PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 40 (12.978)
Trst, sobota, 20. februarja 1988
Idealno nadaljevanje enciklike Populorum progressio
SoUicitudo rei socialis enciklika s socialno vsebino
Po dolgočasni in nezanimivi razpravi
Zaupnica za Gorio tudi v senatu
Obsodba negativnih pojavov našega časa od prepada med razvitimi in nerazvitimi do trgovine z orožjem
DUŠAN KALC
RIM — Družbeni razvoj kot moralno vprašanje, ali, z drugimi besedami, razvoj mišljen kot solidarnost med ljudmi in narodi in kot pomoč revnim državam, da se rešijo pomanjkanja, ki ga povzročajo perverzni politični in finančni mehanizmi na svetovni ravni. To je osnovna misel nove, sto strani in sedem poglavij obsegajoče enciklike papeža Janeza Pavla II., ki sta jo včeraj v Vatikanu uradno predstavila predstavnikom tiska kardinal Roger Etchegaray in nadškof Jorge Mejia, predsednik in podpredsednik vatikanske komisije »Justitia et pax«.
»SoUicitudo rei socialis« - tako je naslov encikliki - se sklicuje na encikliko »Populorum progressio« papeža Pavla VI., ki je izšla pred natanko dvajsetimi leti, in je na neki način njeno nadaljevanje, saj se loteva socialne doktrine katoliške cerkve. Njena novost v primerjavi z encikliko Pavla VI. pa ni toliko v potrjevanju univerzalnosti socialnega vprašanja, kot v njegovem moralnem tolmačenju. Je nekakšen poziv k teološkemu razglabljanju problemov sodobnega sveta, pri
čemer mora izhajati predvsem moralni značaj razvojnega procesa, kot je med predstavitvijo podčrtal kardinal Etchegaray.
Enciklika se loteva najrazličnejših družbenih pojavov v današnjem svetu. Zelo obsežno so obravnavani negativni pojavi. Na prvem mestu je poglabljanje prepada med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. Pri tem papež Wojtyla kritično ocenjuje tudi finančno pomoč bogatejših držav revnejšim, češ da gre za mehanizem, po katerem so dražave dolžnice pri vračanju dogov prisiljene izvažati svoje ka-pitale, ki bi jim sicer pomagali pri reševanju gospodarskih vprašanj. Med negativnimi pojavi navaja še stanovanjsko krizo in naraščanje brezposelnosti, zlasti v deželah v razvoju, zèlo ostro pa obsoja pojav trgovanja z orožjem. Ta dejavnost, pravi papež Janez Pavel II., ima takšno moč, da lahko brez težav prekorači meje med Vzhodom in Zahodom in še zlasti med Severom in Jugom, pri tem pa ustvarja in pospešuje tipične nadloge današnjega časa, kot so terorizem, milijoni beguncev ipd.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Gorieva vlada je sinoči prejela pričakovano zaupnico tudi v senatu. Sedaj jo čaka težka preizkušnja finančnega zakona, o katerem bo v Palači Madama tekla beseda prihodnji teden. Nadaljujejo se medtem polemike v zvezi s potekom razprave v poslanski zbornici, kjer je prišlo do ostrih sporov med socialisti in demokristjani. De Mita in Andreotti, ki sta se srečala včeraj, sta bila mnenja, da mora Krščanska demokracija strnjeno odgovoriti na novo politično ofenzivo socialističnega sekretarja Craxija. Soglašala sta, da mora stranka relativne večine čimprej premostiti sedanja notranja nesoglasja in se enotno predstaviti na političnem raz-čiščenju, ki bo sledilo odobritvi finančnega zakona in državnega proračuna.
Z Andreottijem sva dosegla sporazum, ki ima za cilj enotnost in dobrobit KD, je povedal novinarjem De Mita, kar je kasneje potrdil tudi zunanji minister. Ko sva delala in odločala skupaj, so bili rezultati na dlani, ko sva polemizirala pa so vedno stvari tekle nekoliko slabše, je pristavil Andreotti, ki je očitno mislil na Cra-xijev govor, ki je izvenel kot ostra kritika na račun stranke relativne večine. Krščanska demokracija torej išče enotnost in skupno pot, ker se zaveda, da bodo prihodnji tedni poli-
tično gledano v vseh smislih zelo naporni.
Tega se zelo jasno zavedajo tudi socialisti. Predsednik poslanske skupine PSI v poslanski zbornici je vsekakor prepričan, dase KD sooča z zelo ostrimi notranjimi razhajani. Dokler ne bo jasno, kaj se pravzaprav dogaja znotraj KD, bo nejasno tudi vse ostalo, pravi De Michelis, ki je precej pesimist glede uspeha načrtovanega razčiščenja med vladnimi zavezniki. Če bomo nadaljevali po tej poti, tvegamo zares zaostritev političnih odnosov v državi, zaključuje predsednik poslancev PSI, ki je vsekakor optimist glede usode finančnega zakona in državnega proračuna.
Komunisti pa vztrajajo na novih stališčih, ki jih je v poslanski zbornici med nedavno razpravo o zaupnici Gorievi vladi iznesel podtajnik Cicchetto. Položaj je skrajno nejasen, kot zgovorno potrjujeta razpravi o zaupnici, podčrtuje sekretar Natta, ki pravi, da država v teh pogojih nujno potrebuje neke vrste institucionalno vlado s komunisti v kabinetu. Gre za povsem novo formulo, ki nima nobene zveze z nekdanjo nacionalno solidarnostjo in ki po mnenju KPI predstavlja v teh razmerah edini izhod za premostitev sedanje krize.
G. R.
George Shultz na pogovorih v Moskvi
NEW YORK — Jutri bo v Moskvo prispel na obisk ameriški državni sekretar Shultz, da bi skupaj s sovjetskimi sogovorniki pripravil teren za novo vrhunsko srečanje med Gorbačovom in Reaganom, ki se bosta predvidoma sestala 28. maja v Moskvi.
Shultz se bo takoj jutri sestal s sovjetskim kolegom Sevardnadze-jem. Poleg priprave novega vrhunskega srečanja med voditeljema ZDA in SZ bosta ministra govorila tudi o pospešitvi razorožit-venih pogajanj v zvezi z omejitvijo strateških raket. V skladu s sporazumom naj bi tako velesili zmanjšali svojo strateško oborožitev za 50 odstotkov. Politični opazovalci pa predvidevajo, da bosta bhultz in Sevardnadze podrobno Opravljala tudi o Afganistanu, bližnjem vzhodu in Zalivu.
Ameriškega državnega sekretarja bo v ponedeljek sprejel sovjetski partijski voditelj Gorbačov, v t°rek pa bo Shultz v Bruslju poročal o obisku ameriškim zaveznikom v nato paktu.
Iz izjav grškega, bolgarskega in turškega zunanjega ministra
Konstruktivna stališča o balkanski konferenci
ATENE, SOFIJA, ANKARA — »Srečanje v Beogradu predstavlja zgodovinski trenutek, ko se bodo prvič sestali zunanji ministri vseh balkanskih držav in se pogovarjali o medsebojnem sodelovanju. Od skorajšnjega sestanka pričakujemo rezultate, ki bodo v veliki meri presegli »tehnična vprašanja«, je poudaril zunanji minister Grčije Carolus Papulias v izjavi dopisniku Tanjuga v Atenah. Naslednji velik korak v sodelovanju bi moral biti po njegovem mnenju sklic konference šefov držav ali predsednikov vseh balkanskih držav.
Glede grških pogledov je vodja diplomacije izjavil, da njegova država daje velik pomen vprašanjem tega sodelovanja v svoji zunanji politiki. Spomnil je na hrabre korake bivšega grškega predsednika Papandreuja in bivšega voditelja države Karamanlisa v smeri razvoja med-balkanskega sodelovanja. Povedati vam moram, da je navkljub napetim odnosom med Jugoslavijo in Albanijo, Grčija odigrala vlogo prepričljivega posrednika, da bi se tudi Albanija udeležila konference v Beogradu. Papulias je o jugoslo-vansko-grških odnosih povedal: »Menim, da bi morali te odnose obdržati na ravni, na kateri so in to na vseh področjih. Celo v primeru vojaškega sodelovanja, saj že obstaja dogovor med ministrstvi za obrambo obeh držav v sodelovanju v vojaški industriji.«
Pred odhodom v Beograd kjer bo od 24. do 26. februarja sodeloval na ministrskem sestanku balkanskih držav je vodja bolgarske diplomacije Petar Mladenov sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Sofiji Melenka Stefanoviča. Govorila sta o naporih obeh držav, da bi ministrsko srečanje odprlo nove poti sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Minister Mladenov je poudaril, da v Beogradu pričakuje vsebinske razgovore, v katerih je treba dati prednost problemu varnosti in krepitvi medsebojnega zaupanja. Dejal je tudi, da od sestanka ne smemo pričakovati, da bo odgovoril na vsa vprašanja, ki se zastavljajo in da se je zato treba zavzeti za vzpostavitev tradicije takih konferenc.
Turški dnevnik Giness, ki je blizu vladi poudarja, da bo na beograjskem srečanju največ govora o gospodarskih odnosih balkanskih držav in o izboljšanju političnega ozračja na tem področju. Časopis poroča, da je premier Ozalj izdelal posebno strategijo, ki jo bo predstavil zunanji minister Jilmaz. Turčija bo v Beogradu predlagala ustanovitev skupnega sveta balkanskih držav za gospodarsko sodelovanje. Minister Jilmaz pa je v tem času predstavil splošno stališče Turčije do Balkana. Govoril je na nekem simpoziju o »Kemalizmu« in poudaril, da je to stališče v duhu Atatiirkove politike, po kateri naj bi na Balkanu uresničili »mir in sodelovanje«, (dd)
Na prvem srečanju s sodniki
Gelli zavrača zasliševanje
PARMA — »Nameravam se poslužiti pravice, ki mi dopušča, da molčim.« To je bilo vse, kar je včeraj bivši veliki mojsterlože P2 Lido Gelli izustil med prvim uradnim zasliševanjem v Italiji. Milanska sodnika Antonio Pizzi in Renato Bricchetti sta tako odhitela iz parmske Certose, kjer je Gelli zaprt že tri dni, praznih rok in izredno razočarana.
Ob 11. uri sta sodnika prispela v trenutni Gellijev zapor, in sicer v vojaško šolo za jetniške paznike v Parmi. Po poldrugi uri, ko je prišlo do manjšega nesporazuma glede televizijskih kamer, ki sledijo dragocenemu ujetniku 24 ur na 24 (sodnika sta namreč zahtevala, da bi odstranili tiste dve kameri, ki sta delovali v sobi, ki je bila dodeljena zasliševanju), sta sodnika sedla pred Gellija ter začela z zasliševanjem. Gelli se je, kot se v vsakem zasliševanju dogaja, predstavil, nato pa je dejal, da ne bo odgovarjal na sodnikova vprašanja. Tako je bilo zasliševanja konec.
Gellijev branilec Maurizio di Pietro Paolo je novinarjem nato dejal, da je Gelli to storil zato, ker želi domov. Če bi sodnikom kaj povedal v zvezi s bankrotom Banca Ambrosiana, bi ga lahko sodniki zadržali v zaporu še za daljši čas. Istočasno je novinarjem sporočil, da namerava Gelli v kratkem v bolnišnico, kjer bi mu vsadili by pass. že res, da Gelli ni pri najboljšem zdravju, toda njegovi odločitvi ni morda botroval tudi kak drugi pomislek (beri strah)?
Biasutti in Bernini sta se včeraj sestala
Soočanje med FJK in Venetom
Marko WALTRITSCH
teri predeli pokrajin Benetke in Treviso. V začetku tedna so imeli o
PORTOGRUARO — O osnu *°?a za gospodarsko pomoč "im področjem sta se včeraj JpTL v..P°rt°gruaru pogovar lfiSC1),1 deželnih vlad Furia: krajine in Veneta pc
Bern® = Predsed“kov. _ Biasu
Gonanno.
vin °l je znan° so v Venet v dvom upravičenost za
liisk?nUt-a ° Pomoči Furi, "jski krajini. Trdijo, da bi
stvo 1?Pdo prizadeto gi netana]7° iLVzhodnih Pred' ugodan^ht_evaio. da
tem posvet in izrazili pripravljenost bojkotirati zakon, če ne bodo sprejete njihove zahteve.
Na včerajšnjem sestanku je predsednik deželne vlade Furlanije-Ju-lijske krajine Biasutti še enkrat obrazložil nujnost, da se zakon čimprej odobri, tako, da bo ustrezal zahtevam Furlanije-Julijske krajine. Predsednik Veneta Bernini pa je s svoje strani dejal, da je treba korakati skupno za uresničitev obojestranskih potreb.
Vendar pa se zdi, da bodo parlamentarci iz te dežele nasprotovali odobritvi zakonskega osnutka v rimskem parlamentu, če ne bo ugodeno zahtevam Veneta.
15. ZOI: presenečenje v ženskem smuku
CALGARY — Na včerajšnji najvažnejši tekmi, v ženskem smuku, je prišlo do velikega presenečenja: presenetljivo prvo mesto je osvojila Zahodna Nemka Marina Kiehl, ki je prehitela Švicarko Oertli in domačinko Per-cyjevo. Glavna favoritinja Figinijeva je osvojila le 9. mesto, medtem ko je bila sicer odlična Walliserjeva le 4.
Italijani so si mnogo pričakovali od teka na 15 km, vendar pa so popolnoma razočarali. Zlato kolajno je osvojil Sovjet Deviatiarov, ki je prehitel Norvežana Kikkelsplassa in rojaka Smir-nova. Najboljši Italijan je bil De Zolt, medtem ko je bil odlični Albarello le deveti. V hitrostnem drsanju na 1000 m je bil najboljši Sovjet Guljajev, v dvosedežnem sankanju pa sta zmagala Vzhodna Nemca Hoffmann in Pi-etzsch. Tudi pri hokeju je prišlo do presenečenja: Finska je premagala Kanado s 3:1!
Na sliki: zmagovalka smuka Kieh-lova (ZRN)
• Enciklika Sollicitudo rei socialis
N AD AL JE V A JE S 1. STRANI
Enciklika »Sollicitudo rei socialis« se spušča tudi v okvir ideološkega spopada med kapitalizmom in marksizmom. Ta spopad, meni papež Wojtyla, še zdaleč ne more koristiti nerazvitemu svetu in zato družbena doktrina katoliške Cerkve zavzema kritičen odnos tako do liberističenga kapitalizma kot do marksističnega kolektivizma. Pri tem pa se socialna doktrina Cerkve ne postavlja kot alternativa tema dvema sistemoma. In to iz enostavnega razloga, ker ne sodi v ideološko, temveč v teološko moralno sfero.
Med pozitivne pojave današnjega časa pa papež uvršča naraščanje pozornosti za človekove pravice in za pravice narodov in narodnosti ter večjo skrb za ekološke probleme.
V tem pogledu je izhodišče Wojty-le nekoliko drugačno od izhodišča Pavla VI. Medtem ko je prejšnji papež, kljub obsojanju revolucionarnih gibanj ljudstev, ki so se osvobajali izpod kolonialnega jarma, dovoljeval izjemno v primeru, da je šlo za upor proti strahovladam, ki so zanikale vsako človekovo pravico ter škodovale dobrobiti države, se Janez Pavel II. zavzema za »zaščito in uveljavitev človekovega dostojanstva« ter dodaja, da je vsakdo dolžan prispevati na miroljuben način svoj delež za utrditev miru ter za zaščito narave in sveta, ki nas obkroža. V ta prizadevanja za mir in razvoj je globoko vključena tudi Cerkev, je rečeno v encikliki, ki navaja štiri konkretne zahteve: reformo mednarodnega trgovinskega sistema, ki ga dušita protekcionizem in naraščajoči bilateralizem; reformo denarnega in finančnega sistema, ki ne zadošča današnjim potrebam; vprašanje izmenjave sodobnih tehnologij in njihove pametne uporabe; potrebo po reformi strukture obstoječih mednarodnih organizacij v okviru nekega mednarodnega pravnega reda.
Na tiskovni konferenci afganistanskega veleposlanika v New Delhiju
Kabul zavrnil pakistanski predlog o takojšnji sestavi prehodne vlade
NEW DELHI — Afganistanska vlada je odločno zavrnila pakistanski predlog, po katerem bi bilo treba v Kabulu sestaviti začasno koalicijsko vlado še pred umikom sovjetskih čet. Veleposlanik kabulske vlade v Indiji Abdul Samad Azhar je na srečanju z novinarji tudi dejal, da predstavlja tak predlog namerno zavlačevanje dokončne rešitve afganistanskega vprašanja in nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve Afganistana.
V nadaljevanju tiskovne konference je Azhar spregovoril o prizadevanjih afganistanske vlade, da sama najde način za sestavo nove vlade in s tem v zvezi omenil tudi možnost koalicije z voditelji mud-žahedinov, kot drugo možnost pa je napovedal ustanovitev začasne vlade v tujini. Pri tem je Azhar tudi jasno povedal, da je zaradi stalnih nasprotij med raznimi gverilskimi frakcijami treba v novo vlado vključiti mlajše sile iz vrst opozicije. Ob koncu tiskovne konference je še poudaril, da je pakistanski
predsednik Zia Ul Hak pred časom izjavil, da je Pakistan pripravljen podpisati sporazum z Afganistanom pod pogojem, da Kabul sestavi tako vlado, v kateri bodo tudi predstavniki vseh opozicijskih strank. Kabul je svojo pripravljenost po Azharjevih besedah že dokazal, Pakistan pa z novim predlogom spreminja svoja stališča. Azhar je srečanje z novinarji zaključil z izjavo, da morda nekateri želijo, da bi ob umiku sovjetskih čet iz Afganistana prišlo do neredov, vendar pa je afganistanska vlada dovolj močna, da se uspešno sooči tudi s tem problemom.
Najnovejše pakistansko stališče pa so pozdravili v ZDA. Predstavnik Bele hiše Redman je po srečanju med ameriškim državnim sekretarjem Shultzem in afganistanskim zunanjim ministrom Noranijem dejal, da bi začasna vlada v Kabulu lahko prispevala k hitrejši rešitvi afganistanskega vprašanja in bo zato Shultz pakistanski predlog posredoval tudi sovjet-
skim voditeljem na srečanju, ki bo prihodnji teden v Moskvi.
Podrobneje pa je predlog pojasnil tudi pakistanski predsednik Zia Ul Hak, ki je zavrnil namigovanja, da naj bi Pakistan spremenil svoje stališče v zvezi z rešitvijo afganistanskega problema. Na srečanju z uredniki največjih pakistanskih časopisov in tiskovnih agencij je Zia Ul Hak dejal, da bi formiranje začasne vlade v Kabulu predstavljalo le ustvarja-• nje potrebnih pogojev za vrnitev treh milijonov afganistanskih beguncev v domovino.
O prihodnosti Afganistana pa bodo razpravljali tudi v Rimu. Predstavniki nekaterih skupin afganistanskih gverilcev se bodo namreč že danes ali najkasneje jutri sestali z bivšim afganistanskim kraljem Zahir Šahom, ki živi v italijanski prestolnici v izgnanstvu od leta 1973. Bivšemu kralju bodo predlagali, da se vrne v domovino in prevzame politično vodstvo sedanje afganistanske opozicije.
KPI zahteva razpravo o pokolih v Deblinu
RIM - Rimski parlament se bo v kratkem ukvarjal z vestmi o pokolih italijanskih vojakov v nacističnih taboriščih na Poljskem. To je včeraj sporočil predsednik senatne komisije za obrambna vprašanja Delio Giacometti, ki je tudi napovedal, da bo delegacija komisije v kratkem odpotovala na Poljsko in med drugim obiskala Deblin, kjer na bi nacisti ubili več tisoč italijanskih vojakov. Giacometti je tako v bistvu sprejel zahtevo večje skupine komunističnih parlamentarcev, ki so s tem v zvezi naslovili na obrambnega ministra Zanoneja posebno interpelacijo.
Poslanci KPI obžalujejo dejstvo, da je doslej vlada popolnoma zanemarila parlament ter ga sploh ni obvestila o pozivih in dokumentih, ki so prihajali iz Deblina. Poljski in italijanski časopisi že dalj časa poročajo o pokolih italijanskih vojakov ter objavljajo pretresljiva pričevanja očivid-
cev in preživelih vojakov, vlada pa ni čutila še dolžnosti, da bi o vsem tem obvestila poslance in senatorje. V javnosti si zato utira pot sum, podčrtujejo komunistični predstavniki, da skuša obrambno ministrstvo nekaj prikrivati, kot se je že zgodilo s pokolom pri Lvovu, ki je kot kaže sedaj romal v pozabo. Javnost upravičeno zahteva resnico in točne informacije o usodih zaprtih italijanskih vojakov v Deblinu, s katerimi pristojna vojaška telesa gotovo razpolagajo.
V razpravi se je medtem oglasil tudi Rodolfo Pacciardi, ki je bil obrambni minister v prvih povojnih letih. O pokolih italijanskih vojakov na Poljskem nisem bil seznanjen, pravi Pacciardi, saj bi v nasprotnem primeru takoj uvedel preiskavo ter, če bi se izkazalo za potrebno, postavil na zatožno klop tudi takratne naj višje vojaške častnike.
Policija zaplenila 85 kg čistega heroina
VERONA — Veronska policija je včeraj zaplenila kar 85 kilogramov čistega heroina, ki je bil namenjen predvsem nekaterim severnim evropskim državam. Policija je že dalj časa sledila nekaterim osumljenim osebam, ki so bile v tesnih stikih z razpečevalci mamil in tudi s sicilsko mafijo, 'ndrangheto ter z organizatorji raznih ugrabitev.
Za rešetkami so se znašli trije Verončani in sicer: 48-letni Antonio Bolla, 37-letni Fabrizio Bersani in 31-letni Franco Marsotto. Veronski policiji so v preiskavi pomagali tudi padovski Criminalpol in nekatere evropske policije. Vrednost včerajšnjega zaplenjenega mamila presega 100 milijard lir, italijanska policija pa še ni nikdar istočasno zaplenila take velike količine. Zgleda, da je zaplenjeno mamilo stalo trojico prekupčevalcev borih 6-7 milijard, pripotovalo pa naj bi iz neke bližnjevzhod-ne države.
Prav tako so včeraj v Benetkah aretirali kar trinajst razpečevalcev mamil. Ti so prodajali neko novo mamilo, ki je izdelano v obliki belih tablet in ki mu pravijo v žargonu »ekstaza«. Tablete so bile namenjene širšemu področju severne Italije.
Podkancler Mock napada avstrijsko televizijo zaradi »neobjektivnega« poročanja o Waldheimu
DUNAJ —- Razprava okoli primera Waldheim je v četrtek in včeraj imela v Avstriji nepričakovani stranski učinek. Zaradi ostre kritike vodje ÓVP (ljudske stranke) in podkanclerja Aloisa Mocka na račun domnevno neobjektivnega poročanja ÓRF (avstrijskega radia in televizije) v zvezi s primerom Waldheim se je zaradi tega razplamtela polemika. Sicer pa je - praktično brez komentarjev - v ospredju novica o »protiwaldheimovski« resoluciji, ki jo je sprejel izraelski Kneset.
Alois Mock je v četrtek označil poročanje avstrijske ÓRF o primeru Waldheim za neobjektivno, škandalozno ter za pranje možganov obenem pa obljubil, da bo ljudska stranka preko svojih predstavnikov v nadzornem svetu ORF predstavila dokumentacijo, ki naj bi utemeljevala takšne očitke. Generalni intendant ORF Thaddaus Podgorski je ta-
koj za tem pismeno zavrnil Mockove očitke z ugotovitvijo, da avstrijski zakon o informiranju predpisuje, da morajo biti informacije objektivne in da se je ORF tega striktno držala. Bistvene odlomke njegovega pisma so nato prebrali v večernem televizijskem dnevniku in povedali, da so bili predsednik Waldheim in nekateri visoki funkcionarji ÓVP v zadnjem tednu nekajkrat zaprošeni za intervjuje, da pa prošnje ORF niso bile uslišane. Za »poslastico« pa je to povedal še urednik Inlandreporta (avstrijski televizijski tednik) potem, ko se je bil zahvalil ameriški televizijski družbi ABC za »prijaznost«, ker je dovolila, da se njen nedavno objavljeni intervju z Waldheimom prikaže v tej oddaji.
Na prvih straneh in na vrhu informativnih blokov je tudi novica, da je izraelski parlament sprejel resolucijo, s katero poziva avstrijsko vlado in av-
strijski narod, naj odstavita »vojnega zločinca« Waldheima oziroma naj ga prisilita k odstopu. Gi-deona Yardena, izraelskega odpravnika poslov na Dunaju (odkar je Kurt Waldheim avstrijski predsednik, Izrael na Dunaju nima več veleposlanika) so zaradi tega pozvali v avstrijsko zunanje ministrstvo, kjer so z vso odločnostjo zavrnili žalitev izraelskega parlamenta na račun avstrijskega predsednika in povedali, da avstrijsko zunanje ministrstvo pričakuje, da se bo izraelska vlada distancirala od tega sklepa. Avstrijski zvezni kancler Franz Vra-nitzky je prav tako ostro zavrnil oznako »vojni zločinec« in dodal, da se morajo zadeve okoli osebnosti avstrijskega predsednika razčistiti v Avstriji ter da »pavšalne obsodbe in obtožbe takšne vrste nikomur ne koristijo«.
BOJAN GROBOVŠEK
Kam lahko privede očetova surovost
BOLOGNA — Policija iz Bologne je včeraj aretirala 29-letne-ga Alija Abdulwameda Kajo, ki je libijske narodnosti toda italijanski državljan, ker je nečloveško kaznoval svojo devetletno hčerko Rajo. Aretiranec je preiskovalcem priznal, da je hčer namenoma bičal z električno žico ter jo ostrigel na balin, ker mu je »poredna« hčerkica izmaknila vsoto denarja in ker mu je zamolčala slabe šolske ocene. Skrajno nečloveško ravnanje Kaje je policiji prijavila učiteljica, ker je dekletce prišlo v šolo objokano, s podplutbami na nogah in obrito glavico.
Branka Tuca obsodili na šest mesecev zapora
Sporni kirurški poseg v ZDA
NEW YORK — V otroški bolnišnici v kalifornijskem mestecu Loma Linda so zdravniki pred kratkim dali pobudo za sporni kirurški postopek. Ustvarili so posebne pogoje za umetno vzdrževanje pri življenju dojenčkov, ki so se rodili brez možgan, tako da bi zatem njihove organe presadili drugim dojenčkom.
Junak tega dogodka, ki je v ZDA sprožil ze ostre polemike in razhajanja v javnem mnenju, je »baby John«, dojenček, ki se je rodil brez možgan in je bil za zdravnike že klinično mrtev. Njegova mama, ki želi ostati anonimna, je pristala na operacijo in izjavila novinarjem, da je zadovoljna, ker bo lahko njen nesrečni otrok pomagal drugim otrokom.
Zdravniki v Loma Lindi vztrajajo, da niso kršili zakonov, del ameriške javnosti pa jim očita, da je njihovo početje nemoralno ter v nasprotju s spoštovanjem človekove osebnosti.
ZENICA — Kazenski senat temeljnega sodišča v Zenici je izrekel zaporno kazen šest mesecev upokojenemu inženirju metalurgije, ustanovitelju aktiva »nove KPJ« in veje neodvisnih sindikatov Branku Tuci, 63 iz Zenice zaradi kaznivega dejanja širjenja lažnih vesti. Po členu 203 kazenskega zakonika SR BiH je, kot so v preiskavi ugotovili, sam pa je na razpravi tudi priznal, da je napisal pismo, katerega je poslal tudi desetim časopisom v državi. V pismu je povedal, da so v železarni Zenica ustanovili novo KPJ in neodvisni sindikat, da so delavci nezadovoljni s stanjem in da od zveznega sekretariata za notranje zadeve zahtevajo, naj posreduje, s čimer je izzval vznemirjenje v javnosti. Zato so ga takoj po dejanju kaznovali z dvema meseca zapora, kar mu bodo všteli v včeraj izrečeno kazen.
SodnHzvedenec nevropsihiater Mu-hamed Šetic je na predlog obrambe in glede na okoliščine neprištevnosti za-
radi alkohola poudaril, da je »pismo rezultat osebnosti obtoženega in vpliva alkohola«. »Res sem pismo napisal in poslal pod vplivom alkohola«, je priznal Tuco. »Ko sem trezno razmislil, sem dojel, da sem napravil nejveč-jo neumnost v življenju. Nisem niti verjel, da bi to katerikoli časopis objavil«, je dejal ob koncu obtoženec.
Zastopnik obtožnice Ragib Hadžič je spremenil obtožnico, ki Tuca bremeni za objavljanje, saj on pisma ni objavil, ampak je to storil časopis ZSM Slovenije Mladina. Njegova odvetnika Danilo Stojovič in Zoran Vasiljevič sta trdila, da Branko Tuco ni storil kaznivega dejanja širjenja lažnih vesti, saj brez Mladinine objave za pismo nihče ne bi izvedel in torej tudi ne bi vznemirjalo občanov. Če bi morali komu soditi, bi morali gotovo urednikom Mladine, ki so zavestno storili to kaznivo dejanje, medtem ko je Tuco pismo napisal v stanju zmanjšane prištevnosti. (dd)
Pričakovanje v Izraelu pred Shultzevim obiskom
JERUZALEM — V Izraelu je že vse v znamenju prihoda šefa ameriške diplomacije Georga Shultza, ki naj bi po predvidevanjih prispel v Jeruzalem v četrtek, 25. februarja. Da bi Shultzu pokazali čim bolj mirno sliko zasedenih ozemelj, so začele izraelske vojaške in policijske oblasti na zahodno obalo Jordana in v Gazo pošiljati nove okrepitve, v Jeruzalemu pa so začeli z ostro akcijo, da bi tako preprečili vsako možnost morebitnih neredov ob obisku ameriškega državnega sekretarja. V to akcijo so vključili tudi posebno enoto obmejne policije, ki šteje 1.500 mož in ima nalogo, da dan in noč skrbi za red in mir v Vzhodnem Jeruzalemu.
V Izraelu bo Shultz skušal prepričati izraelskega premiera Jicaka Šamirja in člane njegovega desno-sredinskega bloka v izraelski skupščini o pravilnosti ameriškega predlo-
ga za rešitev palestinskega vprašanja. Kot je znano so ZDA predlagale čim hitrejšo uvedbo avtonomije na zasedenih arabskih ozemljih, ta predlog pa je v Izraelu naletel na precejšnje nasprotovanje Šamirja in njegovih somišljenikov, medtem ko je zunanji minister Pereš v celoti podpirl ameriški predlog.
Koliko časa bo Shultz ostal v Izraelu, ni znano, ve pa se, da se bo kasneje podal še na obisk v Jordanijo in najverjetneje tudi v Egipt, da bi skušal tudi ti dve državi prepričati o primernosti ameriškega predloga, kateremu tako Jordanija kot Egipt nasprotujeta in zahtevata, da preden se govori o uvedbi kakršne koli avtonomije, ZDA prisilijo Izrael, da vrne zasedena arabska ozemlja.
Vsak šesti prebivalec se na Kosovu izobražuje
(IV)
Gospodarska kriza je v Pokrajini velika in tudi brezposelnost narašča. Toda zato šolstvo in izobraževanje napredujeta, pri čemer Kosovo absolutno prednjači. Vsak šesti prebivalec se šola ali izobražuje. Osnovne šole obiskuje okoli 350 tisoč učencev, v srednjih šolah je 83 tisoč dijakov, na višjih šolah in na prištinski univerzi pa se usposablja 38 tisoč študentov. Po številu učencev, dijakov in študentov na tisoč prebivalcev Kosovo prednjači tudi v odnosu na najbolj razviti območji, Slovenijo in Hrvaško.
Na prištinski univerzi pa se usposablja tudi precejšnje število tujih študentov. Lani jih je bilo vpisanih 1.188, letos pa se je na univerzo vpisalo še tisoč študentov iz petnajstih držav. Tolikšno zanimanje za Prištino izhaja iz nižjih stroškov študija za tuje študente. Ti znašajo od tisoč do 1.200 dolarjev za študijsko leto, medtem ko je šolnina na drugih jugoslovanskih univerzah, pa seveda tudi v tujini, občutno višja. No, to so uradna pojasnila univerze in šolskih oblasti v Prištini. Neuradno pa je slišati, da se tujci zanimajo za študij na Kosovu tudi zaradi manjše zahtevnosti študija v primerjavi z drugimi univerzami v Jugoslaviji in seveda tudi v primerjavi z njihovimi državami.
Tuji študenti dobro plačujejo stanovanja, v devizah in vnaprej, zaradi tega pa mnogi domačini ostajajo brez strehe oziroma morajo stanovanja drago plačevati. Najemnina za majhno in slabo opremljeno garsonjero v centru Prištine na primer
znaša okoli 4 milijone starih dinarjev mesečno, kar je glede na tamkajšnje plače (te znašajo kvečjemu do 30 tisoč dinarjev mesečno) zagotovo čedna vsota.
Pa se vrnimo na področje šolstva in izobraževanja. Pokrajina, ki se duši v dolgovih in obveznostih, bo letos za financiranje osnovnega, srednjega, višjega in visokega šolstva ter za standard dijakov in študentov, namenila 88 odstotkov več denarja kot lansko leto. Porabljeno bo skupaj nad 128 milijard novih dinarjev. Večji del sredstev Kosovo prejema iz skladov pomoči in solidarnosti jugoslovanske države.
Tisti, ki spremljajo položaj in razmere na Kosovu, opozarjajo, da se tamkajšnje šolstvo in izobraževalni sistem nenačrtno razvijata. Usposabljajo mnogo preveč kadrov za družbene znanosti, ki za zdaj na Kosovu nimajo obetov in prihodnosti. Manjša je skrb za tehnične in tehnološke poklice ter znanja. Znanje absolventov ustreznih fakultet je majhno, včasih dosega kvečjemu raven tehnikov in mojstrov v tovarnah. Zdi se, kot da univerza sploh ni usmerjena h gospodarstvu. Na takšno vrzel v izobraževalnem sistemu na Kosovu že dolgo opozarjajo, a sprememb ni nobenih. Na veliko število tistih na Kosovu, ki imajo univerzitetno diplomo, kaže tudi podatek o gibanju brezposelnosti. Med mladimi, ki ne dobe dela, jih ima 2 tisoč diplomo univerze v Prištini.
(Konec)
MARJAN DROBEŽ
Vlada še izsiljuje z vstopom v sosvete
Vrtci, šola in radiotelevizija na pogovorih z avstrijsko vlado
DUNAJ, CELOVEC — V sredo sta sprejela avstrijska ministra Loes-chnak (SPOE) in Neisser (OEVP) zastopnike koroških Slovencev na razgovor o vprašanjih dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem, dvojezične trgovske akademije, slovenskega sporeda koroškega radia in televizije ter o denarnih podporah za udejstvovanje koroških Slovencev.
Razgovor, ki sta ga sklicala omenjena ministra, pa se je razvil bolj v izpraševalno uro, saj sta ministra v bistvu le poslušala stališča in zahteve koroških Slovencev o teh vprašanjih.
Potem ko so predstavniki koroških Slovencev razjasnili svoja stališča, sta ministra začela tolmačiti svoja gledanja. Medtem ko sta na primer Marjan Sturm in Feliks Wieser za Zvezo slovenskih organizacij jasno zabeležila, da Slovenci potrebujejo in želijo javno dvojezično trgovsko akademijo, sta ministra govorila le o tem, da bi Zveza morda prispevala neka denarna sredstva za privatno trgovsko akademijo. Za otroške vrtce da menda hočejo dati 150.000 šilingov, pa čeprav je jasno, da so primanjkljaji dvojezičnih vrtcev dosti višji. Za slovenske oddaje na radiu in televiziji, sta osrednji organizaciji zahtevali celodnevni radijski spored ter vsaj enourno tedensko oddajo na televiziji, se obeta še edini pozitivni prvi korak, saj sta ministra nakazala možnost, da bi koroški Slovenci dobili dnevno v okviru deželnih poročil dve minuti oddajnega časa na radiu ter polurno tedensko oddajo na televiziji.
Glede na finančno podporo za dejavnost manjšine pa ni bilo doseženo prav nič. Ministra sta se poigravala s številkami do 10 milijonov šilingov letno, vendar nista omenila, da to ne bi bila nikakršna sprememba v primerjavi z dosedanjimi sredstvi, ki gredo posameznim slovenskim ustanovam iz sredstev javne roke, predvsem še Katoliškemu domu prosvete v Tinjah ter v malenkostnih vsotah npr. šolskemu priročniku »Mladi rod«,...
Vrh tega sta ministra tudi še poudarila, da bi bila omenjena »rešitev« tega paketa vprašanj vezana na vstop Slovencev v manjšinski sosvet. »Brez njega, pa še minimalnega izboljšanja ne bi bilo.« Taka zahteva s strani ministrov seveda pomeni preveliko izsiljevanje za koroške Slovence. Še povrhu, ko bi ministra hotela konstitucijo sosvetov še do maja tega leta. In prav zato je predsednik Zveze slovenskih organizacij, dipl. inž. Feliks Wieser, tudi nedvoumno zabeležil na razgovoru samem in tudi v stališču po tem: »Očitno bi vlada rada opravila vse hkrati: ustanovila sosvet, ponudila kako izboljšanje v detaljnih vprašanjih, v parlamentu pa istočasno izglasovala ločitveni model za južnokoroške šole. O vstopu v sosvet pa bi bilo mogoče razmišljati le tedaj, če bi tudi zvezna vlada jasno zavzela stališče o šolskem vprašanju, in to v tem smislu, da ne bi privolila v prenagljeno ločitev, temveč bi prepričala tudi deželne stranke, da ne sme priti do ločevanja, da se bo o šolstvu razpravljalo še v sosvetu.« To bi pomenilo,
da bi morale stranke umakniti svojo zahtevo iz parlamenta. - Če pa bodo to storile, bo jasno naslednji ponedeljek, ko bosta ministra poročala koalicijski vladi o sredinem pogovoru. Toda tudi za ta primer je predsednik ZSO napovedal, da se bo med slovensko narodno manjšino na Koroškem razvila obširna diskusija o tem, ali naj organizaciji privolita v sosvet ali ne, saj je sosvet pravni akt julijske zakonodaje iz leta 1977, ki jo koroški Slovenci v celoti odklanjajo kot kršitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. In prav ta člen še vedno ni izpolnjen, in tudi najbolj tolerantna uresničitev zahtev iz paketa, o katerem so se zastopniki Slovencev pogajali v sredo na Dunaju, še zdaleč ne bi pomenila, da je vlada, Avstrija, uresničila svoje dolžnosti do manjšine, ki jih ji nalaga državna pogodba, ustavni zakon republike Avstrije. Prav zato pa tudi ni mogoče razumeti, da nekateri slovenski funkcionarji zdaj proslavljajo dunajski razgovor kot »velik uspeh«. Predsednik NSKS Matevž Grilc in parlamentarec koroške enotne liste Smolle se namreč zares motita, če hočeta povzdigniti te bore pozitivne izjave ministrov »v sedma nebesa«. Koroški Slovenci namreč slej ko prej nimajo vzroka za evforijo, kajti še vedno velja, da si bodo morali svoje pravice izbojevati, ker jih očitno vlada sama ni pripravljena dati. Tudi 33 let po podpisu državne pogodbe ne. Pa če spomnimo ob koncu le na grozeči apartheid na koroških ljudskih šolah.
ANDREJ MOHAR
Po enoletnem družbenem varstvu
Zadruga Agraria na trdnih temeljih
KOPER — V obdobju iztekajočih se enoletnih ukrepov družbenega varstva v bivšem Droginem Tok Agraria (z letošnjim letom se je Tok preoblikoval v enovito organizacijo KZ Agraria Koper) so uspeli odpraviti poglavitne slabosti in zastavili dovolj trdne temelje, da lahko novoustanovljena zadruga začne z normalnim poslovanjem. Zato ni več razlogov, ki bi opravičevali podaljašnje ukrepov, so menili na petkovi seji zadružnega sveta in predlagali koprski občinski skupščini, da s 4. februarjem v zadrugi prenehajo ukrepi družbenega varstva.
Na lanski februarski seji skupščine so se delegati vseh treh zborov koprske občinske skupščine odločili za uvedbo ukrepov družbenega varstva v Tok Agraria zavoljo ponavljajočih se izgub, ki jih je Tok Agraria beležil v periodičnih in zaključnih obračunskih obdobjih in čedalje slabšega položaja kmetijstva. Začasno vodstvo je kaj hitro spoznalo, da so žarišča slabega poslovanja v sami organiziranosti Toka, v katerem je povrh vsega bila povsem na tleh tudi delovna disciplina. Precej časa so porabili za pripravo in izpeljavo novih organizacijskih prijemov, torej za notranjo reorganizacijo, s katero so natančno opredelili naloge in obveznosti tako posameznikov zaposlenih v Toku kot tudi kooperantov. V Toku so žrtvovali in ukinili tiste delovne enote (predvsem prodajne), ki so bile glavni vir izgub in se kljub poskusom, da bi jih postavili na trdne noge, niso pokazale za rentabilne. Organizacijske spremembe so tudi privedle do tega, da se je Tok odcepil od DO Droga in se preoblikoval v enovito organizacijo Kmetijska zadruga Koper.
Predsednik začasnega organa Mirko Kosmina meni, da so v enem letu v
bistvu odpravili le notranje slabosti, ki so hromile uspešno delovanje zadruge. Šele s tem so tudi postavljeni temelji za sanacijo in povečanje družbeno organizirane kmetijske pridelave v Slovenski Istri, kar pa je konec koncev tudi tisto bistvo, ki naj bi sploh opravičevalo obstoj kmetijske zadruge.
Na seji zadružnega sveta so izrekli vse zaupanje začasnemu vodstvu in ga tudi predlagali za prevzem vodstva kmetijske zadruge Agraria. Z ukinitvijo ukrepov družbenega varstva bo direktorsko mesto torej prevzel Mirko Kosmina, Radovan Rajčič bo vodil področje družbeno organizirane pridelave, Virgilij Griparič področje blagovnih tokov, Zvezdan Klaj področje razvoja in pospeševanja kmetijstva, Zmaga Uršič-Zonta pa bo vodila splošne zadeve. Za predsednika zadružnega sveta, ki šteje osem zadružnikov in sedem delavcev zadruge, so imenovali dolgoletnega kooperanta Avrelija Bo-nina. Doslej je pristopno izjavo za' članstvo v zadrugi podpisalo že 250 istrskih kmetov, računajo pa, da bodo letos uspeli skleniti še najmanj toliko enoletnih kooperantskih pogodb za povzem kmetijskih pridelkov.
Med dodatnimi obveznostmi oziroma cilji, ki si jih je zadalo začasno vodstvo, je bilo, da Tok Agraria ob zaključnem računu poslovno leto zaključi brez izgube. To jim je v celoti uspelo, kajti od ustvarjenega celotnega prihodka, ki je znašal 12,353 milijarde din, je bil delež porabljenih sredstev 10,78 milijarde, ustvarjen dohodek 1,573 milijarde, čisti dohodek pa milijardo din. Za sklade je ostalo 42 milijonov, pri čemer pa računajo, da bodo poslovni rezultati ob revalorizacijskih učinkih od obresti še ugodnejši.
IZTOK UMER
Obnova zaščitenih poslopij v Kopru
. KOPER — V Kopru se intenzivno pripravljajo, da bi ;Le to jesen pričeli s temeljito prenovo stavb št. 4 in 5 na Titovem trgu. Gre za dva spominsko zaščitena objekta, spomenika 1. kategorije, zato bo obnova zelo zahtevna, saj bo treba upoštevati vse zahteve, ki bodo izhajale iz konzervatorskega programa, ki ga pripravljajo pri medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. V prostore, kjer je še pred letom deloval del sodišča v Kopru, danes pa ima v pritličnih prostorih svoje pisarne še zdravstveni center, naj bi se po temeljili prenovi preselile družbeno-politične organizacije občine Koper in medobčinske DPO, ki imajo zdaj sedež na Ukmarjevem trgu.
Sredstva za prenovo stavb naj bi zbrali s prodajo Poslopja na Ukmarjevem trgu za potrebe UNZ in to, v okviru kulturne skupnosti, iz občinskega proračuna in drugih virov. Na novo bo treba urediti okrog 1000 kvadratnih metrov notranjosti obeh stavb, na novo bo treba hapeljati vse instalacije itn. Gradbena, obrtniška in drupa dela so bila v decembru lani ocenjena na 500 milijonov din, seveda pa bo prenova znatno dražja, saj je treba upoštevati, da gre za spomenik prve kategorije in da se pri prenovi vedno pojavi tudi precej nepredvide-nih del in stroškov. Ocenjujejo, da bi prenova obeh stavb trajala približno devet mesecev. V dveh nadstropen bi imele sedež DPO, v pritličju pa bodo prostore namenili galerijski dejavnosti.
Ker je obnova stavb na Titovem trgu zelo zahtevna |n bo del večjega projekta za celovito ureditev slikovi-t®9a središča mesta Koper, je občinski izvršni svet za °bnovo stavb na Titovem trgu imenoval tudi poseben Sradbeni odbor.
DUŠAN GRČA
V Lignanu konferenca FJK o turizmu
Tudi v bodoče bo deželna uprava podpirala turistično dejavnost
LIGNANO — 174 milijard lir je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine namenila turistični dejavnosti v zadnjem petletju. S tem denarjem so zgradili 17 novih hotelov ter jih obnovili 145, zgradili devet novih marin, posodobili 36 vlečnic, zgradili vrsto naprav športne in rekreacijske narave v krajih ob morju in v gorah.
Te podatke številnim udeležencem prve deželne konference o turizmu, ki se je pričela včeraj v Lignanu in se bo prav tam zaključila danes, nanizal deželni odbornik za turizem Carlo Vespasiano. Odbornik je tudi povedal, da nameravajo nadaljevati s tako politiko podpiranja turistične dejavnosti, ki nima primere v drugih italijanskih deželah. Povejmo, da prav zaradi izrednih finančnih podpor, ki jih v naši deželi dobijo gostinci, v sosednjem Venetu z zavistjo gledajo na našo deželo in si v nekaterih sosednjih občinah želijo odcepitev od Veneta in priključitev k Furlaniji-Julijski krajini.
Vespasiano je povedal, da je kar 68 odstotkov deželnega denarja šlo v podporo turističnim dejavnostim v obmorskih krajih. To je sicer tudi razumljivo, saj privabijo Ugnano, Gradež in drugi kraji ob morju vsako poletje velike množice turistov, domačih in tujih. Velik pomen imajo v tem kontekstu marine. Kar 27 jih je z 11 tisoč privezi. V teku je gradnja še nekaterih. Pridobili bodo 4 tisoč novih privezov. S tem v zvezi je
deželni odbornik še posebej poudaril nove marine na obali od Gradeža do Tržiča ter načrtovano ureditev Sesljanskega zaliva in še druge podobne pobude na Tržaškem.
Veliko poudarka je deželna uprava namenila reklamni akciji. Za to skrbi deželna ustanova za turistično promocijo, ki porabi v ta namen letno dve milijardi lir. Njeno poslovanje bodo razširili ter posodobili upoštevajoč najnovejše zahteve turističnih operaterjev. V bodoče pa bo dežela dala več poudarka marketingu ter še posebej zaščiti okolja. Izkoristili bodo tudi geografski položaj dežele, ki je danes še bolj privlačna zaradi avtoceste Alpe-Adria, ki jo povezuje s srednjo Evropo.
Na deželni turistični koferenci so prisotni zastopniki samostojnih turističnih ustanov, ki so včeraj po odbornikovem poročilu tudi govorili vsak za svoje področje. Prišli pa so tudi ministrica za turizem Socialistične republike Slovenije Bogomila Mitič ter nekateri jugoslovanski turistični operaterji. Videli smo zastopnike pokrajinskih uprav, gostince, župane ter številne odbornike (med temi nabrežinskega župana Brezigarja in odbornika za turizem iste občine Tuto).
Konferenca se bo nadaljevala in zaključila danes. Govorila bosta tudi minister za turizem Carraro in predsednik deželne vlade Biasutti.
MARKO WALTRITSCH
Jutri zvečer nastop koprske Lože - La Loggia
KOPER — Po letu dni od ustanovitve trajne delovne skupnosti gledališča Loža - La Loggia se bodo njeni člani prvič predstavili tudi na odru. V nedeljo zvečer bodo pred domačim občinstvom - v prenovljenem koprskem gledališču - uprizorili Racinov Britanic, delo, ki so ga so slovenski gledališčniki prvič zaigrali pred več kot tridesetimi leti v ljubljanski Drami.
Predstava naj bi bila nekakšna aktualizacija propada rimskega cesarstva, do katerega so pripeljali perverzni osebni interesi Nerona, Agri-pine, Bura, Narcisa..., avtorji pa se sprašujejo o razmerjih med energijo in nemočjo, med političnim in moralnim, skratka o vseh jalovih perspektivah Neronovega dvora.
Člani TDS Loža - La Loggia so projekt pripravljali razmeroma dolgo, cele štiri mesece. Priprave so se zavlekle iz več razlogov, po besedah Branka Kraljeviča so največ težav imeli s kupčkanjem denarja za ta projekt, saj so dotacije republiške in koprske kulturne skupnosti prišle z zamudo, z njimi pa tudi niso uspeli pokriti vseh stroškov.
IZTOK UMER
je Odselil se je nekega sobotnega popoldneva; Anne ga sv0-osPr®mda s solzami, potem pa je ves dan preždela v kin'1 Toda že naslednjega dne je s prijateljico odšla v dol° m ,FaYe se je zdelo, da je še upanje zanjo. Anne že odr?° n* omenila svoje nosečnosti, o otroku, ki se mu je hči ^°yedala, pa sploh ni govorila in Faye je molila, da bi sčasoma pozabila, če se je to sploh dalo.
Zako i 1 FaTe sama 9a je poskušala pozabiti, zato se je Prad a 3 v.de*01 ki ga je prekinila samo. za podelitev na-Sants	akademije, ki je bila tega leta v avditoriju v
sPremr r11'0'' Pregovorila je Lionela in dvojčici, da so jo doma ^ne se ji je zdela premlada, zato so jo pustili Pid na tefe11'^0 ^0t navacin0; podelitev ni marala videti
čer r>wnni mislila, da bo dobila nagrado, zato je ves ve-bedast .m k° se je oblačila, prepričevala Warda, da je Vsekakn Ce Se razburja, da ji nagrada nič več ne pomeni ... še igral 1 neJt°kk° kot takrat, ko je bila še mlada ... ko je tem ko p': '	■ P.rvič- »Navsezadnje,« ga je pogledala, med-
že dve « 1 Potrjeval niz biserov okrog vratu, »sem dobila
»Kar hvali se,« jo je podražil, da je zardela.
»Nisem mislila tega.« Videti je bila očarljiva v črni žametni obleki, ki je poudarila še vedno čvrste prsi; Wardo-va roka je smuknila v izrez, da ga je morala napoditi. Nocoj je hotela biti popolna. Zavedala se je, da bodo vsi prisotni mladi in lepi, njej pa je bilo že sedeminštirideset let sedeminštirideset ... le kako so lahko tako hitro minila? Zdelo se ji je, da jih je šele lani imela dvaindvajset ... in petindvajset ... ko je bila noro zaljubljena v Warda Tha-yerja ... in sta vsak večer plesala v Mocambu ... Zasanjano se je zazrla v Warda, z mislimi še vedno v daljni preteklosti, on pa jo je nežno poljubil na vrat.
»Nocoj si prekrasna, ljubezen moja. Mislim, da boš zmagala.«
»Ne govori tega!« Sama še pomisliti ni hotela na to. Toda odkar sta se vrnila s potovanja, je bilo njuno razmerje čudovito. Obkrožal ga je pridih romantičnosti, ki je včasih izključeval vse ostale, vendar je to ni motilo. Kljub otrokom, ki sta jih oba tako močno ljubila, je bila rada sama z njim. Včasih sta pač potrebovala samo drug drugega. Ko so zvečer odhajali zdoma v spremstvu dvojčic, oblečenih v dolgi obleki z bisernimi ogrlicami, ki sta si ju sposodili od Faye, je Faye zagledala Anne, ki je stala v svoji sobi. Stopila je k njej, da bi jo poljubila za lahko noč. Zazdela se ji je kot izgubljen osamljen otrok in nenadoma ji je postalo žal, da ne gre z njimi, toda kaj, ko je bila še tako mlada, komaj petnajst let ... in navsezadnje je le ponedeljek, je omenila Wardu. Naslednje jutro jo čaka šola. Vseeno si je poočitala, da je ne jemlje s seboj. »Lahko noč, ljubica.« Živčno je poljubila Annino lice, njena najmlajša pa je dvignila k njej svoj pogled, ki kot da je začudeno spraševal, kdo je. Faye
je ves čas upala, da bosta po skupaj prestanem porodu postali prijateljici, vendar se to ni zgodilo. Anne jo je skrivaj dolžila, da jo je prisilila, naj se odpove otroku, in kakor hitro se je vrnila iz bolnišnice, so se vrata spet zaprla. Ni se ji bilo mogoče približati. Razen Lionelu, seveda. Lionel je bil zanjo oče in mati.
»Vso srečo, mami,« je brezskrbno zaklicala, ko so odšli, nato pa si je poiskala nekaj za pod zob.
Spotoma so pobrali še Lionela v njegovem stanovanju. Oblečen je bil v star Wardov smoking in je bil zelo čeden na pogled. Vso pot je čebljal z dvojčicama na zadnjem sedežu Fayinega jaguarja, medtem ko se je Ward ves čas pritoževal, da avto ne vleče in se spraševal, kaj neki Faye počne z njim. Bil je eden tistih živčnih večerov, ko se vsi pretvarjajo, da ne mislijo na tisto, na kar v resnici mislijo. Prišli so vsi: Richard Burton in Liz, ona z velikanskim, kot pest velikim diamantom, oba kandidata za vlogi v Virginiji Woolf, sestri Redgrave, tudi nominirani ... Audrey Hepburn, Leslie Caron, Mei Ferrer. Faye je bila kandidatka za nagrado za režijo skupaj z Antoinom Lebouchom, Nikom Nicholsonom in še nekaterimi drugimi.
Anouk Aimée, Ida Kaminska, sestri Redgrave in Liz Taylor so se potegovale za naslov najboljše igralke, Scofi-eld, Arkin, Burton, Caine in McQueen pa za najboljšega igralca. Bob Hope je zabaval občinstvo kot vodja ceremoniala in kar nepričakovano so zasličali Fayino ime ... spet je dobila oskarja za najboljšo režijo.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Še z javne razprave o sinhrotronu
Dežela je za dogovarjanje Slovenci pa hočemo dejanj
Včeraj zaslišali dva domačina
Dogodki v Lonjerju pred preiskovalnim sodnikom
»Odbornika Carbone in Rinaldi sta zadolžena, da v kratkem skličeta na Deželi sestanek s predstavniki prizadetih občin, Kraške gorske skupnosti in s predstavniki zainteresiranih organizacij, da se konkretno pogovorijo o vprašanjih sinhrotrona. Sam pa se obvezujem, da v kratkem načnem z deželnimi poslanci in političnimi silami vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Na razpolago pa smo tudi za razgovor o specifičnih vprašanjih. Možno je, da nadoknadimo neizpolnjene obveze iz preteklosti in začnemo zelo resen pogovor o potrebah slovenske narodnostne skupnosti.« Tako je v četrtek zvečer v dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti končal srečanje s predstavniki krajevnega prebivalstva in njegovih organizacij, ki se ga je udeležilo veliko število krajanov, predstavnikov slovenskih organizacij, ob predsedniku deželnega odbora pa so bili prisotni še odbornika Gianfranco Carbone in Dario Rinaldi ter zastopniki Centra za raziskave ter družbe za sinhrotron.
V odgovoru zastopnikov deželne uprave je bilo čutiti razpoložljivost za dialog in za konkretno razčlenjevanje potreb in zahtev prebivalstva. Kot že v uvodu, je predsednik Biasutti tudi ob koncu potrdil obvezo, da z deželnimi poslanci razčleni vprašanje zaščitnega zakona za našo narodnostno skupnost. »Važno je - je dejal da se potrdi načelo zaščite Slovencev v vsej deželi, nato pa se v političnem soočanju postopno uresniči tisto, kar je uresničljivo. Vztrajanje pri maksimalnih zahtevah pa lahko razoroži tudi tiste, ki so pokazali dobro voljo.« V nadaljevanju je Biasutti razčlenil razne možnosti poseganja Dežele za reševanje specifičnih problemov, ki so povezani z gradnjo sinhrotrona. Za sklicanje prvega sestanka pa sta zadolžena odbornika Carbone in Rinaldi.
Nov duh torej v odnosu med Deželo in krajevnim prebivalstvom? V besedah in tonih nedvomno da, vprašanje je seveda, koliko obljub in obvez bo uresničenih. In na to so v svojih prispevkih k razpravi opozorili slovenski razpravljalci. Poudarili so na primer (Davorin Grgič), da še niso dobili odgovora na predloge, ki so jih dali Centru za zanstvene raziskave in ki so bili dogovorjeni že leta 1982. Od tega pa doslej ni bilo še nič uresničenega, nasprotno, Občina Trst sedaj toži prebi-
valce Padrič zaradi stvari, ki so spravljene v bivšem taborišču.
Predsednik Slovenske kulturno-gos-podarske zveze Klavdij Palčič je kot prvi razpravljalec najprej poudaril, da Slovenci nismo prot znanstvenemu napredku, vsi skupaj pa si ne smemo ustvarjati iluzije, da bo lahko sinhrotron rešil vse probleme Trsta. Za Slovence je bistveno, da smo enakovredni sogovorniki, ko gre za vprašanja teritorija. Naveličani smo žrtev, saj smo se morali vedno žrtvovati, posebno ko je šlo za razlaščanje naše zemlje. Potrebno je torej razumeti, kaj Slovencem pomeni zemlja, saj ne gre za zgolj materialno dobrino, ampak za sestavni element naše narodne zavesti. Odločno se je treba upreti asimilaciji.
Palčič je nato omenil stališča organizacij, ki se borijo za varstvo okolja, saj so izrekle marsikateri utemeljen dvom glede lokacije sinhrotrona. Skratka, za slovensko narodno skupnost je vitalnega pomena, kje bo stal sinhrotron.
Miloš Budin je svoj poseg osredotočil na dva problema. Slovenci nimamo zaščitnega zakona, veliko je tudi silnic, ki razkrajajo našo skupnost. Kohezijsko moč moramo iskati v sebi in prav zemlja je bistveni združevalni element. Izgradnja tako pomembnega objekta, kot je sinhrotron, bo prav gotovo vplivala na življenje dela naše skupnosti. Kako naj se obranimo pred tem brez stvarnih opornih stebrov?
Budin je nato opozoril na številne strumentalizacije in na težnjo, da se problem sinhrotrona izkoristi za novo kontrapozicijo med Slovenci in Italijani. Resničen problem je drugje,. Skratka, gre za to, kako ustvarjati napredek, ne da bi bil pri tem del prebivalstva oškodovan. Nesprejemljivo je namreč, da moramo Slovenci biti žrtve na oltarju splošnega blagra.
Tržaški podžupan Augusto Seghene je spregovoril s težavo, saj so se ljudje hudovali, ker je napovedal, da bo takoj po posegu odšel. Kljub protestom je spregovoril, branil zadržanje občinske uprave in hkrati izjavil, da razume probleme in da bi bilo potrebno rešiti nekatera odprta vprašanja.
Dolinski župan Edvin Švab je opozoril na številne neizpolnjene obljube, omenil je vprašanje toponomastike in številne sklepe dolinskega občinskega sveta, da se rešijo vprašanja napisov in da se krajem in vasem vrnejo izvirna imena. Nenazadnje je poudaril voljo, da se izpostavi problem sožitja. Omenil je tudi nemajhen problem varstva narave.
Razprava se je iz načelnih ugotovitev v drugem delu prevesila h konkretnejšim problemom. Predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc je poudarila, da se Občina Trst vede do tega področja nadvse mačehovsko. Tržaški občinski odbor je prevečkrat gluh za zahteve prebivalstva, včasih pride do pravih absurdov in nerazumljivih protislovij. Je morda to duh sodelovanja?
