VEIKA BITKA NA PACIFIKU
in
Oko i Marshallovih otokov se že od nedelje bije velikanska bitka med ogromnim številom ameriških ae roplanov in bojnih ladij ter japonsko mornarico in vel kim številom aeroplanov.
.Tapoiwki
radio naznanja, cla m) se Amerikawi mogoče izkrcali na attolih (atoli je koralni <»-tiok v KJbliki obroba s plitvim jezerom v smlini) in da sta se ž njimi spopadli armada in mornarica, in da je v t«*kii Inula bitka, Berlins ki radio naznanja, da j«» pomorska lutka v* teku že <mI nedelj*1 zju-t raj.
0|**raeije so se prijele v soboto, ko so aeroplani z mat i« v ii i h ladij jirkVJi napadali ja~ uili ladij prieeli napadati jail so s«* nadaljevali v nedeljo, ko so |w»se«fli vmes Hellcat na-jMidalni aeroplan'i. lui^ln tor-|»«111 i neroplatii in st rmojrlav-<ii in pri«Vti (»ornim n Pi rati in files t rH je vat i atolU* Kwajalein, Afaleoelap. Wotje in Kniwe-tok. I'tnttie na atollib so oi»-streljevale 'iKtjin* ladje oklo-pniee, kri žarke in ru>il<*i.
VHiovm |M»ve| jirik jKK^H'i^ko ^ra Ibrnrinvju admiral <'liester \V. \Nimit-z do včeraj popol-dne t i i poslal nobenega drnire-jra porok'ila o bojih na Mar-.^liallov|li otokih kot poročilo v n»*deljo ponoči, ki pravi, da jo bitka v teka že drutri dan. Nim^bz j«1 »jmročil, da sta dva ^kndrona 'tVironado mornariških aeroplanov, usjieMio napadla otok Wake, ne da hi Iti! iatsrnrfiljen en aeroplan, in da armadni in mornari>ki 4 m »mimiki napadajo Marsliallove otoke.
Armada in mornariea sta na Mar* hallovili otokih ]poslali v I poj vsi* svoje sile in š«'st vrst aeroplanov. Napadli so |H't poglavitnih atollov v nori od sobote na nedeljo. V sot>oto |>o-noči so armndni Mftulicll 1w»rn-bniki vda ril i na Maloelap in Wolje atolla. Dauntless strmo glavci pa so nnpadli atolla K-rnidj in Jaluit. Pri tem se ni pokazal nolben sovražni aeroplan in ogenj protizraenili topov je NI neuspešen.
Tsto noe je armada poslala Liberator bombnike nad Kwa-jalein in Wotje in so vrgli 15 ♦ on il»omib.
Koliko bojnib ladij jp v tej
velikanski bitki, ni (bilo naznanjeno , toda jih je zelo veliko število ter so tudi najnovejše ameriške 4»onc l;udj<>. Toliko boj nih ladij ni bilo v eni bitki od bitk«* pri .Jutlamin v prvi svetovni vojni.
Po Pearl Harborjn jo Amerika z vrati i la mnogo ibojnili ladij, ici so bile večinoma poslane na Panifik. To ib rodov je je tako močno, da more Jajxmska |k»-slati proti njemn svoje najmnč nejše b rodov je. Ravno tako j«' na Paeifikn ogromno zračno brodovje najboljših ameriškimi aeroplanov.
Marsha Hov i otoki se raztezajo v dolgi vrsti naravnost proti JajK>nslki in so za obrambo pravih japonskih otokov naljveč je važnosti in so jih Japonci zato tudi silno utrdili. Tfikoj, ko so Japonce te otoke po prvi svetovni vojni dobili kot mandat, so jih pričeli utrjevati in so to delo opravljali v največji tajnosti. Malokomu so -fa-jKjnei dovolili Obiskati te otoke.
Marshal lovi otoki so kakor Gilibertovi otoki koralskega izvora in se dvigajo ~nad morjt* komaj 20 čevljev. Imajo naravne ntrdibe v obliki strmih čeri in se jim je zato zelo težko približati. Med njimi pa je več dobrih pristanišč, kakor tudi v la glinah. (Laguna je veliko pa plitvo morsko oflirežje ali jezero.) 1'osebno velika je laguna na Kwajalein atollu; je dolga t>0 milj in milj široka, pa preeej gloflioka, tako da more v njej imeti svoje zavetje veliko brodovje. Pravijo, da je v tej laguni dovolj prostora za vse bojne ladje celega sveta.
Japonei so na vseh otokih in atolliih zgradili mnogo letališč in so jih posejali s topovi vseh vrst. Tz gospodarskega ozira ti otoki niso velike važnosti, ker na njih se pridela le nekaj fosfatov in malo banksita ter slad k ornega trsa. V vojaškem ozi-rn pa so največjega pomena za onega, ki jih ima v svojih rokah.
Osvobodilna vojska se dobro protivi Nemcem
► SALONIKA
(Združeni odbor jny.no-slovanskih Amerikaneev v New Yor-kn, nam je poslal gornji zemlje vid Jugoslavije, na katerem je označeno osvobojeno pntlelje dežele, kakor tudi važnejša mesta, trgi, železnic«' in eeste. Na
zemljevidi! je označen Titov glavni stan v Jajcu. dalje je v bližini madžarske meje meni Donavo in Dravo zaznamovano p rede lje, kjer mi M ihajlovičeve čete v<hIile tlnij«' proti partizanom. V okivrn nad označbo
Ihibrovnika ("Ragusa) je označeno predel je, kjer so sedaj Mi-hajlovieevc čete aktivne. V podolgovatem okviru na Jadram-skem morju je rečeno, <hi imajo Xemei na jibrž v svoji ]K>sesti večji del otokov oh dalmatinski
Rusi 5 m od Estonske
Armada generala Leonida A. Govor ova je včeraj napredovala 7 milj ter se sedaj bori v bližini Kinisepp samo 8 milj od estonske meje. Kingisepp je že ogrožan, ker je rdeča armada že dospela do Krikova, 5 milj od estonske meje in 10 milj severozapadno od Kingiseppa, kjer ie bala pred vojno carinska postaja.
Xemei so v zelo težavnem položaju v predljn huml Finskim zalivom in Peipiissknn jezerom, na katerem 'kraju imajo Nemci edini r/rhod proti Tallinn.
V t«*m predelu, severozapa-dno ill zapaultio od Volosova, ki l«*ži ob Krasnovanh'j^k-Narva—Tallhm žele^ni«-i. so Rnsi
Rojake prosimo, ko pošljejo xa naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako j« vam le priročno
osvobodil-L nad fiO obljudenih kriiuev. Poročilo ruskega vrhovnega ]>ovel jstva naznanja, da ixltH-a armada napredmje ua vseli krajih h-ningradske fronte
Poročilo s fronte pravi. <la so bili Xetnei v okoliei Rož<les-tve na in Ost rova obkoljeni in uničeni in da je rdeča armad« na več mestih prekoračila Lugo.
V včerajšnjih Ibojih so Nemei iz^iilnli 08 tankov in 44 aeroplanov, najv<?č okoli Novoso-kolnikov. TCot poroda " Pravda'*, so Nemei Novosokolnifke silovito fora*nili in izvedli 26 protinapadov, torTa 'Rusi so mesto *l na »kolkom zavizeli^ čet ud i so se morali ibojevati v mokrem sneffn in so Ibili njiihovi čevlji in pladei premočeni.
Boji v Bosni, Dalmaciji in Sloveniji
obali. V skrajnem kotu blizu grške meje je y okviru povedano, da v tem predel ju naeiji z na»lieo gradijo železniške pro-^e, tla bi odrezali partizane, ki si* llMirijo v okolju Knma.novo-Xiš.
Hudi boji za Tuzlo
Loiinlon, 2K. jan. — Po poročilu maršala Tita so v t<-kn vroči ilwiji v okolju Tuzle in Zvornika v vzliodnem pr«ik»lj« Bosne in poročilo iz Kaira navaja, da so Xemei ]»oslali tja ojačanja iz baz ob r«*ki Donavi na severu.
Huzla, ki j<» indiistrijalno (jeklarsko) srtnliš«V. j,. pa«lla v roke Xenw^ui pred več dnevi. J ježi približno devetdeset milj južno-zapa<lno B«'lirra-<la in petiup-Nleset milj s«>v«M'-nov^h«xlno o«l Sarajeva.
Poročilo tudi navaja, <la se nadaljujejo -l>oji ob hrvaški o-bali in to postno v okolju Se-nja in Novega Vinodola, ter <la je H»ila Reka ponovno napade tia po zavezniških bombnikih, ki so napravili preeej občutno ško«Io.
Boji ob jadranski obali
O b obrežju Ja<Iranskega morja so partizani napadli dalmatinski ot«*k rijan ter so pobili dvajset vojakov fašistične ga mizi je.
Devet nemških vlakov razbitih
Po vesteh iz Kaira je razvidno, da je bilo tekom meseca ra-adejanih in uničenih ter iztirjenih najmanj devet nemških vlakov. Pri tem so Nemei
trp«»li t<-žk«* iztirite in prevoz je bil zelo oviran in zamešan.
Titove čete napadCe sovraž nika na 50 milj dolgi črti
Ijoiulon, 29. jan. — Jugoslovanski parti/^ini so udarili na nemške .aarnizije na .>0-miljski fronti, ki se razteza <kI Biha-ča do Prije«l«»ra. Namen novega j>o,ur«>na proti sovražniku je, «la se očisti zapa<lno Bosno sovraž-nika.
\r vzhodni Hosn; so skoro i-stoeasiio napadle sovražnika ediniee Pete dixfzije imiit-iaja Tita, ki s«> vdrle v Bon«'o in Celico.
Brlite sile osvoliotliliie vojske napadajo nemške prevozne črte na Hrvaškem, kjer so bili Nemei vrženi z desnega l>rei?a Krke. Hr\T»šJke partizanske čete so tudi poffnale v fbe«- nemško kolono blizni Kostanja, ki leži dvajset milj južno o«l železniške baze v Gračaeu. Tekom napada je bilo ubitih 250 Nemcev in uničenih je bilo več tankov.
Zrnata nad naciji v Bosni
liondon, 30. jan. — Maršal Tito je danes naznanil, da so njegove čete premagale sovražnika iin mu prizadejale okulten jK>raz v izapadni Bosni, kjer so se Nemci borili proti
Sovjetska "avtonoIIlija,, skrbi [zaveznike
a
Washingon, 29. jan. — V diplomatičnr.h krogih tukaj je bilo zadnie dni opaziti precej zanimanja in tudi zaskrbljenosti vsled naznanila v Moskvi, katero navaja, da bo skoro sklicana seja vrhovnega sveta Sovjetov, katera bo imela nalogo, da spremeni Sovjetsko ustavo v toliko, da se podeli posameznim republikam U. S. S. R. večjo in odločilne j so besedo v vnanjih zadevah.
V tem naznanilu samem ni na videz nič posebnega in samo na s«^bi to naznanilo tudi m po-Sftbno važno za zunanji svet, toda Loiulon in Washington vidita v tem vendarle možnost, da si Rusija pripravlja tla za gotovejšo in močnejšo »}>es<*«lo v povojuiih mednarodnih otllborili,
partizanom skupno z eetniki.
