Številka 173,
Trst v ponedeljek 25. junija 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja lei d&n
'udi qD neleltan in piamiKlI od 5. ni, c& poudelltili od 9. uri zjutia].
Posamične Številke se proiajajo po 3 nv6 (6 stotinki 7 mnogih totakarnah v Trttu in okolici, Ljubljani, Gorici. Sranju. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu.
Ajdovščini. Postojni, iJoinbergu, Solkanu itd. Cene oirlasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke i", mm i; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; sa opmrtaice. zahvale, poslarice. oglase denarnih zavodov ;>o iO stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. heseda, najmanj j a po -10 stot. — Oglase sprejema inseretni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti".
Glasilo političisga društva „Edinost"
za Primorsko.
V edinosti je moć!
Naročnini znaš •
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 ..esece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine t>e uprava ne ozira Vm dopist naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galatti 18. <Narodui dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-'. — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ■ccccc^ PoStno-hranllnični račun št. 811.(h>2. l^cccc?
- TELEFON štev. 1157. -
Brzojavne vesti.
Minister Prade in črno-rudeče-zlate zastave.
JABLONICE 24. Okrajni glavar in župan sta včeraj predpoludne osebno in po svojih organih trudna, da bi pregovorila prebivalstvo vjablomcah, naj umakne črno-rudeče-zlate zastave, češ, da te barve žalijo cesarja. Vsled tega je med prebivalstvom nastalo veliko razburjenje. Nemško polit, društvo se je brzojav iiim potom obrnilo na ministra Prade-ja v Liberce s prošnjo, naj pojasni vprašanje glede zastav.
Minister Prade je nemudoma brzo javno odgovoril, da napravi prebivalstvo cesarju veliko veselje, ako okrasi svoje hiše v barvah cesarske hiše. Ako razobesite poleg črno-žoltih zastav tudi črno-rudeče-zlate se s tem gotovo ne žali spoštovanje do cesarja, kajti zvestoba do cesarja in države je nerazločljivo zvezana s zvestobo do našega naroda. Ta brzojavka je provzročila med prebivalstvom veliko veselje.
JABLONICE 24. Vsi zaaki <n napisi „Bismarkovega trga" so bili včeraj odstranjeni oziroma pokriti z zelenjem. Prebivalstvo je bilo radi tega razburjeno.
Cesar na Dunaju.
DUNAJ 24. Cesar je dospel iz Jatlo-nic ob 8. uri in 10 minut, ter se je podal v Schonbiunn.
General Satetta na Dunaju.
DUNAJ 24. General Saletta je predpoludne obiskal grofa Becka ter mu sporočil čestitke italijanskega kralja in italijanskega generalnega štaba. Kralj Viktor Emanuel je poslal svojo sliko in lastnoročno pismo.

Na naslov slavne c. kr. višje deželne sodnije v Trstu!
Med največimi sodnimi okraji v Istri je oni v Kopru, v čegar pogročje spadajo občine Koper, Lazaret, Milje, Pomjan, Ma-rezige, Dekani, Dolina in Očizla-Klanec, torej 8 velikih občin.
Da je ta sodnija preobložena z delom, to se umeje; a posledica temu je, da po-zvanci morajo včasih čakati ure in ure predno pridejo na vrsto Posebno težavno pa je to čakanje nam drugim iz občin Dekani, Dolina, Marezige in Oćizla-Klanec. Kajti oddaljeni smo po 30 do 40 kilometrov. Kolikokrat smo morale me stranke ki smo po 4—5 ur oddaljene od Kopra, čakati Jo 4.—5. ure popoludne in potem
PODLISTEK.
Svečica na grobu.
Spisal Ksaver Šandor-Gjaiski.
Prevel C—t—č.
A naju so potem gospoda dali gospej Mandi, ker nimamo nikjer sorodnikov. Pisali so na vse strani —' ali nikogar niso našli — je dovršilo dekletce svojo kratko tužno povest.
—	Hoditc-li v šolo ? sem povprašal, ker jej nisem mogel več reči „ti", ko je tako umno in pametno govorila, da je kar nisem mogel smatrati za otroka.
—	Hodim v četrti razred. O, naša milostiva je dobra — je odgovorilo dekletce. Bila je prijateljica z materjo. — Sedaj se je zopet obrnila k grobu in pokleknila.
