NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, fc...otigpvQrnl urednik NT: Qi[mm.M^mm^i^,MQmmn^ urednik RC: Mitja Umnik 21. marec 1991 • številka 11 • leto KL¥ • cena 20 ilinarley 21.500 izvodov - 40 strani NJet, takala. ^ sistjema njevazmožna! pravi v intervjuju za Novi tednik Moskovčan Jevgenij Vladimirovič Nikitin. Koliko je pri tem mislil na šport, koliko pa na politiko, prebe- rite na strani 21. Vsekakor pa za politiko velja misel Mance Košir, ki pravi, da se moramo najprej naučiti slišati, če se hočemo razumeti. Intervju z Manco Košir z naslovom Prižiganje lučk v ljudeh je na strani 20. Svoboda je nalezljiva Milan Kučan in Alija Izetbegovič sta na 7. Celjskem večeru še enkrat dokazala, da znata poslušati in to je tudi edina pot k razumevanju in svobodi. Svoboda pa je na srečo nalezljiva, pišemo na strani 6. Stran 8 Davki ne bodo višji kot najemnine stran 18 Renesansa z buiiji stran 14 Kako obdelovati zemijo po ianski vodni ujmi? stran 31 iščemo nove rejniške družine 2. STRAN-21. MAREC 1991 DOGQ(| Politika brez marifetinga Kdo bo na koncu nadrsal - tisti, ki misli, da se bo dalo s politiko zgladiti vse seda- nje konflikte, ali tisti, ki raz- ume moč marketinga in ka- pitala zaradi njune nepolitič- ne logike? Ali vodilni me- nedžerji razmišljajo preveč politično, ker jih k temu sili slovenska država, ne le raz- mere? Ali so menedžerji v celjski regiji drugačni in jih bolj kot politika zanima marketing? Res, koliko je ti- stih, ki za vsem tem, kar se zdaj dogaja, vključno z ugi- banji o mehkem in tršem ravnanju armadnega vrha, že delajo za »normalne« mese- ce, za potem...! Alija Izetbegovič, predsed- nik Predsedstva Bosne in Hercegovine, je na 7. Celj- skem večeru na Dobrni zelo pragmatično razmišljal o od- hodu Slovenije iz Jugoslavi- je. Dopuščal je naglo »od- cepljanje«. Na vprašanje, kaj pomeni odcepitev Slovenije za BiH, je odgovoril z bese- dami, ki bolj spominjajo na nekdanje geslo o bratstvu in enotnosti kot pa na današnji čas odkritega mednacional- nega spopadanja in rožljanja z orožjem. Vendar je izgovoril nekaj, kar se ni dalo preslišati - pri- jateljstvo. Govoril je o prija- teljskem narodu, o tistem, kar naj bi dva naroda in dve suvereni državi družilo. Ta navidezni antipolitik se je Slovencem prikupil celo s kritiko, češ da ne poznamo dovolj posebnosti bosansko- hercegovske politične in na- cionalne barvitosti. Naše živ- ljenje je pogosto obsedeno s stereotipi o zaostali BiH in o čudnih balkanskih nava- dah na jugu, pri nas doma, v Sloveniji, pa smo že vsi na krilih Evrope... Tega sicer Alija Izetbegovič ni izrekel, a tako se gaje dalo razumeti. Predsednikovo modrova- nje o prijateljstvu in neizre- čene misli o stereotipih so resda lahko priljubljena te- ma političnim analitikom. Toliko časa seveda, dokler bo tudi Slovenija tako obse- dena od politike, kot je zdaj. Obsedenost bo minila. Ko sem Alija Izetbegoviča v pe- tek okrog polnoči vprašal, kaj bo počel v soboto, je od- vrnil, da potuje v Ldbijo. Po denar. Kot da bi hotel reči, kako so take državniške poti važnejše kot prozorna poli- tična prepričevanja, kdo ima prav v vročem jugoslovan- skem kotlu. Potemtakem je stvar taka- le - kdor sredi krute politič- ne dramaturgije našega živ- ljenja ne pozablja, da trg in tržna ekonomija ne prizna- vata nobenih meja, potem bo lažje prebrodil slovensko »odcepljenje« in ne preveč navdušenih odmevov v Ju- goslaviji in v Evropi na na- stanek nove evropske drža- ve. Zato zasluži izjava Alija Izetbegoviča pragmatični premislek. Slovenski scena- rij odcepitve je obtežen z utemeljenimi in neuteme- ljenimi političnimi pričako- vanji Gospodarskega scena- rija, razen grobih ocen, pred kakšnim berlinskim zidom se bo zaustavila prodaja slo- venskega blaga na jugoslo- vanskem trgu in kako se bo- KOMENTIRAMO do znašla podjetja, ki zmore- jo prodajati samo na jug, ni. Radikalne marketinške pre- usmeritve vsa podjetja ne bodo zmogla. Situacija po odcepitvi ne bo čisto nova, bo pa drugačna. Zato podjet- ja potrebujejo podjetniške scenarije. Tako kot slovenska drža- va. Od predsednika sloven- skega izvršnega sveta Lojze- ta Peterleta aM od dr. Jožeta Mencingerja bi bilo dobro slišati, kako je Slovenija so- delovala v pripravi turneje Budimirja Lončarja po zahv- skih državah. Svetovni kapi- tal bo v zaliv vložil več kot sto milijard dolarjev. Samo v Kuwaitu, Iraku in Saudski Arabiji pa je vojna škoda grozljiva - okrog 300 milijard dolarjev. Jugoslavija ne bo ostala praznih rok. Pogodbe o gospodarskem sodelova- nju bodo neposredne in po- sredne. V zalivskih državah slovenska podjetja niso ne- znana, imajo dobre referen- ce. A medtem ko je sloven- ska gospodarska delegacija sicer upravičeno odkrivala nove trge v Južni Afriki, se največji trg odpira v Zalivu. Brez Slovenije? Če se slovenska vlada niti v dogovorih z zveznim izvrš- nim svetom niti v JUBMES- u ne bo znala pravočasno priključiti pogajanjem o ju- goslovanskem dolarskem deležu .v Zalivu, potem n^j vs^j določi strategijo, kako poi20vno oživiti slovensko navzočnost v tem delu sveta (gradbeništvo, oprema, izvoz blaga široke potrošnje). Tudi podjetja, ki s se že doslej zna- la nasloniti na vehke zahod- ne firme (kot podizvajalci ali drugače), ne bi smela nepo- djetniško čakati na to, aH bo slovenska vlada pravočasno reagirala ali ne. Ali bodo za- radi te priložnosti spet bolj vroče kljuke v Beogradu, je manj važno. Gre za kruh. In kakršnekoli bodo že prihod- nje zveze med suverenimi državami na sedanjem jugo- slovanskem ozemlju, eno za- gotovo drži - jugoslovanski trg bo še dolgo aktualen. V prehodnem obdobju iska- nja podlage za gospodarsko suverenost je treba bolj mi- sliti na življenje potem... po- tem, ko bo zmešnjave konec. Alija Izetbegovič ni kar ta- ko govoril o prijateljstvu. JOŽE VOLFAND Ali bo osnutek proračuna poslance zadovoljil? »Odkar pomnim, je proračun prvič dejansko nižji je menil na ponedeljkovi seji predsedstva šentjurska občinske skupščine predsednik njenega gospodar, skega zbora Anton Komel. Predsedstvo se je sestalo pred bližnjim zasedanjem skupščine in je največ pozornosti namenilo osnutku občinskega proračuna, ki ga bodo s pripombami posredovali v obravnavo poslancem. V osnutku proračuna so sredstva za krajevne skup, nosti in kmetijstvo preskromna le na videz, saj bodo letos namenjena tudi iz drugih naslovov, na primer po zakonu o demografsko ogroženih področjih, je menil predsednik občinske vlade Grdina. Za cestno gospo- darstvo in vodovode naj bi bilo tudi več sredstev kot lani, vendar pa imcuo, še po starem, prednost cestni odseki prav iz krsgev, kjer je bil delež samoprispevka krajanov neizglasovan. Če tam ne bodo zagotovili svoje soudeležbe, bodo na seji skupščine dali prednost drugim, je povedala Marija Rataj. Predsednik pred- sedstva skupščine Franc Kovač je posredoval pri- pombe predsedstva Demosa glede sredstev za upravne organe, kjer je indeks 117, zahteval pa je tudi odgovor, kam bodo namenili sredstva samoprispevka. S krčenjem deneuja za delo strank se prav tako ne strinjajo, saj bi s tem zamrlo strankarsko življenje. Predsednik poslanskega kluba prenoviteljev Jože Šti- glic je meiul, da je v proračunu občinska vlada poskr- bela njoprej za svoj del, za druge pa manj, terjal pa je tudi več denarja za raziskovalno dejavnost. Na seji so bili zaskrbljeni, ali bo lahko proračun sprejet v predpi- sanem roku, vendar se s podobnimi težavami srečujejo tudi v Šmarju in Slovenskih Konjicah, zato še iščejo primeren način. Glede sprejemanja odloka o zazidalnem načrtu v Čmolici, ki so ga na seji skupščine že obširno obrav- navali, naj bi ugotovili, da pritožba lastnikov zemlje ni povsem upravičena ter da gre po vsej verjetnosti za sprenevedanje. BRANE JERANKO Tretji poskus pa Je uspel Celjski poslanci sprejeli sporni otilok Nadaljevanje prekinjene- ga osmomarčevskega zase- danja celjske občinske skupščine je tokrat poteka- lo brez večjih pretresov. Po- slanci so nazadnje le spreje- li spremembe odloka o voli- tvah funkcionarjev, ki go- vorijo o njihovi razrešitvi. Spremembe odloka so bile tokrat že tretjič na dnevnem redu skupščinskega zaseda- nja. Prva obravnava spre- memb odloka je povzročila protestni odhod poslancev prenoviteljev in za njimi še socialistov, drugi poskus pa se je končal z odhodom po- slancev celotne opozicije, ki so jih k temu spodl?udili li- beralni demokrati. Spre- membe, ki bi prinesle mož- nost razrešitve posameznih funkcionarjev v občini, ki delajo slabo, so bile sprva s strani Demosovih poslan- cev v celoti zavrnjene, drugi, nekoliko popravljen poskus, pa je doživel kritiko Demo- sovega kluba poslancev, da ni v skladu s statutom ob- čine. Medtem je očitno prišlo do spoznanja, da tovrstni zaple- ti ne koristijo nikomur in da poslanci glasujejo proti predlogom, ki so jih obliko- vale njihove stranke. Janez Lampret, vodja celjskega Demosa je zato na zadnjeng,. zasedanju v imenu strank opozicije umaknil amand- ma, s katerim je želel doseči, da bi bila z odlokom možna razrešitev le izvršnega sveta v celoti, ne pa tudi njegovih posameznih članov. Sam se s takšno odločitvijo očitno ni strinjal, s^ je napovedal gla- sovanje proti sprejetju odlo- ka, ker je prepričan, da ta sploh ni potreben. Po njego- vem je dovolj statut, ki govo- ri o nezaupnici. Anton Roječ pa je v imenu predsedstva skupščine kot predlagatelj odloka zagotovil, da ta ni v nasprotju s statutom in tu- di ne z ustavno opredelitvijo vprašanja razrešnice. T. CVIRN Proračun iio manjši Občinska uprava preHraga Celjski občinski proračun je bil že v izhodiščih realno zmanjšan za 8 odstotkov v primerjavi s preteklim le- tom, saj občina v večini pri- merov ne odloča več o izvir- nih prihodkih proračuna, pač pa so te pristojnosti prešle na republiko. V Celju naj bi tako po osnutku ob- činskega proračuna zbrali in porabili več kot 676 mili- jonov dinarjev, ta vsota pa prav gotovo še ni dokončna, saj v republiki zahtevajo dodatno 10 odstotno zmanj- ševanje. Kaj bo to pomenilo za ob- čino Celje, na zadnjem zase- danju občinske skupščine še ni bilo znano, pač pa naj bi vse spremembe vnesli v predlog proračuna. Kot je poslancem povedal predsednik celjskega izvrš- nega sveta Mirko Krajnc, so zaradi manjšega obsega sredstev večini porabnikov povečali sredstva le za 12 od- stotkov v primerjavi s prete- klim letom, kar realno pome- ni zmanjšanje. Večje indekse rasti so namenili le Javnemu pravobranilcu samouprav- ljanja in varstvu pred požari, ker bi bila sicer ogrožena njuna dejavnost. Če bo repu- bliška skupščina sprejela predlagano dodatno zniževa- nje, bo morala celjska vlada zmanjšati obseg sredstev vsem porabnikom, najbolj pa bo okleščen delež, name- njen solidarnostni izgradnji stanovanj in komunalni de- javnosti. Poslanci občinske skupš- čine v Celju so imeli na osnu- tek proračuna številne pri- pombe. Večina razpravljal- cev iz zbora krajevnih skup- nosti je zahtevala uvrstitev posameznih krajevnih ko- munalnih in cestnih proble- mov v postavke proračuna. Socialdemokratski poslanci pa so menili, da v proračunu niso opazne pobude za oživi- tev gospodarstva in da so ne- katere postavke same sebi namen, brez posebne obra- zložitve. Vprašali so se tudi, kako dolgo bomo še financi- rali pravobranilca samou- pravljanja. Božidarja Jurka (Zeleni) je zanimala vključi- tev plinifikacije v proraču Silvan Božič (SDSS) pa predlagal, naj dolg za odpl čevanje posojila za Emov stanovanja plača tisti, kij takšno odločitev sprejel. L tos je namreč vračanje orai Poslanci celjske skupši ne so sprejeli predlog izvr nega sveta o imenovanj novega direktorja Uprav za družbene prihodke obi ne Celje. Na to mesto s imenovali diplomirane; ekonomista Franca Pri pat nika, ki je zadnja leta del! v celjski podružnici Služi družbenega knjigovodstva njenega posojila zagotovljf no v okviru občinskega prt računa, kar ga še dodatn obremenjuje. Jože Zupanči (neodvisni) pa je predlaga da je izvršni svet pri zmaH sevanju proračuna bolj s< lektiven in manj uravnilo^ ski in da zlasti prevetri finai ciranje družbenopolitičn skupnosti, ki predstavlja v sok znesek v proračunu. T Geodetska razdružitev Laščani protestirajo, Celjani vztrajajo Kljub protestom iz laške občine je celjski izvršni svet na zadnji seji sklenil, da bo nadaljeval postopek za ustanovitev samostojne geodetske uprave namesto prejšnjega skupnega orga- na za obe občini. Osnutek odloka o razveljavitvi skle- pa o ustanovitvi skupne uprave je celjska skupščina sprejela že na februarskem zasedanju, takšno ravnanje pa so v Laškem ocenili kot nesprejemljivo. Po mnenju Celjanov je glavni razlog za reorganizaci- jo geodetske uprave večlet- no neuspešno prizadevanje, da bi se uredilo skupno fi- nanciranje. Občina Laško bi morala glede na vloženo delo uprave prispevati 25 odstot- kov sredstev, dejanski delež pa je v zadnjih dveh letih do- segal od 5,9 do 7,2 odstotka. Izvršni svet Celje je ves čas zagotavljal sredstva za opre- mo geodetske uprave. Števi- lo zaposlenih se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo, tako da sedaj zadostuje le za po- trebe celjske občine. Dogovori z Laščani, da bi zagotovili potrebna sredstva, so bili neuspešni, zato so se v Celju odločili za enostran- sko prekinitev sodelovanja. O vsem tem so bili po zago- toviUh Celjanov v Laškem pravočasno seznanjeni, zato je izvršni svet menil, da gre ob njihovih zadnjih naspro- tovanjih za sprenevedanje. Laška skupščina je namreč sprejela sklep, da enostran- ska razveljavitev odloka o skupni geodetski upravi ni sprejemljiva in da mora tak- šen sklep sprejeti tudi obči- na Laško. V vmesnem času pa naj bi v dogovoru uredili vprašanja lastnine, kadrov in drugih odnosov. Takšno sta- lišče je na seji celjskega iz- vršnega sveta zagovarjal tud' predsednik laške občinske vlade Boško Šrot, ki je me- nil, da bi morali najprej na- tančno opredeliti finančni delež Laščanov glede na opravljeno delo uprave. Po njegovem so bile finančne obveznosti Laščanov določe- ne enostransko in tudi nikjer ni zapisano, da morajo pri- spevati 25 odstotkov. Gojmir Mlakar, predstojnik geodet- ske uprave, je pojasnil, da takšen delež pomeni financi- ranje petih zaposlenih, med- tem ko je vsa sredstva za opremo in delo pokrivala celjska občina. Zato je tudi razprava o delitvi premože- nja po njegovem nesmiselna. Zavlačevanje v tem primeru negativno vphva na delo uprave, je menil izvršni svet, ki je tudi ocenil, da pravil- nost postopka ni vprašljiva, saj je šlo za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti laške občine. T. CVIRN V gospodarstvu kritično Mozirje: dokončno izoblikovan preUiog proračuna - ¥ turiza» korak naprej Mozirski poslanci v ob- činski skupščini bodo na za- sedanju, predvidoma 29. marca, že obravnavali pred- log proračuna, kot ga je predlagal izvršni svet. Pri oblikovanju proračuna je IS upošteval pisne pripom- be poslancev in strank. Največ pripomb strank v mozirski občini je bilo na- menjeno delitvi sredstev v proračunu, ki so namenje- na za financiranje strank. Ta- ko so strankam v predlogu proračuna namenili 10 od- stotkov več sredstev kot v osnutku proračuna. Prora- čun v občini Mozirje znaša 105,461 milijonov dinarjev. Za družbene dejavnosti je namenjenih 58,6 odstotka sredstev, 17 odstotkov je za delo upravnih organov, za gospodarsko infrastrukturo pa 10,2 odstotka. Gospodarski položaj v ob- čini je izredno težak, skoraj vse firme so blokirane, hkra- ti pa se v občini občutno po- večuje iz\'oz. Skupna izguba vseh podjetij je približno 120 milijonov dinarjev, največji zgubaši pa so Elkroj, Glin, in Gorenje Mali gospodinjski aparati. Hkrati so ista podjet- ja največji izvozniki, saj nji- hov delež v skupnem izvozu občine predstavlja preko 96 odstotkov. V teh treh podjet- jih je zaposlenih tudi 67 od- stotkov vseh delavcev. Nas- ploh se je izvoz lani realno povečal za približno 53 od stotkov, v skupnih prihoii kih občine Mozirje pa prodJ ja na tujem predstavlja 2 odstotkov, pokritje uvo^ z izvozom v občini pa je 16^ odstotno. Člani IS so na ponedeljk^ vem zasedanju spregovoril še o turizmu. Ocenih so, daj' bil lani na področju turizm^ vsaj kar se propagande tit^ storjen korak naprej. D" končno bodo ocenili turisti^ no sezono in izoblikoval predlog razvoja turizrTi^ v Zgornji Savinjski doli'' prihodnji teden v Nazarjal] kjer bodo turistični delav«; pripravili okroglo mizo o ra^ voju turizma. URŠKA KOLEN' J0GODKI 21. MAREC 1991 - STRAN 3 V Aeru so preklicali stavko stavkovni odbor neod- visnega sindikata in pred- sedstvo neodvisnega sin- dikata Aera Celje sta v ponedeljek preklicala 23 v torek napovedano stavko. Vzrok preklica je v tem, da je vodstvo po- djetja upoštevalo nekate- re njihove zahteve. Stavkali naj bi delavci, predstavniki člani neod- visnih sindikatov Aerove Kemije in obrata Aero Copy, vzrok za stavko pa naj bi bila negotovost za- radi viškov delavcev in neizplačilo osebnih do- hodkov. Okrog 55 delav- cev Aera je na šestmeseč- nem čakanju že od 15. niarca, vodstvo firme pa je napovedalo, da bo zara- di razmer dalo na čakanje §e večje število delavcev. Natančno število še ni znano. Zaradi negotovo- sti so se v neodvisnih sin- dikatih zmenili za stavko, ki bi ji naj botrovalo tudi neizplačilo osebnih do- hodkov. Te bi morali pre- jeti v ponedeljek. Stavko so kljub temu v ponedeljek ob 15. uri preklicali, vzrok pa je v tem, da je vodstvo pri- stalo na sodelovanje z ne- odvisnim sindikatom pri obravnavi viškov (kot je slišati, pa gre predvsem za časovne zaplete), dali pa bodo tudi podrobno obrazložitev zamika iz- plačila osebnih dohod- kov, ki naj bi bili izplača- ni 25. marca. RP Ne morem tolažiti, iter bi vas slepil Dr. Jože Pučnik meH svollml v Rogaški Slatini »stanje v gospodarstvu je res težko, vendar bo še slab- še in na to moramo biti pri- pravljeni. Zato pa ni kriva Demosova vlada, ampak napake v preteklosti, prejš- nji gospodarski sistem, ki ga nova oblast ne more ta- koj spremeniti,« je dejal Jo- že Pučnik prejšnji četrtek ob obisku v Rogaški Slati- ni, kjer so februarja letos ustanovili Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije. V obravnavi političnih raz- merje dr. Pučnik dejal, da so trenutno nsg pomembnejše naloge na področju gospo- darstva in seveda osamosva- janje Slovenije. Morali bi iz- vesti sanacijo bančnega si- stema, da bi najemanje kre- ditov povečevalo ekonom- sko spodbudo in svobodni devizni trg, da bi odpravili posledice sedanjega nereal- nega tečaja dinarja. Dolgo- ročno pa je treba preiti na monetarno suverenost z last- no, nacionalno konvertibil- no valuto. Sicer pa je dr. Pučnik čr- nogledo napovedal, da se bo- do še nadaljevali stečaji po- djetij, da se bo nezaposle- nost še povečevala in da je pričakovati nadaljnjo pada- nje življenjske ravni. »Ne morem nikogar tolažiti, ker je resnici treba pogledati v oči, ceno za prejšnje napa- ke je treba plačati, potem pa je pričakovati oživljanje go- spodarstva.« Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki opozicijskih in drugih vlada- jočih strank, je v razpravi o osamosvajanju Slovenije dr. Pučnik poudaril, da gre po načrtu in bo izpljeljana v roku. V reakciji na zadnje politične dogodke državi in na razpoloženje v armadi pa je povedal, da v slovenskem vrhu obstoja neformalno so- glasje, da se v primeru voja- škega posega takoj skliče iz- redno zasedanje skupščine, na kateri bi razglasili takojš- njo odcepitev. Sicer pa je dr. Pučnik pri- vržencem Socialdemokrat- ske stranke, ki so svojo po- družnico v Šmarski občini ustanovili komaj v februarju letošnjega leta, orisal osnov- ne programske točke social demokracije in pri tem po- udaril, da njegova stranka ne stremi k utopični enakosti med ljudmi, kot jo je razgla- šal komunizem, ampak se zavzema za enakost izobra- ževalnih, poklicnih in drugih življenjskih možnosti, kar ureJEOo ustrezni zakoni. Za skupine državljanov, ki se ne morejo enakopravno vklju- čiti v konkurenčno življenj- sko tekmo, pa morajo poskr- beti socialni programi, ven- dar ne na račun ekonomske pobude. ROBERT GORJANC Debata ali seja Ali le preaseanlk skupščinskega zbora kršil poslovnik? Med večino poslancev, ki so na zadnji seji šentjurske- ga parlamenta, 27. februar- ja, podprli razliko k plači predsednika občinske vla- de Grdine, je bil tudi Jure Malovrh. Takrat je v raz- pravi dejal, da so na zboru krajevnih skupnosti, ki mu predseduje, izrazili podpo- ro h Grdinini razliki. Ali je Malovrh prekršil skupščin- ski poslovnik in zakaj? V ponedeljek so na seji predsedstva šentjurske skupščine obravnavali tudi »oceno ravnanja predsedni- ka zbora krajevnih skupno- sti ob sklicu ločene seje zbo- ra«. Predsednik predsed- stva, mag. Franc Kovač (SZD), sklicatelj seje, ki se z razliko k plači predsednika občinske vlade ni strinjal, je želel ugotoviti, ali je prišlo do Malovrhove (SDS) kršitve pravil poslovnika skupščine. Ali je bila pred sejo šent- jurskega parlamenta v zboru krajevnih skupnosti seja v pravem pomenu besede brez vednosti Kovača ali pa je šlo za debato poslancev te- ga zbora pred skupnim zase- danjem vseh treh zborov parlamenta? Če bi bila seja, bi Malovrh dejansko prekršil pravila poslovnika, ki zahte- vajo povabilo predsedniku vseh zborov skupščine in za- pisnik o seji, običajna debata pa tega ne zahteva. In Jure Malovrh je v razpravi o razli- ki h Grdinovi plači takrat resnično javno omenjal, da so Grdino podprli na »seji«. »Šlo je za debato poslan- cev pred skupno sejo vseh zborov, za stik z bazo ter ni bilo kršeno ničesar,« je v po- nedeljek povedal Kovaču Malovrh, ki je pred tem že posredoval o svojem ravna- nju pismeno pojasnilo. Pred skupno sejo vseh zborov parlamenta, 27. februarja, so se po Malovrhovih besedah poslanci zbora krajevnih skupnosti pogovarjali o na- povedani točki o proračunu ter o takšni problematiki krajevnih skupnosti, ki se manj tiče drugih zborov, be- seda pa je nanesla tudi na razliko h Grdinovi plači. Člani predsedstva se na ponedeljkovi seji niso zedi- nili ali je Malovrh takrat skli- cal sejo zbora krajevnih skupnosti ali pa je šlo le za dovoljeno debato poslancev. BRANE JERANKO Ukrep kot kazen ali pomoč \L¥ršni svet za podaUšan ukrep na Golovcu v Centru za varstvo in delo Golovec se bo konec marca iz- tekel enoletni ukrep družbe- nega varstva. Celjski izvršni svet je ocenil, da so v Centru uspešno uredili večino pro- blemov, kljub temu pa bo skupščini predlagal podaljša- nje ukrepa do uskladitve ak- tov v skladu z zakonom o za- vodih. Kot je članom izvršnega sve- ta pojasnil njegov sekretar Meš Vrečko, bistvenih prav- nih temeljev za podaljšanje ukrepa ni in tudi republiški pravobranilec samoupravlja- f^ja je ocenil, da ukrep ni več potreben. S potekom ukrepa le izteče tudi mandat nosilke ukrepa Ane Junger, ki je neus- kladitev aktov z zakonom po- jasnila kot najracionalnejšo odločitev. Zakon o zavodih na- mreč še ni sprejet, ta pa bo prinesel vsebinske spremem- be tudi za delovanje Centra in bi torej usklajevanje aktov s staro zakonodajo pomenilo dvojno delo. Pri takšni odloči- tvi so jo podprli tudi v izvrš- nem svetu, kjer so ocenili, da bi bilo glede na rezultate n^- lirimernejše, če bi Jungerjeva dokončala urejanje razmer v Centru. Prenehanje ukrepa bi pome- nilo imenovcinje vršilca dolž- nosti in objavo razpisa za nove- ga direktorja, to pa bi lahko glede na dolgotrajni postopek negativno vplivalo na dokonč- no ureditev razmer v Centru. Zato je izvršni svet kljub pomi- slekom Silvestra Drevenška, da nadaljnje omejevanje pra- vic delavcev ni upravičeno, sklenil, da skupščini predlaga podaljšanje ukrepa do uskladi- tve aktov z novo zakonod^o, Ano Junger pa kot nosilko ukrepa. S tem tvega možnost ustavnega spora, ki ga lahko sproži pravobranilec, vendar izvršni svet meni, da bo med- tem opravljena reorganizacija Centra. Po besedah Jungerje- ve se tudi večina zaposlenih v Centru strirya s takšno reši- tvijo. T.CVIRN Slabe plače in brezposelnost Podatki o gospodarjenju v konjiški občini za preteklo 'eto so vse prej kot vzpodbud- ni, vendar v občini z upanjem spremljajo mesečna gibanja. Otitno postaja, da je najhujše *e za njimi. V nasprotju z re- publiko in celjskim območ- jem so kritično točko dosegli Jani avgusta,.od takrat pa se 'Industrijska proizvodnja po- gasi, a vztrajno, povečuje. Celotna industrijska proiz- vodnja je lani dosegla le 85,6 ^dstotka proizvodnje v letu 1989. Čeprav je to manj, kot so posegli v regiji ali republiki, pa le vendar bolje, kot je bilo še *vgusta lani, ko je bila celotna Proizvodnja na indeksu 80,5, ['lesečna pa celo samo na 49. ^celem letuje proizvodnja na- '^sla samo v Cometu, manj kot ^ 2 odstotka se je zmanjšala ^ Uniorju, najbolj pa se je zni- '^la v Kostroju, kjer niso dose- gli niti polovice (43 odstotkov). 2 izvozom pa se Konjičani Ponašajo. Lani so izvozili za 72 [Jilijonov ameriških dolarjev ■^laga, kar je za 9,8 odstotka ^eč kot leta 1989. Pri tem so za "'I odstotka manj uvozili - le ?^ 31,9 milijonov dolarjev. Po- ^tje uvoza z izvozom je bilo f ,225 odstotno in se še pove- ^^je. Pomemben je še poda- tek, da so izvoz na konvertibil- na tržišča povečali kar za 15 odstotkov in da skupen izvoz predstavlja že 25 odstotkov ce- lotnega prihodka občine, kar ustreza 35-40 odstotkom v družbenem proizvodu. V konjiški občini so lahko zadovoljni še s povečaruem tu- rističnih nočitev in odkupom kmetijskih pridelkov, vendar se soočajo tudi z resnimi teža- vami. Izgub so imeli za 49 mili- jonov dinarjev (IMP, Konus, Lip, Kostroj). Število zaposle- nih se je zmanjšalo za 181 de- lavcev, tako daje vseh zaposle- nih le še 8506, na Zavodu za zaposlovanje pa je prijavljenih že 576 nezaposlenih. Zaposleni so imeli lani v povprečju za 15 odstotkov nižje osebne dohod- ke kot v republiki. Mesečno so zaslužili 4734 dinarjev (v repu- bliki 5637), v gospodarstvu pa še manj: 4554 dinaijev (v repu- bliki 5339). MILENA B. POKLIC REKLI SO: Jože Baraga, predsednik ko- njiške občinske skupščine o opoziciji: »Ko smo šli na volitve, smo pričakovali, da bomo postali opozicija. Stvari so se zasukale in opozicija so postali bivši vla- dajoči. To verjetno nekaterim ne paše. Morda se bo to zgodilo tudi nam in lahko da bomo iz užaljenosti »nagajali« vladajo- čim strankam. To je normalno. Sedanja opozicija bi morala imeti boljše predloge, kot jih imajo vladajoče stranke, če bi hotela prodreti. Naša opozicija se tega ne zaveda. Ni dovolj, da so samo »proti«. Proti pa so enoglasno ali bolje - enoumno. V poslanskem klubu Demo- sa imamo dogovor, ki so ga podpisali vsi Demosovi po- slanci, da se o političnih zade- vah dogovarjamo v klubu in večinsko sprejeta odločitev ve- lja za vse poslance. Za gospo- darske zadeve pa velja, da se na skupščni vsak odloča po svoji glavi. Nam torej ni mogo- če očitati enoumja. Nespre- jemljivi so tudi očitki, da kot predsednik skupščine ravnam kot pripadnik Demosa. To je normalno, saj sem bil izvoljen na listi Slovenske demokratič- ne zveze in dal sem volilcem določene obljube. Nisem jih pozabil in ravnam v skladu z njimi.« SVET MED TEDNOM Piše: Robert Gorjanc Jelcln kontra Gorbačov Za razumevaiye sedanjega konflikta dveh vodilnih liderjev v Sovjetski zvezi, ki hkrati pomeni tudi konflikt dveh pogledov na prihodnost imperija, se je potrebno vrniti dobra tri leta in pol nazaj. Tedaj je, predvsem v zahodnem tisku kot prava senzacija odjeknila vest, daje s položaja odstopil Boris Nikol^jevič Jelcin, tedanji prvi sekretar moskovske partijske organizacije, ki je potem prevzel »auts^dersko« funkcijo ministra za gradbeništvo. Zahodni mediji so odstop kometirali kot prvi poraz pere- strojke, saj naj bi Gorbačov žrtvoval zaveznika, zaletavega sibirskega volka iz Sverdlovska. Jelcin je bil trn v peti konservativni struji na čelu katere je bil takrat drugi človek v partijskem apratu, Jegor Kuz- mič Ligačov. Takrat je bila partija še močna sila par exce- lence in je bilo še daleč do ukinitve njene vodilne vloge in uradne razglasitve večpartijskega sistema. Jelcin je imel popolnoma drugačne manire političnega delovai]ja od svojega korumpiranega predhodnika Grišina, ki je bil seveda zvesti podanik Brežnjeve politike zastoja. Boris Jelcin je nenapovedan, brez spremstva prihajal v posebne trgovine za partijsko elito, ukiiyal privilegije, presenečal z obiski vodilne na vseh mogočih funkcijah ob nepravilnostih rigorozno kaznoval in o tem brez dlake na jeziku poročal na partijskih sestankih. Med aparatčiki, ki so bili še v veUki večini in s katerimi taktni in centristično naravnani Gorbačov, kljub mnogim čistkam ni hotel v celoti pomesti, je vzbujal bes, med navadnimi državljani pa velike simpatije. Gorbačov je podlegel pritisku od zgo- rel in za mirno nadaljevanje svoje pohtike moral »preme- stiti« svojega pristaša in človeka na katerega je v prihod- nosti resno računal. Potem se začenja Jelcinovo strmo padanje proti dnu. Z izredno kampanjo po časopisih ga je še pospešil Liga- čov, ki je izkoristil trenutek slabosti svojega največjega nasprotnika. Dokončno pa ga je hotel dotolči na zdaj že znameniti 19. vsezvezni partijski konferenci, junija 1988, ki bo šla v zgodovino po najbolj intenzivnem pranju uma- zanega perila v sovjetski družbi od Hruščova naprej in je pomenila prave učne ure iz demokracije in glasnosti. V celodnevnih prenosih iz velike kremljevske dvorane, ki jih je silno spolitizirano sovjetsko ljudstvo spremljalo od jutra do noči (po nekaterih podatkih naj bi takrat storil- nost padla za 40 odstotkov) je bila milijonska množica priča tudi za sovjetske razmere nepojmljivi verbalni vojni med Jelcinom in Ligačovom, tekmecema dveh različnih političnih usmeritev. Zdi se, da je takrat, zaradi podpore aparata in inferiornosti Jelcinovega položaja, Ligačov (ki je po porazu na volitvah za predsednika partije dokončno izginil s politične scene) uspel zmagati. Jelcin je zašel celo v tako tragikomično stisko, daje partijo prosil rehabilita- cije, ki pa jo je vodstvo konference gladko zavrnilo. Analitiki so menili, daje Jelcin pohtično mrtev. Toda ne, pobral se je tam, kjer so najmanj pričakovali. Ob prvih (omejenih, ker je partija dirigirano prišla do ene tretjine poslanskih mest) parlamentarnih vohtvah v vrhovni sov- jet se je jelcin spektakularno vrnil. Očitno je bUo, da je partijski »enfsmt terrible« s svojim mučeništvom pri lju- deh poraz spremenil v zmago in skriti kredit se je izrazil v 6 milijonski podpori Moskve Jelcinu kot neodvisnemu kandidatu. Svoje nasprotnike, delegirane od partije je deklasiral, bistveno manjšo podporo je že takrat, torej pred dvema letoma, imel tudi Gorbačov. Toda aparat gaje spet speljal na led in ga zaradi zapletenega in za partijski scenarij narejenega sistema oddaljil od poslanskega sedeža. Toda banalno si gaje pridobil nazaj še tako orwel- lovska partija ne predvidi vsega, s^j mu je eden od kandi- datov preprosto prepustil svoj mandat. Takrat se začenja Jelcinova ofenziva, ko je kot predstav- nik Medregionalne skupine deputatov, potem pa tudi kot predsednik Demokratičnega bloka Rossija, ki je kasneje postala samostojna partija, vse bolj oporekal vladni poli- tiki in zahteval odstop ted^ še dokaj v sedlu premierja Nikolaja Rižkova. Takrat se še ni spustil v odkrit konflikt z Gorbačovom, s katerim pa sta se v pogledih vsebolj razhajala. Gorbačov je zaradi vse večje gospodarske krize in dom- nevne španovije s korumpiranimi konservativci vse bolj izgubljal podporo med ljudstvom, v radikalnem in bojevi- tem Jelcinu pa je navehčano ljudstvo videlo tistega, ki lahko stvari pripelje naprej. Pravi konflikti pa so se začeli, ko je Jelcin, čeravno dokaj tesno, zmagal v volitvah za vrhovni sovjet Ruske ^federacije, ki je prav tako dobila svoje »državne institu- cije« (parlament, vlado...), kot jih je imelo že prej preosta- hh 14 republik. Njun konflikt se je prenesel na raven odnosa center - suverene republike in zaradi tega postal najbolj dramati- čen in odločujoč. Jelcin namreč govori o zvezi suverenih držav, v kateri bi imel center le nek^ formalnih vlog, o vsem bistvenem, predvsem pa o gospodarski pohtiki in izkoriščanju neizmernih naravnih bogastev Rusije, pa naj bi odločala Rusija sama. Gorbačov seveda tudi govori o zvezi suverenih republik, vendar z velikimi pooblastili centra. Vprašanje Rusije je seveda odločilno, saj gre za osrednjo repubhko, ki po Jelcinu dopušča popolno samo- stojnost tudi drugim republikam, s katerimi želi Rusija podpisati dogovor brez centra. Jelcin je glavni obtoženec za potuho puntarskemu Baltiku in nasploh ne^j bi s svojo nepremišljenostjo peljal Sovjetsko zvezo k razpadu. Ko je v nedavnem televizijskem intervjuju Jelcin najbolj ostro doslej napadel Gorbačova,ki gaje obtožil, da s svojo politiko pelje, v državljansko vojno, je Gorbačov to označil, kot dejanje obupanca. Težko je predvideti razplet, toda zdi se, da Jelcin ne bo več popuščal, kot je to že nekajkrat po vročem političnem prepiru na daljinsko upravljanje. Med njima morda res ni osebnega spora, ampak samo načelni, kot zatrjuje Jelcin, toda kronologija njunih razhajar\j v preteklosti in dediš- čina tedanjih odločitev, predvsem Gorbačova, prihaja na dan, težko pa bi govorili o maščevanju. Najpomembneje pa je to, da bo od razpleta konflikta odvisna usoda ogromnega imperija. Samo od dveh oseb... 4. STRAN-21. MAREC 1991 GOSPODARStM Za delo v Elkroju ni zanimanja If. d. direktorja Marija Vrtačnik o razvojnih ciljih podjetja ž novim letom je prišlo v podjetju Elkroj v Nazar- jah do menjave direktorja, kar je v januarju povzročilo veliko govoric. Kljub zame- njavi pa Elkroj živi naprej. O delu v preteklem letu, na- črtih podjetja za prihodnost in gospodarskem položaju nasploh smo se pogovarjali z vršilko dolžnosti direktor- ja Marijo Vrtačnik. »Konfekcijska stroka se je v lanskem letu znašla v do- kaj kritičnem položaju in El- kroj ni nikakršna izjema. Po- slovanje smo zaključili s pre- cejšnjimi izgubami, del tega gre tudi na račun novembr- skih poplav. Neplačevanje računov, splošna nelikvid- nost, lanski dovoljeni uvoz, veliko je težav, ki so nas pe- stile, vse pa so povezane s tržno situacijo in stanjem, ki vlada v gospodarstvu.« »Elkroj je bil v poplavah med najbolj prizadetimi po- djetji. Pričakovati je bilo, da boste dobili večino ško- de povrnjene?« »Mislim, da smo v Elkroju dobili toliko kot ostala po- djetja v občini, to je 10% od- stotkov nastale škode. Ima- mo tudi nekaj ugodnosti pri plačilu obveznosti v občini in republiki, vendar pa mo- ramo v roku plačevati vse dajatve za Skupnost pokoj- ninskega in invalidskega za- varovanja. V letošnjem letu smo zaradi novega zakona morali izplačati 30 odstotkov več dodatnih obveznosti, v januarju je bilo to 3 milijo- ne dinarjev.« »Splošnim težavam v go- spodarstvu se je pridružilo tudi trganje poslovnih vezi. Kako boste ravnali s po- slovno enoto v Šoštanju, ki se želi čim prej odcepiti?« »Tuji partnerji pričakujejo skupen razvoj in skupno de- lo matične tovarne v Nazar- jah m obrata v Šoštanju. A v Šoštanju se hočejo odce- piti, na silo pa ne bomo niko- gar držali skupaj. Sklep je, da morajo v Šoštanju določi- ti premoženje, pravice in ob- veznosti. Trdijo sicer, da so krediti odplačani, k.aj pa ka- pitalni delež? Vztrajali bo- mo, da se odnos razčisti, na- to pa naj gredo po svoje.« Vi menite, da so se težave v Elkroju začele v letu 1986, ko je podjetje začelo sodelo- vati s podjetji v Alibunarju in Odžaku. Sedaj tudi ti po- djetji delujeta po svoje?«j »Zaradi težke politične si- tuacije so se že začele trgati vezi. V obeh podjetjih so za- čeli delati s tujci, vendar mi- mo nas in mimo pogodbenih rokov. Od njih zahtevamo v Elkroju vračilo znanja, ki smo ga vložili, s svojih izdel- kov pa morsOo odstraniti na- šo blagovno znamko. Zdi se mi, da smo jih naučili delati, zdaj pa v Odžaku in Alibu- narju menijo, da se od nas nimaj6 več k^ naučiti. Ne moremo pa mimo tehnolo- ške zastarelosti v nazarskem podjetju. Z Alibunarjem in Odžakom smo si ustvarili hudo konkurenco.« »Elkroj ima obrat tudi v Lučah, tega nameravate sedaj ukiniti. Z vseh strani že letijo pritožbe.« »Obrat v Lučah ekonom- sko ni rentabilen. Tu bi lah- ko delalo 120 delavk, ob ustanovitvi jih je bilo 70, da- nes pa je le 33 zaposlenih. Zato ustvarjeno previsok strošek na enoto; v težkem sedanjem trenutku pa išče- mo vsak dinar, iščemo naj- bolj rentabilno in funkci- onalno pot. Z aprilom name- ravamo delavke prestaviti v Nazarje, ostale pa bodo v isti skupini in na približno enakih delovnih mestih. Vsekakor obrata v Lučah ne bi ukinili, če bi bilo več zapo- slenih.« Tujci zadovoljni s Icvaiiteto »V Elkroju bi bili pri- pravljeni zaposliti sto no- vih delavcev, vendar kljub visoki nezaposlenosti (zad- nji podatek v mozirski obči- ni je 400 nezaposlenih) za delo v podjetju ni zani- manja?