Radijska oddaja iz Jugoslavije obenem navaja, da j? bil razstrel.fen partizanih nemški vlaik, ki je vozil po Banja-luka-Prljedor progi. Železniški tir"na progi Prijtnlor -Bosan-ski-Xovi pa je bil na več mestih pretrgan.
Krvavi boji v Sloveniji
Poročilo govori o krvavih J>oJ21i v Sloveniji, kjer skuša sovražnik prodreti v osvobojeno ozemlje.
v katerih Ihj tudi sama v«lele-žena.
Diplomatski krogi menijo, da bo mogoče Rusija s podelje-lijem veeje avtonomije posameznim republikam sovjetske zveze tndi iziditevala za vsako od teh republik, ki jih je Ki po številu, diplomatsko reprezen-taeijo pri mirovni mizi in v vseli važnih o«lborih za povojno u-reilbo Evrope.
Akolbi Rusija stavila tako zahtevo za svoje republike, tedaj bi nadkrilila številčno v repre-zentaeiji eelo Anglijo, iki ima šest d omin i jo v in ibo imela torej šest »glasov na mirovni kon-fereiM-i poleg svoje vlade v Londonu. Angleški domrmjoni so zahtevali besedo pri mirovni konferenci po zadnji svetovni vojni in «o jo tudi dobili, čeprav je ibilo nekaj opozicije in to celo od ameriške stratni.
V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je malo so-
P0ZDRAVI JUGOSLOV. EDINICE PROSTO VOLJ CEV V RUSIJI
Moskva, .'JO. jan. — Vseslo-vanska novinarska služJ>a mini je poslala v objavo sle,brzojavko :
"Častniki in m«>štvo vojaško e«linice jugoslovanskih prosto. voIj<-ev v Sovjets-kn uniji j»oši-Ijajo Jugoslovanom v Zdr. državah, Angliji. Kanadi, Latinski Ameriki ter v drugih državah pozdrave z masnega shoda, na katerem so se zbrali. Po. zdrav se glasi:
" 'Bratje in sestre Jugoslovani: Mi, čas toliki in moštvo ji»goslovansike edin ice prostovoljcev na ozemlju Sovjetske unije vam pošiljamo bra t »k«' pozdrave.
'Mi se pripravljamo, da ob shrani galantne rdeče armade vstopimo v borbo proti Ilitler-janeem, kletlm sovražnikom našega ljudstva. Naše sodelovanj«-v bojih na sovjetsko - nemški fronti Ik> vredno imena vojne tradicije Slovencev, Srbov in Hrvatov ter naših bratov, ki se sedaj ft>orijo za osvoibojenje svo je dežele v Narodni osvobodilni armadi pod vodstvom galantnega maršala Tita.
"Apeliramo na vas, <la slr-net-e vse sile in pomagat«* v skupiu ilmnbi svobotloljobnih naixxlov proti fašistični ikugi, da 1m> tako prej dosežena ura zmage, ura osvoibojenja naše ljubljene domovine Jugoslavi ja in vseh evropskih dežel, ki so zdaj zaiti rane po mesarju Hitlerju. Pozdravljeni!' "
RUSKI LES ZA AMERIŠKI PAPIR
Washington. — Pred nekaj dnevi je bila izrečena v kongresnem odseku, ki ima v pod ročju preiskovanje sitiuicije papirne zaloge za tiskovne potrebe, Iželja, da predsednik Roosevelt nekaj ukrene gh-de obratnih jKJŠ.il.fk land-lease ma-terijala, ki bi nam lahko prinesel les za izdelovanje papirja, da (bi se tako <xpomogh> resnemu pomanjkanju, tiskovnega papirja.
Koingresnik Lvle H. Borem, (dem. Oklalhoma) je dejal, da sta predsednik Rooecvelt in premier Saliu govorila o t« j zadevi v Teheranu in kot je kongresnik izvedel, je bilo d«>-stavljenega Ameriki kvadratnih sežnjev lesa za papirno kašo. Tja les je Rusija poslala po dogovoru dbratuegn lend-lea sea, ali kot <1^1 cnljihi čila za poslani lend-lease.
Kongresuikovo mnenje je. da ima Rusija dovolj velike ko-lieine lesa za izdelavo papirja, da mam bo mogla dovažati oziroma pošiljati z obratnim lend-lease-oni precejšnje zaloge i-stega, kar bi nam znatno pomagalo sedaj, po vojni pa bi se mogla vzpostaviti stalno tozadevno trgovino z Rnsi jo, ki je precej spopolnjila gojenje gozdov za izdelovanje papirne kaše.
rodnosti med angleškimi domT-hiijoni in -sovjetskimi republikami, ki ne uživajo iste samostojnosti kot slednji, pač imajo nekakšno nominalno avtonomnost, katera pa bi znala povzro čiti dovolj glavobola aaveani-škim diplomatom pri mirovni konferenci in drugače, ker in povečana avtonomija sovjetskih rerpuiblik pomenila, da ifoi imele vse-te reptiblike v slednji prijateljski državi svoje predstavnike.
rSrr-i^H^i GLAS .NARODA
! imeU narod ^^ Saprej plačano. I	t , , .	, .	^ , _	IvHh^M
1L—'1	List slovenRkin aelavcev^r Ameriki.	^ W	JT^S^
___— 8act»d CUw MmttT September Z5th IMP t the Post Oftlcc mi New York, N. Y„ onder Act «f ConcreM of March 3rd. lH7t.	^^ Br &&
-	- ° %	NFAV YORK, TUESDAY, FKBHUARV 1, 15*44 — TOREK. 1. FKHRI AHJA. 1<H4	VOLUME LIL LETNIK LU.
t.. .........-
TUESDAY, FEBRUARY 1, 1944
fBTANOTUKN L 1M
ČETRTO VOJNO POSOJILO PUe Leo Zakrajšek.
JUGOSLOVANSKA ZAMEJNA VLADA IN RUSLJA
\' LoihIoiiii j«! razširila vest, da je jugoslovanska vlada \ i/.K>Mjfi*tvu jHUtndila vladi Sovjetske l'nij^*, da i>odpilše z njo |.i »jatelj^ki | *«i k t. Mosikva psi j«' 1«» ponu«V>o odklonila.
M inisterski predsednik Božidar Purič, ki jo obenem 1 iifc 11 m*nisier ah zunanje zadeve. stavil Sovjetski Rusiji jioiiiidiho,
•	■«•-. <la si« «k(>«> državi slovanski* krvi, ter <la imate o1!*.* tudi i mn:«) skupnih interesov na Balkanu kar vse prijMiroča med
• !.o|tio zvezo idieh driav.
J ugoslovan>ka vlada v izgnanstvu je baje izrazila svojo iu< pričanje, da bo Jtgposdav^ja	po vojni dejansko
i avi	Rusije. kor prevladajo prepričanje, da fl»o Kusija
i :t/t<"juila svoje meje tudi na madžarsko ozemlje. Madžarska |>a ie*po* redno meji na Jugoslavijo.
Zakaj j«' Rusija zavrerla to jMmihlbo, o toni ni noibouih po-«iiolnif.hilt |N»datkov. Tukajšnji jugoslovanski krogi dajejo «• oi;r/li<*niii tolmačenj, in sicer: prvk\ da morda Moskva su-• l,i imel Purič le težnjo, da s takim paktom nekoliko oja-« . pn/iri jo svoji* vlade v izgnanstvu, in to ravno v trenotku, n i/podkopuje avtoriteto te vlado izziv, ki je prišel iz uotra-< Io i .1 ugodavije s strani Titovih partizanov. Dmgi vzrok pa noj/el hiti dejstvo, da imajo ludi druge velesilo svoje inte-'1 na Balkanu, tako da Rusija morda noče v tem iiodročju <•■ ti ničesar no da 4»i v bila prej posvetovala z Angleži in A meiikauci.
Ko je Sovjet-ka Husija podpisala svoj pakt s ('ehosl« »vaško
•	!;ul<» \ iatruaiistvu, so bile povabljene tndi druge dežele, da pristopij«». Misel pa j«- «bil ta, tla hi slo za sosedne dežel* —
j i« «I \-t-m taka prenovljena | »olj sika vlada, da iii jo Rusija ino-ir.a sprejeti—in da d »i s«1 v vsakem posameznem slučaju oni pa rt a*'rji( ki mi )*ogodibo že (»odpisati, na novo |x*svelovali m« d -rtij, |.i edno 'bi bil sprejel v /.vezo nov elan. Pravijo, da
•	bil Purič pripravljen, bodim podpirati C'eh< »slovaško-ruski I »a k t koi iiovčlan zveze, bodisi skleniti j*os<4>no zvezno <p«>go<lt»o.
Ta najnovejši poslkns vlade v Kairu na diplomatičncm po-1 u velja za dokaz, da se jo začela ta vlada kralja Petra (»oslii-/• :iii / tros dramatičnih Kmhitev, tla hi utrdila svojo poziei-!•» napram težki in rastori 0|»0ziciji.—f(ONA.)
Kampanja za novo to je četrto vojno posoj?!o je v polnem telcu. Pričela se je 18. januarja ter bo trajala 4 tedne do 15. februa-ija. V tem času lioee naša vlada prodati vojnih bon dov in znamk za 14 bilijonov dolarjev, kar znese $10370 na v»sa»kega izmed 135 milijonov ameriških prebivalcev. Za našo državo Now York je dolo-eona kvota 911 milijonov do-iarjev. Od lega zneska odpade na most o New York $ 98,-500,0(111.
Važna določba pri tem posojilu via je. <la naj privatne osebo, to jo posamezniki, kupijo bond o v najmanj za pot in pol bilijonov dolarjev, (hW'im naj banke in korporaeije pokupijo ostalih osem in )>ol bilijonov. Želja v"ade torej jo, da naj čim širše plasti v*ega ameriškega preb:valstva participirajo pri tein »posojilu. Vladi jo torej ljubšo, ako proti a 2000 bondov po ali 1000 hontiov po $50. ali 500 hondt>v po $100, seveda posameznrkom. kot pa da proda za r»0.000 hondov kaki han ki ali kaki druirl korporaeiji.
Kam gre ves ta tionar?
Že* ritara prisilovicn pravi, da vojna denar "'/■re." In ako jo to pravilo »veljalo srledo vojn v preteklosti, ]»otom jo toliko Itolj resnično spletle sedanje voj r o. ki jo najjrroznojKi. najob-sožnojša in najbolj dra^o pod-\izetjo. kar jih jo ledaj bilo na svetu, 5n o kateri so lahko reče, da žre denar na debelo, a to no *amo vsak dan, temveč vsa ko urf». vsako minuto in eelo vsako sekundo.
V svoji poslanici kongresu zadevajoči se državnega proračuna za bodočo poslovno loto 1944-45 jo predsednik Roose volt, naglas?!, da bo vojna stala Ajnerrko priibližno .tOO hili jt.. nov v dobi od 1. julija 1940 do '^O. junija 1945, to jo za dobo petih let.
