l/im bnaJllam to, bnoltm ^tai&ukeaa 1
j ~>
poiiuhilam to, paliuialcm Radia Ptuj 1m (haÍoiMm, pañtk&tfm zekm pnijétm

to, insa/uy m/v M
www.tednik.si www.
V središču
Bo občina Markovci za zemljišče KZ odštela štirikratni znesek?
O Stran 4
Ptuj, torek, 27. decembra 2016 letnik LXIX • št. 102 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
V središču Ptuj • Investicijska vlaganja v dve Oš
O Stran 6
Podravje
LAS Ptuj • Korošec: »Spodbujali bomo partnerske projekte« O Stran 6
Podjetništvo Kidričevo • Restavracija Pan upravlja tudi s prenočišči O Strani 6 in 7
Šport
Tenis • Zidanškova ponovno uspešna
O Stran 11
NŠ Drava • "Z
najboljšimi se lahko primerjamo le po odličnem delu"
O Stran 15
Štajerski
Podravje • Koga zaposleni na ŠC Ptuj ne želijo za direktorja?
Bitke za direktorski stolček
Izjemno veliko zapletov, ki številnim vpletenim akterjem niso v čast, je spremljalo imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Šolskega centra Ptuj. Začelo se je pri odločitvi zaposlenih, da na to funkcijo ne bi smel biti imenovan noben član kolegija oziroma noben ravnatelj katere izmed štirih srednjih in ene višje šole.
mmmt^maia^ —^ Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Aktualno •
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Lekarniški denar odslej nič več v občinske proračune
O Stran 3
V središču •
Koliko stanejo okrasitve občin in novoletni programi
O Strani 4 in 5
Podjetništvo •
Domači ponudniki s povsem nepopolnimi vlogami
O Stran 7
)ruzba •
Kako
□□□
O Strani 8 in 9
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 27. decembra 2016
Podravje, Ptuj • Imenovanje v. d. direktorja ŠC Ptuj dvignilo veliko prahu
Koga zaposleni na Šolskem centru
Izjemno veliko zapletov, ki najbrž številnim vpletenim akterjem niso v čast, je spremljalo imenovanje vršilca na to funkcijo ne bi smel biti imenovan noben član kolegija oziroma noben ravnatelj katere izmed štirih srednjih ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj. Še pred tem pa so se dogajali sestanki, prepričevanja, usklajevanja in
„Zaposleni ŠC Ptuj se že nekaj let srečujemo s težko situacijo - finančne težave, skromni materialni pogoji, veliko število presežnih delavcev, nepovezanost kolegija ravnateljev itd., kar je načelo tudi odnose med zaposlenimi. Z odhodom direktorja vidimo priložnost, da se zgodijo spremembe. Prva je ta, da smo se kolektivi povezali, podali svoja mnenja in pričakovanja ter želimo delovati v skupno dobro. Zavedamo se, da potrebujemo novo vodstvo, potrebujemo nekoga, ki ima nove poglede na vodenje ŠC Ptuj. Želimo nekoga, ki bo prinesel novo energijo in ni neposredno obremenjen s sedanjo situacijo. Čeprav smo razdeljeni po kolektivih posameznih pedagoških enot, se zavedamo, da smo vsi pod »isto streho«, zato želimo nekoga, ki bo znal delovati povezovalno med vsemi zaposlenimi, predvsem pa s člani kolegija ravnateljev. Kolektivi si želimo uspešno vodenje svojih ravnateljev, saj le sodelovanje prinaša dosežke na področju izobraževanja in
Uvodnik
uspešnosti naših dijakov ter študentov," pojasnjuje predstavnica sindikata SVIZ na Šolskem centru Ptuj Lidija Petek. Dodaja, da želijo biti zaposleni enakovreden partner pri odločanju ter podajanju svojih mnenj na skupnih sestankih ali preko predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda in sindikalnih zaupnikov. „Svoja mnenja želimo podajati svobodno, konstruktivno in brez strahu zaradi morebitnih posledic," še dodaja Petkova.
In ravno slednje je, kot kaže, bil razlog, da so se pojavili novi zapleti. Kot je potrdil dolgoletni direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, se je Petkova nanj obrnila v zvezi s predlogom, da se po sestanku vseh zaposlenih (sredi novembra) skliče še sestanek brez vodstva oz. ravnateljev. Kumer pravi, da je njihov predlog podprl in jim to tudi omogočil. A ravno takrat naj bi se začeli zapleti. Na sestanku zaposlenih (brez članov kolegija) naj bi se razpravljalo o stališčih in predlogih za imenovanje vršilca dolžnosti
Sip šap (jutri) je tepežni dan
Dobre, tople, iskrene želje nas spremljajo v teh prazničnih dneh. In treba je verjeti vanje - kot v pravljice, kjer dobro vedno premaga zlo. Saj kot sem nedavno slišala, najbolj resnične stvari na svetu so tiste, kijih ne vidijo ne odrasli in ne otroci, Poštenosti, pravičnosti, spoštovanja, enakopravnosti in razumnosti ni moč otipati ali okusiti, pa vendar so te vrednote zapisane nekje v nas. Žal se zdi, da vse manj pri tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Ljudje smo željni bližine, bogatijo nas dobri odnosi, zato toliko težje razumem, zakaj tako pogosto zanemarimo te vrednote in počnemo tisto, kar nam pravzaprav otežuje in zapleta vsakdan. A ker je treba verjeti, verjamem, da obstajajo ljudje, ki znajo v sočloveku videti Človeka, ki znajo presoditi, kaj je prav in kaj narobe, odpustiti napako, pustiti preteklost in iti naprej, ljudje, ki znajo drugemu podariti nasmeh in iskreno ter dobro misel. Če se danes niste še nikomur nasmehnili, kaj še čakate? Ta droben ščepec veselja bo pogrel vas in osebo, ki ji ga boste podarili. Preverjeno. Najboljših in najlepših stvari na svetu namreč ne moremo videti ne otipati, ampak jih čutimo v srcu, je dejala ameriška gluhonema in slepa pisateljica Helen Keller.
Smo na pragu novega leta, novega začetka, ko si mnogi zastavijo cilje, zaobljube, kaj bodo postorili, čemu se bodo odpovedali, kaj bodo ohranili v novem letu. Pred slovesom starega leta je pred nami še en pomemben dan - tepežnica. Drži, nekateri bi si zaslužili pošten udarec po zadnji plati, vendar tepežnica je vse prej kot obsojanja vredno nasilje. Tepežkarjeva šiba naj bi staršem prinesla srečo, dekletu ženina, živini zdravje in sadnemu drevju rodovitnost. In ker je tradicija tisto nekaj, kar nas oblikuje in zaznamuje, in še posebej, ker želi dobro, naj torej velja: šip šap, danes je tepežni dan!
Mojca Vtič
direktorja. Dogajanje tam pa je domnevno eden izmed udeležencev posnel. Vsi akterji so zelo skrivnostni, kdo je to bil in s kakšnim namenom, a jasno je, da je s tem povzročil veliko nejevolje in tudi strahu med zaposlenimi. To pa je bilo šele prvo „sporno snemanje". Sporen naj bi predvsem bil del, v katerem so se zaposleni, člani sindikata, dogovorili, da bodo o izbiri kandidata obvestili dijake in predstavnike staršev. Eden izmed dogovorov naj bi bil še, da se Ku-mru prepreči, da sploh poda svoj predlog.
Petkova sicer pravi, da ni dokazov, da se je dogajanje na sestanku snemalo in da obstaja le sum. Dodaja še, da na to želijo pozabiti in da je prioriteta izbrati najboljšega kandidata.
Kdo in zakaj se boji snemanja
Očitno pa je, da so bila mnenja deljena tudi na sestanku zaposlenih brez vodstva ŠC Ptuj. A sodeč po informacijah, ki jih imamo, se je večina strinjala v najpomembnejši zadevi: da se za vršilca dolžnosti ne imenuje nikogar od članov kolegija. Predlog zaposlenih je torej bil, da to funkcijo opravlja nekdo drug in ne kateri izmed ravnateljev: Bojan Lampret, Rajko Fajt, Marjan Horvat, Robert Harb ali Darja Harb.
S tem predlogom so, kot pravi Kumer, kasneje seznanili tudi njega, a se mu je zdel neprimeren. Kot poudarja, so ravno ravnatelji zaradi poznavanja zadev tisti, ki bi ga najlažje nasledili v tem vmesnem času kot vršilci dolžnosti. „Na razpis pa se tako ali tako lahko prijavi kdorkoli in želim le, da bo izbran najboljši kandidat," je jasen Kumer. Ob tem dodaja, ga je predlog zaposlenih toliko bolj presenetil, ker so ti isti zaposleni februarja ravnatelje svojih šol ocenili zelo dobro, med 95- in 100-odstotno uspešnostjo. „Vse pa kaže tudi na to, da pri svojem predlogu niti zaposleni niso bili enotni. Jasno je, da so v ozadju čudne igre, ampak pojasnil sem jim, da imam sam avtonomno
pravico predlagati svojega kandidata za v. d sindikat pa sem naprosil, da mi predstavi še svojega. Tega niso storili in so šele na svetu zavo da podali predlog, da se za to mesto imenuje učitelj Marjan Bezjak. V tem ni nič spornega, se pa čudim, da tega niso povedali prej, ko sem jih naprosil, ampak šele na svetu zavoda," dodaja Kumer, ki je prepričan, da je bilo veliko preveč energije vložene v nepotrebne reči.
Fajt: „Zame je bilo sporno, da so zaposleni o tem sploh govorili z dijaki!"
Omenjenim dogodkom je sledila seja sveta zavoda (17. novembra 2016), ki je bila očitno zelo napeta. Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj, priznava, da je tudi sam razmišljal o tem, da bi se potegoval za mesto v. d. direktorja ŠC Ptuj, a naj bi ga dogodki, ki jim je bil priča, odvrnili od tega. Poudarja, da se mu je zdelo najbolj nesprejemljivo to, kar naj bi se zaposleni dogovorili na sestanku: da bodo poskušali vplivati na člane sveta zavoda. „Nedopustno se mi je zdelo, da želi nekdo vplivati na dijake in študente: namreč tudi ti so v svetu zavoda. O tem sem na seji sveta zavoda tudi govoril, pred tem pa prisotnim dejal, da bom svojo izjavo snemal. Nisem želel, da bi kdo potem obračal moje besede, zato sem se odločil za to potezo. Ko sem končal svoj govor, sem prenehal snemati. Vse pa je bilo narejeno le z enim na-
Foto: Črtomir Goznik
menom: da zašičitim dijake," pojasnjuje Fajt. A ta poteza je, kot kaže, nekatere zaposlene močno ujezila, da so se obrnili na pravno službo SVIZ, kar je potrdila tudi Majda Anželc, predsednica SVIZ Ptuj. Kumer in predsednica sveta zavoda ŠC Ptuj Silva Fartek sta zavzela stališče, da ni nič spornega v tem, da nekdo snema svojo lastno izjavo. Fajt pravi, da se je s tem vprašanjem obrnil tudi na informacijsko pooblaščenko,
ki naj bi zavzela podobno stališče, čaka pa še pisni odgovor. Drugačno pa naj bi bilo mnenje SVIZ, Petkova pravi, da je v pravilniku določeno, da se seje sveta zavoda ne snemajo brez soglasja prisotnih. Zmotilo naj bi jih to, da je le napovedal snemanje, ne pa vprašal za dovoljenje.
V svojem govoru, ki je torej posnet, naj bi Fajt poudaril to, da je nesprejemljivo, da se je vplivalo na dijake, ki so čla-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 27. decembra 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Ptuj ne želijo za direktorja?
dolžnosti direktorja Šolskega centra Ptuj. Začelo se je pri odločitvi zaposlenih, ki so se postavili na stališče, da in ene višje šole. A vendar je svet zavoda sklenil drugače in za vršilko dolžnosti je bila imenovana Darja Harb, snemanja - zaradi enega naj bi bila vložena celo kazenska ovadba ...
ni sveta zavoda, in da je bila z odločitvijo, da se ravnatelje izključi v tekmi za v. d. direktorja, njihova ustavna pravica diskriminirana.
Za v. d. imenovana Harbova, v petek pa se je iztekel razpis
za direktorski
stolček
Kljub vsem zapletom pa je svet zavoda sledil predlogu Kumra in za v. d. direktorice imenoval Darjo Harb, sicer ravnateljico Ekonomske šole Ptuj, ki je prejela večino glasov. Njen protikandidat, ki so ga izbrali zaposleni pa je bil Marjan Bezjak.
Zaplete, ki so nastali pri imenovanju v. d. direktorja ŠC Ptuj, je Silva Fartek, predsednica sveta zavoda, označila kot kontraproduktivne in nepotrebne. Poudarja, da je imel direktor avtonomno pravico, da predlaga svojega kandidata, prav tako tudi zaposleni, odločitev o izbiri pa je v domeni sveta zavoda. „Sama sem
Harbova: Pretiravanje sindikalistov
Darja Harb: „Po moje so sindikalisti pretiravali pri imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To imenovanje je v domeni sveta zavoda. V našem primeru je bil sklep kolegija, da se za vršilca dolžnosti predlaga eden izmed članov kolegija, karje popolnoma skladno z zakonodajo in ustanovitvenim aktom našega zavoda. Kar se tiče razpisa, se lahko prijavi vsak, imenovana razpisna komisija pa bo ugotovila, ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo vse pogoje."
/
želela, da se stvari uredijo na miren način. To je velik zavod in treba je imeti dobrega direktorja. Moje mnenje je bilo, da če direktor, ki je toliko let uspešno vodil ta zavod, nekoga predlaga za v.d., potem mu lahko tudi sama zaupam," je jasna Fartekova.
V petek se je razpis za direktorsko mesto iztekel, izbrani kandidat bo delo nastopil
predvidoma v začetku februarja. Tako Fartekova kot Ku-mer pa sta prepričana, da bo nabor prijavljenih kandidatov pester. Želita si le, da bi bil izbran tisti, ki bo imel najboljše kompetence in vizijo. Kot vse kaže, pa bo moral imeti tudi veliko mero potrpljenja in razumevanja, da bo popravil razrahljane odnose v kolektivu.
Dženana Kmetec
Slovenija • Lekarniški denar odslej nič več v občinske proračune
Ne potrebujejo nadstandardne lekarne, temveč satelitski urgentni center
Državni zbor je decembra potrdil zakon o lekarniški dejavnosti, s katerim med drugim določajo, da se mora presežek, ki ga lekarna ustvari, porabiti le za lekarniško dejavnost.
»Pa lepo vas prosim. Zakaj potrebujemo nadstandardno lekarno? Ta denar bi morali nameniti na primer za izgradnjo satelitskega urgentnega centra v Slovenski Bistrici,« je spremembo pokomentiral župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar.
Občina Slovenska Bistrica je v proračunu predvidela, da bo v prihodnjem letu prejela 260.000 evrov z naslova presežka, ki ga je ustvaril javni zavod Lekarna Slovenska Bistrica. Ta denar pa bo zaradi spremembe zakona morala občina vložiti v lekarniško dejavnost, do zdaj je namreč občina ta denar porabljala tudi za druge namene. Kar po Žagarjevi oceni ni bilo sporno, saj kot je že večkrat poudaril, je lekarniški presežek ustvarjen na plečih občanov. Zato bi občina mnogo raje kot za lekarniške zidove denar porabila za nadgradnjo
Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Ministrstvo za zdravje je namreč predvidelo, da naj bi zdravstveni dom postal satelitski urgentni center,
za kar bi občina, po oceni župana, potrebovala 1,5 milijona
evrov.
Seveda spremembo pozdravljajo v Lekarni Slovenska
Bistrica, kjer menijo, da so spremembe posledice obnašanja občin ustanoviteljic, ki so v preteklih letih pobrale že preveč denarja, in da zato nekate-
rim zavodom že celo manjka denarja za pokritje vseh obveznosti, ki jih imajo.
Sicer pa so lani lekarne iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja prejele 24,3 milijona evrov, kar je za 291.890 evrov oz. za 1,22 % več v primerjavi z letom 2014. Na ministrstvu so še ugotovili, da so v letu 2015 vse javne lekarne poslovale s presežkom, ki je znašal 11,8 milijona evrov in je kar za 4,3 milijona evrov višji od presežka v letu 2014.
Prepoved pospeševanja prodaje zdravil
In kaj še prinaša novi zakon? Na ministrstvu za zdravje so prepričani, da z zakonom med drugim izboljšujejo urejenost področja lekarniške dejavnosti
in uvajajo pozitivne novosti za slovenske paciente. Farmacevti naj bi odslej izvajali t. i. klinično farmacijo, saj da se bodo s pregledom uporabe zdravil lažje soočili z izzivom, ki ga predstavlja jemanje več zdravil hkrati. »S tem bomo povečali varnost bolnikov s pravilno predpisano terapijo, zmanjšali neželene učinke in posledično hospitalizacije ter zmanjšali porabo zdravil,« so pojasnili na ministrstvu. Ob tem zakon prepoveduje različne oblike pospeševanja prodaje zdravil in medicinskih pripomočkov, saj da je paciente nedopustno spodbujati k prekomernemu nakupu ali uporabi zdravil. Hkrati zakon za farmacevte v lekarnah uvaja licence, ki jo bo magister farmacije prejel po uspešno opravljenem strokovnem uvajanju.
Mojca Vtič
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 27. decembra 2016
Podravje • Koliko stanejo okrasitve občin z novoletnimi programi
Iz občinskih proračunov od 2.000 do
Pravega prazničnega, novoletnega vzdušja ni brez utripajočih lučk in okraskov; ne le doma, tudi na ulicah in trgih naj bi se čim bolj bleščalo. koliko so nekatere izmed naših občin letos porabile za okrasitev svojih središč in za spremljajoče prireditve.
Ptuj: 23.500 evrov
Za glavnino prazničnega dogajanja v decembrskem času je letos poskrbel Zavod za turizem Ptuj. »Smo soorganizator okrasitve, v okviru katere je bil izveden projekt okrasitve Slovenskega trga, Murkove ulice in Mestnega trga z nesvetlobni-mi elementi. Za božično okrasitev namenjamo 8.500 evrov, za program pa 15.000 evrov. Okrasitev so pripravili dijakinje Srednje ekonomske šole in
dijaki Srednje strojne šole Ptuj pod mentorstvom Stanke Vauda Benčevič. Okrasitev je edinstvena, ker deluje tako podnevi kot ponoči. V stroške Ptujske pravljice je vključeno: 14 dni programa, postavitev odra, ozvočenje, tonski tehnik, varovanje, postavitev mobilnih sanitarij, prispevki SAZAS, IPF, postavitev hišic, elektrika, zavarovanje, oglaševanje v Štajerskem tedniku, zakup plakatnih mest po Ptuju in izdaja programske brošure Ptujska pravljica. Spon-
zorsko smo pridobili darilca za nastopajoče otroke, program pa financiramo iz sredstev MO Ptuj in prihodkov iz naslova najema hišic. Ptujsko pravljico smo začeli 16. decembra z vsakodnevnim programom - razen 24. in 25. decembra. Vsakodnevni animacijski program pripravljamo s ptujskimi animatorji in Društvom prijateljev mladine. Po animaciji sledi koncert glasbene skupine ali nastop DJ na odru pred Mestno hišo, kamor se seli tudi tradicionalni Božičkov tek,«
je povedala direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc.
Gorišnica: 2.700 evrov
V občini Gorišnica za bo-žično-novoletno okrasitev in dogajanje v času decembrskih praznikov iz občinskega proračuna namenjajo 2.700 evrov. V ta znesek je vključeno obdarovanje predšolskih otrok, okrasitev na celotnem območju občine ter božično-novoletna prireditev, ki jo izvedejo skupaj z OŠ Gorišnica.
Hajdina: 4.900 evrov
Občina Hajdina za okrasitev in dogajanje v času decembrskih praznikov, skupaj z darili Božička, namenja 4.900 evrov. »V ta znesek so vključeni okrasitev pred občinsko stavbo, adventni koncert in darila za otroke. 21. decembra smo imeli pred občinsko stavbo prihod Božička, ki je obdaril otroke, stare od enega do vključno šest let. V času prihoda Božička smo prižgali lučke na novoletni jelki, ki smo jo postavili na trgu pred občinsko stavbo. Isti dan ob 18. uri je bil v cerkvi sv. Martina na Hajdini še adventni koncert,« so povedali v upravi občine Hajdina.
Dornava: 1.000 evrov (samo okrasitev)
Občina Dornava bo za bo-žično-novoletno okrasitev in dogajanje v času decembrskih praznikov letos namenila 1.000 evrov. »V znesek so vključeni novoletna jelka, nakup lučk, najem stojnic in obvestila obča-
nom. Vrtnarstvo Kovačec nam vsako leto sponzorsko podari novoletno jelko, ki jo postavimo pred občinsko zgradbo,« so pojasnili na občini Dornava in o praznični okrasitvi dodali: »Okrasimo le božično drevo na občini in pred občino. Letos prirejamo tudi tridnevno ad-ventno tržnico. Božično drevo na občini vsako leto z okraski,
Markovci • Svetniki potrdili proračun in nove cene odvoza odpadkov
Bo občina za zemljišče kmetijske zadruge odštela štirikratni znesek?
Z novim letom bo na območju občin Gorišnica, Hajdina, Juršinci in Markovci začelo odpadke odvažati Komunalno podjetje Ptuj. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so se za novega koncesionarja odločili zaradi cenejšega odvoza odpadkov.
Tanja Sternad iz Komunalnega podjetja Ptuj je pojasnila, da nižja cena storitve izhaja iz nekoliko nižjih letnih stroškov dejavnosti. »Na osnovni javno dostopnih podatkov trenutnega koncesionarja, podjetja Čisto mesto, glede letne količine odpadkov, smo pripravili kalkulacijo. Dejanska količina
pa bo znana šele januarja, prav tako bodo takrat znani dejanski stroški. Sicer pa naj bi družina, ki ima 120-litrsko posodo, z novim letom plačevala štiri odstotke manj. Torej en evro na mesec,« je pojasnila. Dodala je, da posode ostajajo enake, da bo komunalno podjetje menjalo le nalepke. »Občani ne izgubijo
nič, kvečjemu pridobijo,« je svetnikom zagotovila Sternadova.
Nižje cene odvoza in obdelave, dražje posode?
Franc Rožanc je spomnil, da sta proti Komunalnemu podjetju Ptuj vloženi dve tožbi. »Po-
deljujemo koncesijo in sprejemamo elaborat ter novi cenik, čeprav še ne vemo, kaj bo.« Na Rožančeve pomisleke je direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko odgovorila, da potekajo štirje postopki. »Kar bi se lahko na koncu zgodilo, je, da bi se zadeva razveljavila in bi se šlo v javni razpis, to je skrajna zadeva.« Marjana Meglica pa je zanimalo, ali je znižanje cene storitve zagotovljeno, saj da bo dejanska količina odpadkov znana šele januarja. »Ne bi rada komentirala obračunov trenutnega koncesionarja. Sicer pa o spremembi vsake cene odloča občinski svet in cene se potrdijo z elaboratom. Res pa je, da bo cena 120-litrske posode odvisna od stehtanih količin odpadkov v vseh štirih občinah,« je dodala.
Občinski svetniki so na pred-praznični seji soglasno potrdili še proračun, ki predvideva 5,3
milijona evrov odhodkov. Osrednja investicija bo izgradnja kanalizacije z vodovodom v Novi vasi pri Markovcih, za kar bo občina namenila 875.000 evrov, 45.000 evrov bo stala gradnja javne razsvetljave na tej trasi, 50.000 evrov pa je občina predvidela za razširitev lokalnih cest, kjer bo to potrebno in mogoče, skupaj bo torej investicija stala 970.000 evrov. Potrdili so tudi spremembo pravilnika o sofinanciranju športnih društev, ki pravi, da so do sofinanciranja upravičena društva, ki 75 % svoje dejavnosti opravijo na območju občine.
»Odločili smo se, da zemljišče prodamo«
Svetniki so imeli na dnevnem redu še predlog za odkup zemljišč v skupni velikosti 6.791 m2, ki sta v lasti Kmetijske zadruge Ptuj, in sicer za 12.000 evrov oziroma 1,77 evra za kvadratni meter. »Odkupujemo zemljišče, ki je po oceni geodetske uprave vredno manj kot 3.000 evrov. Prejeli pa smo predlog od prodajalca, ki še mora na oglasno desko, tako da ne vemo, ali je ta cena napihnjena. Ob tem me zanima, zakaj smo gradili čebelnjak na tuji nepremičnini,« je vprašal David Gabrovec. Župan mu je odgovoril, da je čebelnjak gradilo društvo in ne občina. »Če te ponudbe ne sprejmemo,
bo imelo društvo velike težave. GURS pa ima svoje cenitve.«
Za pojasnilo smo se obrnili tudi na čebelarsko društvo. Predsednica Tilčka Petrovič je pojasnila, da je društvo za postavitev čebelnjaka sklenilo dogovor s Kmetijsko zadrugo Ptuj. »Dogovor od nas ni zahteval najemnine, temveč da se obnašamo kot dobri gospodarji in skrbimo za okolico. Rečeno nam je bilo, da bomo ob morebitni prodaji zemljišča predhodno obveščeni, da vzpostavimo predhodno stanje. Do tega ni prišlo, se pa je za nakup sedaj odločila občina, ki bo uveljavljala predkupno pravico. Zato zahvala svetnikom in županu, ki so ta predlog podprli. Gre namreč za učni čebelnjak, ki je namenjen našim krožkarjem, učencem, vsem, ki jih zanima življenje čebel. O finančni vrednosti čebelnjaka, ki smo ga odprli leta 2010, ne morem govoriti, saj smo člani vanj vložili ogromno dela, tako da je za nas neprecenljiv.« Da je imela zadruga s čebelarskim društvom dogovor o brezplačnem najemu, je priznal tudi direktor Kmetijske zadruge Ptuj Marjan Janžekovič: »Sedaj smo se odločili, da zemljišče prodamo, drugega ni dodati. Dali smo zemljišče na oglasno desko in občina je izkoristila predkupno pravico.«
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
torek • 27. decembra 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
24.000 evrov
Seveda pa blišč tudi nekaj stane. Pogledali smo,
no okrasitev letos namenila okoli 6.400 evrov, s katerimi so obnovili praznično razsvetljavo iz preteklih let (snežinke) ter poplačali zunanje izvajalce krasitve. Še okoli 184 evrov so zagotovili za izdelavo živali na Kerenčičevem trgu ter 346 evrov za zloženke in plakate za prireditve.
