Leto XVIDL.
¥ Celju, dne 4. novembra 1908.
Štev. 127.
DOMOVINA
Uredništvo je na Schilleijevi cesti Si 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.	Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter ve\ja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se Tnaprej.	Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust.
—t-----———----------- —		
t Dr. Ivan Dečko.
Danes zjutraj je dospela iz Gradca novica, da je umrl nocoj na pljučnici v Feldhofu g. dr. Ivan Dečko, bivši odvetnik v Celju in staj. deželni poslanec. Ne bodemo tukaj pisali žalostnih reminiscenc o nehvaležnosti in kratkovidnosti, katera je zagrenila temu izrednemu, požrtvovalno delavnemu možu zadnje jasne trenotke življenja, spominjati se hočemo na kratko njegovih velikih zaslug za spodnještajerske Slovence, spominjati se moža, kateri je bil tudi glavni ustanov-nik in sotrudnik „Domovine" ves čas bivanja v Celju.
Dr. Iv. Dečko se je porodil v Središču dne 9. avg. 1859. Oče mu je bil Tomaž Dečko, mati Katarina rojena Podgo-relčeva. Gimnazijo je dovršil v Mariboru 1. 1879, pravoslovje pa na vseučilišču v Gradcu leta 1883. Odvetniško prakso nastopil je 1. septembra 1883 v Mariboru, kjer je stopil v pisarno dr. Janeza Orozelna, pri katerem je ostal do 31. avgusta 1885. Poročil se je dne 24. februarja 1897 z Adelo Zanierjevo iz znane narodne obitelji v Št. Pavlu v Sav. dol.
Skoro ko je prišel v Maribor, je pristopil uredništvu »Siidsteirische Post" ter vodil uredništvo do svojega odhoda iz Maribora. S 1. septembrom 1885 preselil se je v Celje in stopil v pisarno dr. Josipa Serneca, pri katerem je ostal do konca odvetniške prakse do okrobra 1891. Doktorjem vsega prava je bil proglašen na vseučilišču v Gradcu 31. okt. 1887 leta. Odvetniški izpit položil je pri nadsodišču v Trstu dne 12. oktobra 1891, kjer je tudi prisegel odvetniško prisego. Kot odvetnik odprl je svojo pisarno dne 17. okt 1891 v Celju.
Žurnalistiki se je posvetil še za svojega bivanja na vseučilišču, kjer je spisal znamenita članka „ Koroškim rodoljubom v preudarek", ki sta izšla v „Slovenskem Narodu" od 14. januarja 1881, 10, in od 8. februarja 1881, štev. 30., s katerima je sprožil idejo, da se osnuje mal časnik za Koroško po ceni 2 K, in v Stev. 296. od 29. decembra 1881 je res že prinesel „Slov. Narod" vabilo na naročbo^ „Mira\
Ob istem času je objavil v »Ljubljanskem Zvonu" 1. 1883 zanimiv zgodovinski spis »Slovenska predavanja na graškem vseučilišču". Dovršivši vseučiliške nauke posvetil se je z vso vnemo žurnalistiškemu delovanju ter je sodeloval pri »Slov. Narodu", »Slov. Gospodarju", »Miru", »Domovini" zlasti pa pri „Siidsteirische Post" ter s svojimi članki močno uplival na celo smer slovenske politike na slovenskem Stajarskem. Nadalje je bil stalen sotrudnik „ Slovenskemu pravniku" ter je izdal leta 1902 v Celju „Zbirko zakonov", tičočih se poslov občinskega področja, I. zvezek, kateri obsega občinski red. Ta knjiga je prav hitro našla pot malone v zadnjo občinsko pisarno na slovenskem Štajarskem.
V politično gibanje je vstopil istotako z vso vnemo, ter ga je še kot odvetniškega kandidata izvolil kmetski volilni okraj Ljutomer-OrmožGornja Radgona 1. 1890 v deželni zbor štajarski. Dr. Dečko je bil prvi slovenski poslanec, ki je vložil prve interpelacije v deželnem zboru v slovenskem jeziku. Drugikrat ga je volil leta 1896 in tretjikrat leta 1902 v dež. zbor kmetski volilni okraj celjski.
Držeč se gesla, da je treba politično in narodno samostojnost postaviti na široka tla, na občine in okrajne zastope kot podlage vsakemu uspešnemu političnemu delu, obračal je posebno pozornost in gledal, da se iztrgajo občine in okrajni
zastopi iz rok nemških nasprotnikov. Po uspešnih neštetih rekurzih in pritožbah do upravnega sodišča priborila se je pod njegovim vodstvom okolica celjska in potem vse druge občine okoli Celja. V stvareh okrajnih zastopov dosegel je s pomembepolno razsodbo upravnega sodišča od 17. junija 1887, da se je določil pravično pojem velikega posestva, na kar je okrajni zastop celjski in ž njim celjski okrajni šolski svet prešel v slovenske roke. Ta razsodba imela je pa tudi pomen za druge okrajne zastope, ker so vsled te razsodbe tudi drugod prišli Slovenci do večine.
V volitvenih stvareh je bila na slovenskem Štajerskem sploh že navada, da so se možje, če je trebalo sveta in pouka ter pravniške pomoči, obračali iz vseh okrajev na dr. Dečkota.
Kr» so Slovenci zmagali prvič v okrajni zastop celjski leta 1889, so ga izvolili v okrajni zastop in odbor in leta 1899. tudi za načelnikovega namestnika,
Uspešno je bilo tudi njegovo delovanje v narodnogospodarskem oziru. Ustanovitev Južno-štajerske hranilnice sprožila in izvršila sta skupno z rajnim Maksom Veršcem in g. M. Vošnjakom. Pri „Narodnem domu" v Celju je bil med glavnimi činitelji in ustanovitelji. Istotako je z izredno spretnostjo dognal nakup »Narodnega doma" v Brežicah dne 27. aprila 1895. Ustanovitev »Merkurja" v Celju je bila njegova ideja, kakor je tudi z veliko eneržijo organizoval slovensko obrtništvo v Celju, kjer se je v primeroma kratki dobi ustanovil tako krepek in mnogobrojen obrtni stan, kakor ga ni nikjer na Slovenskem izvzemši Kranjsko.
Osnoval je 1. 1892 krasno narodno kopališče v Savini, zadrugo „Diana", in 1. 1901 ustanovil je s pomočjo ravnatelja Fr. Jošta in drugih za zadružn štvo vnetih rodoljubov delavsko stavbeno zadrugo »Lastni dom", katera je pozidala v sedmih letih svojega obstanka slovenskim delavcem, sploh manj premožnim ljudem že lepo število hiši z dvoriščem in vrtom.
Spominjajoč se revščine, katero trpe slovenski dijaki, sprožil je ob cesarjevi petdesetletnico idejo, da bi se nabrali doneski za »Spodnje-štajersko jubilejno ustanovo", katere bi bil namen, podpirati uboge sloveske dijake v vseh učnih oddelkih in vseh zavodih. Ta ustanova ima sedaj že glavnico 20.000 kron. Tudi »Dijaški dom" v Celju šteje dr. Dečkota med svojimi ustanovniki. Ustanoviti je pomagal naše tiskarsko podjetje. Odlično je sodeloval pri ustanovitvi Zadružne Zveze v Celju.
Kot slovenski odvetnik se je boril vedno za pravice slovenskega jezika v uradih ter je s svojo pritožbo na pravosodno ministerstvo za Mih. Vošnjaka dosegel 1. 1887 prvi slovenski vpis v zemljiški knjigi na Štajerskem, katera je od te dobe postala že malone popolnoma slovenska.
To so seveda le kratki podatki iz življenja in delovanja tega velezaslužnega moža. Po znani aferi v Celju, katera se je toliko po nezaslužnem izkoriščala proti njemu, je zbolel 1. 1905 in se dne 5. februarja podal v Gradec, kjer je životaril dosedaj. ,
Dr. Ivan Dečko ostane gotovo slovenskemu narodu na Sp. Štajerskem v neizbrisnem spominu. Preminul je z njim nesebičen in požrtvovalen narodni delavec, kakršnih bi rabili mnogo, mnogo v današnjih žalostnih časih.
s 1 -
Jugoslovani in zavezniki.
Dejstvo je, da eksistira danes v Evropi mnogo očij, ki se obračajo poželjivo po Balkanu. Slovanski narodi pa so preslabi, da bi se mogli ubra-oiti dovolj uspešno pritisku, s katerim sili proti vzhodu takozvani „Drang nach Osten"! Šestdeset milijonov v Nemčiji in deset milijonov Nemcev v Avstriji si seka zistematično pot proti orientu. Nemčija je založila več miljard kapitala za svojo Bagdadsko železnico v Mali Aziji, ki pa pričenja pravzaprav v Hamburgu in gre preko Be-rolina, Draždan, Prage, Dunaja, Bel-grada, Niša. Zofije, Skoplja ter Carigrada črez Bospor po Maloazijskih tleh itiimo Angore v Bagdad in naprej ob Evfratu in Tigrisu do Rdečega morja med Arabijo in Indijo.
S to železniško žilo svetovnega pomena bi se izlival nemški element kakor kobilice po ozemlju, na katerem žive danes slovanski narodi. Poleg tega Dranga kažejo slično tendenco razni krogi v obeh polovicah avstro - ogrske monarhije.
Proti taki vehementni sili je tudi združeno jugoslovansko pleme prešibko. O tem ni nobenega dvoma, in ni sramotno, če si iščejo narodi zaveznikov in prijateljev. V zadnjem desetletju se je pokazalo pri balkanskih narodih uprav instinktivno, da stremi vsi po koncentraciji v svrho lastne obrambe.