/a tekoče leto 1943 44 so <voj ni stroški preračunani na 92 milijard dolarjev, a za prihodnje poslovno leto 1944-45 pa na 90 bKijonov dolarjev. Po preti setlnikovom mnenju bodo voj ni izdatki v tekočem poslov nem letu dosegli svoj višek.
Samo po sobi pa se ra<zinm<e da naša vlada kljub raznovrst-jnim in visokim sedanjim dav-i kom kot na prhmor na dohodikf tobaik, žganje, vstopniee itd., ne moro sproti kriti zgoraj o menjenih ogromnih tekočih iz dat kov s svojimi tekočimi prejemki, temveč da ima naša dr žavna Mag&jna vsako leto veli kančki primanjkljaj, to jo voj ni .primankljaj ki jo rv poslovnem letu 1941-12 znašal 21,412 milijonov dolarjev, v letu 1945 -43 57,397 milijonov dolarjev v let,»j 1943-44 je preračunan na 5K,080 milijonov dolarjev ir za loto 1944-45 na 59,000 mili-jono dolarjev. Skupni pnmanjk Ijaj za vsa ta 5tiri M a, dolomr že ugotm-fljen, deloma preraču nan, znaša skoro 196 bilijonom dalafrjov. To pomeni, da jf jo, oziroma so bo naš državni dol" za toliko povečal.
Kako naša vlada krije primanjkljaj?
Kdo je naša vlada? — zvez ni senatorji, kongresrnani predsednik m njegov kabi^nel itd.? — XaKa vlada smo: ti, jaa in ostalih 135 miilajonoo- ameri škega prebivalstva. Mi emc to vlado na srvoboden in demo kratičon način postavili na vss omenjena imesta v smislu usta vo in zakonov naše republik t in zato so oni naši zakoniti za Ftopnilri, ki delajo za na« in \ nažom imenu. In dokiler jse on ravnajo po obstoječih zakoni! na^e repiAiike, toliko ea« smo vni njeni prebivalci, državljani koi ne državljani, mo railno in legalno veeani »preje mati na«e «kJIepe in ukrepe na «e vlade kakor če bi jih bil samii storili in to breas ozira, w se s temi sfklem in ukrepi stri? jamo ali ne.^V svobodni in de
mokratični državi smo pred za konom vsi enaki, enaki v pravicah in enaki v dolžnostih; privilegijev ne sme imeti nihče prav nihče.
'V državi, kakor je naša, ima vlada samo toliko dohodkov, kolikor >ili dobi od svojega prebivalstva potoni zakonitih davkov. Vlada torej vrši vse ■svojo posle strogo po zakonih. Zate noben vladni funkcionar, pa naj l>o to predsednik ali kdo drugi ne moro od nikogar zahtevati niti enega centa, ako njegova zahteva po zakonn ni upravičena. To jo demokratičen proces vladanja.
'Kaš kongres, (senat in jk>-slanska zbornica) določa koj'i-ko in kakšno davke bo ameriški narod plačal- Postava določa, da predsednik vsako leto predloži kongresir proračun za bodoče poslovne loto. Koncrres na podlagi razmer in ljudskega mnenja r državi lahko ali odobri predsednikov proračun ira lahko zviša, ali z-niža. Sklop kongresa jo merodajen. Tako jo kongres lansko loto tudi dolor il, da naj «e za tekoče leto državni izdatki krijejo z davki in drugimi dohodki nekako do višine 40 odst. a za ostalih f»0 odstt. pa naj si vlada denar izposodi.
Kačuna >e, da ho vfada v tekočem lotu, ki so zaključi c 30. junijem, imela 41 milijard dohodkov. a za ostalih 58 nnili-jard dolarjev si je denar izposodila. Tako je naš državni blagajnik lahko točno vršil svoje obveznosti za vse o^rom no posle države. TJ rez dvoma jih ho lahko vršil tudi prihodnjo poslovno loto in dokler bo vojna trajala, kajti vsak pravi Amerikanoc se zaveda v pol ni liDO-i da so po«?'i ameriške vlade njegovi la-stni posli.
Kdo naj vladi posodi denar?
Ker smo jVmerika — ti, jaz in ostalo ameriško prebivalstvo, je naravno, da je vojna naša zadeva ,to je zadeva vsakega izmed nas. Zmaga Ameriko bo torej naša zmaga in poraz Ameriko bi bil naiš poraz Zato tudi na zgoraj stavljene vprašanje: Kdo naj posodi naši vladi denar? — ne more biti drugaeen odgovor, to je — !i jaz in ostalih 135 milijonov a-n.oriškoga prebivalstva. Vsak po svoji zmožnosti. Kdor ima več in kdor več zashrži. tisti jr ddtžan vladi posoditi več, tr se pravi, kropiti več vojnih bondov. Tako jo pravično in demokratično!
£e v začetku jo bilo pripom-lneno. da je v interesu države ako so kupovanje vojnih bon dm* raztegne na v-e amerišikr ) nrehsvalstvo brez razlike, kaj It' v interesu države in posamo5 Ir.ika jo. da si vsakdo v sodan jiili dobrih časih čim vo? pri ihrani za bodočnost, za čas ne l^aposleTioMi, za nezsrode itd i Šlo važne jši vzrok pa je v tem Ida so vsakdo v kupovanju ottk j iujo samo na najvažnejše po-trebo. kor neopravičeno in ne j premišljeno -kupovanje tira co i no vsetra hla-sa navzgor ter ta ko ustvarja inflacijo
Kaj je inflacija?
Kjer in kadar je veliko knp cev, a malo blaga, bodo Šle fe no gori. Kjer in kadar pa j< malo kupcev, a veliko blaga , Hrxlo slo cene doli. Tako 5e bi jlo mend ar, odkar svet stoji ii Jako bo ostalo tndi za najprej j Rod an ji položaj je tak, da j* j velike kupcev in mailo blaga i Prvič jo tema vzrok, da je se daj dosti ver denarja med ljmr n»i kot ga je bilo pred par leti ter dn ljnd.je dosti ve^ labkf kupu ieio kot. so seda}- A t evil t teh ljudi gre v milijone. Na sprotno pa se radi vojne dame* dosti manj blaga izdeluje iko se ga je prej, a poleg tega ve ,liko blaga rabi vojna i nd its tri • ja, dalje vojska in pa tudi svo j j« za-ve-Bmke mora Ameriki podpirati. Tako je ta blago
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
O POLJSKO RUSKEM SPORU
* « lioslovariki kr<*gi, ki so dobro iiutormirani glede nazira-t i;i. ki |M>-vladuj«' v Moskvi, smatra jo, d;« ft>o edina možnost, tla ie-i |M»lj^ko-ruski spor nasletlnja.
I'oljska vlada v izgnanstvu s svojim (ir^lsediivkoiii Stani-1.4 om Miikolajezvkom se Ihi morala reorganizirati, in sicer tai da se znc4»ila onih članov, ki tvorijo sovjetom n«pri-kl'ko. Stopiti bo morala pole m s Sovjeti z direktno /.vežo, ter jasno ]M»v«dati, da sprejemi mejo na jsnllagi Curzonove Ji m je. Ktuično, bo morala ua|»ovcdati vojno Mad&arski.
Ti k ro(gi |K>trjujejt> imli, da pred sodnik čeijoslova^ke vlade \ izgnanstvu, Eduard Heue.š, ni nikdar poskusil posredovati
Kusijo in Poljsko, aktnavno so aiekatore vsti tako ejile. Tega t/udi v tlkMtoče ne bt> storil.
1 4-hi imajo sami jako ostre spore s jioljsko vlado, ker za-»t'-va.n» |K*vrnitev od Poljakov ugrabljenega Tešinja. Z velikim iiezaiepaiijtmi opaomjejo taidi iH»litiko poljske vlad«- napram Madžarski, ki tudi drži nkradenu češka ozemlja.
J'oljska vlada, ki se š«. vedno naliaja v miniib odliošjijiii z Madžarsko, ki jo s svoje strani zaveznik Nemčije, podpira za-l.teve Budimpešto glede T ra jus M van i je, dočim so ČHioslovaki, ^t, v tozadevi istega mnenja loot Sovjetska Rusija, prepnč«. m. tla bi bilo umestno vrniti Transilvanijo Rumnnom. Znano je, da je to ono ozemlje, ki je prišlo i»,*xt rumu irske oblasti poti madžarsko v leto MiM), ko jo Hitler razdHjeval taW/.vai.e "dunajsko nagrado." — (0NTA.)
Izjava dr. Krn je vi ca bivšega ministra jugoslov. vlade
London, 2tf. jan. (ONA). — lit h« hivšth podpreti.s^dnikov
.jitL'o-lovanske vlade v ragnan-sl .ii, j<- izjavil danes, da bi se pridružil maršalu Tfltu, ako t>i e mihajnl v Jugoslaviji, — /uano je, tla je hud spor med vlado v izgnanstvu iti maršalom Ti ioni.
Ta Jugoslovan, dr. Jaraj Krnjevic, je edini vodilm* pi-t-flstavnik politične stranke, ki se je odločil, da odkrito od-govorri na vprašanje, ka4ero je »t a vil Združeni komite j južni Slovanov, zahtevajoč, da objemajo svoj« staliaoe napram
|*artiziiuKkemu yiokrotu maršala Tita.
V vladi bi\v*ga jugoslovanskega mittistersikega predsednika Sldbodaaa Jovanoviča, je bil dr. KrnjevLc podpred<sed»iiik vlade in minister Pošte; izjavil je, da govori le zase, ne pa za hrv&d&ko selitfoo stranko.
Vr kratkem bo organizirana v Londonu prireditev na čast Jugoslovanski Osvobodilni Voj ak& pod Titom. Te prireditve se bodo udeležili drugi slovamki narodi in predstavniki različnih okupiranih dribav.
ALI VESTE ?
Vi lahko začenjate Jnipovati Vojne Hranilne Bond« . t tem, da kupujete znamke sa k 10 centov.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar se dane* Slovenskemu Pomožnemu Jdboru.

...............mm
i fil""lii'HI "lir IW'IIF ^^^^»»UIKIMMMMimillg^^	: I! .'MllUttin y
i -
[Mali Oglasi j
c	_	!
t h ,
imajo velik uspeh
S
Prepričajte se!
m vkljuffitr ilrtWf
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA

V PESMARICI
1. Pnd<»lin!ca — molki «hor s h*rl-ton rarnoapevoin
I. Pozdrav — moAkt xl>or J. Lahko noč — molki »bor 4. Otofikl zvon — m»-Sa.nl shor I. Pomladnaka — m«*ianl ihor, i
burltrm umu«|ievom ff. Lira 1. — ta. lulo	mntkl
In nultnl »bor 7. Lira 11. — sa meAanl shot S AUantskl odmevi — m molki tu ženski zbor. s burtlon a>-motiiemm t. (Cantata Iz itaaJma 12« — otoAkl tbor
10. H<V1 — za aamoapeve, maftanl sbor In ■premf5«v*n)«m (I za o vira • I. Paalm 21 — sa aamoapcv*. mata nI sbor In apr«uit)*vanj« (lazovlra ali orgal
«?RNA HAUO*
50 centov
KOIIAU
T« M kaoccrtM pesmi za mike In Miam zbor«, katere Je ugla*-Wl In v flMMsaleffci Izdal MATEJ I* HOIJMAK, orssnlst tu petarodja pri sv. Vidu, Tleve-land. OMa, 1*29. NsruCIte tn chtrko pri:
KNJIGARNI SLOVKNIC PUKL. COMPANY
216 W^t ]8th Street New York 11, N. Y.
I -GLAS NARODA**
___(VM« or TBI PICOPIX_
rnat Sakaw. Pi 111 is r; Igua Bad*. TimiiMi Jamvb lApaba. BM. fis« tf MMa «C m» Mventka sad sdili—— at ikm sfflwi
m wwt una htmcicr, nbw yukk ii. n. x.
