GLAS LETO XIX. ŠT. 37 (904) / TRST, GORICA ČETRTEK, 16. OKTOBRA 2014 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Igor Gregori Prihodnost naših Marijinih domov krovni organizaciji SSO in slovenskem ver- skem občestvu v zamejstvu je že dalj časa govor o tematiki, ali bolje problematiki, slovenskih Marijinih domov v tržaški škofiji. Ta poslopja so dejansko slovenska, nastala so ob prizadevanju in žrtvovanju ter denarni podpori slovenskih verni- kov in slovenskih katoliških organizacij. Vprašanje, s katerim se soočamo že vrsto let, in si- cer pomanjkanje slovenskih duhovnikov v zamej- stvu, hkrati vsebuje tudi skrb za prihodnost Mari- jinih oziroma mladinskih domov. Pri tem mora- mo sestaviti dvojni seznam. V prvega gre uvrstiti osebke–ustanove, ki imajo v lasti in upravljajo ne- katere domove ter so s statutom priznani s cerkve- nega in civilnega vidika. V drugo kategorijo pa so- di nepremičninska imovina, ki dejansko pripada posameznim župnijam (kar dejansko pomeni ško- fiji), kljub temu da jo upravljajo Slovenci. Med prve gre uvrstiti Šentjakobski dom pri Sv. Ja- kobu na ul. Concordia (lastnik je Šentjakobsko kulturno društvo), Marijin dom pri Sv. Ivanu v ul. Brandesia, kjer med drugim potekajo tudi sezone Gledališkega vrtiljaka (lastnik je Marijino društvo Kraljica svetega rožnega venca - Opera Mariana Regina del Sacratissimo Rosario), Dom Jakoba Uk- marja v Škednju v ul. dei Soncini (lastnik je Ške- denjsko kulturno društvo) in Marijin dom na ul. Risorta: le-ta ima v tej skupini najstarejšo zgodo- vino, lastnik poslopja je Marijina kongregacija Ma- rija milostljiva. V župnijski lasti pa so domovi v Svetem Križu, Mačkoljah, Dolini, Boljuncu, Borštu, Bazovici, Zinkov dom na Opčinah in Ma- rijin dom v Rojanu (Rojanska Marijina družba ima svoj statut, nima pa v lasti Marijinega doma na ul. Cordaroli). Ustanove, ki upravljajo Marijine domove in ki raz- polagajo s statutom, naj bi imele s formalnega vi- dika večjo gotovost, da bi tudi v prihodnje te ne- premičnine ostale v slovenskih rokah (tudi v pri- meru prodaje, naj bi denar ostal Slovencem); manj trden pa je položaj ‘župnijskih’ domov, kjer Slovenci nimajo dokončne besede, kar pomeni, da se njihov slovenski predznak lahko spremeni … Država je močno poostrila pravila za ustanavljanje novih cerkvenih oseb, to je ustanov, ki bi – kot v primeru prvega seznama - s svojimi statuti obva- rovali ali bolje obdržali domove v slovenskih ro- kah: verjetno bi bilo potrebno poiskati rešitev drugje, morda s poenotenjem uprave vseh domov znotraj iste ustanove. To je vsekakor izredno delikatno in večplastno vprašanje tudi zato, ker je preveč časa ostalo ne- dorečeno. To je navsezadnje tematika, pri kateri se morajo slovenski verniki zediniti, pravniki, du- hovniki, odborniki posameznih domov pa poi- skati pravilne rešitve. Zavedati se moramo, da je vzdrževanje teh naših domov tudi vedno večje breme zaradi ‘skromnih’ finančnih okoliščin, v katerih nam je dano živeti: ta imovina predstavlja sicer dragocen potencial, ki zahteva ustrezne go- spodarne pristope. V nedavni številki Našega vestnika smo brali, da je škedenjski kaplan in predsednik Slovenskega pastoralnega središča, g. Dušan Jakomin, dobil pooblastilo od škofa za sklic sestanka, na katerem bi se morali duhovniki in odborniki posameznih domov domeniti o načrtu glede ohranitve Mari- jinih domov. Prvo srečanje je bilo v petek, 19. sep- tembra, drugo pa pred kratkim: upati je, da so to prvi koraki na poti izdelave sinergije, ki so ga Ma- rijini domovi morda preveč časa pogrešali. Čas je, da se najdejo ustrezni odgovori in pravi ljudje, ki bi tej kočljivi zadevi vestno in gospodarno sledili. V Foto D&M Svečana proslava ob 40-letnici Slorija Potreba po Inštitutu je večja danes kot takrat, ko je nastal NARODNI DOM di se skoraj neverjetno, da manjšinska družba z določeno težavo šele sedaj sprejema stvarnost, na katero je Slori opozarjal že pred dvema desetletjema ali celo tremi desetletji, začenši s spremenjeno strukturo otrok, učencev in dijakov v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji”. Ta misel predsednika Slovenskega raziskovalnega inštituta Milana Bufona je bila le ena izmed mno- gih, ki so sestavljale njegov nagovor na svečani pro- slavi ob 40-letnici ustanovitve manjšinske razisko- valne ustanove: le-to so v veliki dvorani Narodnega doma v petek, 10. oktobra 2014, s svojo navzočno- stjo počastili številni inštitucionalni gosti, začenši z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem, tržaškim županom Rober- tom Cosolinijem in slovenskim veleposlanikom v Italiji Iztokom Mirošičem ter Slorijevimi nekdanji- mi in sedanjimi sodelavci. Bufonova misel, ki smo jo uvodoma navedli, zgo- vorno priča o tem, da so zlasti politični in družbeni akterji slovenske narodne skupnosti v Italiji v ra- zličnih obdobjih večkrat raje preslišali napovedi Slorija in prezrli izsledke njegovih raziskav: najbrž zato, ker so bili ti nefunkcionalni v tedanjih inte- resih. Večje upoštevanje pogledov strokovne opa- zovalnice bi morda izboljšalo ustroj naše manjšine ali vsaj okrepilo njene obrambne oziroma razvojne mehanizme. Dejstvo je, da je bil intelektualni po- tencial Slorija premalo izrabljen, prav tako pa je res, da se v zgodovini Slovenskega raziskovalnega inšti- tuta zrcali preteklost slovenske manjšine v Italiji, čeprav je bila ob ustanovitvi in vse do družbeno- političnega preobrata izpred 25 let izraz ene same organizacije, SKGZ. Govor Milana Bufona “Z Od tod je Milan Bufon izhajal v svojem govoru, vkaterem je obnovil štiridesetletno delovanje razi-skovalne ustanove, ki je bilo po eni strani usmerje- no v razvoj konceptualnega okvira, v katerem se je razvijala dejavnost Slorija, po drugi pa v spremin- janje položaja in vloge slovenske manjšine v vse bolj integrirani evropski stvarnosti. V zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja se je v sklopu prevladujoče manjšinske levice širila potreba po izdelavi predlo- gov, ki bi na institucionalni ravni pripomogli k uza- konitvi narodnostnih pravic Slovencev v Italiji. Ta želja je v sebi nosila potrebo po čim bolj pogloblje- nem proučevanju slovenske manjšine: od tod leta 1974 nastanek Slorija, ki so ga tedaj močno zazna- movale marksistične teorije pobudnika Inštituta Karla Šiškoviča (on je razloge za zapostavljen po- ložaj manjšine pripisal nadvladi 'tlačiteljske večin- ske buržoazije'). Povod zanj pa je bila mednarodna konferenca za manjšine v Trstu. Bufon je poudaril enoten in odprt značaj, “ki označuje Slori že od njegovega nastanka, saj je k sodelovanju pritegnil vse potencialne sodelavce in strokovnjake ne glede na njihov svetovni nazor in politično opredeljevan- je”. Inštitut je že takrat tesno sodeloval z NŠK, Inšti- tutom za narodnostna vprašanja in Inštitutom za geografijo v Ljubljani ter v vidiku deželne razsežno- sti odprl podružnici v Gorici in Čedadu (s svojo strokovno podporo je prispeval k oblikovanju dvo- jezične šole v Špetru). Budget je bil dokajšen: leta 1984 je znašal 350 milijonov lir. Slori je v prvem desetletju priredil kar nekaj odmevnih posvetov, npr. o slovenskem šolstvu in o socioekonomskih in prostorskih vprašanjih Slovencev v Italiji; s pu- blicističnega vidika je bila ključnega pomena štu- dija Danila Sedmaka in Emidija Susiča Tiha asimi- lacija – psihološki vidiki nacionalnega odtujevanja iz leta 1984. / str. 11 IG www.noviglas.eu “Barkovljanka” brez vetra, a s slovenskimi zmagami V soboto, 18. t. m., bo združenje Con- cordia et Pax priredilo dve jesenski srečanji v nizu prireditev Poti spomina in sprave. Ob 15. uri bo v Podgori pred cerkvijo srečanje, na katerem bodo spre- govorili o žrtvi fašizma Lojzetu Bratužu, ki so ga črnosrajčniki nasilno zastrupili s strojnim oljem, umrl je 16. februarja 1937. Ob 16. uri bo srečanje pri žup- nišču v Štmavru, kjer se bodo spomnili duhovnika Alojzija Obida, ki so ga ubili komunisti v Podsabotinu januarja leta 1944. Spominskih srečanj in molitve se bosta udeležila tudi goriški nadškof msgr. Carlo Maria Redaelli ter koprski škof msgr. Jurij Bizjak. Concordia et Pax Predsednik Slori Milan Bufon in minister Gorazd Žmavc (foto IG) Svet okrog nas 16. oktobra 20142 Povejmo na glas Odločneje nad večje probleme Predstavil se je novi ljubljanski nadškof Stane Zore “Papeževo odločitev sem sprejel v duhu pokorščine” dvorani ljubljanske nadškofije se je v petek, 10. t. m., trlo časnikarjev, saj se je prvič javno predstavil no- vi ljubljanski nadškof p. Stane Zo- re. Tiskovno konferenco je vodil dr. Tadej Strehovec, tiskovni pred- stavnik Slovenske škofovske kon- ference. Strehovec je na tiskovni konferenci dejal, da bo škofovsko posvečenje p. Staneta Zoreta na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, v nedeljo, 23. novembra 2014, ob 15. uri v ljubljanski stolnici. “Tudi v svojem imenu pozdra- vljam vse vas. Najprej gotovo zra- ven sebe pomožnega škofa Anto- na Jamnika in generalnega vikar- ja Antona Marklja. Naj vam po- vem prvi vtis. Pred leti sem bil na Triglavu in je bila nevihta. Ampak tisto je bil mačji kašelj, kar se je tam gori bliskalo, v primerjavi z vsem, kar se je bliskalo, ko sem prišel noter. Vedno se človek kaj novega nauči in doživi”, je dejal msgr. Zore na začetku, nato je pre- bral izjavo: “Ko je med nas prišel novi prevod Svetega pisma, ki ga imenujejo Slovenski standardni prevod, sem med preroškimi knji- gami zasledil izraz: 'Zgodila se mi je Gospodova beseda'. Ko sem ta- ko oblikovan izraz prvič prebral, me je neprijetno zbodel. Prej smo bili navajeni slišati: 'Prišla mi je Božja beseda'. Počasi sem začel ra- zumevati, da sta Božja beseda in Božja volja nekaj, kar se v življenju človeka zgodi. Ob imenovanju za ljubljanskega nadškofa sem začel to besedno zvezo razumevati še globlje in veliko bolj osebno. Ime- novanje se je zgodilo na praznik svetega Frančiška Asiškega, našega redovnega ustanovitelja, ki je imel željo ne le prenoviti Cer- kev po Božjem naročilu, temveč živeti sveti evangelij našega Go- spoda Jezusa Kristusa v Cerkvi. V tem je vsa skrivnost njegovega življenja in njegovega nepojmlji- vega vpliva na sodobnike in vse kasnejše generacije kristjanov. O razlogih, zakaj se je papež Frančišek odločil, da me imenuje za ljubljanskega nadškofa, ne raz- glabljam in jih ne želim iskati. Gospodu nunciju, ki je v pa- peževem imenu vodil posveto- vanja in poizvedovanja, sem na- vedel vse svoje pomisleke in vse svoje slabosti. Ker vse to ni zado- stovalo, da bi nuncij odstopil od papeževega sklepa, sem omenje- no odločitev v duhu pokorščine sprejel kot služenje Kristusovemu evangeliju, Cerkvi in človeku. Evangeljska ljubezen je bila in je izraz Božje bližine s človekom, ki se ne ustavi pri naših preračuna- vanjih, kompromisih in zavrnit- vah, ampak gre do križa in vsta- V jenja. Ljubezen ne pozna meja invedno potrebuje konkretnost, ta-ko kakor je Jezus deloval in umrl v konkretnih življenjskih oko- liščinah. To konkretnost nam v različnih življenjskih okoliščinah zagotavlja Cerkev, ki je občestvo verujočih v Kristusa, pot Cerkve pa je človek ne kot proizvajalec in potrošnik, ampak kot človek, ki je upodobljen po Božji podobi in za- to nosilec neodtujljivega dosto- janstva, ki mu ga nihče ne sme za- nikati ali mu ga odvzeti. Želim si, da bi kot ljubljanski nadškof z vsemi kristjani in z vse- mi ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje človeško dostojanstvo in vse svoje sposobnosti in moči usme- rili v prizadevanje za mir, medse- bojno razume- vanje in skupno dobro. V združevanju vseh naših moči vidim najboljše zagotovilo, da v našem času in v tem prostoru oblikujemo ustrezne oko- liščine za mirno in spoštljivo so- bivanje vseh ljudi v ljubljanski nadškofiji in naši državi. Papežu Frančišku se zahvaljujem za imenovanje, ob katerem čutim zelo veliko odgovornost. Vse du- hovnike, redovnike, redovnice, vse katoličane in vse kristjane, pa tudi vse ljudi dobre volje vabim, da skupaj ustvarimo prostor sožit- ja, dialoga in medsebojnega spoštovanja v dobro vseh nas, zla- sti najbolj ubogih in najbolj ogroženih. Vsem omenjenim se zahvaljujem za voščila in čestitke ob imeno- vanju. Na poseben način izrekam zahvalo za dobre želje vsem so- bratom škofom, predsedniku re- publike, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade. Du- hovnike, redovnice in redovnike prosim, da mi stojijo ob strani z molitvijo. Zahvaljujem se jim za njihovo delo v Cerkvi in za pričevanje življenja. Močno se na- slanjam na njihovo sodelovanje in pomoč. K sodelovanju pa va- bim tudi vas, ki delate v medijih. Z vašo pomočjo in sodelovanjem lahko v ta prostor prinesemo več optimizma, več veselja in pristne- ga zadovoljstva”. Po izjavi in pozdravu pomožnega škofa msgr. Jamnika je novi lju- bljanski nadškof odgovarjal na vprašanja in s svojo umirjenostjo pokazal, da je sam na strani sv. Frančiška, ki zahteva od vseh pa- stirjev, da “dišijo po ovcah, kot je tudi naglasil, da je v slovenski Cer- kvi veliko zdravega in mladostne- ga, plemenitega, sam pa se zave- da, da so jedro Cerkve verniki in duhovniki, ki živijo okrog Kristu- sa in s svojim delom pričujejo o njem. “Želim si, da bi kot ljubljanski nadškof z vsemi kristjani in ljud- mi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje člo- veško dostojanstvo in vse svoje sposobnosti in moči usmerili v prizadevanje za mir, medsebojno razumevanje in skupno dobro”, je še povedal novi slovenski me- tropolit Zore, ki je odgovarjal na vrsto vprašanj prisotnih časnikar- jev, med drugim tudi na vprašan- je, ali namerava v nadškofiji izve- sti kakšne reforme, ko je odgovo- ril, da se mora najprej bi- stveno bolj seznaniti z življenjem v nadškofiji. Že zdaj pa si želi, da bi manj izpostavljali stvari, ki niso pomembne za življenje Cerkve in za ljudi, temveč dajali več poudarka na oz- nanjevanje evangelija in na delitev zakramentov. Od države pričakuje 36. ljubljanski škof, da bo Cer- kev sprejemala kot partnerja v pogo- vorih in da bodo v medsebojnih od- nosih vedno ostali dialoški in spoštlji- vi, saj: “Tako lahko rešimo tudi naj- težja vprašanja”. Novi ljubljanski nadškof si je tudi zaželel, da bi bili odnosi trdni in da njihova trdnost ne bi bila odvisna od vsakokratne oblasti. Med odprti- mi vprašanji je navedel umeščan- je in ovrednotenje verouka ter vprašanja v zvezi z vojaškim vika- riatom, dejavnostjo Cerkve v bol- nišnicah in zaporih. Kot je pou- daril na prvi tiskovni konferenci, je na odprta vprašanja treba od- govarjati in prihajati ljudem na- proti, “kajti smo v službi ljudi - ta- ko Cerkev kot država”. Spregovoril je tudi o zaupanju, ki se je morda v Cerkvi zares zmanjšalo, a po njegovem mnen- ju se zaupanje pridobi z delom v resnično dobro za ljudi in z iskre- nostjo do ljudi. Glede nerešenih finančnih vprašanj mariborske nadškofije je nadškof Zore pouda- ril, da kot ljubljanski nadškof ni- ma jurisdikcije nad mariborsko niti nad kako drugo škofijo. Kot mu je znano, je še dodal, pa pote- kajo intenzivna dogovarjanja med mariborsko nadškofijo in bankami upnicami, ne ve pa, ka- ko blizu dogovoru so. Sam si je se- veda zaželel najboljšo rešitev za vse. Umirjen nastop in vsem razum- ljivi odgovori, iskrena zaveza ljud- stvu in pa veselje nad življenjem žive Cerkve, to bi lahko dali pod črto prve tiskovne konference no- vega ljubljanskega nadškofa, ogromno število časnikarjev pa je samo potrdilo velika pričakovan- ja, ki jih imamo vsi od novega pa- stirja ljubljanske nadškofije. Jurij Paljk ogodki okrog izjemno nevarne bolez- ni, kot je ebola, so nas opozorili, kako težko ali prepočasi se človek loteva večjih problemov, seveda v svojo škodo. Kma- lu zatem, ko je prišlo marca do sedaj največje- ga izbruha bolezni, je Svetovna zdravstvena organizacija pričela opozarjati, da utegne priti do razmaha širših razsežnosti in da podcenje- vanje ni na mestu. Razviti svet se ni odzval več kot toliko, čeprav se je ebola nevarno razširila v Gvineji, Liberiji, Sierri Leone, torej v Afriki, in je umiralo vse več ljudi. Do izrazitejšega premika je prišlo šele pred nedavnim, ko so odkrili obolelo osebo v Združenih državah Amerike in v Španiji. Vsa zadeva je zahrbtna toliko bolj, ker bolezenski znaki izbruhnejo šele tri tedne po okužbi, medtem pa okuženi že seje bolezen okrog sebe. Dodati je treba tu- di, da so se doslej najmočneje odzvale Združene države Amerike, ki bodo na izvor bolezni poslale še nove ekipe zdravstvenih de- lavcev, po potrebi pa tudi vojake, ki lahko za- gotovijo potrebno izolacijo obolelih in pogoje za njihovo zdravljenje. Ob obotavljanju, kar se tiče boja proti eboli, ki se ponaša z zelo vi- soko stopnjo umrljivosti, se je mogoče spom- niti še nekaterih večjih problemov človeka in človeštva, kjer ravno tako prihaja do izraza ne- moč. In zaradi nje se problemi bolj ali manj nemoteno poglabljajo, kar nas potiska v ne- spodbudno vlogo premaganca. Tu imamo v mislih rastoče onesnaženje ozračja ter tudi zemlje in morja, onesnaženje, ki se že preveša v podnebne spremembe z neslutenimi, zago- tovo ne dobrimi posledicami. Zdi se, kot bi bil navedeni problem prevelik, da bi ga sploh lah- ko pričeli zares učinkovito reševati. Pri tem pride do nekakšnega začaranega kroga ne- moči in miselnosti, ki to nemoč napaja, da bi le-ta okrepljena porodila še bolj nemočno mi- selnost: saj ni ali ne bo tako hudo, jaz ali mi še nismo v nevarnosti, če so že kje vremenske posledice uničujoče, se ne bodo zgodile meni in nam. Tukaj bi bil uspešen le svetovni na- stop, človeštvo vseh držav bi moralo sesti za isto mizo in ukrepati v korist vseh. Nekakšna vsezajemna solidarnost, ki pa je trenutno še ne zmoremo, preveč je v ospredju prestižna borba med civilizacijami, preveč je na delu osvajanje energetskih virov, brez katerih ne bi mogli vzdrževati sedanje ravni življenja, kaj šele da bi jo izboljšali. V okviru večjih in ravno tako neprimerno obravnavanih problemov bi lahko navedli odnos do pribežnikov, kjer celo v Evropi ne more in ne more priti do resnično skupnega reševanja stvari, zaradi česar nam vsa zadeva raste preko glave in zaman čakamo, da se bo rešila sama od sebe oziroma kar sama minila. Jasno je, da bi se morali na vseh rav- neh z velikimi problemi spopasti odkrito in neustrašeno in to čim prej. Pač v duhu nasve- ta, da se je najbolj koristno najprej lotiti naj- težjih zadev, sicer se čutimo poražene in zato vse druge manjše težave hitro dobijo podese- terjeno ali postoterjeno moč. Janez Povše D Kmalu o slovenskem šolstvu Kot je bilo že sporočeno, je SSk seznanila parlamentarne predstavnike SVP s skrb vzbujajočim stanjem slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem in dvojezične šole v Špetru, na podlagi tiskovnega sporočila, s katerim je Sindikat slovenske šole podčrtal kritičnosti. Gre za pomanjkanje ravnateljev in glavnih tajnikov, za vprašanje prihodnosti goriškega pokrajinskega urada za slovenske šole, za priznanje sindikata ter spoštovanje mednarodnih obvez. Interpelacijo so podpisali poslanci Daniel Alfreider, Mauro Ottobre, Plangger Albrecht, Schullian Manfred in poslanka Gebhard Renate. Kot je sporočilo deželno tajništvo SSk, bo obravnava o slovenskem šolstvu v FJK na dnevnem redu ta teden. Deželni svet FJK Ob imenovanju novega ljubljanskega nadškofa Čestitke predstavnikov SSk in predsednika SSO poštovani Msgr. Stane Zore Imenovani ljubljanski nadškof in metropolit Prejmite v imenu Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slo- vencev v Italiji, in v najinem osebnem imenu iskrene čestitke, da Vas je papež Frančišek imenoval za lju- bljanskega nadškofa in me- tropolita. V opravljanju Vaše nove službe Vam želiva uspešno delo na božji njivi, del katere je tudi naša ma- tična domovina Slovenija. Naj se pri tem še največ sadov rodi na področju spoštovanja človekovega dostojanstva, so- cialne pravičnosti, pomoči revnejšim družbenim slojem in pri ovrednotenju dialoga ter narodne sprave. Naša politična stranka že 40 let deluje s ciljem povezovan- ja Slovencev v Italiji za skup- no delo pri udejanjanju pra- vic, ki bi naši narodni skup- nosti omogočale normalen družbeni razvoj. V tem zelo cenimo nenadomestljivo vlo- go slovenskih duhovnikov in redovnikov pri podeljevanju cerkvenih zakramentov, pa- storalnem delu ter vodenju slovenskih župnij kot tudi pri povezovanju slovenskih ver- nikov na obeh straneh meje. Cerkvena služba in še pose- bej evharistija in kateheza v slovenskem jeziku so namreč temelj za ohranitev zdrave narodne zavesti med Sloven- ci v zamejstvu. Tega pa se je slovenska Cerkev vedno zave- dala, še posebno takrat, ko je bilo potrebno priskočiti na pomoč zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov. Žal je to vprašanje tudi v sedan- jem času še posebno pereče in upava, da bomo Slovenci na Goriškem, Tržaškem in Vi- S demskem lahko še vednoračunali na duhovno pomočiz Slovenije. Prejmite prisrčne pozdrave in voščila za zares plodno pastir- sko službo pri stalni prenovi cerkvenega občestva v duhu evangelija in po zgledu sv. Frančiška Asiškega. Deželna predsednica SSk Fulvia Premolin Deželni tajnik SSk Damijan Terpin Spoštovani Msgr. Stane Zore Imenovani ljubljanski nadškof in metropolit V imenu Sveta slovenskih or- ganizacij in v svojem imenu Vam iskreno čestitam za ime- novanje za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Za novo poslanstvo, ki Vam ga je zaupal papež Frančišek, Vam voščim obilo božjega blagoslova z željo, da bi lah- ko slovenska Cerkev po Vas in Vaših duhovnih in redov- nih sodelavcih živela iz lju- bezni našega gospoda Jezusa Kristusa, po zgledu njenega zvestega učenca sv. Frančiška Asiškega. Kljub temu da slovenski ver- niki v Furlaniji Julijski krajini pripadamo drugim škofijam, se iz srca veselimo Vašega imenovanja, v prepričanju, da Vam naša stvarnost ni ne- poznana, saj ste nekaj časa živeli in delovali na glavnem romarskem svetišču na Pri- morskem, Sveti Gori. Prav k svetogorski Mariji se zatekajo tri kulture našega prostora - Slovenci, Italijani in Furlani – in v bogastvu različnosti dvigajo skupne molitve in prošnje za mir, spoštovanje in skupno delo, v tem času pa še najbolj za nove duhovne in redovne poklice. V tem smislu si nadejamo, da boste lahko v sklopu Vaše pastirske službe, skupaj z Vašimi sobra- ti v okviru Slovenske škofov- ske konference, imeli pred očmi tudi ta del slovenskega naroda, ki mu je življenje Cerkve v Sloveniji od nekdaj zelo pri srcu. V iskrenem upanju, da se bo- va lahko čim prej srečala, Vam še enkrat čestitam za no- vo pastirsko službo. Bog, naš skupni Oče, naj Vas živi na mnoga leta! Deželni predsednik SSO Drago Štoka Foto JMP Foto JMP Aktualno 16. oktobra 2014 3 Ob vrnitvi Otona Jarca domov v Doberdob Ponižane kosti onižane kosti. Vrnitev domov je bila dol- ga. Zelo dolga. 