Na to pretečo nevarnost za ves Balkan je opozoril slovensko javnost zlasti dr. Henrik Tama v svoji brošuri „Jugoslovansko vprašanje in Slovenci". Lahko rečemo, da je izražen v tem spisu velik in zanimiv program tako za Slovence kot za ostale naše bratske narode. Delo je izšlo poleg hrvatskega izvirnika v dveh slovenskih izdajah, tako da nam na tem mestu ni treba o njem širše raz-
Dr. Tuma se osTeva v tem s»pisu — ki je vzbudil četo v krogih avstrijske visoke politike toliko pozornosti kakor ne še kmalu kak slovenski publicistični proizvod — močno za zbližan je z Italijani, ker je v interesu obeh, da se zavežeta sknpno proti pritisku germanske sile. Pred nekaj leti so sprožili tudi gotovi slovanski primorski krogi misel zbližanja z Italijo, ki žal ni imelo praktičnega pomena.
V tem oziru bi bilo posebno pozdraviti poroko sedanjega italjanskega kralja s črnogorsko princezinjo Jeleno. Toda pozabiti ne smemo, da izvira vse
zadnje bližanje Italije k Jugoslovanom iz zelo enostavnega vzroka. Če bi se posrečilo italjanski ekspanzivni politiki, da zasede del albanske obale, potem bo imela na ozkem delu Otranske morske ožine svoje trdnjave, katerih topovi bodo zapirali lahko vsaki avstrijski ladji pot v odprto morje skozi ta le sedemdeset kilometrov široki kanal.
Naš italjanski „ zaveznik" je gledal doslej na Balkan pač iz razlogom svoje imperialistične politike. Po drugi strani je njegova geografska lega taka, da ga veže razen kratkega pasu ob italjansko - slovenski meji z Jugoslovani le Adrijansko morje.
V reški resoluciji od 1905,1. so sklenili srbohrvatski poslanci iž Dalmacije in Hrvatske, da se pripravljeni stopiti v zvezo z ogrsko Košutovo stranko, ki je zaveznikov tedaj tudi zelo potrebovala. Stala je v najhujšem boju z Dunajem. Pisatelj teh vrst je imel priliko, konferirati iste dni v Zagrebu z voditelji skoro vseh strank. Razen Sjepan Radiča, voditelja hrvatske kmet-ske stranke, so pristali vsi na imeno-novano resolucijo. Radič je bil za zvezo z Dunajem in zato i z avstrijskimi Jugoslovani ali pa „niti z Dunajem niti s Pešto".
Na vprašanje, kako stališče zavzema srbohrvatska koalicija — tako se imenuje skupina tistih strank, ki stoje na programu reške resolucije — napram Slovencem, je dejal pisatelju tega članka dr. Medakovič, predsednik sabora približno tako: „Mi smo gotovo Vaši goreči prijatelji, toda naša resolucija se giblje strogo v mejah realnosti t. j. tega, kar moremo v trenutku res doseči". *** „Torej etapna politika, kakor jo zasledujejo Čehi, odkar so prenehali s svojo abstinenco in so se pričeli udeleževati parlamentarnih sej na Dunaju, kar Smatrajo fc.lt -prvo stopnjo k svojemu končnemu cilju?!" — Simpatični Medakovič se je vljudno nasmehnil, se naslonil s svojo orjaško postavo v svoj visoki stol in zamahnil z roko po zraku. Pisatelj ga je razumel tudi tako.
Kakor znano, stoji koalicija na programn zedinjenja Hrvatske z Dalmacijo in Bosno v eno celoto. Za tak program, naravno, Madžarov ni bilo dobiti.	v ?
Storimo korak proti vzhodu in za-denemo na srbsko in bolgarsko kraljevino. Tudi tu so iskali srbskih zaveznikov. Rusija je žrtvovala že mnogo denarja iu vojakov za svobodo svojih verskih bratov pod snltanom. Ali ta mogočna država nima niti vedno pro-
stih rok niti se ne more vedno udeleževati raznih balkanskih homatij, ker s tem spravi takoj vso zapadno Evropo proti sebi. Poleg tega obstoji vedno nevarnost, da bi se pri tem hotel okoristiti rttski imperializem na škodo jugoslvvanskih elementov. Zato so iskali razni krogi zveze s — Turčijo, Rumnnijo in Grško.
Kakor tudi zveni paradoksno, vendar se nam zdi to vprašanje največjega uvaževanja vredno in kakor da ima največ Ipraktične realnosti na sebi. Združene balkanske države bi pomenjale močno armado poldrugega miljona dobre vojske in več tisoč brzo-strelnih topov.
Bolgarija in Srbija ste prvi sprožili to vprašanje. Potrkali ste pri glavnem faktorju.
Sultan se je dogovarjal z njiju zastopniki ponovno. Ideja mu je bila zelo simpatična, vendar je ostal velik pesimist in ni v njeno realizacijo s svoje strani ničesar storil. Ni se mogel prepričati, da bi bila združitev vseh balkanskih narodov mogoča.
Abdul Hamidov pesimizem je bil upravičen zlasti dotlej, dokler je vladal stari režim v Tnrčiji, ki je zatiral vse druge narode. Tak režim in notranja korupcija na Turškem je dajala sosednjim državam polno povodov za razne aspiracije na škodo Turčije. Sultan je te aspiracije — Velika Bolgarija, Velika Grška, Velika Srbija, Velika Rnmunija — dobro poznal in zato ni hotel verovati v izvršitev balkanske federacije.
Zadnje dni smo čitali v telegra-gramih, ki so prihajali iz Zofije, Bel-grada in Carigrada, da so iskali Mla-doturki ponovno stikov s svojimi sosednjimi narodi. Najodličneji obojestranski krogi sklepajo prijateljstva in si zmenjujejo zastave. Kako velik mora biti strah pred zapa Inimi velesilami, ako pozabijo Srbi in Bolgari na vsa grozodejstva, s katerimi je vladal svoj čas Turek nad njimi in iščejo sedaj zveze z njim!
Znano je, da so se izrekli Mlado-turki za popolno enakopravnost vseh štirinajstih narodov, ki žive danes v evropskem delu Turčije. Ako ta program dejanski in dosledno izvedejo, je gotovo, da stopa z/eza vseh balkanskih narodov v svrho skupnega vzdrževanja in obrambe v popolnoma nov stadij. To pa bi bilo velikanskega političnega pomena.	(—)
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Interpelacija
poslanca Roša in tovarišev na g. c. kr. deželn. namestnika, tičoča se konfiskacije letaka, katerega je izdal bivši nadučitelj (Sulvereinske šole) v Hrastniku v svojo obrambo.
Bivši nadnčitelj na šulvereinski šoli v Hrastniku Hans Tanzer je razposlal v svojo obrambo priložen letak stanovskim tovarišem v Hrastnika in Trbovljah z željo, da ga razdelijo. Ta letak opisuje upravo omenjene šole in delovanje šolskega odbora kot protj-postavno. Nadučitelj Haus Tanzer je pa kot odcovoren izdajatelj na njem podpisan in pripravljen, da pod prisego potrdi resničnost svnjih trditev. Letak se je, razdelil med učiteljstvom in prijateljem šole, a ga je pozneje orož-ništvo in pa obč. stražnik zaplenil ter pobral. Osebe, katerim se je ta letak dostavil, so prišle v strogo preiskavo, celo take ljudi so orožniki in pa obč. stražniki nadlegovali, kateri niso bili z omenjenim letakom v nobeni zvezi. Letak se glasi sledeče;	,
„V obrambo. Starišem mojih šolarjev! Gospodje Wieltschaigg, Ammer, B 5 s s n e r in Wouk so si prizadevali na vse kriplje, da me pri nemškem šulvereinu očrnijo. Tudi med ljudstvom nadaljujejo svoje rovarjenje. Proti temu razglašam pod častno besedo in pripravljen za prisego sledeče:
1.	Ti gospodje mi niso rekli minulo leto niti ene besede, da stanujejo tukaj odličnejši, šoli prijazni Nemci, katerim bi se bil moral predstaviti.
2.	Niso me hoteli na noben način sprejeti v šolski odbor.
3.	Smatrajo se za neomejeno gospodarje šole, za katero pa sta prispevala Ammer in B 0 S s n e r le 10 K, Wielt8chnigg pa 70 K. (Drugo se je nafehtalo torej pri nemških bratih. Op.' pr?)"
4.	Porabljajo denar kakor se njim zdi. dovoljujejo si brez o d b o r o v e s e j e potovalne dijete, ne skličejo občnega zbora in predložijo k sklepu leta odboru samo splošao sumarično tabelo (!) Predsednik Wilt8chnigg reče samo: „Ne potrebujemo podrobnosti, saj je tako vse v redu." Vse zapisnike sej piše Ammer samo s svinčnikom.
5.	Niso mi dovolili za 2 kroni desk za ograjo zelenjadnega vrta, so odpustili pridno šolsko sluginjo iu mi poslali predrzno neomoženo žensko kot rgospo" šolsko slnginjo. Bčssner je npil nad menoj: „Mi smo vaši gospodarji!" (Ammer in BOssner sta navadna tovarniška pisarja. Ammer mi je sam
LISTEK.
O poljedelstvu pri starih narodih.
Kaj pripoveduje Hesiod 8O0 let pred Kr. roj-tfvon. — Grškega kmeta prekosi t mnogem Rimljan. — Pisatelji o poljedelstva iz te dobe. — Skrbna gojitev polja pri Rimljanih. Glavni pridelki. — Rimsko poljedelstvo je vzorno do konca 18. stoletja. — Njega naoki se razSirijo po celein sveto.
O poljedelstvu starih kulturnih narodov vemo malo. Izjemo delajo le Rimljani, o katerih so nam ohranjeni najnatančnejši podatki.