Dolgo Se se otroka nista odprav la domov. Moral sem čakati, dokler ni odbilo ravno osem in pol. Vendar jima je bilo nekako težko, da ju pustim sama. „Naj ne bosta vsaj brez vsacega spremstva — mislil sem sam pri sebi in šel žnjima.
Stanovanje gospe Mande je bilo daleč
gaziti na svoj dom v mrazu, snegu in po burj'. Čudno, da se še do sedaj ni pripetila kakšna nesreča ! Ali rajši, nego da bi se postavljali v nevarnost, prenočujemo v kakšni bližnji vasi. da se na tak način izognemo zlu, ki bi čakalo predrzneže. — Zjutraj (in to tudi po zimi) se moramo podati na pot ob 3. 4. uri od doma, da pridemo pravočasno t. j navadno ob 9. uri, v sodnijo. Tam nismo — kakor rečeno — tako srečni, da bi takoj odpravili; in tako moramo večkrat čakati do 3. ure popoludne.
Po leti naj bi še bilo, a po zimi je to pravo trpinčenje ljudij. Kdor še ni poskusil tega, ta si sploh m? more niti predstavljati težav in muk, ki jih moramo prenašati že toliko let.
Boljše, veliko boljše bi bilo, ako bi občini Dolino in Oćizla-Klanec priklopili območju sodnije v Trstu, ker moramo itak, ako hočemo varčevati, priti v Trst in od tu s parnikom v Koper. Torej, koliko škode in brezpotrebnega truda nam pro-vzroča to! Ako že gremo v Trst in si s tem skrajšamo veliko poti, gremo ob jed-nem tudi, da si tamkaj nabavimo stvari za vsakdanje potrebe, ako pa gremo v Koper, gremo le za ono stvar, radi katere smo klicani in pa (ako se nam zljublja) na uro gledati ter šteti, ob koliki u i po polunoči pridemo li domov !! Da bi se po železnici vozili, to nam ne prihaja niti na misel, ker smo reveži ; ako pa gremo s parnikom do Trsta, smo ravno tam kjer bi želeli, da bi bili tudi mi pristojni. Govorilo se je nekaj, da se za občini Očizia-Klanec in Dolina sezida nova sodnija, nekateri pravijo v Boljuncu, drugi zop^t v Dolini, a to, kakor se vidi, so-le govorice in pravljice.
V Dolini imamo res sedaj vsaki mesec sodne dneve, a kaj nam to pomaga, ko pa vendar na razprave, bodisi civilne, bodisi kazenske, bodisi zapuščinske, moramo hoditi v Koper. Zemljiška knjiga je za nas tudi neobhodno potrebna, a tudi za to moramo nastopati križevi pot do Kopra !
Poklicane osebe in oblasti, bi se morale ganiti in drezati ter siliti one, od katerih je odvisna rešitev tega za nas perečega vprašanja.
To ni želja in misel le posamičnikov, ampak s tem so jedini vsi, ki so po več ur oddaljeni od Kopra, ker hoditi po 60 do 80 kilometrov (sem in tja) to ni nikaka šala. In pa še po takih cestah, kakor jih imajo nekatere vasi ! !
Obračamo se s tem na slavno višjo dež. sodnijo v Trstu, katero prosimo naj :
1.	uvede na c. kr. okr. sodniji v Kopru nepretrgano službo, kar bi se lahko izvedlo. ker jednak urnik imajo tudi v Trstu; sploh pa naj se uvede potrebno na jeden ali drugi način, da bomo na sodniji odpravljali svoje stvari do jedne ure popoludne, k večjemu do 2. ter da se ne bomo še nadalje morali izpostavljati nevarnos'im ;
2.	naj podpira misel, da se ustanovi, upr. v Dolini prepotrebni sedež sodnije, in
3.	ako se ta misel ne mora vresničiti, v doglednem času, naj se občini Oč zlo-Klanec in Dolino priklopi območju sodnije tržaške, za občine Marezige in Dekani pa premeni urnik tako, da nas uradniki, ki sedaj odhajajo o poludne domov, ne bodo puščali čakati pa cele 3 ure.
Več strank v neki občini.

Domače vesti. Veliki javni shod,
ki ga sklicala socijalno - d e m o k r a t i č na stranka z dnevnim redom : boj za volilno reformo, se je vršil včeraj dopoludne v vel ki dvorani »Narod, doma* ob ogromni vdeležbi. Dvorana je bila natlačeno polna. Na shodu je govoril tudi g. dr. Rybaf ter preciziral stališče političnega društva »E-dinost« glede tega važnega vprašanja.
