov v uredništv
PRITOŽNA
KNJIGA
Celjski grad
potreben obnove
Pred leti sem v pismj
bralcev spraševal, kaj b
s spodnjim gradom celjskil
grofov. Medtem se je neki
premaknilo in po temelj
adaptaciji naj bi postal po
tično in kulturno središče!
Slovenskem, tako kot le
1400, ko je bil zgrajen.
Ko pa človek pogleda pri
zgornjemu gradu, vidi le ški
bino nekoč tako markantni
utrdbe. Vsaka površna al
delna adaptacija bi bila veli
ka škoda. Za zgornji grad b
prišla v poštev le celostni
obnova prednjega palaciji
s pripadajočim obrambnin
obzidjem in dvižnim mo
stom, kakor tudi pokritjen
F^iderikovega stolpa. Šeli
potem naj bi načrtovali eko
nomske interese vlagatelje'
in občine. S tem želim opo
zoriti pristojne, da temeljiti
premislijo, preden se bodi
odločih za adaptacijo, saj i
smiselna le celostna obnovi
gradu.
T. J., Šentju
Parkiranje
v Celju
Ob sprehodu po celjskih uli
cah in trgih imam vedno bol
občutek, da se sprehajam f
enem samem velikem pai
kirnem prostoru. Isto je tud
na vseh kolikor toliko odp
tih in dostopnih dvorišči
To velja tudi za šolska dvi
rišča, posebej še za Srednj'
ekonomsko šolo ob Vodni
kovi ulici, kjer parkiraj'
osebna vozila tik pod šolsk
mi okni. Koliko ta vozila pi
spevajo k že tako slabem"
zraku, bi se moralo zaveda*
tudi šolsko vodstvo. PostaV;
Ijena zapornica ne pome«
nič, če je ne zaklepajo.
Vodnikova ulica je močfl
prometno obremenjena. Z
to ni prav. da ne prepreči,
parkiranja na pločniku pre
banko in osnovno šolo. 2
nujne primere naj bi omog<
čili parkiranje proti izredu
visoki parkirnini. Potem j
bilo verjetno tudi na manjši
parkirnih prostorih, ki so bi
že mestnemu središču, d^
volj prostora, na primer
L.CMA BRALCEV - ROMAN
21. MAREC 1991 - STRAN 25
arkiriš^u pri Tjurški mački.
Cgvna opozorila o slabem
raKii v Celju bi morala biti
dgovornim v Celju dovoli
Jelik argument za odločno
Vrepanje. Ukrepati pa bi
Jiorali tudi v zvezi z dostav-
"jjni vozili in čim bolj omeji-
2^njiho^^ vožnje po conah za
pejce. Pogost je v mestu pri-
da se nabere več dostav-
^ji vozil, ki se ne morejo niti
j.eeati na uhci, potem pa ča-
jjjjo drug drugega in s priž-
ganim motorjem onesnažu-
jejo zrak.
Verjetno bodo odgovorni
da za tako ukrepanje
pimajo niti pooblastil niti
potrebnih sredstev. Za po-
oblastila bodo morali poskr-
[jeti sami. Za denarna sred-
jtva pa bodo poskrbeli voz-
niki, saj vemo, da smo sila
nedisciphnirani.
M. C, Celje
tinveška zloba
]je kje se vzame takšen
{lovek, se marsikdo sprašu-
je, ko doživi kgj prečudovite-
ga zaradi kakšne majhne po-
irtovalnosti nekoga, s katero
lahko sočloveku povzroči
§kodo, nesrečo, zlo...
V takšni samoti, kot živimo
mi, bi vsak misUl, da nam
niti slučajno nihče ne more
slcaUti življenjskega miru.
Nimamo sosedov, do katerih
bi se videlo od nas in obrat-
no. Najbhžji sosed je odda-
ljen tri minute hoda, na dru-
gi strani gozda. Ne vidi nas,
niti ne povzročamo hrupa,
da bi ga lahko motil, a kar
naenkrat smo mu očitno pri-
jeli presedati. Ne vem zakaj,
a ryegova dejanja kažejo, da
bi se nas rad čimprej znebil.
V soboto, 9. marca je kar
naenkrat prenehala teči vo-
da iz naših pip. A ne za dol-
go. Oče je šel k izviru (300 m
od hiše, v gozdu) in ugotovil,.
da je dovodna cev v rezervo-
ar zamašena z zemljo in cu-
njami. Oče je vse očistil,
v nedeljo, ko bi moral biti
rezervoar poln, je bil zopet
prazen, cev spet zamašena.
Oče jo je spet očistil in prosil
drugega soseda, da nam je
pripeljal vodo. Med tem ča-
som je sosed Martin Kovačič
spet zamašil cev. Tokrat je ni
bilo mogoče očistiti.
Sosed je imel prej tudi od
tu napeljano vodo, sedeu jo
ima tudi iz vaškega rezervo-
arja, ker je v našem izviru
tudi ob manjši suši zmanjka.
Sprašujem se, zak£y takšna
hudobija, zakaj je lahko ne-
komu edino zadoščeno, če je
z vsemi sprt. Oče je doma
sam, s sestro prideva domov
le med vikendom. Verjemi-
te, ni mu lahko ob vsem delu
še nositi vodo. Ob že tako
krhkem zdravju ga sedaj raz-
jeda še vprašanje, zak£u je so-
sed takšen in zakžo mu ne
dovoh vsaj toliko srečnega
življenja, kot ga osamljen,
s polnimi rokami dela, sploh
lahko ima? In sama se spra-
šujem, le kako bi se mlad
človek veseUl prihodnosti,
ko pa se mora že na vsern
začetku spopadati m sprijaz-
niti z zlobo, ki res ne pozna
meja?
K.K.
ZAHVALE -
- POHVALE
Knjižnica
vPetrovčali
Slovenski kulturni praz-
nik smo v Petrovčah obeleži-
h z odprtjem ekspoziture žal-
ske knjižnice. Nova kulturna
pridobitev za sicer zaspane
Petrovče je rezultat prizade-
vanja in angažiranja Metode
Uranjekove, ki bo petrovško
knjižnico tudi vodila. Knjiž-
nica ima svoj prostor v sejni
sobi KrEgevne skupnosti Pe-
trovče v Zadnižnem domu
nad samopostrežno trgovino
in bo odprta vsak torek od
16. do 18. ure, kamor so vab-
ljeni vsi, ki radi čitajo.
Ob otvoritvi knjižnice je
bil kulturni program, ki gaje
povezovala prof. Tanja Pre-
dan-Knez, z glasbenimi in re-
citacij skimi točkami pa sta
sodelovah učenki petrovške
osnovne šole. Sicer pa je bil
kulturni program posvečen
predstavitvi znanih in po-
membnih Petrovčanov, ki so
se uveljavih v slovenskem in
mednarodnem prostoru.
Z izbranimi besedami poz-
navalca jih je na prisrčen in
izviren način predstavila
prof. Tanja Predan-Knez.
In kateri so nsobolj znani
Petrovčani? To je Fani Haus-
manova, prva slovenska pes-
nica, rojena v graščini Novo
Celje, nek^ časa pa je živela
tudi v Petrovčah. V Petrov-
čah se je rodil tudi pesnik
Franc Onič, ki je v svojih pe-
smih tako občuteno pel o Sa-
vinjski dohni. Iz Petrovč sta
tudi znana Slovenca Miloš
Mikeln - pisatelj, satirik in
Vasja Predan - gledahški
kritiki in esejist. Profesor
Knezova kot njuna vrstnica
je obudila sponiine na nepo-
zabna mladostna leta, ki so
jih preživeh ob igranju iger
v petrovški dvorani. V pe-
trovški osnovni šoh je trgal
hlače tudi Borut Pečar - zna-
ni karikaturist.
V Petrovčah oziroma v so-
sednji Dobriši vasi živi in
ustvarja slikar Adi Arzenšek,
ki je s številnimi razstavami
svojih shk in grafik, v evrop-
skih in ameriških galerijah
ponesel ime in podobo Slo-
venije in domačega kraja in
že vstopil v Evropo 1992.
V Petrovčah piše svoja znan-
stvena dela o redkih in ogro-
ženih rastlinah dr. Loerka
Godicl, profesorica na mari-
borski univerzi. Zadnja dva,
Adi Arzenšek in Ljerka Go-
dicl, sta se odprtja knjižnice
tudi udeležila in v kratkih
besedah predstavila svoje
delo.
Za uspešno delo petrovške
knjižnice je Anka Krčmar,
srce in duša žalske knjižni-
čarske dejavnosti, izročila
nekaj novih knjig.
Ob zaključku prireditve,
katere se je žal udeležilo
skromno občinstvo, smo
pozdravili idejo, da se bodo
podobna kulturna srečanja
v prihodnje nadaljevala.
Z Milošem Mikelnom in
Vasjo Predanom se bomo po
zagotovilu profesor Knezove
na razgovoru srečah že
v kratkem.
DARJA
DOMITROVIČ -URAN JEK
Arja vas
Krajani
Vranskega
pomagaii pri
gradnji knjižnice
Na Osnovni šoli Vransko
smo s tem polletjem postali
bogatejši, saj smo na pod-
strešju zgradili novo knjižni-
co. Veseli smo, da nam je
kljub težkim časom uspelo
zgraditi novo knjižnico. Sta-
ra je postajala iz dneva v dan
bolj tesna in ni mogla več
zadovoljevati potreb učen-
cev, ki so vedno bolj zahtev-
ni. Nazadnje je bila šola de-
ležna sprememb, ko smo leta
1988 na novo zgradili šolsko
kuhinjo. Želja po novi knjiž-
nici je dolgo tlela v nas, ven-
dar nekako nismo upah priti
z njo na dan, saj smo se zave-
dah, da so časi težki in je
sredstva težko dobiti. Nemo-
goči pogoji za delo pa so nas
prisilili, da smo z idejo prišh
v KS, kjer smo bili presene-
čeni, saj so nam bili takoj
pripravljeni pomagati. Reči
moram, da so ravnali prav,
ksoti s tem so dokazali, da
vedo, da poleg učnovzgojnih
procesov našega otroka du-
hovno obogati tudi knjiga.
Upam, da bodo učenci
znali izkoristiti nove prosto-
re, ker le tako bodo naša pri-
zadevanja padla na rodovit-
na tla. Učenci bodo bogatili
svoje znanje ob urah knjiž-
nične in knjižne vzgoje, pri-
sostvovali uram pravljic, si
širili obzorje ob filmih in raz-
stavah.
Ob takem sodelovanju
nam je lažje nuditi otrokom
čimveč, jih pripraviti za živ-
ljenje, vzgojiti v trdne oseb-
nosti, kar bodo morali posta-
ti, da bodo znah premagovati
težave, ki jih na poti v življe-
nje čakzOo.
Želel bi se zahvaliti vsem,
ki so kakorkoh pomagah pri
izgradnji knjižnice. Zahva-
Ijiijem se KS Vransko za
sredstva iz referendumskega
programa, vsem predstavni-
kom vaških svetov za pomoč
pri pobiralcu lesa in denarja
ter KS Tabor za darovani les.
Posebej se zahvaljujem
vsem, ki so dali les in denar-
ne prispevke, brez česar ne
bi mogli v teh časih dokon-
čati knjižnice. Delež so pri-
spevah tudi INDE, Pekarna
Brglez, KIV, Sav. magazin in
oba župnika z Vranskega.
Zahvaljujem se delavcem
VIO Žalec in strokovnemu
delavcu na sekretariatu za
družbenoekonomski razvoj
za razumevanje in dodeljena
sredstva. Vsekakor pa delo
ne bi bilo tako hitro in kvali-
tetno opravljeno, če ga ne bi
izvajali tako dobri obrtniki,
kot so bratje Piki, Slavko
Lednik, Leopold Vocovnik,
Darko Strnišnik in projek-
tant Janez Šošter.
Delavci šole so vsak po
svojih močeh pomagali pri
izgradnji, vehko različnega
dela so opravih učenci pred.
stopnje pod vodstvom hišni-
ka in zato se vsem iskreno
zahvaljujem. Prav tako
knjižničarkemu krožku in
mentorici Mariji Završniko-
vi. Ti so opravili vsa preseli-
tvena dela, ker pa knjižnica
še ni v celoti opremljena, jih
veliko dela še čaka.
BRANKO DJORDJEVIČ,
ravnatelj OS Vransko
Skrbni
v Lambrehtovem
domu
Ker je bila mama prikle-
njena na posteljo, smo jo po
zdravnikovem nasvetu dah
v dom. Odločih smo se za
Lambrehtov dom v Sloven-
skih Konjicah, kjer smo že
pri prvem obisku začutih
urejenost doma. Osebje je bi-
lo zelo prijazno, mami so nu-
dih vse, kar je potrebovala.