Odločen ne lokaciji sinhrotrona pri Bazovici je prišel iz ust domačina Alojza Križmančiča. Predsednik Pokrajinskega združenja rejcev Miroslav Križmančič pa je s številnimi podatki dokazoval, da bo namestitev sinhrotrona na področju T8 močno oškodovala živinorejo, ki je še danes med najpomembnejšimi gospodarskimi panogami v Bazovici. Z njo se ukvarja 200 in več kmetov, če ne upoštevamo še polkmete. Prav omenjeno področje nudi najboljše pašnike in daje krmo za več kot 200 glav živine. Bo sinhrotron pomenil konec živinoreje? Zelo trd je bil poseg Lucijana Malalana, ki je vzbudil tudi ostro reakcijo predsednika Biasuttija.
Bolj na splošno je vprašanje neizpolnjevanja obljub zastavil Aleš Lokar, ki je opozoril, da je treba upoštevati želje manjšine, predvsem pa, kar je bistveno, zaščititi manjšino pred asimilacijo. Šele tedaj bo razgovor med večino in manjšino lažji. Kot primer pa je navedel dejstvo, da si je moralo prebivalstvo samo postaviti dvojezične napise na Vzhodnem Krasu, kar ni dobro spričevalo za pravno državo, kakršna je Italija.
In če bo sinhrotron zgrajen, ali ne bo katedrala v puščavi kot že tovarna GMT in naftovod? To vprašanje sta zastavila Vojko Kocjančič in Edi Bu-kavec, ki sta poudarila, da so ljudje zavzeli negativno stališče, ker doslej ni bilo jasnega jamstva, da bo možen alternativni razvoj področja. Rado An-dolšek pa je poudaril, da je doslej Center za znanstvene in tehnološke raziskave zaupal dela samo podjetjem, ki imajo svoje sedeže zunaj tržaške pokrajine in sploh ni upošteval domačih, čeprav so sposobna nuditi veliko.
Končno je v imenu Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Sandro Marvin poudaril, da je sinhrotron tehnično uresničljiv tudi na področju ARI. Uresničljivost je odbornik Rinaldi v bistvu priznal, dodal pa je, da območje ARI ne omogoča morebitnega širjenja svetlobnega pospeševalnika, medtem ko ta možnost obstaja na območju T8 pri Bazovici.
Preiskovalni sodnik Filippo Gulotta je začel preučevati odgovornosti za dogodke, ki so se pripetili pred petimi leti med volilnim shodom MSI v Lonjerju. Včeraj dopoldne je zaslišal domačina Milko Kjuder in Pavla Kranjca, saj je želel dobiti potrdilo izjav, ki sta jih domačina takrat dala policiji. Gre za dogodke, do katerih je prišlo junija 1983 in v katere so vpleteni ne-ofašisti, ki so vaščane napadli, pa tudi nekateri domačini, ki so bili v tem napadu ranjeni.
Ura sprejema pri preiskovalnemu sodniku, je bila določena za 10.30. Pred tem sta se Milka Kjuder in Pavel Kranjec pogovorila z odvetnikom Ul-cigraijem, ki bo na procesu zastopal prizadete Lonjerce.
Prvega je sodnik sprejel Pavla Kranjca, ki je obnovil potek dogodkov in potrdil takratne izjave policiji. Kranjec je bil med napadom ranjen v glavo z železno palico. Sprejeli so ga v bolnišnico, kjer so mu rano zašili. Povedal je, da je slišal, kako so misovci pred napadom zaklicali »Camerati all'assalto!« in da se je potem začel napad.
Milka Kjuder je že ob vstopu v pisarno zaprosila za prevajalca. Odgovorili so ji, da ga nimajo in jo vprašali, če ga je morebiti pripeljala s seboj.
Po približno 20-minutnem čakanju so ji sporočili, da je razpoložljiva sodna prevajalka in začel se je pogovor, ki je trajal približno tričetrt in ki ga je prevajala Laura Bonetti-Koren. Sodniku je Kjudrova ponovila vse, kar je že zabeleženo v prvem policijskem zapisniku. Opisala je brutalni napad neofa-šistov in povedala, da je bila dva dni v
bolnišnici, da je imela tudi kasneje močne bolečine v prsih in da bo zaradi udarcev nosila posledice za vse življenje.
Razgovor oziroma zasliševanje je bilo s tem končano. Sodnik bo verjetno zaslišal še druge prizadete; kdaj pa bo prišlo do razprave, še ni znano. Naj še dodamo, da je bil včeraj poklican na sodišče tudi mlad neofašist, ki pa se ni predstavil.
Bralce naj spomnimo, da se je vse zgodilo 18. junija 1983, v polni volilni kampanji, ko so misovci napovedali svoje shode v Dolini, Bazovici in Lonjerju. V Lonjer so pridivjali s furgo-nom, ki se ni ustavil na kraju, kjer naj bi bil njihov leteči volilni shod, temveč pred društveno gostilno, kjer so bili zbrani domačini. Ob klicih »Camerati all'assalto!« in plazu psovk so se spravili nadnje s palicami in drugimi železnimi predmeti. Pri tem so ranili KjudroYO, Kranjca, pa še Enza Fo-rausa in Stojana Sancina.
Napad na Lonjer je imel takrat velik odmev v vsej slovenski in demokratični javnosti, ki je odločno obsodila dejanje neofašistov, pa tudi zadržanje policistov, ki so prišli v vas, ko je bil napad že v teku. Vse te dogodke sta Milka Kjuder in Pavel Kranjec včeraj ponovno dožiljala, medtem ko sta čakala na začetek zasliševanja. Z njima je bilo še nekaj svojcev in naših ljudi. »Hvala, da ste naju podprli. Upava, da bomo vsi deležni še večje podpore in solidarnosti, ko bo prišlo do procesa. Kaj takega, kar smo doživeli v Lonjerju, se ne sme več ponoviti,« sta nam dejala. (N.L.)
Tako so pred petimi leti ranjeno Milko Kjuder odpeljali v bolnišnico
KPI kritična do reševanja problema uničevanja odpadkov
Zakon v korist delodajalcem namesto mladim iskalcem dela
Pokrajinsko tajništvo KPI je v zvezi s "spodrsljajem" pokrajinske uprave glede namestitve nove mešane naprave za uničevanje odpadkov izdalo tiskovno sporočilo. V njem obnavlja problematiko, ki postaja za Trst že kar emblematična in ki odraža nesposobnost tako občinskih kot pokrajinskih upraviteljev. Po zadnji seji pokrajinskega sveta (o kateri smo poročali pretekle dni) prihaja KPI do nekaterih zaključkov, ki bi jih bilo po njenem mnenju treba vzeti resno v pretres.
V tiskovnem sporočilu tako beremo, da ostaja kljub vsem ukrepom in predlogom še vedno odprto vprašanje lokacije novega upepeljevalnika. »Predlagano je bilo tudi bivše naftno skladišče Esso,« pravijo komunisti, »čeprav je za to področje predvidena sanacija, ki bo omogočila namestitev novih industrijskih objektov. Pokrajinska uprava je sicer predlagala alternativno rešitev tudi glede oblike uničevanja odpadkov, ni pa predstavila konkretnih tehničnih načrtov, se pravi, da je svoje delo opravila le na pol.« Poleg tega je pristojni občinski odbornik izrekel nekaj dvomov na račun predloga Pokrajine o reciklaži in vztraja pri "tradicionalnem" upepeljevanju odpadkov. Iz sporočila KPI dalje povzemamo, da odbornik s takim zadržanjem izvaja pritisk na pokrajinske upravitelje in omejuje potek del. KPI zato predlaga, da pristojni organi ponovno preverijo predloge, ki so jih komunisti dali že pred letom dni, in sicer zaprtje upepeljevalnika na Panta-lejmunu in smotrno uničevanje odpadkov s predhodnim sortiranjem najnevarnejših snovi. Takrat so predlagali tudi ustrezno reciklažo, zlasti pa temeljito nadzorstvo nad odlagališči in integracijo smetarskih služb tržaške in okoliških občin. Teh predlogov pa nihče ni vzel v pretres.
»Položaj postaja nevzdržen,« beremo v sporočilu, »delež krivde pa nosi tudi deželna vlada, ki je sestavila okviren načrt o uničevanju odpadkov, vendar
sta ga tržaška in videmska pokrajinska uprava zavrnili.« Zato KPI zahteva, da čimprej pride do dogovora med občinami in Pokrajino, s katerim bi bilo mogoče premostiti nastale težave, za to pa je potrebna umestitev pokrajinske strokovne komisije.
V tem smislu je občinska svetovalska skupina KPI naslovila na župana Staffierija interpelacijo. Med drugim zahteva tudi jasne odgovore v zvezi z vsiljevanjem (neuradnega) načrta Občine, ki je "popestril" ponedeljkovo sejo pokrajinskega sveta.
Štiri leta so minila, odkar je parlament odobril zakon o pogodbah za poklicno usposabljanje mladih ob delu. Predstavniki tržaške Zveze komunistične mladine Italije so na to temo priredili srečanje, da bi skušali ugotoviti položaj, do katerega je privedla uporaba tega zakona.
Zakon za usposabljanje mladih ob delu, ki ga zadnje čase reklamizirajo vsa javna občila, predvideva predvsem denarne podpore, ki jih dobijo delodajalci, če zaposlijo mlade od 15. do 29. leta starosti. Delovno pogodbo
lahko mladi delavec podpiše v najboljšem primeru za 24 mesecev.
Predvsem naj bi na delodajalca vplivala možnost, da si lahko prosto izbere delavca in ga zaposli. Pogodba, ki jo pri tem delavec podpiše, je za določen čas, kar pomeni, da ga po nekajmesečni zaposlitvi delodajalec lahko odslovi. Poleg tega zakon zniža tudi stroške za delavca, saj plača socialne dajatve, ki jih mora delodajalec sicer odšteti državi, skoraj v celoti Dežela. Dežela Furlanija-Julijska krajina odšteje za vsakega mladega delavca, ki je zaposlen s pogodbo za poklicno usposabljanje mladih, približno 480 tisoč lir. Ne smemo pa pozabiti, da tako zaposlene mladine zakon ne prišteva med zaposlene delavce, kar pomeni, da se v velikih obrtniških delavnicah in v malih industrijskih obratih mladina ne more posluževati določil statuta delavcev pri uveljavljanju svojih pravic. S tem zakonom je torej okrnjeno predvsem sindikalno gibanje, ki ne more ustanoviti svojih temeljnih organizacij, za kar bi bilo potrebno, da ima delodajalec zaposlenih vsaj 15 delavcev, ki niso podpisniki pogodbe za poklicno usposabljanje mladih.
Zakon tudi predvideva, da lahko podpisnika pogodbo za poklicno usposabljanje ob delu v teku delovnega razmerja soglasno zamenjata z delovno pogodbo za nedoločen čas. Dokler ne zapade datum začasne pogodbe, pa je delodajalec kljub temu deležen vseh predvidenih olajšav. Zakon je v začetku dodeljeval tudi naknadno vsoto - 4 milijone lir - delodajalcu, ki je za stalno zaposlil mladega. Tako se je dogajalo, da je nepošteni obrtnik za stalno zaposlil mladega delavca , in ga nato po enem mesecu vrgel iz službe in tako dvakrat zaslužil na račun mladega delavca. Določilo o tej vsoti so pod pritiskom sindikatov v naši deželi pred kratkim ukinili.
V razpravi, ki jo je priredila ZKMI, je zlorabo zakona najprej obsodil Ma-
uro Biscaldi, zastopnik Lige za delo v severni Italiji. Dejal je, da je ta zakon tipičen izraz mišljenja, ki pojmuje delavca le kot strošek za delodajalca, ne ušpošteva pa vrednosti njegovega dela. »Poleg tega so delodajalci izsiljevali mlade,« je nadaljeval Biscaldi. »Večkrat so jim celo zabičali, da se morajo držati daleč od sindikalnih organizacij. Ne smejo pa se sploh udeleževati stavk, če hočejo, da jim potrdijo njihovo začasno pogodbo!« Mlade delavce izbirajo delodajalci sami in tako se spet dogaja, da izberejo raje moškega kot žensko, je še dodal mladi sin-dakalist. »Da bi omejili zlorabo tega zakona, bi bilo potrebno delodajalcem prepovedati zaposlovanje mladih delavcev za eno in isto delovno mesto, ko je enkrat zapadla dolovna pogodba. Delodajalcu pa bi naj Dežela dodelila denarne olajšave šele tedaj, ko bi stalno zaposlil mladega delavca,« je zaključil Mauro Biscaldi.
Tudi predstavnica ACLI Leda Zoc-chi je poudarila, da je v zakon treba vnesti popravke, ki bi bili predvsem v prid mladim in ki bi onemogočili njihovo izkoriščanje. Na srečanju je prevzel besedo tudi predstavnik CGIL Bruno Mercuri, ki je dodal, da se število brezposelnih kljub temu zakonu ni bistveno zmanjšalo. Delodajalec je s pogodbo za poklicno usposabljanje ob delu zaposlil tiste mlade, ki so pred tem pri njem delali na črno. Deželni tajnik združenja obrtnikov CNA Roberto Cosolini pa je obsodil sindikata CISL in UIL, ki sta se udeležila samo dveh srečanj, ko je bil o tem zakonn govor na~deželni ravni. Tudi sam je izrazil mnenje, da je zakon treba spremeniti.
Iz vsega, kar smo slišali, lahko razberemo,-da bi bilo bolje, ko zakon ne bi predvideval olajšav v taki višini, ampak da bi se raje osredotočil na spremembo pogodbe za poklicno usposabljanje ob delu v delovno pogodbo za nedoločen čas.
ZVONKO PETJE
Izvirno Gambassinijevo pojmovanje kulture miru
Deželni zakon o pobudah za kulturo miru te dni moti mirno spanje načelnika deželne svetovalske skupine LpT Gambassinija. Iz zakonskega besedila je namreč izluščil srž in sicer, da je zakon vse prej kot koristen, saj spodbuja sovraštvo, je dvorezen in izzivalen ter omogoča najrazličnejše interpretacije.
Od kod ta globokoumna ugotovitev? Odvetnik Bogdan Berdon, ki je hkrati tudi odgovorni urednik Radia Opčine, je na podlagi zakona št. 15 zaprosil Deželo za finančno podporo, pri tem pa se je oslanjal na oddajo Drugi Trst, v kateri se vrstijo komentarji in ugotovitve Berdona, Sama Pahorja in Paola Paro-vela o polpretekli zgodovini Trsta. »Morali pa bi se prepričati, kakšna je ta kultura miru,« pravi Gambassini v svoji interpelaciji deželnemu odboru, »saj so dialogi nabiti z ostrimi napadi na italijanstvo, naperjeni so proti tako imenovanim italijanskim nacionalistom in proti ustanovam ter posameznikom, ki jim je italijanstvo pri srcu. Predvsem pa žalijo spomin škola Santina in nekdanjega župana Bartolija,« nadaljuje Gambassini, »ter opravičujejo in minimizirajo pojav fojb. Voditelji oddaje nadalje vsiljujejo svojevrstne verzije o zločinih, ki naj bi jih zakrivili fašizem in italijanska vojska v Jugoslaviji.« O kulturi miru torej niti besedice, vsaj tako se Gambassiniju dozdeva.
Da pa le ne bi bilo vse tako protislovensko in nedemokratično, je ogorčeni listar v interpelacijo vključil še eno cvetko: Dežela naj odkloni tudi podporo Deželnemu inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK. Njegov greh je namreč v tem, da svoje raziskovanje omejuje na obdobje september 43 - april 45 in sploh ne omenja deportacij in zločinov, ki so jih zakrivili Jugoslovani. To pa naj bi bil dokaz ozkosti Inštituta in njegove nestrpnosti do določenih tržaških krogov, zlasti pa izkrivljanja resnice. Na osnovi teh bolestnih ugotovitev Gambassini zahteva ukinitev finančnih podpor obema prosilcema. Zanimivo bi bilo vedeti, kako Gambassini pojmuje kulturo miru. Sicer pa to niti ni tako važno.
Aktiv slovenskih socialistov
V ospredju priprave na deželno skupščino
Preteklo sredo se je v Trstu sestal aktiv slovenskih socialistov iz tržaške pokrajine. Na dnevnem redu je bila ocena političnega položaja v stranki po pokrajinskem kongresu, ki je sicer potrdil vključitev zadovoljivega števila Slovencev v širše pokrajinsko vodstvo in v razsodišče, vendar pri sestavi ožjega 11-članskega vodstva v izvršnem odboru ni upošteval nobenega Slovenca. Na aktivu so bile iz-nešene na ta račun ostre kritike ob zahtevi, da novoizvoljena slovenska komisija sproži učinkovito akcijo pri vodstvu stranke za vključitev slovenskega zastopnika v izvršnem odboru.
V nadaljnji razpravi je aktiv obravnaval vrsto pomembnih vprašanj v zvezi s pripravami na prvo deželno skupščino slovenskih socialistov, ki bo v nedeljo, 28. februarja, v Kulturnem domu v Gorici. Ob ugotovitvi, da naj večje slabosti izhajajo iz pomanjkanja najpreprostejših organizacijskih struktur in operativne učinkovitosti, je prišla do izraza želja in potreba, da se slovenski socialisti na svoji prvi deželni skupščini primerno organizirajo kot živa komponenta sloven-
ske narodnostne skupnosti v Italiji in kot subjekt ob jasno in realistično izdelanem političnem programu.
V zvezi z dogodki in političnimi vprašanji, ki jih je profesor Samo Pahor sprožil s svojim nastopom, je aktiv potrdil stališča in izraze solidarnosti, ki so bili že iznešeni v skupnem dokumentu slovenske enotne delegacije. Aktiv je tudi ponovno opozoril vodstvo stranke, naj intervenira pri socialističnih zastopnikih v rimskem parlamentu za nujne ukrepe v prid zakonitih pravic in zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in naj se zavzame za konkretno akcijo proti nacionalističnemu zavajanju italijanskega javnega mnenja, kar je prišlo jasno do izraza tudi ob tej priliki. Svojo razpravo je aktiv zaključil z ugotovitvijo, da je predvsem naša šolska mladina s svojimi nastopi tako dan po aretaciji profesorja Sama Pahorja kot na dan njegovega procesa in izpustitve iz zapora izkazala izjemno zavzetost v boju za pravice slovenskega človeka in dala velik zgled demokratičnega čuta in življenjskosti. Njej gre posebna zahvala.
V našem uredništvu in na njegovem zasebnem naslovu
Še vrsta izrazov solidarnosti pa tudi nestrpnosti do Pahorja
V	naše uredništvo in na dom prof. Sama Pahorja še vedno prihajajo izrazi solidarnosti in podpore njegovemu boju, žal pa je med pošto in telefonskimi klici na njegov dom tudi veliko sovražnih izzivov. Nadaljuje se tudi zbiralna akcija za povračilo sodnih in drugih stroškov, s katero vas seznanjamo posebej.
Za deželno tajništvo Slovenske skupnosti je obsodba prof. Sama Pahorja udarec vsej manjšini in njenim prizadevanjem za enakopravnost slovenščine. Temljno vprašanje vse afere . je namreč prepoved slovenščine v poštnem prometu, in sicer na podlagi okrožnic in notranjih pravilnikov, ki nikakor ne morejo razveljavljati mednarodnih obveznosti in ustavnih dolžnosti, ki jih ima italijanska država do slovenske manjšine. Slovenska skupnost bo preko prijateljskih parlamentarcev iz strank narodnih manjšin ponovno opozorila pristojne oblasti na to kričeče protislovje. SSk je prof. Samu Pahorju ponovno izrazila solidarnost, vsi ki so bili prisotni na zadnji seji deželnega tajništva, pa so tudi prispevali v sklad za uveljavljanje slovenščine in za kritje stroškov v zvezi s procesom.
V	solidarnostnem sporočilu Proletarske demokracije beremo, da sta aretacija in proces slovenskega šolnika dokaz nespoštovanja najosnovnejših pravic manjšine. »Nepojmljivo je,
Zanimiva izmenjava mnenj na pobudo Cluba Rosselli
Cobasi in sindikat drug o drugem
Cobasi in ' tradicionalni" sindikat za isto mizo, vendar ne v iskanju dialoga, temveč v zasledovanju vzrokov, ki so privedli do pojava enkrat zloglasnih, drugič junaških, tretjič nadležnih alternativnih sindikalnih skupin. Coba-sov namreč. Kakšno mnenje imajo eni o drugih, smo slišali sinoči na okrogli mizi, ki jo je priredil Club Rosselli, vodil pa jo je deželni odbornik Carbone. Kazalo je, da bo zadeva zanimiva, morda prav majčkeno žgečkljiva, v resnici pa je postalo soočanje čisto resna stvar, brez pretiranih napetosti in uspavajoče premočrtnosti. Resda so besede predstavnikov cobasov in sindikalistov CGIL, CISL in UIL tu pa tam izzvale negodovanje in celo zaprepašče-host med številno publiko, šušljanje pa se je prav tako ^nialu poleglo.
Zakaj se je ustvarilo gibanje cobasov? Na to vprašanje
odgovarjali sindikalisti CGIL, CISL, UIL in cobasi pa ludi predstavniki delavcev prevoznega sektorja, v glav-hem železničarjev in strojevodij. Na dan so prišle neprijetne resnice, da je uradni sindikat predolgo zanemarjal dejanske potrebe teh delavcev, ki delajo v izredno težkih Pogojih, imajo nizke plače, niso deležni človeškega dopusta, ne koristijo zapovedanih in siceršnjih praznikov, so osamljeni, družine se jim odtujujejo. Po drugi strani se je sindikat malce okorno branil, češ da ni mogoče slediti prav vsem problemom, da sindikat gleda bolj na splošne interese vseh delavcev, da so posamezni delavski sektorji kot mozaik, razdeljeni na stotine fragmentov, vsak od teh Pa ima specifične težave. In vendar. Če so se cobasi le organizirali, povedati je treba, da so to delavci, ki so od nekdaj sindikalno angažirani, je znak, da uradni sindikat ne zmore ravno vsega. Nezadovoljstvo se je kopičilo leta ln leta, nezadovoljno pa je tudi prebivalstvo, ki nima več
zaupanja v ustanove, politike in upravitelje. Nekje je pač moralo nezadovoljstvo udariti na dan. Cobase (sami pravijo, da so jim to ime naprtili novinarji in mediji nasploh) je javno mnenje najprej hudo obsojalo, postopoma pa jim je začelo pripisovati prav zavidljiv prestiž. Razumljivo, saj deset cobasov prevoznega sektorja lahko odreže državo od ostalega sveta, medtem ko več tisoč delavcev proizvodnega sektorja kvečjem lahko povzroči nekajurni kaos v mestnem prometu.
Kaže torej, da bo treba res ustvariti nov sindikat. Toda kakšen? In še, zakaj so se cobasi pojavili le v določenih sektorjih, pravzaprav samo v najbolj strateških (prevozni in zdravstveni sektor ter javne službe)? Koliko cobasov brani delovna mesta v Aquili ali v železarni, kjer se delavci ne borijo samo za boljše delovne pogoje in višje plače, temveč kratkomalo za dostojno življenje? Odgovora na to vprašanje ni bilo. Kot ni bilo odgovora na vprašanje, ali se bodo nemara cobasi in uradni sindikat slej ko prej pobotali in našli skupno linijo, ki bo koristila vsemu prebivalstvu? In dalje: je prav, da imajo samo nekateri sektorji razne privilegije (v negativnem smislu), ko se odločijo za divje stavke, drugi pa strogo spoštujejo pravita o samourejanju stavk in navodila uradnega sindikata? Če ne bi bilo tako, menijo cobasi, tudi cobasov ne bi bilo. Skratka, pojav cobasov (ali Združenj strojevodij, zdravstvenih delavcev in javnih uslužbencev, kot se sami opredeljujejo) narekuje korenito spremembo "sistema Italija", ki se mora otepati splošnega nezaupanja in nezadovoljstva ter životariti z občutkom nelagodnosti. Kanček resnice je le prišel na dan. Pot do obetanih in nujnih sprememb pa bo dolga in trnova, saj začetka takorekoč sploh še ni. (mi)
S srečanja ZŽI v Domu pristaniških delavcev
Nasilje nad ženskami zaskrbljujoče narašča
Od oktobra 1985 do decembra 1987 So na tržaškem prizivnem sodišču obravnavali 23 primerov spolnega nasicia: Pod to oznako uvrščajo kazniva oejanja, kot so opolzko obnašanje v Javn°sti, ugrabitev v opolzke namene, Polno nasilje in spolno nasilje s po-zročitvijo drugih osebnih poškodb. V em Primeru sta moški in ženska kupaj delala nasilje nad mladoletni-i, v dveh primerih je moški posilil rugega moškega, v 20 primerih je na-J e delal moški nad žensko (v glav-ern nad mladoletnicami, v številnih p,in?er*l1 pa celo očetje nad hčerami), ^a. leta 1984 do leta 1986 so se v Trstu h bave zaradi spolnega nasilja potrojilo'^ Italiii Pa so od leta 1985 do leta
Ve |Parasle za 14 odstotkov. Oprostit-čai 1 L?el° m^e kazni pa po svoje pri-jjJ .' kako še prevladuje mnenje, da lienl° ,mo^kì pravico vzeti si - z nasi-Meri S l drez njega - poželeno žensko, ska Proresi se namreč posiljena žen-hianf ■ vedno znajde pred bolj ali
iz7viiJSSn™ namigom, češ da je sama aia moškega.
ki i-KS° nekateri od vseh podatkov, srečan ''6 *N° slišati na včerajšnjem ie nriJj-? »Ženskah in nasilju«, ki ga hi APru1 3 ^veza žena Italije v dvora-cev c, » V Domu pristaniških delav-da nai,eCa^e..S0 priredili z namenom, vsem ,<“im več izkušenj in pred-bodočnn^' 1?delaj° nove načrte za Giuliana^^ Srečanja sta se udeležili taarec^ Dai Pozzo od Razsodišča 8.
Z 07irpPSlholo?inÌa Patrizia Romito. Ije v	na dejstvo, da spolno nasi-
nja zat™ s;alno narašča, da je seda-parla a^°daja neustrezna in da v ska osnniv 26 Več let P^ata zakon-a za posodobitev zakonika
Rocco, sta Dal Pozzova in Romitova posredovali nekaj ključnih misli. Giuliana Dal Pozzo je najprej razčlenita tri vrste nasilja nad ženskami: odkrito, prikrito in skrito nasilje. Prikrito nasilje doživljajo ženske v bolnišnicah, na sodiščih, na policijiskih postajah, kjer žensko kriminalizirajo, ali ko na njeni koži izvajajo zdravstvene eksperimente. Najtežje pa je seveda razgaliti skrito nasilje, ki se odigrava med domačimi zidovi po »zaslugi« mož, očetov in bratov. O tem nasilju je zelo težko zbrati resnične podatke, ker ga mnoge ženske sploh nočejo priznati, saj so od svojih moških na več načinov odvisne. Da bi tem ženskam pomagata, je ZZI ustanovita v Rimu »Roza telefon«, to je telefonsko centralo, na katero se lahko • obrnejo vse ženske, ki so v težavah. Na ta način so ugotovili, da je nasilje zelo pogosto v družinah srednjega sloja.
Nato je Patrizia Romito podata nekaj statističnih podatkov: 75 odstotkov vseh posilstev je naklepnih, več kot polovica umorjenih žensk je žrtev moža ali ljubimca, nasilje nad otroki ima skoraj vedno za priče le domače zidove. Romitova je spregovorita tudi o nasilju, ki ga delajo psihiatri in zdravniki, ko zdravijo posiljene (!) ženske. Tudi zanje so te ženske, tako je ocenila Romitova, največkrat same odgovorne za to, kar se jim je pripetilo, tako da vzroke za posilstvo iščejo v ženskah samih, ne pa v posiljevalcih.
Po pričevanjih številnih socialnih, zdravstvenih in sodnih delavk je tudi v Trstu skrajni čas za ustanovitev »Roza telefona«, ob tem pa je tudi nujno, da bi na sedežu ZŽI ponovno delovala pravna posvetovalnica, (bg)
Spor se je končal v bolnišnici
Ko med sorodniki ni dobrohotnih odnosov, se zlahka zgodi, da se slaba kri sprevrže v fizično obračunavanje. Tako se je zgodilo sinoči v stanovanju 33-letne Laure Veronese v Ul. Loren-zetti 22. Protagonisti dogodka so 39-letni Luciano Veronese, njegova sestra Laura in njen »zaročenec«, 38-letni Anseimo Clozza, ki ima z njo otroka, a živi v Ul. Machlig 18. Med moškima ni nikoli bilo velike simpatije in že večkrat se je zgodilo, da sta se sprta.
Do besednega spopada je prišlo tudi sinoči, ko je Veronese obiskal sestro in naletel na Clozza. Toda beseda je dala besedo in že sta si bila moška v laseh. Med prerivanjem in suvanjem je Veronese stopil čez prag na stopnišče, tam pa ga je Clozza spravil iz ravnotežja, tako da je prvi padel po stopnicah in se huje pobil po obrazu.
V bolnišnici so ga sprejeli na stomatološkem oddelku, kjer so zdravniki ugotovili, da ima vrsto udarcev in ran ter da se mu nekaj zob maje. Okreval naj bi v petnajstih dneh. Bolničarji so prepeljali v glavno bolnišnico tudi Clozza, ki je imel široko rano na zgornji ustnici. Zdravniki so mu nudili le prvo pomoč; v tednu dni bo spet zdrav.
Jutri dopoldne bo v Križu izredni občni zbor vaškega kulturnega društva Vesna. To bo gotovo eden najtežjih občnih zborov v povojni zgodovini društva, ki doživlja trenutno globoko krizo ter se sooča s hudimi kadrovskimi težavami. Iz teh razlogov tudi izredni občni zbor, na katerega odborniki vabijo vse člane in vaščane z namenom, da se najdejo skupne in sprejemljive rešitve za izhod iz krize. Občni zbor bo ob 10.30 v Domu Alberta Sirka.
da se pripadnik slovenske manjšine ne sme posluževati materinščine pri opravljanju svoje dolžnosti. Obstoj neke manjšine predstavlja bogastvo za večinski narod in ne breme, ki se ga je treba čimprej znebiti.«
Samu Pahorju so na njegov zasebni naslov izrazili solidarnost naslednji posamezniki in organizacije:
Zveza za manjšinske jezikovne skupine v Italiji LELINAMI, telegram je podpisal Adriano Ceschia; Ettore Breggiato, deželni svetovalec Dežele Veneto, ki izraža solidarnost vsej slovenski manjšini; anarhistična organizacija GERMINAL; Jordi Costa I Roča, predsednik Mednarodnega združenja za zaščito jezika in kulture narodnostnih skupnosti; Paolo in Licia Ghersina v imenu Radikalne stranke; Osvaldo Roman v imenu vsedržavne CGIL; Giorgio Marchesich, predstavnik Indipendentističnega gibanja; župan Občine Repentabor Pavel Colja.
Prispevki za uveljavljanje slovenščine
Na tekoči račun »Sklada za dvojezičnost« št. 1650/91 pri TKB je učno in neučno osebje, včlanjeno v SSŠ položilo naslednje zneske: Josip Pečenko 100.000 lir, Ana Maver 40.000, Lučka Susič 80.000, Ale-jandro Brecelj 40.000, Marija Lozej
40.000,	Marina Čebulec 80.000, Ivo Selj 80.000, Vekoslav Rupel 70.000 in Elena Žaccaria 35.000. (Skupaj 565.000 lir)
Prispevki za uveljavljanje slovenščine: Sonja in Danilo Križ-mančič 50.000 lir, družina Čandek
10.000,	Stanka Hrovatin 50.000, Gina Àntonac 50.000, Angela Šker-lavaj Šuligoj z družino 20.000, Eda in Vinko Milič 20.000, Angel Vižintin 20.000, Andrej Bratuž 10.000, Marjan Brecelj 10.000, Branko Černič 10.000, Rafko Dolhar 10.000, Ivo Jevnikar 10.000, Drago Legiša 10.000, Marij Maver 10.000, Damjan Paulin 10.000, Antek Terčon 10.000, Alojz Tul 10.000, Aljoša Vesel 10.000, Ksenija Levak in Gojmir Budal 50.000, Elena Cerqueni in Vittorio Grill 10.000, Alojzija, Gabriella, Magda, Ksenija, Aleks in Luisa 60.000, Vera Sancin 10.000, Odo Kalan 10.000, Ingrid Kalan in Ivan Peterlin 40.000, Peter Krmec
10.000,	Nadja Španger 10.000, Anica in Milan Udovič 30.000, družini Petaros in Sulli 20.000, v spomin na Damjana Maverja daruje družina Prodan 10.000, Bruna in Marjan Spetič 30.000, Sonja in Severino
15.000,	Emilija Kalc 10.000, Božena in Dušan Košuta 50.000, Ančko Tence 10.000, Nataša Rauber
10.000,	uslužbenci Radia Trst A 435.000; družina Legiša (Prečnik 14) 50.000, Olga in A. Pertot 50.000 lir, Tonči Gasperčič 50.000, Angel Kosmač 10.000, Miloš Milič 10.000, družina Pregare 10.000, družina Brajkovič 50.000, Stanislav Majcen 10.000; učno in neučno osebje celodnevne osnovne šole S. Gruden -Šempolaj-Slivno: Mara Verša 10.000, Nadja Bizjak 10.000, Milica Pahor 10.000, Nadja Auber 10.000, Franka Škerk 10.000, Viktorija Kralj 10.000, Anica Kralj 10.000, Darja Berce 10.000, Vladka Žugelj 10.000, Marjeta Šušterčič 10.000, Nada Guštin 10.000, Erika Schei-mer 10.000, Olga Kariž 10.000 lir. (Skupaj 130.000 lir).
Daljše pismo je postal tudi poslanec Mario Lizzerò, ki je za dogodek izvedel preko tiska. Poleg solidarnostnega dopisa prof. Pahorju je Lizzerò poslal tudi telegram vladnemu komisarju De Feliceju, v katerem zahteva takojšnjo oprostitev vseh obsodb, ki jih je bil Pahor deležen. Podoben telegram je v Trst poslala tudi pokrajinska zveza ANPI-VZPI iz Vidma.
Kot rečeno pa je profesor Pahor deležen tudi grobih pismenih in telefonskih napadov. Povedal nam je, da telefon brez prestanka brni, na drugi strani pa se vselej ne oglasi prijazna oseba. Med grozilnimi (in seveda nepodpisanimi) pismi so tudi takšna: »...do prijaznega poštnega osebja si se vedel arogantno in napadalno samo zato, ker je spoštovalo zakon, ki ga tebi ne bo uspelo niti malo spremeniti, pa čeprav bi nekega dne zavladal komunizem. Trst bo vedno italijanski... Bolje bo, da se odločiš za temeljito zdravljenje, saj te bo sicer treba zapreti v norišnico. Skušaj se umiriti, kajti če boš še naprej razsajal, ti zagotavljam, da boš imel še mnogo hujše posledice, če že ne bo prepozno. Žaniču-jem te.«
Tudi drugo pismo ima podobno vsebino, zaključuje pa se z utemeljitvijo, da si takega zadržanje ne moreta privoščiti niti predsednik republike, niti sin angleške kraljice, kaj šele Slovenec. V poštnem nabiralniku Pahorjevih pa je mogoče dobiti tudi list z znakom zloglasnega desničarskega gibanja s psvokami, med katerimi je najbolj priljubljena "figlio di..." Tovrstna korespondenca pa se sama po sebi komentira.
Od Sindikata slovenske šole smo prejeli naslednje pismo:
V četrtek, 11. t. m., in torek, 16. t. m., je Sindikat slovenske šole proglasil protestno stavko zaradi nezaslišanega dogodka, ki se je pripetil kolegu Samu Pahorju, ki se edini bori konkretno in dosledno za uveljavitev materinega jezika v javnosti, racionalno poslužujoč se nam ugodnih predpisov.
Upamo, da ni potrebno poudariti, da smo na strani Sama, čeprav se stavki nismo mogli pridružiti iz naslednjih razlogov:
1.	V obeh primerih je bita stavka napovedana tako, da šota ni bita v stanju obvestiti družine, da utegnejo mladoletni dijaki ostati brez varstva, zaradi česar bi jih šota poslala nezavarovane na ulice.
2.	Zakonski predpisi določajo, da mora osebje v primeru potrebe, pa čeprav formalno stavka, z nadzorstvom jamčiti varnost zaupanih dijakov.
3.	Na šoli je bilo v četrtek, 11. t. m., 53 • dijakov in v torek, 16. t. m., 25 dijakov. V četrtek ni nihče imel podpisane izjave staršev, ki bi pooblaščala ravnateljstvo, da v primeru stavke dovoli otrokom, da zapustijo šolske prostore. V torek pa je imelo podpisano pooblastilo staršev le nekaj otrok.
4.	V torek je stavkal en profesor, ki je med obveznimi urami nadzoroval zaupane dijake. V četrtek so stavkali trije profesorji in ker je število prisotnega osebja omogočalo v obeh primerih nadzorstvo nad prisotnimi dijaki, so le-ti ostali v razredih do zaključka rednega pouka. Upoštevajoč omenjena dejstva smo
se podpisani odločili, da sicer formalno ne stavkamo, vendar pa celodnevno plačo položimo na že dolgo obstoječi tekoči račun pri TKB s številko 1650/91, ki je namenjen »SKLADU ZA DVOJEZIČNOST«.
Je afera »Samo Pahor« problem šolnikov ali vse slovenske narodnostne skupnosti? Se sprašujeta naša bralca, ki sta nam poslala naslednje pismo.
Z ogorčenjem in žalostjo smo opazili odsotnost predstavnikov slovenskih krajevnih organizacij in ustanov med potekom manifestacij v podporo profesorju Pahorju pred sodno palačo in prefekturo. Ugotavljamo, da so se -nekatere - zgoraj navedene organizacije omejile le na solidarnostne izjave.
Večina šolnikov je stavkala in s tem podprla profesorja Pahorja. Problem pa se ne bi smel omejevati le na šolsko stvarnost, ker je pač Samo Pahor profesor, ampak na vse slovenske ustanove. Kaj bi se bilo zgodilo, ko bi bil Pahor uslužbenec v kakem tržaškem podjetju? Kdo bi v tem primeru -če bi jo sploh - organiziral stavko?
Prav ob tej priliki bi se morali izkazati naši vodilni in izvoljeni možje in organizacije, ki so v prvi vrsti za to poklicane in odgovorne.
Samo Pahor! Vedi, da mi nismo manifestirali kot šolski uslužbenci, ampak kot SLOVENCI!
Za skupino somišljenikov,
Igor Poljšak in Silvester Metlika
Primer prof. Sama Pahorja in njegovega boja za naš jezik je poleg solidarnosti sprožil tudi nekatere konkretne pobude pri ljudeh, ki se mu želijo pridružiti v njegovem boju. V našem uredništvu se je oglasil Luciano Malalan iz Trebč 224 in nam povedal, da se je včeraj okrog poldne zglasil na poštnem uradu na Opčinah, da bi plačal avtomobilsko takso za svoje dostavno vozilo apecar. Položnico za plačilo takse je izpolnil dvojezično. Uradnica je bita v zadregi ter se je za nasvet obrnita do drugega uradnika in ko je že kazalo, da bodo položnico sprejeli, so se nenadoma premislili in jo odklonili, ker ni izpolnjena samo v italijanščini. Malalanu so ponudili drug obrazec, da bi ga izpolnil v italijanščini, kar pa je odklonil in odgovoril, da takse pod takim pogojem ne bo plačal.
Tu se uslužbenci očitno niso mogli izgovarjati, da niso razumeli, kaj je bilo na položnici zapisano, ker je bilo besedilo dvojezično. Torej tudi dvojezičnost moti pošto in tiste, ki v njej delajo?
Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v in bodo drugič umrli z nami in v
(T. Pavček)
Tiho je odšel od nas
Bogdan Bukavec
Od dragega pokojnika se bomo poslovili danes, 20. t. m., ob 14. uri iz Solkana na pokopališče v Stari gori.
Vsi njegovi
Nova Gorica, Ljubljana, Prosek, 20. februarja 1988
gledališča		včeraj - danes		razne prireditve	prispevki
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu FAUST gledališke skupine La Compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 25. t. m. do 6. marca bo gledališka skupina Teatro stabile Furlanije-Julijske krajine predstavila BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett; izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 23. t. m., ob 21. url bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Vsopnice so razprodane.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Danes ob 17. uri (red D) peta predstava opere ARIADNA NA NAKSOSU. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
V	soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes.
V	petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Flaianovega dela MELAM-PO. Režija Massimo De Rossi.
koncerti
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianistov D. DE ROSE in M. JONESA.
Glasbena matica Trst, sezona 1987/88, 7. abonmajski koncert v sredo, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA. Na sporedu: Martinu, Petrič, Fauré. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
izleti
Zveza žena občine Dolina priredi v soboto, 12. marca, celodnevni izlet na Brione. Kosilo in večerja z zabavo v Hotelu Palače v Portorožu. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v Gostilni pri občini, tel. 228497 ali 232223. .Lahko.se udeležite samo večerje in zabave. Število mest je omejeno, zato vabimo ženske, da se čimprej vpišejo.
Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih ANED -Trst priredi izlet v Salzburg in Linz (Avstrija) z ogledom koncentracijskega taborišča v Mauthausnu od 13. do 15. maja t. 1. Vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
šolske vesti
Predstavniki bralnih značk posameznih ravnateljstev na Tržaškem so na-
prošeni, da pismeno sporočijo število in vrsto bralne značke še danes, 20. t. m., učiteljici Dragi Lupine, šola F. Bevk, Opčine.
Spomin na Nabrežinko Ano Caharijo
Konec januarja je v Nabrežini umrla Ana Pertot, vdova Caharija, iz družine, ki ji po domače pravijo Babčevi. Pokojnica se je rodila v isti vasi pred 91 leti in je morala takoj po končani osnovni šoli poprijeti za delo kljub temu, da je imela v sebi skrito željo in sposobnost za nadaljevanje šolanja. Potrebo po kulturnem izpopolnjevanju pa si je vseeno utešila z intenzivnim branjem slovenskih knjig, nad katerimi je prebedela marsikatero noč. Kot zavedna Slovenka je v mladih letih sodelovala pri narodnih organizacijah, kakaršne so bile domača Ljudska knjižnica, Pevsko društvo in dramska skupina.
Ob začetku prve svetovne vojne je morala prvič iz domačega kraja. Romala je v begunstvo, najprej v Spodnjo Avstrijo, nato pa v Celje. Po vojni se je vrnila v rodni kraj, kjer se je poročila z Avgustom Caharijo, s katerim sta imela tri otroke, sina in dve hčeri. Življenje jima ni bilo lahko. Kot mnogo drugih domačinov sta se preživljala s kmetijstvom, živinorejo in z ribištvom. Mnogi starejši se je spominjajo, kako je romala od hiše do hiše z ribami ali včasih celo peš do tržaške velike ribarnice.
Odlikovala se je zlasti po veliki skromnosti do lastne osebe in po radodarnosti do drugih. Marsikomu je
po->a z
dejanjem. Globoko je ljubila svojo zemljo in bila ponosna na svojo narodnost. Tiho, kot je živela, tako je tudi odšla tja, kjer počivajo naši dedje. (pbj
v primeru potrebe priskočila na moč, bodisi z dobro besedo ali ]
Danes, SOBOTA, 20. februarja
MODEST
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.37 - Dolžina dneva 10.37 - Luna vzide ob 8.17 in zatone ob 21.32.
Jutri, NEDELJA, 21. februarja
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 5.05 najnižja -36 cm, ob 10.49 najvišja 36 cm, ob 16.58 najnižja -51cm, ob 23.28 najvišja 50 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Susanna Quintavalle, Petra Bergagna, Sara Picardi, Federica Furlani, Karin Bianco, Lisa Meriggioli, David Perich.
UMRLI SO: 86-letna Egilia Medeot, 67-letni Giusto Zoglia, 69-letni Giorgio Ciccolanti, 89-letna Alessandra Carlini, 74-letni Roberto Redi, 63-letni Mario Vecchio.
OKLICI: uradnik Mauro Kneipp in delavka Manuela Vercon, uradnik Marino Durr in univerzitetna študentka Ilaria Tomasi, delavec Alessandro Berlingerio in delavka Antonella Delie, zastopnik Ezio Valerio in učiteljica Tiziana Ravali-co, elektrikar Marco Dose in uradnica Anna Maria Ruda, zdravnik Fulvio Bona-mico in zdravnica Patrizia Florean, zemljemerec Andrea Moro in univerzitetna študentka Teresa Donaggio, zavarovalni inšpektor Stefano Trevisan in laboratorijski tehnik Barbara Nespolo, zdravstveni pomočnik Bruno Rautnik in zdravstvena pomočnica Odetta Rismondo, zdravstveni pomočnik Roberto Pechier in varuška Licia Degrassi, polagalec par-ketov Corrado Givanoni in frizerka Marina Bergamo, elektrikar Simone Resta in uradnica Serena Baresi, prekupčevalec z nepremičninami Renato Pozzecco in prekupčevalka z nepremičninami Rossana Vanich, obrtnik Arnaldo Ciplat in uradnica Valeria Guzzo, izložbeni aranžer Franco Stegù in uradnica Gianna Brumat, publicist Lucio Omero Gentili in prevajalka Livia Lattes, mehanik Clemente Dudine in gospodinja Patrizia Pecchiar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote,
20. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamomi 50.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Miss Arizona, dram., Madž./It. 1987, r. Pài Sàndor; i. Marcello Mastroianni, Hanna Schygul-la, Alessandra Martines.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Rosso sangue, dram., Fr. 1987, r. L. Carax; i. M. Piccoli, J. Binoche, S. Reggiani.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Sorveglianza speciale, kom., r. John Badham; i. Richard Dreyfuss, Madeleine Stowe.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Ragazzi perduti (Lost boys), dram., ZDA 1987, r. J. Schuhmacher; i. Kiefer Sutherland, Ja-son Patrie.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Giochi bestiali nel mondo II., porn.,
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Cahi; i. J. Belushi, L. Grosset Jr.
FENICE - 17.00, 22.15 Vacanze sulla neve (Fire and Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 I fiori del piacere, porn., □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Rene-gade, kom., It. 1987; r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Ross Girotti.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Salto nel buio, fant., ZDA 1987; r. Joe Dante; i. Dennis Quaid, Martin Short.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II siciliano, dram., ZDA 1987, r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Tur-turro.
ALCIONE - 15.30, 21.30 L'ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. O'Toole.
RADIO - 15.30, 21.30 Caldo capriccio di donna,porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
SKD Barkovlje prireja PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE jutri, 21. t. m., ob 18. uri. Nastopili bodo Š. Bembi, A. Pegan -klavir, A. Pertot - violina, S. Slokar - violončelo, B. Zonta - klavir. Pel bo MePZ M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Uvodna misel Marko Tavčar. Vabljeni!
Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin vabijo na Prešernov večer "O VRBA" jutri, 21. t. m., ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Devinu. Sodelujejo gledališka skupina, ansambel mandolin in ŽPZ KUD J. Fleišman iz občine Ljubljana-Bežigrad.
Društvo naravoslovcev in tehnikov
prireja v petek, 26. t. m., predavanje na temo "Potovanje z Zemlje v vesoljstvo". Ob predvajanju diapozitivov bo predaval prof. Gallieno Denardo, prof. relativnostne teorije na tržaški Univerzi in znanstveni sodelavec Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri.
V župni dvorani v Bazovici bo jutri, 21. t. m., ob 17.30 gostovala skupina amaterskega odra J. Stoka z veseloigro Atili-ja Kralja "Kdo je na vrsti" v režiji Igorja Malalana.
PD Mačkolje vabi jutri, 21. t. m., ob 17. uri v Srenjsko.hišo v Mačkolje. Nastopa dramska skupina iz Štandreža z Goldonijevo komedijo v treh dejanjih Prebrisana vdova.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: predvajanje diapozitivov Janka Kovačiča in nastop Tržaškega okteta. Vabljeni jutri, 21. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Slovenski kulturni klub, Donizettijeva 3, vabi danes, 20. t. m., na srečanje s prof. SAMOM PAHORJEM. Srečanje bo izjemoma ob 19. uri. Vabljeni!
razstave
V	Mestni galeriji v Piranu je odprta velika retrospektivna razstava del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja MOMA VUKOVIČA.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	izložbi Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani je na ogled izbor del članov fotokrožka Trst 80.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
V	galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja ŽELJKA BUBALA. Razstava bo trajala do 7. marca.
razna obvestila
KD Vesna sklicuje jutri, 21. februarja ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v Križu IZREDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni!
Namesto cvetja na grob Davida Kalca darujeta Marija in Slavko Sosič 20.000 lir za Associazione italiano per la ricerca del Cancro AIRC.
V	spomin na Drago Pertot darujeta Manica in Antek 50.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Marico Trobec darujejo Stana, Anči, Etta, Tullio, Livia in Marina
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Davida Kalca danije družina Naturai {Gropada 49) 10.000 lir za KD Skala in 10.000 lir za MPZ Vesela Pomlad.
Namesto cvetja na grob Davida daruje Zelka Grgič 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Davida darujeta Sandra in Saverio z družino 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Damjana Ma-verja darujeta Fabjan in Mira Bonano
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 13. obletnici smrti Darka Maverja
darujejo svojci 20.000 lir za Društvo upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob pok. Davida Kalca darujeta Pepca in Edvard Grgič
10.000	lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Marije Purič darujejo za popravilo repentabrske cerkve: Guštin (Repen 71) 15.000 lir, Purič (Repen 6) 10.000 lir, Bizjak (Col 10) 10.000 lir, Škabar (Repen 30) 10.000 lir, Bertolino (Repen 69) 10.000 lir, Hrovatič (Col 40) 10.000 lir, Purič (Repen 13) 10.000 lir, Škabar (Repen 45) 10.000 lir, Hmeljak (Repen 77) _ 10.000 lir, Križman-Opčine
10.000	lir, Škabar-Gomizelj (Repen 32)
50.000	lir, Škabar (Repen 4) 20.000 lir, Pahor (Repen 26) 20.000 lir in Forza (Repen 136) 15.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti drage mame daruje hči Ida (Repen 32) 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Angela Berce daruje družina Rudi Stopar 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Davida Kalca darujejo družine Kalc, Baldassin in Cor-succi (Gropada 64) 50.000 lir za SKD Skala.
V	spomin na pok. Marico Trobec darujeta Justina Cibic in Gisela Verginella
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dragega Davida darujejo Lojzka, Lidija, Saška in Eda 80.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na Davidov grob darujejo Igor Malalan^ 10.000 Ur za MPZ Vesela pomlad ter Štefanija in Karlo Kalc -Bazovica 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Davida Kalca darujeta Marija in Slavko Sosič 20.000 lir za Associazione italiano per la ricerca del Cancro AIRC.
V spomin na Marico Trobec darujejo Stana, Anči, Etta, Tullio, Livia in Marina
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob včlanjevanju VZPI-ANPI za leto 1988 so darovali za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: Slavka Ban 10.000 lir, Mario Briščik 5.000 lir, Edi Bukavec 5.000 lir, Alojz Bukavec 5.000 lir, Sadko Briščik
5.000	lir, Alojz Cibic 10.000 lir, Ada Čuk-Verša 5.000 lir, Josip Furlan 5.000 lir, Ljubo Grilanc 5.000 lir, Draga Kapun 5.000 lir, Alojz Kapun 5.000 lir, Sergij Husu 5.000 lir, Anica Puntar-Vatovac 5.000 lir, Miloš Sardoč 5.000 lir, Vladislav Ukmar 5.000 lir, Leopold Vatovac 5.000 lir, Josip Verša 5.000 lir, Mario Verša 5.000 lir, Drago Ukmar 5.000 lir ter Josip Badalič 5.000 lir.
_________mali oglasi______________
OSMICO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju pod Logom.
OSMICO je odprl Josip Lovriha, Dolina 45. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM Volkswagen hrošč za 400.000 lir. Tel. 762228.
PRODAJAM trs. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na št. 231961.
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah.
20-LETNA knjigovodkinja s trimesečno prakso v uradu, z B vozniškim dovoljenjem, dobrim zanjem angleščine in nemščine ter z diplomo operaterja in programerja Cobol išče katerokoli zaposlitev. Tel. 226564.
DERMATOLOG dr. Majda Cossutta sporoča, da je nova tel. št. ambulante 362985 (ali 361286). Sprejema vsak dan po dogovoru.
PRODAM lesene sode velikosti 700 1 in 100 1. Za informacije tel. 750286.
ŠTEDILNIK bele barve št. 6 za centralno kurjavo, malo rabljen, zamenjam za manjšega navadnega ali za voz drvi. Tel. 226560 ob uri kosila.
menjalnica
19. 2. 1988
Ameriški dolar			 1248,—
Nemška marka 			 734.
Francoski frank			 216.—
Holandski florint 			 653,—
Belgijski frank			 34.
Funt šterling			 2180.
Irski šterling			 1930.
Danska krona				189.
Grška drahma 			 8,—
Kanadski dolar 			 960.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 892.—
Avstrijski šiling............. 104.—
Norveška krona ............ 191.—
Švedska krona ................ 203.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 860.—
Debeli dinar................... 0,80
Drobni dinar................... 0,80
DS*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIIxD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
Sekcija VZPI-ANPI prireja danes, 20. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja. Sodelujejo dekliški in moški zbor Vesna ter godba na pihala iz Križa. Vabljeni člani in vsi vaščani.
čestitke
Danes bo ugasil svojo drugo svečko EDVIN ŠTOKA. Vse najboljše mu iz srca voščijo mama, tata, sestra Alenka in nona Zora, nono in nona ter teti in strica iz Prečnika, da mu pošiljajo zvrhan koš poljubčkov.
V Praprotu se danes sreča z Abrahamom DANILO LUPINC. Še mnoga zdrava in srečna leta mu kličeta razna-šalka Primorskega dnevnika in družina Peric.
DANILO!
Ob tvojem 50. letu ti želimo še posebni "vse najboljše"
Lupinčevi in Pertotovi
Darujte v sklad
Mitje Čuka
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333
GRADNJE
POPRAVILA
VZDRŽEVANJA
POŽARNA VARNOST KKfflu TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE S -vodovodne PROJEKTIRANJE
Kruti hollywoodski svet
Billy Wilder (režiserski je prejel najpomembnejše priznanje filmske ustvarjalnosti, in sicer nagrado AFI - American Film Institute za življenjsko delo) je nadvse uspešno raztrgal nekatere pojave v ameriškem življenju.
V	tem pogledu je njegov črno-beli film Sun-set Boulevard iz 1950. leta prava umetnina. Obenem pa je to tudi tisti Wilderjev film, ki vsebuje največjo mero avtorjevega cinizma.
V	njem brezkompromisno pričara krutost hollywoodske filmske industrije, v kateri vlada neprestani boj med dobrim in zlim, kjer nenehna spletkarjenja omogočajo kar "magičen" uspeh.
Tudi filmska zgodba deluje magično: gledalca povsem začara z nezdravim ozračjem, tako da le-ta skoraj že verjame v neverjeten razvoj filmskega dogajanja. Avtorjev cinizem do hollywoodskega pojmovanja uspeha poudarja prav nelogična razvojna konstrukcija.
Zgodbo retrospektivno pripoveduje mladi scenarist, Joe Gillis, nadebudni hollywoodski pisec, ki ga veliki producenti nenehno odbijajo, ker ne ustvarja po njihovem okusu. Zaradi avtomobilske okvare se znajde sredi temačnega dvora nekdanje zvezde nemega fil-
ma Norme Desmond, ki živi v sanjah preteklosti in v upanju, da ji bodo spet ponudili kako filmsko vlogo. Prepričana je, da je še vedno velika in da je le film postal majhen. To je tudi ključna misel, saj nakazuje krutost usode, ki jo doživljajo velike filmske zvezde. Normi stoji ob strani služabnik, njen prvi režiser, ki še vedno režira njeno življenje. Skuša jo namreč obvarovati pred kruto resnico, da v filmskem svetu ne pomeni ničesar več. V mladem piscu vidi Norma svojega rešitelja, ki bo zanjo napisal scenarij o Salomi in ji tako spet vrnil nekdanji sloves. Mladenič je ambiciozen, ne more se upreti razkošnosti, ki mu jo ponuja bogata igralka. Plačevati pa jo mora na lastni koži, s svojo svobodo in izkazovanjem ljubezni, ki je do nore igralke ne premore. Res je po svoje očaran, vendar se tudi želi znova spopasti z življenjem. Toda zanj je že prepozno, ne more se več rešiti iz lepljive pajkove mreže...
Wilderjev film (v nedeljo ob 13.40 na RTV-Lj) ima celo vrsto osupljivih prizorov. Najbolj pretresljiv pa je prav končni, ki razgali vso hollywoodsko bedo, v kateri ni usmiljenja do posameznika.
sobota 20.30 RAI 2 Duel (dram.) sobota 21.30 RAI 3
10	e la box (kom.) nedelja 13.40 RTV-Lj
Bulvar Somraka (dram.) nedelja 20.30 Canale 5
11	fiume dell’ ira (dram.) ponedeljek 20.30 Rete 4
Brama di vivere (dram.) torek 20.30 RAI 3 Orizzonti di gloria (dram.) torek 0.05 RAI 2
Broadway Danny Rose (kom.) sreda 20.30 Italia 1 Pat Garrett e Billy The Kid (vestern) sreda - četrtek 20.30 RAI 2 Tess (dram.) četrtek 11.00 RTV-Lj Bostončanke (dram.) petek 20.30 Italia 1
Il mucchio selvaggio (vestern)
glasba
nedelja 10.45 RAI 3
Eliahu Imbal dirigira Mahlerja ponedeljek 20.30 RAI 3
Harlem z Neapljem v New Yorku ponedeljek 24.00 Italia 1 Urrgh! A Music War sreda, četrtek in petek 20.30 RAI 1 Sanremski festival
šport
sobota 14.45 RAI 1 Teniški turnir v Milanu sobota 14.55 RAI 2 Nogomet: Italija-SZ sobota 15.00 TV-Kp Rugby: Francija-Irska nedelja 15.00 TV-jčp Rugby: Wales-Škotska sreda 14.25 RAI 1
Nogomet Under 21: Italija-Finska sreda 16.25 RAI 2, 21.55 TV-Kp Nogomet: Portugalska-Italija
ali
nedelja 17.45 RTV-Lj Od operete do muzikala (mlad.) ponedeljek 22.35 Canale 5
Skrivnosti noči - New York (aktualno) torek 21.30 Canale 5
Walt Disney Show (variete)
ZOI
Olimpijski spored RAI 2 in RAI 3 zajema v poznopopoldanskih ali večernih urah prenose boba, vseh treh disciplin alpskega smučanja (moškega in ženskega) in smučarskega teka. RTV-Lj predvideva le prenose hokeja, skokov, ženskega in moškega veleslaloma ter ženskega slaloma. TV-Kp ima na sporedu v neposrednem in posrednem prenosu ali v povzetkih vsa tekmovanja.
GQ
m
<
O
J7-&'
éSt
S4
...li
||
siliš ..............
lf
	