70 dolgih let. Ponižane kosti, izraz, s katerim se Boris Pahor spominja vseh tistih sotrpinov, ki se niso vrnili iz kraja “onkraj pekla” in ki jim redno posveča vsak javni na- stop. Geslo “Arbeit macht frei” je kot žrelo pogube v svoje pe- klensko drobovje uničenja goltalo ne- dolžna življenja. V Au- schwitzu. V vseh kon- centracijskih tabo- riščih. Ta napis je ko- nec oktobra 1944 pred vhodom v Dachau zlovešče pospremil tudi prihod Otona Jarca, šestnajstletne- ga fanta iz Doberdoba. Fanta, za katerega je celotna družina že dol- ga desetletja mislila, da je za njim izgubljena vsaka sled. Njegove po- nižane kosti, njegov ponižani pe- pel pa je nazadnje le našel pot v rodno vas na obronke goriškega Krasa. Iz Doberdoba so ga odpeljali v naj- stniških letih. V živem spominu ga še vedno nosi njegov prijatelj, gospod Romano Marušič (pričevanje objavljamo posebej), s katerim je Oton delil najstniške skrbi in veselja. Pravzaprav ga v Doberdobu niso poznali z ime- nom Oton, ampak kar z vzdev- kom Otič. “Z njim sva bila prija- telja. Vsako nedeljo sva se dobiva- la: okoli dveh popoldne je bil pri nas doma, malo sva 'čekulala', na- to pa sva šla po vasi. Skupaj sva bi- la do zadnjega, dokler ga niso pel- jali v Nemčijo. Bil je leto starejši od mene, nekoliko manjše in močnejše postave. On je bil takrat star 16 let, jaz pa 15. Od trenutka, ko so ga peljali na vlak in je šel v Nemčijo, sem za njim izgubil vsa- ko sled”, se tistega obdobja spo- minja Romano Marušič – Opajčou (to je njegovo doberdobsko družinsko ime). P In o Otiču niso ničesar vedeli nitidomači. Šele kasneje je postalo ja-sno, da je 22. oktobra 1944 prispel v Dachau, od koder so ga nato pre- mestili v bližnje taborišče Aug- sburg – Pfersee. Decembra tistega leta je sledila nova selitev v tabo- rišče Natzweiler (tam je bil tudi Bo- ris Pahor), od koder je sledila zadnja pre- mestitev v Leon- berg, kjer je Oton umrl 27. februarja 1945. Pokopan je bil v Leonbergu, njego- ve posmrtne ostan- ke pa so v začetku petdesetih prenesli na italijansko vo- jaško pokopališče v Münchnu. Riccardo Goruppi, tabo- riščnik iz Leonberga (tudi njegovo pričevanje objavljamo ločeno), je prejšnji teden v Doberdobu poja- snil: “Danes se Oton vrača domov. To je bila njegova želja, ki jo danes uresničujemo. Njegovim do- mačim pa zagotavljam, da so po- smrtni ostanki res Otonovi. Po osvoboditvi taborišč je francoski Rdeči križ zgledno po- skrbel za iden- tifikacijo vseh trupel. Francozi so tja poslali zdravnike, dokumenti zapornikov pa so se hranili tudi na občini v Leonbergu. Na podlagi tega so po- tem žrtve tega uničevalnega kraja smrti lahko dostojno pokopali”. Za prekop Otona Jarca in za njego- vo vrnitev domov pa je med bolj zaslužnimi nečakinja Noemi La- kovič, ki ji je s pomočjo raziskoval- ca Roberta Zambonija uspelo ure- diti tudi birokratsko plat prenosa. Zamboni, ki preučuje usodo itali- janskih državljanov v koncentra- cijskih taboriščih, je tako naletel tudi na grob Otona Jarca. O tem je obvestil doberdobsko občino, tako je informacija prišla do družine. Nečakinja Noemi Lakovič pa je le nekaj mesecev pred tem tudi sama začela raziskovati usodo nesrečne- ga strica. Danes Oton spet počiva v domačem Doberdobu: njemu se je poklonila celotna vas z mašo za- dušnico, s spominsko sejo občin- skega sveta in s poslednjim poz- dravom celotne vaške skupnosti, ki se je konec prejšnjega tedna množično zbrala na borjaču pri Telarjevih. Tam je bil Oton doma in tam se je še zadnjič poslovil od domačih in od sovaščanov. Bil je to trenutek spomina. Na Oto- na, na vseh 15 Doberdobcev, ki se niso vrnili. Na milijone žrtev, ki so barbarstvo nerazsodnega so- vraštva plačali z najvišjo žrtvijo. Za vse, ki so izza tistega v hladno žele- zo izklesanega “Arbeit macht frei”, prosili: “Ne pozabite na nas”! Po- zaba bi bila v tem primeru obsod- ba, ker trupla, nagrmadena v ta- boriščih, niso samo spomin, am- pak tudi opomin. “Nismo posled- nji”!, je ta opomin v svojih da- chavskih slikah ponižanih kosti sporočal Zoran Mušič. Ne, niso po- slednji! Stran pripravil Andrej Černic Bilo je leta 1944. Esesovci so obkolili vas okoli šestih zjutraj. Preiskali so vse hiše in nas nagnali na “plac”, kjer je bil zbor. Ukazali so nam sesti in mi smo čakali. Pod košato lipo, ki je tam stala, je ob mizi sedel njihov komandant. Na stolu zraven njega pa je bila nastavljena pletenka vermouta: nemški vojaki so, ko smo se mi zbirali, popivali vino. Tisti pa, ki so preiskovali vsako hišo posebej, so iskali enega od sovaščanov, ki smo mu na vasi rekli Miljo Jarčov. Ampak zaradi zamenjave osebe so na “plac” privlekli njegovega soimenjaka, ki smo ga v Doberdobu imenovali “nunc Ljubcov”. Esesovci so ga privlekli pred komandanta: vseskozi so ga trdno držali za roke, pri čemer so mu boleče stiskali mišice nad komolci. Komandant je bil takrat že malo zapit. Začel je rjoveti na ubogega možakarja. Iz tistega nemškega rjovenja se je naenkrat razlegel smrtonosni: “Auschiessen”! (streljati). Zbegani odgovor ubogega moža je bil “Warum schiessen? (Zakaj streljati?) ”. Komandant je samo še enkrat prezirljivo zavpil: “Auschiessen”! Do bližnjega “portona” je bilo samo par korakov. Esesovec je “nunca Ljubceviga” porinil v tisto smer: ubogi mož se je opotekel in lovil ravnotežje. In tišino je pretresel prvi rafal mitraljeza. Padel je na tla. Vseeno pa je zbral še toliko moči, da se je usedel ob nosilni steber “portona” in skušal nekaj povedati. A ni mu uspelo. Pokosil ga je še drugi rafal mitraljeza, usmerjen v prsi. “Nunc Ljubcov” je obležal. Takrat je na “plac” pritekla hčerka, Helena. Zavpila je: “Tata, moj tata”! Do nje sta pritekla dva Nemca, vsak na svojo stran, in jo s kopitom mitraljeza zbila na tla. Mi smo bili na drugi strani ceste, približno 40 nas je bilo, večinoma starejši ali zelo mladi fantje. Ostali so bili v partizanih ali pa so jih pred tem fašistične oblasti poslale v konfinacijo, veliko jih je bilo v Aquili. Ko so Nemci preiskali vse domove in nas vse zbrali, so poslali po nas kamione. Odpeljali so nas v Gradišče, kjer je bila njihova vojašnica: esesovci so si jo prilastili, pred tem je bila italijanska. Iz vasi pa niso odpeljali samo moških in fantov. Zaplenili in prilastili so si tudi vse živali, ki so jih našli v hlevih. Konje, krave, prašiče: tudi živino so na vozičkih odpeljali v Gradišče. Tam so živali zaklali in si ustvarili zalogo hrane. Po našem prihodu v Gradišče se je na obzorju prikazala eskadrilja ameriških letal. Poleteli so proti Gorici in se nato vrnili nazaj. Ko so bili nad nami, so nas začeli obstreljevati. Pod bližnjim zidom je bil neki kanal. Poskočili smo noter, kolikor hitro smo mogli. Nemci pa, očitno so bili na to navajeni, so se nam smejali. Proti večeru istega dne nas je čakala nova selitev: ponovno so nas natovorili na kamione in nas odpeljali proti Gorici. Tokrat smo bili namenjeni v zapor. Vsak od nas je dobil nekaj slame in odejo. Vsi smo bili v isti sobi, ki je bila precej velika, tako da smo si postlali po skupinah. Pretresljivo je bilo gledati, kako so bili zidovi popisani. Vsakdo, ki je bil tam, je na zid napisal svoje ime in priimek ter kraj, v katerega ga bodo iz Gorice odpeljali. Tako so skušali zaporniki domačim pustiti še zadnjo sled za sabo. V Gorici smo ostali eno samo noč. Naslednje jutro, v spominu mi je ostal preblisk, sva se z Otičem “lipala”: on je imel neko manjše kolo, ne spomnim se več, ali je bilo iz žice ali leseno. In tam v Gorici v zaporu smo se v čakanju kratkočasili tako, da sva si podajala to malo kolo. Kmalu zatem so nas spet razdelili: stari v eno skupino, mladi v drugo. Jaz sem bil v skupini mladih, v isti skupini kot Otič. V tej skupini so bili seveda tudi drugi fanti, Karlo Šaherjev, Maks Midlinov in drugi. Jasno je bilo, da je bila ta skupina namenjena za deportacijo. Prav tako je bilo v tistem primeru bolj ali manj jasno, da bodo starejše spustili domov. Takrat je zadevo v roke vzel moj tata. Nemško je obvladoval suvereno. Pogumno je stopil pred nemško vodstvo in jim dejal: “Dva sina imam že v Nemčiji. Pustite tega doma, ker imamo kmetijo, ki je za nas edini način preživetja. Za obdelovanje polja rabim njegovo pomoč, sam ne bom zmogel”. Tata je bil očitno prepričljiv: mene so premestili iz ene skupine v drugo. To je pomenilo vrnitev domov in rešitev iz obroča smrti. Takrat sem zadnjič videl Otiča. Preostale iz skupine mladih pa so prepeljali na železniško postajo, od tam pa z vlakom proti Nemčiji. Zasluga mojega očeta je, da sem ostal doma, drugače bi tudi mene odpeljali v koncentracijsko taborišče. Romano Marušič – Opajčou, prijatelj Otona Jarca “Odvzeli so ti ime in ti dodelili številko, črno številko, ki jo je koža vpila vase. To je bila tvoja edina identiteta ves čas internata. Tista črna številka, neizbrisna”. Riccardo Goruppi, nekdanji taboriščnik v Dachauu in Leonbergu je svojo pretresljivo izpoved v spomin na Otona Jarca in vse, ki se niso vrnili, pripovedoval tako, kot bi se vrnil v leto 1944 in 1945. Vsem, ki so mu sredi Doberdoba na Telarjevi domačiji prisluhnili, so se pred očmi živo zavrteli prizori smrti, teptanja človekovega dostojanstva, apokalipse. “Tiste, ki smo bili primerni za delo, so nas selili v različna koncentracijska in delovna taborišča: grozno je bilo, da si bil ti vselej samo številka, a vsi tvoji podatki in dokumenti so ti anonimno sledili iz urada v urad. Nihče te ni poznal drugače kot po črni številki, a v nekem uradu, nedaleč, so bili shranjeni vsi tvoji podatki. Skrbno in sistematično. To je šele nepredstavljivo. ” Goruppi je bil v svojem pripovedovanju poročevalec v izvirnem pomenu te besede. Ni iskal čustvenih pristopov, ni se obešal na metafore. Šlo je za golo, kruto, grozljivo pričevanje, ki ga je pripovedovalec podajal odločno, brez omahovanja, bistro. “Selekcija za delo je potekala dnevno: zvečer so vsakemu zaporniku, glede na njegovo zdravstveno stanje, določili delo za naslednji dan. V Leonbergu smo delali v dveh avtocestnih predorih. Bili smo eden od t. i. SS Arbeitlagerjev, esesovskih delovnih taborišč. Izdelovali smo krila za letala na pogon. Delali smo noč in dan, sedem dni na teden, izmene so trajale 12 ur. Vedeli pa smo, kdaj je sobota. Takrat smo, zaradi zamenjav v izmenah, delali 16 ur”. Grobna tišina je spremljala pripoved, ki je življenje v lagerju secirala s kirurško natančnostjo. Pripovedovalcu, taboriščniku, je ob navajanju teh absurdnih statistik uspelo posredovati poslušalcem celo doživljanje taborišča, kot so ga občutili njegovi mučitelji. Posredoval je tiste občutke, ki jih je človeštvo po Hanni Arendt kasneje poimenovalo “banalnost zla”. “Čakali smo na dnevni obrok hrane. Samo enega. In to je bila vodena juha z nekaj repe in malo krompirja, ki pa ga največkrat nisi dobil. Ne, hrane niso delili esesovci, ampak “kapoji”, kar je bilo še huje. Z zajemalko so zvračali tisto brozgo v naše posode: velikokrat se je juha in to, kar je bilo v njej, polilo. In to je bil dnevni obrok. Pred tem in po tem te je čakalo delo. Odvedli so nas v tisti vlažen rov, v rov smrti. Slabo oblečeni smo trpeli zaradi mraza in zaradi vlage. In v ozkih rovih smo bili vseskozi v napoto esesovcem, ki so nas pretepali in bičali. Celo njihovi psi so se sčasoma že iz navade zaganjali v tiste naše preklete uniforme, ki smo jih vseskozi nosili, in jih grizli”. Kratki osebni noti je že spet sledilo kirurško seciranje, kot bi brali pripoved Prima Levija: “Delo v tunelu je bilo sistematizirano. Vse je teklo po vnaprej določenih pravilih. Vse je spadalo v neki širok, velik načr t: hrana, izmene, celo pretepanje. Esesovci so izračunali, koliko lahko človek v teh pogojih 'traja' v tistih tunelih: izračun je pokazal, da je povprečno 'trajanje' taboriščnika v 'Arbeitlagerjih' 3 mesece. Bolj vzdržni so morda dosegli četrti mesec. Porabili so nas, itak jih nismo nič stali. V podtaboriščih, kakršen je bil Leonberg, plinske celice in krematorijske peči niso bile potrebne. Ljudje so umirali od dela”. Trpko, boleče ugotavljanje. “Po smrti so trupla prepeljali v večja taborišča, najbližje je bilo Dachau, da bi jih tam upepelili. A proti koncu vojne je postalo to pretovarjanje prezamudno in predrago. V Leonbergu so izkopali množično grobišče. Trupla so nametali tja noter”. Kratka pavza s silnim pogledom, ki je prebadal: “In sam sem v tista odprta grobišča zrl. Tam je bil tudi moj oče. In druga trupla, številna trupla. In na teh truplih tista črna številka, ki ni nikoli zbledela”. Riccardo Goruppi, taboriščnik iz Leonberga Noemi Lakovič, nečakinja Otona Jarca, se poslavlja od strica Romano Marušič danes Riccardo Goruppi Pogled na taborišče v Leonbergu Avtocestna rova v Leonbergu, kjer je delal Oton Jarc Leonberški avtocestni rov leta 2007 Vhod v taborišče Dachau Zaporniške celice v Dachauu “Appelplatz” v Dachauu Romano Marušič pri vojakih leta 1951 Žara s posmrtnimi ostanki Otona Jarca na občini v Doberdobu Kristjani in družba16. oktobra 20144 Razmišljanje ob sinodi o družini V družini je odločilnega pomena vera ivimo v času, ko je medij- ska moč velika in seveda vsa ta sredstva po svoje krojijo sporočilo po daljnovid- nem načelu McLuhana, da je me- dij oz. sredstvo hkrati že spo- ročilo. Tako je bilo že v času dru- gega vatikanskega cerkvenega zbora, ki je bil prvi zares medijski koncil, od tedaj naprej pa drži za- deva tudi za cerkvena zborovan- ja. Aktualna sinoda o družini se- veda ni nikakršna izjema. Lahko celo rečemo, kako se je v medij- skem smislu pravzaprav sinoda začela že veliko pred oktobrskim uradnim odprtjem, saj smo lah- ko spremljali številne medijske “spopade” med cerkvenimi možmi, najbolj so padle v oči to- vrstne bolj ali manj energične iz- menjave mnenj in pogledov kar- dinalov. Mislimo, da so teme, ki jih obravnava sinoda, marsikdaj tudi zelo delikatne, zato bi včasih pričakovali, da bi bilo nekoliko več medijske kulture, se pravi poznavanja medijev, iz tega pa bi sledila večja mera previdnosti pri Ž posredovanju cerkvenih mož. Čepa tega ni, potem naj se uresničivsaj tisto, za kar se je zavzel kard. Müller, in sicer, naj pridejo v jav- nost vsa posredovanja na sinodi. Ena in druga možnost bi vseka- kor predstavljala varovalko pred tem, da bi pomembna vprašanja likvidirali s pomočjo takšnih in drugačnih sloganov. Ti so vselej posledica zožanega pogleda na stvarnost in nepripravljenosti, da bi resnično vsaj pokukali v glo- bino stvari. Res je, na splošno je v današnjem svetu, pa ne le v družini, težko biti kristjani. Ven- dar v tem oziru moti tisti slogan, ki ga večkrat slišimo, kako je “težko živeti tako, kot pravi Cer- kev”. Najprej je treba reči, da Cer- kev sama po sebi ničesar ne “pra- vi”, ampak se trudi - kljub vsem težavam in pomanjkljivostim svojih udov, ki smo na zemlji (škofje in duhovniki smo prav ta- ko ljudje, zato pa grešni!) -, da bi pričevala, oživila in ponavljala nauke Gospoda Jezusa Kristusa, za katere je treba povedati, da ni- so vsi ohranjeni le v Svetem pi- smu, temveč se nahajajo tudi v izročilu – to je v dokumentu Dei Verbum dejal tudi 2. vatikanski cerkveni zbor, a mnogi na to po- zabljajo. Izročilo ni nič drugega kot tisto, kar so še drugega slišali apostoli in druge priče Jezusove- ga javnega delovanja, pa so po- tem ustno prenesli naprej po na- slednikih vse do nas. Če potem preidemo na drugo stvar, ki jo je tu potrebno zelo poudariti, po- tem je treba reči, da biti kristjani ne samo, da nikdar ni bilo lahko, temveč lahko celo zatrdimo, da ta ne-lahkost spada v samo nara- vo krščanstva (križ in te zadeve …). Še sami apostoli so imeli s tem težave (kako so zaspali v Get- semaniju, kako je Peter, kljub svojim zagotovilom, Jezusa zata- jil …), pa jih ne bi imeli mi? Ko rečemo, da je težko zvesto hoditi za Kristusom, povemo s tem ne- kaj povsem očitnega, torej nič novega pod soncem. Še eno splošno razširjeno, zlasti seveda medijsko, mnenje je, da bi Cer- kev z večjo “odprtostjo” svetu pridobila več vernikov, več ne- deljnikov, kakor naj bi bolj “ela- stična” cerkvena morala pri- našala več vere. Govor je torej o razmerju med moralo in vero. Da bi pokazali napačnost tovrstnih zelo razširjenih tez, je dovolj, da se ozremo na se- ver Evrope, kjer so protestantske skupnosti že kdaj na stežaj odprle okna in vrata vsemu ti- stemu, kar me- diji zahtevajo od papeža Frančiška – od popolne svobo- de glede kontra- cepcije in abor- tusa, pa do isto- spolnih zvez in celo “porok”. Rezultati jasno govorijo, da so se razmere dra- stično po- slabšale, ne pa izboljšale. Ko sem zadnjič, denimo, gledal po- datke za Dansko, ta država je sicer na papirju luteranska, v resnici pa se velika večina njenih prebi- valcev izreka za agnostike. Socio- logi in drugi veliki kalibri socio- loške znanosti potrjujejo, da rast števila vernikov sovpada s strogo- Kljub viharjem zgodovine, ki jih je doživljal, je ohranil vero in iz nje živel Kocbek vernik red 110 leti, to je 27. sep- tembra 1914, se je v Svetem Juriju ob Ščavnici rodil Ed- vard Kocbek. Pesnik, publicist, mislec, kronist in seveda kristjan. Tega zadnjega mu nekateri ne pri- pisujejo radi, češ da jih je v času NOB le preveč “zakuhal”. Zame pa ostaja ob vsej literarni za- puščini kristjan. Velikokrat mi je dalo misliti, kako to, da ga neka- teri tako “črno” gledajo, drugi pa ga na tiho tudi prezirajo ali celo sovražijo. Ljudje smo si različni in zakaj ne bi vsak od nas imel svoje mnenje o kom, saj smo svobodni, pa tudi mislili naj bi s svojo glavo, ne glede na mnenje drugih! Zakaj ostaja zame Edvard Kocbek kristjan? Odgovorov imam več. Iz njegovih zapisov se to lahko skle- pa, mene pa nanj vežejo neki dru- gi dogodki, ki so mi ostali v neiz- brisnem spominu. Govorila sva malo. Nekajkrat na cesti, mimo- P grede, in nekajkrat sva se zadržaladlje ob kavi (on je pil sok!) v eniod ljubljanskih kavarn. Vem tudi, da mi je poslal vsaj nekaj pisem, od katerih ni- sem dobil nobe- nega, ne na lju- bljanski kot tudi ne na domači naslov. V tistem času so pisma rada “poroma- la” kamor koli že, ali pa jih je odnesel piš te- danjega režima … Ob nekem “uradnem raz- govoru” – kot se je tedaj reklo za- sliševanju, me je mlajši tovariš v upravni palači v Gorici v Sloveniji (danes je tam občina), v pritličju levo, v tretji sobi, med drugim tu- di nekako takole zbodel: “... no, ja, ampak vi imate kot študent tu- di neko vezo z belogardisti! Vas ni sram, saj izhajate iz partizanske družine”? Spomin- jam se, da sem zelo ostro odreagiral in tudi povzdignil glas, on pa je rekel: “Tiho, tiho, bodo slišali v sosednji so- bi”! Potem je na- daljeval: “Saj Vam je Kocbek pisal. Ga poznate”? “Da, ga poznam, ga spoštu- jem, prebral sem nekaj njegovih del, pisma pa do danes nisem od njega do- bil nobenega”! sem odrezavo od- govoril. Mladi tovariš je dobil rdeča lička in je takoj spretno za- sukal pogovor v drugo smer, to je v mojo vojaščino, češ da se je o meni general Papa lepo izrazil, da sem plemenit človek. (Ta general je bil nekaj časa, ko sem služil voj- sko, glavni kirurg na kirurgiji v vojaški bolnišnici in sem bil tedaj vsak dan po nekaj ur v njegovi or- dinaciji in tudi v operacijski dvo- rani.) Ob zasliševanju tega mla- dega tovariša sem tako spoznal, kam so poromala Kocbekova pi- sma, ki so bila namenjena meni … Zakaj zame ostaja Kocbek vernik in kristjan? Človekove vere ne merimo ne z metri, še manj z va- tli. Vernik ostaja vernik ne glede na to, kaj kdo misli o njegovi veri. Ta se odraža iz del, ki jih ima, kot tudi iz njegovega življenja, pa ne glede na to, kateri veroizpovedi pripada. Kristjanu pa je z razliko od verujočega človeka podarjeno tudi to, da mu Cerkev nekaj po- meni, jo spoštuje, četudi se z vsem, kar se v njej dogaja, ne strinja. Prav v tem je veličina ne- kega kristjana, da si upa povedati na primernem mestu tudi to, kar vidi, da bi moralo biti v Cerkvi ktober je mesec, v kate- rem rožnovenska Marija (7. 10.) priporoča moli- tev rožnega venca, ki je “kot pot, ki vodi k Bogu”. Tako pravi je- drnat, a zelo poveden, z zgovor- no likovno podobo opremljen zapis Rožni venec, ki ga bodo bralci otroške revije Pastirček našli na dvanajsti strani njegove druge, oktobrske številke. V njej odgovorni urednik Marijan Mar- kežič opozarja na to, kar nam pri- naša ta mesec, ki mu Slovenci pravimo tudi vinotok. Na začet- ku je god sv. Terezije Deteta Jezu- sa, zavetnice misijonov in vseh naših misijonarjev razkropljenih po daljnih deželah. 