Kako je živel in delal grški poljedelec nam opisuje najtočneje grški pesnik Hesiod, ki je živel okoli 800 let pred Kristom. Po Grškem in v srednjih maloazijskih deželah so sejali zlasti pšenico in ječmen, poleg tega pa tudi razno sočivje. V posebno ugodno ležečih delih omenjenega ozemlja so gojili jako skrbno vinsko trto, olivo in figovo drevo. Obdelovanje polja je bilo zelo priprosto in na mnogo nižji stopinji, kakor dela danes
najprimitivneji evropski kmet. Domače živali so imeli v glavnem iste, kakor jih imamo mi: konje, govejo živino, ovce, koze. Ali stari grški kmet se za svoje živali ni brigal. Navezane so bile same na-se in iskati so si moraie po obsežnih pašnikih primerno hrano, kakor so same najbolje vedele in znale. Živine pa je imel Grk jako mnogo ker je potreboval pridelke živinoreje še v mnogo večji meri za svojo hrano in obleko kakor pridelke poljedelstva.
Vse drugače je bilo razvito poljedelstvo starih Rimljanov v današnji Italiji, kar spoznamo lahko že iz tega, da se je bavilo jako mnogo pisateljev tega naroda s poljedelstvom v svojih spisih. M. Portins Cato, Terentins Varro, Vergilius Maro in cela druga vrsta pisateljev nam kaže v svojih spisih, s kako čndovito skrbjo in spretnostjo je gojil stari Latinec svoje polje tako, da se je povspel v tem tako visoko, kakor komaj knlturni narodi do konca 18. stoletja.
Poljedelsko orodje je obstojalo iz pluga in brane; kot ročno orodje je služila lopata, motika, vile in grablje.
Konstrukcija teh priprav je bila odvisna od kakovosti zemlje in od načina dela. Kdaj je najboljši čas oranja kakor o številu, globini, širini in smeri brazd so obstojala hajtočneja pravila, kakor jih je samo potom izkušenj težko zaznati. Gnojili niso samo z gnojem iz svojih hlevov, ampak tudi s človeškimi ekskrementi, nadalje s krvjo, mesom, dlakami kož, listjem, pepelom, sajami, maveem, vapnom in malto.
Žito in sočivje sta bila glavni pridelek rimskega poljedelstva: pšenica, ječmen in kaša; fižol, leča in lupine. Pridelavah so tudi razne vrste repe, pese in detelje. V veliki meri so gojili lan, konoplje, gorščico, redkev in mak, s katerimi so delali dobro knpčijo. Poljedelskih strojev v našem smislu niso poznali, pač pa so vporabljali za sejanje majhno priročno pripravo. Da je treba vrsto sadeža na isti njivi zapored menjavati in v katerem redu se zgodi to najbolje, so vedeli tudi že Rimljani prav dobro.
Iz spisov omenjenih avtorjev, ki poročajo tudi, kako skrbno so negovali Rimljani živinorejo, so zajemali snov
vsi kasnejši pisatelji poljedelstva tokom celega srednjega veka do koncea 18. stoletja. Poljedelski literatje kasnejših evropskih knlturnih narodov citirajo v enomer svoje stare rimske prednike.
Ko se je rimska oblast razširjala vedno bolj po vsem tedaj znanem sveto, ko si je rimsko cesarstvo podvrglo vso srednjo Evropo in za nekaj časa celo Anglijo, se je pričel tudi Rimljan izseljevati iz svoje preobljndene italjan-ske domovine v nove dežele. Ti kolonisti so zanesli take navade in nauke svojega domačega poljedelstva tujim narodom, predvsem v današnjo Francosko, Nemčijo in Anglijo. Mnogo tega se je sicer v viharnih časih in krvavih bojih ljudskega preseljevanja izgubilo, ali ko so nastali zopet mirneji časi, ko so se naselili novi narodi med stare, so se učili zopet od teh in tako danes lahko rečemo: kar zna danes evropski kmet, se ima v veliki meri zahvaliti svojim znajdljivim prednikom že davno zamrlega naroda.
rekel, d« so mn pri nekem pretepu zbili vse zobe. Tudi se postavlja, da mu je vsaka vera „vuršt", da, bil je eelo tako drzen, da je raztrosil, da preziram Nemce, ker nisem obiskoval niego vega k v a r t o p i r-skega in pijanskega društva (Spiel und Saufverein). Da pa se tudi tukajšnja nemška inteligenca izogiblje tiste pijanske krčme (Kneipbude), o tem: molči. Odbornik Wouk pa me je zopet grdil, ker nisem ničesar več kupil pri njem. (Zaračunil je šoli star, sodnijsko licitiran pločevinast vrč za 5 K, celo majhen, emailiran škaf po 4 K, 50 šivank 1 K, meni kilogram sode po 20 v. itd.) Vse moje pedago-gične predloge, katere sem stavil nem-Skeinu »šulvereinu", je imenoval Wiltschnigg zlobnost. Isti je dal svojo ženo kot posestnico šole vknjižiti, one šole, za katero je" samo 70 kron daroval in se poprej postavljal, da stavbišče daruje.
Toda dovolj teh žalostnih reči Najedel sem se teh ljudi že ob Veliki-noči tako, da sem trdno sklenil oditi, dasiravno sem že imel svoje učence rad. Ako se me bode zopet obrekovalo, prosim svoje prijatelje za obvestilo. V Ljubljani, julija 1908. Hans Tanzer, bivši nadučitelj v H/
Kakor je razvidno iz te vsebine, ni imela oblast nobenega vzroka, da nastopi uradno v tej osebni zadevi. Podpisani stavijo torej nj. ekscelenci vprašanje: 1. Kdo je to zaplembo odredil? 2. Zakaj se je ista odredila?
V Gradcu 16. okt. 1908.
Boš in tovariši.
Letak Nemca Tanzerja tako značilno slika vodje hrastniškega nemštva, da nam pač ni treba komentarja. Izrek smo samo svoje obžalovanje darežljivim »bratom" hrastniških Nemcev, kateri sedaj lahko vidijo, kako se njihovi darovi uporabljajo. In še nekaj: tiste tri hrastniške nemškutarske učiteljice, katere sedaj menda ravno v letaku opisani junaki po nemških listih perejo, so lahko ponosne na svoje viteze I Ali je to v korist šoli in ugledu ueiteljstva, ako te zagrizene nemške dane občujejo v opisani dražbi?
zinu. Na čelu dijaških demonstrantov je korakal član gosposke zbornice dr. Eppinger z nemškimi liberalnimi, radikalnimi in kršč. soc. poslanci in s profesorji nemškega vseučilišča. Ko so se po tem junaštvu v kazini okrepčali, so se po isti poti vrnili v dijaški dom, kjer so odložili simbol nemške knlture — pisane čepice — ter se tiho po-zgubili.
Češki poslanci, rektor češkega vseučilišča s profesorji so prišli na ulice, da bi ljudstvo mirili, ako bi bilo prišlo do kakega spopada. Na ta kontrast med češkimi in nemškimi poslanci in profesorji posebno opozarjamo; Čehi so mirili, Nemci so vodili prenapetneže in je hujskali. In vender so Nemci državovzdržujoči element! Konstatu-jemo tudi, da so Nemci storili vse, da bi provocirali izgrede z edinim namenom, da bi vlada proglasila nad Prago izjemno stanje. Te usode so Prago rešila nemška mesta na Češkem, kjer so Nemci razbili vsem Čehom okna in table in kjer so nemški hišni gospodarji začeli metati češke najemnike iz svojih hiš. Ako bi se bilo proglasilo izjemno stanje nad Prago, moralo bi se proglasiti tudi nad vsemi nemškimi mesti; tega pa vlada ni hotela storiti,
zato je bilo Pragi prizanešeno.
*
Delegacijo so minoli teden zaključile svoje zasedanje. Cesar se je vrnil na Dunaj. Ministerska kriza še ni rešena. Nekateri pravijo, da ostane za sedaj vse pri starem, kvečjemu odstopita nemški in češki minister ter se vmakneta dvem drugim, ki bi tudi rada vživala ministerske časti in plače,
Politični pregled.
..v-.......
Domače dežele.
Minola nedelja je v Pragi mirno potekla. Policija je odbila prošnjo češkega meščanstva naj nemškim demonstrantom prepove buml, ker bi taka prepoved pomenila omejevanje državljanske prostosti. Ako bi vlada in nje organi v resnici spoštovali to načelo tudi, ko se gre za državljansko svobodo slovanskih državljanov, bi nikdo nič ne rekel; pa nam nasproti ni imel nikdar noben policijski ravnatelj, noben namestnik in minister še takih pomislekov — nemški dijak, ki po vsej sili hoče izzvati pretepe in krvave nemire— to je nekaj druzega! Vender je pa ob enem z odklonitvijo češke zahteve izdala policija tudi proglas, da ostanejo Pfikopi in vse sosednje ulice od devetih zjutraj do jedne popoldne za vse občinstvo zaprte! Z drugimi besedami, da se nemškim dijakom ne segne na pravico do demonstracije, odvzame se vsem praškim meščanom pravico, iti po svojih opravkih ali pa ,tudi na sprehod po Pfikopu in po sosednjih ulieah. Nemški dijaki so pa vender uprizorili svoj demonstrativni buml. Zbrali so se v nemškem dijaškem domu vsi, klerikalci in kakor bi rekel »Slovenec" židovski liberalci in nem-škonacionalni dijaki ter so s svojimi glasovitimi čepicami na glavi korakali od tod po stranskih ulicah do nekega postranskega vhoda k nemškemu ka-
Deželni zbori.