""••I lis ’
: : «!!
P;i::
k “
Ì“'n!S”ÌH!K=fflH:!BÌ
II “
L «lili.
P*f...
m
si
JL
2
n
SL.
'o
go
.2. V
ca —
.§ ™
o ž
1“ O«
> c o — c JZ
(/) (D ° £
15 »- >

lii
li:
		iiiiiiiiiiiiiiiiiiii		:		iiiiiiiiiiiiiiiiii	iiiiiiii			iiii	iiiiiiiii		
			iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii					iiiiiiii			iiiiiiiii	iiiiiiiii	:::
RAI 1_________________________
8.30	Izobraževalna oddaja: Con licenza dell'autore...
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Nadaljevanka: L'ultima cabriolet
10.40	Nanizanka: I magnifici sei
11.00	Rubrika: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Šport: tenis
16.30	Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja
18.15	Izžrebanje loterije
18.20	Variete: Buona fortuna
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Carnevale
22.50	Dnevnik
23.00	Film: I dialoghi delle Carmelitane (dram., Fr. 1983, r. Pierre Cardinal, i. Nicole Courcel, Madele-ine Robinson, 1. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: I dialoghi... (2. del)
RAI 2_________________________
8.00	Inf. oddaja: Week-end
8.30	Risanke
9.00	Izobr. odd.: Težavna leta...
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Silas
10.30	Film: Lo sbaglio di essere vivo (dram., It. 1945, r. C. L. Bragaglia,
i.	G. Cervi, V. De Sica, 1. del)
11.15	Dnevnik, nato film (2. del)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
14.55	Šport: nogomet, Italija-SZ
17.05	Dokumentarec: Block-Notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Duel (dram., ZDA 1971, r. Steven Spielberg, i. Dennis We-aver, Jacqueline Scott)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.10	Dok.: Dnevi in zgodovina
23.00	Šport: ZOI - dnevni pregled, nato tenis, rugby in jahanje
RAI 3________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Film: Solo il cielo Io sa (fant., ZDA 1947, r. Albert S. Rogell, i. Robert Cumminqs, Brian Donle-
. vy)
16.05	Filmske novosti
16.10	Dok.: La macchina del tempo
17.30	Športni dnevnik: Derby, vmes dvosedežni bob in ženski slalom (iz Calgaryja)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
21.30	Filma iz niza Komik brez nasmeha: Io e la boxe (ZDA 1926, r. Buster Keaton, i. Buster Keaton, Sally O'Neill, Šnitz Edwards), Lo spaventapasseri (ZDA 1920, r. Buster Keaton in Eddie Ciine, i. Buster Keaton)
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Variete: Fuori orario (r. Alessandro Furlan, vodita David Riondi-no in Linda Brunetta)
j::j:ljj:jÌjj|jÌÌ:jjjj||;Ìlj;Ì:;j:IÌIÌiÌIIÌÌj:jÌlj|Ìjj|jÌÌÌjÌjlÌÌ:IIIIÌIIIIÌÌjjÌIÌÌIIIIjjjlljÌlj
RTV Ljubljana_______________
8.55 Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Pismo
9.05 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Učenost v vrečkah
9.15 Z besedo in sliko: Tilove dogodivščine
9.35 Nadaljevanka: Soba 405 (7. del)
10.05	Mladinska oddaja: Periskop
11.05	Mladinska oddaja: Pisma iz Tv , klobuka
15.40 Film: Igre (iz ciklusa filmov ob Olimpijskih igrah; VB 1970, r. Michael Vinner, i. Michael Crawford, Charles Aznavour)
17.15 Dnevni pregled z_ZOI
17.55 Dokumentarec: Živalski svet -
Kačji pastir
18.25 Informativna oddaja: Da ne bi bolelo - Abortus 18.45 Risanka, vreme in Knjiga 19.24 Zrno, vreme in dnevnik 20.20 Sobotni večer: Križ-kraž, Žrebanje 3x3, nato nad. Vrnitev v Paradiž (17. del)
22.10 ZOI: skoki 90 m 00.35 Dnevni pregled z ZOI
TV Koper_____________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice 13.15 Olimpijski pregled
13.45 Hokej: ZDA-Norveška (iz Calgaryja, povzetki)
15.00	Rugby: Francija-Irska, Turnir petih narodnosti (iz Pariza)
16.30	Košarka: prvenstvo NBA
18.00	Dvosedežni bob: 1. in 2. vožnja (prenos iz Calgaryja)
20.45 TVD Vsedanes
21.00	Hokej: Finska-Švedska (prenos iz Calgaryja)
21.30	Smučarski skoki: 90 m; hokej Finska-Švedska (prenos iz Calgaryja
	:::			:::::::			iiiii	:::::::::	ili		iiiiiiiiii		iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	:::::		:::		•im:	m:	imi		iiiiiiiiiiiii	iiii	iiiii	iiii
[ jCjflLSBISnlB PUS 1 AftI B	:::		::: 				Sii»!		iiiii	Iiiii	iiiiiiii!		ili	iiiiiiiiii	iiiiiiiii	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	lili:	:::		iiiiiiiiiiiiiii	iiiiii		ili::		iiiiiiiiiiiii			iiii
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Il giudizio universale (kom., It. 1961, r. Vittorio De Sica, i. Vittorio Gassman, Alberto Sordi)
16.00	Film: La mano dello straniero (dram., It. 1953, r. Mario Soldati, i. Alida Valli, Trevor Howard)
18.15	Nanizanki: Webster,
18.45	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Raffaella Car-rà Show
23.00	Nanizanke: Top Secret, 24.00 Fifty Fifty,
1.00	Gli intoccabili,
2.00	Bonanza
RETEQUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.10	Film: Mina... fuori la guardia (kom., It. 1961, r. Armando W. Tambu-
rella, i. Mina, Aroldo Tieri)
10.50	Nanizanke: Strega per amore, 11.20 Giorno per giorno, 11.45 La piccola grande Nell,
12.15	Vicini troppo vicini
12.45	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
14.25	Nanizanka: Detective per amore
15.25	Film: Quegli anni selvaggi (kom., ZDA 1956, r. Roy Rowland, i. James Cagney, Barbara Stanwyck)
17.10	Nan.: Yellow Rose
18.10	Kviza: Cest la vie,
18.40	Gioco delle coppie
19.30	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: Ritorno a Peyton Place (dram., ŽDA 1960, r. Josè Ferrer, i. Carol Linley, Jeff Chandler)
22.50	Filmske novosti
23.20	Rubrika iz Parlamenta
0.15 Informativna oddaja: Dovere di cronaca
1.15	Nanizanki: Switch,
2.05	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum barn, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musica è!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Squadra antifurto (krim., It. 1976, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Milian, Lilli Carati, Giuseppe Pambieri)
22.20	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Sport: boks
23.45	Šport: Grand prix
0.45 Film: Il ladro che venne a pranzo (kom., ZDA 1972, r. Bud Yor-kin, i. Ryan O'Neil, Jacqueline Bisset)
TELEPADOVA
14.15	Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, Ken il guerriero, Mazinga, Giatrus, Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Nadaljevanka: Venti di guerra
22.30	Kviz: Colpo grosso speciale
24.00	Aktualna oddaja: Profondo News
1.00	Film
TELEFRIULI
14.30	Rubrika:	Sodobni
umetniki
15.00	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Šport: rugby
17.15	Nan.: Sam & Sally
18.15	Nadaljevanka: Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
20.30	Koncert: G. Gelnetti
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Il sorcio (dram., ZDA 1974, r. Daniel Petrie, i. Kirk Douglas, Jean Sebèrg)
1.15	Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEQUATTRO
1
I
II