Shod je točno ob 10 uri otvoril člen političnega odbora socijalno-demokratične stranke g. Jernejčič, ki je bil izvoljen tudi predsednikom shoda, dočim je bil gosp. Regent izvoljen zapisnikarjem.
Predsednik je v svojem pozdravnem nagovoru rekel, da smo pred 7 meseci manifestirali za splošno in enako volilno pravico, danas pa napovedujemo za to pravico boj. Potem je predsednik dal besedo g. Kristanu, ki je, živahno pozdravljen, izvajal nastopno: V Avstriji se doseza kako stvar le polagoma in z veliko potrpežljivostjo, tako je tudi velika težava z volilno reformo, izlasti še, ker imamo parlament ki ima nagon samoobrane, Sedanji kur. parlament bi rad svoje življenje, čeravno nosi v sebi že od svojega začetka kali smrtne bolezni. Bivši ministerski predsednik Gautsch je le prisiljen obljubil volilno reformo, a isti hip, ko je to storil, dne 28. novembra 1905., je bil že njegov padec sklenjen. Proti volilni reformi se je vzdignila gospodska zbornica in tudi sku-i pine v poslanski zbornici. Gautsch je padel, za njim je prišel Hohenlohe, ki je
na drugem kraju mesteca. Bilo je že blizu devet, ko smo dospeli v hišico, nizko in pokrito s slamo. Vrata na ulico so bila zaprta s ključem.
—	O — gospa Manda ni doma — je pripovedovalo dekletce in se pripognilo k tlom, kjer je zečela pod pragom iskati ključ. Našla ga je v skriti škatljici. Tako smo stopili na dvorišče. In tudi tu so bila vrata, ki so vodila v hišo, zaprta s 'clju-čem, ali dete ni moglo najti ključa. Morali smo ostati zunaj, ali bilo je hladno. Iz prvega sta mi otroka govorila o vsem možnem. Največ je bilo spominov na srečne dni. Mali Milan je dobil prvo besedo. Redno je padal sestri v besedo, a ona mu je vedno popuščala. Pripovedoval mi je kakega lepega konja je prej imel — z dlako in uzdo — kako bi to lepo bilo, ako bi zopet imel kaj tacega — da bi bil dober — prav dober.
—	Oh — kako lep je bil ta moj konj ! Kaj ne, Anka — pa znal sem tudi jahati! Mali je poskočil v okrog, udaril z dlanjo ob dlan, a potem si je otrl očesci, šep-nivši sesti i da je zaspan. Sestra ga je začela miriti in zabavati. No, gospe Mande še dolgo ni bilo. Mali je začel slednjič zahtevati jokajočim glasom, da gre spat.
Ni bilo miru, dokler ni Anka sela na stop-njice in je mali sel poleg nje, ter položil glavo v njeno krilo. Nekaj časa je tožil, da mu je mraz, ali slednjič je trdno zaspal. Sedaj mi je Anka zopet začela pri povedovati o stariših in svojem prejšnjem, življenju. Govorila je mirno in nekoliko pridušenim glasom, da ne bi izbudila brata. O — iz vsega se je kazala kakor pametno, obzirno — ne dete, ampak že odrastlo bitje. Tako se mi nje pripovedovanje ni zdelo kakor pripovedovanje otroka, ki se ne zaveda svojih odnošajev in ki ne občuti žalosti svoje. Iz priprostih in kratkih besed se je kazala žalost, ali vse to brez odvišnih naglasov — brez vsacega prebiravanja. Kar zasijala pa je v žaru na obrazu in v očeh, ko je pripovedovala kako dobra jej je bila pokojna mati. V tisti slabi luči, ki je prihajala preko ograje iz ulične svetiljke, sem opažal živahnost v črtah obraza in blesk v očesih. Ko pa je pripovedovala, kako je za časa materine bolezni ona kuhala in „gospodarila", in kako je bila mati vedno zadovoljna — tedaj je sevalo iz njenih besed nekaj kakor ponos.