■■— - ■ — - ——- =— — --—■ ~
51st Year___
"Ulai Naroda" U Issewd ««y day air-en Haturdays. Sundays aad UaUdays.
SahrrUidoa Yaarty fT._AdTTtlsemaat oa Agiwwt I
tTl^jxj LJDTU VBUA likt ZA ZDHDŽIflNE 1>u2AVB IN ILANAIX):
f7.—; za pol leta tsjo; za cetkt lbta <2.—._
•Mila« Naroda" lst>a)a taM dan isrsemM subot. nedelj in prssalkov.
•iilA^NAiOUA', SIS WIST Ittfc 8THKT. NEW YOKM 11. N. V TiI^Imi; CBslnsa 1—1MB
kar ga pride v prodajo, t mno- | slučajih med lijndmi nasta- I ta prava tekma ali neke vr?te I licitacija, pri kateri oni dobi I lila^o, ki največ zanj iponndi. t Po omogočil je taikozv. " black I lnarkGt,,, ali kakor so to v sta- ' nem kraju za časa zadnje vojne imenovali "verižni5tvo.,,
Xa ta način ljudje sami tirajo cenc navzgor ter s tem dele jo škodo sebi in drugim. Ko- j ri.-t iinuta navadno sanio f.i-' s liri ka nt in prodajalcc Po»ledi-'i ca pa je. da se kupovalna moč , dolarja neprestano zmanjžuje I lo j«, da inflaciji dolarja na- j rašča.	L
A-meriiska vlada neprestano apelira na svoj narod, da naj se omejuje na najvažnejše prednifte »v svojoin kupovanju . ter da naj kupuje tako blago ] in samo tni!i»ko. kolikor nujno' potrebuje ter da naj ostali dc-| nar založi v vojne bondo, ki * po menjajo za vsakega lastnika ; zanesljivo rozervo za slabe ?a-| ^e. ki ontejnj^jo draginjo tf>r, tako varujejo dolar pred infla-l cijo in ki pomagajo n morilk i ( vo jaki ik čim hitrejši zmagi ] brez katere lepšo in boljšo bo-', dočnosti ne moro biti niti za : našo državo, niti 7:i po>*eniz- . nrke
Vojni bondi v luči zdravega < premisleka
Ajmerika se bori za ohranitev svoje neodvisnosti, svoje . svobotle in svoje demokracije, a i]>oleg tega se vojskuje tudi za uveljavljenje sivobode in demokracije po celem svetu, knj-ti ameriška vlada je najpopol-i nejsa, kar si jili je dosedajj mojjllo človeštvo priboriti in, tudi obdržati. Zato Amerika bore, da tudi drugi narodi dobe neodvisnost, svobodo in de-link racijo, to je tako vlado, ki bo čim podobnejša in čim bližja naši ameriški, da bodo tudi drugi narodr deležni velikih dobrin, kakršne Amerika nudi srvojini. ljudem. Nasprotno pa Amerika zase ne zahteva nika-kega ozennlja, nikakili posebnih teritorijalnih predpravic Amerika so torej bori za olira-mitev, kar je njenega, a istočasno pa za mir in za izllnljšn-n.fe življenjskega položaja vsega človeštva, to jo za pravico j in proti krivici, za svobodo in i r>ro1 i ^užnosti, za demokracijo j in proti nasilju in tornrju..
Ako to -velevažno mis"iio A-' i •
m^nk'1 rpravilno razumemo in se njene važnosti zadostno zavedamo, nam mora biti jasno i kot. boli dan, da jo sveta dolž-Inost vsakega izm-od nas brez izjeme t;nko kot Ameri kanovi, | j kot Slovenca in kot človeka,' da našo vlado podpiramo do t skrajne meje svojih zmožnosti, ako s svojirm delom, kakor tudi.
svojim denarjem. Za vsako-igar mora vdljati pravilo: Mod. kupci čotrtecra posojila slovenj skill Amerikancev no snvoj nviTi.jiknti!
SMRTNA KOSA
V West Newton, Pa. je dne 3. januarja umrl John Kotar, star let in rojen v Dolskem pri Ljubljani.
V PITTSBURGH IN NAZAJ
( Konec j
Vl-i-s, ki mi ga pustiJi omejijo- j i*i govorniki, je'bil naravnost sijajen. Vsji dvorana, kakih šti-| risto ljudi, jo z največjim zanimanjem sloilila slod'nji Vsnli govornikov in jili tudi nagradila! •/. gromovitim iKlotbravanjoin. Bilo jo vsekakor lejxi in zmi-seJno, <lii s(» so-spomnili na slovenski sI|<X| ill nas posetili.
Al»*d '|HJV;ilb|je«nimi govorniki jo »bil KtUiin Kristan, Janko Rogelj, Ifev. Ivt^M', ter sodnik Blair (iimtlior in ^ nekateri domači govorniki, katerih imeni si nisem natančno zapomnila. VVmHI jo slio<l dr, K. J. An-li.
Kristanov govor je bil sprejet /. velikim navdušenjem in odobravanjem in ko je mož končal, je ortičinstvo v znak spoštovanja pred njegovo oseibo in njegovo starostjo vstalo in ^a tako pozdravilo. Kristan j«' po-vedal jasno in določno kako je deloval v prid naroda v domovini, kot predsednik iSAX.S a ill zakaj j<- SANS sedaj trdno na strani ljudstva doma, ki se bori za svobodo. Dejal jo, da Slovenski narodni svet ni krenil s svoje začrtane poti s tem, da je priznal (borbo Osvobodilnega pokretn v domovini, kajti to gibanje vključuje vso «'l«'mon te, ki so pripravljeni se boriti za osvobojen jo Slovenije in' -Ingoslavije sploh. Z vzvišenimi l»ese<lami je opisal sijajno i" čudovito odpornost našo^a Ijml stva ter jo privabil s tem solze v mnogo oko v avdijenei.
Janko Rogelj je bil tudi pri srčno sprejet po avdijenei in je govoril v prid jKimožnega sklada ter SANS-a. Sploh -o bili vsi govorniki deležni od strani občinstva največje po zomosti, da smolo zapišem, da je napravila p'ittsiburska <lo venska avdijenca teir;i din* na vse znnanje goste najlepši vtis.
j Zll»or 4'Prešeren" jo podal tokom pro^r.ima več pevskih t<K'k in solistka M is*. Josephine I Kbm je zapela s svojim lepo izvettbanim in ljubkim glasom nekaj lepih slovenskih ]>esmi. To tlekle ima pn-d seboj še le-• po tl>odočnost. če>bo sledila svo-'jemu talentu in izvežbala svoj | irlns. Prešernovo pevke >o nu-,dile h'l>o sliko na odru, ker so bile vse ena»ko oblečo,no v kro-Sii. ki sličijo narodnim nošam, kakršno so nosijo z 1m*1o jiočo, le 'da imajo one namesto bole peče rože v laseh.
j Na shodu se jo nabralo — I$037.06, kot jo povtnlal dr. Arcli in s tem je občinstvo |K>kazalo, da stoji trdno za SANS-om in njegovimi vmliteKii. Povotbmo mi je Irilo po -diodn, da so je od nekaterih strani govorilo, da SANS-a več ni in zato da ni potrebno 'hoditi na shod. Shod
pa je .bil vkljub temu dobro obiskan.
| J z Piti^bn rgha sem oilšia / (Xovakovinm iz Sti ii'bane na nji mi dom. kjer sem ostala čez noč. Francka Novakova je nam reč moja ožja rojakinja iu dalj na sorodnica, s katero sve pri šle istočasno v Ameriko. J'n Novakovili sem imela priliko -e nekoliko porazgovoriti /. mr. in mrs. Zigman in v Domu \ Pitsslnii*i*lni sem srečala več znaneev in tndi čitatel jev in či Jtateljk* "(ilasa Naroda", med temi mrs. K»#n\ zasto|mika Proga rja in njegovo boljšo po lovieo ter >oveda Ivana Hnko
| vinskega, rki -jvji je mora^ na • dejo in ni imel priliko veliko govonti 7. menoj. Ker nii>erii ( gotova, če sem si prav zajwi ( milila vsa imena, bom kar nihala z navajanjem imen. sieer , so lahko pripeti, da jili znnn-sam, kakor (iroga turške opan ! ko pred liio.šejo in porom gorje ) meni. kaj?
No, brez šale, prav vesejj ( me. da som imela priliko priti med našo Slovence v Pij 11 -Ibnrghu, kjer pridejo i»a pri rodi »o naši Ig udje iz m nogi h j bližnjih na^el'bm jn farm. 1'
pam, da >e še kedaj -e-tanemo j ter «la bom tedaj imela malo ! j več časa na razpolago, ko« >em j ga imela sedaj, ko se mi jo mu |( dilo nazaj k delu. Vsem za j jMizdrave in vljudnost kot tudi g(^stoljnibje prav toplo zaliva lini in žol&n. da ibodete tudi nadalje ostali vsi delavni, kot doz<laj. za naše skupne -tvari. i( Proz zatuo-uiija /.a kako r«*«.
vredno stvar pač življenj«- n> ^ posebno intorosantiio in dam--j<» JkiIJ iMj-trthbo, kot kdajkol . <la z zdmženiini močmi delu ( jemo za pomoč onemu narodu, ki se jt. izkazal v svoji il»or«bi za os Um »jen je nedosegljiv«« \«-likoga in veličastnega. Ta '' veličiiia pa jo o/arjena - ti pljonjem -in krvjo noštotih /r lov in zato izknžimo s«- vredni " svojih bratov iu sester v do 11 moviui in stojuo neomajno n.*i njih strani, da jim enkrat za siji« zarja lepših dni.
Prisrčno pozdravljeni v- . -
|J katerimi s»in »o srečala tekom
l_ mojega obiska v Pittsburghn! fk
TUESDAY. FEBRUARY 1. 1044
V8TANOVLJKN L. 1M
'Kratka Dnevna Zgodba
BESEDA O SVOBODNI LJUBEZNI
U modro rože usmiljenja *e jt* razvila rdeča roža ljubezni.
i hi je bil njej neizmerno zasmilil, ko je tako kot nam nam-cat Novels Modi l okoli, hi verjela mu je, ko je izdajal kot nesrečna, preganjana žrtev 110 vodohuih. a tako 'plemenitih' idej. Tak človek, ki pravi, da je ''apostol razdedinjeniir btez dvoma ne more biti slab!