« »To je res, zelo težko dobi- mo nove delavce. Mogoče je to zaradi dokaj visokih norm in visoke produktivnosti de- la, osebni dohodki pa so pod občinskim povprečjem, ne morejo se primerjati niti z dohodki, ki jih prejemajo brezposelni od Zavoda za za- poslovanje. Poleg tega pa de- lo v našem podjetju zsditeva določene ročne spretnosti. Pogosto se dogaja, da se marsikdo ne vključi v okolje ravno zaradi pomanjkanja teh ročnih spretnosti, krhajo se odnosi med delavci, mno- gi odhajajo na druga delovna mesta.« Za podjetje Elkroj je izde- lan sanacijski program, s katerim uvajate določene spremembe. Kaj bo treba storiti za boljše in uspešnej- še poslovanje?« V bodoče bomo v Nazarjah delali le hlače, največ po- udarka bomo namenili kvali- teti. Odprli bomo linijo za domači trg, 70 odstotkov vseh izdelkov pa namerava- mo izvoziti. V tujini smo v dokaj visokem cenovnem razredu, tuji partnerji pa iz- vaJEgo pri nas redno kontro- lo. Uvajamo tudi sodobnejše metode dela, pomembna sta predvsem priprava in orga- nizacija dela. Pripombe tujih partnerjev se, tičejo cen, teh- nološke zastarelosti in orga- nizacije, nikoli pa ne kritizi- rajo kvalitete izdelkov. »Eden izmed krivcev za slabo poslovanje podjetja je previsok delež režije. Boste v podjetju začeli odpuščati delavce?« V marcu zmanjšujemo re- žijski del, doseči poskušamo razmerje 1:4. Nikogar ne bo- mo odpustili, vsem viškom bomo ponudili delo v podjet- ju Elkroj. Nikogar ne silimo, vendar pomenijo spremenje- na delovna meta gotovo hu- de osebne travme. Vsakemu bomo ponudili delovno me- sto, če pa delavec ne bo pri- stal, lahko odide.« »Delavci so na moji Strani« »Kakšen je nasploh polo- žaj v podjetju?« »Tarejo nas likvidnost; težave. Postrebno je plačeM ti vse d^atve, elektriko, storitve, prehrano, kredite. Delamo si nekakšen vrst red, kaj bomo plačali. L^ smo imeU pravzaprav ze malo časa blokiran žiro i čun, vendar nam to le ma koristi, saj skoraj nikjer • denarja. V bistvu pa v p djetju intenzivno uresničuj mo sanacijski načrt in ob d bri politiki upamo na izbo! sanje. Najbolj pomembno ]e to, da se naši proizvodi do- bro prodajajo.« »Ste ob svojem imenov^ nju za v. d. direktorja naM teli na kakšne težave?« M »Gotovo je bilo nek^ sprotovanj, vendar je zame pomembno le to, da delavci držijo z mano. Delavce kar občudujem, saj imžoo kljub težkemu polož^u veliko vo- lje in veselja do dela. To pa je zame najbolj pomembno. Tudi sanacijski načrt ima vso podporo pri delavcih. Sem optimistka in upam, da bomo tudi v Elkroju zlezli na zeleno vejo.« URŠKA KOLENil DENAR IN VALUTA Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabi 5. nadaljevanje Matematični model inflacije Videli smo, da je kupna moč enote denarja tem manjša, čim več je denarja v obtoku (M). Veljati mora Fisherjeva enačba MV = PB kjer je V prometna hitrost denarja, P splošna raven cen in B fizični obseg blagovnega prometa. V primeru, da ko- ličina denarja ni ustrezna, bi prišlo do motenj v distribuciji dobrin. Pri večji količini denarja v obtoku, kot je potreb- no, bi, če ne bi prišlo do povečanja cen, dobrin zmanjkalo. Če je emisija denarja, to je prirastek denarja v obtoku v časov- ni enoti (odvod M po času), večja kot prirastek fizičnega obsega transakcij in če se hitrost kroženja denarja ne spre- meni, povzroča to inflacijo. Najenostavnejši model temelji na predpostavki, da je emisija denarja ena- ka deležu (k) denarja v obtoku (M). Osta- li parametri gospodarjenja pa so kon- stantni (fizični obseg transakcij, hitrost kroženja denarja in drugi). Nastavimo lahko diferencialno enačbo prvega reda, ki pomeni, da mora biti poraba, ki jo ocenimo kot realni delež celotne količi- ne denarja v obtoku, torej k*M, enaka emisiji uA/r dM Rešitev te enačbe za koUčino denarja v obtoku M je eksponentna funkcija M = Moe''', kjer je t čas, Mo pa začetna količina de- narja v obtoku; e = 2,71828. Spremljati želimo vpliv emisije na ce- no izdelka. Ker ima poprečen izdelek ceno, izraženo kot delež denarja v obto- ku, dobimo, potem ko v enačbo vstavi- mo robni pogoj, to je ceno izdelka G ob izbranem času (to) cena izdelka - Ge''""" ; Vidimo, da bi pri nespremenjenih raz- ' merah cena izdelka eksponencialno na- i raščala. Rast bi bila tem hitrejša, čim večji je delež emisije v denarni masi. V emisijo denarja moramo všteti, poleg ? emisije centralne banke, tudi vse avto- nomne generatorje denarja. Vidimo, da cene lahko naraščajo ne glede na to, da banka lahko zagotavlja denarni stan- dard, npr. ceno zlata ali stalni tečaj (7 din = 1 DEM). NBJ jamči za vrsto vlog (devizni in dinarski depoziti občanov pri bankah, supergarancije do kreditov itd.), te garancije se lahko v določenem trenutku monetizirajo, torej izplačajo v denarju emisijske banke. Jasno je, da centralni banki hitro zmanjka moči, da bi vzdrževala denarni standard za mone- tezirani denar. Emisijska banka lahko z ukrepi države, kamor spadajo zakon- ski predpisi, krediti v tujini za intervent- ni uvoz blaga, povečanjem obrestne me- re, prepovedjo izvoza itd., zmanjša razlo- ge in potrebo za moneterizacijo depozi- tov, torej zmanjša vse vrste emisije ter tudi Doveča količino razpoložljivega bla- ga. Ce tega iz kakršnega koli vzroka ne zmore, bo prišlo do zloma denarnega standarda. V času zlate valute banka ako ne bi mogla prinesitelju papirnatega denarja izplačati zlata, pri fiksnem teča- ju, bi ji pošle devizne rezerve, pri teoriji denarnega nominalizma, kjer pravni si- stem sloni na nominalni vrednosti de- narja, bi prišlo do razpada ali do popol- ne neučinkovitosti pravnega sistema. Tečaj lipe Je 75 dinarjev Ljubljana, 12. - Zaradi rasti cen na drobno v SFRJ, ki je bila februarja 9,2 odstotka, je tečaj Upe porastel na 73,23 dinarja. Od 31. 12.1989 do danes je teč^ porastel od 27,61 din na 73,23 din, to je za 165,2 odstotkov, za toliko so se na- mreč povečale cene na drobno. V trgovi- nah jemljejo lipe po 75 dinarjev. Lipa je najprimernejša valuta za nomi- niranje denarnih obveznostih v pogod- bah in vrednostnih papirjih, ki veljajo na daljši rok, saj nima inflacije. Nomini- ranje v lipah ima tudi to prednost, da veže obveznosti na poprečje notranjih cen, torej tveganja zaradi inflacije opti- malno porazdeli na upnika in dolžnika. Prednost pred nominacijo v triglav mar- kah (dinarska protivrednost DEM, kot jo določi NBJ) je tudi v tem, da se izog- nemo skokovitim spremembam obvez- nosti zaradi skokovitih sprememb teča- ja DEM in s tem marsikaterim špekula- cijam. Tečaj za lipo L(31.12. 88 = 10.000 din) Nadaljevanje prihodnjič Podržavljena Žična gre naprej Neslišno vrteči ležajl gredo v promet kot sveže zemlje Celjsko podjetje Žična je prejšnji teden postala držav- na Hrma. V mesecu dni bo do- bila upravni odbor, ki bo od- ločal o marsičem - morda o ukinjanju delov proizvod- nje, odpuščanju ljudi, o pre- meščanju strojne opreme... Toda, čeprav danes v Žični še ne vedo, kaj jih čaka, je direk- tor Tone Jelenko odločen, da bodo šli naprej po začrtani poti. Z znanjem, ki ga imajo za izdelavo zahtevnih ležajev, jih prihodnost ne skrbi. Ta mesec so dokončali raz- voj novega tipa ležaja (tip 6204), ki se je pridružil dvema že uveljavljenima. Že v po- skusni proizvodnji 10 tisoč no- vih ležajev so dosegli tako ka- kovost, da so lahko vse že pro- dali. Naročil za naprej pa je to- liko, da jih ne bodo niti zmogli. Razlog ni samo pomanjkanje takšnih ležajev na domačem trgu, ampak tudi vosiko dose- žena kakovost. Lani so nepo- sredno izvozili na svetovni trg 10 odstotkov ležajev, koliko pa so jih vgrajenih v elektro in druge motorje, niti ne vedo. Drži pa, da so po kakovosti enakovredni največjim in naj- boljšim proizvajalcem, kot so Japonci, Nemci in Švedi. Lani so naredili v Žični mili- jon 600 tisoč lastnih ležajev, poleg tega pa še 300 tisoč s ko- operacijo za kupce, ki so_ se v oskrbi povsem vezali na Žič- no. Nov ležaj, ki so ga razvijali tričetrt leta, je na našem trgu najbolj iskan, saj ga uporablja- jo tako pri izdelavi kmetijskih strojev kot tudi elektromotor-^ jev in eksplozijskih motorjev:^ Že pri poskusni količini so do- segli najvišjo kakovost - takš- no, kakršno zahteva vgradnja v elektromotorje. Zahteve so tako stroge, da na primer tudi pri 16 tisoč obratih v minuti uho ne sme zaznati šuma. Ker to dosegajo, jih za ležaje res ne more skrbeti. Ena izmed veh- kih svetovnih firm bi na pri- mer rada za svoje alternatorje kar milijon ležajev. Žal zaen- krat s tem poslom ne bo nič, ker morajo enega izmed dveh tipov ležajev za to firmo šele razviti. Ampak najkasneje v le- tu dni bodo tudi s tem uspeli, pravijo. Sicer pa ne morejo narediti toliko ležajev, kot bi jih lahko prodali. Z inovacijo so uspeli pri štirih strojih povečati zmogljivosti od 240 obročev na uro na kar 600, a to vsega še ne rešuje. Več kot 2 milijona 600 tisoč jih ne bodo mogli nare- diti. Škoda, da jim tudi drugi pro- grami ne gredo tako dobro. Probleme imajo predvsem za- radi nesposobnosti kupcev, da bi njihove izdelke plačevali. V takih primerih jim ali sploh ne dajo robe, ali pa sklepajo kompenzacije, ki dosegajo tu- di 80 odstotkov vrednosti pro- danega blaga. Denarja je po- tem tudi za skromne plače sko- raj premalo (februarska n^niž- ja plača je bila 3790 dinarjev, najvišja pa 14.700 dinarjev). Zaposleni - pred letom jih je bilo še 460, z upokojitvami pa se je število zmanjšalo na 407, so zadovoljni, če je delo. Pri ležajih ga je še za sobote in nedelje, pri sitih, vzmetenju, transportnih trakovih iri pleti- vih pa ga je vse manj. Še naj- slabše pa je z varjenimi arma- turami, saj se gradi izredno malo. Letos so za ta program še brez pogodbe. Kljub vsem tem težavam pa skušajo zago- toviti za vse delavce dovoj de- la. Direktor je prepričan, da je z zmanjševanjem zaposlenih mogoče reševati samo trenut- ne probleme, dolgoročno pa to samo slabi gospodarstvo. MILENA B. POKLIC DOGODKI 21. MAREC 1991 - STRAN 5 Ne bomo lajali pred vrati l^ira Viaečnik o vlogi In namenu območnih organlzacU sinaikatov_ prejšnji teden so v Vele- pju ustanovili Območno or- ganizacijo Zveze svobodnih sindikatov za velenjsko in piozirsko občino in za pred- sednico izbrali Miro Videč- 0jk. Z njo smo se pogovarja- li o vlogi in namenu te orga- nizacije. »Že s programskim doku- mentom na kongresu smo opredelili naš nadaljnji raz- voj. Posebej bi poudarila, da smo rned cilje zapisali tudi akcijsko svobodo in organi- ziranost v sindikatih. Občin- ski sveti sedaj izgubljajo svo- jo funkcijo, v mozirski in ve- lenjski občini smo jih že uki- nili. V Velenju imamo več kot 17 tisoč članov, v Mozirju pa trenutno tri tisoč petsto, vendar številka ni dokončna, sai dobivamo pristopne izja- ve vsak dan. V območnih or- ganizacijah naj bi usklajevali tiste interese, ki so skupni vsem članom.« »Poleg območne organiza- cije ste prejšnji teden izvo- lili tudi člane območnega sveta. Kako je le-ta sestav- ljen?« »Območni svet je sestav- ljen iz posameznih sindika- tov dejavnosti na našem ob- močju in iz drugih oblik sin- dikalnega organiziranja. Na našem območju smo že orga- nizirali sindikat nezaposle- nih delavcev, oblikujemo pa sindikata upokojencev in de- lovnih invalidov.« »Na katerih področjih bo delovala območna organi- zacija?« »Vsebinske in sindikalne opredelitve smo razdelili na štiri ravni, in sicer na sindi- kat podjetij, območno orga- uzacijo, sindikat dejavnosti fli Zvezo svobodnih sindika- tov. Osnovni nalogi območ- ne organizacije sta zagotav- ljanje socialne varnosti de- lavcem in nudenje ugodno- sti po članski izkaznici, od varstva kolektivne pogodbe do možnosti nakupa v sindi- kalnih trgovinah. Območna organizacija naj bi imela tudi vlogo izobraževalnega cen- tra, da bi sindikalni zaupniki obiskali čim več izobraževal- nih oblik, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Verjetno se »Zame je revolucionar- nost tudi zelo konkretno de- lo, ki bo imelo učinek. Lah- ko smo strašno revoluci- onarni in glasni, vendar je pomembna le tista pot, ki bo na koncu dala rezultate,« je odgovorila Mira Videč- nik na vprašanje o premajh- ni revolucionarnosti v sin- dikatih. bomo kmalu pogovarjali, k^ bo letos s praznovanjem 1. maja. Reči moram, da ima pri nas praznik delavcev že tradicijo, zanj se zanima veli- ko delavcev in občanov. La- ni, na primer, se je praznova- nja na Graški gori udeležilo več kot 4 tisoč ljudi.« Seznami presežicov so pogosto žaiiivi »Vsekakor bo vaša te- meljna naloga varstvo pra- vic delavcev, kar ste omeni- li tudi v sporočilu, ki ste ga z ustanovne skupščine po- slali najbolj odgovornim ljudem v mozirski in velenj- ski občini...« »S tem sporočilom smo želeli na kratko predstaviti vlogo, ki jo bo imela območ- na organizacija, predvsem smo želeli opozoriti na naše temeljne aktivnosti. Pri svojem delu sem že dožive- la, da naši člani po desetih, petnajstih letih delovnega razmerja pridejo s solzami v očeh po pomoč. Želela bi, da bi kot območna organi- zacija še bolj poskrbeli za tiste, ki prejemajo zajamče- ni osebni dohodek 2.830 di- narjev.« »Na posvetu o spremenje- nem zakonu o delovnih raz- merjih, ki ste ga pripravili na ustanovni skupščini, je bilo slišati, da tudi znotraj ZSSS ni enotnega mnenja, kaj za- kon pomeni za delavce.« Na ustanovni skupščini območne organizacije ZSSS za velenjsko in mozir- sko občino so predlagali, naj sindikalni zaupniki pre- verijo socialno stanje svo- jih članov in takoj ukrepa- jo, če prihaja do nepravil- nosti. Način in obliko ukre- pov prepuščajo sindikal- nim zaupnikom. »Verjetno je kar težko reči, da smo dobili sindikati mož- nost soodločanja. Gre bolj za to, da bi se programi začas- nih oziroma trajnih presež- kov čim bolj strokovno opre- delili. Seznami na pamet so v odnosu do ljudi, lahko bi rekla, zelo žaljivi. Delavca spravljajo v brezupen polo- žaj, prihaja do psihičnih stre- sov. Po mojem mnenju je iz- redno pomemben pravilen pristop in človeški odnos do reševanja tega problema. Se- daj, ko imajo sindikati mož- nost podati svoje mnenje, je pomembno, da oblikujejo jasno in enotno stališče. De- lavci sami vidijo mnogo reši- tev, ne strinjajo pa se s tem, da so programi narejeni na pamet, nestrokovno in ne- spoštljivo. Dogaja se, da ne- kateri posamezniki vzamejo vsa pooblastila za razreševa- nje teh težav v svoje roke. Ponekod so bili seznami pre- seženih delavcev narejeni prej kot sanacijski program podjetja. Zanimivo je, da tu- di partnerji, ki sodelujejo pri preobhkovanju podjetij. povsod zahtevajo spoštova- nje kolektivnih pogodb in sodelovanje s sindikatom.« Vse več ljudi išče pomoč »Po eni strani je slišati, da sindikati ostajajo pred občinskimi in republiškimi vrati, da torej nimajo vpli- va na odločitve, po drugi strani pa ljudje vse več pri- čakujejo ravno od sindi- katov?« »Sindikati smo del proce- sa demokratizacije družbe, zato moramo dobiti svoje mesto. Država, delodajalci in sindikat bi se morali dogovo- riti o delovanju, seveda na zakonski osnovi. Upam, da bomo pri zorenju naše zako- nodaje dosegli raven Evro- pe, kamor si želimo. Sindi- kat mora imeti izreden obču- tek za tisto, kar je danes možno doseči v naši družbi, vedno pa mora dosledno va- rovati delavce in uveljavljati njihove pravice.« »Koliko lahko v tem tre- nutku sindikat prispeva k razreševanju krivic?« »Vodilo našega sindikata je, da svoje delo opravljamo »Sindikat se mora že pri- pravljati na prihodnje voli- tve, saj moramo priti v par- lament, da ne bomo lajali pred vrati. Ne bojim se očit- kov, da rušimo vlado. Če bo še naprej tako slabo delova- la, je ni škoda zrušiti,« je dejal nekdo izmed razprav- Ijalcev na ustanovni skupš- čini območne organizacije sindikatov. pošteno. Krivice se dog^ajo predvsem tistim delavcem, ki ne poiščejo nobene pomo- či. Število delavcev, ki iščejo nasvete in pravno pomoč, se je v zadnjem času zelo pove- čalo. V vsak posamezen pri- mer se takoj vključimo pre- ko sindikatov podjetja, orga- nizirano imamo pravno služ- bo, veUkokrat pa gre le za nasvet, kako naj ravnajo ob določeni težavi.« URŠKA KOLENC Sentlursifi icmetje so zasicriiijeni Poslanec Potočnik o prlhoUnostl - O spornih blagovnih rezervah v soboto v šentjurski občinski po- družnici Slovenske kmečke rveze-ljudske stranke so bili Qa sobotnem letnem občnem zboru zadovoljni z lanskimi izjemnimi volilnimi rezultati, oživitvijo aktiva kmečkih že- na, organiziranjem nove za- druge, uresničitvijo fakulta- tivnega pouka kmetijstva ter odmevnimi prireditvami. Kmete, ki jih je v razpravi za- nimala predvsem prihodnost. je republiški poslanec Franc Potočnik z nekaterimi aktual- nimi zadevami seznanil nepo- sredno. Omeniti je potrebno tudi iz- kazano solidarnost po popla- vah, ko so v šentjurski kmečki zvezi, ki šteje 430 članov, zbrali kar 156 tisoč dinarjev pomoči. Letos pa z občinsko vlado na- črtujejo začetek prodore kmeč- kih gotovih izdelkov na domu ali zadrugi, vendar se je v raz- Zarja Pleskarstvo Žalec p. o. Na osnovi 25. čl. s|atuta in sklepa DS podjetja Zarja Pleskarstvo Žalec se razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še: - da imajo srednješolsko izobrazbo s 5-letno prakso na ustreznih delih in nalogah, - da imajo sposobnosti vodenja in koordiniranja dela in uspešno opravljen preizkus iz varstva pri delu. Čas prijave kandidatov je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. Prijave z dokazili pošljite na naslov: »Zar- ja«« Pleskarstvo Žalec, razpisna komisija, 63301 PE- TROVČE. pravi izkazalo, da imajo ustrez- ne pogoje najbrž le redke kme- tije. Organizirali bi se tudi po interesnih skupnostih, tako ži- vinorejci, vinogradniki, sadjcir- ji, pripravili bi več že znanih prireditev, nekatera odprta premoženjska vprašanja pa bi začeli reševati po sprejetju no- ve zakonod^e. Povabljeni republiški posla- nec stranke je približno 40 udeležencev seznanil, da je stranka dejavna zlasti glede za- kona o zadrugah, ki ga po nje- govem mnenju še ne bo kma- lu. Dosegli so tudi veliko višji n^nižji znesek kmečke pokoj- nine. Kmetje so bili najbolj za- skrbljeni zaradi novih davkov, vendar je Potočnik dejal, da ne bo tako hudo. Hribovske kme- te so zanimcde stimulacije za proizv^alce v težjih pogojih. Verjetno bo v prihodnje več spodbude za proizvajalce mle- ka in manj za meso. Iz splošne razprave je bilo razumeti, da naj bi bila prihodnost težja za polkmete. Burno in obširno razpravo sta kljub dodatnemu pojasnje- vanju vzbudila dodeljevanje nepovratnih sredstev za po- speševanje kmetijstva in za pi- tanje živine za občinske bla- govne rezerve, kar povzroča različne govorice. Ker je šlo za shod politične organizacije in ne zadruge, so se odločih, da bodo to znova pojasnili v sobo- to, na občnem zboru zadruge. Predstavnik šentjurskega Demosa in občinske skupšči- ne dr. Franc Zabukovšek je de- jal, da se v občini koalicija »krha«. Menil je, da je zaradi predvolilnih obljub poveza- nost nujna, predstavnik soci- alistične stranke in predsednik obnovljenega turističnega dru- štva, Ludvik Mastnak, pa je re- kel, daje tudi v programu soci- alistov veliko kmetijske pro- blematike. BRANE JERANKO REKLI SO: Franc Potočnik, republiški poslanec SKZ-LS na vpraša- nje, zakaj prihaja do nes- klepčnosti v zborih in o skupščinskem delu: »Manjkal sem vsega enkrat. Težko je reči, kdo je kriv za nesklepčnost. Včasih zahteva- jo razprave trdne živce in moč- no kožo. Če grem k vratom, se vrnem h glasovanju. V SKZ- LS se pokličemo in smo vedno prisotni 80 do 90 odstotno. Bo- jim se, da bi manjkal prav en glas in vztrajam tudi zato. Zgodi se, da razpravljamo o dnevnem redu po šest ur. To je pač demokracija, da pove vsak svoje mnenje. Negdlje za- seda družbenopolitični zbor, to pa zato, ker so tu vsi glavni predstavniki strank in se tu mnenja najbolj krešejo. Veli- kokrat se vrnem bolj izmučen, kot če bi doma ves dan oko- paval.« OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER »Razbljalci« razkrinkali razbljalca Jugoslavije dokončno ni več, to je jasno po sobotnem govoru Slobodana Miloševiča (Srbija ne bo priznala nobene odločitve predsedstva SFRJ, ker je - po odstopu Borisava Joviča iz Srbije, Nenada Bučina iz Črne gore in Jugoslava Kostiča iz Vojvodine - v takšnih okoliščinah vsaka rgegova odločitev nelegitimna; Zahtevam takojšnjo zamenjavo Riza Sapunxhiuja s Kosova v predsedstvu SFRJ; Ukazal sem mobilizacijo rezervnih miličnikov, da naredijo red na Kosovu in v Sandžaku, je bil izjavil). Seveda so za razpad krivi vsi drugi, vključno s »protisrb- sko kocilicijo, s »saboteiji v predsedstvu SFRJ« in »razbl- jalci Jugoslavije«, saj je edino »Srbija zmeraj bila za Jugo- slavijo in tega nikoli ni skrivala (Miloševič). »Razbijalci«, »saboterji« in »protisrbska koalicija« so se takoj oglasili s komentarji: MILAN KUČAN: Postopki in ukrepi, kijih je zagovarjal dr. Jovič, so doslej samo poglabljaU krizo in preprečevah njen razplet na miren način. Dr. VASIL TUPURKOVSKI: Miloševičeva izjava je izraz želje, da bi vpeljal surovo represijo... to je dokončen polom politike, ki ji Miloševič daje pečat. STIPE MESIČ: Zdaj je očitno, da navidezni zagovorniki federacije rušijo to federacijo, ker ni bil sprejet diktat sile. BOGIČ BOGICEVIČ: Predsedstvo bo vztrajalo, da nadaljujemo pogovore o usodi države, da bi se prebili iz krize s pogajanji in z reformo. ANTE MARKOVIČ: Država bo delovala, pa čeravno bi celo predsedstvo razpadlo in bi vsi njegovi člani odstopili. DR FRANJO TUDJMAN: Miloševič napeljuje na osebno diktaturo, rad bi vplival na odločitve generalštaba JLA. Res se lahko vprašamo, pišejo komentatorji, kdo zdaj vlada v Jugoslaviji? Uradno je do ponedeljka zvečer še petčlansko predsedstvo, potem ko je enoumna srbska skupščina izglasovala odpoklic Riza Sapunxhiuja (za kazen, ker je glasoval proti predlogu dr. Borisava Joviča, da bi v vsej Jugoslaviji - ne samo v nemirni in nestabilni Srbiji - uvedli izredne razmere), pa so ostali le še štirje mušketirji (Stipe Mesič kot začasni predsednik, dr. Janez Drnovšek, Bogič Bogičevič in dr. Vasil Tupurkovski). Vendar niso izgubili poguma - navkljub dejstvu da se Markovičev podanik Veljko Kadijevič, vojaški minister, upira svojemu šefu in ne priznava okrnjenega predsedstva za vrhovnega poveljnika JLA - in so za četrtek sklicali nov jugoslovanski vrh. Na njem naj bi se le poskušali pogovar- jati naprej o usodi suverenih držav, ki so zdaj na ozemlju Jugoslavije. »Četrta Jugoslavija?« Vse več pa je tistih, ki menijo, da bo Miloševič v kratkem razglasil »četrto Jugoslavijo«, sestavljeno iz Velike Srbije (z nekdanjima avtonomnima pokrajnama Vojvodino in Kosovom) in Črne gore. S tem pa smo spet vse bliže državljanski vojni, Sc« »četrta Jugoslavija« - po vseh napo- vedih in grožnjah iz Srbije, najsigre za Miloševiča ali Dra- škoviča - ne namerava priznati sedanjih notranjih meja, ampak »morajo vsi Srbi živeti v eni državi«. Na udaru je seveda najprej Hrvaška, v kateri živi okrog 500.000 Srbov, še sto tisoč več pa jih je v BiH. Medtem ko v republiki treh narodov Muslimani in Hrvati za zdaj še krotijo Srbe, veliko manj bojevite, kot so njihovi bratje na Hrvaškem, pa Republika Hrvaška ne bo mogla več dolgo gledati, kako Srbi poskušajo razkosati njeno ozemlje. SAO (Srbsko avtonomno območje) Krtina seje namreč v nedeljo dokončno »izločila iz sestave Hrvaške«, kot so sklenih njeni voditleji. SAO Krajina, si zamišljajo Srbi, bo ostala »v okviru federacije in bo njen konstitutivni del«. Tako naj bi Srboslavija, ki si je že bila priključila Vojvo- dino in Kosovo (in ju v enem letu gospodarsko izkoristila v svoje dobro in v škodo in gospodarski polom bivših pokrajin), dobila nov sestavni del - Krajino. -ftrvaška tega ne bo mogla več mimo gledati, saj so zaradi SAO Krajine (s središčem v Kninski krajini) prak- tično prekinjene normalne zveze enega dela Hrvaške z drugim. Ker pa Srbi na Hrvaškem ves čas špekulirajo s posredovanjem JLA v njihovo korist (podobno kot se je zgodilo lani, ko je vojska preprečila helikopterjem hrvaške policije, da bi posredovali proti kninskim upornikom in cestnim razbojnikom, in v Pakracu), se ni čuditi, da je dr. Frarijo Tudjman izdal ukaz o takojšryi ustanovitvi med- strankarskih odborov Narodne zaščite (glavni očitek iz Srbije je bil, da so Hrvati s kalanišnikovi oboroževali samo člane Hrvatske demokratske skupnosti, torej ustanavljali »enopartijsko vojsko«). Te enote - skupaj z rezervnimi miličniki - naj bi branile Hrvaško pred morebitnim napa- dom JLA oziroma zagotovile mimo življenje Hrvatom, ki žive v 10 občinah, v katerih imajo Srbi večino med prebi- valstvom. Če vladata psihiater In zobozdravnik... v bistvu se na Hrvaškem vse bolj približujejo razmeram, ki so jih napovedovali poznavalci, temeljijo pa na oceni, da psihiater (dr. Jovan Raškovič, iz Sibenika predsednik Srb- ske demokratske stranke, ki je medtem že pobegnil na boljše delovno mesto v Beograd) in zobozdravnik (dr. Milan Babic iz Knina, »šef« SAO Krajine) pač ne moreta uspešno voditi dela nekega naroda. Pri tem ni odveč spomniti, daje Raškovič pri polni zavesti izjavil, da so Srbi pač »nor narod«! In ker Srbi že stoletja ne prenesejo, da bi imeli dva enakovredna voditelja (od Obrenovičev in Kara- djordjevičev naprej do obračuna Miloševič-Stamobolič leta 1987), je Babic spodrinil ustanovitelja SDSRaškoviča. Dobil pa je polno podporo Beograda, saj se je postavil na Miloševičevo stran, medtem ko je Raškovič še dvomil o tem, aU Veliki vodja kot ga naslavlja Babic, zasluži brezrezervno podoro Srbov, kjerkoli že žive, in ali res lahko Miloševič zastopa tudi hrvaške Srbe v pogajanjih o usodi države. Vendar si je Babic verjetno sam skopal jamo, ko je poslal sporočilo demonstrantom iz vrst SS Srbije na beograjskem Ustju; v ryem je zborovalce iz opozicije v središču mesta psoval s teroristi, nasilneži, zarotniki ipd. So zadeve, ki se jih ne pozabi, celo zobozdra- vikom ne, ki se jih mnogi tudi sicer bojimo... 6. STRAN-21. MAREC 1991 CEUSKI Svoboda je naieziiiva Noben vrag nI tako črn kot zgleila v črni noči - PreUseUnlka Izetbegovič In Kučan na 7. Celjskem večeru na Dobrni Petek, 15. marca zvečer. Prijetna, s pomladanskim cvetjem razkošno okrašena jedilnica hotela zdravilišča na Dobrni. Obetal se je zani- miv, sproščen 7. Celjski ve- čer z gostom dr. Alijem Izet- begovičem, predsednikom Bosne in Hercegovine. To so pričakovali številni obi- skovalci, med katerimi ni manjkalo novinarjev veči- ne jugoslovanskih medijev, to je pričakoval tudi povab- ljeni predsednik, ki je na Dobrno prišel s hčerko Sa- bino. Družbo mu je delal slovenski predsednik Milan Kučan z ženo Štefko. Večer se je tako tudi pri- čel. Alija Izetbegovič je raz- gledan mož, ki mu je suho- paren politični besednjak tuj, novinar Jože Volfand pa ga je spretno vodil z vpraša- nji, ki so segala od razkriva- nja osebnosti Alije Izetbego- viča do razmer v Bosni in Hercegovini ter odnosov v Jugoslaviji v celoti. Tekoč pogovor je prekinila vest: »Odstopil je Borisav Jovič.« Pospremil jo je aplavz, ki ga je takoj nato zamenjala-za- skrbljenost, k^ bi lahko vest pomenila, kaj se za njo vse skriva. Izjavi obeh prisotnih pred- sednikov po kr^ši prekinitvi sta sicer vpUvah pomirj^o- če, vendar je odstop pred- sednika predsedstva Jugo- slavije sprevrgel tok večera. V njegovo sooblikovanje se je vključil tudi predsednik Kučan, podobnost v razmi- šljanju in besedah predsed- nikov dveh različnih repu- blik pa je potrjevala njuno vodilno misel - da se je mo- goče o vsem pogovoriti in dogovoriti na demokratičen način, brez uporabe sile. Za- to je večer ostal prijeten, kljub številnim vmesnim no- vicam iz Beograda. Milan Kučan je sicer rekel, da sta s predsednikom Izetbegovi- čem zadolžena za optimi- zem, toda rekel je tudi, da je bilo takšnih večerov že veli- ko, a je k sreči jutro vedno bolj pametno od večera in da noben vrag ni tak črn kot zgleda v črni noči. Jovičev odstop nI bil nepričakovan Odstopna izjava predsed- nika predsedstva Jugoslavi- je je nova zaostritev in pri- tisk, ki kaže na nepripravlje- nost za rešitev krize s politič- nim dogovarjanjem in na de- mokratski način,« sta se stri- njala predsednika Kučan in Izetbegovič. Ob ne nepriča- kovanem odstopu sta oba poudarila stališča svojih re- pubUk o sporazumnem raz- pletu brez uporabe sile. No- bene potrebe ni, da bi se v re- ševanje krize vključila Jugo- slovanska ljudska armada. »Zunanje meje Jugoslavije niso ogrožene, mednacional- nih spopadov ni. Edino, kar je ogroženo, so ostanki stare- ga totalitarističnega siste- ma,« je dejal Ahja Izetbego- vič. »Za razmere, za zakoni- tost in javni red in mir so odgovorne oblasti jugoslo- vanskih suverenih repu- blik,« je poudaril Kučan in ponovil slovensko stališče o nujnem umiku armade iz političnega življenja. Alija Izetbegovič pa je poudaril, da lahko zapleten jugoslo- vanski vozel razvežejo le spretne roke politikov, saj to zahteva veUko več taktnosti, kot jo ima katerikoli general. Izkušnje v svetu tudi učijo, da vojska nikjer ni razrešila problemov v miru: »Pame- ten člov6k se uči na tujih iz- kušnjah, nor na lastnih,« je zabelil prepričanje, da se ge- nerali ne bodo lotili posla, ki ga ne morejo opraviti. Nav- sezadnje vedo, da Jugoslavi- ja potrebuje pomoč od zun^. Politična oblast ima možno- sti zanjo, vojna oblast je ne bi imela. Uničujoč požar bi najlažje zanetili v BIH Kaj se dogaja v Bosni in Hercegovini? Ali lahko pri- de do mednacionalnih kon- fliktov, ali ji grozi razpad? To so vprašanja, ki niso usodna le za ljudi, ki žive v tej republiki, ampak za vse v Jugoslaviji. Zaradi narodnostne mešanice je tam najlažje zanetiti požar. Požar, ki bi vzplamtel v BiH, pa bi imel tragične posledice. Kolikšna je ne- varnost zanj, je zato še kako aktualno vprašanje tega Odlična organizacija! Takšno je mnenje približno petin- dvajsetih novinarjev na 7. Celjskem večeru, ki imajo, odkar so večeri v Zdravilišču Dobrna, povsem drugačne in mnogo boljše pogoje za delo kot so jih imeli v Hotelu Evropa. V dobro organiziranem press centru so imeli novinarji na voljo vse kar je potrebno. Zadostno število telefonskih linij, telefakse, pisalne stroje in k temu še vsestransko ustrežljive gostitelje. Koliko so takšni pogoji potrebni, pa se je še posebej izkazalo na tem zadnjem večeru, ko je bilo treba javnosti kar najhitreje posredovati izjavi Milana Kučana in Alija Izetbegoviča v zvezi z odstopom Borisava Joviča. Seveda pa se dobra organizacija ne nanaša le na pogoje, ki jih imajo predstavniki medijev, temveč tudi na vse ostalo, kar je povezano s počutjem gostov večerov. »Odstopil je Borisav Jovič.« Novica predsednikov Kučana in Izetbegoviča ni preseut tila. Takoj po objavi sta si izgovorila 15 minut, da se seznanita s podrobnostmi ji pripra vita izja vi za ja vnost trenutka in odgovoru nanj je bila namenjena tudi glav- nina 7. Celjskega večera. Alija Izetbegovič verjame v razum. O možnosti mednacional- nih konfliktov v BiH: Razmerja med strankami so enaka razmerjem med prebivedstvom. Musliman- ska Stranka demokratične akcije ima 40 odstotkov, Srb- ska demokratska stanka 30 odstotkov, Hrvaška demo- kratična skupnost 20 odstot- kov, ostali 10 odstotkov. Od- nosi med strankami oziroma med narodi so odvisni od te- ga, če bomo probleme reše- vali sami ali pod vplivom Milan Kučan: »Ko poslušam predsednika Izetbegoviča, ko sem poslušal Tudmana in Gligorova, vidim, da razmišljamo podobno. Če so štiri republike enakega mnenja in se jim ne zdi greh, da bi se republike postavile v izhodiščne položaje in sklenile nov dogovor, je to razlog za optimizem.« drugih. Vse probleme, kar jih imamo, vnaš^o od zunaj. Mešanica narodov v BiH sto- letja razdvaja vzhod in zahod in to je ustvarilo posebno mentaliteto. Na razhčnost smo navajeni. Vsa naša poli- tična dejavnost je zato usmeijena v nevtralizacijo zunanjih vplivov. Če bomo uspeli, je to stvar naše mo- drosti. Ce ne, bo to tragično ne le za BiH ampak veUko širše. O deklaraciji za suverenost: Idejo za deklaracijo o su- verenosti mi je dal Slobodan Miloševič. Prepričan sem bil, da je suverenost repu- blik sama po sebi umevna, dokler ni na skupnem pogo- voru Slobodan Miloševič iz- javil, da suverenih republik ni, da so samo enakopravne. Lahko bi vedel, da je iz j^jc mogoče narediti kajgano (vmešana jajca), iz kajgane pa ni več mogoče ločiti posa- meznih jajc. O nevarnosti razpada BiH: Mislim, da do tega ne bo prišlo. Verjamem, da bomo Direktor zdravilišča Dobrna Stane Bizjak je prinesel rože za Štefko Kučan. Njenemu možu so prinašali vznemirljive novice. Dr. Alija Izetbegovič je zaradi aktivnosti na muslimansken področju preživel v zaporih 8 let in 8 mesecev. Bil je avtoi znane Islamske deklaracije, v kateri je opisal razmere v musli man^kem svetu. Zaradi nje je bilo 12 muslimanskih intelektu alcev obsojenih skupno na 90 let zapora, češ, da so z njo rušil sistem. Alija Izetbegovič je iz zapora poslal preko 500 strani zapiskov, ki jih bo objavil v knjigi, ko bo imel za to čas. Kol pravi, se s politiko ukvarja na nek način celo življenje - če m on z njo pa ona z njim. Sedanjega dela pa ne mara. Nima ra( kabinetov, čuvarjev, mercedesov. Stanuje še naprej v svojen starem stanovanju in se vozi s svojim avtomobilom. Ne zarad skromnosti, ampak zaradi odpora do vseh obeležij moči, ki» v preteklosti spremljala oblast. O odnosu do islama je pove dal, da je vsaka religija stvar svobode. On pa je vso svoj( ljubezen podaril njej, svobodi. v kritičnem trenutku, ko bo- mo začutili vročino pekla, stipili naz^. Razpad BiH bi pomenil popoln kaos. Mogoč je le s krvavo vojno. Vse voj- ne, ki so tod divjale, so prine- sli drugi. Pri sedanjem raz- merju sil razpad ni mogoč po mirni poti. Na tem strahu, na žalost, bo ostalo kot je. O scenariju za tretje krizno žarišče: Verjetno obstojajo različni načrti in brez dvoma tudi takšni, ki predvidevžgo ustvarjar^je tretjega kriznega žarišča v BiH. Toda, obstaja- jo tudi naši načrti - da obdr- žimo Bosno. Mislim, da so naše možnosti večje. Bosna ne slabi, ampak se krepi. Čas dela v njeno korist in v korist demokracije v Jugoslaviji. O konfederalni ureditvi Ju- goslavije: Dve stranki sta za konfe- deralno ureditev, a v Bosni ne gre nič s preglasovanjem. Moramo vzeti v račun stališ- ča srbskega naroda v Srbski demokratski stranki. Ta je proti konfederaciji. Zato mo- ramo obhkovati kompromis, srednjo pozicijo. Bodoča skupnost Jugoslavija bi naj slonela na novih temeljih - na suverenih državah, ki gradijo nekeO, kar je še ved- no država. Poznamo Združe- ne države Amerike, obetiyo se Združene države Evrope - zakaj ne bi imeli Združenih držav Jugoslavije? O podobnosti z razmišljal drugih: Kljub podobnosti z razn šljanji v Sloveniji, Hrvats in Makedoniji ne smen ustvariti konfederalne bloka proti federalnemu.' je v BiH občutljivo vpraš nje, ki ga drugi, ki niste v n ši koži, težko razumete. Sr so konstitutiven eleme v BiH in mimo tega ne m remo. O ohranitvi Jugoslavi z razpadom: , To je mogoče narediti ist časno, z enim samim aktoi Ločitev od mize in postel bi morda prinesla nek bol, zakon v prihodnosti. Konf deracija bi bila prehodi obUka, čas razčiščevanja r čunov. Morda bi to bi pot... Sicer pa zgodovii kaže, da so vse konfederacj prerasle v federacije. O zadnjih dogodkih v S biji: V Srbiji raste tretja sila, izhaja iz zgodovinskih dem kratičnih in liberalnih izk šenj. Liberalne sile so bi močne celo med enopart sko vladavino. Beograjs dogodki dokazujejo, da so i žive, da iz njih raste nova S bija, zavzeta za demokracij Razmere v Srbiji kažej kakšno silno moč ima tele\ zija. Izpira možgane, sp prijatelje... Toda verjamel da se nam ne obeta velil Srbija ampak nova Srbij Svoboda je nalezljiva. MILENA B. POKLi Foto: EDI MASNE pOGODKI 21. MAREC 1991 - STRAN 7 Varni moramo biti y Sloveniji letos 40 odstotkov manj za obrambo In zaščito Uveljavitev zakona Q obrambi in zaščiti, sloven- ^l^a skupščina naj bi ga jprejela še ta mesec ali naj- kasneje aprila, bi med dru- gim pomenila tudi to, da bo- ffio v Sloveniji za tovrstne potrebe namenili manj de- narja kot doslej. To je na okrogli mizi, ki jo je prejš- jji teden v Celju organizira- la interesna skupina za po- dročje varnosti in obrambe pri SDP, povedal Mirko Bo- gataj, republiški svetovalec ja ljudsko obrambo. Še lani je Republika Slove- nija namenila za JLA 10 mili- jard dinarjev. Letos je bila zahteva povečena še za pet milijard dinarjev, vendar bo Slovenija za JLA namenila le 2,9 milijardi dinarjev (za plače oficirjev, njihove po- kojnine in za delež usposab- ljanja slovenskih fantov v JLA), preostali denar pa za zagotavljanje lastne, sloven- ske obrambe in zaščite. Skupni izdatki za to bodo le- tos v Sloveniji nižji v primer- javi z lanskim letom za 40 odstotkov, v naslednjih dveh letih pa za 24 odstotkov. Uveljavitev zakona bo bi- stveno vplivala tudi na zniža- nje posrednih stroškov za iz- vajanje obrambnih in zaščit- nih aktivnosti, ki se sicer ne evidentirajo posebej. Tako se bo število nosilcev izdela- ve obrambnih načrtov (po- djetja, zavodi, druge organi- zacije in krajevne skupnosti) znižalo za več kot 70 odstot- kov. Doslej so bile vse te or- ganizacije dolžne izdelovati obrambne načrte, njihova iz- delava pa bo odslej zelo po- enostavljena. Bistveno manj bo tudi tistih, ki bodo še or- ganizirali civilno in narodno zaščito, odpravljena pa bo tudi