— A kaj vaša gospa Manda tako dolgo ne prihaja domov ? Ali je večkrat tako ?
tudi kmalu odstopil radi formalnosti. Isti je imel vsaj toliko poguma, da je izvajal konsekvence, kakor bi j h izvajalo tudi ljudstvo; Hohenlohe ni hotel poklekniti pred gospodujočo kliko. A zopet je naraslo upanje za volilno reformo. Z najvišega mesta se je slišalo, da mora volilna reforma za vsako ceno postati zakon. Potreba o volilni reformi je torej prodrla že do najvišega mesta. Ž i nad pol leta jc, kar je obljubljena volilna reforma, a še danes ni zagotovljena. Pri nas se da danes doseči volilna reforma le potom kompro misov med posamičnimi strankami. Delavstvo je bilo prvo, ki je stopilo v boj za volilno reformo. Isto ima v svojem programu tudi še proporcionalni sistem, volilno pravico za ženske in voliino pravico vseh moških, ki so izpolnili 20. leto; kajti kdor je zrel, da nosi puško, ta je tudi zrel da glasuje. Vsi trije načrti, ki so jih predložili trije avstrijski ministerski predsedniki so krivični, in sicer krivični v narodnem, še bolj pa v socijalnem oziru izlasti kar se tiče enoletnega bivanja v enem kraju. Krivična je tudi razdelitev volilnih okrajev. Toda danes ni čas, da se protestira proti takim krivicam, danes se -gre, za to, se li dobi splošno in enako volilno pravico, ali se je ne dobi, in ali se bodo prihodnje volitve vršile na podlagi starega ali novega volilnega zakona. Vsekako bolja je volilna pravica, ki jo je predložila vlada, nego nič.
V političnem življenju treba stvarno postopati. Pomisliti je treba, kaj se more, kaj je možno doseči. Mi moramo dan danes računati s parlamentarno večino, in večino v parlamentu imajo Nemci in s to večino treba torej računati. Ce Nemcev do tega ne pripravino, je volilna reforma nemožna. Ako bi se volilna reforma oktroirala, bilo bi gorje. Torej sedaj ostane edina pot kompromisa. Govornik jc potem omenil postopanje obeh slove nskih strank na Kranjskem v stvari volilne reforme. Obžalovati je, je nadaljeval, da niso Slovenci na Štajerskem in Koroškem dobili več mandatov, toda v obče dobe Slovenci po novi volilni reformi veče število poslancev. Slovenci izlasti na Kranjskem profitirajo tudi s tem, da izginejo kurije, že to je velik napredek. Socijalisti se ne bore za mandate, ampak za volilno reformo, bore se za načelo. Sedanji ministerski predsednik se dosedaj ni pokazal pravim prijateljem volilne reforme. Sestavil je res nekako parlamentarno minister-stvo, ali to pomenja malo. To pa treba priznati, da se sedaj podokriljem volilne
—	O — mora večkrat odhajati. Ljudje jo kličejo k bolnikom Večkrat izostaja po cele noči.
—	A vi dva sama ?
—	Da — sama. Prve dni takoj po pogrebu bilo je nama težko - nu da : bala sva se. Ali molila sem Boga vedno. Tudi sedaj delam tako — ako mi neče priti spanje.
Utegnilo je biti že okolo desete ure, ko se je slednjič povrnila gospa Manda. Bila je to visoka, debela ženska, zamotana v ogromen plašč in s kožnato torbo v roki. Spregovorila je globokim, skoro moškim glasom: O — joj — uboga moja otroka ! Siroti sta tu zunaj, a mraz je. Nisem mislila, da se toliko časa zamudim
—	bil je težek porod — izmučila sem se
—	uh ! O moj mali Milan ali ti je mraz ? No, čakaj — čakaj — dobiš tople kave
—	in ženska se je pripognila do malega, ki pa je spal dalje. Privzdignila ga je k sebi in je začela ob enem odpirati vrata. V tem je zapazila mene.
—	Kdo je božji ? Oprostite gospod, nisem vas opazila poprej. Kaj želite ? Ali treba zopet iti ? Le nekaj minut potrpite. Ravnokar sem došla in moram spraviti ti siroti. Izvolite torej vstopiti ! (Pride še.)
reforme dela za spravo med Cehi in Nemci na Češkem. Da pride do pomirjenja med narodi v Avstriji, bi to bila velika pridobitev na socijalnem in gospodarskem polju.
