St. 3. V Trstu, v sredo 9. januvarja 1884. Tecnj ilasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.^ »EDINOST* l. uajft 2 krat na teden v.ako in«. In ubiti o poludne. Cena za v«e ) V.l doviii .• pošiljajo Urtd.llt« .«!•'Tm*M> l.tn ift « !ld n Doln leta 3 ald za Četrt leta 1 gld. SOkr - Posamezne Številke s« frankiran. Rokopisi orez posebne vrodnosti tel ne vračajo. - /iit«rfli» (razne Trste nazna dobliajf p8ridoV?ivS?«vi Tn v ž-afika? v Tri. po « kr"v a.f»ol in v A|dovi5lnl po nila in poslanice) s, zaručunijo po pogodbi - prav c«..6; pri kratkih oRiasih z drobnim, €i kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpraviiStvo »vl» Zonta 5.« j črkami se plačuje za ™»ko basedo 2 kr. Nove priprave Velikonemcev. Kratke počitnice državnega zbora so porabili naši Velikonemci, kakor so boljše mogli, da organizujejo nov naskok na desnico. Znani konservativni državni poslanec, dvorni svetovalec Lienbacher, je govoril v Solnogradu ▼ javnem shodu in je mej drugim rekel, da Čehi jezikovno enakopravnost tirajo predaleč, ker terjajo, da morajo v okrajih, kder so mešani Čehi in Nemci, uradniki govoriti in pisati oba deželna jezika in da, ako bi se načelo domačinstva izvedlo do zadnje posledice, bilo bi to jako slabo za Čehe, kateri so raztreseni po vsej Avstriji in bi torej ne smeli drugod kruha služiti, nego doma. — Rekel je, da bi bilo zadosti, ako bi bil ▼ Vsakem okraju z mešanim prebivalstvom le kak uradnik, ki zna oba deželna jezika, in da ni treba, da bi vsi nemški uradniki ▼ takih okrajih znali tudi češko. Ta go-▼or sum ob sebi nema tako velikanske važnosti, in na vse zadnje tudi ni v njem izraženo kako odobrovanje centralističnih, ▼elikonemških načel. Nadalje je, kakor znano, Lienbacher mej takozvanimi »divjimi« in nema nobeae prave stranke za soboj, pravijo, da k večemu 2 do 3 poslance. Pri vsem tem pa pozdravljajo veliko-nemški listi Lienbacherjev govor kakor velikanski preobrat v njihovo korist in pišejo da bi se bil tak govor prav dobro poslušal, ko bi bil prišel celo iz ust kacega Sturma. Oni na ta govor zdaj zidajo zlate gradove, in ker pride letos pred državni zbor tudi predlog poslanca Wurmbrandta. ki meri na to. da bi državni zbor oklical nemili jezik kakor državni je\ih, računijo uže Velikonemci, da bodo zdaj Lienbacher in ž njim mnogo konservativnih Nemcev glasovali za omenjeni predlog, in če ta predlog obvelja, potem mora paBti sedanje ministerstvo, ter nastopi zopet ustavoverno kraljestvo. Zgodilo se je pa te dni. da so nekateri avstrijski visoki Slemenitaži. kakor knez Lichtensteln in rugi, ki vsi imajo velika posestva, graj-Bčine, tudi na Ogerskem, vsled česar imajo po ogerskej ustavi pravico do sedeža v ogerskej gosposkej zbornici, naznanili to svojo pravico ogerskej vladi. iz česar se sme sklepati, da hočejo ti konservativni aristokratje rabiti to svojo pravico. A vedeti je treba, da so tudi nekateri velikonemški aristokratje to še poprej storili in to z očividnim namenom, da pomagajo spraviti v veljavo ono znamenito postavo, po katerej bi bile na Ogerskem dovoljene ženltve mej kristi-jani in Židi, katera postava je, kakor nagim čitateljem uže znano, padla v gosposkej zbornici ogerskej in torej še enkrat pride pred omenjeno zbornico. Naravno je, da se je ogersko konservativno plemstvo, to uvidevši, obrnolo do avstrijskih soraislecev, imajočih na Ogerskem pravo indigenata, da s tem poravna razmerje, katero se predrugači, ako avstrijski kavalirjt velikonemške stranke