vrsta organov, ki so se doslej ukvarjah z obraiHbno in zaščitno dejavnostjo, manj bo občinskih štabov za teritorialno obrambo. Ostala naj bi jih le še polovica s tret- jino manj zaposlenih (80 de- lavcev), 2400 pa naj bi bilo tudi manj njihovih pripadni- kov, ki tvorijo vojni sestav. V enotah in štabih civilne zaščite je sedaj 270 tisoč pri- padnikov, po sprejetju zako- na pa jih bo kar 170 tisoč manj, ne nazadnje pa se bo zmanjšalo tudi število občin- skih centrov za obveščanje. Uveljavitev zakona bo po- menila tudi to, da bodo po- razdelili izdatke za obrambo in zaščito med republiko in občinami. Republika naj bi namreč prevzela nekatere naloge, ki so jih doslej oprav- ljale občine. Anton Grizold, redni pro- fesor na FSPN, katedri za SLO pa je govoril o nacional- no varnostnem ustroju. Po- sameznik mora biti varen na številnih področjih: eko- nomskem, političnem, eko- loškem in ne nazadnje voja- škem. Ni družbe na svetu, ki bi si lahko privoščila, da bi ji nacionalno varnost zagotav- ljal kdo drug, je menil Gri- zold. Vprašanje je le, koliko denarja namenimo za posa- mezen sklop, v nobenem pri- meru pa si zaenkrat ne more- mo privoščiti popolne demi- litarizacije. JANEZ VEDENIK Naj živi črna sečnja! Občinski inšpektorji večkrat poslu- šajo očitke, da so pri svojem delu pre- malo strogi, da kršilcev ne prijavljajo pravosodnim organom in da je zato ne- pravilnosti vedno več. Če pa do ovadbe pride, ji ponavadi sledi dolgotrajen sodni postopek, katerega izid je zelo negotov. Ali pa je razsodba takšna, da kvečjemu spodbudi tiste, ki o prekršku šele razmišljajo. Enega takšnih primerov, ki se je vle- kel že nekaj let, je pred kratkim zabele- žila celjska gozdarska inšpekcija. Tisti z dobrim spominom se bodo morda spomnili, da je pred tremi leti precej razburjenja varstvenikov okolja povzro- čil posek gozda brez predhodnega doka- zila zaradi gradnje Cinkarnine deponije Za travnikom. Izvajalca del sta bila In- grad in Nivo, njuni delavci pa so sredi poletja leta 1988 začela krčiti gozd zaradi gradnje dovozne ceste, istočasno pa so svoj poseg razširili tudi na gozdne povr- šine, za katere niso imeli krčitvenih do- voljenj. Takrat so na območju občine Celje posekali 28 hektarov gozda, pri- bližno toliko pa ga je bilo še na sosednji šentjurski strani. Gozdarski inšpektorje po ogledih na terenu ovadil Cinkarno, Nivo in Ingrad. Predlog za postopek proti Cinkarni kot investitorju del je bil zavrnjen, češ da Cinkarna ni bila izvaja- lec, pa čeprav bi morali njeni odgovorni zagotoviti ustrezna dovoljenja. Zaradi časovne stiske in prihranka so se odloči- li za posek brez dovoljenj. Tudi za Nivo je bil predlog ovadbe umaknjen, tako da je nazadnje ostal sa- mo še Ingrad in njegov tozd Gradbena operativa. Ta se je medtem razformiral in obravnavali so lahko samo še bivšega direktorja tozda kot odgovorno osebo. Epilog je zadeva dobila šele pred krat- kim, ko je Temeljno sodišče v Celju raz- sodilo, da ni dovolj dokazov, ki bi kazali na odgovornost obdolženega. Hkrati ce- lo ugotavljajo, da je inšpektor, s tem ko je vložil ovadbo, prekoračil svoja poo- blastila! Za konec pa dodajajo, da krši- tev ni gospodarski prestopek in da je njena »družbena škodljivost neznatna«. Da bo v prihodnje gozdarski inšpek- tor pošteno premislil, preden bo sploh še vložil kakšno ovadbo, je verjetno po- vsem jasno. Manj jasno pa je, kako bo v prihodnje sploh izgledal nadzor in- špekcije nad izvajanjem zakonov in predpisov. Če jih že sedaj nihče ne jem- lje resno, se jim v prihodnje obeta še kaj hujšega. Naj živi pravna država! TATJANA CVIRN O socialni politiki Celjska Stranka demokra- tične prenove pripravlja v to- rek, 26. marca ob 17. uri v Narodnem domu pogovor z dr. Veljkom Rusom o soci- alni državi in družbi blagi- nje. Poseben poudarek bo na aktualni problematiki social- ne politike v Sloveniji. Zbaii so se zastrupitve Vogiajne strokovnjaki: zastrunUena zemlla bo spravljena varno Lani poleti je prišlo v ribniku ob Slivniškem jezeru do zastrupitve i endrinom. o čemer so takrat obšir- no poročala javna občila. V začetku tedna so poklicali v uredništvo obča- ni, ki so opazili da vozijo posneto zemljo iz zastrupljenega tretjega rib- nika k pregradi jezera. Po nekaterih podatkih se strup razgradi v treh de- setletjih in tako so se zbali, da bi prišlo še do zastrupitve bližnje Vo- giajne. Pristojni so odgovorili da gre za dogovorjeno in strokovno uteme- ljeno odlaganje te zemlje. Dela pri pregradi Slivniškega jezera so vznemirila zlasti krajane Gorice pri Slivnici, Vinskega vrha in Lipovca pri Šentvidu, v šmarski občini. Predsed- nik šentjurske vlade, Ladislav Grdi- na, je v telefonskem pogovoru pojas- nil, da gre za dogovorjena in nesporna dela, Marija Rataj iz občinskega Za- voda za urejanje naselij pa, daje posre- di predlagana sanacija, ki je usklajena s celjskim Nivojem. Na okolje ne bo vplivala in v občini so z njo seznanjeni. V celjskem Nivoju je Katarina Jošt, ki sanacijo vodi. povedala da se ravna- jo po analizah mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo - Centra za var- stvo okolja, ki je ugotovil v dnu in brežini tretjega ribnika vsebnost en- drina, strupa za odganjanje voluhar- jev. Jeseni so zastrupljeno vodo iz rib- nika prečistili tako, da v Slivniškem jezeru ni prišlo do zastrupitve. S pos- nemanjem zastrupljene zemlje so v Ni- voju začeli že jeseni, ko jih je prehitela zima, v teh dneh pa nadaljujejo in od- važajo zemljo na deponijo, ki jo je Ni- vo uredil na posebnem prostoru pod pregrado Slivniškega jezera. Zavest o varstvu okolja je vse večja, zato je občane tudi zanimalo ali ni de- ponija za zastrupljeno zemljo veliko preblizu Vogiajne ter če je mogoče vplivanje deževja, da bi strup zašel v Voglajno. »Deponija bo urejena tako kot so deponije za posebne odpadke. Dež tako ne more spirati endrina v Vo- glajno, pa tudi vsebnosti v zemlji so majhne. Vplivanje na Voglajno je sko- raj povsem nemogoče«, so še povedali v Nivoju. BRANE JERANKO Tekmovanje posiancev Poslansko turistični zbor celjske re- iije objavlja »Pravilnik za ekipno tek- movanje poslancev.« LV sestavljanju Sovorov. Tekmovanja se lahko udele- ^jo poslanci, zaposleni v družbenem zasebnem sektorju in pri sončni spravi. Ekipo lahko sestavljata dva poslan- (ali poslanki, ali mešano). Poslanca Sestavita govor po lastnem izboru pod Naslednjimi pogoji: a)govor mora vsebovati najmanj ^ besede, pri čemer se števniki (npr. ^ povezavi »Kaj pa 45 let!«) in vezniki ^^^jejo kot ena beseda. b) od besed se lahko uporabljajo sa- tiste, ki jih dobimo na domačem ^žišču (na sončni strani Alp). c) tekmovalca-poslanca imata na ^oljo tri ure časa, v kateri morata opra- viti svojo nalogo od začetnih priprav do govora. čjdva govora sta namenjena ocenje- valni komisiji, (sestavljeni glede na število poslanskih mest) ostale pa po- KOZERIJA slanca-tekmovalca z govorom postre- žeta ostalim poslancem. Strokovna komisija bo potek dela in govora ocenjevala po naslednjih krite- rijih: 1. Sestava govora 2. Urejenost poslanca-tekmovalca, urejenost go- vorniškega prostora ter čistoča govora (glej pravilnik o higiensko tehničnem minimumu) 3. Mehanska (rokopis, tip- kopis, računalniška obdelava), jezi- kovna in drugačna obdelava govora 4. Ekonomičnost, učinkovitost govora (možnost prodaje idej) 5. Estetski iz- gled govora (delno že upoštevano v drugi točki) 6. Strokovna izdelava in prebavljivost izdelka. Tekmovalca morata na prijavnici na- pisati sestavo govora, stranko, ki jo zastopata (obvezno) in sestavo govora, ki je lahko tudi daljši od samega go- vora. Vse potrebno za sestavo govora si priskrbita tekmovalca sama. Poslanca-tekmovalca, bosta nagraje- na z medaljo in diplomo (bronaste, sre- brne in zlate), če bosta ocenjena z za- dostnim številom točk. Potrebno je doseči najmanj 5 točk. Točkovni si- stem pa je po posameznih tematskih sklopih naslednji: gospodarske teme 1/2 točke, državni simboli 6 točk, stare krivice 7 točk, celjski in ostali občinski prazniki 10 točk. PA-JO TRAČI nlce ■ Miran Korošec, dopisnik Radia Slovenija iz Celja je na 7. Celjskem večeru sko- raj doživel dvakraten puč. Borisava Joviča in svojega magnetofona. Prvi je uspel, če lahko Jovičev odstop z vsem ozadjem imenuje- mo nekakšen puč, drugi pa na srečo ne. Magnetofon ni »odstopil«, tako da so lah- ko poslušalci RS že ob 22. uri slišali izjavi slovenske- ga in bosanskohercegov- skega predsednika v zvezi z odstopom Borisava Jo- viča. Gostje Celjskih večerov se sprašujejo, kdo bi, ob vseh teh jugoslovanskih zapletih, še lahko bil gost večera. Glede na dogodke, je največja verjetnost, da bi to utegnil biti kateri od generalov. Top lista pa je trenutno naslednja: gen. Adžič, gen.Mamula, gen. Brovet, gen. Kadijevič. Bojimo pa se, da se kateri teh ne bo kar sam oklical za gosta Celjskega večera. V tem primeru bi si verjet- no moral tudi sam zagoto- viti publiko. Predsednika Alija Iztebe- govič in Milan Kučan sta v svoje predvolilne progra- me vključevala v veliki me- ri tudi razreševanje gospo- darskih težav. Razmere pa so takšne, da sta morala še pri pogrnjeni mizi na Dobr- ni govoriti predvsem in sa- mo o politiki. Novinar Jože Volfand in direktor Zdravi- lišča Stane Bizjak pa sta prešla od besed o gospo- darski oživitvi k dejanjem. Tudi s pomočjo Celjskih večerov. Tako se dela. Ne vemo, ali naj bomo veseli, ker bralci berejo Novi tednik ali naj bomo žalostni, ker ga berejo pre- malo natančno. V uredni- štvo (in nekaterim tudi do- mov) so namreč klicali ti- sti, ki so priimek Pirtov- šek brali isto kot Pirtošek in ki niso opazili razlike med nezaposlenim in za- poslenim. Gospod Tonček Ratej, duhovnik, ki brižno skrbi tudi za bolnike v celjski bolnišnici, je nedavno v njej poskusil žlico bolni- ške juhe. »Je pa dobra,« je dejal v veliko začudenje go- stov v bolniških posteljah, ki imajo o tamkajšnji juhi čisto drugačno mnenje. ,Eden se celo ni mogel vzdržati in je začudeno vprašal gospoda Tončka: »Ja kakšno kuharico pa imate, da vam je ta juha všeč?« Gospod Tonček je diplomatsko ostal brez od- govora, mi pa lahko sklepa- mo, da je njihova kuharica čisto v redu in daje gospod Tonček hotel le malo vzpodbuditi bolnike na nji- hovi poti k okrevanju. Malo »žegnane vode« pač ne ško- di in bolniška juha ji je bila hudo podobna. Konjiški župan Jože Ba- raga in direktorica konji- škega zdravstvenega do- ma Marija_ Poličar nista prijatelja. Že dolgo ne. Žu- pan, sicer direktor Komu- nalnega podjetja, si jo je dobro »zapomnil« iz ča- sov, ko je bila predsednica konjiškega izvršnega sve- ta. Takrat in danes je ver- jel, da hoče predsednica uničiti to podjetje in seve- da njega z njim. On pa je baje boljši. Ne vtika se v zdravstvo. Če so »njego- vi« poslanci minirali spre- jem občinskega odloka o prispevni stopnji za zdravstvo, je seveda druga stvar. Druga stvar bo tudi takrat, ko bodo v zdrav- stvenem domu iskali novo vodstvo, pravi župan. Pa nič ne grozi, kje pa. Njemu to pač ne pride na misel. Na Golteh so si ob krstu novih teptalnih strojev lah- ko privoščih pojedino, saj so imeli bogate botre. Eden je bil mozirski izvršnik Al- fred Božič, drugi pa pod- predsednik KPO Merxa Žare Frančeškin. Brez tolikokrat omenja- ne razlike bi imel šentjur- ski predsednik vlade Ladi- slav Grdina plačo, ki bi bi- la na ravni prejemkov vi- sokošolskega pripravnika v enem od bolje stoječih šentjurskih podjetij. Pri- merjava je seveda nesmi- selna, saj gre za uspešno podjetje in neuspešno ob- čino. Socialistični reahzem je trenutno na zahodu precej cenjena umetnostna smer. To pa ne pomeni, da šmar- ski župan Franc Potočnik izvaža iz te znane izvozne občine socrealistične umet- nine s Titovimi slikami na čelu. Franc Potočnik, šmarski župan in republiški posla- nec SKZ-LS, je v republi- škem vodstvu stranke podpredsednik komisije za družino. Če ima že go- spod Potočnik pet otrok, koliko jih ima potem šele predsednik komisije. Med snemanjem Titovih slik in socrealističnih umetnin ni odveč pozor- nost in daljnovidnost, ki se lahko še bogato obrestuje, tako kot tistim, ki so po vojni pobirali »ničvredna« buržoazna platna. Ena od pred kratkim zavrženih slik je bila na primer origi- nalno delo Doreta Klemen- čiča-Maja. Zadnja celjska skupšči- na je bila tako dolgočasna kot tiste v starih časih. Nobenega protestnega od- hoda, nobenega kričanja poslancev, disciplinirano dvigovanje rok, skratka, nobenega pravega veselja. Komaj čakamo na nasled- nje zasedanje. Vodilni tandem Svetovnega slovenskega kongresa v Celju Peter Kavalar-Tomaž M. Jeglič postaja uigrana tudi kar zadeva njun imidž. Oba sta začela hoditi okrog s kravato, le da Perota še tišči zgornji gumb na srajci. Po zgledu Studia Ljubljana priporočamo za številko večji model. Fotografija je iz časov, ko sta se še dogovarjala o celostni podobi. 8. STRAN -21. MAREC 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDj( Davki ne bodo višji kot najemnine Tako zatrjujejo na ilavčnili upravali, Ijuilje pa se jezijo, ker plačujejo aavek za hiše, ki so jih sami zgraitiii Poslanci v občinskih parla- mentih so ali še bodo obravnava- li občinske odloke o davkih obča- nov. Mnogo vprašanj in nejasno- sti se zastavlja zlasti ob davku na premoženje. So to novi ali stari davki? Bodo pomenili bistveno obremenitev za družinski prora- čun? Koliko bodo morali ljudje plačevati letos za svoje hiše, last- niška stanovanja, prostore za po- čitek in rekreacijo? Natančnih odgovorov, pred- vsem na vprašanja, koUko bodo ljudje letos odšteh za davek, na davčnih upravah ne vedo, ker niso znani vsi kriteriji in ker stvari niso jasne v republiki. Po občinah me- nijo, da so ljudje vseeno zagnali prevelik vik in krik in da vsak za- kon še ne pomeni nekih silnih ob- davčitev. Zakon o davkih občanov velja že od leta 82, že takrat je zakon uvedel nove določitve glede obdavčevanja davka od premože- nja. Te določbe tudi zdaj niso bi- stveno spremenjene. Z občinski- mi odloki se v bistvu samo valori- zirajo davčne osnove in prenehajo veljati tiste določbe odloka, ki se nanašajo na obdavčitev dohodkov občanov, ki so po novem urejeni z zakonom o dohodnini. Po zakonu o financiranju javne porabe so občine pooblaščene za predpisovanje davkov na dedišči- ne in darila, davek od premoženja ter davek na dobitke od iger na srečo. Kot že rečeno, ostaja sistem davkov od premoženja nespreme- njen, tudi stopnje se ne spreminja- jo, valorizirajo pa se osnove. V do- govoru o usklajevanju davčne po- Utike je predvideno, da naj bi vse občine v Sloveniji za odmero dav- ka od stavb predpisale pri osnovi 70 tisoč din stopnjo najmanj 0,10 odstotkov, pri osnovi nad 2 milijo- na din pa stopnjo najmanj 1 odsto- tek. Za odmero davka od prosto- rov za počitek in rekreacijo se pri osnovi 70 tisoč din predlaga stop- nja najman 0,20 odstotkov, pri os- novi nad 2 milijona din pa 1,50 odstotkov. Za odmero davka pri poslovnih prostorih se pri osnovi 70 tisoč din predlaga stopnja n£u- manj 0,15 odstotkov, pri osnovi nad 1,5 milijona din pa stopnja 1,25 odstotkov. Zanemarljivo število davkoplačevalcev Davek od premoženja plačujejo lastniki stanovanjskih hiš, lastniki stanovanj, garaž, prostorov za po- čitek in rekreacijo (kot po novem imenujejo vikende), ter lastniki poslovnih prostorov in plovnih objektov dolgih najmanj 8 metrov. Osnova za odmero davka je vred- nost stavbe (plovil) kriteriji za do- ločitev vrednosti stavbe pa so pov- prečna gradbena cena, gradbena izvedba ter leto izgradnje stavbe. Ti kriteriji so določeni z zakonom in med občinami ne more prihaja- Kakšen davek na premoženje bodo ljudje plačevali letos, bo znano predvidoma aprila. Podat- ki oziroma primeri iz celjske davčne uprave za lansko leto pa so takšni: za hišo, staro deset let, 168 kvadratnih metrov koristne stanovanjske površine je znašal davek 15 din. Lastnik,hiše, stare 28 let s površino 192 kvadratnih metrov je plačal lani 103,90 di- narjev. Za hišo, staro deset let, v velikosti 336 kvadratnih me- trov, je lastnik odštel 3211,20 di- narjev. Če je bila hiša zgrajena leta 79 in meri 270 kvadratnih metrov, pa je moral zavezanec plačati 1798 dinarjev davka. ti do bistvenih razUk. Ravno ti kri- teriji, ki še niso v celoti znani, pa so glavni razlog, zakaj PO občin- skih upravah ne znajo točno po- jasniti in izračunati, kohko bo tre- ba letos odšteti za davek na pre- moženja. Po vseh občinah čakajo na določitev povprečne gradbene Jože, pazi kje ležiš! Tudi prostori za počitek so obdavčeni cene, ki bo znana konec marca ah v začetku aprila. Za informacijo, lani je izhodiščna povprečna grad- bena cena znašala okoh 6 tisoč di- narjev, za letos napovedujejo, naj bi se vrtela okoli 9 tisoč dinarjev za kvadratni meter. Ko bo znana cena, pa bodo na davčnih upravah izdali odmerne odlobče, predvido- ma bo to aprila. Pri plačilu davka na premoženje so možne nekatere olajšave. Dav- ka ne plačujejo vsi tisti, ki imajo manj kot 160 kvadratnih metrov stanovanjske površine, za dobo desetih let so davka oproščeni vsi prvi lastniki novih stanovajskih hiš oziroma stanovanj. Ljudje se seveda jezijo, daje treba plačevati davek za hišo, ki so jo zgradih z lastnim trudom ah si z veUkii težavami kupih stanovanje. Š vilke pa kažejo, da davek plači rzizmeroma malo ljudi. V žals občini je vseh zavezancev 8600, ni je davek na premoženje plača okoli 600 zavezancev. V Celju je i seznamu 11158 objektov, lani \ so davek odmeriU 898-im zaveza cem. Čeprav na davčnih uprav) ne vedo za vse kriterije, po katerih bodo izračunali vrednost stavb, pj zavračajo bojazen ljudi, da bo da vek na premoženje bistveno pose gel v družinski proračun in da bo do davki celo višji kot so nsOemni ne za družbena stanovanja. Upaj mo le, da se v svojih napovedii niso ušteU. lE Naj že sprejmejo ta zakon ■. ■ Poklicni gasilci ne votlo, kakšen je njihov status »Zavod za požarno, re- švalno in tehnično službo je v dobrih treh desetletjih vsekakor upravičil svoj ob- stoj,« meni direktor in po- veljnik celjskih poklicnih gasilcev Stane Jelenko, »vendar pa je naš status se- daj nejasen in zato resnično komaj čakamo sprejetje no- vega zakona. Da bo naš po- ložaj jasnejši in s tem tudi naša odgovornost...« »Naš status ni rešen, teža- ve pa so tudi s financira- njem, saj nas financira samo celjska občina, čeprav s svo- jim delom pokrivamo celot- no celjsko regijo. V pripravi je več predlogov, kako bi re- šili sedanji položaj. Med dru- gim obstaja predlog, da bi bil Zavod organiziran kot enota civilne zaščite,« pripoveduje Jelenko. »Vprašanje je tudi, kako bomo delovali na teri- toriju, ki naj bi bil v bodoče ali ena občina ali več občin ah regija. Govori se tudi o enem samem republiškem zavodu ali pa, da naj bi bila vsaka poklicna enota samo- stojen zavod. Trenutno to še ni urejeno, zato si želimo, da bi bil zakon o tem sprejet čim prej, vsaj do aprila.« Poklicni gasilski vod ob- staja v Celju od leta 1956, leta 61 pa so ga preimenovali v Zavod za požarno, reševal- no in tehnično službo. V njem je dans zaposlenih 50 strokovno usposobljenih ga- silcev. Lani so sodelovali pri 140 požarih, kar je občutno več kot leto prej, ko je bilo teh požarov 89. Devetkrat so po- magali pri reševanju na ce- stah, kar 35-krat pa so posre- dovali ob razsutju ali razlitju nevarnih snovi. Predlani je bilo takšnih primerov le 8. Očitno je, da je takšnih pri- merov vse več. Poklicni ga- silci sicer zbirajo podatke o vseh nevarnih snoveh, ki jih uporablja celjska indu- strija, ki so tu uskladiščene ali pa jih skozi Celje le preva- žajo. Vendar pa računalnik v primeru nesreče ni dosto- pen in zato si želijo svojega. Poklicni gasilci so v lan- skih poplavah opravili 2552 delovnih ur, njihovo delo pa je bilo vredno 331 tisoč di- narjev. Sedemkrat so sodelo- vali pri reševanju iz vode. Zaradi sušnega obdobja seje lani močno povečalo število travniških in gozdnih poža- Vsako pomlad pride do številnih gozdnih in travni- ških požarov ali požarov pri kurjenju odpadnih stvari. Gasilci priporočajo, naj lju- dje ne kurijo sami, to naj prepustijo gasilcem. V pri- meru požara naj takoj po- kličejo Zavod ali prosto- voljno gasilsko društvo in posredujejo točne podatke, kje je požar in kaj gori. Če je možno, naj očividci sami v času do prihoda gasilcev poskušajo požar lokalizira- ti; ukrepajo naj tako, da se požar ne bi razširil in da se ljudje ne bi poškodovali. Kadilci naj ne mečejo ogor- kov skozi okno med vožnjo z vlakom ali drugim prevoz- nim sredstvm oz. med hojo, ker bi lahko prišlo do vžiga. rov, več kot 40-krat pa so za- goreli stanovanjski objekti. Gasih so tudi šolo, proizvod- ni obrat, poslovne stavbe, gledališče, bolnišnico in že- lezniško lokomotivo. Vsi po- žari bi lahko povzročili veli- ko materialno škodo, če ne bi pravočasno in strokovno posredovala poklicna gasil- ska enota Zavoda. V zadnjih štirih letih so na- redili velik korak pri sodelo- vanju s prostovoljnimi gasil- skimi društvi. Želijo si, da bi poklicni gasilci zaradi svoje- ga strokovnega znanja v pro- stem času sodelovali tudi pri delu teh društev. Za vse načrte in za njihovo delo nasploh pa je sedaj zelo pomembno, da se čim prej razjasni njihov položaj. O prihodnosti bodo namreč lahko razmišljali šele, ko bo- do za to imeli zakonske os- nove ... TONE VRABL Rekordnih 2228 prijav za izlet čeprav je bil uradni zaključek za sprejem prijav za sodelovanje na 19. izletu 100 kmečkih žensk na morje 14. marec, smo zadnje kupone prejeh še v ponedeljek dopoldne. Žrebati smo začeli včeraj, (v sredo), nadaljujemo danes, zaključili pa bomo jutri. Tako bomo izmed rekordnih 2228 prijav dobiU sto srečnih potnic. Za noben izlet doslej še ni bilo takšnega zanimanja! Takoj po žrebanju bodo vse srečne izžrebanke dobile pismena obvestila in program izleta, ki bo 5. in 6. aprila. OstaUm »nesrečnicam« pa ostane upanje, da bo več sreče prihodnje leto, ko bomo pripravih jubilejni dvajseti izlet. V prihodnji številki Novega tednika bomo objavili seznam vseh sto srečnih potnic, obstaja pa tudi mož- nost, da za ostale, ki ne bodo izžrebane, pripravimo še posebno presenečenje. Kanček upanja tako še vedno ostaja! T. VRABL Levi so se prebudili 22. aprila praznujejo sv( dan taborniki. V celjskei Odredu dveh levov, kjer s po dveletnem zatišju zara( nesoglasij v vodstvu znov dejavni, pripravljajo 20. apr la pravi tabor na pobočj Golovca. Pričakujejo pribli no 50 udeležencev, povabi pa so tudi celjski odred I grupe odredov, šempetrske tabornike in pobrateni odreci iz Beograda. Celjski taborn ki iz Odreda dveh levov s bili pred štirimi leti na jug( slovanskem tekmovanj v Beogradu drugi, leto poi neje prvi, isto leto pa so ii tekmovanju v Pulju osvoji tretje mesto. B., Uspelli Gotoveijčanov Na konjeniškem troboju v preskakovanju ovir v dvorani zagrebškega hipodroma, kjer so se pomerile ekipe iz konje- niških klubov iz Zagreba, Križevcev in Gotovelj, so Gotov- Ijani v prvi letošnji veliki tekmi dosegli imeniten uspeh. V preskakovanju ovir visokih 1,30 metra je prvo mesto dosegel Aleš Pevec, ki seje tako uspešno vrnil v KK Gotov- Ije. Druga je bila Andreja Novak iz Zagreba, tretja pa zopet Gotovljanka Maja Novak. Trener gotoveljskih konjenikov Tomaž Laufer je tekmoval na dveh mladih konjih, ki očitno še nista dorasla za tovrstna tekmovanja in je bil zato diskva- Uficiran. Gotovljani so tako izvrstno štartah v novo sezono, v okviru katere bo tudi veUki mednarodni konjeniški turnir Alpe-adria junija v Gotovljah. VZ Matere s Trstenlalcom v Šentjurju bodo v nedeljo že drugič praznovah materin ski dan. Pripravljajo priložnostni kulturni program, gost praznovanja, ki ga prireja SKZ-LS, pa bo prof dr. Anton Trstenjak. Prireditev bo v nedeljo ob 14. uri v šentjurskem kulturnem domu. BJ Materinsici dan Vse mame, mamice in njihove spremljevalce v Velenji bodo lahko praznovale materinski dan v ponedeljek, 25 marca v velenjski Nami. Celoten prihodek bo namenjen a izgradnjo prvega slovenskega materinskega doma, priredi- tev pa pripravljajo Nama Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik. Svet TOZD OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnika ravnatelja Poleg splošnih pogojev po zakonu o osnovnem šol- stvu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje po- goje: - strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje- vanju pogojev ter z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov: Svet TOZD OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec Šilihova 1, Žalec. Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju Muzejski trg 1a, Celje objavlja prosto delovno mesto knjigoveza Pogoji: - srednja ali poklicna šola ustrezne smeri, - zaželene delovne izkušnje, - poskusno delo 3 mesece, - pasivno znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave s pisnimi dokazili o iz- polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po objavi. fl/^ŠI KRAJI IN UUDJE 21. MAREC 1991 - STRAN 9 Šolar naj ho OUlavUen razpis za vpis v nadaljnje šolanje - Informativna dneva 22. In 23. marca Pred dnevi je izšel Razpis vpis v 1. letnike srednje- ga ter višjega in visokega izobraževanja ter za spre- jem v dijaške in študentske domove, prav tako pa tudi v usposabljanje in izpopol- njevanje na delavskih uni- verzah. Učenci, ki bodo v šolskem letu 1991/92 nada- ljevali šolanje na višjih stopnjah, imajo jutri, v pe- tek, 22. marca in v soboto, 23. marca, informativna dneva. Informativna dneva na srednjih šolah - pripravili ju bodo tudi na vseh celjskih sta namenjena osmošol- cem ter vsem, ki želijo nada- ljevati šolanje v srednjih šo- lah. Za osmošolce je, nekako po izkušnjah iz prejšnjih let, namenjen petek (dopoldne ob 9*^ in popoldne ob 15^), v soboto dopoldne pa naj bi se na srednjih šolah oglasili odrasli, ki bodo nadaljevali izobraževanje ob oziroma iz dela. Sicer pa ima generacija letošnjih osmošolcev prilož- nost, da nadaljuje šolanje v dvo in triletnih programih poklicnega izobraževanja, štiriletnih programih stro- kovnega izobraževanja, gim- nazijah in programih, name- njenih predšolski vzgoji. Za vse te programe (seveda pa ne tudi za vse poklice) so šo- le tudi v Celju in širšem celj- skem območju. O posameznih programih bomo podrobneje pisali ta- krat, ko bodo že znane prve odločitve učencev, ki name- ravajo nadaljevati šolanje, danes naj vas opozorimo le še na to, da so v Razpisu oz- načeni s črko »o« tisti pro- grami oziroma poklici, ki iz- obražujejo za delo v obrti. Kot novost pa se v malce šir- šem obsegu pojavljajo v pri- hodnjem šolskem letu. Sicer pa bodo učenci dobi- h najpodrobnejše informaci- je o šolah oziroma progra- mih, v katerih nameravajo nadaljevati svoje izobraževa- nje, na informativnih dne- vih. V posameznih osnovnih šolah so se v okviru poklic- nega usmerjanja s tem že seznanili, jutri pa imajo osmošolci tudi priložnost vprašati vse, kar jih zanima. Kako se vpisati? Prijave za vpis v 1. letnik izpolnijo vsi, ki nameravajo v šolskem letu 1991/92 nada- ljevati šolanje. Za vpis v srednje šole je potrebno iz- polniti obrazec DZS 1,20, ki ga prodajajo v vseh knjigar- nah - a s tem verjetno ne bo težav, saj bodo osmošolci zvečine skupinsko, v šolah, izpolnjevali prijave. Osnov- ne šole bodo do 12, aprila posredovale prijave za vpis na srednje šole, osmošolce pa naj opozorimo, da se lah- ko vpišejo le na eno šolo. Srednje šole bodo torej pr- ve prijave za vpis sprejemale do 12. aprila, učenci, ki bodo spremenili svojo poklicno odločitev, pa bodo imeU čas, da do 10. maja prenesejo svojo prijavo na katerokoli drugo srednjo šolo. Do tega datuma bodo namreč vse srednje šole (ne glede na šte- vilo vpisnih mest oziroma že »prijavljenih« učencev) zbi- rale vpisne prijave. Po tem datumu - a najdlje do 31. avgusta - pa bodo učenci še lahko prenašali vpisne prijave, a le na tiste šole, ki bodo še imele prosta vpisna mesta. Po 10. maju bodo srednje šole obvestile učence o tem, ali izpolnjujejo pogoje za vpis oziroma do kdaj jih mo- rajo izpolniti. Šole, ki bodo imele preveč prijavljenih učencev (glede na število razpisanih vpisnih mest) bo- do v soglasju z Izvršnim sve- tom Skupščine republike Slovenije določile pogoje, kriterije in postopke za izbi- ro učencev, ter jih o tem sez- nanile do 1. junija. Do prve- ga junijskega dne bodo torej učenci seznanjeni s spiskom šol, ki bodo omejevale vpis, do 10. junija pa se bodo lah- ko prijavili za preizkuse zna- nja, ki naj bi jih šole izvajale na isti dan, med 16. in 20. junijem. Seveda pa bodo učence o datumu in kraju obvestili še posebej. Prav ta- ko pa je tudi dolžnost sred- njih šol, da z rezultati izbir- nega postopka do 30. junija obvesti učence, ki so oprav- ljali preizkuse znanj. Odklo- njene učence oziroma tiste, ki pogojev za vpis ne bodo izpolnili, pa bodo seznanili, kje bodo še prosta vpisna mesta. IVANA STAMEJČIČ Popis prebivalstva v času od 1. do 15. aprila se bodo v vaših domovih oglasih popisovalci, ki bodo - tako kot smo vajeni že iz prejš- njih popisov - popisali vsako osebo, go- spodinjstvo, stanovanje oziroma kmeč- ko gospodarstvo. V uradne podatke Za- voda Republike Slovenije za statistiko bodo zajeli stanje, ki bo ustrezalo dejan- skemu stanju prebivalstva na 31. marec 1991. Vsi podatki, ki jih bodo popisovalci zbrali, bodo z zakonom varovani, zato je strah, da bi zaradi popisa prihajalo do zlorab nekaterih osebnih podatkov, po- vsem odveč. V občinah, seveda pa tudi v Republiki Sloveniji se na popis pri- pravljajo že nekaj tednov, za člane ob- činskih popisnih komisij, inštruktorje ter popisovalce pa so pripravili tudi po- sebna izobraževanja. Ker bo popis pote- kal veliko hitreje in bo popisovalcem ter občanom vzel veliko manj časa, če bo- mo vedeli, katere podatke je treba za popisovalce pripraviti, bomo o tem po- drobneje pisali v prihodnji številki No- vega tednika. IS Šmarje bo očiščeno V Šmarju pri Jelšah pri- pravljata turistično dru- štvo in krajevna skupnost temeljito spomladansko čiščenje kraja, ki bo prvo soboto v aprilu. Na treh me- stih bodo zabojniki za od- padno železo, steklo in več- je biološke odpadke, otroci pa bodo pobirali star papir. Turistično društvo, ki ga vodi Rado Kvas, si prizadeva tudi za ocvetličenje Šmarja, zato so vse krajane in podjet- ja že pozvali k sodelovanju. v središču kraja so postavili prvih 10 betonskih cvetlič- nih korit, lotili so se tudi lani zanemarjenega športnega parka. Pri Šmarskem hramu postavljajo pano za plakati- ranje, v hotelu pa so poskr- beli za plese, ki oživljajo šmarsko sobotno mrtvilo. Letos nameravajo izdati tudi turistični prospekt Šmarja, ki ima z bližnjim Jel- šingradom velike turistične načrte. Prvič se bodo vklju- čili v akcijo ocenjevanja ure- jenosti okolja, za katero si prizadeva Celjska turistična zveza. Le-ta jim bo nudila tu- di vso strokovno pomoč. B. J. Ples po vodi V prostorih, kjer vadijo celjski folkloristi, je vodna ujma naredila pravo razdeja- nje in uničila tudi instrumen- te in obleke ter druge rekvi- zite. Zato so se celjski folkloristi odločili za organizacijo priredi- tve katerega čisti izkupiček bodo namenili odpravi posle- dic po poplavi. Ta solidarnost- ni koncert bo v soboto, 23. marca ob pol osmih zvečer v Slovenskem ljudskem gleda- lišču Celje. V goste bo prišla Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane s celovečernim programom slovenskih pesmi in plesov. Vstopnice za solidarnostni ples po vodni ujmi so že na voljo v pisarni Turističnega društva Celje in bodo tudi uro pred začetkom prireditve. OM Krvodajalska akcija v Laškem Vsak dan mora darovati kri vsaj 70 krvodajalcev. Ali ste si že zastavili vprašanje, kaj bi bi- lo, če v bolnici ne bi imeli za- dostnih količin krvi? Tako pi- še na vabilih občinskega in krajevnega Rdečega križa iz Laškega. V sredo, 27. marca, namreč prirejajo od 7. do 10. ure v prostorih pivovarne La- ško krvodajalsko akcijo za po- trebe celjske transfuzije. Laški Rdeči križ zato prosi, naj jih vsi, ki se nameravajo akcije udeležiti, obvestijo najpozneje do ponedeljka na telefon 732- 204. B. J. Za čiste Konjice Društvo za varstvo okolja v občini Slovenske Konjice je pobudnik enotedenskega res- nejšega čiščenja okolja. Poleg učencev osnovnih šol se vklju- čujejo zlasti še lovci in ribiči. Do nedelje želijo očistiti ne le neposredno bivalno okolje, temveč tudi brežine rek, goz- dove, parke in druge javne po- vršine. Pričakujejo, da bodo ti- sti, ki sodelujejo pri čiščenju, v bodoče tudi sami več prispe- vali k varovanju okolja. MBP Z roko v roki za srečo najmlajših otroci, njihovi starši in vzgojiteljice vrtca iz Prebolda so v soboto preživeU prijeten dan pri lovskem domu pod Goljavo. Prizadevne vzgojiteljice so jih namreč povabile na pohod v naravo v počastitev praznika žensk, pripravili pa so jim tudi prisrčen kulturni program. Z naJmleOšimi otroki so že teden dni pred tem odšU do znanega gostišča Zmet v Gornji vasi. Veselja ni manjkalo, v vsakem primeru pa gre še za en tesen stik oziroma za zanimivo obliko sodelovanja s starši. JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER V SPOMIN dr. Mira Vrabič o človeku, kot je bila dr. Mira Vrabičeva, je lahko in hkrati zelo težko govoriti. Lahko, ker je bilo v njenem življenju vse tako jasno in lepo, a težko, ker je bila takšna osebnost, ki se je verno ne da opisati, ampak se jo da samo doživeti. In na Celjskem jo je doživelo dosti ljudi, predvsem trpe- čih, bolnih ljudi. Dr. Vrabi- čeva je bila nevrologinja, leta 1957 je prva začela de- lati na nevrološkem po- dročju v Celju. Dolga leta je hodila vsa- ko drugo soboto in nedeljo iz Zagreba, da bi pomagala živčno in psihično obole- lim. Delo v nevrološki am- bulanti v Celju in tudi v Brežicah je nadaljevala še po upokojitvi vse do konca poletja 1990,^koje bila stara že 80 let. Čeprav že tako stara, je še vedno psihično čila in gibka zmogla napor- no delo v nevrološki ordi- naciji in je bila nenado- mestljiv zdravnik vrsti kro- ničnih nevroloških bolni- kov. Danes je prav težko razumljiva takšna preda- nost delu! Bila je pač iz ge- neracije, kije preživela dve vojni in jo je življenje iz- oblikovalo v človeka, ki vedno ve, kje mu je mesto in kaj se od njega priča- kuje. Rojena je bila leta 1910 v družini farmacevta. Dru- žino je prizadela I. svetov- na vojna, po njej so se s Ko- roške preselili v Slovenijo. Kot hči lekarnarja v Šošta- nju je hodila v srednjo šolo v Celju, medicino pa je naj- prej študirala v Ljubljani in študij z odliko končala leta 1936 v Grazu. Že pred voj- no je začela specializirati nevrologijo v Parizu pri svetovno znanem nevrolo- gu Garcinu. Zaradi H. sve- tovne vojne je končala spe- cializacijo šele po vojni. Že med vojnama se je oprede- lila za marksističen pogled na svet in mu je ostala zve- sta vse do svojih zadnjih dni življenja. Tudi v tem smislu, ideološkem, je bila vseskozi poštena in hkrati človeška ter nedogmatska. Vendar ni bila »homo po- liticus«, glavno in osrednje mesto je poleg družine ime- la v njenem življenju medi- cina, njena nevrologija. Le- ta 1971 je bila upokojena kot predstojnica nevropsi- hiatričnega oddelka Vojne bolnice v Zagrebu in kot oficir-polkovnik. Od marca 1943 je bila aktivna udele- ženka NOB v Srbiji in tako je ostala vojakinja. Pri par- tizanih v Srbiji sta ji padla brat in prvi mož. Zaradi vojne je izgubila tudi prvo- rojenki, dvojčici. V drugem zakonu je imela dva sina, oba sta mlada znanstveni- ka, eden fizik, drugi zdravnik. To so le suhi podatki, mejniki bogatega in vse- binsko polnega življenja, ki so ga označevale ljubezen, predanost, poštenost in do- slednost. Tudi njena visoka strokovnost in profesional- nost v nevrologiji sta bili posledici omenjenih značil- nosti njene osebnosti. Vsi, ki smo jo imeli srečo spo- znati, smo jo spoštovali, ce- nili in jo imeli radi. Samo ljudem zlih namenov ni vzbujala pozitivnih čustev. Celo življenje je zvesto služila bolnim in nesreč- nim ljudem. Nek^j mese- cev preden se je 9. 3. 