il





iiili
II
::::




9.00 Dokumentarec: Quarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20 Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25 Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Se un giorno busserai alla mia porta (r. Luigi Perelli, i. Virna Lisi, Fabio Testi, Mathilda May, Jean Pierre Cassel, 1. del)
22.10 Športna nedelja, vmes dnevni pregled ZOI
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
9.25 Otroška oddaja: Živ-žav
10.20 Nanizanka: Grizli Adams (pon.)
10.45	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (17. del, pon.)
11.30 Glasbena oddaja: Ansambel Vilija Petriča
12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.40 Film: Sunset Boulevard (dram., ZDA 1950, r. Billy Wilder, i. William Holden, Gloria Swanson)
15.25 Slovenci v zamejstvu
15.55 ZOI 88: Olimpijski studio, nato Pod drobnogledom, skoki 90 m
16.15 Dnevni pregled
16.45	Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina ( 2. del)
8.00 Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Nanizanka: Mr. Belvedere - Co-m'è bella la giovinezza
11.00	Film: Michael Shayne e il mistero dei diamanti (krim., ZDA 1942, r. Herbert I. Leedse, i. Lloyd Nolan, Mary Beth Hughes, Helen Reynolds)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40 Športna oddaja: Studio e Stadio,
vmes tenis in kolesarstvo 17.10 Variete: Chi tiriamo in ballo 19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.15 Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Moda
23.00	Nabožna oddaja
23.30	Dokumentarec: Mednarodna panorama
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris -Od operete do muzikala
18.45	Risanka
19.00 Vreme, TV mernik in TV okno 19.24 Zrno, dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vuk Karadžič (16. in zadnji del)
21.15 ZOI 88: Olimpijski studio, nato Zdravo
22.45	Dnevni pregled z ZOI
TV Koper______________________
10.00	Hokej: Poljska-Švica; slalom za žensko kombinacijo, 1. in 2. spust; biatlon 20 km (posnetki iz Calgaryja)
15.00	Rugby: Wales-Škotska, Turnir petih narodnosti (posnetki iz
3.50 Dnevnik - nedelja
10.45	Koncert: G. Mahler - Das Lied von der Erde (Simfonični orkester RAI, dir. Eliahu Imbal)
11.55	Film: Viaggio nell'impossibile (fant., ZDA 1939, r. Norman Z. McLeod,, i. Costance Bennett, Roland Young)
13.10 Dokumentarec: La macchina del tempo
14.00 Deželne vesti
14.00	Variete: Va’ pensiero
17.55	Šport: dvosedežni bob, 3. in 4. vožnja (prenos iz Calgaryja)
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40 Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.25 Šport: moški superveleslalom (iz
Calgaryja)
21.30	Tednik: Alla ricerca dell'Arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
22.45	Filmske novosti
22.50 Dnevnik
23.00	Deželne športne vesti
Cardiffa)
16.30	Umetnosno drsanje: posamezniki (posnetki iz Calgaryja)
18.00	Nogomet: Milan-Steaua Bucarest (posnetki iz San Sira)
20.00	Olimpijski studio
20.20 Smučanje: superveleslalom moški (prenos iz Calgaryja)
21.30	Hokej: Češkoslovaška-SZ (prenos iz Calgaryja)
24.00	Dvosedežni bob: 3. in 4. spust (povzetki iz Calgaryja)
lliiiiililili
Siili
SiilF
		