2. oktobra nas godovni dan angelov varu- hov spominja, naj se pripo- ročamo tem krilatcem, ki nam ljubeče stojijo ob strani. Sv. O Frančišek Asiški goduje 4.10., obnjem, ki je tako rad imel živali innaravo, se moramo zamisliti, ka- ko sami ravnamo z darovi priro- de, ki nam jih je Bog dal. Zadnji dan v oktobru je dan varčevanja - opomin, da moramo s prihran- ki misliti tudi na našo prihod- nost. Vsi ti dnevi so lahko spod- buda, da otroci napišejo iskren SMS prijatelju Jezusu, kot jih pri- jazno vabi istoimenska Pastirčko- va rubrika. Da bi spoznali ali utrdili poznavanje Sv. pisma, pa sta zelo priročni in priporočljivi rubriki Zgodbe iz Svetega pisma … Pravila za življenje in Spozna- vajmo Sv. pismo, ki ju oblikujeta Walter Grudina in Paola Bertoli- ni Grudina, ona tudi s privlačni- mi ilustracijami toplih barv. V prvi so tokrat v središču Mojzes in Božje zapovedi, kdo je pa v drugi, bodo otroci izve- deli z rešitvijo dopolnje- vanke. Iz pesmi Berte Golob Odgovor veje glo- boka misel, da moramo radi imeti življenje in si ne želeti nemogočih stvari. Da je v domačem gnezdecu najlepše, pa je odkril radoveden vrabček, ki je ob pusto- lovski želji po odkrivan- ju sveta spoznal toplino varnega doma. Zgodbi- co Vrabček Postopaček je napisala Mariza Perat in vanjo nasula zlati prah življenjske modro- sti. Bralcem že dobro poznana Dojenčica, de- klica, v kateri lahko marsikatera osnov- nošolka uzre sebe, je postala izredno pridna. Ni je treba več priganja- ti iz postelje, na zajtrk, v šolo, na kosilo, pisati naloge: vse opravi rade volje, zato da ji ostane čim več časa za igranje z mucko. Do- jenčičine zgodbe živahno in doživeto piše Barbara Rustja, na- vihanko pa upodablja Svetlana Brecelj. Pravo vzdušje jesenskega dne na kmetih veje iz dopolnje- vanke Zlata in topla jesen Kar- men Smodiš. Povsem jesensko obarvana je tudi rubrika Danile Komjanc, namenjena najm- lajšim Pastirčkovim bralcem: Medvedka Metka se namreč spre- haja po gozdu, nabira pisane od- padle liste in spravlja v košarico debele kostanje. Jesenske dobrote sta v gozd šla nabirat tudi krt in ježek, da bi se posladkala z njimi. Stripovsko zgodbico piše Anto- nella Del Bianco. Jesenski čas je pri srcu Packu, saj vzneseno pravi “Meni se mi dopade jesen”. Wal- ter Grudina trosi ne- marneževe jezikov- ne spake kot izziv za “čiščenje jezika” naših učencev. Ma- lim bralcem je na- menjena tudi Sračja izštevanka Stanke Devjak, ki se jo bodo lahko naučili malčki v vrtcu ob pomoči vzgojiteljic. Večji šolarji oz. otroci, ki radi pojejo, bodo lahko ob urah gla- sbene vzgoje usvojili pesem Angel božji, ki jo je na besedilo neznanega avtorja uglasbil mlad go- riški skladatelj Patrick Quaggiato. V zadnjem času se razveseljivo redno pojavlja na Pastirčkovih straneh. Zelenjavni ples je naslov hudomušnih verzov, ki jih je “iz paradižnika, kumare, čebule” … šegavo stkal V. T. Arhar, simpa- tično likovno podobo pa jim je pridala Danila Komjanc. Njene ilustracije vselej obžarja ljubezen do otrok. Če bo cicibanom v deževnem popoldnevu dolgčas, bodo lahko izdelali simpatično miško, “ki drobi”, kot si jo je zan- je zamislila Tatjana Ban. Če pa bo njihove obrazke razjasnilo jesen- sko sonce, bodo lahko prosili starše, naj jih peljejo na izlet na ogled Planinske jame, kamor je odpeljal svoja nečaka, Tjašo in Pastirčka, stric Maks. Zapis, v ka- terem je kar nekaj zgodovinskih podatkov in zemljepisnih zani- mivosti ter fotografij, je kot zme- raj napisal Marijan Markežič, da bi odkrivali bližnje lepote naše matične domovine. V vsebinsko pestri in prikupni oktobrski številki Pastirčka je tudi množica krasnih risbic malih ri- sarjev, ki tudi s svojimi likovnimi prispevki izkazujejo naklonje- nost tej reviji. IK drugače, da bi Cerkev ostajala čim bliže ustanovitelju, to je Kri- stusu. – Vsega tega se je Kocbek zavedal in prav v tem se je odražala tudi njegova osebna ve- ra. Imela pa sva še neka manj navad- na srečanja, ki bi se danes marsi- komu zdela čudna. Oba sva ceni- la baročno lepoto uršulinske cer- kve v Ljubljani. Oba sva se rada v njej zaustavljala, četudi samo za kratek čas, oba pa sva imela prav pri tem tudi nekaj skupnega. V spovednici na levi strani je red- no spovedoval prof. Anton Strle. Jaz sem ga izredno spoštoval, na- pisal mi je tudi kar nekaj pisem. Ker pa je bil moj profesor dogma- tike, me je še mnogo let pozneje, ko sva se srečala na Strmi poti – on z grada, jaz pa na grad – v po- govoru piknil: “Ampak tisti trak- tat o angelih, ki ga niste najbolje znali, upam, da ste ga ponovno predelali”! “Seveda, gospod pro- fesor, sem ga, samo danes, ko je tako lep dan, pa še tako lepo je to najino srečanje, ga ne bi obnovi- la”! sem mu zvito odgovoril. Iz spoštovanja do njega, ne zaradi znanja, sem po tem srečanju res še enkrat predelal celoten traktat o angelih... Pred spovednico, v kateri je spo- vedoval prof. Anton Strle, je bila vedno vrsta. Kar nekajkrat sva sta- la v tej vrsti med drugimi tudi jaz in Kocbek. Spominjam se, da je po opravljeni spovedi vedno šel v klop na desni strani cerkve, pred oltar Kristusa “Ecce Homo”. Tam je ostajal precej časa. Če pa je bila zvečer maša, je bil tudi pri njej. – Obledel spomin, ki za koga nima nobenega pomena … Zame pa ga ima. Če tako srečate osebo, kot je bil Kocbek, ob takšnem dogodku, in če ga vsaj od daleč vidite za- maknjenega pred kipom raz- bičanega Kristusa, polnega ran, potem spomin nanj ne more zbledeti. Za vse, ki smo ga ob ta- kih trenutkih srečevali, nam je ostal v spominu kot človek glo- boke vere, pa tudi kot pokončna osebnost, ki je kljub viharjem zgodovine, ki jih je preživljal, ohranil vero in iz nje tudi živel. Ambrož Kodelja stjo zahtev, tudi moralnih, do vernikov, kakor dokazujejo bolj konservativne verske denomina- cije, od katerih so mnoge v mo- ralnem smislu še strožje od kato- liške Cerkve. Zato sklepamo, da bi bolj “elastična” morala sovpa- dala v resnici samo z bolj “ela- stično” vero – za zgled si lahko vzamemo katastrofalne posledi- ce permisivne vzgoje, ki so vsem na očeh. Še zadnji, a zelo po- memben vidik, ki se ga bomo do- taknili, pa predstavlja vloga vere v življenju zakonskega para. Da bomo bolj verodostojni, se bomo poslužili rezultatov nekaj socio- loških raziskav. Več vere v zakon- skem paru pomeni večjo trdnost in stabilnost zakona (Journal of Family Psychology, 2001). Večja udeležba pri (nedeljskem) bogo- služju zmanjšuje nevarnost nez- vestobe (Journal of Marriage and Family, 2008), v ti- stem, ki pa moli za svojega sozakonca (moža ali ženo), se s tem povečuje zavest o svetosti zakonske zve- ze, kar tudi posledično zmanjšuje nezveste misli in obnašanje (Journal of Personality and Social Psychology, 2010). To nam pove, da je tako v Cerkvi sa- mi kakor tudi v družinah vera tista, ki dela razliko. Lepo je dejal nekoč kard. Rava- si, kako je zakon za kri- stjana preizkušnja nje- gove vere. Postavim za- to nekaj retoričnih vprašanj. Zakaj je manj cerkvenih porok? Za- kaj je vse več zakonske nezvesto- be? Zakaj je tako malo rojstev? … Kristjan mora, tudi raziskave kažejo v tej smeri, svoje življenje, sploh družinsko, osnovati na Njem, ki je rekel: “Brez mene ne morete storiti ničesar” (Jn 15,5). Andrej Vončina Druga številka otroške revije Pastirček Med trtnimi grozdi jagode rožnega venca Misijonska nedelja 2014 16. oktobra 2014 5 Oktober, mesec misijonov Za Jezusa ni noben kraj obroben! e obstajajo obdobja v svetu, razen za tistega, ki je bogat. Vsak kraj, ki ga naseljuje človek, je sre- dišče: njegovega življenja in Gospodovega z njim. Obstaja- jo pa kraji osamljenosti, zavrženosti in trpljenja. Ti kraji so povsod prisotni, na vseh N predelih sveta in so “obrobni”samo za tiste, ki tam ne živijo.To pa niso obrobni kraji za Je- zusa. On živi v njih od nekdaj, so njegovo središče. In kot Zanj so tudi za nas kraji, ki morajo postati središčni za naše življenje. Biti misijonar pome- ni živeti kraje revščine. In to začenši z najbližnjimi. Živeti revščino, ki nas obdaja, pome- ni odkriti lepoto našega bivan- ja, kot nam o tem priča življen- je vsakega pravega misijonarja. Našel je dragoceni biser in je zanj vse prodal. Vsak od nas je lahko tisti misijonar in živi revščino, ki je ob njem. Tako tista revščina zanj ni več obrobna, pač pa središče kot za vse tiste, ki so v njej vedno živeli. Ne imeti obrobnih kra- jev... ljubiti vsak naseljen pro- stor... to je sreča za človeka. Ve- selje do življenja, ki si ga vsi želimo in ga živi ter oznanja papež Frančišek, ima svoje možne temelje samo v solidar- nosti. In da ostanemo na po- dročju svetovne misijonske ne- delje je to sprememba obrob- ja-periferije, vsake periferije v središče. To dejanje se zgodi v medsebojni, vzajemni ljubez- ni, ki je dar, je odkritje, da v be- di, ki nam je naj- bližja, živi Gospod zgodovine in življen- ja. To je solidarna ljubezen in poslan- stvo za vse nas, da ga uresničujemo v družini, v delovnem okolju, zdravstvu in skrbstvu, v socialnih politikah. Povsod so misijonski kraji in vsakdo je lahko tam pričevalec Božje lju- bezni v skladu s svo- jo velikodušnostjo in z lastnimi zmožnostmi. Svetov- na misijonska nedelja nas spo- minja, da so obrobja v resnici središča za Jezusa in za vse ti- ste, ki v njih živijo. V teh krajih lahko najdemo veselje do življenja. In to je lahko v šotor- skem naselju, v središču mesta ali v kaki vasi Slonokoščene obale, z mladimi pri ve- roučnem srečanju. V naši škofiji smo izkusili ve- selje v solidarnosti (in to se še nadaljuje), že ko smo se kot krajevna Cerkev odprli afriškim misijonarjem in ka- sneje (v sklopu škofij treh Be- neških dežel) azijskim na Taj- skem. Radostili smo se, ko se je Misijonsko molitveno bdenje V povezavi z mladinsko pastoralo bo tudi letos potekalo misijonsko srečanje pred svetovno misijonsko nedeljo z molitvijo, premišljevanjem in pričevanji. Letos bo nekaj novosti. Ob 20.15 bo potekalo v dvorani v ulici Romana v Tržiču srečanje mladine z goriškim nadškofom Carlom, z misijonarjem Aldom Vittorijem in drugimi pričevalci o temi: “Biti občutljivi za življenjska in svetovna obrobja”. Ob 21. uri pa se bodo udeleženci zbrali v bližnji cerkvi sv. Odrešenika, kjer bo potekalo bogoslužje Božje besede in izročitev misijonskega križa diakonu Aldu Vittoriju, ki pripada omenjeni župniji in je sedaj član Misijonskega občestva - Villaregia. 23. novembra pa bo g. Aldo Vittor posvečen v duhovnika v Ogleju. Petek, 17. oktobra 2014, v Tržiču Pričevanje mladega misijonarja v Mehiki Oče Aldo se je odločil za misijone velikim veseljem delim z bralci nekaj vrstic o svojem misijonskem poklicu v tem mesecu oktobru, ki je že običajno misijonski. Sem oče Aldo, tako me kličejo tu v misijonih, diakon, in bom v kratkem posvečen v duhovnika. Od 15. decembra lani delujem v Mehiki kot misijonar. Zakaj sem izbral poklic misijonar- ja? To vprašanje sem si tudi sam večkrat postavil in najbolj re- sničen odgovor je ta, da si ga ni- sem izbral jaz, ampak ga je zame izbral Gospod. Sam sem skušal samo odgovoriti na njegov klic! Vse se je začelo, ko sem 21-leten prvič v svojem življenju začutil, Z da me Gospod kliče, naj mu da-rujem svoje življenje. Evangeljskebesede, ki so spremljale to obdob- je mojega življenja, so bile: “Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe”. (Lk 10,27) Dolgo časa so me te be- sede spremljale v mojem iskanju pravega poklica, dokler niso ne- kega dne prispeli v Trst posmrtni ostanki sv. Terezije Deteta Jezusa, ki je cerkvena učiteljica in zavet- nica misijonov. Spominjam se, da sem se pred njo ustavil in mo- lil ter jo prosil, naj mi pomaga najti moj poklic, mojo pot. Čez nekaj tednov sem se podal na pot duhovnega spremljanja, ki mi ga je nudil duhovnik Misijonske skupnosti iz Villeregie in v katero sedaj spadam. Tako se je začela moja misijonska pustolovščina. Na poti sem doumel, da če hočem ljubiti Gospoda, moram ljubiti tudi svojega bližnjega, in ko ljubim bližnjega, bo vedno bolj rastla moja ljubezen do Go- spoda. Razumel sem nato zelo ja- sno, da za kristjana misijonsko poslanstvo ni samo neki dodatek. Srečal sem namreč Gospoda in ne morem zanj ne pričevati vsem, ki ga ne poznajo. Ljubezen, ki mi jo je Gospod posredoval, ne morem zgolj obdržati zase, am- pak jo moram prinesti vsem lju- dem, posebno tistim bolj oddal- tržiški mladenič Aldo odločil, da bo uresničeval svoje življen- jsko poslanstvo kot misijonar “ad gentes” (ne v škofiji) in je odpotoval v mehiško deželo. Veselili se bomo tudi z njim, ko bo 23. novembra letos po- svečen v duhovnika v Tržiču. Veselimo se zadnjega našega misijonarja in njegove prisot- nosti na mehiških tleh. Kdor živi v misijonskem duhu, je moški ali ženska, ki ga življenje navdušuje, z razliko od tistega, ki ni misijonar. V prilogi je objavljeno pričevanje ljudi, ki so tudi v našem imenu pričevalci evan- geljske medsebojne ljubezni v svetu: od Tajske, do Mehike, Burkine Faso in Slonokoščene obale. Zadnja stran priloge je samo navidezno suhoparen seznam imen župnij, številk... V resnici je to pokazatelj vsakodnevnega zavzetega dela, ki ga opravljajo razni dobrotniki v dejavni lju- bezni. V imenu celotne škofije se jim zahvaljujem. In prav vi, dragi bralci Novega glasa, pričujete s svojim veliko- dušnim delovanjem in gradite tako našo Cerkev kot pravi mi- sijon, vesel in lep. g. Franco Gismano jenim od Njega in najbolj revnim. Tako je v meni vedno bolj gorel poklic “ad gen- tes”, to je zavest, da me Jezus pošilja oz- nanjat evangelij tudi izven moje zemlje, tja do skrajnih meja zemlje. Ko sem prišel sem v Mehiko, sem uresničil ta klic. V prvih mesecih sem srečal veliko bližnjih, ki so me na razne načine spraševali, naj jim pomagam srečati Boga. Tu v mi- sijonih je veliko razlik vseh vrst: ogromna bogastva in skrajna revščina; odprto sprejemanje sočloveka in najbolj blazno nasil- je; velikodušnost in na dugi stra- ni skopuštvo, ki ograža mnoge. A največja nasprotja obstajajo na verskem področju. Praktično vsi Mehičani verujejo v nekaj, a zelo pogosto ostane od tega le skrom- na družinska navada. Zelo se širi- jo verske ločine, ki predstavljajo Boga, ki ni Oče, Boga, ki ni ljube- zen. Ko sem prispel, sem samo jecljal nekaj besed v jeziku, ki ga nisem poznal, in sem ponovno dojel, da je misijonski poklic ljubezen do Boga in pomoč ljudem, da bi spoznali, da je Bog ljubezen. Ena največjih vraževernosti tu v Mehiki je češčenje “svete smrti”, kar izvira iz skrivnostnih ezote- ričnih korenin in je posebej razširjeno med prekupčevalci z mamili, a tudi med navadnimi ljudmi. Nekega dne sem se zaple- tel v pogovor z nekim krošnjar- jem, ki je kazal na svojem telesu vidne znake pripadnosti tej ločini. Pripovedoval mi je, da ve- ruje v Boga, v Marijo, a da ne mo- li k njima, kajti Bog hoče našo smrt, želi, da smo v nebesih, ne na zemlji. Zaradi tega je častilec “svete smrti”, ki mu po njegovem prepričanju pomaga, da ostane živ na zemlji, da se preživlja in ima srečo pri delu. Potrebni smo kruha, potrebni smo pravice, enakopravnosti; po- trebno je, da spoznamo pravi obraz Boga. V tem misijonarskem obdobju spoznavam, da je misi- jonsko poslanstvo vse to, zlasti pa ljubezen do bližnjega, da odkrije- mo obraz Očeta. oče Aldo Vittor DAROVI ZA SLOVENSKE MISIJONARJE 2013-2014 ZBRAL IN POSLAL MISIJONSKI KROŽEK - ROJAN TRST s. Jožica Sterle - Ukrajina 250,00 s. Mojca Karničnik - Kongo 500,00 s. Ana Slivka – Brazilija 500,00 s. Anica Starman – Slonokoščena Obala 500,00 p. Opeka Pedro – Madagaskar 1.000,00 p. Danilo Lisjak – Uganda 500,00 s. Agata Kociper – Brazilija 250,00 p. Janez Krmelj – Madagaskar 250,00 s. Vesna Hiti – Ruanda 250,00 s. Andreja Godnič – Peru 250,00 s. Ljudmila Anžič – Kambodža 250,00 p. Jože Mlinarič – Burundi 250,00 s. Zvonka Mikec – Mozambik 250,00 p. Vladimir Kos – Japonska 250,00 za misijon p. Ernesta Sakside 2.370,00 p. Giuseppe Xotta – Uganda 620,00 patri Kamiljanci Turin – misijon v Haitiju 605,00 MIVA - za prevozna sredstva v misijonih 500,00 SKUPNO 9.595,00 Ves denar, ki je bil nabran letos s pomočjo našega krožka, je dar do- brotnikov in prijateljev misijonov, Slovenske Prosvetne Matice, Misijon- skega odseka Mačkovlje, nabirka ob zaključku šmarnic, ob Krištofovi nedelji (MIVA – za prevozna sredstva v misijonih), ter prispevek znam- karske akcije. V podporo za Don Boskovo mesto v Corumba' – Brazilija (p. Ernest Sak- sida) so vključeni tudi nekateri prispevki za posvojitev otrok na daljavo. 1. S. Kristina BAJC, iz Ajdovščine - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja EGIPT 2. P. Claudio BATTISTUTTA, iz Fiumicella - Pime ITALIJA 3. P. Claudio BORTOLOSSI, iz Strassolda - Misijonarji Ksaverijanci KOLUMBIJA 4. S. Ulderika BRESSAN, iz Aiella v Furlaniji - Klarise frančiškanke misijonarke presvetega zakramenta ITALIJA 5. S. Tarcisia CARNIELETTO, iz Tržiča - Frančiškanke Marijine misijonarke ITALIJA 6. S. Lucia CATALANO, iz Nabrežine - Misijonarke Brezmadežne - P. Kolbe ITALIJA 7. G. Dionisio COSSAR, iz Cavenzana - Ognjiščarji ITALIJA 8. Ivana COSSAR, iz Ogleja - Laična misijonarka BURKINA FASO 9. S. Bernarda CUCIT, iz Krmina - Dorotejke BURUNDI 10. P. Fabio D’AGOSTINA, iz Strassolda - Misijonarji Ksaverijanci MOZAMBIK 11. P. Franco DALTIN, iz Červinjana v Furlaniji - Družba Božje besede ITALIJA 12. Br. Alessandro FERUGLIO, iz Gradeža - Misijonarji Ksaverijanci KOLUMBIJA 13. S. Bogdana KAVČIČ, iz Ledine - Usmiljenke RUANDA 14. S. Elizabeta LIKAR, - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja ITALIJA 15. P. Danilo LISJAK, iz Vipave - Salezijanec UGANDA 16. S. Maria Dolores LISJAK, iz Šempetra pri Gorici - Misijonarke iz Combonijeve družbe ITALIJA 17. S. Flavia LUCA, iz Aiella v Furlaniji - Klarise franč. mis. Presv. Zakramenta ROMUNIJA 18. Br. Massimo LUCA, iz Aiella v Furlaniji - Minorit IZRAEL 19. P. Tito MAREGA, iz Červinjana - Lazaristi ITALIJA 20. S. Emanuela ORETTI, iz Ronk - Pasijonistke ITALIJA 21. S. Maria PACOR, iz Romjana - Hčere Marije Pomočnice MEHIKA 22. Luisella PAOLI, iz Turjaka - Laična misijonarka BURKINA FASO 23. Claudia PONTEL, iz Aiella v Furlaniji - Laična misijonarka SLONOKOŠČENA OBALA 24. P. Hilarij RUDEŽ, iz Gorice - Jezuit ZAMBIJA 25. S. Lucia Mary SCAREL, iz Scodovacce - Misijonarke Consolate ITALIJA 26. P. Giuseppe TEMON, iz Ločnika - Škofijski duhovnik ARGENTINA 27. Gabriella TRIPANI, iz Gorice - Misijonarke Brezmadežne ALŽIRIJA 28. P. Giuseppe VINCI, iz Aiella v Furlaniji - Škofijski misijonar BRAZILIJA Goriški misijonarji po svetu Goriška16. oktobra 20146 Občinska svetniška skupina SSk iz Sovodenj ob Soči je na zasedanju sovodenjskega občinskega sveta v ponedeljek, 29. septembra, izrazila določene pomisleke npr. v zvezi z razpisom za obnovo Butkovičeve rojstne hiše. Občina je namreč pridobila nekaj sredstev, ker ji je izvajalec del napravil popust na izhodiščni ceni. Toda ta sredstva je bilo treba vrniti Deželi FJK, ker razpis ne predvideva tega popusta. Zato je občinska uprava predlagala, da se to in razlike v ceni gradbenih materialov, ki so nastale zaradi časovnega zamika razpisnega postopka, krijejo z lastnimi sredstvi v višini 50.000 evrov. Svetniki SSk so ugotavljali, da je bila prepoved popusta na izhodiščni ceni vnaprej znana, zato ni jasno, zakaj niso ravnali drugače. Zaradi tega so se svetniki SSk vzdržali tudi pri glasovanju, saj SSk ne nasprotuje projektu za obnovo Butkovičeve hiše, niso pa prejeli zadovoljivih odgovorov glede razlogov za spremembo v načrtu javnih del. Nekaj pomislekov pa je bilo izrečenih tudi zaradi tega, ker v načrtu ni še jasno, če in kje bodo parkirišča. Občinska svetniška skupina SSk se je tudi vzdržala pri točki, ki je predvidevala odobritev pogodbe med Občino Sovodnje in podjetjem Autovie Venete za uporabo zemljišča nad avtocestnim predorom v sredini vasi. Pogodba predvideva celo vrsto strogih omejitev za Občino Sovodnje, medtem ko ima podjetje Autovie Venete proste roke, da v katerem koli trenutku poseže. Svetniki SSk menijo, da to ni pravično, saj Sovodnje od gradnje avtoceste in njene širitve niso imele nobenih povračilnih ugodnosti. V nekaterih drugih deželah pa so občine dosegle, da jim upravitelj avtoceste letno namenja del zaslužka od vnovčenih cestnin. Sovodenjski svetniki SSk so podprli predlog prodaje parcele v Gabrjah in tudi spremembo v proračunu. Podprli so tudi osnutek konvencije o usklajenem upravljanju storitev dnevnega središča za osebe z demenco, po zagotovilih županje Alenke Florenin, da bo od upraviteljev središča zahtevala zagotovila za nudenje storitev tudi v slovenskem jeziku, kot to predvideva zaščitni zakon 38/01. Svetniška skupina SSk v sovodenjskem občinskem svetu tudi obžaluje dejstvo, da skupen davčni urad v Krminu ni mogel omogočiti občinskim upravam, da nudijo občanom izpolnjen obrazec za plačilo davka TASI. Res je bilo ob tem precej zmede na državni ravni, ne razumemo pa, zakaj morajo posledice nositi občani. Sovodnje / Opombe občinskih svetnikov SSk elika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž v Go- rici se je v sredo, 8. okto- bra 2014, prepojila z žlahtnimi glasbenimi odtenki v užitek lju- biteljem klasične glasbe, pa tudi vsem, ki iščejo v vsaki umetnosti lepoto in harmonično skladnost. Kulturni center Lojze Bratuž v so- delovanju z Združenjem cerkve- nih pevskih zborov je ponudil drugo glasbeno poslastico v novi sezoni: koncertni večer za klavir in orkester. Odmeven dogodek so organizatorji priredili v sklopu mednarodne- ga festivala so- dobne glasbe Kogojevi dne- vi; ti, kot zna- no, koreninijo v Kanalu ob Soči, a se z gla- sbeno ponud- bo že kar nekaj let oglašajo tu- di pri nas. V goste je prišel Orkester Padove in Ve- neta, ki deluje od l. 1966 in je v tej dolgi dobi koncertiranja postal eden najvidnejših italijanskih ko- mornih orkestrov. V čast si lahko šteje nastope po raznih imenit- nih odrih v Italiji in tujini pod umetniškim vodstvom raznih znanih glasbenikov; od avgusta 2014 ga umetniško usmerja Clive Briton. Orkester izvaja okrog 120 koncertov letno, ima lastno sezo- no, redno pa gostuje po “apenin- skem škornju” in se odpravlja na daljše turneje v tujino. S tem gla- sbenim sestavom je že sodelovala vrsta svetovno znanih dirigentov in izvajalcev, med njimi tudi Uto Ughi. Tokrat pa je pri klavirju kot njihov gost sedel mladi Alexan- der Gadjiev, rojen v Gorici l. 1994, ki je kot sin priznanih gla- sbenih pedagogov, Ingrid Silič in Sijavuša Gadjieva, že v rosnih le- tih spoznal črno-bele tipke in od začetnega “igranja” z njimi prešel na sodelovanja in zmage na mnogih mladinskih tekmovan- jih. Kot je zapisano v program- V skem listu, je že kot devetletenfantič odigral koncert v c-duru J.Haydna in doživel odlične kriti- ke, pri desetih letih pa je imel sa- mostojni recital. Nastopal je v Trstu, Turinu, Ljubljani, Avstriji. L. 2010 je imel solistične recitale v Padovi, Trstu, Ljubljanski in Mariborski filharmoniji. L. 2011 se je udeležil festivala v nemškem mestu Dilsberg. L. 2012 je nastopil z Orkestrom RTV Slovenija in isto leto prejel 3. na- grado na 1. tekmovanju FVG In- ternational Piano competition, zmagal pa na 9. tekmovanju Pre- mio delle Arti v Trstu. V marcu 2012 je kot gojenec SCGV Emil Komel iz Gorice z najvišjo oceno, pohvalo in posebno omembo dokončal šolanje na državnem konservatoriju Bruno Maderna v Ceseni. Nastopil je že tudi v Pari- zu, v Italijanskem kulturnem centru, in v Rimu. Ob intenzivni glasbeni dejavnosti je l. 2013 z odliko maturiral na znanstve- nem liceju Duca degli Abruzzi v Gorici, v novembru pa si je pri- svojil prvo mesto na 30. tekmo- vanju Premio Venezia, na kate- rem tekmujejo le najboljši diplo- miranci na italijanskih konserva- torijih. Ta zmaga mu je odprla vrata gledališča La Fenice v Be- netkah. Čaka ga tudi debi v Lon- donu. Od lanske jeseni svoje gla- sbeno znanje dopolnjuje v razre- du pianista Pavla Gililova v pre- stižnem Mozarteumu v Salzbur- gu. Tudi v lanski sezoni je imel celo vrsto nastopov, prišel v pol- finale na mednarodnem tekmo- vanju v ZDA, naslednje leto av- gusta pa bo nastopil na finalu Mednarodnega tekmovanja pia- nistov Ferruccio Busoni v Bocnu. Njegova umetniška pot se kar na- prej blesteče vzpenja. Da ima gla- sbo v krvi in da neizmerno ljubi klavir in se z njim “spaja”, je bilo jasno razvidno tudi na goriškem koncertnem večeru. Talentirani pianist je pod taktirko na Sloven- skem, pa tudi v tujini dobro poz- nanega diri- genta Antona Nanuta (bil je gostujoči diri- gent v Londo- nu, Pragi, Varšavi, turneje kot glavni diri- gent Simfo- ničnega orke- stra RTV Slove- nija – 1981 1998 - so ga po- peljale vsepov- sod, tudi v ZDA, že od vse- ga začetka je duša in umet- niški vodja Kogojevih dnevov), ki še vedno, kljub častitljivim le- tom, odlično obvlada svojo diri- gentsko vlogo, je temperamen- tno odigral Koncert št. 5. za kla- vir in orkester Ludwiga van Bee- thovna (1770-1827). Veliki moj- ster je to delo napisal med l. 1809-1810. Ob njegovem izva- janju stavkov allegro, adagio un poco mosso, rondo: allegro se je izkazalo ne samo njegovo di- sciplinirano, natančno teh- nično izvajanje, ampak tudi vsa njegova moč muziciranja, izvi- rajoča iz globokega po- doživljanja Beethovnove glasbe. Ta njegova “spojitev z glasbo” se je izrisovala tudi iz njegove obrazne mimike, ki je vseskozi pričala – tudi, ko je igral le orke- ster -, kako je ves prevzet od vse- bine in zvočnih odtenkov. V svo- je prste je prenašal duševno občutje, včasih razigrano, včasih bolj umirjeno in sanjavo, pa spet odločno in poudarjeno, tako kot so narekovali glasbeni stavki. Res izreden užitek je bilo poslušati njegovo interpretacijo Beethov- novega koncerta. Pri tem je bilo opazno, kako zna obvladati “sce- no” kot kak že “starejši” izkušen pianist, obenem pa je tako prija- zen in preprost. Ploskanje nav- dušenega občinstva, med kate- rim je bilo kar precej italijanskih poslušalcev, ni hotelo ponehati, tako da sta vrsti poklonov mla- dega Alexandra sledila še doda- tek, op. 99 Bunteblätter Roberta Schumanna (1810-1856), in se- veda še plaz aplavzov za odlične- ga klavirskega virtuoza. Imeniten Orkester Padove in Ve- neta je pod vodstvom Antona Nanuta, ki ima z njim dolgo let tesne, že prijateljske vezi – je sko- raj že stalen gost Kogojevih dne- vov -, dovršeno in harmonično izvedel še znano Simfonjio št. 4 Felixa Mendelssohna Bartoldyja (1809-1847), enega izmed pred- stavnikov nemške glasbene ro- mantike, iz čigar skladb veje li- rični duh časa v svetlejših tonih. Pri tej skladbi so še posebno prišla do izraza pihala. V uvod- nem delu večera pa so glasbeniki iz Veneta podarili Religioso iz Suite za orkester slovenskega skladatelja Slavka Ostrca (1895- 1941), ki je pomembno zazna- moval slovensko, pa tudi evrop- sko glasbeno dogajanje