Zato moramo pa delati na to, da postane volilna reforma zakon, zato treba da pride do kompromisa med strankami, sicer je delavstvo pripravljeno na boj. Mi smo nad šest mesecev molčali, a ta naš molk so krivo tolmačili. Danes je položaj za reformo nevaren. Vodstvo socijalne stranke je vsled tega že napovedalo tridnevni štrajk in delavstvo je po vsej državi zaradi zavlačenja volilne reforme silno razburjeno. Ako pride v Avstriji do splošnega štrajka, je to prvi korak do avstrijske revolucije ; kakšni koraki slede potem, ne verno. Socijalna demokracija j noče terorizirati, ona smatra, da je bolja j slabša volilna reforma nego pa splošni. štrajk. Toda izvršiti je treba, kar smo za žugali, in tudi slovensko delavstvo mora! biti pripravljeno, in ne sme odložiti puške . ie. rok. Ako se danes zvečer sklene splošni ■ štrajk, treba je, da jutri zjutraj že prične. ' Kakšen bo vspeh takemu štrajku ne vemo. V kratkih dneh se odloči, ali je mirna j rešitev možna ali ne. Krivi naj bodo tisti, 1 ki so zakrivili ta boj, ki je postal zgodovinska potreba.
Ako bo volilna reforma vsprejeta, potem bo socijalna demokracija nadaljevala svoje delo, da se volilna reforma približa svojemu cilju. Potem se bo bojevala za volilno pravico žensk, volilno pra- J vico z dopolnjenim 20. letom, za proporcionalni zistem, za rešitev narodnega vprašanja in za narodno avtonomijo.
Kar se tiče našega razmerja nasproti Ogrske, moramo biti zelo oprezni, kajti ne vemo, kaj bi bilo bolje, ali koal cija z Ogri ali pa z Nemci.
Govornik je potem predlagal nastopno resolucijo, ki je bila vsprejeta soglasno :
Resolucija.
Dne 24. junija 1906. v „Narodnem Domu"* v Trstu zborujoči ljudski shod sklepa : Vprašanje splošne in enake volilne pravice, ki je ne le vitalna potreba ljudstva in prvi pogoj za politični razvoj in napredek najširših krogov, temveč tudi najvažnejše sredstvo za saniranje žalostnih parlamentarnih razmer v Avstriji in za! pospešitev velikih političnih, nacijonalnih, gospodarskih, kulturnih nalog države, je i naletelo v parlamentu na veliko nerazu- 1 mevanje mnogih skupin, vsled česar se vlači že dolge mesece deloma javen, še bolj pa skriven spletkarski odpor, parlamentarna akcija za splošno in enako volilno pravico pa se je izvrgla v malenkostno sejmarenje in mešetarenje za man- | date. Zavlačenje dela je zlasti z ozirom na ; politično nezanesljivost parlamenta in njegovih strank že reformi sami nevarno in postalo je očitno, da naraščajo nade so- ( vražnikov v preprečenje reforme. Današnji shod obsoja tako spletkarenje z vso odloč- j nostjo in zahteva brezpogojno, da se izvrši volilno reformo za vsako ceno tako, da obvelja za prihodnje državno-zborske volitve že novi volilni red. Shod pač konstatira, da načrt volilne reforme ne odgovarja vsem zahtevam splošnosti in enakosti; vsi dosedanji koncepti prezirajo n. pr. volilno pravico žen, ne bazirajo na popolni narodni enakosti in so zlasti sestavljeni proti delavstvu. Toda v parlamentu dose- ( danje sestave ne more biti volilna reforma ( nič druzega, kakor plod kompromisa in načrt pomeni v političnem oziru velik in 1 bivstven napredek, ker odstranjuje načelo j kurijalnih privilegij in ustanovljuje načelo 1 splošnosti in enakosti, s čemer je ustvarjena popolnoma nova podlaga za bodoči razvoj. Priznavajoči to, izreka shod, da j pričakuje od državnozborskega odseka in ^ od parlamenta samega konsekventno delo do definitivne uzakonitve volilne reforme. Shod pa tudi izreka da mora biti delavstvo po dosedanjih izkušnjah pripravljeno, da vsak hip nastopi s skrajnimi sredstvi, ako bi postala situacija za reformo nevarna. Shod protestira proti hinavskemu očitanju terorizma takih elementov, ki hočejo ohraniti terorizem manjšine liad večino in konstatira, da delavstva nobeno žuganje ne odvrne od njegove poti, ako postane boj za volilno reformo potreben s sredstvi, s katerimi razpolaga delavstvo, torej tudi ne od politične stavke".