ZASEBNE
CANALE 5____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: Il Girasole
11.30	Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-peròlassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Totò cerca moglie (kom., It. 1950, r. Carlo L. Bragaglia, i. Totò, Marisa Merlini)
19.05	Nanizanka: Casa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	Film: Il fiume dell’ira (dram., ZDA 1984, r. Mark Rydell, i. Mei Gibson, Sissy Spaček)
23.00	Aktualno: Nonosolo-moda
23.45	Nanizanke: Me Grader e Loud, 0.45 Gli intoccabili, 1.45 Bonanza
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
10.20	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
11.20	Aktualno: Občan in oblast
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver
18.30	Šport: golf
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Aktualno: Tv Tivù
21.30	Film: Pony Express (vestern, ZDA 1953, r. Jerry Hopper, i. Charl-ton Heston, Rhonda Fleming)
23.30	Nanizanke: Spencer, 0.20 Switch, 1.10 II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Stasera mi butto (glas., It. 1967, r. Ettore Fizzarotti, i. Rocky Roberts, Lola Falana, Marisa Sannia)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lovely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.20	Variete: Provini
22.55	Film: Ultimatum alla
Terra (fant., ZDA 1971, r. Robert Wise, i. Patricia Neal, Michael Rennie)
0.50 Nanizanke: M.A.S.H,
1.20	Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
14.00	Film: Donne in cerca d’amore (dram., ZDA 1959, r. Jean Negules-co, i. Hope Lange, Stephen Boyd)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Vigilante (dram., ZDA 1982, r. William Lustig, i. Robert Forster, Rutanya Alda)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Šport: košarka A2, Se-gafredo-Cuki
0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.30 Mod Squad
TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec:	La
straordinaria storia d'Italia
21.00	Film: Colpire al cuore (dram., 1982, r. Gianni Amelio, i. Jean Louis Trintignant, Laura Morante)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
11
A:1" *-■!».
■Jtl
■t .
* m '
|f...i
:
I liiiiiliiii
«k


«i y
:
S s,-.-.
JL
■I 1
t , i
M s
o a T .=
fr! ?
111 i
lil 1
si
X
o
'c
03
>
O
di
il
11
CO C
CO
in
co
co
co
r-
o
sd-
o
& w ■ ■■
T3
(M
OD
©


%! Ì!!ÌÌÌÌKÌÌ!P=iÌ:
■» m
..3;iS"te:
			
hip

;

..T.i.
•il*



iiii iii-ii-lrii:::
! =“

	:::::::	::::::::::	:	i:::::::!:::::		:::::::::	•li::::			:::::	:::::::		
		•i::::::::	::	i:::!::::::::;	i:::::::!::::::::::::					:::::			
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz Parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35 Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: Se un giono busserai alla mia porta (r. Luigi Perelli, i. Virna Lisi, Fabio Testi, Mathilda May, 2. in zadnji del)
22.20 Dnevnik
22.30	Šport: ZOI - dnevni pregled
23.00	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
RAI 2________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.55	Šport: kolesarstvo
16.30	Kviz: Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.55	Šport: smučarski tek, moška štafeta 4 x 10 (iz Calgaryja)
19.45 Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Copkiller (krim., It. 1982, r. Roberto Faenza, i. Harvey Kei-tel, Nicole Garcia, Leonard Mann)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik:
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.15 Deželne vesti
19.30	Šport: ženski veleslalom (iz Calgaryja)
20.30	Koncert: Harlem suona con Na-, poli - nastopajo James Brown,, James Senese, Tullio De Pisco-. po, The Temptation, Edoardo, Bennato in Tony Esposito (iz ne-. wyorSkega Apollo Theatre)
21.20 Aktualno: Dan na preturi
22.05 Dnevnik - zadnje vesti
22.25 Športna oddaja: Ponedeljkov-proces
23.55 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	Mozaik. Zrcalo tedna
10.15	Aktualno: Naš utrip
10.30 Film Ali se še spominjaš ljubezni (dram., ZDA 1984, r. Jeff Blec-kner, i. Joanne Woodward, Richard Kiley)
16.20 Mozaik. Zrcalo tedna (pon.)
16.35 Aktualno: Naš utrip
16.50 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Klobuk
17.10 ZOI 88 - dnevni pregled
17.45	Nadaljevanka: Zlato jabolko in devet pavic (1. del)
18.15	Dokumentarec: Boj za obstanek - Kako raste zelenjava
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Zrno
19.30 Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, 8. del)
21.05	Aktualno 21.50 Dnevnik
22.00 Olimpijski studio, nato hokej Švedska-Kanada 00.30 Dnevni pregled z ZOI
TV Koper______________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice 13.15 Pregled ZOI
13.45 Hokej: ZRN-ZDA (posnetki iz Calgaryja)
16.00	Dvosedežni bob: 3. in 4. vož-nja(ponovitev, iz Calgaryja)
17.00	Hokej: Češkoslovaška-SZ (pon.)
19.30	Superveleslalom ženske (prenos iz Calgaryja)
20.30	TVD Vsedanes
20.45 Smučarski tek: 4 x 10 km moški (posnetki iz Calgaryja)
22.00	Hokej: Švedska-Kanada (prenos iz Calgaryja)
issimi
	
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Femmina folle (dram., ZDA 1946, r. John M. Stahl, i. Gene Tierney, Cornei Wil-de)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: La cruna dell'ago (krim., ZDA 1981, r. Richard Marquand, i. Donald Sutherland, Kate Nelligan)
22.35	Aktualno: Skrivnosti noči - New York
23.20	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.35 Filmska rubrika: Première
0.45 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.45 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Prigionieri del male (dram., It. 1956, r. Mario Costa, i. May Britt, Francisco Rabal)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Brama di vivere (biog., ZDA 1956, r. Vincente Minelli, i. Kirk Douglas, Anthony Quinn, Pamela Brown)
23.00	Aktualno: Občan in oblast
23.45	Film: Ombre gialle (vojni, ZDA 1955, r. Harmon Jones, i. Charles Bronson, Ric-
hard Conte, Peggie Castle)
1.30	Nanizanka: Switch
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy^ Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Aktualno: W Šanremo (vodi Red Ronnie)
22.30	Variete: Matrjoška
24.00	Glasbena oddaja: Rock a mezzanotte, vmes film Urrgh! A Music War (glas., ZDA 1981, nastopajo Police, Gary Numan, UB 40, Flashtones)
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Hazzard,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Lo studente (dram., It. 1982, r. Nini Grassia, i. Nino D'Angelo, Jenny Tamburi)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: ameriški football
1.00	Film
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Šnortni ponedeljek
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Jollicolomba-ni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
1
I

|
1
1
{{{il
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.45	Film: Driver l'imprendibile (krim., ZDA 1977, r. Walter Hill,
i.	Ryan O'Neal, Bruce Dern)
22.45	Dnevnik
22.55	Driver l'imprendibile (2. del)
23.25	Šport: ZOI - dnevni pregled
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Šport: atletika (iz Firenc)
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.55	Šport: kolesarstvo
16.30	Kviz: Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Kentuckiano (pust., ZDA 1956, r. Burt Lancaster, i. Burt Lancaster, Diana Foster)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
0.50 Film: Broadway Danny Rose (kom., ZDA 1984, r. Woody Alien, i. Woody Alien, Mia Farrow)
RAI 3_______________________
14.00	Deželne vesti
13.05	Glasbena oddaja: 3. mednarodni natečaj Maria Callas (iz neapeljskega gledališča San Carlo, 1. del)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec
20.30	Film: Orizzonti di gloria (dram., ZDA 1957, r. Stanley Kubrick, i. Kirk Douglas, Adolphe Menjou, Ralph Meeker, 1. del)
21.30	Dnevnik - vesti
21.25	Film: Orizzonti di gloria (2. del)
22.50	Variete: L'altro spettacolo
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: poklicno usmerjanje - Poklici v kovinarstvu in strojništvu, Poklici v gostinstvu in turizmu; Psihologija -mladostnik v zagati
15.50	Video strani
16.05	Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.05	ZOI 88 - Olimpijski studio
17.20	Dnevni pregled
17.50	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kako umijemo vodo
18.00	Informativna oddaja: Ta čudoviti notni svet (prod. TV Sarajevo)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	TV drama: Vi ne poznate Martina (komedija Ilije Popovskega, r. Faruk Sokolovič, i. Danilo Bata Stojkovič, Vesna Čipčič)
21.00	Kulturni tednik: Osmi dan
21.40	Dnevnik
21.55	ZOI 88 - olimpijski studio
22.00	Dnevni pregled
22.30	Video strani
TV Koper____________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice
13.15	Olimpijski pregled
13.45	Hokej: Švedska-Kanada (ponovitev) in Finska-Poljska (posnetki iz Calgaryja)
17.45	Hitrostno drsanje: 500 m ženske
(posnetki iz Calgaryja)
19.00	Biatlon: 10 km moški (prenos iz Calgaryja)
21.00	TVD Vsedanes
21.15	Umetnostno drsanje: ples (povzetki iz Calgaryja)
22.00	Hokej: A6-B6 (neposredni prenos iz Calgaryja)
II:
......................................................................................................................................................................................................................................................................: :
i::::::::::::::::::::::::::::::::::
::::::::::::::::::::::::::::::::::::
jjjjjjj
_____CANALEJ»_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Arco di trionfo (dram., ZDA 1948, r. Lewis Milestone, i. Ingrid Bergman, Charles Boyer)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.30	Variete: Walt Disney Show
22.45	Aktualno: Lasciami cantare una canzone
23.30	Variete: Maurizio Costanzo show
0.45 Rubrika: Première
0.55 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.55 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Porta un bacione a Firenze (kom., It. 1955, r. Camillo Mas-trocinque, i. Milly Vitale, Alberto Farnese)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La veglia delle aquile (vojni, ZDA 1963, r. Delbert Mann, i. Rock Hudson, Rod Taylor, Mary Peach)
22.45	Film: Il ribelle d'Irlan-da (pust., ZDA 1955, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Barbara Rush)
0.30 Nanizanki: Switch,
1.20	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzàrd,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Lone Star (vestern, ZDA 1951, r. Vincent Sherman, i. Clark Gable, Ava Gardner)
0.20 Nanizanke: M.A.S.H., 0.50 La strana coppia,
1.20	Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realta
TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Quando le donne avevano la coda (kom., It. 1971, r. P. Festa Campanile, i. Senta Berger, Giuliano Gemma, Lino Toffoli)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
1.30	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI__________
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
17.15	Dok.: I mari delLuomo
18.15	Nad.: Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nad.: A passo di fuga 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi

p.........
® -1 f «
"»i.

v- s=
site
- -H .
** m
»“.......
'•■St'*

ir
JL
, ITALIJANSKA TELEVIZIJA
,	....................................t .................................................................................I
ff
JL
s § 5
Sili
I I|I
5 f5.g
l-.E
lil
^ «|
ip
* i>
<
O
n m
gjr£
Uj | gl »N Jl|
3 ir
* fi
■J



..
'--i -,-„t
-
Ili««»;»
ič ili
.....
«m;
it? ul!
				
II	s I	1	HAI 1	RAI 2	I	RAI 3
11
■...............
'f
* m
llfl
9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Risanka: Grisù il draghetto 14.25 Šport: nogomet Under 21, Italija-
Finska
16.15	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: 38. festival italijanske popevke (iz Sanrema)
22.30	Dnevnik
22.40	38. festival ital. popevke (2. del) 0.10 Filmske novosti
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Šport: atletika (iz Firenc)
9.00 Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Izobr. oddaja: Umetniki pred
ogledalom - Nino Franchina
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.55	Šport: kolesarstvo
16.25 Šport: nogomet, Portugalska-Ita-lija Olimpica (iz Lizbone)
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Tess (dram., Fr.-VB 1979, r. Roman Polanski, i. Nastassja Kinski, John Collin, 1. del)
22.00	Šport: ZOI - dnevni pregled 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Film: La morta stagione dell'amore (dram., Fr. 1961, r. Pierre Kast, i. Francoise Prevost)
na - Srečanje s filmom doma, vmes film La carovana dei Mormoni (ZDA 1950, r. John Ford)
13.15	Glasbena oddaja: 3. mednarodni natečaj Maria Callas (iz neapeljskega gledališča San Carlo, 2. del)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S.
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo, 17.30 Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Šport: ženski veleslalom, 1. tek (iz Calgaryja)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Dok. oddaja: Samarkanda
20.30	Film: Exodus (dram., Izrael 1960, r. Otto Preminger, i. Paul New-man, Eva Marie Saint)
21.10 Dnevnik - večerne vesti
22.15	Film: Exodus (2. del)
23.55 Dok. oddaja: Samarkanda
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
L	__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Drama: Vi ne poznate Martina (Ilija Popovski, r. Faruk Sokolovič, pon.)
10.45 Kulturni tednik: Osmi dan (pon.)
15.10 Mozaik. Kulturni tednik: Osmi dan (pon.)
15.50	ZOI 88 - Olimpijski studio
16.05 Dnevni pregled
17.50	Mladinska oddaja: Mala morska deklica (H. Ch. Andersen)
17.00	Gledališka predstava: Cyrano De Bergerac (postavitev Mestnega gledališča Ljubljana, 1. del)
17.20	Mladinska oddaja: Ex Libris
18.20	ZOI 88 - Olimpijski studio
18.30 Veleslalom: ženske 1. spust (prenos iz Calgaryja)
19.18 Zrno
19.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.05 Dokumetnarni film: Korzika, regionalni park
20.55 ZOI 88 - Olimpijski studio
21.00	Veleslalom: ženske 2. spust (prenos iz Calgaryja)
22.00	Olimpijski dnevni pregled 22.35 Dnevnik
22.50 Video strani
(prenos iz Calgaryja)
19.15 Hokej: A2-B3 (prenos iz Calgaryja)
20.45	TVD Vsedanes
21.00 Veleslalom: ženske 2. spust (prenos iz Calgaryja)
21.55 Nogomet: Portugalska-Italija (neposredni prenos)
23.45	Hokej: B1-A3 (prenos iz Calgaryja)
TV Koper
13.00 Odprta meja in TVD Novice
13.15	Olimpijski pregled 13.45 Športni spektakel
16.15	Umetnostno drsanje: ples (posnetki iz Calgaryja)
18.15	Veleslalom: ženske 1. spust
pili
“ ________’
		
CANALE 5
RETEQUATTRO
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Accadde in Atene (kom., ZDA 1962, r. Andrew Marton, i. Jayne Mansfield, Trax Colton)
17.15	Nan.: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Una giornata particolare (dram., It. 1977, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Sophia Loren)
22.30	Nan.: Casa Vianello
23.00	Variete: Maurizio Costanzo show
0.15 Rubrika: Première
0.25 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.25Bonanza
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: L'elisir d'amore
(glas., It. 1947, r. Mario Costa, i. Nelly Corradi, Tito Gobbi)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo è giusto
22.35 Film: Anatomia di un omicidio (krim., ZDA 1959, r. Otto Preminger, i. James Steward, Lee Remick)
1.05 Nanizanka: Switch
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Pat Garrett e Bil-ly Kid (vestern, ZDA 1973, r. Sam Peckin-pah, i. James Coburn, Bob Dylan)
22.30	Filmski tednik
23.30	Film: Buffalo Bill e gli indiani... ovvero la lezione di storia di Toro Seduto (vestern, ZDA 1975, r. Robert Altman, i. PaulNewman)
1.30	Nanizanka: M.A.S.H.
riero, 18.00 Hazzard, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Una farfalla con le ali insanguinate (krim., It. 1971, r. Duccio Tessari, i. Helmut Berger, Giancarlo Sbragia)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Sport: tenis
1.30 Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka. Orazio
17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guer-
12.50 Dnevnik
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music box 18.15 Nadaljevanka
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nadaljevanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
il
II!
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: 38. festival italijanske popevke (iz Sanrema, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	28. festival ital. popevke (2. del) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.55	Šport: kolesarstvo
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.00	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.25	Šport: moški veleslalom, 1. tek
(iz Calgaryja)
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Tess (dram., Fr.-VB 1979, r. Roman Polanski, i. Nastassja Kinski, John Collin, 2. del)
21.50	Nan.: Alfred Hitchcock presenta - Alle quattro in punto
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
0.05 Film: Chaplin sconosciuto - Tesori nascosti (3. del)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
13.15	Glas. odd.: 3. mednarodni natečaj Maria Callas (iz neapeljskega gledališča San Carlo, 3. del)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Inf. oddaja: Mladi in Evropa
20.30	Aktualno: Scenarij - Politika kot spektakel
21.25	Sport: moški veleslalom, 2. tek (iz Calgaryja)
22.25	Dnevnik
22.35	Film: L'oro di Napoli (kom., It. 1954, r. Vittorio De Sica, i. Totò, Sophia Loren)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Poklicno usmerjanje, Miličnik - kadet; Psihologija - Mladostnik del družbe
11.00	Film: Bostončanke (dram., VB 1984, r. James Ivory, i. Vanessa Redgrave, Christopher Reeve)
15.15	Mozaik. Šolska TV (pon.)
16.10	ZOI 88 - Olimpijski studio, nato Pod drobnogledom -^veleslalom ženske
16.30	Olimpijski dnevni pregled
17.00	Risanka: Sneženi mož
17.25	Mladinska oddaja: Enajsta šola (2. del)
18.15	ZOI 88 - Olimpijski studio, nato veleslalom moški 1. spust
(prenos iz Calgaryja)
19.13 TV okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.05	ZOI 88 - Olimpijski studio 21.27 Veleslalom: ženske 2. spust (prenos iz Calgaryja)
22.30	TV dnevnik
22.45	ZOI 88 - Dnevni pregled ■ 23.15 Jubilejna tevetka (8. odd.)
TV Koper______________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice
13.15	Olimpijski pregled
13.45	Hokej: A1-B2 (posnetki), B1-A3 (povzetki iz Calgaryja); košarka za Pokal prvakov Orthez-Parti-zan (povzetki)
18.30	Veleslalom: moški 1. spust (prenos iz Calgaryja)
19.30	Hokej: A1-B2 (ponovitev)
21.00	TVD Vsedanes
21.15	Veleslalom: moški 2. spust (prenos iz Calgaryja)
22.15	Smučarski tek: ženske 20 km (povzetki iz Calgaryja)
24.00	Hokej: A4-B4 (posnetki iz Calgaryja)
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Selvaggio è il vento (kom., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Anna Magnani, Anthony Quinn)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: La pila della Peppa (kom., Fr.-It. 1963, r. Claude Autant-
Lara, i. Anna Magnani, Pierre Brasseur)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d’amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.40	Film: Sole rosso sul Bosforo (krim., ZDA 1973, r. Peter Collin-son, i. Stanley Baker, Geraldine Chaplin)
23.30	Šport: golf 0.40 Filmske novosti
1.10	Nanizanki: Switch,
2.00	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Sfida nell'Alta Sierra (vestern, ZDA 1962, r. Sam Peckin-pah, i. Randolph Scott, Joel McCrea)
22.20	Dok.: Jonathan
23.20	Nanizanke: Hardòas-tle and McCormick, 0.20 M.A.S.H., 0.50 La strana coppia, 1.20 Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 18.00 Moby Dick,
19.00	Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Cane arrabbiato (pust., It. 1984, r. Larry Ludraan, i. John E. Wayne, Henry Silva)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks 0.30 Film
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: L'amante dell'Orsa Maggiore
18.15	Nadaljevanka
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO


"«i....
•■i
’ ■ i;
; :
.......’iii!!!i|
... * m
p....%........n


! Ìli::::-:
••




WsMMi

1r
13
~o
(0 o
-O
(D T->
> co

o c

""...........
S..Sit

ŽSl
:

l
Pili
| J
’
.. i?1
I i
/ RAI 1	~l
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11 30 Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dokumentarec: Skrivno orožje žuželk
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: 38. festival italijanske popevke (iz Sanrema, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	38. festival it. popevke (2. del)
1.15	Dnevnik - zadnje vesti
j RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.25	Šport: ženski slalom, 1. tek (iz
Calgaryja)
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.55	Šport: ZOI - dnevni pregled
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Dimmi che mi ami, Junie Moon (dram., ZDA 1970, r. Otto Preminger, i. Liza Minnelli, Ken Howard)
I RAI 3___________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo
13.15	Glasbena oddaja: 3. mednarodni natečaj Maria Callas (iz neapeljskega gledališča San Carlo, 4. del)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo -
17.30	Športni dnevnik: Derby, vmes konjske dirke (iz Bologne)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobr. oddaja: Le terre del Drago - Kmet župan
20.30	Aktualno: Vroča linija (1. del)
22.00	Dnevnik - vesti
22.05	Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.15	Variete: Pubblimania
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Tednik
10.55 Informativna oddaja: Po sledeh napredka (pon.)
11.40 Film: Ljubimec velikega stila (kom., VB, r. Melvin Frank, i. Glenda Jackson, George Segal)
15.20	Videostrani
15.35	TV Mozaik. Tednik (pon.)
16.35	Nanizanka: Grizli Adams (4. del)
17.00	ZOI 88 - Olimpijski studio, Nato Pod drobnogledom - veleslalom moški
17.30	Dnevni olimpijski pregled
18.20	Slalom: ženske 1. spust (prenos iz Calgaryja)
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.59 Zrcalo tedna in Rezerviran čas 20.35 ZOI 88 - Olimpijski studio 20.55 Slalom: ženske 2. spust (prenos iz Calgaryja)
22.00 Dnevnik
22.20 Nadalj.: Sever in Jug (22. del) 23.05 Film: Ne krop, ne voda (kom., ZDA 1977, r. Michael Ritchie, i. Burt Reynolds, Kris Kristoffer-son)
TV Koper_____________________
13.00	Odprta meja in TVD Novice 13.15 Olimpijski pregled
13.45 Hokej: A4-B4 (posnetki iz Calga-ryja)
16.00	Športni spektakel
17.00	Umetnostno drsanje: Short Prog-
ramm (posnetki iz Calgaryja) 18.30 Slalom: ženske 1. spust (prenos iz Calgaryja)
19.15 Hokej: B2-A3 (prenos iz Calgaryja), vmes TVD Vsedanes 21.00 Slalom: ženske 2. spust (prenos iz Calgaryja)
21.46 Športni spektakel 22.25 Hokej: B3-A1 (prenos iz Calgaryja)
00.40 Biatlon: 4 x 7,5 km (posnetki iz Calgaryja)
1
■_______________
illi!l;iliU;ij!imi!ilmiii!ii1iii!šiiiii!ii!ipNiiniiil!!Ui!iiš1šiii!liii!!lii!!!liiilHii
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Dietro la porta chiusa (dram., ZDA 1948, r. Fritz Lang, i. Joan Bennett, Michael Redgrave)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quin to piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanki: Dynasty,
21.30	IColby
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.30 Rubrika: Première 0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: La leggenda di Genoveffa (fant., It. 1962, r. Arthur M. Ra-benalt, i. Rossano Brazzi, Anne Vernon)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dok.: Big Bang
21.30	Film: 1999 - conquista della Terra (fant., ZDA 1972, r. Jack Lee Thompson, i. Roddy McDowell)
22.55	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
23.55	Nanizanke: Switch, 0.45 II Santo, 1.35 Shannon
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30 Film: Il mucchio selvaggio (vestern, ZDA 1969, r. Sam Peckin-pah, i. William Hol-den, Ernest Borgnine) 23.10 Film: La ballata di Cable Hogue (vestern, ZDA 1970, r. Sam Pec-kinpah, i. Stella Ste-vens, David Warner) 1.30 Nanizanka: M.A.S.H.
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Moby
Dick, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Roma violenta (krim., It. 1975, r. Franco Martinelli, i. Maurizio Merli, Richard Conte)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 1.00 Film
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanki: L'amante dell'Orsa Maggiore, 18.15 Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
£
11
I
I
1
Ulil
11
iii:
lljiil
Ijijii
lili
ijlii
■
1
Jj
ijj:
iilli
I
Tedenski pregovor:
Sinovi po materi, hčere po očetu.
(istrski)
Spominski datumi:
D Pred 35 leti: 22. 2. 1953 je bil v Beogradu 4. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, na katerem so sprejeli sklep o spremembi imena v SZDL Jugoslavije. Kongres je trajal do 25. 2. 1953.
Osebnosti:
□	22. 2. 1888 se je V Sovodnjah rodil pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Butkovič-Domen, ki je umrl 27. 2. 1953 prav tako v Sovodnjah.
□	22. 2. 1943 je na Brinovem griču pri Črnem vrhu padel partizanski poveljnik in narodni heroj Janko Premrl-Vojko, ki se je rodil 29. 2. 1920 v Podnanosu.
□	24. 2. 1903 se je pri Sv. Ivanu rodil pripovednik, dramatik, književni in gledališki kritik Vladimir Bartol, ki je umrl 12. 9. 1967 v Ljubljani.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
V	torek, 23. 2., ob 19. uri: opera Figarova svatba (Wolfgang Amadeus Mozart), dir. Marko Gašperšič.
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 20..2., ob 18. uri: opera Boris Godunov (Modest Musorgski), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 28. 2. ob 16. uri in 29. 2. ob 18. uri).
V	OVALNI DVORANI nocoj, 20. 2., ob 20. uri: Helios (ponovitve
22.,	23., 24. in 25. 2.).
V	SREDNJI DVORANI v torek, 23. 2., ob 19.30: Svetloba giba -svetloba sence, rež. Jurij Korene, sodelujejo akademski kipar Jakov Brdar, plesalka Silva Ros in plesna skupina ARRUBA.
V	SREDNJI DVORANI v petek, 26. 2., ob 19.30: plesni večer Nostalgija, rež. Ksenija Hribar, sodeluje Plesni teater Ljubljana.
V	MALI DVORANI v petek, 26. 2., ob 20. uri: premiera Pokojna gospejina mama (G. Feydeau), rež. Vinko Moderndorfer.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 20. 2., ob 19.30: Stričkove sanje (F. M. Dostojevski), rež. Jože Babič.
V	sredo, 24. 2., ob 19.30: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Bertolt Brecht), rež. Barbara Hieng (ponovitev 25. 2.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 20. 2., ob 19.30: Ukročena trmoglavka (William Shakespeare), rež. Žarko Petan (ponovitvi 22. in 23. 2.).
V	četrtek, 25. 2., ob 17. uri: Faustove improvizacije Bojana Štiha (Bojan Štih-Tone Partljič), rež. Vesna Arhar.
Mladinsko gledališče
V	ponedeljek, 22. 2., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan (ponovitvi 24. in 25. 2.).
Koreodrama
V	VELIKI DVORANI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA (Krekov trg) v nedeljo, 21. 2., ob 20. uri: Saloma (Oscar Wilde), rež. Damir Zlatar Fray.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI v sredo, 24. 2., ob 20. uri: Lizistrata (Aristo-fanes), rež. Edi Majaron (ponovitev 25. 2.).
NOVA GORICA
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU nocoj, 20. 2., ob 20. uri: Vojvodinja Malfijska (John Webster), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitve 25. in 26. 2.).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 23. 2., ob 20.30: Mata Hari a Palermo (E. Vetrano-S. Randisi), rež. Enzo Vetrano in Stefano Randisi (pon. 24. 2.).
VIDEM
Auditorium Zanon
Nocoj, 20. 2., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto - Il desiderio preso per la coda (ponovitev 21. 2.).
^alamostre
Nocoj, 20. 2., ob 20.45: La nonna (Robert Cossa), rež. Attilio Corani, nastopa skupina Attori e tecnici.
V	sredo, 24. 2., ob 20.45: Colpo grosso (Marc Perrier), rež. Franco Gervasio (ponovitve 25., 26. in 27. 2.).
Benetke
Gledališče Ridotto
Nocoj, 20. 2., ob 21. uri: Mata Hari a Palermo (Vetrano-Randisi), rež. Enzo Vetrano in Stefano Randisi (pon. 21. 2. ob 16. uri).
y sredo, 24. 2., ob 21. uri: Poroka gospoda Mississipija (Friedrich rJurenmatt), rež. Marco Parvodi (ponovitvi 25. in 26. 2.).
Gledališče Goldoni
V	torek, 23. 2., ob 20.30: La coscienza di Zeno (Italo Svevo), rež. Rgisto Marcucci (ponovitve 24., 25. in 26. 2.).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 22. 2., ob 19.30: orgelski koncert Luigija Toje (Frescobaldi, Vivaldi, Bach, Reubke, Reger).
V	SREDNJI DVORANI v sredo, 24. 2., ob 20. uri: koncert južnoameriških pesmi - nastopa skupina Inti.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 25. 2., ob 19:30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, sodeluje zagrebški APZ Ivan Goran Kovačič, dir. Milan Horvat (Beethoven).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 26. 2., ob 20,30: Glasba in kompjuter. Nastopajo Roberto Fabbricciani, Mauro Graziani in Alvise Vidolin.
VIDEM
Auditorium Zanon
V	sredo, 24. 2., ob 21. uri: koncert godalnega orkestra iz Budimpešte (Pergolesi, J. S. Bach, Vivaldi).
V	petek, 26. 2., ob 21. uri: nastopa Henry Threadgill Quartett (ponovitev 27. 2.).
BENETKE
Gledališče La Fenice
Nocoj, 20. 2., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra gledališča La Fenice, solist Domenico Nordio - violina, dir. Robert Paternostro (ponovitev 21. 2. ob 16. uri).
	