In kako je s financiranjem prazničnega decembrskega programa, ki se je začel 6. decembra? »Vsi izvajalci programa, razen silvestrovanja, pripravljajo svoj program v okviru svoje dejavnosti. Stroški silvestrovanja pa znašajo 6.927 evrov (stroški ansambla, ognjemeta, varovanja, čiščenja...),«je pojasnila direktorica občinske uprave Mateja Zemljak ter dodala, da je občina zagotovila še 8.960 evrov za obdaritev otrok v vrtcih.
Lenart: 17.000 evrov
V letošnjem proračunu občine Lenart je za praznično okrasitev zagotovljenih okoli 7.000 evrov, za praznične prireditve pa približno 6.000 evrov. "V decembru se bo v občini Lenart zvrstilo skoraj 40 prireditev, od katerih jih 18 organizira Občina Lenart - lutkovne in gledališke predstave z obiskom Miklavža in Božička na prostem,
na Trgu osvoboditve, koncerti, prav tako na osrednjem lenar-škem trgu, koncert Orkestra Slovenske vojske z Otom Pe-stnerjem, koncert zbora Bee Geesus, silvestrovanje na prostem in drugo. Za te prireditve bo Občina Lenart namenila okoli 6.000 evrov. Sponzorskih sredstev za te namene nimamo predvidenih," je pojasnila višja svetovalka za kulturo in splošne zadeve na občini Le-
nart Darja Ornik ter dodala, da bodo okoli 3.600 evrov zagotovili še za božično obdaritev otrok ter 400 evrov za otroško predstavo.
Videm: 2.500 (samo okrasitev)
V Občini Videm so se letos odločili za zamenjavo dela božično-novoletne okrasitve, zato so nabavili 70 kosov no-
vih okraskov. S tem je na celotnem območju občine Videm (v centru občine in centrih krajevnih skupnosti) urejena enotna okrasitev s svetlečimi snežinkami na drogovih javne razsvetljave. Za praznično dekoracijo so letos iz občinskega proračuna namenili 2.500 evrov, sponzorskih sredstev za okraske pa niso prejeli.
Mojca Zemljarič, Monika Levanič, Eva Milošič
Foto: Črtomir Goznik
ki jih naredijo sami, krasijo | otroci iz 3. razreda. Društvo *
c
kmečkih žena občine Dornava s
o
pa vsako leto pripravi adven- | tno-božično razstavo.«	¿j
Destrnik: 6.500 evrov
Občina Destrnik za božič-no-novoletno okrasitev iz občinskega proračuna namenja 4.000 evrov in za praznično obdaritev otrok 2.500 evrov.
Ormož: 23.000 evrov
Občina Ormož je za praznič-
Makole • Do defibrilatorja s pomočjo nogometašev
Ob zastoju šteje vsaka minuta
Makolski gasilci so decembra gostili nogometni turnir Gasilske zveze Slovenska Bistrica. Gasilci so ponovno dokazali, da se ne ponašajo le s pogumom, temveč predvsem s srčnostjo in zmožnostjo pomagati sočloveku. Sredstva, zbrana na letošnjem turnirju, bodo makolski gasilci namenili za nakup defibrilatorja.
Foto: PGD Makole
Skalpel so tudi letos vzeli domači gasilci, ki so v sestavi Borut Šket, Tilen Kopše, Niko Hajšek, Andrej Kotnik in Denis Jančič pometli s konkurenco, pokal za drugo mesto so osvojili člani PGD Kebelj in tretje mesto PGD Videž.
Kot so pojasnili makolski gasilci, od lanskega leta skupaj z Reševalno postajo nujne medicinske pomoči Slovenska Bistrica izvajajo tudi reševanje ob srčnih zastojih. »Ob srčnem zastoju je vsaka minuta dragocena. Odzivni čas gasilcev reševalcev ob srčnem zastoju
je mnogo krajši, običajno prispemo gasilci reševalci PGD Makole na kraj vsaj 15 minut pred vozilom NMP Slovenska Bistrica, s čimer občanom Ma-kol omogočamo večjo možnost preživetja ob morebitnem srčnem zastoju. Pri svojem delu uporabljamo tudi avtomatski
defibrilator (AED), ki ga je krajevna organizacija Rdečega križa Makole namenila v javno uporabo in je javno dostopen. Prav zaradi uporabe splošno dostopnega defibrilatorja obstaja nenehna nevarnost, da ob nujni uporabi ta ne bo delov pravilno. Odločili smo se
Cirkulane • 15. redna seja občinskega sveta
V občini Cirkulane je se 20 kilometrov makadama
Na zadnji letoSnji redni seji je cirkulanski občinski svet soglasno potrdil proračun občine za prihodnje leto ter namesto Martina Vidoviča za člana odbora za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo izvolil Marka Stramiča.
Župan Cirkulan Janez Jurgec je poudaril, da so letos na občini uresničili prav vse, kar so zapisali v načrt razvojnih progra-
mov: »Mislim, da se je to zgodilo prvič v zgodovini občine!« Proračun za prihodnje leto je tako pri prihodkih kot pri odhodkih
Primerjava proračunov Občine Cirkulane
2016 (v evrih)		2017 (v evrih)
Skupaj prihodki	2.158.010	2.264.138
Skupaj odhodki	2.277.459	2.291.958
Investicijski odhodki	652.211	604.596
Vir: Občina Cirkulane
Cirkulanski občinski svet je proračun za prihodnje leto potrdil hitro in brez zapletov.
precej podoben letošnjemu, bodo pa odhodki v letu 2017 nekoliko presegli prihodke. Novih zadolžitev na občini ne predvidevajo, saj bodo razliko pokrili s prenosom sredstev iz letošnjega leta. To je v Cirkulanah že ustaljena praksa; nekaj sredstev je na računu ostalo tudi lani.
Denarja za investicije je zadnja leta sicer malo, a je župan pojasnil, da kljub temu vsako leto sprejmejo zelo investicijsko naravnan proračun: »Varčujemo na preostalih področjih, da lahko vlagamo v infrastrukturo. Okoli 40 do 50 % denarja namenjamo za investicije, kar je, v primerjavi z drugimi občinami, veliko.« Glavna prioriteta ostaja ureditev infrastrukture, pri kateri je občina še vedno precej podhranjena. Po županovih besedah je v občini še okoli 20 kilometrov neasfaltira-nih lokalnih cest in javnih poti:
»V preteklem desetletju nam je uspelo velik delež cest urediti (z evropskimi in lastnimi sredstvi), za ostalo pa upam, da nam bo uspelo v prihodnjih letih.«
Najprej ceste, Sele nato nadstandard
Za investicije bodo prihodnje leto namenili 604.596 evrov (za investicijske transferje še dodatnih 77.600), od tega za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest 333.660 evrov, nekatere investicije pa se bodo nadaljevale še v letu 2018. Najdražja bodo asfaltiranja makadamskih cest Gradišča-Milošič (56.000 evrov), Medribnik-Tušek (52.000 evrov) in Gruškovec-Jerenec-Brezovec-Kramberger (44.900 evrov), uredili pa bodo še ceste Jurgec-Gruškovec, Pri-stava-Kumer, Medribnik-Kole-dnik, Meje-Adam, Meje-Arbe-
iter, Žuran-Brezovec in dovozno cesto Gruškovec.
Poleg makadamskih je v občini Cirkulane tudi nekaj dotrajanih asfaltiranih cest, ki jih bo po dvajsetih letih ali več treba preplastiti. Te so v načrtu za leto 2018, saj so prednost dali makadamskim cestam. V prihodnjem letu bodo 50 tisočakov (od tega predvidoma 35.000 evrov evropskih sredstev) namenili še za ureditev parkirišč v Cirkula-nah. Razen cest in parkirišč večjih investicij v letu 2017 ne bo, je bil jasen župan: »Pri novi večnamenski dvorani bi potrebovali prizidek, v katerem bi uredili shrambo za orodje. Mislim pa, da moramo najprej urediti ceste izven naselja Cirkulane, da bodo občani imeli osnovne pogoje za življenje, šele nato pa lahko razmišljamo o nadstandardu ...«
Eva Milošič
za nabavo AED, ki bo namenjen izključno interveniranju enote gasilcev reševalcev in bo tudi kompatibilen z AED-ji reševalcev iz Slovenske Bistrice, kar pomeni, da ne bo potrebno dvojno nameščanje aparata,« so pojasnili gasilci.
Zaradi visokih stroškov nabave avtomatskega defibrilatorja so organizirali dobrodelni turnir, ki se ga je udeležilo 10 društev slovenjebistriške gasilske zveze. Čeprav v ospredju ni bil rezultat, so gasilci z enako predanostjo, kot jo kažejo na intervencijah, odigrali tudi nogometne tekme na turnirju. A kot je po koncu tekmovanja dejal ka-petan makolskih gasilcev Tilen Kopše: »V ospredju sta bila druženje gasilcev in humanitarna nota. S pomočjo sponzorjev in gasilskih društev nam je uspelo zbrati več kot 1.000 evrov, s tem pa smo naredili velik in pomemben korak k nakupu defibrila-torja, katerega cena se giblje od 1.500 evrov dalje. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali.« Zbrane gasilce sta nagovorila tudi župan Franc Majcen in poveljnik Gasilske zveze Slovenska Bistrica Franc Stopar. Slednji je o dodatnih nalogah gasilcev, ki ne pomagajo le pri varovanju premoženja ob naravnih nesrečah in požarih, temveč so klicani na pomoč tudi ob srčnih zastojih, dejal: »Gre za veliko dodatno obvezo in še večjo odgovornost. Vsa društva zveze so opremljena z defibrilatorji in tudi usposobljena za rokovanje z njimi. Pomen defibrilatorjev in znanje gasilcev pa so že številni preizkusili na terenu.«
Mojca Vtič
zM
6 Štajerski TEDNIK
Podjetništvo
torek • 27. decembra 2016
Večkrat med drugim septembra letos, smo v našem časopisu poročali o slabih materialnih pogojih OŠ Mladika, predvsem o katastrofalnem stanju kuhinje in jedilnice. Na naše novinarsko vprašanje, ali in kdaj bo končno med investicijami tudi obnova OŠ Mladika, so takrat iz ptujske občine odgovorili, da bodo sredstva zagotovili v proračunih za leti
2017 in 2018. Kot kaže, so se tega držali in v prihodnjem letu planirajo za to 50.000 evrov.
Ptujska občina je sicer v preteklih letih večkrat kandidirala na razpisih z investicijo sanacije kuhinje in jedilnice, a ker so bili zmeraj neuspešni, bodo za začetek sredstva zagotavljali iz lastnega proračuna. Še vedno sicer upajo, da jim
bo prisluhnila tudi država, saj bo potrebno veliko več, kot je zagotovljenega denarja, da bo investicija v celoti izpeljana. A za zdaj je v načrtu petletna prenova. O tem, kako bo ta potekala, ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik pravi: „Iz-delali smo projektno nalogo za prizidavo in rekonstrukcijo OŠ Mladika. Projektna naloga je izhodišče za pripravo pro-
jektne in investicijske dokumentacije, ki naj bi jo pridobili v letu 2017. V tem letu naj bi začeli tudi pripravljalna dela rekonstrukcije (selitev nekaterih učilnic). V letu 2018 naj bi zgradili prizidek - jedilnica, ki bo služila tudi kot večnamenska dvorana. Naslednje leto pa bi izvedli še rekonstrukcije v stavbi in tako pridobili ustrezne prostore za šolsko kuhi-
njo, skladišče, garderobe za tehnično osebje, sanitarije za tehnično osebje, delavniške prostore za hišnika ... V tem obdobju se bo izvedla tudi energetska sanacija stavbe."
Zgodba o nujnosti obnove jedilnice in kuhinje na OŠ Mladika ima dolgo brado. Širovnik pravi, da so vse od leta 1995 potekale razne aktivnosti, a se je zmeraj kaj zalomilo. Po več kot dvajsetih letih prizadevanj pa so z načrtom zadovoljni. „Re-alizacija je ravno zaradi postopnosti prizidave in rekonstrukcije postavljena na realna tla, tako da lahko verjamem, da bo tudi celoten projekt realiziran v načrtovanem času," dodaja Širovnik. Prav s tem namenom, da bo šola kljub nezavidljivim proračunskim zmožnostim
občine vendarle postopno deležna obnove, je tudi ptujski župan Miran Senčar ta projekt zastavil kot večleten.
Osnovno šolo Mladika v tem šolskem letu obiskuje 352 osnovnošolcev in je druga največja ptujska osnovna šola. Ravno zanje kot tudi za zaposlene so boljši materialni pogoji nujno potrebni. Če bo šlo po načrtih, se obeta sanacija kuhinje, dozidava prizidka pred glavnim vhodom, energetska sanacija, ki bo obsegala tudi obnovo fasade in zamenjavo dotrajanih oken ...
Investicijskih vlaganj pa bo v prihodnjem letu deležna tudi OŠ Olge Meglič; 40.000 evrov bo ptujska občina namenila za ureditev fasade šole.
Dženana Kmetec
Ptuj • Investicijska vlaganja v dve OŠ
OŠ Mladika bo dobila nov prizidek
Med petimi ptujskimi osnovnimi šolami je gotovo tista v mestnem parku, OŠ Mladika, najbolj potrebna investicijskih vlaganj. To priznavajo tudi na ptujski občini, kar je razlog, da so vendar zagotovili vsaj del sredstev za izboljšanje materialnih pogojev. Prioriteta je obnova kuhinje in jedilnice, načrtujejo tudi izgradnjo prizidka, ki bo za šolo izjemno pomembna pridobitev.
V petih letih naj bi bila OŠ Mladika deležna precejšnjih investicijskih vlaganj.
Ljutomer • Menjava na direktorskem mestu Občinske uprave
Iz Gornje Radgone v Ljutomer
Konec leta 2011 je mesto direktorja občinske uprave Občine Ljutomer zasedel Tomislav Zrinski, ki je pred tem deloval v Občini Puconci. Pred potekom petletnega mandata je Zrinski maja letos dal odpoved in se zaposlil na Javnem podjetju Prlekija. Občina Ljutomer je v začetku oktobra objavila javni natečaj za zasedbo položajnega delovnega mesta direktorja občinske uprave. Do roka, ki je bil 18. oktobra, je prispelo pet vlog. Ena ni ustrezala razpisnim pogojem, med ostalimi štirimi pa je bila za direktorico izbrana dr. Tatjana Fulder. Fulderje-va je v minulih dveh letih zasedala delovno mesto direktorice občinske uprave Občine Gornja Radgona, pred tem pa je bila vrsto let direktorica razvojne agencije PORA iz Gornje Radgone. Fulderjeva, ki je pred kratkim postala doktorica znanosti s področja strojništva, je na novem delovnem mestu začela delati včeraj, 1. decembra.
NŠ
Foto: CG
Ptuj, Podravje • V štirih letih za projekte 1,7 milijona evrov
Korošec: »Spodbujali bomo partnerske projekte - v slogi je moč«
LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, ki povezuje osem občin Podravja, v tem programskem obdobju do leta 2020 razpolaga z 1,68 milijona evrov za projekte društev in drugih organizacij, posameznikov, javnih zavodov ...
Predsednik LAS Vladimir Korošec je priznal, da sredstev ni veliko, a dodal, da če bo ta denar pravilno porabljen, lahko sproži nadaljnje investicijske korake. »Ob tem se zavedamo, da je v slogi moč, zato bomo podpirali partnerske projekte. Predvideno je, da bo vsaj 70 % projektov partnerskih,« je poudaril.
Povedal je, da jim je v preteklih letih uspelo počrpati 97 % vseh sredstev, ki so jih imeli na voljo. To pomeni, da so od ustanovitve leta 2007 izvedli 60 projektov v skupni vrednosti 2,88 milijona evrov. Dodal je, da so bili projekti zelo raznoliki, kot je raznoliko podeželje, a da so vsi prispevali k razvoju pode-
želja in izboljšanju kakovosti življenja.
Letos bodo partnerji LAS, ki so iz občin Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Trnovska vas in iz podeželskega dela MO Ptuj, lahko prve projekte prijavili predvidoma do 10. februarja, ko bo na voljo skupno 360.000 evrov, nato pa bo že marca objavljen drugi poziv. »Predvidevamo, da bo letos razpisanih 55 % vseh sredstev,« je pojasnila Mojca Metličar.
Projekti, ki jih bodo letos prijavljali partnerji LAS, se morajo nanašati na področja, ki so bila razpisana. Prvo področje je ustvarjanje novih delovnih mest, kjer bo mogoče pridobiti sredstva za sa-mozaposlovaje, podjetništvo v povezavi s kmetijskim sek-
torjem in turizmom ..., preostala področja so še varovanje okolja, razvoj osnovnih storitev, vključevanje ranljivih skupin.
Minimalna vrednost projekta, ki bo financiran iz kmetijskega sklada, je 2.000 evrov oziroma 5.000 evrov za projekt, ki bo prijavljen za sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Najvišja vrednost projektov pa je za individualne naložbe 30.000 evrov in 50.000 evrov za partnerske projekte. Skupno bo za projekte, ki bodo financirani iz kmetijskega sklada, na voljo milijon evrov, in za projekte, ki spadajo pod okrilje evropskega sklada za regionalni razvoj, 680.000 evrov, 330.000 evrov pa bo LAS porabil za delovanje.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Kidričevo • Restavracija Pan odslej nudi tudi
Prvi gostje naj bi v prenočili za silvest
Kidričevska restavracija Pan je poleti začela graditi prizidek goste. Razpolagajo z 12 posteljami oziroma štirimi
»Namen ureditve preno-	lagi predlogov naših gostov,
čišč je dodatna ponudba k	zaključenih skupin, ki so
osnovni dejavnosti. Ideja pa	iskali prenočišča v okolici,«
se je porodila tudi na pod-	je pojasnil direktor Vlado
torek • 27. decembra 2016
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 7
Slovenija • Adriatic Slovenica donira za otroke
»V ospredje postavljamo stranke«
Zavarovalnica Adriatic Slovenica je pomemben vlagatelj v slovensko gospodarstvo in državo, saj njegov portfelj ohranja približno 25-odstotno izpostavljenost do slovenskih vrednostnih papirjev. Obenem je zavarovalnica preko sponzorstev in donatorstev pomemben podpornik najrazličnejših športnih, kulturnih in humanitarnih projektov v regijah in na državni ravni.
in delno Prekmurje. Ravno tako pa naraščajo tudi škode iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Na tem področju imajo v AS-u že drugo leto izgubo, lani so leto zaključili s 676.000 EUR izgube, negativno poslovanje se nadaljuje tudi v letu 2016, saj so v prvih devetih mesecih letošnjega leta poslovali s 756.000 EUR izgube. Ob tem Gabrijel Škof, predsednik uprave AS, poudarja: »Že od leta 2015 ugotavljamo, da se stroški zdravstvenih storitev in doplačila k tem storitvam višajo. Napovedi kažejo, da bodo doplačila k zdravstvenim storitvam naraščala tudi v letu 2017. Dodatno bodo na višanje stroškov vplivali tudi ukrepi za skrajševanje čakalnih
vrst in tudi nedavno podpisan sporazum z zdravniki.« Škof dodaja, da so v zavarovalnici zaskrbljeni zaradi trenutnega stanja v zdravstvenem sistemu. Prepričani so, da bi bilo potrebno pred vsakim višanjem prispevkov ali uvedbo novih davkov - kar bo najbolj obremenilo zaposlene - odpraviti vse anomalije, preko katerih iz zdravstvenega sistema nenadzorovano odtekajo prepotreb-na sredstva.
Na trg z novimi produkti
Ob tem AS ostaja pomembni ponudnik dodatnih zdravstvenih zavarovanj, v Centru Zdravje AS pa so zavarovanja dopolnili z dobrodošlimi storitvami za zavarovance (informacije o uveljavljanju zdravstvenih zavarovanj, pomoč ob naročanju na specialistični pregled in iskanju primernega specialista ter najkrajše čakalne vrste). Kot je povedal Gabrijel Škof, je Center Zdravje AS od ustanovitve do danes svetoval že več kot 4.000 zavarovancem, ob koncu leta pa so z AS ambulanto vstopili tudi v sistem izvajanja zdra-
vstvenih storitev, ki jih tako še približujejo zavarovancem.
Med pomembnimi uresničenimi načrti letošnjega leta v AS-u izpostavljajo pričetek trženja novega pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ). Pokojninsko varčevanje AS prinaša pomembne davčne ugodnosti tako zaposlenim kot delodajalcem. Ustanovili pa so tudi podružnico na Hrvaškem, s čimer so aktivno vstopili na hrvaški trg premoženjskih zavarovanj.
Skladno z razvojno strategijo Skupine KD Group je zavarovalnica Adriatic Slovenica letos postala edini družbenik doslej sestrske družbe KD Skladi. »Bonitetna hiša Fitch ratings pa nam je 17. novembra potrdila mednarodno bonitetno oceno BBB-, stabilno, kar pomeni močno pozicijo AS-a na slovenskem zavarovalnem trgu,« je pojasnil član uprave Matija Šenk.
Jana Blaškovič Šmajgl
www.tednik.si
s
Stajerskitednik - Stajerskitednik
Minuli teden pa so v Kopru projektu podariMalico, ki omogoča šolsko prehrano otrokom iz socialno šibkejših okolij, predali ček v višini 5.000 evrov. Kot je povedal direktor projekta Vladimir Balukčic, bodo sredstva zadostovala za približno 2.066 malic, k zbranemu denarju pa so pripomogli tudi zavarovanci, ki so sklepali nezgodna zavarovanja otrok in mladine preko spleta. Preko ustanove AS Fundacija finančno podpirajo nadpovprečno
nadarjene mlade posameznike pri študiju doma in v tujini.
Stabilno poslovanje v letu 2017
V prvih devetih mesecih letos so v AS-u zbrali za 228 mio evrov bruto premije in izplačali za 149 mio evrov škod. Škodno dogajanje je nekoliko nad pričakovanim zaradi neurij s točo in posledično poplavami, ki so poleti prizadeli Štajersko
Ormož • Potrjen investicijski program za energetsko sanacijo javnih stavb
Domači ponudniki s povsem nepopolnimi vlogami
Ormoški občinski svet je na zadnji letošnji seji potrdil investicijski program za projekt energetska sanacija javnih stavb v Občini Ormož. Ocenjuje, da bo celotna naložba, ki zajema obnovo sedmih javnih stavb, stala okoli 2.936.800 evrov.
prenočišča
Kidričevem rovo
k restavraciji in po manj kot pol leta bodo gostili že prve štirizvezdičnimi sobami.
Pignar. Vrednost investicije je po Pignarjevi oceni okrog 300.000 evrov. »Gradilo je Gradbeno podjetje Avdi, ob
Foto: Srdan Mohorič
tem pa smo sami iskali druge izvajalce, se z njimi pogovarjali in pogajali, zato smo tudi investicijo izpeljali v zastavljenih okvirih.«
Uredili so štiri sobe, v katerih je skupno 12 postelj. Od tega sta dve dvoposteljni in dve štiriposteljni. Glede pričakovane zasedenosti je dejal, da je polna zasedenost čez leto iluzija. »Trend Ptuja in Slovenije je 30 % zasedenost, naš cilj je, da bo ta med 40 in 50 %.« S tem pa se zgodba s prenočišči restavracije ne bo sklenila. Načrtujejo še ureditev hostla z osmimi posteljami. »Načrt je, da prostore, ki smo jih doslej oddajali drugim, preuredimo v dve sobi s štirimi posteljami. Prva skupina se nam je že napovedala za čas kurentovanja na Ptuju,« je še povedal Pignar.
Mojca Vtič
Občina Ormož je za izvedbo energetske sanacije paketa sedmih javnih stavb s površino 15.800 m2 iskala možnosti financiranja tako preko različnih razpisov kot s pomočjo zasebnih partnerjev. A ker na razpisih niso našli partnerjev, ki bi pri tem sodelovali, se bo občina obnove lotila sama, so-financerska sredstva pa bodo iskali tudi na razpisih. Poleg nekaj manj kot 2,1 milijona evrov iz občinskega proračuna tako predvidevajo od Ko-hezijskega sklada približno 732.000 evrov in od države še 129.900 evrov, torej skupno okoli 861.000 evrov v letih med 2014 do 2018.