v prvi po- lovici 20. stoletja. Skladba iz l. 1929 je izzvenela v godalni sesta- vi orkestra. Naslednji, tretji glasbeni dogo- dek v letošnji koncertni sezoni Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v ponedeljek, 22. decembra 2014, ob 20.30 v že prazničnem vzdušju. Slovenski komorni zbor iz Ljubljane bo pod vodstvom Martine Batič izvajal pesmi iz svetovne božične zakladnice in božične skladbe slovenskih skla- dateljev pod naslovom In zopet prišla noč si sveta. Iva Koršič 25. jesenski pohod na Sabotin Poleg vzpona se obeta pester program KD SABOTIN opli jesenski dnevi nas va- bijo na prosto in na spre- hode. Tako se je marsika- teri Goričan, pa tudi ljudje iz oko- lice in bolj oddaljenih krajev, pred tedni prav rad sprehajal med stojnicami Okusov na meji. Naužili smo se toplega sonca, ki ga je bilo letos poleti bolj malo, in se okrepčali ob dobro za- loženih stojnicah, ki so nudile dobrote iz različnih krajev sveta. Tudi naše društvo KD Sabotin je sodelovalo pri tej prireditvi in go- stom nudilo poleg tradicionalne- ga merjasca s polento še raco z “njoki” in druge dobrote. Tudi v teh dneh nas narava, ki se začenja odevati v tople jesenske barve, kliče, naj se sprehodimo T po njej. Da bi tak sprehod opra-vili v prijetni družbi, vabi društvoKD Sabotin, da se 19. okto- bra udeležite tradicionalne- ga, tokrat 25. jesenskega po- hoda na Sabotin. Letošnji program bo nekoliko spre- menjen in bolj pester. Za izletnike bo zbiranje že ob 8.00, odhod pa ob 8.30, za tiste, ki imajo težave s hojo, bo poskrbljen prevoz. Na vrhu bo v cerkvici sv. Valen- tina tradicionalna sv. maša ob 10. uri. Po pohodu, ob 11.30, bo v društvenih pro- storih, v nekdanji štmavrski šoli, lutkovna predstava Žabe, na katero so toplo vabljeni vsi, tudi tisti, ki se pohoda ne bodo ude- ležili. Uprizorila jo bo koroška lutkovna skupina Mi smo mi Na- vihanci SKD Celovec. Gostovanje prirejajo Slovenska katoliška pro- sveta iz Gorice, Slovenska prosve- ta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju KD Sabotin. Po pohodu in ogle- du lutkovne predstave bo na raz- polago možnost za kosilo, saj bo- do od 12.30 dalje delovali kioski s hrano in pijačo, kjer bodo ude- leženci pohoda dobili tudi tradi- cionalno “pašto”. V sklopu pohoda bo v soboto, 18. oktobra, zvečer kulturni pro- gram. Pri društvu so se odločili za malce nenavadno, a zelo zani- mivo tematiko, in sicer potovan- ja z dvignjenim palcem – avtosto- pom. O svoji knjigi Avtoštoparske zgodbe moja prva svetlobna se- kunda in o svojih avtoštoparskih potovanjih bo spre- govoril Miran Ipavec iz Kanala ob Soči. Sam označuje av- toštop ne le kot način potovanja, temveč kot pravi ho- by, kakor je lahko plezanje v gore, igranje šaha itd. Obe- ta se pester večer, ki bo obogaten tudi z glasbeno točko, ki jo bosta izoblikovala gostujoči zbor iz Be- nečije in domači moški pevski zbor. Zato so vsi toplo vabljeni v Štmaver pod Sabotinom. Koncertna sezona KCLB in ZCPZ Očarljivost zvokov in njihova večplastna izraznost Anthony, Christian, Daniel, David, Erik in Rebecca so v nedeljo, 12. oktobra, v lepi cerkvici sv. Nikolaja v Gabrjah prejeli zakra- ment sv. birme. Goriškega nadškofa msgr. Carla Roberta Mario Redaellija, ob katerem je somaševal dekan Karel Bolčina, je v imenu skupnosti pastoralnega območja Soča-Vipava uvodoma pozdravil Ivo Cotič: prosil ga je, naj mladim podeli pečat Sv. Du- ha in jih spodbudi z očetovskimi besedami skrbnega pastirja. Nadškof je v homiliji poudaril, da je življenje z Bogom čudovit praznik, poln velikega veselja, pa čeprav kristjani včasih gledamo nanj kot na šolski predmet, ki nam ni posebno drag. “Sveti Duh nas dela to, kar resnično smo, Božje sinove”. Trije mladi iz Štan- dreža in trije iz Gabrij, ki obiskujejo župnijsko veroučno skupino pod vodstvom Mihal Nanut in Martina Marussija, so nato po rokah nadškofa Redaellija prejeli bogate darove Svetega Duha. Da je bil praznik birmancev, botrov, staršev, svojcev in prijateljev še lepši, so jim na koru pela odlično pripravljena dekleta. / DD Sv. birma v Gabrjah Alexander Gadjiev Anton Nanut ZALOŽBA MLADIKA predstavlja Marij Čuk KO NA JEZIKU KOPNI SNEG o novi knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Marija Češčut sledi brezplačna pokušnja vin kleti Fiegl četrtek, 23. oktobra 2014, ob 18.30 Kulturni center Lojze Bratuž Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža: pri blagajni 19. oktobra 2014 od 11. do 12. ure in eno uro pred predstavo Informacije: Božidar Tabaj 0481 20678 PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Goriška 16. oktobra 2014 7 Srečanja pod lipami V četrtek bo gostja Dorica Makuc orica Makuc je na Goriškem in v širšem slovenskem prostoru zelo znano ime. Znana je kot časnikarka, avtorica dokumentarcev, izobraženka in kulturna delavka, pa tudi zgodovinarka in raziskovalka, avtorica številnih knjig, ki so neposredno povezane z našim prostorom in našimi ljudmi. Znane so tudi njene radijske oddaje, razmišljanja, članki in študije. Gre za delo, ki se vije skozi vse njeno življenje in ga le s težavo zaobjamemo v nekaj stavkih. Raziskala in rešila je pred pozabo marsikatero zgodbo in poglavje iz naše polpreteklosti, od Aleksandrink do Sardincev, od deportiranih deklet v Nemčijo do Goriške fronte. Vezna nit njenega dela, ki ga še danes vztrajno nadaljuje, ostaja usoda malega primorskega in goriškega človeka v težavnem 20. stoletju. Mozaik zgodb o človeških usodah je širši javnosti razkrila z dokumentarci in knjigami, ki so bili dokaj odmevni. Saj so bila to poglavja, ki se jih je v marsikaterem primeru kot prva sistematično lotila in jih predstavila širši slovenski javnosti. Zanimiva pa je tudi njena družinska zgodba, očeta Ivana Kacina, ki je bil daleč naokrog znan D izdelovalec orgel, terpolbrata Pavla Šifrerja,priznanega glasbenika. Po upokojitvi se je Dorica Makuc vrnila v Gorico in že več let soustvarja naš družbeni prostor. Na večeru, ki bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v četrtek po zimskem času pol ure prej, in sicer ob 20. uri, se bo o marsikateri omenjeni vsebini z gostjo pogovarjal profesor Adrijan Pahor. Na srečanju bodo predvajali in predstavili tudi dokumentarec, ki ga je Dorica Makuc podpisala leta 1988 z naslovom Soška fronta in govori o tragediji prve svetovne vojne. Večer pod lipami prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice. 16. Koroški kulturni dnevi na Primorskem Tradicionalna prireditev z raznoliko ponudbo organizaciji Zveze slo- venske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenske pro- svete iz Trsta in Krščanske kul- turne zveze iz Celovca bodo od 19. do 26. oktobra na Primor- skem potekali 16. Koroški kul- turni dnevi na Primorskem. V tem terminu se bodo kulturniki Krščanske kulturne zveze pred- stavili z vrsto pobud in priredi- tev. Kulturna izmenjava med Ko- roško in Primorsko traja že več kot trideset let. Kultura in umet- nost sta pomembna dejavnika identitete in samozavesti in s tem preživetja narodne skupno- sti. Iz te zavesti se je svojčas po- rodila zamisel žive kulturne iz- menjave, ki naj bi pomagala uresničiti del skupnega kultur- nega prostora tudi preko držav- nih mej. Prva sodelovanja med Slovenci iz Koroške in Primor- ske so se začela kmalu po vojni, sadovi teh izmenjav pa so prisot- ni še danes. Naša Zveza namenja veliko pozornosti kulturnemu sodelovanju s Koroško. Dobro se zavedamo pomembnosti takega sodelovanja, ki utrjuje naš za- mejski prostor in istočasno bo- gati medsebojno sodelovanje. Ob takih srečanjih pride do skupne izmenjave informacij, novih spoznanj in utrjevanja že obstoječih prijateljstev. Letošnje kulturno srečanje se bo na Goriškem pričelo v nedeljo, 19. oktobra. Na sedežu KD Sabo- tin v Štmavru bo ob 11.30, po sveti maši, ki bo ob pohodu na Sabotin med ruševinami cerkve sv. Valentina, nastopila lutkov- na skupina SKD Celovec Mi smo mi - Navihanci z lutkovno pred- stavo Žabe. Igra Žabe, ki jo je po motivih Maxa Velthujsa napisa- la režiserka in scenografka Breda Varl, je izjemno primerna za otroško publiko, ker vsebuje vse V elemente, ki pritegujejo pozor-nost: lutke, privlačno glasbo(napisala jo je Katarina Har- tmann), dojemljivo vsebino z ustreznim besedilom in seveda dobro podane vloge. V torek, 21. oktobra, bo v gale- riji Ars na Travniku odprtje raz- stave del akademskega slikarja iz Celovca Kristijana Sadnikarja. Umetnika bo predstavil Jože Ko- peinig, za glasbeni okvir bodo poskrbeli Glasbeniki iz Šentpri- moža. Soprireditelj je društvo Ars. Akademski slikar Kristijan Sadnikar se je rodil leta 1964 v Celovcu. Po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu je v letih 1984 do 1986 opravil Mojstrsko šolo za slikanje v Gradcu, nato je od leta 1986 do 1992 obisko- val Akademijo za likovno umet- nost v Ljubljani, kjer je junija 1992 tudi diplomiral. Kot likov- ni pedagog je zaposlen na Zvez- ni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Živi in ustvarja v Nagelčah pri Št. Pri- možu. V sredo, 22. oktobra, bo v ko- morni dvorani Kulturnega cen- tra Lojze Bratuž, s pričetkom ob 17. uri, srečanje glasbenih šol. Sodelujejo gojenci SCGV Emil Komel, Koroške glasbene šole in Glasbene matice. Soprireditelj je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V nedeljo, 26. oktobra, bodo nastopili gledališčniki KPD Pla- nina iz Sel s komedijo Bolje tič v roki kot tat na strehi, avtorja Matjaža Zupančiča. Za režijo je poskrbel Franci Končan. Pred- stava bo v župnijski dvorani An- ton Gregorčič v Štandrežu s pričetkom ob 17. uri in je vključena v gledališki abonma PD Štandrež. Soprireditelj je PD Štandrež. Pobudniki kulturnih dnevov to- plo vabijo na ogled prireditev. Obvestila Prihodnja nedelja je 29. navadna – MISIJONSKA NEDELJA. Pri vseh mašah bomo namenili miloščino misijonom. Misijonski krožek v Štandrežu bo odprl v župnijskem parku v Štandrežu MISIJONSKI SREČELOV. Ob 16. uri bo v štandreški cerkvi ura molitve za misijone, nato pa misijonska prireditev v župnijskem domu. Laična misijonarka Mihal Nanut iz Štandreža bo ob slikah in video- posnetkih predstavila svoje delo v Ruandi. Toplo vabljeni! Potujoča razstava “Nora, du bist ein Engel” bo na ogled še do petka, 24. oktobra 2014, v avli SNG Nova Gorica. Razstava Kinoateljeja o igralki Nori Gregor, rojeni v Gorici, je nastala v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Visoko šolo za umetnost Unverze v Novi Gorici. Avtor razstave je Igor Devetak. Razstava bo potovala skupaj s predstavo Nora Gregor - skriti kontinent spomina - i l continente nascosto della memoria - ein verborgener Kontinent der Erinnerung v režiji Nede R. Bric. Obiskala bo več mest v medregijskem prostoru (Gorica, Trst, Gradec). Urnik razstave: vsak delavnik od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 13.00 ter uro pred začetkom predstav. Šola matematike - DC Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce in nižješolce. Učenci in dijaki utrjujejo šolsko snov in se naučijo pravilnega reševanja nalog. Info na hisapravljic@gmail. com ali 334-1243766 (Martina). Učimo se učiti - DC Hiša pravljic vabi petošolce in srednješolce na delavnice, kjer bodo spoznali učinkovite učne tehnike, lasten stil učenja in kakovostno upravljanje s časom. Tečaj vodi certificirani ILE - learning coach. Info na hisapravljic@gmail. com ali 334- 1243766 (Martina). Angleščina za otroke - DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot vabi na brezplačne predstavitvene urice tečaja angleščine za otroke od 3. do 12. leta, po metodi, ki je prava svetovna uspešnica. Info na hisapravljic@gmail. com ali 334- 1243766 (Martina). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. št.: 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. Kadar potrebujete varstvo za otroka ali starejšo osebo, pokličite na tel. štev. 00386 41256240. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Kvalitetno opravljam gospodinjska dela: l ikanje, čiščenje... Pokličite na tel. štev. 0038641885539. Nudim pomoč pri hišnih opravilih, čiščenju, likanju. Tel. 003865/3001328. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 0038640575805. Iščem skromno stanovanje v mestu za 4-člansko katoliško družino iz Nigerije. Velikost okrog 70m2. Obračam se na ljudi dobre volje in osebno jamčim za redno plačevanje najemnine. Telefon 0481-30173 ali 3280552005. Darovi V počastitev spomina g. Cvetka Žbogarja za misijonarja Pedra Opeko 100 evrov - s hvaležnostjo M. in V. Čestitke Člani Mladinskega doma iskreno čestitamo svoji odbornici Ireni Ferlat ob okroglem življenjskem jubileju in j i želimo polno vsestranskih uspehov in veliko lepega. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 17.10.2014 do 23.10.2014) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored: Petek, 17. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 18. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 19. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 20. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 21. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 22. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Srna, poskočna prebivalka naših gozdov - Izbor melodij. Četrtek, 23. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. KD SABOTIN vabi na 25. JESENSKI POHOD NA SABOTIN sobota, 18. oktobra 2014 - 20.00: v društvenih prostorih kulturni večer s predstavitvijo knjige Avtoštoparske zgodbe avtorja Mirana Ipavca nedelja, 19. oktobra 2014 8.00: zbiranje, 8.30: odhod - 10.00: sv. maša pri ruševinah cerkvice sv. Valentina - 11.30: v društvenih prostorih lutkovna predstava Žabe lutkovne supine MI SMO MI NAVIHANCI iz Celovca - od 12.30 bodo delovali kioski Kultura16. oktobra 20148 teh dneh se bomo tu in tam po širni Primorski spomnili častitlji- ve obletnice rojstva Simona Gre- gorčiča, enega najbolj priljubljenih slo- venskih pesnikov. Rodil se je namreč 15. oktobra 1844, pred daljnimi stosedem- desetimi leti, na Vrsnem pri Kobaridu materi Katarini, rojeni Gabršček, in očetu Jerneju Gregorčiču. Kaj vse smo že prebrali in slišali o tem narodnem pe- sniku, kolikokrat smo že slišali in občudovali mojstrske uglasbitve njego- vih pesmi v zborovski izvedbi, koliko- krat smo se zagledali v zelenomodro Sočo, ki ji je pesnik posvetil veličastno odo, prežeto z bolečino zaradi grozljive slutnje, da se bodo ravno ob njenih bre- govih nekaj desetletij kasneje odvijali kruti boji za kraje, poseljene s sloven- skim življem! Raznežene duše se ob branju njegovih verzov zamislijo, ponosni duhovi se ob zborovskih nastopih še ponosneje dvi- gnejo, vzravnajo - v zavesti, da je lepa pesem, lepa poezija vedno sveža, vedno nova, večno živa. V čem je čar poezije Goriškega slavčka (uporabljam veliko začetnico, saj gre za edinstvenega, neza- menljivega pesnika)? V njegovi prepro- stosti, ki je ljudem tako blizu. V njegovi iskreni bližini malemu človeku, kmetu, vinogradniku, vojaku, pastirju, siroma- ku, romarici, dekletu, nevesti, materi, si- roti, otroku v zibelki. V pesmi Moje gosli je Gregorčič zavrnil drage zlate gosli s srebrnimi strunami, ki mu jih ponuja slavna vila, torej vzvišeno, izumetničeno poezijo za elite, za izbrance in se odločil za gosli iz javo- ra, za preprosto pesem domačih glasov, ki lahko nagovarja vsakega. In šel od sela bom do sela ter h goslim svojim pel glasnó, da pesem bo duhove vnela, da srca vžgala bo plamnó. S tem duhom prežeta sega Gregorčičeva pesem ognjevito prav do vsakega srca, njen čar pa je obenem v njeni melodiji, ki se je iz verzov po zaslugi velikih slo- venskih skladateljev izlila tudi v glasbo. Ritmičnost, muzikaličnost, besedna in slogovna prefinjenost harmonično sou- stvarjajo pesniške stvaritve z globo- ko občutenim rodoljubnim spo- ročilom ali osebno izpovedno no- to. Prav zato so generacije in ge- neracije Slovencev, še zlasti Pri- morcev, gojile ljubezen do Go- riškega slavčka obenem z ljubez- nijo do slovenske knjige, jezika, kulture. Gregorčič je primorski Prešeren. Njegova domovina je naša domovina. A prav tako, kot zna pesnik spregovoriti o narodnih sve- tinjah, zna s svojo poezijo bralca po- nesti iz preprostega vsakdanjika (kot npr. v pesmih O nevihti, Kmetski hiši, Oljki) v višine. Njegov pesniški izraz se giblje med imanenco in tran- scendenco, razpet med bolečino trpečega bitja (Človeka nikar) in občudovanjem nebeškega vrtnarja, ki s svojo previdnostjo in umnostjo za- liva in preliva sleherno stvar ter po- darja harmonijo stvarstvu (Mavrica). Gregorčičeva poezija, blagoglasna in vsebinsko globoka, lepa in preprosta, niha torej med temačnostjo bolesti in svetlobo občudovanja zemeljske lepote z vsemi detajli. Osrednjo vlogo odigrava narava (Na polju, V gaju). Njeno lepoto soustvarjajo rastline, drevje, cvetje, ptice, kar izstopa že ob samem pregledu naslovov pesmi v zad- njem ponatisu Poezij iz leta 1908, ki je pred nekaj meseci izšel v sodelovanju Goriške in Celjske Mohorjeve družbe (npr. Lastovkam, Spominčice, Črni trn, Tri lipe, Primula). Gregorčič je svojo življenjsko držo, obarvano s svetobol- nim rahločutjem in romantično razkla- nostjo, rad odeval v metaforiko, poveza- no s cvetjem in pticami (Ujetega ptiča tožba, Zaostali ptič). V poeziji našega Gregorčiča najdemo prav vse: ob poudarjenem domoljubju in narodnem ponosu mehko, intimno osebno izpoved, povezanost z ljudskim izročilom in modrostjo, filozofsko nav- dahnjene verze, socialno motiviko, v pripovednih pesmih šegavost, idejo vse- slovanske povezanosti, oriental- ske motive. In kljub temu da so se okrog Gregorčičevih pesmi ob izidu njegove zlate knjige Poezije I. leta 1882 razvneli duhovi in so se lomila kopja zlasti ob kritikah Antona Mahniča, iz njih vejeta zaupanje in vera v Božjo previd- nost. Za sklep: ob veliki priljubljenosti Gregorčičeve lirike v širših pla- steh bralcev vendarle ne morem mimo ugotovitve, da smo se v šestdesetih letih v naših šolah učenci spopadali predvsem s ti- stimi njegovimi pesmimi, ki zve- nijo melanholično, celo mrakob- no (denimo Pozabljenim, Njega ni, Ujetega ptiča tožba, Moj črni plašč). Zakaj se ne bi z Gre- gorčičem raje povzpeli v svetlobo preko mavričnega loka - ali biser- ne lestve, ki jo pesnik v pesmi Mavrica dojema kot najlepšo vez med človekom in Bogom, med materialnim in duhovnim, med tuzemsko resničnostjo in večno- stjo? Goriški slavček se ne bo nik- dar izpel, saj njegova poezija vre iz srca in se napaja pri neusahljivem vrelcu večnih vrednot. In zato nas nagovarja iz roda v rod in nam je blizu, če ne še bližja kot Prešernova. Majda Artač Sturman V edavno je pri zagrebški založbi Na- klada Lara izšla obširna pesniška zbirka na Dunaju leta 2006 umrle slovenske pesnice Milene Merlak Detela. V štirijezični hrvaško – slovensko – nemško – angleški knjigi z naslovom Pepel v očeh / Pe- peo u očima / Asche in den Augen / Ashes in the Eyes je objavljen reprezentativen izbor iz avtoričine zadnje pesniške knjige Svet svitan- ja, ki je izšla leta 1997 pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Pesmi priznane slovenske pesnice in prozaistke je v hrvaščino prevedla Ksenija Premur, nemške prevode je še skupaj s po- kojno avtorico pripravila Hilde Bergner, medtem ko so angleški prevodi delo na Dunaju živečega ameriško – avstrijskega avtorja in prevajalca Herberta Kuhnerja. Pesmi Milene Merlak Detela, ki je večji del življenja preživela na Du- naju in poleg poglavitnega ustvar- jalnega doprinosa k slovenski lite- raturi pisala tudi v nemščini, se odlikujejo po izvirni in mnogo- vrstni motiviki. V zbirki Pepel v očeh je objavljenih dvaintrideset pesniških enot iz različnih avto- ričinih ustvarjalnih obdobij. V prvem delu izbora se po večini na- hajajo zgodnejše pesmi, med ka- terimi naj omenimo tekste Smrt mesečnice, Jok doline in Starinska hiša, ki jih lahko beremo kot sim- bolične psihograme pesničinega notranjega življenja, njenih iskanj, hrepenenj in razočaranj. Prva stal- nica njene lirike je, kot je ugotovila literarna kritika, izjemen posluh za sočlove- ka, vpetega v čas in prostor, v katerem mu je dano živeti. Pesnica zastavlja ves čas sebi in bralcu osnovno vprašanje: Kdo sem? Kam grem? Tako ni čudno, da je poezija Milene Merlak Detela vedno znova vtkana v kontekst člove- kovo stvarnost presegajoče kozmologije bi- vanja. To avtorica nakaže s pomočjo ra- zličnih izvirnih prispodob, ki se prelivajo v širokem liričnem toku med prvinami, ki so povezane s spomini na lastno otroštvo in mladost ter narodno tradicijo, in med izrazi- to modernimi eksperimentalnimi izzivi, oblikovanimi s psihoanalitičnimi zarisi raz- petosti med mračno osamljenostjo, zaposta- vljenostjo zavrženih in pozabljenih ter krčevitim občutkom iskanja osvobajajoče svetlobe in osrečujoče metafizične lepote. Pesimistični podton mnogih pesmi, med drugim tudi naslovne pesmi Pepel v očeh, je v drugem predelu zbirke izraziteje postavljen v konkretnejši javni in socialnozgodovinski prostor, o čemer pričajo že naslovi nekaterih v zadnjem ustvarjalnem obdobju nastalih tekstov (Iz biografije, Tajga, Noč z Emilijo Dickinson, Jack London). Značilno je, da so tudi ti teksti pogovori s sočlovekom in lite- rarnim sotovarišem. Na prepričljiv način raz- krivajo pesničino notranjo senzibilnost, pri čemer pridejo do izraza najznačilnejši odten- ki njenih notranjih stanj. Pesniški svet Milene Merlak Detela je samo- svoj pojav v sodobni slovenski književnosti. Negativne človeške in družbene pojave pre- maguje s samosvojo ironijo. Iz njenih pesmi utripa in se širi vizija novega, boljšega, hu- manega sveta. V kratki spremni besedi, ki je v knjigi obja- vljena v štirih jezikih, je prevajalka tekstov v nemščino dr. Hilde Bergner med drugim za- pisala: “Veliki in spoznavno odločilni pojavi v pesništvu Milene Merlak Detela so pokra- jina in kozmos v domači notranji Sloveniji – Notranjski. V bližini je Kras, tudi presihajoče Cerkniško jezero, ki se ob menjavi letnih časov pojavi ali pa usahne, skrivnosti gozda, obzorja nad polji, neoviran pogled proti son- cu in zvezdam... Protisvet divja v vojni med brati v času nemške okupacije... Poroka z Le- vom Detelo in emigracija para v Avstrijo po- meni odhod k novim... spoznanjem... V mo- dernem času izginja osnovno, svetloba, zrak in prostor, medtem ko se sekundarne ugod- nosti prerivajo do prena- sičenosti... ” Pri zagrebški založbi Nakla- da Lara je v zadnjih letih v izbranih hrvaških prevodih Ksenije Premur izšla že vrsta pesniških zbirk slovenskih avtorjev iz Slovenije in za- mejstva. Med drugim so lani in predlani iz- dali v hrvaških prevodih štiri pesniške zbirke Leva Detele Svetloba na škrlatni obali, Zvezde zanke, Grške pesmi in Nočni koncert s Trdo- glavom in z Marjeto – ter nazadnje ob koncu lanskega leta še štirijezično slovensko – hrvaško – nemško – angleško antologijo av- torjeve lirike in kratke proze Strah in sanje. Izdajo štirijezične pesniške zbirke Milene Merlak Detela, ki obsega 170 strani, je pod- prlo Avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju. Knjigo je opremil Ivan Mišak in natisnila tiskarna Di- gitalni tisak Glasila v Petrinji. Milena Merlak Detela Pesnica, pisateljica, esejistka in preva- jalka Milena Merlak Detela se je rodila leta 1935 v Ljubljani. Po gimnazijski maturi je v letih 1955 – 1960 študirala primerjalno književnost in psihologijo na filozofski fakulteti univerze v Lju- bljani. Avgusta 1960 se je s pisateljem Levom Detelo iz političnih razlogov preselila na Dunaj, kjer sta se istega leta poročila. Čeprav se je morala kot mati treh otrok posvečati družini, je konti- nuirano pisala in objavila več pesniških in proznih del v slovenskem jeziku in v nemščini. Leta 1979 je prejela za lite- rarne tekste, ki jih je napisala v nemščini, in za prevajalsko in posred- niško delo znano avstrijsko literarno nagrado Theodorja Körnerja. Umrla je leta 2006 na Dunaju. Knjižne izdaje: Sodba od spodaj. Pesmi. Trst 1964 (li- kovna oprema Boris Podrecca). Beseda brez besede. Pesmi. London 1968 (li- kovna oprema Boris Podrecca). Skrivnost drevesa. Proza. London 1969 (li- kovna oprema Boris Podrecca). Zimzelene luči. Pesmi. Trst (založba Mladika) 1976. Die zehnte Tochter (Desetnica). Pesmi. Du- naj 1985 (v nemščini). Kaj je povedala noč / Was die Nacht erzählt / What the Night Reveals (skupaj z Levom Detelo). Trijezična izdaja pesmi. Celovec 1985. Die Farbe des Schnees (Barva snega). Pesmi in proza. Dunaj 1996 (v nemščini). Svet svitanja. Pesmi in lirična proza (1955 – 1993). Celovec 1997. Pepel v očeh / Pepeo u očima / Asche in den Augen / Ashes in the Eyes. Pesmi. Zagreb 2014. LD N Krožna pot naprej Pod tem geslom, povzetim po Cankarju (Hlapci), je vodstvo Slovenskega stalnega gledališča v torek, 14. oktobra 2014, dopoldne v goriškem Kulturnem domu predstavilo novo abonmajsko sezono v Gorici. Na tiskovni konferenci so bili Breda Pahor, predsednica Upravnega sveta SSG, ki je poudarila, da je letošnji program za Gorico bolj vabljiv kot sicer, in se zahvalila za sodelovanje goriškima ustanovama, KCLB in KD, Rossana Paliaga, odgovorna za stike z javnostjo pri SSG, ki je podrobneje spregovorila o abonmajskih predstavah, Igor Komel, direktor Kulturnega doma Gorica, in Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Gorica, ki sta podčrtala pomembnost abonmajske sezone SSG v Gorici - Žgavčeva je sicer izrazila željo nekaterih abonentov po tudi “bolj klasičnih” postavitvah predstav (Komel je ob koncu izrazil solidarnost Združenju Terzo Teatro zaradi hudih finačnih rezov). Kot vselej bo goriška sezona SSG potekala v sodelovanju obeh osrednjih goriških kulturnih hramov, Kulturnega doma in Kulturnega centra Lojze Bratuž. V programu sezone bosta sodelovala z dvema prireditvama, tokrat koncertnima. Kulturni center bo ponudil koncertni večer Štirje pianisti za dva klavirja (6. 