V svojih dvajsetih letih in s 'vojitn naravnost pretiranim vpoštovanjem »pričo svetosti da rte l osede, M>vmli ni niogln »I tort i ptihlir. ki >o zvenele iz njegov ib praznili lieaed. In niti na Titar ji ni prišlo, da -o na -vetu ljudje, ki jim je zaradi njih neomejenega hotenja po oblast'it tudi najsvetejše v človeku kot klin na lestvici. Ni •*i mogla misPiti nioesar lepšega ko to, da mu podari "vso svo jo nedotafknjeno žensko ljubezen in tega "razdedinjenca*' spremeni v srečnega, veselega človeka.
"Včasih me je le malo strah •»pričo tvojih nazorov o zakonskem življenju, mu je vsa «1-rdela zaupala. "Siaj ve* kako sta m»i Ijnbezen in zakon «veta. Kniige in članki, ki mi jih pa t! da je«, govorijo o paradižu -a obod ne ljubezni. Plemenit človek more vendar ^amo en V1 at oddati svoje srce!*'
"Vidi*, moj sistem pa je bor ba zoper vse zastarale nazore To se pravi, da mora ostati vsakdo pov-em svoJ*>don in ara ne miujo vezati nobene trde ju-ridične in družabne »pone.**
"Po ka'k-mh navodilih pa naj bi tako razmerje wve-1 javljalo!**
"XV», to je vendar iako preprosto' <*V ne gre in ne gre v«č da"je. ali če poseže kaka druga ljubezen vrne«*, se smeta oba dela, brez vsakršnega obira inegr. dmr/abneira ogorčenja ali predolsro trajajočih TUiko-nitih formal no«*t<i — ločiti in -i poiskati d mero osebo kot živ Ijenskf-ga tovariša bi, na "•rimer, jaz imel to ne«rečo. da ti ne bi bil več všeč----"
"*ProsMii,! Živi jen ski tova-rrš j«* prav za prav dobro povedana. A kakor ti pojmuješ cakonsko moralo, ni tu govoi o tovarišu — za v-e življenje - - marveč le za nekaj dni ali let! Takšno raziranje pa od pre vsakršni razbrzdano«! i vsa okna in vrata. Kateri od obeh zakoncev pa določi, kdaj ne gre vre naprej?**
* *'Kr. j me muči ' 4 tern i nemogočimi vprašanji! Saj je vse to le teorija. Vi za najti dva pač na velja. Prav dobro veš, da mi za teboj ne ho moda biti nobena d ni ga ženska več všeč!*'
4t\\ drairi moj. muditi te y.a-r«e« nočem. A včasih se spia-ri vame ofrWnitek ne*rotovo*ti. Saj ne more hiti za dva človeka ničesar lepšega ko to. da prehodita v«o življenjsko pot -kupaj! Zen&a občuti tako »ilno potrefco, da hi se kot o-trok nnslonila na močno toho moža in da. če treha, tudi po materinsko skrhi zanj in ga neguje kot «-rojega najijnhse-ga otroka! Yrc h! dala zanj. kar potisave<tno tnd: zares stori. Tvoji ipisi in tvoji na-
zori pa niti malo ne ujK>števa-jo ženske din** in tega najpri-srčnejšega čustva vseli Čustev. Ti muzo r i ponižujejo žen-ko do /gol j živalskih nagonov in do1 kupčij« med človekoma, ki staj le začasno zdinžena. Meni m*! zdi naravnost zelo j>onižujoče, da bi se poročila, kot bi nie' k«lo vzel v Tin.i can za tri. šest. aH de vel let!"
"Xikar si svoje mlade glave m» obienienjuj s takimi bre* |fodnimi pomisleki. IMidi jaz še misliti ne morem, da bi bilo kdaj mosfore, da mi ti ne bi bih liir več najljubša na zemlji! In če bi -e to nemogoče vendarle zgodilo, bi me čast in dana lteseda vezali na mojo dolžuo-t !**
14Kje pa bi bila oblast, ki bi ■ e mogla prisiliti, da držiš bo-edo* Verskih pomislekov nimaš. Tako ^i ponosen na .to. «ia -i tako "ip ros veti jen** in sj iznebil v si »h verskih vezi.**
Namo-to odgovora je vzoJ svni dnevnik, ga odpil na zadnji stiani in ji ga molče dat! v roko. Brala je:
Ril sem kakor vetrnica na strehi. A zdaj sem srečal žen * -ko, katere nisem vreden. Xje-na sreča bo smoter mojega ■življenj«'... Vašel «etn angela, ki me '"e ?>otoirnil iiz močvirja. Poil«b^ bi bil. če bi kdaj kaj takesra pozabil.**	j
S solzami zaupanja mu je vrnila dnevnik.
"Ali je t neha še kake verske odobrit ve ?** je vprašal
"Nasmehnila <0 mu je <kozi In odkimala
MtY^eii«i svetu bom j>okazal djt moie stati b."/l>ožnik moral no na višji in močnejši --topni' kot v-i hinavski teivijal-ci/'
*
Postala <ta mož in žena in sta preživela lepe dneve v ''za komi razimwiikov.**
Itokler -«* niso "dobri pri jati Iji** začeli norče vat'. Dok-lei ni 011 v alkoholu sp«-t utonil in po-tal vet minski. V svojem nebrzdanim hotenju po oblasti f unič":l tudi posb'dnii konec notmnie sramežljivosti in je pozabil, da ima ž- .10 in dom.
er se megova /ena ni molila Ti i * več smehljati, ker >-e ie vse okrog nje tponišilo.
"Njeno obtožite hrey. lw»<od je morogljivo zavračal:
"Jaz se borim za svobodo! Ve poznam nobenih vrzi. zakonskih pa sploh nr. TVilžno-in omejitve so samo za top-
ee?"
Kako je bilo zapihano v dnev
nitoii? "Podlež bi bil--** Tu
kako ji- bil rekel T "Vsenm «*ve tu botn pokazal, dr. moro stati brerbožnik moralno na višji in močnejši =t opri ji---"
Ona *e ni niti več potrudila, da bi ara -q*omnila na njegove ohljnlte. Počemu le T B; ezhož-nik >-;» iznebi nadležnih spon in dri^/no-ii. Saj se mu ni treha bati noltcnih verskih odobren j.
Zakonik uveljavljene morale slado^trastnrikov in njegovi zagovorniki pa ga še podpirajo v njegovem podl«m dejanju.
: PBR'.VK S K V PKTKK :
"TRI RUSSKIJE DEVUSHK1"
I TU I KI'SKA HKKI.KTA.
r ANNO STEN
lu»]» 1 mi »L:« ril«* Aiu«*rik<» k • >1 iixn" |Miauir«tv. \:ijl»Hj |»r»«lrešljiv filiii •• ZMAi.AH Si »\.IKTSKK AHMAhl' Nikar ne /amuditr!
1 PALACK THEATRK
ItrtMilwit) in 4T. Si. Nr« V«;
J^an: 14. -eptemnra je minilo .1.'i7 li*t, ko >0 oln^ijsk, Ui je 25 metrov visok, prestavili na sedanje iitesto, to je na sredo krga sv. Petra v Ri<imu. Papi-ž Sikst V. je dal na vitki kamen pritrditi križ, ki naj bi izražal zmago krščnn-1va nad pogan-tvom
Obelisk je dal v Rim prepeljati rimski cesar Kaligula in sicer i/ egiptskega me>ta He-lio|>oli-. kjer so Kgi|»eani posta vili velflko takih obeliskov v čast bogu sonca. Ti obeliski so danes razkropljeni po v-em -vet 11 eden je v Parizu na trnu t4SJog<»'* nekni jih je tudi v Ameriki, ce': :n iz enega kosa pa jo priš«] v K rop o samo ta obelisk, ki dane- stoji na trgu sv. Petra. Ž.• papež Nikolaj V. se jo bavil z načrti, da bi obelisk prestavil na sredo mo-gočner.a trga preil cerkvijo a-r»o«to!skih prvakov. Toda on kakor tudi njegovi nasledniki, -e niso upali tvegati nevarnega po-kusa Tz del stai ib rimskih pisateljev, na primer Plini ja, -o vedeli, kolikih naporov in opreznosti hi bilo treba za tako delo.. Tinli takratnim ar-, hitektom 111 inženirjem se je
selo vest me«1u, papež Silcst V. pa j<- h. Kvirinala o<lšel v Vatikan kjer je stavbenika Fontana iiiMMioval za viteza zlate ostroge in ga nagradil / bogatiin/i darili.
Postavitev takega kamnite ga kosa je v vsem svetu veljala za višek takratnega stavbarstva. Pesnik: so v pe-Tinh po veličevali uspeh, nekatere države so dale kovali spominski denar. 2G. soptenrl»ra istega leta so v cerkvi sv. Petra bla-«ro>ii^ »li veliki kri/ iz zlata in brona in ga po odredbi papeža postav'li na vrh olw»liska. kjer je ]»re; bila krogla. riSranijni pod-tr<vek so okiasili z daleč vidnimi napisi, ki izražajo misli o ndrešen.iu po Kristusovi smrti na križu. Najbolj znan je napis na zahodni strani spo Tpenikn: "Kristus zmaguje. T\ri>-tus kraljuje, Kristus vln-<1,.. Kristus varuje -voje ljudstvo	vsem l^ndinl.,,
W NOVA IZDAJA ^Bl Huuaoadof SVETOVNI
ATL A8
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti da-naif njim poročilom. Zemljevidi so ? barvah. Cona 60 centov Naročite pri: MG L A B U NAHODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. T.
zdelo, da poskus ni izvedljiv. Toda papež &ikst V. (158.>—j 1590). čigar odlorno>t je zgodovinsko znana, se ip znova io til zamisli, da bi obelisk prestavil. ga na.iprej na njegovem •piešnjem mestu ol» strani sedanjega trga dal položiti na tla in ga sredi trga ponovno posta vit . Štiri mesece po njegovem nastopu so Rimljani že videli na <redi trga leseni molel obeliska, ki naj bi pokazal, kako bi sipadal v novi prostor. Istočasno je papež imenoval komisijo, v kateri so bili kardinali in -trokovnjaki. ki naj bi vse potrebno pripravili. Raz pisan je bi.] natečaj in nad 100 >t 1 okovnjakov je poslalo svoje načrte in mnenja. Nagrado je dob'1 mladi stavbenik Domeni co Fontana iz Gornje Ttalije, katerenuu je papež končno poveril nalogo, da veliko zamisel izpelje..
Ko so se delavci lotili prvih de], ...,> takoj tudi naleteli na ne pričakovane ovire. Pri izkopavanju temeljev so prišli na mehka tla. ves materija! je bilo treba dovažati od dabs"; hrastov les iz gozdov v A penili ib, potrebne železne naprave iz Tlmbrije. dalje je bilo treba dobaviti +4 kot roka debefih vrvi. vsaka dolga po 100 komol cev. 01>eli>»k so zavili v slamo in sra okovali z železnimi obroči, nato |>a povezali po njem eelo vrsto škripcev, vsakega v razmerju s težo olw»lis-ka na dotičnem mestu. Y>e te priprave so trajale pol leta. V Rimu je za drzno po<ljetje vladalo tako zanimanje, da so morali po polletnih pripravah trg ograditi 7. vi-oko osrrajo. Na trgu sv. Pet-a so bile za člane kardinalskega kolgija !Ti poslanike tujih držav in rim sko plemstvo postavljene tribune. da ?o mogli opazovati raporno delo.