Dela bo izvajalo podjetje Tames iz Ptuja po ponudbeni ceni 2.303.745 evrov (brez DDV). Na javni razpis za celovito energetsko sanacijo objektov Občine Ormož je sicer prispelo pet ponudb. Za posel so se poleg podjetja Tames potegovali še: VG5 iz Ljubljane, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož, GP Project ing iz Ptuja in Markomark Nival iz Vidma pri Ptuju. Ponudbo podjetja VG5 so izključili, saj ponudnik v predloženem roku ni predložil manjkajočih dokumentov oz. ponudbe ni dopolnil, popravil. Ponudbe preostalih ponudnikov pa so zavrnili kot nepopolne. Edino
Dela bo izvajalo ptujsko podjetje Tames
Ponudnik	Ponudbena cena (brez DDV)
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož	2.899.400 €
VG5, d. o. o.	2.009.087 €
GP Project ing, d. o. o.	2.235.435 €
Markomark Nival, d. o. o.	2.139.225 €
Tames, d. o. o.	2.303.745 €
Vir: Občina Ormož
Na javno naročilo za celovito energetsko sanacijo objektov je prispelo pet ponudb, med njimi so štiri zavrnili kot nepopolne.
popolno vlogo je tako oddalo podjetje Tames, ki bo skladno s terminskim načrtom izvajalo dela. V letu 2017 načrtujejo obnovo OŠ Miklavž pri Ormožu, Podružnične OŠ Kog, Vrtec Miklavž pri Ormožu in OŠ Ivanj-
Telovadnica v Veliki Nedelji
kovci, v letu 2018 pa OŠ Velika Nedelja, Športne dvorana Velika Nedelja in OŠ Ormož.
Kot je še razvidno iz investicijskega programa, ki ga je na zadnji letošnji seji potrdil ormoški občinski svet, z energetsko sanacijo sklopa sedmih stavb pričakujejo visoke prihranke pri stroških vzdrževanja (z zdajšnjih 33.732 € na ocenjenih 25.000 €), predvsem pa pri stroških ogrevanja (stroški energije bi se zmanjšali z zdajšnjih 152.306 € na ocenjenih 79.593 €) ter za polovico manjše izpuste CO2 v ozračje (s 530,32 t na 251,61 t). Sicer pa je pri obravnavi investicijskega programa župan občine Ormož Alojz Sok še enkrat poudaril, da ne sprejema očitkov lokalnih podjetij, ki so se s povsem nepopolnimi vlogami prijavila na razpis za izbor izvajalca.
Monika Levanič
Foto: ML
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 27. decembra 2016
Ptuj • Grozljiva diagnoza: trisomija 13 in Nastja Bošnik
Kako enostavno je imeti zdravega
Skoraj vsak otrok s trisomijo 13, s katero trenutno na svetu živi le nekaj sto ljudi, umre v prvem mesecu svojega življenja. Čeprav je takšno prihodnost ka dokazala, da se zelo motijo. Kljub matematični napaki v genih, ki je zaznamovala njeno življenje in življenje njenih svojcev, je junija letos praznovala
Decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Dan, ko pomislimo na vse tiste, ki imajo kakršnokoli telesno ali duševno hibo. Med njimi je tudi Ptuj-čanka Nastja Bošnik. Rodila se je s trisomijo 13 oz. Patauovim sindromom. Gre za genetsko motnjo, pri kateri se namesto običajnega para 13. kromosoma pojavi še tretja kopija genskega zapisa. Statistika je grozljiva: 99 odstotkov otrok s to genetsko okvaro umre do drugega meseca starosti. A neverjetna zgodba Nastje Bošnik dokazuje, da so tudi redke izjeme.
„23. junija 2005 je po osemnajstih urah privekala na svet naša deklica. Po dveh splavih sva se tako veselila tega otročka, da se nama je že mešalo. Ko sva jo zagledala, je bil svet najin. Kako lahko takšno malo bitje zraste v trebuščku? Tvoji geni, tvoja kri. Tvoj izdelek. Bilo je veličastno ... Prvih petnajst minut ... Potem za zdravnike, babice in medicinske sestre, še za čistilke ni bilo več tako veličastno. Meni pa še je vedno bilo. Od same sreče, da sem lahko dobila svojega otročka. Od nekod se je v porodni sobi pojavil pediater in prosto-
dušno kot iz topa izjavil: 'Kot vidite, z vašim otrokom ni vse v redu. Joka kot muca, ima šest prstov, ušesa so prenizko nastavljena, oči ima zaprte in nima pravilnih gibov. Več boste izvedeli po natančnejšem pregledu,' ter se je obrnil in odšel," se spominja Romana Bošnik, mama male Nastje. To so bile zanjo besede, ki jih nikoli ne bo pozabila. Sama nosečnost je potekala povsem normalno, Romana pa niti slutila ni, da bi lahko bilo z njenim dojenčkom kaj narobe, vse do poroda. Zavedajoč se težke situacije, ki jo je doletela, so ji v porodnišnici želeli dati pomirjevali. „Kakšno pomirjevalo!? Morala sem biti prisebna zaradi otroka v naročju, v katerega je sicer prijazno medicinsko osebje (z izjemo tega super čustvenega in strokovnega pediatra) buljilo in se čudilo. A naj bom zraven tega mojega otročka še jaz zadeta," se spominja Romana. Nato je sledila pot iz Slovenj Gradca v UKC Ljubljana, kjer so Nastji potrdili diagnozo, ki je bila vse prej kot rožnata. A njena starša niti za hip nista obupala. Kljub grozljivim napovedim se nista vdala, kar pa
Nastja se je rodila leta 2005, njeno nič hudega slutečo mamo pa je čakala novica o grozljivi diagnozi.
ne pomeni, da nista šla skozi krizna obdobja. „Brez olepševanja so nama povedali, da ima Nastja zelo težko diagnozo, da je velika verjetnost, da se bova morala pripraviti na najhujše. Da ta teta trinajstica prinaša s
seboj težke motnje možganov, sečil, prebavnega trakta, srca, slepoto, gluhoto in da je umrljivost teh otrok 99 % do drugega meseca; če imajo srečo, da preživijo, so pa težki invalidi in živijo kot rastline. Srce se mi je
za trenutek ustavilo. Strah mi je zlezel v kosti. Mojega moža, mojega zlatega soproga nisem mogla pogledati v oči. Strah mi je zlezel v kosti. Vendar ne zaradi povedanih besed - jaz sem v Nastjo verjela. Niti za trenutek
nisem v življenju pomislila, da nam bo odšla ali da bi stagni-rala. Strah je prišel, ker nisem vedela, ali mi bo ta preizkušnja vzela mojega moža, prijatelja, ljubimca, najino ljubezen, najino brezskrbno življenje, najin
Podravje • Novi direktor Mlekarske zadruge Ptuj za močno zadružništvo
Petrovič: Zadruga mora združevati in izpo-gajati kmetom dobre pogoje
Po 17 letih dela v pretežno tujih podjetjih in tudi v tujini Janko Petrovič s prvim januarjem prevzema vodenje največje odkupovalke mleka na Slovenskem, Mlekarske zadruge Ptuj. »Moja naloga bo, da zagotovim vse pogoje, da bo zadruga uspešno delala še naprej,« je dejal.
Mlekarska zadruga Ptuj bo z novim letom začela pisati novo poglavje v svoji zgodovini obstoja, saj bo Draga Zupaniča, ki je četrt stoletja vodil zadrugo, nasledil 42-letni Janko Petro-
vič iz Podvincev, ki je nazadnje služboval v kmetijski korpo-raciji Syngenta. »Podjetje, v katerem sem deloval, je bilo poslovni partner Mlekarske zadruge Ptuj in model dela ter
poslovanja zadruge mi je bil vedno všeč in pri srcu. Povabljen sem bil h kandidaturi za mesto direktorja in na koncu sem bil tudi potrjen. Tudi zato menim, da gre za moralno obvezo in
Foto: Mojca Vtič
Janko Petrovič (levo) bo po 25 letih na direktorskem stolčku nasledil Draga Zupaniča (desno).
skušal bom Draga Zupaniča dobro zamenjati,« je povedal.
Cilj zadruge: nuditi najboljši servis kmetom
Petrovič je prepričan, da je naloga zadruge, da išče najboljše možne kupce za mleko in da kmetom pod najugodnejšimi pogoji zagotavlja reprodukcijski material. »Saj s tem lastnikom zadruge, to je kmetom, omogočamo lažje funkcioniranje. Osnovni namen zadružništva je, da zadruge združujejo kmete, da skupaj nastopijo na trgu in da si izborijo boljše pogoje. V Slovenji vidimo, da zadružništvo ne izpolnjuje primarne funkcije. Mi delamo z majhnimi stroški in malo provizijo, kar vpliva na izplačano ceno mleka. Menim, da smo na dobri poti,« je prepričan.
Glede na konkurenco preo-
stalih zadrug je povedal, da je konkurenca nekaj povsem normalnega. »Nobena skrivnost ni, da je tudi med zadrugami velika konkurenca za člane, dobavitelje. Naš cilj je, da bomo nudili najboljši servis kmetom, in menim, da je to mogoče. Na kmetih je, da to prepoznajo. Imeti dobro organizacijo pri roki je za vsakega kmeta velika prednost. Četudi je kmet velik, je v evropskem pogledu zelo majhen. Naš cilj je, da uspešno združeno nastopamo in skušamo uveljaviti svojo pozicijo.«
Vizija Zupaniča je bila ena zadruga in ena mlekarna, ki jo je delno tudi izpolnil, saj je ptujska zadruga postala 13-odstotni lastnik Pomurskih mlekarn. Da je bil vstop v mlekarne pomemben, meni tudi Petrovič. »Za kmetijstvo je pomembno, da je solastnik živilsko predelovalne industrije. V Sloveniji je bilo to lastništvo
po osamosvojitvi podeljeno kmetijskim zadrugam, a žal nato tudi izgubljeno. Mlajši pridelovalci so začeli strateško razmišljati, torej da je zanje pomembno, da vstopijo v živilsko predelovalno industrijo, saj imajo s tem tudi delno kontrolo nad pridelavo. Za Mlekarsko zadrugo Ptuj je pomembno, da je že danes solastnik. Če ne bi odreagirali v danem momentu, Pomurskih mlekarn ne bi bilo več. Želimo si lastništva, z večinskimi lastniki Delavsko hranilnico smo v kontaktu; če bodo pripravljeni prodati mlekarne, bomo njihov delež tudi odkupili. To pa ne pomeni, da bo vso mleko zagotavljala naša zadruga, iskali bomo najboljši ekonomski učinek.«
Letos naj bi Mlekarska zadruga Ptuj beležila 22 milijonov evrov prihodkov in leto končala s pol milijona evrov dobička.
Mojca Vtič
hoto: arhiv
torek • 27. decembra 2016
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
otroka ...
stroka napovedovala tudi mali Nastji Bošnik, je bor-svoj 11. rojstni dan.
odprti, zaupni odnos, najine sanje, cilje, želje. Ker sem spoznala in se poročila z moškim, o kakršnem sem sanjala in si ga želela. Mi bo ta trinajstica vse to uničila," so bili nekateri dvomi, ki so za dogodkom po porodu spreletavali pogumno Romano. A njena neizmerna želja, da dojenčica, ki jo je rodila, zraste v pravo pravcato dekle, je bila močnejša od strašanske diagnoze. „Šla sem k Nastji v sobo, jo vzela v naročje in jo prosila, naj za trenutek ne joka in naj odpre oči, da bom končno videla, kakšne so. Da tudi, če me ne vidi, želim, da me gleda, ker ji moram povedati nekaj pomembnega. Za čuda vseh čudes me je ta moj otrok pogledal, kri mi je zaledenela, ko sem videla, da ima pod vekami belino. Dobro. Morala sem ostati mirna in ji ne pokazati, da sem v šoku, ker mi je s tem, ko me je pogledala, dala vedeti, da me razume in da sva v tistem trenutku eno. Razložila sem ji, da njeno stanje ni v redu, ampak da verjamem vanjo in ji obljubim, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da bo zrasla v deklico, ki bo lahko počela stvari, ki jo bodo veseli-
le. Očitno me je takrat prijela za vsako besedo," se spominja Nastjina mama.
Sledile so neprespane noči, dvomi, nemirnost in soočenje s partnerjem. Strah, ki ga je čutila, je bil neizmeren. Svojega moža Borisa je postavila pred dejstvo in mu dala novo možnost izbire: da si lahko ustvari svoje življenje, da mu ni treba prenašati bolečine, ker s takšnim otrokom življenje ne bo enostavno. Vsi njeni pomisleki in predlogi pa so se njenemu možu zdeli nesmiselni, saj mu niti na misel ni prišlo, da bi, kot pravi, svoji dve ljubezni zapustil.
Sledile so neštete terapije, ki jih družina sprejema kot dejstvo, brez prigovarjanja. Ko je Nastja nekoliko zrasla, se je njihovi družini pridružil še en družinski član, Miha, in sreča je bila popolna. „Miha je bil potrditev meni kot mami, da lahko imam tudi zdravega otroka! In kako enostavno je imeti zdravega dojenčka," v poduk vsem pravi Romana.
S tem dogodkom je bil njihov krog sreče sklenjen. Družina Bošnik pa nam je vsem lahko za zgled poguma in
optimizma. Nastjina mama je prepričana, da lahko vsak živi lepo življenje, samo sprejeti ga moraš, pobrati ven pozitivne stvari, se veseliti majhnih trenutkov in majhnih napredkov, ker iz njih zrastejo veliki.
„Naučiš se spoštovati vse okrog sebe in to spoštovanje prenašaš na otroke, sprejemaš drugačnost, ko drugačnost postane normalnost. Ko ugotoviš, da zaradi bolnega otroka pridobiva zdravi sorojenec tako pomembne izkušnje v življenju, ko zna že kot majhen biti sočuten in mu je 'nenormalno' normalno. Ko lahko zaradi drugačnosti živiš svobodno, nena-rejeno. Ko lahko imaš vse ljudi rad, ker jih sprejmeš takšne, kot so, ker se ne ukvarjaš s slabimi lastnostmi, ampak vidiš dobre in poskušaš izluščiti dobro, ker si se tega naučil. Ko te ljubezen do posebnega otroka še bolj zbliža in ti da večjo razumevanje in ljubezen do zdravega otroka. Ko se lahko po slabi diagnozi čez deset let pogledaš v ogledalo in si rečeš: moj posebni otrok še živi," o tem, kaj jo je naučila ta življenjska izkušnja, pravi Romana.
Še več, ne le, da njen otrok, ki so mu napovedovali grozljivo usodo, živi; danes celo cveti. Za stvari, ki so se jim pripetile v življenju, so hvaležni, saj so zaradi tega posebnega otroka v enajstih letih spoznali veliko ljudi in zgodb.
Danes sta Romana in Boris ponosna na svojo deklico, tudi zato, ker so, kot pravijo, trinaj-stici dali vetra in dokazali, da Nastja kljub vsemu bo živela.
Dženana Kmetec

■■■.iteÁt^.-:../^....!«» ■ .
Prlekija • Promenada vinskih kraljic Ljutomera
Tri desetletja prvega kronanja
V prleški prestolnici je bila leta 1986 okronana prva ljutomerska vinska kraljica, hkrati prva v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Da bi obudili spomin na dogajanja izpred trideset let, sta Društvo vinogradnikov in prijateljev vina (DVPV) Ljutomer ter Klub vinskih kraljic Ljutomer Martina, ki združuje nekdanje in aktualne vinske kraljice, pripravila slovesnost, kjer so se zbrale domala vse dosedanje ljutomerske vinske kraljice. Prisotne so bile tudi vinske kraljice iz Slovenskega vinskega kraljestva, kogovska vinska kraljica Anja Kocjan, vinska kraljica Bizeljskega
Marija Krivec, ptujska vinska kraljica Urška Repič, cerkve-njaška vinska kraljica Monika Majer ter aktualni ljutomerska in malonedeljska kraljica Tadeja Heric in Daša Horn. Skozi 30-letno obdobje so bile ljutomerske vinske kraljice: Sonja Lipič (1986), Marina Rajh (1987), Milena Cimerman (1988), Jerneja Bratuša (1999), Mateja Šta-buc (2000 in 2002), Andreja Županec (2001), Ksenija Vrb-njak (2003), Mihaela Lipovec (2004), Sabina Germšek (2005), Maja Bratušek (2006), Darja Jureš (2007), Antonija Podnar (2008), Sanja Kle-
nar (2009), Adriana Bogdan (2010), Sandra Vučko (2011), Ines Munda (2013) in Tadeja Heric (2015). Član DVPV Franc Štrakl je v nagovoru opisal kronološko pot društva in kronanja vinskih kraljic, svoje vtise pa sta podali tudi prva in sedanja ljutomerska vinska kraljica, Sonja Lipič in Tadeja Heric. Ob častitljivem jubileju je predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, predsednici Kluba Martina, Sabini Germšek Kotnik podelil posebno priznanje.
NŠ
Vinske kraljice Ljutomera - skrajno levo Sonja Lipič (prva kraljica), skrajno desno Tadeja Heric (aktualna kraljica).
.. ,-■ .."•" .. ■„■ 1
- . ..-. - ■ ' 1
: -v ;
'v - * '• ; ' -a
- --- ^ ■ j-? -- M
m
1
•' - . - _ .."■.-.	■■■■a
. -	-I

Danes je Nastja aktivna, živa in igriva deklica, ki uživa v družbi svojega brata Miha.
Vsem bralkam in bralcem Štajerskega tednikal H^Hf J 6 'HMfl
ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto!
Prlekija • Priznanja Pomurske turistične zveze
Kipec štorklje v roke Antonu Balažku
Na 21. srečanju pomurskih turističnih delavcev v prostorih Bioterm Mala Nedelja je Pomurska turistična zveza (PTZ) podelila priznanja, plakete in kipec štorklje najzaslužnejšim posameznikom in kolektivom na področju turizma. Štorkljo je prejel Anton Balažek, podelil pa jo je Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije. Jubilejna priznanja so prejeli Turistična društva (TD) - za 20-le-tno delovanje: TD Cankova, TD
Klopotec Kapela, KD Vrtnica Beznovci in TD; za 60-letno delovanje pa TD Radenci. Priznanja za prostovoljno delo na področju turizma so prejeli Jožica Berden, Branko Gašpa-rič, Kulturno in izobraževalno društvo Kelih, Edi Leskovar in Albina Senčar. Za profesionalno delo so priznanje prejeli TIC Moravske Toplice, ki obeležuje 20-letnico delovanja, in Doživljajski park Vulkanija. Plaketo PTZ so prejeli Janko Bezjak in
Plaketo PTZ je prejel tudi Janko Horvat s Cvena (desno)
Janko Horvat, za dosežke s prostovoljnim delom in udejstvo-vanjem na področju turizma in društvenega delovanja, kakor tudi Salon Traminec ter Zavod Kultprotur iz Gornje Radgone, podjetja Mediaspeed in Steyer vina. Letošnji prejemnik kipca štorklje, Anton Balažek je s svojim ambicioznim pristopom vzpostavil prepoznavnost turistične destinacije, ki se poleg odmevnih turističnih dogodkov sedaj ponaša še z najbolj obiskano turistično točko v Po-murju. Balažek, sicer župan občine Lendava se je lotil uresničevanja ambicioznega projekta, izgradnje razglednega stolpa Vi-narium. Rezultati in učinki tega projekta so znani - razgledni stolp je v dobrem letu delovanja nekajkrat presegel pričakovani obisk in postal tretja najbolj obiskana atrakcija v Sloveniji, z več kot 100.000 obiskovalci. Kipec štorklje in plakete je ustvaril prleški umetnik Robert Jurak iz Logarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru.
NŠ
Foto: arhiv
Foto: NS
Foto: NS
10 Štajerski TEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 27. decembra 2016
Ptuj • Odprtje zgodovinske razstave
Prva svetovna vojna iz zraka
V Zgodovinskem arhivu na Ptuju bo do februarja prihodnjega leta gostovala zgodovinska razstava Iz zraka, ki prikazuje razvoj zračne fotografije v njenem pionirskem obdobju prve svetovne vojne.
Foto: Zgodovinski arhiv
Na otvoritveni slovesnosti so obiskovalce nagovorili (z leve): direktor Centra za sodobno fotografijo Photon Dejan Sluga, avtor razstave Marko Štepec in direktorica ptujskega arhiva Katja Zupanič.
Razstavo je zgodovinar Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije pripravil v okviru mednarodnega projekta Polja rdečega maka, Velika vojna v odsevu sodobne fotografije, ki je nastal v organizaciji Centra za sodobno fotografijo Photon v Ljubljani. V ptujskem arhivu so pojasnili: »Projekt hkrati obravnava vlogo fotografije v zgodnjem 20. stoletju, ko se je razvila zračna fotografija in vzpostavljalo fotoreporterstvo, in danes, ko so v digitalni dobi ponovno aktualna vprašanja o cenzuri, nadzoru in propagandi.«
Avtor razstave je poudaril, da je bila prva svetovna vojna prva vojna v zgodovini, ki so jo res množično fotografirali: »V množici mobiliziranih vojakov, ki so morali poleti 1914 zapustiti svoje domove in oditi na bojišča, so bili tudi številni amaterski in poklicni fotografi. Nekateri so se zavedali neponovljivosti in pomena dogodkov, ki so jih doživljali, in so jih skušali ohraniti s pomočjo fotografskega aparata na fotografskem papirju in steklenih ploščah.«
V času vojne se je letalska oz. zračna ali izvidniška fotografi-
ja, ki je bila takrat pomembna novost pri načrtovanju vojaških operacij, tehnično izjemno razvila. Pri tem niso sodelovali le izvidniški piloti in fotografi, temveč tudi zaposleni v fotografskih laboratorijih, ki so pripravili fotografske plošče, jih razvili in dopolnili s tehničnimi in geografskimi podatki. V zbirki Muzeja novejše zgodovine sta se poleg posameznih fotografij ohranila dva albuma izvidniških posnetkov z bojišča ob reki Piavi v Italiji, z razstavo Iz zraka so te fotografije širši javnosti pokazali prvič.
Eva Milošič
Makole • Denis Plavčak prejemnik fakultetne Prešernove nagrade
Da fraza Les je naše največje bogastvo ne ostane le pri besedah
Makolčan Denis Plavčak je decembra prejel fakultetno Prešernovo nagrado za leto 2016 za magistrsko delo o spremembah mehanskih lastnosti bukovine po žledolomu.
V magistrski nalogi se je lotil vprašanja kakovostnega razvrščanja lesa, ki omogoča optimalno izkoriščanje lesa. Dosedanje vizualne metode so nezanesljive, standardizirane pa so porušene in ne omogočajo sledenja in večkratne-
ga preizkušanja, so pojasnili na fakulteti. Dodali so, da je Denis vpeljal metode, ki omogočajo spremljanje kakovosti svežega in osušenega lesa oziroma kakovost lesa v več fazah proizvodnega procesa.
Njegovega znanja in pri-
Foto: Milan Sternad
Prejemnik fakultetne Prešernove nagrade za leto 2016 Denis Plavčak (desno)
zadevnosti pa niso opazili le na fakulteti, temveč tudi v nekdanjem poljčanskem podjetju Lip, ki ga je pred leti prevzel Satler, saj je 25-letnik postal vodja razvoja in celotne proizvodnje Lip.»Aktiven sem na številnih projektih doma kot v tujini, trenutno pa mi ogromno časa vzame še služba. Prostega časa pri meni ni, služba in še tekoči projekti mi vzamejo ogromno časa. Upam, da v teh prazničnih dneh napišem še zaključno nalogo na Filozofski fakulteti in končam še pedagoško-an-dragoško izobraževanje,« je dodal Plavčak, ki je prepričan, da je les naše veliko bogastvo. Prizadeva si, da zavedanje o lesnem bogastvu ne ostane le pri lepih besedah ali pri črkah na papirju.
Mojca Vtič
Makole • 140. obletnica postavitve prave šolske stavbe a	■ ■
S ponosom se ozirajo v preteklost in zrejo v prihodnost
Makolski osnovnošolci so na pragu novega leta obeležili 140. obletnico postavitve prve prave šolske stavbe v Makolah. S prireditvijo, ki so jo naslovili iz sedanjosti skozi preteklost v prihodnost, so povezali sodobne plese, pesmi in navade s tistimi, ki segajo na začetek 20. stoletja.
Foto: Milan Sternad
Prag šolske stavbe, kjer osnovnošolci še sedaj pridobivajo znanje, je leta 1876 prestopilo 314 šolarjev, ki so bili pred 140 leti nagovorjeni v maternem jeziku in pogoščeni z vinom in kruhom. Šolska stavba je skozi leta doživela številne dozidave in prenove, nazadnje je leta 2009 ob šoli zrasla šolska telovadnica in tako je šola prejela končno obliko, je bilo mogoče slišati na prireditvi, ki so jo s plesnimi, recitacijskimi, športnimi in pevskimi nastopi oblikovali učenci osnovne šole.