pridejo na pomoč požidenim ogerskim SlemenitaSem. Vsa stvar ne pomenja ruzega, nego boj vseh pravih konservativnih, visokih aristokratov proti onej ogerskej, uže propalej aristokraciji, ki se hoče oddaliti od pravih konservativnih načel. A naši Velikonemci to vse drugače razlagajo, in vse to gibanje zapisujejo na rovaš Taaffe-jevega minister-stva, češ, grof Taaffe se hoče mešati v ogerske zadeve in odpraviti tam Tiszovo liberalno vlado. S tem pa namerjavajo ščuvati Tiszo na Taaffe-ja, in ker so prepričani, da imajo Ogri največ! upliv v najviših krogih, račun ijo, da s pomočjo naSčuvanega Tisze vržejo Taaffe-jevo ministerstvo, kakor so o svojem času vrgli Hohenwarta s pomočjo Andrassy-ju. TeŠko pa se jim posreči ta »intriga«, ker Ogri firedobro poznajo Velikonemci, in ker majo dokazov vse polno, da Taaffe-jevo ministerstvo do plčice lojalno postopa proti ogerskej vladi, katera lojalnost se posebno kaže po čeških listih, ki so za časa rabuke na Hrvatskem zatajevali svoje brate, da le ne pridejo v nemilost pri Ogrih, kar je morda pri sedanjih jako kočljivih razmerah bilo cel6 potrebno in bi moralo dati morda nekoliko misliti tudi našim slovenskim Dantonam »en miniature«. Naši Velikonemci Imajo torej pripravljen nov načrt proti Taaffe-jevemu mini-sterstvu in državno-zborskej desnici; — oni računijo na Lienbach^rja in na Tisza, ali utegnejo se močno varati, ker pravi nemSki konservativci jim prav gotovo ne pojdejo na llmanico, še celd Lienbacher sam prav teŠko, Tisza pa še manj, ker se v Taaffe-jevem sosedstvu tako dobro čuti, kakor Še nikoli poprej ne. — Pa recimo, da pade tudi Taaffe-jevo ministerstvo, ali je pri sedanjih razmerah kroni mogoče, da seže zopet po Schmerlingih, Auersper-gih, Herbstih? — Ali ne bi krona s tem dosegla prav nasprotno to, kar želi? Krona želi in mora želeti zbog svojega naravno-konservativnega značaja, da se Avstrija pomiri, da v njej vsaj uže obveljajo stalne oblike in razmere. Velikonemci pa so dokazali, da tega ne znajo in ne morejo doseči. Recimo, kar pa ne dajemo veljati, da Wurmbrandtov predlog prodre, ali bi bilo zarad tega uže treba, da odstopi Taaffe-jevo ministerstvo? — Mi menimo. In se Bkoraj gotovo ne motimo da se krona poprime poprej druzega sredstva namreč apelirala bi na volilce, ali drugače rečeno, razpustila bi to zbornico in razpisala nove volitve. Dvomljivo pa je. ako bi Velikonemci iz volilnih bojev prišli zopet na površje v tem Številu, v katerem se nahajajo zdaj v parlamentu. — Pa recimo, da se krona poprime druzega sredstva, namreč imenovanja novega ministerstva? Ali ne bi morala pri sedanjih razmerah seči po možeh iz desnice, še bolj odločnih federaiistih, nego so sedanji ministri? Račun naravne pameti vsaj to kaže, ker denes so Poljaki, Čehi in drugi Slovani bolj zvezani mej soboj, nego so bili v poprejšnjih dobah ustavovercev. Še ce!6 ves Coroniniiev klub gotovo ne bi mogel podpirati Velikonemcev in nemški pravi konservativci jih Še bolj črtijo, nego Slovani. — Kakor torej reči denes stoj6. more pač nastopiti še bolj odločno federalistično ministerstvo, velikonemško pa bi pomenilo notranje boje do obupa in bi utegnilo drŽavo potirati v največjo nevarnost. Smešne so torej spletke Velikonemcev, mi Slovani se jih prav nič ne bojimo, ker smo prepričani, da Avstrija ne more brez nas. Pač se še zatajujemo; toda le vedno s zavestjo, da to naše zatajevanje žrtujemo Avstriji, ki nam prej ali slej mora postati pravična mati, ako jej je sojena