T>ne 7. maja 1 ."Wi so zanli s prestavljanjem. Ko so delavci potegnili za vrvi. so obeii«k dvignili tako visoke, da so pod njega -zapelj'ali neke vrste lesene sam. At iri tedne pozneje so pa na zasilnevn podstavkn s po moejo valjev prepeljali na nje-ffov sedanji prostor.. Postavljanje obeliska je bilo najtežje delo in je zahtevalo velikega znanja in izkušenosti. Zato so se dela zavlekla do septembra. 14. septembra je bil praznik po višanja sv. Križa. Za ta dan so vc p potrebno pripravili in ob silni množici gledalcev za čeli. Na znamenje stavbenika Fontana je 800 ljudi in 140 konj potegnilo za vrvi. 40 škrip cev io zaškripalo in obelisk se j začl dvigati. 52-krat so potegnili in proti večeru tistega dne je dragoceno delo egiipt-s-kega kiparstva ?talo lepo pokonci na novih temeljih..
Topovi na Angelskem grain v Rimu so s streli razglasili v-e
/
NASI ZASTOPNIKI
California:
Ran Franrts«-o. Jmfih IjhihIiIii* Colorado:
Pueblo. Peter Culls Walsenhur«. M. .1. Hiijuk* Indiana:
Iii<li*na|Mill*: Fr. M:trki<»i Illinois:
Chif-njo. Joseph Bcvči?* Chb-aso. J. Fabian H'liiea^o. Cire-ro in Illinois 1 Joliet, Jennie BnmMrh
Salle. J. Sl«eln*»i >la^'<>ntah. Martin |k»lei»e North Ct»i«*aso in \Vniilct*«Mti. Malh \Var>k Michigan:
Itetroit. 1,. Plankar* MinneMita:
(Miisliolin. J. I^iikanh-h KI.v. -los. J. l'«*^be| Evi Jefh. I^inis lodiže llill^rt, Ij'ii!^ VesM*l Monlaiia:
Itoundup. M. M. 1'aniait Washoe. I j. <*h:on|m Nebraska:
Om.-ilia, i*. Itroaleriek New York:
fJowatnla. K:trl Strnisba* Kittle rails. Frank Masle4 Wnn-esli-r. Peler Ki*l<*# Ohio:
Rarberton. Frank Trtiba* Clevelaml. Anton Itohek, Cbarlet«
KarJin^er®, Jacob Kesuik (•Irani. Anton N:i}(iaie Korain, I^tiiis Katant, John Kuniif Voiui^^lnwn, Anton Kikelj Oregon:
Oregon I'llv. J Koblar IVnnaylvania:
ItesM-nier, John Jevnlkar
OiiieinaMsb. J. Hrntnv«-*
i*over«lale In tikolb-a. Jo-.. I'alt-rnel
KxjNirt, Ijouis Sitiianr-ii1*
Farrell. Jerry Oknrn
Fort*<f City, Malh Kamin«. I<raiik
Klotlnikur Creensl.ur^. Frank Novak Homer Pi I.v. Joseph Kerfn Irn|>erial. Ven«*e Pah-ieh Johnstown. John Polantz* Krayn. Ant. TauželJ Kuzerue, Frank ItaII<M>h Midway, John Žust* Pittsburgh In okolb-a. Philip I'rotjar Rt««elton. A. Hren Turtle Preek, Fr. Sehlfrer* West Newton Joseph Jovan Wisconsin:
Milwaukee. West AIIis. Frank Skok* SltelM»ye:iR, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs. I.ouis Turn-bar* rHflmomhill?, joe Rolh-h
(•Zastopniki, ki Imajo pole« ime-na *. so upravir-eni oMskatl tinli «lrn-naselbine r njih okraju, kjer je kaj
naših rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik izda potrdila za ■Tata, katera je prrjel. Zastopnike toplo -—('prava "Glas Naroda"
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
ki daje psljadae aavodlla. kake
ameriški državljan.
Poleg vpralanj. ki jih navadno sodniki stavijo prt lspitu aa dr-fafljanstvo, vsebuje knjižica ie t II. dela nekaj vainlh letnic la scodovlne Zedln jenih drla v, v III. dela pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-njenlh d rta v, Lincoln ov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedlnje-nlh drtav la Poedlne države. C«a fagud Ja samo 50 centov.
la se dobi prt: BLOVKN1C PITBLI8HINO CO. tld Vfeet 18tk 8L.
New York II. N. V,
NAJBOLJŠI PRIJATKI«J V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
U H A I S k A. I) K I, A V S K A IM> I) IM) !t N A l i S T A Ni) V A
Sprrjem,,	111 /fiisk<* v ir-tili od
1 (> < { , r>U. in oliokt* 1I0 I (> Irl.i ftt.tiuili
w
( hiiistvo: hI,000
Premo/m j«*: S I 0,500,000.00
Za ožjf* informacije ^»ietle zavarovanj? vprašajte lok Ct 1 nej/a tajnika flrnAt va SNIi |
<Slavni stan: 2657-59 S I.awndale Ave.. Chicacjo, 111.

1
WE BOUGHT EXTRA WAR BONDS
WAR LOAN
ZNAK
4. Vojnega Posojila
NAJ BI BIL V VSAKI
cylmeriski Hiši . ..
POMAGAJTE NAM GA POSTAVITI V NJO
War Fiiiaiu-i* Division. 1". S. Trrasiirv
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
HI NOVA IZDAJA $ STANE SEDAJ
2.
50
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^i^
Recepti ao napisani ▼ angleikem jezika; ponekod pa so tudi ▼ jexiku naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knh&nje in ae hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in lspopolniti.

Knjigarna Slovriin* Piiblisliin^ Company 216 West 18th Str*#t	pew York 11, K. Y.
PREHRANA V VOJNEM ČASU
(<>\YI) — Ko pr»«^rozniQo v tretje loti» vojno, na>i vojaki v.y> na delu v lnogornilih o-,tVn-zivali pov>od na svetil- 1V> inara fronta mora osfati morna in zdrava, da jih l>o ino^la , [mhI pri at i —<OK>r in zdravje ]ia ^ta mlvisna od primerilo pro-1-rano. To ponioni. da moralno zarV.iti primerno kol iri no primemili vrst hrano. Uradni kro^ri poudarjajo, da ni dovolj a ko lo nasitimo svoj jrlad.
Poznamo namreč tinli j»rikri t<> lakoto — ono. ki so pojavi tak: at, kadar na>o lolo no dobi pravo vrst** hrane, ki bi mu dajala dovolj eneijrije in mate-' riala. ki jo potreben za poprav ljanje telesa. T ljudje, ki tq>o od to vrste hrano, so hitrojo utrudijo in so slalno ojrrožoni od nezgod, katere povzroča utmjonost. Tudi manjšo ho-lo7ni -o jih 11 '/jo primejo in nj:h zanos a<l opoša. AT-o to pa pomeni mani nr d^a — ki <0 bistveno važno ta nas \ ojni napor
Ako ravno imamo dovolj bra no, ^o io vendar pojavilo *om in tj.i dolno pomanjk.injo zaradi vojno ali zimo. A'ko ^i liooemo preskrbeti po<l 10111 i po aro j i primerno prebrano ^e moranio hraniti na /d ra v n;i-" * ' 11.
A'lada jo izdala "National Wartime Nutrition Oiible** — Navodila za piebrano v vojni — da bi olajšala na«*rt za primerno redil ne obede v vojnem rasu. To -o uradni podatki za /iv<»/. ki dob* hrano v 1rlavne.n1 v 7 skupim, katere je treba za-11 v.' vat i vsak dan. ako si bo'o-nin obiani-ti zdravje. Kdor ]>o-jo v-ak dan neka i '7. vsjiktere teb skupili, pov/.ijo v-e. kar mu je }>otrebno x» zdravje. Ka dar zmanjka nekaterih v: >t hrane, ali ee ni dovolj denarja ozinwia 7.1 veznih znamk, si me rote i/brati drmrih jedi iz i<1<* skupino, ali pa drmtih skupin.1 i;i imajo slieno vrednost, da liravibio izberete sestavo svo jih obedov.
Novi "National! Wartime Niutrilion Oniide" bo pomairal vsem, kn kuhajo doma ter jim bo onv><roeil pravilno razume vanje ptehrane v vojni. Obo-'.0111 ]);• ilaje vsakomur, ki "kuha donna, možnost, da «estavi svoje obeile na osnovi zdravo inebrano in jo izvr-ten pripo !no<"ok za pravilno nadomeščanje or.'li vrst živeža, ki postanejo 'vdki ali pa sploh izjjine-'o V-akdo sj «ra more preskr^ beti, ako pišo na naslednji na--iov: l4Ba-ie 7 — Wasliinirton
n c.
"SPANISH m M 1/SSOXS" — ifima r te-llh mirneah. — fipiMkn ■■ tMts nl«Ttiirm. — Sfiinal Ja > a D. { L* Cwtin.
Ta knjiga Je popolna in prav n|£ prikrajšana. Od prve do rad nje atranl J« Je ftopolnonia l*ta. kot Jo Je plaatelj uapinal In kot Je bila prrotno izdana n riJJo ceno. Cena Je zato nizka, ker sao ae porabile prvotne tlaka rake for-'me, Id ker Je piaatelj »prejel nižjo ceno.
Po tej pri proof! atopnjeralnl metodi vam Coriota pomaga, da ae lahko aa-
n^lte fipanS^-iue.
ro praktično n^enje Ima kar najmanj 1 nezanimivih in zapletenih alovnltelh j pravil ter va* ntt brati, jeovorltl In ra-niinptl Špansko.
1
Corlntovo kratko metodo ao odobrili učitelji, profesorji, ftole. poslaništva In •-kaportoe tvrdke po celem avetn. J« nraktlčno. pri prosto In napnUno.
Prodanlh Je blln te nad 2.000.000 Cortlnnvlb ko J Ig.
Če vas ta knjiga zanimiva. Jo lahko naročite pri
KNJIGARNI SI/>VKNIO PUBLISH' INO COMPANY. 21« West 18tb Street. New fork. N. *. — Cana la IM fi.—'
OBELISK NA TRGU SV. PETRA V RIMU
HI N t KOMA" — NEW YOtt
TUESDAY, FEBRUARY 1, 1944
fWANOTUIW L 11
P
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. 8. FINŽGAB.
110
LAN NI LAN
Slovenski:
tlAJSKt (JLASOVT Velikost x 1 i ure
KVIŠKU SRCE
I Molitveniki
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja se pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konra vojne.
v belem rclolidii; 288 strani
Ona *1.LT>
(šev. 415) liti x im'-i'v; 2'J1 strani
(Vn;i >f\.
Angleški: NOVA ZALOGA!