A šola niso zidovi, temveč učenci, učitelji, starši in drugi
delavci šole. »Vsak naš dan je živahen, poln iskanja novih poti, ki otrokom gradijo otroštvo. Pri delu z otroki izhajamo iz njihovih posebnosti in jim prilagajamo oblike in načine dela. Želimo, da bi nam vsak dan znova uspelo poučevati tako, da bi pri otrocih iskali znanje in ne neznanje. Včasih so dnevi težki, nemirni duhovi prihajajo iz kotičkov šole, vendar se tudi taki dnevi končajo, naša skrb je le, da učenci vedno odidejo domov z občutkom, da se da iz dobrih in slabih dogodkov učiti za življenje,« je povedala ravnateljica osnovne šole Silvestra Samastur.
Dodala je, da s ponosom gledajo v preteklost in smelo zrejo v prihodnost. »S svojim delom in uspehi smo prepoznani doma, v Sloveniji in v svetu. Ponosni smo na ime naše šole, to je Anice Černejeve, naziv eko šole, kulturne šole, simbioza šole in bronaste naj športne šole v Sloveniji,« je še dejala Sa-masturjeva.
S prireditvijo ob 140. obletnici postavitve šolske stavbe so obeležili tudi dan samostojnosti in enotnosti, slavnostna govornica je bila podžupanja Štefka Skledar.
Mojca Vtič
Podlehnik • Božično-novoletni koncert
Podlehniški pihalni orkester spet navdušil
Pihalni orkester Podlehnik, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Podlehnik, je v večnamenski dvorani v Podlehniku pripravil že tradicionalni božično-novoletni koncert.
Glasbeniki pod vodstvom dirigenta Milana Feguša so navdušili s pestrim repertoarjem različnih glasbenih zvrsti. Kot gostje so pod taktirko Ernesta Kokota nastopili pevci komornega zbora Glasis, ki deluje znotraj Kulturno-umetniškega
društva Markovski zvon iz Mar-kovcev.
Podlehniški pihalni orkester vsako leto pripravi program za enega ali več koncertov v domačem kraju in okolici, sodeluje pa tudi na drugih prireditvah in revijah. Nastal je leta 1981, ko
je nekaj glasbenikov, ki so igrali še v Kmečki godbi na pihala, godbeništvo v svojem kraju spet oživilo. Za letošnji koncert, uverturo v božične in novoletne praznike, se je podlehniški godbi zahvalil tudi župan Podlehni-ka Marko Maučič.	EM
Ji l
y	'i Já ± 1
.v
i "M	' - ' 1
/ ' J"' \1. v v V/k

Pihalni orkester Podlehnik je tudi letos razveselil z božično-novoletnim koncertom.
Foto: EM
Rokomet
Ormožani v zlati sredini
Stran 12
Rokomet
ŽRKAklimat Ptuj v nadaljevanju z novinko Stran 12
Blaž Rola
Za boljšo sezono »trpi« pri Gorazdu Rajherju
Stran 13 Silvester Vogrinec
40 let v borilnih veščinah
Strani 13
Futsal
Sevničaniso se rešili v zaključku
Strani 14 Marko Roškar
»Primerjamo se lahko le po odličnem delu«
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Tenis • ¡TF-turnir v Indiji
Darila za rojstni dan si je podarila kar sama
Tamara Zidanšek je v
ponedeljek, 26. decembra, praznovala 19. rojstni dan. Najlepša darila si že štiri tedne zapored podarja kar sama, saj je v tem času osvojila dve lovoriki med posameznicami in eno med dvojicami, nazadnje se je na turnirju v Indiji uvrstila še v finale. Impresivni dosežek za 18-letnico, pardon, sedaj že 19-letnico...
Pot proti finalu turnirja na betonski podlagi v Novem Mumbaju (Navi Mum-bai) v Indiji je Tamara začela proti Sandri Samir (4330, vrstnici iz Egipta. Po 45 minutah igre je bil rezultat 6:0, 3:0, do konca je Egip-čanka osvojila tri igre. Sledil je dvoboj proti nižje rangi-rani Američanki Chanelle Van Nguyen (636.), ki se je v glavni turnir prebila preko kvalifikacij. A dvoboj še zdaleč ni bil lahek, trajal je kar 2 uri in pol. Najbolj izenačen je bil prvi niz, v katerem sta tekmici odigrali skoraj 100 točk (46:50), Američanka pa je izkoristila sedmo zaključno žogo. Odlično je nadaljevala dvoboj tudi v drugem nizu ter povedla 2:4. V tem trenutku dvoboja je vajeti igre v svoje roke vzela Tamara in od naslednjih desetih iger jih je osvojila devet (6:4, 5:1).
V četrtfinalu je Konji-čanko čakal dvoboj s Katy Dunne (321.), s katero sta se merili že na prejšnjem
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj, ob njej trener Marjan Cuk) bo naslednji teden postala druga najvišje uvrščena slovenska teniška igralka na svetovni ženski lestvici WTA - uvrščena bo okrog 160. mesta.
turnirju v Puneju - takrat je bila v polfinalu Tamara zelo prepričljiva (6:2, 6:3). 22-le-tna Britanka se je iz tistega dvoboja očitno nekaj naučila, tokrat je nudila veliko močnejši odpor, a ne dovolj dobrega za slavje. Zidan-škova je sicer imela dvoboj povsem pod kontrolo do rezultata 6:2, 4:3, nato pa je sledil padec in izenačenje v nizih. V 3. nizu je pri rezultatu 5:3 servirala za zmago, a je Britanka še zadnjič izenačila (5:5). Naslednji dve igri je dobila Slovenka
Šport • Zanimivosti
Obujamo leto 2016: V športu Zavec, Ronaldo, Messi, a tudi pornografija in huliganske čebele
Leto 2016 je bilo v športu zelo bogato. Zaznamovale so ga olimpijske igre v Braziliji, evropsko nogometno prvenstvo, seveda pa tudi nenavadne zgodbe. Slovenska tiskovna agencija je šport zadnjih 366 dni obudila z naslovi vesti, ki so najbolj pritegnile javnost.
Dejan Zavec: Nisem naredil čisto nič narobe
To je bila največkrat prebrana športna vest v servisu STA v
letu 2016. V začetku aprila se je moral slovenski boksar zagovarjati zaradi medijskih poročil o skrivanju denarja v davčnih oazah. V pogovoru za STA je Zavec pojasnil, da denarja nikoli ni skrival, prav tako ni nikoli utajil davkov.
Ronaldo bo spet najel mamo za drugega otroka
Najboljši nogometaš na svetu v 2016 je na STA na drugem mestu. Cristiano Ronaldo se je marca mudil v ZDA, kjer je po poročanju portugalskih medijev iskal nadomestno mamo za svojega drugega otroka. Kot je to storil pri prvem sinu, zdaj 6-letnem Cristianu mlajšemu, bo izbranko za to bogato nagradil.
in se po dobrih dveh urah dvoboja veselila uvrstitve v polfinale. Tam je odpihnila 21-letno Valeriyo Strakho-vo (278.). Zanimivo je, da je imela Ukrajinka celo več break žogic kot naša igralka (7:8), a je izkoristila le eno, Tamara pa pet.
Zmanjkalo je moči
V sobotnem finalu je varovanki trenerja Marjana Čuka na drugi strani mreže stala izkušena Kitajka, 27-le-tna Jia-Jing Lu (259.). Ta je
Težave nogometašev Walesa s porokami
Evropsko prvenstvo v nogometu se je prebilo na tretje mesto. Glavno presenečenje tekmovanja je bil Wales. Zaradi uvrstitve v polfinale sta dva nogometaša manjkala na porokah; Joe Ledley je usodni da dahnil nekaj tednov pozneje na Ibizi, Chris Gunter pa je bratovo poroko pač zamudil.
Messi bo počitnice preživel na Hvaru
Tako smo zapisali 20. maja, že naslednji dan pa je sledil preklic. Argentinski zvezdnik, ki je nameraval obiskati Jadran skupaj s soigralcem Ivanom Ra-kiticem, je sporočil, da je bila to
ITF-turnir, Novi Bombaj (Indija), 25.000 dolarjev:
1.	krog: Zidanšek (4.) - Sandra Samir (Egipt) 6:0, 6:3;
2.	krog: Zidanšek (4.) - Chanelle Van Nguyen (ZDA) 5:7, 6:4, 6:3;
četrtfinale: Zidanšek (4.) - Katy Dunne (VB) 6:2,4:6, 7:5; polfinale: Zidanšek (4.) - Valeriya Strakhova (Ukrajina) 6:0, 6:3;
finale: Zidanšek (4.) - Jia-Jing Lu (Kitajska, 8.) 3:6,1:6.
v dosedanji karieri zmagala na 12 turnirjih podobnega ranga med posameznicami in kar 21-krat med dvojicami. Finalni dvoboj je odlično odprla, z breakom. Ritem je še stopnjevala in kmalu je njena prednost znašala že 1:5. Tamara se je poskusila vrniti v dvoboj z znižanjem na 3:5, bližje ni zmogla. Drugi niz je bil za Kitajko povsem enosmerna cesta in je ekspresno pove-dla 0:5. Poti nazaj ni bilo več in po dobri uri igre je lahko Tamara le čestitala
zgolj možnost in da zdaj, ko je stvar prišla v javnost, seveda ni več izvedljiva.
Na seznamu nogometnih huliganov tudi čebele
V Ekvadorju so morali julija prekiniti nogometno tekmo, saj je udeležence napadel roj čebel. Nogometaši so zavetje poiskali v slačilnici, tekma pa se je nadaljevala drugi dan, saj čebele več ur niso želele zapustiti zelenice.
Pornografska stran našla svoje mesto v svetu gorskega kolesarstva
Seks se vedno dobro proda. Tako so menili tudi pri manj znani italijanski ekipi v gorskem kolesarstvu. Njihov pokrovitelj je
tekmici za zasluženo zmago. V finalu prave moči za enakovreden dvoboj proti izjemno motivirani tekmici ni bilo, zadnji mesec je bil namreč izjemno naporen in nabit s potovanji. Ritem nenehnih nastopov se je začel na Poljskem, sledil je turnir v Španiji, naslednji je bil v Čilu in nazadnje še dva v Indiji. Bravo Tamara!
31 zmag, 6 porazov
Po junijski poškodbi je Tamarina rehabilitacija trajala tri mesece, znova je začela nastopati v drugi polovici septembra. Od takrat je igrala na osmih turnirjih ranga 25.000 dolarjev, dva je osvojila med posameznicami (Santiago, Pune), dva pa med dvojicami (Santa Margherita di Pula, Santiago). V tem času znaša razmerje med zmagami in po-
razi pri posameznicah 23:6, samo na zadnjih treh turnirjih 14:1! Še bolj impresivno je to razmerje pri dvojicah, ki znaša 8:0! V tej konkurenci je nastopila na dveh turnirjih in oba osvojila - v Italiji v paru s Švicarko Jill Teichmann, v Čilu pa z Argentinko Guadalupe Perez Rojas.
Odlični dosežki so seveda posledica trdega in sistematičnega dela s trenerjema
Zoranom Krajncem in Marjanom Čukom, odražajo pa se tudi na svetovni ženski teniški lestvici WTA. Tam je Tamara od ponedeljka uvrščena na 172. mesto, naslednji teden pa se bodo prišteli še rezultati s turnirja v Navi Mumbaiu in sledil bo nov skok, v bližino 160. mesta - najvišje v karieri. Izmed Slovenk je pred njo sedaj le še Polona Hercog (143).
Jože Mohorič
Štajerski 1	rEi	m	IK
www.tednik.si			
ÍJstajerskitednik	I _st	ajerskitednik	
postal tretji največji pornografski portal na svetu xHamster. »Kolesarstvo je strast, predanost in ekipno delo,« so dejali pri ekipi Promosport Racing.
Zaradi maratonskega seksa letela iz ekipe
Iz Ria de Janeira se je slovenska odprava vrnila s štirimi medaljami, brazilska skakalka v vodo pa se bo olimpijskih iger zagotovo spominjala celo življenje. Njena zgodba je obkrožila svet. Najprej je iz sobe nagnala sotekmovalko, nato se je ure in ure ljubila z nekim kajakašem, naslednji dan pa je na tekmovanju osvojila zadnje mesto in izgubila mesto v reprezentanci.
S Petrom Prevcem ni zaslužka
Prvo ime slovenskega športa
v 2016 je bil Peter Prevc. Njegova prevlada v svetovnem pokalu je bila tolikšna, da se na stavnicah nanj ni izplačalo staviti. Dva dni pred koncem novoletne turneje je bwin določil kvoto 1,03 na skupno zmago 23-letnika iz Dolenje vasi. Se pravi, na 100 evrov vložka mizerne 3 evre zaslužka.
Tina Maze odslej tudi profesorica
Tina Maze je pravi magnet. Pa naj bo to sredi maja, ko je diplomirala na Univerzi v Mariboru in postala profesorica razrednega pouka, ali pa ob koncu leta, ko se je znova raz-plamtel njen spor s Smučarsko zvezo Slovenije, tokrat zaradi finančnega kolača ob njenem poslovilnem nastopu na Zlati lisici.
sta
12 Štajerski
Šport, šolski šport
torek • 27. decembra 2016
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Ormožani v zlati sredini
V ponedeljek, 19. decembra, je članska ekipa Jeruzalema končala treninge v letu 2016. »Zaključili smo z igranjem nogometa in z za-kusko. Leto 2016 lahko ocenim z oceno štiri od pet, saj smo sezono 2015/16 končali na 8. mestu, sezono 2016/17 pa želimo končati vsaj mesto višje. Za zdaj ostajamo šest krogov pred koncem pred-tekmovanja oz. rednega dela sezone v borbi za uvrstitev v Ligo za prvaka. Verjamem, da se bomo dobro pripravili na drugi del sezone in še mešali štrene ekipam iz vrha. Ena in edina prava želja nas v klubu je, da smo zdravi. Da končno zaigramo v popolni postavi,« je povedal Saša Prapotnik.
Ormoškega trenerja v naslednjih treh tednih ne čaka počitek, ampak priprave z mladinsko reprezentanco Slovenije in v začetku januarja odhod na kvalifikacije na Slovaško. Poleg Prapo-tnika bosta z reprezentanco še igralec Jeruzalema Jure Kocbek in trener mlajših ormoških selekcij Uroš Krstič. »Pravega odmora žal ne bo. Od 26. do 29. decembra nas čaka turnir na Madžarskem, kjer bomo zaigrali proti Rusiji, Hrvaški in Madžarski. Od 2. do 5. januarja smo na pripravah v Gorišnici, od 6. do 8. januarja nas čakajo kvalifikacije na Slovaškem proti Ukrajini, Kosovu in Slovaški. Na SP 2017 v Alžiriji vodi le
prvo mesto v kvalifikacijah. Bo kar napeto in zanimivo, saj nam na kvalifikacijah ne bosta pomagala Blaž Jane in Jaka Malus,« je še zaključil Prapotnik.
Priprave na drugi del prvenstva bo ekipa Jeruzalema, trenutno petouvrščena ekipa prvenstva, nadaljevala v torek, 3- januarja. Ekipa bo priprave začela z Darkom Kne-ževičem, strokovnjakom za fizično pripravljenost. Ta bo v nadaljevanju sezone lahko igrala ključno vlogo pri boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. Drugi del prvenstva se začne 1. februarja, ko bodo Ormožani gostovali pri vodilni Ribnici.
UK
Rokomet • ZRK Aklimat Ptuj
V nadaljevanje z novinko -Danijelo Volarevič Markovič
Po prvem delu prvenstva so dekleta ŽRK Aklimat Ptuj dobila teden dni premora, nato so ponovno bistveno dvignile intenzivnost svojih treningov. Strateg Nikola Bistrovic se namreč zaveda, da se prvi del prvenstva, ki sicer še ni končan, saj bodo aklimatke po pavzi v tem delu igrale še dve srečanji, in sicer proti najboljšima ekipa Slovenije zadnjih let Zagorju in Krimu, ni končal prav po njihovih željah. Nivo igre bo v nadaljevanju treba dvigniti še na višjo stopničko.
Ptujske rokometašice trenutno zasedajo 8. mesto na lestvici, razlike v sredini tabele pa so izjemno majhne. Mlinotest ima npr. na 3. mestu pred Ptujčankami le dve točki prednosti, zato se v taboru rokometnega kolektiva iz najstarejšega slovenskega mesta še kako dobro zavedajo pomembnosti nadaljevanja prvenstva. Ptujčanke so tako intenzivno vadile
vse do 22. decembra, ko so odšle na praznični počitek, s trdim delom pa bodo nadaljevale takoj po novem letu. V času, ko bo slovenska ženska reprezentanca igrala na evropskem prvenstvu, bodo povratnice med prvoligaši-njami odigrale kar nekaj prijateljskih srečanj.
Jeseni je v igri tudi zaradi kadrovskih težav najbolj škripalo na položajih vratar-ke in krožne napadalke, zato bodo skušali v klubu poiskati okrepitve predvsem za ta položaja. Treningom sta se tako priključili potencialni novinki, in sicer vratarka Marija Karaula, ki prihaja iz hrvaškega prvoligaša Dugo Selo, in povratnica na Ptuj, krožna napadalka Danijela Volarevič, sedaj poročena Markovic. Slednja bo na Ptuju ostala do konca sezone, prva najverjetneje ne.
Da se prvi del prvenstva ni končal povsem po željah ŽRK Aklimat Ptuj, je potrdil
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža so v prvem delu sezone na 16 tekmah vknjižili 9 zmag, en remi in 6 porazov.
Šolski šport • Odbojka, dekleta
Napredovali ekipi OŠ Videm-Leskovec in OŠ Cirkovce
tudi Nikola Bistrovič: »V
vsakem primeru nam manjkajo tri, štiri točke, kar bi za nas pomenilo, da bi bili takoj pod vrhom lestvice. Zares nesrečno smo doma izgubili z Žalcem, toda nato izgubljeno nadoknadili pri Krki. V črno luknjo smo nato padli z dvema visokima porazoma proti Ajdovščini in Ljubljani doma, proti Ljubljančankam smo namreč resnično pričakovali zmago. Konec je nato pokazal, da se spet dvigujemo, res pa je treba priznati, da je ekipa na novo sestavljena in potrebuje določen čas. Veseli me, da smo v pokalu napredovali in tam bomo z malo sreče, želeli bi se namreč izogniti Krimu, naska-kovali finale. Prvi del je bil kljub vsemu zadovoljiv, seveda pa upamo, da bo spomladi boljše, čeprav ostaja malo grenkega priokusa, vsekakor pa smo zmožni več, kot smo dokazali.«
tp
V drugi polovici novembra so bili odigrani kvalifikacijski turnirji medobčinskega prvenstva v odbojki za dekleta letnika 2002 in mlajše. V treh skupinah je nastopilo 10 ekip, po dve najboljši sta se uvrstili na zaključni turnir, ki je bil 7. 12. izpeljan v Juršincih, na njem pa je slavila ekipa OŠ Videm-Leskovec pred ekipo OŠ Cirkovce. Obe omenjeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati, predtekmovanje:
A-skupina (ŠD Juršinci): Jur-šinci - Majšperk 2:1, Majšperk - Olge Meglič 2:1, Breg - Majšperk 2:0, Breg - Olge Meglič
2:0, Juršinci - Breg 0:2, Olge Meglič - Juršinci 0:2;
B-skupina (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Cirkovce 0:2;
C-skupina (ŠD Cirkulane): Cir-kulane-Zavrč - Videm-Leskovec 0:2, Videm-Leskovec - Hajdina 2:1, Hajdina - Cirkulane-Zavrč 2:0.
Finale (ŠD Juršinci):
1.	skupina: Breg - Videm-Le-skovec 1:2, Videm-Leskovec -Kidričevo 2:0, Kidričevo - Breg 0:2.
2.	skupina: Cirkovce - Hajdina 2:0, Hajdina - Juršinci 2:1,
Juršinci - Cirkovce 0:2;
tekma za 3. mesto: Hajdina -Breg 0:2;
tekma za 1. mesto: Videm-Le-skovec - Cirkovce 2:1. Vrstni red:
1.	OŠ Videm-Leskovec
2.	OŠ Cirkovce
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Hajdina
5.	OŠ Juršinci
6.	OŠ Kidričevo
7.	OŠ Majšperk
8.	OŠ Olge Meglič
9.-10.	OŠ Cirkulane-Zavrč 9.-10. OŠ Ljudski vrt
UR
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta - OS Videm-Leskovec
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ŽRK Aklimat Ptuj bodo v drugem delu sezone poskušale izboljšati trenutno 8. mesto na lestvici 1. slovenske ženske lige.
Drugo mesto je osvojila ekipa OS Cirkovce.
torek • 27. decembra 2016
Šport
Štajerski	13
Tenis • Blaž Rola
Za boljšo sezono »trpi« pri Gorazdu
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je lani nastopal tudi na največjem slovenskem teniškem turnirju v Portorožu - Tilia Slovenija Opnu.
le zgodi. Če bi bila tudi med letom več skupaj, bi bilo zagotovo še boljše. Sedaj delava bazične priprave in res sem mu hvaležen, čeprav mi na treningih ni lahko (smeh).«
Odhajaš v Columbus v ameriško zvezno državo Ohio, kjer si študiral.
B. Rola: »Glede na zadnji dve sezoni, ki nista bili vrhunski, je nekako logična posledica vrnitev v Columbus. Vedno, ko sem tam treniral, tako v času študija kot kasneje med sezonama, sem igral dobro. Columbus čutim kot moj drugi dom: poznam se s tamkajšnjimi trenerji in igralci, vedo, kaj potrebujem. Zato je bila odločitev za selitev baze v ZDA zame najprimernejša.«
Boš vmes tudi študiral?
B. Rola: »Za zdaj ne, čeprav bom nekaj predmetov moral vpisati, že zaradi določenih pravil univerze. Sicer je nastop na svetovni turneji sam zase preveč zahteven, da bi lahko ob tem še študiral.«
Kdaj boš začel z nastopi v sezoni 2017?
B. Rola: »Največ je odvisno od stanja poškodbe, zagotovo pa bom izpustil avstralsko turnejo. V idealnem primeru bom z nastopi začel konec januarja ali v začetku februarja.«
Ocena leta 2016
Vrnimo se v leto, ki se izteka. Kakšna bi bila ocena?
B. Rola: »Sezona 2016 se ni izšla po mojih pričakovanjih in željah; nekaj dobrih rezultatov sem zabeležil, a prave konstantnosti mi ni uspelo držati. Ob koncu leta sem imel za nameček še smolo s poškodbo, zaradi katere sem izpustil tri ali štiri načrtovane turnirje, a to bistveno ne
spremeni celotne slike. Morda bi lahko z dvema dobrima nastopoma resda skočil nekaj mest višje na lestvici in bi bila slika nekoliko drugačna, a na to nisem mogel vplivati.«
Najboljši del sezone?
B. Rola: »Najboljši turnir sezone sem odigral v začetku sezone, marca v Južni Ameriki, ko sem se v Sao Paolu kvalificiral v glavni turnir serije ATP 250 in tam preskočil en krog, omenil bi še finale chal-lengerja v Perugi, v Italiji, pa četrtfinale podobnega turnirja v Pragi.«
Kako bi ocenili samo igro?
B. Rola: »Igra mi enostavno ni stekla tako, kot sem pričakoval. Med sezono so se kazali optimistični znaki, a pravega teniškega ritma nisem ujel celotno sezono. Ob koncu sezone mi je padla še fizična pripravljenost, zato se je tudi verjetno pojavila poškodba v ramenu. Iz vsega skupaj sem se nekaj naučil, napake bom poskušal odpraviti v naslednji sezoni, v kateri upam na boljše rezultate.«
V tenisu odločajo malenkosti.
B. Rola: »Vse skupaj je tesno povezano s samozavestjo. Ko začneš igrati nekoliko boljše in narediš dober rezultat, si posledično na naslednjem turnirju bolj samozavesten - naenkrat je vse lažje. Ko se ta krog začne vrteti, lahko to traja nekaj mesecev. Pri vsem tem je potrebno veliko znanja, a včasih tudi kanček sreče, da sproži ta plaz. Dejstvo je, da se igralci z rankingom med npr. 130. in 250. mestom ne razlikujejo veliko po teniškem znanju -vsak lahko vsakega premaga in vsak lahko z vsakim izgubi. Razlike so majhne, odločajo podrobnosti.«
Jože Mohorič
Foto: Robert Vogrinec
Silvester Vogrinec je mojster borilnih veščin, samuraj 21. stoletja in trener Akademije bojevniških veščin Ptuj.
26-letni Blaž Rola je bil leta 2014 najboljši slovenski teniški igralec, na ATP-lestvi-ci uvrščen že globoko med najboljših 100 (78. - januarja 2015). Sledili sta dve manj uspešni sezoni, kar se ne nazadnje odraža tudi na njegovi trenutni uvrstitvi na ATP-le-stvici (257.). V tem letu se je sporazumno razšel s svojim češkim trenerjem Martinom Dammom, finančne obveznosti skupnih potovanj, treniranja, in bivanja so bile pač previsoke. »Okrog tenisa vsi vedo za ogromne zaslužke tistih najboljših, Djokoviča, Murraya, Federerja... A to ni realna slika: igralci od npr 80. mesta naprej ne morejo niti v sanjah operirati s takšnimi zneski, v bistvu se trudijo zgolj za pozitiven finančni račun ob koncu leta. Če imaš nekoliko slabšo sezono, je to že zelo težko. Daleč največ prinesejo nastopi na grand slam turnirjih, tudi v kvalifikacijah, vse drugo so bistveno, bistveno nižji zneski,« je o tem povedal Ptujčan, ki se trenutno ubada s poškodbo ramena. Po rehabilitaciji načrtuje selitev v ZDA, v Columbus. Več nam je zaupal v kratkem pogovoru.