3. 2015) s priznanimi glasbeniki, Sijavušem Gadjievom, Massimom Gonom, Alexandrom Gadjievom in Giuseppejem Guarrero, Kulturni dom pa koncert Prizma optimizma z Big Bandom RTV Slovenija in gosti (27. 11. 2014). Sam spored abonmaja vsebuje štiri uprizoritve SSG in dve gostujoči predstavi in omenjeni brezplačni glasbeni ponudbi. Prva na sporedu bo predstava 1914-1918. Trst, Mesto v vojni, koprodukcija SSG z gledališčem Il Rossetti-Stalnim gledališčem FJK – in z društvom Casa del lavoratore teatrale. Delo - oz. dva teksta - s tematiko prve svetovne vojne sta napisala Marko Sosič in Carlo Tolazzi, režira pa ga Igor Pison. Predstava bo uvedla novo sezono 24. 11. ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Prav tam bo 15. decembra avtorski projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča Zlati prah imaš v očeh, večer šansonov in poezij Miroslava Košute, v produkciji SSG. 26. 1. 2015 bo v režiji Jaše Jamnika zaživel Kabaret zlatih let Marka Vezoviška, produkcija Littlebigmac. Predstava, prepletena s songi, vsebuje veliko humorja in dobre glasbe, govori pa o tem, kako so Slovenci preživeli socializem in kako bo potrebno veliko humorja, tudi zato, da preživijo kapitalizem. Dne 27. 3. 2015 bo v sklopu abonmaja SSG v goriškem gledališču Verdi trijezična koprodukcijska predstava Nora Gregor-skriti kontinent spomina, ki so jo pod režijsko taktirko Nede Rusjan Bric sooblikovala štiri gledališča, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, SNG Nova Gorica, Schauspielhaus (Gradec) in Il Rossetti – Stalno gledališče FJK. Predstava o Nori Gregor, dolga leta pozabljeni igralki nemškega rodu, rojeni v Gorici, je uspešno prestala prvi dve premieri, v Novi Gorici in Ljubljani. 20. 4. 2015 bo v KCLB SSG predstavilo Cankarjeve Hlapce v režiji Sebastijana Horvata. Cankarjeva drama obravnava teme, ki jih “Slovenci še danes ne znamo preseči”, zato “nas njegove drame še vedno bolijo”. Letošnja abonmajska sezona se bo končala v KCLB, in sicer 25. 5. 2015, ko bo SSG uprizorilo komedijo Vinka Möderndorferja Obiski, polno zagatnih situacij in zato še bolj komično. Režijo bo podpisal avtor sam. Tudi letos si bodo višješolci ogledali sklop večernih oz. dopoldanskih ponovitev. Novi abonenti pa imajo možnost “pokušnje” štirih predstav na izbiro. Kot vedno bodo vse predstave opremljene z italijanskimi nadnapisi. Cena abonmaja v Gorici znaša: 100 evrov (redni abonma), 50 evrov (dijaški in študentski abonma brez starostnih omejitev), družine imajo možnost vpisa družinskega abonmaja: vsak dodatni član ima pravico do popusta 6 evrov. Cene vstopnic: 20 evrov (polna cena), 17 evrov (znižana za dijake in in starejše nad 65 let) in 16 evrov (za brezposelne). V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz za vse predstave goriškega abonmaja. Vpis abonmaja in informacije: blagajna Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481 33288); urnik: 10.00-13.00, 15.00-18.00. Kdor bo vpisal abonma do 7. 11. 2014, bo prejel dodatno vstopnico za ogled predstave Čarobna gora Thomasa Manna v Trstu. Pohitite z vpisom, če vam je še kaj mar za naše gledališče! / IK SSG / Predstavitev sezone 2014/2015 v GoriciZagreb / Knjižna novost Izšla je štirijezična antologijska izdaja pesmi Milene Merlak Detela 15. oktober 1844 - 15. oktober 2014 Po biserni lestvi Gregorčičeve poezije Kultura 16. oktobra 2014 9 četrtek, 9., in petek, 10. oktobra, so v Coroninije- vem dvorcu v Šempetru in na gradu Kromberk odprli pre- gledno razstavo v dveh delih, po- svečeno 100. obletnici rojstva sli- karja, restavratorja in pedagoga Rafaela Nemca. Razstavo sta pri- pravili kustosinja za umetnostno zgodovino Goriškega muzeja Ka- tarina Brešan in arhivska svetoval- ka Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Ivanka Uršič. Prvič je tako predstavljena bogata slikarjeva za- puščina, ki bo na ogled do konca januarja 2015. Obsežno zbirko li- kovnih del je slikarjev sin Bojan Nemec podaril Goriškemu muze- ju, pisno gradivo, dokumente, za- piske in korespondenco pa Pokra- jinskemu arhivu. V Šempetru se postavitev osredo- toča na Nemčev zgodnji likovni opus realističnega slikarstva z im- presionističnimi in ekspresioni- stičnimi značilnostmi. Ta linija se je v manjši meri nadaljevala tudi v obdobju, ko je že prešel na zanj značilen pripovedni, fantastični slog s pridihom nadrealizma, ki je razstavljen na gradu Kromberk. V Šempetru je predstavljena še se- rija manjših risb, ki so se ohranile iz obdobja druge svetovne vojne, ko je bil slikar poslan s kazenski- mi bataljoni na Sardinijo, Korziko in južno Francijo. Hitre skice s flomastrom so s svojo neposred- V nostjo, ironijo ter tragičnostjopravi dnevnik tistega obdobja.V zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja je Nemec slogovno ostajal v okvirih realističnega sli- karstva, ki mu je ostal zvest dalj časa. Že pred voj- no je slikal po aka- demskih načelih s težnjami po im- presionističnem nanašanju bar- vnih potez, po- svečal pa se je predvsem krajini, tihožitju in por- tretu. Po vojni je tudi vsebinsko ostajal zvest kla- sičnim motivom. Takrat se je za- nimal za ozračje, plain air, in sve- tlobo sonca na sliki. Na nekaterih delih mu je uspelo nakazati “šti- mungo”, ozračje primorske nara- ve. Proti koncu štiridesetih let je nastala vrsta slik deloma pod vpli- vom socialističnega realizma. V prvi polovici petdesetih let je začel prehajati v večjo ekspresiv- nost in se posvetil eksperimenti- ranju z različnimi likovnimi slogi, barve so postale intenzivnejše, poteza čopiča pa bolj hitra, mrzlična in razdrobljena. Krajine so v tem obdobju nastajale pod vtisi istrske narave, ki jo je Nemec spoznaval ob odkrivanju srednje- veških fresk v Hrastovljah leta 1953, in napovedujejo prehod v t. i. fantastično oz. nadrealistično fazo, ki se je začela s kompozicijo Istrskega pastirja, na kateri se pre- pletata pastirjev obraz in glava vo- la. Z obsežnima kompozicijama Tra- ghetto in Piran (obe 1958) je po- stal Nemec formalno in vsebin- sko bolj zapleten, zagoneten. S postopkom združevanja žive in nežive narave je želel prikazati ne- ločljivo povezanost človeka z okoljem, njegovimi stvaritvami in naravo. To je postala neke vrste vodilna misel nadaljnjega dela, vrhunec pa je dosegel z znameni- to sliko Don Kihot. V drugi polovici šestdesetih let je začel Nemec intenzivneje ekspe- rimentirati z abstrakcijo. V se- demdesetih letih pa se je vrnil k figuri. Ustvaril je serijo treh po- dob z naslovom Kameja (1971), na katerih se je osredotočil na detajl, izsek, ki lahko nadomesti celoto, kar ga je vodilo do Sesta- vljenk ali Fragmentov. Izdelal je namreč vrsto različnih podob, ki jih je lahko poljubno sestavljal v raznovrstne kombinacije. Na posamezne fragmente je naslikal izseke lastne družine, slikarskih pripomočkov, žen- skega telesa... opis življenja, ki se iz dneva v dan odvija v različnih kombina- cijah istih elemen- tov. Kakor je sam za- pisal, je v življenju iskal predvsem re- snico, ki je relativna in ima nešteto obra- zov. Resnica je ena, lahko pa je nekaj po- polnoma nasprotnega. Dela, ki so nastala po Fragmentih, na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta, so vsebinsko ze- Marij Čuk / Ko na jeziku kopni sneg “Poezija je neizmerno obzorje svobode” esnik, publicist in upoko- jeni časnikar Marij Čuk se bralcem predstavlja z novo pesniško izdajo. Izšla je pri tržaški založbi Mladika, in sicer v zbirki Črnike, naslov pa nosi Ko na je- ziku kopni sneg. Za njeno gra- fično opremo je poskrbel Marjan Kravos, premierno pa so jo občin- stvu predstavili v začetku oktobra na Dolgi kroni pri Dolini. Marij Čuk, ki se ga gledalci večer- nih slovenskih televizijskih po- ročil spominjamo predvsem po njegovih pisanih kravatah, pa tu- di po zbadljivih pripombah ob koncu dnevnika, se pesniško z zbirko znova oglaša po dobrih sedmih letih. Leta 2007 je nam- reč pri Založništvu tržaškega tiska izšla njegova Zibelka neba in dna, štiri leta prej pa dvojezična Ugrizi-Morsi. Med njegovimi deli naj omenimo še Igro v matu, ki jo je leta 1984 objavil v sodelo- vanju z Acetom Mermoljo, ter Šumenje modrega mahu iz polo- vice sedemdesetih let, ki velja za njegov pesniški prvenec. Poleg pesmi je Čuk avtor cele vrste proznih publikacij in gledaliških del. Spremno besedo z naslovom Ni prepozno je Čukovi zbirki prispe- val literarni zgodovinar Boris Pa- ternu. Že v začetku citira avtorje- vo misel, ki je zapisana v knjigi Navdih in besede iz leta 2012, glasi pa se “Poezija je neizmerno obzorje svobode”. Paternu oz- načuje Marija Čuka kot nenehne- ga znanilca novih prijemov, tako na pesniškem kakor tudi na sa- mem jezikovnem področju. Na- dalje pravi, da Čuk piše predvsem iz sebe, iz svojega tržaškega sveta, P povzema pa tudi od drugod, nje-gova pesniška formacija pa da jebrez dvoma modernistična, in si- cer v znamenju poetike Tomaža Šalamuna in Milana Jesiha. Pesniška zbirka Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg je razdeljena v štiri razdel- ke. Kakih posebnih na- slovov ne nosijo, saj jih je avtor poimenoval z eno- stavnimi vrstilnimi pri- slovi prvič, drugič, tretjič in četrtič, se pa na Kravo- sovih ilustracijah vozlov kravat spreminja vzorec le-teh. Pesmi so v zgoraj omenjene sklope poraz- deljene po večini enakomerno, razen morda drugega, ki je za spoznanje nekoliko krajši. Uvodna pesem nosi naslov Včasih. Beseda, ki jo poimenuje, se nato v anafori ponavlja vsaj v polovici verzov, avtor pa se na koncu vpraša, do kdaj bo ta nje- gov 'včasih' trajal. Dejansko na- sprotje mu je naslednja, ki se glasi Večnost. V njej se Čuk vrača k ne- katerim prvinam, ki za moderni- stično poezijo, v kateri se je kalil, niso (več) značilne, to so - čeprav le ponekod - ritem in rima. Pe- sem z naslovom Bordel povezuje s sanjami in upanjem. Sanje so zanj pravzaprav bordel, v kate- rem se upanje slači, v njem se ličimo z barvami iluzije in tako dalje. Zjutraj pa se, tako Čuk, teža iz bordela sanj premakne v sršen- ji panj. V pesmi Dvojezičnežem lahko spoznamo nekoliko dru- gačnega Marija Čuka, saj v njej zavzema jasno distanco do pre- velikega utapljanja slovenskega človeka v italijansko okolje, nje- gova sodba, skorajda nekakšna anatema, pa se glasi: “Boste le opomin / brez nagrobnika / in iz- dajalski / spomin”. Področje je zelo spolzko, njegove zadnje ver- ze je namreč moč brati na veliko načinov. Podobno družbenokri- tičen je njegov Trst, ki govori o tem, da je mesto še vedno ukleščeno v svoje nekdanje kalu- pe, ki ga hromijo. V prvem pe- sniškem razdelku je prisotna tudi edina Čukova večdelna pesem v tej zbirki, ki nosi naslov Lisasti obrisi. Kot smo že zapisali, je drugi ci- klus nekoliko krajši, v njem pa postane avtor zbadljivejši, predv- sem na račun ženskega spola. Bo- dice namreč najdemo v njegovi pesmi Po Prešernu, v kateri para- frazira Povodnega moža, v na- slednji Race, v kateri piše ne sa- mo o teh, temveč tudi o goskah. Avtor je morda nekoliko bolj pri- zanesljiv do žensk v pesmih De- klice in Dama s klobukom, Čuko- va zbadljiva ost pa se dokončno izgubi v zadnjih dveh, ki nosi- ta naslov Jedilnik in Ko ne bi bilo. Vsebinsko je tretji sklop znova nekoliko obširnejši, že sami njegovi naslovi pa nam naka- zujejo, da je vsebina njegovih pesmi našla večjo širino. Tu Čuk v glavnem nagovarja lir- ski subjekt v drugi osebi, obrača se namreč do neimeno- vanega naslovnika, po vsej ver- jetnosti ženske. Njegov nago- vor je pristen, brez kakršnih koli pretiravanj. Pomembno vlogo v tem pesniškem sklopu odigrava predvsem narava. V nežnosti tu pa tam svoje mesto najde tudi eros, denimo v pesmi z naslovom Molk. Tako pravi Čuk: “Nikoli ne rečeš: / s slino / začrtaj krog / ognjene skušnjave, / ki bruhne / v plamen, / v dihan- je, / plamen”. Že omenjeno na- ravo je moč zaslediti tudi in predvsem v samih naslovih pe- smi, ki se glasijo Ko te z žitom oblečem v rumeno, Morje zori, Sončnica, Rože itd. Na podoben način je uglašen tu- di avtorjev četrti pesniški sklop, čeprav v njem ne bomo več za- sledili tako obširnega nagovora lirskega subjekta v drugi osebi. Avtor se namreč tu ukvarja po večini sam s seboj, v njegove sti- he pa vse bolj prodira zunanji svet, ki je mestoma prijazen, ve- likokrat pa tudi nenaklonjen. Primož Sturman Foto JMP Coroninijev dvorec v Šempetru Razstava ob 100. obletnici rojstva Rafaela Nemca lo temačna, naslikana pa so z in- tenzivnimi plakatnimi barvami, kar ustvarja nenavaden kontrast. Kompozicije odražajo bivanjsko stisko sodobnega človeka, tra- gičnost vojne in naravnih kata- strof. V zadnjem obdobju svojega ustvarjanja se je Nemec povrnil k abstrakciji. Prepustil se je sponta- nemu prelivanju barv na mo- krem papirju in ustvaril preplete- ne dinamične kompozicije, ki jih je Janez Mesesnel poimenoval Akrilakvareli. V njih sicer ni iskati zavestnega naslona na naravo, ki pa ostaja prisotna v razno- barvnih, razvejenih vegetabil- nih motivih. V svojem preučevanju in ek- sperimentiranju z različnimi li- kovnimi koncepti ni bil Nemec nikoli sistematičen. Formalnih in vsebinskih vprašanj se je lo- teval impulzivno, po trenut- nem navdihu ter razmeroma hitro prehajal iz enega v drugo. Njegovo nenehno notranje iskanje mu ni dalo, da bi se umiril v enem določenem li- kovnem jezi- ku. Sam je svo- je delo opisal: “/... / Zgleda, da ga nisem naredil jaz, ampak sto drugih rok in duš /... /” Poleg likovnih del so na raz- stavi tudi ko- pije doku- mentov iz Pokrajinskega arhiva, ki opisujejo Nemčevo življenje in bogato kulturno, restavratorsko ter pedagoško dejavnost. Rodil se je 4. oktobra 1914 v Vrtojbi. Po maturi na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1939 se je vpisal na beneško likovno akademijo, kjer je bil učenec profesorja Giuda Ca- dorina, freskanta, mozaicista in restavratorja, s katerim je ohranjal stike vse do profesorjeve smrti. Zaradi vojne Nemcu ni uspelo redno dokončati šolanja, diplo- miral je lahko šele leta 1946. Za- poslen je bil kot učitelj likovnega pouka in umetnostne zgodovine na različnih osnovnih šolah ter gimnazijah, leta 1964 je pridobil status svobodnega umetnika, da se je lahko bolj posvetil slikarske- mu delu. Leta 1972 je nastopil službo restavratorja na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gori- ci. Do upokojitve je odkrival in re- stavriral freske v številnih cerkvah na Tolminskem, v Brdih, na Vi- pavskem in na Krasu. Posvečal se je tudi izdelovanju javnih deko- racij in spomenikov, predvsem v šestdesetih ter sedemdesetih letih se je ukvarjal tudi z oblikovan- jem. Svoja likovna dela je prikazal na številnih samostojnih in skupin- skih razstavah. Leta 1951 je skupaj s slikarjem Vladimirjem Hmelja- kom v Šempetru priredil prvo li- kovno razstavo na območju na- stajajoče Nove Gorice po drugi svetovni vojni. Svojo bogato sli- karsko dejavnost je predstavil leta 1975 na retrospektivni razstavi na gradu Kromberk. Za delo na umetniškem, kulturnem in pro- svetnem področju je prejel števil- ne nagrade, leta 1971 mu je Skupščina občine Nova Gorica podelila Bevkovo nagrado. Umrl je 17. julija 1993, pokopan je na pokopališču v Vrtojbi. KB Igrajmo se! Pod geslom Igrajmo se! bo od 17. do 26. oktobra 2014 potekal 49. festival Borštnikovo srečanje, najpomembnejši gledališki festival na Slovenskem, ki je v zadnjem času prerasel v mednarodno odmeven umetniški dogodek. To potrjuje tudi direktor SNG Maribor Danilo Rošker, ki sicer pravi, da so sredstva za festival zmeraj bolj skromna. Selektorica Amelia Kraigher je iz pretekle sezone izbrala 11 najboljših predstav, ki jih je režiralo osem režiserjev. Med temi uprizoritvami, ki se bodo potegovale za nagrade, so tudi Naše mesto (SLG Celje), Angel pozabe (SNG Drama Ljubljana), Mrtvec pride po ljubico (PG Kranj), Zakulisje prvakov (SMG), Svatba (SNG Drama Ljubljana), Kralj na Betajnovi (SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor), Moderne no drame (SSG Trst), Postani obcestna svetilka (SNG Nova Gorica). Umetniška direktorica festivala Alja Predan je s Kraigherjevo v spremljevalni program uvrstila šest predstav. Prejemnik Borštnikovega prstana je letos igralec Vlado Novak. Mednarodni program bo na odprtju festivala začela predstava Murmel Murmel režiserja Herberta Fritscha v produkciji Volksbühne am Rosa-Luxemburg-Platz iz Berlina, iz Madžarske prihaja predstava Naše skrivnosti Bele Pinter ja, v gosteh bo tudi predstava Neoplanta madžarskega gledališča iz Novega Sada v režiji Andrasa Urbana. Gledalci si bodo lahko ogledali tudi dve predstavi iz Španije, in sicer Brickman Brando Bubble Boom Alexa Serrana in Paua Palaciosa in Zlata doba Israela Galvana, legende sodobnega flamenka. Letošnji Fokus bo namenjen prav španski dramatiki in gledališču. Ob festivalu Borštnikovo srečanje so namreč izdali knjigo s slovenskimi prevodi petih dram iz katalonščine, baskovščine in kastiljščine, študentje pa bodo pripravili bralne uprizoritve. V sklop festivala spadajo tudi znanstveni simpozij o dramatiki Vitomila Zupana, pa še mednarodni simpozij o gledališču upora, delavnica dramskega pisanja in okrogla miza o dramski f iguri nemega l ika. V preddverju Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo na ogled razstava plakatov vseh dosedanjih Borštnikovih srečanj, v Muzeju narodne osvoboditve Maribor pa virtualna razstava o Borštnikovem srečanju v letih 2011 in 2013. / IK Maribor / 49. festival Borštnikovo srečanje Tržaška16. oktobra 201410 16. Koroški kulturni dnevi na Primorskem Prireditve na Tržaškem Že vrsto let prihaja do izmenjave med Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Slovensko prosveto. Izmenjave gotovo poznate pod imenom Koroški kulturni dnevi na Primorskem oziroma Primorski kulturni dnevi na Koroškem, odvisno kje le-ti potekajo. Tudi letos bomo izvedli kar nekaj zanimivih srečanj. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00 in 17.30 bo v sklopu Gledališkega vrtiljaka lutkovna predstava ŽABE. Nastopa SKD Celovec Lutkovna skupina Mi smo mi – Navihanci v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.30 vabi Društvo slovenskih izobražencev na večer, na katerem si bomo ogledali predstavo PREROK. Izvaja Janko Krištof, režira Alexander Tolmaier. Predstava bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. V torek, 21. oktobra, ob 10. uri bo pravljično glasbena urica za najmlajše. Izvajala jo bosta med otroki zelo znana Niko in Lenčka Kupper v Narodnem domu – oddelek za mlade bralce. V soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu srečanje mladinskih pevskih zborov: Young roses iz Šmarjete v Rožu (Aut), MIPZ Igo Gruden (It) in Dekliški zbor Vipava (Slo). Soprireditelj Zveza cerkvenih pevskih zborov. V ponedeljek, 27. oktobra, ob 20.30 bo v Peterlinovi dvorani okrogla miza v priredbi krovnih organizacij Slovencev v Italiji in Avstriji. Dežela naj nemudoma poseže v zvezi s problemom štivanske papirnice V zadnjih dneh se ponovno množijo skrb vzbujajoče novice v zvezi z negotovo usodo štivanske papirnice. Industrijski obrat pri Štivanu – piše deželni svetnik Igor Gabrovec – je zelo pomembna realnost ne samo za občino Devin-Nabrežina, iz katere izhaja veliko zaposlenih, ampak tudi za širšo goriško okolico, saj šteje obrat približno 400 uslužbencev oz. 600, če prištejemo še posredno povezane dejavnosti, kar je vse prej kot zanemarljiva številka. Ob tem je vredno še spomniti, da ima štivanska papirnica edinstveno lokacijo, povezano s Sredozemljem in Vzhodno Ev - ropo s cestami, železnico in po - morskim pro - me tom. Znotraj družbe Burgo spada štivan - ska papirnica po učinkovitosti dela v sam vrh, saj prideluje tudi poseben papir za revije, s svojima dvema plinskima turbinama pa lahko proizvaja tudi do 100 Mw električne energije na uro. Po hudih težavah ob začetku letošnjega leta so odgovorni in uslužbenci štivanske papirnice dokazali izredno pripravljenost prilagoditve novim razmeram, ki jih narekuje krizno stanje. Odpravili so presežke zaposlenih, uvedli okrnjene urnike in t. i. solidarnostne pogodbe, tako da je pred poletnim premorom štivanski obrat dosegel zelo visok nivo uspešnosti. “Sedaj pa smo žal izvedeli, da so temu sledile nekatere tehnološke spremembe, ki jih uslužbenci ocenjujejo kot povsem zgrešene in ki so tovarno popeljale spet na rob propada”, piše v svojem sporočilu Gabrovec. “Prav zaradi dokazane dobre volje in požrtvovalnosti uslužbencev pri iskanju rešitve ocenjujem, da je povsem nezaslišano in skrajno nespoštljivo dejstvo, da lastništvo družbe najavlja svoje izbire po kapljicah in to po medijih. Tako ravnanje prav gotovo ne koristi v trenutku, ko nekateri že namigujejo, da je štivanski papirnici usojeno zaprtje. Pozivam torej deželno upravo, da takoj nastopi kot posrednik med lastništvom družbe in panožnimi sindikati in prispeva pri iskanju rešitve kočljivega problema”, pravi deželni svetnik in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec. Nov župnik na Katinari Slovenski verniki na Katinari so doživeli presenečenje. Na spletni strani tržaške škofije se je pred kratkim pojavilo ime novega župnika pri Sveti Trojici na Katinari. Tržaški gospod škof, nadškof Giampaolo Crepaldi, je imenoval za župnika msgr. Giorgia Carnelosa, ki je že vodil stolno župnijo sv. Justa. Novi župnik se je predstavil na začetku slovenske nedeljske maše. Dejal je, da je bil nad imenovanjem tudi sam presenečen. Potrudil se je, da je bral mašo v slovenščini. Pridiga pa je bila v italijanščini. Kratke Nova knjiga Bojana Grobovška Zakaj Slovenija ni Švica DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV akaj Slovenija ni Švica je naslov nove knjige Bojana Grobovška, ki kljub začet- nemu nezaupanju bralca ne pusti ravnodušnega. Njegov avtor je šestintrideset let od svojih pe- tinšestdesetih živel izven Slove- nije, zato je imel možnost gledati nanjo z določene razdalje. O Slo- vencih je dejal, da jim priman- jkuje samorefleksija. Bil je dopi- snik z Dunaja v času osamosva- janja Slovenije, nato pa se je za- poslil v diplomaciji, in sicer kot slovenski veleposlanik najprej v Varšavi, nato Buenos Airesu, pred upokojitvijo pa še v Švici. Na rednem ponedeljkovem srečanju Društva slovenskih izo- bražencev je avtorja knjižne no- vosti predstavil Bojan Brezigar, ki je dejal, da “to ni knjiga o Švici, temveč o utopiji Slovencev, ki so o sebi razmišljali kot o jugoslo- vanski Švici zaradi prepričanja, da je Slovenija nekaj več, nekaj posebnega in zanimivega”. Slo- venstvo mu je bilo dano v zibel- ko, a ko je štiri leta preživel v Bue- nos Airesu, je imel izjemno možnost, da gleda Slovenijo “od daleč”. Leta 1999 se je prvič po dvanaj- Z stih letih vrnil iz Poljske v Slove-nijo kot veleposlanik in opazilmentalno zaprtost, zaničevalnost do jugoslovanskih sobratov in vzvišenost. Tu ni vladala sloga, ampak zelo napeti politični od- nosi. Zaživele so stare zamere, odprta so bila vprašanja iz zgodo- vine, kljub temu pa je bil Bojan Grobovšek optimist. Švica je bila metafora za zelo razvito državo, tak standard pa je hotela doseči tudi Slovenija, do česar pa žal ni prišlo. Sedaj išče Slovenija orien- tacijo, ker je v vrednostni, moral- ni in večplastni krizi, nekoč pa ni bilo tako. Gost DSI je prisotnim jasno navedel obdobja, ki jih je prebrodila Slovenija: čas sociali- stične republike, ko je imela ele- mente pravne države in je velik del prebivalstva živel dokaj dobro in lagodno; sledilo je obdobje, ko je zaradi spretne Titove politike lahko trgovala z Vzhodom in Za- hodom. Ta Jugoslavija je bila bi- ser znotraj socialističnega sveta, Slovenija pa je zaradi prostora in odprtosti ter nagnjenosti k pod- jetništvu imela ugodnosti in po- stala je industrijska država s pod- jetjema Elan in Gorenje na čelu. Slovenija je od nekdaj imela in- teres za državne, vojaške in diplo- matske službe. Bila je nekakšna Švica v socialističnem svetu. Prvi izmed rezultatov je bila mental- na izolacija od Vzhoda in Zaho- da: od nacionalnega socializma in doktrine neuvrščenosti. Bojan Grobovšek je dejal, da smo to za- pravili v zadnjih dvajsetih letih, ker nismo sposobni prave samo- refleksije. Veliko ljudi je soraz- merno res dobro živelo, visok standard pa je bil rezultat pod- pore ZDA. Ob osamosvojitvi je slovenska država uporabila veliko moči za vključitev v Evropsko unijo in Nato, a si ni postavila prio- ritet. Nastopil je čas za strezni- tev, a do le-te ni prišlo. “Pov- sod smo hoteli biti prvi kot šolarčki, kar tekmovali smo”, je bil realen predavatelj. Go- spodarska kriza se je začela leta 2008, še vedno pa se sprašuje- mo, kdo je zanjo odgovoren. Predavatelj je poudaril še nekaj vidikov: od tega, kako se Slo- venija ne more spraviti s svojo zgodovino kljub Inštitutu za na- rodno spravo, pa do tega, kako smo določene dogodke enostav- no potisnili pod preprogo in o njih ne razmišljamo več. Še ved- no pa nam je ostal močan ob - rambni nacionalizem, ki še vztra- ja in zaradi katerega imamo sum- ničav odnos do vsega tujega. Šin ladi za Prihodnost in Društvo Mladi sloven- ske skupnosti prirejajo vsaki dve leti literarni natečaj Grmada v pristanu: zdi se ven- dar, da se umetniška žilica naših mladih ne kaže le v pisani bese- di, ampak po njej tudi na ostalih izraznih ravneh. Prav zato so se pri obeh skupinah odločili, da bodo izmenično z literarnim na- tečajem ponudili mladim še umetniški natečaj z naslovom Mladart, ki so ga predstavili v prostorih deželnega sveta v pe- tek, 10. oktobra, ob navzočnosti deželnega svetnika in podpred- sednika deželnega parlamenta Igorja Gabrovca. Gabrovec je med drugim najavil, da bodo v prihodnji številki strankinega glasila objavili nekatere prispev- ke natečaja Grmada v pristanu. Besedo sta nato povzela Samuel Kralj, ki je spregovoril v imenu M Društva Mladi slovenske skup-nosti, in Giulia Leghissa, članicaMladih za Prihodnost. Obnovila sta vsebino in pravila natečaja, ki je namenjen dijakom slo- venskih višjih srednjih šol, slovenskim dijakom italijan- skih višjih šol ter mladim do 25. leta. Posebna kategorija je namenjena dijakom sloven- skih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini. Leghissova se zaveda, da je spekter nasto- pajočih širok, prav tako pa je prepričana, da je umetnost pomembno gojiti zlasti v mla- dinskih letih. In to na vseh ni- vojih, kot dokazuje odsotnost vsebinskih kategorij. Tehnika in tematika izdelka sta namreč prosti. Vsak avtor oziroma avto- rica lahko prispeva največ do pet izdelkov, o katerih naj priča bo- gata fotografska galerija. Fotogra- fije naj mladi umetnik pošlje do 23. novembra na naslov mladiza- prihodnost@slo- venskaskupnost. org. K izdelkom naj avtor priloži osebne podatke, naslov elektron- ske pošte, naslov stalnega biva- lišča, naslov šole, ki jo avtor/av- torica obiskuje v šolskem letu 2014/2015, študijsko smer in ra- zred, opis izdelka, v katerem naj bodo navedeni zamisel in po- men dela ter tehnika, v katerem je bil ta izveden. Komisija bo pri presoji upoštevala vsebinsko iz- virnost, izvirne zgradbene učin- ke, učinkovitost izdelka in – se- veda – individualna merila. Izbor petih zmagovitih izdelkov bodo pristojni rastavili na vidnih točkah v mestnem središču in v osrčju slovenske prestolnice. Da- tum in kraj nagrajevanja ter slike zmagovitih izdelkov bodo obja- vili na spletni strani Mladih za Prihodnost in v medijih. Iz izbo- ra najboljših izdelkov bodo nato izbrali (po spletnem glasovanju) končnega zmagovalca, ki bo pre- jel tudi nagrado: le-to bodo po- klonili sponzorji. IG Dopoldanski kulturni dogodek, ki ga prireja DSMO Kiljan Ferluga Srečanje o slovenski polpreteklosti v Miljah in stikih z Istro SMO Kiljan Ferluga pri- reja v soboto, 18. okto- bra 2014, ob 10. uri v Miljah na društvenem sedežu v ulici Roma 22 srečanje – pogovor z Miranom Ku- retom. Društvo miljskih Slovencev se je v zadnjem obdobju posvečalo odkri- vanju zgodovinske prisot- nosti slovenskega življa na območju same občine, od zaselkov, kot so Koro - šci in druge vasi na Milj - skih hribih, danes v Slo- veniji, do drugih prede- lov. Krajevna zadruga Vesna je založila temeljno publi- D kacijo Novice z miljskega kon-ca – O zgodovini Slovencevmiljskega območja, delo zgo- dovinarjev Marte Ivašič, Štefa- na Čoka in prvega predsednika društva miljskih Slovencev Kil- jana Ferluge. Sami odborniki društva pa so bili v sodelovan- ju s krajevno sloven- sko COŠ Albin Bub- nič pobudniki srečanj s pričevanji sloven- skih občanov in do- gnanji mladih razi- skovalcev o navadah in pomenljivih do- godkih v zvezi z našo skupnostjo. Od tod povabilo upo- kojenemu gospodar- stveniku in družbe- no-kulturno aktivne- mu Kuretu, doma iz Ricmanj, ki je v povojnem ob- dobju imel stike tudi z opera- terji in ljudmi s tega področja. Kot trgovec z vinom je oskrbo- val tržaške gostilne tudi z istrskim vinom, zato je obisko- val kmete in vinogradnike iz obmorske in notranje Istre. Spoznal je številne ljudi in se z njimi veliko pogovarjal: med sobotnim srečanjem bo tako lahko posredoval zanimive zgodbe in informacije iz naše ožje krajevne in širše obmejne polpreteklosti. Miran Kuret je znan ljubitelj umetnosti in glasbe (njegova sinova Igor in Stojan sta ne sa- mo slovensko in krajevno uvel- javljena glasbenika), zato bo obdaroval gostujoče društvo s priložnostnim spominskim da- rilom. Vabljeni so k prijetnemu dopoldanskemu srečanju in kramljanju – ob kavi in pecivu - vsi člani društva in drugi iz Milj, Brega in bližnjih krajev. Mladi za Prihodnost in Društvo Mladi slovenske skupnosti Predstavili so umetniški natečaj Mladart Miran Kuret Igor Gabrovec, Giulia Leghissa in Samuel Kralj (foto IG) Bojan Brezigar in Bojan Grobovšek (foto D@mjan) Tržaška 16. oktobra 2014 11 Obvestila Društvo Rojanski Marijin dom vabi na predavanje “Ravnovesje na kro - žniku - ravnovesje v telesu”. Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o prehrani za zdrave kosti, boljše de - lovanje prebavil, čisto ožilje, jasne in bistre misli in še marsikaj. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 17. oktobra, ob 20. uri. Sklad Mitja Čuk vabi na ogled raz sta - ve Matjaža Hmeljaka “Po dva in dva” v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Razstava je odprta do petka, 17. oktobra. Vodja Slorija Devan Jagodic Slori točno ve, od kod izhaja in kam želi prispeti POGOVOR evan Jagodic je s Slo- venskim raziskovalnim inštitutom začel sode- lovati pred desetimi leti. Takrat mu je bila poverjena vloga or- ganizacijskega tajnika pri Med- narodni konferenci za manjšinske jezike. Šlo je za strokovno srečanje potu- joče narave, priredba kate- rega je v Trstu slonela prav na Sloriju. Vključil se je nato v nekatere raziskoval- ne projekte inštituta, s ka- terim je še naprej redno sodeloval tudi v obdobju, ko je dokončal doktorski študij. Tudi zaradi tega se je naveza s Slorijem vedno bolj krepila: s časom je po- stal redni član raziskoval- ne skupine, nato pa za do- ločeno obdobje vršilec dolžnosti ravnatelja inšti- tuta. Ta začasnost se je kmalu prevesila v stalnost, tako da je Devan Jagodic od leta 2012 vodja Slorija. Pred vami je za krajše ob- dobje pri Sloriju bila ravna- teljica Maja Mezgec, ki – kot tudi vi - spada v skupino mlajše generacije raziskoval- cev. Šlo je za strateško odločitev vodstva inštituta okrog leta 2007, ko se je Slori glede na ne- gativne finančne izkaze odločil za dvojno potezo. Po eni strani je bil prisiljen k ukinitvi dote- danjih raziskovalnih postaj v Gorici, v Čedadu in Kanalski D dolini ter posledičnemuohranjanju enega samega se-deža v Trstu. Šlo je za nujno in hkrati bolečo izbiro. Po drugi strani pa se je takratni upravni odbor odločil, da se bo Slori primarno posvečal svoji osred- nji dejavnosti: raziskovanju. Prav zato je kasneje prišlo do postopne prenovitve razisko- valne skupine in do vlaganja v strokovno rast ter podiplomsko izobraževanje nekaterih mlajših posameznikov, ki so kasneje prevzeli tudi vodstvene funkcije. V luči medgeneracij- skega prenosa znanja so mlajše sile začele sodelovati z že uvel- javljenimi strokovnjaki Inštitu- ta, tako vzpostavljeno razisko- valno skupino pa je inštitut skušal sproti utrjevati z vključevanjem visoko kvalifici- ranih sodelavcev, zlasti takih, ki razpolagajo z doktoratom znanosti. Slori podpira strokov- no rast mladega intelektualne- ga potenciala tudi z nagraje- vanjem diplomskih in podiplomskih nalog, s sofinanciranjem podi- plomskega študija in po- nujanjem mentorskih uslug študentom v sklo- pu študijskih praks na Inštitutu. Danes Slori lahko računa na šest so- delavcev s pogodbo za nedoločen čas (vključno s podpisanim), na eno osebo s pogodbo za do- ločen čas in na večjo skupino zunanjih sode- lavcev, ki občasno oziro- ma priložnostno sodelu- jejo z nami. Omenili ste organizacij- ski preustroj Slorija iz- pred nekaj let. Ali so spremembe zadevale tudi vsebinsko razsežnost delo- vanja Inštituta? Korenitih tematskih premikov ni bilo, saj je bila kontinuiteta z izvornim poslanstvom iz leta 1974 še naprej zagotovljena. Ta- krat je bil Inštitut mišljen kot neke vrste “samoopazovalni- ca” družbenih procesov zno- traj slovenske manjšine, pa tu- di kot ustanova, ki naj nudi strokovne rešitve raznim od- prtim problemom. Po drugi strani pa smo v zadnjem dese- tletju manjšinsko problemati- ko vse tesneje uokvirili v rela- cijo z njenim širšim družbenim okoljem, tudi glede na spre- menjene geopolitične in psi- hološke okoliščine po letu 2004. To smo storili v sklopu specifičnih projektov in sode- lovanj z različnimi partnerji, od javnih uprav do univerz ter drugih znanstvenoraziskoval- nih središč na obeh straneh meje. Naše referenčno okolje se je v zadnjih letih, zlasti po vstopu Slovenije v EU, bistveno razširilo. Povečalo in poglobilo se je posledično tudi obzorje Slorija. Kako so torej družbene in geopolitične dinamike vpli- vale na odnos, ki ga ima Slo- ri do področja FJK, kjer je prisotna slovenska manjšina? Slori ne more iz svoje kože. V svojem dednem izročilu je namreč ‘genetsko’ manjšinski, kar pomeni, da si prizadeva vsestranski razvoj slovenskega življa v Italiji. Naši projekti so zasnovani na način, da sprem- ljajo družbene dinamike na- rodne skupnosti in da vzposta- vijo neko funkcionalno zvezo, ki naj odgovarja njenim potre- bam na posodobljenem regio- nalnem prizorišču. Po drugi strani pa želimo, da se v novih razmerah manjšina uveljavi kot samostojni subjekt tudi navzven in da v vlogi pomem- bnega akterja prispeva k razvo- ju in sožitju znotraj našega ob- mejnega in jezikovno pluralne- ga prostora. Včasih smo bili v izpolnitvi naših želja bolj uspešni in prodorni, včasih manj, Slori pa točno ve, od kod izhaja in kam želi prispeti. / str. 15 IG S 1. strani Potreba po Inštitutu ... o Šiškovičevi smrti leta 1982 je vajeti Slorija prev- zel Darko Bratina, ki je po- skusil sodobnim zahtevam prila- goditi strukturo raziskovalcev in vpeti Inštitut v mednarodno znanstveno okolje (njegovo geslo je bilo 'misliti globalno – delati lokalno'). Tudi manjšina in okol- je okrog nje sta se takrat naglo spreminjala: v novih pogojih je etnična struktura postajala zaradi interetničnega preple- tanja mnogo bolj kompleksna, sama et- nična identifikacija za- to mnogo težja kot ne- koč. Spreminjal se je tudi ustroj same manjšine: gospodar- ska kriza je v drugi po- lovici 80. let zajela Ju- goslavijo in prizadela SKGZ-jevski tabor in posledično tudi Slori (zaradi zmanjšanega finančnega priliva je bil Slori prisiljen radi- kalno zmanjšati ka- drovsko zasedbo in nato še odpustiti sko- raj vse osebje). Na pri- tisk novih slovenskih oblasti po osamosvojitvi matične domovi- ne je SKGZ prepustila soupra- vljanje primarnih kulturnih usta- nov novi krovni organizaciji, SSO, “sama pa se je nekako zako- pala v obrambo svojih gospodar- skih institucij, še posebej fi- nančne družbe Safti in TKB”. Ta- krat se je začelo tranzicijsko ob- dobje, ki se še danes ni končalo. Po izvolitvi Bratine v italijanski P senat leta 1992 je krmilo Inštitu-ta prevzel Emidij Susič. To je biloburno obdobje kraha TKB, SKGZ je oslabljena stopila v vsiljen, “in zato 'hladen', statičen in neraz- vojno naravnan 'bipolarizem' s SSO”. Krovni organizaciji sta se za Slori vse manj zanimali. Vse večje težave manjšinskih ustanov so v času privedle do tega, da je Slori ponovno spemenil svoj ustroj in ukinil podružnične se- deže. Ta boleči korak pa je prive- del do sodobnega Slorija, ki je v zadnjih letih utrdil svoje poslan- stvo znotraj manjšine in se s pre- novljeno strokovno ekipo in bolj sodobno naravnano raziskoval- no politiko vključil v širši med- narodni kontekst, v katerem so sredstva evropskih načrtov pripo- mogla k izboljšanju njegovega fi- nančnega položaja. V sodelovan- ju s sorodnimi raziskovalnimi or- ganizacijami v FJK in RS si je Slori zagotovil ustrezno prepoznav- nost in usposobljenost za uspešno monitoriranje stanja in razvojnih dilem slovenske manjšine v novem regionalnem in mednarodnem okviru (Bufon je za sintezo tovrstnega razisko- vanja omenil publikacijo 'Pre- misliti manjšino', ki je nastala v sodelovanju z ZRS Univerze na Primorskem', poleg tega pa še navezo z Evropskim birojem za manj razširjene jezike, ko je le-te- ga vodil Bojan Brezigar). Bufon je bil kritičen glede pomanjkanja si- stemske organiziranosti naše na- rodne skupnosti, za- radi odsotnosti tvor- nejšega dialoga med SSO in SKGZ je zato predlagal, da bi Slori opravljal vlogo stro- kovnega povezoval- ca interesov sloven- ske manjšine. Po drugi strani se je stanje na področju integracije manjšine v družbeni sistem FJK krepko iz- boljšalo, zaustavlja se nekdaj pretežno enosmeren proces asimilacije manjšin- ske skupnosti v večinsko, kar zahte- va obvladovanje mehanizmov interetničnega in medkulturne- ga sožitja in t. i. pozitivne inte- gracije z večinskim družbenim okoljem: prav zato je potreba po Sloriju danes večja kot v času, v katerem je nastal – je bil mnenja Bufon. Pozdravi gostov Pred mikrofon so se na povabilo povezovalke svečanega dogodka in nekdanje sodelavke Slorija Vi- de Valenčič zvrstili gostje, ki so vsak s svojega zornega kota ovrednotili poslanstvo Inštituta. Župan Roberto Cosolini je oblet- nico Slorija povezal s 50. jubile- jem Znanstvenega središča v Mi- ramaru: na tej relaciji je župan razmišljal o raziskovalnem po- tencialu, s kate- rim razpolaga mesto. “Trst bo tudi v prihod- nje močno po- treboval kako- vostno razisko- vanje na znan- stvenem in družbenem po- dročju”, je dejal in najavil pri- hodnje sodelo- vanje med Slo- rijem in tržaško občino. O po- menu, ki ga ra- ziskovalci imajo pri izboljšanju našega vsakdana, je spregovoril minister Gorazd Žmavc: “Zaradi vas se svet nenehno spreminja”, je dejal ter poudaril narodno izhodišče Inštituta, ki bogati nje- govo dušo. S svojim delom je Slo- ri vplival tudi na razvoj matične domovine” in ni spodbujal k be- gu, ampak h kroženju možganov v našem in širšem prostoru”. Ve- leposlanik Iztok Mirošič je podčrtal pomen, ki ga razisko- vanje in intelektualni potencial imata pri razvoju neke narodno- stne skupnosti, zlasti manjšinske, tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garuffi pa je izrazila bližino, ki jo rimska vlada po mi- nistrskem omizju izkazuje manjšini. Generalni direktor di- rektorata za visoko šolstvo in znanost Urban Krajcar je naglasil skrb za mlajše generacije, ki jo je Slori vselej izkazoval pri kadro- vanju raziskovalcev. Poslanka Ta- mara Blažina (ki je bila dejavna pri Sloriju od samega začetka) in deželni svetnik SSk ter podpred- sednik deželnega parlamenta Igor Gabrovec sta prepričana, da mora manjšina pri načrtovanju prihodnosti bolj upoštevati iz- sledke raziskav Slorija. Igor Švab je Slorijevo vodstvo in ostalo občinstvo pozdravil v imenu Sve- ta slovenskih organizacij, pred- sednik SKGZ Rudi Pavšič pa je de- lil mnenje Blažinove in Gabrov- ca: spremenjene okoliščine zah- tevajo od naše narodne skupno- sti drugačne, sodobnejše odgo- vore. Te nam jih s svojim raziskovanjem ponuja Inštitut. Pozdravili so tudi Cristina Benus- si v imenu tržaške univerze, Štef- ko Miklavič, profesor na Univerzi na Primorskem, direktorica Inšti- tuta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič in pred- sednik Furlanskega filološkega društva Federico Vicario ter pred- sednik Italijanske unije Maurizio Tremul. Priznanja Sklepni del svečanega popoldne- va je bil namenjen počastitvi osebnosti, ki so s svojim delom pripomogle k rasti in razvoju Slo- rija. Posebna priznanja so prire- ditelji porazdelili med tri katego- rije. Najpomembnejše priznanje je bilo namenjeno znanstveni- kom, ki so Inštitut tako ali dru- gače vodili: prejeli so ga Alojša Volčič, Emidij Susič in Sergij Li- povec ter Milan Bufon. Drugo ka- tegorijo 'zaslužnih' pa so sesta- vljali Danilo Sedmak, Bojan Bre- zigar, Norina Bogatec, Mitja Ra- ce, Carlo Bresciani, Aleš Lokar, Marino Kokorovec, Valdimir Vre- mec in Viljem Černo. V znak hvaležnosti so “slorijevci” pode- lili posebno priznanje tudi Fu- lanskemu filološkemu društvu, INV iz Ljubljane in prof. Luciji Čok, ki je v vlogi nekdanje mini- strice RS finančno podprla Slori. Ob tej priložnosti je Slori podelil še nagradi za dodiplomski oziro- ma podiplomski študij: prejeli sta ga Ines Beguš in Januš Jerovnik. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na 11. REVIJO ZBOROV OPENSKE DEKANIJE Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - vodi Edi Race MeCPZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban MeCPZ Rojan - vodi Zulejka Devetak MePZ Repentabor - vodi Martina Škabar ŽePZ Prosek-Kontovel - vodi Marko Štoka MePZ Mačkolje - vodi Matej Lazar MoPZ Sv. Jernej - vodi Walter Lo Nigro sobota, 18. oktobra 2014, ob 20. uri cerkev sv. Martina na Proseku Nekdanja ravnateljica na slovenskih šolah Kse- nija Dobrila je kot kandidatka SKGZ bila z 12 glasovi izvoljena za predsednico novega pari- tetnega odbora, ki v sklopu dežele FJK obravnava vprašanja slovenske manjšine. Na umestitveni seji, ki jo je uvedel vladni podtajnik na ministrstvu za deželna vprašanja Gianclaudio Bressa, je bil za pod- predsednika izvoljen Giuseppe Marinig, nekdanji špeterski župan. Foto IG Foto IG Sergij Lipovec, Emidij Susič in Aljoša Volčič (foto IG) Aktualno16. oktobra 201412 Moški pevski zbor Srečko Kosovel praznuje 70-letnico Ob častitljivem mejniku celovečerni koncert slavnostnim koncertom bo, 18. oktobra, Moški pev- ski zbor Srečko Kosovel obeležil 70-letnico svojega obsto- ja in delovanja. Ob tem se spo- minjajo tudi svojega prvega zbo- rovodje Rada Simonitija, ki je z zborom pripravil prvi koncert 11. septembra 1944 v Bariju. Na koncertu bodo med drugim izvedli kantato Primorska, ki je bila napisana prav za to prazno- vanje. Avtor besedila je Primož Krečič, glasbe pa Andrej Misson. Kantata Primorska je nastajala dve leti, v njej pa sta avtorja želela opisati značilnosti in različne po- dobe Primorske in njenih ljudi na območju med Sočo in mor- jem. Posebno pozornost sta na- menila značilnostim Vipavske doline, je na novinarski konfe- renci povedal Misson. Pesmi je Misson izbral in razvrstil v štiri stavke, ki so imenovani po naslovih vodilnih besedil: Pote- gni, burja, Od Soče do morja, Trta in Predaj se vetru. Verzi in glasba govorijo o značilnostih S Primorske, njeni burji, Soči, kipovezuje primorske dežele odTriglava do morja - Rezijo, Go- riško, Brda, Kras - o trti. Zadnja pesem govori o Vipavski dolini, v središču katere je tudi Aj- dovščina. Zborovodja Matjaž Šček, ki “ko- sovelovce” vodi že 12 let, je opo- zoril na zahtevnost, ki jo izvedba kantate predstavlja za ljubiteljske pevce. Obenem je prepričan, da skladba predstavlja obogatitev slovenske glasbene zakladnice še posebej v moškem zborovskem petju, zato po njegovih besedah ne sme biti predstavljena zgolj na treh jubilejnih koncertih. “Že od vsega začetka sva s skladateljem predvidela, da bi jo izvajali še na- prej, in sicer ob spremljavi dveh klavirjev, in želim si, da bi jo po- nesli še v Maribor, Velenje, Ptuj... ”, je dejal. Partizanski moški pevski zbor Srečko Kosovel je bil ustanovljen 5. junija leta 1944 v Gravini v Ita- liji. Pod umetniškim vodstvom Rada Simonitija se je zbralo veli- ko število primorskih fantov - ta- boriščnikov, ki so bili mobilizira- ni v italijansko vojsko. Že 11. sep- tembra 1944 so imeli “kosovelov- ci” v Bariju prvi koncert. Sledili so koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Pred na- stopom v Sloveniji - Ljubljani in Mariboru - so koncertirali v Skopju, Nišu, Beogradu in še na 28 odrih. “Ta vojska vrh vsega še prepeva. Bori se, se uči in poje s svojim ljudstvom. Mogoče je videti čud- no, da ljudstvo, ki je šlo skozi take težave, kot je šlo to, lahko še po- je... Partizani pojejo od jutra do večera... To so pesmi o njihovi zemlji in o tem, kaj bodo storili s fašisti, ki so oskrunili njihovo zemljo... Njihove pesmi so pre- proste in zato čudovite. To so pe- smi, ki svet opominjajo, da si ljudstvo Jugoslavije pridobiva svobodo in da namerava to svo- bodo tudi obdržati”, je zapisal novinar ameriške vojske Walter Bernstein leta 1944. MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (69) Mariza Perat Kostanjevica pri Gorici Leta 2002 je izšla knjiga p. Stanislava Škrabca Naša Kostanjevica, ki obravnava zgodovino tamkajšnje cerkve in samostana. Knjiga je nastala na podlagi spisov, ki jih je p. Škrabec v kratkih presledkih ob- javljal v reviji Cvetje z vrtov sv. Frančiška, katere urednik je bil, v letih 1906, 1907 in 1911. Omen- jeni članki so prost prevod in predelava zgodovi- ne, ki jo je o cerkvi in samostanu na Kostanjevici leta 1848 napisal in izdal p. Klarus Vascotti (1799- 1860), doma iz Izole, sloveč zgodovinar in dolgo- letni profesor teologije v kostanjeviškem samo- stanu. Kot v uvodu piše p. Bruno Korošak, je p. Škrabec omenjeni zgodovini dodal še najpomembnejše rokopisne zapiske p. Vascottija po letu 1847, zapi- ske p. Friderika Honigmanna do leta 1860 ter po- datke iz drugih virov do leta 1911. P. Korošak je te spise v knjigi objavil z naslovom Sto let na Ko- stanjevici (1811-1911) . Knjigo je nato dopolnil še z zapiski o cerkvi, samostanu, bourbonski grob- nici in knjižnici. Kostanjevico v naših krajih dobro poznamo. Dvi- ga se v severnem delu goriškega mesta in hkrati ob skrajnem južnem robu današnje Nove Gorice. Stoji na slovenskem ozemlju, vendar jo njena dol- goletna zgodovina v veliki meri veže na goriško mesto. Kostanjevica bodisi po svoji legi bo- disi po svoji zgodovini povezuje prebivalce obeh Goric, saj je enim in drugim enako draga. Hribček, na katerem danes stojita cerkev in samostan, se je dvigal nad Pristavo, katere lastniki so bili grofje Thurni. Porasel je bil s kostanjevim gozdom in je zato dobil ime Kostanjevica. O začetku kostanje- viške božje poti ob- staja več razlag, vsem pa je skupno to, da je v kostanjeviškem goz- du bila podoba Matere Božje z Detetom, naslikana na kamen. Ljudje so od vsepovsod prihajali k tej podobi in tu molili. To je nagnilo grofa Matija Thurna, da je leta 1623 na Kostanjevici postavil cerkvico, ki je bila sicer majhna, tako da so jo ljud- je imenovali kar “kapela”, a zelo lepa in razkošno opremljena. Na glavni oltar je dal postaviti kamen s sliko Matere Božje in Deteta, ki so ju verniki že toliko časa častili. Poleg cerkvice je dal zgraditi sa- mostan. Cerkvica in samostan, ki sta stala na prijaznem, sončnem griču, od koder se je nudil izredno lep razgled na goriško mesto, ki se je prav v tistem času razvi- jalo v živahno trgovsko in tudi kulturno središče, je vzbudil zanimanje nekaterih redovnih družin, ki bi se bile rade tam naselile. Na Ko- stanjevico je namreč ljudstvo kar naprej prihajalo in zato je bilo potrebno, da bi ti ro- marji imeli tu stalno duhov- no oskrbo. Prvi so se na Kostanjevici želeli nastaniti karmeličani, čemur sta bila na- klonjena tako grof Matija Thurn kot tudi dunajski dvor. Goriški stanovi pa so temu nasprotovali in to je vzpodbudilo frančiškane, da bi sami zaprosili za naselitev na Kostanjevici. Prav takrat pa se je na poti v Rim v Gorici ustavil p. Bazilij Pica, do- minikanec, doma iz Neaplja, učen, pobožen in zgovoren mož. Več časa je predaval bogoslovje na vseučilišču v Pragi in se tam priučil slovanskih je- zikov. Ko je potoval v Rim, je bil predstojnik v do- minikanskem samostanu v Brnu na Moravskem. Ob postanku v Gorici je p. Bazilija pot zanesla tudi na Kostanjevico. Kraj se mu je tako prikupil, da se je ob vrnitvi iz Rima s sobratom, ki ga je spremljal, tu za stalno naselil, saj mu je tudi grof Thurn za- radi njegove učenosti in prijaznosti bil naklonjen. Veliko naklonjenost je p. Bazilij užival pri goriških plemičih, pa tudi pri preprostem ljudstvu, kate- remu se je s svojo prijaznostjo, ustrežljivostjo in pobožnostjo takoj priljubil. Prav zato so Goriški stanovi poverili dominikanskemu redu oskrbo cerkvice sv. Roka, ki so jo ravno v tistem času do- gradili. Karmeličanom pa to ni bilo pogodu in so se zato pritožili pri cesarju Ferdinandu III. Pater Bazilij je Kostanjevico moral zapustiti. Odšel je v Faro, kjer mu je grof Strassoldo, ki mu je bil zelo naklonjen, dovolil zidati cerkev in samostan ter mu za to nakazal tudi potrebna sredstva. / dalje Svetišče na Kostanjevici v 18. stol. (narisal Ivan Maria Marussig, 1706) Kostanjevica Delo p. Romualda bo spet bogatilo postni čas Škofjeloški pasijon 2015 se je začel v Štandrežu kofja Loka in okolica se že pripravljata na izved- bo mogočnega in ve- ličastnega Škofjeloškega pasi- jona, ki bo od 21. marca do 12. aprila 2015 na raznih prizo- riščih v središču Škofje Loke. Delo je izredno zahtevno, saj sodelujejo v tej izjemni upri- zoritvi več sto nastopajočih, konjeniki vozo- vi itd. Škofje- loški pasijon, ki je prvo dramsko delo v sloven- skem jeziku, je napisal p. Ro- muald, štan- dreški rojak Lo- vrenc Marušič. V krstni knjigi stolniške župni- je, h kateri je spadal Štandrež kot kaplanija, je zabeležen 9. av- gust 1676 kot rojstni dan Lo- vrenca Marušiča. Sredi polja med Gorico in Štandrežem so leta 1591 kapucini postavili sa- mostan in skrbeli predvsem za revne in potrebne pomoči in hrane. Zato so bili zelo prilju- bljeni med ljudstvom. Ko je le- ta 1682 razsajala na Goriškem strašna kuga, so prav v Štan- drežu odprli lazaret (bolnišni- co) in ga izročili v oskrbo ka- pucinom. To je gotovo vpliva- lo, da je mladi Lovrenc Ma- Š rušič stopil v kapucinski sa-mostan in prejel redovniškoime “oče Romuald”. Kasneje so ga premestili v škofjeloški samostan, kjer je leta 1721 po- slovenil po nemški predlogi besedilo pasijonske procesije z navodili, kako naj poteka. Iste- ga leta je pasijon krenil po uli- cah in trgih srednjeveškega mesta Škofja Loka. Organiza- torji so v zgibanki, ki so jo pri- pravili za leto uprizoritve 2015, zapisali: “Škofjeloški pa- sijon s svojo spektakularnostjo in izpovedno močjo ni samo eden najlepših pasijonov na svetu, ampak je predvsem živa zgodba, ki nosi s seboj močno sporočilo o smislu človeškega bivanja”. Za izvedbo pasijona v po- stnem in velikonočnem času 2015 so že stekle priprave. Prva simbolična pobuda je bi- lo romanje skupine Škofje- ločanov, ki so ga začeli 9. ok- tobra v Štandrežu, rojstnem kraju avtorja Pasijona. Najprej so se udeležili svete maše in ob koncu prejeli blagoslov do- mačega župnika Karla Bolčine, ki jim je zaželel veliko uspeha in duhovnega zadoščenja ob tej tako veličastni pobu- di. V cerkvi je spregovo- ril tudi režiser Pasijona Milan Golob in pred- stavil novo izvedbo te srednjeveške procesije. V Štandrež je prišel tudi vodja projekta Škofje- loškega pasijona Matej Mohorič Peternelj. Po maši so mlada dekleta pripravila lepo stojnico in ponujala razne škof- jeloške dobrote ter deli- la zgibanke o Škofje- loškem pasijonu, ki bo marca in aprila 2015. Romarji so se nato še nekaj časa zadržali v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gre- gorčič, kjer jim je župnija po- nudila nekaj za pod zob, Dam- jan Paulin pa je spregovoril o zgodovini in značilnostih Štandreža. Prvo noč so prespa- li v Štandrežu, naslednjega dne pa so peš krenili na pot proti domu, ki bo z raznimi postajami trajala cel teden. DP Odšel je brat nekdanjega priljubljenega nabrežinskega župnika Slovo od Antona Breclja reteklega 1. oktobra je v 92. letu starosti umrl v Bocnu Anton – Tone Bre- celj. Pokojnik je izhajal iz zna- ne družine Brecljevih iz Žapuž pri Šturjah (Ajdovščina) in je bil brat g. Bogomila Breclja, pred nekaj leti preminulega župnika v Nabrežini. Pred se- demdesetimi leti je med dru- go svetovno vojno družina doživela pravo tragedijo: An- tonov oče Jože, njegovi sestri Marica in Angela pa še trinaj- stletni brat Martin so bili 8. julija 1944 z doma odvedeni v smrt. Brecljevi se niso strinjali z revolucionarnim delom programa OF. Pokojni Tone se je izučil za mizarskega mojstra na Južnem Tirolskem še pred kapitulacijo Italije leta 1943. Po vojni se je vrnil v Bocen in delal do upokojitve pri istem podjetju, kjer se je izučil za mi- zarja. Poročil se je z Milo Sre- brnič iz znane družine Ko- zanjčevih iz Medane, katere člane je vojna tudi raztepla po svetu. V zakonu so se jima ro- P dili štirje otroci, in sicer Marje-tica, Marko, Marinka in Bogo-mil, katere sta vzgajala v slo- venskem duhu. Družina se je zanimala za razmere v našem zamejstvu, saj si pri Brecljevih v Bocnu lahko našel knjige Go- riške Mohorjeve družbe kakor tudi Katoliški glas in nato Novi glas. Kljub letom je bil pokojni Tone sorazmerno zdrav in je vedno našel čas, da je kaj pomagal si- novom in vnukom s svojimi pridnimi rokami. Seveda ga je prizadela smrt soproge Mile ja- nuarja 2013, usodna zanj pa je bila pljučnica, za katero je zbolel pred nekaj tedni. Po- greb je bil v ponedeljek, 6. oktobra, na bocenskem pokopališču. Pogrebna sv. maša pa je bila v mestni cerkvi Don Bosco ob pri- sotnosti znancev in tudi sorodnikov. Mašno daritev je obogatil nastop dua vio- line in orgel-klavirja. Na ta inštrumenta sta igrali po- kojnikova vnukinja Alenka in hči Marinka, ki je uvel- javljena glasbenica na Du- naju. Od njega so se po obredu z lepimi besedami poslovili snaha Milena, vnukinja Majda in nečak Aljaž Srebrnič. Na pokopališču sta se ob odprtem grobu ogla- sili pesmi V nebesih sen doma in Lipa zelenela je. Naj bo pokojnemu Antonu Bre- clju lahka tirolska zemlja! avb Foto DP Slovenija 16. oktobra 2014 13 Poklon skladatelju Radu Simonitiju Skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914-1981) po mnenju mnogih sodi med najpomembnejše Brice, ki so v širšem slovenskem in evropskem prostoru pustili pomemben pečat. Na Dobrovem in v skladateljevi rojstni vasi Fojana so prejšnjo nedeljo pripravili sklop dogodkov, s katerimi so se Simonitiju poklonili ob stoletnici rojstva. Stoletnico Simonitijevega rojstva so praznoval i z odprtjem razstave Podobe Brd mi zapojo na gradu Dobrovo, na njegovi rojstni hiši so odkri l i spominsko ploščo, osrednja prireditev pa je bi la v dvorani Vinske klet i Goriška Brda. Slavnostna govornika sta bila predsednik državnega sveta Mitja Bervar in skladateljev sin Vasko Simoniti. Kot skladatelj je Simoniti zapustil obširen opus, ki obsega okoli 600 glasbenih enot. Mednje sodijo njegova lastna dela in najrazličnejše priredbe. Glavnino Simonitijevega opusa predstavljajo dela za različne zborovske sestave, napisal je tudi kantati in opero. Posebno mesto zavzemajo njegovi samospevi. Skladal je na besedila sodobnih pesnikov, pogosto je sodeloval s člani partizanske kulturniške skupine. V njegovih delih je najti poezijo Karla Destovnika - Kajuha, Mateja Bora, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Smiljana Samca in drugih. Simoniti je avtor več sto skladb, med katerimi je več samospevov, med njimi Samo en cvet, Mesečina, Bosa Pojdiva in Romanca, pa tudi skladb za ženske, moške, mešane ter mladinske in otroške pevske zbore. Napisal je tudi operno enodejanko Partizanka Ana. Najbolj je poznan po neuradni primorski himni Vstajenje Primorske. Rado Simoniti se je začel z glasbo resneje ukvarjati na konservatoriju v Ljubljani, kjer se je učil orgel, kompozicije in dirigiranja. Med drugim je bil stalni dirigent ljubljanske Opere, vodil je tudi Slovensko filharmonijo. Ob 100-letnici rojstva Sloveniji postaja čedalje bolj očitno, da se premierjevo zatrje- vanje, da bo v državi uvedel nov slog vladanja, ne uresničuje, in da torej, kar zadeva vrhovno izvršilno oblast, ostaja vse po starem. Na nekaterih po- dročjih pa se razmere celo slabšajo. Pred- sednik vlade Miro Cerar ne govori več o nekakšnih vrednotah in moralnih stan- dardih, s čimer je začel svoj vzpon v uradno politiko, zato pa na visoka mesta v izvršilni oblasti namešča uradnike, od katerih pričakuje lojalnost in vdanost. Hkrati pa zanj ostaja Janez Janša največji politični nasprotnik, zdi se, da celo so- vražnik. Vlada sicer taktizira, vendar je tudi njen cilj, da se predsednik SDS iz- ključi iz parlamenta, da se mu odvzame poslanski mandat, da ostane v zaporu na prestajanju kazni, celotno dogajanje okrog prvaka opozicije in stranke SDS pa priskutiti čim širšemu krogu ljudi. Ve- liko Slovencev z Janezom Janšo ne sočustvuje več, ampak mu vse, kar se z njim dogaja, privošči. Ravnodušnost za usodo prvaka politične desnice se je razširila celo do nekaterih udov kato- liške Cerkve. Martin Čopič iz Lokavca pri Ajdovščini se je v pismu, objavlje- nem v slovenskem katoliškem tedniku Družina, pritožil, ker rektor bazilike na Sveti Gori p. Simon Peter Berlec ni hotel sprejeti njegove zamisli, da bi se na Sveti Gori darovala sveta maša za božjo po- moč in varstvo Janeza Janše in vseh kri- vično obsojenih ter za njihovo srečno vrnitev k družini. Po mnenju pisca iz Lo- kavca bi se svete maše udeležilo veliko vernikov, iz pogovora z rektorjem pa je razumel, da se na Sveti Gori nadaljuje zgodba p. Knavsa. Martin Čopič je poz- neje na Colu nad Ajdovščino prosil tam- kajšnjega župnika g. Lojzeta Šinkovca, ki je brez vsakih zadržkov sprejel daro- vanje svete maše za “božjo pomoč in varstvo Janeza Janše in vseh krivično ob- sojenih ter za njhovo srečno vrnitev k družini”. Udeležba vernikov pri maši je bila izredno velika, bogoslužje pa slove- sno. Nadaljujemo prikaz aktualnih dogajanj iz raznolike kro- nike v družbi in državi. Sodeč po rezultatih raziska- ve z naslovom Ogledalo Sloveni- je, slovenska jav- nost nima zau- panja v nič, kar je povezano s politi- ko. Tako zadnja štiri mesta zaseda- jo parlament, po- litične stranke, bodisi tiste na oblasti kot stran- ke v opoziciji, vla- da in javna občila. Glede vlo- ge medijev je bil nedavno izjemno kri- tičen in neposreden kardinal dr. Franc Rode, ki je v pogovoru za Slovensko ti- skovno agencijo dejal: “Pri nas v medijih iz tedna v teden objavljajo stvari, ki bi onečastile vsak časopis v katerikoli drugi državi. To je mizerija slovenskih medijev in mizerija naroda, ki to prebira”. “Slovenska vlada je trdna in normalno deluje, manjše težave pa so del demo- kratičnega postopka in jih sproti rešuje- mo”, prepričuje javnost premier Miro Cerar. Očitno pa nova koalicija, ki ima sicer v državnem zboru absolutno večino glasov, doživlja prvo krizo. Molči in se spreneveda o tem, da je nekdanja premierka Alenka Bratušek s svojim nez- nanjem na zaslišanju za prevzem dveh visokih funkcij v evropski komisiji Slo- venijo osramotila in ponižala pred ce- lotno evropsko javnostjo. Miro Cerar njene stranke najprej ni hotel sprejeti v svojo vlado, pred odhodom na zaslišan- je v Bruselj pa jo je začel hvaliti in skupaj z drugimi privrženci poudarjati, da bo Slovenija imela velike koristi, če bo nek- danja premierka imenovana za našo ko- misarko in tudi za podpredsednico evropske komisije, pristojne za energet- sko unijo. Ko ji to ni uspelo, saj je v dveh pristojnih odborih evropskega parla- menta zoper neznanje Bratuškove o energetiki glasovalo kar 112 poslancev, podprlo pa jo je zgolj 13 poslancev evropskega parlamenta, pa tega poloma Miro Cerar ni komentiral. Zanj je očitno tudi na evropski ravni vse potekalo v re- du. Sledila je osupla izjava Romana Jakiča, nekdanjega obrambnega ministra ter največjega zaupnika in svetovalca Alenke Bratušek, ki je bil njen spremljevalec tudi med za- sliševanjem v Bruslju, na osrednji ko- mercialni TV postaji, da je za neuspeh nekdanje predsednice vlade v njenih na- porih za prevzem dveh visokih, ugled- nih, prestižnih in tudi izredno dobro plačanih funkcij v evropski komisiji kriv Janez Janša. Predsednik razumljivo te iz- jave ni komentiral, molčal je o postopkih komisije za pre- prečevanje korupcije, ki raziskuje, ali je Bra- tuškova s samokandi- diranjem za evropsko komisarko storila prekršek ali kaznivo dejanje. Oglasil se je šele z napovedjo, da vlada za novo sloven- sko komisarko v evrop- ski komisiji predlaga Violeto Bulc. Bulčeva je aktivistka Stranke Mira Cerarja, opravlja funkcijo podpredsed- nice vlade in ministri- ce za regionalni razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko. Do njenega ime- novanja v vladi pa je prišlo s preglaso- vanjem, saj so se predsedniku vlade s svojimi predlogi postavili nasproti mi- nistri iz Socialdemokratske stranke in stranke Desus. Zlasti oster in polemičen glede imenovanja omenjene kandidatke je bil prvak Desusa in zunanji minister Karel Erjavec. Zdaj v Sloveniji mnogi, zlasti v politiki in zainteresiranih lobijih, trepetajo ob bojazni, ali bo nova kandi- datka vendarle uspešno prestala za- slišanja za novo komisarko Slovenije v evropski komisiji. Vlada nadaljuje kadrovske spremembe in menjave, s čimer potrjuje svojo ideo- loško podobo, program in usmeritev. Na predlog novega obrambnega ministra Janka Vebra je odstavila brigadirja Do- brana Božiča s položaja načelnika gene- ralštaba Slovenske vojske. Božič je spo- soben, izkušen in mednarodno uvelja- vljen vojaški poveljnik in izvedenec, za- to so odstavitev utemeljili z obrazložit- vijo, da gre za sporazumno odločitev, saj bo Božič kariero nadaljeval kot vojaški predstavnik Slovenije pri OZN. Toda po- litični analitiki domnevajo, da gre Božičevo zamenjavo pripisati dejstvu, da ga je na visoki položaj v Slovenski vojski imenovala vlada Janeza Janše. Spre- membam v vodstvu generalštaba je sicer nasprotoval predsednik države Borut Pa- hor, po ustavi poveljnik Slovenske voj- ske. Toda s svojimi pomisleki mu ni uspelo prepričati obrambnega ministra in vlade. Dobrana Božiča bo na položaju načelnika generalštaba Slovenske vojske zamenjal njegov dosedanji namestnik, brigadir Andrej Osterman. Vlada je napovedala popravke državnih proračunov za letošnje leto oz. njegov preostanek ter za leto 2015. Pričakujejo nove obremenitve državljanov in gospo- darstva, ob hkratnem začetnem vzponu nekaterih dejavnosti. Nevladna organi- zacija Svetilnik je izračunala, da Slovenci na svetovni lestvici ekonomske svobode zavzemamo 105. mesto, ki si ga delimo s Sierro Leone. Podatki tudi kažejo, da je Slovenija v gospodarskem pogledu najmanj svobodna država Evropske uni- je. Zelo skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je v državah z največ ekonomske svo- bode pričakovana življenjska doba pre- bivalca 79.9 leta, v državah z najmanj ekonomske svobode, med temi pa je Slo- venija, pa samo 63.2 leta. Boleča posle- dica sedanjih razmer je tudi to, da vsako leto okoli 25 tisoč ljudi, predvsem mla- dih in izobraženih, zapusti Slovenijo. Marijan Drobež V Evropska sodba v Višnji gori Sic transit gloria mundi! aj reči po vsem tem, kar se je zgodilo v prejšnjem ted- nu? No, spraviti se (po- novno) na Alenko Bratušek bi bi- lo danes nesmiselno. Prelahko. Celotno dogajanje na relaciji Bruselj – Ljubljana pa si zasluži poglobljen razmislek. Tokrat Slo- venija ni dobila samo prijaznega opozorila. Tokrat je šlo za krepko zaušnico. Tisto, katere odmev se sliši po sobi in zaradi katere vsi prisotni obmolknejo in se spo- gledujejo v zadregi. Nobenega Konrada, Kantorjev pa na pretek To, kar se je zgodilo prejšnji te- den v Bruslju, daleč presega sa- mo Alenko Bratušek in njene (ne) sposobnosti vodenja ener- getske politike na evropski ravni. Žalostna je slika da- našnje Sloveni- je. Naj bom čim bolj jasen: Slovenija je preslikava pov- prečnega pre- varanta in spletkarja (to, čemur v itali- janščini pravi- mo “faccendie- re”), ki misli, da se v njegovi osebi združuje- ta duh Konra- da Adenauerja in Stevea Jobsa s pridihom svetosti papeža Frančiška. Zase misli, da je “Sveta Trojica en sam Bog”. To je tranzi- cijska miselnost, ki sta jo razvili aroganca in samooklicana vse- vednost večine ljudi, ki so v ra- zličnih obdobjih pridobivali moč. In to na vseh področjih. To K je prototip podjetnika, ki je brezficka v žepu v novem sistemutržnega gospodarstva najel kre- dit, ne za to da bi investiral v pod- jetje, ampak za to da bi si kupil novi mercedes in vilo v Dalma- ciji. Socialistična miselnost, v ka- teri so se izgube vedno družbeno porazdeljevale, presajena v nov sistem tržnega gospodarstva, v katerem je zasebni kapital in kjer socializacije izgub niso predvide- ne. Če pridelaš izgubo, moraš za to sam odgovarjati: to je nauk tržnega gospodarstva. Odgovor- nost, to je ključna beseda, ki jo je sistem slovenskega modusa ope- randi povsem izbil iz splošne za- vesti. Ne, krivec ni tržno gospodarstvo! In ne, za katastrofalno stanje Slo- venije ni krivo tržno gospodar- sto, kot se danes v “naprednih le- vičarskih krogih” marsikje pou- darja: zahodni tip tržnega gospo- darstva je po drugi svetovni vojni dvignil celotno zahodno Evropo skozi Marshallov plan, ki sta mu sledili dve desetletji neverjetnega gospodarskega napredka v petde- setih in šestdesetih. Ne, kriv ni nehumani kapitalizem, krivi sta oholost in aroganca dežurnih Kantorjev, in to v politiki, gospo- darstvu, sodstvu, pogosto tudi v kulturi. V tem je bistvena razlika: medtem ko so Evropo po 2. sve- tovni vojni vodili Monnet, Ade- nauer, De Gasperi in njim po- dobni, vodijo Slovenijo Kantorji. Polom velikih gradbincev, po- lom mariborske nadškofije, po- lom Stožic, stečajni postopki ve- likih vitezov Kučanovega Foru- ma 21, 5 milijard evrov velika luknja v slovenskem bančnem si- stemu. In politika: zaostrovanje za vsako ceno, ko je na eni strani edini cilj ta, da se Janša – “razred- ni sovražnik” spravi iz igre, med- tem ko druga stran noče niti vze- ti v poštev (ali pa ni sposobna), da bi po več kot 20 letih “svoje- mu edinemu vodji”, Janezu Janši, našla neko alter- nativo. In sodstvo: bla- maža s pri- merom Lipa - Zavašnik, blamaža s primerom Balkanski bojevnik in seveda bla- maža z načinom vo- denja prime- ra Patria. V kontekst evropske zaušnice Slo- veniji spadata afera “trenirkarji” in afera “drugorazredne teme”, spadata pomladanski kogres Po- zitivne Slovenije z Jankovićevo “vrnitvijo” in rušenje vlade Alen- ke Bratušek, spadata sa- movšečnost Bratuškove pri sa- mokandidaturi in izgradnja da- nes vladajoče SMC v samih šestih tednih (strici so v podobno krat- kem času zgradili tudi Pozitivno Slovenijo in še prej Zares). Violeta Bulc: star sistem za novo imenovanje Stara prilika o oblasti, ki izčrpava tiste, ki je nimajo, še kako drži. A Slovenija je s svojo dvajsetletno tranzicijsko izkušnjo rek nadgra- dila z ugotovitvijo, da oblast na- redi iz povprečneža, ki je na obla- sti, arogantnega povprečneža. V to zanko se je po debaklu Bra- tuškove v Bruslju ujel tudi Miro Cerar: postopek imenovanja no- ve kandidatke za komisarsko me- sto se ni spremenil in je na las po- doben vsem političnim imeno- vanjem, ki jih je Slovenija doslej izvajala. Ne govorim o sposobno- stih nove kandidatke Violete Bulc: želim si in veselilo bi me, da bi se izkazala kot odlična kan- didatka (no, vsaj angleščino ob- vlada precej bolje od Bratuškove). Način njene izbire pa je že spet tisti po stranpoteh. Bulčeva je bi- la izbrana na dopisni seji (!) vla- de, ministri se pred izborom de- jansko niso soočili in niso pred- stavili svojih stališč. Odločili so se samo za glasovanje. 