V štajerskem deželnem zboru se je začela dne 3, t. m. debata o deželnem proračunu za 1908. Ob tej priliki je soc. dem. dr. Schacherl prav ostro grajal, da se je skoro celo leto upravljalo deželo in gospodarilo z deželnim denarjem, ne da bi bil proračun za tekoče leto dovoljen. To pomeni kršitev pravic deželnega zbora, proti kateri se treba kar najbolj odločno zavarovati. Odgovarjal mu je poročevalec dr« Link, ki pa ni vedel nič tehtnega navesti v opravičenje grajanih nedostatkov. Po kratko zvršeni splošni debati se je prešlo takoj v podrobno razpravo. Pri točki deželna uprava, se je vnela daljša debata. Posl. Fiirst (nemška ljud. str.) je stavil-resolucijo naj se reorganizira deželni stavbinski urad- Na to je odgovoril dež. odbornik Stallner. Posl. dr. Hrašovec replicira na njegova izvajanja. Ta replika je dež. odbornika tako zbola, da je ves razburjen odgovarjal. — V večerni seji se je proračunska razprava nadaljevala. Na dnevnem redu je bil predlog o premenitvi deželne gimnazije v Ptuju v deželno realno gimnazijo, poročilo deželnega kulturnega odbora o odkupljenju lovskih rezervatov, predlog o odstranitvi večernega in nedeljskega pouka na obrtnih nadaljevalnih šolah, prošnje za podpore nekaterim občinam za zi danje vodovodov, poročilo o računskih sklepih za 1906 in 1907, ki sta bila oba brez debate sprejeta.
Teharje. (Besna beseda celjskim nemčurjem.) Kadar mi kmetje in kmetice v Celje prihajamo, spoznamo prav dobro, da smo tudi tukaj popolnoma na domačih tleh. Po ulici, po štacunah se sliši slovensko govoriti, in le semtertja se sliši tuja beseda. Ljudje, ki se štejejo k nemčurjem, govore z nami precej dobro slovensko, tako, da mi trdimo, da nemško gotovo slabše govorijo, nego domači jezik. Do 20. septembra mi sploh nismo nobenega
Celjana sovražili. 20. septembra pa smo se prepričali, , da nas nemškutarji do dna srca sovražijo. Ta dan smo bili Slovenci v Celjn vpričo župana, policajev, žandarjev, vpričo vse nemškutarske gospode s palicami pretepeni, z gnilimi jajci in kamenjem ometani. Mi teharski kmetje pa Celjanom drage volje prepustimo že skozi 20 let, da svoje drage rajnce pokopavajo v občini Čret v teharski fari, ter nam zato plačujejo vsako leto prav mali tribnt. S tem gotovo pokažemo, da imamo več ljubezni do bližnjega, kakor nemškutarji.
Celje ima 8000 prebivalcev, med temi je okoli 20 pravih Nemcev, ki so bili na Nemškem rojeni t r so se k nam preselili. Ti ljudje so pošteni in miroljubni, ter obsojajo grdo počen-janje nemškutarjev, ker Nemcem le sramoto delajo. V,, nedeljo smo se v Celju prepričali, kako se nemčurji zvijajo in tulijo, ker jim toliko denarja iz dežele več ne prinesemo. Tega vendar ne morete od nas kmetov in kmetic zahtevati, da bi vam za batine še jesti nosili. Vse, kar je prav.
Mi mislimo, da je vseh sovraštev najbolj kriva »Deutsche Wacht", kajti v nedeljo nam jo je v Celju neki gospod pokazal; bil je bled in skoraj zelen. Obžalovali smo ga vsi, da ima toliko sovraštva do nas domačinov. — Bog mu grehe odpusti!
Dragi moji rojaki, dragi okoliški Slovenci, ogibajmo se hudobnih ljudi, ker po slabi tovaršiji rada boli glava.
Da se bodemo dalje izobraževali, berimo pridno ob nedeljah dobre časnike. Pozdravljamo tudi srčno modro misel, da bodejo celjski Slovenci od novega leta začeli izdajati dnevnik, poleg tega pa tHdi tednik.
Z Vuzenice. Najnovejši »špasi" v Germuthovi gostilni nas puste hladne. To so bile le nedolžne šale proti onim, ki se vrše na Pruskem. Vsak čas pričakujemo Eulenburga. On bode naše Nemce in nemškutarje učil zanimivejših reči.
Bodoča šulferajnska šola nas bolj zanima. O njej se mnogo govori na obeh straneh. Ne samo govori,' tudi dela se posebno na naši strani. Že zdaj skrbimo, da se bo jako malo otrok vpisalo n šulferajnsko šolo. Mi pojdemo — deloma že hodimo — od hiše do hiše, da opozorimo naše ljudi na pretečo nevarnost. Vsi na krov!
Neko tajnost si dovoljujem obelo daniti. Tisti, kateri so mi jo .zaupali, naj me ne obsojajo. S prvim due-vom otvoritve nemške šole preneha se pri tukajšnjem županijskem uradu z nemškim urad o vanje m. To bode najlepši protiudarec. Za dvojezične razglase je baje že poskrbljeno.
Iz Ptuja. Danes imamo zopet nekaj značilnih vestij iz ptujskih šol poročati. I. Učitelj Harlecker na obrtni šoli grozi slovenskim učencem, da bodo, če bodo kričali »Živjo", kaznovani globo K 4— ter izključeni iz šole itd. Tudi na drug način se šikanira slovenske učence. — II. Ravnatel-j trgovske nadaljevalne šole v Ptuju Hans Kasper je našel enkrat na stranišču med urami pouka napisano v velikimi črkami: »Živijo". Ta nedolžna beseda je njegovo nemško kri tako razburila da je letel v vse razrede ter povpraševal, kedo je dotično besedo na stra nišču napisal. Ko se nihče ne ogla zahteva, da vsakdo napiše na šolsko tablo ^Živijo.". Res je našel v drugem razredu krivca v osebi učenca Jurše-ta. ki se uči v trgovini g. Iglitsch-a na Bregu. In kaj je naredil nadzornik učencem? Čujte in strmite! — Osuval ga je z nogami kot psa in ce'o oklo futal! To se je zgodilo enemu Slovencu v nemški trgovski šoli v Ptuju! Vpra šamo g. Kasper-ja, kaj bi se zgodilo
učencu, ki bi osuval njegovega — psa »Lorda"? Saj se večkrat izrazi proti učencem, da je njegov pes painetnejši cot so oni! — Obračamo se do slavnega polit, društva »Pozor" v Ptuju s prošnjo, da stvar natančno preišče ter da zadoščenje slovenskim učencem, oziroma primerno lekcijo učiteljem, ^osebno upamo, da bo storil to delavni g. predsednik Zupančič.
Iz Lembaha. V četrtek, dne . m. m, so bije pri nas občinske vo-itve; prinesle so Slovencem mnogo presenečenja. Na naši strani se namreč ni nič agitiralo, ker se ni nikdo nadjal tako hndega navala in si je bil vsak v svesti, da zmagamo. Pa skoraj bi se bili varali. Nemci so skrivoma napeli vse moči — in kmalu bi spravili občino v svoje roke.
Nevenljive zasluge za mater Ger-manijo si je pridobil nemSkonacionalni gostilničar Lipar s svojo milostivo, katera drugače kmete in vse druge domačine prezira. Baje sta si pred volitvami kupila slovnico in se vadila v pravilni nemščini; ta presneti jezik ju namreč vedno izda, da sta rojena Slovenca. Čudili smo se, od kod je zajemal Lipar poguma za svoje agitato-rične pohode, ko je doma vedno le ponižni sluga svoje ženke. Morda pa se je ravno pri njej privadil, kako se diplomatično ravna z ženskim spolom. Obiskal je vse vdovice lembaške občine ter jim na najzvitejši način izvabil pooblastila, ne da bi žene vedele, za kaj prav za prav gre. Nabral je toliko pooblastil, da je peščica Nemcev bila v zadregi, komu bi pooblasila prepustila. Še le v volilni sobi je Lipar delil in spolnjeval liste. Tudi zavedne Slovence je obiskal in jim prigovarjal, naj vsaj ne gredo volit. Nekemu možu je celo odvzel legitimacijo. Gosp. Lipar! rečemo Vam, da Vam bode še žal, da ste se tako trudili ob času volitev! Liparja bodril in navduševal je naš ljubljeni »Kikiriki". Svoj priimek »Kikiriki" si je pridobil ta slavni mOž, ko je bil solastnik istoimenskega dunajskega lista. Hodi kakor pravcati petelin po naši občini in se prička z vsakim, kdor pride ž njim v dotiko. Možakar bode, kakor se kaže, kmalo žrel za kako zdravilišče za nervozne ljudi. Ob času volitve je Ilger letal od hiše do hiše, da so škrici njegovega fraka kar frčali, bil je res podoben petelinu. Tudi usnjar Berg, zet falira-nega Starka, se je trudil za slavo Ger-manije. Tako vztrajno je lovil kaline
—	volilce, da si je obrusil na črevljih pete krevsajoč po vasi; Njegovega usnj.i gre največ na Hrvaško in v BosnO, kjer mu teknejo slovanski groši. Po nekega tesarja se je Berg peljal celo s kočijo.
Nemee podpirat sta se elegantno pripeljala tudi pivovarnar Čeligi in mlinar Scherbaum. Rojaki, spomnite se, ko pijete nemško grenko in tudi ne posebno dobro Čeligijevo piyo in kupujete Scherbaumovo^.pip^o! Slovenski denar jim diši, a Slovence zaničujejo.
Pa kljub temu, da so Nemci napeli vse moči, da so prišli vsi na volišče, pregovorili lepo število Slovencev,
—	zmagali vendar niso in tudi v prihodnje ne bodo. Lembah je bil in ostane slovenski, čeravno bi ga Niemci tako strastno radi imeli.
Štajerske novice.
Pogreb dr. Ivana Dečka
se vrši v petek, dne 6. novembra ob 3. uri popoldne s celjskega kolodvora na okoliško pokopališče. Slovenci it Celja in bližnje okolice, udeležite se polnoštevilno pogreba našega nepozabnega voditelja!
—	Gospodje pevci! Maša dolžnost je. da izkažemo pokojnemu prvoboritelju dr. Dečko-tu zadnjo čast. Vabite se prav vljudno, da se vsi gotovo udeležite pevske vaje jutri v četrtek točno ob 8. uri zvečer v mali čiulniški dvorani. Pogreb bo v petek ob uri popoldne.