Selitev v ZDA
»Na ameriški turneji sem si natrgal mišico supraspinatus v sprednjem delu rame. Del terapij sem opravil v ZDA, nadaljujem jih v Sloveniji. Na vse skupaj gledam pozitivno: če se je že morala zgoditi ta poškodba, potem je boljše ob koncu, kot pa sredi sezone.
Silvester Vogrinec se z
borilnimi veščinami ukvarja štiri desetletja in tako kot japonski bojevniki, samuraji iz obdobja Edo, sledi »stezi meča in peresa.« Je mojster borilnih veščin (karate, aiki-do, samurajsko mečevanje), strokovni vodja Akademije bojevniških veščin Ptuj ter kot trener deluje že več kot 3 0 let. Aktiven je (bil) tudi kot tekmovalec, sodnik, predavatelj, organizator tekmovanj in športni funkcionar. Prav tako je utemeljitelj slovenskega romana o borilnih veščinah, avtor strokovnih del, bil pa je tudi urednik revij o borilnih veščinah.
Za borilne veščine so ga navdušili filmi Brucea Lee-ja. Leta 1976 je pričel trenirati budokai karate, ki ga je na Ptuju vodil Srečko Arnuš. Tri leta kasneje se je preusmeril na shotokan karate, ki ga je na Ptuj prinesel Boris Miočinovic. Med študijem v Ljubljani je vadil v Karate klubu Sokol pri Vladu Kladni-ku. Tedaj se je navdušil nad samuraji in začel trenirati še aikido in samurajsko mečevanje v Kendo klubu Ljublja-
Sedaj bom več pozornosti namenil fizični in kondicijski pripravljenosti, ko se bo poškodba sanirala pa bo prišel na vrsto tenis,« je o tem dejal Rola: »Sicer gre za običajno poškodbo športnikov, ki delajo veliko količino ponavljajočih gibov, npr. pri tenisu, bejzbolu, odbojki ... V teh primerih so ene mišice določene skupine bolj obremenjeno kot druge, zato opravljajo svojo osnovno nalogo, ob
na pri Keramu Nurvanu.
Kasneje se je izpopolnjeval na seminarjih pri japonskih mojstrih ter osvojil visoke mojstrske stopnje (karate 6. DAN, aikido 6. DAN, ke-njutsu 7. DAN, iaido 6. DAN, kendo 5. DAN) in trenerske nazive (mednarodni licenci kyoshi in renshi ter nacionalna trener 1. razreda).
Kot tekmovalec je bil dvakrat republiški prvak v ken-du (1989/90), zmagovalec prvega tekmovanja v kendu (1988), univerzitetni republiški prvak v karateju ter polfinalist na evropski karate univerzijadi v Rimu (1989).
Izšolal generacije tekmovalcev in mojstrov
Kot trener na Ptuju deluje od l. 1985, in sicer v karate sekciji Kluba mladih, karate klubu Borec, karate klubu Jože Lacko, karate klubu Po-etovio, aikido klubu, kendo sekciji, od l. 1995 pa na Akademiji bojevniških veščin. Pri njem so se izšolale generacije tekmovalcev in mojstrov.
tem pa še prevzamejo vlogo drugih. V tem primeru zaradi preobremenjenosti prihaja do poškodb. Operacijski poseg na srečo ni bil potreben, s terapijami pa sedaj poskušamo okrepiti vse mišice v ramenu, ki so bile doslej manj aktivne.«
Na Ptuju se pripravljaš pod vodstvom kondicij-skega trenerja Gorazda Rajherja.
B. Rola: »Z njim sodelujem
Tekmovalci so bili državni prvaki ter osvajali medalje na mednarodnih in domačih tekmovanjih, posamezni mojstri pa so odprli klube v Celju, Velenju, Murski Soboti, Ptuju, Zagrebu.
Na Ptuju je organiziral čez trideset športnih prireditev (državna in občinska prvenstva, mednarodni in domači turnirji, karate ligo, prvo tekmovanje v japonskem karateju na Ptuju, prvo tekmovanje aikida v Sloveniji). Kot sodnik je sodil v ka-rateju, aikidu in samurajskem mečevanju. Vodil je prikaze borilnih veščin in demo team akademije na številnih športnih prireditvah doma in v tujini. Na Fakulteti za šport Ljubljana in pri Karate zvezi Slovenije je v okviru izobraževanja trenerjev predaval na temo zgodovine, etike in doktrine karateja ter borilnih veščin. Spada med pionirje slovenskega aikida in samu-rajskega mečevanja.
Bil je prvi predsednik Kendo zveze Slovenije, predsednik tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije (KZS), predsednik Iaido, kenjutsu,
krepko več kot deset let, odkar je pač začel sodelovati s ptujskim teniškim klubom. Vmes je večkrat poskrbel za mojo rehabilitacijo po poškodbah, ko sem imel težave s kolenom in gležnjem. Tudi takrat, ko sem se med študijem vrača v Slovenijo, sva bila v kontaktih, tako je ostalo vse do danes. Tudi zaradi njega sem se v dosedanji karieri dokaj uspešno izogibal poškodbam, kakšna se vmes vendar-
kendo Slovenije, predsednik strokovnega sveta Zveze sa-murajskega mečevanja Slovenije, podpredsednik Kung fu zveze Slovenije, podpredsednik komisije za pasove KZS, sekretar Kendo odbora Slovenije idr. V Washingtonu je l. 1997 kot edini zastopnik slovenskih borilnih veščin sodeloval pri ustanovitvi Zveze borilnih veščin za svetovni mir MAFWP.
Dejaven na literarnem in publicističnem področju
Na literarnem področju je začetnik slovenskega romana o borilnih veščinah, prav tako pa sodi med pionirje športnega romana. Takšna dela so Karate bojevnik 1: Beli galeb (1995), Gladiator (2010), Karate bojevnik 2: Dvoboj (2013), Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe
(2013),	Kenin, telesni stražar
(2014).
Na publicističnem področju je avtor prve celovite zgodovine karateja (Karate med tradicijo in športom, 1999) in prve zgodovine slovenskega karateja (Karate v Sloveniji, 1996). Bil je glavni urednik revij BUDO Sensei in Slovenski karate ter član
uredniškega odbora revije Samurai.
Največji japonski bojevnik in nepremagljivi mečevalec iz 17. stoletja Miyamoto Mu-sashi, avtor znamenite Knjige petih prstanov (ki je še danes strateška »biblija« poslovnežev), je rekel, da mora
samuraj slediti »stezi meča in peresa« ali »bun bu ryo
do« ter ob urjenju borilnih veščin skrbeti tudi za kulti-viranje duha. Silvester Vogrinec je utelešenje tega načela, borilne veščine pa so njegov način življenja.
Matjaž Horvat
Silvester Vogrinec • 40 let v borilnih veščinah
Portret mojstra
14 Štajerski
Šport, šolski šport
torek • 27. decembra 2016
Šolski šport • Rokomet, fantje
Futsal • 1. SFL
Med fanti OŠ Miklavž pred
Oš Ormož
V športni dvorani OŠ Ormož je potekalo šolsko območno tekmovanje v rokometu za fante letnikov 2002 in mlajše. Podobno kot pri dekletih sta bili tudi pri fantih uspešnejši ekipi iz ormoškega konca, slavila je ekipa OŠ Miklavž pri Ormožu pred OŠ Ormož. Obe sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 16:11, OŠ Gorišnica - OŠ Miklavž pri Ormožu 14:19;
tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Gorišnica 20:19;
tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Miklavž pri Ormožu 9:17.
Vrstni red:
1.	OŠ Miklavž pri Ormožu
2.	OŠ Ormož
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Gorišnica
JM
Ekipa OŠ Miklavž pri Ormožu - zmagovalka območnega tekmovanja v rokometu med fanti
Ekipa OŠ Ormož se je kot drugouvrščena prav tako uvrstila na državno tekmovanje.
Šolski šport • Rokomet, dekleta
Ekipa OŠ Ormož je slavila na območnem tekmovanju v rokometu.
Sevničani so se
rešili v zaključku
Tomaž ŠIC bar -Sevnica 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kurbos (22.), 1:1 Kranjčevič (39.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol; Magdič, U. Goričan, Ga-šparič, Roškar, Kociper, Bel-šak, Buzeti, Gajser, Kurbus. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič.
Igralci Tomaža ŠIC bara so bili na pragu druge zmage proti Sevničanom v 1. slovenski futsal ligi. Dobro minuto pred koncem tekme 10. kroga so namreč vodili z zadetkom Dejana Kurbusa iz 22. minute, za izenačenje pa je v 39. minuti poskrbel Matej Kranjčevič. Prleška ekipa tako proti Sevnici, ki zaseda visoko tretje mesto na razpredelnici, ostaja neporaže-na, saj je v Sevnici slavila s 7:2 (5:1).
Na tokratni tekmi proti Sevnici soigralcem med drugim ni mogel pomagati Domen Školiber, ki je moral počivati zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov. Školiber, sicer reprezentant U21, je bil v prvem delu prvenstva najbolj standarden člen prleške zasedbe, z osmimi zadetki, od tega dvema proti Sevniča-nom v gosteh, pa je tudi najboljši strelec ekipe. Kljub njegovi odsotnosti so varovanci
1.	SFL
REZULTATI 10. KROGA:
Tomaž ŠIC Bar - Sevnica 1:1 (0:0), Proen Maribor - Dobo-vec Pivovarna Kozel 7:1 (3:1), Litija - Zavas Siliko 6:1 (2:0), Oplast Kobarid - KMN Puntar 1:2 (1:1), Bronx Škofije - Benedikt 4:5 (2:1). 1 PROEN MARIBOR 10 9
2.	LITIJA	10
3.	SEVNICA 10
4.	DOBOVEC KOZEL 10
5.	BRONX ŠKOFIJE 10
6.	OPLAST KOBARID 10
7.	BENEDIKT 10
8.	TOMAŽ ŠIC BAR 10
9.	ZAVAS SILIKO 10
10.	PUNTAR 10
2 3 2 2
2 0
0	51:23 28
1	43:20 23
4	22:19
5	39:34
5	31:36
4	33:24
6	40:43
5	28:43
6	26:42 8	15:44
Mateja Gajserja in Marjana Magdiča proti tokrat oslabljenim gostom prikazali všečno predstavo, ki je navdušila blizu 200 gledalcev v ljutomerski dvorani ŠIC. Poleg Kurbusovega zadetka so imeli gostitelji še kar nekaj priložnosti za zadetek, vendar je goste reševal vratar Denis Govekar. Domačinom pred koncem dvoboja ni uspelo povišati vodstva na 2:0, kar so Sevničani izkoristili in se v sami končnici veselili izena-čujočega zadetka. Prvenstvo v 1. SFL se bo nadaljevalo 13. januarja, ko bo Tomaž ŠIC bar gostoval v Rogaški Slatini pri Dobovcu.
Miha Šoštarič
Ekipa Oš Velika Nedelja
Ormožanke pred
Nedeljankami
V športni dvorani OŠ Ormož je v sredini decembra potekalo območno tekmovanje v rokometu za učenke letnikov 2002 in mlajše. V polfinalu sta slavili obe ekipi iz ormoškega območja, ki sta se v finalu pomerili za prestižni naslov zmagovalke območnega tekmovanja. Ekipa OŠ Ormož je bil v finalu uspešnejša od OŠ Velika Nedelja, obe pa sta napredovali v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Gorišnica 12:10, OŠ Destr-nik-Trnovska vas - OŠ Velika Nedelja 8:13;
tekma za 3. mesto: OŠ Gorišnica - OŠ Destrnik-Trnovska vas 11:6;
tekma za 1. mesto: OŠ Ormož - OŠ Velika Nedelja 12:7.
Vrstni red:
1.	OŠ Ormož
2.	OŠ Velika Nedelja
3.	OŠ Gorišnica
4.	OŠ Destrnik-Trno-vska vas
UR
»Z napadalnim nogometom prebudili tudi goste«
Marjan Magdič, trener Tomaža ŠIC bara: »Odigrali smo zelo borbeno in pokazali res srčno predstavo. Po doseženem zadetku smo še naprej igrali lep, napadalen nogomet, s katerim pa smo žal prebudili tudi goste, ki so na našo žalost zabili. Na koncu smo še imeli nekaj sreče, da niso v zadnji minuti gostje še enkrat zabili in nam odnesli vse točke.«
Miha Magdič, kapetan Tomaža ŠIC bara: »Želeli smo si tri točke, saj so gostje pripotovali v Ljutomer oslabljeni. Po šahovski partiji v prvem polčasu so gledalci v drugem delu spremljali boljšo predstavo, vendar žal nismo zdržali in so gostje v sami končnici rezultat izenačili. Pozna se, da ne treniramo dovolj.«
Mitja Jontez, trener Sevnice: »Z osvojeno točko sem zadovoljen, glede na igralski kader, ki smo ga imeli tokrat na razpolago. Domačini so bili prvi polčas in del drugega boljši. Mi smo se osredotočali bolj na branjenje svojih vrat. Po zaostanku smo zaigrali napadalneje in prišli do izenačenja.«
Šahovski kotiček
Zaključni turnir ŠD Ptuj v pospešenem šahu
V petkovi številki je bilo objavljeno poročilo iz zaključnih turnirjev Šahovskega društva Ptuj za leto 2016. Iz besedila je pomotoma izpadlo poglavje o zaključnem turnirju v pospešenem šahu. Za napako se opravičujemo.
Zaključnega turnirja v pospešenem šahu se je udeležilo kar 22 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem krogov po švicarskem sistemu.
Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: David Murko 7 točk, Karel Žajdela 5,5 točke, Janko Bohak, David Zagoršek, Martin Majcenovič 4,5 točke, Danilo Po-lajžer, Boris Žlender, Darko Dominko, Tomaž Šuta, Ciril Kužner 4 točke, Anton Butolen, Leon Selišek, Alja Janže-kovič 3,5 točke, Milan Fijan, Stanko Ivanuša, Amalija Sok, Nika Kralj, Tadej Murko 3 točke ...
UR
torek • 27. decembra 2016
Šport, šport mladih
Štajrnhi	15
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
»Z najboljšimi se lahko primerjamo le po odličnem delu
«
Nogometna šola Drava Ptuj zajema devet vadbenih selekcij od U-7 do U-19 (mladinci). Otroci imajo v šoli zagotovljeno strokovno vodeno vadbo, opremo in nastope v ligaških tekmovanjih, tudi na turnirjih v tujini in doma. Ob redni vadbi se otroci tudi veliko zabavajo in družijo, kar je druga pozitivna stran zgodbe.
V sezoni 2016 so bili predstavniki Nogometne šole (NŠ) Drava Ptuj zelo uspešni na različnih turnirjih, medtem ko so kadeti in mladinci solidno igrali v 2. slovenski ligi - vzhod. Njihov cilj v spomladanskem delu je napredovati v prvo ligo, medtem ko je cilj večine otrok v šoli napredovanje v nogometni igri. Pred časom je vodja nogometne šole postal Marko Roškar, ki je potegnil črto pod iztekajoče se leto, predstavil je tudi nekaj načrtov za naprej.
Koliko otrok redno trenira pri vas?
M. Roškar: »Trenutno v naši nogometni šoli trenira okrog 170 otrok. Številka čez leto niha, kakšen otrok se nam priključi in kakšen tudi odide, vendar se v zadnjem letu število v povprečju počasi povečuje. Moramo se zavedati, da se še vedno rahlo čuti vpliv stečaja kluba pred leti, ki nam je potisnil vse mlajše selekcije v nižje lige. Naš cilj je, da vse selekcije številčno izpopolnimo z vsaj 20 igralci; fantje potrebujejo zdravo konkurenco že na treningih, saj se bodo lahko le tako kakovostno razvijali.«
Kako potekajo treningi za mlajše starostne skupine?
M. Roškar: »Treningi so sestavljeni iz različnih tehničnih in taktičnih nogometnih elementov, ki jim priključujemo najrazličnejše vaje za razvoj vseh gibalnih sposobnosti. V začetnih korakih v
Fozozapis
Marko Roškar, vodja NS Drava Ptuj
naši šoli si želimo otrokom zagotoviti razvoj gibalne vsestranskosti, saj ne bodo vsi nogometaši, zato so treningi v selekcijah U-7, U-8, U-9 in U-10 velikokrat sestavljenih iz posameznih popolnoma nenogometnih sklopov. V teh otroci izvajajo različne gimnastične elemente (npr. prevale ...), atletske elemente (tehnika teka ...), velikokrat igramo tudi kakšen drugi šport z žogo (npr. košarko ali rokomet).
Glede nogometnega dela pa si prizadevamo, da smo maksimalno strokovni, le tako bomo lahko otroka razvili v pravega športnika - nogometaša. Skozi vse selekcije nas vodi skupna rdeča nit našega dela, stvari postopoma in smiselno nadgrajujemo iz selekcij v selekcijo. Naši treningi so dinamični in zanimivi ter skupaj razvojno načrtovani tako, da na tekmi igramo z veliko teka, podajami, preigravanji, sodelovanjem, goli in veseljem. Zraven vsega naštetega na treningih razvijamo kolektivni duh in z različnimi aktivnostmi spodbujamo, da otroci začutijo pripadnost klubu. Lepo je slišati fante, ko s ponosom povedo, da njihovo 'srce bije za plave'.«
Foto: Črtomir Goznik
Kadetska ekipa NŠ Drava Ptuj
V letu 2016 so otroci tekmovali na številnih turnirjih, kjer so dosegli številne dobre rezultate. Kako pomemben je sploh rezultat pri teh mladih nogometaših?
M. Roškar: »Res je, otroci se udeležujejo veliko turnirjev predvsem v tujini. Moramo se zavedati, da je vsaka tekma test, da sami otroci, starši in trener vidijo, koliko so otroci napredovali in česa so sposobni. Želimo, da imajo veliko težkih tekem, saj bodo skozi te izkušnje hitreje napredovali in jim bo to koristilo v prihodnem razvoju. Sam rezultat pri mlajših selekcijah naše nogometne šole ni v ospredju, saj lahko želja po uspehu zatre vse pomembne stvari, zaradi katerih sploh otroci igrajo nogomet. Ne podcenjujemo pomembnosti rezultata iz motivacijskega vidika, vsekakor pa ni to vodilo za vse. Na turnirjih želimo s ponosom pokazati, kako delamo v naši šoli in kakšen nogomet igramo. Zgledujemo se predvsem po nogometnih šolah GNK Dinamo in SK
Uspešna humanitarna akcija NK Aluminij
Nogometni klub Aluminij je konec leta organiziral humanitarno akcijo zbiranja živil, ki je naletela na dober odziv. Predstavniki kluba so pretekli teden zbrana živila v novih prostorih Rdečega križa v občini Kidričevo (na lokaciji nekdanjega zdravstve-
nega doma) predali občinski predstavnici te organizacije Nuši Ferenčič in aktivistki Malčki Kokol. Prejeli so iskreno zahvalo, pri RK so bili prijetno presenečeni nad količino in vsebino doniranih živil, ki so jih zbrali člani nogometnega kluba, starši mla-
dih igralcev, simpatizerji kluba in številni drugi. Sekretar NK Aluminij Toni Pernat je poudaril, da so želeli z akcijo aktivno pristopiti k pomoči soobčanom in da se tudi sam iskreno zahvaljuje vsakemu, ki je v prostore kluba prinesel dobro voljo. Predaji je pri-
Sturm iz Gradca. Vsako leto se udeležimo tudi kakšnega večdnevnega mednarodnega turnirja, skozi katerega poskušamo otroke ter tudi starše dodatno povezati. Starše v naši šoli zelo cenimo in do njih gojimo zelo odprt odnos, seveda vse do neke meje. Zavedamo se, da so oni tisti, ki vložijo veliko svojega časa za interesno dejavnost svojega otroka in to maksimalno spoštujemo.«
Kako sta mladinska in kadetska ekipa odigrali jesenski del tekmovanja in kakšni so načrti s tema dvema ekipama za spomladanski del?
M. Roškar: »Kadetska in predvsem mladinska ekipa sta prioriteta naše šole. Tukaj igramo že resen nogomet in nekateri igralci že trkajo na vrata članske ekipe. Vodilo nam je, da na generacijo razvijemo vsaj 3 do 4 igralce, ki bodo aktivno vlogo igrali kasneje v članski ekipi. Trenutno kadetska in mladinska ekipa tekmujeta v 2. ligi. Kadetska ekipa je bila v prvem delu zelo uspešna in je jesen-
sostvoval tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je povedal, da so v občini na področju humanitarnosti aktivni skozi različne organizacije, vendar pa so samoiniciativne akcije dobrodošle in predstavljajo pomemben prispevek pomoči potrebnim.
NK Aluminij si želi, da bi take pobude ljudi tudi v prihodnje združile v dobrih dejanjih.
UR
Kako poteka vpis v vašo nogometno šolo?
M. Roškar: »Starši lahko otroke vpišejo vsak torek in četrtek v času uradnih ur med 16. in 18. uro v klubski pisarni. Vpisujemo otroke od 5. leta naprej. Starši na naši klubski spletni strani v zavihku URNIK pogledajo čas treningov posamezne selekcije in nato otroka pripeljejo direktno na prvi trening. Pred 'uradnim' vpisom ima vsak otrok možnost 14-dnevne poskusne dobe. V tem času obiskuje treninge in tekme svoje starostne selekcije. Želimo si, da otroci v tem času spoznajo preostale fante in naš način dela ter se nato na podlagi osebne izkušnje odločijo, ali bodo postali del našega kluba.«
ski del končala na prvem mestu skupaj z NŠ Mura. Skozi celoten del so kazali lepo igro in v ključnih tekmah pokazali veliko mirnosti, začutili so, česa so sposobni in iz tekme v tekmo nadaljevali v tej smeri. Mladinska ekipa je imela veliko težav, stvari niso tekle tako, kot bi morale. V vsaj štirih tekmah so vodili že z dvema goloma razlike, a na koncu vseeno izgubili. Skozi analizo smo ugotovili, da so bile te tekme ključne za celoten del, saj so fantje po teh tekmah potrebovali še kakšni dve tekmi, da so se 'pobrali', kar pa je za to vrsto tekmovanja preprosto preveč. Za spomladanski del smo že opravili tudi nekatere kadrovske spremembe v mladinski ekipi in prepričan sem, da bomo skozi dobre priprave v drugem delu pokazali popolnoma drugačen obraz. Cilj je jasen in popolnoma odkrit, kadetsko in mladinsko ekipo si želimo pripeljati v prvo ligo. To bi bil za nas pomemben dosežek, saj bi se tako ponovno vrnili na zemljevid najboljših nogometnih šol v teh selekcijah, ki so izhodišče za člansko ekipo, ki je vodilo celotnega razvoja nogometaša.«
Ali ste zadovoljni z delom šole kot celote?
M. Roškar: »Lahko rečem, da sem z delom v šoli zadovoljen. Na začetku smo imeli nekaj težav, predvsem organizacijskih, ki pa smo jih že uspešno odpravili. Glede strokovnega dela stvari počasi premikamo na višji nivo. Osebno sem zagovornik ideje, da to, kar delamo, nič ne stane: mogoče se po organizaciji in še posebej finančnem vložku ne moremo primerjati z najboljšimi nogometnimi šolami v Evropi, vsekakor pa lahko delamo na igrišču isto ali še boljše kot oni. V klubu si želim ljudi, ki
bodo pokazali fanatizem do tega, kar tukaj delamo. Trenerji morajo živeti za uspešen razvoj otrok; zavedam se, da to od trenerja ni lahko zahtevati, ampak vesel sem, da so trenutno v našem klubu pravi ljudje. Zavedamo se, da imamo še ogromno rezerve, ampak na nekatere stvari preprosto ne moremo sami vplivati. Rabimo tudi podporo in razumevanje okolja, v katerem delamo. Od težav, ki jih imamo, ne bežimo, ampak bomo s podporo našega direktorja Nastje Čeha naredili vse, da se Drava vrne na nivo, na katerem je nekoč že bila. Nastja je in mora biti v našem klubu ključna oseba: kot trener daje otrokom neko drugo dimenzijo nogometa, ki je drugi trenerji ne poznajo in ne morejo ponuditi. Roko na srce je on tisti glavni, ki lahko v širši okolici vzbudi zanimanje za vlaganje v naš klub. Dejstvo je, da so finančna sredstva zelo pomembna in brez njih preprosto ne moremo preživeti.«
Kakšni so glavni cilji NŠ Drava Ptuj v letu 2017?
M. Roškar: »Glavni cilj je stabilizacija celotnega kluba. Želim, da okolje ponovno začuti, da se v klubu trudimo stvari postaviti na boljše. Drava ima vse pogoje, da je prvoligaški klub na vseh nivojih tekmovanja in tako bi se morali tudi obnašati. Je klub z bogato zgodovino in velikimi uspešnimi zgodbami. Ptuj mora biti mesto, ob katerem se med prvimi pojavi beseda nogomet. Okoliški klubi morajo v nas ponovno videti, da smo vodilni klub, vsaj kar se tiče dela z mladimi. Želim si, da vsaj trije mladinci uspešno nastopijo za našo člansko ekipo. Hočemo postati klub, ki bo živel na račun vzgoje domačih igralcev.«
David Breznik
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 27. decembra 2016
Pogovor s Tadejem Šinkom • Kaj nam prinaša novo leto
V letu 2017 bodo unikatne priložnosti na
Tadej Šink se z astrologijo ukvarja že polnih 17 let. Tudi za naš časopis je napisal številne napovedi, ki so se izkazale za točne. Tokrat je preveril, kako ne v letu, ki prihaja.