KJjub skrbni negi bolezni ni
bilo mogoče ozdraviti. Vsi
v domu so vredni pohvale,
čeprav nekateri mishjo dru-
gače. Sama njihove pozorno-
sti ne bom pozabila.
JOŽICA GERL,
Vojnik
Pomoč
invaiidom
Društvo invahdov občine
Žalec se prisrčno zahvaljuje
zasebniku - kleparju Jožetu
Turku za njegovo pomoč pri-
zadetim invalidom pri ures-
ničevanju n^nujnejših po-
treb.
f       JOŽE GROBELNIK
DIO Žalec
ANTON KOMAR

ZA SIVIMI ZIDOVI
Nihče ga ni resno jemal, vsak se mu je le
posmehnil, češ daje smetar. To je tudi res bil, pometal je
in vedno prebrskal vse smeti, da bi našel kaj čikov,
rednemu delu pa seje izmikal'Ker je skrbel za snago, je
včasih od uprave dobil bone, da sije lahko kupil ciga-
rete ali kakšen priboljšek.
Vojko ni imel posebnih stikov s starejšimi obsojenci,
ker je bil princip prevzgoje pri mladincih drugačen,
seveda pa se je srečeval z njimi tako pri delu kot tudi
popoldne. Pazniki na to niso bili posebej pozorni, bili so
ie poslušalci in izvajalci ukazov. Ravno zato so se lahko
širile različne informacije.
Vojku se je sprva zdelo, da bo od dolgega časa pono-
ri potem pa je vedno bolj spoznaval, da se številni
zaporniki v popoldanskem času ukvarjajo s svojimi
konjički in da mu to utegne pomagati. Njegovo pozor-
nost je najprej zbudil obsojenec iz tretjega bloka, ki je
skrbno gojil rože, jih spravljal pred mrazom in na
Pomlad spet nosil ven. Rože so sicer uspevale, cvetele
Pa so le redko - kot da jim zaporniški zrak ne ustreza.
Cvetlice je poklanjal v zahvalo za usluge, zaradi njih je
fudi ambulanto, kjer je ležal zaradi nevrotičnih težav,
zapustil prej, kot bi jo sicer.
Nekateri obsojenci so neprestano igrali šah, drugi so
bili strastni kvartopirci in so večkrat zaigrali bone, ki so
iih zaslužili z delom. Igre, katere je uprava preganjala,
ker so prevečkrat povzročile prepire ali celo pretepe.
Vojko je izvedel tudi, da so zaporniki sestavili ansam-
bel. Iz kuhinje, kjer so vadili, so sprva res prihajali
precej neusklajeni zvoki, potem pa je bilo vedno boljše.
Najmanj je bilo takih, ki so v prostem času brali.
^ Vojkovi spalnici sta bila dva, oba že starejša, delala pa
sfa v mizarskem in servisnem oddelku. Vojku sta pove-
dala, da se mora obrniti na kulturnega referenta, če želi
pobiti zvezo s knjižnico. Tako si je začel izposojati
knjige.
Dobil je tudi novega prijatelja, skromnega in never-
jetno tihega fanta, ki je v zaporniškem ansamblu igral
bobne. Vojko seje začel zanimati zanj, ker gaje navdu-
^ih spoznanje, da lahko človek sredi zapora misli na
Slasbo. Od starejših obsojencev je zvedel, daje zaprt že
d^e leti in da sedi zaradi uboja. To mu sicer ni bilo všeč,
^ vseeno sta se v prostih popoldnevih dobivala in deba-
tirala.
- Slaba tri leta sem igral predno sem prišel sem, je
^^nt povedal Vojku.
- Ce imaš veselje, lahko prideš k nam, sčasoma se boš
še kaj naučil Povej kulturnemu referentu, da bi rad
igral, in uredil bo, da boš lahko prihajal na vaje. Pozani-
mal se bom, če Je kakšen instrument prost. Mi imamo
v glavnem svoje, je pa možnost, da ti ga da uprava. Je
navduševal za glasbo še Vojka.
- Vem, da me sed^ k vam še ne bodo pustili, ker sem
novinec, ko pa bom dalj časa tukaj, bom to uredil Pa
tudi denarja nimam, da bi si instrument kupil
Pogovori o glasbi so Vojka razveseljevali, zdelo se mu
Je, da seje z njimi povrnil del njegove svobode.
Ob lepem vremenu so začeli hoditi na zrak. Pod nad-
zorstvom paznika so lahko igrali odbojko, sedeli na
klopeh ali se sprehajali Daleč za igriščem Je bil prostor,
ki ga Je ločila slab meter široka s peskom posuta steza
od notranje zelenice, kamor obsojenec ni smel stopiti
Zgodilo seje, daje tja zletela žoga, in takrat so prosili-
paznika, dajo Je šel iskat, ker bi sicer paznik v opazoval-
nici začel streljati To seje včasih tudi zgodilo v opomin,
da bo režim veljal v vsakem primeru.
Vojko seje v tem času le nekajkrat spri s sosedi, spor
so hitro poravnali in zazdelo se mu je, da do nJega gojijo
neko naklonjenost, ki sije ni znal razlagati Mladi bob-
nar pa mu je kar naravnost povedal, da ta naklonjenost
izvira iz upanja, da ga bodo lahko pederirall Omenil je
mnogo primerov, ki so pričali, daje to res, in dodal, naj
bo previden, ker se pozneje to rado sprevrže v pravo
sovraštvo in zaničevanje.
- Tineta poznaš? Vidiš, z nJim seje ravno tako zgo-
dilo, sprva so ga vsi gledali in oboževali. Posamezniki so
ga sčasoma prisilili, da Jih Je zadovoljeval ko pa se Je
uprl so ga neko noč prijeli in zganjali z njim vragolije.
- Kaj to pomeni?
Fantu Je postalo nerodno, obrnil seje proč in povedal:
- Tiščali so mu spolovila v usta ali v zadnjico in
onanirali okrog njega. Tine se Je pritožil in dobili so
nekaj dni samice, vendar vsi niso bili kaznovani ker za
vse nikoli niti zvedel ni.
Vojko Je molčal Torej Je le res, kar mu je že prej
pripovedoval sosed, pa mu ni verjel Moral bo torej
postati še bolj previden.
Ob sprehodih in v prostem času so k njemu prihajali
fantje in se mu prilizovali Šele sedaj je opazil, da je
marsikateri nato odšel v stranišče. Nekoč je v stranišču
tudi ujel tih pogovor:
- Prekleto si neroden. Tukaj primi Ne tako hitro,
počasi, počasi!
Slišal Je vzdihe, nato pa je bilo vsega konec. Pohitel Je
v sobo in pazil kdo bo prišel s stranišča. Bila sta Mirko
in Tine. Vse pripovedovanje in opazovanje Je zdaj
dobilo smisel
Mnogi obsojenci so imeli v omarah nalepljene slike
filmskih zvezd in so o njih tudi govorili. Pogosto se je
pogovor sukal okrog deklet, ki so Jih osvojili ah pa celo
spoznali, ko so obiskale druge obsojence. Glasno so
načrtovali, kako Jih bodo osvojili
Vojko ni vedel, kaj pomeni prost obisk. Šele iz pogo-
vorov Je spoznal, da ga dovolijo le poročenim možem, in
to enkrat na mesec.
V vratarnici so bile tudi tri sobe z divani, namenjene
za take obiske. Možje so se takih obiskov zelo veselih,
a so Jih imeli le redkokdaj. Odobril jih je vzgojitelj
paviljona v soglasju z upravnikom kot nagrado za mar-
ljivo delo in discipliniranost.   ■
Od povratnikov Je Vojko zvedel, daje del doma tudi
v dobovskem starem gradu. Ob gradu Je veliko gospo-
darsko poslopje, kjer gojijo govedo in spravljajo kmetij-
ske stroje, obsojenci pa poleti delajo na polju, sicer pa
v hlevih in pri prevozih. Med njimi Je največ takih, ki so
večji del kazni že prestali in so se dobro vedli, sedaj pa
čakajo na odpust. Spali so v gradu, jedli pa v domu, kije
ležal v dohni pod njimi Z njimi Je bil vedno oborožen
paznik, kije imel svojo sobo pri izhodu iz pritličja, tako
daje lahko nadzoroval, kaj se dogaja v stavbi. Včasih se
Je zgodilo, zlasti jeseni, ko so^stiskali jabolka, da so se ga
zaporniki krepko nalezli. Če kdo od uprave tega ni
ugotovil, so vse skupaj prikrili, sicer bi bil obsojenec ob
prostost in bi se moral vrniti v zaprti dom. V zimskem
času so ti obsojenci odstranjevali sneg na cestah proti
Slovenski vasi, kjer so stanovali delavci zavoda, nato pa
še interne poti do menze, okoških zgradb, paviljonov in
delavnic. To so delali s plugom in traktorjem ali pa kar
z lopatami V gradu so dobivali časopis, imeli so televi-
zijo, lahko so tudi brali. Marsikdo je tu imel svoj drugi
dom, kije bil bolje urejen kot njegov lastni dom. V glav-
nem so se tega krepko zavedali.
Peto poglavle
Nekega dne je nastal na hodniku na drugi strani
stavbe direndaj. Nekdo je zavpil:
- Obesil se je. Tovariš paznik, pokličite ambulanto.
V stranišču pri nas visi!
^- Mir in ne zganjajte panike! Je kaznjence poskusil
umiriti paznik, ki Je prišel po stopnicah, da bi se na
lastne oči prepričal, kaj se Je zgodilo. Trenutek nato so
že zvonih telefoni, vsi so morali v sobe, hodnik se Je
umiril Zvedeli so le to, da se Je^v stranišču res nekdo
obesil, imena pa niso povedali Šele zvečer se je razve-
delo, da seje obesil tisti, kije v Ljubljanskem Tivoliju
posilil neko dekle in J o nato umoril Odkrili so ga šele po
dveh letih in to čisto slučajno. Zaradi neke tatvine so
preiskali njegovo stanovanje in pri tem našli prstan, ki
ga Je ob deUktu vzel žrtvi.
26. STRAN-21. MAREC 1991
OTROŠKI VRTI J
Festival košarh
v Žalcu
v soboto dopol(Jj|š
v dvorani osnovn^H
v Žalcu obeta zanimrtB
šarkarsko dopoldne \fl
goriji starejših pioniijiH
14 let. Ob 10. uri se M
mreč pričel pionirski M
karski festival MARS, 3
terem se bodo pomerUjB
med 12 nag boljših sM
skih šolskih košarki
ekip. Poleg domače
sterice iz Žalca, še e^
Maribora in Ptuja.
Sicer pa je zelo vspo<j
no, da se v Žalcu, kj
predvsem po zaslugi tre|
in učitelja telovadbe \
Turnška ter Košarkars
kluba Polzela, že kažejo
dovi sistematičnega in-
kovnega dela z mlajšii
starejšimi pionirji. Tak
. starejši pionirji že me
najboljšimi v republiki
dobnega uspeha pa se i
jatjo tudi v kategoriji ml
pionirjev.
Zadnjič so se skupaj pred fotografski objektiv postavili učenci in učenke 8. a in b razreda na osnovni šoli v Braslovčah. Dokument v obliki fotografije
bo nedvomno tudi lep spomin na iztekajoče se otroštvo.
Ob 8. marcu ste se dragi mladi prijatelji gotovo
spomnili na vaše mame, babice, tete, tovarišice
s šopkom rož ali pa z drugačnim darilom. Mali
šolarji iz VVE Žalec 1. s tovarišico M^jdo Pirec
pa so svoje mame presenetili drugače. Odločili
so se, poklonijo skupno glasilo, ki pa so ga
posvetili družini. Poslali so nam lepo brošurico
s sliko seveda, za nagrado pa bomo objavili
nekaj njihovih prispevkov. Ob tej priliki pa
lahko povabim k sodelovanju še druga šolska
glasila, saj se med zimo niste ravno izkazali
s svojimi prispevki. Komaj čakam na vaša dela!
Lep pozdrav, Mojca
Kako bi pomagal staršem, Ifadar sta
žalostna?
- Dal bi jima poljubček. " Potolažila bi ju.
Darko, PUar ,  Kristina
- Objel bi ju. - Nabral bi jima roze.
Aleš, Kristjan
Kako preživeti super
teden?
Ponedeljek: Ugotavljanje spo-
sobnosti staršev v različnih
igrah: nogomet, skrivanje, guga-
nje... Kje? Na otroškem igrišču
ali pa na stadionu.
Torek: Otroci demonstrirajo
pravilno vožnjo s kolesom.
Sreda: Skupno pranje in lika-
nje perila.
Četrtek: Krajši sprehod, doma
sledi sestavljanje kock.