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Zakladi Evrazije (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	PALAČA FORTUNY: Ted Victoria - Opere di luce (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
VIDEM
□	MUSEO DI STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli): Razstava o gozdovih, človeku in okolju v F-JK (vsak dan 9-12 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do konca marca).
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico): razstavljajo tržaški likovniki Bessarione, Cej, Chersicola, Cisco, Conestabo, Dimini, Ducaton, Ellis, Mari, Stok in Zuljan (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 10. 3.).
TRBIŽ
□	OBČINSKA GALERIJA (Ul. Kugy): Od konstruktivizma do sistematične umetnosti 1918-1985 (vsak dan 16-19, do 29. 2.).
LJUBLJANA
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): razstava študentov Akademije za likovno umetnost Ljubljana (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, od 22. 2. do 22. 3.).
□	NARODNI MUZEJ (Trg herojev 1 - tel. 061/218886): Antični portret v Jugoslaviji (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.).
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): razstava skulptur Franceta Goršeta (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.) in izbor iz retrospektiv Otona Pollaka (do 6. 3.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): razstava grafik Danila Večiča (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 2.).
Zadnja pustna prireditev letos SVET LENART
3. PUST IZVIRNIH MASK NADIŠKIH DOLIN IN VZHODNIH ALP
V nedeljo, 21. 2., ob 13.30: sprevod mask in pustnih skupin. Prireditve, ki je bila 7. februarja odložena zaradi slabega vremena, se bodo udeležile skupine iz krajev: Ronac, Mažerole, Marsin, Petjag, Črni vrh, Klodič, Kravar, Matajur, Rabelj, Rezija in morda Drežnica.
			
današnji radijski sporedi			
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Rezije: Rožice te Čaninaue; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: z mednarodnega violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer - violinista Stephan Picard in Hiromi Kikuchi s simfoničnim orkestrom Duna iz Budimpešte (dir. Janos Kralik);
18.00	Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza; 19.20 Zaključek.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Suita iz baleta: Pulcinella (Igor Stravinski); 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Z ansamblom Greentown jazz band; 20.00 Radio na obisku;
22.20	Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja. kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.15	Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov;
15.45	Sobotni spored; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Nočni glasbeni program.
filmske premiere
eva fornazarič
Napnite ušesa, Kenneth ljubi Joeja

• : -im
K i
c I
A ; .V? d
K- mm
a ■< ; a J
M
\ . Ji
: m
jil
Joe in Kenneth, ko sta se še imela rada
Prod,\UP YOUR EARS
ji j . i)a: Zenith Production, VB 1986 □ Scenarij: Alan Bennett po biografi-Stani Grtona Johna Lahra □ Režija: Stephen Frears □ Fotografija: Oliver Weinvn 1 ' I9raÌ°: Gary Oldman (Joe Orton), Alfred Molina (Kenneth Halli-' Vanessa Redgrave (Peggy Ramsey)
tudi nr°i naPn'te ušesa, kot nam veli končnaSl°V EEna' J°e in Kenneth sta UsPehi	tudi v Italijo. Po
sta bil ' ** sta 9a ^e'a v Cannesu, kjer Predst^ ovenčana s palmo, sta si kot ga filmVnilia P°sebne zvrsti britanske-je horrf utr^a Pot d° države, v kateri PepreK ose^sualnost še vedno dokaj P sbavna snov.
Prick up Your Ears je najbrž summa britanske alternativne kulture, je zrcalo let in družbenih okoliščin, v katerih so prihajali do izraza John Osborne, Tony Richardson, Linsday Anderson; igralci Bob Hoskins in Johnatan Pry-ce; pa tudi avtorji kot Hanif Kureishi, Joe Orton in Stephen Frears, ki je avtor in režiser Prick up Your Ears ter
enega izmed najbolj pogumnih filmov o homoseksualnem življenju iVIy Beautiful Laundrette. Vsa ta imena so nekako povezana z gledališčem Royal Court Theatre, ki se nahaja v Chelsea-ju (Sloane Sqare).
V tem nekdaj zakotnem londonskem kotičku je živel in ustvarjal talentirani dramaturg Joe Orton. Izpod njegovega peresa so nastale družbenokritične drame, ki so sicer tuje širšemu občinstvu, so pa dobro znane vsem, ki z zanimanjem sledijo razvoju britanske dramaturgije. Entertaining Mr. Sloane, What the Butler Saw, predvsem pa Loot so pustile svoj pečat v zgodovini londonskega gledališča šestdesetih let. Prav tako nepozaben je bil tudi avtor, Orton, ki je šestnajst let živel s kolegom Kennethom Halli-wellom. Britanska vlada je takrat še preganjala homoseksualnost (drugačnost) z zaporom. Joe (igralec Orton, ki smo ga že gladali v filmu Sid and Nancy) in Kenneth (igralec Molina, Ladyhawke, Pismo Brežnjevu) pa sta živela in ustvarjala v enosobni luknji, kjer se je 9. avgusta 1967 odigral zadnji akt njune družinske tragedije. Zapuščeni in noro zaljubljeni Kenneth je s kladivom pokončal svojega ljubimca ter si vzel življenje s pomirjevalnimi tabletami. Z ducatom morilskih zamahov je Kenneth zbrisal svojega antagonista, človeka, za katerega je garal. Joe pa je bil egocentrik, skrbel je zase in za krdelo fantov, s katerimi se je pečal v podzemeljski železnici, v telovadnicah, na straniščih. Joe se je odrekel ljubezni in je iskal avanturo, Kenneth pa je živel v funkciji globoke ljubezni, ki ga je vezala na Joeja. Amour fou na homoseksualni način, ki ga v filmu pretresljivo dopolnjuje opis podobnih ljubezenskih razmerij med moškim in žensko.
roberto pusiol
Pustno kolo za rekord
VIDEM — Pustno norenje je nepreklicno za nami, pustne vdove so se že potolažile, pustni navdušenci si skušajo oddahniti. Nekateri so veseli nagrad, ki so jih prejeli, nekateri si morajo še pozdraviti mačka. Prebivalci nekaterih vasi ali področij so s ponosom še enkrat obudili stare običaje in obrede.Marsikje so bili bogati sprevodi, v katerih so pustne skupine dale duška fantaziji. Tisti, ki se ne morejo ponašati z etnografskimi zanimivostmi ali razkošnimi prireditvami, si vsako leto skušajo izmisliti kaj novega, morda celo svojevrsten rekord, ki naj bi prišel v Guinessovo knjigo.
Tak cilj so si Videmčani postavil za pust pred letom dni in ga uresničili: sestavili so največje plesno kolo na svetu, kolo, ki so ga seveda sestavljale same pustne šeme. Vsak uspeh pa sproži nekaj zavisti in tekmovalnosti. Tako je videmski rekord kmalu prevzelo mestece Bra v pokrajini Cuneo.
Videmčani so - kar je popolnoma naravno - kuhali mulo in se letos ob pustu pripravili na nov podvig. In že spet jim je uspelo: sestavili so še daljše in še bogatejše kolo, ustvarili so še bolj praznično vzdušje. Na pustni torek popoldne so se zbrali ob prisotnosti notarja in drugih osebnosti, ki so preverili pravila "tekmovanja" in razdelili udeležencem razpoznavne številke. Ljudje s pisanimi maskami so se prijeli za roke in sestavili kolo, ki je objemalo celoten grič z videmskim gradom. V približno eni uri in 40 minutah je furlanska prestolnica tako ponovno osvojila rekord: kolo je sestavljalo 2.572 oseb, dvesto več kot v Braju. Navdušenje za zopetni vpis v knjigo rekordov je spremljalo viharno ploskanje z živahno glasbo in plesom ob pravi plohi živopisanih koriandolov.
tu in tam
V Petovljah jutri dopoldne
množična manifestacija za mir
V	Petovljah, zaselku na pol poti med Sovodnjami in Zagrajem, bo jutri velika manifestacija za mir. Prireja jo pokrajinsko vodstvo sindikata kovinarjev, k pobudi pa je doslej pristopilo nad sto organizacij in ustanov iz vse dežele, iz sosednje Slovenije in Koroške.
Udeleženci bodo na kraj zborovanja, kjer se bo odvijala glavna manifestacija, prišli v dveh sprevodih. Prvi bo šel na pot ob 10. uri izpred tekstilne tovarne v Zdravščinah, drugi prav tako ob 10. uri, izpred županstva v Sovodnjah. V So-vodnjah bo krajša slovesnost s polaganjem cvetja pred spomenikom pri županstvu in s pozdravnim nagovorom župana Primožiča. Občina Sovodnje je namreč te dni poskrbela za poseben lepak, v katerem pozdravlja udeležence manifestacije za mir, javlja svoj pristop k pobudi in potrjuje pomen splošnega prizadevanja za razorožitev in za odpravo vzrokov napetosti med narodi.
Udeleženci manifestacije bodo prehodili okrog 3 kilometre dolgo pot do Petovelj. Spotoma se bodo ustavili pri obeležju, ki spominja na tragično smrt treh pripadnikov karabinjerskega zbora, in položili cvetje.
Oba sprevoda bosta prišla na prireditveni prostor približno istočasno, saj je razdalja med krajema skoraj enaka.
V	Petovljah, ki so bile izbrane za kraj mirovnega zborovanja zaradi prisotnosti velikega vojaškega objekta, bodo udeleženci prisluhnili govoru in pozdravnim nagovorom raznih delegacij.
Omeniti velja, da bosta jutri dopoldne v Petovlje prispeli tudi tekaški štafeti: prva bo šla na pot izpred mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici, druga pa izpred kostnice v Redipuglii. Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki sindikatov iz Ljubljane in Celovca ter tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij.
Srečanje na pokrajinski upravi o vprašanjih šolskih poslopij
Na sedežu pokrajinske uprave je bilo v teh dneh srečanje o vprašanju šolskih stavb v prihodnjem šolskem letu. Ob predsedniku Cumpeti in šolskemu skrbniku Leotti so se srečanja udeležili nekateri pokrajinski odborniki, predstavniki uprav petih večjih občin na Goriškem, kjer so prisotne višje srednje šole, predstavniki šolskih okrajev.
Na srečanju so ocenili podatke o predvpisih in probleme, ki se bodo s tem v zvezi postavili v začetku prihodnjega šolskega leta. Na osnovi teh podatkov je namreč pričakovati, da se bo na znanstvenem liceju v Gorici število razredov povečalo s sedanjih 23 na 26. Poslopje na Senenem trgu je že sedaj pretesno, tako da bodo predvidoma dve učilnici poiskali v prostorih osnovne šole v bližnji Ul. Codelli, tretjo učilnico pa bodo pridobili v poslopju v Ul. Brass, kjer je že nameščenih nekaj razredov znanstvenega liceja.
Težave so tudi v znanstvenem liceju v Tržiču. V pričakovanju dozidave novega dela šolske stavbe bodo s poukom tudi v prihodnjem šolskem letu nadaljevali v montažnih učilnicah kar na šolskem dvorišču. Za industrijski tehnični zavod v Tržiču je predvideno novo poslopje v Štarancanu. Za denarno kritje namerava Pokrajina izkoristiti tako deželni zakon št. 48 kot tudi državna sredstva. Do sezidanja nove šole pa bo zavod še naprej deloval v
začasnih sedežih v Ul. Ceriani v Tržiču ter v Panzanu.
Pokrajina bo do prihodnjega šolskega leta zagotovila ugodnejše pogoje za delovanje tehničnega kmetijskega zavoda v Gradišču. V načrtu je obnova poslopja in ureditev namakalnih naprav na kmetiji, s katero razpolaga šola.
kulturni dom
Do 22. t. m. je odprta dokumentarna antološka razstava Milka Bambiča. Ogled ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesne tečaje: začetnega za otroke, nadaljevalnega, tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila pri Ivani Butkovič (tel. 882105) in Katarini Kovic (tel. 882105).
Sovodenjske žene vabijo na družabnost in večerjo ob 8. marcu. Družabnost bo 5. marca v gostilni Pri Francetu. Prijave pri Ivanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas).
SPD Gorica javlja, da je v teku vpisovanje za zimske športne igre. Prijave v trgovini Bavcon in pri Ivu Berdonu do 23. t. m.
Zaenkrat nič dodatnih bonov za ustanove, stranke in združenja
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji začel razpravo o nakaznicah za gorivo proste cone, ki naj bi jih prejele razne ustanove, stranke, združenja itd. s sedežem v Gorici. Lani so v ta namen dodelili nakaznice za približno 160 tisoč litrov goriva. Za letos bodo morali morebitni prejemniki počakati kakšen mesec. Ni pa niti še povsem gotovo, ali jim bodo sploh odobrili izdajo bonov.
S kočljivim vprašanjem se bo namreč v prihodnjih tednih ukvarjal ožji odbor, ki so ga imenovali na zadnji seji. Zgleda, da bo treba najprej uskladiti pravilnik in šele nato preučiti, kdo ima pravico do dodatne količine bonov.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na seji, v četrtek zvečer, pričel razpravo tudi o drugem, prav tako kočljivem vprašanju: to je o najširši informaciji potrošnikov glede cen dobrin proste cone. Zaenkrat velja to določilo samo za meso, v prihodnje pa bodo morale biti izpostavljene cene tudi vseh drugih proizvodov (kave, piva, masla, sladkorja itd). Nerodnost je trenutno v tem, ker pokrajinski odbori za cene, ki so delovali pri Prefekturi, ne obstajajo več. Ta pristojnost naj bi po novem prešla na urade Trgovinskih zbornic, vendar zadeva še ni bila dokončno urejena.
Odprtje doma v Števerjanu
Nocoj s pričetkom ob 20. uri bo v kulturnem domu društva Briški Grič
na Bukovju v Števerjanu prvi ob treh kulturnih večerov, s katerimi nameravajo počastiti slovenski kulturni praznik, istočasno in predvsem pa z njimi uradno odpirajo prostore novega doma. Danes bodo odprli slikarsko razstavo treh naših umetnikov, Silvana Bevčarja, Hijacinta Jusse in Vladi-mira Klanjščka. Slikarje in njihove značilne umetniške pristope bo občinstvu predstavil umetnostni kritik prof. Joško Vetrih. Na nocojšnjem večeru sodelujejo tudi gojenci šole Glasbene matice v Gorici in mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov.
Osrednja prireditev bo jutri popoldne ob 16. uri z nastopi mladih iz Ste-verjana, zbora Briški grič in Briškega okteta iz Dobrovega, priložnostnimi govori in družabnostjo.
Cumpeta izrekel zadovoljstvo Pokrajine ob trajnem podaljšanju proste cone
Razprava o urejanju Verse in o vprašanjih sožitja
Pokrajinski svet je na prvi od dveh zaporednih sej, ki je bila v četrtek, izčrpal le majhen del obsežnega dnevnega reda. Seja se je zaradi odsotnosti številnih svetovalcev (in odbornikov) začela z enourno zamudo: ob prvem pregledu je tajnik ugotovil prisotnost komaj 8 svetovalcev od 24, tako da bi seja odpadla, če se ne bi v naslednjih desetih minutah javila kopica zamudnikov.
Predsednik Cumpeta je uvodoma izrekel zadovoljstvo pokrajinske uprave zaradi podaljšanja zakona o prosti coni za nedoločen čas. Pokrajina je to že dalj časa zahtevala, je dejal, prav
Stroga obsodba zaradi nasilja
Zaradi nasilja nad neko žensko so na sodišču včeraj obsodili na poltretje leto zapora 48-letnega Luigija Rovena iz Gorice, Ul. Torriani 33. Plačal bo tudi 600 tisoč lir globe, nadalje bo prebil dve leti pri prisilnem delu, do smrti pa ne bo smel opravljati javnih služb.
Odgovarjal je zaradi dogodka, ki se je pripetil novembra lani. Roveno naj bi povabil v svoj avto 33-letno Libano Brescie nato pa naj bi jo pretepel, da bi jo prisilil k prostituciji. Sodniki so ga glede slednje obtožbe oprostili, spoznali pa so ga za krivega nasilja in kratenja osebne svobode, ker je žensko proti njeni volji pridržal v avtu.
Obtoženec je skušal zanikati obtožbe in dejal, da le navidez pozna žensko, ta pa je,, čeprav v nekoliko omiljeni obliki, potrdila izjave, ki jih je v prijavi dala policiji. Sodniki so proti Rovenu uporabili trdo roko in celo presegli zahteve javnega tožilca. Očitno so pri tem upoštevali njegov že dolg spisek prekrškov.
tako so se za podaljšanje zavzele družbene in gospodarske sile na Goriškem. S tem je zagotovljena ohranitev tudi preko enoletnega obdobja tega dragocenega in koristnega zakonskega instrumenta. Prav tako je Pokrajina zadovoljna z izenačenjem kontingenta bencina za vse občine, saj je pokrajinski svet že dalj časa zastopal to stališče. Razlog za zadovoljstvo je tudi odprtje univerzitetnih tečajev v Gorici, ki ga je Cumpeta označil kot zgodovinski dogodek.
Načelnik KPI Poletto je nato prebral daljšo interpelacijo o ureditvi toka hudournika Verše na območju občin Koprivno, Mariano, Moraro in Romans. Gre za vprašanje, ki je odprto že dobrih sedem let. Poletto je podal podroben pregled stališč, načrtov, prošenj za finansiranje posegov v teh letih in vprašal pokrajinsko upravo sledeče: kaj namerava ukreniti, da se zagotovi že leta 1981 obljubljeno deželno financiranje, in kaj namerava Pokrajina narediti, da se končno odpravi nevarnost občasnih poplav. Tudi svetovalec KD Drius je podprl zahtevo po čimprejšnjem začetku reševanja tega vprašanja. Odbornik Tomat je odgovoril, da daje uprava prednost temu problemu, da pa potrebuje za ureditev Verše izredne denarne posege iz deželnih in državnih skladov. V to smer
Nihče se ne zmeni za odvoz smeti in starega pohištva
Gornja slika pravzaprav pove dovolj in se zdi podnapis skoraj nepotreben. Povedati je treba le, da so kupi razbitega pohištva, starih vzmetnic, odpadnega materiala, smeti in druge šare na dvorišču stavbe v Ulici svete Klare 3. V stavbi je bila do pred nekaj leti nastanjena policija, zdaj so tam nastanjene družine, ki čakajo na ureditev sta-
novanjskega vprašanja. »Že nič kolikokrat sem osebno opozoril na županstvu in v drugih uradih, vendar brez uspeha,« nam je dejal eden od stanovalcev. Menda so kupi smeti vsak dan večji, ker je dvorišče nekdanje vojašnice postalo odlagališče (menda zelo pri roki) odpadkov in druge šare širšega območja.
Veliko podjetje prijavilo manjšega prodajalca
Na preturi zapletena zadeva v zvezi s prodajo loncev
Goriški pretor je na četrtkovi obravnavi imel opravka z lonci, ne samo zaradi predmeta sodnega postopka, pač pa tudi v dobesednem smislu, ko mu je odv. Primožič postavil na pult vrsto loncev in kozic v dokaz, da ima njegov varovanec prav. »Sedaj bi lahko vrgli pašto,« se je pošalil nekdo ob ugotovitvi, da se je ura že nagibala proti poldnevu. V resnici pa vsa zadeva ni bila tako šaljiva.
Na zatožni klopi je sedel 44-letni Mario Devetak iz Ul. Zanetti 22/A v Sovodnjah. Mož se poklicno ukvarja s prodajo loncev: pred leti je bil zastopnik večje firme AMC Italia, potem pa je postal samostojen. Vendar veliko podjetje z 200 milijardami letnega delokroga ga je junija 1986 prijavilo, češ da ponareja simbol loncev AMC. Takrat je prišlo do zaplembe vse Devetakove zaloge loncev. Po prizivu so sodni organi ugotovili, da je zaplemba neutemeljena, ker je simbol na Devetakovih loncih bistveno rezličen od znaka podjetja AMC. Kasacijsko sodišče je kasneje iz formalnih razlogov razveljavilo ta sklep, včeraj pa je prišlo na preturi do kazenske obravnave.
Odvetnik družbe AMC je skušal dokazati, da je obtoženec izdelal znak z globusom in loncem, ki se smeje, da bi manj vešči kupci kupovali njegove lonce, misleč da gre za izdelke AMC. Zato je zahteval, naj ga obsodijo, v pričakovanju določitve odškodnine v civilnem postopku pa naj bi družbi moral obtoženec izplačati 15 milijonov
lir. Devetakova zagovornika Bevilacqua in Primožič sta zaigrala vrsto kart (beri: loncev), da bi dokazala neutemeljenost zahteve. Globus je prepoznavni znak vsaj štirih različnih podjetij, ki izdelujejo lonce, niti ni AMC prvo, ki je registriralo ta simbol. Nadalje je bil na Devetakovih loncih napis "DUEM-MECI", globus večji in različno vtisnjen, tako da ni bila možna zamenjava z znakom AMC. Zahtevala sta torej popolno oprostitev ali vsaj priznanje amnestije svojemu varovancu.
Pretor se je izognil dokončni besedi o različnosti ali podobnosti simbolov na loncih, pač pa je izbral pot amnestije, ki je tako preprečila obsodbo Devetaka.
Iz bolnišnice
V Romansu se je včeraj zaradi padca z zidarskega odra težko ranil 32-Ietni Domenico Tolin iz Červinja-na. V splošni bolnišnici so mu ugotovili pretres možganov iz podplutbo na lobanji. V polzavesti so ga premestili v nevrokirurški oddelek v Trst, kjer se zdravi s pridržano prognozo.
Nobenega upanja nimajo zdravniki, da bi rešili življenje 18-letni Glo-rii Pascolo, ki se je v sredo ponesrečila v Ločniku. Njene možganske funkcije so prenehale delovati, spričo tega pa je medicinska znanost žal nemočna.
gredo torej prizadevanja, da bi pridobili potrebna financiranja.
Na vprašanje treh svetovalcev KD je bil tudi govor o predvidenem zaprtju avtocestnega odseka proti Vilešu. Poseg naj bi bil potreben za gradnjo mosta železniškega odsek med Folja-nom in Krminom, na katerem pa so dela že leta in leta ustavljena. V odgovoru je zato odbornik Tomat ponovil stališče Pokrajine, naj uprava železnic takoj dokonča odsek, če meni, da je potreben, v nasprotnem primeru - ki je po mnenju goriških upraviteljev bližji resnici - pa naj se končno odpove nepotrebni progi in naj njene že izdelane strukture vrne krajevnemu prebivalstvu za druge možne oblike uporabe.
Svetovalec PSI Cej je govoril o vprašanjih sožitja. Obsodil je vandalski napad na Kulturni dom in bližnje šolsko poslopje, ki je v pristojnosti Pokrajine, zavrnil je natolcevanja iz nacionalističnih krogov glede razpisa natečaja za zaposlitev uradnika z znanjem slovenščine in, sklicujoč se tudi na primer Sama Pahorja, postavil potrebo po drugačnem gledanju na vprašanje javne rabe slovenščine. Agati (KD) je odgovoril, da Slovenci prevečkrat zganjajo vitimizem in da je tudi brez slovenščine v javnih uradih možno in potrebno uresničevati »spoštovanje in sožitje z našimi sobrati slovenskega jezika«. S predvidljivimi napadi na Slovence se je izkašljal misovec Cosma, nakar je posegel še predstavnik SSk Špacapan. Dejal je, da v bistvu soglaša z uravnovešenim posegom Agatija, čeprav je za razliko od njega pozitivno ocenil Pahorjevo dejanje, pri katerem gre za zahtevo po spoštovanju narodnostnih pravic. Preveliko dramatiziranje vseh teh vprašanj je po njegovem mnenju treba pripisati pomanjkanju zaščitnega zakona, ki bi v celoti uredil status Slovencev. Razpravo o teh vprašanjih je zaključil predsednik Cumpeta s pomirjujočim pozivom k večji strpnosti.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Balle spaziali«-VERDI 18.00-22.00 »Hamburger VITTORIA 17.30-22.00 »Bellifreschi«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Lo squalo 4: D vendetta«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Le legge del desiderio«. Prepovedan mladini P°° 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Madridska zveza«-Nočni kino: 22.00 »Oči«.
DESKLE 17.00U9.30 »Poljane smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani), Ul. Carducci 38, tel-84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel' 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12. uri Fedoro Ne^ mec iz splošne bolnišnice na glavno P°" kopališče.
Na kmetiji Erikove babice
Šli smo na kmetijo, k Erikovi babici Marički. Videli smo krave in telička. Krave so mukale. Smo se jih bali. So jedle iz jasli.
Prašički so jedli v hlevu. Babica jih je krtačila. Prašički so delali hrr, hrr. Na dvorišču so bili purani, race in kokoši. Videli smo tudi muco Bleki, piščančke in psa. Muca je bila črna in bela. Piščančki so se skrili, pes je lajal.
Vse živali so bile lepe. .
Margherita, Maja, Erik, Manuel, Bojan, Katja, Neva Vsi obiskujejo 1. razred.
Drugošolčki na obisku v pekarni
Jesensko sonce je prijazno sijalo, ko smo se odpravili proti pekarni. Po poti smo se pogovarjali, kaj bomo vprašali in kako se bomo obnašali. Pri tem so nas preglašali psički, ki so na nas lajali, cvilili, bevskali, renčali in zavijali. Zaradi hrupa so se gospodinje ozirale, kdo gre skozi vas.	Marko
V	račjem redu in gosjem hrupu smo
dospeli do pekarne. Stopili smo v prodajalno kruha. V prodajalni smo na policah videli dosti slaščic in piškotov različnih oblik. Zadišalo je po sveže pečenem kruhu. Prijazna gospa Andreja nas je povabila, naj stopimo naprej v pekarno.	Manuel
V	pekarni je bilo vsepovsod belo od moke: na delovnih mizah in strojih. Okoli nas je bilo vse polno strojev in dve peči. Videli smo tehtnico, kotle, mesiini stroj, stroj za oblikovanje testa, za okrogljenje žemljic, več delovnih miz, pekače, modele in loparje.
Danja
Videl sem, kako iz moke, vode in kvasa zamesijo testo. Mesijo ga v mesil-nem stroju. Testo je vzhajalo in bilo kot balon. Pek je stresel testo v stroj za oblikovanje štruc. Iz testa oblikujejo različne kruhke.	Luca
Testo je bilo belo kot sneg, a pečeni kruhki so rumeni kot sonce in različni po obliki. Imenujemo jih: hleb, žemlja,
palička, kitica, pletena štručka, rogljiček, polžek. Kruh je najboljša hrana.
Tiziana
Pečejo kruh iz raznih vrst žita. Meni ugaja črni kruh. Belega zamesijo iz pšenične moke. Rženi kruh pečejo iz rži. Zelo rad bi pohrustal rumeno skorjico in mehko sredico.	Boris
Kadar je pek končal kazati, kako delujejo stroji, so nam dali slaščice. Jedli
smo "princeske", prekrite s čokolado, in pili sadni sok.	Davide
Tik ob pekarni je trgovina jestvin. Lastnik je moj ded Danilo Cotič. Dedku pomaga babica Iva. Njuna trgovina je majhna, a bogato obložena. Na policah se ponujajo: sladkarije, razne vrste pijač, piškoti, čokolade, mila in pralni praški. Pazljivo smo si ogledovali užitna semena: fižol, koruzo, ječmen, riž. Preden smo se poslovili, smo dobili čokoladko.	Katja
Zanimiv izlet na Tržaško
Obisk mlekarne in Kraške hiše
Čudoviti svet pravljic
Srečanje s Svetlano Makarovič
Učenci 4. razreda so bili navdušeni nad izletom na Tržaški Kras. Videli so veliko zanimivega. Veliko so se naučili. Takole so opisali svoje vtise.
Jeseni smo šli z avtobusom na izlet na Tržaško. Peljali smo se z velikim avtobusom. Vožnja ni bila kratka. Pri Tržiču smo videli vhod na avtocesto. Občudovali smo, kako je lep Kras jeseni; drevesa so bila rdeča, rjava in rumena. Pri Štivanu smo zagledali morje in lep Devinski grad. Nadaljevali smo pot proti Repentabru. Repen-tabor je zelo stara vas in leži severno od Trsta. Na našem izletu smo obiskali zadružno mlekarno.
Vasja
V tej mlekarni zbirajo mleko s celega Krasa. Zbirajo samo kravje mleko; Iz mleka izdelujejo predvsem sir. Njihov sir se imenuje malga in tabor in je zelo dober.
Katjuša
Ko dobijo mleko, ga najprej pasterizirajo, mleko vlijejo v kotle. V mleko denejo sirišče, da se strdi. Za to potrebuje pol ure. Tako dobijo mlečno strd ali mlečno testo. Mlečno testo režejo s sirarsko liro ali harfo; najprej ročno, Potem strojno. Tako se sir loči od vode.
Tiziana
S krpami vzamejo sir iz kotla in ga denejo v modele. Sir postavijo pod Prešo ali stiskalnico, da izteče vsa voda. Naslednjega dne ga vzamejo izpod preše, odvijejo krpo in ga solijo. Sir spravijo v klet, da dozori.
Elizabeta
Zelenkasta voda, ki ostane po izdelavi sira, se imenuje sirotka. Iz nje izdelujejo smetano, maslo in skuto. De-
lavec nam je pokazal strojrfo pinjo, v kateri se je delalo maslo.
Matej
Ko smo si vse to ogledali, so nas povabili v sejno dvorano. Tam nam je gospodična ponudila njihov sir. Povedala nam je, da sir malga gre takoj v prodajo, sir tabor pa po enem mesecu. Obrazložila nam je marsikaj zanimivega v zvezi z zadružno mlekarno in izdelavo sira.
Martina
Po ogledu mlekarne smo si ogledali še staro kraško hišo. Streha je pokrita s skrlami. Sredi dvorišča je stara kraška Štirna ali vodnjak. Po kamnitih stopnicah smo šli v prvo nadstropje. Tu so spalnice. Tudi oprema je zelo stara: videli smo veliko leseno posteljo ter dve leseni zibelki. Na stenah so razobeše-
ne stare slike. V pritličju je kuhinja z velikim ognjiščem. Okoli njega se je zvečer zbirala cela družina. V kuhinji je tudi velika vintola, v kateri so mesili testo za kruh. Kruh so pekli le enkrat na teden v veliki peči. V kuhinji je še druga stara posoda in drugo gospodinjsko orodje. V drugem prostoru smo videli razstavljeno staro kmečko orodje.
Francesca
Nazadnje smo šli še na Tabor, kamor so se zatekali domačini pred Turki in še drugimi sovražniki. Ljudje iz okolice Tabora so hranili tu svoje poljske pridelke, da jih ne bi divji Turki uničili. Na griču je stara siva cerkev zidana iz samega kraškega kamna, ki je pa nismo mogli obiskati, ker je bila zaprta. S Tabora je zelo lep razgled; od tam smo videli kraško pokrajino in morje.
Adeline, Diego in Barbara obiskujejo 3. razred, kjer so tudi drugi učenci. V lepem spominu jim je ostalo srečanje s Svetlano Makarovič v Kulturnem domu v Gorici. Takole so opisali dogodek.
Nestrpno smo pričakovali soboto, ko smo se vsi učenci sovodenjske šole odpeljali s šolskim avtobusom v Gorico, v Kulturni dom. Vedeli smo, da se bomo srečali s Svetlano Makarovič. O njej sem že slišala marsikaj zanimivega. Tudi njene knjige sem že brala, zato sem bila toliko bolj radovedna. Bila je simpatična, zabavna in lepa. Imela je dolge in črne lase; njena obleka se mi je zdela, da je srebrna in posejana z diamanti. Ko so menjali luči, se je vse lesketalo okrog nje. Njeni čevlji so bili svetlo črni, z visoko peto.	Adeline
Svetlana Makarovič je pisateljica, pesnica, pevka in igralka. Piše za mladino. Napisala je že mnogo knjig. V Kulturnem domu nam je povedala pravljico o mačku in čarovnici, ki je nagajala ljudem. Nekega dne pa je maček ostal sam doma in se učil čarati. Naredil je stol blizu korita. Ko se je čarovnica vrnila domov je padla v korito. Tekla je za mačkom. Maček je prevrnil svečo in tako so zgorele čarovniške knjige. Čarovnica ni znala več čarati.	Diego
Meni je bila všeč pravljica o Kaka-duju.
Živel je majhen papagaj, ki ni znal govoriti, zato ga je mamica vsak dan učila. Pa se je naveličala, ker ni videla nobenega napredka. Mali Kakadu je zletel v Afriko. Obiskal je najprej leoparda in nato slona.
Slon je bil zelo prehlajen. Kihnil je in papagajčka pihnil na vrtnico, kjer je bila čebela. Skoraj ga je pičila. Po-
tem je naletel na krokodila, ki je pojedel lovca. Zvečer pa se je Kakadu srečno vrnil domov.
Pravljica je bila lepa, ker nam jo je Svetlana Makarovič živo pripovedovala, jo pela in popestrila z glasbo. Nekateri otroci smo med petjem tudi ploskali.	Barbara
Sporočilo uredništva
Danes so se 's svojimi sestavki in risbicami oglasili učenci osnovne šole Peter Butkovič - Domen iz Sovodenj. Takoj naj povemo, da to šolo obiskujejo tudi učenci iz Gabrij, ki se vsak dan prevažajo s šolskim avtobusom. Naši mladi sodelavci so se izkazali kot zelo marljivi dopisniki in dobri risarji. Poslali so nam toliko člankov in toliko risbic, da jih kljub najboljši volji nismo uspeli vse objaviti. Saj veste, stran je pač zelo resna zadeva, mer se ne da spreminjati. Morali smo nujno izbrati, kaj objaviti tokrat in kaj pustiti morda še za novo stran. Izbrali smo tako, da so danes zastopani vsi razredi s sestavki in tudi z risbami. Precej materiala so nam poslali učenci 3. razreda in 5. razreda. Precej tega materiala smo skrbno shranili. Upamo, da ga bomo čez nekaj tednov lahko objavili. Radi bi, da nam tudi učenci 3. razreda pošljejo kakšno risbico.
Učencem in učiteljem se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje.
	