Leto 2016 je bilo za Šinka izjemno pomembno, saj se mu je med drugim uresničila dolgoletna želja o ustanovitvi društva. Združil je moči s še nekaj astrologi in ustanovili so Astrološko društvo Modra Luna.
O tem, kakšno je bilo sicer na globalni ravni leto 2016, Šink pravi: „V letu 2016 je bilo mnogo žarišč in tudi ugodnih trenutkov. V ospredju je bila fizična moč, bilo je tudi nekaj nemirnosti v naravi (poplav). V naslednjem letu še bo narava nemirna, a je pomembno, da ozavestimo, da je Zemlja naš dom in da bomo morali temeljito razmisliti, kaj bomo pustili zanamcem. Sam pa že drugo leto pripravljam tudi rokovnik De Le Roi 2017, v katerem so astrološke napovedi, duhovne misli pa je prispeval Sandi Do-linar - duhovni učitelj."
Leto 2017 bo, kot pravi, v znamenju Sonca, in ker so vse napredne civilizacije častile Sončevo božanstvo, se obeta
veliko pozitivizma. Kaj točno nam prinaša prihajajoče leto, Šink odgovarja: „V astrologiji Sonce predstavlja očeta, avtoriteto in srednja leta med 30. in 42. letom. Po 42. letu pa se začne kriza srednjih let, ko spoznano, da moramo za svojo srečo narediti kaj sami. Sonce predstavlja tudi egocentrič-nost in usmerjane pozornosti nase, zato se nam obeta leto unikatnih priložnosti in uspeli bodo predvsem tisti ljudje, ki bodo znali izkoristiti lastne priložnosti. Vedno moramo za začetek leta narediti karto neba, ki pa nam pripoveduje zgodbo o retrogradnem Merkurju (ki se giblje nazaj po nebesnem nebu). In to pomeni, da bo treba že na začetku leta sprejeti preteklost in reči bobu bob."
Ko bomo opravili s preteklostjo, pa treba sprejeti lastno izvirnost in slediti sebi. To se zdi astrologu Sinku toliko pomembneje, saj pravi, da ljudje
zelo radi živimo z bremenom preteklosti in pozabljamo na tisti magični trenutek sedanjosti - tukaj in zdaj.
Komu je leto 2017 najbolj in komu najmanj namenjeno? Kaj ga bo zaznamovalo?
Tisto, kar Šink zmeraj izpostavlja, naj bi bil tudi poudarek Sončevega leta: močna povezava misli, kaj verjamemo oz. nosimo v sebi in kaj cenimo. To naj bi bila dobra popotnica za srečo. Simbol leta bo cvetoče drevo, kaznovana bo lenobnost, vsi, ki bodo delali na sebi, pa bodo dobili nagrado. „Duhovno razviti modreci vedo, da nam nebo in planeti vedno dajo tisto, kar je v načrtu. Leto bo tudi v smislu duhovne preobrazbe, ki pa je predvsem zavedanje, da nismo samo telesna, am-
Kopenhagen • Model evropskega parlamenta
Ljutomerčani v slovenski delegaciji
Od 29. oktobra do 5. novembra 2016 je na Danskem potekala že 45. mednarodna konferenca Modela evropskega parlamenta.
V petčlanski slovenski delegaciji, ki se je udeležila zasedanja v Kopenhagnu, so bili tudi trije dijaki GFML Luka Hauko, Nuša Hozjan in Klara Dragovič,spremljala pa jih je mentorica profesorica na GFML Mojca Rižnar Nedelj-ko. Sodelovali so srednješolci iz 30 držav. Hauko je sodeloval v odboru za državljanske pravice, kjer so razpravljali o tem, kako se soočati z mejno kontrolo ob migracijah, Hozjanova je bila v odboru za varnost in obrambo, kjer so debatirali, kako naj se članice EU soočajo z grožnjami ISISA, Dragovičeva pa je bila v odboru za konstitucional-ne zadeve, kjer so govorili o vprašanju, kako zmanjšati razkorak med politično elito in preostalim delom družbe. Otvoritvena slovesnost je
potekala na Univerzi Kopenhagen, zaključna generalna skupščina pa v veličastnih prostorih danske borze, kjer so mladi parlamentarci sprejemali zaključke, ki jih bodo posredovali »pravim« parlamentarcem v Strasbourgu. Poleg napornega in zahtevnega dela v odborih so udeleženci Modela evropskega parlamenta (MEP) raziskovali Kopenhagen, slovensko delegacijo pa je v svoji rezidenci sprejel slovenski veleposlanik Tone Kajzer. »Srečanje, na katerem so se spletla nova poznanstva in stiki in kjer sta veleposlanik in soproga med drugim predstavila delo slovenske diplomacije in napore za poglobitev sodelovanja z državami nordijsko-skandinavske regije na vseh področjih, smo zaključili s pozitivnimi sporočili in
v pričakovanju okrepljene vloge mlade generacije Evropejcev pri naslavljanju trenutnih izzivov in pri iskanju rešitev za nadaljnjo rast in razvoj blaginje našega skupnega evropskega projekta,« so po srečanju sporočili iz slovenskega veleposlaništva.
»MEP, ki je potekal v Kopenhagnu, je spet nov biser v našem raziskovanju sveta in ljudi. Srečali smo stare in spoznali nove prijatelje, v MEP družini smo in ostajamo povezani, po 19 letih sodelovanja v projektu tudi Brexit ne bo preprečil, da bi MEP vnaprej potekal brez Angležev. Prijateljske vezi, ki smo jih spletli v številnih letih, so močnejše od politike,« je po vrnitvi v Slovenijo dejala profesorica Rižnar Nedeljkova.
MŠ
Foto: Arhiv GFML
Mladi ljutomerski gimnazijci so sodelovali na Modelu evropskega parlamenta na Danskem.
Foto: Črtomir Goznik
pak tudi duhovna bitja. Okoli sebe imamo svet nevidnih energij, ki jih lahko občutimo. Pravilno bo, da mnogi naredijo korak naprej in to bo tisto, kar bo dobra in ugodna popotnica za srečo in seveda sledi tudi nagrada. Leto 2017 bo zelo zaznamovalo dejstvo, da smo drug drugemu darilo in da smo nujno potrebni za
osebno rast. Seveda si bomo morali priznati, da z darili nismo vedno zadovoljni, lahko nam ni všeč papir, velikost ali pa nekaj čisto tretjega - toda vsi se veselimo. Uspehi čakajo tiste ljudi, ki si bodo zaupali v popolnosti. Daleč v ospredju bo tudi intuicija in modro je, da naredite tisto, kar čutite. Potreba po pohvali bo močna
in iskana - dobro pa jo je prejeti tedaj, ko neko delo opraviš dobro. Marec in april bosta v znamenju retrogradne Venere (ki se bo gledano z Zemlje premikala navidezno nazaj po nebesnem nebu) kar pomeni, da bodo na preizkušnji odnosi, predvsem tisti, ki niso na zdravi osnovi in potrebujejo še malo piljenja," poudarja
Dornava • Božiček na obisku
Miškovi piškoti in božickova darila
Sredi decembra smo v večnamenski dvorani v Dornavi preživeli popoldan, poln otroškega veselja.
Starši otrok vrtca in šole (Janja Čuš Kodrič, Katja Zorli Leben, Biljana Premzl, Doris Leva-nič Cigula, Klavdija Majcen, Stane Brumen, Danijel Železnjak, Franci Kovačec, Janez Jakopin) so skupaj z vzgojiteljico Natašo Janžekovič pripravili igrico z naslovom Miškovi piškoti. Pričarali so praznično pravljično
vzdušje. Otroke je v sklopu igre obiskal tudi Božiček, ki je s pomočjo svojih prijateljev razdelil darila. Zanje vsako leto poskrbi Občina Dornava. Za praznično sceno sta poskrbeli vzgojiteljici Olga Ivančič in Verica Rus, za prepričljiv izgled živali v igrici pa vizažistka in mama Nina Ve-senjak.
S poučno pravljico smo otroke in njihove starše spomnili, kako pomembno je, da si med seboj pomagamo. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste na kakršenkoli način prispevali k temu, da smo skupaj preživeli topel in prazničen popoldan.
Nataša Janžekovič
Foto: NJ
torek • 27. decembra 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
dlani
nam bodo zvezde naklonje-
Šink. Ob tem izpostavlja ljubezen kot tisto, ki vedno prinese nekaj uporabnega.
Posebej unikatno naj bi bilo poletje 2017. Veliko naj bi ponudilo priložnosti za razvijanje lastne ustvarjalnosti. Jeseni pa bo izpostavljen pomen pomoči drugim.
„Nagradite svoje življenje s tistimi znanji in vrednotami, ki si jih želite. Istočasno pa je ključno, da sprejmete sebe in zaživite svobodno v svojih mislih. Celo leto bodo v ospredju plemenitost, dostojanstvo in pomoč ljudem v stiski. Začnite pa leto z nasmehom in tako bo tudi zaključek pozitiven. Ne smemo biti več odvisni od informacij, ki jih zasledimo v medijih, ampak se odločimo, kaj je dobro za nas in kaj lahko spremenimo zase. Dela pri sebi pa ne zmanjka, dokler se koledarsko leto ne konča. Krog usode se na srečo vrti in enkrat si spodaj in pride čas, ko si zgoraj - to je naravni zakon. Osebno si prizadevam, da tisto, kar učim druge, živim tudi sam, seveda ne gre vedno, toda kjer je volja, je pot," zaključuje Šink, ki poudarja, da bo tako kot vsako tudi leto 2017 odvisno od vsakega posameznika. Pa vendar namig: v ospredju bo številka deset, ki predstavlja kolo sreče.
Dženana Kmetec
Horoskop 2017
Oven
Uspehi se bodo nadaljevali drug za drugim, predvsem na področju dela in ljubezni. Čas prinaša samostojnost in odkriti morate, kaj je tisto, kar vas veseli in osreči. Naklonjenost planetov prinaša paleto novih znanj in odkrivanje vam neznanih obzorij.
Bik
Ključ do uspeha bo, da si boste določili osebne meje in pravila igre. Odpravili se boste predvsem po daljši poti in boste za to nagrajeni. V ljubezni bodo mnogi našli srečo. Ločiti bodo morali, katere informacije vam bodo v oporo in katere breme.
Dvojčka
Odkritosrčnost vam bo prišla prav v odnosih. Okrepili boste predvsem zaupanje in določiti tiste iztočnice, ki vam bodo v pomoč in oporo. Odkriti morate svoje prave vrednote in jih nadgraditi. V ljubezni boste morali ugotoviti, kaj vas osrečuje.
Rak
Sreča se skriva v globini srca. Stopiti bo treba korak naprej in se ločiti od preteklosti. Odkrito se boste morali pogovoriti in najti tiste projekte, ki vam bodo v pomoč. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo čas za romantiko. Izpolnila se vam bo srčna želja.
Lev
Simbol leta bo ognjeno srce. Vnaprej si boste morali določiti meje in pravila igre. Ključno vlogo bo igrala pomembnost in tako ali drugače boste znali opozoriti nase. Na delovnem mestu bo prelomnica. Imeli pa boste pomembne kontakte s tujino. Duhovna preobrazba.
Devica
Naredili boste osebno analizo in se na odločen način postavili zase. Prelomnica vas bo čakala v pogledu denarja in raziskovanja. Odločitve, ki bodo sprejete v prvi polovici leta, bodo imele navdih in ugodne priložnosti.
Tehtnica
Stopili boste v ospredje in v letu, ki je pred vami, napredovali na osebni in duhovni ravni. Zvezde vam bodo naklonjene v pogledu službe. Seveda pa se boste morali potruditi in slediti svojemu srcu. Srečno roko boste imeli v ljubezni, prednost pa bo, da se boste znali prilagoditi.
Škorpijon
Notranja moč in volja vam bosta v pomoč in oporo. Notranje se morate osvoboditi in najti alternativo. Ljubezen vam bo predstavljala sol in aroma življenja. Notranji nemir, ki vas bo spremljal, boste premagali skozi delo. Pozitivne misli bodo prinesle ravnovesje in skladnost.
Sela • Praznični advent
Izdelali unikaten adventni venec
Adventi čas je čas pričakovanja in priprave na božič, ki je za mnoge najlepši družinski praznik. Začne se s prvo adventno nedeljo, ko po številnih domovih in tudi drugje na adventnem vencu zagori prva svečka.
Pri sv. Družini na Selih v župniji sv. Vida so letos izdelali poseben, unikaten adventni venec. Zasluge zanj gredo Ro-ziki Murko, p. Jožetu Petku in njegovemu svaku Milanu Skrbniku. Najprej so izdelali velik podstavek za venec, delo je odlično opravil varilec Skrb-
nik, Murkova pa je nato venec umetelno oblekla v smrekove veje. Poskrbela je še za okrasitev; štiri velike krogle je izdelala iz orehov, zraven pa dodala še štiri pentlje v vijoličasti barvi, barvi spokojnosti pa tudi upanja. Venec so namestili pred križ pred cerkvijo. Uredili
so še električno napeljavo in na venec namestili štiri laterne. Z njihovim postopnim prižiganjem so tako poskrbeli, da je bil adventni čas s simboličnim odštevanjem štirih nedelj do božiča na Selih letos še posebej doživet.
Petra Krajnc
Strelec
Določiti si boste morali meje in pravila igre. Zadeve se bodo odvijale po pričakovani poti. Dejstvo je, da boste morali stopiti korak naprej in zaživeti svoje sanje. Za osebno svobodo se bo veljalo boriti. V ljubezni pa morate slediti glasu srca. Sreča se skriva na strani pogumnih.
Kozorog
Umiriti bo treba misli in slediti tistim razpotjem, ki se bodo pokazala. Leto v sebi skriva ustvarjalnost in mnogo dobrih iztočnic. Usmerite svoje misli in dogodki se bodo zavrteli v vašo korist. Odkrito se boste morali pogovoriti in si določene občutke tudi zapisati.
Vodnar
Poglobili se boste v dejavnosti, ki temeljijo na predanosti. Imeli boste možnost izbire. Po zvezdnih namigih bo to leto zaključkov. Odprite svoje srce in našla se bo neka nova pot. V ljubezni vas bo spremljala romantika in na delovnem mestu paleta novih priložnosti.
Ribi
Hrepeneli boste po čustveni varnosti. Zadeve se bodo obrnile v nepričakovano smer. Obstaja možnost, da najdete tisto, kar iščete. Duhovna pot bo šla skozi prizmo odnosov in sodelovanja. Štele bodo harmonične misli, ki bodo ključ do popolnosti. Hitite počasi, toda odločno.
Gornja Radgona • Na obisku obrambna ministrica
Zahvala Radgončanom
Andreja Katič si je v Gornji Radgoni ogledala tudi podjetje Rosenbauer in se seznanila z delom PGD Gornja Radgona.
Pod velikim adventnim vencem je na prvo adventno nedeljo nastala še skupna fotografija otrok, p. Jožeta Petka in Rozike Murko.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala Gornjo Radgono, kjer se je sestala z radgonskim županom Stanislavom Rojkom tamkajšnjim podžupanom Robertom Žin-kovičem ter direktorjem občinske uprave Vladimirjem Maukom. Kot je dejala Katiče-va, je bilo srečanje z radgonskim županom načrtovano že po begunsko-migrantski krizi, pa do njega zaradi številnih obveznosti ni prišlo prej. Želela se je namreč osebno zahvaliti tako županu Rojku kot prebivalcem Gornje Radgone. Povedala je, da so bili prebivalci Gornje Radgone v razreševanju begunsko-migrantske problematike neposredno zelo vpeti. Srečanje z županom in predstavniki občinske uprave je bilo namenjeno tudi pregledu rednega sodelovanja ministrstva in občine, ki sta ga sogovornika ocenila kot dobrega in pri tem izpostavila zlasti mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja SOBRA, obenem pa izrazila željo po njegovi nadaljnji krepitvi.
Ministrica in župan sta skupaj z generalnim direktorjem Uprave Republike Slovenije
za zaščito in reševanje (UR-SZR) Darkom Butom obiskala hitrorastoče radgonsko podjetje Rosenbauer, sicer del istoimenskega koncerna, in Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gornja Radgona. Kot je povedal ob obisku Katiče-ve direktor podjetja Rosenbauer Marjan Cvikl, je njihovo podjetje s sto zaposlenimi letos ustvarilo približno 14 milijonov evrov prometa, kar je več kot 5 milijonov več kot v letu 2015. Čeprav se podjetje, ki v okviru istoimenskega koncerna deluje na področju celotnega Zahodnega Balkana in Albanije, ukvarja s prodajo zaščitnih gasilskih sredstev, je težišče njihovega delovanja usmerjeno v proizvodnjo in razvoj nadgradenj vozil za gasilce, ki izpolnjujejo zahtevne mednarodne standarde. Pri tem so izrazili zadovoljstvo, da se tudi slovenski PGD-ji vse bolj zavedajo pomena in vrednosti tako imenovanih »crash« testov, saj imamo v Sloveniji med gasilci trenutno približno 80 Rosenbauerjevih vozil za tehnično reševanje.
Obrambna ministrica se je sestala tudi z radgonskimi gasilci. Predsednik PGD Gor-
nja Radgona Tomaž Munda, predsednik Gasilske zveze (GZ) Gornja Radgona Peter Cvetkovič in vodja enote gasilskih potapljačev GA PO RA Marko Šajnovič so predstavili svoje delo ter razkazali prostore in opremo društva. Ob tej priložnosti se je posebej predstavila enota gasilskih potapljačev Gornje Radgone GA PO RA, ki je letos zaznamovala 40-letnico delovanja. GA PO RA deluje pod okriljem GZ Gornja Radgona in je ena od 15 enot Podvodne reševalne službe Slovenije. Letos so izvedli pet večjih akcij iskanj ponesrečenih, prvič pa so sodelovali tudi pri mednarodni intervenciji iskanja ponesrečenega v reki Drini (Bosna in Hercegovina). Ministrica Andreja Katič je ob tem pohvalila izjemno pripravljenost ljudi za delovanje v sistemu zaščite in reševanja, posebej pa tudi delež mladih v PGD in sodelovanje gasilcev različnih generacij. Izrazila je zadovoljstvo, da so v PGD Gornja Radgona dobro opremljeni, obenem pa izpostavila pomen človeškega dejavnika, usposabljanj in sodelovanja.
MŠ
Obrambna ministrica Andreja Katič se je v Gornji Radgoni pogovarjala tudi s predstavniki gasilskega društva in zveze.
Foto: PK
Foto: MS
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 27. decembra 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Končuje se staro leto, začenja se novo,
1 • • V	V	. • •	*1 v
ki prinaša nove možnosti in priložnosti
Za nami je še eno leto. Prineslo je kar veliko presenečenj, sama pa menim, da smo jo letos pridelovalci vrtnin kar dobro odnesli.
Navada je, da se v času prehoda v novo leto naredi nekakšen obračun preteklega leta v zasebnem življenju, v poslovnem pa je skoraj obvezen. Pa naredimo nekakšen pregled letošnjega pridelovalnega leta tudi na vrtu.
Zima 2015-2016 je bila neverjetno blaga in mila, zato tudi pozimi mnogim zelenjave z domačega vrta ni manjkalo. Kar je na eni strani zelo dobro, je lahko na drugi strani slabo. Zemlja si ni utegnila dovolj spočiti. Poleg tega je bila zima tudi dokaj suha in ves čas me je bilo strah, da bomo v leto 2016 startali s suho zemljo, potrebno vode. Na srečo to ni bilo potrebno, saj je potem v februarju le padlo nekaj dežja. Pomlad pa se je začela izredno hitro, toplo sonce vas je prav prehitro izvabilo na plano. Kljub temu da sem opozarjala, je bilo žal do sredine aprila na vrtovih posajenih tudi večina plodovk.
Sama res upam, da je bil aprilski mraz letošnje leto dovolj, da si boste kljub vsem vremenskim spremembam le zapomnili, da plodovke v aprilu na prostem še ne smejo biti. Na prosto jih sadimo šele v sredini maja, papriko in jaj-čevec pa celo po 20. maju. V rastlinjaku so lahko že v začetku aprila, a imejte vedno pripravljeno možnost prekrivanja in dopolnilnega ogrevanja. Takšni vdori hladnega zraka namreč sploh niso izjema. Kljub opaznim vremenskim spremembam in zgodnejšim začetkom pomladi jih lahko vedno pričakujemo.
Vsako leto okoli novega leta naredimo nekakšen osebni obračun dogajanja v preteklem letu. Pa poglejmo še enkrat, kaj se je dogajalo na našem vrtu v minulem letu. Zima se je dolgo časa zadrževala v naših krajih in pesimistom onemogočala začetek dela. Za optimiste pa je pomenilo, da je zemlja po nekaj letih le imela dovolj časa, da se
spočije. Seveda pa je bilo treba z deli na vrtu in na njivah potem pohiteti. V takem primeru je pomemben vsak dan. Včasih se je treba odreči čemu manj pomembnemu, da uspemo potem pravočasno posaditi čebulček, posejati čebulo in posaditi spomladanski česen. To so opravki, ki na vrtu ne smejo predolgo čakati. Prav tako je bilo treba dobro pre-rahljati, okopati vse prezimne posevke. Dolgotrajna snežna odeja je namreč zemljo zelo zbila. Posledice so bile ru-menenje konic listov česna, počasna rast prezimne solate in motovilca. Ta opravila so stalnica, prvi opravki na spomladanskem vrtu in za vse, ki imate česen posajen na njivah, tudi na njivi.
Maj in junij sta ostala hladna, prav nič pomladanska. Vsi, ki so preveč hiteli s sajenjem plodovk, so to občutili. Zato še enkrat poudarjam, plodovke na prosto presajamo šele po prvem maju, sama menim, da je najbolje, da jih sadimo celo po ledenih možeh. V rastlinjaku smo lahko 20 dni zgodnejši, vendar samo, če je veliko sončnih dni. Tla okoli posajenih sadik zastremo. Najbolj uporabna spomladi je slama, pa tudi seno, saj podnevi sprejema sončne žarke in njihovo toploto še del noči podarja tudi majhnim sadikam. Novejša zastirka, ki se je pri plodovkah izkazala odlično, je tudi ovčja volna (dlaka). Je odličen izolator, ki poleti zemljo hladi, spomladi pa greje. Njena najpomembnejša prednost pa je, da sprejema ogromno vode, ki jo potem zemlji in koreninam rastlin oddaja počasi. Je pa tudi gnojilo, po končani sezoni jo lahko v tla zadelate ali pa daste na kompost. Kdor nima možnosti, da bi prišel do domače volne, lahko v trgovinah kupi agrofilc, narejen v Sloveniji iz slovenske volne in ga uporabi, njegova prednost je, da je uporaben dve leti. Prav tako pa ga po
Foto: Miša Pušenjak
Tako obarvani paradižnik kaže, da ga je pošteno zeblo, korenine niso sprejemale pravilno hranil.
končani uporabi kompostiramo in tako na koncu svoje poti rastline še pognoji.
Rastlinam v hladni pomladi lahko pomagamo tudi z zalivanjem in škropljenjem s čajem, ki ga skuhamo in nadzemnih delov: listov in cvetov baldrijana. Baldrijana je v nekoliko senčnejših in vlažnejših krajih na Štajerskem zelo veliko. Prav letos, ko je res lahko pomagal, sem ga opazila in videla marsikje. Samo z odprtimi očmi se moramo voziti ali sprehajati naokoli. V trgovinah pa lahko tisti, ki jim čas ne omogoča nabiranja zelišč v naravi, kupijo pripravke, eks-trakte morskih alg, s katerimi zalijemo sadike pred presajanjem, da pospešimo razvoj koreninskega sistema, kasneje pa rastline z njimi tedensko škropimo, da jim pomagamo prebroditi stres zaradi nizkih temperatur. Podobno pomoč nudijo rastlinam tudi pripravki, ki vsebujejo izvlečke iz aminokislin, nekateri vsebujejo tudi dodan fosfor in kalij, da rastlinam pomagamo v hladnejših in tudi drugih stresnih situacijah. Vsako leto se take situacije pojavljajo, zato je dobro, da imamo te pripravke pri roki. Baldrijan lahko naberemo v času cvetenja, ga posušimo in ga uporabimo spomladi, ko na prostem rastlin seveda še ni.
Če bi ga kdo želel pridelovati na vrtu, mora zanj izbrati vlažno, senčno rastišče, vendar ne globoke sence. Najlepše uspeva na gozdnih robovih, take razmere mu moramo dati tudi doma. Najpogosteje ga sadimo ob vodi: ribniku, mlaki ali potokih.
Poletje pa je bilo odlično za pridelavo vrtnin. Skoraj ni bilo treba namakati, vsaj manj občutljivih vrtnin ne. Ravno ko je postalo suho, je padel dež. Pa ne preko neviht, ki so poleti nevarne, ampak po večini kot pravi dež z znižanjem temperatur. Tako smo si mi, zemlja in rastline opomogli od vročine. Sledilo pa je izredno dolgo obdobje zelo visokih temperatur, močnega sončnega obsevanja in suše.