sreča. Politični pregled. Notranje dežele. Na Dunajl se je zadnji teden odprla razstava kuhinjske umetnosti; obiskali so jo cesar, ki je izrekel svoje pripoznanje, in več druzih udov cesarske rodbine. Cesar je 7. t. m. opoludne obiskal parlamento poslopje^ kder so ga sprejeli ministerski načelnik, načelni-štvo gosposke zbornice, namestnik načelnika poslanske zbornice Godel, višji stavbeni svetovalec Hansen in stavbeni odsek. Cesar je natanko pregledal obe zbornici in knjižnico ter izrekel Hansonu najvišje pripoznanje. Drlavni poslanci so sklicani na 22. t. m. v prvo sejo t. 1. V hrvatskem deželnem zboru je 4. t. m. v indemnitetnej debati več govornikov opozicije vlado hudo napa- dalo, očitali so banu, da zastopa ogerske, ne pa deželnih interesov. Vnanje dežele. Bolgarsko sobranje se je 1. t. m. zaprlo. V prestolnem govoru se je izrekla želja, da vstop novega vojnega ministra k malu razreSi vojaško pra-Sanje. > Papel se je pri nekej avdijenci jako pohvalno izrekel o nemškega cesarjevima lastnostih, katere bodo pri-hodnjemn cesaiju v velikej nalogi jako ugajale; rekel je tudi, da mu je skrb za katoličane na Nemškem na srce položil. V Rimu danes obhajajo veliko slavnost; prenesli so namreč ostan-ks kralje Viktor Emanuela v Panteon. Bismark se je znebil najhujSega i najbolj zmožnega in duhovitega nasprotnika na parlamentarnem polji; umrl je namreč 6. t. m. nanagloma nemški državni poslanec dr. Edvard Lasker v Novem Jorku, kamor je šel v znanstvenih zadevah.} Na Francoskem se komunizem vedno bolj Siri. Na sv. treh kraljev dan je obiskalo nad 300 revolucij o-narnih socijalistov v Parizu grobe svojih muSenikov; v več govorih so na-glaŠali, da pride maščevanja dan ter sklenoli, da postavijo spomenik komunistom. Afrika, vilasti Egipt in Sudan zdaj najoolj nase obračajo oči evropske politike- V Londonu je bilo to prašanje 5. t. m. v ministerskem svetu, i kakor se poroča, sklenolo se je, posadko v Egiptu pomnožiti za 12000 mož, v Rudeče morje poslati več vojnih ladij, in v Adeuu napraviti močno trdnjavo. Mej egiptovsko in angleško vlado pa je zastran dogodeb v Sudanu vstala neka mržnja; egiptovska vlada zahteva, naj se angleška odloči o tej zadevi; ako angleška odreče pomoč, preti egiptovska, da vshodnji Sudan odstopi Turčiji. Angleška vlada pa je na to zahtevanje odgovorila, da zahteva, naj se egiptovski vojaki umaknd iz Kartuma do l ruzega Nilovega katarakta. Posadka z Belega Nila je prišla uže v Kar-tum, in tako je zdaj v Kartumu 6000 mož posadke. Zadnja poročila o sudanskem pral&anji pravijo, da angleška kraljica nema nič proti temu, da Egipt odstopi Turčiji vshodnji Sudan in da pošlje Turčija v Suldan vojsko, ki si to deželo zopet podvrže, ali dotične troške mora Turčija sama nositi. — Egiptovski namestili kralj i njegovi ministri pa se branijo ustreči angleške vlade zahtevam, naj egiptovska posadka zapusti Kartura in se umakne do druzega Nilovega katarakta, namestni kralj se je izrazil, da odstopi, ako bi Angleži silo rabili ; egiptovsko ministerstvo pa je odstopilo. Zmešnjave so tedaj v Afriki velike. Razpor mej Francozi in Madaga-ščani se utegne poravnati. V Tama-tave je namreč prišel madagaščanske vlade poslanec s pooblastili za mirovno pogodbo; on je izrekel, da je pooblaščen sprejeti francoski ultimatum in da odstopi Franciji severni del otoka Madagaskar od nosa St. Ambre do nosa Bellona. Iz Anama se poroča, da se je novi kralj udal francoskim zahtevam i naročil vladnemu svetovalstvu, naj