1991 izteklo njeno življenje, jo je napadla huda in zahrbtna bolezen in ni ga bilo, ki bi jo mogel ustaviti. Fizično je odšla, ni pa odšla iz življenj vseh nas, ki smo jo poznali in ki smo ji bili tako ali dru- gače zavezani. Bila je kot kruh. dober, potreben, sam po sebi umeven, a šele, ko ga ni, se zavemo njegove prave vrednosti in pomena. ZVONE LAMOVEC 10. STRAN-21. MAREC 1991 KULTUR Čakajoč na pevski festival CeUe pričakuje več kot štiri tisoč mlatllh pevcev Mladinski pevski festival v Celju je bienalna priredi- tev, ki ponese ime mesta Ce- lja po Jugoslaviji in svetu. Od 31. maja do 2. junija bo Celje spet pojoče in mlado, saj organizator. Zavod za kulturne prireditve Celje, pričakuje 4200 pevcev. V tekmovalnem sporedu bo nastopilo 28 zborov iz do- movine in tujine, na mno- žičnem koncertu v Mestnem parku pa bo pod taktirko Edija Goršiča prepevalo 55 zborov. Mednarodni mla- dinski pevski festival, le- tošnji bo 19. po vrsti, bo po- svečen 400-letnici smrti ve- likega slovenskega in evropskega skladatelja Ja- koba Gallusa. . Novost letošnjega mladin- skega pevskega festivala je, da imajo vsi zbori enake po- goje v enaki konkurenci in da je zvezno tekmovanje združeno v mednarodno, za- to bo festival tudi za dan krajši kot pred leti. Pravila za nastop na festivalu so or- ganizatorji razposlali že lani in v njih natančno opredelih potek, ocenjevanje zborov ter priznanja in nagrade. Pri- dobiU so tudi dva glavna sponzorja festivala. Da pe- sem ne pozna meja in (poU- tičnih) pregrad, pove dej- stvo, da je ob Cetisu glavni pokrovitelj Informatika Beo- grad. Predsednik organiM- cijskega odbora, je dr. Matjaž Kmecl. Za finance je zadol- žen mag. Franček Knafelc, za vizualno podobo Rafko Počivalšek, za informacije profesor Marjan Lebič, za razporeditev zborov Vlado Novak, za prostorske in teh- nične zadeve Rado Romih in za nemoten potek nastopov v Narodnem domu Emil Le- narčič. V odboru kot članica sodeluje še profesorica Anka Aškerc in kot častni član predsednik skupščine obči- ne Anton Roječ. Vsi ti ljudje delajo ljubiteljsko in z lju- beznijo do pesmi in priredi- tve, ki ni in ne more biti sa- mo stvar Zavoda za kulturne prireditve, ampak mesta Ce- lja kot celote. Med celjskimi zbori bosta na festivalu sodelovala dva, in sicer zbor osnovne šole I. celjske čete pod vodstvom Sonje Kasesnik in gimnazij- ski pevski zbor pod vod- stvom Adrijane Požun, med- tem ko je zbor Tehniške šole po besedah pevovodkinje Dragice Zvar za nastop na letošnjem festivalu še »pre- mlad«. Tekmovalni program bo letos bolj pester in zanimiv tudi zato, ker so bile obvezne skladbe zborom na izbiro in ker bo sUšati tudi nove skladbe, nastale po letu 1980. Prireditelji festivjda želijo, da bi Celju in pevcem festi- val ostal v kar najlepšem spominu, zato pripravljajo še več spremnih prireditev, kot na primer glasbeno delavni- co, pa tudi mesto bo spreme- nilo svoj videz. Upajmo, da se bo izkazalo kot gostitelj tudi s prizadevnostjo in do- miselnostjo trgovcev in go- stincev, ki jim priložnosti za potrditev in zaslužek ne bo manjkalo. MATEJA PODJED Mozartov dan na Polzeli Učenci od 5. - 8. razreda so minuh konec tedna doživeU lep kulturni dan, ki so ga po- svetih jubileju veUkega glas- benika W. A. Mozarta. Zami- sel zanj je zasnovala Valerija Pukl. Pri urah glasbene vzgoje so že dva meseca spoznavah njegovo dokaj ne- navadno življenjsko pot in nadvse bogato zapuščino. Zbirah so gradivo iz razno- vrstnih virov in tudi sami prispevah in igrah, vse z na- menom, da bi mogU čimbolj dojeti tega čudežnega otro- ka, in seveda njegove še bolj čudežne stvaritve. Svoja no- va spoznanja so pred sta vih na kulturnem dnevu. Prvo uro so učenci v obhki referatov in miselnih vzor- cev poročah o vsem, kar so pripravih za ta dan (nekateri so izdelaU kar mini glasila). Oglasil seje tudi šolski radio in zastavil učencem nekaj glasbenih ugank. Nato so si ogledah film Amadeus. Po ogledu pa so svoje znanje, ki so ga pridobih o Mozartu in njegovem glasbenem ustvar- janju primerjah s filmskim doživetjem. Da pa je bila po- doba Mozarta čimbolj celost- na, so člani knjižničarskega krožka pripravih bogato in zanimivo razstavo. Le-to so dopolnUi posamezni razredi z likovnimi in pisnimi iz- delki. T.TAVČAR Svet v časopisu Dela slovenskega umetnika v Bundestagu Andrej Ajdič, slovenski akademski slikar, grafik in kipar, po rodu Laščan, se je, kot mnogi drugi naši umet- niki, potrjeval in potrdil v tujini, tako, da ga zdaj či- sla in pozna tudi domovina. Ajdič se je šolal v Celju in Ljubljani, in že kmalu zavil na Dunaj, kjer je diplomiral na Akademiji za uporabno umetnost. Zlasti v tujini, pa tudi doma, je pripravil šte- vilne samostojne in skupin- ske razstave in je dobitnik številnih laskavih nagrad. Prejšnji torek so v prosto- rih Nemškega prlamentar- nega društva v Bonnu odpr- li reprezentativno razstavo njegovih del. Slovenski umetnik je nem- škim parlamentarcem, di- plomatskemu zboru in kul- turnim ter javnim delavcem v Bonnu predstavil 38 svojih v bron odhtih skulptur ter 40 barvnih grafik in študij, ustvarjenih na temo Svet v čosopisu. Ob tej priložnosti je izšel tudi obsežen katalog v nemščini z barvnimi foto- grafijami in obsežno študijo umetnostnega zgodovinarja profesorja dr. Mirka Jutrška. Otvoritve razstave Andreja Ajdiča v Bonnu seje udeleži- la tudi številna delegacija Repubhke Slovenije, ki jo je vodil predsednik skupščine dr. France Bučar. Otvoritve- ni govor je imel minister za kulturo dr. Andrej Capuder. Seveda je bil obisk številne slovenske delegacije prilož- nost za državniške pogovore z uglednimi člani nemškega zveznega parlamenta v nem- škem Bundestagu in s pred- stavniki mesta Bonn. Razstava del Andreja Ajdi- ča bo potovala še po nekate- rih drugih nemških mestih, v jeseni pa si jo bodo lahko ogledah tudi Dun£yčani. Dogodek v Bonnu pa sme- mo označiti kot manifestaci- jo slovenske kulture v tujini in tudi kot pohtični dogo- dek. Ob tem si samo še žeU- mo, da bi Ajdičev bogat umetniški opus videh tudi pri nas doma. MATEJA PODJED Nadarjeni giasbenilci Uspeh učencev s celjskega območja Minuli teden je bilo na Vrh- niki in v Ljubljani 20. jubilej- no tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije. Z našega območja se je tek- movanja udeležilo 28 učencev in dijakov iz šestih glasbenih šol območja. Iz Slovenije se je prijavilo 252 učencev. Učenci z našega območja so na tem tekmovanju dosegh iz- jemne uspehe, saj so prejeh pet prvih nagrad, enajst dru- gih, deset tretjih nagrad in dve pohvaU, keir pomeni, da nihče ni ostal brez nagrade ali pohva- le, zato te učence tudi imenu- jemo. Celje: Flavta: Metka Marolt, prva nagrada, (učiteljica Mojca Zakošek), Tina Blazinšek, prva nagrada, (učiteljica Fanika Vošnjak), Alenka Zapušek, pr- va nagrada (učiteljica Mojca Zakošek), Aleksandra Conra- di, druga nagrada, (učiteljica Mojca Zakošek). Saksofon: Vilko Kroflič, tretja nagrada, (učitelj Peter Kruder). Klari- net: Gaber Marolt, tretja nagra- da (učitelj Franc Zupane). Har- monika: Dušan Cvahte, tretja nagrada, (učitelj Zoran Kolin). Slov. Konjice: Flavta: Ber- narda Leva, pohvala (učitelj Sandrine Zemljak). Klarinet: Marko Brdnik, pohvala (učitelj Olga Zbičajnik). Harmonika: Ivica Obrul, druga nagrada, Petra Brdnik, tretja nagrada, Andrej Vodopivec, tretja na- grada, (učiteljica vseh Bojana Matavž). Šentjur: Harmonika: Matevž Brodej, druga nagrada, (učitelj Bojan Draksler), Jasna Dreš- ček, tretja nagrada, (učiteljica Romana Javjšovec). Šmarje: Flavta: Eva Škrirya- rič, druga nagrada, (učiteljica Karla Škarpa-Polšek). Harmo- nika: Maja Fir, druga nagrada, (učitelj Roman Drofenik). Velenje: Flavta: Daša Zore, druga nagrada, (učitelj Rudi Pok), Mišela Mavric, tretja na- grada, (učiteljica Alenka Gor- šič), Špela Močilnik, druga na- grada, (učitelj Rudi Pok), Jer- nej Marinšek, druga nagrada, (učiteljica Alenka Goršič). Kla- rinet: Janez Mazej, druga na- grada, (učitelj Franc Vrzelak), Matjaž Emeršič, druga nagra- da, (učitelj Ivan Marin), Bošt- jan Mesarec, druga nagrada, (učitelj Ivan Marin), Bojan Ze- me, tretja nagrada, (Ivan Ma- rin). Oboa: Tanja Petrej, prva nagrada, prejela vseh možnih sto točke, (učitelj Stojan Doku- zov), Jure Volk, prva nagrada, (učitelj Stojan Dokuzov). Hcir- monika: Irena Petrič, tretja na- grada, (učitelj Silvana Gor- janc). Žalec: Harmonika: Rok Gaj- šek, tretja nagrada, (učitelj Magan Kozmus). MP Iščemo dobrega gospodarja! Nepremična kulturna deillščlna Ima aomlcll, ne pa perspektive Slovenska dežela je bogata s kulturno dediščino, celjsko območje pa odlikuje veliko število kulturno-zgodovin- skih spomenikov kot dokaz, da so se tukaj križali poti in interesi različnih gospodar- jev. Da, to so bili gospodarji, ki jih je čas postavil v to vlo- go, stan pa jim je zagotavljal izvajanje tega statusa. Ko pa se danes oziramo na kultur- no dediščino, ki je ostala za njimi, smo lahko zaskrbljeni. Ne toliko nad številom že propadlih gradov, dvorcev in drugih objektov nepre- mične kulturne dediščine, ampak zaradi tega, ker so še obstoječi objekti ogroženi bolj, kot bi si zaslužili in kot bi si to želeli mi, ki smo že bili Evropa, pa bi zdaj to spet radi postali. Problem je namreč v tem, da za mnoge objekte ni pra- vega gospodarja oziroma da jih občine, ki jih imajo na svojem ozemlju, še vedno ne morejo ah nočejo jemati res- no. Z drugimi besedami, ne vedo, kaj bi počeli z njimi, kajti dolgoletno pojmovanje te dediščine kot simbola ne- gativne zgodovine sloven- skega naroda je pustilo pre- hude posledice. Grajski ob- jekti so ostali brez gospodar- ja, le tam, kjer so bili še do- volj reprezentativni, se jih je polastila oblast za svoje pro- tokolarne namene in javnost - ne domača in ne tuja - ni imela od njih ničesar. Tisti, ki se niso povsem sesuli, so se spremenili v domove osta- relih ah pa v druge, prostor- sko večinoma neprimerne socialne ali zdravstvene ustanove, zavode. V mnogih so imele kmetijske zadruge skladišča umetnih gnojil, ne- kateri so sluzih kot vinske kleti ah skladišča. Zelo redki so v slovenskem merilu tisti objekti, za katere so se zavze- la posamezna podjetja in jih vključila v »svoj predmet po- slovanja«, ker je pač šlo za profane objekte. Sakralni so doživljali v idejnem pogledu enako usodo, »s^ so bili na strani enakega idejnega na- sprotnika ali grešnika«, toda zanje je vs^ skrbela Cerkev. Zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine so že pripravili mnogo uporabnih gradiv, če bi občine hotele kaj pametnega početi s temi častitljivimi starci, ki v ob- novljeni funkciji lahko pov- zročijo pravi preporod zase in za okolje. Toda tudi spo- meniško varstvena služba se bo morala še bolj usposobiti za te operativne naloge, če- prav je že zdaj zelo obreme- njena, ker ji zakon o varstvu naravne in kulturne dedišči- ne nalaga številne obvezno- sti. Prav gotovo bi se to stro- kovno službo dalo s čim raz- bremeniti; lahko bi poeno- stavili zamudne birokratske postopke, tudi z urbanisti in drugimi, ki se ukvarj^o s prostorom, bi se dalo ustrezno dogovoriti. Skrat- ka, spremembe zakona so napovedane, prav bi bilo, da bi jih speljali v najbolj pro- duktivno smer. Mnogi zavo- di bi potrebovah tudi ustrez- ne kadrovske okrepitve, saj so minili časi, ko so spome- niškovarstvene delavce pe- jorativno označevali kot ti- ste, ki rešujejo ostanke pro- padlega in v bodoče nepo- trebnega sveta. Danes je za- gata bolj v denarju. V deželah in političnih si- stemih, kjer so svojo dedišči- no znali spoštovati kot zgo- dovinsko kontinuiteto, iz ka- tere se črpa življenjski sok samobitnosti, in ne kot ide- ološki izgovor za malomar- nost in sprenevedanje, daje- jo ti stari in častitljivo lepi objekti dobiček (razen red- kih izjem, kjer država z na- tanko določenim namenom subvencionira njihov obstoj in delovanje). Za vedno so ostali del narodove zavesti in narodnega gospodarstva. Da so nekateri postali ruševina, je bila kriva le letalska bom- ba v eni od svetovnih vojn, sicer pa so svoje življenje ži- veli dalje in nobena oblast jih ni hote obsojala na smrt. Ta naša dediščina je tudi moralna dediščina. Zato jo je treba negovati po dveh po- teh: najti ji je treba mesto v tem prostoru in omogočiti stroki, da ji na temeljih bla- gostanja družbe vrne njen pravi sij^. Bogastvo vendar mora zasijati! Med kopriva- mi in votlimi domovanji ne- topirjev bogastva seveda ni. DRAGO MEDVED Orilideje v Zaicu f*o več kot letu in pol se je v Žalcu ponovno predstavila dramska skupina Žarek, ki deluje v okviru Svobode. Pod vodstvom režiserja Šte- fana Žvižeja so mladi igralci zaigrali lahkotno komedijo hrvaškega dramatika Iva Brešana Orhideja. Režiser se je z igralci in delom spoprijel že ob koncu lanskega leta in je imel pri delu kar precej težav. Najbolj zamudno, ven- dar tudi prijetno, je bilo dela- ti s skupino mladih igralcev, med katerimi jih je večina prvič spoznala vso privlač- nost odrskih desk. Še okor- ne talente je bilo treba »bru- siti«, da bi bih sposobni zai- grati vlogo, ki je polna dovti- pov in šal. Dolgotrajno del je preizkušenemu režiser^ v veliki meri uspelo, saj . občinstvo videlo prikupn predstavo, predvsem pa d( bre mlade igralce, ki bod s kasnejšim delom lahko za grah še v mnogih, tudi zal tevnejših dramskih delih. Upamo, da v Žalcu ne b potrebno čakati več kot leto dni na novo premiero. Naj- večja nagrada za vse ustvar- jalce predstave z režiserjem Štefanom Žvižejom pa je vet kot sohdno zasedena velika dvorana kulturnega doma v Žalcu in dolg aplavz ob koncu predstave. T. VRABL ZAPISOVANJA Zakon konvertibilnega žanra Piše Tadej Čater Najnovejši film Davida Lyncha Wild at Heart se zač- ne s prižigom cigarete Mari- bora in brutalnim umorom črnega prisklednika, ki je »zatežil« Lulu (Laura Dern). Sailor Ripley (Nicolas Cage) mora zaradi tega v zapor za dve leti, kar je razmeroma malo. Toda, ker je branil čast ljubljene ženske in ker je umor storil v samoobrambi to spet ni tako zelo malo. Blue Velvet, predzadnji Lynchov projekt se začne z odkritjem odsekanega uše- sa, ki ga na sprehodu n^jde Jeff (Kyle McLahlan, ki ga v Twin Peaks gledamo kot agenta FBI), kar vodi v na- daljnje dramaturško zelo koncipirane zaplete oziroma, kar sproži vprašanje, čigavo je to odsekano uho? Twin Peaks so maratonska TV se- rija, ki se začne z odkritjem v vrečo zavitega trupla mest- ne lepotice Laure Palmer (Sheryl Lee), kar spet sproži dehkatno vprašanje, kdo je ubil Lauro Palmer? Vse troje skupaj ah vsi trije prvi kadri pa aphcirajo na Lynchovo sposobnost režiranja pilotov. Namreč, prvi, deveti in šest- najsti del je posnel Lyneh, vse ostale - delov je enaind- vajset - pa Mark Frost (glav- ni scenarist serije Hill Street Blues z začetka osemdese- tih, serije, v kateri je mrgole- lo čudežnih Ukov in junakov ter »nenormalnih« zapletov). In v vseh uvodnih kadrih na- štetih dveh filmov in TV se- rije gre za umor. Ali drugače, vsi trije pro- jekti se začno zelo škanda- lozno in prepričljivo. Toda v obeh nimih je to nasi^ zreducirano (v nadaljevaiM seveda) zgolj na enega jui^ ka. Konkretno, v Wild at H, art je glavni nosilec violen nosti Hary Dean Stanton, j mora po naročilu Luhne m, tere ubiti njenega ljubimi Sailorja Ripleya - mimogn de, Luhno mater igra r\jei dejanska, torej realna nu Diane Ladd. V Blue Veh je zlo osredotočeno na t sam subjekt, na psihopt skega Franka (Dennis Hi oper), kar pomeni, da je tvn vse ostalo, kar zadeva koli k^ nasilnosti in brutalnoi stvar ali Harryja Deana Staj tona oziroma Luline matei Mariette ali omenjenei Dennisa Hooperja. V TVvi Peaks pa je teh nosilcev ve Ali drugače, vsak prebivali tega severozahodnega seve noameriškega mesteca je ti ko ali drugače vpleU v umor Laure Palmer ali, vsaj potencialni morilec, i rej osumljenec. Konec koi cev to ni prizanešeno ni agentu FBI Cooperju ni članom Laurine družine. Brez dvoma je to servin nje mnoštva morilcev a osumljencev stvar Mark Frosta, kar navsezadnje pi trjuje njegova serija Hi Street Blues. Toda odgovor nost za morebiten neuspeh serije (kar se hvalabogu i pripetilo; kar se niti ni moi pripetiti) bi nosil samo D vid Lynch. Tako kot je pra zaprav samo njegova zasl ga, da je serija označena Jo zelo uspešna, pa čeprav je p žiral, kot že rečeno, sam njene tri epizode. To se | hoteh ah ne pri seriji zCi pozna. Namreč, Lynch a vzemimo za primer deveti del serije, spusti pod površ. no fabule oziroma poišče nt ko elementarno slik - v konkretnem primeru pi vezano z Laurinim umoroi - katere se drži vse do konca. Je ne izpusti, kar ima na neld drugi ravni ti. žanrske po- sledice: zapadanje v psiholo- ški horror ah bolj točno, v Fowlesovsko morbidno psihologijo. Torej v žanr, la je nekje vmes med hitcho- kovskim thrillerjem in strot kovno psihološko študijm v žanr, ki že a priori zagotav- lja uspeh. V tak žanr, ki ne odvrača niti intelektualcev niti recimo povsem prepro- stih ljudi. V konvertibilen žanr, skratka. 21. MAREC 1991 - STRAN 11 turizem na vasi ni samo icmečici turizem f(oi da se sramujemo lepot našega podežeUa ^jia izmed možnosti za večji turistič- utrip Slovenije in tudi našega ob- Zočja so tako imenovane počitnice na "5;, ki pa jih ne gre izenačevati zgolj janečkim turizmom. Kmečki turi- fgm pravzaprav le del tega sklopa. jje5 pa je, da smo v preteklosti počitni- ^ pa vasi kot eno izmed možnosti za jobro trženje povsem zanemarili. Veli- pomembnejša je bila zidava vehkih 0ističnih kompleksov in hotelov na ^q}j ali manj ponesrečenih lokacijah, pdi tu smo hoteli biti veliki, pa se zdaj to maščuje. jVa našem območju je možnosti za počitnice na vasi zares veliko. Kdo pj-avi, da ni dobrih vaških gostiln, \-katerih lahko gostom ponudijo do- mačo hrano, pa še prenočišča povrhu? Možnosti za lepe izlete, športno aktiv- nost, lov, ribolov in še kaj je nešteto, v regiji pa je tudi mnogo zgodovinskih znamenitosti, da o naravnih lepotah niti ne pišemo posebej. Je pa res, da vse te stvari premalo poznamo, če pa KOMENTIRAMO jih že, jih nikakor ne znamo propagira- ti, kaj šele prodajati. Za uspešen zače- tek turizma na vasi bi potrebovali kvečjemu nek^j več zasebnih sob in iznajdljivosti. Pri tem bi lahko po- membno vlogo odigrala turistična dru- štva in ne nazadnje tudi številne zaseb- ne turistične agencije. Na prste bi lah- ko prešteli tiste, ki skrbijo tudi za to, da bi v svoje okolje pripeljale čim več ljudi od drugod. Zaenkrat je bilo pač donosnejše organizirati razne izlete po domovini in tujini. O turizmu na vasi nam doslej ni bilo treba razmišljati, prepričan pa sem, da bodo mnogi kaj kmalu spoznali, da se tudi tu obeta možnost za zaslužek. V Avstriji in Nemčiji so že zdavnaj, in to se jim sed^j obrestuje. Ne nazadnje so temu prilagojene vse akcije, s katerimi v teh dveh državah pozivno ljudi, naj letos raje ostanejo doma, pa čeprav pozivi vsaj delno izhajajo tudi iz nič k^j rož- natih političnih razmer v svetu. JANEZ VEDENIK Pridoliitve na Golteli Na Golteh so v začetku tedna krstili dva nova tep- talna stroja, ki naj bi v prihodnji sezoni prispevala, da se bo 45 ha smučišč uredilo za ugodno smuko v naj- krajšem času. Zaradi pogostih okvar so namreč imeli delavci veliko težav pri urejanju smučarskih prog. Teptalna stroja Leitner, ki imata najsodobnejšo komp- jutersko opremo, sta veljala skoraj 500.000 nemških mark, dobili pa so jih pod ugodnimi pogoji. Ko bo postavljena nova trisedežnica in bo tudi smučarskih prog več (to naj bi se zgodilo že prihodnjo sezono), naj bi dobili še en podoben teptalnik, seveda pa so moči usmerjene tudi k nabavi snežnih topov in predvsem razširitvi turističnega centra za kar so že pripravljeni načrti in projekti, katere je moč videti v hotelu. EDI MASNEC Celjani se premalo zanimajo za planinstvo ZgornJesavInJčanI šesti ¥ Sloveniji v Sloveniji je bilo lani v planinska društva vključenih 5 odstotkov obča- nov. Organizirano planinstvo je bilo v celjski regiji najbolj razširjeno v občini Mozirje, kjer je zajelo blizu 11 odstotkov občanov, najmanj pa v Šentjurju, kjer se jih je na ta način povezovalo manj kot 2 odstotka. Za Mozirjem so se zvrstile občine Žalec, Velenje in Laško s po 8, in 6 od- stotki, nato Celje s 4 odstotki. Sloven- ske Konjice s 3 in Šmaije z 2 odstotko- ma. V slovenskem merilu je znova pr- va občina Ravne, kjer je vsak četrti občan član planinskega društva, Mo- zirje je napredovalo s 7. na 6. mesto, na zadnjem mestu, z manj kot odstotkom, pa se je znašla Lendava. Med 56. slo- venskimi občinami je Žalec na 14. me- stu, Velenje 16., Laško 17., Celje na 26., Slovenske Konjice na 29., Šmarje na 43, ter Šentjur na 45. mestu. Seveda je pri tej razvrstitvi treba upoštevati raz- Učno dolgo planinsko tradicijo ter raz- mere na posameznih področjih. Lani je bilo na celjskem območju ustanovljeno eno novo planinsko dru- štvo, v Vinski gori. Po ugotovitvah Planinske zveze Slovenije pa se je šte- vilo planincev v republiki zmanjšalo za skoraj desetino. Med društvi z naj- večjim upadom omenjajo Vransko, Radeče ter Šentjur pri Celju, kJer se je članstvo prepolovilo. Ponekod v Slo- veniji pa se je število članov celo ob- čutno povečalo: v Zrečah kar za 68 odstotkov ter na Polzeli za četrtino. Med društvi, ki nzgboli, skrbijo za planinski podmladek, so zlasti Želez- ničar iz Celja, Velenje in Prebold, v ne- katerih kr^ih pa jih je med osnovno- šolci glede na število osnovnih šol v okoUšu občutno premalo: tako v Pla- ninskem društavu Celje, v Gornjem Gradu, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Zrečah, Šentjurju pri Celju, Šoštanju ter na Vranskem. V Planinski zxezi Slovenije tudi ugotavljžOo, da je razširjenost planin- stva v Celju in Slovenskih Konjicah nepričakovano nizka. Zaradi strukture prebivalstva bi v primerjavi s sosednji- mi občinami namreč pričakovah bolj- še rezultate. BRANE JERANKO Novosti za društva in taifse pogovor z Robertom Klemenakom, predsednikom ZSTZ I Robert Klemenak je novi predsednik Zgomjesavinj- siie turistične zveze. I Funkcija te zveze je, da po- vezuje turistična društva in prenaša njihove interese navzven do vseh dejavnikov v turizmu, ki delujejo v obči- ni Mozirje. »Delo v turistični zvezi je zasnovano na prostovoljni osnovi, člani novega pred- sedstva pa se vsi profesi- onalno ukvarjajo s turiz- mom. Menite, da se bo na takšen način povečala učin- kovitost zveze? »Zveza bo bolj učinkovita, te bodo v izvršnem odboru ljudje, ki preko turističnih agencij ali gostinskih organi- zacij delujejo v doUni.« »Znano je, naj bi bil turi- lem vodilna dejavnost obči- u Mozirje. Kaj menite, bo- i) vsa prizadevanja posa- oeznikov obrodila sadove? »Letos bo malo težje zara- di lanske poplave, ki je po- škodovala veliko infrastruk- ture v mozirski občini, od cest do turističnih objektov. Sami se zavedamo, da bo za- radi skorcO neprevozne ceste Ljubno-Luče težko pripelja- ti goste v Zgornjo Savinjsko dolino. Preko turistične zve- ze bomo poskušali doseči iz- gradnjo te ceste. Poleg ceste so uničeni tudi nekateri pri- reditveni prostori za tradici- onalne prireditve, saj je veči- na le-teh ob Savinji.« »Ste tudi član izvrinega 'veta občine Mozirje, zadol- ^hi ste za področje turiz- ■»a. Obe funkciji se gotovo •lopolnjujeta?« »To je samo pozitivno, s^aj "om lahko preko občinskih organov na turistično zvezo prenašal, kaj se bomo dogo- varjali v izvršnem svetu. Na takšen način bo delovanje zveze in društev lahko uspešnejše.« »Kakšni so načrti Zgor- njesavinjske turistične zveze?« »Kot sem že omenil, bomo poskušali doseči izgradnjo ceste Ljubno-Luče, sodelo- vali bomo pri organizaciji tradicionalnih turističnih prireditev in se vldj učili v iz- obraževanje otrok v osnov- nih šolah, organizirali bomo turistične ekskurzije za otro- ke in turistične delavce. Za- vedam se, da bo naloga pred- sednika v letošnjem letu pre- cej težka, vendar upam, da se bodo stvari premaknile na bolje, sicer ne bi prevzel te naloge.« »Tudi na turističnem po- dročju se obetajo razne za- konske spremembe...« »Pripravlja se nov zakon o društvih, ki bo verjetno do- dobra spremenil funkcijo posameznih društev, torej tudi Zgomjesavinjske turi- stične zveze. Sprememba bo tudi na področju turističnih taks, saj se ravno tako obeta nov zakon o taksah. Nasploh pa sedaj najbolje delujejo ti- sta društva, ne mislim le tu- rističnih, ki im^o ozko in te- meljito začrtane plane dela. Na takšen način bo poskuša- la delovati tudi Zgomjesa- vinjska turistična zveza.« URŠKA KOLENC Brez urejenih cest ne bo napredica Brez dokončno saniranih •^st in urejene infrastruk- ture ne bo nič z uspešnim fazvojem turizma, so po- udarili turistični delavci *ozirske občine na nedavni '^tni skupščini Zgomjesa- ''injske turistične zveze. Zgornjesavinjska turistič- J3 zveza deluje že petindvžg- let, povezuje turistična društva v posameznih krajih prenaša interese teh dru- na občinske upravne in ^šilne organe. Tudi letos ^ zveza pomagala pri orga- J^ciji tradicionalnih turi- ^^tnih prireditev, med kate- ^ sodijo Od lipe do pranger- Na Rečici, Flosarski bal na ^ubnem. Lučki dan v Lu- in Čebelarski praznik ' Gornjem Gradu. Vendar zaenkrat še nihče točno Ve, kaj bo letos s temi pri- selitvami, saj je Vrbje, kjer pripravljajo Flosarski bal, popolnoma uničeno zaradi poplav, prizadet je Savinjski geO, tudi cesta med Ljubnim in Lučami še ni urejena... Težave Zgomjesavinjske turistične zveze nastaj^o tu- di zaradi tega, ker delo čla- nov v društvih in zvezi teme- lji na prostovoljnem delu. Letos bodo v zvezi večji po- udarek namenih izobraževa- nju otrok na področju turiz- ma, pozornost pa bodo po- svetili tudi urejenosti posa- meznih krajev. Novi predsednik Zgomje- savinjske turistične zveze je postal Robert Klemenak, ki je pri izvršnem svetu občine Mozirje zadolžen za področje turizma. Klemenak je napo- vedal, da bodo o razvoju tu- rizma v prihodnje razpravlja- li tudi delegati v občinski skupščini. U. K. 12. STRAN - 21. MAREC 1991; NAŠI KRAJI IN U lejemski živ žav v Petrovčali z letošnjim Jožefovim sejmom, ki je bil v torek v Petrovčah, so organiza- torji, to pa je bila temelj- na zadružna organizacija Petrovče, zelo zadovoljni. Spet je Petrovče in sejem obiskalo preko dva tisoč ljudi, prodaja je tekla na okoli sto stojnicah, za pro- dajo pa so kmetovalci in drugi obiskovalci nameni- li 400 komadov stare kme- tijske mehanizacije. Razen starih strojev in opreme je bilo mogoče ku- piti tudi povsem novo opremo, poleg tega pa so številni obrtniki ponujali izdelke za potrebe kmeto- valcev in vrtičkarjev. Veli- ko obiskovalcev so priteg- nile demonstracije Tehno- stroja iz Ljutomera, Roži- čevi iz Zakla so prikazovali delovanje luščilca koruze, nekaj novosti pa je prikazal tudi šempetrski Sip. Silna gneča je bila spet pred stojnico prodajalke iz Vrhnike, ki je ponujala se- mena in zdravilna zelišča, ponudbo pa so dopolnili še delavci sadjarstva Mirosan s prodajo sadik. Da postaja sejem vse bolj prireditev kraja in ne le zadružne or- ganizacije dokazuje tudi stojnica Savinjskega maga- zina, s posebno dobrodel- no akcijo oziroma srečolo- vom pa so se vključili tudi tamkajšnji duhovniki, ki so s prodajo srečk zbirali denar za nabavo zvonov v Petrovčah. Tako kot na vsakem sejmu pa tudi Jo- žefov sejem ni minil brez številnih kramarjev. Živinorejski sejem, ki so ga letos prvič organizirali, je bil bolj skromen. Morda zaradi hladnejšega jutra po deževni noči ali še bolj ver- jetno zaradi tega, ker pre- prosto ni živine za prodajo. Največ težav so organiza- torji imeli letos zaradi pre- majhnega prostora. Zani- manje obiskovalcev, kup- cev in prodajalcev je veli- ko, zato v prihodnje razmi- šljajo o tem, da bi uredili večji sejemski prostor, morda na petrovški gmajni. Prvič letos so v sejemsko ponudbo dodali še ocenje- vanje suhomesnatih izdel- kov, tudi to bodo v Petrov- čah še razvijali v prihod- njih letih. Ponovno so se v Petrovčah izkazale tudi kmečke žene, ki so proda- jale domač kruh, pecivo, potice in salame, zaloga pa je pošla v dobrih dveh urah. jg FRIZERSKI SALON SAŠA KRAJŠEK SVET NOVIH PRIČESK Šlandrov trg 39, Žalec Imate ambicije na področju fostinsko - turistične dejavnosti? elite vrhunsko kakovost? Želimo, da v čudovitem okolju, kjer se prepletata zgodovina in kutura naroda uresničite svoje ideje in hotenja GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE objavlja po sklepu Zbora delegatov z dne 4. 3. 1991 ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV ZA GOSTINSKO - TURISTIČNO DEJAVNOST V PROSTORIH GRAŠČINE VRBOVEC, NAZARJE 22 Predmet oddaje so kletni prostori v izmeri 250 m^, z dodatno možnostjo najema prostorov v pritličju - okrog lOOm^ Nudimo vam prostorsko možnost ureditve parkirnih prostorov in vrta ob sotočju rek Savinje in Drete. Dodatne inf.: tel. 831-716. Ogled prostorov po dogo- voru. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Nazarje, Nazarje 22, 63331 Nazarje. BABI?. 21. MAREC 1991 - STRAN 13 REVIZIJA RUMENEGA CE n/liško, piši! Ceje novinarstvo eden od fiajboH očitnih indikatorjev /.jvilizcicijske stopnje neke ^žbe, si moramo priznati, iasmo za obljubljeno Evro- po še vs£{i... Čas torej, ko se ffemo neko pomladno bur- \\iazno revolucijo. Učna leta parlamentarne demokracije 00 mačji kašelj, še posebej, ^ imamo v mislih vseh 256 ^soč kvadratnih kilometrov ozemlja nekdanje Jugoslavi- je, Ve se, da je še neke{j let nazaj na tem prostoru veljala le ena in edina »resnica«, ki leje nato razcepila na šest in Yeč polresnic. Z medijsko vojno kot razumljivo posle- dico kipečega nacionahzma je vsako od plemen na svoji strani administrativne meje padlo v trans: v prvem stadi- ju so bila obče slepa, v dru- gem presenetljivo gluha in v tretjem zloglasno tiha. Z redkimi izjemami seveda, ici niso postala pravilo, am- pak patološki primer za vzgled tistim, ki so to šele nameravaU postati. Poleg te- ga, da je vsaka od teh mani- pulatorskih strategij imela svojega političnega sponzor- ja, je vsem tovrstnim pro- dukcijam enako tudi to, da so si kapital ustvarjala zgolj m samo na račun pometanja tujega dvorišča. O kakšni no- vinarski avtonomiji je zato smešno govoriti. Ce smo iskreni, je temu pojmu zaenkrat najbhžje prav slovensko novinarstvo. 'Na prvem preizkusu ti. ne- odvisnosti, ob volitvah torej, 1 je med mediji, ki sijih je ta- irat lastila še bivša SZDL, le mdkim uspelo zamenjati ko- W- Večina tega ni bila spo- sobna, nekateri pa so to po- lteh namerno, s^j so grešno računali na politični prožit. Vnovonastalih pogojih so se nekateri, in med njimi je vse- kakor prednjačila TV Slove- nija, hoteli odkupiti za slab rating pri novem režimu. Na vso srečo ni bilo prevelike vneme in z oblastniškimi grožnjami o podržavljanju teh medijev seje večina njih začela obnašati nadvse opo- zicijsko. Režimu je nato kaj kmalu uspelo podjarmiti HTV koncern in z njim TV kot medij z največjo manipu- ktorsko močjo. Seveda ni ilo brez zapletov, je pa šlo, ieprav manj elegantno, kot Je to uspelo HDZ-ju na HTV. In na HTV je šlo za čistko v pravem pomenu besede, tudi na nacionalni podlagi, kar na TVS ni bilo potrebno, iepravje tudi tu beseda čist- ka kar primerna oznaka. Nje- ii inscenatorji, ki so zagotav- ljali demokratičen postopek, so se ravno zaradi tega za- pletli. Teze in zakoni o ob- veščanju, ki trenutno burijo duhove in strah pred podr- žavljanjem medijev in trans- formacijo neposlušnih novi- narjev v ubogljiv aparat oblastniških portparolov, v n^bolj surovi obliki pome- nijo tisto, zaradi česa se je zgodil Beograd. Miloševičev Goebels sta bila Mitevič (tvb) in Minovič (Politika) s svojimi vazali. Novinarj so morali »poročati« tisto, kar je bilo v interesu države in velikega vožda. Mimogrede, upor opozicije, ki ga nekateri enačijo s tem, da se je zopet zgodilo ljudstvo, ima kratke noge. Namreč, ni šlo ravno za to, da bi si vsi naenkrat zaželeh »novo resnico«, am- pak bolj za to, da bi v TV informativnih oddajah nekaj sekund namenili tudi opozi- ciji, ki resda trobi v isti rog kot oblast, le da nekoliko manj rdeče. In to, če hočete, ni nova znanost, ampak le druga plat veljavne resnice. Dobro je, da je beograjski masaker sprožil verižno uredniško rošado, ni pa vzpodbudno, da so se zame- njala le imena, ne pa tudi ideološki pogledi. Kaj take- ga je bilo tudi neumno priča- kovati, in če v kratkem ti no- vi medijski leaderji ne bodo oblekli vojaške uniforme, je v doglednem času mogoče pričakovati reprizo ti. beo- grajskih dogodkov. Medtem si na Hrvaškem oblast lahko čestita za novi- narsko poslušnost Seveda je nekaj neubogljivih tujkov, toda moč HTV prekaša še ta- ko negativne pisarije v tisku, predvsem tistem, ki je v za- sebnih rokah (ST ali Glo- bus). Da je TV res »padla«, dokazuje tudi imenovanje Antuna Vrdoljaka, bivšega podpredsednika vlade, za di- rektorja HTV, njen bivši prvi človek Hrvoje Hitrec pa je šel za ministra za informira- nje. Za pluralizem »objektiv- nega novinarstva« se tako v razpadajoči državi ni bati. Dokler pa ne razpade, bo vredno spremljati eksperi- mentalno oddajanje najbolj- še informativne oddaje daleč naokrog. Pravijo ji Yutel. No, da o Rumenem Ce niti ne govorim. Novo iz pogorišča Prvo nadstropje objekta NT - RC na Trgu V. kongre- sa 3 a bo po obnovi po poža- ru v celoti namenjeno radiu. Delavci Ingrada hitijo z deli, ki bodo predvidoma konča- na konec aprila ali v začetku maja. Poslej bodo radijcem na voljo trije studii, oziroma glavna in pomožna režija ter montimica. Tudi prostor za fonoteko bo nekoliko večji. Študiji in drugi prostori v radijskem delu hiše bodo zgrajeni po predpisih, ki ve- lisgo za radiofuzijo po. evrop- skih normah. Tako bo nova režija A usposobljena emiti- rati program 24 ur na dan. To pomeni, da je obnova študi- jev zastavljena dolgoročno. Ob studiih bo tudi razdelilni- ca z laboratorijem za redno vzdrževanje aparatur in opreme, ki bo prav tako nova. Do zaključka gradbenih del bo novinarski del kolek- tiva, ki ima svoje prostore nad bodočimi študiji še mo- ral požirati prah in poslušati udarce kladiv. Vse zato, da bi bilo potem lepše in bolj sodobno. Tako menita tudi skupinovodja Ingradovih delavcev Alojz Petre (na levi) in Milan Kugler s projektom klima naprav (desno) s svoji- ma delavcema na sredini. MPl Z uredniške mize ali v urednišica ušesa v ponedeljek, 18. marca smo oživeli nekdanjo rubri- ko za stik s poslušalci RC. Poslej bo tako vsak ponede- ljek ob 10.30 uri, ko se bova z Natašo Gerkeš izmenjava- la pred mikrofoni, posluša- la vaše pripombe, kritiko in tudi pohvale. Prvič sem dežural podpi- sani in v moja ušesa je letelo kar nekaj pohval, pa tudi kri- tične pripombe. Poslušalka Marjana si je želela oddajo, v kateri bi kaj več spregovo- rili, kako z zemljo, vodo in mrakom, predvsem k^ sejati m kaj saditi, glede na to, da je zemlja že zelo zastrup- ljena. Poslušalka Nadja je poh- valila Rumeni CE in našo mlado »gardo«, ki to kon- taktno oddajo ureja, lepe be- sede je namenila tudi Petko- vemu mozaiku, za rubriko Po željah pa je predlagala, da izmenjaje ob petkih vrtimo domačo, slovensko zabavno glasbo in drugo, jugoslovan- sko in tujo. Pa seveda, da bi imeli čimprej nočni pro- gram. No, imeU bomo, ven- dar najprej jutranjega, tu in tam pa tudi večemonočnega. Enega smo letos že imeli, drugi pa se obeta v soboto, 23. marca. Tudi poslušalec Viktor, ki je že v pokoju, je pohvalil Rumeni CE, potožil, da vrti- mo še vedno preveč angle- ških popevk in sploh anglo- fonske zabavne glasbe na škodo domače, tudi narod- no-zabavne ter predlagal konkretno temo - o stano- vanjski problematiki, o od- kupih stanovanj in podob- nem. Za predlagano temo ne bo problema, za narodno za- bavno glasbo pa smo ga po- sebej napotili na poslušanje ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure. Poslušalka Špela se je predstavila za pripadnico starejše generacije, ki bi rada tudi dopoldne v radijskem sporedu prisluhnila evergre- enom. Naša sodelavka Luci- ja ji je še isti dan popoldne ustregla, upam le, da je ever- greenčke sUšala. Vsekakor smo lahko vese- h, da se je naša kontaktna rubrika za stik s poslušalci obnesla, da bomo od petih minut morali preiti vsaj na desetminutno dolžino, v ka- teri bomo sprejeU štiri ali pet klicev in povedali, kakšne preobleke za radijski spored pripravljamo v domači hiši. P. S. Skoraj bi pozabil. Pr- va nas je poklicala desetlet- na Mojca, ki si je zaželela otroških oddaj že zgodaj zju- traj, kmalu po 6. uri. Ona je takrat že pokonci in bi ji otroška oddaja pregneda ju- tranji dolgčas. Mojci zaen- krat tako zgod^ lastnih od- daj še nismo obljubili, sem pa prepričan, da bomo nanjo mislili, ko bomo načrtovali jutranje oddaje RC. Mojca, to bo še letos, veš! Srečno do prihodnjič, ko bo z vami Nataša MITJA UMNIK odg. urednik RC ŠKRATKI Kamilo Loren ci- Vse- stranski, sicer pa pred- vsem radijski napovedo- valec, je poln idej. Ne le pred mikrofonom, tudi si- cer jih neprestano produ- cira na redaktorsko mizo. Ena je boljša od druge in če se iz lanskega poletja spominjate njegovega in- špektorja Martinčka, bo- ste škratkom verjeli, ko pravijo, da je Kamilo od TTieo Bostič-Natančni s svojim žametnim gla- som osvaja srca Celjank in Mariborčank preko ra- dijskih valov. V radijski hiši pa s svojim čutom za red in disciplino tu in tam komu kravžlja živčke. Škratki se hihitajo. ^ ^ ^ Mitja Tatarevič-Mičo seje vrnil iz nekajdnevne spe- cializacije v Ljubljani v rodne kraje. Prvi večji tehnični podvig po vrni- tvi Je prenos iz šentjur- skega sex shopa. Mičo je bil nenadkriljiv. ^ ^ -ii Matjaž Marinček je nova tehnična pridobitev naše- ga studia. Če še nimamo novih magnetofonov ima- mo novega pripravnika, ki se hitro uči in obeta, da bo k^j iz njega. Le tako naprej, pravijo škratki. ^ -Cr Novi boss tehnikov je Sa- šo Matelič, medtem ko Bojan Pišek ordinira v svoji zidanici na Dolenj- skem. Sešov delovnik se je z začasno funkcijo po- daljšal za precej ur, škrat- ki pa ugotavljajo, da Bo- janu ne bo treba zardevati ob delu namestnika. -i^ it ^ Frančku Pungerčiču je pred dnevi ušel Beli za- jec, pa ga je šel iskati v Sarajevo, na smučarsko prvenstvo novinarjev Ju- goslavije. Držimo pesti, da bi pokazal novinarski srenji kako smučati. RADIJSKI OPOMNIK! Danes, v četrtek, in jutri še lahko v Mavrici