Petek: Pogovor o dogajanju
v vrtcu, združitev moči pri doma-
čih nalogah.
Sobota: Rešitev skupne naloge
kako očistiti stanovanje?
Nedelja: Priprava nedeljskega
kosila. Glavni kuhar: mali šolar
ali m£ila šolarka. Po skupnem po-
mivanju posode sledi dolg spre-
hod in opazovanje sprememb
v naravi.
POZOR!!! V primeru slabega
vremena aktivnosti na prostem
odpadejo. Nadomestilo:
- branje pravnic
- igra: Človek, ne jezi se
- igra: Avtocesta
- igra: Domino...
PRVA
LJUBEZEN
Dneve in noči preživim
v solzah. Včasih jokam od
sreče, drugič od žalosti,
a vedno so te solze prelite
zaradi tebe. Srečna sem, ker
te imam, nesrečna, ker mi-
slim, da hodiš okrog z drugi-
mi. Cel teden se ne vidiva; ti
pridno študiraš, jaz se tru-
dim v šoli ...Pate res imam ?
Ne! Samo všeč si mi; ne, lju-
bim te! Všeč si mi, ker ne
igraš kakšnega frajerja, am-
pak si gentelman v pravem
pomenu besede. Nikoh ne
pogledaš stran kadar se sre-
čava, vedno si pogledava
v oči, se pozdraviva in kakš-
no rečeva. Rada klepetam
s tabo. Tudi najini telefonski
pogovori niso ravno kratki,
so prijetni... Roka mi drge-
ta, ko odvrtim telefonsko
številko, sapa zastane, ko
nekdo dvigne slušalko na
drugi strani...
Nisem dekle, ki mish, da
mora biti vsak fant njen. Ne!
Človeka moram spoznati bo-
lje; spoznati moram njegovo
dušo. Človeka ne moreš oce-
niti na pogled. »Fasada va-
ra«, pravijo ljudje. In res je
tako. In k^j me na tebi pri-
vlači? Tvoj šarm in tisti del
tvoje osebnosti, ki je ne mo-
rem razvozlati. Nekaj je v te-
bi (ne na tebi), ker mi ne da
miru, moram premišljevati.
A odgovora ni. Žehm si, da
bi ga kdaj skupaj našla.
Vem, da bi mi dal priložnost
za to, a sem mogoče tudi jaz
drugačna od drugih deklet.
Ne izgubim glave, kadar se
zaljubim. A ko sem prvič sre-
čala tebe, seje moj svet obr-
nil na glavo. Ko sem te prvič
videla pred tremi leti na šol-
skem hodniku, mi je srce za
hip zastalo. V tistem trenut-
ku si bil drugačen od svojih
sošolcev. Bil si tako odrasel.
Oni so kriče odhajah v raz-
red, ti pa za njimi ves zami-
šljen. Rada bi vedela, na kaj
si takrat mishl. Tri dolga leta
moja ljubezen do tebe še ni
usahnila. Si lahko predstav-
ljaš kohko časa je to? Skuša-
la sem te pozabiti, a ni šlo.
Imela sem prijatelja, ki mi je
nudil vse, kar sem želela,
a nate nisem mogla pozabiti.
Žehm in upam, da bo dan,
ko bom razvozlala še tisti del
tvoje duše kmalu prišel, da
ne bom razočarana in žalost-
na ugotovila česa, kar o tebi
nočem vedeti nikoh.
KERY
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
svetuje: Valentitia Hudovernii
8. a COŠ Fran Ra
Za malo starejše
Za malo starejša dekle-
ta so primerni dolgi jopi-
či, ki so n^pogosteje
v ijavo-zelenih odtenkih.
Da pa dekleta ne bi izgle-
dala preveč odraslo in
elegantno, si lahko okoli
vratu ogrnejo pisan šal.
s podobnim vzorcem kot
ga ima mini krilo.
Sreča za Klaviiijo in Joianilo
Nagrajenki sredine Alfove nagradne igre sta bih Klavdil
Arbeiter, Slivnica 14, Gorica pri Slivnici in Jolanda Ovtai
Ljubljanska cesta 25, Celje. Iskrene čestitke! ,
Pozdrav Vaš M
Atkina zanka
če ČRNEMU PTIČU
le črko dodaš,
za svojega kužka
dobroto imaš.
Rešitev Atkine zanke pošlji na dopisnici na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, CELJE do torka, 26.
marca 1991.
Rešitev prejšnje Atkine zanke: Nasprotno od STAR
je MLAD, če pa še prepono dodaš, dobiš prijetno dobo
leta, kije POMLAD. Torej je rešitev POMLAD.
Nagrado dobi: Gregor Petrovič, Mikošičeva 3, 63000
CELJE.
Kdaj si najbolj
srečen?
- Ko se igram z mamico in
očkom.
- Kadar se vsi skupaj igramo
avtocesto.
- Kadar mi očka in mamica
dasta poljubček. Tadej
- Kadar se z mamico smejiva.
Dani.
- Kadar mi mamica kupi
igračo. Ivana
Doma sem v Žalcu v šestem
nadstropju našega bloka. Imam
mamico in atija. Oba imam rada,
mamica in očka pa imata rada
mene. Včasih gremo na sprehod
peš, včasih s kolesom, včasih pa
se kar peljemo z avtom. Doma
mamica kuha, z atijem pa se igra-
va. Najlepše je, kadar sta doma
KRISTINA
kjASBA
21. MAREC 1991 - STRAN 27
Priprave za
ffetjo kaseto
Ansambel Šaleški fantje iz
felenja, ki je lani slavil 20-
Etnico, bo tudi letos izredno
ktiven, saj pripravlja tretjo
amostojno kaseto, poleg te-
a pa je že posnel štiri nove
lelodije za skupno kaseto
Estih   slovenskih   ansam-
Ev, katero pripravlja Slav-
Ovsenik, producent pa je
rjan Ogrin. Vsak ansam-
e1 bo na kaseti zastopan
dvema melodijama, Šale-
ki fantje pa so pripravili in
»sneli štiri: polki Veseli
nuzikant (tekst Ivan Mala-
fašič) in Dober dan ter valč-
ka Mamica zapoj in Moja do-
lina trpi (za vse je napisal
melodije vodja ansambla
Franci Žerdoner, tekste za
adnje tri pa Marinka
Lesjak).
Vse štiri melodije bodo tu-
iina tretji samostojni kaseti,
ki jo bodo posneli do konca
leta, kje in kako, pa po bese-
Francija Žerdonerja za-
enkrat še ni znano. Ansam-
precej nastopa, čeprav je
zabavnih prireditev manj
kot prejšnja leta. »Pozna se,
da so nastopili resnično težki
časi tudi za glasbo,« ugotav-
lja Franci Žerdoner. »Po-
trebno bo veliko volje in
strpnosti, da bomo preživeli
to težko leto. Ljudje, ki nas
poslušajo, so nekako zakr-
Franc Žerdoner,
Veljka Vlahoviča 40,
Velenje
njeni, zamišljeni in ni jim kaj
dosti do veselja. Sicer pa, ka-
ko naj bi bilo tudi drugače,
ko vsak dan izvemo kaj no-
vega, kar nas prizadene.«,
Trenutno v ansamblu Ša-
leški fantje igr^o: vodja
Franci Žerdoner (harmoni-
ka)j Erika Potočnik (pevka),
Ivo Gcošek (kitara), Edi Fid-
ler (klarinet), Martin Adri-
nek (trobenta). Rudi Natek
(pevec in trobenta) in Bojan
Klemenčič (bas in bariton).
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Barabe na Celjskem
[Kljub temu, da je Don Mentony band posnel svojo tretjo
J*seto že v lanskem letu in se ob božiču z vehko mero
rotimizma podal na promocijsko turnejo, pa je le ta doživela
P^avi polom. Vsaj na Celjskem, kjer so nastopah skupaj
'Sokoli so bile dvorane napol prazne. Glasba pa je obetala
^liko, pa tudi šef benda Janez Zmazek je bil s posnetki tako
^dovoljen, da jih je še doma poslušal. DogcOalo pa seje isto
z Dobro mrho, kije prišla na površje šele, ko sojo začeli
Požirati mediji. Rad bi bil baraba, naslovna skladba zadnje
^sete, tako po nekag mesecih postaja pravi hit, pa tudi
piredba stare skladbe non capito, ki jo je pred tridesetimi
zapel Stane Mancini. Don Mentony je v tem času razpro-
'^n, njegova cena narašča iz dneva v dan. Z vehko muk so
''^arabe« iz Ljubljane vendarle uspeh pridobiti za petkov
J^astop v diskoteki Quin v Kasazah pri Petrovčah, ki z razši-
p^ijo prostora post£ya eden izmed nosilcev kvalitetnih
'^\Tstnih prireditev. EDI MASNEC
Edvin Fllser pripravlja
ljubezenske uspešnice
čeprav je Edvin Fliser,
eden najbolj uspešnih slo-
venskih pevcev domače in
zabavne glasbe, na glasbeni
sceni že vse od leta 1965, se
ga ljubitelji lepih melodij
še niso naveličali. Edvin se
zaveda, da poslušalci hoče-
jo vedno več in nekaj nove-
ga, zato temu tudi prilagaja
svoj repertoar. Zdaj je sredi
dela za novo kaseto na kate-
ri bo predstavil ljubezenske
uspešnice v svetovnem me-
rilu, torej melodije, ki so
najbolj ogrevale moška sr-
ca v zadnjih desetletjih.
»Prepričan sem, da bo ta-
ko pripravljena kaseta šla
dobro v promet,« meni ved-
no razpoloženi mariborski
»deček«, ki seje pojavil dalj-
nega leta 1965, ko je začel
v takrat izredno popularni
skupini Rdeči dečki, ki je
večkrat uspešno nastopala
tudi v celjskem Narodnem
domu in »pratroru« ali dvo-
rani doma JLA. To je bila
generacija Nece Falk, žal
zdaj že dolgo bolnega Čarlija
Arharja in drugih, ki so v slo-
venski glasbeni prostor vna-
šali tisto, kar so mladi poslu-
šah v tujini, mi pa smo v Slo-
venijo dobivali le po skritih
kanalih, s ploščami, ki jih pri
nas še ni bilo ali pa so bile
izredno redke.
Kmalu, ko se je pojavil na
glasbeni sceni, je Edvin do-
segel prve uspehe. Tako je
leta 1968 osvojil 1. nagrado
za še danes popularno melo-
dijo »Od tam, kjer sem do-
ma«, leto dni kasneje pa je
dobitiral na festivalu jugo-
slovanske popevke v Opatiji.
V obdobju 1975-80 je nasto-
pal z nadvse popularno sku-
pino Pepel in kri, s katero je
posnel vrsto izredno popu-
larnih melodij.
Po letu 1980 je tako kot
mnogi slovenski pevci (Ni-
pič, Pestner, Ropret, Koren
itd.) zajadral med narodnja-
ke in sedem let pel pri odhč-
nem profesionalnem ansam-
blu Slovenski muzikanti, ki
je bil bolj poznan v tujini kot
doma. Leta 1981 je napisal
prvo lastno uspešnico »Njej,
ki sem jo ljubil«, potem pa je
začel na velko komponirati
za sebe in ostale, zlasti Ču-
dežna polja.
»Doslej sem napisal okoh
50 skladb (vse so posnete),
med katerimi so mnoge po-
stale uspešnice. Najraje pi-
šem zjutrsg, ko sem spočit,
ali takrat, ko se mi utrne
kakšna misel. Tako sem se
pred kratkim zbudil ponoči
in rekel ženi, ne ustraši se,
idejo imam za pesem. In sem
šel za klavir in napisal glas-
beno okostje.«
Edvin Fliser je študiran glas-
benik, saj je končal pedagoško
akademijo na glasbenem od-
delku v Mariboru. Med svojimi
melodijami, ki še danes uspe-
vajo, pa omenja pesmi. Njej, ki
sem jo ljubil. Se eno rundo.
Moj Maribor, Melodije z druge-
ga Ipija, V mojem srcu najljub-
ša si ti in Kuškaj me dragi moj,
ki jo poje Anita Zore.
Doslej je posnel štiri sloven-
ske velike plošče in sedem ka-
set, skupaj s skupino Pepel in
kri dve vehki ter osem »long
play« z Slovenskimi muzikan-
ti. Mnogo je še festivalskih iz-
daj, kjer so tudi njegove melo-
dije. Edvin Fliser vehko nasto-
pa doma, je pa izredno popula-
ren tudi v Avstriji, kjer bo spo-
mladi izdal drugo samostojno
kaseto v nemščini. Že od leta
1980 je svobodnjak, na radiu
pa ima okoli 150 posnetkov.