6 jih je Bulčevo podprlo, 2 nista glasova- la, 7 jih je glasovalo proti: zaradi težko razumljivega pravilnika, ki določa, da se odsotna glasova prištejeta k glasovom “za”, je Bulčeva prestala “notranji izpit”. A realno gledano: kolikšna je le- gitimnost takega kandidata pred Evropo? Kandidata, ki ga je pre- dlagal manjšinski del ministrske ekipe. Ker je Bratuškova v prvem krogu do Bruslja prišla mimo Ce- rarjevega blagoslova, se je pred- sednik vlade, vse tako kaže, odločil vrniti udarec. Kam pa nas to pripelje? Pojasnila niso potreb- na. Ostajajo pa blamaže, zaradi katerih po Ljubljani vse bolj od- meva razočarani in v usodo vda- ni “sic transit gloria mundi”! Andrej Černic Dogajanja na slovenskem političnem prizorišču Alenka Bratušek je osramotila Slovenijo Alenka Bratušek Miro Cerar Janez Janša Aktualno16. oktobra 201414 NATUROPATSKI NASVETI (41)Erika Brajnik TOKSIČNE KOVINE Toksične kovine, ki nas ogrožajo, se nahaja- jo povsod: v zraku, vodi, hrani, kremi, amalgamih, na oblekah in drugje. Kako se jih obvarujemo? Nekateri zatrjujejo, da je treba telo vsaj 1- krat letno prečistiti od toksinov. Drugi na- govarjajo, da je potrebno amalgame odstra- niti varno (!), saj nas zastrupljajo. Osebno nisem takega mnenja, kajti če je telo šibko in če je na telesu prisotno vnetje, kot npr. ekcem, alergija, derma- titis, artritis in druge oblike vnetja, ki nakazujejo na šibkost imunskega si- stema, je nesmiselno, da telo prečiščujemo, ampak ga moramo okrepiti! Velika večina nas je dejansko v energetskem primanjkljaju, torej smo šibki, saj so živila osiromašena in ker so zrak, zemlja, hrana in okolje onesnaženi, voda pa slaba. V našem vsakdanjiku si moramo prizadevati telo krepiti. O toksičnih kovinah nihče ne govori, vsi se jih bojijo omenjati, predstavljajo celo ne- kakšen tabu. V naslednjih člankih bom pi- sala prav o teh, pod drobnogled pa bom vzela 7 glavnih toksičnih kovin in predsta- vila, katere težave lahko povzročajo na tele- su. Poznamo rek, da se na močno telo nič ne prime, na šibkega pa vsaka malenkost. In tako je tudi s toksičnimi kovinami. Če ima- mo šibko telo, v našem primeru predvsem jetra, le-ta toksične kovine, ko te vstopijo v telo, ne zmorejo pretvoriti v topno v vodi (če je toksična kovina topna v vodi, ostane v telesu največ 12 ur in gre z našimi telesni- mi produkti – urin, pot, slina – iz telesa), ampak postane topna v masteh in gre v ce- lico, kjer ostane več kot 48 ur in povzroči kopico nevšečnosti. Če vemo, katera tok- sična kovina nas pesti, točno vemo tudi, na kateri del telesa vpliva. Če se v celici nahaja toksična kovina, so informaci- je, ki bi jih morala celica oddati tele- su, napačne zaradi v njej prisotne toksične kovine, posledično telo sprejme napačne informacije in deluje na napačen način. Če so toksini prisotni v celici, spre- menijo tudi vse encimatske procese, ki so za telo vitalnega pomena, saj je po mnenju nekaterih avtorjev naša življenjska doba sorazmerna z ecimatskim potencialom organizma. Toksične kovine šibijo celice, torej šibijo temelj našega imunskega sistema. V naslednjih člankih bom opisala, kako lahko vplivajo na naše telo in se kažejo v njem povišane vrednosti toksičnih kovin, kot so živo srebro, aluminij, arzen, svinec, berilij, kadmij in uran. Iščimo zdravje! www.saeka.si Tradicionalni večdnevni izlet PD Rupa-Peč Jordanija dežela sonca in lepih barv udi letos so se pri PD Ru- pa-Peč odločili za že tradi- cionalni izlet in tokrat si postavili za cilj magično Jordani- jo. Dne 19. avgusta so se že v zgod- njih jutranjih urah odpeljali do Bergama, od koder so poleteli do Jordanije. Suha in vroča dežela Jordanija, natančneje mesto Aka- ba, je bila v velikem nasprotju z deževno in vlažno Italijo. Akaba je edino obmorsko pristanišče v Jordaniji. Mesto na jugu Jordanije je povsem prenovljeno. Čeprav je bilo že v času kralja Salomona in kasneje v prvih stoletjih islama zelo cvetoče mesto, se je iz tistih časov do danes ohranila le utrdba iz 16. stoletja. V mestu so številne lepe mošeje, polno je trgovin z začimbami in raznim blagom. Nekaj nenavadnega je videti, ka- ko domačini v skupinah zahajajo k večernemu kopanju in družen- ju ob morju. Drugi dan se je za izletnike pot nadaljevala proti hri- boviti notranjosti Jordanije do T starodavne Petre. Mesto, nekdan-ja prestolnica Nabatejcev, spadamed sedem čudes sveta. Vhod v Petro je soteska, ki jo je oblikovala voda, Nabatejci pa so ročno še do- datno sklesali njene stene in jo tlakovali. Sprehod po rožnato- rdeči soteski je posebno doživetje, ki te še dodatno očara ob pogledu na pročelje zakladnice. Najpo- gumnejši so se povzpeli do vrha stopnic ogromnega gledališča, ki so ga v živo skalo izklesali že Na- batejci, Rimljani pa so ga ob zasedbi mesta nekoli- ko priredili svojim potre- bam. Z vrha gledališča se odpira prečudovit razgled na grobnice na nasprotni strani Petre. Ob vrnitvi so se goriški izletniki po- služili različnih prevoz- nih sredstev, od osličkov do kamel in džipov. Tretji dan je bil na- menjen ogledu ene najlepših puščav Jordanije. Vožnja z džipi po rožnati pokra- jini Wadi Rum na jugu Jordanije ponuja enkrat- na doživetja. Učenjak, pustolovec in književ- nik Lawrence Arabski, ki je tu svojčas živel, ji je v svoji avtobiografiji Se- dem stebrov modrosti napisal slavospev. V tej pokrajini, ki se kaže v izrednih kombinacijah barv kamnin, je bilo po- skrbljeno za pristna doživetja, kot so hoja po peščenih sipinah, premikanje v čredah na grbah kamel beduinov, ki so svoje gostoljubje izkazali s pogostitvijo s skodelico čaja, z dobrodošlico v prijetni senci šotora. Tradicional- na hrana je izletnike pričakala v oazi pod mogočnimi skalami v velikem šotoru. Četrti dan se je iz Akabe pot nadaljevala proti utrje- nemu mestu Kerak, nad katerim gospoduje delno obnovljena križarska trdnjava. V mestu Ma- dabe, poimenovanem tudi mesto mozaikov, so si ogledali slikoviti mozaik, ki prikazuje zemljevid Jordanije, Palestine in severnega Egipta s konca 6. stoletja. Pred grško pravoslavno katedralo sv. Jurija se je iz grl udeležencev za- slišalo petje slovenske nabožne ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 14. oktobra, ob 14. uri. pesmi. Izletniki so se odpeljali tu- di do kraja Nebo, od koder je Moj- zes po dolgih letih potovanja za- gledal tako pričakovano oblju- bljeno deželo. Pogled se s te točke odpira na Jordansko dolino in Pa- lestino. Goro Nebo je obiskal tudi Papež Janez Pavel II. V njegov spomin raste tu oljka. Pot jih je nato peljala do prestolnice Jorda- nije, mesta Aman. Aman je zrasel na sedmih vzpetinah. Okrog sta- rega dela mesta se naglo širi mo- derno živahno mesto. Številni so minareti, mošeje in obnovljeni spomeniki. Ozke ulice povezuje široka moderna cesta. Tu imajo svoj sedež državna palača, parla- ment in uradno bivališče kralja. Industrijski obrati so v predme- stju, zato je zrak čist. Veliko je le- pih trgovin, bank, ambasad, mo- dernih lokalov. Značilna je me- stna tržnica, izredno zanimiv je mogočen in še danes uporaben teater s svojimi šest tisoč sedeži. Z vrha mesta se pogled razteza na ostanke 3000-letne zgodovine. Aman je zelo pomembno pove- zovalno mesto, kjer se pretakata arabska in zahodna kultura. Peti dan so namenili ogledu srednje- veških puščavskih gradov Khara- neh, Amra in Azrraq, zgrajenih v 7. in 8. st. Grad Amra je vključen v Unescov seznam svetovnih kul- turnih dediščin. Čudovita je nje- gova notranjost, saj je v celoti pre- krita s freskami. Šesti dan je pote- kal po severnem delu Jordanije. Ustavili so se v Jerashu-Jerihi ali t. i. Pompeiu Sredozemlja. Spre- hodili so se po tlakovanih ulicah mimo izjemno ohranjenih ostan- kov templjev, slavolokov, gleda- lišč, javnih kopališč, fontan in amfiteatra. Nadaljevali so do Ajlouna, enega največjih spome- nikov islamske vojaške arhitektu- re iz obdobja križarskih pohodov in se v večernih urah vrnili v Aman. Sedmi dan so odpotovali proti Mrtvemu morju. Cesta se vi- je po čudoviti dolini Wadi Arabe, ki ločuje Jordanijo od Izraela. Po- stanek so imeli v Betaniji, kjer je Janez Krstnik v reki Jordan krstil Jezusa. Med udeleženci je bil tudi diakon iz Vicenze. Skupaj so ob- novili krstne obljube. Slišala sta se molitev in petje v slovenščini in v italijanščini. Izletniki so obi- skali pravoslavno cerkev in še so- dobnejšo cerkev, številni so si tudi zmočili noge v reki Jordan. Z av- tobusom so se nato popeljali do Mrtvega morja, ki ima zaradi svo- je močne slanosti zdravilne učin- ke. Po večurnem postanku so se vrnili v Akabo. Zadnji dan so iz- koristili za zadnje nakupe in ogle- de. Priložnost so imeli spoznati vljudnost in prijaznost krajanov. Ves čas jih je spremljal prijazen in razgledan vodič, ki jim je znal na izreden način razložiti in prikaza- ti zanimive domače navade. Mar- sikatera beseda se jim je vtisnila v spomin, saj je bila pomembna in spodbudna za lepo življenje. Z enkratnimi vtisi so se vrnili do- mov, kjer so se s hvaležnostjo po- slovili tudi od spremljevalke Pa- tricije. Aktualno 16. oktobra 2014 15 Pastirsko pismo “Cerkev, ki posluša in sprejema” Nadškof msgr. Redaelli gost štandreške dekanije oriški nadškof msgr. Car- lo Maria Redaelli je po goriških dekanijah začel predstavitev novega pastirskega pisma “Cerkev, ki posluša in ki sprejema”. Za tisk in medije so pastirsko pismo predstavili prejšnji teden na tiskovni konfe- renci na nadškofiji, temu so sle- dile predstavitve v posameznih dekanijah. Msgr. Redaelli je bil gost štandreške dekanije v četrtek, 9. oktobra, v župnijski dvorani v Štandrežu. Uvodni del večera je bil namen- jen pregledu prehojene poti v lanskem pastirskem letu, ko je bi- lo primarno vprašanje, ki si ga je postavila goriška nadškofija, “Kdo je Cerkev”?. V drugem delu pa je goriški nadškof v intervjuju pred prisotnimi verniki odgovar- jal na vprašanja o tokratnem pi- smu. Msgr. Redaelli se je podrob- neje ustavil pri petih točkah. Poudaril je pomembnost Božje besede, ki jo je treba brati in ki ji G je potrebno prisluhniti. Potrebnojo je, nazadnje, tudi znati širiti. Vnadaljevanju je govoril tudi o dveh zakramentih, obhajilu in birmi, ki da ne smeta biti ločena procesa, ampak del verske vzgoje, ki se nikoli ne prekine. Posebej je omenil tudi krščevanje in bir- manje odraslih, ki postaja vse bolj ustaljena praksa. “Te prakse se moramo katoličani veseliti; je dejal msgr. Redaelli, “saj pomeni pridobivanje novih članov Cer- kve”. V zvezi s tem je bila izpo- stavljena tudi pastorala mladih, ki bi morala posebno vlogo odi- grati tudi v obdobju po birmi, ko se mladi oddaljujejo od Cerkve. “Ko mladi odrastejo in so stari okoli 20 let, bi jim Cerkev lahko ponudila novo priložnost po- trditve svoje vere”. Pomembna tema, ki jo je nadškof izpostavil, je bilo še sprejemanje: šlo je za širšo temo, od problematike pri- bežnikov do obiskovanja bolnih in zapostavljenih. Tradicionalno tekmovalno srečanje jadrnic Slovenska Barcolana, vizitka za Trst a nami je Barcolana števil- ka 46, jadralni jesenski po- kal v Tržaškem zalivu, naj- bolj množična regata v Sredo- zemlju. Tudi letos je bil na drugo nedeljo v oktobru predvsem ve- lik praznik na morju in na sliko- vitem nabrežju, čeprav je tudi to- krat tekmovalna plat v bistvu za- senčila tisto izvirno poslanstvo zgolj zdravega druženja med va- lovi. Znano je, da so se – po pre- dhodnih zanesljivih napovedih - ponovile vremenske razmere iz zadnjih let. Sicer prijeten, v bi- stvu poznopoletni dan, veliki dolžnik pa je bil ponovno veter, saj ni bilo nad bazenčkom pod Svetim Justom dejansko niti sa- pice, kaj šele kake burje, ki bi polnila jadra. Čeravno ob ugotovitvi, da je sam rezultat na regatnem področju medijsko preveč izpostavljen, vendarle nekaj besed o razpletu na tekmovališču. Orjaški Esimit Europa 2 je petič zapored prvi prečkal ciljno črto, na sicer Z skrajšani progi, saj so organiza-torji zaradi brezvetrja plovbo pre-kinili pri prvem obratu pred Mil- jami. Toda maxi jadrnica briške- ga podjetnika Igorja Simčiča je tokrat resno tvegala, da prav ob zadnjem nastopu na Barcolani (naslednje leto naj jih ne bi bilo več med sodelujočimi) izgubi svojo vsesplošno večletno nepre- maganost. V težkih pogojih, ki so bili posledica bonace, bi bila Esimitu skoraj vzela skalp jadrni- ca iz serije RC44 Illyteca. Za nje- nim krmilom je bil tržaški Slo- venec, dolgoletni tekmovalec Čupe in Sirene Jaro Furlani, ki je sicer poklicni jadralec in nastopa na različnih regatah po svetu. Il- lyteca je bila na koncu druga, Jo- chen Schumann, Vasilij Žbogar in ostali pa niso še nikoli prevla- dali s tolikšno težavo. Dejansko so jih rešile posrečene taktične izbire v trenutkih težav, ko po- sadke Esimita ni zajela panika. Tretje mesto je zasedel še en iz- kušen pomorščak in legenda Barcolane, Mitja Kosmina, v na- vezi s tržaškim veteranom Fu- riom Benussijem na krovu Maxi Jene No Borders. Skratka, tudi le- tos izjemno slovenski vrstni red sredi Trsta. Tu je seveda še ničko- liko omembe vrednih rezultatov, zmagovalcev po kategorijah in lepih morskih zgodb med več kot 1900 udeleženci, od katerih je do cilja v predvide- nem roku prispelo ko- maj nekaj več kot 800 plovil. Toda Barcolana je veli- ko več kot suhoparni izidi dogajanja v vodi pred Velikim trgom. Prireditev je predvsem na kopnem, že več dni prej, ko Trst obiščejo tu- risti (tudi letos jih je bi- lo ogromno), naselje re- gate na nabrežju zasede- jo stojnice z različnimi razstavljalci (po večini ne kramarji, pač pa ustanove, društva, kra- jevne uprave, stanovske organizacije, prideloval- ci značilnih krajevnih dobrot, pa tudi številne druge gospodarske dejavnosti), izjemno pester pa je tudi kulturno-glasbeno-zabavni program. Trst je tudi tokrat – re- snici na ljubo tudi ob izredno ugodnem vremenu - polno zaživel, utrip je bil ves teden na- ravnost pester. Ob mestoma kao- tičnem prometu je v bistvu vse potekalo dokaj urejeno v zado- voljstvo vseh. Skratka, najlepša vizitka za mesto in njegovo za- ledje, saj ne samo na nedeljski dan Barcolano v bistvu unovčita tudi Kras in ostala širša okolica. Nasvidenje prihodnje leto. HC Govorili ste o tem, da je Slori ‘genetsko manjšinski’. Kaj po- meni Sloriju manjšina, kaj pa manjšina Sloriju? Mislim, da bi se morala manjšina najprej vprašati, kako unovčiti iz- sledke raziskav, ki jih Slori izvaja že vrsto let. Še bolj kot kadrovski ali finančni problemi (ob uspešnem prijavljanju projektov v sklopu evropskih programov smo finančni položaj v zadnjih letih vsaj začasno popravili, čeprav se zaradi velikih zastojev pri oblikovanju novega program- skega obdobja žal obeta dvoletna praznina) nas skrbi kronično po- manjkanje prenosa raziskovalnih spoznanj v prakso, ki se je v zad- njih letih še bolj zaostrilo. Skup- nost pa bi danes morala oprede- liti vsaj nekaj temeljnih priori- tet/skupnih imenovalcev in načrtno skrbeti za njihovo ude- janjenje. Mislim na primer na čedalje bolj potrebno skrb za spodbujanje pridobivanja znanja in rabe slovenskega jezika pri Slo- vencih in Neslovencih, mislim tudi na vsestransko uresničevan- je predvidene zaščitne zakonoda- je za našo narodno skupnost. Te tematike namreč sodijo po mo- jem mnenju v širši interes skup- nosti, ne glede na politične, ideo- loške in nazorske razlike njenih posameznih členov. Kje je torej razlog, da so iskanje problemov in dognanja uspešna, operativnost pa tako težavna? Kljub nekaterim častnim izje- mam, ki spoznanja raziskav red- no spremljajo in obdelano gradi- vo uporabljajo pri svojih vsak- danjih odločitvah, je vodstveni aparat manjšine glede Slorijevih raziskav večkrat skeptičen ali celo indiferenten, še po- sebej ko si le-te do- voljujejo nekoliko bolj kritično obrav- navo danih družbe- nopolitičnih razmer. Krhka po- vezava med politiko, civilno družbo in stroko, prevladovanje vrtičkarskih interesov nad skrbjo za skupno dobro ter posledično pomanjkanje pogojev za obliko- vanje ustreznih razvojnih politik so vsi dejavniki, ki prispevajo k nepremičnosti sodobne manjšinske organiziranosti, zno- traj katere se inštitut večkrat znaj- de brez primernih sogovornikov. Potemtakem je intelektualna razsežnost Slorija glede na po- manjkanje te operativnosti okrnjena? Je in žal bo tako, dokler nam ne bo teoretskih izhodišč uspelo do- sledno in učinkovito prinašati v prakso. Sistemska šibkost in sta- tičnost manjšine ter pomanjkan- je organa, ki bi imel ključno odločilno funkcijo, se namreč še kako poznajo. Slori se na to ne ravno obetavno notranje- manjšinsko dogajanje skuša od- zivati z odprtim pristopom, ki v družbeni koheziji in povezovan- ju zaznava temeljni gonili za za- sledovanje kolektivnega razvoja, in sicer na dva med seboj kom- plementarna načina. Prvič: z vztrajnim opozarjanjem vodil- nih družbenopolitičnih krogov na potrebo po premoščanju čedalje bolj anahronističnih ideološko-organizacijskih delitev ter po oblikovanju skupne vizije sedanjosti in prihodnosti, kjer naj stroka znova prevzame nek- danjo usmerjevalno vlogo. Dru- gič: z razvijanjem dejavnosti, pro- jektov in pobud – tudi v “vodo- ravnem” sodelovanju z drugimi manjšinskimi sredinami (glej na primer NŠK, SLOVIK, ZSŠDI) –, ki raziskovalno delo kombinirajo z aplikativnimi ukrepi (npr. v obli- ki priprave pedagoško-didak- tičnih gradiv, organizacije pobud za promocijo rabe slovenskega je- zika, prirejanja izobraževalnih delavnic za različne ciljne skupi- ne itd.), kar omogoča bolj nepo- sreden prenos oziroma večjo uporabnost pridobljenega znan- ja. Kako bi lahko opredelili pri- hodnost Slorija? Prihodnost Slorija bodo gotovo kovali zunanji dejavniki, se pravi razpoložljiva finančna sredstva. Ponosni smo vsekakor na razi- skovalno ekipo, ki dobro deluje. Rezultati tega dela so na dlani, kot priča zbornik, ki smo ga ob 40-letnici obstoja pravkar izdali. Žal pa se moramo soočiti z neka- terimi nespodbudnimi znaki, ki pišejo raziskovalni dejavnosti na- sploh negotovo prihodnost. Evropsko znanstveno raziskovan- je je v zadnjih letih namreč vse bolj podrejeno tehnološkemu razvoju in ekonomskemu do- bičku, ravno družboslovje in hu- manistika pa se v času krize vsa- kokratni oblasti zdita najmanj potrebna in proračunsko potrat- na. V Italiji in Sloveniji so orisane razmere še posebej izrazite, zlasti ob upoštevanju, da je v nacional- nih raziskovalnih programih obeh držav za tovrstne teme vse manj prostora. Drugi pomemben pritisk na delovanje inštituta je povezan z vse bolj površnim in malobrižnim odnosom, ki ga Evropska unija z večino svojih držav članic izkazuje t. i. zgodo- vinskim narodnim manjšinam. Slovenska skupnost v Italiji se pač nahaja na obrobnem po- ložaju bodisi za Rim bodisi za Ljubljano, ki nas obravnava vse bolj kot odraz neke folklorne stvarnosti. Verjamem pa, da bo prihodnost naše ustanove odvi- sna predvsem od odnosa, ki ga bo manjšina sama imela do nas in – ne nazadnje - do sebe. In memoriam Odšel je prof. dr. Gabrijel Devetak rof. dr. Gabrijel Devetak je sklenil svojo bogato ustvar- jalno življenjsko pot dne 9. oktobra 2014 v 76. letu. Prof. dr. Gabrijel Devetak, ki je bil dolga leta naš cen- jeni sodelavec, se je rodil 29. septembra leta 1938 v Mirnu pri Gorici. Bil je slovenski strokovnjak za trženje in inovacije. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato je nadal- jeval na Srednji tehniški šoli v Ljubljani ter na Visoki teh- nični šoli v Mariboru, kjer je leta 1972 diplomiral iz stroj- ništva in leta 1974 še na Eko- nomsko poslovni fakulteti. Magistriral je na zagrebški ekonomski fakulteti, ki je bi- la prva v takratni Jugoslaviji za področje marketinga. In prav tam je leta 1980 tudi doktoriral z disertacijo Teh- nične inovacije v nadal- jnjem razvoju gospodarstva. Služboval je v tovarni polje- deljskega orodja v Batujah (1958-1967), v tovarni Pla- ma v Podgradu (1967-1968), v Poligalantplastiki v Volčji Dragi (1986-1990). Leta 1990 je v Novi Gorici ustanovil zasebno podjetje za intelektualne storitve DEGA. Ob rednem delu je habilitiral za univerzitet- nega učitelja, leta 1982 je postal docent za trženje na mari- borski Univerzi, na isti Univerzi je bil habilitiran za izrednega profesorja za področje trženja in politiko razvoja izdelka. Prof. dr. Gabrijel Devetak je imel v gospodarstvu nad 40 let praktičnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delovnih me- stih. Od leta 1988 je predaval na številnih slovenskih fakul- tetah in visokih šolah. Iz njegove bibliografije za obdobje od 1. 1. 1979 do sredine leta 2011 je v Cobissu zabeleženih okoli 1100 bibliografskih enot v obliki strokovnih in znan- stvenih člankov, razprav, mentorstev na diplomskem in po- diplomskem študiju. Izdal je več knjig. Pokojnega prof. dr. Gabrijela Devetaka, ki je bil brat šolske sestre Addolorate in brata Jurija, duhovnika v Beogradu, bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom pa izražamo občuteno sožalje! P 16. dobrodelna baklada Krvodajalci, junaki našega časa DOBERDOB lemenito dejanje darovanja krvi je v Doberdobu že dolgo- letna in ustaljena tradicija. Združenje prostovoljnih krvodajal- cev, ki vaščane in občane spodbuja in nagovarja k tovrstni plemenitosti, pa je v kraški občini na Goriškem postalo pomemben del družbenega tkiva. To priča tudi vsakoletna bakla- da, ki jo v začetku oktobra prireja do- berdobska sekcija krvodajalskega združenja in je vsakič zelo dobro obiskana. Letos je bila baklada že šestnajsta po vrsti. Kot običajno je udeležence, ki so se zbrali pred občino, najprej na- govoril neutrudni in prizadevni predsednik sekcije Aldo Jarc, ki je že več let gonilna sila pobud do- berdobskih krvodajalcev. Udeležence je pozdravil tudi doberdobski župan Fabio Vizintin, ki se je najprej usta- vil ob pomem- bnosti daro- vanja krvi: “Da rovalci kr - vi so junaki da- našnjega časa. So svetel zgled za vso družbo: krvodajalci so pleme- niti ljudje, ki jim je treba izkazati vso čast. Nanje smo ponosni. In pono- sni moramo biti na to, da lahko na- redimo nekaj plemenitega”. Števil- ne udeležence je pozdravil tudi Gil- berto Persi, odbornik hospica Via di Natale, ki mu je bil namenjen izku- piček večera: “Zahvaljujem se orga- nizatorjem: vsakič, ko se vračam v Doberdob, me veseli, da opažam množično prisotnost na bakladi. Zahvaljujem se tudi vsem udeležen- cem v imenu hospica Via di Natale. Naj sklenem z mislijo, ki jo vsakič ponavljam: upam, da ne boste nikoli potrebovali naše pomoči”. Sprevod baklade se je v spremstvu pihalnega orkestra Kras in z logi- stično pomočjo doberdobske Civil- ne zaščite vil po vaških ulicah in se sklenil v župnijski dvorani, kjer je udeležencem zapel MePZ Hrast. Do- berdobski pevski zbor pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča je predstavil pro- gram ljudskih pesmi od Benečije do Trsta in s tem zaokrožil še eno uspe- lo pobudo Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. AČ P Z 11. strani Slori točno ve ...