Na to je dobil besedo g. dr. Rybaf, ki je, živahno pozdravljen od zborovalcev,
priciziral stališče političnega društvu. Edinost, ter konečno izjavil, da se pridruži vsprejeti resoluciji. Radi pomanjkanja prostora priobčimo njegov govor jutri. Govorila sta potem še gosp. Kristan in gosp. Škrlj.
Dovoljenje javne telefonske govorilnice
V Sežani. C. kr. trgovinsko ministerstvo je dovolilo z odlokom ; od 9. junija t. 1. štv. 18294-P. napravo javne telefonske govorilnice na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Sežani v zvezi z državno telefonsko centralo v Trstu.
V	svrho zveze omenjene govorilnice z državnim telefonskim omrežjem v Trstu ima se podaljšati proga, ki voli do telefonske postaje na Opčinah.
Nova telefonska postaja bo spadala k tržažkemu lokalnemu telefonskemu o-mrežju ter bodo za isto temu primerne veljavne vse določbe, izdane za to omrežje glede govorilnih zvez in pristojbin.
Z gradnjo dotične proge se prične v kratkem.
Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, priredi dne 28. t rn. v restavraciji Sctnvarz (Matalony) III. Landesgerichts-strasse, svoj četrtoletniški večer. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski prijatelji društva dobro došli !
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 20. junija 1906. je prišlo v Opatijo 20.771 oseb. Od 14. do 20. junija je priraslo 298 oseb. Dne 20. junija je bilo navzočih 871 oseb.
Tatvina pri zlatarju Vekjetu. Sedaj je dognano, da ni bila luknja v blagajno na-pravljenja edino le z dletom, marveč da je tat pri vrtanju luknje rabil tudi navadni sveder. Se svedrom je napravil več malih luknjic, eno poleg druge, a potem je z dletom presekal prostore mej luknjicami.
V	soboto je bil preiskovalni sodnik v okradeni prodajalnici : dvakrat opoludne, kakor smo poročali včeraj, in popoludne od 5. pa do 8. ure. Ker ima on denar, ki je bil v Vekjetovi blagajni, je dal v soboto pre iskovalni sodnik Vekjetovemu družbeniku gospodu Bucherju potrebno svoto denarja, da je isti plačal delavce. Sicer ga je bil na to opozoril g. Bucher sam
Triumf kirurgije. Poseben vspeh so I pfnyiČOQrii želijo vroče poletne ineaeee
dosegli zdravniki v Clevelandu. Neki "J„„J" ,	v ll,»lli in J1®?!'• "T5
&	*	se obrnejo na .Hotel urnsisce« v lodgradu (Mira).
deček je bil tamkaj vsak čas kaznovan Soba z opravo in postrežbo z eno posteljo mesečno vsled raznih večih ali manjih zločinov. Zdravniki so ga nato preiskali in dokazali, da trpi na odebeljenju možganske kože. Izvršili so operacijo, in odkar je deček ozdravel, je kakor prenovljen. Ponižen je, dober in zelo priden.
+ Draginja kačjega strupa. V zadnjem času močno povprašujejo na Angležkem
K 30-—, z dvema posteljama Iv 4".—	703
Ivanka Doreghini
TRST. - Ul. Madonnina štv. 8|
VELIKA ZALOGA pohištva, 111 an u faktur, ur, slik, 1 v „ - a , , at «	zrcal in tapet arij.
po kačjem strupu iz Avstralije. Mnogo	1	«»
ljudi v Avstraliji se bnvi z lovom strupe Popolne Spalne lil obedoval 11C SOfoe. nih kač, katerim živim odjemljejo strup.