»Petje mi je poklic, sicer pa
pojem tudi drugače, recimo
s prijetno družbo ob dobri kap-
ljici,« doda. Z nostalgijo se
spominja let, kot je začel:
»Včasih je bilo obdobje soh-
stov, ki so znah peti, danes se
posamezniki skrivajo v skupi-
nah, za ozvočenji, play backu
in podobno tehniko. Vendar se
mi zdi, da se vrača čas lepe
glasbe. To je v svetu že prisot-
no. Znova bomo peh, ljudje pa
poslušah tisto, kar je bilo mo-
derno in lepo, ko smo mi zače-
h. Razbijanju je minil čas.«
TONE VRABL.
Dobili smo Marjanco
v začetku marca je Časopisno založ-
niško podjetje Večer postreglo še
z eno novo edicijo, kajti na tržišče je
dalo revijo, ki je namenjena izključno
domači in zabavni glasbi. Poimenovali
so jo po znani Šimekovi zabavni glas-
beni odd^i Marjanca. Uredniških po-
slov se je lotila skupina novinarjev, ki
sodeluje pri Kaju, okrepih pa so jo še
nekateri ^sodelavci. Uredniške posle je
prevzel Žare Roje.
V uvodniku je med drugim takole
zapisal: »Končno nam je v uredništvu
Marjance le uspelo tisto, kar smo že
skoraj predolgo obljubljali: revija Mar-
janca je zagledala luč sveta. Seveda ni
takšna, kot bi želeli vi in mi, toda
s skupnimi močmi, dragi bralci, nam
bo uspelo iz nje narediti narodnoza-
bavno glasbeno revijo, mesečnik, v ka-
terem boste našh vse, kar vas zanima
v zvezi s slovenskim glasbenim
utripom.«
Prva številka je res tipajoč poskus
zaponiti tisto področje, kije bilo doslej
prazno, kajti o domači glasbi so naši
časopisi in revije zelo šibko in površno
pisali. Vemo pa, da gre za področje, ki
je med ljudmi izredno priljubljeno,
kajti veliko je glasbenih skupin, ki nas
razveseljujejo, o njihovem delu, načr-
tih in problemih pa vemo bore malo.
To praznino n^ bi zdaj zapolnila Mar-
janca. Prostor je širok in če ga bodo
v uredništvu polnili bodo z revijo
uspeli."
V prvi številki je razumljivo največ
prispevkov o Marjanci in idejnemu av-
torju Šimeku, možno pa je prebrati
tudi zapise o Alpskem kvintetu, Alfiju
Nipiču in njegovih muzikantih, humo-
ristu Gezi, ravenski »plehmuziki«,
Jančiju Kocipru, Čudežnih poljih, Loj-
zetu Peterletu in družini kot pevcih in
še kom. Predvsem pa bo morala revija,
če se bo hotela »prijeti« v slovenskem
prostoru, več pisati o glasbenem živ-
ljenju v celotni Sloveniji, ne pa samo
v Mariboru, Koroški ali Prekmurju,
kot je to v prvi številki. Dodelane Mar-
jance bodo veseh glasbeniki in tisti, ki
imžgo radi glasbo.
TONE VRABL
28. STRAN - 21. MAREC 1991 i
ZA RAZVEDHli
Dve, tri o britansiciii piočnilciii
Pešci na londonskih uli-
cah večkrat nenadoma ne-
pričakovano poskočijo, kar
pa nima nikakršne zveze
z britanskim veseljem do
življenj^a, ampak s skrajno
nemogočimi pločniki. Za
razliko od cest, ki so še raz-
meroma dobro urejene (raz-
en ob robovih, kjer nagubani
asfalt spravlja kolesarje pod
kolesa motoristov), dajejo
pločniki pešcem priložnost,
da se udeležijo splošnega
tekmovanja z delovnim na-
slovom »kdo se bo manjkrat
spotaknil«. Betonske plošče,
običajno velike dobrega pol
kvadratnega metra, se zelo
hitro razmajejo ali prema-
knejo, kar sicer ni čudno, ker
jih dnevno pohodi več tisoč
parov nog, presenetljivo je
samo to, da Britancem niti
na misel ne pride, da bi jih
popravili. Človek je prila-
godljivo bitje in tisti, ki se
vsak dan prebijajo po istih
poteh, so se navadili mest,
kjer morajo stopati bolj paz-
ljivo, tako da se spotik^o sa-
mo takrat, ko odpešačijo do-
godivščinam naproti v dru-
ge, še neraziskane predele
mesta. Še hvaležnejše žrtve
nastavljenih pločniških pasti
pa so seveda turisti, ki se
v Britaniji tako ali tako nik-
dar povsem ne navadijo,
kam morajo pogledati, ko
prečkajo cesto, in ko končno
varno prijadrajo na drugo
stran, si seveda ne morejo
mishti, da njihove gležnje
željno pričakuje še razmaja-
ni pločnik.
V deževnih dneh počnejo
pešcem namenjene površine
mesta še hujše grdobije. Pod
razmajanimi betonskimi
ploščami se nabere voda in
neuka noga, ki stopi nanje,
ne izgubi samo ravnotežja,
ampak hkrati še poškropi
nič hudega slutečega mimo-
idočega, ki se mu je tisti pa-
sti uspelo izogniti.
Pločniki so prav gotovo
krivi za dve čisto britanski
posebnosti. Prvič, Otočani
- v nasprotju s klasičnim
prepričanjem - NE nosijo
dežnikov, saj se verjetno res
nima smisla varovati vode
od zgoraj, če si najtemeljiteje
opljuskan s tal. Res je tudi,
da je britanski dež običajno
drugačen, kot smo ga nava-
jeni mi, ker večinoma samo
prši in se je pri tem prav tež-
ko odločiti za opletanje
z dežnikom, tako da jo veči-
na pešcev ucvre po hniji naj-
manjšega odpora in se dela,
kakor da sploh ne dežuje.
Druga britanska posebnost
so njihovi čevlji: ne samo, da
so modeli večinoma vse prej
kot privlačni, običajno so iz-
delani iz umetnega materiala
in so poceni, ker jih britan-
ske noge s pomočjo opeva-
nih pločnikov izredno hitro
obtolčejo in sploh uničijo.
Cene obuval so torej dostop-
ne in morda se je kdaj res
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
našla kakšna modra glava, ki
je ugotovila, da je ceneje po-
gosto kupovati nove čevlje
kot pa popravljati razmajane
plošče v conah za pešce.
Morda. Pri Britancih se ni-
koli ne ve.
Bodice
Politika je kurba - po
zaslugi »ideoloških
zvodnikov«.
Naš   »Naj-ansambel«
- politik je prva violi-
na, delavec tenko pi-
ska, gospodarstvo pa
je prišlo »na boben«.
Kot kaže tudi kuka-
vičja jajca postajajo
- »Klopotci«.
Število političnih gi-
banj samo kaže - kako
malo je volje za giba-
nje pri delu.
Smo pa res napredni
- zdaj streljamo kozle
že s tanki.
MARJAN BRADAČ
Trekking
po Turčiji
Piše
DRAGO ŽLOF
3. nadaljevanje
Tuje tudi izhodiščna točka
za vzpon na goro, zato bomo
tu prenočih. Ker smo bili sila
heterogena skupina, so bile
s prenočevanjem vedno teža-
ve. Večina si je na prostem
postavila šotore, nekateri pa
so najeli sobe v hotelu. Pri
tem je treba biti previden,
. saj je ponavadi vse, kar je
poceni, tudi zelo dvomljive
kvalitete.
Noč je hladna, piha močan
veter. Ko se zdani, smo že
pripravljeni za nov vzpon.
Večina se odloči za norma-
len pristop, nekaj alpinistov
pa si izbere težjo varianto
- plezanje po ledeniku. Na
začetku je pot podobna tisti
na Ararat, potem postane
zahtevnejša. Vrh ima obliko
stožca, visokega pet metrov,
tako da se nanj lahko hkrati
vzpneta samo dva planinca.
Tisti, ki so se odločili za pot
po ledeniku, niso prišli na
vrh, menda se jim je pot za-
zdela predolga in so obrnili.
Do naših šotorov smo se vr-
nili umazani od prahu; zara-
di preobilnega tuširanja je
upravnik hotela enostavno
zaprl vodo.
Ko se naslednje jutro zo-
pet spuščamo proti mestu
Kayseri, s fotoaparati v ro-
kah občudujemo čudovito
naselje kar nekako pravljič-
nih vil. In potem spet avto-
bus - peljemo se proti mestu
Gerbme v Kapadokiji. Med
potjo nas zajame pravi peš-
čeni vihar, tako da prisiljeno
počivamo kakšne tri ure.
Okoh poldneva se vihar ne-
koliko poleže, pot pa nas pri-
pelje v Kapadokijo. To je ob-
sežna dolina, kamor so se
pred Turki zatekli in se tukaj
dolgo skrivali kristjani. Svo-
ja domovanja so si uredili
v peščenih stolpih in skalnih
stenah, kar še danes po toli-
ko letih daje enkraten videz.
Mnogo zgradb je že uniče-
nih, precej pa jih je še kar
dobro ohranjenih. Središče
dohne je mesto Gerome, ki
arhitektonsko sovpada s po-
krajino, videz motijo le mo-
šeje, brez katerih ni v Turčiji
nobenega nekoliko večjega
naselja. In iz tega so Turki
znali narediti dober posel.
Pokrajino obleg^o turisti iz
vsega sveta in domačini se
trudijo, da bi ustregh volji in
željam gostov. Hoteli, zna-
menitosti in spominki do-
polnjujejo bogato ponudbo.
Tudi na tem področju zao-
stajamo za Turki, celo v Slo-
veniji.
Zopet se za eno noč utabo-
rimo na nekem travniku ob
avtocesti. Sicer pa, kadar
smo taborili, sem se tudi do
sitega najedel, ko smo si pri-
pravili hrano iz popotnice.
Naslednji dan prispemo
v turško prestolnico Ankaro.
Mesto je v veliki kotlini raz-
sejano po gričih in šteje
okrog 2.5 miliiona nrebival-
cev. Center mesta je lep in
razkošen, obvezno ga krasi
kip legendarnega turškega
voditelja Kemal paše Atatiir-
ka, okohca mesta pa je taka
kot drugod: umazanija, revš-
čina in drugi simboli dna so-
cialne lestvice. Ogledamo si
arheološki muzej Anatolije,
ki obiskovalcu razkriva bo-
gato zbirko predmetov, slik
in rokopisov od pradavnine
do danes. Tudi tukaj nas
oblegajo ulični trgovci s ce-
neno robo, pa* čistilci čev-
ljev; nekdo od njih mi na silo
očisti prašne coklje. K sreči
nima določene cene in je
z mojim plačilom kar zado-
voljen.
Pot nas vodi proti Istanbu-
Istanbul: Mošeja Hagia Sofia, prej cerkev Sv. Sofije.
lu. Pokreoina dobiva vse lep-
ši videz, vozimo se po boljših
cestah, ob katerih so lepe in
moderne restavracije. Okrog
polnoči se po mostu čez oži-
no Bospor znova vrnemo
v Evropo - v evropski del
Istanbula.
Mesto je podobno kot Rim
zgrajeno na sedmih gričih,
tako da ima sedem poslov-
nih in univerzitetnih središč.
Zelo je razvlečeno, saj meri
v dolžinjo 150 in v širino ne-
k^ nad 60 km. Zaradi geo-
grafske lege ga upravičeno
štejejo za trgovski center
sveta. Drugače pa je mesto
en sam ogromen nabit kaos
brez komunalne in promet-
ne ureditve. Nekdanjo bizan-
tinsko arhitekturo, ki je slo-
nela na ženskih likih bujne
zunanjosti, so zamenjale mo-
šeje in ob njih vitki minareti
kot simboU moškosti. Oto-
mansko cesarstvo je dalo
mestii svoj pečat. Prav tu je
nakopičilo  svoje ogromno
bogastvo, ime mesta pa pre-
vedeno v slovenščino pome-
ni »slava in bogastvo«.
V muzejih (Topkapi) so shra-
njeni predmeti neprecenlji-
ve vrednosti. Posebnost me-
sta sta tudi znameniti džami-
ji, Hagia Sofia in Modra dža-
mija, ki sta obe preurejeni
krščanski cerkvi.
Danes je Istanbul ogrom-
no trgovsko središče. Sloviti
Bazar na Kapali Čarši je tr-
govski labirint, v katerem se
enostavno izgubiš. Trst
s svojim nekdaj razvpitim
Ponterosom sploh ni primer-
ljiv s carigrajsko trgovsko
evforijo. Toda kot v Trstu je
tudi tukaj ns^jveč kupcev
z jugoslovanskega juga, ne-
kaj tudi iz dežel realnega so-
cializma. Ne vem, kako jim
uspe pretihotapiti toliko bla-
ga, ki se potem zn^de na
»črnih« trgih po vsej Jugo-
slaviji. Trgovci so elastični.