prisluh- nete žrebanju potnic za izlet 100 kmečkih žensk na mor- je. V soboto pa vas bomo v Mavrici povabili v Plani- co, od koder se bo neposred- no javljal Robi Gorjanc. Več o Planici berite v posebnem prispevku na radijski strani. V soboto, 23. marca, smo se odločili imeti podaljšani radijski spored. Obarvan bo športno, saj se namerava De- an Šuster odpraviti v Slo- venj Gradec, kjer bo roko- metno srečanje med domačo ekipo in ekipo RK Celje Pi- vovarna Laško. Ker pa bo bližajoči se vikend v zname- nju Planice, se bo od tam oglasil tudi Robi Gorjanc. Spored nameravamo podalj- šati do 21. ure, še prej bomo prenašali radijski dnevnik ob 19. uri. Torej - okoli 19.30 bomo spored nadaljevali ra- dijci radia Celje. Od popoldanskih oddaj vas v prihodnjih dneh vabi- mo k poslušanju ponedelj- kove, ko bo Nataša Gerkeš pripravila oddajo o numero- logiji. Numerologija je po iz- voru stara veda, že beseda sama pove, da je povezana s številkami. Zadnje čase jo vse pogosteje povezujejo z magijo in okultnim pome- nom številk. V zvezi s tem bo te dni v Celju tečaj iz nume- rologije, ki ga bomo obiskali in pripravili odd^o na to temo. V oddajah Pokličite in vprašajte, ki so na sporedu ob sredah dopoldne, bomo tokrat v studiu gostili bio- energetika Marjana Kneza iz Sevnice, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja. Opozarjamo vas še na ra- dijsko Mavrico, ki bo v četr- tek, 28. marca. Obarvali jo bomo z boksom. V petek se nam namreč v Celju obeta boksarski spektakel, ob 19. uri v dvorani Golovec. Že v sredo, proti večeru, bodo boksarji prispeli v Celje, v četrtek ob 12. uri pa bodo imeU tehtanje. Glavna zvez- da bo gotovo Miodrag Peru- novič, ki se ponaša z naslo- vom interkontinentalnega boksarskega prvaka. V Celju se bo pomeril z boksarjem iz Mahja, Bagom Yogo. Oba so- dita v kategorijo do 73 kilo- gramov. Perunovič bo maja v Baslu branil svoj naslov, zato bo tekma v Celju zanj ena izmed zadnjih v priprav- ljalnem obdobju na to sreča- nje. Sicer pa bodo v Celje prispeli še Zdravko Kostič, ki se bo dvobojeval s Franco- zom Remijem Duvergerjem, Dragan Kunovalo se bo po- meril s Portugalcem Bernar- dom de Olivierom, prvič pa bosta med profesionalci na- stopila Celjan Darko Gajanič in Ptujčan Miha Flajšar. V okviru boksarske revije bo tudi spremljajoči program, v katerem bo nastopil Bora Džordževič (Riblja čorba), pa narodnjak Zoran Kalezič, igralec Miroslav Radojčič in drugi. V Mavrici bomo po- zornost osredotočili na bok- sarje, jih pobarali o njiho- vem delu, prisostvovali nji- hovemu tehtanju, skratka, trudih se bomo biti zanimivi. NATAŠA GERKEŠ NT&RC v Planici V soboto in nedeljo bo na tetalnici v dohni Tamarja pod Poncami fmale 1. sve- tovnega pokala v smučar- skih poletih, ki se točkuje tu- za skupno razvrstitev sve- tovnega pokala v skokih. Ta vrhunski športni dogo- oplavo, kar si razlagajo s tem, da je deroča voda odnašala zgornje sloje oneshažene zemlje. V zvezi z gnojenjem vrtov pa prevladuje mnenje, da bi do- datna gnojenja s hlevskim gnojem prej škodovala kot ko- ristila vrtovom, ne bo pa od- več, če bodo vrtičkaiji dodali zemlji zrel kompost. Še n^bolj pa strokovnjaki priporočajo anaUze zemlje, ki jih bodo opravile ustrezne institucije. Na Celjskem je to Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje ah pa po- speševalne službe. Analizo zemlje priporočajo strokovnjaki tudi vsem tistim kmetovalcem, ki imajo travna- te ali njivske površine ob po- rečju Savinje. Tam, kjer je na travnato površino voda nano- sila mulj in droban pesek, sve- tujejo prebrananje površin. Kjer je prizadeta orna površina in je sloj ornice odnesen, je tre- ba površine preorati in pogno- jiti z mineralnimi gnojili, tako da bo mrtva plast zemlje po- novno aktivirana. Dopolnilno gnojenje (razen če analize tal ne kažejo drugače) ni nujno potrebno na obdeljinih zem- ljiščih, kakor je na kulturno, doslej normalno gnojeno zem- ljo naneslo nekco centimetrov nove zemlje (neoporečnega mulja, finega peska). Ta nane- šeni sloj se lahko zaoije in s tem zmeša z omico. Doslej normalno gnojeni travnati svet, prekrit s tanko plastjo ne- oporečnega mulja (do 3 centi- metre) tudi ni potreben poseb- nega gnojenja. Če pa zamujeni travniki doslej niso bili gnoje- ni, si bodo hitreje opomogli, če jih bomo spomladi pognojih z mineralnimi gnojih. Ta gnoji- la je potrebno dobro zabranati, da bodo prišla v travno rušo. Če je sloj nanešenega mulja neenakomeren, ga razporedi- mo s primemo vlečo, čim bo- sta vreme in tla to dopuščala. Gnojenje je nujno potrebno tam, kjer je odneslo določen sloj ornice, obenem pa je zara- di globine tal možna poglobi- Vsi tisti, ki vas podrobneje zanimajo ugotovitve strokov- njakov, se lahko udeležite javne predstavitve razisko- valne naloge: Vpliv onesnaže- nosti tal na nekatere rastline na območju občine Celje. Predstavitev bo v petek ob enajstih v veliki dvorani Na- rodnega doma v Celju. O re- zultatih raziskav bo celjsko javnost seznanil koordinator raziskav prof. dr. Franc Lob- nik z Biotehniške fakultete. tev ornice v doslej mrtvo nezo- rano zemljo, da bi tako nado- mestili erodirano plast rodo- vitne ornice. Posebno pozor- nost je treba posvetiti obnovi ornega sloja tal oziroma izbiri materiala za njegovo obnovo. Priporočamo ustrezne analize za ugotavljanje založenosti re- kultiviranih tal s hranili. Tako obnovljene površine je potreb- no ponovno zasejati. V takšnih primerih bo sanacija tre^jala več let in temu je treba ustrez- no prilagoditi tudi kolobar. Enako je treba ravnati tudi tam, kjer je večji ali manjši del ornice odnesen, navoziti pa je treba novo bolj ah manj surovo zemljo. Travnike z nanosi mulja do- bro prebranamo, ko so dovolj suhi. Tanjše nanose na strniš- čih ali neobdelanih njivah za- orjemo. Na njivah s posejjino pšenico pričakujemo poškod- be koreninskega sistema zara- di fizikalnih, kemičnih in bi- oloških procesov. Kmetovalci naj upoštevago navodila lokal- ne pospeševalne službe, ki bo za posamezne njive ocenila vr- sto poškodbe in dala ustrezna navodila. Kvaliteta življenja. se pozna po kmetil Na Vrhu nad Laškim so se sestali na prvem občnem zboru člani SKZ - LS po- družnice Vrh. Vanjo je vključenih preko 140 ljudi in teritorialno pokriva več kot tri petine občine Laško. Poročilo o dosedanjem de- lu, program dela za bodoče delo, volitve in aktualna pro- blematika na področju kme- tijstva so bile osrednje točke nedeljskega zbora. Prav slednja, ki je dajala ton tudi nadaljnjemu delu, je bila še posebej živahna, saj je v kmetijski zakonodaji še ve- liko nedorečenega in zato ni slučaj, da je dosedanji pred- sednik Slavko Seitl med drugim omenil negotovost, ki vlada med ljudmi - pred- vsem kmeti. Zato so se v iz- vršnem odboru stranke do- govorili, da medse povabijo ljudi, ki bodo znali ljudem povedati kar jih teži. Tako je beseda tekla na- mesto o Zakonu o zadrugah, ki je v fazi sprejemanja, o za- konih o vračanju zadružnega premoženja, o gozdovih, o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju in o privj, tizaciji. O vsem tem so ji^ odgovarjali predsednik ob« ne Laško Miloš Varšec, pre( sednik občine Šmarje p Jelšah Franc Potočnik j Štefan Domej, član gospj darske zbornice Avstrije Koroške Slovence, ki je udj. ležence pozdravil v imem Koroških Slovencev in me« drugim dejal, da med njiiJ vlada izredno zanimanje ^ razvoj Slovenije na gospo, darskem in političnem po. dročju. V nadaljevanju pa je omenil še to, da je slovensfc kmet v primerjavi z avstrn skim v težjem eksistenčnem položaju, dotaknil pa se je tudi vloge kmeta, po kate. rem se vidi tudi kvaliteta živ. Ijenja v pokrajini. Kritično so spregovorili tudi o del posameznih resorjev v oj činski vladi in delitvi delei proračuna, ki je namenjen: kmetijo. Po bogati razpravi so ; predsednico SKZ - LS p družnica Vrh izvolili Joži< Krašovec. VLADO MARO Letošnja pomoč zadnjič? Obnašamo se kot neizčrp- no bogata družba, je bilo slišati na zadnji seji šent- jurske vlade, ki je obravna- vala prošnjo melioracijske- ga odbora drameljske doli- ne za denar za letošnje prvo temeljito čiščenje. Kaže, da je ta denarna pomoč tudi zadnja, saj so rekli, da je de- nar, ki ga občina ima, name- njen predvsem za pridobi- vanje novih zemljišč še v drugih krajih občine. Lastnikom melioriranih in komasiranih zemljišč bodo letos še plačah čiščenje. Leta 1985 so v drameljski doUni s hidro in agromehoracijami meliorirah in komasirah 191 hektarov zemljišč in s tem pridobih nove njive ter nas- ploh večje možnosti za izra- bo zemlje. Za meUorireuio zemljo ni potrebna le pri- merna kmetijska obdelava, pač pa tudi vzdrževanje, si- cer se učinki izjemno dragih naložb izgubijo. Lastniki so vzdrževah svoje brežine. vendar pa bi se morale vsako leto očistiti tudi vodne rastli- ne iz jarka. Tega pa vsi niso počeh in se je nabralo tudi vehko mulja. Mehoracijski odbor dohne je šentjursko občino v začet- ku februaija zaprosil za de- nar za prva temeljita vzdrže- valna dela. Vrednost del, ki jih bodo opraviU letos, je 292 tisoč dinarjev, samo strojno odstranjevanje mulja iz jar- kov pa bo stalo približno 155 tisoč. BJ Pojasnilo Adi Pirtošek, zaposlen v jami Preloge in stanujoč na Trgu Edvarda Kardelja 3 v Velenju ni v nikakršni povezavi s člankom Doku- menti so izginili, ki smo ga objavih v prejšnji številki Novega tednika. V članku je govora o Adiju Pirtovšku iz Skornega, ki ni več zapo- slen v Rudniku lignita Ve- lenje. Določili gradbeno ceno Povprečna gradbena ceill za kvadratni meter stanov* nja, ki ne upošteva komunal- no ureditev in vrednost zem- ljišča, znaša v šentjurski ob- čini 10.451 dinarjev. V sosed- njih, šmarski in konjiški ob- čini je ta cena 11.164 oziroma 11.200 dinarjev. BJ Stelflina na poliodu Lastniki psov in mačk v konjiški občini morajo po- skrbeti za stalen nadzor svo- jih živali. Le tako je mogoče zmanjšati nevarnost, da bi se steklina razširila med njimi in s tem ogrozila ljudi. Konji- ški izvršni svet bo čez mesec dni pogledal, če je njegovo priporočilo zaleglo - če ne bo, bo sprejel stroge ukrepe. Veterinarska inšpekcija je lani v konjiški občini ugoto- vila 32 stekhh živah. Med nji- mi je bilo n^več hsic, vendar pa tudi dve mački. V letu dni so zabeležili tudi 56 ugrizov psov - podatek je za krjge brez območja Loč. Zaradi razširjenosti stekhne in ne- varnosti, da so okuženi tudi psi, so stroški zdravljenja pasjih ugrizov že pri najbolj blagih obUkah visoki. Prese- gajo 5000 dinarjev in to brez stroškov za bolniške odsot- nosti in izpad proizvodnje. Tudi cena zdravljenja pasjih ugrizov je - ob strahu pred razširitvijo smrtno nevarne stekhne, - rzizlog za ta poziv izvršnega sveta. MBP izobraževanje štirinožcev Ivan Polesnik, kije doma s Polzele, je že vrsto let znan kinolog. Skrbi za poučevanje vseh vrst psov, ima pa tudi svojo pisarno nemških ovčarjev, ki se imenuje Vimperška psarna. S svojimi psi je bil kar trikrat na svetovnih in enkrat na evropskem prvenstvu. Sedaj je v sodelovanju z društvom rejcev nemških ovčarjev iz Pesnice pri Mariboru pripravil začetni tečaj za vse vrste psov. Tacaj seje začel minuh teden in bo trajal tri mesece. Poleg tega vodi tudi nadaljevalni tečaj in treninge za tiste pse z vodniki, ki nastopsgo v obeh republiških hgah A in B. T. TAVČAR Bio dom za prijeten dom OžIvUen Pocajtov mlin na Teharski cesti Pred dobrimi tremi meseci je zasebni podjetnik Zdravko Bizjak v starem Po- cajtovem mlinu na Teharski 111 odprl trgovino s pohištvom. Danes je to ena večjih prodajaln in spada med trgovi- ne, ki presenečajo z dobro ponudbo, lepim videzom in velikim številom razstavljenih kosov pohištva. Verjetno je tudi zato obiskovalcev vedno dovolj. Bio dom na Teharski cesti ima to prednost, da ima na voljo dokaj veliko površino. Od bivše MUnsko-predeloval- ne industrije so vzeh v najem 600 kva- dratnih metrov, od tega je opremljeno 300 kvadratnih metrov površine, v na- slednjih mesecih pa bodo uredih še do- datnih 150 kvadratnih metrov. V teh prostorih je mogoče najti vse za opremo hiše ah stanovanja in tudi pisarn. Ome- niti velja izredno zanimivo in lepo po- nudbo kuhinj Gorenja, to pa bodo do- polnili še s programom italijanskih ku- hinj. Poleg spalnic in otroških sob ponu- jajo v Bio domu usnjene sedežne garni- ture ter pisarniško opremo domačih in tujih proizvajalcev. A ne prodajajo samo pohištva, temveč tudi svetujejo, kako opremiti stanovanje, zato im^o zaposle- nega arhitekta. V zadnjem času se veh- ko ukvarjajo tudi z opremo objektov in pisarn. Vse delo opravljjuo štirje zaposleni ljudje, da bi hitreje in lažje ustregh kup- cem, pa uvajajo poslovanje preko raču- nalnika. Za hitrejšo dostavo so v Bio domu pred kratkim kupih kombi, zato zdaj urej^o okolico trgovine ter parkir- ni prostor. Zdravko Bizjak je z rezultati trimesečnega dela zadovoljen, obenem pa kuje načrte za naprej. Ponudbo v tr- govini bi radi še dopolnih, predvsem z raznimi unikatnimi izdelki, kot so prti, pregrinjala, skratka, drobne stvari, ki sodijo k opremi bivalnega prostora. In da ne bi kar tako nosih imena Bio dom, nameravajo v trgovini ponuditi izdelke za zdravo, naravno opremljanje prosto- rov. Tu imajo v mislih predvsem razne blazine in pregrinjala iz naravnih mate- rialov in bio pohištvo, če bo med kupci zanj dovolj zanimanja. INTERVJU - FOTOREPORTAŽA 21. MAREC 1991 - STRAN 15 Učitelj, veš svoj dolg? pogovor z Marlanco DJokovIč - Da bi bil pouk slovenščine privlačen pet let je, odkar je Mar- janca Djokovič v nekatere celjske osnovne šole uvedla l^rožke slovenskega jezika, bi pomagala številnim j,trokom, ki jim jezik pov- zroča preglavice. Pri delu ji je pomagalo 8 prostovoljk, zdaj jih je več kot 100. O krožkih razmišljajo tudi ^ugod po Sloveniji... Vzgojna posvetovalnica deluje v okviru Centra za so- cialno delo v Celju že 23 let. I^amenjena je otrokom in staršem, ki potrebujejo stro- kovno vzgojno-svetovalno pomoč. Pomemben smoter posvetovalnice je predvsem v vnaprejšnjem preprečeva- nju težav in motenj v dušev- nem razvoju otrok. Ekipo posvetovalnice sestavlja pet strokovnih delavcev, vodja pa je Marjanca Djokovič, prof. defektologinja. Je ena redkih ljudi, ki svo- je delo opravljajo s srcem. Otrokom poinaga na vseh področjih, tako pri telesni vzgoji kot pri matematiki, pred nekaj leti je postala po- zorna na dejstvo, da ima naj- več naših osnovnošolcev te- žave ravno pri slovenskem jeziku. Da bi tem otrokom pomagala, je uvedla t. i. krož- ke slovenskega jezika. Prav- zaprav so to skupinske vaje za otroke, ki jim materin je- zik dela težave. Učenci, ki krožke obiskujejo, dosegajo vse boljše rezultate. Takšne krožke nameravajo sedaj uvesti tudi po drugih sloven- skih krajih. A do danes je Marjanca edina, ki je prešla od besed k dejanjem... Krožek slovenskega jezi- ka ste uvedli v šolskem letu 1986/87. Kaj vas je k temu vzpodbudilo? Do takšne oblike dela so me privedle dolgoletne iz- kušnje, ko sem po osnovnih šolah sama izvajala podoben program. Za to obliko pomo- či je bilo s strani šol predla- ganih vedno več učencev in zato sem se za uvedbo krož- ka tudi odločila. Vendar pa ideja za organi- zacijo ni bila samo moja, to je bila ideja vseh mojih sode- lavcev, veliko pa mi je poma- gal tudi naš bivši praktikant, sedaj zunanji sodelavec. dipl. psiholog Matej Žnu- derl. Kaj je glavni namen krožka? Namen krožka je, da po- magamo otrokom, ki imajo težave pri branju in pisanju^ te težave nekako prebroditi. To poskušamo predvsem na koncu prvega ali na začetku drugega razreda. V drugem razredu opravljamo tudi de- tekcijo otrok. Kako? Naredimo vso potrebno di- agnostiko in ugotovimo vr- sto težav (npr. govorne, pra- vopisne ...). Nato otroke raz- delimo na skupine. Vaje otrok s tipičnimi težavami vodijo prostovoljke, otroci z večjimi težavami pa priha- jajo v Vzgojno posvetovalni- co. Tu delajo z njimi posebni strokovni delavci. Kateri otroci najpogoste- je obiskujejo vaš krožek? Krožek obiskuje 180 učen- cev od prvega do četrtega razreda. Precej je otrok iz drugih republik, priseljen- cev. Ti imajo težave zato, ker v domačem okolju pač govo- rijo svoj, srbohrvaški jezik. Zato jim starši tudi ne more- jo pomagati. Zakaj, menite, ima toliko slovenskih učencev največ težav ravno pri materinem jeziku? Da bi to ugotovili smo na- redili posebno analizo na nižji stopnji osnovne šole. 'Glavni vzrok je najbrž v sami 'začetni metodi poučevanja. Se pa zadnji dve leti v pouk vnaša precej novosti; pojav- lja se vse več nivojskih obUk pouka, metoda poučevanja slovenskega jezika se je v zadnjem času spremenila precej na bolje. Temu pri- merno se izboljšujejo tudi re- zultati. Resnično se dela na tem, da bi bil pouk slovenskega jezika čim bolj privlačen. Pri delu vam pomagajo prostovoljke, večinoma di- jakinje celjskih srednjih šol. Ko ste krožek začeli, je bilo teh prostovoljk osem, sedaj jih je čez sto. Kaj jih pri tem delu tako privlači? Dijakinjam Gimnazije Center se to šteje kot obvez- na praksa. Sicer pa mislim, da jih privlačijo predvsem iz- kušnje. Marsikatera od teh deklet, prostovoljk, bo nada- ljevala študij v tej smeri. Všeč pa jim je tudi delo z manjšo skupino otrok, saj tako najbolje spoznavajo nji- hove težave. Med prostovo^j-. kami smo izvedli anketo in ugotovili, da jim je posebej všeč program dela oz. učni načrt. Seveda pa se jim teh priprav ni treba strogo drža- ti. To je samo osnutek. Kako takšna učna ura slo- venskega jezika poteka? Krožek traja petinštiride- set minut na teden. Učna ura je sestavljena iz petih delov: Na začetku je deset minut ogrevanja. Pri tem otroci prosto, oziroma tematsko pripovedujejo. Sledi pet- najst minut intenzivnega de- la, nato pa pet minut premo- ra, v katerem igramo razne igre. S tem želimo otroke motivirati za nadaljnje obi- skovanje krožka. Ti krožki so organizirani za učence od prvega do četr- tega razreda. Kaj pa starejši učenci s podobnimi teža- vami? Za starejše učence organi- ziramo inštrukcije, ki jih rav- no tako vodijo prostovoljci. Tudi ta obhka dela je uspešna. Kakšna je razlika med krož- kom in inštrukcijami? Krožki potekajo po skupi- nah; inštrukcije pa so še bolj individualne. Pravzaprav se temu le reče inštrukcija, v bi- stvu pa vsak prostovoljec učencu, s katerim dela, nudi tudi osebnostno oporo. Ste s svojim delom zado- voljni? Lahko rečem, da sem s svojim delom relativno za- dovoljna. Vendar pa naše de- lo ni merljivo. Vesela sem, ko izvem, da so otroci, ki so obiskovali krožek, vsaj pozi- tivni. Vesela sem, da starši radi sodelujejo z nami; tako začno na otroka tudi sami gledati drugače, s svetle strani. Dobra stran teh krožkov je tudi v tem, da pri otroku iš- čemo nekaj pozitivnega, pre- ko česar se potem lahko uve- ljavlja, s tem pa krepi svojo samozavest. Zaradi uspehov vaš kro- žek dobiva vse večje razsež- nosti. Zanj se sedaj zanima- jo pedagoški delavci iz vse Slovenije. Kako je s tem? To je res. Tu sem imela že kar nekaj obiskov, da sem razložila svoje prijeme, svojo metodo dela... To pa seveda ni le moj koncept. Če mi ne bi pomagali sodelavci in Ma- tej Žnuderl, se tega dela ver- jetno sploh ne bi lotila. Drugod po Sloveniji so se za krožek začeli zanimati se- daj, ko so izvedeli, da po pe- tih letih še vedno delamo, da vse skupaj ni šlo v pozabo. Tudi drugje nameravajo ustanoviti podobne krožke. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Predvsem bi radi delali še naprej tako, kot smo do se- daj. Seveda bi radi pritegnili tudi čim večje število prosto- voljcev. Veseli smo, da ima- mo kljub vsemu še danes to- liko mladine, ki želi pomaga- ti brezplačno. S to akcijo pa bomo po celjskih osnovnih šolah prav gotovo nadaljevali. NINA-MARUŠKA SEDLAR Skateboard H zadnji pozdrav zime Foto Edi Masnec 16. STRAN-21. MAREC 1991 NAŠI KRAJI IN iiiiii, kj($i' družine živijo drugače Mihaela Belak: »Angleži so hlaHnl In malo nori-' »Za angleške razmere sem plačana slabo, izkoriš- čevalsko. Vendar mi gre predvsem za to, da lahko obiskujem šolo, da imam na voljo prenočišče, hrano in nekaj žepnine, ki mi je del uspe tudi prihraniti,« pravi Mihaela Belak, petindvaj- setletna Celjanka, ki že leto in pol živi v Londonu in je au pair pri družini, ki ima pet otrok. Počitnice bodo, kot bi tre- nil, in marsikatero dekle, sta- ro od 18 do 27 let, se bo odlo- čilo, da jih preživi v tujini - kot varuška otrok ali au pair. En par rok pri hiši več... Med njimi je bila tudi Mihaela, ki sta jo v London zanesla nemirni duh in želja po izpopolnjevanju anglešči- ne. »Preden so v Ljubljani odprli agencijo Erazem, so dekleta v Anghjo hodila ta- ko, da so se pisno povezala s podobnimi agencijami na Otoku. Te so jim posredova- le naslove družin, ki so po- trebovale pomoč. Angleži ra- di sprejmejo Slovenke, ker smo nekako domače,« pravi Mihaela. »Ko sem se odprav- ljala v London, me ni bilo strah, saj sem vedela h kakš- ni družini grem. Nadomesti- la sem namreč prijateljico, ki je bila tam že pred menoj. Ker pa so živeli na vasi in je bilo do šole daleč, sem se po šestih mesecih preselila v London, k drugi družini.« Mihaela pravi, da so An- gleži hladni, zato se ob pro- stem času druži pretežno s slovenskimi dekleti, ki jih je v Londonu precej, pravi pa, da je to verjetno posledi- ca domotožja. Sicer pa meni, da im^o Angleži do tujcev dokaj nenavaden odnos. Ko je prvič doživela, da so se lju- dje obrnili proč, ko je pove- dala, od kod je, jo je to priza- delo, potem pa se človek te- ga privadi, pravi. Svoj delovni vsakdan Mi- haela opisuje: »Družini po- magam pri zajtrku, nato po- spravim in odpeljem otroke v tri minute oddaljeno šolo. Popoldne grem ponje in vča- sih skuham večerjo, sedaj, ko so uvideli, da znam ku- hati. Angleške družine živijo bi- stveno drugače od sloven- skih. To jim narekuje že dru- gačen delovni čas, sicer pa Angleži neprestano hitijo in nim^o časa niti sesti pred televizor, pripoveduje Miha- ela. »Zdijo se mi malo nori,« se je izrazila sUkovito. Mate- re so večinoma doma in se zato precej posvečajo otro- kom, jim pomagajo pri pisa- nju domačih nalog in se z riji- mi pogovarjajo, tako da jih ne prepuščeno televizorjem. Družine, ki najemajo de- kleta za pomoč pri gospo- dinjstvu, so obič^no pov- prečne meščanske. Da je tre- ba otroke spremljati v šolo, pa narekuje angleški zakon, ki pravi, da otroci pod 15 le- tom ne smejo sami do šole in prav tako ne smejo biti sami v hiši. Gre predvsem za to, da bi preprečiU ugrabitve otrok, ki so dokžo pogoste, in da v stanovanje ne bi stopil nihče, ki ni povabljen ali na- ročen. Tako Mihaela, ki se sme po hiši, kjer stanuje, gi- bati popolnoma prosto in so jo sprejeh kot članico druži- ne, v stanovanje, ne sme spu- stiti popravljalca pomivalnih strojev, če ji domači prej ni- so povedali, da bo prišel. Dekleta, ki se prijavijo za pomoč v gospodinjstvu, ima- jo od štiri do pet ur delovnih obveznosti dnevno, pogosto pa se še podaljš^o. Marsika- tero dekle nima možnosti obiskovati šole; angleščine pa se po Mihaelinih besedah naučiš le tam. Kakšni bodo spomini na dobro leto in pol, preživeto v Londonu, ko se bo poleti verjetno vrnila v Celje? »Ko se bom vrnila, se bom verjetno spominjala le lepih stvari, tako kot naši fantje, ki pridejo iz vojske. Ampak zapomnila si bom tu- di grenke, ki jih ni vehko, so ^^""^ NATAŠA GERKEŠ Šoštanlčani za vse žene Mestni odbor Rdečega kri- ža v Šoštanju je poleg krvo- dajalske akcije pripravil še tradicionalni obisk vseh bol- nih žena in tistih, ki so že dolga leta priklenjene na po- steljo. Aktivisti Rdečega kri- ža so tudi letos za bolne in nepokretne žene pripravili ob prazniku žena skromna darila in čestitke, česar so bi- le obdarovanke iskreno ve- sele. Organizacija Rdečega križa v Šoštanju, ki jo zadnja leta uspešno vodi Ivan med- ved, se za pomoč pri obdaro- vanju zahvaljuje Trgovske- mu podjetju Merx-Blagovni- ca in trgovini Sezam. V. KOJC Darovalci krvi v Šoštanju Da se ljudje vsebolj za- vedajo vrednosti člove- ških življenj, dokazuje tu- di zadnja krvodajalska akcija v Šoštanju, ki se je je udeležilo več kot dve- sto ljudi. Med darovalci so bili delavci šoštanjske termoelektrarne, obrtni- ki, gospodinje in mnogi drugi. Krvodajalska akcija je uspela tudi na račun pri- zadevnega Mestnega od- bora Rdečega Križa Šo- štanj, ki je poskrbel za uspešno pripravo. V. KOJC Kana odslej tudi s pedikuro Marico Akerman sicer poznamo kot spretno oblikovalko modernih frizur, v zadnjem času pa svojo dejavnost razširja tudi na področje pedikure. Tako lahko prvič v Žalcu z n^sodobnejšo opremo in preparati ter predvsem spretnimi rokami odstranijo trdo kožo na podplatih, sanirajo kurja očesa in vraščene nohte in podobno. Prednost je predvsem v tem, da ni čakalnih vrst, s£0 se za srečanje dogovorimo po telefonu. EM Najstarejša Galičanka v KS Galicija so v soboto pripravili pro- slavo za Dan žena s kulturnim progra- mom. Na njej so se zbrale številne krajan- ke, ki so bile s prireditvijo zelo zadovolj- ne, predstavniki krajevne skupnosti Vla- dimir Jošt, Katica Petrin in Dragica Trat- nik pa so obiskali najstarejšo krajanko, 91 letno Marijo Jelen. Voščili so ji za osmi marec in bližnji rojstni dan. Marija Jelen je bila ena izmed petih otrok, ki so že zelo zgodaj izgubili mater in zato je pretežni del dela in skrbi padel na Marijina ramena. Poročila se je na kmetijo, kjer so se ji rojevaU otroci, sku- paj devM, od katerih jih osem še živi. Marija je že 27 let vdova, jesen svojega življenja pa preživlja pri hčerki Mariji. Ob obisku je bila sama doma, saj so bili drugi še na polju, ona pa je med tem kuhala kosilo in pekla kruh. Zdravje ji torej še dobro služi, tudi noge jo dobro nesejo, le oči ji ne služijo več kot bi ji morale. Ob njenem prazniku se lepim željam doma- čih in sokrajanov pridružujemo tudi mi z vami bralci. Na sliki: Marija Jelen spre- jema voščilo sokrajanov. T.TAVČAR Spomladanska očiščevalna akcija d Tudi letos bo JP Kornu nala Celje, PE Javne na. prave organizirala spo. mladansko očiščevalno akcijo v celjski občini, i^j bo zajele vse krajevn^ skupnosti. Pred akcijo sc pripravili s predstavnilcj vseh krajevnih skupnosti ustrezne pogovore, kdaj, kje in kako bo akcija poi tekala, da bi mesto i^ okoUco resnično očistili vsega, kar ga zdaj kazi, Letos je navlake več tudi zaradi lanske poplave, okolja ni bilo moč po. vsem očistiti tudi zaradi hitro nastopajoče zime. Z akcijo bodo začeU 22. marca in bo trajala do 25^ marca v krajevnih skup. nostih Aljažev hrib in Pod gradom. Od 25. do 27. marca bosta na vrsti krajevni skupnosti Štore in Teharje, od 2. do 5, aprila Trnovlje in Ljubeč- na, od 5. do 8. Vojnik in Strmec pri Vojniku, od 8. do 10. Frankolovo in Do- brna, od 10. do 12. Škofja vas in Hudija, od 12. do 15. Šmartno v Rožni doli- ni in Ostrožno, od 15. do 17. Lava in Medlog, od 17. do 19. Nova vas in Dolgo polje, od 19. do 22. Dečko- vo naselje in Gabeije, od 22. do 24. Center in Karel Destovnik-Kajuh in od 24. do 26. aprila KS Savi- nja in Slavko Šlander. Za KS Svetina se še bodo do- govorili. V vse krajevne skupno- sti bodo kontejnerje (šte- vilo bodo dogovorili s predstavniki KS) name- stili na dan začetka akcije ob 14. uri ter jih odstranili zadnji dan sikcije med 12. in 14. uro. V akciji bosta ^ sodelovala tudi Surovina in Dinos zaradi razvršča- nja uporabnih odpadkov. Želja je, da bi se v tej ak- ciji resnično odstranilo vse tisto, kar kazi okolje, v katerem živimo. T. VRABL Za čisto okolje Da so se Polzelani akcije za čisto okolje lotili resno, kažejo lepeiki na oglasnih deskah, na katerih je razpored odvoza kontejnerjev za ves mesec in za vsa naselja v krajevni skuR nosti. Pri tej akciji bodo sodeloV člani Hortikultumega društ Turističnega društva, učel Osnovne šole Vere Šlander ostaU krcoani. Namerav^o očistiti zelenice, obrez okrasno grmičevje in odstra ti največja divja odlagališča, jih je v krajevni skupnosti t nekaj. Glede na to, da so t vembrske poplave pustile pl cejšnje razdejanje in naplavi imajo v tem času veliko d< kmetje in ostali lastniki ze Ijišč, ki te naplavine odstrar\j jejo. T. TAVČ4 Letos pet nočniii ribolovov Ribiška družina Celje je tudi za letos pripravila pro- gram tekmovanj, kijih bo or- ganizirala ob Smartinskem jezeru. Med njimi je kar pet nočnih ribolovov, ko bodo ribiči preizkušali svojo spretnost ob lovljenju rib ro- paric, ki jih je v Smartin- skem jezeru dovolj. Nočni ri- bolovi bodo 25. maja, 22. ju- nija, 20. julija, 24. avgusta in 21. septembra, vedno s pri- četkom ob 20. uri. Ob tem bodo pripravili še dve tradi- cionalni tekmovanji: 18. ma- ja meddružmsko tekmova- nje mladincev v ribolovu, kjer bodo sodelovali člani ri- biških družin Zveze ribiških družin Celje in pobratene ri- biške družine, 8. junija pa bo še družinsko tekmovanje za naslov ribiški car. Prvo tek- movanje se bo začelo ob 8., drugo pa ob 7. uri. Celjski ribiči bodo aktivni tudi vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od aprila do vključno septembra, ko bo- do sodelovali v delovnih ak- cijah na gojitvenih ribnikih, Smartinskem jezeru in pov- sod, kjer bo potrebno. Do manjših sprememb je prišlo tudi v ribolovnem re- žimu. Tako je ribolov roparic (som, ščuka, smuč) v Smar- tinskem jezeru dovoljen od 1. marca do 15. novembra, ribolov belih rib od 1. marca do 15. oktobra in ribolov po- strvi v Savinji, Hudinji in Tesnici od 1. aprila do 30. septembra. Najmanjša dolži- na za ulov krapa je v vseh ribolovnih vodah ribiške družine Celje 28 cm, o ulovu trofejnih rib pa je treba takoj obvestiti ribiško družino Ce- lje. Za trofejne ribe štejejo: som dolžine nad 180 cm, smuč nad 100 cm, ščuka nad 110 cm, krap 90 cm, Unj 40 cm, amur 100 cm, podust, platnica in postrv 60 cm, su- lec 100 cm in hpan 50 cm. • T. VRABL Materinski dan v mozirski občini Slovenski krščanski de- mokrati v mozirski občini se pripravljajo na praznovanje ustanovne obletnice, poča- stih pa bodo tudi materinski dan. V petek, 22. marca, bodo ob 18. uri na Ljubnem pri- pravili okroglo mizo z naslo- vom V znamenju časa. Teme pogovora bodo družina, mati in današnji čas. Na predava- nje so poleg zakonskega pa- ra povabili tudi profesorja Vinka Potočnika z maribor- ske teološke fakultete. Na materinski dan, v ponede- ljek, 25. marca, pa bo o po- menu tega dne predaval An- ton Kunsteij. U.K. Dvajset let KZA Aljažev hrib Med neg starejšimi klubi zdravljenih alkohoUkov na celjskem območju je KZA Aljažev hrib v Celju, ki slavi letos dvajset let obstoja. Trenutno ga vodi Anton Vin- diš, v njem pa je v dveh delovnih skupinah 22 članov pretežno s področja šmarske in šentjurske ter delno celjske občine. Ob jubileju bo KZA Aljažev hrib v soboto 23. marca, pripravil proslavo, ki bo združena z rednim letnim občnim zborom. Začela se bo ob deveti uri v prostorih kulturnega doma v Šmaiju pri Jelšah. V delovnem in kulturnem programu bodo sodelovali zdravljene! in terapevti. Člani KZA Aljažev hrib so na srečanje povabili predstavnike šestnajstih klubov, saj želijo, da bi srečarvje v Šmarju pomenilo začetek tesnejšega sodelovanja. Zdaj je vsak klub ceUce zase, kar v mnogih primerih ni nsOboljše. Gre za občutljivo področje zdravljenih alkohohkov, kjer kljub dolgoletnim prizadevarvjem za odpravo posledic in težav ostane cela vrsta odprtih problemov. T. V. Prodajna mesta ribolovnih dovolilnic Za Šmartinsko jezero: Ribiška koča na polotoku Brezova Darinka Božič, Runtole 8 Emilija Razgoršek, Brezova 44a Irena Jamnišek, bife v Šmarjeti Majda Žagar, bife Raj ob pregradi Šmartinskega jezera Pisarna Ribiške družine Celje, Čopova 19. Cene enodnevne dovolilnice za bele ribe je 150 dinarjev, za roparice pa 200 dinarjev. Za slivniško jezero in Voglajno Glavna recepcija Železarne Štore Gostišče Mulej-Gologranc, Prožinska vas Gostinsko in trgovsko podjetje »EX«, Šentjur Gostišče Hvalec-Kolar, Nova vas Gostišče Lesjak, Gorica pri Slivnici Pavel Menhard, Rakitovec 1 Karel Artiček, Grobelce 26 Karel Pušnik, pod pregrado Tratna Jože Šeško, pod pregrado Tratna Ribiški dom Tratna ob Slivniškem jezeru Cena enodnevne dovolilnice za roparice kakor tudi za ostale ribe je 200 dinarjev. $P0RT 21. MAREC 1991 - STRAN 17 Bockvji prihajajo prva profesionalna boksarska revija v Sloveniji ljubitelji boksa v Celju in jir^i okolici bodo lahko prišli 08 svoj račun ob koncu na- slednjega delovnega tedna, natančneje v petek 29. marca, ^0 se bo v dvorani Golovec ob j9. uri pričela prava revija profesionalnih borb. Predvi- dene so tri, začinjena pa bo s sbow-programom nekaterih {jianih pevcev. Po kvaliteti bo to najmočnej- ja prireditev profesionalnega boksa v Jugoslaviji doslej. Or- ganizator spektakla je Eso- comnierce iz Celja oziroma [^jegov lastnik Alojz Kuljad, nekdaj celjski košarkar, ki pa se je kot poslovnež znašel v boksarskih vodah. Kot me- nadžer si želi pod svoje okrilje vzeti celo Miodraga Peruno- viča. Perunovič spada med naše nžouspešnejše amaterske bok- sarje, saj je osvojil srebrno me- daljo na SP in zlato na EP. Med profesionalci je 33-letni boksar srednje kategorije (do 73 kg) imel že 24 dvobojev. 17- Icrat je zmagal, petkrat izgubil in dvakrat boksal neodločeno. Trenutno je interkontinetalni prvak; to naj bi bila peta verzi- ja med profesionalci. V glavni borbi sporeda se bo pomeril z Amadauem Bagoyogom iz Malija. Afričan je dobil dva- ncost od petnajstih profesi- onalnih dvobojev, od tega šest z knock-outom. To bo hkrati zadnja preizkušnja Perunoviča pred obrambo titule 17. maja v Baslu. V prvi borbi se bosta v težki kategoriji pomerila amaterja Darko Gajanič, (140 kg), član BK Celje, in Miro Flajšar iz Ptuja. Dvoboj bo tr^al pet rund po dve minuti, Sentjur- čan Gajanič pa je v petnajstih borbah le enkrat izgubil, en- krat pa je bil izid neodločen. V super peresni kategoriji se bosta spopadla Dragan Kono- valov in Portugalec Bernardi- no de Ohviera. Tudi druga pro- fesionalna borba bo trajala šest rund po tri minute, v ringu pa si bosta stala nasproti Zdravko Prizor z dvoboja v Beogradu 21. septembra lani. Perunovič je takrat drugič obranil naslov prvaka, potem ko je po prekini- tvi v 11. rundi premagal Čilenca Yaneza. V 2. rundi je bil Perunovič že na tleh, vendar se je kasneje pošteno maščeval. Kostič in Francoz Remi Du- verger. 26-letni Kostič, ki prav tako kot Perunovič boksa v srednji kategoriji, še ni izgu- bil profesionalnega dvoboja; v štirih je dvakrat zmagal pred iztekom dogovorjenega časa in zaradi načina boksanja spada med najatraktivnejše tekmo- valce. fGlavna borba večera bo tra- jala osem rund. Organizator prireditve Alojz Kuljad je še dodal: »Takšne revije so v Ju- goslaviji zelo priljubljene, kar kaže tudi podatek, da so v zad- rtih šestih mesecih bile bolje obiskane kot vse tekme 1. zvezne nogometne Uge v jesen- skem delu. Čeprav borbe s ta- ko kvahtetnimi tekmovalci npr. v Leskovcu ne bi bUe ri- zične glede finančnega kritja, sem se odločil tukajšnjim pri- vržencem, ki mislim da jih že zdaleč ni malo, ponuditi kciko- vostno in atraktivno predsta- vo. Show naj bi trajal tri ure ah več, popestrih pa ga bodo Zo- ran Kalezič, Bora Dordevič in Svetomir Radojčič. Vstopnice bodo po 300 dinarjev, ponudih pa jih bomo tudi sindikatom.