Delavsko pevsko drištvo.
Celjsko pevsko društvo.
—	Blamirani celjski nemšku-tarji in nemški odvetniki. Celjsko okrožno sodišče je ustavilo preisko-vanje proti strojevodju Vrečku zaradi krivega pričevanja in tatvine. Poštni uradnik VVinkler, kateri ga je obdolžil tatvine, se bo moral pred sodnijo zagovarjati zaradi razžaljenja časti. S tem so »vahtarica" in pa čedni graški listi, kateri so skušali Vrečka na vsak način osumničiti, da bi izpodbili obsodbo Derganc - Mehlsackovo, temeljito blamirani.
—	»Slovenske babe" še zmiraj pridno hodijo po klobuke in različne toaletne drobnarije k trgovcu Putanu v Celju, Očividno odobravajo, da se jim zato daje zgornji čedni naslov.
—	„Po 3 do 5 goldinarjev zgube na čistem dobičku imam na dan", je tožil pred kratkim nek večji celjski trgovec in se grozno pridušal na Am-brožiča, Jabornegga in druge „maherje". pri „Siidmarki". Nemcem začenja torej gibanje „Svoji k svojim" iti zelo na kožo.
Manufakturni trgovec Lakitsch t Celju je pred kratkim baje odposlal nekega agenta samo zato, ker je stanoval v slov. hotelu. Slovenske trgovce pa obiskujejo sedaj danzadnevom nadležni agenti, ki stanujejo v nemških hotelih v Celju.
—	Nemška mestna hranilnica ali šparkasa v Celju močno nazaduje. Iz njenih poročil posnemamo, da se je vsota vseh njenih hranilnih vlog znižala v 1. 1906 za 56.918 K 85 vin., 1. 1907 pa že za 809.5 33 K 22 v. Torej je tega že skoraj 1 milijon kron. Začetkom leta 1908. je bilo pri tem nemškem zavodu torej hranilnih vlog še 11,562.307 K 99 v, Koncem meseca septembra v 1908. 1. pa je imela nemška mestna šparkasa v Celju samo še 11,007.555 K 77 vin., torej so padle njene vloge v 9 mesecih letošnjega leta zopet že za precej več kot pol m i 1 i j o n a k r o n. To so podatki, ki jih šparkasa pošilja sama v svet.
—	Skupno postopanje jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. ..Ljubljanski „Slovenec" piše, da je opravičeno »domnevanje, da se morda že v doglednem časn izvoli parlamentarna komisija obeh klubov, ki omogoči skupno postopanje v važnih vprašanjih. Da je to mogoče, dokazuje tudi skupni klub jugoslovanskih delegatov v zadnjem zasedanju.'- Želeti bi bilo, da res pride do skupoega nastopa vseh jugoslovanskih državnih poslancev — a z ljubljanskimi klerikalci, ki mislijo najprej nase, potem šele na vse drugo, je težko delo.
—	Zakonski načrt za starostno in invaliditetno zavarovanje je razposlala včeraj vlada pismenim potem vsem državnim poslancem. V kratkem izpregovorimo o njem. (Dobro poučeni „Slovencev" dopisnik je že pred 14. dnevi trdil v »Slovencu", da je gospod I. Lešničar čital v Mariboru izvleček iz načrta, kateri je šele sedaj objavljen.)
—	Narodno gospodarska zago-netka. rSlovenec" 'od 2. t. m. poroča, da je dr. Janez Evangelist Krek na občnem zboru kmečke zveze za deka-nijo Trebnje rekel: »Osnovati bo treba tudi velike zveze kmetov, da se bode živina po takih društvih prodajala naravnost producentom." — Ker te
modrosti ne bo bržkone nikdo razumel, pričakujemo, da priobči »Slovenee" potrebno razlago te narodno-gospodarske skrivnosti.
—	Predlog za trirazredno deško meščansko šolo v Žalcu s slovenskim potlčnim jezikom in nemščino kot obveznim predmetom, je stavil v deželnem zboru dr. Hrašovec.
—	Stigerjevo vsiljevanje. Celjski nemški trgovec Stiger, kateri ni popravil očitanja v slovenskih listih, da je nosil dne 13. septembra gnjila jajca v Ptuj, se sedaj vsiljuje slovenskim trgovcem s tiskanimi ponudbami. Seveda pošlje vsak zaveden slovenski trgovec tako ponudbo z obratno pošto v Celje. (Svetovali bi, da bi se vse te vrnjene tiskane ponudbe in vsiljeni ceniki ko-lekovali s C. M. družbe kolekom „Ptuj".) Celjski nemški trgovci kar javno zabavljajo nad slovenskimi kramarji! Zato ne bode nobeden slovenski trgovec pri njih ničesar kupil. Dolžnost slovenskega občinstva pa je na vsak načiu pospeševati gibanje »Svoji k svojim." Oni, kateri so nas sramotili, pretepali in roparski napadali v Celju, Ptuju in Mariboru, ne potrebujejo našega denarja.
—	Iz Gaberja se nam piše: Imamo sicer od mesta pa do Sp. Hudinje pot za pešce ob državni cesti, a varno ni na tej poti nikoli. Pribiti ste sicer običajni nemško slev. tabli, (slovenščina je seveda na drugem mestu) da je na poti za pešce prepovedano „voziti in živino goniti", vkljub temu pa se po tej poti kolesarji prav brezobzirno vozijo, ne da bi se gledalo na to, da se jim vožnja prepove. Prosimo pristojne oblasti, da se na to željo ozirajo.
—	Nemški razgrajači v Gabrju. V pondeljek zvečer sta prišla v gostilno gospe Marije Lasmanove dva znana nemškutarja ter sta zahtevala pijače. Ker sta oba gostilničarki znana kot prepirljivca, jima je rekla, da nima za nju pijače. Na to sta ta dva fantiča potrgala slovenske lepake, ki so viseli v gostilniški sobi na steni ter šla ven. Kmalu potem pride cela tolpa od Re-benheimove gostilne pred Lasmanovo krčmo ter poskusi vdreti v gostilno, ker se jim pa to ni posrečilo, so razbili nad dvajset šip. V Lasmanovi gostilni je sedel nek Rupnik, ta je, ko se je začelo pobijanje in razgrajanje, stopil ven, da bi razgrajače pregnal, toda nekdo ga je takoj udaril s palico po glavi. Rupnik, ki je sam tudi znan pretepač, je napadalca naskočil z nožem. Žandarmerija je bila kmalu na mestu, pozaprli so že nekoliko razgrajačev, drugi še pridejo na vrsto. Preiskava se vrši.
—	Na naslov si. okrajnega šolskega sveta laškega. Pred pol letom je poročala „Deutsche Wacht" iz Hrastnika, da so se zglasile učiteljice slovenske šole v neki gostilni ter tam tudi plesale. Proti tem gospicam se je uvedla tedaj preiskava, ki je seveda izkazala njih nedolžnost. Nedavno je pa poročal neki slovenski list o rabuki med „Nemci" v Hrastniku ter omenil, da je bila vpletena med ta razpor tudi neka nemška učiteljica iz slovenske šole. Omenilo se je menda tudi, da se tam pijančuje do jutra, da se kriči in razsaja v taki meri, da ne morejo spati niti utrujeni in spehani delavci, ki v hiši stanujejo. V očigled tem dejstvom si usojamo staviti si. okrajn. šolskemu svetu vprašanje, hoče li isto postopati obema narodnostima nasproti z istim merilom ali uporabljati kazenska sredstva le takrat, ko je obtoženec Slovenec ali Slovenka?
—	Zaprli so na Zidanem mostu nemškega natakarja v kolodvorski restavraciji Julija Pessla, ker je kradel svojim nemškim kolegom denar.
—	Odvetniški izpit je napravil v Gradcu pretečeno soboto odv. kandidat gospod dr. Ivan Dimnik iz Trbovelj. Častitamo!
—	Savinski podružnici „SUv. plan. društva" je dovolil deželni zbor včeraj podporo v znesku 200 K (!). Ob tej priliki je mariborski Wastian na nesramen način sumničil in obre-koval »Slovensko planinsko društvo". Dr. Hrašovec ga je pošteno zavrnil in dosegel, da se je vendar dovolila Savinski podružnici S. P. D. skromna podpora 200 kron. (Njegovo tozadevno svoječasno stavljeno interpelacijo priobčimo v petek.)
—	Godbeno društvo „Št. pavel-ska godba" ima svoj II. redni občni zbor v nedeljo 8. novembra 1908 ob 3. uri popoldne v svojem godbenem lokalu pri g. Marincu v Dolenji vasi. Prijatelji godbe dobrodošli!
—	Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. Slavno ravnateljstvo stare ..Posojilnice" v Gornjem gradu je dovolilo, kot jubilejni dar za tukajšnjo šolsko kuhinjo 20 K, za kar se mu v imenu šol. mladine najiskreneje zahvaljuje
Ivan Kelc, vodja.
—	Prestavljen je notar v Rožeku dr. VVinkler v Slovenjgradec.
—	Dobrodelno veselico priredi odbor za pomoč pogorelcem v Senovem pri Rajhenburgu v nedeljo, dne 8 novembra t. 1. v prostorih restavracije „Unschuld" v Rajhenburgu. Na vspo-rtdu je petje, srečolov, godba in ples. Vstopnina 1 K za osebo.