Skoržo vsi govorijo srbsko in
si manejo roke, ko jim mar-
ke, pa tudi dinarjev se n
branijo, kar dežujejo v žep
in blagajne.
Mesto zapustimo z mešal '
mi občutki. Zdi se mi, da
najbolj ustreza trem skrajno
stim: slavi, bogastvu in rev
čini.
Na poti skozi Bolgarijo S
za nekaj ur ustavimo v prt
stolnici Sofiji. Če je v Istar
bulu hrup, gneča ob katerei
koli delu dneva, je Sofij
pravo nasprotje. Ker je ned«
Ija dopoldan, so ulice skorj
prazne, na cestah so redki 2 |
stareli avtomobili, v gla
nem ruske proizvodnje. l!
ložbe kažejo borno ponudbo
V strogem centru mesta st
izložbo neke zelenjavne trgo
vine krasila zaboja jabolk
neobeljenih koruznih st(
žev. Res ponudba, ki ne I
trebuje nobene ekonoms
propagande.
Drugače pa so ulice dol
in široke in skoraj vse pos\
čene Rusiji ah ^slavnim i
skim možem. Čeprav se
Bolgarija politično preusn
rila, so še vedno prisol
ostanki realnega socializn
ki je v nekem obdobju ti
drugod po vzhodni Evropi
na tem svetu obljubi,
»marksistična nebesa.«.
Na poti smo bili skoraj
tedne, vehko smo videh
doživeh. Pravzaprav daj£
pečat takšnemu potovan
doživetja, ki imajo tudi gl
nak priokus. Toda slabo 1
tro pozabimo, zaradi vse
lepega pa postanemo hOi
tejši in izkušenejši.
Daleč največ, kar lah
prineseš s potovanj po tui
deželah, pa je vehko spozi
nje, kako lepa je SLOVE!
JA in kako neodgovor
smo marsikje načeli to
poto.
KONEC       I
^ RAZVEDRILO
21. MAREC 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 21. MAREC 1991
NA!
Združenja ekološkega kmetovanja
Na svetu je že preko sto
združenj za biološko kmeto-
vanje. V svetu so znana zla-
sti imena združenj Demeter,
Naturland, Biolo and, Natu-
re et Progres, Asociacion
Vida Sana, Bio Agri Coop,
Organic Farmers, Israel Bio
Organic, Californian Pro-
ducts itd.
To so združenja proizvajal-
cev, delno tudi potrošnikov,
ki informirajo oziroma ob-
veščajo o biološki obdelavi
tal, izdajajo časopise, organi-
zirajo seminarje itd.
Proizvajalci in potrošniki
lahko postanejo člani, propa-
girajo idejo in dobe vse vrste
informacij.
Kmetije katere se želijo
preusmeriti, sklenejo pogod-
bo, katera vsebuje predvsem
pogoje za upoštevanje smer-
nic za preusmeritev in nad-
zor, navodila za označevanje
pridelkov in prispevkov za
fmansiranje skupnega dela.
Cilj kontroliranega biolo-
škega obdelovanja tal je si-
guren odkup in transport do
potrošnika, ter ohranjanje
zaupanja odjemalcev, katero
se vzdržuje z kontrolo lastne-
ga dela. Združenja so neod-
visne kontrolne instance, ka-
tera podeljujejo znak zdru-
ženja.
Nadzorujejo tudi predela-
vo surovin do končnih izdel-
kov. Potrošnik, kateri kupi
blago z zaščitno znamko
združenja dobi z tem sigurno
garancijo.
Posamezna združenja ima-
jo lahko posebne specifične
cilje, a specialna navodila
teh združenj so enotna.
narjenje. Ustanovljeno je bi-
lo 1982 s strani poljedelskih
strokovnjakov kmetovalcev
in privatnikov in ima zaščit-
no znamko. Važen cilj zdru-
ženja ie pospeševanje narav-
nega kmetovanja z uporabo
dognanj zanstvene stroke in
praktičnih iskušenj, s po-
močjo strokovnih nasvetov
kmetovalcem in vrtnarjem.
Težišče je na pridelavi rast-
- Skupen nastop čim več-
jega števila kmetovalcev za
kmetovanje prihodnosti
- Z združitvijo so pogaja-
nja s partnerji uspešnejša
- Zavarovanje eksistence
kmetovalcev z izplačilom
»BIO - dodatka«
- Pridelava visokovred-
nih prehrambenih artiklov
- Redno strokovno izo-
braževanje in obveščanje
- Reden stik z ostalimi
kmetovalci pri bio kmečkih
sestankih.
- Možnost nakupa pridel-
kov na BIO kmetijah za last-
no uporabo
- Enakopravnost pri vo-
Ijenju in glasovanju
Pogoji za članstvo v BIO
združenju:
- Podpis pristopne izjave
članstva v priznanem ekolo-
škem združenju
- Spoštovanje minimuma
in maksimuma proizvodnje
v zaključenem procesu
- Spoštovanje finančnih
obveznosti
dr. JANEZ TASIČ
BIOLOŠKA PREHRANA!
Združenje za Organsko bi-
ološko obdelavo tal ima za-
četek svojega razvoja kon-
cem 20 let tega stoletja v Švi-
ci, kjer je deloval dr.Hans
Muller. Cilj združenja je raz-
širjanje ekološkega kmeto-
vanja in ohranitev samostoj-
nih in za življenje sposobnih
kmetij. Pomemben del delo-
vanja združenja je aktivno
delo kmetov in kmetic. Po-
sebno pozornost posveča
združenje izmenjavi strokov-
nih mnenj in soodločanja na
demokratičnih principih.
Prodaja pridelkov se vrši
v dobro organizirani mreži
prodajaln.
Naturland je združenje za
naravno kmetovarije in vrt-
lin in živinoreji. Posebna po-
zornost je posvečena razvoju
in razširitvi postopkov pri
gojitvi, krmljenju in vzreji
koristnih živali. Poleg tega
podpira združenje nadaljnji
razvoj naravne pridelave sa-
dja, hmelja in razhčnih ze-
hšč. Kmetovalci in vrtnarji
gospodarijo po smernicah
IFOAMa, njihovo upošteva-
nje pa nadzorujejo s strokov-
nimi nasveti in z analizami
tal in pridelkov.
Prednosti članstva
v združenju:
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Bioenergetik kot
zadnje upanje
Maja lani sem si v prometni
nesreči hudo poškodovala gla-
vo. Dobila sem močan pretres
možganov, deset dni sem krva-
vela iz ušes in nosu, imela sem
počeno lobar^o. Dva meseca
sem bila na zdravljenju v bol-
nišnici, vendar sem po okreva-
ryu opazila posledice. Na levo
uho slabše shšim, v njem mi
neprestano zvoni, tudi vonj
imam slabši. Stara sem 30 let
in nimam več volje do življe-
nja. V čudeže ne verjamem,
upam pa, da se lahko stanje
vsaj delno izboljša.
Milka iz Celja
Z odgovorom sem moral po-
hiteti, saj je vaš primer takšen,
da bi vam lahko ob hitri pomo-
či še pomagal. »Čudeži« se
vendarle dogaJaJo. »Čudež« je
namreč že, če položim roko in
glavobola ni več ah če položim
roko in prej nepokretna noga
postane gibljiva. Čudež nasto-
pi vselej takrat, ko se nekega
dejanja ne da znanstveno ute-
meljiti. Da je mogoče vphvati
na celico, je dokazov že nešte-
to. Tudi takšnih, ki so bih ugo-
tovljeni na medicinskih inšti-
tutih, je mnogo, sam sem to že
dokazal v ljubljanskem Khnič-
nem centru. Tudi na vaše telo
lahko delujem pozitivno, a le,
če v to verjamete in sprejmete.
Poslal vam bom svojo telefon-
sko številko, vi pa se odločite.
Posledice po
prometni nesreči
Pred osmimi leti sem bila
poškodovana v prometni ne-
sreči. Od takrat imam poško-
dovano hrbtenico in močne
migrene, vsak dan uživam ta-
blete Avamigran in Tegretol.
Ah mi lahko pomagate?
Tatjana Novadc
iz Grobelna
Vašo hrbtenico je potrebno
energetsko obdelati, tudi ma-
saža bi vam koristila. Migreno
je mogoče odpraviti, glede je-
manja zdravil pa se odločite sa-
mi. Ko pišete, da zaradi ryih
trpijo vaši živci, naj povem, da
imate težave z živci, kot pravi-
te sami, zradi porušenega rav-
novesja energij v telesu.
Bolečine v glavi
Občasno imam močne glavo-
bole. Kadar me boli glava, se
mi zdi, da to vpliva na oči. Naj
povem, da že pet let nosim oča-
la, vendcir imam občutek, da
mi ne ustrezajo, čeprav hodim
redno k okulistu. Občasno sem
tudi omotična, kot da bi bila
odsotna. Težko se koncentri-
ram. Ponoči spim dokaj dobro.
Vita B.
Nujno je premestiti lego va-
še Dosteijie. Tažava je v tem.
Marjan Knez
kam, ker je ves prostor nepri-
meren. Zato bo treba vašo po-
steljo zaščititi. Zaenkrat pre-
mestite vznožje na jugovzhod.
Čeprav pišete, da dokaj dobro
spite, je to v tem primeru var-
ljivo. Ležišče še danes spreme-
nite, obenem pa me obiščite
v Sevnici. Pod vašim ležiščem
je močan vodni tok, od tod te-
žave, kam posteljo sploh pre-
mestiti.
Prosim, pomagajte!
Stara sem 27 let in nenehno
prehlajena, imam pa tudi mo-
čan glavobol. Glava me boli
deset let vedno pogosteje. Ko
se sklonim, me pričenjjgo bo-
leti še ušesa, oči ter glava v čel-
nem predelu in v zatilju. Zve-
čer potrebijjem tablete za spa-
rxje, ponoči pa se od bolečin
ponovno zbvijcim. Zjutraj
imam bolečine v želodcu. Ka-
dar imam glavobole, ne mo-
rem niti v službo, vedno pa te
glavobole spremlja občutek
hladu. Čeprav so mi zdravniki
pogosto shkah glavo, ne vedo,
kaj mi je.
Ida Marin
iz Petrovč
Poslal vam bom naslov in te-
lefonsko številko, da se čim-
prej dogovoriva za datum in
uro obiska. Do takrat vam sve-
tujem, da spremenite lego le-
žišča. Poizkusite tudi s priti-
skanjem na akupunktume toč-
ke s konicami prstov. Na teh
točkah krožite s prsti v smeri
urinega kazalca. Točke pa so
na čelu in tilniku (nad nosnim
korenom, desno in levo nad
obrvmi, ob lasišču, proti zuna-
nji stran obrvi, na arkadi, na
hčnicah ob ušesih, otipajte tu-
di vdolbinico med tilnikom in
hrbtenico). Prenehajte uživati
zdravila!
MODNi KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Prvi spomladanski dan je
danes in začenjamo serijo
prispevkov o modnih smer-
nicah, ki bodo veljale pri-
hodnje mesece. Simfonija
pravih barv, je naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik naslovila prvi prispe-
vek iz vrste pomladansko
obarvanih prispevkov.
Danes torej v rubriki Mod-
ni klepet jemljemo pod
drobnogled barve, ki bodo
zaokroževale modno podobo
letošnje pomladi, prihodnji
teden nam bo Vlasta Cah-Že-
rovnik svetovala, kakšni
kroji bodo nsolepši in nsobolj
v modnih čishh, seveda pa
bomo izvedeh tudi vse po-
tr^bno p mjtterjalih, niodnih
dodatkih in kar je še podoij.
nih v modi nepogrešljivji
stvari.
Sicer pa naj vas že dan«,
opozorimo, da bomo priho^
njo   soboto,   30.   marc^
v Opoldanski mavrici Rac
Celje spet govorih o - po t
mesečnem premoru to p
spomladanski   modi.   K
smo si privoščih četrtlet
počitek, bodo tudi nagrai
ob žrebanju vaših nagradn
kuponov bogatejše. In
jih bo tudi nekaj več, vas i
vedno vabimo, da v žrebai^
sodelujete in nam pošljete!
polnjeni, z vprašanjem i
prošnjo  za  modni nasv
opremljeni, nagradni kupo
UredniiJ
Pomlad 91
SlmfonUa »pravih*' barv
če že ne skozi okno, pa
nam pogled na koledar zago-
tovo pove, da je skrajni čas
razmishti o novi, spomladan-
sko-poletni garderobi. Ob
spremljanju revij in prebira-
nju modnih časopisov o no-
vostih za sezono, ki je tik
pred nami, se mi vsiljuje
vtis, da bosta letošnja po-
mlad in poletje zelo, zelo vro-
ča. Modni kreatorji so se na-
mreč skor^ vsi v en glas
navduših za mini, dekoltira-
no, spodrezano, izrezano in
sploh »pomanjkljivo« oble-
čeno modo. Obeta se nam to-
rej prihranek pri nakupu
blaga, kar pa je v današnjih
časih prav vzpodbudno. Pa
o tem prihodnjič, za začetek
si oglejmo, za katere barve in
vzorce se bomo navduševah
letos.