se Francozom dovoli, da zasedejo hue-ško trdnjave. Kitajski poslanec Tseng pa je neki dobil od svoje vlade naročilo, naj v njenem imenu francoskej vladi izroči nasvet, da sprejme posredovanje Angleške ali severnih amerikanskih držav. Dopisi. V Dolini, G. januvarja. V nedeljo 30. decembra 1883. je imela naša Čitalnica svoj letni občni zbor. Predsednik č. g. Jurij Jan pozdravi društvenike in na to se preide na dnevni red. . Iz poročil, blagajnikovega in tajniko-vega, vidi se, da je društvo na trdnih nogah. Prijetno nam je javiti, da k društvu še veduo novi udje pristopajo. Društveniki so izvolili svojim predsednikom č. g. Jurija Jana, odbornikom pa gg. Ivana Sancin, Alojzija Božič. Petra Ota, Jožefa Pangerc, Urha Samec, A. Vr-tover. Društvo se je naročilo na 9 raznih slovenskih časnikov. Dne 3 januvarja t, L sa je konstituval odbor. Podpredsednikom je izvoljen A. V., blagajnikom g. J. S., tajnikom, knjižničarjem in pevovodjem g. J. P. Novi odbor, zasliSavši splošno željo občnega zbora, da priredi namreč društvo predpustom kako zabavo, odobri in izvoli v ta namen vesellčni odsek. V ta odsek so bili izvoljeni gg. J. S., J. P., J- Sv., A. F., U. S. in A. V. Vesellčni odsek je Imel 5. t. m. svojo sejo, v katerej se je določilo, napraviti dne 27. t. m. domačo večerno zabavo s podučljivim govorom, petjem in tombolo, a pustno nedeljo. 24. februvarja t. 1., pa veselico s podučljivim govorom, deklamacijo, dvogovorom, igro, petjem, tombolo in plesom na klavir. IS Tolmin«, 2. januvarja. Zadnjo soboto, 29. decembra, se je vršila v Tolminu volitev novega županstva, pri katerej je bil enoglasno za župana izvoljen dosedanji vrli naš žnpan, gospod Jožef Devetak. Po konČanej vo-litvi pride domača godba, ter zaigra gosp. županu na čast več komadov, zvečer pa je svirala godba do okolo polunoči in imeli smo se prav dobro. Skoraj neverjetno, ali slišati se je moralo, da Se celo v take volitve, ki obsegajo lastno okrožje, bili bi se nekateri zunanji tolminski nasprotniki radi vtikali, ali najbrže jim je stvar, kakor uže marsikedaj poprej pri druzih volitvah, izpodletela. Boleč, 3. januvarja. Veselje nas navdaja, če opazujemo delovanje naše .Narodne Čitalnice.« Da so Čitalnice po Slovenskem neprecenljive vrednosti, to je vsakemu jasno, da služijo one v povzdigo narodne zavesti in ponosa, to mi vsakdo izmej dragih čitateliev radovoljno pritrdi. Č« so pa Čitalnice neprecenljive vrednosti tam, kder je narod uže dovoljno probujen, kateri se dostojno zaveda svoje narodnosti, kder naroden čut prevladuje. — kake veljave pa naj bodo Čitalnice tam, kder spi še narod nevzdramno spanje glede na narodno živenje, glede na njih narodni ponos!? — Ena izmej '.lednjih je gotovo ▼ pryej vrsti naša čitalnica. Boičan zapusti svoj rojstni kraj rekel bi ufe v zornej mladosti, ter gre mej svet, većinom v Nence, da si prisluži vsakdanji kruh in preživi s tem svojo družino. Mladih bolčank pa tudi no manjka mej svetom, osobito pa v Trstu, kder si služijo vsakdanji kruh. IJolčan mora delati tako, ker doma nema nikakorŠnega delo, narava ga ni "bdarila z obilico rodovitnega polja. On je večinom v tujini! In je-li potem takem tako čudo, ako se navzame popolnoma p tujega duba, ako ta dub prevlada v njegovem srcu ? Menim, da ne t Nameriti jim pa tudi ne smemo, —■ saj oni ne zapuščajo svojega doma s polnim narodnim prepričanjem, naroden ponos, narodna zavest ne kraljujeta v njegovem srcu. Nič pa ni ložjega, nego pridobiti človeka za to, da bode