44KEY OF HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna inlelava; v finem usnju
$1 50
Slovenic Publishing Company216 w i8th st- New y°rk 11
KNJIGARNA
t
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street
New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Alhreht
Ona N cfnl®t
Balade in romance
3. izdaja — A. Aškere
r«na M mitov
Ko smo šli v morje bridkosti
Spiral Rev. K. Za k raj Ar c
Knjiga prijioTiHliiJp, kako )e Hitler nastavljal IlmanU« In aanjke In pripravljal M»trup" aa Jugoslovane in njlbovo «lr-1 žavo že dolgo prej kot lo Je naiadeL
Knjiga Je v platnn vezana In Ima 2»7 at rani.
Cena $2.—
BadmU Mavljaal mmj mmrmHJm knjlilea — *
"HOW TO BKCOMR A CITIZEN or THB UNITED 8TATE8*
V rej knjigi an van pojaanlia la nUoal m naaeljenen.
SS
Bolgarski biser
Povest — Spisal Vit o j -Telenc 50 centov
Slutnje
Spiral Ivan Albreht
Cena T»0<
Živi izviri
Spiral Ivan MatlW
Knjiga Je avojevraten |»njav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih oviranih trinajst mdov slovenskega naroda od davnih po^etkov v starem alovanHtvu do današnjega dne.
i:i poglavij — 41.1 strani V platnu vezano
Cena $1-
Državljanski priročnik (V alovenftflnl)
KnJIZlm daje poljudna navoillla. kako postati juierifiki državljan.
Ccot M CMlH
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko 0laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(K. J. Kernt — Vezaua knjiga
Oi« fi.—
Domači živinozdravnik
Spisal Dular.—Trdo vez.
Cena
Mlekarstvo
HpliMil Anton Peve. 9 sltksmL IttS dtrani. — KnJIcs ca mlekarje In farmerJe v »iilnfeiem
r«na M mrtM
Obrtno knjigovodstvo
2AM afruni. essns. — Knjiga J« namenjena v prvi vrsti tm atav-hno. nmetno In strnjno kljitfav-nlčaratvo ter »elesollvaratvo.
ti—
Akt naročite knjiga, prikiito k ft la U. S. Miram Canadian M« Order u —wwjewa svata. ManJ*e svate, lahko paMJete v ti. 8. znamkah pa 2. •tlraaan S
"O pesjanu, o ktavje:epnikn, o hndičn, o — o, — zakaj j»a nisi'"
4 4Tunus! je napal gridišče — očeta--"
"Kje je Ljubimca f" je kliknil Rado in zaškrtal z zobmi.
" Ljubimca!" je pono\ il Iztok in stisnil ročnik.
"O — ukradel jo je!'"
Radovan je zajokal kakor otrok in se sesedel ob poti. Ji nifkn sta se spogledala in preibledela. Je«zdeei so pritisnil. ?a njima, bridka vest o ropu Ljirbinice je šinila od ust do ud. Polagoma se je oglasil stnri Sloven:
Za njim, Xad Hunt »**
Kakor bi utrgal te liesede vsem iz duše, je zavrsaV. v bojnih vrstah in se točile kakor vihar krog °rradiiKča:
4'Za njim! Xad Hunt! Paprfbel jim! Smrt Hupnom!"
Iztok in Rado sta odjeadial »k Svarnnu. Za njima so prihiteli veljaki in siareVm. Velegost in Bojan in tovariši. Dvorišče se je nagnetlo naroda. Vse je pomilovalo Sva runa, ki le se del na tnala preii biuo in .d otiral solze, polzeče po dolgi b"adi.
Iztok je pokleknil k očetu in ga prijel za roko.
4*Xe jokaj oče! Strašno se maščujemo za Ljubinieo!
"Otmemo jo starosta, če je še živa! Tale meč pa pie.>c-k* Tanjuga — besa!"	•
Ratio je potegnil za ročni in dvignil meč nožnico. Po 1 v or i še u je zagrmelo.
"Za njim! Kad Hur.c! Xad Tunika!'*
Kriki so starca zdramili, oprl se je ob Iztoka, razprostrl roke in »pregovoril ob grobni tihoti z votlim glasom:
44Xaj bogovi bodo z vaji«, »kakor so bi H sedaj! Izvršimo obete v zahvalo!"
Kakor bi plaval duh preko dvorišča, je šel starec, oprt ob sina in zeta, skozi vi ste bojevnikov iz gradišča na hri<bee ♦ od lipo.
Xa žrtven!kn je ? a plapolal ogenj.. V vernem spoštova-n u <e je prihulila in pripomnila vesoljna vojska- Ob svitu plamenov so ble-te'e haijiee nladenk, črme sence razplete-nih las so ovijale molčeče svečeniee tiho grozo.. Kakor bi zbor maščevalnih duhov priplul na zemljo, da se ob žara krvavih znbljev posvetuje o maščevanju nad Ifainom..
Poti nebo se je (Ivin. duh žgaivne daritve. Svarun je razprostrl refce, ustnice sr> mu trepetale v molitvi..
Ko >o bile daritve končane, ko je izpil Svarim iz školjke nekaj pozi lit o v dnritvenc-ja medu, je izpregovoriC starešinam,:
144 Veseli se naro.il T >gnvi so mi vrniti *ina, tudi hčer, sonce starih dni, mi vrnejo. Veseli se narod_veseli!"
Svarun se je vrnil v gradišče, po dolini so se posvetile drobne h*čke, zmeraj večje, dokler se ni«o razpalile v mogočne kresove. Vojrta je zahnmirta in zašumeia. dvignila se j.- pretil, oglasil se ,ie ro«r v slavju j« utonila žalost.
V Svai unrvem ilvoiu ni bilo 'bueeeega veselja po zmagi. Starosta se je «tiMiiil v ko. na ovnovo ikožo, glava mu je zlezJa KlcrtKrfco na prsi. Podreti jo je moral z usehlimi rokami. Rado in Iztok, Velost in Bojan so sedeli na plodi ill krog o^tijiV-a Pet ena ja^nfetina jim ni šla v slast, r O ženica z medom ni krojila «k1 rok <lo rok. Zunaj je vihral narod, ki liipotna zajoka, ki obi^Mije in preklinja, pa — ena beseda' en dogodek. Časa opojne pijače — v solznih očeh se posveti' radost, jok se pieglasi v .<n eh? Vfcdihi v veselo pesem.
Dolgo M* molčala družba ob o<rnjn, zatopljena v bri<ike misli..	*	I
44Sin, -lavno ste ?snagali! Mora na je žela. Perun je bil z vami.** '
;xt bila žetev preobilna za Morano. Prizanašali smo riatski krvi, oče!**
z Svarun je povzdigni' kt^ate obrvi in ? pogledom pohvalil Iztoka-
Oorje narodu, če pi gnoji travnike z lastno krvjo Xe bo pase! svojih čred po zelenicah. Sovrag p!«de in papase s tujo ereoo S.n, če od očeta vse pozabiš, če se ne domislfe niti jromiK kamor zasujrš moj prah, če se napotiš na jug, če' odrine narod ra soncem proti zatonu, ne pozabi teh etlinih be-MMl Velik bo sloven, bival l»o v mirnih hišah rejene bodo njegove črede, svobodno ^nce mu bo svetilo leto in dan <V bo	z brati. r-e ne, pride tuje«, pojavi mu peto na'til-
nik in svobo<lni narod postane snSenj!M'
^"si so mo'eali. Tiho plapolanje ognja je dramilo molk. I-kre so po^kakovaHt iz ipclen prasketale nad o^ji^čem in se potapljale r dolge jewk^ znbljev, ki so kipeli pod sajasto ^"e-»iie. SveT-jinost. kakor bi govoril p-erok, je preveela vsa >rea, da so hitreje utripaM
Tedaj je vstopil poea^i potrt, boječe kakor grešnik Radovan. komaj z očmi -o se ozrli proti vratom. Xihee ni okreml glave. Radovan je čutil tesnobo in slovesnost Ka kor ob daritvi se je vključil v kot in pritisnil roke na razgaljene prsi.
f?varim ga > pojrfMa^ in v njegovih očeh ni bilo jeze.
"Radovan p:ipoveduj o roparju! I>wši me v prsih, za colt me Se davi žalost. Xe morem sam!"
Iztok ee je ozrl na starca godca. V pogledu je bil očitek. 1
"Z.<ikaj je nisi čuval, branil
Radovan se je prniutkml k ognjišč«. Pri ognju se je zdel njegov obraz strašno zgulban in shujšan. Ko je iapre-rovoril, je bil glas tako plal^en tako ]wbit, da se mu je Iztok začudil in se o->itiil proti njemu.
44Ot vem, da nie sodite, mene starca! Sodijo me vaši ' obrali, obsojajo me pogledi, ker je bila ttkradena golobica, ker 1 je izgitifrt lučka % dvora ker je onemelo petje in je sedaj hiša . Irakor požeta njiva. Vi rne sodite, >x^ovi me ne sodijo!
Vprašam: Ktio
ni krmi) ramed vas* golcbcev »n jim po-l trwal imj« »redi drora? In 4caj ei storil ta cas, ko si zamaknjen pa«o! oči po gol^i množici, pa je padlo iapod neha kakor pirt&icA prhutnilo med golobce, pograbilo in izginiloT \
{NtdaljOTaiija prihodnjih)	:
Za mestnega človeka je gornji naslov če že ne naravnost l»edast, pač pa vs<aj smeren in nelogičen. Tako se je oddaljil meščan od pri rode, tla ne loči več kmečkih pridelkov po kakovosti, temveč so zanj aitero-I dajni drugi vidiki. Vzemimo na primer krompir. Mestna gospodinja, ki «:a kupuje na tr iru gleda, v glavnem na dvoje: kje je ilebelejši in cenejši. Prav rič ne ve, da je 'krompir prav izbirčna rastlina, ki daje kakovostno blago le v lahki in peščeni zemlji, f'ma puhlica da sic^r nunoijo več, toda prav vodenega ipridelka, ki ima slab okus- po raznih hnminskih kis-linali. Slično je tudi pri drugih rastlinah, kakor zlasti pri vinski trti, hmelju in sadju.
Xedavno je vzbudila veliko pozornost knjiga ruskega aka-demi-k-t Ivanova: "Klimati ze-nieljske oble in kemizem rastlin." Pozornost na to knjigo je obrnila zlasti o kola ost, da ji je napisal uvod sam Ahderbal-<l«'n. znameniti švedski poznavalec življenjskih pojavov. V tej fknjigi dokazuje Ivanov, da niso za 'kakovost rastlin odločujoče le rasne, odno>no sortne flasinosti, temveč ]uedvsem zunanji vpliv, ki spreminjajo ol>seg raznih sestavin v rastlini.