Uredil	VLADO KLEMŠE
Stefano
Najpomembnejše iznajdbe
htngi?aiimenitnejša iznajdba. Prepričan sem, da so najimenitnejše iznajdbe ječrn^1 str°ii' Kakor traktor, kosilnica in mlatilnica. Mlatilnico rabimo pri žetvi str ..ena' pšenice in soje; traktor pa pri oranju, pri setvi in grabljenju sena. Ti J1 so potrebni in koristni kmetom, ki obdelujejo polje.
David Cotič 5. razred
prei^h koncu srednjega veka je Ivan Gutemberg izumil premakljive črke. Naj-kovi ° lesene’ a ko so videli, da se hitro obrabijo, so jih začeli izdelovati iz bgspj6 *n sicer iz svinca. Črke so uporabljali tako, da so sestavili besede, iz Papir' Stav'te in iz stavkov cele strani. Nato se je vse skupaj natisnilo na list mil;J!L-Prva natisnjena knjiga je bilo Sveto pismo. Sestavljena je bila iz treh
Sara Boškin 5. razred
Moja najljubša igrača...
Ko sem imela šest let mi je očka kupil punčko z imenom Baby skaiks. Imela je roza krilo, bele lase, kolenke in zelo lepe kotalke. Ko sem jo dobila v kuhinji, se mi je zdela najlepša izmed vseh igrač. Premikala je glavo, roke in noge. Kotalkala je celo. Toda nekega dne, ko sem šla k telovadbi, mi jo je brat vzel in se tekel igrat z mojim bratrancem. Tam so se prepirali, kdo bi jo prvi poskusil. Ko so jo vlekli, je moj bratranec potegnil močno in privlekel ven nogo in roko. Ko sem prišla domov, sem tekla v sobo, da bi se igrala z no, a je ni bilo več. Moj brat in bratranec sta mi prišla povedat, kaj se je zgodilo. Ko sem videla roko in nogo polomljeno, sem čutila v srcu, kakor da bi mene polomili, namesto nje. Tisti dan sem se naučila, da moram bolj paziti na svoje stvari.
Vanja Černič 5. razred
Nekoč sem dobil na cesti avtič. Z bratom sva se igrala med počitnicami. Jaz sem imel svoj avtomobilček in on je imel drugega, rumenega, znamke renault. Avta sta bila iz pločevine in v nekaj dneh sta se pokvarila. Mojemu avtomobilčku je manjkalo eno kolo in prtljažnik. Darijev pa je imel pokvarjeno kolo in prednji blatnik. Meni jé bil zelo všeč avtomobilček, ki sem ga našel na cesti in zdaj ga nimam več.
Sergio Tomšič S. razred
Pred leti sem dobil rdeč športni avtomobil. Bil je teleavtomatski. Prinesel mi ga je Jezušček. Z njim sem se igral cele dneve. Nekega dne, med igranjem na terasi, je strmoglavil z nje. Tekel sem hitro na dvorišče, a bilo je prepozno. Avto je bil uničen. V tistem trenutku sem postal bled. V srcu sem bil žalosten. Pred jokom je prišla mama in me tolažila. Rekla mi je, da kmalu bo moj rojstni dan in ona mi bo kupila novega. Nenadoma sem se razveselil. Bled obraz je postal spet rdeč. Razbitine avta sem vrgel v smeti. Ve-
sel sem bil, ker sem imel zaupanje v mamo.
Štefan Tommasi 5. razred
jo je kupil oče pred nekaj leti. To j« bil teleavtomatski džip. Bil sem vesel da sem dobil tako igračo.
Ko sem se nekega dne vrnil iz šole džip ni tekel več. Mama mi je poveda la, da se je sestrica igrala z njim. Ra zumel sem vse; šel sem v svojo sobo ir se bridko razjokal.
Kristjan Devetak 5. razred
Kristjan Devetak, 5. razred
Kiehlova presenetila Švicarke
Letos na mega prazniku »Calgary stampede«
Poldrugi milijon obiskovalcev
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
CALGARY — Kaj pomeni vreme v kanadski provinci Alberti, še bolj pa v okolici Calgaryja, je spet po svoje pokazal včerajšnji dan XV. zimskih olimpijskih iger. V olimpijskem mestu je žvižgalo okoli vogalov, da se je iz razsušenih cest dvigal prah, zato je bil odhod v Nakisko namoč tvegan. Toda
Olimpiada v Seulu
Dokončni odklon Severne Koreje
TOKIO — Predsednik severnokorejskega olimpijskega odbora Chang Ung je v nekem intervjuju za japonsko tiskovno agencijo »Kjodo« izjavil, da je Severna Koreja dokončno odpovedala udeležbo na olimpiadi, ki bo septembra letos v Južni Koreji. Po njegovih besedah naj bi se namreč Pyongyang prepričal, da Seul odklanja katerikoli dialog s svojim severnim sosedom.
Letošnje olimpade se bo udeležilo rekordno število 161 držav, med katerimi tudi države vzhodnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu. Pogajanja med obema Kore-jama so se s posredovanjem mednarodnega olimpijskega odbora začela že leta 1985, sedaj pa kaže, da so se dokončno izjalovila.
na Mount Allenu je bilo razmeroma mirno, vsaj toliko, da so lahko začeli smuk ža ženske, tekačem na 15 kilometrov v Canmoreju pa veter sploh ni tako sovražen, zato se je sedmi dan ZOI končal srečno. Še najbolj srečno prav gotovo za Zahodno Nemko Marino Kiehl, zmagovalko v smuku, in sovjetskega reprezentanta Mihaila Dem-jatjarova, ki je osvojil zlato olimpijsko kolajno v teku na 15 km.
Na ženskem smuku se je vnovič zgodilo to, kar je tako pogosto na olimpijskih igrah: zlato kolajno je osvojila tekmovalka, ki še nikoli ni zmagala v tej disciplini. Marina Kiehl, ena redih alpskih smučark iz svetovnega vrha, ki je doma iz mesta, saj je rojena meščanka, je postavila na glavo vse napovedi, ki so bile popolnoma v prid odličnim švicarskim smukačicam. Toda Marina je velikim favoritinjam zmešala račune. Res, da ima za seboj že sedem zmag v svetovnem pokalu, šest v superveleslalomu in eno v slalomu, vendar so jo prištevali med kandidatinje le redki, pa še ti bolj iz navijaških nagibov kot na temelju njenih dosedanjih dosežkov v smuku. Najboljši njen rezultat v tej sezoni je bilo drugo mesto na smuku v Leukerbadu v Švici, drugače pa je imela kaj pičlo bero, prav tako pa tudi v lanski sezoni, ko je zmagala enkrat samkrat v superveleslalomu.
Kot je bila Marina Kiehl po svoje outsiderka v ekipi ZRN, je tudi čas švicarske reprezentance reševala tekmovalka iz ozadja, Brigitte Oertly, saj so vsi favorizirali olimpijsko zmagovalko iz Sarajeva, Michelo Figini.
Prav tako pa je z bronasto kolajno presenetila Kanadčanka Karen Percy.
Švicarke so bile po zmagi Marine Kiehl pobite, vendar pa so vse po vrsti čestitali novi olimpijski prvakinji, prav tako pa niso v izjavah udrihale po prirediteljih, češ da tekma zaradi vetra ni bila regularna, čeprav je bilo na startu videti, kot da gre za skoke. Vodja ženskega alpskega smučanja pri mednarodni smučarski zvezi Hains Kretzek je stal pod štartno uto, čakal, da je malo pojenjal veter, nato pa je s palico dal znak, kdaj naj spuste tekmovalko na progo.
Marina Kiehl je na cilju izjavila, da ji veter ni dosti nagajal. »Vendar pa sem naredila že v prvem delu napako, nato pa so mi smuči izredno hitro stekle. Ne morem verjeti, da sem zmagala. Vse se mi zdi kot sanje,« je izjavila presrečna tekmovalka, ki je v roki stiskala maskoto, vražička z rogovi. »Tudi tale mi je pomagal k uspehu,« je vsa nasmejana pripovedovala tekmovalka, ki je prvič zmagala v smuku in s prvo zmago osvojila tudi zlato olimpijsko kolajno.
»Včeraj sem bila še močno živčna, danes pa mirna od vsega začetka, pred startom, na startu in med tekmo. Edino sedaj od razburjenja ne vem kaj početi,« je še povedala Marina Kiehl, ki so jo na cilju oblegali z vseh strani.
Vrstni red: 1. Kiehl (ZRN) 1'25"86; 2. Oertly (Švi.) 1'26"61; 3. Percy (Kan.) 1’26"62; 4. Walliser (Švi.) 1'26'89; 5. Graham (Kan.) 1'26"99; 6. Kronberger (Av.) 1'27"03| 7. Moesenlachner (ZRN) l'27 '16j 8. Kirchler (Av.) 1’27' 19; 9. Figini (Švi.) T27"26; 10. Medzihradska (ČSSR) 1'27’ 28; 19. Marzola (It.) 1'28'69.
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
Ogromni parkirni prostor pred ledeno palačo Saddledome, ki so jo nalašč zgradili za olimpijske igre, in Rodeo Gradstando, kjer je vsako leto sloviti rodeo Calgary Stampede, so organizatorji izkoristili za tiskovni in radiotelevizijski center. Dopisnike časopisov in agencij gostijo v palači Stampede Corrai, radiotelevizijske reporterje pa v stavbi The Big Four, ki jo bodo takoj po končanih igrah razdrli, saj so na tem ozemlju konjski hlevi udeležencev stampeda.
Calgary stampede so prvič priredili leta 1918. Na zamisel o ustanovitvi neke vrste konjsko-kobilarskega sejma je prišel Guy Waetick, ki mu dalj časa ni uspelo prodati ne povsem udomačenega konja. Na stampede je povabil prijatelje in znance, jim pokazal konje in jih povabil, naj skušajo vztrajati v sedlu vsaj nekaj minut. Prvo leto se je na travniku zbralo morda le nekaj sto gledalcev, ki pa so se zelo zabavali, ko je konj kot za stavo zvračal na tla tudi najpogumnejše jahače. V dolgih zimskih večerih so ob ognju obujali spomine na poletne dogodke, še posebej pa na nevšečnosti neukih jahačev, ki jih je konj Guya Waeticka metal s hrbta, ter sklepali maščevanje za prihodnjo sezono. Prireditev so morali zato na splošno zahtevo ponoviti. Guy Waetick pa se je odločil za nekajdnevno zabavo in razširitev rodea na
bike in bizone. Ker pa se je leta 1919 končala prva svetovna vojna, so praznik poimenovali Victory day, dan zmage. Ponovitev stampeda je privabila kravarje z vsega kanadskega dalj-njega Zahoda, pojavili pa so se celo kavboji iz Montane in Wyominga iz Združenih držav. Nekaj let kasneje so ob vhodu parka postavili bronasti spomenik kravarju in divjemu konju, vzidali ploščo, ki še danes obiskovalce spominja na tedanje dogodke.
Letošnji Calgary stampede bo od 8. do 17. julija, napovedan je poldrugi milijon obiskovalcev, vednar družba »Calgary Stampede« že zdaj opozarja, da bodo prisiljeni podražiti vstopnice, saj je lanski obračun, kljub milijonu prodanih vstopnic, izkazal izgubo več sto tisoč dolarjev. Za 70-letnico pripravljajo seveda jubilejno prireditev, največjo tovrstno na svetu, z razširitvijo na druge atraktivne zvrsti, od folklornega baleta, country music, aktro-batov in žonglerjev do mimohoda godb na pihala, majorettes in seveda hektolitrov piva in ton pohanega piščanca, da o govejem rosbifu sploh ne govorimo.
Toda zaenkrat sredi olimpijskega vzdušja spominjata na stampede le bronasti spomenik in ogromni semafor sredi dvorane Saddledome, na katerem so ob vsakem golu, ki ga dosežejo hokejske reprezentance, prižgejo luči in ponazorijo kravarja, ki ustreli nekaj slepih strelov iz tipičnega coltovega revolverja.
V moškem teku na 15 km
Italijani razočarali
Danes pozornost skokom
CANMORE —- V Canmoru se v teku na 15 kilometrov ni zgodila takšna senzacija kot na Mount Aliami. Sovjetski reprezentant Mihail Devjat-jarov je vsekakor sodil v krog favoritov. Šved Swan, ki je napovedoval tek za zmago, je pristal na 13. mestu. Na eno izmed kolajn je računala tudi izredno močna italijanska vrsta tekačev, med katerimi se je najbolje uvrstil Maurilio De Zolt, ki se je boril za eno od kolajn, vendar je nato zdrknil na 6. mesto.
Jugoslovanska reprezentanta Jani Kršinar in Sašo Graif sta se uvrstila nekako po pričakovanjih, nista pa čisto dosegla tiste meje, ki je bila po mnenju trenerja vsaj za najboljšega okoli tridesetega mesta. Kršinar je bil 39., Graif pa 44. Tekmo pa je končalo 85 tekmovalcev, medtem ko je peterica med tekom odstopila.
Vrsti red: 1. Devjatjarov (SZ) 41T8"9; 2. Kikkelsplass (Fin.) 41'33"4; 3. Smirnov (SZ) 41'48"5; 6. De Zolt (It.) 42'31"2; 9. Albarello (It.) 42'48"6; 10. Vanzetta (It.) 42'49"6; 14. Poivara (It.) 43'08"3; 39. Kršinar (Jug.) 45,54"8; 44. Graif (Jug.) 46'12"3. JOŽE DEKLEVA
Kanadsko žalovanje
V Calgaryju in vsej Kanadi so oklicali dan žalovanja. Hokejska vrsta, ki je pred igrami obetala zmago, je izgu-
bila proti Finski. Rezultat 3:1 za Fince je bila nagrada ekipi, ki se po začetnem porazu proti Svici z veliko vnemo bori za kvalifikacijo. Kanada bo igrala še s Francijo in s Švedsko, ki zgleda resna ekipa, V svoji zadnji tek-
prispevkom vseh profesionalnih klubov, očitno pa so slednji prispevali ostanke svojih kadrov.
Hitrostno: zlato Guljajevu
V preizkušnji hitrostnega drsanja na 1000 m je zmagal Nikolaj Guljajev. Značilnost tekme je bila velika izenačenost. Prvih 6 se je zvrstilo v samo 81 stotinkah sekunde.
Vrstni red: 1. Guljajev (SZ) 1T3"03; 2. Mey (NDR) 1'13"11; 3. Železovskij (SZ) 1T3"19.
Sankanje: dvojen uspeh NDR
Z dvema bliskovitima spustoma je nemška dvojica Hoffmann-Pietsch iz NDR osvojila zlato v dvosedežnih sankah. Druga sta bila Krausse in Beh-rendt (NDR), nemški uspeh pa je dopolnila dvojica iz zahoda Schwab-Sta-udinger.
Vsaj zadovoljivi so bili Italijani. Bruggel in Huber sta bila sedma, Kammerer in Brunner pa deveta.
Skoki in biatlonska preizkušnja na 20 km bosta osrednji točki današnjega programa.
Skoki spadajo med manj srečne panoge teh OI, ker so najbolj izpostavljeni vetru. Danes bi morali skakati za konkurenco posameznikov (včerajšnje obvestilo o skokih za ekipno razvrstitev je bila plod precejšnje zmede pri objavljanju sprememb sporeda) in bistvenih novosti ni. Finec Nykànen ostaja nesporen favorit, ponovno pa nestrpno pričakujejo nastope jugoslovanskih predstavnikov, še posebno dva dobra skoka vsaj enega iz četverice. Že dolgoletna prisotnost slovenskih skakalcev v vrhu svetovne elite bi si zaslužila vsaj eno kolajno.
KOLAJNE Sov. zveza	5		4	4
NDR	4	3	1
Finska	2	0	1
Švica	1	2	1
ZRN	1	1	1
Avstrija	1	1	0
Švedska	1	0	0
Nizozemska	0	2	1
Norveška	0	1	1
Češkoslovaška	0	1	1
Japonska	0	0	1
Francija	0	0	1
Kanada	0	0	1
ZDA	0	0	1
Med včerajšnjimi skoki je prišlo do svojevrstne nezgode. Veter je po doskoku zanesel Američana Hansona na rob doskočišča. Odpeta smučka je zadela televizijskega snemalca, ki se je moral zateči v bolnico.
Potek tekmovanj v smučarskih tekih ne obeta izrednih presenečenj. Očitno je, da so tekači SZ tokrat odlično pripravljeni. Kondicijska priprava je v biatlonu bistvena za točnost pri streljanju. Brez upov ne startajo niti Italijani. V obeh tekih so ostali brez kolajne (na 15 km presenetljivo), na razpolago pa imajo še nekaj športnikov, ki spadajo v kategorijo adutov. Za biatlon bi tako vlogo lahko odigrala Pas-sler in Zingerle.
Na startu bo tudi Zahodni Nemec Peter Angerer, ki je zmagal v Sarajevu, pred dvema letoma pa so ga diskvalificirali zaradi dopinga.
Pred najbolj pričakovanimi plesnimi pari bodo v umetnostnim drsanju podelili kolajne moškim posameznikom. Po predvidevanju je Fadejev (SZ) po delu prostih likov zdrknil na tretje mesto. Zamuda mu ne daje več nobene možnosti in zlatu gre naproti Brian Boitano (ZDA). Kolajna - prva za ZDA - je v »states« že težko pričakovana. Izredna gostost televizijskih prenosov je ustvarila veliko pričakovanja, ki pa doslej niti ni obrodilo sadov.
Kolajne bodo oddali tudi v hitrostnem drsanju na razdalji 1500 m za
moške. Dvosedežni bobi bodo opravili prve spuste. Tekmovanje bobov je najbolj pestro. Nastopajo namreč »pla-vokrvne« osebnosti, vojaški oficirji karibskih državic in idealisti, ki se zabavajo s tveganjem življenja. Kakovosti je v resnici zelo malo. Favoriti so iz NDR in SZ.
18.00 dvosedežni bob; 18.30 ženski slalom za kombinacijo; 19.00 biatlon, 20 km moški; 21.00 curling, moški in ženski finale; 21.30 smučarski skoki, 90 m posamezno; 1.00 hitrostno drsanje, 1.500 m moški; 1.15 umetnostno drsanje, prosto moški; 21.00 hokej na ledu Finska-Švedska, 22.15 Kanada-Francija; 2.15 Poljska-Švica.
.	danes po tv		
RAI1 23.00 dnevni pregled.
RAI3 17.30 športni dnevnik, vmes dvosedežni bob in ženski slalom.
TV LJ 17.15 dnevni pregled; 22.10 smučarski skoki 90 m; 00.35 dnevni pregled.
TV KP 13.15 pregled; 13.45 hokej na ledu ZDA-Norveška (povzetek);
18.00	dvosedežni bob: 1. in 2. vožnja;
21.00	hokej na ledu Finska-Švedska; 21.30 smučarski skoki, 90 m posamezno; hokej na ledu Finska-Sved-ska.
_____________pismo uredništvu - pismo uredništvu__
Kaj se dogaja s koprsko televizijo?
]
■
halo... halo... halo...
E. Bogateč: »Navdušen sem«
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Že pred nekaj meseci se je šušljalo, da je vsemogočna privatna italijanska televizijska mreža odkupila tudi TV Koper. RTV Ljubljana, pod katero spada tudi studio iz Kopra, je sicer te vesti demantirala in jih javno označila za popolno izmišljotino.
Kdor v zadnjem času sledi oddajam, ki jih posreduje studio iz slovenskega Primorja, pa si je nedvomno ustvaril drugačno sliko. Tudi prej so bile oddaje izključno v italijanščini, toda vselej je bilo čutiti, da gre za jugoslovansko postajo. Zdaj se je to spremenilo, posebno še ob maratonskih oddajah iz Calgaryja. Oddaje vodijo izključno ljudje, ki jih poznamo z raznih italijanskih privatnih postaj. Naše zamejsko oko, predvsem pa uho, sta na take spremembe, tudi najmanjše, izredno pozorni. Zlasti uho je tisto, ki zabeleži negotovosti, napačnosti in približnosti v izgovorjavi imen atletov, ki prihajajo iz slovanskih držav. Mateja Svet po-
stane Zvet (včasih tudi Mateža), svetovno znani Križaj je še vedno Božan Kridzai, Tepeš postane Tepež. Še hujše je pri izgovorjavi čeških oz. poljskih imen: Jiri postane Ziri, Dušan je Duzan, Hašek v Azek, Ploc v Ploč, Zbignew poangležijo v Zbinju, itd. Tudi kakega nemškega Petra prekrstijo v Pitra. Izgovorjava ruskih imen jim je lažja, ker se ta imena v originalu pišejo v cirilici in jih pač vsak narod fonetično prikroji lastnemu črkopisu. Razumemo, da je zlasti izgovorjava poljskih imen težavna, ni pa nemogoča, če se le malo potrudiš. Nesprejemljivo pa je, da se TV napovedovalec ali komentator, katerega poslušajo sto-tisoči ali celo milijoni ljudi, ne potrudi in dokumentira o atletih, ki so v določenih športnih panogah prava svetovna velesila (smučarski skoki, hokej na ledu, itd.).
Poleg napak v izgovorjavi je začutiti tudi druge, manjše ali večje spre-
membe. Najbolj to, da so italijanski atleti vselej »naši«, medtem ko so jugoslovanski nekje izenačeni z Liechten-štanjci in Japonci.
Koprski studio, ki še vedno oddaja z jugoslovanskih tal, si takih kiksov ne bi smel privoščiti.
Sprašujem se, kam so izginili dosedanji komentatorji, ki so na izviren, včasih duhovit, predvsem pa na objektiven in strokoven način poročali o dogodkih na igriščih in zakulisju raznih tekmovanj. Tudi njihova italijanščina je bila na višini, celo boljša od one, ki jo slišimo na italijanski televiziji. Poleg tega se niso ustrašili ne poljskih ne brazilskih imen. Stvar kulture in razgledanosti pač.
Razumem, da so olimpijske igre velik business in da je denar vladar sveta. Naš ponos pa tudi nekaj velja, mar ne? Ubogih 15 minut »Odprte meje« dnevno ne more biti ne tolažba ne nadomestilo za primorskega človeka.
VILI PRINČIČ
Predsednik ŠD Mladina Ennio Bogateč kajpak sledi dogodkom v Calgaryju, a ne tako, kot bi sam želel. Tu so predvsem delovne obveznosti. »Na srečo je televizijski spored glede zimskih iger precej pester in posebno koprska televizija posveča dogodkom iz Calgaryja precej ur,« nam je uvodoma povedal Ennio Bogateč.
Katera tekma ali dogodek s teh iger sta ti doslej najbolj ostala v spominu?
»Presenečen sem ostal, kako je Zur-briggen ostal brez kolajne v kombinaciji. Le da bi malo bolj taktiziral v drugem slalomskem spustu, pa bi osvojil kolajno. Toda tudi to se dogjaja na tako velikih in pomembnih prireditvah, ko je od samo ene vožnje odvisno vse. To je pač pravilo olimpij-
skih iger. Na svetovnem pokalu si lah" ko privoščiš kak spodrsljaj, saj ga lah' ko popraviš na naslednji tekmi.
Kaj pa o spektakularnosti na teh iQ' rah?
»Žal nisem gledal tekme v hokej na ledu med SZ in ZDA. To je moralo biti zares nekaj edinstvenega, saj tak sem slišal in bral. Tudi nad umestnos^ tnim drsanjem sem bil navdušen, so vrhunski športniki kot sicer tu oni iz drugih disciplin, ki nastopajo n teh igrah, za katere je zelo pomembn telesna priprava, a še pomembnejša J | po mojem mnenju, pishološka PriPra^0.
Kaj pa o stalnih spremembah sp reda v Calgaryju?	0
»Za dvoranske športe gre vse P predvidevanju, za ostale discipline P je pač vse odvisno od vremena. Org nizatorji tu nič ne morejo.«
Kaj še pričakuješ od teh iger.
»Kot športnik pričakujem velik■ zultat Italijana Tombe in Jugosio ke Mateje Svet. Ta tekmovalca naj tako potrdila svojo moč.«
Nogomet: prijateljska tekma v Bariju
Danes Italija - SZ
Košarka: drevi ob 21.00 jadranovci v Raveni
Tokrat za zaprtimi vrati
BARI— Za današnje prijateljsko nogometno srečanje med Italijo in Sovjetsko zvezo vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Obe reprezentanci sta se namreč uvrstili v finalni del evropskega prvenstva in bo zato zanimivo videti, kako se bosta izkazali v medsebojnem srečanju.
Za današnjo priložnost je zvezni trener Azeglio Vicini sestavil povsem mlado postavo, s katero hoče postaviti temelje za svetovno prvenstvo, ki bo čez dve leti v Italiji. Zanimivo bo torej slediti novi dvojici v napadu: Vialli-Mancini, ki je že precej pokazala pri matičnem društvu Sampdorii. Druga novost zadeva De Agostinija, ki bo igral namesto poškodovanega Bagnija. O veznem igralcu Juventusa se je pozitivno izrekel sam Vicini in podčrtal, da računa na njegov doprinos tudi v prihodnje. Zaradi odsotnosti Altobelli-ja bo kapetanski trak prvič nosil branilec Bergomi in vse kaže, da bo tako tudi odslej, saj je odsotnost Interjeve-ga napadalca vezana predvsem na nje-
govo »starost«. Ni namreč izključeno, da bo Vicini v naslednjih prijateljskih preizkušnjah pred evropskim prvenstvom vključil v postavo predvsem mlajše sile.
Včeraj zvečer je trener »azzurrov« objavil tudi imena igralcev, ki bodo začeli srečanje s Sovjetsko zvezo. To so: Zenga, Bergomi, Francini, Baresi, Ferri, De Agostini, Donadoni, De Napoli, Mancini, Giannini in Vialli. Na klopi bodo sedeli: Landucci, Ferrara, Maldini, Fusi, Crippa, Romano in Riz-zitelli. Sovjetski trener Lobanowski pa bo poslal na igrišče naslednje igralce: Dasajev, Besonov, Baltača, Kuznetsov, Demjanenko, Jaremčuk, Litovčenko, Jakovenko, Rats, Belanov in Protasov. Kot zanimivost povejmo, da Italija že več kot 22 let ni premagala sovjetske reprezentance in je zato današnje srečanje v Bariju razlog več, da bo tekma presegla »prijateljsko« mejo.
Srečanje zveza bo neposredno prenašala tudiitalijanska televizija, in sicer ob 14.55 dalje na 2. sporedu.
Drevišnje srečanje med postavama basket Ravenna De Angelis in Jadranom bo potekalo za zaprtimi vrati, kajti disciplinska komisija košarkarske zveze je zaradi izgredov na prejšnjih tekmah kaznovala društvo iz Ro-magne.
Ce pogledamo dosedanjo pot naše izbrane košarkarske vrste v povratnem delu lige, takoj opazimo, da so jadranovci, kljub dvema porazoma, učinkovitejši kot v samem začetku prvenstva. Zato bosta spopada z Raven-no in Ferraro nekje prelomna, saj bomo ob koncu tega meseca izvedeli, če je Brumnova vrsta uspela nadoknaditi vsaj delno, kar je zamudila v prvem krogu (beri Castelfranco in Novellata). Sodeč po rezultatih, ki jih dosega zadnje čase, pri Ravenni pada krivulja, s katero lahko ponazorimo nivo športne forme. Tudi v minulem kolu so Ravenčani izgubili in to proti ■ Spinei, ki si postopoma pridobiva svoje mesto pod soncem. Giovanettijevo moštvo, ki je v Trstu prav presenetilo s prikazom zrele, učinkovite in smele
Jadranovec Sandi Rauber
igre, zaseda trenutno osmo mestò na lestvici s štirimi točkami zaostanka za Jadranom. Verjetno je tokrat prvič, da bodo »modri bojevniki« igrali uradno tekmo v odsotnosti občinstva, zato sploh ne vemo, v kakšni smeri bo lahko učinkovalo to dejstvo. Teden dni pred neposrednim spopadom s prvou-
vrščenim pa predstavlja tekma proti tako dobremu nasprotniku, kot je Ravenna, veljavno preverjanje trenutnega stanja forme, uigranosti in telesnih zmogljivosti. Po slabši igri v Pesaru pričakujemo, da bosta čast in ponos vseh naših košarkarjev prispevala svoj delež k značajnemu in prepričljivemu nastopu.
Srečanje med Ravenno in Jadranom bo drevi v ravenski športni palači, s pričetkom ob 21. uri. (Cancia)
MINIBASKET — TROFEJA JADRAN
DON BOSCO - SOKOL 73:21 (33:11)
SOKOL: Hmeljak 8, Širca, Pipan, Peric 6, Umek 2, Legiša, Klemen Širca, Devetak 5, Šuligoj, Švara.
V drugem kolu trofeje Jadran se je Sokol ponovno spoprijel z zelo močno ekipo, tokrat mu je stala nasproti peterka Don Bosca. Posebno v prvih dveh četrtinah srečanja so se Nabre-žinci bolje upirali nasprotniku. Pohvalo tokrat zaslužita Klemen Širca in Peric Danjel. (Mitja)
Tenis: tekmovanje v Milanu
Dvojno presenečenje
MILAN — Na mednarodnem dvoranskem teniškem prvenstvu v Milanu je prišlo včeraj do dvojnega presenečenja. V četrfinalnem kolu med posamezniki je Čehoslovak Milan Srejber premagal rojaka Miroslava Mečirja, enega najboljših igralcev na svetu.
Do še večjega presenečenja pa je prišlo v četrfinalnem kolu dvojic, v katerem sta mlada Italijana Omar Camporese in Diego Nargiso odpravila Španca Sergia Casala in Emilia Sancheza. Mlada Italijana imata sedaj veliko možnosti, da se prebijeta do samega finala. Po tem uspehu pa sta se tudi kandidirala za državno reprezentanco ob bližnjem srečanju za Devisov pokal.
Izidi četrfinalnih srečanj (posamezniki): Srejber (ČSSR) - Mečir (ČSSR) 6:4, 3:6, 7:6; Becker (ZRN) - Le-conte (Fr.) 6:1, 6:2; Connors (ZDA) -Steeb (ZRN) 7:5, 6:3.
Izidi četrfinalnih srečanj (dvojice): Camporese in Nargiso (It.) - Casal in Sanchez (Šp.) 6:3, 7:6; Becker in Jelen (ZRN) - Canè (ItJ in Mezzardi (Švi.) 6'-l, 6:1; Mečir in Šmid (ČSSR) - Oster-^Un in Steeb (ZRN) 3:6, 6:3, 6:4.
Protestna akcija tržaških navijačev
Desetminutni molk na Grezarju
MILAN — Disciplinska komisija pri italijanski nogometni federaciji je potrdila kazen igralcu Triestine Biagini-ju, ki je bil izključen za 3 kola. Glede trenerja Ferrarija, ki je bil zaradi zaušnice, ki jo je prisodil vratarju Gandini-ju, izključen do 24. februarja, je komisija upoštevala ugovor tržaškega društva in tržaškega trenerja oprostila.
V zvezi z osemmesečno izključitvijo vratarja Triestine Gandinija se je oglasilo tudi Združenje profesionalnih nogometašev in ugotovilo, da je kazen zares prehuda. Zato je naslovilo na drugostopenjsko disciplinsko komisijo prošnjo, naj kazenski ukrep omili.
Medtem se je zvedelo, da bodo jutri (Triestina bo igrala doma proti Arez-zu), na pobudo domačih klubov navijačev gledalci z desetminutnim molkom izrazili protest proti odločitvi prvostopenjske komisije.
Tenis: Italija - SFRJ v Beogradu
BEOGRAD — Četrtfinalno teniško srečanje za Davisov pokal med Jugos-
lavijo in Italijo bo od 8. do 10. aprila v Beogradu. Tako je sklenila jugoslovanska teniška zveza, ki je izbirala med glavnim mestom SFRJ, Mariborom in Splitom. Izbiro Beograda je verjetno narekoval tudi »nasvet« Slobodana Živojinoviča, ki je v tem kraju doma in zato računa na poseben doprinos občinstva.
Nogometno SP 1998 v Franciji?
PARIZ — Francoski ministrski predsednik Jacques Chirac je med včerjaš-njo volilno kampanjo izjavil, da bo Francija gostila svetovno nogometno prvenstvo leta 1998. Vse kaže, tako pristavlja Chirac, da se tudi pri mednarodni nogometni federaciji ogrevajo za tako odločitev s samin predsednikom Joaom Havelangejem na čelu.
Za to priložnost bi v sosednji državi kakovostno posodobili stadione večjih mest, v Parizu pa bi celo zgradili novo športno središče.
Nogomet: priložnost za Zarjo in Kras
V 1. in 2. amaterski nogometni ligi bodo jutri srečanja 21. kola, v 3. amaterski ligi bodo v skupini I tekme 19. kola, v skupinah L in M pa 18. kola.
1.	AMATERSKA LIGA Costalunga - Primorje
Po res spodbudnem nedeljskem us-Pehu proti solidnemu Lignanu v tabo-ru Primorja gotovo ne manjka dobrega razpoloženja in optimizma. Trener Mikuš pa gotovo opozarja tudi na previdnost, kar je tokrat povsem umestno. Costalunga je namreč med najboljšimi ekipami v tej skupini, zato se Proseča-n°m obeta sila težko gostovanje.
2.	AMATERSKA LIGA ^esna - Giarizzole
, Vesna sicer preživlja dober trenu-. ek, vendar to še ne pomeni, da ji bo ti* *abko' zlasti če upoštevamo, da p še vedno v nepopolni postavi (Fa-10 Candotti in Fulvio Pichierri sta namreč izključena). Poleg tega je tudi asprotnik dokaj nevaren. Morda je .okrat edina prednost Vesne v tem, da Ura na domačem terenu.
Zana - Stock
Križmančičevo moštvo ima tokrat es lep° priložnost, da se vendarle ne-°hko oddalji od zadnjih mest na les-vici. Resnici na ljubo jo je imelo že v edeij^ a j0 je zapraviio. Stock je mreč prav sam na repu lestvice (do-fT*el Je le dvakrat zmagal), tako da bi čel;9 Zaria Iztržiti celotni izkupi-
Don Bosco - Primorec
Po lepem uspehu proti Roianeseju je kazalo, da se je Primorcu vendarle odprlo. V nedeljo pa je doma doživel hladno prho proti Olimpii in tudi jutri ga ne čaka preveč lahko gostovanje.
Medea - Juventina
Jutrišnje srečanje ne bo za Griono-ve varovance lahko. Domača enajsterica je zelo solidna in zna prekrižati račune tudi boljšemu nasprotniku. Po visoki nedeljski zmagi pa je vzdušje v štandreškem taboru na višku in je pričakovati, da bodo Tabaj in tovariši ponovno štartali na obe točki.
Sovodnje - Audax
V letošnjem prvenstvu sovodenjski nogometaši res niso navdušili, saj niso enkrat samkrat zmagali. Do zmage bodo spet skušali proti jutri, kar pa ne bo lahko, saj so doslej Goričani igrali zelo solidno. Na tem srečanju ne bo mogel trener Marson računati na Bic-ciata, ki je bil izključen za eno kolo.
Chiarbola - Mladost
Kraševci so si v nedeljo zapravili lepo možnost, da bi zasedli drugo
mesto na lestvici. Tudi tokrat bodo igrali proti eni izmed slabših enajsteric tega prvenstva, tako da lahko pričakujemo pozitiven rezultat, ki bi jim tudi omogočal, da se še vedno borijo za prestop v višjo ligo.
Dulenci - Gurenci 4:2
DULENCI: Milič, Pahor, Vidoni, D. Košuta, M. Sedmak, D. in K. Kobau, M. Sedmak, Esposito, Sterni, D. Švab., M. Tence.
GURENCI: Sulčič, Stefančič, M. Guštinčič, D. Sedmak, P. Švab, I. Guš-tinčič, Guštin, N. Tence, P. in D. Sedmak, Kostnapfel, A. Tence.
STRELCI: Sterni (3) in M. Sedmak za Dulence ter A. Tence in Vidoni (avtogol) za Gurence.
V nogometni tekmi so se v Križu spoprijeli Gurelci in Dulenci. Zmaga je pripadla spretnejšim Dulencem, ki so v ključnih trenutkih izkoristili slabo uigranost in slabo taktično razporeditev sicer borbenih nasprotnikov. Mladi, ki so dali pobudo za srečanje, se toplo zahvaljujejo vaškim trgovcem in vsem tistim, ki so prispevali, da je do tekme sploh prišlo.
Košarka: borovci drevi v moški D ligi
V Miane po točki
Košarkarji Bora Radenske bodo drevi opravili zahtevno gostovanje v Miane, v okolici Trevisa, kjer bodo odigrali eno izmed tekem, ki jim lahko povrne upanje v obstanek. Moštvo Miane je doslej zbralo samo dve točki več od naših košarkarjev. Prav v preteklem kolu je drevišnji Borov nasprotnik odpravil tržiški POM in tako spet dobil rahlo dozo kisika na poti preživetja v četrtoligaški konkurenci. Za borovce lahko rečemo, da so v tem tednu imeli precej smole, vendar tudi nekaj sreče. Nepričakovan toda nepreklicen odhod Andreja Pierija, ki je te dni na razpolago italijanski vojni mornarici v La Spezii, je delno omilila vest, da bo v Mianah zanesljivo na igrišču David Pregare, kar naj bi pozitivno učinkovalo na počutje celotne Borove vrste in prispevalo k porastu kakovosti Borove igre. Glede na to, da so vsa moštva spodnjega doma razpredelnice zaposlena z močnejšimi, bi se Vatovčevi fantje, če bodo seveda drevi uspešni, lahko priključili dvojici, ki je trenutno pred njimi.
Srečanje Miane Bor Radenska bo drevi v Mianah (občinska telovadnica, v Ul. Matteotti) ob 18.30. (Cancia)
Promocijska liga: na Tržaškem
V jutrišnjem derbiju favoriti Brežani
Jutri zjutraj bo na parketu dolinske telovadnice potekala »bratomorna tekma« med članskima postavama Brega Adriatherm in openskega Poleta. Domačini, ki so v velikem slogu začeli povratni del prvenstva, so seveda favoriti, vendar je jasno, da poletovci ne bodo poceni prodali svoje kože. Navidez brezupna pa je naloga Kontovelo-vih košarkarjev, ki bodo na lastnih tleh preverili jakost tržaške Alabarde, ki je pa doslej kar precej razočarala in je le bleda senca ekipe, ki se je lani potegovala za napredovanje v višjo ligo. (Cancia)
Na Goriškem
Domovci tokrat pred lahko nalogo
Drevi bodo domovci ponovno stopili na igrišče, saj se bo po štirinajstih dneh premora pričel povratni del ko-
šarkarskega promocijskega prvenstva na Goriškem.
»Belo-rdeči« bodo gostili skromno ekipo Fortituda, ki je na spodnjem delu začasne lestvice. Semoličevi varovanci bodo stopili na igrišče še posebno motivirani, saj se nameravajo prepričljivo oddolžiti igralcem Fortituda, proti katerim so nepričakovano izgubili v prvem kolu letošnjega prvenstva.
Domovci sedaj očitno naskakujejo prvo mesto Corridonija, ki je v zadnjem kolu prvega dela prvenstva na tujem dosegel svojo drugo prvenstveno zmago. Naši bodo nastopili v popolni postavi, zato ne bi smeli imeti težav za osvojitev novega para prepotrebnih točk.
V	tem kolu bosta na sporedu dve zelo zanimivi srečanji. Vodilni Corri-doni bo gostoval pri solidni ekipi Senatore, drugouvščeni Arte pa bo prav tako igral v gosteh, in sicer v Krminu. Srečanje med Domom Gometal in For-titudom bo drevi v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 20.15. (mč)
V prvenstvu mladincev
Nepričakovan poraz Kontovelove peterke
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
INTER 1904	75:83 (32:45)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Rupel, Stanissa, Kocman 11 (6:8), Dolhar, Gruden 2, Pahor 6 (2:4), Čebulec, Škerk 14, Sterni 21 (2:7), Civardi 23 (5:6).
TRI TOČKE: Sterni 1, Kocman 1.
V	četrtek so v proseški telovadnici Kontovelovi mladinci odigrali zaostalo tekmo in nepričakovano izgubili. Tako so naši prekinili serijo pozitivnih rezultatov in končni uspeh je sedaj zelo v dvomu. Glede srečanja naj bi omenili pravo pustno razpoloženje, ki je vladalo v Kontovelovih vrstah. Le-ti so namreč nespametno in nezbrano igrali tako v obrambi kot v napadu. Kljub vsemu so naši do 17. minute zaostajali samo za pičlo točko (30:31), nakar so nenadoma popustili in gostje so takoj visoko povedli. V nadaljevanju so naši nadaljevali s slabo igro ter v 26. min. izgubljali s 38:59, nakar so z ostro obrambo zmanjšali rezultat, ki je minuto pred koncem znašal 75:79, več pa niso zmogli. (R.M.)
Sa? Nazario - Kras
Dni U— ^ras ie še vedno v. težavnem ist. °zaJU na lestvici, in tudi zanj velja kai i za ZarJ°: čaka ga namreč do-ie n j°mer? nasProtnik (San Nazario oa PJ^dzadnji), proti kateremu je zrnata skorajda obvezna.
3. AMATERSKA LIGA N 2 ^ant'Andrea
Marr eljsk° tekm° med Gajo in S. niki so zaradi močne burje preki-enakto -° ^a si ie Padriško-gropajska veda v riCa a^^° Pošteno odpočila, se-hudiv,Ce n* pustno obdobje pustilo pre-kor HrJJ°S,ed*c' Nasprotnik je vseka-cilj. segljiv in točka je minimalni
Ranneri - Breg
Poraz^ bo gotovo hotel za nedeljski Proti n;0tl Armadi. Morebitni uspeh več vrert0Cantleriju Pa bi bil dvakrat neposreH ’ Saj ekiPa iz Tržiča med
3ujejo zfvrTieTvke1«11'1, “ 56 P°t6'