Prvi, stari del barvne pale-
te nam je znan že iz prejšnjih
sezon, to je namreč tista čr-
no-bela klasika, pa vsi pešče-
ni toni, od barve vanihje.
bež, nebesno modre, do vs^
zemeljskih tonov. Novi d(
barvne palete pa bi lahki
imenovali nadaljevanje An
dy Warhol tonov, ki se stop |
njujejo vse do »pravega
ameriškega pop-arta. To j
kot vehčastna simfonija eks
plozivno živih barv - po
mladna trava, jsOčni rume
njak, zahžuajoče sonce, barv
rdeče vrtnice in vse barv
oceana, od turkizne do svel
lo morsko modre. Večkrat s
združene v ornamentnil
vzorcih, velikih stiliziranil
cvetovih, ki nas spominj£y
na hippy ikonografijo, poja\
Ijajo pa se tudi motivi, kot d
so pobrani naravnosti i
umetniških shk abstraktne
ga ekspresionizma. Z eno ht
sedo - v visoko modo se vr«
č^o barve in vzorci šestdes«
tih ter zgodnjih sedemdes<
tih let. Ce se jim bo uspel
vrniti tudi na naše uhce, p
se bomo lahko prav km al
sami prepričah.     VLAST

21. MAREC 1991 - STRAN 31
KMETIJSKI NASVETI
pripuščanje kobil
Za nami je še eno leto
jlabših ekonomskih po-
gojev reje žrebnih kobil-
j^ni so ob tem, da je bila
otežena prodžua imela
^beta tudi rekordno
pizko ceno. Ta cena je bi-
[2 nizka predvsem zaradi
precenjenega dinarja,
^rebeta se namreč v pre-
težni meri izvažajo v Itali-
jo. Zato je ekonomičnost
reje odvisna od izvozne
politike. V Italiji so cene
^ebet namreč dokaj sta-
bilne z znanimi letnimi
nihanji. Neodgovorno bi
bilo rejcem zagotavljati,
da bo letos boljše. Opaža-
ffio pa, da nam devizne
rezerve plahnijo in da tu-
ja valuta dobiva dejansko
vrednost. V kmetijskih
strokovnih krogih prihaja
lo spoznanja, da delovne-
mu konju v kmetijstvu še
vedno gre svoje mesto.
Do podobnih spoznanj so
prišh tudi v zahodni
Evropi. V Gornji Avstriji
se je tako število konj
v zadnjih letih povečalo
za 8000 grl. Konjerejsko
društvo Slovenije si je za-
stavilo cilj - Žrebna kobi-
la na vsako družinsko
kmetijo. Kakorkoh že, so
konjerejci še vedno tisti,
ki nosijo materialne po-
sledice bolj ah manj
uspešne reje žrebet.
V prepričanju, da bo le-
tos v Sloveniji kljub vse-
mu  pripuščenih  preko
5000 kobil in na območju
ZŽV Celje okoh 1000 ko-
bil, nekaj napotkov:
Kobile se po anatom-
skih in fizioloških lastno-
stih rodil v mnogočem
razlikujejo od drugih ži-
valskih vrst. Za njih pra-
vimo, da so sezonsko po-
hestrične, kar pomeni, da
se gonijo le del leta v pra-
vilnih tritedenskih pre-
sledkih. Ta ugotovitev ve-
lja za pretežni del kobil.
Manjše število kobil, ki so
v vzornih rejah in na pri-
merni prehrani se goni
tudi izven spomladanske-
ga časa, ko so najugod-
nejši pogoji za oplodnjo
in vzrejo žrebet. Konjerej-
ci im^jo težave pri dose-
ganju 70% oplodnje zara-
di objektivnih težav od-
krivanja pojatve in trs^ja-
nja pojatve (4 do 9 dni).
Podobno kot se pojavlja
težava pri odkrivaiiju ti-
hih pojatev krav v inten-
zivnih rejah so individu-
alne razhke tudi pri žreb-
nih kobilah.
Izostreno oko rejca od-
krije zunanje znake poja-
tve po pogostem scanju,
»bliskanju« z utečenimi
sramnicami, pogostem
dviganju repa, grebenju
s sprednjimi nogami, šči-
panju vihra drugim ko-
njem in pogostejšim rez-
getanjem. Opisani znaki
niso prisotni pri vseh ko-
bilah in cesto pojatev mi-
ne brez sprememb v ob-
našanju. V takih primerih
se rejcem priporoča testi-
ranje kobil pri žrebcih
v štiridnevnih presled-
kih. To nam omogoča, da
bomo vsaj nzgkasneje pri
četrti kontroh odkrili po-
jatev. Za akcijo je najpri-
mernejši mesec april, maj
in junij, ko so pojatve pra-
viloma n^kr^še in n^-
pravilnbejše. Ko žrebec
v pojatvi opravi prvi za-
skok, kobilo praviloma
vodimo k žrebcu vsaka
.dva dni od prvega odkla-
njanja žrebca. Konjerejci
lahko tu grešijo s tem, da
prenehžOo voditi kobile
k pojatvi. Znano je, da jsg-
čece dozori koncem poja-
tve in je le takrat možnost
oplodnje. Seme žrebca ži-
vi v rodihh kobile le do 48
ur in je oplodnja možna le
do 12 ur po sprostitvi jajč-
ne cehce. Torej zaradi
premajhne vztrajnosti
pride do pregonitve kobi-
le in posledično tudi pre-
obremenitve žrebcev
- (preizni zaskoki). Rejcu
je po pravilno opravljenih
zaskokih smotrno voditi
kobilo na kontrolo prego-
nitve. Ker traja od začet-
ka prve do naslednje po-
jatve n^večkrat 21 dni, se
kobilo vodi na kontrolo
od trinajst do šestnajst
dni po zadnjem zaskoku.
Rejci običajno brez več-
jih težav pripuščajo žreb-
ne kobile deveti dan po
žrebitvi. Kljub večji smrt-
nosti plodov ob takšnem
načinu pripuščanja se ta
v strokovnih krogih še
vedno priporoča. Tako je
voditi le kobile, ki po po-
rodu ne kažejo nepravil-
nosti na rodihh - zastoj
posteljice, izločanje ne-
pravilnega izcedka ipd..
V primeru, da se kobile
gonijo in stojijo dalj kot
devet dni je potrebno
takšno žival ginekološko
pregledati. Veterinarji
bodo takšno žival po po-
trebi zdravili s hormon-
sko injekcijo. Priporoč-
ljiv in ekonomsko upra-
vičljiv je tudi rani pregled
kobil na brejost. Veteri-
narji, ki so osvojih tehni-
ko pregleda lahko največ-
krat potrdijo brejost že
v osmem tednu. Kobile
d^te na pregled do konca
junija ko bo še možno
ukrepati in v tem letu
obrejiti kobilo. Pripustna
sezona - neugodnejši čas
- trzga do 15. avgusta.
Rejce obveščamo, da je
cena pripusta 630,00 din
oz. dinarska protivred-
nost 70 DEM (uradni te-
čaj) in velja za štiri oprav-
ljene zaskoke. Da bo pri-
pust uspešen upoštevegte
navodila žrebčarjev za
čas dogona kobil v pri-
pust in na kontrole.
Še vedno obstcgajo na
terenu rejci, ki vodijo ko-
bile k nepriznanim žreb-
cem. S takšnim delom je
vprašljiva plemenska
vrednost potomcev in na-
stsg^jo dileme o upravič-
Ijivosti uradnih pripust-
nih poste«. Žrebci v regiji
so razporejeni tako, da je
z njimi možno zagotavlja-
ti kvahteten pripust.
Strokovne službe in druž-
ba bo to zagotavljala tudi
v bodoče v kolikor se bo-
do rejci ravnah po Zako-
nu o ukrepih v živinoreji.
EDI STAROVEŠKI
dipl. vet.
ZDRAVILNE RASTLINE
Zajčii mak
Zajčji mak je redka rastlina iz
družine zlatičnic. Ta družina je
zelo razširjena po vsej severni
polobli in zajema večinoma zelj-
nate rastline z lepimi cvetovi.
Značilno za to družino je, da je
povezovalna skupina, ki ima še
izvirne znake enokaličnic in dvo-
kaličnic. Listi so ponavadi globo-
ko deljeni ali sestavljeni in pe-
celj je na dnu odebeljen, s krilati-
mi robovi ali razširjenimi v nož-
nico. Cvetovi so različno obliko-
vani. Zelo pogosto ima cvet ve-
nec z medovniki, ki izločajo nek-
tar. Plod zlatičnic je orešek ali
mešiček. Zlatičnic je okrog 3000
in so razvrščene v 70 rodov.
Med njimi je tudi rod Adonis, ki
šteje 40 vrst in rastejo v Evropi in
v zmernih pokrajinah Azije. Ime
ima po ciprskem princu Adonisu,
ki je bil tako lep, da se je vanj
zaljubila grška boginja Afrodita in
je zapustila ljubimca Marsa. Na
nekem lovu je ra^arjeni Mars iz-
pustil divjega prašiča, kije smrtno
ranil Adonisa. Afrodita je na ti-
stem mestu ustvarila iz krvi, razh-
ate po zemlji, ognjeno rdeč cvet
adonium. Zajčji mak (Adonis ae-
stivahs L.) je pravi biser med njiv-
skimi pleveh. Je enoletnica in zra-
ste do 50 cm visoko. Steblo je po-
končno, rahlo dlakavo ah golo. Li-
sti so tri do štirikrat pernato delje-
ni s črtalastimi rogjji. Živo rdeči
cvetovi imajo na dnu črno hso,
številni prašniki so temno vijoliča-
sti. Seme je plodni kljunec, ki je
popolnoma rjav.
Zajčji mak raste najpogosteje na
apnenčasti zemlji kot plevel na
travnikih in po^ih, naledinah in
grobljah. Cveti od julija do sep-
tembra in tedaj rastlino tudi nabi-
ramo in jo hitro posušimo v senci
na prepihu. Kot njivski plevel pri-
pada plevelom žitnih polj in daje
žitnim poljem skupaj z ostrožni-
kom, njivsko kurjo češniico, njiv-
sko vijohco, modrim glavincem in
drugimi okras. Z modernimi me-
todami gojenja so uspeh izločiti
njivske plevele. S tem pa so nare-
dih škodo, ker so dokazali, da je
bil kruh iz moke, v kateri so bila
semena plevelov, laže prebavljiv
in je imel tudi boljši okus, kot
kruh iz pretirano čiste moke v ci-
vihziranih deželah.
Kot spomladanski zajčji mak
(Adonis vernalis L.) vsebuje tudi
poletni predstavnik adonidozid,
adonivemozid, cimarin, adonito-
xin, ki so na srce delujoči ghkozi-
di, nato flavone, akonitno kislino,
holin, smole, maščobe, rudninske
soh itd. Ghkozidi so manj močni
in strupeni kot pri škrlatnem na-
prstecu in imajo zato slabše delo-
Veuye na srce. Pri njem odpade
cela vrsta neprijetnih učinkov, ki
jih imajo glikozidi škrlatnega na-
prsteca. Tako je naprimer dobra
lastnost zajčjega maka, da se nje-
gove aktivne snovi ne kopičijo
v človeškem telesu, med tem ko se
ghkozidi škrlatnega naprsteca
v telesu kopičijo in če jih jemlje-
mo daljšo dobo, se njihov učinek
stopnjuje zaradi počasnega izloča-
nja iz telesa in lahko pride do za-
strupitve. Flavoni v zajčjem maku
imajo odhčen učinek na ožilje. Ši-
rijo vene in razen tega delujejo po-
mirjevalno na živčevje ter blažijo
kašelj.
Danes je zajčji mak že skoraj po-
zabljen in ga še tu in tam uporab-
lja ljudsko zdravilstvo pri srčni
slabosti, vodenici, naduhi, oteklih
nogah in pri živčnemu, histerič-
nem bitju srca. Iz pravilno posuše-
nega poletnega zajčjega maka ku-
hamo čaj ah si pripravimo tinktu-
ro iz svežih rasthn. Žhco posušene
in zdrobljene droge namočimo čez
noč v pol litra mrzle vode in nato
gutraj odcedimo in po potrebi spi-
jemo po dve skodehci č^a. Tako
pripravljen čaj uporablja ljudsko
zdravilstvo tudi pri blagi nespeč-
nosti in histeriji.