« Profesionahia jugoslovan- ska zveza, ki deluje že nekaj mesecev, je pokrovitelj revije, ki pa je tudi prijavljena med- narodni organizaciji IBF. Teh- tanje tekmovalcev, ki bodo v ringu nosih 16 unčne rokavi- ce, bo dan prej, ob 12. uri. DEAN ŠUSTER POGLEDI Šport kot imidž nove države Razklanost jugoslovanske federacije (ali karkoli naj bi že bila ta struktura, nam še vedno določa naše meje), se vsebolj kaže tudi v našem športu, morda ne ravno na reprezentančni oziroma me- državni ravni, saj se vsi, predvsem boljši športniki zavedajo, da jim bojkotiranje modrih dresov s plamene- čim grbom lahko pomeni sa- mo nenastopanje na velikih tekmovanjih kot so olimpij- ske igre ali svetovna prven- stva. Strah vrhunskih šport- nikov je upravičen, saj bodo posamezne republike spreje- te v svetovne športne organi- zacije po razmeroma dolgo- trajnih postopkih. Je že tako, da recimo svetovna olimpij- ska organizacija velja za eno najbolj konservativnih sve- tovnih struktur, katere vodi- lo je, da nikoli ne prehiteva uradne politike. Če smo v fazi razdruževa- njajugo narodov že takoj od- šteli reprezentante ali vrhun- ske športnike, ki imajo od razpadajoče države kljub vsemu še neke zgoraj ome- njene koristi, pa je potrebno takoj opozoriti tudi na zade- ve v našem športu, ki že očit- no kažejo odcepitvene tež- nje. Hrvaški klubski šport je s pristopom, ki ga gojijo vsa leta po Univerzijadi dokazal. da se z imidžem Hrvatske ni igrati. Domala vsi klubi, ki so v svojih športih najboljši so se oplemenitili s tujci in Hrvatsko na ta način pred- stavili Evropi. Hokejisti Medveščaka so najbolj tipi- čen primer take usmeritve, prevzeli so primat osvajanja državnih prvenstev Olimpiji in Jesenicam, na tekmova- nju za evropskega prvaka pa so se uvrstili na peto do osmo mesto, kar je kljub vsem rezultatom v ostalih športih, eden največjih uspe- hov hrvaškega športa in naj- večji dosežek Jugoslovanov v katerikoli hokejski konku- renci. Podoben je primer vater- polistov, čeprav ima Zagreb veliko bogatejšo tradicijo v tem vodnem športu kot v hokeju. In zadnji primer, ki ga velja omeniti, je seveda velika zmaga odbojkaric Mladosti v finalu evropskega kljubskega tekmovanja. Vsi omenjeni klubi pa imajo ne- ko podobnost v sistemu zmage za vsako ceno. Ob peščici domačih igralcev so se odločili, da na vseh manj- kajočih mestih v ekipah do- kupijo športnike iz tujine, če jih ne dobijo v jugoslovan- skem prostoru, to pa pomeni veliko, res veliko fmančno zaledje, ki pa ga Slovenci pa Piše: Miha D. Štamcar tudi jugoslovanski klubi ni- majo. Morda sta tu izjema srbska kolektiva Crvena zvezda in Partizan, izjemo pa imamo na področju prodaja- nja svojega imidža skozi šport tudi Slovenci. Slovenska vlada je med idejami s katerimi poskuša rešiti Elan prišla do rešitve po kateri so Elanu nakazali 750.000 dinarjev, v zameno pa se je na Elanovih smuč- kah pojavil ne ravno majhen napis, Slovenija. Ako že gra- jamo našo vlado, kadar dela napake, je treba priznati, da si verjetno večje in cenejše reklame, kot je bila zmaga Francija Petka z vzdignjeni- mi smučmi Slovenija ne bi mogla zamisliti, škoda je le, da mora najprej propasti fir- ma kot je Elan, da komu pri- de na misel tudi dobra ideja. Obvestilo za IJubiteije rokometa Sobotno srečanje 2. zvezne rokomente lige med Slovenj Gradcem in Celjem Pivovarno Laško se bo pričelo ob 19. uri, uro in pol prej pa bo izpred Vrtnice odpeljal avtobus namenjen navijačem. Cena je 100 din, v primeru velikega zanimanja pa bodo organizatorji poskrbeh za dodatni prevoz. Vitezi postali Klateži Klateži Auto plus so postali prvaki zimske hge v malem 'Nogometu. Ekipa igra hiter, tehnični nogomet, in tudi v spomla- danski Ugi namerava poseči v boj za najvišja mesta. Zanimivo je, •^ako si je ekipa nadela to ime: kot je povedal kapetan ekipe in ^^di najboljši strelec zimske lige Boro Simič, so se prej imeno- vali Vitezi, na nekem turnirju pa so srečali, kot sam pravi, zelo simpatične »hašišarje«, ki so se imenovali Klateži in so od njih Prevzeli to ime. »Ni ga sponzorja, ki bi od nas lahko zahteval, da spremenimo to ime, pravi Boro. Na sliki Klateži; stojijo z leve Rajko Medo, Marjan Gruden, l^obi Mastnak in vodja ter kapetan Boro Simič, sedijo: Zoran l^azič, Edeti Pukl, Mičo Ivančevič in Dževad Zukič. Manjkajo: 'Jušan Srdič, Goran Malikič in Dafič. DERBI. V2. kolu SNL sta se v Celju pomerila Ingrad Kladivar in Partizan Hmezad iz Žalca. Minimalno zmago domačinov je v izenačenem srečanju pospremilo 600 gledalcev. FOTO: EDO EINSPIELER PANORAMA Nogomet SL Ingrad Kladivar - Partizan Hmezad 1:0 (1:0), Rudar (V) - Domžale Lek 1:1 (1:1), Mura - Steklar 2:0 (0:0). Lestvica: 1. Slovan 26, 2. Ru- dar (V) 24, 8. Kladivar 16, 4. Steklar 12 in 15. Partizan Hme- zad zli točkami. Karate Republiiko prvenstvo Tekmovanje je bilo na Kode- Ijevem v Ljubljani. Rezultati: sujjerlahka: 3. Cimperman, (Žalec) in Novakovič (Celje), lahka: 3. Stisovič (Petrovče). Vsi trije so se uvrstili na držav- no prvenstvo v Titogradu. Odbojka 2. ZL: ženske, zahod Celje - Nova Gorica 3:1 (13, - 9, 3, 6). Lestvica: 1. Pula 26, 7. Celje 10, 10. Poreč 6. SL: moški Vizura Celje - T. O. Brezovi- ca 3:2 (5, - 12, - 14,10,11). Lestvica: 1. Granit 32, 9. Vi- zura Celje 12, 12. Pomurje 4. Rokomet 2. ZL Kolinska Slovan - Partizan 21:15 (10:7), Jugoturbina - SRK Velenje 30:28 (23:23, 13:12), že prej odigralo sreča- nje s Spliteksom. Lestvica: 1. Pivoveima Laško 33, 2. Partizan 30,3. Velenje 26, 4. KoUnska Slovan 24. Namizni tenis 1. SL: moški Ingrad - Gorica 9:0 (igrali: Maras, Kus in Štrljič), Ingrad - Melamina neodigrano (gost- je niso prispeli). Brez registriranega rezultata Ingrad - Melamin je še s tekmo več na prvem mestu TVD Par- tizan iz Gorenje Radgone pred Ingradom, ki pa ob eni zmagi postane prvak. Košarka Vaterpolo SL: moški Celje - Mavrica Ilirija 107:87 (55:47), Color Medvode - Comet 80:75 (38:40), Elektra - EME Bistrica 96:78 (45:41), Mineral Slovan - Rogaška Donat Mg 102:79 (60:42). Lestvica: 1. Hehos 36, 5. Ce- lje 33, 8. Elektra 31, 9. Comet 31, 10. Rogaška Donat Mg 28 točk. 1. B. ZL: ženske Kozmetika Afrodita - Sla- vija Univerzitet 77:71 (35:31). Lestvica: 1. Bečej 37, 4. Afro- dita 32 točk. Šport za invalide v Ljubljani je bilo tekmova- nje v težko zveneči žogi (Gol- bal) za slepe in slabovidne: Re- zultati: 1. Trst, 2. Ljubljana, 3. Novi Sad, 6. Celje. Prvenstvo Slovenije v soboto in nedeljo je bUo v Celju zimsko vaterpolo pr- venstvo Slovenije na katerem je sodelovalo osem ekip. Med njimi so nastopili tudi vaterpo- listi Neptuna, ki so osvojili so- Udno peto mesto, potem ko so premagali v srečanju za peto mesto ekipo Omnia šport iz Kranja s 15:10. V pred tekmo- vanju so v svoji močni skupini izgubiU proti Triglavu s 6:17, premagali Vodovodni stolp 15:12 in igrali neodločeno 9:9 proti Delfinu, čeravno so to srečanje v regularnem času od- ločili v svojo korist 9:8. Napa- ka sodnikov jih je žal stala vsaj dve mesti na prvenstvu. Celjski vratar Tomaž Poljšak je bil proglašen za najboljšega vratarja prvenstva, najboljši strelci za Celjane pa so bih Rozman 12, Glavan 10, Zupane 6, Šumečnik 5, Jeranko in Škorl po 3. JOŽE KUZMA Skrivnostna gostla Barbara Mule] Prispelo je 81 dopisnic, 49 pravilnih (Robert Ceglar). Nagrade j je izžrebala Irena Sekimik, vodja oddelka za razvoj in poslovne! anaUze Zavcirovalnice Triglav, območne enote Celje. 1. nagrada:! Milan Goršek, Šaleška 2a, 63320 Velenje, 2. nagrada Lucija- Blaznik, Kersnikova 8, 63000 Celje, 3. nagrada Jože Posl, Tunco- \ vec 18, 63252 Rogaška Slatina. j Skrivnostna oseba v oddaji je bila Barbara Mulej, mladinska ■ viceprvakinja Evrope v tenisu. Njo je odkril Leopold Vešligaj,^ Podjavorškova 7, Celje. Vse nagrade nagrajenci osebno dvig-j nejo v oglasnem oddelku v 30. dneh. ' Šahovska nagradna igra 135 Mladinska svetovna prvakinja Ketevan Ara- himija iz SZ je ob zlati medalji prejela tudi veliko kristalno vazo, ki jo je zmagovalki v Dobrni podarila Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. To je bilo decembra leta 1980 1985 1990 Nagrajuje že 12. leto zaporedoma Ste- klarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. 18. STRAN-21. MAREC 1991 SPO«, Renesansa z buliji Hokejisti Cinkarne Celje Helajo za dolgotrajno stanovanje meH elito Postaja vse bolj očitno, da je vodstvo celjskega hokej- skega kluba storilo veliko na- pako, ko se je pred leti odloči- lo, da prostovoljno izstopi iz prve jugoslovanske lige. Mor- da je takratna stiska z denar- jem res bila huda, vendar bi bilo bolje, če bi se ekipa drža- la pri dnu med najboljšimi, kot pa pri vrhu med slabšimi, saj je pot nazaj v najboljšo ligo vedno negotova in tr- nova. Tako danes razmišlja tudi tehnični vodja celjskih hokeji- stov Adolf Rozman, kajti za manjše cilje v prvi hgi bi se še vedno lahko izbrskal denar. Očitno pa je, daje Celjane pre- magala trenutna depresija, ko so ugotavljali, da zaradi boga- tejšega žepa tekmecev ne mo- rejo več obdržati tretjega med- sta, ki so ga v prvi ligi nekjo let suvereno držali za Jesenicami in OUmpijo. Potem so posku- šali s poljskimi hokejisti, ko pa so izgubih stik z vrhom, pa so se odrekU tudi njim. Dve leti je kljub preživljal zares hudo kri- zo in tonil vse niže in niže in namesto, da bi izgubil malo, je praktično izgubil vse. Po drugi strani pa je padarye proti dnu lahko tudi koristno, kot ima spodbudnejšo plat vsaka kriza, če vodi k zdrave- mu očiščenju in oživljanju na trdnih temeljih. Kot je povedal sedanji vršilec dolžnosti pred- sednika kluba in še vedno tudi aktivni igralec in kapetan Franc Grabler, je nekoč v n^- boljših časih, ko so »Cinkar- T.arji« premagovcih celo Jese- T.ice in Olimpijo, prav zlahka va »pospravljali« Medveščaka, } 'artizana in Crveno zvezdo, bi- lo v pisarni uprave kluba vse polno, od 10-12 funkcionarjev, danes, ko je kriza , pa ta pro- stor sameva. To je sicer, običaj- no, vendar pa naj boj pripadni ostanejo in na take je treba ra- čunati. Letošnjo sezono so hokejisti Cinkarne, vnovič s poljskim trenerjem Zenonom Hajdugo, ;ačeli zelo odločno in v dobri ;ormi, kot pravi Franc Grabler, so proti kasnejšemu zma- govalcu prve B zvezne hge na gostovanju remizirah, potem pa so se začele nevšečnosti: za- radi prekrška je bil doživljenj- sko kaznovan eden najboljših in najbolj izkušenih igralcev Ignac Filipovič, potem jim je poplava močno poškodovala drsališče, tako, da ga praktično mesec in pol niso mogh upo- rabljati. Ni jim uspelo, da bi igrali zaključne tekme v prvi B hgi, pač pa so igrah v drugi, kjer so po zmagi na Jesenicah proti tamkajšnji drugi ekipi, osvojili prvo mesto. Kot je povedal Adolf Roz- man je sedaj v klubu nekohko boljše fmančno stanje; potem ko igralci nekcO časa niso pre- jemali ničesar, dobijo zdaj do- datek v višini do 2100 dinarjev, odvisno od obiska in prizadev- nosti na treningu. Sicer pa so za celo sezono namenili 280 ti- soč dinarjev, kar jim pokriva vzdrževanje ledu, potovnaja, plačilo trenerja Hajduge in sa- mo delno tudi še za opremo (ki je zelo draga, saj recimo hokej- ske drsalke stanejo približno 350 mark) in druge stroške. Še zdaleč pa to ni dovolj, da bi lahko kupih kakšnega boljše- ga tujega igralca, s katerim bi lahko uspešno nastopali v prvi zvezni hgi. Sedanja in tudi dolgoročna usmeritev Cinkarne je nasla- njanje na doma vzgojene hoke- jiste, mladince in pionirje (imajo tudi pionirsko šolo), s katerimi prizadevno dela Vojko Bratec, ter čimvečji iz- koristek izkušenih igralcev, ki pravijo, da še vedno radi igrajo hokej, čeravno nižja liga ni ta- ko atraktivna. Ob pravilnem delu se je ta recept vedno do- kazal za pravilnega. Ker se ver- jetno tudi v hokeju pripravlja razdruževanje, bodo Celjani v terapevtskem postopku reše- vanja iz krize morali nekaj faz preskočiti, saj naJ bi že v na- slednji sezoni igrali v enotni hgi Alpe Jadran z avstrijskimi in italijanskimi moštvi. To bi moralo vrniti na tribune gledalce. Pred leti seje znalo ob gost| vanju Jesenic in OUmpije zbr* ti tudi do 3000 gledalcev. Z riio, tiviranim moštvom, ki nsi \ ga po željah vodstva kluba i naprej vodil Zenon Hajduj bo nastop v takšni ligi tudi b( privlačen za trženje. Večje št vilo sponzorjev pa lahko pj speva tudi kakšnega dobreg V letošnji sezoni so za Ci« kamo Celje nastopali: Boja Bemjak, Milan Bernjak, 0| šan Bulatovič, Ignac Filip^ vič, Franc Grabler, Tomaž J^ ram, Sašo Klenovšek, Andit Kolar, Mitja Koprivica, Dn gan Mrdjenovič, Aleš Ostroj nik, Andrej Perčič, Peter Po( sedenšek, Uroš Poznič, Gre| Rozman, Sandi Sendlbac Miran Strašek, Boštjan Vole Matjaž Zupane, Leander ŽU in Robert Žolek. Povprečn starost ekipe je 21,6 let. T« ner Zenon Hajduga. tujega igralca in večjo finaa no vzpodbudo za domače h( kejiste. Potem je verjeti, da 1 se v celjskih hokejistih prebi dil tisti znani navdih, kije vč sih v Mestnem parku ustvaij čudeže in podžgal publiko t ko, da je bilo tudi za najbolj ekipe vsako gostovanje v Ce\ zares vroče in nepredvidliivi ROBERT GORJANC Foto: EDO EINSPIEL^ Celisko moštvo je imelo vedno odlične vratarje: v zadnjem desetletju so to bili Audič, M. Zbontar, Komadina, Sodja, za prvo moštvo pa že brani 17-letni Tomaž Jeram, morda pa bo kmalu še kdo drug iz mladinske in kasneje iz pionirske vrste opozoril nase. Presežek in kazen, najboljša psihologija Zenon Hajduga, »olimpijski trener^, ki ceni sezonsko delo Leta 1984 je Zenon Hajduga vodil hokejsko reprezentanco Poljske na oUmpijskih igrah v Sarajevu, leto pred tem pa na svetovnem prvenstvu skupine A. Pred tem je trenirjil tudi pr- voligaška moštva, sicer pa vr- sto let delal v poljski hokejski zvezi. Leta 1985 je Varšavo pr- vič zamenjal za Celje, po kraj- šem premoru pa je lani avgu- sta spet prišel v mesto ob Sa- vinji. Bili ste trener olimpijske reprezentance, potem pa pri- šli v Celje, ki je seveda daleč pod tem renomejem. S kakš- nimi ambicijami? Vscik trener mora trenirati tudi manjša oziroma slabša moštva, to je izziv. V Celju rad treniram, moštvo igra moder- no in napreduje. Toda razlika je vendar ogromna... Ne skrivam, ko sem prvič prišel v Celje pred petimi leti, je bilo to zaradi denarja. Šlo je za vehko razhko med plačo tu- kaj in v Poljski. Sedaj ni več tako, v Poljski so reforme, raz- mere so se spremenile. Kakšen je vaš dohodek? 9000 dinaijev, plus hrana in stanovanje. V Celju je malo denarja za hokej, zato je vaša ekipa za- pustila najboljšo ligo. Če bi bilo denarja več, kakšen bi lahko bil maksimum vašega moštva? Na primer, ekipa Crvene zvezde je tretja v prvi zvezni hgi. Vendar menim, da ima Cinkarna Celje več svojih do- mačih igralcev, ki so boljši od njihovih. Toda brez tujcev je danes težko dosegati dobre re- zultate. Vsako moštvo ima v prvi hgi kakšne tri, štiri tuje igralce (Sovjetska zveza, CSSR, Kanada), če bi jih imeh tudi mi, bi dobro nastopali med najboljšimi. Kako bi ocenili kakovost našega hokeja v primerjavi s Poljsko? Slovenski hokej je gotovo slabši od hokeja v Poljski, ven- dar se tudi pri vas dviga kako- vost. Dva najmočnejša kluba, Ohmpija in Jesenice, delata ta- ko, kot se dela na Poljskem. V drugih klubih ni takšnih po- gojev za široko bazo igralcev: moštvo brez velikega števila mladih, brez pionirjev in ho- kejske šole ne bo imelo uspe- hov. Dobrega igralca je treba vzgajati najmanj deset let. Kako pa bi primerjali ligi v obeh državah? Ekip je toUko kot v Jugosla- viji, približno 20. Vendar deset ekip je povsem profesionalnih, igralci tam ne delajo, amp£ik trenirajo dvakrat dnevno, to je Idjuč do uspeha. V drugi hgi je osem ekip in prva štiri moštva imajo takšne pogoje kot prvo- ligaši. V Celju je malo igralcev, v poljski prvi hgi sem jih imel 29, 20 hokejistov igra na tekmi, 9 jih čaka in ne dobiva denaija, in nagrad za zmage. Če kdo dvakrat, trikrat napravi veliko napako, gre na klop. Konku- renca, kazen, tako je mogoče hokejiste dobro pripraviti, to je psihologija. Kako pa ste sicer zadovolj- ni z disciplino svojih igralcev v Celju? Z igralci nimam problemov, nisem pa zadovoljen z disciph- no v igri, nekateri imajo slabe živce. Morda je to razumljivo, dve leti so bih brez trenerja, vadih so po svoje, zdaj delajo tako, kot jim jaz rečem. V redu, prizadevno. Toda živci... V na- slednjih letih bo treba vehko pozornosti posvetiti psihološki pripravi. Ste jim dali kakšne posebne zahteve glede športnega nači- na življenja? Alkohol? Alkohol in šport ne gresta skupcg. Vendar ni problem, v Poljski ie večji. Tam se pije vodka, tuk^ pri vas pa pijejo vino, špricarje, če spije eno pi- vo, igralec ne izgubi kondicijo in formo. Kako pa je s tem v sovjetski »Zbomaji komandi«, ki je ne- kako sinonim za disciplino? Kako Tihonov ukrepa pri teh stvareh? Ja, tam je velika disciplina. Trener ima vehko igredcev in se ne zanima, kaj mu igralec dela po treningu, kajti potem sledi... No, tudi zbornaja pije vodko. Kaj ste še počeli kot funkci- onar poljske hokejske zveze? Bil sem šef komisije trener- jev, ki so me sami izbrah in jaz sem jih zastopal v zvezi tre- nerjev. Govori se, da odhajate iz Celja. Kaj boste počeli pot« ko se boste vrnili domov? S klubom se še nismo p vsem dogovorih. Ko bom j nazaj v Poljsko, ne bom vodil nobenega moštva. Delal bore čisto teoretično. Boste kje predavali? Ja, na trenerskih šolah in tu- di v zvezi bo dovolj dela zame. V Ljubljani bo kmalu sv^ tovno prvenstvo skupine B. Kakšna je vaša napoved? Kakšne so možnosti jugoslo- vanske in poljske reprezen- tance? Težko je napovedati zmago- valca. Favoriti so Avstrija s tre- nerjem dr. Ludekom Buka- čem, dobra je Fracija, kjer igra vehko hokejistov iz Kanade s francoskimi potnimi hsti, tu sta Italija, Japonska. Mislim, da bo Poljska med štirimi mo- štvi, trener mi je dejal, da raču- na na tretje mesto. Sicer pa ho- kej v Poljski zadnji dve leti pa- da, tudi tja se je zavlekla druž- bena kriza, veliko hokejistovje šlo igrat v Zahodno Evropo Vendar, poljska reprezentanca se že en mesec pripravlja na prvenstvo, Jugoslavija pa ko meo kaj več kot en teden (in- tervju narejen pred 14 dnevi, op. p.). Bojim se, da se Jugosla- vija ne bo dobro pripravila. Te- ga ne razumem. Prvenstvo je pri vas in to je vehka možnost da se uvrstite v A skupino, saJ gredo naprej štiri reprezentan- ce. V A skupini se igra najbolj- ši hokej, tam je tudi več denar- ja od mednarodne hokejske fe- deracije na Dunaju, namenje- nega posameznim zvezam za razvoj hokeja. ROBERT GORJANC Foto: EDO EINSPIELER Spodbudno delo Nedavni občni zbor Partiza- na 19. september, nekdanjega Partizana Lopata, je potrdil pravilno programsko orienta- cijo dokaj mladega partizan- skega društva, ki je s svojo dejavnostjo že postalo sestav- ni del dogajanj v KS Ostrožno in Lopata. Čeprav je društvo v svoji kratki zgodovini prebolelo ne- kaj kriznih obdobij, ki so jim botrovale težka kadravska in finančna situacija, izguba sek- cije za smučarske skoke, v ka- tero so zavzeto investirali z udarniškim entuziazmom, in ne nazadnje tudi lanskoletne težave z registracijo tekmoval- cev v mladi judo sekciji, se je vendarle več sto članov dru- štva odločilo, da bodo smelo zastavili delo, za katero imajo kar nekaj dobrih pogojev. Mednje štejejo predvsem do- sedanje zunanje večnamensko igrišče, ob kateem so postavili tudi objekt za društveno pisar- no in skladišče rekvizitov. Med dobre pogoje prištevajo tudi veliko število zainteresiranih mladih, ki so predvsem pridni v sekciji splošne vadbe in pri nogometni sekciji ter v celoti držijo društvo pokonci. Število mladih pa bi bilo še neprimer- no večje, če bi KS Ostrožno premogla svojo osnovno šolo s telovadnico, saj sedaj gostu- jejo na OŠ Veljko Vlahovič, za- to je mnogo mladih vezanih na prevoze. Mladi pri splošni vad- bi delajo po rekreativnem gim- nastičnem programu, sodelu- jejo s Partizanom Nova vas in Gaberje. Z njimi zavzeto delajo Milan Cepin, pri nogometni sekciji Franjo Knez in pri judo sekciji Fabjan. Načrte za delo v prihodnje so si člani društva postavili v ce- loti realno, upoštevajoč mate- rialne in kadrovske pogoje v obeh KS. Ravno zato, ker so pri delu vpeti v vsa dogajanja v KS, računajo tudi na pomoč in sodelovanje krajanov pri na- daljnji izgradni zunanjih igrišč, njihovi elektrifikaciji in vzdrževanju, trudili pa se bo- do, da bo tudi vadba zunaj te- kla po urniku in pod strokov- nim vodstvom. V bodoče bi radi oblikovali teniško sekcijo in zgradili igrišče, pridobiti želijo čim več članstva za obstoječe sekcije, nameravajo organizirati pi- onirsko in člansko ligo v ma- lem nogometu, za svoje kraja- ne pa bodo pripravili tudi ne- kaj množičnih akcij. Po krajev- ni skupnosti bodo postavili še društvene oglasne deske in ta- ko svoje delo še bolj približali občanom. »Čeprav se vsakodnevno srečujemo z vrsto problemov, samo vendarle optimisti, verja- memo, da delamo tisto, kar krajani želijo, da zavzeto dela- mo z mladimi in za mlade, pa zato računamo na njihovo na- daljnjo podporo in pomoč,« je dejal Jaro Grajžl, ki bo zavzete- mu društvu predsedoval tudi v prihodnje. METOD TREBIČNIK Zaključena nagradna igra Partizan Nagradna igra Partizein št. 29 je v pri- merjavi z nekaj prejšnjimi dobila rekord- no število odgovorov - kar 38 dopisnic smo prejeli do roka in to vse s pravilnimi odgovori. To nam dokazuje, da so naši bralci in tudi ljubitelji radijske oddaje »Iz življenja in dela društev Partizan« že do- dobra seznanjeni z AEROBIKO kot pri- ljubljeno obUko rekreativne gimnastike, izvajane ob prijetni glasbi. Naš gost v oddaji »Iz življenja in dela društev Partizan«, profesor, trener in pe- dagog DARKO ULEŽIČ, ki te dni pri Partizanu Gaberje odpira nov, sodoben FITNESS STUDIO, je tokrat nagrade z žrebom namenil: Ivanu Blažiču, Solča- va 2, 63335 Solčava; Klavdiji Mohorko, Mariborska 42, Celje in Boštjanu Percu, Miklošičeva 1, Celje. Nagrade, ki jih tokrat poklanja DA- RILNI BUTIK in CVETLIČARNA - M. Podbregar in B. Kotnik (Leveč, Ža- lec, Polzela) bodo nagrajenci prejeli po pošti. Darilo VIDEOTEKE PANDA pa prejme ANICA KLAKOČER, Pohhnova 9 iz Celja. Ker NT in RC prehajata v novo pro- gramsko usmeritev, je bila ta nagradna igra skupaj z oddajo »Iz življenja in dela društev Partizan« tudi zadnja v nizu po- nedeljkovih športnih dopoldnevov. Za dvanajstletno tradicijo pa se seveda ob zaključku vendarle spodobi nekaj stati- stičnih podatkov. V preteklih dvanajstih letih smo v ok- viru ponedeljkovega športnega dopold- neva imeli skupno 138 oddaj »Iz življenja in dela društev Partizan«, 135 nagradnih iger Partizan in zastavili ravno toliko na- gradnih vprašanj, predstavih smo 69 dru- štev Partizan in drugih organizacij za športno rekreacijo ter 31 športnih zvrsti, imeli ali predstavih smo 364 gostov, športnikov in športnih delavcev, izžreba^ U smo 442 razMčnih nagrad ter predstavili 94 sponzorjev. S sprotnim poročanjem o aktualnih dogodkih v organizaciji Par- tizan in na področju športne rekreacije nasploh pa smo brez dvoma ustvarili kar precejšnje vedenje o tem področju med bralci in poslušalci. Le-tem se tudi zahva- ljujemo za dokajšnjo priljubljenost odda- je in nagradne igre. Seveda pa s tem naše delovanje ni zak- ljučeno, le načini komuniciranja z bralci NT in poslušalci RC bodo prilagojeni no- vi programski shemi. METOD TREBIČNIK PISMA BRALCEV 21. MAREC 1991 - STRAN 19 ODMEVI Kje ie denar za poplavllence? Vprašanie, ki gaje postavil Jože Grobelnik v Novem tedniku dne 28. februarja j99l v članku »Kje je denar 23 poplavljence« je vpraša- nje, ki ga že dva meseca po- stavlja tudi Komisija Izvrš- nega sveta Občine Žalec za oceno škode po elementar- nih nesrečah na ustrezne re- publiške organe. Občina Žalec je ob poplavi y novembru 1990 utrpela jKodo v skupni višini preko 576 MIO din. V štirih obro- jcih (zadnji 28. 12. 1990) je prejela skupno 26 miljonov din sredstev repubhške soli- darnosti, kar predstavlja le 4,5% ugotovljene škode. Sredstva, ki so bila veliko preskromna za pokritje naj- nujnejših potreb, smo name- nili za sanacijo škod v 27-tih podjetjih, krajevnih skupno- stih (komunalna infrastruk- tura), društvih in drugih or- ganizacijah ter v 27 obrtnih obratovalnicah in za sanacijo škod pri 1088 prizadetih ob- čanih. V prvi fazi dehtve sredstev solidarnosti smo v občini Ža- lec prednostno usmerili sredstva v prizadeta podjetja v gospodarstvu, da bi s tem prispevah k hitri vzpostavi- tvi poroizvodnje. Sredstva, namenjena ob- čanom, pa so bila razdeljena kot akontacija na višino skupno ugotovljene škode in naj bi se poračunala takoj potem, ko bodo prispela tež- ko pričakovana sredstva iz v decembru pobranih sred- stev repubhške soUdamosti, ki so jih na repubUški račun že davno vplačah tudi delav- ci iz naše občine. Razen sredstev soUdamo- sti, ki so pričela pritekati ze- lo pozno, smo intervetna de- la fmancirah tudi s sredstvi redne komunedne dejavno- sti, s sredstvi blagovnih re- zerv ter s sredstvi redne de- javnosti stanovamjskega go- spodarstva in socialnega skrbstva. Tako smo s pomočjo 430 gasilcev, gradbene mehani- zacije, podjetij in zasebnikov očistili in odstranili odpadke iz 2000 ha poplavljenih ob- močij, odstranih 26 plazov, zavarovah 6 mostov ter tako zagotovih normalno prevoz- nost vseh cest. Začasno smo uredih 1500 m nasipov na Sa- vinji in 500 m kanalov, da smo pospešili odtekanje vo- de. V 14 dneh po poplavi je Komunalno podjetje Žalec popravilo 950 m vodovodne- ga omrežja in 6 prehodov, le tega preko Savinje, ter tako zagotovilo nemoteno oskrbo 2 vodo. Štiri n^bolj ogrože- ne družine smo preselih v družbena stanovanja. V so- delovanju z občinsko organi- zacijo rdečega križa ter Cen- trom za socialno delo občine Žalec je bila nudena najnuj- nejša pomoč v obhki živil (ozimnica ter druga prehra- na), obleke, stanovanjske opreme in enkratnih denar- nih pomoči. Izvršni svet občine Žalec je najbolj prizadetim podjet- jem, kmetom in obrtnikom odložil oziroma odpisal pla- čilo prispevkov in davkov iz občinske pristojnosti. Za ob- čane je bila organizirana tudi akcija možnega nakupa po- škodovane opreme in mate- riala brez prometnega davka. Razumljivi so sicer pritiski in nezadovoljstvo občanov in podjetij, ki doslej prejeta sredstva soUdarnosti primer- jajo s sredstvi, ki so jih preje- h ljudje in podjetja v obči- nah Mozirje in Celje. Verja- memo, da le težko razumejo razlago, da so razliti vodoto- ki na območju občine Žalec prizadeh sicer izredno veliko število ljudi, da pa (žal - kot kaže) nismo doživeli skon- centrirane havarije, ki bi im- pozantno vpUvala na čustva javnosti in posredno tudi na ljudi, ki odločajo o strukturi delitve sredstev repubhške sohdarnosti med prizadete občine. Kljub vsemu pa žeUmo, da to nezadovoljstvo ne bi v lju- deh zameghlo trezne presoje in jih vzpodbujalo k žaljive- mu natolcevanju kot je bilo tisto o govoricah, da smo de- nar posodili Keramični indu- striji Liboje. Tovarna je sicer res v težavah, toda kljub te- mu so morah tudi njeni de- lavci prispevati dvodnevni zaslužek v skupno vrečo re- pubhške soUdamosti, ki se sedaj deU vse prej kot pra- vično. Občinska komisija je pri- pravljena vsak dan dati od- govor vsakemu, ki se mu od- pirajo vprašanja. Vsem pri- zadetim pa obljubljamo, da si bomo pri repubUških or- ganih še naprej prizadevaU doseči pravično, predvsem pa hitro deUtev sredstev. BORIS KRAJNC Predsednik IS SO Žalec Neresnice Vinica Drče Predstavniki delavskega sveta in sindikata podjega Hmezad kmetijstvo Žalec smo na pobudo zaposlenih obravnavah prispevek novi- narke Irene J. Baša v Novem tedniku. Ker gre v itervjuju z poslancem KZ-LS Vinkom Drčo za površne in neresnič- ne podatke zahtevamo, da, skladno z zakonom o tisku objavite naš prispevek. Poslanec Vinko Drča ope- rira z podatkom o izplačanih storitvah sezonskim delav- cem v višini 9 miUjonov mark. Podatek je neresni- čen, k^ti v letu 1990 smo v sezonskih konicah, ki tra- J£0o v treh fazah od 14 do 21 dni zaposUli od 650 do 1050 sezonskih delavcev. Le ti so opraviU 452.428 delovnih ur in za to delo smo skupno s prispevki plačah 1,671.428 DM. Preračunano to pomeni 3,7 DM bruto na uro. Po naših delovnih norma- tivih, ki so ostrejši od nem- ških ah pa v določenih fazah enaki, rabimo v konicah od 0,6 do 1,0 sezonskega delav- ca na hektar hmelja. Vemo pa tudi, da večji pri- delovalci hmelja n^emjgo sezonsko delovno silo iz istih krjuev kot mi in to precej več kot pa so naši normativi. To pa pomeni, da so tudi v za- sebnem sektorju evidentni obUvi sredstev za sezonsko delovno silo, le da ti slednji ne plačujejo obveznosti iz pogodbenega dela, kar pa za nas vldjub deklarirano ena- kim pogojem ne velja. V žalski občini je skupno 5775 lastnikov zemljišč od katerih jih 3359 tudi plačuje davke. V posesti imajo 7635 ha obdelovalne zemlje. Od vseh davčnih zavezancev jih le 626 plačuje zdravstve- no in pokojninsko zavaro- vanje. V družbenem sektorju pa je 2001 ha obdelovalne zem- lje. Od tega 900 ha hmelja ostalo pa poljščine in travi- nje. Imamo 1100 krav molz- nic, cca. 300 telet in 470 ple- menskih teUc, delno pa zago- tavljamo tudi krmo za pita- Ušče v Žepini. Vso to proiz- vodnjo vključno z skupnimi službami obvladuje 358 stal- no zaposlenih delavcev z prej naštetimi sezonci. Pre- računano to pomeni 5.58 ha obdelovalnih površin na za- poslenega. Vkljub dokazani 30% večji mlečnosti kot jo v povprečju dosega zasebni sektor in tudi nekoliko večjim povprečnim donosom hmelja, te površine le z težavo preživljajo vse za- poslene in število iz leta v le- to marijšamo. Nerazumljiva je torej trditev poslanca go- spoda Drče, da bi lahko ta ista zemlja sprostila tisoč de- lovnih mest in še dajala za- posUtev v kmetijstvu vsem, ki danes na tej isti zemlji de- lajo. Torej tudi ta trditev go- spoda Drče ne drži. Zaposleni na tej zemlji smo se desetletja odrekali delu osebnih dohodkov med drugim tudi za nakup zem- ljišč, ki smo jih d^aU v za- menjavo za arondirane povr- šine. Zemljo smo kupovaU na prostem trgu na osnovi objav na občinski oglasni de- ski. Z odrekaiijem in krep- kim zategovanjem pasu smo zgradiU in opremiU 900 ha žičnic z vsemi potrebnimi stranskimi objekti in vso pri- padajočo infrastrukturo. ZgradiU smo potrebne ob- jekte za živinorejsko proiz- vodnjo. Večina zemljišč je meUoriranih in pod nama- kalnim sistemom, za katere- ga smo pridobili sredstva pod enakimi pogoji kot za- sebniki. Iz navedenega sledi, da gre za večkratno poveča- nje osnovne vrednosti. Orga- nizacijski in tehnološki nivo naših obratov je že leta nazaj na nivoju, ki ga diktirajo evropski standardi. Mi ki da- nes na tej zemlji služimo enako trdo skorjo kruha kot kateri koU kmet ne bomo do- voUU, da bi nas v imenu stor- jenih krivic v preteklosti, za katere pa ne nosimo niti naj- manjše osebne odgovorno- sti, napravih za brezposelne socialne podpirance. V tej zemlji je vgrsgeno na- še delo in denar, zato terja- mo od strank, ki so na obla- sti, dosledno realizacijo predvoUlnih obljub: »da z popravljanjem starih krivic ne bodo povzročaU novih«. Z vsemi sredstvi bomo bra- nih rezultate svojega dela, hkrati pa si bomo prizadeva- li, da se krivice, ki se objek- tivno dajo popraviti tudi po- pravijo. Še vedno računamo, da imamo skupen cilJ, to je pra- vična cena dela v kmetijstvu, in skupnega nasprotnika, to je predraga država ki dosego tega cilja onemogoča. ManipuUranje s polresni- cami, namerna napačna in- terpretacija dejanskega sta- nja ni poštena niti modra, ker se slej kot prej sprevrže v nasprotje in škodo tistega, ki z njo manipuUra, kajti ve- IJJOO samo z rezultati dokaza- ne resnice. Naša metoda ni omalože- vanje drugače mislečih mar- več z argumeti podkrepljen dialog in dokazovanje s šte- vilkami, ki so preverljive. 10 SINDIKATA KMETIJSTVA ŽALEC Smrt na roliu vsakdana Spoštovani gospod Odon Si- monič! Odgovarjam vam na pismo z naslovom »Smrt na robu vsakdana«, ki je 14. 3. 1991 izšlo na 19. streini »Novega tednika«. Kot predstojnik oddelka, na katerem je umrl vaš oče, vam izražam iskreno sožalje. Ker upam, da je vaše pismo bUo pisano z namenom ugo- toviti resnico o smrti vašega očeta, vam želim odgovoriti sledeče: Res je, da je bU vaš oče sprejet zaradi spiralnega zlo- ma stegnenice. Zdravljenje takšnega zloma je operativ- no. Zaprti zlomi stegenice se v vseh bolnišnicah (in tako je tudi pri nas) operir^o v red- nem dopoldanskem progra- mu, in to prekticiramo na na- šem oddelku od vsega začet- ka. Upam, da imate dokaze za trditev, da vaš oče ni bU operiran zaradi drugih »nuj- nih« primerov 1. 2. 1991. V nasprotnem primeru ne morem razumeti vašega pi- sma, da žeUte priti do resnice v zvezi s smrtjo vašega očeta. Vaš oče je umrl pred opera- tivnim posegom, pod klinič- no sUko pljučne embohje, katero naši zdravniki pozna- jo in za nas vzrok smrti ni bil nejasen. Na željo vašega bra- ta, ki je s podpisom to tudi potrdil, sem dovoUl lečeče- mu zdravniku, da odstopi od obdukcije. Sprašujete ali tako dolgo čakanje ob tovrstni poškod- bi ni bistveno vpUvalo na uspešnost operacije? Dejal sem že, da je zelo malo bol- nišnic na svetu, kjer je mož- no operirati stegnenico takoj in jo zaradi tega operirjuo v rednem dopoldanskem ča- su. Takoj po sprejemu operi- ramo le tiste poškodovance, katerih poškodbe direktno ogrožajo življenje. Ostale po- škodovance pripravljamo za operativni poseg, tako da so operirani v optimalnih pogo- jih in z najmanjšim tvega- njem. 1. 2.1991 so bih predvideni za operativni poseg: 1. S. J. roj. 1904 Fractura colU femoris dextri, 2. B.D., roj. 1961, St. p. fracturam olecrani dextri, 3. S. V., roj. 1924, Fractura subtrochanterica femoris si- nistri, 4. N.D., roj. 1967, Refrac- tura femoris sinistri. Ta dan je bila operirana le prva pacientka s tega sezna- ma. Vse druge operacije, predvidene za ta dan, so od- padle zaradi nujne operacije m^hne dekhce s hudo mož- gansko krvavitvijo. To je vaš »nujni« pacient: K. S., rojena 1985. Diagnoza: Haematoma epiduralae et subduralae sin. je zahtevala takojšnjo opera- cijo, s katero smo reših njeno mlado življenje. Pri vašem očetu smo bih prisiljeni prestaviti operativ- ni poseg, ker seje razvila kU- nična sUka deUriuma. Šele, ko je le-ta izzvenela, smo ga lahko ponovno pripraviU za operativni poseg 6. 2. 1991. Sprašujete, kakšne prei- skave smo napraviU pri va- šem očetu? Opravili smo običajne preiskave, potreb- ne pred takšnim operativ- nim posegom (preiskava kr- vi, delovanje vitalnih orga- nov, srca, ledvic in pljuč). Za okohščine, v katerih je umrl vaš oče, bi lahko izve- deU na našem oddelku pri ekipi, ki je bila določena za operativni poseg. Kdo je ti- sti, ki bi vam dal podrobne informacije o smrti vašega očeta? Žal ste biU ob teh dogod- kih, po vaši trditvi, bolni. ImeU ste pljučnico in zaradi tega niste mogU obiskati zdravnika, ki je zdravil vaše- ga očeta in tudi ne predvide- nega operaterja, ki je bil pri- soten ob smrti vašega očeta. Žal niste obiskaU niti mene kot predstojnika oddelka, da bi vam pomagsil priti do res- nice. Trdite, da na Oddelku za poškodbe vlada brezvladje. Upam, da imate za to ustrez- ne dokaze. Z vašim pismom ste dosegU namen, da se za- misUmo nad njim. 18. 3. 1991 sem skUcal sestanek zdrav- nikov-speciaUstov našega oddelka in se pogovoril z nji- mi o tem primem. UgotoviU smo, da sta ves čas zdravlje- nja vašega očeta prihajala na obisk in po informacije vaša mati in vaš brat. Ob smrti sta nas zaprosila, da bi odstopih od obdukcije in ker je bil za nas vzrok smrti kUnično ja- sen, smo lahko ugodiU prošnji. Po smrti vašega očeta se niste oglasih pri nobenem od nas. Zato ne vemo, če ste čr- paU vaše informacije pri pra- vem viru. Ker misUte, da na našem oddelku vlada brez- vladje in da pogoji za stro- kovno delo Mto niso n^ bolj- ši, vam predlagam, da se oglasite pri nas. Če z našimi odgovori ne boste zadovolj- ni, lahko sprožite sodni po- stopek in tako ugotovite, aU smo ravnaU pri zdravljenju vašega očeta narobe Ui ne. Predstojnik Oddelka za poškodbe Celje Mag. sci. Miroslav Batišta, dr. med. specialist kirurg Dodatno delo upokojencev v NT sem prebrala pismo Mojce Kostajnšek iz Rim- skih Toplic. Res je, da se vsi spotikajo ob pokojnine, ne vedo pa, da so te zelo različ- ne. Mi z nizkimi pokojnina- mi komaj živimo, tisti z viso- kimi seveda lepše. Hudo je, ker tisti z višjimi zraven še delajo. Žal nimamo zakonov, ki bi to preprečili. Tako lah- ko obrtniki zaposlujejo ne- prijavljene ljudi, tako si ne- kateri z zvezami priskrbijo invalidsko in potem veselo delajo naprej. Zakaj ne bi v vsaki krajev- ni skupnosti preverili, ali de- lajo le tisti, ki plačujejo da- vek, aU pa tudi tisti, ki se bogatijo na račun drugih, ker imajo v ozadju ljudi, ki jih ščitijo. Zaostrimo kontro- lo in preglejmo, koliko je takšnih, ki zdravim, dela- voljnim, odjedajo zaslužek. Glede odpuščanja delav- cev pa še to. »Kdor podma- zuje - dobro vozi«. To velja še posebej za kmečke delav- ce, ki bi lahko dobro živeli le od dela na kmetiji, tako pa lahko, ker jim je to omogoče- no, vse delo doma opravijo tudi na račun zapostavljanja dela v tovarni. Kdo to plača se ve. Delavci si tu ne more- mo pomagati, ker nimamo šunke in klobas, s katerimi bi prepričali šefe, da tega ne bi podpiraU. Če bi biU šefi pošteni, bi tudi delavci po- šteno delah. MARJETA PLANINŠEK Žalec To le lapsus calami! Zapisano je bilo, da se glasba in matematika nista nikoU k^j prida ujemaU. Ta trditev ne more držati, še po- sebno, če pogledamo nekoU- ko v preteklost in ugotovi- mo, da sta si glasba in mate- matika biU nekoč zelo blizu, čeprav vsaka s svojimi reiz- sežnostmi. Ne gre za polemiziranje ob objavi »TRAČ - NOVIC« v NOVI DOBI in NOVEM TEDNIKU - gre za razmi- šljanja, ki se poržosoo ob pre- biranju sestavkov o delu skupščine občine Celje. Vprašati se moramo, kaj je z odgovorom na poslansko vprašanje, ki se je že večkrat pojavilo v celjski skupščini: »KAJ PA PETINŠTIRIDE- SET (45) LET?