:i||;
1111
Bližnje delovanje SPDT
Mladinski odsek SPDT je ta ponedeljek priredil v Dijaškem domu v Trstu tradicionalni »Pustni ponedeljek SPDT«, ki je še kar dobro uspel. Žal ni bila udeležba množična kot prejšnja leta, tako da se bo treba v bodoče izmisliti kaj bolj originalnega in svežega. Na sporedu je bil seveda ples za mlajše in starejše, srečolov, tekmovanje v plesu, ki je poživilo večer, in še marsikaj drugega.
SPDT prireja v četrtek, 25. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob 20. uri predavanje Viktorja Koširja z Jesenic na temo: »Slovenske gore v sliki, glasbi in poeziji«. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi in primerno glasbo.
Tradicionalni poletni »dolgi pohod SPDT« bo tokrat od 20. do 27. avgusta in sicer v piemontske Alpe v skupino Monviso. Vse informacije pri odbornikih SPDT, sicer pa, pa čeprav smo šele februarja, je treba misliti na avgustovski dopust.
Kako je s slovensko transverzalo?
Slovensko planinsko pot, ali bolje poznano kot transverzalo, je do konca lanskega novembra prehodilo 4224 planincev, od tega 3671 iz Slovenije, 251 iz Hrvaške, 34 iz Bosne ih Hercegovine, 98 iz Srbije, 39 iz Vojvodine, 6 iz Makedonije in 5 iz Črne gore. Od tujcev jo je prehodilo 51 Avstrijcev, 37 Italijanov, 15 Nizozemcev, 8 Nemcev, 7 Čehov in Slovakov in dva Poljaka.
Do istega dne je prehodilo razširjeno slovensko planinsko pot 383 planincev, od tega iz Slovenije 348, 24 iz Hrvaške ter po štirje iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Od tujcev sta jo prehodila po en Avstrijec in Italijan iz Trsta.
Alpinista Vidonija pokopal plaz
Pred dnevi je med neko ekskurzijo turnega smučanja v okolici Mont Blanca plaz pokopal znanega italijanskega alpinista Tullia Vidonija. Vidoni, ki je bil star 39 let je osvojil kar pet osemtisočakov (K2 leta 1986, Nan-
ga Parbat 87, Gašerbrum I 85, Broad Peak 84, Gašerbrum II 1985) in je bil tretji na posebni lestvici italijanskih osvajalcev osemtisočakov. Prvi je seveda Messner z vsemi štirinajstimi, drugi njegov soplezalec Hans Kam-merlander s sedmimi, Vidoni pa je delil tretje mesto z Giannijem Cal-cagnom, ki jih je prav tako osvojil pet.
Viki Grošelj v Avstraliji
V okviru priprav za izdajo knjige o najvišjih vrhovih kontinentov je znani slovenski alpinist Viki Grošelj po vzponih na Mont Blanc 1974, Everest 1979 (do višine 8400), Kilimandžaro 1985, Aconcaguo 1986 in McKinley 1987, 11. januarja odpotoval v Avstralijo. Grošelj namerava osvojiti najvišji avstralski vrh 2226 m visok Mount Kosciusko, ki je sicer le dveurni sprehod, torej lažji planinski izlet. Poleg tega pa je avstralskim alpinistom predaval o jugoslovanski odpravi po zahodnem grebenu na Everest, saj Avstralci ob 200. obletnici ustanovitve svoje države nameravajo osvojiti ta vrh. Hotel pa bi se še pridružiti avstralskim planincem na odpravi na Antarktiko.
m
i
obvestila
	
	
FARCO MEBLO
sporoča, da je odhod avtobusa v Mog-liano Veneto danes ob 16.30 s Trga Oberdan in ob 17.00 iz Sesljana.
ZSŠDI
obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici prekinjen do 8. marca.
SPDT
prireja v nedeljo, 28. t. m., 22. zimske športne igre v Ravasclettu, ob tej priliki pa tudi avtobusni izlet. Vpisovanje za tekmo in izlet pri Devanu Cesarju (tel. 911433) v popoldanskih urah. Vabljeni!
SK DEVIN
prireja jutri, 21. t. m., smučarski izlet na Dobrač (Avstrija). Informacije in vpisovanje pri Brunu Škerku (tel. 200236).
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK prireja 28. t. m. izlet v Podklošter (Ar-naldstein - Avstrija). Vpisovanje v dolinski telovadnici v dneh 18., 19. in 22. t. m. od 20. do 21. ure.
DIRKA TRIS
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 6-7-20. Dobitnikov je bilo 163, prejeli pa bodo po 6.533.039 lir.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečVio 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine še naročajo pri oglasnem oddelku PUBUEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) • Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - štrena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanska
|T^ « IrJlJjJ *2S5E?S5
20. februarja 1988
Namizni tenis: drevi v A ligi napet domač dvoboj z Marateo
Kljub poškodbam krasovke pričakujejo zmago
Pred nami je 6. kolo namiznoteniških lig. V okviru A lige bo drevi ob 18. uri v Zgoniku Kras Globtrade gostil ekipo Maratea iz Kampanije. Po petih kolih je Maratea zadnja na lestvici, vendar bo tekma z njo vse prej kot lahka zaradi poškodb v Krasovem taboru. Poročali smo že, da je imela Tanja Ukmar zlomljen prst in se je udeleževala le kondicijskih treningov, zaradi šolskih obveznosti pa ni sodelovala v prejšnjem kolu. Sedaj je poškodovana kapetanka Sonja Milič. Njeno zdravstveno stanje se počasi izboljšuje. Katera igralka bo igrala v dvojici z Branko Batinič kot tudi postavitev postave, bo določil trener Matjaž Šercer tik pred tekmo. Na zadnjem treningu je bil glede tekme optimistično razpoložen. Izjavil je: »Pričakujem zmago, ker je nasprotnikova ekipa slabša«. Tudi Damjana Sedmak je izrekla podobno napoved: »Upam, da bomo zmagale, čeprav smo bile v prejšnji tekmi psihološko nerazpoložene. V tem tednu smo to poskušale nadoknaditi. Na papirju je Maratea slabša od nas. Če bomo koncentrirane in pa predvsem, če bomo pokazale, kar v resnici znamo, česar doslej nismo, bi morale zmagati«.
Maratea prihaja v Zgonik kar s petimi igralkami drugokategornicami. Kapetanka Rosaria Mauri-
elio, vsestranska športnica, ki igra tudi nogomet v ženski ligi, je trinajsta igralka na vsedržavnilestvi-ci, takoj za Sonjo Milič, Lia Paola Condorèlli je deveta v 2. kategoriji, 21. je Flavia Strino, takoj ji sledi Giuliana Di Trani, Luisa Carannante pa je 25. ex aequo. V štirih zaporednih zmagovalnih letih ekipe FIAT Carrelli Bari (1980 do 1983) je bila Strino sestavni del ekipe. Pred devetimi leti pa je bila skupaj z Mauriellovo in Carannantejevo kot predstavnica ekipe AG MA Marano Neapelj napisana v zlato knjigo državnih prvakov. Iste igralke so pod imenom Stetan Neapelj igrale finale za ekipni državni naslov pred našo publiko v Repnu leta 1985, ko je Kras Globtrade ubranil naslov prvaka.
V letošnji sezoni Maratea ne beleži nobene zmage. Z glavnima favoritoma Coccagliom in Surgelati je izgubila s 4:0, s Quattromorijem in Barcellone s 4:1 ter s Comitom iz Milana s 3:4, se pravi z istim rezultatom, s katerim je v Milanu v prejšnjem kolu izgubil tudi Kras Globtrade. Zato drevi v športnokulturnem centru pričakujemo napet boj in številne ljubitelje namiznega tenisa.
Obe ekipi v ženski B ligi bosta igrali jutri doma, prav tako moška D-l liga, moška C-l liga pa gre drevi v Bočen.
Kras Globtrade A se bo srečal z ekipo nemške manjšine Lana Tischtennis, ki je doslej zmagala eno tekmo in je na predzadnjem mestu na lestvici. Težavna naloga A ekipe iz prejšnjega kola čaka sedaj mlajšo ekipo Krasa Globtrade B: tekma z vodečo in favorizirano ekipo Fincantieri iz Trsta, ki ni izgubila še nobenega srečanja. Predhodnica (Obad, T. Ravbar, Marušič, Škrk) je zadovoljivo opravila nalogo, zato pričakujemo, da bodo na domačem terenu tudi igralke Čok, M. Ravbar, Colja, Mossetti, srčno branile barve Krasa Globtrade.
Ekipa moške D-l lige (R. Milič, I. Colja, M. Milič) bo po prvi zmagi gostila ekipo Azzurra iz Gorice. Obe ekipi imata dve točki, ker pa bodo imeli krasovci ugodnost domačega terena, je pričakovati, da bodo ponovili uspeh iz prejšnjega kola.
Edino moška ekipa C lige bo igrala že danes. Okrnjena bo zaradi odsotnosti Šercerja, ki bo ostal v Zgoniku s prvoligašicami. Edi Bole, Boris Stocca in Marjan Milič bodo imeli težavno nalogo z ekipo Alto Adige, ki je druga na lestvici s samo eno izgubljeno tekmo, medtem ko je Kras Globtrade doslej zabeležil dve zmagi in tri poraze. (J. J.)
V rokometni D ligi
Kras Trimac doma
Kras Trimac bo nocoj ob 20.30 po dveh zaporednih gostovanjih spet nastopil pred domačim občinstvom. Krasovci so današnjega nasprotnika H.C. Spilimbergo že premagali v prvem delu prvenstva in to kar v gosteh, kar bi dalo slutiti, da imajo naši fantje danes lahko nalogo. To pa ni popolnoma res, ker je ekipa iz Spilimberga fizično močnejša od naše, fizična premoč pa ima na tako majhnem igrišču kot je v Zgoniku večjo važnost kot na večjih igriščih. Lazarjevi varovanci bodo torej slavili zmago le če bodo dali vse od sebe. (PJOTR)
ODBOJKA
UNDER 15 ŽENSKE
SOČA CERIMPEX - FOSSALON 2:0 (15:5,15:6)
_ SOČA ČERIMPEX: A., E., M. in S. Černič, Florenin, Princi, Tuniz, Devetak.
V zadnji tekmi prvega dela so So-čanke zlahka zmagale. Nasprotnice so namreč zelo skromna šesterka s slabim servisom in domače igralke so hitro zmagale. (E.Č.)
Favco Meblo v Moglianu
Motiviran tekmec
Zdajšnji položaj odbojkaric Farca Mebla je tak, da je treba o zmagi razmišljati vsak teden. Taka miselnost je na primer Gaierhofu iz Trenta (premagal je Nerveso in Ada-molija) omogočila, da se je otresel zasledovalcev. Brez kakega presenetljivega uspeha ni mogoče pričakovati obstanka v ligi. Opirati se le na neposredna spopada (povrhu v gosteh) proti Ravenni in Volpeju Cornudi, je nespametno in škodljivo, tudi zmagi bi lahko ne zadoščali.
Mogliano Veneto, pri katerem bo združena ekipa gostila drevi, pa ni tako močen, da bi bilo povsem nesmiselno upati na uspeh, seveda pa so vsi ti obeti odveč, če bo Farco Meblo igral tako kot v prejšnji tekmi s Coneglianom. Ni treba posebej poudariti, da ozračje v taboru naše ekipe ni najboljše. Vsi pozivi k »strnjenju vrst« so zaenkrat ostali na papirju, prave reakcije ni videti.
Letos je Mogliano še bolj pomlajen, skoraj vse igralke so še mladinke. Mogliano zaseda zdaj sedmo mesto, vendar kar se tiče kvalifikacij za obstanek še ni na varnem, zato ne bo igral manj motivirano. Doma je že trikrat zgubil.
V moški odbojkarski C-l ligi
Težek nastop za Val
Gladek poraz Valovih odbojkarjev v Čedadu proti ekipi, ki je praktično že odrezana od boja za obstanek v ligi, zveni kot opozorilo, da nekaj v taboru štandreškega moštva ni v redu. Najverjetneje gre za rahel padec forme po uspešnem prvem delu prvenstva, saj teža igre sloni na ramenih omejenega števila igralcev in zdravstvene oziroma službene težave nekaterih močno načenjajo homogenost šesterke.
Drevi in prihodnji teden bo Val igral na domačih tleh. Najprej bo gostil močno Elettronico iz Motte di Livenza, ki je v dosedanjih 14. kolih doživela samo tri poraze. Zdaj je Elettronica »šele« na četrtem mestu, vendar je treba poudariti, da bo do konca prvenstva vse tri neposredne spopade z vodilnimi odigrala na domačih tleh in mnogi jo zato še vedno, imajo za glavnega favorita v boju za napredovanje. Tokrat bo manjkal poškodovani Allesch, ki bo odsoten več časa, Palin zaradi gripe ni treniral, težave je imel tudi Plesničar, a oba ta dva igralca bosta na svojem mestu. Več odgovornosti bosta morala odslej prevzemati Lavrenčič in Stančič.
DANAŠNJI SPORED: Rangers - Ferro Alluminio: Inter -ASF JR Čedad: Mogliano - CUS Trst: Val - Elettronica; Cessalto - Maniago; Povoletto - Volpato.
Slovenski derbi tokrat v Sovodnjah
domači	šport	- domači	sport	E:::::::!::::!::!	
DANES
Danes bi moralo deset naših deželnih odbojkarskih ligašev doseči kaj več kot prejšnji teden, ko je znašal izkupiček pustne sobote le skromne štiri točke. Tudi tokrat čaka sicer naše šesterke dokaj težek spored, saj ima lahko marsikatero srečanje drugega povratnega kola odločilen vpliv na nadaljnji potek prvenstva.
V moški C-2 ligi bosta oba naša li-gaša nastopala v Trstu. Bor Cunja Av-toprevoz bo gostil Libertas Sacile, ki deli drugo mesto z Montalbo in Fin-cantierijem, a mora še odigrati zaostalo tekmo z vodečim Vivilom. Borovci se po nespametnem porazu proti DLFAC lahko res tolčejo po glavi, vrstni red je dovolj zgovoren. Fincantieri so premagali kar v gosteh, Montalbo doma, a jih od teh nasprotnikov vseeno ločijo štiri točke. Če se še želijo potegovati za napredovanje, morajo plavi seveda premagati Sacile, s katerim so v gosteh zgubili s tesnim 3:2.
Rozzol, nasprotnik Olympie, je že dalj časa v krizi. Po dobrem začetku je doživel nekaj neuspehov, zdaj pa že
Člani kolesarskega kluba Adria Rešim so te dni izdelali program delovanja za sezono 1988. Kot že lani bo lo-njerske barve tudi tokrat branila ekipa cikloamaterjev, ki bodo nastopali na vseh pomembnih dirkah v naši deželi in Sloveniji ter na nekaterih tekmovanjih v Avstriji. Ob njih pa bo nastopala še ekipa cikloturistov, ki se bodo udeležili raznih maratonov in prijateljskih srečanj.
Naj večji napor bodo lonjerski športni delavci vsekakor vložili v organizacijo kvalitetnih tekmovanj različnih ravni, katerih namen je privabiti v Trst kolesarje iz kroga delovne skupnosti Alpe Adria.
Sezona se bo pričela že čez tri tedne, ko bo na sporedu mednarodna amaterska dirka za 12. trofejo ZSŠDI, ki se je je lani udeležilo skoraj dvesto kolesarjev, odvija pa se po tržaški in goriški pokrajini. Za Adrio Rešim bo še bolj naporen maj: najprej bodo sodelovali pri izvedbi predzadnje etape 22. dirke Alpe Adria (od 6. do 11.), s prihodom v Tržič (10. maja), 15. maja pa bo na sporedu tradicionalna 22. iz-
mesec dni ne zmaguje. Klub so nekateri igralci celo zapustili. Olympia je po našem mnenju nesporni favorit, a nasprotnika seveda ne sme podcenjevati.
V	ženski C-2 bo imel Agorest v Fe-lettu Umbertu pri Vidmu težko nalogo, saj se tamkajšnji Kennedy bori za napredovanje, čeprav ga od vrha ločijo štiri točke. Videmčanke so v Sovodnjah zgubile s 3:1, nato so praznih rok ostale še na dveh gostovanjih, a so v zadnjih osmih kolih dosegle kar sedem zmag in izgubile le v Tržiču proti vodilnemu Fincantieriju.
Sloga Koimpex se bo v Gorici pomerila z zadnjeuvrščenim Libertasom, a tekma vsekakor ne bo lahka, prvič, zato ker slogašice doslej v gosteh še niso zmagale, drugič, ker bodo nastopile okrnjene brez Sosičeve in Vidali-jeve. Podajačico bo nadomestila mlada Lara Lupine, ki bo tako opravila svoj krstni nastop v tej ligi.
V	moški D ligi bo v Sovodnjah derbi med Sočo Sobema in Slogo. Gosti-
vedba cikloamaterske dirke za pokal Lonjerja, dalje bodo lonjerski športni delavci pomagali še pri organizaciji etapne dirke po FJK. Prva etapa te dirke se bo zaključila na Kozini, pobuda pa je prišla s strani dolinske občinske uprave, ki bo etapo izpeljala v sodelovanju s koprsko in sežansko občino. Dvaindvajsetega maja bo še maraton prijateljstva s startom v Ljubljani in prihodom v Lonjer preko mejnega prehoda Fernetičev. Za organizacijo tega velikega tekmovanja so se odborniki Adrie Rešim prejšnji teden v Lo-njerju (ob prisotnosti predstavnikov ZSŠDI) srečali z uglednimi gosti iz Slovenije, s predsednikom organizacijskega odbora Maraton Franja Janezom Vinklerjem na čelu. Med drugim so se dogovorili, da naj bi ta manifestacija postala tradicionalna, tako da bi bil start izmenično v Ljubljani in Trstu.
Po poletnem premoru bodo »belo-modri« Adrie Rešim 18. septembra priredili še cikloamaterska dirko ter zaključni jesenski cklokros.
R. Pečar
telji krvavo potrebujejo kako zmago, a tudi slogašem bi točki prav prišli, saj matematično še niso povsem na varnem. Naš prapor IMSA bo v Vidmu (za zaprtimi vrati) igral proti mladincem Volley Balla, ki se vztrajno vzpenjajo proti vrhu lestvice in se zdaj celo borijo za napredovanje.
V D ligi bodo vse naše šesterke igrale doma, upamo pa lahko na celoten izkupiček točk. Kontovelke že nekaj tednov igrajo zadovoljivo, zato lahko pričakujemo, da bodo premagale Ma-janese, ki ima na lestvici štiri točke manj. Naše igralke si ne morejo privoščiti, da bi nasprotnika podcenjevale, sicer bi bile lahko znova vpletene v boj za obstanek. Breg Agrar bo gostil zadnjeuvrščeno Mosso, ta je eno od svojih dveh zmag dosegla prav na račun Brežank (3:2), ki imajo torej priložnost, da se ji oddolžijo. Sokol Indules čaka sila pomemben derbi kola z videmskim CUS, s katerim deli tretje mesto. Tega nasprotnika so naše igralke že premagale v gosteh.
SOBOTA, 19. FEBRUARJA 1988
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - TT Maratea
MOŠKA C LIGA
18.00	v Bocnu: TT Alto Adige - Kras Globtrade
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Ravenni, Trg Stadio 11: Ravenna - Jadran
MOŠKA D LIGA
18.30	v Mianah: Ul. Matteotti: Miane -Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Alabarda: 20.15 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Fortitudo
DRŽAVNI KADETI
18.30	v Gorici, Ul. delle Grappate: Se-gafredo - Jadran Farco
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Don Bosco; 16.00 v Dolini: Breg Adriat-herm - Servolana; 18.00 v Repnu: Polet -Santos
DEČKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Airone: 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules - Tecnoluce
PROPAGANDA
19.30	v Trstu, šola Rismondo: Ricreatori A - Bor Indules
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Moglianu Venetu, Ul. Olmi: Mogliano - Farco Meblo
„ MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - Elettronica
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Libertas Sacile; 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Rozzol - Olympia
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Felettu Umbertu, Ul. Carnia 6: Kennedy - Agorest: 20.30 v Gorici, Ul. Rismondo 2: Libertas Gorizia - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Sloga; 20.30 v Vidmu: Volley Bali - Naš prapor IMSA
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Dolini: Breg Agrar - Mossa;
20.30	v Nabrežini: Sokol Indules - CUS Udine; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Majanese
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS -Bor
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
16.15	na Opčinah: Sloga - Le Volpi
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	na Opčinah: Sloga - La Marmotta; 18.00 v Trstu, Campi Elisi: Le Volpi -Kontovel Electronic Shop
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. della Valle: DLF -Bor Friulexport; 17.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Julia
NOGOMET
UNDER 18
15.00	na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola - Vesna; 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Breg
ROKOMET
20.30	v Zgoniku: Kras Trimac - Spilimbergo
JUTRI
NEDELJA, 20. FEBRUARJA 1988
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, pri. Sv. Sergiju: Costalunga - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: San Nazario - Kras;
15.00	v Bazovici: Zarja - Stock; 15.00 v Križu: Vesna - Giarizzole
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Padričah: Gaja - Sant’ Andrea;
15.00	v Tržiču, Ul. Cosulich: Fincantieri -Breg; 15.00 na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola - Mladost; 15.00 v Medei: Medea - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: So-vodnje - Audax; 15.00 v Trstu, igrišče Campanell: Don Bosco - Primorec
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Zaule Ra-buiese; 10.30 v Dolini: Breg - Domio;
10.30	v Križu: Vesna - Olimpia
NAJMLAJŠI
9.00	na Proseku, Ervatti: Portuale -Breg
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Fortitudo; 9.00 na Proseku: Primorje - Soncini A; 9.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Zarja Adria-impex
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade A -Lana in Kras Globtrade B - Fincantieri
MOŠKA D-l LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade -Lega nazionale
ODBOJKA
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.45	v Dolini: Breg - Sokol Indules UNDER 16 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga Koimpex -CUS; 10.30 v Repnu: Sloga Sklad Mitja Čuk - Virtus Aurelia
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Polet
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Nabrežini: Sokol - Superbasket:
15.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona Amatori
MLADINCI
9.30	v Gorici, na Rojcah: Arte - Konto-vel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Ferroviari0'
11.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liberta - Kontovel Electronic Shop
RITMIČNA GIMNASTIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
10.00	v Trstu, na 1. maju: nastop tudi Bor

SPORT
PR/X
NADALJUJE SE IZREDNA RAZPRODAJA
'Lsport

250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRjX—Jf
Naporen spored Adrie Rešim