.........._   BOmS JAGODIC
ščemo nove rejniške družine
MUa NT&RC In Centra za socialno delo - Topel, varen In miren dom
Ta hip čaka v celjski obči- j
Dina topel, varen in miren j
km sedem otrok. Sedem i
malčkov in šolarjev, kij
1 svojih družinah nimajo]
lormalnih pogojev za raz-i
(oj in uspešno življenje, kaj
iele srečno otroštvo.
Center za socialno delo Ce- i
ieje z njihovimi starši oziro-l
tta staršem-skrbnikom skle- i
lil dogovor, da otrokom po-J
iče nove, rejniške družine,'
katerih bi otroci spet imelii
iiiložnost sanjati svoje otro-l
Ske sanje. A tuk^ se pojav-j
i^o težave - v celjski občini,]
kljub temu, da s Centrom so-
deluje 100 rejniških družin,
še vedno ni dovolj tophh do-
mov, kjer bi otroci-rejenci
našh novo priložnost. Pred
petimi leti, v letu 1986, je
Center za socialno delo sku-
paj z našim uredništvom in
krzoevnimi skupnostmi
sprožil široko akcijo »Išče-
mo nove rejniške družine,«
zd^ pa jo zaradi potreb spet
ponavljamo.
In kakšnih družin si žeU-
mo? Urejenih, mladih in
predvsem ljubečih ter rjizu-
mev^očih, takšnih, ki bodo
sposobne sprejeti medse tu-
jega otroka. Otroka, ki mu
bo vsaj v začetku potrebno
nuditi kar največ pozornosti,
tophne in ljubezni - saj
malčki, ki čaksgo na rejniške
družine, vsega tega zvečine
ne poznsgo. V Centru za soci-
alno delo si želijo, da bi se
med rejnike vključevale tudi
mestne družine, prav tako pa
tudi zaposhtev obeh rejni-
kov ni ovira, SeO se lahko re-
jenci vključijo v vrtec ah os-
novnošolsko podaljšano bi-
vanje. IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
L Objektiv našega fotoreporterja Edija Masneca se je pred časom ulovila tudi tale
fužinska idila. Toplo naročje matere, ki ob svojih malčkih najde dovolj razumevanja in
""bežni tudi za rejence, daje varnost in zaupanje.
V zadnjem času je vedno bolj priso-
ten problem pridobivanja novih,
mlajših rejniških družin. Vse stare
rejniške družine so polno zasedene,
tako da nove rejence težko sprejema-
jo. Otroci, ki prihajajo, v rejniške dru-
žine, potrebujejo veliko nege in skrbi,
saj izhajajo iz neurejenega okolja,
s slabimi ali sploh brez ustreznih de-
lovnih navad, ki jih mora privzgojiti
rejnica. Pri večjem otroku pa mora
zaradi zamujenega časa vložiti veliko
več truda in časa, kar pa ji predstavlja
ob večjem številu rejencev preveliko
obremenitev. Glede na strukturo rej-
niških družin, ki so pretežno kmečke,
se rejnice ob delu na kmetiji in gospo-
dinjskih opravilih pri večjem številu
rejencev težko posvečajo posamezni-
ku. Tako uspehi dela z rejenci niso
tolikšni, kot bi si vsi želeli, kar pa na
rejnice vpliva destimulativno. Vedno
bolj se soočamo s problemom, da rej-
nice za nove namestitve niso zaintere-
sirane.
Zaradi pomanjkanja rejniških dru-
žin smo večkrat v stiski in ob nujnosti
namestitve otrok ne moremo vedno
upoštevati optimalnih kriterijev za iz-
bor rejniške družine. Ob zadostnem
številu primernih rejniških družin pa
bi otroke lahko razporejali bolj
ustrezno. Tako bi bilo tudi delo z re-
jenci za rejnice in strokovno službo
lažje, seveda pa vse v korist rejenčkov
samih.
Problemi namestitve se pojavljajo
pri vseh starostnih skupinah, največji
pa so ravno pri šolskih otrocih, saj
zaradi šolskega dela potrebujejo naj-
več pomoči, to pa zahteva od rejnice
dodatno odgovornost.
Rejniška družina naj bi bila družina
z urejenimi medsebojnimi odnosi.
sposobna ustrezne vzgoje otrok in da
sama ni socialno ogrožena ali kako
drugače problematična. Zaposlitev
rejnikov ni ovira, saj se lahko otroku
nudijo različne oblike pomoči oz. var-
stva (vključitev v VVO, podaljšano bi-
vanje v OŠ ipd...)
Za vsakega rejenčka prejme rejnica
mesečno rejnino in posebej nagrado,
te stroške krije republiški proračun.
Otroci, ki morajo od doma, zahteva-
jo od rejnice veliko časa, pozornosti
in ljubezni, česar do tedaj niso bili
deležni in jim to želimo omogočiti
v največji meri, to pa je možno le ob
dovolj velikem številu rejniških
družin.
Rejništvo je družbeno potrebna in
pomembna oblika družbenega var-
stva otrok, zato mu moramo namenja-
ti največjo pozornost. Kot družba smo
dolžni otroku, prikrajšanemu za nor-
malno družinsko življenje, poiskati
najbolj primerno okolje v drugi druži-
ni, kjer bo lahko srečno živel in se
pripravljal za samostojno življenje in
delo.
V naši občini imamo v rejništvu
poprečno okrog 150 otrok.
Za podrobnejše informacije se obr-
nite na Center za socialno delo Celje,
tel. štev. 25-325 (socialna delavka Ro-
mana Tominšek). Najbolje ob pone-
deljkih med 8. in 14. uro ter sredah
med 8. in 16. uro. Ob tem času se naj
osebno zglasijo tudi morebitni kandi-
dati za rejniške družine.
Center za socialno delo
Celje
Direktor:
Brane But
Socialna delavka:
Romana Tominšek
32. STRAN-21. MAREC 1991 i
INFORMA^
KULTURA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA
SMO VODILNO GRAFIČNO PODJETJE
Tradicija, kvaliteta, inovativnost so vodilo našega dela in razvoja.
SMO DRUGAČNI
Ponujamo Vam tisk, design, inženiring, svetujemo in izobražujemo. Uvajamo novosti v sistem poslovnega
komuniciranja in rešujemo probleme.
Med prvimi smo proizvedli samolepilne nalepke, zebra papir, računalniške obrazce in vrednostne tiskovine.
Naši proizvodi so kreativni, originalni, barviti, prijazni in osebni.
Ponosni smo, da Vam lahko ponudimo tako širok proizvodni program:
tabelirni papir in vse vrste tiskanih računalniških obrazcev,
dota mailer, kuverte, vrečke, obrazce za optično čitanje;
vrednostne tiskovine: čeke, obveznice, delnice;
tabelirne, cenovne, industrijske etikete;
koledarje, prospekte, papirno galanterijo.
ŽELIMO OBLIKOVATI KULTURO POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA
Naš prispevek so kreativni tiskani proizvodi in poenostavljene rešitve zapletenih postopkov.
Ml SMO VAŠ PARTNER PRI KREATIVNIH POSLOVNIH KOMUNIKACIJAH
CETIS JE NOVO IME ZA AERO GRAFIKO
UviZIJSKI SPORED
21. MAREC 1991 - STRAN 33
34. STRAN-21. MAREC 1991
TELEVIZIJSKI SPoi

21. MAREC 1991 - STRAN 35
36. STRAN - 21. MAREC 1991
INFORBfjji
Ubmacije
21. MAREC 1991 - STRAN 37
38. STRAN-21. MAREC 1991
MALI OaJ
OGLASI - INFORMACIJE
21. MAREC 1991 - STRAN 39
40. STRAN-21. MAREC 1991
KROi^
NOČNE
CVETKE
• V sredo, 13. marca, ob
21.10 je Srečko C. iz Celja
nenadoma spoznal, da po-
greša šolo. Odpravil se je
v p|Oslopje Osnovne šole I.
celjske čete in hišnik mu
nikakor ni mogel dopove-
dati, da je ob tej uri zamu-
dil pouk. Ko je videl, da se
približujejo možje postave,
jo je ucvtI, a so ga kmalu
izsledili. Sed^ bo Srečko
ncuprej odšel k sodniku za
prekrške, ki mu bo verjet-
no svetoval, da se lahko
vpiše v večerno osnovno
šolo.
• Istega dne, natanko ob
23.27, pa je Nenad I. v Pod-
javorškovi ulici naskočil
Jožeta D. in ga namlatil.
Ker ni imel nikakršnega
smisla za demokratičen po-
govor, pač pa seje bolj zav-
zemal za napad, bo imel de-
lo spet sodnik za prekrške.
• Trin^st minut kasneje
pa so imeli delo z Jožetom
S. celjski miličniki. Jože, ki
je pregloboko pogledal
v kozarec, je bil še toliko
priseben, da sije kr^ počit-
ka izbral pred samo zgrad-
bo celjske UNZ. Miličniki,
po srcu dobri kot so, so mu
nudili prvo pomoč in ga
spravili v varno zavetje do-
mačega ognjišča.
• V petek, 15. 3., so mi-
ličnike ob 17.55 poklicali iz
svetovljanskega Atrija. Za-
posleni in gostje so biU na-
mreč trdi od strahu, ker jim
je Igor T. grozil s sprayem
s solzilcem. Miličniki so
ugotovili, da nihče ne bi
mogel jokati, k^ti stekle-
nička je bila prazna.
• V soboto okrog 19. ure
je Viktor V. iz Celja v nava-
lu svete jeze pozabil na to,
k^ so ga nekoč učili mami-
ca, župniki in učite^i. To
namreč, da je vzdigniti ro-
ko nad žensko greh, da lah-
ko to počenj^o le slabiči in
naj se roka posuši moške-
mu, ki udari žensko bitje.
Viktor je namreč pretepel
svojo ženo Rumico V., ta pa
je poklicala miličnike. Za-
radi Viktorjev in ryemu po-
dobnih se sodnikom za pre-
krške ni treba bati za delo.
• V soboto zvečer so mi-
ličnike za pomoč zaprosili
tudi stanovalci bloka iz Uli-
ce frankolovskih žrtev. Ka-
ko tudi ne, s^ je skupina
mladeničev na stopnišču
javno razkazovala svoja ne-
k^jcentimetrska bogastva,
pohujšljivost pa je bUa tako
velika, da so na koncu še
urinirali. Svoje so opravili
sicer pred prihodom milič-
nikov, a so jih kasneje izsle-
dili. Bcoe seje potem,, ko so
jih zgrabili možje postave,
eden izmed njih od samega
strahu spet polulal. Tokrat
v hlače.
• Da nečistovcmje ne
pozna meja, je dokazal tudi
V. F. iz Žalca. Miličniki so
ga zalotili v kaj čudnem po-
lož^u na stranišču. Družbo
mu je delala psička (niene-
ga imena nismo mogli za-
beležiti). Kljub temu, da sta
obljubila, da ob prihodu
pomladi ne bosta več greši-
la v skupnem stranišču, so
storilca miličniki prijavili
sodniku za prekrške.
Vse več prometnih
nesreč s smrtnim izidom
Zaradi neurejene zakonodaje težko dokazovati gospodarski kriminal
Naraščanje ^ospodarske-
ga kriminala, manj delik-
tov s področja splošne kri-
minalitete, več prekrškov
s področja javnega reda in
miru ter manj prometnih
nesreč kot leto poprej, to so
nekatere osnovne ug:otovi-
tve iz lanskega leta. O tem
so v ponedeljek govorili na
novinarski konferenci na
celjski Upravi za notranje
zadeve.
Več kaznivih dejanj s po-
dročja gospodarske krimina-
litete gre predvsem na račun
nezahtevnejših in družbi
manj nevarnih kaznivih de-
janj. Kljub temu pa na Upra-
vi za notrjinje zadeve menijo,
da je dejansko stanje precej
slabše, kot pa so ga zaznali.
Glavni vzrok za to je v neure-
jeni zakonodaji, zaradi česar
je težje delikte težko dokaza-
ti. Je pa res, da je ostalo nera-
ziskanih le 12 odstotkov kr-
šitev, kar je bolje kot leto po-
prej. Manj je bilo prekrškov
s področja splošne krimina-
litete. Zanimivo, da je bilo
manj   prekrškov   v   zvezi
s premoženjem, saj bi glede
na razmere lahko pričakova-
li prav nasprotno. Zaskrblju-
joče je, da je med delikventi
vedno več mladih od 14. do
18. leta starosti. Med osum-
ljenci je bila dobra tretjina
takšnih, ki so že storili kakš-
no kaznivo dejanje, med nji-
mi pa je bilo 42 odstotkov
specialnih povratnikov, kar
pomeni, da imajo opravka
z vedno bolj kvalificiranimi
storilci kaznivih dejanj. Mla-
di so v glavnem storili pre-
moženjske delikte, v vse več-
jem številu pa se pojavljsgo
tudi kot storilci te^ih kazni-
vih dejanj.