Kljub temu pa je bilo sredi poletja nekaj suhih obdobij, ko je bilo presajanje sadik zelo oteženo. Ker sadike ne smejo čakati predolgo, ne smemo jih zastarati, v takih vremenskih razmerah presajamo tako. Zvečer pred presajanjem, obilno zalijte celo gredico. Sadike pa zalijete s pripravkom, ki vsebuje izvlečke morskih alg. Naslednji dan zvečer, ko se vsaj deloma ohladi, pre-
sadite sadike tako, da vsako jamico posebej zalijete. Vanjo posadite sadiko, po končanem delu pa ponovno zalijete celo gredo, ne samo vrstic. Če zalijete samo vrstico ali celo samo sadiko po presajanju, bo suha zemlja v okolici »ukradla« vlago sadiki. Če se izsušijo zunanje koreninice koreninske grude, bo rastlina porabila veliko energije, moči in časa, da se bo vrasla. Zato bo pridelek nižji, poznejši, predvsem pa bo rastlina tudi bolj občutljiva na vse tegobe življenja na prostem, od bolezni, vlage, suše, vročine, vse ji bo naporneje prenašati.
Po končanem presajanju in zalivanju toplo priporočam, da vsaj poleti v vročem in suhem vremenu površino okoli rastlin zastrete, poleti je najprimernejša zastirka kar sveže pokošena trava z zelenic, seveda pa lahko pokosimo tudi koprive ali druge zelene rastline, detelje ... Zastirka preprečuje močno izhlapevanje vode, predvsem pa senči in s tem hladi zemljo. Prevroča zemlja je slab življenjski prostor za dober razvoj koreninskega sistema vseh rastlin, celo plo-dovk, ki sicer ljubijo toplejše dele leta. Zastirka ima več funkcij poleti. Najpomembnejša je seveda ta, da preprečuje izhlapevanje. Enakomerno porazdeli vlažnost po vsej površini, saj zalivanje v vrste v takih razmerah ni uspešno. Medvrstni, suh prostor namreč preprosto »ukrade« vodo iz vrst, kjer je večina korenin naših gojenih rastlin. Tako je naše zalivanje uspešnejše, varčujemo pa tudi z vodo, saj je porabimo veliko manj.
Zastirka tudi neposredno senči, s tem pa tudi hladi zemljo. Zato ostajajo korenine na hladnem in uspešneje opravljajo svojo funkcijo. Pa ne samo korenine, tudi številni, za uspešno rast in razvoj rastlin nujno potrebno mikroorganizmi so na hladnem in opravljajo svojo funkcijo veliko bolje. V tem hitrem svetu, ko verjamemo samo temu, kar vidimo, premalo opozarjamo in pazimo na te organizme v zemlji. Pa vendar je brez njih zemlja nerodovitna in kljub gnojenju s pridelki nismo zadovoljni.
Zastirka preprečuje tudi za-skorjenje zemlje, s tem ostaja zemlja zračnejša in primernejše okolje za korenine naših rastlin in seveda tudi za koristne mikroorganizme, ki za uspešno delo potrebujejo zrak oziroma kisik v zraku. Tisti, škodljivi, o katerih veli-
Zastiranje tal z agrofilcem
Foto: Miša Pušenjak
ko več razmišljamo, pa to ni prav, pa zelo dobro živijo tudi v brezzračnem prostoru. Zato neprezračena zemlja pomeni več škodljivih glivic, bakterij, gnitje korenin in več težav za naše rastline.
V takih razmerah priporočam tudi, da raje presajate sadike, kakor sejete direktno na stalno mesto. Po presajanju sadike seveda zalijemo in zasenčimo in jih lažje ohranimo žive in uspešne. Setev je veliko bolj tvegana. Če pa le vztrajate pri setvi oziroma nekaterih vrtnin sploh ne moremo presajati, potem je setve nujno zasenčiti.
Jesen je bila dolga in primerno topla, zahtevala pa je namakanje še dolgo celo v november. Upam, da vam je uspelo še pravočasno posaditi tudi česen. Tisti, ki ste ga sadili pozno, bodite spomladi še pozornejši na to, da tla pravočasno, če bo možno že v februarju, prerahljate.
Na hitro smo pregledali, kaj se je dogajalo v letu, ki je za nami. Želim vam lepo in čim mirnejše praznovanje prihoda novega leta, po možnosti brez pokanja petard. Z novim letom pa začnemo vse znova in zagotovo bolje kakor v preteklosti.
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Potek laktacijske krivulje je odličen kazalnik ekonomike prireje mleka
V zadnjih letih opažamo velik dvig dnevne mlečnosti krav lisaste pasme. Osnova tega napredka je zraven vedno boljše oskrbe živali tudi genetski napredek v domači populaciji lisaste pasme. Rejski cilj je usmerjen v prirejo obsežnih živali z veliko sposobnostjo konzumiranja osnovne krme, živali z odličnimi lastnostmi eksterierja in lastnostmi fit-nesa (dolgoživost, zdravje vimena, plodnost ...).
Rejci želijo živali z veliko mlečnostjo že v prvi laktaciji, kar lahko vodi do prevelike mlečnosti na začetku prve laktacije. Takšne ekstremne količine mleka v prvi laktaciji (več kot 30 oziroma 40 kg mleka) vodijo do slabše persistence. Takšne živali imajo nezaželen potek laktacijske krivulje zaradi samih obremenitev živali (presnovne bolezni, kot so ketoza, slaba kondicija živali), kar pomeni slabšo gospodarnost na kmetiji.
Potek laktacijske krivulje je odvisen od intenzivnosti reje (nivo oskrbe živali na kmetiji), od plemenske vrednosti očeta in interakcije teh lastnosti. Potomke bikov z visoko plemensko vrednostjo za količino mleka dosegajo v intenzivni proizvodnji boljšo mlečnost v laktaciji. Na drugi strani krave z veliko sposobnostjo prireje mleka v slabših pogojih velikokrat dosežejo odlično maksimalno mlečnost, vendar po 42. dnevu laktacije (ali pozneje) sledi močen padec mlečnosti, kar vodi do presnovnih bolezni in problemov s plodnostjo. Po drugi strani je laktacijska krivulja pri potomkah očetov z visoko plemensko vrednostjo za količino mleka lahko zaradi slabših pogojev v hlevu (nepravilna vzreja, priprava na laktaci-jo ...) relativno položna in zaradi slabše mlečnosti na začetku laktacije kaže dober potek laktacijske krivulje. Seveda takšne živali ne dosegajo visokih mlečnosti v standardni laktaciji. Genetski potencial živali mora ustrezati sistemu reje in intenzivnosti oskrbe živali. Zato se pojavlja vprašanje, ali je uporaba vrhunske genetike za količino mleka ali dokup vrhunskih plemenskih telic smiseln za reje z ekstenzivno proizvodnjo.
Grafikon poteka laktacijske krivulje	
Preračun na standardno laktacijo (305 dni)	
Potencialna mlečnost (kg)	8405
Ocenjena mlečnost (kg)	7858
Razlika med potencialno in ocenjeno mlečnostjo (kg)	547
Vrh laktacijske krivulje dosežen (dni)	46
Največja mlečnost ob vrhu laktacije (kg)	29
Ocenjena mlečnost v celi laktaciji	
Ocenjena mlečnost (kg)	8527
Iz navedenega lahko sklepamo, da na želen potek laktacijske krivulje in s tem boljšo ekonomiko prireje mleka vpliva več dejavnikov. Vrhunski potencial plemenskih živali ostane neizkoriščen, če ne izboljšamo tudi okoliških dejavnikov (vzreja, priprava na laktacijo, plodnost, presnovne bolezni ...).
Za izboljšanje ekonomike prireje mleka je potrebno sprotno spremljanje proizvodnih parametrov. Vsako odstopanje od pričakovane vrednosti je znak za takojšno reakcijo. Če prvih 100 dni po telitvi živali ne oskrbujemo zadostno, ne moremo pričakovati dobrih rezultatov mlečnosti. Zato je treba na posameznih kmetijah prilagoditi rejske ukrepe (razvoj lastnega rejskega cilja za vašo kmetijo) in s tem načrtovati nadaljnje aktivnosti v prireji mleka.
Strokovni vodja za lisasto pasmo Jože Smolinger, mag. kmet.
torek • 27. decembra 2016
Na sceni
Štajerski TCDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
Filmoljub
Cineplexx in Kolosej Maribor
Izštekanih 10
Preden se povsem posvetimo odštevanju, seštevanju, preštevanj u in kar je še miselnih operacij, v katere se ujamemo v zadnjih dneh koledarskega leta, se za hip ali dva posvetimo muziki. Dobri muziki. Na dan, ko so mnoge (a žal ne vse) mlade oči po vsej Sloveniji še bolj sijale zaradi darov prvega od decembrskih dobrih mož, se je v Katedrali Kina Šiška iskrilo od dobre volje. Na povabilo Jureta Longyke je vsakoletni mega projekt Vala 202, poimenovan Izštekanih 10, letos v središče postavil ustvarjalno polje Ce-linka.Kapetan skoraj 50-član-ske zasedbe glasbenikov, Janez Dovč, je napad na - kot se je izkazalo kasneje - povsem razprodano dvorano zasnoval na pretežno hitovskem repertoarju, čvrstem instrumentalnem jedru in preverjenih vokalnih solistih. Skozi večer, ki je močno odmeval tudi na družabnih omrežjih, so se zgodila nepozabna sodelovanja, po njem pa je ostal občutek, da je tovrstnih snidenj mnogo, mnogo premalo. Da si jih močno žele ne le glasbeniki, pač pa predvsem obiskovalci. Na odru se je zvrstilo več kot štirideset odličnih glasbenikov. Peli in
igrali so Rudi Bučar, Hamo, Bilbi, Eva Hren, Vesna Zor-nik, Aleš Hadalin, Brina Vogelnik, Ana Bezjak, Nika Perunovic, Uršula Ramoveš, Metod Banko, Samo Budna, Katice, Petra Trobec, Saša Vipotnik, Marko Boh, Bort Ross, Jan Tomšič, Bojan Jur-jevčič Jurki, Uroš Buh, Jure Novak, Nejc Sajovic, Gregor Volk, Gregor Budal, že omenjeni multiinstrumentalist in skladatelj Janez Dovč, mu-tipraktik Boštjan Gombač, basist Jani Hace, bobnar Sergej Randelovic, kitarist Robi Pikl, klaviaturist Davor Kla-rič, tubist Goran Krmac, vsestranski Klemen Kotar, go-dalci Bojan Cvetrežnik, Barja Drnovšek in Vasilij Centrih,
legendarni tolkalec Nino Mu-reškič, preporodni ljudski godec Marino Kranjac, kitarist Teo Collori, trobentač Tomaž Gajštin pozavnist Matija Mlakar. Organizatorji v prihodnjih mesecih obljubljajo tudi video zapis Izštekanih 10 v postavi, podobi in zvoku ekipe Sound of Slovenia.
OMAR NABER -Poseben dan
Omar Naber se po daljšem premoru tik pred prazniki vrača na radijske postaje, tokrat s priredbo lastne skladbe Poseben dan, ki je sicer na njegovi drugi studijski plošči Kareem, izdani leta 2007. Besedilo, ki ga je Omarju pomagal na-
PARADA
£*e&ur 2017i
pisati Rok Terkaj, govori o posebnih dneh, melodija pa nas takoj popelje tja, kjer je v zraku nekaj čarobnega, mesto je polno luči in okrašenih drevesc, pod katerimi se skrivajo mnoga presenečenja. Kako Omar doživlja ta pravljični letni čas, nam je pokazal tudi s posebnim videospotom. Posebej za to izvedbo skladbe sta ga posnela skupaj z nadarjeno Petro Hlebš, svoj pečat pa je zagotovo pustila tudi praznično okrašena Ljubljana.
VASKO ATANANA-SOVSKI: Srce ma svoja pota
Novemu letu naproti nam Vasko Atanasovski predstavlja novi singl z naslovom Srce ma svoja pota. Pesem o minljivosti, ljubezni, vzponih in padcih, prav vse to kar nas še posebej dotika v teh prazničnih dnevih, in naposled o upanju in veri v življenje, kar nas vzdiguje s pokončno držo v novo leto. Besedilo in glasbo je Atanasovski napisal sam, skladbo pa posnel s svojimi glasbenimi sodelavci: Dejan Lapanja - kitara, Marjan Stanic - bobni, Matija Krivec - kontrabas in Andraž Mazi - kitara. Vasko Atanasovski je skladatelj, saksofonist in flavtist, ki v svoji energični, s čustvi nabiti glasbi združuje
vzhod in zahod.
Janko Bezjak
Priporočamo v branje... Steven Galloway:
Sarajevski čelist
Že res, da naj bi bili praznični dnevi posvečeni miru - v nas in okrog nas. Mi pa vam priporočamo knjigo, ki govori o vojni?!
Sarajevski čelist kanadskega pisatelja Stevna Gallowaya je mogoče res vojni roman, vendar učinkuje na bralca izrazito protivojno. Kot pove naslov, se dogaja tako rekoč na našem pragu, v Sarajevu, v tamkajšnji nedavni vojni. Tako nesmiselni, da bi človek podvomil o njeni resničnosti, če ne bi osebno poznal množice ljudi, ki jih je ta vojna močno zaznamovala. In o takih navadnih ljudeh govori roman. Poleg osrednje (resnične) zgodbe glasbenika - čelista, ki je v znak protesta proti nesmiselnim pobojem 22 dni na kraju, kjer je našlo smrt 22 njegovih someščanov, ko so tam čakali, da kupijo kruh, igral Albinonijev Adagio v g-molu.
Poiščite na spletu Albinonija, v knjižnici pa Sarajevskega čelista -in uživajte med prazniki.
Ocena: 5
Le
s t v i
1 ca NA J y
1. STARBOY - WEEKND feat DAFT PUNK LOVE MY LIFE - ROBBIE WILLIAMS
WATER UNDER THE BRIDGE - ADELE
4.	HUMAN - RAG'N'BONE MAN
5.	ROCKABYE- CLEAN BANDIT
6.	DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAMIE N COMMONS
7.	NEIKED - SEXUAL
8.	LOVE ON THE WEEKEND - JOHN MAYE
9.	PLAY THAT SONG - TRAIN
10.	JUST HOLD ON - STEVE AOKI & LOUI TOMLINSON
11.	LOST ON YOU - LP
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak
Zaveznika
Foto: splet
Vsebina: Polkovnik Max Vatan je britanski specialec na vojni misiji v Casablanci v Maroku med drugo svetovno vojno. Tam se sreča z drugo vohunko, čedno in mikavno Marianne Beausejour, s katero nato igrata srečno poročen francoski par. Ko opravita svojo nalogo, bi se morala raziti, toda ker je med njima že preskočila iskrica, Max uredi, da se Marianne lahko priseli v Anglijo, kjer se nato poročita in si ustvarita družino. Vse to še v času vojne, zato se Maxu poruši svet, ko mu angleška tajna služba da vedeti, da je Marianne najbrž nemška agentka ... Film je režiral Robert Zemeckis, ki nam je dal ogromno danes že skoraj klasičnih filmov, kakršni so trije deli Vrnitve v prihodnost, Kdo je potunkal Zajca Rogerja, Forrest Gump, Brodolomec itd. Njegov opus dokazuje, da gre za človeka, ki je vrhunski poznavalec filmske govorice. Toda ob prelomu tisočletja se je podal v pionirski razvoj animiranih filmov s pomočjo zajemanja gibanja. Dosegel je le skromen uspeh, dokler ga eden od teh filmov ni finančno popolnoma uničil. Po skoraj desetletju odmora se je vrnil k igranim filmom, vendar z bistveno razliko. Ni več avtor svojih filmov, temveč je samo še režiser, ki ponuja svoje usluge drugim. Zato njegovi zadnji filmi niso avtorski, tudi Zaveznika. In ravno to je mogoče težava tega filma. Film Zaveznika ima namreč težave z identiteto. Vojna drama o vohunih, ki se zaljubita, vendar ne vesta točno, ali je vse skupaj še vedno igra ali resnična ljubezen, ima vse pravilne nastavke za napet in hkrati čustveno nabit film. Scenarij je dosleden, režija brezhibna, občasno celo hitchcockovsko briljantna, toda filmu vseeno manjka nekakšnega naboja, energije, elektrike. Kljub vsej obrtniški popolnosti, bogati produkciji in vrhunskemu talentu pred in za kamero smo dobili film, ki mu manjka samo delček do filmske poslastice, vendar je ta delček žal bistven.
Prva težava je to, da se film zapletu navkljub gre igro nekakšnega meta-filma. Zlasti prva polovica se bolj kot z zgodbo ukvarja z videzom, saj se pretirano klanja starinskim filmom iz 40. let, najbolj seveda slavni Casablanci. V prvi polovici smo torej bolj priča Hollywoodu starega kova kot pa zgodbi. Ko se slednja prevesi v drugo polovico, pa film začne sloneti na kemiji med glavnima igralcema, vendar žal te kemije ni nikjer. Brad Pitt in Marion Cotillard sta oba zelo lepa človeka in dokazano tudi dobra, če ne že izvrstna igralca, toda ljubezni, okoli katere se film vrti, ni zaznati nikjer. Niti naklonjenosti, niti simpatije. Med njima ni ničesar. Njun odnos je popolnoma plastičen in prazen. Ker film v gledalcu ne vzbudi čustvenega angažmaja, seveda katarza na koncu filma ne uspe. Konec je zato razvlečen, ker sloni na neobstoječi emocionalni osnovi. Škoda, saj žanrsko gledamo najbolj pogrešamo prav takšno panogo filmov.
Matej Frece
Allied
Igrajo: Brad Pitt, Marion Cotillard, Jared Harris, Lizzy
Caplan, Simon McBurney, Daniel Betts, Camille Cottin,
August Diehl, Matthew Goode
Režija: Robert Zemeckis
Scenarij: Steven Knight
Žanr: vojna drama
Dolžina: 124 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 ŠtajerskiTEBlUK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 27. decembra 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
goveja juha, ocvrt	porova kremna juha,	korenčkovajuha,	zelenjavna juha,	telečji paprikaš s	juha iz kosti, pražen	juha, puranji trakci v
piščanec, dušen riž,	rižota z mesom,	kranjska klobasa,	testenine s tuno,	širokimi rezanci,	krompir in hren, soč-	omaki, kruhov cmok,
solata, bela pita	endivija, rulada	solata iz črne	solata, sadna kupa	cimetov šarkelj brez	na svinjska riba, mo-	rdeča pesa v solati,
		redkvice s fižolo,		jajc	tovilec, snežni vložki	ocvrt sladoled s poliv-
		jabolčni zavitek			v vaniljevi kremi	ko iz gozdnih sadežev
Sočna svinjska riba
Sestavine: 400 g svinjske ribice, 2 žlici gorčice, 2 žlički sladke mlete paprike, nekaj žlic olja, ščepec soli, vegete, popra, sivke in rožmarina, 1 čebula, 2 korenčka, 3 stroki česna.
Svinjsko ribico premažemo z gorčico in rdečo papriko, jo povijemo v folijo za živila in pustimo v hladilniku počivati čez noč. Drugi dan v ponvi segrejemo olje in svinjsko ribico na hitro popeče-mo po vseh straneh, da dobi zlato barvo. Ko je popečena, jo prestavimo v ognjevarno posodo. Začinimo jo s soljo, poprom, sivko, vegeto in rožmarinom. En korenček narežemo na nekaj delov, drugega pa nastrgamo; z nastrganim ribo prekrijemo in nanjo dodamo 3 stroke česna. V posodo poleg mesa damo še kose korenčka in večje kose čebule (po želji lahko količino korenčka in čebule povečamo), pokrijemo z aluminijasto folijo (če nimamo pekača s pokrovom) in postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 stopinj Celzija. Pečemo 40 minut.
Cimetov šarkelj brez jajc
Sestavine: 50 dag moke, 3 dag kvasa, 1 žlička soli, 3 dl mleka, 12 dag sladkorja, 7 dag masla, za noževo konico kurkume, 1 žlička mletega cimeta, mleko za premaz.
Kvas zdrobimo v nekaj mlačnega mleka, primešamo pol žličke sladkorja in pustimo, da vzhaja. Moko presejemo, vanjo zamešamo vzhajan kvas, sol, mleko, 5 dag sladkorja, maslo in kurkumo (zaradi kurkume bo šarkelj - čeprav brez jajc - izrazito rumene barve). Ugnetemo testo. Pokrijemo ga in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajano testo razvaljamo, potresemo s preostalim sladkorjem in cimetom, zvijemo in damo v pomaščen model. Pustimo, da spet vzhaja. Premažemo z mlekom, nato pečemo 45 minut pri 180 stopinjah Celzija.
ZPS • Test devetih kremnih namazov z lešniki in kakavom
Vsi namazi so na testu prejeli oceno dobro, nekateri celo zelo dobro
Večina z oceno dobro, trije z oceno zelo dobro. Razlike med vzorci Nutelle iz Poljske, Italije in Nemčije pa malenkostne.
Na tokratni mednarodni test kremnih namazov z lešniki in kakavom so v Zvezi potrošnikov Slovenije uvrstili tudi devet namazov, ki so na voljo slovenskim potrošnikom. Prav vsi so se na testu dobro, nekateri celo zelo dobro odrezali. A kljub temu so v laboratoriju odkrili nekaj nepravilnosti. Pri enem vzorcu se je na primer že začela oksidacija, dva pa sta vsebovala potencialno škodljive snovi, in sicer aflatoksine. Za 400 do 450 g kozarec izdelkov na testu mora potrošnik odšteti med 1,45 in 3,99 evra. Prav najcenejši in najdražji izdelek sta pristala na dnu tabele.
Test kremnih namazov z lešniki in kakavom je bil tudi priložnost, da so na ZPS ponovno preverili razlike med tremi vzorci Nutelle - iz Poljske, Italije in Nemčije. Test v akreditiranem laboratoriju z akreditiranimi senzoričnimi preizkuševalci je pokazal, da razlike so, a le malenkostne. Pri sestavinah so bile razlike v količini posnetega mleka v prahu, manj mastnega kakava in vsebnosti sirotke v prahu.
Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili, presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je imel nekoliko bolj okus po kakavu. Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili presenetljivo podobnost vzor-
UPLešniki: 13 _ % |		
		i do 39 %
Maščob«	a: 2!	
1
Sladkor: 46 do 61 %
I

cev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je nekoliko odstopal pri okusu po kakavu. Tako na ZPS ugotavljajo, da razlike med kremnimi namazi znamke Nutella sicer obstajajo, prav zagotovo pa ne morejo trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. Izbira je torej odvisna od posameznika, nekaterim je ljubši okus po kakavu, spet drugi imajo raje okus po lešnikih, pravijo na ZPS.
V ljubljanskih trgovinah so kupili devet vzorcev kremnih namazov z lešniki in kakavom. Zaradi boljše primerljivosti med izdelki so izbrali tiste namaze, ki so vsebovali 13-odstotni delež lešnikov. V senzoričnem laboratoriju so preizkuševalci preverjali ma-zavost, teksturo, prijetnost okusa ter ugotavljali, kako izrazit je okus po lešnikih in čokoladi. V laboratorijskem delu pa so preverili vsebnost sestavin, trans maščob in škodljivih snovi (kadmija in aflatoksinov), s kemično analizo pa so preverili še vsebnost kakava.
Kadar so lešniki nepravilno skladiščeni ali sušeni, lahko namreč nastane plesen, ki tvori aflatoksine, kancero-gene in genotoksične snovi. Nastanek aflatoksinov v lešnikih, pa tudi v drugih oreških, je težko povsem preprečiti, zato je zanje meja vsebnosti zakonsko določena. Na testu so našli
f
ZPS nasvet
•	Upoštevajte velikost porcije. Če na rezino kruha nanesete dvojno por-cijo, se seveda podvoji količina vnesenega sladkorja in maščobe.
•	Ne uživajte kremnih namazov z lešniki in kakavom vsak dan, dan za dnem. S tem se boste izognili morebitnemu vnosu aflatoksinov.
•	Kupujte kremne namaze, ki imajo daljši rok uporabnosti in ne kupujte jih na zalogo. Tako bo manjša verjetnost, da se je oksidacija namaza začela že na prodajnih policah.
Kaj se pravzaprav skriva v kozarcu kremnega namaza z lešniki in kakavom?
aflatoksine v dveh kremnih namazih z lešniki in kakavom, vendar je bila v obeh vsebnost aflatoksinov pod zakonsko določeno mejo. V okviru testa pa so preverili tudi vsebnost kadmija, ki je prisoten v zemlji, na kateri raste kakavovec. Pravilnik o zakonsko določeni mejni vsebnosti kadmija v kakavu bo sicer začel veljati z letom 2019, vendar pa so v okviru testa preverili, ali morda kateri od vzorcev presega to mejno vsebnost kadmija - prav vsi testirani izdelki so bili pod to mejo. Prav tako noben izmed izdelkov ni vseboval zdravju škodljivih trans ma-ščobnih kislin.
Foto: ZPS
torek • 27. decembra 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da sta dedek Mraz in Božiček na ptujsko umetno smreko sicer obesila vrečke z darili, ampak - kako neprevidno - tega nista storila sama, pač pa s pomočjo mestnih podi-zvajalcev. In seveda so vrečke prazne ...