—	Iz Podčetrtka nam pišejo: „Slov. Gosp." z dne 22. oktobra očita tukajšnjim pristašem »Narodne stranke", da onemogočujejo skupno narodno delo celo na gospodarskem polju. (Kako klerikalci razumejo ,,skupno" gospodarsko delo, to so pokazali dogodki na Koroškem, o katerih je poročala „Do-movina". Klerikalci o tem še sedaj molče. Op. uredn.) To očitanje potrebuje pojasnila: Pristaši ,.Nar. stranke" ali kakor jih „Slov. Gosp." imenuje, »liberalci", so nameravali ustanoviti rajfajznovko v okrilju celjske Zadružne Zveze že pred letom; so še ^hranjena pisma, ki jih je pisal v tej zadevi sedanji uskok Vladimir Pušenjak tukajšnjim „liberalcem". (Zato ga stavi napad v „Slov. Gosp.", katerega je napisal gotovo on, v tem lepšo luč.) Zadeva se je vedno zavlekla. Ko je sedaj postala stvar zopet akutna, so se obrnili „liberalci" na pristaša klerikalne stranke (ime je na razpolago), ki je pa odsvetoval sploh vsako ustanovitev. Na to se je ta preložila in »Zadružna Zveza" o tem obvestila. Komaj so mariborski klerikalci o tem zvedeli, so hitro ustanovili svojo »posojilnico" — in sicer s pomočjo istega Pušenjaka, ki je še nedavno poprej dopisoval »liberalcem". Kdo potem kali skupno delo? Če so klerikalci mislili, da bodo s tem početjem ugnali »liberalce" v kozji rog in preprečili že davno nameravano in osnovano ustanovitev pravega kmečkega zavoda, če mislijo, da bodo »hudobni jeziki" kakor piše »Slovenski Gosp." pravilno o klerikalcih, ovirali razvoj in procvit tega zavoda, se grdo motijo. Zavodu načeljujejo in ga vodijo možje, ki vživajo splošno zaupanje. Da se koncem tega članka očita spoštovanemu g. notarju dr. Bar-letu v Kozjem, da s svojim sodelovanjem ni nič zaslužil, je za dopisnika »Slov. Gosp." skrajno značilno: ne more si predstavljati, da bi mogel kdo brez plačila kaj storiti za ljudstvo! (Pa ne, da bi to letelo na g. Pušenjaka? Op. stavca.) Opomnimo še, da v Kozjem posluje posojilnica v lepi slogi klerikalcev in naprednjakov, kakor je to pri gospodarskih zavodih popolnoma pravilno. To je hotel g. notar doseči tudi v Podčetrtku — a klerikalci, ne
»liberalci", so to onemogočili in ga še povrh grdo osumničili v svojem nečednem listu. Ali ni nikogar v klerikalni stranki, ki bi stopil tako nizkotnim obrekovalcem na lažnjiv jezik?
—	Najmlajši slovenski „Sokol" v Ptuju! V odgovor na skoro docela nekaznovana zlodejstva ptujske laži-nemške tolpe se je sklical na dan 30. oktobra ustanovni občni zbor »Sokola" v Ptuju. Zastopani so bili vsi sloji Ptuja in okolice. Obisk je bil časten.
V imenu pripravljalnega odbora sta poročala br. dr. Koderman in brat Gregorka, ki sta razpravljala o namenu društva in njega odličnem obrambnem delu.
Iz poročila dosed. vaditelja posnamemo, da se je telovadilo že od srede junija po dvakrat na teden; obisk je bil: 18—30 telovadcev na uro; število, ki bi lahko zadovoljilo tudi še taku staro sokolsko društvo.
Kakor se je že dosti poročalo v slov. časopisju, se je ptujska nemška druhal ter njeni kolovodje silno brigala za to, da bi preprečila osnovanje našega društva: prvi vaditelj, železniški uradnik, brat Gregorka, je bil kmalu po otvoritvi telovadnih ur premeščen v Ljubljano, kamor v kratkem odide, — novoizvoljeni načelnik brat Poš pa je bil po 13. sept. kratko malo odpuščen od tvrdke Muchitsch. katere lastnik je rojen slovenski kmečki sin. No, vkljub vsem mahimi-cijam nasprotnikov je vendar zagotovljen obstoj tega za Ptuj in okolico velepomembnega društva.
Že pred leti se je nabralo v ptuj. narodnih krogih čež tisoč kron v svriio ustanovitve sok. društva.
S to svoto se je nabavilo že nekaj telovadnega orodja. Povdarjati moramo, da je sodelovalo tudi naše narodno ženstvo pri ustanovitvi ptujskega »Sokola". Nehote .nam prihajajo na rniael Spartanke in grški boji. Ustanavljati tako društvo na tako eksponiranem kiaju ni lahko, to je boj!
Ptujski Slovenci negujte svoje najmlajše dete, da postane čil in krepek junak, ki bo drobil in zdrobil en steber velikonemškega mostu od Belta do Adrije. Na zdar!
—	„Ptujski Sokol". Na ustanov-uem občnem zboru »Ptujskega Sokola" dne 30. m. m. so bili soglasno izvoljeni: br. Zupančič za starosto, brat Bezjak za podstarosto. V odbor pa bratje: Lenart, Zelenik, Senčar, Kocmut, Stuhec, Brenčič Jožef. Računska preglednika sta dr. Brumen in Franc Mahorič.
—	Pobitje oken na nemški telovadnici v Ptuju so inscenirali, kakor poročajo nekateri listi, Nemci sami. da bi imeli zopet povod za napade in tolovajstva. Ptujska mularija je vsega zmožna.
—	Iz Središča. Resnici na ljubo, bodi z ozirom na notico v »Domovini" z dne 31. okt. konstatirano, da se vže delj časa dobivajo na tukajšnji postaji dvojezični vozni listi. V splošnem smo smelo Središčani z ravnanjem našega gosp. postajenačelnika — v vsakem oziru zadovoljni. Dasi rodom Nemec, ni niti najmanj sovražen našim narodnim interesom — nasprotno rad zahaja v našo družbo — ter je v občevanju z strankami prijazen in po-strežljiv. — Priznavamo sicer ,vnetost' g. dopisnika, a nepotrebne zdražbe, neutemeljenega natolcevanja — ki je stvari samo v škodo — ne moremo odobravati.	Z.
—	Iz Središča. Umrl . je na Grabah pri Središču gosp. Jože Filipič znan daleč naokrog kot izvrsten lovec celih svojih 40 let. Kako je bil pokojnik priljubljen pri lovcih, je pokazal dan njegovega pogreba, ko so ga vsi
lovci iz okraja in okolice spremili k zadnjemu počitku ter mu v sloves sprožili tri salve.
—	Namesto renea na krsto g. dr. Iv. Dečkota je daroval ..Dijaški kuhinji" v Celju g. dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, 20 K.
—	Za Ciril-Metodovo družbo je nabral 11 K 7 v. v hudi vojski gosp. Miloš Štibler pri štirih dr. Stikerjevih kvartopircih. Denar smo izročili eosp. Stermeckiju.
—	Iz Zlbike. Zahvala. G. Simon Stranki, učitelj v p. in posestnik na Tiaskem, razdeljuje vsako drugo leto obieko med revne šolarje in šolarice, ter se je lani obdarilo 38 otrok. Letos se je blagi dobrotnik zopet spomnil revne šolske mladine in je dne 17. oktobra 190® dal tridesetim otrokom kot jubilejni dar snov za zimsko obieko. Za to izvanredno darilo izreka v imenu obdarjencev tem potom najtoplejšo zahvalo
šolsko vodstvo in krajni šolski svet Zibika.
—	Pobegnil je že minulo nedeljo iz Maribora prostak 26. dež. br. pešp. Vincenc Veronik in se potika sedaj okrog Hoč.
—	Mariborski most bo menda drugo leto že stal. Sedaj so srečno vsi
• prepiri končani in namestnija bo raz-pi - ala dela za podzidje.
—	Za dražbo sv. Cirila in Metoda. Ob priliki slavljenja svoje promocije je daroval slavljenec dr. Adolf Lenard 30 K za akad. društvo ,.Ilirija", 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda in 10 K za akad. ter. društvo ,,Goro-tan"; k temu se je nabralo med Ilirjani in gosti k vsaki svoti po 10 K, skupno 80 K. Slavljenec je daroval označene vsote v narodne svrhe, mesto da bi si dal tiskati naznanila promocije. Mislimo, da je to gotovo posnemanja vredno.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda j« poslal pravnik g. Vekoslav Šumenjak v Polenšaku 25 K 12 vin., katere je nabral ob poroki gosp. S. Šumenjaka, trgovca v Mariboru z gdč. Haričevo, hčerko veleposestnika v Rušah, dne 30. vinotoka. Hvala! — Josip in Zdenka Kotnik v Celju sta poslala naši družbi prav zanimivih igrač in želita, da bi še drugim otrokom napravile toliko veselja, kakor svoiečasno njima. Živila!
—	Deželna brezobrestna posojila so se dovolila 848 vinorejcem za nasad novih vinogradov in sicer pride na brežiški okraj 24.700 K, celjski 3.800 K, konjiški 9.700 K, kozjanski 14.900 K, ljutomerski 13.000 kron, mariborski 81.400 K. ormoški 52.900 K, lenarški 15.700 K, rogaški 31.300 K. ptujski 60 000 K, sevniški 7.800 K, šmarski 11.500 K, slovenj bistriški 19.400 K in zgornjeradgonski 30.900 K.
—	Nekaj šolske statistike. Na Avstrijskem imamo sedaj 1032 meščanskih in 19.429 ljudskih šol. Najlepše razvito je šolstvo na Češkem.