« Ali je tudi v tem primeru nemogoče od- govoriti? Gre tudi v tem pri- meru za slab ah celo neoku- sen izračun? Na srečo smo biU nekateri stari pet let šele leta 1962, ko je bila izgradnja sociaUzma pri nas v n^večjem vzponu (to naj bi bilo nekaterim v opravičUo). To dejstvo pa nas je vendarle prikrajšalo za to, da bi lahko tej izgradnji prispevah po svojih močeh takrat, ko si je Evropa po- stavljala temelje svojega go- spodarstva. K temu prispe- vek Amerike ni bil ravno za- nemarljiv, da se delavski raz- red sirom po Evropi vozi z avtomobih kzikršne si še danes lahko privoščijo pri nas le nsgbolj spretni, nekoč pa tisti na položajih in funk- cijah. KoUko generacij petletni- kov je nekdanji režim potis- nil v vlogo poizkusnih kun- cev, bi lahko izračunal tudi matematik z minimalnim znanjem matematike. Težji pa bi bil izračun škode, ki bi upošteval vse poizkuse pet- inštiridesetletne oblasti na otrocih v vrtcih, vse šolske reforme, inovacije na po- dročju kulture, modernizaci- je zdravstva, razvoj nerazvo- ja v gospodarstvu in ne na- zadnje veUkodušno podporo neuvrščenim. Popolnoma nemogoč je izračun cene živ- ljenj, ki so v podporo nada- ljevanja revolucije ugasnila zato, da so si novi oblastniki nekontrolirano prisvojili ne- koč pošteno prisluženo pre- moženje in ga nato veUkopo- tezno zapraviU. In še bi lah- ko računaU... morda sešte- vah... množiU... a račun se ne izide! Vsa vzhodnoevropska praksa, ki je temeljila na po- drobno in gostobesedno iz- delani teoriji, seje sesula kot hišica iz kart. Zaradi tega se nekaterim hudo mudi v Evropo, pa ne vedo, pod kakšnim imenom. Še večja uganka je, kako si ob tem odhodu v Evropo znova pridobiti izgubljeno oblast, ohraniti nelegalno pridobljen denar in bratske Nadaljevanja na 22. strani 20. STRAN - 21. MAREC 19911 Prižiganje iučic v ijudeh Manca Košir: »Da bi se razumeii, se moramo najprej naučiti siišati^ »v Nemčiji sem pred leti spoznala čudovitega člo- veka. Bil je naslednik neke graščine na Slovenskem in to premoženje je želel zapustiti slovenskim lju- dem. Prosil me je za svetovalko, ki bi mu svetovala, komu zapustiti graščino. Ni mi takoj zaupal, najprej je spraševal ljudi, kdo je Manca Košir. Po teh anke- tah je prišel k meni in človek, ki hodi po celem svetu, ki predava v ZDA, mi je izrekel enega najlepših komplimentov. Takole je dejal: »Ko sem spraševal ljudi, kdo je Manca Košir, mi nihče ni rekel: to je žena tega in tega ali to je ljubica tega in tega ali to je hčerka tega in tega. Vsi so rekli na nek način: Manca je Manca.« Živa Icnjiga življenja In Manca je res samo ena. Manj bi bilo verjetno naštevanja, če bi poveda- li, kaj vse ni dr. Manca Koširjeva. Danes je do- centka za teorijo novinar- skega sporočanja na Fa- kulteti za sociologijo, po- litične vede in novinar- stvo. Bila je manekenka, filmska igralka, novinar- ka, tudi učiteljica mate- matike in fizike, sama še dodaja, da je prodajala sladoled, bila prostovolj- na bolničarka, tabornica, pa šivilja za domačo rabo in občasna kuharica. Če- trt stoletja že piše za raz- lične časopise in revije. Pred tremi meseci pa je izšla njena knjiga z naslo- vom Ženska pisma. Pred dnevi je knjigo predstavi- la v Gorenju in zatem še v Žalcu in Laškem. V njej je skozi pisma žensk in odgovore zapisana prene- katera modrost in resni- ca.Je pripoved o življe- nju, doživljanjih in pre- mišljevanjih, iskanju poti k sočloveku. Je prižiga- nje lučk v ljudeh, kot je zapisala Manca. Prepro- sto povedano: to je živa knjiga življenja. »Dolgo časa je zorela ta, knjiga,« pravi Manca. »Že nekaj let dobivam vehko pisem, v katerih zlasti ženske pripovedujejo o svojem življenju, iskanju poti, po kateri hodijo, da bi izpol- nile smisel svojega biva- nja. Njihova pričevanja so dragocena, želela sem jih predstaviti širši javno- sti in še koga povabiti k sodelovanju. Zato smo v reviji Otrok in družina lani odprli rubriko Žen- ska pisma. Konec lanske- ga leta je v pogovoru z urednikom Založbe slo- venska knjiga padla ide- ja, da bi pisma izdali v obliki knjige. Odgovore sem potem napisala še enkrat, pisma pa so av- tentična. Čez štirinajst dni je bila knjiga že v ti- skarni, tako da gre za majhen slovenski založni- ški rekord.« »Po pričakovanju je v knjigi oziroma pismih izpostavljen odnos mo- ški-ženska. Očitno nikoli izpeta pesem.« »Danes ugotavljam, da smo precej posploševale. Rekle smo, moški so takšni, ženske so takšne. V drugem delu knjige to ne drži več, ni to več raz- prava o moških in žen- skah temveč razmišljanja o človeku. Zanimata nas moški kot človek, ženska kot človek. Skratka člo- vek, ki je lahko dober, boljši ali pa slab.« »In tega človeka vzga- jamo v točno določenih klišejih. Ali kot je na predstavitvi knjige opi- sala stisko prenekaterih žensk delavka iz Gore- nja. Takole je dejala: »Ženske smo se navadile, da o svojih čustvih ne govorimo. Predpisano nam je, kako je treba re- agirati ob rojstvu, ob smrti, ob vseh drugih do- godkih. Če ženska na po- grebu ne joče, jo takoj označijo kot brezčutno, če bi jokal moški, bi ga gledali postrani.« »To je naša najhujša usoda ah če rečem meta- forično, to je izvirni greh, da je človek določen še preden pride na svet. Če pride na svet kot moški, je določen v eni vrsti kul- turnega vzorca, kot žen- ska v drugi vrsti. Najtežje je duhovno zrasti v tem smislu, da smo sposobni vzorec, ki so nam ga dolo- čili starši, ožje okolje ah šola, preseči in postati zreli, samostojni, svobod- ni ljudje.« »Zaenkrat pa pravite: ženske uresničujejo svo- je pravice tako, da spre- jemajo moška pravila igre.« »Sama se vsekakor tru- dim ostati ženska, kajti nekatere razlike so pa le v našo zibel položene. Ne vem, zakaj bi morala žen- ska prevzeti moški način življenja, vodenja, komu- niciranja. In obratno. Ko opazujem naše poslanke v parlamentu, dostikrat presenečeno opažam, da reagirajo prav militantno, z močno, trdno, ukazoval- no voljo. Kot da smo ljud- stvo neke ovčice, ki nas je treba urediti, spraviti v stajo in dati domače na- loge. Vem, da so to zaseb- no zelo krhke, nežne žen- ske, ampak v politični igri so očitno morale prevzeti moška pravila. Ah pa se iz vladnih pro- storov govori drugače, kot govorim sama tukaj iz kabineta.« »Tistih vladnih pro- storov, ki so bili ponuje- ni tudi vam?« »Ja, tudi meni. In kako velika skušnjava je bila to! Veliko sem premišlje- vala o kandidaturi za čla- na predsedstva, anketa je pokazala, da bi skoraj za- gotovo bila izvoljena. In sem si rekla: materialni Jaz sem Manca. Ko sem razmišljala o Icandidaturi za člana predsed- stva, sem si rekla: tvoj materialni položaj se bo izboljšal. Ugled ti bo porasel. Danes sem hvaležna, da sem rekla ne. Jaz ne bi bila več Manca. status se mi bo izboljšal, moj ugled bo narasel. Pa me je milost obvarovala pred usodnim da. Prav hvaležna sem, da me skušnjava ni premagala, kajti izgubila bi osebno svobodo in težko bi ostala ista Manca.« Ljubezen je Bog »In Manca še vedno ostaja ista Manca, ki med drugim v Ženskih pismih pravi, da med ženskami lahko ostaja zavezništvo, z moškimi pa to ne gre.« »Pokazalo se je, da je laž- je ustvarjati prijateljstvo z ženskami kot z moški- mi. Najbrž zato, ker težko sprejemamo razlike. Žen- ske smo si bolj podobne, razumemo se lahko brez besed, skratka, komuni- ciramo v istem svetu. Najbrž pa se moramo vsi naučiti sprejemanja raz- hčnosti, odprtosti in tole- rantnosti.« »Z enim samim stav- kom ste razburkali svet moških. Pravite, moški se mi zdijo takšni re- veži.« »Ja, to je zanimivo, knjiga ima 160 strani in večina se je zapičila ravno v ta stavek, da se mi moški smilijo. Res se mi. Na dnu svoje duše so tako nebog- ljeni, igrajo pa take juna- ke. Včasih si rečem: bla- gor meni, ki se včasih smihm sama sebi in si že- lim, da se zasmihm svo- jim otrokom, svojemu partnerju in to tudi na glas povem. Moški pa te- ga ne storijo.« »In moški imajo o tem svoje mnenje. Med pismi se je znašlo tudi moško pismo, kjer nekdo piše: »Noben moški ni sposo- ben takšne hudobije kot kakšna babnica.« »To je zapisano z moške perspektive. Ženske, ki so pisale pisma, so čudo- vita bitja, vem pa, da ob- stojajo tudi drugačne žen- ske. Takšne, katerih udarci včasih še močneje zabolijo. Ampak to najde- mo tudi pri moških. Pre- pričana sem, da je v vsa- kem od nas, ne glede na to, če pride na svet v roza ali modrih copatkih, do- bro in zlo. In prizadevati si moramo za čimveč do- brega. Kar nekaj moških pisem je, že prišlo kot od- mev na Ženska pisma. To so prelepa pisma, kjer moški priznavajo, da niso vedno junaki, da pišejo pravljice, tako da sem si rekla: presneto, saj ni no- benih razlik. Prav žehm si, da bi čez leto dni lahko napisala knjigo Moška pisma.« »Izhod iz tega večnega bojišča med moškim in žensko pa je ljubezen.« »Pri razmišljanju o odrešitvi sveta se mi je pokazala ljubezen kot glavno vodilo. Že od majhnega sem se čutila kot človek nezadostno. Kot gimnazijko me je za- nimala indijska religija, z veliko volje sem se kas- neje odločila za marksi- zem, za pohtični aktivi- zem. Všeč mi je bila mi- sel, da bi bih ljudje enaki, da bi si pomagali, vendar sem prišla do spoznanja, da noben politični sistem ne bo odrešil človeka. Za- to verjamem v ljubezen, upam si reči, da je ljube- zen Bog.« Hvala bogu, da sem mama »v knjigi Ženska pisma ne manjka tudi biografi- ja avtorice. Takole piše: Manca Košir, riba, roje- na petega marca 48 v Ma- riboru, publicistka in mama. Zelo pogosto iz- postavljate vlogo ma- tere.« »To, da sem mama, mi pomeni največ na svetu. Zame je to odgovor na te- meljno vprašanje, kdo sem jaz. Marsikomu gre hudo na živce to izpostav- ljanje materinstva, češ, kaj si mislite ženske. Prav nič ne bi imela proti, če bi kakšen moški napisal: sem dr. znanosti in oče.« »Sami zase pa pravite, da niste povsem tipična mama.« »Ja, res imam velik pri- vilegij. Imam čudovite starše, pomagala sta mi vzgajati prvo hčer, ki ima 22 let, in pomagata mi pri osemletni Tini. Naš dom nikoli ni bil prazen, moja otroka nikoli nista hodila s ključki okoh vratu in ča- kala, kdaj bo kdo vstopil skozi vrata. Moja mama tudi kuha, postori veliko malenkosti, tako da mi ostaja vehko časa in ener- gije za otroka. Sem njuna prijateljica in vsak dan si rečem, hvala bogu, da ju imam.« »Po vaših odgovorih bi rekla, da ste nasprotnik vzgoje za nek cilj.« »Eno najhujših nasilij je psihično nasilje. Nasi- lje, no od človeka priča- kuješ nekaj, kar si si sam zastavil. Najbolj tragično je, če starši naredijo na- črt, da bo otrok dosegel tisto, kar sami niso mogli in da otroka vodijo po svojih sanjah. Za otroka je to duhovna smrt. Otrok je samostojna osebnost, prižigati je treba tiste luč- ke, da bo otrok postal to, kar v resnici je, ne pa iz- polnitev naših predstav. Kot pedagog videvam ve- liko otrok, ki morajo iz- polnjevati predvidevanja staršev. In kar je najhuje, zato naj bi jim bih otroci hvaležni. To so tragedije, to vodi v samomore in to je zame nasilje vseh na- silij.« »Tudi šola pri tem še ne odigrava svoje vloge. Ste zato zapisali, da je šolstvo vaša največja bo- lečina?« »Mi smo šolmošterska družina že 100 let nazaj. Dedek Martin Masnak je bil profesor latinščine in grščine, bil je ravnatelj celjske gimnazije, babica je bila učiteljica, mama profesor matematike in fizike, sama sem učitelji- ca z dušo in srcem in gla- vo. Na šolo imam čudovi- te spomine, čeprav me je ravnatelj oklofutal in mi dal ukor pred izključitvi- jo. Toda razumevanje s profesorji, medsebojno druženje - to je bilo pa nek^j drugega kot danes. Ne spomnim se, kdaj sem kot gimnazijka sedela za knjigami. Danes pa vi- dim, da je Tinina torba pretežka, premalo je ve- selja do življenja, preveč podatkov, preveč memo- riranja, preveč discipline v smislu ubogljivosti.« IMInlstrlca dobre volje »Premalo je veselja do življenja v šolah, pravi- te. V Ženskih pismih be- remo, da je pomanjkanje ljubezni do življenja ti- pična bolezen Slo- vencev.« »Strokovnjaki pravijo, da je na Slovenskem toli- ko samomorov in malo otrok, ker nimamo vese- lja do življenja. To veselje pa nam lahko da le iskre- na ljubezen in te je pre- malo.« »Bi zaradi tega bili mini- strica za dobro voljo?« »Ja, to sem nekoč pred- lagala. Oh, kaj vse bi po- čeh! Imeh bi tečaje za brezposelne, izobraževali bi ljudi, pomagali starej- šim, pomagah bi ljudem iskati smisel življenja. Na predstavitvi v Žalcu so obljubih, da bodo ustano- vili ministrstvo za dobro voljo in to je bil zame ne- pozaben večer.« »Ideja je lepa, toda ob vseh teh dilemah žensk, njihovih stiskah pogre- Takoj bi postala ministrica za dobro voljo. šam pisma tistih žensk, ki se sprašujejo: bomo jutri še imele delo, bomo lahko prehranile dru- žino?« »Imate prav, danes je čas grd. Ljudi je strah in revš- čina prihaja v domove. Dobila sem že pismo zdravnice, ženske, ki ima nadvse rada ljudi in svoj pokhc. Povedah so ji, da bodo odpustili tretjino vseh zaposlenih. In zani- mivo, njeno pismo ni pe- simistično. Pravi: če bog poskrbi za vrabca na stre- hi, kako ne bo zame, ki sem njegov ljubi otrok. Prepustila se bom zaupa- nju in verjamem, da bo vse dobro. Zase lahko re- čem - prav nič me ni strah, če me zdajle vržejo s fakultete čez prag. Kot doktorici znanosti mi ne bo prav nič težko prijeti za fizično delo. Bom pa okna pomivala, kos zem- lje bi si našla, družino bi že prehranila. Zame je vsako delo častno in tr- dim, da morajo ljudje za- upati vase, četudi trenut- no nimajo dela.« IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Vam poi Biti mon Treba je i Iz prea moja ra hlastala dogajal^ zapiram rada. i4 počela p mi ima. ljudem zavedan SKat nami te prozorn čudoviU. Z ma Smo pa( ne dasl bolijo... ne stisk rebra zl< Naši i hudoba resno, k ne upnji Kratkot zmagaš, ljubezen Ne zva mili volji, preizkusi gem poto še dolgo ^ bolezen i mintelefo v redu. ? pobotalii vprašan majem 1 tudi zuA mlada? S čim strov, p kandida stva in d Več korii takoj za t riat. Naši potrebni na stotiDi tisoče bt v veselje- nih otrol zastonj! stva dobf dovoljen^ morda ce^^ Poglejmo' Kaj deW človečn^ sposobm »Kaj m Razmišm »Spet!^ ^ boste pi^ Nekaj ' Potem tny so starši] temeljni!^ in otroki: na to, ab\ ločena i^' REd 21. MAREC 1991 - STRAN 21 11 reveži. jaekoga osrečiš, jbi ostal srečen. Darinka; ^zen smisel življenja, izhaja \i živim, da sem. Prej sem mi je vsak dan nekakšno 10 ljudi se je spremenil. Ne ampak čutim, da jih imam po predalčkih, kot sem to 11 biti odprta za vsakogar, ki ib temu, da sem se odprla me tako pomembni, pa se lotovanju vsakdo sam. Magda >sijo ugotavljamo isto - med icija je kot čista reka, ki je ina njenem dnu. In to je tako ifak način pogovora ne gre. I va, dve različni izkušnji, ki se i, Razlike pa potem tako ,>,boh. Ko sem z njimi, nikoh 1 meje včasih imelo, da bi mu ■ Manca ftica, ki stoji ob strani, ko se fe, ki jih nočejo jemati tako ., ker so jih spregledali, pa si iijo potiho prav tem malim. m, da hudobneže našeškaš in i L da jim toliko časa ponujaš Kristina ^šna sreča! Lahko berem po Ujene lekcije tujega jezika in Igram se s sanjarijami o dol- tem spremeni v resničnost, D spominov. Tako ni časa za !je, če mi otroci ne pišejo in tam pove, da je z njimi vse več/ Morda le še to, da bi se |fda iz zrcala... In z večnim da se s spreminjanjem, poje- tako neusmiljeno spreminja sem sploh kdaj imela čas biti Nada Kranjc aši ministri, pomočniki mini- *ov... Ko so me snubili za ^sfva pa za različna ministr- feWa; ne, v politiko nočem, ^irn, če sem zunaj. Grem pa (ie, Če le odprete tak sekreta- fečem, Vera, to bi bila najbolj p časih. Lahko bi angažirali jadi koristni. Pomagah bi na w se učili in študirali sebi ,ia tisoče osamljenih in žalost- '0 skrbi in strahov. Pa vse ^Pozn^jo potrebnosti ministr- ^edo o življenju, da bi jim bilo '^^^^^^■^ Manca ''emenii se bo svet okoli nas, "ad katerimi smo že obupali. ^%mo lastno vest Kdo smo? >^mo? Komu darujemo svojo [fvo in ljubezen? Smo sploh ^hvek človeku? Manca sta me vprašala znanca. ^ o otrocih ločenih staršev, ^sta ločena). »Kdaj za vraga ^fnih staršev???« '°^ai njun ogorčeni vzklik, ^lisnilo. Saj ne gre za to, ali ^^.'nembnejše so druge reči, I'|ned staršema in med njima l^^^o slabi ali dobri ne glede in živita skupaj ah pa sta Manca Pri treningih Jevgeniju Vladimiroviču pomaga njegova žena, 36 letna Svetlana Nikitina Aleksandrovna. Njena skrb so predvsem najmlajši; »Ze od začetka jih je treba vzgajati v zdravem tekmovalnem duhu. Razmišljati morajo, češ, poglej, ona to zna, jaz pa še ne, on je v prvi skupini, jaz pa v drugi, torej...« Njet, lakaja sistjema njevazmožna! Moskovčan JevgenU Vladimirovič NIkliln, ki v Celju trenira umetnostne drsalce, prepoveduje z naglasom popuščanja.In ne mara politike Ni nezanemarljiva razli- ka priti za dlje časa iz 10 milijonske Moskve v Celje. Zamenjava hitrega, vendar vedno natlačenega in zato razburljivega metroja, kot sredstva za prihod na de- lovno mesto v športno dvo- rano nepreglednega Isma- ilovskega parka, s pešpotjo čez Savinjo od Hotela Evro- pa do drsališča, je najbrž delovala blagodejno. Toda, to so zemljepisne razdalje, za katere se ve, da se zmeraj lahko dosežejo, manj znana pa bo končna postaja na po- ti miselnega preskoka iz sveta, ki na nekatere stvari gleda čisto drugače, kot od njega za dva dni vožnje s hi- trim vlakom oddaljeno okolje. Delo ali zabava? Da, to je bilo prvo vpraša- nje, ki ga je Jevgenij Vladi- mirovič postavil svojim no- vim učencem... in tudi sebi. Kako sicer brez pomislekov opazovati fante in dekleta, ki prihajajo na drsališče ob svo- ji uri in ob svoji uri tudi spo- ročijo trenerju, da imajo do- vplj. Hm, hm, si mish Jevge- nij Vladimirovič. »Veste, gospod Nikitin, danes ne morem na trening, ker gremo po nakupih v Av- strijo ... in jaz imam po po- uku glasbeno šolo... in jaz tenis... in jaz sem utrujen... in mene je prehlad, veste, ne bo me danes.« »Hm, kar teiko mi dajo ve- deti,« pove Jevgenij Vladi- mirovič. Moral se bo navadi- ti, da to ni Rusija, tukaj ne mar^o trde roke, tukeu je CeDe. »Njet, a što ti gavariš!« mi odvrne v vroči debati ob »stakančiku« vodke. »Delati je treba, delati in brez disci- phne ni nič.« »Ponavljam, gospod, Niki- tin, to ni Rusija, to je Celje.« »No ja, res, tukaj čisto dru- gače razmišljajo. Pri nas jih pride na drsališče 50, 100 in še več, z raznimi priporočili in na vse mogoče načine se trudijo, da bi poštah nekdo, se izvlekU iz anonimnosti, na katero si v naši ogromni, mnogoljudni deželi hitro ob- sojen. In prihaj£oo na led vsak dan, tudi po dvakrat, ampak takoj vem, da iz neka- terih, celo iz mnogih, ne bo nič. In nekega dne jim to tu- di povem. Pri vas pa je dru- gače, prihaja jih malo, am- pak večina je dobrih, toda kje bi bil njihov konec, če bi mislili le na to, na drsanje... Škoda.« Nihče ne oporeka, da jih vehko v Celju rado drsa. Am- pak to ni edina stvar na sve- tu. »Ja, ampak zamujali vse- eno ne bomo več,« zabrusi gospod Nikitin. Ko se njegovi varovanci spozabijo, jezno spije kakš- no vodko, če se to ponavlja, pa zeirohni, »pa ruski«. In te- ga je vedno manj, to je prvi dosežek, ponosno zaupa Jev- genij Vladimirovič. »V klubu smo se dogovori- li, da vzpostavimo določeno organizacijo in režim dela, tudi to je moja naloga. To pomeni, da treniramo vsak dan. Nič več prostih dni, če se ne upošteva opravičil, ki pa so bolj in bolj sramežljiva. Umetnostno drsanje je delo in figuristi (drsalci), če hoče- Davajte, ponoviti, ponoviti! Jevgenij Vladimirovič Niki- tin je star 54 let in je prak- tično vse svoje življenje po- svetil športu. Končal je vi- soko šolo za telesno kulturo v Moskvi, danes pa ima na- ziv zaslužnega trenerja. De- lal je z mnogimi sovjetski- mi drsalci, nosilci medalj na velikih tekmovanjih. jo biti dobri, morego biti »de- lavci«. Toda Jevgenij Vladimiro- vič se mora prilagajati: »Saj vem. Morajo biti kompromi- si, ob trdem delu se morajo otroci tudi zabavati. Vsi so še mladi, zares mladi in tukaj im^jo številne možnosti, ki jih ob vaši življenjski ravni lahko uresničujejo. Pri nas je za nekoga, vsaj pred Gorba- čovom je bilo tako in tudi še zdaj, lahko bilo drsanje edi- no okno v svet, morda edina priložnost, da bo lahko poto- val v tujino. Zato figuristi pri nas grizejo, čisto zares.« Jevgenij Vladimirovič naj bi ostal pri nas tri leta. Ne smemo pričakovati čudežev, kakšen rezultat pa že lahko pokaže: Janez Špoljar, nje- gov in varovanec nekdanje tekmovalke in zdaj trenerke Metke Hladin je postal repu- bhški in državni prvak v umetnostnem drsanju. »Velik talent je tale Janez, pri nas bi postal šampion, kako pa bo pri vas, ne vem, veste šola in vse... Saj razu- mem, ampak vseeno...« Prispevek k sicupnemu evropskemu domu Kakšnih deset, petnajst let bi lahko vest, da je k nam prišel kakšen sovjetski tre- ner, vedno pospremih s po- jasnilom, da pravzaprav ni prišel, ampak pobegnil. Mnoga znana imena, ne sa- mo iz športa, marveč tudi pi- satelji, ti pravzaprav še naj- bolj, pa režiserji, baletniki, glasbeniki in drugi so spoz- nali, da ruska birokracija preveč hromi njihovo ustvarjalnost. Več zraka so si poiskali pri negvečjem idej- nem sovražniku, kapita- lizmu. Danes, ko je padla železna zavesa, pa je to povsem nor- malna .ptvar. Trenerska de- lovna sila za »figuriste« je pri nas kar številna: Vladimir Kaprov, Raklet Žepalidze in Aleksander Rozin delago po- leg Jevgenija in še nekaterih drugih. Hokejskih pa je sploh veliko... »To so bih vsi vodilni trenerji pri nas, ne kakšni neznani ljudje, za- to sem prepričan, da bodo v bhžnji prihodnosti tudi pri vas vidni rezultati,« pravi Jevgenij Vladimirovič. Težko je pričakovati, da bi se ponovila zgodba meteor- skega vzpona v vrh učencev, ki so postali najboljši učite- lji: podobno kot hokej so v Sovjetski zvezi spoznali umetnostno drsanje šele po drugi svetovni vojni, naučili so se ga od Čehov, Poljakov in Skandinavcev, danes pa jih v glavnem premagujejo. »Vendar, v primerjavi z Ju- goslavijo je naša država bolj severno, pri nas je zima dalj- ša in bolj ostra in zimski športi so bih vedno priljub- ljeni,« pojasnjuje Jevgenij. »To, dvigniti priljublje- nost, se nekako neObolJ pri- čakuje do nas sovjetskih tre- nerjev. Tako sem jaz razumel nalogo, ki sem jo sprejel po dogovoru z Janijem Pfeifer- jem. Torej, povečati število »zanimsuuščih« za drsanje in s časom tudi kakovost. Naj- boljša hrana za priljublje- nost pa so medalje na velikih tekmovanjih. Vi ne boste to- varna kolajn, lahko pa imate kakšnega šampiona,« meni Jevgenij Vladimirovič. In nadaljuje: »Konec koncev, vsi naši predsedniki govorijo, dajte, gradite skupni evropski dom in mi smo prišli, da »gradi- mo« dobro umetnostno drsa- nje pri vas.« To ponižuje! Kajpak ne gre samo za osebni izziv preizkusiti se v drugačnem okolju. Invazi- ja sovjetskih trenerjev ima tudi svojo ekonomsko logi- ko: v Sovjetski zvezi je veh- ka gospodarska kriza, klubi se zapirajo, vlada brezposel- nost, strokovnjakov, trener- jev je veliko. Verjetno bodo oni, po pobeglih oporečnikih prva pošiljka ogromnega transporta ruske delovne si- le, ki naj bi z odprtjem tam- k^šnjih meja v kakšnih 20- tih milijonih preplavila pred- vsem Zahodno Evropo. Sicer pa ima Jevgenij Vla- dimirovič svojo privatno dr- salno šolo v Ismailovskem pcirku v Moskvi, ki jo sedaj vodi njegov učenec Kon- stantin Kakol. Privatno na ruski način: za dve uri na dan »arenduje« (vzame v na- jem drsalno dvorano): »V to sem šel preprosto zato, da bi se z nečim preživljal. Pa je naneslo nekaj več, kakšnih 5000 rubljev na mesec, kar je lepa vsota ob povprečni pla- či 400 do 500 rubljev.« (na črnem trgu je 1 marka od 10 do 15 rubljev). Normalno, pri nas zasluži nekaj več, tudi zato je prišel, čeprav je kriza tudi pri nas. Zaenkrat s svojo ženo Svetlano Nikitino Alek- sandrovno in devetletnim si- nom Antonom živijo v hote- lu Evropa, potem pa naj bi ga zamenjal za »kontejner« stanovanje, kot ga ima polj- ski trener Zenon Hajduga. Seveda tudi kaj pove o pe- restrojki: »Razmere so zdaj res težke, največji problem je oskrba, ni dovolj hrane, celo cigaret ne. To ponižuje človeka. Vsega je bil kriv to- talitarni sistem, zveze in ko- rupcija. Ni bilo resnice, zato je bila potrebna glasnost. Zdaj so še nacionalni pro- blemi ... Bo perestrojka uspela? »Veste, ruski narod vse pre- živi, vojne smo preživeli in tudi perestrojko bomo.« Spremljate, k^ se dogaja sedaj v vaši domovini? »Ja, poslušam Radio Moskva. Pravda, etot Jelcin silnij pa- litjik... Oh, čjort (hudič) s politiko. Ne maram je. ROBERT GORJANC Foto: EDO EINSPIELER EDI MASNEC 22. STRAN - 21. MAREC 1991] PISMA BRALc. Nadaljevanje s 19. strani odnose z izkoriščevalskimi daljnimi sorodniki. V glasbenem izrazoslovju bi rekli - tako dolgega izdiha tudi najboljši pevci ne zmo- rejo. Zdaj pa še nekaj o stroki, ki se je imela možnost doka- zovati v zadnjem desetletju. Upravičeni so morda ugovo- ri v smislu: »Mi smo sodelo- vali šele od leta 1977 dalje in v trinsostih letih pač nismo povzročih posebne škode. Samo po sebi je razumljivo, da smo delah v skladu s stro- ko in po navodilih... opro- stite, stroki morate zaupati!« Oprostite prosim, da se stroka v resnici dokaže, bi odgovorni potrebovali še vs^ deset let. Ob letu 2000 bi gotovo dosegh vrhunec »mo- dernizacije«. Tako razmi- šljam kot nestrokovnjak o naši celjski bolnišnici. Danes imamo torej demo- kracijo, ki začete več deset- letne »permanentne moder- nizacije« ne more in ne sme zaustaviti. Še več! Kot rešite- lji se ponujajo kot edino pri- merno tisti, ki jim je zlato obdobje samoprispevkov bogatilo zadovoljstvo pro- gresivnega razvoja. Človek mora imeti dober nos, pa bo takoj uganil, kako naj se »prebarva«. Nekateri se sku- šajo sicer oglašati, vendar to karavane na njeni poti ne moti. Upajmo, da bo stro- kovnost po letu 2000 vsaj na takšni ravni, da bomo prene- hali z zgrešenimi investicija- mi, slabo organizacijo, soli- darnostnim pokrivanjem iz- gub, odpiranjem neproduk- tivnih delovnih mest, obe- nem pa znah poskrbeti za svoje uničeno okolje in tu in tam razložiti še kakšen ob- činski odlok. V tem primeru glasba in matematika res nimata veh- ko skupnega. Zakaj ne, naj razložijo tisti, ki so že od nekdej usposobljeni prika- zovati resnico po svoje, če pa se jim tu in tam kaj »zapiše«, pa ne bomo prehudi sodniki. Kot zaključek in za boljše razumevanje: LAPSUS LIN- GUE in LAPSUS MEMORI- AE - nista enako nevarna. K temu lahko dodamo sa- mo to, da so oči in ušesa ljud- stva slabe priče, vsak pa je sam n^boljši razlagalec last- nih besed. MATJAŽ ŽELEZNIK, Celje Spoštovani aospoii Slamberger! Veseh me, da me imate radi. In zares ne vem, kako naj se vam dovolj zahvalim, da ste me tako nenadoma in pršcej vzljubili. Odslej si bom še kaj domišljal: ena sa- ma skromna in iskrena kriti- ka vašega pisanja je bila za- dosti in že sem postal »ljubi bralec«! Sicer me je pa vaš pospe- šeni odgovor, ki bi bil skoraj- da prehitel moje kritične pri- pombe, spomnil na zgodbo o človeku, ki se je napotil v Ljubljano, a je bil tako zelo hiter, da se je srečal že na Trojanah. In medias res: kohkor je bil vaš dogovor hiter, tohko je iz trte zvit. Očitno se niti slučajno nisva razumela. Medtem ko sem vam jaz go- voril o narodu, mi vi pripo- vedujete o politiki. Medtem ko vam jaz govorim o huma- nizmu, mi vi pripovedujete balkanske štorije. Dovoljuje- te mi, da imam drugačno mnenje, v isti sapi pa mi zatr- jujete, da je vsa slovenska, jugoslovanska, evropska in ameriška politika prepriča- na... Pa kaj bi govoril?! Že spet politika, ki je prepriča- na, da nas nekaj humanistov mogoče celo ima prav, da pa se sicer zanesljivo motimo. Skratka - nismo na hniji. S^j res, gospod Slamberger, vi bi mi lahko kaj povedah o U- niji, vedno ste bih na pravi. Prej in zdgj. Ker se pa že hvalite s poz- navanjem Slovenskega pra- vopisa, pa še tole. Le dobro poglejte vanj in če boste v njem našh glagol »pohop- sati«, vam obljubim, da se ni- koli več, ampak res nikoli več, ne bom šel besednega pingponga z vami. Da pa ne boste obupah, vam v imenu humanizma, ki bom vanj vedno veroval ne glede na politično hnijo, pri- krajšam muko razočaranja: poglejte rajši v Slovar slo- venskega knjižnega jezika. Tudi v bodoče vaš bralec brez hnije ANTON ŠEPETAVC Celje Ustanovitev ceijslce geodetsice uprave Geodetska uprava v Celju obstoja od leta 1971, ko je prenehal delovati Zavod za kataster in izmero zemljišč v Celju. V obdobju med 1971-1980 je delovala geo- detska uprava kot Medob- činska uprava in je bila kra- jevno pristojna za občine Ce- lje, Šentjur in Laško. Finan- ciranje skupne uprave je te- klo po dogvoru v razmerju po 25% občini Laško in Šentjur ter 50% občina Celje in sta obe »zunanji« občini v glavnem redno poravnah svoje obveznosti do skupne- ga organa za geodetske zade- ve. Stroške za delovne pro- store, opremo in merske in- strumente pa je v celoti pla- čevala občina Celje. V letu 1980 je v občini Šentjur začela z delom lastna geodetska uprava, zato se je uprava v Celju preimenovala v Geodetsko upravo občin Celje in Laško. Delež občine Laško pri financirai\ju skup- ne uprave je ostal nespreme- njen - 25%, čeprav bi se mo- ral povečati v enakem raz- merju kot se je za občino Ce- lje. Ted^j so se začeh prvi konflikti v zvezi s plačeva- njem deleža občine Laško. Bilo je vehko pogovorov in usklajevanj med predstavni- ki obeh občin, ki naj bi ustrezno reših problem 25% deleža občine Laško, vendar nobeden ni bil uresničen. Predstavniki občine Laško so vedno znova izjavljah, da ni denaija, nikoh pa niso iz- podbijah višine deleža - 25% skupnih stroškov. Realno je delež padal, podatki zbrani za obdobje 1984-1990 pa so naslednji: 1984 12,8% 1985 11,0% 1986 8,7% 1987 8,4% 1988 7,8% 1889 5,9% 1990 7,2% Preprost izračun za leto 1988 kaže, daje delež, ki gaje vplačala občina Laško, ob 21 zaposlenih na upravi, pokril stroške le za 1,6 delavca. Ob- čina Celje pa je poleg tega prispevala vsa potrebna sredstva za opremo uprave (ta je med najbolje opremlje- nimi v Sloveniji) in omogo- čala brezplačno uporabo ra- čunalnika za voderye podat- kov zemljiškega katastra. N^j ob tem povemo, da ima- ta geodetski upravi v Mozir- ju in Slovenskih Konjicah po 7 zaposlenih, geodetska uprava v Šentjurju pa 8 za- poslenih. V nadaljevanju navajamo dogodke zadnjih dveh let, ki dokazujejo pogostost aktu- aliziranja obravnavanega problema, vrsto sestankov in razgovorov, največkrat na nivoju predsednikov Izvrš- nih svetov ter tudi ob nav- zočnosti direktorja Repubh- ške geodetske uprave: 28/6-1989 je IS skupščine občine Celje na osnovi poro- čila geodetske uprave raz- pravljal o financiranju ge- odetske uprave in sklenil, da skliče sestanek, na katerem bi sodelovali predstavniki obeh občin in tudi direktor Repubhške geodetske uprave. 10/10-1989 je bil na 2. seji kolegija funkcionarjev obči- ne Celje ponovno sprejet sklep o sklicu sestanka. 16/10-1989 je Geodetska uprava občin Celje in Laško seznanila IS skupščine obči- ne Laško s sklepi seje koor- dinacijske komisije IS skupščine občine Celje in o tem, da je geodetski upravi naloženo, naj v primeru, da občina Laško svojega dolga za leto 1989 ne bo poravnala, začne z aktivnostmi za orga- nizacijo lastne geodetske uprave v občini Celje. Iz do- tedanjih dogovorov in po vi- šini dotedaj poravnanih dol- gov je vse kazalo na to, da občina Laško dolga ni pri- pravljena plačati. 20/11-1989 je bil razgovor o problematiki financiranja pri predsedniku IS skupšči- ne občine Celje ob navzoč- nosti predsednika IS skupš- čine občine Laško, direktor- ja Repubhške geodetske uprave, člana IS skupščine občine Celje, odgovornega za finance in načelnika ge- odetske uprave občin Celje in Laško. Tudi ta sestanek ni rešil problema. Problem finžmciranja je bil vehkokrat izpostavljen tudi po tem datumu, vendar obči- na Laško na nobeno potezo občine Celje ni reagirala, ta- ko tudi računa za poravnavo stroškov za leto 1989 v višini kot ga opredeljuje realen od- stotek, in dolga za leto 88 ni poravnala. Dne 21/11-90 so na 35. seji koordinacijske komisije IS skupščine občine Celje sode- lovah v delu, ki se je nanašal na problematiko financira- nje geodetske uprave, tudi predsednik IS skupščine ob- čine Laško g. Matek in go- spoda Križnik in Šrot. Po daljši razpravi, na kateri je sodelovala tudi javna pravo- branilka g. Nada Fink, je bil sprejet sklep, n^ IS skupšči- ne občine Laško skupeO z na- čelnikom geodetske uprave vprašanje dolga ponovno prouči. Sprejet je bil tudi sklep, da se udeleženci po- novno sestanejo 27/11-90 in sklenejo ustrezen dogovor ter istočasno proučijo tudi problematiko drugih usta- nov, ki jih financirsgo občine celjske regije. Namesto realizacije dogo- vorov je IS skupščine občine Laško z namenom zavlače- vanja zahteval od geodetske uprave podatke o sistemiza- ciji geodetske uprave (sku- paj in posebej za Laško), de- janski zasedbi delovnih mest, njihovem vrednotenju, višini točke, skupnem obse- gu materialnih stroškov po vrstah, podatke o dejansko opravljenem delu in višini lastnih prihodkov (skupaj in posebej za Laško). Vse to, ne glede na dejstvo, da je upra- va že posredovala za izračun deleža potrebne podatke ter da je IS skupščine občine Laško vsako leto obravnaval poročilo o delu uprave. Klju- ba temu je geodetska uprava Izvršnemu svetu posredova- la tisti del zahtevanih podat- kov, ki jih je lahko zbrala v enem dnevu (tohkšen rok je bil dan), oziroma jih je bilo mogoče ločeno prikazati, saj uprava posluje kot enovit upravni organ. O prenehanju poslovanja uprave za občino Laško, v kohkor ta ne bo poravnala svojih obveznosti do konca leta 1990, so bih predstavniki občine ponovno seznanjeni na sestanku pri predsedniku IS skupščine občine Celje dne 27/11-90. Do poravnave tudi po tem datumu ni pri- šlo, IS občine Laško pa je zahteval od geodetske upra- ve, da pripravi izhodišča za ustanovitev geodetske upra- ve v Laškem, v katerih so navedeni potrebni kadri, oprema, prostori in sredstva za vzpostavitev uprave in njeno redno poslovanje. Zahtevano gradivo je bilo IS posredovano 12/12-1990. Po vseh predhodno opisa- nih dognanjih je končno IS skupščine občine Celje spre- jel Odlok o razveljavitvi Od- loka o ustanovitvi Geodet- ske uprave občin Celje in La- ško, ga poslal skupščini ob- čine Celje v obravnavo in sprejem, o tem pa 24/1-1991 z dopisom obvestil IS skupš- čine občine Laško. V odgovoru je IS skupšči- ne občine Laško sporočil, da bodo v primeru, če bo IS skupščine občine Celje vztr^al pri svoji odločitvi, v Laškem uvedh aktivnosti za ustanovitev lastne geodet- ske uprave. Z ozirom na vse navedeno je težko razumeti, k^j je ho- tel povedati avtor članka Ce- ljani geodetsko hrenih Laš- čane v NT-RC 14/2-1991 s tem, da so Laščani nenado- ma izvedeh, da se je celjska skupščina odločila imeti ge- odetsko upravo le zase. Noč, v kateri so po avtorju članka Celjani sprejeh tako odločitev, je trajala očitno nekaj let. Naj bo na kr^ju omenjeno, da je bilo ves čas, v katerem so trajah razgovori, poudar- jeno, da z vidika racionalno- sti razdružitev ni smotrna, da pa hkrati občina Celje ne more nositi večji del stro- škov za delovanje geodetske upravne službe za potrebe občine Laško. To je lahko tu- di končen odgovor na skle- pe, ki sta nam jih posredova- la IS SO Laško in Skupščina občine Laško. Še vedno smo pripravljeni na nadaljnje so- delovanje, saj je postopek ustanavljanja Geodetske uprave občine Celje še v te- ku, vendar le pod pogojem poravnanih neplačanih ob- veznosti občine Laško. Na nadaljnje kompromise pa ne moremo več pristajati. MIRKO KRAJNC, dipl. ing., predsednik IS Ce^e PREJELI SMO Jugoslavija Icot politično pravna perverzna Umetna zaostritev pohtič- ne krize, ki je terjala tudi žr- tve boljševističnega terorja v Jugoslaviji, inicirana s strani srbske uradne pohti- ke, ki je ves čas bila koordi- nirana z delovanjem pohtič- nega vrha JLA s ciljem preo- bhkovanja jugoslovanskega pohtičnega prostora v glo- balno boljševistično vas v novonastajajoči Evropi in hkrati ohranjevanje kontinu- itete v determiniranju notra- njega in zunanjega sovražni- ka je pogojevalo to, da se Ju- goslavija kot perverzija še vedno ohranja. Začelo se je na Kosovu z Albanci na njubolj nebole- čem področju, ki je naseljen z neslovanskim elementom, da bi opravičili vse svoje zgrešene pohtične poteze in s prikrivamjem ogroženosti srbskega življenja na Ko- sovu. Debakl srbske politike na Kosovu ter nadaljevanje zao- stritve politične krize je po- gojevalo drugačno preusme- ritev in drugačno strategijo: 1. minimaliziranje alban- skega vprašanja na Kosovu 2. odpiranje srbskega po- htičnega trga na Hrvaškem 3. popolno ideološko oku- pacijo črnogorskega politič- nega prostora 4. z nepriznavanjem (na začetku) avtokefalnosti ma- kedonske cerkve, potem pa nepriznavanjem Maka- dencev 5. poskus istega scenarija v BiH s tamkajšnjimi Srbi 6. nepriznavanje legitim- nih odločitev slovenske skupščine Vse s ciljem formiranja ve- hke Srbije v bodoči skup- nosti. To je Srbom v mednarodni sceni prineslo status »perso- na non grata«. V takšni kon- stalaciji odnosov gledamo na odstop predsednika Borisa- va Joviča - Albanci v Celju kot na odstop predsednika kakršnekoli druge države oziroma, kot kapitana, kate- rega ladja se potaplja. Tudi odstop Nenada Buči- na, člana predsedstva Črne Gore, še enkrat pokaže pove- zavo vnaprej napeljane igre srbske in črnogorske repu- bhke, da se izzove izredno stanje v Jugoslaviji in s tem omogoči srbski oblasti, da preko vojske dirigira s svojo politiko narodom in narod- nostim celotne Jugoslavije, posebej v repubhkah, kjer se demokracija razvija hitro in učinkovito in da se z vsemi sredstvi zoperstavijo proti temu. Upamo na razumen raz- plet dogjoanja v Jugoslaviji. Demokratična zveza Alban- cev s Kosova - podružnica Celje in Demokratična zveza Prospe- riteta iz Makedonije - po- družnica v Celju Kaico do boljše šole Zelo obiskana okrogla mi- za, ki se je odvijala 22. no- vembra 1990 v okrogh dvora- ni Cankarjevega doma v Ljubljani, je odprla niz vprašanj kako povečati učin- kovitost šolskega sistema v celoti, od otroškega vrtca, do univerzitetnega izobraže- valca. Dodal bom nekžo zrn, iz- točnic in izhodišč, da bodo vsi odgovorni za razvoj vzgojno-izobraževalnega si- stema lažje modemizirah šolstvo v Sloveniji. Pričel bom z staro resnico, da kvahtetna šola dosti sta- ne. Pod pojmom šole pa si moramo predvsem predstav- ljati kvahtetnega učitelja in sodobno izobraževalno teh- nologijo. Procent narodnega dohodka namenjen izobraže- vanju moramo povečati na 6% od sedanjih 3,8%. Tako se bo lahko začel stimulativ- ni proces selekcije in kadro- vanja sedeUTJih in bodočih učiteljev, s tem pa več znanja v glavah učitelja. Za dosego tega cilja pred- lagam, da so sredstva za vo- jaško obrambne namene na- cionalne varnosti omejijo na 0,8% narodnega dohodka in del ostanka od sedanjih 5% nameni šolstvu. Tako se bo- mo približah Japonski, ki za potrebe zirmade izdvaja pri- bhžno 1% narodnega dohod- ka. Vemo pa, kakšna tehno- loška velesila je Japonska, ker za izobraževanje daje 6% narodnega dohodka. Slovenija je ekološl^o moč- no degradirana. Pretirano onesnažen zrak v mestih in naseljih, nizka ekološka kul- tura, s^ vidimo smeti razme- tane od Triglava do morja. To jasno kaže, daje ekološka zavest v Sloveniji prenizka. Najceneje in najučinkovitej- še je, da dvig ekološke zave- sti dvigujemo v šolskem si- stemu z uvedbo predmeta ekologija, kateri bo segal od osnovne šole do fakultet. Vse deklaracije ZN opo- zarjajo, da bomo onesnaže- vanje našega okolja zmanjša- h, ko bomo ustrezno dvignih ekološko zavest. Predmet ekologija je interdisciphnar- ni izdelek in bi ga morah funkcionalno doštudirati že obstoječi učiteljski kadri oz. ga vnesti v študijske progra- me bodočih učiteljev (ta predmet se že uvaja v šved- ski šolski sistem). Razlogi za nekvalitetno s, lo seg^o tudi v samo org^ zacijo dela na osnovnih srednjih šolah. Učitelji izjemoma smeh opravk nadure. En dan v tednu bj moral vsak učitelj posvJ bodisi interesnim dejav]? stim učencev oz. se posveij raziskovalni-razvojni aku nosti, ne da bi bil neposrw no obremenjen z vzgojno^ obraževalnim delom. Ta dan »X« - dan v tedn, bi bil namenjen tudi orgaj,, ziranemu funkcionalneiji, samoizobraževanju učite^. Za 10-20% bi se morala ^ žati učna obveznost učitelj v osnovnih in srednjih šolaj Govori se. da je okrog 20,Od naših strokovnjakov iz Sl( venije po II. svetovni vojt zapustilo znanju, razvoji raziskavam neprimerno st mulirano vladno pohtikot odšlo na tuje. Tudi vrnejo se ne, kerjj] ne moremo plačati (njihovi znanje namreč). Torej še bol tragično kot to, da so »moj gani« zapustih deželo je to da ne zberemo dovolj stinm lacij, da bi se vsaj del tel »pobeglih možganov« vrni v naše okolje. Da nastopj(j( psihosomatske motnje pr šol^očih otrocih, je posledj ca frontalnega pristopa, ne selektivnosti pri izbiri m&. formativnim in informativ nim karakterjem učne snovi Prav tako bi morah ločeva ti med učenci sposobne ii manj sposobne, tako pa mo rajo manj sposobni stalni tekmovati s sposobnejšim in tako doživljajo strese ne uspeha. Že v osnovni šoh b morah imeti razrede ločei po učencih na njihove sp sobnosti oz. njihove interes Športni razredi, jezikoslov razredi, umetniško usmei; ni, naravovarstveni razre< matematično-tehnični n redi. Že v prve razrede osnovni šole bi morah uvjuati tuje je zike. Angleščino obvezno i še enega izbirnega (tuji j zik). Še večji nesmisel je, d mora npr. prodžgalec krul hoditi v triletno trgovsko šfl lo. Podobnih nesmislov, ki družbo stanejo več kot je p< trebno je še in še. Če že ne moremo uves ehtne šole, šole za nadpo prečne, to pričnimo vsa] z ustanavljanjem oddelkov na posameznih šolah, kjer se bodo lahko po dopohiihiih programih učinkovitejše izo- braževah naši bodoči kadri, v teh oddelkih pa poučevali nadpovprečni učitelji (inova- tivni, kreativni). JOŽEF JARH Pobuda stranki Zelenih Ob poplavi v Celju sm učenci krožka OZN 1. ce\ ske čete Celje ugotovil kakšne »božične okraske« j pustila za seboj narasla Sav nja. Vsa poplavljena grmoi ja, drevesa in koruzne njiv z ostanki koruznih stebel s ostala okrašena z raztrgan mi plastičnimi krpami, ki ji niti veter niti dež ne bost odstranila. Ostanki plastii nih zaplat so shka naše n< premišljene potratnosti, ma lomamosti in nemarnost Včasih je veljal pregovor, d če voda preteče čez dev« kamnov, je čista. Sedaj pa j poplava onesnažila na tisoČ grmovnic in dreves, tekla j čez milijone kamnov in ska pa je kljub temu odtekala ni prej umazana. Učenci prosimo stranW Zelenih Slovenije, n^ dose že ceneno prodajo papirna tih vrečic in ukine prodžji plastičnih. »Ko bomo odrt sh, ncO bodo grmovja in dr« vesa rečnih strug zopet zel« na od hstja, ne pa umazanf bela od plastike.