simpatl-zoval z drugim narodom, ako sam za svoj lastni narod nikake simpatije, ni-kakega pravega Čuvstva ne goji. Tak človek pride domu, in tu se ookaže sad njegovega potovanja mej Nemci, Popačene germanske nazore pokazuje ob vsakej priliki, — osobito, uho ima traven le dobre zalčitniie. — Take izgubljene ovce je treba zopet pridobiti, družiti jib in ra/jasnjevati jim njih popačene ideje, da postanemo enkrat vsi en hlev, v kateri se bomo stekali, ter iskali tu duševne brane. To preimenitno svrho Ima menda Čitalnica za prvi in e lini smoter. Udje naj skrbć, da si pridobe zmiraj več udov, ter naj je vpeljujejo v narodno svetišče. Nikar pa naj kdo ne misli: kaj meni mari, saj to ni moja dolžnost itd., — pomisli naj, da: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan, kakor poje naš gorski slavec in Častni ud naše čitalnici, gosp. S. Gregorčič. Dne 27. p. m. je iinela naša Čitalnica svoj redni občni zbor. G. predsednik Al. SorČ poroča o delovanji narodne Čitalnice in njenem materijalnem stanji. Druga točka je bila: volitev predsednika. Na predlog g. Jakopiča, c. k. sodnika, se g. Al. Sorč voli z nova per acclamationem predsednikom. Dalje se voli blagajnikom g. Subič, c. k. kontrolor, in 5 odbornikov, kateri so v svojej prvej odborovej seji dne 3. janu-varja izvolili izmej sebe: podpredsednikom gosp. Fr. Kranjeca, tajnikom g. And. Ga-berlčeka, knjižničarjem g. Al. Sorča. Naročilo se je po Želji občnega zbora 18 časopisov, gotovo lepo število, — in sicer: »Sočo«, »Edinost«, 'Slovenski Narod«, »Slovenec«, »Slovenski Gospodar«, »Kres«, »Zvon«, »Mir«, »Brencelj«, »Škrat«, • Slovan«, »Novice«, »Vrtec«, »Gospodarski list«, »Tribune«, »Hrvatska Villa«, »Učiteljski Tovariš« In »Popotnik«. »Miru« se je poslalo 12 gold. v namen, da pošilja 6 iztiskov koroškim Slovencem, a 7 da jih pošilja Čitalnici, katera jih razpošilja mej prosto ljudstvo v BolŠkih hribih, katero sem ter tja kaj rado čita, Kako se godi križem sveta. Odbor ukrepa, kako naj bi se delovalo ta pust in sploh — tudi nadalje,, ▼ to želi polno sreče . ' tl Narodovič. 12 Vipave, dne 5. prosinca. V pervi številki letošnje Edinosti ste poročali svojim mnogobrojnim čitateljem, da je društvo »Edinost* v Vipavi napravilo na Silvestrov večer veselico z jako izbornim programom. Da je veselica dobro izpala, bi mi skoraj ne bilo treba posebej povdarjati, ako bi Vi bili naznanili tudi izverstne moči, katere so sodelovale, tako pa naj mi bode dovoljeno o tem večeru nekoliko spregovoriti, vzlasti ker je bil pervi, katerega je naše verlo društvo priredilo, daje svoj program objavilo,— Vkljub grozovite) burji, katera je isti večer razsajala, tako da izmed mnogih odličnih zunanjih u lov nihče niti misliti ni mogel, da bi bil vstanu brezi nevarnosti za življenje priti v Vipavo, zbralo se je obilo izb-a nega občinstva in došla je na veselje vseh tudi visokorodna gospa grofinja Lan-thieri-jeva. — Predsednik društva, gospod grof Lanthieri pozdravil je priserčnim nagovorom zbrane ude in goste in pevci zapeli so potem lep Kočijančičev zbor: »Kam.«—Nastopila sta na to naša slavčka —gospa Klementina Gogola—Dolenčeva in gospa Perne-tova in jako zadovoljno smo poslušali njijin dvospev iz Vilharjeve Jam ske Ivanke: Pesem svobode. Še smo zahtevali, da jo nama ponovitu, kar nam ljubko zadoni prekrasni mešani zbor Resch-ev: ■ Skrivnostna ljubezen.» Temu je sledil Haj-drihov čveterospev: »Lahko noč« in na to prišla je na versto Dr. B. IpavČeva: Romanca i^ operete Tičnik, katero je pela gospa Klementina Gogolova t»ko spretno in s takim občutkom, da smo jo oa vseh atranij radostno pozdravljali. Sedma točka bila je deklamacija in kakor je bilo videti, je Preširnov: »Povo-dnji mož» poslušalcem finega okusa prav dobro ugajal. Z navdušenjem sprejet bil je (Iirli-jev vedno lep mešan zbor: »Slavjanka« in jako se nam je prilega Haj-drihov čveterospev: »Slabo svečaje beiiela.