—	Zakaj treba zboljšati živinorejo na Slovenskem. Dr. Janez Evangelist Krek je rekel v Trebnjem: „V kako neprijeten položaj zna priti Avstrija v slučaju vojske. Sedaj pride vsak teden čez 3000 volov iz Ogrske. Naša armada bi v slučaju vojake no imela potrebne hrane. Sur-bimo torej za izboljšanje živine." — Čudno, da ti klerikalni kristjani vedno in vedno mislijo le na vojsko in na prelivanje krvi. Če se pa prižene iz Ogrske vsak teden nad 3000 volov, znaša to na leto nad 156 tisoč in bi človek dejal, da je Avstrija v tem obziru tudi brez vojske že v „nepri-jetnem položaju". Naši živinorejci in volilci klerikalnih poslancev pa to še tembolj neprijetno občutijo, ker smejo njih ogrski konkurenti izvažati svojo
4 živino r Avstrijo, ne da bi plačali ni
vinarja carine! To pa glavno po zaslugi svojih klerikalnih poslancev, ki so glasovali za nagodbo z Ogrsko! To kaže hinavstvo te gospode v tem grji luči, ker so uganjali tak krik zoper trgovinsko pogodbo »Srbijo, vsled katere sme importirati od tam samo do 35 tisoč glav zaklane govedi na leto!
Drage slovenske dežele.
—	Slovensko društvo »Lipa" v Zagrebu vljudno naznanja, da se bode vršil koncert v korist narodnih žrtev v Ljubljani dne 5. novembra t. 1. ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih „Kala" in ne 7. t. m., kakor je bilo prvotno objavljeno, ker se ravno ta dan v tukajšnjem gledališču poje prvikrat velika opereta „Baron Trenk", vsled česar bi biio sodelovanje gospe Irme Polakove pri koncertu „Lipe" onemogočeno. Prosi se slavno občinstvo, da blagovoli to vzeti na znanje. Predprodane vstopnice veljajo za 5. novembra. Povse novi in obilni vspored delil se bo pri blagajni na večer veselice. Odbor.
—	K Wiuklerjevemu konkurzu piše celovški „Mir": „Proti podružnici ljubljanske kreditne banke v Celovcu se je vedno hujskalo, in ljudje, kakor trgovski pomočniki, so denar pridno nosili k Winklerju in zdaj postali reveži". To je tista glasovita nemška rsolidnost", katera nekaterim Slovencem še zmiraj preveč leži v želodcu. Toda slučaji Winkler bodo tudi te ljudi ozdravili.
—	Jadranska banka v Trstu je ustanovila svojo podružnico v Opatiji, katera začne še ta mesec svoje poslovanje.
—	Dva vola sta se zadušila V
železniškem vozu na goriški državni železnici.
—	Union (prej Politik) bi bila imela koncem oktobra prenehati. Češka založnika gg. Beaufart in Dubsky sta se pa odločila list še naprej izdajati. Stopila sta v dogovore z vodilnimi osebnostimi staročeške, mladočeške, agrarne in napredne stranke, da bi „Union'' postal skupen organ, ki bode dajal tujini prave in resnične informacije o čeških stvareh. Vredno bi bilo, da bi tudi jngoslovanski politiki stopili z novimi lastniki tega lista v dogovor, da bi prinašal poročila tudi o jugoslovanskih razmerah, o katerih nemški listi istotako napačno poročajo kakor o čeških.
—	Obesila se je v Celovcu soproga bankirja Winklerja, kateri je prišel pred kratkim v konkurz.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Učiteljsko društvo za celjski okraj ima v nedeljo, 8. novembra t. 1. v navadnih prostorih v Celju ob 10. uri predpoldne redni svoj zbor. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3. Poročilo o letošnjem glavnem zboru učit. „Zaveze" v Gorici. 4. Iz šolske prakse. — K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor, to tembolj, ker ima ta dan popoldne narodna stranka za Štajersko glavno svoje zborovanje.
—	Bralno društvo v Gaberjih priredi v nedeljo, 8. novembra 1.1. pri g. J. Omladiču v Gaberjih Martinov večer. Na vsporedu so razven velike gosi še druge zabavne točke. Začetek ob 5. uri popoldan. Vstopnina 20 vin. K obilni udeležbi vabi vljudno
odbor.
—	Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi si je izvolilo dne 28. vinotoka sledeči odbor: iur. Karol Ferluga, predsednik, iur. Jože Kavčič, podpredsednik, iur. Karol Ivane, tajnik, iur. Vekoslav Visenjak, blagajnik, iur. Karol Poženel, knjižničar, iur. Marino Luxa, gospodar, iur. Anton Kosi, arhivar, tehn. Viljem Kukec in tehn. Karol Justni, preglednika.
— »Dijaška kuhinja" v> Celju
ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 11. t. m. ob dveh popoldne v „Narod. nem domu". K obilni udeležbi vabi
odbor.
-r Adad. društvo slovenskih agronomov „Kras" je na svojem I. občnem zboru zimskega tečaja izvolilo sledeči odbor: predsednik cand. ing. agr. Vedernjak, podpredsednik: cand. ing. forest. Vojko Koprivnik, tajnik: stud. forest. Vatroslav Kraut, blagajnik stud. forest. Zmagoslav Staro-vašnik, knjižničar stud. forest. Radcvan Pleško, namestnik stud. forest. Savo Bratina, preglednika: geom. et cand. cult. ing. Dragotin Justincič, cang. ing. forest. Gustav Hržič.
Svetovne vesti.
— Pretep v sinagogi. V Zenici v Bosni so se stepli v sinagogi španski in avstrijski Židi. Celo noži so prišli na vrsto. Oblasti so sinagogo, v kateri so židovi na tak način častili Jehovo, zaprle.
—	Umrl je minul četrtek v Sarajevu hrvaški pesnik Silvije Kranjčevič, 43 let star. Kranjčevič je bil jeden najboljših sedanjih liričnih pesnikov hrvaških. Znane so njegove r Kocke elegije".
—	Moderna ječa. V Novem Jorku zidajo jetnišnico, katera bo stala 50 milijonov kron. Bo pa tudi v njej čitalnica, gledališče, prostori za igranje in kasarna. Jetnišnica bo tudi imela lastno godbo in izvrstno hrano.
—	Kulanca avstrijskega ,Lloyda'.
Avstrijski Lloyd, katerega se podpira kakor znano z državnim denarjem, gradi sedaj v Tržiču pet velikih ladij. Imenovale se bodo „Abbazzia", »Brioni , „Adelsberg", „Saraievo" in „Scutari". Hrvaški listi so zelo hudi na to izzivalno nekulantnost Lloydovo. Prav tako, kakor da bi ga vzdrževali samo Nemci in Italjani!
—	Stavko z gladom so pričeli oni srbski jetniki, katere drli hrvatski ban baron Rauch že več mesecev v zaporu zaradi „veleizdaje", a še niso bili niti enkrat zaslišani! Vsi poskusi, da to početje opustijo, so zastonj.
Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom!
Brežice:
Trgovina z mešanim blagom:
Boecio Josip, Uršič in Lipej.
Celje s
Trgovine z manufakturnim blagom:
R. Stermecki, Karol Vanič. Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine s špecerijskim blagom:
Kolenc Anton, Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom:
Franjo Karlovšek. Trgovina s steklom: Strupi Franc. Trgovina z urami in zlatnino:
Salmič Rafael. Trgovina z žganjem: Diehl Robert. Pivovarna marčne, salvador in termalne pive, Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško. Brivnice: Andervvald Rud., Kapus Ivan. Čevljarski mojster: Kolšek Martin. Fotograf: Pick Viljem. Gostilne: ,,Skalna klet", „Stadt Graz". ,,Narodni dom", Josip Sevčnikar, Lava pri Celju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek Josip,
Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip. Modistinja: Pick Matilda. Pekarija: Vošnjak Franc. Slikar: Bevc Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. Tiskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaberju pri Celju. I. češka zavarovalna družba:
Alojzij Terček, zastopnik. Zavarovalna banka: „Slavija", Ivan Likar, zastopnik.
Gor. Radgona:
Denarni zavodi: Posojilnica v Gornji Radgoni.
Ivanjkovci!
Trgovina z mešanim blagom:
Petovar Lovro.
Kozje s
Umetni mlin in žaga: Maček Anton.
Mislbijei
Trgovina z mešanim blagom:
Šalekar Martin, ^ Gostilna in lesna trgovina:
Iršič Konrad.
Mozirje s
Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom:
Pevec Rudolf. Hotel Ilirija in urarstvo: Zdravko Vasle.
Ptuj t
Trgovina s špecerijskim blagom:
A. Jurca naslednik A. Senčar.
Ruše:
Sedlar in tapetnik:
Svobodin Povoden.
Slovenjgradecs
Trgovina z mešanim blagom:
Druškovič in Valenčak.
Sv. Frančišek (Ksaveri):
Trgovina z mešanim blagom:
Sem Jakob.
Šmarje pri Jelšah:
Trgovina z mešanim blagom:
Štupica Anton, LOschnigg Janez. Denarni zavod:
Hranilnica in posojilnica v Šmarji. Gostilna: Habjan Ivan.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Koncesijonirani izdelovatelj mlinov:
Josip Čretnik:
Trbovljes
Izdelovatelj harmonik in mizar:1
Mervar Anton. Krojač: Pinterič Niko.
Vransko 5
Trgovina z mešanim blagom:
Oset Franc.
Zdole:
Trgovina z mešanim blagom:
Ivan Černoga.
Zibika, pošta Šmarje:
Trgovina z mešanim blagom in gostilna: Založnik Ivan.
Prijave sprejme »Slovensko trg. društvo v Celju".
—	8enzacionelni rop t banki ob bekm dnem. Minulo sredo sta prišla v Pešti v podružnico ogrske trgovske ban e dva boljše oblečena delavca. Ko sta stopila v pisarno, sta potegnila revolverje iz žepov in zapovedala presenečenemu uradništvu „roke kvišku!" .Teden ropar je stražil uradništvo, da se ni nikdo ganil, drugi pa je stopil d blagajni, katero je moral blagajnik ddpreri, napolnil vrečico b srebrnim kenarjem in jo zanesel na voz, kateri je čakal pred hišo, potem pa se je vrnil ter napolnil še enkrat vrečo. Drugi ropar je med tem ustrelil jed-nega pomožnega uradnika, kateri je hotel telefonirati po pomoč, neko deklico pa, ki je prišla nekaj plačevat, je prisilil, da je ostala v pisarni in čakala. Ko je tovariš spraznil blagajno, sta šla iz pisarne in se odpeljala. Odnesla sta seboj 48 tisoč kron. Denar sta zakopala, kakor je že policija dognala, v kerepeškem gozdu pri Budimpešti. Oba drzna roparja so že dobili in denar tudi. Porabila sta le še malo.