« piSMA BRALCEV 21. MAREC 1991 - STRAN 23 jtanovanjska zakonodaja j^avidezno ni prave zveze stanovanjsko zakono- f jQ in pokojninskim skla- jprn. žal niti nimamo. Lgkušal bom prikazati, da zvezo potrebno vzpostavi- pjjgbrž je sedaj tudi pravi ijs za to povezavo, ker je no- ^ stanovanjska in pokojnin- Ijja zakonodaja v pripravi. V Sloveniji je okrog 000 družbenih stanovanj, ^ja ali skoraj vsa ta stanova- nja je zgradila generacija de- jjvcev, ki je že upokojena ali 3 še zaposlena. Glavni vir ■3 financiranje stanovanjske jradnje je bil namreč v zad- njih desetletjih 6% prispe- ^.gl< iz bruto plač. Stanovanj- 5J(0 gradnjo so torej financi- jgli vsi zaposleni na račun jižjih osebnih dohodkov j obljubo nizkih stanarin in jakonsko varovane stano- vanjske pravice. Oboje je bivša oblast tudi realizirala. I predlaganimi rešitvami ^stanovanjski zakonodaji se jbe kategoriji odpravljata. Stanarine bodo ekonomske, stanovanjska pravica pa je irtana. Do tu je najbrž vse prav in ildadu s tržno usmeritvijo jaše družbe. Vprašanje pa se postavi že ob predlogu naj ima nosilec stanovanjske pravice 30% popusta na oce- njeno vrednost stanovanja. Zakaj ravno tohko in ne več ali manj ni jasno. Od tu prvi moj predlog, ki bi pravičnej- še dodelil ta »popust« po pri- spevku, ki ga je posameznik dal (bolje, so mu ga vzeli) za stanovanjsko gradnjo. Ta je sorazmeren z delovno dobo, ki jo ima posamezni nosilec stanovanjske pravice v de- lovni knjižici ali pa v odločbi odmeri pokojnine. Za eno leto dela naj dobi napr. 1 toč- ko za 40 let dela pa 40. To se lahko tudi vrednostno izrazi lizračunom in revalorizacijo 'povprečnih OD v zadnjih 40 ietih. Če je bil povprečni bruto OD v Sloveniji v tem tasu npr. 1.200 DEM meseč- no, je prispevek letno znašal 864 DEM, v več letih pa ustrezno več. In ta vsota nsO bo polog, ki ga je vsak že plačal ali pa ustrezen del te- ga pologa. Preostali del kup- nine pa naj se kreditira v skladu z družinskimi do- hodki posameznega kupca. Vsa kupnina pa naj se usmeri v pokojninski sklad s katerim upravlja poseben odbor SPIZ-a ob finančnem nadzoru vlade. Tako ustvar- jeni kapital n^ se plasira naložbe, ki dajejo dobiček. Torej ne za izplačilao pokoj- nin pač pa kapitalne nalož- i)e, ki bi iz dobička alimenti- fale del pokojnin, realna ^Tednost kapitala pa naj bi Se ohranjala. To bi pomenilo Postopen prehod iz pobira- nja vedno večjih prispevkov 2a SPIZ, ki so že sedaj viso- ki, v sistem delnega samofi- nanciranja pokojninskega Zavarovanja. Od obsega vr- njenih sredstev iz sedanje ubliškem parlamentu neposredno. Zdi se, da se še kar naprej ponavljžuo prizori vehkega petka, ko nekateri mislijo, da za svoje mttaino očiščenje potrebi^BJo nedolžno žrtev. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Obisk je zaslužii več pozornosti Od Konference Svetovne- ga slovenskega kongresa - Podružnice za celjsko ob- močje - smo dobili nekaj pis- nih spodbud, kako bomo sprejemah rojake iz celega sveta, da bodo začutili topli- no in iskreno domačnost svoje prvotne domovine in resnično pripadnost svoje- mu slovenskemu narodu. Postoriti bo treba marsikaj, tako v svojem neposrednem okolju kot tudi pri sebi. Zna- mo biti dovolj toph, prijazni, neposredni, iskreni in kul- turni? Ob obisku polnega avto- busa žensk iz avstrijske Ko- roške, ki so ga 5. marca ob enajstih dopoldne posvetile skupnemu praznovanju dne- va žena z ženskami, ki so utr- pele novembrsko poplavo, našega organizatorja tega srečanja, v Domu kulture na Polzeli, pač ne moremo poh- valiti. Pobudo, da bi avstrij- ske Slovenke iz Društva slo- venskih žensk in dolin Rož, Podjuna, Žila, obiskale žen- ske iz poplavljene Savinjske doline in jih obdarovale za praznik, je dala naša bivša Celjanka, gospa Vera Ame- nitsch, prizadevna aktivist- ka, ki se je polno angažirala v solidarnostnih akcijah na avstrijskem Koroškem za pomoč poplavljenim pri nas. Vse to beremo v obsežni re- portaži v njihovem Sloven- skem vestniku. Ko je čitala v reviji Jana, kako so bili pri- zadeti celjski vrtci, je že na- črtovala, kako bi pomagali tudi tem. Povabila me je na priložnostno srečanje z žen- skami v Polzeh, da bi se po- govorili o akciji »Darujmo celjskemu malčku mizico in stolček«. V prostoru, ki so ga slo- venske žene iz Avstrije in na- še poplavljenke docela na- polnile, so me spreletavali razhčni občutki. Pozdravne besede dolgoletne predsed- nice Društva Slovenskih žensk, dobro znane, prijazne in polne življenjske moči, gospe Milene Greublacher ter pesmi Ervina Fritza, ki jih je recitirala Vera Ame- nitsch (sama tudi piše pesmi za otroke), so otoplile ozrač- je. Tudi žalski župan Milan Dobnik se je z govorom po- trudil. Menda naj bi prišla gostom nastopati Jerca Mr- zel. Zakaj je ni bilo, ne vemo. Ko so bili Savinjčankam po- deljeni šopki rdečih nagelj- nov in kuverte z 2.000 šilingi, ki naj bi jih porabile čisto intimno zase, da bo njihov praznik lepši, ter zavoji diše- če kave, ki so nam jih žene delile iz svojih torbic, sem bila prepričana v njihovo gi- njenost. Na mojo pobudo smo skupno zapeh. »Nmau čez izaro« in še druge pesmi iz šopka slovenskih narod- nih, so zvenele z nostalgič- nim prizvokom. Vendar mi je pri vsem ves čas nekaj manjkalo, kar bi srečanje po- živelo. Kje so bili otroci iz, po de- lavnosti znane, polzelske os- novne šole, malčki iz vrtca, ki stoji poleg Doma kulture? Gotovo bi s svojo neposred- nostjo in izvirnostjo prisrčno sprejeli goste. Tako pa je bi- lo, vsaj zame, vse preveč mr- tvo. Takoj sem se pozanima- la, ah sta šola in vrtec vedela za obisk. Nista! Kje je bila Krajevna skupnost? No, ne- kaj gostoljubja že odtehtajo tudi knjige o Polzeli, ki so jih dobile rojakinje in knjižica pesmi Neže Maurer, ob bre- skovem soku in nekaj zapr- tih steklenicah vina. Upam, da je bila dobrodošlica v to- varni nogavic Polzela in do- mači gostilni, ki je bila men- da tudi precej poplavljena, kjer so šle na kosilo, seveda na svoj račun, toplejša. S kolegico sva se od žensk poslovile opoldne, ko je vsaj sonce prijazno razgrinjalo svoje, pomlad napovedujo- če, žarke. prof ANA ČETKOVIČ - VODOVNIK Predlog za zastavo Ker je dosedanja trobarv- nica (trobojnica): bel, plav, rdeči vodoraven pas, nepri- merna spričo podvajanja (stara ruska zastava, slova- ška idr.), predlagam drugač- no porazdelitev novih barv s nekakšnimi trikotniki: zla- ta, rdeča, zelena barva. Spredaj je črno beh knežji kamen, oz. bitva ob morju oz. izvir mineralne vode. Be- lo črni kamen simbohčno predstavlja tudi dan in noč, dobro in zlo, pozitivno in ne- gativno (plus in minus). To je pogled iz morja, z ladje na celino. V ozadju je simbol Triglava na katerem so tri zlate celjske zvezde, ki sim- bohčno kažejo našo trojno usodo. Na desni je zeleno polje: zelenilo, klorofil, trate, niži- ne, to je na vzhodu. Stranka zelenih, pozitivni ekološki simbol: Zaleno, ki te ljubim. Levo je rdeče polje: rdeča barva simbolizira ljubezen, vrtnice, nageljni, kri, veselje, povezava z zahodom: Evro- po, s celim svetom. Zgoraj je zlata barva: sim- bolizira sonce, zrelo pšenico, (vzhod). Knežji kamen po- meni tudi vabilo - sedež za prišleka - turista. Vabilo: - Sedite, prosim! Privlačen magnet tudi za tujce. Ta predlog nove zastave za državo Slovenijo je nekaj po- vsem izvirnega, neponovlji- vega, svežega, nekaj vedrega - enkratnega-pestrega. ANTON DROFENIK Ljubljana Pokojnine - vsem enako v mojem pismu bi napisa- la nekaj o pokojninah, kar je tudi precej aktualen pro- blem naše družbe. Tudi te postajajo iz meseca v mesec vedno težje izplačljive po- dobno kot OD v DO. Marsi- kateri občan se sprašuje kje je zdaj moj denar, katerega sem vlagal vsa delovna leta v sklad za-pokojnine, a odgo- vora ni. Ali smo se kdaj vpra- šali (tukaj apehram na delav- ce, ki so za to odgovorni) kaj narediti glede nastale situ- acije. Sedanji upokojenci so v strahu kaj bo prinesel na- slednji mesec in na bodoče upokojence, da bi v miru pri- čakovah čas, ko bodo upoko- jeni spričo burnih časov, ki jih doživljajo sedaj na delov- nih mestih. V zahodnih državah, kon- kretno Anglija, Švedska, prejemajo vsi upokojeni ena- ke pokojnine, kar se mi zdi zelo pravično in korektno. Če bi v naši domovini bih bolj pravični kot smo, bi tudi bilo tako. Statistika ima po- datke koliko znaša najvišja pokojnina in koliko najnižja. Razlike so porazne, sramot- ne in za marsikaterega poni- žujoče. Na stvar gledam iz logičnega razmišljanja, da smo za čas, ki smo ga prebili na delovnih mestih prejema- li razhčne OD in tudi v sklad za pokojnine smo zneskovno različno plačevah, kar je bilo prav, saj je vodilni delavec prejemal primerno svojemu delovnemu mestu veliko večji OD od delavca za stroji in podobno. Vendar še vedno trdim, da smo po upokojitvi vsi upo- kojenci, naša delovna mesta so zasedli mlajši sposob- nejši. Menim, da bi način izpla- čevanja pokojnin VSEM ENAKO zagotovil, da bi vsi upokojenci živeli človeka vredno življenje in ne tako, da marsikateri živijo v revš- čini in pomanjkanju trpijo celo lakoto. Najbrž se bo nekateri upo- kojenec z visoko pokojnino razhudil nad mojim pismom skhcujoč se na sredstva, ka- tera je nekoč odvajal za SPIZ, vendar v sedanjih hu- dih kriznih časih bi lahko bi- h sohdarni do prizadetih. Kje je naša solidarnost, ko se tako bahamo z njo, vendar samo z besedami, dejstva pa so vse kaj drugo - nam zelo tuje pojmovanje. Ali smo si kdaj potrkah na svojo vest če jo sploh še imamo in ali nas je kdaj zapekla? Hlastanje po denarju je iz večine ljudi naredilo to, da gledajo vse življenje skozi prizmo denarja ne meneč se za vse ostalo, kar ga obdaja. Naša država je ena izmed redkih, ki tako rada spremi- nja zakone tako, da se še po- klicni odvetniki morajo do- datno učiti, da tem spre- membam sledijo, samo za- kon o pokojninah se nika- mor ne premakne. Torej lju- dje, ki so za to pristojni so tudi med tistimi dobro pla- čanimi - bodoči upokojenci z visoko pokojnino. Prepro- sta logična razlaga. Povedati moram, da nisem upokojen- ka. Sem še v rednem del. raz- merju tako, da to ni moj osebni problem, vendar imam že iz otroških let zelo razvit čut za pravičnost zato me takšne stvari zelo bolijo. To svojo lastnost si štejem kot pozitivno in to mi je dalo pobudo za tole pismo, katero upam, da boste objavili, ven- dar prosim samo inicialke. Lep pozdrav! L.., Celje Golovec - uspešno Kolektiv Zavoda ŠRC Go- lovec, predvsem pa njegova vodilna ekipa, je bil proti koncu leta 1990 večkrat gro- bo blaten v časopisih. Vse iz- mišljene obtožbe pa žal širijo nekateri redki slabi delavci tega kolektiva, katere bi lah- ko imenoval, pa se nočem spuščati na njihovo nizko kulturno raven. Nasedajo naj jim še naprej tisti, ki ne znajo ločiti zrna od plevela. Verjetno tudi tem oprav- Ijevcem in njihovim simpati- zerjem ne bo vseeno, da je ta večkrat grobo napadena vo- dilna ekipa, skupaj z vsemi delavci, delala v letu 1990 ta- ko dobro, da smo zaključili leto pozitivno in to kljub, za- radi bolezni odsotnemu glavnemu direktorju in tež- kem splošnem gospodar- skem položaju. JOŽE JURC Vodja sektorja vzdrževanja Poštarski dom če še niste shšah zanj, vam predlagam, da teh nekaj vr- stic preberete do konca. 77 učencev 5. razreda naše šole in 10 pedagoških delavcev, ki so vodili zimsko šolo v na- ravi od 9. do 19. februarja 1991 na Poštarskem domu na Pohorju, se je vrnilo do- mov s polno lepih doživetij in vtisov. Poleg lepe, neokr- njene narave, resnega in od- govornega pedagoškega de- la, so bili vsi navdušeni in hkrati prijetno presenečeni nad sprejemom in celotnim počutjem v domu. Veliko priložnosti smo že imeli, ko smo z našimi učen- ci bili gostje raznih gostin- sko-turističnih objektov, vendar tako prijetnih, kul- turnih, predvsem pa prijaz- nih ljudi do otrok še nismo srečali. Vsestransko so po- skrbeh, da je bilo v domu toplo, čisto in prijetno, zado- voljili pa so tudi meusikateri razvajeni ali pa nenasitni »želodček«. Vseskozi smo čutili, da smo dobrodošh in tudi zaželjeni gostje doma, da smo enakovredno obrav- navani, postrežem in deležni enake pozornosti kot vsi ostali odrasli gostje. Doživeh in spoznali smo dobre in prijazne ljudi, ki so s svojim delom, ravnanjem in prijaznostjo poskrbeli za to, da jih ne bomo pozabili in da se bomo z njimi še srečah. MARIJA HUDEJ OŠ Veljko Vlahovič Samotna pomlad Bilo je lepo sončno jutro, nedelja. Pri sebi sem si zami- shla lep in vesel dan. Bilo je drugače. Lepše je sijalo son- ce bolj me je stiskalo pri sr- cu. Gledala sem skozi okno in si zamislila, da moram iti na sprehod. Sla sem, vzela sem avto in se vozila po uh- cah. Gledala ljudi, kako se sprehajajo s spremstvom. Skoraj nikogar nisem videla samega. Bili so videti srečni in nasmejanih obrazov. Me- ne je huje in huje stiskalo pri srcu in še huje sem čutila osamljenost. Kaj sem hotela, napotila sem se proti domu. Ko sem se peljala proti do- mu še hujše me je stiskalo pri srcu in spet samota, ter prazen dom. Zakaj vam pi- šem to dragi bralci? Sem kar lep čas vdova. Imela sem dva otroka, sina in hči. Živela sem samo za njih, nadome- stila očeta in mater. Nikdar mi niti na misel ni prišlo, da bi kdaj v sebi čutila kakšno osamljenost, ker me je bilo eno samo veselje in polno bodočnosti za otroka. Sedaj pa ni tako. Za sebe nisem nikdar pomislila. Če mi je kdo svetoval naj poskrbim zase se mi je zdelo smešno. sploh ga nisem hotela ra>, meti. Pri sebi sem si mifiS saj mi ne more biti lepiu|l mi je z mojimi otroki. ^| Sedaj je pa to vse drugg* stara sem 50 let, ostala J polnoma sama. Sin in hči« se poročila oba imata svo! domove. Res je, da me of skujeta z vnučkoma. AmpJ to mi še ne pomeni vse, to* čisto kratki trenutki, vsaW mu se mudi saj že dana^n tempo zahteva to, pa so sp^ tihe štiri stene in polno de]. Res me drži delo pokonci |. malo tolaži. Pa kaj, ko d^J in zopet delo, da ob tren^. kih vnovič opadejo roke, nisem nič lepega odživela s; mo ob delu. Ko zagledam otroke, nj hove partnerje in vnučke n pridejo solze v oči. Pa zakaj Tega ne občutijo moji otroc To jim ne morem in ne ni( rem razložiti, niti ne verj; mem, da bi me razumeh. lii; ni se pa zdi, da bi še njii porušila polno življenja i bodočnosti. Moja otroka < najbrž ne morata predstai Ijati kako mati trpi, ker j bila vedno polna veselja ii bodočnosti, da je to nemogc če, da se lahko mati sprem« ni v tako žalost in samott Dragi bralci, rada bi še koj shšala, če je še kdo enak m; ni, kakor pove pesem: »Laž tisti, kdor reče, da lepo je bi sam«. Lepo pozdravljeni. Naslov v uredništv PRITOŽNA KNJIGA Celjski grad potreben obnove Pred leti sem v pismj bralcev spraševal, kaj b s spodnjim gradom celjskil grofov. Medtem se je neki premaknilo in po temelj adaptaciji naj bi postal po tično in kulturno središče! Slovenskem, tako kot le 1400, ko je bil zgrajen. Ko pa človek pogleda pri zgornjemu gradu, vidi le ški bino nekoč tako markantni utrdbe. Vsaka površna al delna adaptacija bi bila veli ka škoda. Za zgornji grad b prišla v poštev le celostni obnova prednjega palaciji s pripadajočim obrambnin obzidjem in dvižnim mo stom, kakor tudi pokritjen F^iderikovega stolpa. Šeli potem naj bi načrtovali eko nomske interese vlagatelje' in občine. S tem želim opo zoriti pristojne, da temeljiti premislijo, preden se bodi odločih za adaptacijo, saj i smiselna le celostna obnovi gradu. T. J., Šentju Parkiranje v Celju Ob sprehodu po celjskih uli cah in trgih imam vedno bol občutek, da se sprehajam f enem samem velikem pai kirnem prostoru. Isto je tud na vseh kolikor toliko odp tih in dostopnih dvorišči To velja tudi za šolska dvi rišča, posebej še za Srednj' ekonomsko šolo ob Vodni kovi ulici, kjer parkiraj' osebna vozila tik pod šolsk mi okni. Koliko ta vozila pi spevajo k že tako slabem" zraku, bi se moralo zaveda* tudi šolsko vodstvo. PostaV; Ijena zapornica ne pome« nič, če je ne zaklepajo. Vodnikova ulica je močfl prometno obremenjena. Z to ni prav. da ne prepreči, parkiranja na pločniku pre banko in osnovno šolo. 2 nujne primere naj bi omog< čili parkiranje proti izredu visoki parkirnini. Potem j bilo verjetno tudi na manjši parkirnih prostorih, ki so bi že mestnemu središču, d^ volj prostora, na primer L.CMA BRALCEV - ROMAN 21. MAREC 1991 - STRAN 25 arkiriš^u pri Tjurški mački. Cgvna opozorila o slabem raKii v Celju bi morala biti dgovornim v Celju dovoli Jelik argument za odločno Vrepanje. Ukrepati pa bi Jiorali tudi v zvezi z dostav- "jjni vozili in čim bolj omeji- 2^njiho^^ vožnje po conah za pejce. Pogost je v mestu pri- da se nabere več dostav- ^ji vozil, ki se ne morejo niti j.eeati na uhci, potem pa ča- jjjjo drug drugega in s priž- ganim motorjem onesnažu- jejo zrak. Verjetno bodo odgovorni da za tako ukrepanje pimajo niti pooblastil niti potrebnih sredstev. Za po- oblastila bodo morali poskr- [jeti sami. Za denarna sred- jtva pa bodo poskrbeli voz- niki, saj vemo, da smo sila nedisciphnirani. M. C, Celje tinveška zloba ]je kje se vzame takšen {lovek, se marsikdo sprašu- je, ko doživi kgj prečudovite- ga zaradi kakšne majhne po- irtovalnosti nekoga, s katero lahko sočloveku povzroči §kodo, nesrečo, zlo... V takšni samoti, kot živimo mi, bi vsak misUl, da nam niti slučajno nihče ne more slcaUti življenjskega miru. Nimamo sosedov, do katerih bi se videlo od nas in obrat- no. Najbhžji sosed je odda- ljen tri minute hoda, na dru- gi strani gozda. Ne vidi nas, niti ne povzročamo hrupa, da bi ga lahko motil, a kar naenkrat smo mu očitno pri- jeli presedati. Ne vem zakaj, a ryegova dejanja kažejo, da bi se nas rad čimprej znebil. V soboto, 9. marca je kar naenkrat prenehala teči vo- da iz naših pip. A ne za dol- go. Oče je šel k izviru (300 m od hiše, v gozdu) in ugotovil,. da je dovodna cev v rezervo- ar zamašena z zemljo in cu- njami. Oče je vse očistil, v nedeljo, ko bi moral biti rezervoar poln, je bil zopet prazen, cev spet zamašena. Oče jo je spet očistil in prosil drugega soseda, da nam je pripeljal vodo. Med tem ča- som je sosed Martin Kovačič spet zamašil cev. Tokrat je ni bilo mogoče očistiti. Sosed je imel prej tudi od tu napeljano vodo, sedeu jo ima tudi iz vaškega rezervo- arja, ker je v našem izviru tudi ob manjši suši zmanjka. Sprašujem se, zak£y takšna hudobija, zakaj je lahko ne- komu edino zadoščeno, če je z vsemi sprt. Oče je doma sam, s sestro prideva domov le med vikendom. Verjemi- te, ni mu lahko ob vsem delu še nositi vodo. Ob že tako krhkem zdravju ga sedaj raz- jeda še vprašanje, zak£u je so- sed takšen in zakžo mu ne dovoh vsaj toliko srečnega življenja, kot ga osamljen, s polnimi rokami dela, sploh lahko ima? In sama se spra- šujem, le kako bi se mlad človek veseUl prihodnosti, ko pa se mora že na vsern začetku spopadati m sprijaz- niti z zlobo, ki res ne pozna meja? K.K. ZAHVALE - - POHVALE Knjižnica vPetrovčali Slovenski kulturni praz- nik smo v Petrovčah obeleži- h z odprtjem ekspoziture žal- ske knjižnice. Nova kulturna pridobitev za sicer zaspane Petrovče je rezultat prizade- vanja in angažiranja Metode Uranjekove, ki bo petrovško knjižnico tudi vodila. Knjiž- nica ima svoj prostor v sejni sobi KrEgevne skupnosti Pe- trovče v Zadnižnem domu nad samopostrežno trgovino in bo odprta vsak torek od 16. do 18. ure, kamor so vab- ljeni vsi, ki radi čitajo. Ob otvoritvi knjižnice je bil kulturni program, ki gaje povezovala prof. Tanja Pre- dan-Knez, z glasbenimi in re- citacij skimi točkami pa sta sodelovah učenki petrovške osnovne šole. Sicer pa je bil kulturni program posvečen predstavitvi znanih in po- membnih Petrovčanov, ki so se uveljavih v slovenskem in mednarodnem prostoru. Z izbranimi besedami poz- navalca jih je na prisrčen in izviren način predstavila prof. Tanja Predan-Knez. In kateri so nsobolj znani Petrovčani? To je Fani Haus- manova, prva slovenska pes- nica, rojena v graščini Novo Celje, nek^ časa pa je živela tudi v Petrovčah. V Petrov- čah se je rodil tudi pesnik Franc Onič, ki je v svojih pe- smih tako občuteno pel o Sa- vinjski dohni. Iz Petrovč sta tudi znana Slovenca Miloš Mikeln - pisatelj, satirik in Vasja Predan - gledahški kritiki in esejist. Profesor Knezova kot njuna vrstnica je obudila sponiine na nepo- zabna mladostna leta, ki so jih preživeh ob igranju iger v petrovški dvorani. V pe- trovški osnovni šoh je trgal hlače tudi Borut Pečar - zna- ni karikaturist. V Petrovčah oziroma v so- sednji Dobriši vasi živi in ustvarja slikar Adi Arzenšek, ki je s številnimi razstavami svojih shk in grafik, v evrop- skih in ameriških galerijah ponesel ime in podobo Slo- venije in domačega kraja in že vstopil v Evropo 1992. V Petrovčah piše svoja znan- stvena dela o redkih in ogro- ženih rastlinah dr. Loerka Godicl, profesorica na mari- borski univerzi. Zadnja dva, Adi Arzenšek in Ljerka Go- dicl, sta se odprtja knjižnice tudi udeležila in v kratkih besedah predstavila svoje delo. Za uspešno delo petrovške knjižnice je Anka Krčmar, srce in duša žalske knjižni- čarske dejavnosti, izročila nekaj novih knjig. Ob zaključku prireditve, katere se je žal udeležilo skromno občinstvo, smo pozdravili idejo, da se bodo podobna kulturna srečanja v prihodnje nadaljevala. Z Milošem Mikelnom in Vasjo Predanom se bomo po zagotovilu profesor Knezove na razgovoru srečah že v kratkem. DARJA DOMITROVIČ -URAN JEK Arja vas Krajani Vranskega pomagaii pri gradnji knjižnice Na Osnovni šoli Vransko smo s tem polletjem postali bogatejši, saj smo na pod- strešju zgradili novo knjižni- co. Veseli smo, da nam je kljub težkim časom uspelo zgraditi novo knjižnico. Sta- ra je postajala iz dneva v dan bolj tesna in ni mogla več zadovoljevati potreb učen- cev, ki so vedno bolj zahtev- ni. Nazadnje je bila šola de- ležna sprememb, ko smo leta 1988 na novo zgradili šolsko kuhinjo. Želja po novi knjiž- nici je dolgo tlela v nas, ven- dar nekako nismo upah priti z njo na dan, saj smo se zave- dah, da so časi težki in je sredstva težko dobiti. Nemo- goči pogoji za delo pa so nas prisilili, da smo z idejo prišh v KS, kjer smo bili presene- čeni, saj so nam bili takoj pripravljeni pomagati. Reči moram, da so ravnali prav, ksoti s tem so dokazali, da vedo, da poleg učnovzgojnih procesov našega otroka du- hovno obogati tudi knjiga. Upam, da bodo učenci znali izkoristiti nove prosto- re, ker le tako bodo naša pri- zadevanja padla na rodovit- na tla. Učenci bodo bogatili svoje znanje ob urah knjiž- nične in knjižne vzgoje, pri- sostvovali uram pravljic, si širili obzorje ob filmih in raz- stavah. Ob takem sodelovanju nam je lažje nuditi otrokom čimveč, jih pripraviti za živ- ljenje, vzgojiti v trdne oseb- nosti, kar bodo morali posta- ti, da bodo znah premagovati težave, ki jih na poti v življe- nje čakzOo. Želel bi se zahvaliti vsem, ki so kakorkoh pomagah pri izgradnji knjižnice. Zahva- Ijiijem se KS Vransko za sredstva iz referendumskega programa, vsem predstavni- kom vaških svetov za pomoč pri pobiralcu lesa in denarja ter KS Tabor za darovani les. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so dali les in denar- ne prispevke, brez česar ne bi mogli v teh časih dokon- čati knjižnice. Delež so pri- spevah tudi INDE, Pekarna Brglez, KIV, Sav. magazin in oba župnika z Vranskega. Zahvaljujem se delavcem VIO Žalec in strokovnemu delavcu na sekretariatu za družbenoekonomski razvoj za razumevanje in dodeljena sredstva. Vsekakor pa delo ne bi bilo tako hitro in kvali- tetno opravljeno, če ga ne bi izvajali tako dobri obrtniki, kot so bratje Piki, Slavko Lednik, Leopold Vocovnik, Darko Strnišnik in projek- tant Janez Šošter. Delavci šole so vsak po svojih močeh pomagali pri izgradnji, vehko različnega dela so opravih učenci pred. stopnje pod vodstvom hišni- ka in zato se vsem iskreno zahvaljujem. Prav tako knjižničarkemu krožku in mentorici Mariji Završniko- vi. Ti so opravili vsa preseli- tvena dela, ker pa knjižnica še ni v celoti opremljena, jih veliko dela še čaka. BRANKO DJORDJEVIČ, ravnatelj OS Vransko Skrbni v Lambrehtovem domu Ker je bila mama prikle- njena na posteljo, smo jo po zdravnikovem nasvetu dah v dom. Odločih smo se za Lambrehtov dom v Sloven- skih Konjicah, kjer smo že pri prvem obisku začutih urejenost doma. Osebje je bi- lo zelo prijazno, mami so nu- dih vse, kar je potrebovala. KJjub skrbni negi bolezni ni bilo mogoče ozdraviti. Vsi v domu so vredni pohvale, čeprav nekateri mishjo dru- gače. Sama njihove pozorno- sti ne bom pozabila. JOŽICA GERL, Vojnik Pomoč invaiidom Društvo invahdov občine Žalec se prisrčno zahvaljuje zasebniku - kleparju Jožetu Turku za njegovo pomoč pri- zadetim invalidom pri ures- ničevanju n^nujnejših po- treb. f JOŽE GROBELNIK DIO Žalec ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI Nihče ga ni resno jemal, vsak se mu je le posmehnil, češ daje smetar. To je tudi res bil, pometal je in vedno prebrskal vse smeti, da bi našel kaj čikov, rednemu delu pa seje izmikal'Ker je skrbel za snago, je včasih od uprave dobil bone, da sije lahko kupil ciga- rete ali kakšen priboljšek. Vojko ni imel posebnih stikov s starejšimi obsojenci, ker je bil princip prevzgoje pri mladincih drugačen, seveda pa se je srečeval z njimi tako pri delu kot tudi popoldne. Pazniki na to niso bili posebej pozorni, bili so ie poslušalci in izvajalci ukazov. Ravno zato so se lahko širile različne informacije. Vojku se je sprva zdelo, da bo od dolgega časa pono- ri potem pa je vedno bolj spoznaval, da se številni zaporniki v popoldanskem času ukvarjajo s svojimi konjički in da mu to utegne pomagati. Njegovo pozor- nost je najprej zbudil obsojenec iz tretjega bloka, ki je skrbno gojil rože, jih spravljal pred mrazom in na Pomlad spet nosil ven. Rože so sicer uspevale, cvetele Pa so le redko - kot da jim zaporniški zrak ne ustreza. Cvetlice je poklanjal v zahvalo za usluge, zaradi njih je fudi ambulanto, kjer je ležal zaradi nevrotičnih težav, zapustil prej, kot bi jo sicer. Nekateri obsojenci so neprestano igrali šah, drugi so bili strastni kvartopirci in so večkrat zaigrali bone, ki so iih zaslužili z delom. Igre, katere je uprava preganjala, ker so prevečkrat povzročile prepire ali celo pretepe. Vojko je izvedel tudi, da so zaporniki sestavili ansam- bel. Iz kuhinje, kjer so vadili, so sprva res prihajali precej neusklajeni zvoki, potem pa je bilo vedno boljše. Najmanj je bilo takih, ki so v prostem času brali. ^ Vojkovi spalnici sta bila dva, oba že starejša, delala pa sfa v mizarskem in servisnem oddelku. Vojku sta pove- dala, da se mora obrniti na kulturnega referenta, če želi pobiti zvezo s knjižnico. Tako si je začel izposojati knjige. Dobil je tudi novega prijatelja, skromnega in never- jetno tihega fanta, ki je v zaporniškem ansamblu igral bobne. Vojko seje začel zanimati zanj, ker gaje navdu- ^ih spoznanje, da lahko človek sredi zapora misli na Slasbo. Od starejših obsojencev je zvedel, daje zaprt že d^e leti in da sedi zaradi uboja. To mu sicer ni bilo všeč, ^ vseeno sta se v prostih popoldnevih dobivala in deba- tirala. - Slaba tri leta sem igral predno sem prišel sem, je ^^nt povedal Vojku. - Ce imaš veselje, lahko prideš k nam, sčasoma se boš še kaj naučil Povej kulturnemu referentu, da bi rad igral, in uredil bo, da boš lahko prihajal na vaje. Pozani- mal se bom, če Je kakšen instrument prost. Mi imamo v glavnem svoje, je pa možnost, da ti ga da uprava. Je navduševal za glasbo še Vojka. - Vem, da me sed^ k vam še ne bodo pustili, ker sem novinec, ko pa bom dalj časa tukaj, bom to uredil Pa tudi denarja nimam, da bi si instrument kupil Pogovori o glasbi so Vojka razveseljevali, zdelo se mu Je, da seje z njimi povrnil del njegove svobode. Ob lepem vremenu so začeli hoditi na zrak. Pod nad- zorstvom paznika so lahko igrali odbojko, sedeli na klopeh ali se sprehajali Daleč za igriščem Je bil prostor, ki ga Je ločila slab meter široka s peskom posuta steza od notranje zelenice, kamor obsojenec ni smel stopiti Zgodilo seje, daje tja zletela žoga, in takrat so prosili- paznika, dajo Je šel iskat, ker bi sicer paznik v opazoval- nici začel streljati To seje včasih tudi zgodilo v opomin, da bo režim veljal v vsakem primeru. Vojko seje v tem času le nekajkrat spri s sosedi, spor so hitro poravnali in zazdelo se mu je, da do nJega gojijo neko naklonjenost, ki sije ni znal razlagati Mladi bob- nar pa mu je kar naravnost povedal, da ta naklonjenost izvira iz upanja, da ga bodo lahko pederirall Omenil je mnogo primerov, ki so pričali, daje to res, in dodal, naj bo previden, ker se pozneje to rado sprevrže v pravo sovraštvo in zaničevanje. - Tineta poznaš? Vidiš, z nJim seje ravno tako zgo- dilo, sprva so ga vsi gledali in oboževali. Posamezniki so ga sčasoma prisilili, da Jih Je zadovoljeval ko pa se Je uprl so ga neko noč prijeli in zganjali z njim vragolije. - Kaj to pomeni? Fantu Je postalo nerodno, obrnil seje proč in povedal: - Tiščali so mu spolovila v usta ali v zadnjico in onanirali okrog njega. Tine se Je pritožil in dobili so nekaj dni samice, vendar vsi niso bili kaznovani ker za vse nikoli niti zvedel ni. Vojko Je molčal Torej Je le res, kar mu je že prej pripovedoval sosed, pa mu ni verjel Moral bo torej postati še bolj previden. Ob sprehodih in v prostem času so k njemu prihajali fantje in se mu prilizovali Šele sedaj je opazil, da je marsikateri nato odšel v stranišče. Nekoč je v stranišču tudi ujel tih pogovor: - Prekleto si neroden. Tukaj primi Ne tako hitro, počasi, počasi! Slišal Je vzdihe, nato pa je bilo vsega konec. Pohitel Je v sobo in pazil kdo bo prišel s stranišča. Bila sta Mirko in Tine. Vse pripovedovanje in opazovanje Je zdaj dobilo smisel Mnogi obsojenci so imeli v omarah nalepljene slike filmskih zvezd in so o njih tudi govorili. Pogosto se je pogovor sukal okrog deklet, ki so Jih osvojili ah pa celo spoznali, ko so obiskale druge obsojence. Glasno so načrtovali, kako Jih bodo osvojili Vojko ni vedel, kaj pomeni prost obisk. Šele iz pogo- vorov Je spoznal, da ga dovolijo le poročenim možem, in to enkrat na mesec. V vratarnici so bile tudi tri sobe z divani, namenjene za take obiske. Možje so se takih obiskov zelo veselih, a so Jih imeli le redkokdaj. Odobril jih je vzgojitelj paviljona v soglasju z upravnikom kot nagrado za mar- ljivo delo in discipliniranost. ■ Od povratnikov Je Vojko zvedel, daje del doma tudi v dobovskem starem gradu. Ob gradu Je veliko gospo- darsko poslopje, kjer gojijo govedo in spravljajo kmetij- ske stroje, obsojenci pa poleti delajo na polju, sicer pa v hlevih in pri prevozih. Med njimi Je največ takih, ki so večji del kazni že prestali in so se dobro vedli, sedaj pa čakajo na odpust. Spali so v gradu, jedli pa v domu, kije ležal v dohni pod njimi Z njimi Je bil vedno oborožen paznik, kije imel svojo sobo pri izhodu iz pritličja, tako daje lahko nadzoroval, kaj se dogaja v stavbi. Včasih se Je zgodilo, zlasti jeseni, ko so^stiskali jabolka, da so se ga zaporniki krepko nalezli. Če kdo od uprave tega ni ugotovil, so vse skupaj prikrili, sicer bi bil obsojenec ob prostost in bi se moral vrniti v zaprti dom. V zimskem času so ti obsojenci odstranjevali sneg na cestah proti Slovenski vasi, kjer so stanovali delavci zavoda, nato pa še interne poti do menze, okoških zgradb, paviljonov in delavnic. To so delali s plugom in traktorjem ali pa kar z lopatami V gradu so dobivali časopis, imeli so televi- zijo, lahko so tudi brali. Marsikdo je tu imel svoj drugi dom, kije bil bolje urejen kot njegov lastni dom. V glav- nem so se tega krepko zavedali. Peto poglavle Nekega dne je nastal na hodniku na drugi strani stavbe direndaj. Nekdo je zavpil: - Obesil se je. Tovariš paznik, pokličite ambulanto. V stranišču pri nas visi! ^- Mir in ne zganjajte panike! Je kaznjence poskusil umiriti paznik, ki Je prišel po stopnicah, da bi se na lastne oči prepričal, kaj se Je zgodilo. Trenutek nato so že zvonih telefoni, vsi so morali v sobe, hodnik se Je umiril Zvedeli so le to, da se Je^v stranišču res nekdo obesil, imena pa niso povedali Šele zvečer se je razve- delo, da seje obesil tisti, kije v Ljubljanskem Tivoliju posilil neko dekle in J o nato umoril Odkrili so ga šele po dveh letih in to čisto slučajno. Zaradi neke tatvine so preiskali njegovo stanovanje in pri tem našli prstan, ki ga Je ob deUktu vzel žrtvi. 26. STRAN-21. MAREC 1991 OTROŠKI VRTI J Festival košarh v Žalcu v soboto dopol(Jj|š v dvorani osnovn^H v Žalcu obeta zanimrtB šarkarsko dopoldne \fl goriji starejših pioniijiH 14 let. Ob 10. uri se M mreč pričel pionirski M karski festival MARS, 3 terem se bodo pomerUjB med 12 nag boljših sM skih šolskih košarki ekip. Poleg domače sterice iz Žalca, še e^ Maribora in Ptuja. Sicer pa je zelo vspo