Več je bilo kršitev javnega
reda in miru, vendar se sta-
nje v bistvu ni poslabšalo,
pač pa gre porast števila pre-
krškov pripisati doslednej-
šemu ukrepanju enot milice.
N^več prekrškov je bilo na
območju Postne Milice
v Velenju - kar četrtina vseh.
Ob tem pa je res, da so kazni
za tovrstne prekrške zelo
nizke, in da niso bile valorizi-
rane že nekaj let. Enote mili-
ce so zato vsem skupščinam
občin v regiji dale pobudo,
da dopolnijo občinske odlo-
ke. Večjih kršitev javnega re-
da in miru pa lani ni bilo.
Zelo so se povečale kršitve
Zakona o varstvu pred hru-
pom v naravnem in bival-
nem okolju.
Statistični podatki kažejo,
da se je število prometnih
nezgod s smrtnim izidom in
telesno poškodovanimi
zmanjšalo za skoraj šest od-
stotkov. V bistvu tako niso
biLi doseženi cilji znane akci-
je minus 10. Število smrtnih
žrtev je bilo ns^večje v prvih
treh mesecih, na kar je vpli-
vala predvsem huda promet-
na nezgoda na magistralni
cesti v Rogatcu, v kateri sta
bila soudeležena voznik to-
vornega avtomobila in avto-
bus, ki je prevjižal delavce.
Žal, pa so že podatki do
vključno minulega petka le-
tos precej slabši, saj je bUo
prometnih nesreč s smrtnim
izidom kar dvanajst, lani do
31. marca pa deset. Sicer pa
se je skoraj 70 odstotkov
vseh prometnih nezgod pri-
petilo na lokalnih cestah in
mestnih ulicah. Otroci in
mladoletniki so bili udeleže-
ni kar v 219 prometnih nez-
godah, osem otrok je izgubi-
lo življenje, 224 pa jih je bilo
telesno poškodovanih. N^-
večkrat so bili to vozniki ko-
les z motorjem in kolesarji.
Tudi zato bodo letos bolj
upoštevali določilo o odvze-
mu koles z motorjem in mo-
tornih koles.
Ne bo odveč v razmislek
tudi podatek, da je v regiji
šestnajst sodnikov za prekr-
ške, ki lahko letno obravna-
vajo kvečjemu 13400 zadev,
enote milice pa so lani sodni-
kom predale kar 17289 pred-
logov. K temu je treba dodati
še 3500 prometnih nezgod
z lažjimi telesnimi poškod-
bami in predloge ostalih po-
oblaščenih predlagateljev.
Zaradi vsega tega te^e pri-
mere odlagajo, ker z njimi iz-
gubljajo preveč časa. V novi
zakonodaji bo treba to teme-
ljito spremeniti.
JANEZ VEDENIK
93
PORC I
Teden travniških I
požarov I
Zaradi suhega vremen,
vetra je bilo v minulih (j.
na Celjskem izredno v.
travniških požarov. TežK
bilo našteti vse. Gorelo
v Strrnci, Pečovniku,
vi pri Šmartnem v Rožni ,1
lini, na Polulah, v Lašlj,
ter Brezovici pri Vojniku.
V vseh teh primerih sol
dje, ko so čistih okolico j
novanjskih hiš in vikendi
sežigali travo. Zaradi ve
so začeli goreti travm
v treh primerih pa se je po-
razširil tudi v bližnje gozj
ve, kjer je k sreči gorelo
listje, podrast in grmičev
Najhujše pa so seveda p]
prečila prostovoljna gasils;
društva in poklicni gasilci
Celja.
Ne bo torej odveč opozo
lo, naj ljudje ne kurijo v s
hem vremenu in kadar pj
veter!
Igra z vžigalicami
11. marca popoldne se
v kuhinji v Strmecu dve!(
na deklica J. Š. igrala z vžij
licami. Na jedilnem kotu
zanetila papir in nastal je p
žar, ki ga je oče k sreči poj
sil, deklico pa so zaradi oj
klin odpeljali v celjsko b(
nišnico.
6e gori v vinsici kk
A. s. iz Buč je 16. mai
odšel v vinsko klet lastni
M. s.   iz   Vrenjske   gon
V kleti je iskal vrbovc trte
izdelavo  košar  in   koši
V ustih je imel cigareto, oj
rek pa mu je padel na kla
prevlečeno z odejo. A. S.j
za tem zapustil prostor in oj
šel domov. Kmalu nato i
v vinski kleti izbruhnil ;
žar, ki je povzročil za okn
200 tisoč dinarjev škode.
SNEŽNE
RAZMERE
Sreda, 20. 3. 1991, ob 8. i
igutraj.
Rogla: Smuka je mogočai
20 do 25 cm snega. Obratuj
Mašinžaga I in II, Košuta i
Uniorček od 9. do 16. ure. Ti
kakške proge na 3, 5 in 10ki
so urejene.
Golte: Naprave ne obrati
jejo.
MINI KRIMIČI
Uicradel devize
v dneh od 28. februarja do
14. marca je, zaenkrat še nez-
nanec, prišel v stanovanjsko
hišo A. Š. v Roginjski gorci,
kjer je na skrivnem mestu
našel in seveda tudi ukradel
za okrog 20.000 dinarjev
deviz.
Vloma v avtomobila
14. marca je v avtomobil
BX, ki je bil dopoldne parki-
ran na Bežigrcoski cesti, vlo-
mil neznanec in iz avtomobi-
la odnesel avtoradio Fisher.
V noči na 15. marec pa je
neznanec vlomil tudi v oseb-
ni avtomobil Zastava 101,
parkiran v podzemnih gara-
žah v Stanetovi ulici v Celju.
Iz avtomobila je odnesel av-
toradio in kasetofon znamke
Galaksis. Ker verjetno ne gre
zgolj za ljubitelja glasbe, vas
opozarjamo na morebitni na-
kup oziroma prodajo avtora-
diev obeh znamk!
Rad ima žensice
torbice
15. marca ob 22. uri je nez-
nanec v stanetovi ulici v Ce-
lju pritekel za Š. Z. iz Laške-
ga in ji iz rok iztrgal torbico
ter pobegnil proti Agrotehni-
ki. Kmalu zatem je taisti pre-
drznež začel slediti A. F. iz
Šentjurja, ki je zasledovalca
opazila, tekla pred njim, pa
jo je vendarle dohitel, jo
s pestjo udaril po obrazu in ji
iztrgal torbico. Takoj po pri-
javi so miličniki storilca za-
čeli iskati in ga prijeli na Ti-
tovem trgu. Pri njem so našli
tudi ukradene predmete.
Osumljenega B.P., starega
21 let iz Celja bodo ovadili
kaznivega dejanja drzne ta-
tvine in ropa.
V gostilno po denar
v gostilno Vlatnik v Lo-
kavcu pri Laškem je v sobo-
to zvečer vlomil neznani sto-
rilec in ukradel nekaj denar-
ja. Pijače in jedače se ni do-
taknil. J. V.
Poškodoval se je z valjanem
V nedeljo ob 18.30 uri seje pri delu močno poškodoval 41
letni Ernest Divjak iz Homca pri Strmcu. Pri Cestnem
podjetju si je namreč izposodil valjar znamke Bomak 75,
s katerim je delal na kr^evni cesti Strmec-Hornec, v kraju
Zlateče. Vaški odbor je namreč cesto pripravljal za asfaltira-
nje. Ko je Divjak s strojem valjal razsut gramoz na levi strani
ceste, se je z valjarjem zvrnil po pobočju in se ustavil štiri
metre pod cesto. Pri tem je Divjaka komandna ročica stis-
nila v predel pasu. j.V.
PROMETNE NEZGODE
Vozil brez čelade
v prometni nesreči, ki se
je zgodila 12. marca je bil hu-
do telesno poškodovan tri-
indvajsetletni Vojko Brun-
dič. Vozil je motorno kolo
Suzuki GSX 1100 iz smeri
Imenega proti Bistrici ob
Sotli. V Golobinjeku je pri
veliki hitrosti spustil plin in
močno zaviral na zadnje ko-
lo. Zaneslo ga je na bankino,
kjer je padel, pri tem pa drsel
po asfaltnem cestišču. Dobil
je pretres možganov in moč-
ne odrgnine po dlaneh in ra-
menih ter rano na desni stra-
ni glave. Odpeljali so ga
v celjsko bolnišnico. Pri vož-
nji ni imel varnostne čelade,
Brundič pa je vozil tudi brez
vozniškega dovoljenja.
Hudo poškodovan
otrolc
šestletni Smiljan Klako-
čer iz Velenja je v petek po-
poldne hodil peš po pločni-
ku Prešernove ceste proti
križišču z Jenkovo cesto. Pri
stanovanjskem bloku št. 20
je nenadoma skočil na cesto,
v trenutku, ko je v isti smeri
za njim pripeljal voznik
osebnega avtomobila Fati-
mir Gaši, star 38 let iz Vele-
nja. Smiljan se je zaletel
v desna vrata vozila in je bil
hudo telesno poškodovan
(zlom leve ključnice, dveh
reber in udarec v trebuh).
Smrt v hudournil(u
Voznik osebnega avtomobi-
la Drago Gojšek, star 35 let iz
ulice Vrnjačke Banje v Vele-
nju, je umrl v soboto popold-
ne v prometni nesreči v Za-
vodnjah. Iz neznanega vzro-
ka je na cesti proti Slemenu'
zapeljal na levo stran voziš-
ča, trčil v obcestni kamen, ga
izruval in nato vozil dalje po
bregu navzdol, trčil v drevo,
kjer se je avtomobil prevrnil
in po 30 metrih pristal v hu-
dourniku. Voznik je padel iz
avtomobila in mrtev obležal
v hudourniku.
Obležal v obcestnem
larku
11. marca med 18. in 19.
uro je Aleksander Čavs, star
24 let iz Grobelc 14 vozil mo-
torno kolo iz Sodne vasi pro-
ti Loki pri Žusmu. V rahlem
desnem ovinku ga je pričelo
zanašati, po 50 metrih je pa-
del in drsel še sedemnajst
metrov po cesti. Obstal je
v obcestnem jarku. Bilje hu-
do telesno poškodovan in
prepeljali so ga v celjsko bol-
nišnico.
J.V.
LISTAMO
PORUMEHEIM
Zbira:
Miloš Ukor.
Upokojenec - 1936
Ob koncu leta 1935 je bilo v takratni Dravski bano-
vini (Slovenija) nekaj nad 10.000 upokojencev. Izhajal
je časopis Upokojenec enkrat mesečno. Iz tega časo-
pisa (mesec marec in april) povzemamo nekaj podat-
kov o takratnem življenju upokojencev. Še to, po sta-
nju z dne 31. decembra 1990 imamo v naši republiki
351.457 uživalcev pokojnine.
»Ena najtemnejših peg na naši državni upravi je
zakasnelo nakazovanje m neredno izplačevanje pokoj-
nin, kijih dobivajo državni upokojenci. Ta nerednost
je tem hujša, ker zadeva večinoma stare in onemogle
osebe, ki so vse svoje sile posvetile državi, ki pa jim
sed^j že itak pičlo pokojnino pridržuje in silno
neredno izplačuje. Še en nedostatek seje pojavil pri
nerednem izplačevanju pokojnin. Poštni organi imajo
strog nalog, da smejo izplačati pokojnino samo osebno
upokojencu samemu. Na ta način morajo upokojenci
čakati na pismonošo dan za dnevom, včasih po cel ^
mesec in se ne morejo svobodno gibati, kar sliči že
omejevanju svobode ali nekaki konfinaciji. V Dravski
banovini je bilo v začetku leta 1936 3400 civilnih upo-
kojencev in 1900 vdov civilnih upokojencev. Učiteljev
je bilo nekaj čez 800 in okoli 400 vdov učiteljev, železni-
čarjev pa okoli 1800. Med upokojenci je bilo tudi pet
ministrov.
Vdovi brez ozira ali se je poročila z aktivnim usluž-
bencem ali z upokojencem, pripada po desetih letih
službe njenega soproga 30% njegove aktivne plače.
Vdovi z enim otrokom pripada 40% moževe pokojnine,
z dvema otrokoma 50%, s stremi 60%. Če ima pet otrok
lahko prejme 85% moževe pokojnine, kar je nejvec
možno."