—	Kazen s palleo, katero je u peljal znani danski minister Alberti, o čegar poneverjenju smo poročali, je aopet odpravljena.
—	Posebne gombe za manšete
je iznašel nemški prestolonaslednik. Prosil je že, da se mu da patent na iznajdbo. Kakor se vidi, se prestolonaslednik ukvarja z važnimi zadevami, ki mu bodo nedvomno koristile, ko bode zasedel prestol in vladal 60 mil-jonov ljudstva.
— Krščansko socijalna volilna" geometrija se nam je pokazala v jasni luči pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Nižjem Avstrijskem. Dunaj voli v splošni kuriji 48 poslancev. Kako je' teh 48 mandatov razdeljenih, sodimo lahko po tem* da odpade na socijalno-demokratske volilne okraje (Favoriti, Otakring in Floridsdorf) s 70 tisoč volilcev 5 poslancev, dočim voli šest
Listnica uredništva.
Hrastnik: Bilo vse v redu. O stvari govorimo še na drugem mestu kakor vidite. Pozdrave! - Maribor: Prihodnjič.
Razpis službe
okrožnega zdravnika
Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožneea zdravnika zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinski dolini z letno stalno plačo 1640 K-
Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. novembra 1.1.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 15.oktobra 1908.
596 5-5
Načelnik: Fr. Juvan.
t ..i . ■ < i ■
Sprejme se takoj
moč
proti dobri plači, prednost ima isti, kateri lahko takoj vstopi.
Trgovina Jos. Druškovič,
Slorenjgradec. 602 3 3
Sprejmem takoj
popolnoma zmožno manafakturne in špecerijske stroke.
J. Krašovic v Žalen.
Za zimsko sezono!
57711-2 Krasne
obleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
tu- in inozemskega blaga za naročila po meri.
Izredno nizke cene!
JOSIP HOČEVAR, Celje, Kolodvorska nI. 5.
t
Pretužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je moj iskreno ljubljeni preblagi soprog, gospod
dr. Ivan Dečko
bivši dvorni in sodni odvetnik, deželni poslaneč, veleposestnik, častni občan občin Teharje, Petrovče, Škofja vas in še več drugih, častni član »Slov. del. podp. društva«, bivši starosta Celjskega Sokola, bivši predsednik moške celjske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda itd. itd.
previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 3. novembra ob pol 8. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega rajnkega se bodo pripeljali iz Gradca v Celje na kolodvor, odkoder se bode, vršil pogreb dne 6. novembra ob 3. uri pop.
na okoliško pokopališče. Blag mu spomin !	Adela Dečko-va
Celje, dne 3. novembra 1908.	,	soproga.
Odbor celjskega „5okola" jaolja osem bratom sokolom in bratskim sokolskim društuom, da je umrl učeraj zuečer ob pol 8. uri u Gradcu, ustanounik, dolgoletni starosta in pozneje častni starosta, brat
dr. Ivan Dečko
odOetnik, veleposestnik, deželni poslanec itd., itd.
Pogreb se urši o petek, dne 6. nouembra 1.1. ob 3. uri popoldne iz koloduora na okol. pokopališče.
Slaua njegouemu spominu! 0 Celju, dne 4. nouembra 1908.
t
Občinski zastop Okolice Celjske naznanja potrtih src, da je njegov večletni odbornik gospod,
dr. JVan pcčljo
MepojestniK, odVctn% dež. poste iti
dne 3. listopada 1908 zvečer ob pol 8. uri umrl.
Večen mu spomin!
I
Južno-štajerska hranilnica V Celju naznanja prežaiostno vest, da je izdihnil včeraj, dne 3. t. m v Gradcu po dolgotrajnih mukah svojo blago, plemenito dušo njen dolgoletni, prezaslužni odbornik gospod
dr. Ivan Dečko
veleposestnik, odvetnik i. t. d., i. t. d.
Št H^.-" -i'	■ • '■■■ ■	_
Truplo dragega in nenadomestnega rajncega se bode pripeljalo iz Gradca v Celje v petek, 6. t. m. in se vrši pogreb ta dan ob 3. uri popoldne na okoliško pokopališče.
Bodi zlati slovenski duši domača žemljica iahkal	_ _
RAVNATELJSTVO.
Načelstvo zadruge „Lastni dom" naznanja potrtih src, da je njeni ustanovitelj in dolgoletni predsednik, g.
dne 3. listopada 1908 zvečer ob polu 8. uri umrl. Blag mu spomin!
Vsem cenjenim članicam in slovenskemu zadružništvu naznanimo žalostno vest, da je izdihnil včeraj, torek ob pol 8. uri zvečer v Gradcu po dolgotrajnih mukah svojo blago, plemenito dušo naš soustanovitelj in
ud načelstva, gospod	>;;
dr. Ivan Dečko,
veleposestnik, odvetnik, deželni poslanec i. t. d., i. t. d.
Truplo dragega in nenadomestnega rajnkega se bode pripeljalo iz Gradca v Celje v petek 6; t. m. in se vrši pogreb ta dan ob 3. uri popoldne na okoliško pokopališče.
Bodi zlati slovenski duši lahka domača gruda. Slovensko zadružništvo ohrani svojemu neumornemu pospeševatelju in zagovorniku večno hvaležnost.
Gelje, dne 4. novembra 19G8.	Zadružna Zveza V Celju.
Posojilnica v Celju naznanja prežaiostno vest, da je izdihnil včeraj, dne 3. t. m. v Gradcu po dolgotrajnih mukah svojo blago, plemenito dušo njen dolgoletni prezaslužni odbornik gospod
dr. Ivan Dečko
veleposestnik, odvetnik i. t. d., i. t. d.
•	V , ' ' V	'	'
Truplo dragega in nenadomestnega rajnkega se bode pripeljalo iz Gradca v Celje v petek. 6. t. m. in se vrši pogreb . ta dan ob o. uri popoldan na okoliško pokopališče.	; :
Bodi zlati slovenski duši domača,žemljica lahka. j ■	>
Načelstvo.
mm
Močan
Dva trgovska pomočnika
dobro izurjena v trgovini z drobnim blagom se takoj sprejmeta. Ponudbe na upravni&tvo „Domovine". 604 3-3
ucenec
otoeh deželnih jezikov zmožen, m išče v trgovino mešanega blaga A. Hogenvrarth, Fram
Štajersko. mi 3-2
.............. ...............m II ............. II___
Razpis službe občinskega zdravnika.
Podpisani urad razpisuje s tem službo občinskega zdravnika s sedežem v Hrastniku, z letno plačo 2000 kron in prostim stanovanjem.
Slovenščine ali katerega slovanskega jezika zmožni prosilci naj svoje dovolj opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. listopada 1908.
Županstvo Trbovlje, dne 1. listopada 1908.
610 2-1
«11 2-1
Ad opravilna številka A 74/8, 18.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin.
C. kr. okrajno sodišče na Vranskem, oddelek I., naznanja, da so po prošnji g. Filipa Jelen na Polzeli, kot oskrbnika zapuščine po Mariji Siter, tudi kočijaž, naprodaj po javni dražbi:
J. nepremičnina vi. št. 311 k. o. Polzela (Heilenstein), obstoječa iz •hiše štev. 74, s hlevom ter iz zemljiške pare. štev. 1060/412 njiva, oziroma vrt z brajdami, za katero posestvo se je ustanovila izklicna cena v znesku 1028 K 88 h;
2. premičnine, kakor hišna oprava, obleka itd., za katere se je ustanovila izklicna cena v znesku 26 K 20 h.
Dražba se bo vrlila
v torek, dne 17. novembra 1908
dopoldne od 10.—12. ure, v hiši št. 74 na Polzeli.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavljene pravice brez ozira na prodajno ceno.
'Dražbeno izkupilo je položiti v roke sodnega komisarja. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajnem sodišču na Vranskem ali pa na dan dražbe na licu mesta na Polzeli, hišna štev. 74.
C. kr. okrajno sodišče Vransko, oddelek I.
dne 24. oktobra 1908/
«19 2,1
S 4/8, 27.
o konkurzu Tomaža Peperko v Braslovčah.
C. kr. okrajna sodnija na Vranskem naznanja, da je na predlog c. kr. notarja Mihaela Jezovšek na Vranskem, kot oskrbnika konkurzne mase Tomaža Peperko, poprek naprodaj po javni dražbi vsa v to maso Spadajoč«, v [hiši Antona Plaskan v Braslovčah shranjena sodno na 2727 K 28 h cenjena zaloga blaga, obstoječa iz manufaktnrnega, špecerijskega in galanterijskega blaga ter iz železnine — s pristavkom, da se bo ta zaloga blaga oddala najvišjemu ponudniku tudi pod cenitveno V*to|nostjo. Dražba se bo vršila
v torek, dne 10. novembra 1908
od 10.—12. ure dopoldne v hiši Antona Plaskan, štev. 28 v Braslovčah.
Skupilo je izročiti zgoraj imenovanemu oskrbniku konkurzne mase.
V cenitveni zapisnik je dovoljen vpogled pri podpisani sodni ji ali pa pri oskrbniku konkurzne mase, zaloga blaga pa se lahko pregleda eno Uro pred začetkom javne dražbe.
C. kr. okrajna sodnija Vransko, oddelek I.
dne 29. oktobra 1908.
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-stel jsko perilo. Nadalje nadi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratniee, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drago v mannfahturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
__536 41-
B
35E
3E
5tecKenplerd
lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo.
tan tiski
rsr
mmJI««
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.