Moške obleke na izbero. UGODNI-: CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
Z^*" Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
narodni zalogi olja
m Bar.lera štev. 3. ivan Mniomg, lastnik
Ta strup rabijo na Angležkem pri kemijskem pouku in stane libra tega vtrupa 100.000 kron
*	Koliko časa in denarja je stal sim-
plonski tunel. Ta največi tunel na svetu je bil nedavno sloveino otvorjen in izročen prometu. Ta tunel veže preko Švicarske zapadno Evropo z Italijo in Sredozemskim morjem kakor tudi tunel St Gothardski. Načrt za gradnjo simplonskega tutvla je bil narejen l* leta 1853, a še le leta 1893 je bila podpisana pogodba s podjetniki. Dela so se istočasno pričela na _____^__ obeh str:;::-h Jne 3. avgusta 1898. Raču- Jt^T Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase
nali so, da bo tunel dovršen do maja	in v ob*e kakor5no koli vrsto oglasov »prejema
. , , , - , , ,	„Inscralui oddelek" v ulici Giorcio Galatti št. 18
1004. Pri bimplonskem tunelu le delalo	. . . . ,
7 r J 1	(Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je
skozi prt let pet tisoč delavcev. Pri vrtanju	odprt od 9 zjutraj do ,, in od 3 do 8 pop
SO potrošili 250 000 kilogr. smodnika, 1.350 y«r Po noči sc sprejema v „Tiskarni Edinost,, kilogr. in 4.000 kgr. fitilja. Stroškov za j	"'■" '"
gradnjo tunela je bilo 80 milijonov kron. j Ako hočete imeti pod iz dobrega Simplonski tunel je dolg 19 kilometrov in : suhega jelovega lesa in lepo obdela-729 metrov.	nega, kupite
*	Velikanska trgovina. Promet trgovine | Združenih držav z inozemskimi državami j
je bil meseca aprila t. 1. zelo velik, kakor |	v z;,]0<rj
še nikdar do sedaj. Skupni promet je' meseca aprila znašal 251 oou.000 dolarjev ; od tega odpade na izvoz 144,000.000 na uvoz pa 107,000.000 dolarjev.
Roman v Buffalo Bili. Buffalo Bili, ki
»
se nahaja sedaj v Budimpešti, ima zanimiv ljubavni roman. Neka mlada iS letna, hči vdove železniškega uradnika na Dunaju je že od rane mladosti pokazala posebno zanimanje za Indijance. Prečitala je mnogo indijanskih povesti in postala obo-ževateljica rudečekožcev. Ko je zvedela, da je z Buffalo Billom došla tudi truma
je (sfoi) BARI. BIDOLI - TRST
uliea SS. JVIartiri štev. 19
Razpošilja se tudi na deželo.
Dočim je bil opoludne preiskovalni, pravih Indijancev, je §la v cirkus in ni
sodnik sam, je bil zvečer ž njim tudi g. Vekjct. Ob 8. uri je g. Vekjet zaprl pro-dajalnico in izročil ključe sodniku. To pot se je opazdo, da je sodnik odhajaje pozdravil g. Vekjeta in se mu odkril.

DAROVI.
784.41 K
Do sedaj darovanih 15.000 kron za „Narodno in gospod, šolo v Št. Jakobu V Rožll so darovali rodoljubi iz : Koroške (obe. št. Jakob v R.
5433.55+7734-11 ost. Kor.) Kranjske (posojilnice 355.— -j-429.41 pos. rodoljubov.) Primorskega (posojilnice ' 0.82
-j-123.— pos. rodolj.) Stajarskega (posojilnice 130.—
+439.11 pos. rodolj.) Dunaja (držaavni poslanci) Amerike (kat. duhovnik) Češkega (40), iz Ruskega (30) in iz Srbskega (10)
prej mirovala, dokler ni našla prilike, da se je spoznala z nekim 20-letnim Indijancem Jameson Spoba. Spoznala se je ž njim v neki gostilni v Praterju, kamor je šla prav radi tega, da se ž njim sestane. Mladi Indijanec si je povsem pridobil srce 18 letne gospodične. Ko je cirkus z Dunaja odšel v Budimpešto, napisala je svoji materi nastopno pismo: »Draga mati ! Ako obvestiš policijo o mojem odhodu tedaj izvršim veliko nesrečo. James me ne pusti od sebe. Ako me boš preganjala in me prisilila, da se povrnem k 13.167.66 K i tebi, tedaj se zastrupim z neko barvo, ki mi jo je dal James. Tvoja Melti«. Deklica je poslala to pismo materi ter odpotovala z rudcčokožcem v Budimpešto. A mati 173.82 K je šla za njo v Budimpešto, jo poiskala in jo našla v nekem hotelu ter jo s pomočjo policije odpravila zopet domov na Dunaj. To nesrečno ljubezen utegne kmalo preboleti, ker je Indijanec že oženjen in že oče.