'Za najvažnejši vzgled te svo j-"» trditve navaja Tvanov vrsto lanu. ki ji pravijo Ru>i dolgn-nec. Raziskovanja >*n dognala, da je sestava olja iz tega lanu zelo različna. Kot vzrok razlike navajajo širinsko lego pridelovalnega kraja. Pri la-nenem olju, ki se v glavnem ipreileluje v finieže, je odločili-nega pomena za kakovost odstotek napol mastnih olj, ki od ločajo n kakovosti firneža. Že od nekdaj je užival «iuski lan poseben sloves pri izdelovalcih firnežev in barv, ne da br bilo dognano, v čem tiči ta prefl-nost ms-kega lanu. Poizkusili so irn nantireč gojiti po raznih dežf-lah. to<la kakovost teh pri tlel'k o v jo daleč zaostajala za ru-kim 'blagom. Danes pa jo s- po i skusi dognano, da vsebuje 01 jo i7. ruskega lanu eno sedmino <lo ene tretjin? napolmast n ih r»]j. Ta otlstotek se postop no voča )>olj, ko sh? bližamo severni ineji pridelovanja lanu Lmri pri Arhangelsku- T.an iz Vseh r stal ih predelov zemlje jima manj polmastnih olj, kakor najslabši ruski pridelek. To dejstvo je napolnilo Ivanova. da je zapisal v svoji knjigi: "Paino I1SSR more zalagati svetovni trg s (kvalitetnim lanom, ker je edina država'sveta, ki ima za to rastlino potrebno Wlimatske pogoje. Za to mora FiSSR razširiti kultu-! ro te rastline preko vse severne Rusije in Sibirije. Zgraditi, mora potrebne tvornice za iz-1 delavo firnežev in slikarskih barv, in tako postati neomajen izdelovalec tega blaga, ki nima r.a vsem svetu učinkovite konkurenco.
Pogled na zemljepisni globus nam potrdi, da iina Tvanov s svojo trditvijo popolnoma tprav, če upoštevamo njegova dognanja glede odločilne varnosti zemljepisne lege na kakovost lami. V ustrežajo-čeni prede "u, kjer ra>e v Rusiji kvalitetni lan, pokrivajo Severno Ameriko pretežni del leta snežne pustinje, v Južni A-rmeriki je svet tamkaj tako o-zek. da ni omembe vieden, na afriški strani pa tamkaj sploh ni kopne zemlje. Ta iziemen ras<ki položaj v industriji olja na ni pustil spati podjetne Xemce. In res se je Michaelu in njesrovim sodelavcem posre-čilo dopnanje, da se na nadoknaditi širins-ka lega <zz ustreza-jočo visiusko ali pa z dodatki .mineralnih snovi. Kakor pa «o ta dognanja znanstveno za- i uimiva, vendar ni pričakovati i da bi imogli Xemci iedatno in učinkovito konkurirati ruskemu blagu na ta dva načina. Zares se namreč da nadomestiti i
širinska lega z višinsko, prav I tako res pa je, da ne morejo za menjati gorski kameniti masi- 1 vi rodne zemlje širokih ruskih i ravnin. Kar se tiče na vplivanja in kakovost z dodatkom ' mineralnih snovi, predvsem ka 1 i lijevih gnojil, pa je treba po- ■ i misliti, da takšen dodatek bistveno podraži pridelovalne : stroške in tako onesposobi pii-delovalea za lwvj proti cenejše- ' mu pridelovalcu.
V	zvezi s temi dognanji >o zanimiva opažanja neke velike tvornice papirja na Koroškem ki kupuje (potrebni les l<» pod
i garancijo, da je zrasel v višini 400 do fJOO metrov nad morjem. Dolgolena izkušnja je namreč pokazala, tla da les iz nižinskih leg slab cot a v papir iz lesa zraslega v višinah nad f>00 metrov j pa je papir prek t liek. Tako' vidimo, da ;o okolica kakor zal človeka, tako tudi za rastlino* I odločilne važnosti ne le za razvoj, temveč tndi za notranjo vsebir.o pridelka. S! tem smo tudi dovolj opravičili zares pa radoksni nasolv članka.
SMRT na BOJNEM POLJU
Frank in Josephine (iorenc v Girard, <)., sita bila uradno obveščena, da je njun sin Jo-soph ijiadol na bojišču nekje na. južnem Pacifiku. Star je bii ' 22 let in služil je v armadi dve! ' leti kot godi »en i k. — To je že1 tretji slovenski mladenič iz te' naselbine, ki jo dal življenje v s tej volni.
*
1 Xa Ely. Minn, jo prišla urad na ve>"t, da je na bo jišču pad<^!! 1 William Vidmar. Zapu^a očel ta, brata, tudi pri vojakih in dve omoženi sestri. — Dalje jej bil <lne 27 decembra ubit na' italijanski fronti Rudolf Tiso-' vifh, star let, bivši alderman. Zapušča očeta, dva brata in pet poster..
*
Po uradnem obvestilu je 10 1 deerntbra 194.1 padel un Pači-] f»ku za ranami Andrej Kaste-' V,c iz Keewatin, ^Rnn. Star je bil 24 lot in Strica Sama je •dužil d v o h ti. Zapu^i% očeta, tri brate (dva v armadi) in
štiri sestre.
——————_
SMRTNA KOSA
V	Auljdirn, 111. jo dne S. jan. umrla M!ary Sapar, stara S4 *!et in doma od Zatične na Dolenjskem. V Ameriki jo bila okrog 40 let in s prvim možem ko se je pisala Kokel. je bivala v Yale, in Breezy Hili, Kans. zadnjih 20 ie-t. je pa bila v Auburn, 111. Ko je znano, ni ime la nobenih sorodnikov.
t
A Taylor. Pa. .jo dne 28. dec. nmi4l za pljučnico Ignac Svit-.ko. star 55 lot in doma iz Mi- » ! h ova pri Krškein. Zapušča hčer.
A Kenosha, Wis., je pred ne j davnim umrl dobro znani rojak Joseph Žerovec, star fifi leit in doma iz Pred trga pri Ra-dovl
,'iei na Gorenjskem. Žena J mu je umrla pred 5 mosoei in enega sina je izgubil v sedanji vojni.
+
V	Calumet. Mich, je pred " kratkim lmtrl Oeorže Afajerle bivrti star naseljenec v starosti
71 let in doma iz Dolja pri Po- . lianah v Beli Krajini. Zapu ' stil je pet odraslih otrok.
1
f
— Po kratki bolezni je umrl Jo>ierph Vosrric, star GO let. Bil ie vdovec Tufcaj zafmšča sestro Josephine Muzic in vec sorodu ikovo. Rojen je bil v St. Plorijanu pri OArici. V Ameriki je bival 30 Het.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki. — slovenska c sekcija 1840 W. 22nd Plače/ Chicago, potrebnie podooro vsakega rojaka, da lahko is vrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. ,
Italjanska fronta
Zavezniki južno od Kima so odbili nemški protinapad tri milje od Cisterne. —Nemško poročilo priznava, da so zavezniki z veliko silo vdarili v smeri proti Rimu in da so na mnogih krajih vpognili nemško črto.
Xa južni fronti, kjer se bori pota armada generala Clarka in kjer so Amerrkanci prtibili Oii-tav črto soverno o<l fassi-na, so postavili okoli mesta ]m»| krtig jekla in ognja. Zavzeli so dva hriba nad Cassinom ter sina dve milji približali Mont« Cairo, ki je 550O čevljev visti-ka gora. Cassina lahko pade vsak čas. < Pred dnevi jo (bilo fx>ročano, da £r> Amoriknei Cassino že zavzeli. —Op. ur**d.)
Xa fronti ob Oarglianu so Angloži ]»o iliudili bojih obkolili ('astelforte. na isti način, kot so Amerikanci obkolili Cassi-11 o.
(rustav utrjena črta je jako gk^hoko v zomlji in silno utrjena. Amerikanci so jo prebili in prodrli ono miljo daleč ><* verno od Cassina. V tefli bojih so zavezniški poveljniki tudi spoznali, kje hočejo Xemei postaviti novo obrambno črto pred Rimom. Z vHiko naglico kopljejo za kopo na razdaljo potih milj ob i^irožni električni železnici, ki pri-liaia iz Rima proti jugu meti Cisterno in nekim neimenovanim kraljem, kjer cesta, ki prihaja iz Anzio, pre seka železnico.
Zavezniške j)»ojue ladjo na Tirensikem morju neprestano obstreljujejo nemške traiepor tc po Via Apphi.
Neko }K>ročilo iz Londona, ki pa še ni bilo potrjeno, pravi, tla Xemci že zapuščajo Rini. Če je to resnica, zavezniško po veljstvo il>o presenečeno.
Xifbena armada ne mara pri tVti rušiti Rim in Nemci 'bi I > i 11 samo veseli, ako bi mogli oznaniti svetu, da so zavezniki pri-<V1 i oiljstreljevati večno most<». Zavezniki Rima IhhIo skušali zavzeti Ikot kako driJgo me-.>-to, tomveč iIkhIo gleilali, da prisilijo X«'mee, <la se iz njegji umaknejo.
■Oeneral Mark \\\ Clark je na svojo [K* t o armado naslovil strogo povoljo, da s«' mora skrbno varovati, da no strelja na cerkve in kako vatikansko |>osest. Ukazal je celo pustiti mostove, 'ki vodijo čez Ti'bero iz Rima v Vatikan.
RACIJ 0NIRANJE ŽIVEŽA
Predelan živež — največ zelenjavo, sooivje in sadje — zelene znamke G, H in J so ve-Ija.rr.e «edaj in piopadojo 20. »Vbruarja. Znamke K, L, in M postanejo veljavne 1. februarja in p;oi»adeio 20. marca, j Meso in maščobe — rjave znamke V in W v knjižici ve ljavne sedaj. Znamka X vsto-' pi v veljavo f». februarja in za tem ostale znamke zaporo-retloma vsako nedol.jo.
Sladkor — znamka .10, v k nji žici Xo. 4, dobra za 5 funtov, veljavna od IS. jail, do .'II. mar,| Čevlji — znamka IS v knjižici Xo 1. in zrakoplovna znam
im i v-	v« *>
PEVSKI ZBORI, POZOR!
Xew York, X v V četrtek dne 3. februar ob S. uri zvečer, je posebi pevska vaja. In to radi si » vesno-ti, ki se lio vršila p: 10. 3V. mas-i v nedel jo, dne ' februarja. — Pridite vsi, pro simt»! Župnik in organist.
ŠIVALKE
se potrebujejo za šivanje 11:1 Reo kite. Tedensko delo z »h« bro plačo. Vprašajte pri:
IJ'JilS FIAT CO. 2S West ."»Stil Street X<-\v York City
1— 2K, 31; 2 -- 1
j PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO j !------—\
| New Modern Encyclopedia \
|	CW V A X CI L E Š 0 I N I	|
j	22,000 Razlag...],100 Slik
i	S
i Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri j more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti | razlage vsake besede spadajoče v njegovo
i	stroko.
i
|	Cena sedaj $4.-
i	(I'<>Ntniii;i in 7.:tv*rnv:iItiiria [iI:h*:ihh. i
i	S
| Knjiga vsclitijc 1176 struni in jf uktiMio v plutno vrtan«. — Skoro d j nrvfrjHno j«*, ilu jr niiigiH*? tako najpii|xili:t-jso k*ijit:«> «l«»>»iti zrn tnko 0 j	/intriio rum.
j Knjigarna Slovenic; Piil>Iisliin^ Company j
|	216 West IHlh Street. New York 11. N. Y.
I-------------------------t
j TO K.VIICO BI MOKAI. IMKTI TI'IM VSAK IUJAK NA HAZI-OI.ACO jI
- zaioga I
L ■