Govori se ...
... da bo ptujska občina dala za ureditev starega pokopališča 1,5 milijona evrov, noče pa dati 600.000 evrov, potrebnih za začetek gradnje urgentne-ga centra. Za mrtve se denar najde, za trenutno še žive pa ne. Tisti, ki želite na urgenco: bo treba čisto malo počakati in počakati storitve za poldrugi milijon, ki se sveti na koncu tunela.
... da ugotavljamo, da imajo v najstarejšem slovenskem mestu zanimivo situacijo: živo pokopališče, pa mrtvo mesto. Kako doseči obratno, ostaja večno vprašanje brez odgovora.
... da smo nedavno prejeli dopis, ki bi ga najrajši objavili

.7; rJŠšS
F t : Tajno društvo PGC
v rubriki »Saj ne boste verjeli ...« - a je v našem časopisu nimamo. Neka navdušena mamica je napisala priročnik »Od rojstva brez plenic« in nam pojasnila, da je to prvi in edini tovrstni priročnik v Sloveniji. Mi bi pripisali še: upamo, da zadnji. Bomo pa ga predlagali v obravnavo TV-kanalu National Geographic, tam imajo serijo oddaj »Znanost o neumnostih«. ... da nedavna poteza bratov
Hrvatov, ki so posvojili teran, kaže, kako se bodo v prihodnje razvijali odnosi te države z njenimi sosedi: pri Bosancih si bodo posvojili morje okrog Neuma, pri Črnogorcih nekaj okrog Prevlake, pri Slovencih Piranski zaliv, pri Srbih kaj malega ob Donavi. Madžari imajo za zdaj še mir pred njimi. In Avstrijci, ker na njih pač ne mejijo. Ampak vineršnicl in zaherica bi pa že lahko bila
... da Evropa glede hrvaškega prisvajanja ni storila nič, samo opazuje. Že videno: Evropa opazuje, požuga s prstom »Ti, ti, ti ...«, in kdor želi, jo mogoče celo upošteva. Največkrat pa ne.
... da inšpekcija zapira ptujsko vrteško kuhinjo, ker je potrebna obnove. Glede na silno ljubezen med mestnim županom in vrteško direktorico si bodo otroci prihodnje leto malice nosili od doma...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Prireditvenik
Torek, 27. december
16:00 Markovci, večnamenska dvorana, glasbeno plesna prireditev Za male in velike
18:00 Ptuj, Dom Franca Krambergerja, Cučkova ul. 1, 14. Ptujske grajske igre na fotografijah Borisa A. Voglarja
18:00 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, Škratov muzikal z jelenčkom Rudolfom, animacija za otroke, DJ Saturday Simon ob 19.00 do 22.00
18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Koncert božičnih pesmi Matjaž Robavs -bariton in Tomaž Plahutnik - citre
Sreda, 28. december
16:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, lutkovna predstava Medvedek in kuža in prihod dedka Mraza, ob 16. in 17. uri
17:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, odhod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva (DPM), Navihan škrat (animacija za otroke) ob 18.00, Vinilnica z DJ Herbalist ob 19.00 do 22.00
18:00 Markovci, večnamenska dvorana, prva polfinalna prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Četrtek, 29. december
17:45 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, Kaja Kralj, Razigrani škratje, animacija za otroke ob 18.00, Infected ob 19.00 do 22.00
Petek, 30. december
16:30 Radehova, cerkev, Radehovska božičnica ali Zakaj je plašč Božje Matere tako dolg, Žive jaslice
18:00 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, otroško silvestrovanje, otroško silvestrovanje z mali BUjem, animacija za otroke, Pepi Krulet ob 19.00 do 22.00
Mestni kino Ptuj
Torek, 27. december: 18:00 Filmske počitnice: Pojdi z mano; 20:00 Filmske počitnice: Magične živali.
Sreda, 28. december: 18:00 Filmske počitnice: Daleč na sever, 20:00 Filmske počitnice: Rouge one: Zgodba vojne zvezd.
Četrtek, 29. december: 18:00 Filmske počitnice: Pojdi z mano; 20.00 Filmske počitnice: Magične živali.
Petek, 30. december: 16:00 Filmske počitnice: Pojdi z mano; 18:00 Liffe po liffu; Paterson; 20:15 Filmske počitnice: Rouge one: Zgodba vojne zvezd.
V soboto ni predstav.
			6					
4								
			9	8				3
	5					4	7	
	9			1			8	
	3	6					2	
2				5	4			
								9
								
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€€	O
Bik	V	©©©	€€	O
Dvojčka	vvv	©	€€	OOO
Rak	VV	©©©	€€€	OO
Lev	VV	©©©	€	OO
Devica	VVV	©	€€	OOO
Tehtnica	VV	©©©	€€€	O
Škorpijon	V	©©	€€	OOO
Strelec	VV	©	€€€	OO
Kozorog	v	©©©		OOO
Vodnar		©		OO
Ribi	v	©©©		OOO
Vsem bralkam in bratcem Štajerskega tednika
ter plstovnim partn.erjem^timJ'* prijeten praznični december in srečno novo teto!
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. decembra 2016 do 2. januarja 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
		
Štajerski1	rE	DNIK
www.tednik.si		
¡T3stajerskitedn¡k	□	Stajerskitednik
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 30. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si
mmtotKtn
Qelix
UČILA
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Jan Fišer, Lancova vas 63 a , 2284 Videm. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 27. decembra 2016
VCLIKn BOŽIČNO-NOVOl€TNR PRIR€DIT€V
»Zfl Mfll€ IN V€LIK€«
torek, 27. decembra, ob 16. uri	a
v športni dvorani Osnovne šole Markove!
Osrednja gostja je M	t
DAM JANA GOLAVSEK
Glasbeno-plesna zabava za otroke
■	DEDEK MRAZ bo razdelil sladkarije
■	ČAROVNIK AVGUSTINO
Ustvarjalne delavnice: r^»
■	PIKAPOLONICA	Sls F
■	POSLIKAVE OBRAZA -	®
Brata Malek - Rekreacijsko društvo Eieja
■	Otroški pevski zbor vrtca Markovci
■	Društvo prijateljev mladine Ptuj
■	PLESNA ŠOLA MAMBO
■	Zmagovalki predizbora prireditve Otroci pojejo in se veselijo Markovci
Pokrovitelji:
^DIOPTUJ
www. rad i o-ted n i k.si
«i wvi (g
biji:
_oHBi!i
OBČINA MARKOVCI

1.	POLFINALE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Športna dvorana Osnovne šole Markovci v sredo, 28. decembra, ob 18.00
Za vstopnico v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol:
Trnovska vas Markovci Videm Fram Starše
2.	Osnovne šole Slovenska Bistrica Juršinci Mladika Gorišnica Destrnik
Vidimo se v Markovcih, 28.12., ob 18.00. Vstop je prost!
Štajerski
m?*
G PILOT
SAZAS
cesfno podjetje ptu/
mm fHf
©j^jai BAGS
SMORE SMORE
PLANET
DISNEYJEVE
RISANKE
Veličastnih šest v soboto, 31.12. Zvoncica piratska vila v nedeljo. 1.1.2017
torek • 27. decembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Poslovil se je Dušan Kozar
(1932-2016)
Kdo bi vedel bolje od Dušana Kozarja, ki je prišel na Ptuj leta 1972, na delovno mesto tajnika takratne Zveze Svobod in prosvetnih društev občine Ptuj, kaj se dogaja v naših kulturnih društvih. Poznal je vse predsednike, tajnike, poznal prostore slehernega društva, vodje skupin, težave in uspehe, potoval je po nekdanji občini Ptuj od občnih zborov društev do letnih nastopov kulturnih skupin, revij pevskih zborov, folklornih, gledaliških skupin... Več kot dve desetletji smo hodili k njemu po nasvet, po recept, kako zastaviti delo v kulturnem društvu. Skupaj smo načrtovali vedno skopa sredstva za kulturo nasploh, pa investicije v kulturne domove, reševali organizacijske težave.
Velikokrat smo se spraševali ali je Dušana mogoče spraviti v slabo voljo, se kdaj razjezi, povzdigne glas.? Njegova pomirjujoča beseda, beseda sodelovanja in sporazuma, je bila vedno kot obliž na rano. Vedno je bil pripravljen pomagati, razrešiti težave, zastopati interese ljubiteljskih kulturnih delavcev. Z izredno tenkočutnostjo je znal povedati, kaj je narobe, kaj kdo ni naredil, pa bi moral, in znal po sestanku ob kozarčku poklepetati o čisto navadnih človeških problemih in stiskah. Leta 1994 se je upokojil. Dolga leta smo ga še srečevali na različnih kulturnih dogodkih in predno-voletnih srečanjih zaposlenih na Zvezi kulturnih društev Ptuj. Koliko spominov smo obudili, pa rekli kakšno tudi o težavah,
MESTNI TRG PTUJ
ki jih prinašajo leta, in se poslovili prepričani, da se ob letu spet srečamo. Zadnja leta pa žal, telefonsko opravičilo, bolezen, in nismo se več srečali na Ptuju.
Dušan Kozar se je rodil 13. avgusta leta 1932, mami Hedi in očetu Franju, v Veržeju. Odraščal je skupaj s sestro Olgo. V tamkajšnji osnovni šoli je bil oče upravitelj. Leta 1941 je bila družina izgnana iz šole. Pod streho jih je vzela kmetica Ser-šenova iz Veržeja. Med vojno je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljutomeru, leta 1945 nadaljeval gimnazijo na Ptuju, leta 1952 maturiral. Vmes je obiskoval ptujsko glasbeno šolo. Po študiju na prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani, se je zaposlil kot poklicni glasbenik v zdravilišču Radenci. Dve leti je bil zaposlen tudi kot pogodbeni delavec na glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru, pozneje pa še 10 let v Ormožu. Leta 1959 je bil sprejet na OŠ Ormož kot učitelj glasbenega in tehničnega pouka, vmes je odslužil vojaški rok v šoli za vojaške oficirje v Zadru. Po vrnitvi je ob službi še honorarno sodeloval na takrat ustanovljeni glasbeni šoli Ormož. Jeseni 1969 je zasedel mesto direktorja izpostave Zavoda za zaposlovanje v Ormožu in leta 1972 postal tajnik takratne Zveze Svobod in prosvetnih društev občine Ptuj, danes Zveze kulturnih društev občine Ptuj. Z Gabrijelo Petovar-Jelico se je poročil leta 1957, v zakonu sta se jima rodila sin Tomi in hčer-
ka Tanja, Dušan se je razveselil tudi vnukov Gregorja, Gašperja, Aljaža in Jaše.
Že kot gimnazijec je ustanovil ansambel Abeceda, kije deloval na šolskih plesih. Sodeloval je pri DPD Svoboda Ormož, več kot 10 let je bil tudi član Pihalnega orkestra Ormož. Do leta 1980 je bil saksafonist in vodja ansambla Akordi, ki je največ igral v ormoškem hotelu. Bil je tudi aktiven član Udruženja muzičara Lira Čakovec.
Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim: spominsko diplomo estradnih umetnikov Hrvaške, krajevno in občinsko priznanje za sodelovanje v Teritorialni obrambi občine Ormož, leta 1983 za delo na področju kulture eno najvišjih priznanj v občini Ptuj, oljenko in odličje Svobode s srebrnim listom Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Dušan bo ostal v spominu kulturnih društev kot izreden poznavalec ljubiteljske kulture na Ptujskem, ki je znal ne samo biti kronist tega dogajanja, ampak tudi aktiven udeleženec in tisti, ki ni ostal samo pri besedah, z osebno angažiranostjo se je loteval razreševanja težav in uresničevanja dogovorjenih programov. Predvsem pa bo ostal v srcih ljudi, ki so ga poznali, kot človek, ki je znal prisluhniti, svetovati, pomagati, se pošaliti in s prijazno besedo pospremiti slehernega.
Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj
2. OTROŠKO SILVESTROVANJE NA PTUJU
1. decembra ob 11. uri pred ptujsko Mestno hišo
[
Zakaj bi na silvestrovo rajali samo veliki? a kaj bi zadnje sekunde starega leta odštevali le odrasli?
Dragi otroci in starši, Javni zavod za turizem Ptuj in družba Radio-Tednik Ptuj pripravljata otroško silvestrovanje, ki ga naši najmlajši ne bodo prespali.
vv
2 nami bodo čarovnik Avguština, zmagovalci predizborov prireditve 'troci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, animatorji Zum kreative in torji Plesnega centra Mambo Ptuj, brezplačna kulinarična resenečenja Perimlhe Ptuj ter drugo.
J L W ■ f]J\L
mo nazdravili s sokom in ob 12. uri skočili v novo letoi
©
Gostilna PP
© ® ©
t RAOfOPTUJ
Štajerski ČEDNI K
TRADICIONALNO SILVESTROVANJE NA PTUJJU
In memoriam Blanka Potrč,
v ___
profesorica ŠC Ptuj, Ekonomska šola (1957 - 2016)
»Vse, kar delaš, delaj z dušo.«
S temi besedami se je obračala na dijake, sodelavce, prijatelje, domače. Te besede so tudi njo vodile skozi življenje in česar se je lotila, na svoji poklicni ali osebni poti, je počela s srcem in s predanostjo temu, čemur se je zapisala.
Dijaki in profesorji smo obstali v nedoumevanju krute in nepričakovane usode, ko nas je 9. septembra 2016 doseglo sporočilo, da se je po krajši bolezni sklenila njena življenjska pot.
1. 9. 2016 se je izteklo 25 let, odkar je bila zaposlena v šolstvu, v Šolskem centru Ptuj, kamor je prišla iz podjetja. Svoje praktične izkušnje iz gospodarstva je prenašala dijakom, bodočim ekonomistom, pri predmetih sodobno gospodarstvo in zavarovalništvo. Bila je predana učiteljica, generacijam dija-
kov se je posvečala kot strokovnjakinja na svojem področju, bila je izpraševalka na poklicni maturi iz gospodarstva, sestavljala je pole za poklicno maturo, dijake je pripravljala na tekmovanja iz stroke, kot je tekmovanje GP-zvezda, in dijaki so se pod njenim mentorstvom vedno uvrstili med najboljše v državi. Svojim dijakom je bila tudi vzgojiteljica, prijateljica in »mama«, saj se jim je kot razredničarka in kot učiteljica znala približati. Vedno dobre volje jim je razdajala svoja življenjska spoznanja, svoje izkušnje, da bi jih čim bolje pripravila na življenje. V času sodobnih socialnih medijev je veliko komunicirala z dijaki preko FB-omrežja, na instagramu je objavljala slike. Z njimi je delila pozitivne misli, jim polepšala dan s fotografijo ali jih poskušala vzpodbuditi s pregovori znanih modrecev. V dobrih in slabih trenutkih jim je stala ob strani, še 7. junija jim je
08:00 Kronika iz občine Destmik 09:10 Gostilna pri Francetu 10:10 Destrnik, oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo [8:00 Boiični koncert lumburaScv Majspcrk 20:01) Božiček v Trnovski vasi in Dcstrniku 21:00 Z glasbo po domače, a nekoliko drugače 22:00 Majšperk-Občina po meri invalidov 23:00 Vidco strani
SIP
PROGRAMSKI NAPQVEDN1K
več na spletni strani www.siptv.sf
OB: 00 Koncert Okteta Domava 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v /.iv.1 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Božiček v Dornavi 21:20 Utrip iz Ormoža 2.1:00 Video strani
	M
	
	A
	OJ
	^
	UJ
	I-
	CSL
	F
	Lj
	«j
08:00 Draženei-lzdelovanje rezancev 10:00 Božični koncert OS Starie/14 11:00 Slarie - Oddaja iz preteklosti 3 5:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Moje pesmi, moje sanje 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Draier.ci-Izdelovanje rezancev 21:40 Miklavže vanje y Skorbi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siphf.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
II
m.
zapisala: »Pomislite, kako težko je, ko stopiš na prvo stopnico do uspeha, in kako čudovito je, ko veš, da si tik pred njim.«
Ne bomo je pozabili tudi kot ljubiteljice rož,imela je občutek za estetiko in z različnimi ročnimi spretnostmi si je znala lepo urediti svoj dom, svoj vrt, svojo učilnico. Vedno je stala za svojimi stališči, nagrajevala nas je z drobnimi pozornostmi, imeli smo jo radi, in z »vsem dolžnim spoštovanjem«, kot se je sama marsikdaj izrazila, se spominjamo in se bomo spominjali njenih iskric, njenih modrosti in njenih spoznanj, ki jih je zasejala v kolektiv in v dijake. Njen vzpon po stopnicah do uspeha in njeno potovanje skozi življenje sta bila delno tudi naša in, gospa profesor, v čast nam je bilo potovati s tabo.
Njena srčnost bo ostala za vedno z nami.
Kolektiv Ekonomske šole, ŠC Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25,33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel.: 041 893 305. David Vuči-
na, Štajerska vas 10, Loče._
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
PRODAMO odojke od 25 do 30 KG.
Tel. 041 755 908._
PRODAM breje krave in telice, simen-talke in črno bele, vse pašne. Tel. 041
288 063._
KUPIM traktor Deutz, Zetor, Ursus, IMT, Štore, Univerzal ali podobno, lahko s priključki ali brez. Tel. 041 680 684.
DOM STANOVANJE
ODDAMO enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, opremljeno, s centralno kurjavo in internetom. Tel. 041 428 673.
DELO
VOZNIKA C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391,
www.lamot.si._
IŠČEMO kozmetičarko za 10 ur tedensko za delo v Majšperku. Prijave do 6. 1. 2017 ali pokličite 041 547 116, Bos, d. o. o., Majšperk 39, 2322 Majšperk.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Senčar: „Drznem se vprašati, ali bomo še kdaj tako enotni?"
26. december je veliko več kot le dela prost dan. Je dan, ki nas opominja na eno najenotnejših in najpomembnejših odločitev v zgodovini države. Je dan, ko se je kar 95 odstotkov udeleženih volivcev odločilo pisati novo, samostojno pot Slovenije. In na to pomembno odločitev smo se v petek spomnili tudi na Ptuju in z glasbeno obarvano prireditvijo obeležili ta pomembni praznik.
Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Sloveniji, ki ga praznujemo 26. decembra in s katerim obeležujemo razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti. Ta je potekal 23. decembra 1990, z njegovimi izidi pa smo bili seznanjeni tri dni kasneje, torej 26. decembra 1990. Plebiscita se je udeležilo 95 odstotkov volivcev, od tega jih je na vprašanje»Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno; povedano drugače, to predstavlja kar 88,5 odstotka vseh volivcev. Ta izjemen praznik na Ptuju obeležujemo vsako leto in tudi leto 2016 ni bilo nobena izjema. Slovesnost je potekala v petek v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, slavnostni govornik pa je bil župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. „Skoraj 95 odstotkov se nas je odločilo ZA lastno državo. Naša enotnost
Foto: CG
Osrednja slovesnost je potekala v petek v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Nadškof Zore o pomenu in vrednotah domovine
Ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je pred ponedeljkovim dnevom samostojnosti in enotnosti v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. V nagovoru je izpostavil, da je samostojnost dobrina, ki jo je bilo težko doseči, še težje pa jo bo obdržati.
Zore je spomnil na plebiscit, na katerem smo se pred 26 leti odločili za samostojnost in dejal, da so mnogi od teh ljudi dobro znani, a zahvaliti se moramo tudi vsem neznanim, tistim, »ki so tistega 23. decembra 1990 na glasovnici obkrožili za - za samostojnost, za neodvisnost, za državo Slovenijo. Vsakdo izmed njih je zaslužen, da danes živimo v svoji državi, čeprav morda z njo nismo vedno najbolj zadovoljni«.
Ob tem se je vprašal, kaj sploh je domovina in odgovoril: »Najprej so domovina ljudje, ki iz zemljepisnih pojmov oblikujejo vasi in mesta ter v teh vaseh in mestih gradijo svoje domove. Na ta način domovina postaja nekaj živega. Nekaj kar utripa, kar raste, kar hrepeni. Na ta način domovina postane naša, postane moja.«
Obenem pa se je vprašal, ali bomo zmogli obdržati in razvijati samostojno in neodvisno domovino, če se ne bomo vsi, na vseh ravneh odločili, da bomo začeli živeti in delati za skupno dobro. Prav tako se je vprašal, ali bomo lahko ostali samostojni, če bomo dovoljevali, da se vsako leto več tisoč mladih ljudi odpravi v tujino.
»Čas nas priganja, da si začnemo postavljati prava vprašanja, da bomo končno začeli iskati prave odgovore - v odgovornosti vseh nas za samostojnost - za sedanjo in jutrišnjo samostojnost naše države,« je še izpostavil nadškof. (sta)
je dosegla zavidljivo raven. Šele danes se morda zavedamo, kako zelo narodno zavedni smo bili. Drznem se vprašati, ali bomo še kdaj tako enotni. Dve desetletji in pol nazaj so nas v skupno državo povezali jezik, kultura, slovenska mesta,
gore, morje in reke, zgodovina, slovenske pesmi. Odločili smo se, da bomo sami odločali o tem, kako bomo živeli, da bomo izbirali voditelje države med nami in z lastnimi rokami gradili svojo prihodnost. Za deloven, pošten in skromen
narod, kot nas pogosto vidijo na tujem, morda ni nič zahtevnega. Če bi človek bil vedež, ne bi bil revež. Nismo mogli predvideti, da se bodo politične in gospodarske razmere v svetu spremenile in terjale davek tudi od Slovenije in njenih državljanov. Veliko polemik, analiz in razprav je bilo opravljenih, zakaj in kako smo se znašli v krizi in kako bi iz nje lahko našli izhod. Rezultati kažejo, da se gospodarska situacija umirja, za politično tega ne bi mogli reči. A ne glede na vse, življenje teče naprej. Prilagajamo se situacijam, iščemo najboljše poti in si v danih razmerah prizadevamo največ iztisniti," je med drugim dejal slavnostni govornik. Dodal je še, da sta zgodovina in neprecenljiva zapuščina prednikov naša trdna
Osebna kronika
Rojstva: Urška Kolarič, K jezeru 11, Ptuj - deček Nace; Monika Janžekovič, Dragovič 17 b, Juršinci -deček Nikolaj; Manuela Ma-tjašič, Topolovec 1, Podplat
-	deček Miha; Polona Kozel, Tibolci 23, Gorišnica - deklica Katarina; Damjana Cebe, Repišče 23 a, Zg. Leskovec
-	deček; Ana Golc, Prvenci 12, Markovci - deček Filip; Mihaela Tolič, Medribnik 3, Cirkulane - deklica Lucija; Tjaša Belšak, Cirkulane 54 f, Cirkulane - deček Liam.
Umrli so: Martinus Kuko-vec, Ritmerk 15, roj. 1927
-	umrl 18. decembra 2016; Frančišek Haložan, Ptujska Gora 3, roj. 1933 - umrl 14. decembra 2016; Antonija Ogrinc, roj. Ivančič, Skorba 35, roj. 1933 - umrla 17. decembra 2016; Milan Steiner, Kungota pri Ptuju 159, roj. 1961 - umrl 15. decembra 2016; Henrih Štumberger, Zg. Hajdina 125, roj. 1942
-	umrl 17. decembra 2016; Angela Klajžar, roj. Hojnik, Hlaponci 16, roj. 1933 -umrla 19. decembra 2016; Franc Ožek, Ormož, Ul. dr. Kelemine 6, roj. 1948 - umrl 20. decembra 2016; Ana Notersberg, roj. Nemec, Ptuj, Kajuhova ul. 1, roj. 1929 -umrla 20. decembra 2016; Otilija Čeh, roj. Štrafela, Spu-hlja 17, roj. 1938 - umrla 22. decembra 2016; Franc Tomažič, Grajena 18, roj. 1935 - umrl 22. decembra 2016; Albina Sedlak, roj. Sovič, Hermanci 24, roj. 1940
-	umrla 22. decembra 2016.
vez z domovino. „Pridružujem se vašim občutkom. Tudi sam čutim in spoštujem vse, kar nas obdaja. Brez dvoma smo ob misli na ohranitev našega starodavnega mesta enotni. Vse napore moramo vložiti v to, da ga ohranimo za prihodnje rodove. Oblikovati ga moramo tako, da bomo v njem v največji možni meri zadovoljni vsi in bodo pogoji za življenje in delo za vse čim boljši," so še bile besede ptujskega župana.
V glasbenem delu programa je zaigral Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredi-ja Simoniča. Predstavili so se s pestrim programom, pridružil pa se jim je tudi vokalist Matjaž Mrak.
Dženana Kmetec
Napoved vremena za Slovenijo
/
Danes, v torek, se bo prehodno zmerno pooblačilo, v višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije bo zapihal okrepljen severozahodni veter.
Obeti
Od torka bodo naši kraji v območju visokega zračnega tlaka, ki bo konec tedna predvidoma postopno slabelo. Nadaljevalo se bo v glavnem suho vreme, vremenska fronta bi lahko v sredo vzhodni Sloveniji prinesla nekaj malega padavin. Precej bo sončnega vremena, predvsem zjutraj in deloma dopoldne bo po nižinah tudi megleno. V vzhodni Sloveniji bo sredi tedna občasno več oblačnosti, tudi vetrovno bo.
Vremenska slika
Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam z vetrovi severnih smeri razmeroma topel zrak.