569.11 K 175.— K 50.— K
V bogatej zalogi pohištva
Estj, Ehrenfreurid
(prej Jeal)
- ulica Mm 24 (pritličje)
daj a novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1SS2.
Velika zalop loMofln in Kap za yojake in civilistc
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožihovine ter jamči za Škodo provzročeno po moljib in po požaru.
F. PeStOt urar
TRST - ul. Poste nuovc M. 9 priporoča velik' izbor ur: Ornega, SohafThause, Longincs, Tavanes itd. ^ kakor tudi zlate, srebrne in kovinske > v ure za gospe. Izbor ar za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
80.— K
Skupaj 15.000 K
MALI OGLASI.
-7
L
Mali oglasi računajo se po 3 atot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 Btotink. -	Plača se takoj. =
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in inotokoles „Pnch"
= L BV Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov MALI OGLAS", naj Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični
Razne vesti.
* Veliki dobitki na kartah. Nedavno je
ruski car odslovil nekeg"a svojega častnika ' Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak
- .	. - . 1 * 1 •..... • jošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles,
garde za to, ki r je v eni uri dobil na igri > nJf „eb4 na Upravi litta.	,	f '
* kartami 80 OOO rubliev Te liudi ki so 1 Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo motokoles itd. W s kartami bo.OOO ruoijev. je 1JUQ1, Ki so >hko preračunii koliko rau je plačati s tem. da preštele besede.
dobili še mnogo veće svote. Neki bogat Oglase treba nasloviti na „IBSEBATIII ODDELEK" „Edmost,"
0.	Ma vprašanja potom pisem bo dajal „IKSERATIII oddelek :
madjarskl plemič je nekollkokrat veni uri , nformaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor j
Gostilna „Alla Costanza" Nuova 1
št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraSki j teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č. [
Velika zaloga pripadkov/ po tovarniških cenah. TELEFON štev. 1734.
dobil do 200.000 kron. Isti plemič je enkrat v Budimpešti v eni in pol uri dobil nad 2 milijona kron, torej nad 20.000 k. v eni minuti. To svoto so izgubili grof Karoly
nuAnnn krasen, na najlepšem in najzdravejem j U V Orel/ griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen
in še dva druga tovariša. Drugikrat ^ ,	. ^ ^ ^ Za" informacije je vpra-
' -	T____L*.-__CrUrirtati"	660 '
zopet omenjeni igralec izgubil v nekoliko §atjt v Jnseratnem uradu Edinosti".	___
minutah 160.000 K, pozneje je pa zopet Doa-nolo obširnega zemljišča, nakajajeeega se '
.... ' ... .	j Mrl/ClC na enem najzdravejiL gričev pri Trstu
dobil 280.000 kron. >,eki Poljak je v času go na prodaj Zemljišče je pripravno za zidanje'
4 ur izgubil 3,200.000 K V Londonu je v dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urad zadnjih .Saših zavladala velika strast za ;	„e odda v . oprlv, na Knau p0 J,'"!
igro, izlasti odkar so pričeli igrati igro V llclJtSlll z hišo, hlevami, kmetiškim orodjem I
bridge. Zgube so zelo velike. Nedavno je in živino. Nadalje se poizve pri J. Žega v Koprivi !
K 5	T_ T , _ . p. Dutovhe._1
izgubil neki lord 220.000 K. Lorde, ki so J _	Q I—urctP P™v dobrega črnega |
na kartah izgubili ves svoj iinetek, slavijo I BlHllo I. VlMIJ in belega vina po 28-36 . , . .	..	„• . • . kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda'
kakor junake. Polkovnik Mellirsh je v ^ izpod 5 heku) Uprava Cerkve u Rakotoiah
dveh igrah izgubil 2 milijona.	'(Istra).	!


O 1 1 C 11 O I

ov;
1 i »V - . "-1 - - - j
pohištva t
ulica Ttsa Sitf. 52 fi (lastna hiša).
AALOCrA: /
PlRZZ.l ROSr.R'O {.o!oko poslopje).
Cen«, da z* nt b£'.i not«ri8 konkurono«. Sprejemajo (»t* vsakovrstna dela tudi po jcacoooocsui p- .ebnih načrtih. £> xcc£xsxs Ilutrev&i oantk br&zpiatvco ln framk«
1 o II o 1 . O . 1 O ! 1 O 1 t r > ; O • f; llOllOilpl
BBESSEST