« Gospa Perne-tova zapela nam je potem, Nedvedovo: »Kranjska dežela.» Njen poln in uglajen alt se nam je pa imel Še boli priliko razviti v barkaroli za sopran in alt od Kucken-a, kjer je pela z gospo Klementino Gogalovo. Ta dvospev mora človeku seči do serca, ako ga pojeta taka spretni pevki nji, kakor sta imenovani gospi. Mej nami je bil navzoč izborni baritonist, Vam g. urednik dobro znani Član neke. danje izverstne pevske garde, naš v družbi vedno veseli »Tine«, ta v celem Vipavskem okraju velespoštovani mož, čist in kakor jeklo terden značaj—mož, kateri nam je tudi v petji kompetentna oseba,—in glejte! pri tej pesmi smo videli solzo tudi v njegovem očesu — mož n$ more prehvaliti td pesmi in gospema iz serca gratuiujemo, da nas z njo vedno očarate. Mi se terdno zanašamo, da nam, te pesni ne odtegnete, kedar se zopet vidrino pri veselici v pre-prijaznih prostorih »Edinosti*.— Dvanajsta točka bilo je Miroslava Vilharja: »Slovo od domovine«—samospev iz Jamske »Ivanke. — Kedor je slišal to pesem peti našega slavnega rojaka opernega pevca Josipa Nolli-ja,—ve, kak globoki vtis napravi na poslušalca—pa resnici dajmo čast. — Gospod Karol Majer se je s to pesnijo obnesel; bil je tako dobro pri glasu in prednašal tako presunljivo, da jo je moral na obče zahtevanje ponavljati. Temu samospevu sledila je pesem: »Sveta noč», v katerej je briljiral gospod Josip Mayer kot tenorist. Društvo »Edinost« sme biti ponosno na gospoda Karola, Josipa Majer j i. Omeniti mi je še gospoda pevovodje Hra-broslava Perne-ta, kateremu gre naj veča hvala za krasen izid tega večera; on je spremljal samo—in dvospeve tudi na harmoniju, katerega je visokodušni gospod grof ta večer blagovoljuo društvu izposodil. Lepa je bila potem tudi presta zabava in z občim navdušenjem sprejeli smo govor gospoda predsednika o polunoč1. Gospod grofje mojster v dovtipu in prav iz serca nam je govoril, ko je slavo jemal od starega — in voščil novemu letu. Da so se veršile razne napitnice, se razume satno ob sebi. Kratko: Lep večer nam vsem je bil! Naj mi bode dovoljeno Še omeniti, da šteje »Edinost« sedaj uŽe nad 40 udov — za njen obstanek se nam toraj nij bati. V kratkem času svojega obstanka si je o-skerbela uže lastno prav okusno pohiŠje in v kratkem dobili bomo tudi bilj&r, edinost si derži naslednje liste: »Ljubljanski Zvon»», '«Kres», »Mir», »Edinost«, »Slovenski Narod,« »Slovenec«, »Soča*, .Novice*, »Skrat». »Tribdne,» «Neue freie Presse, «Neue Illustrirte Zeitung». «Ueber Land und Meer, «Leipziger Illustrirte Zei-tung», »Die Heimat«, «Triester Zeitung«, »Laibacher Zeitung, «Wiener Hausfrauen-Zeitung«,»Bazam, »Humoristische Blatter«, »Munchener fliegende Blatter in Hitsch-mann's Landwirthscbaftliche Zeitung. — Kakor čujemo, napravi Edinost tudi par predpustnih veselic, tako da se imamo nadejati prav veselega predpusta, ker gotovo tudi ne bode mirovalo verlo društvo rudečega križa, ki je vlani priredilo dve veselici, da sme biti ponosno na ista dva večera, in ker se krepko in čilo giblje in pripravlja za veliki ples z vojaško godbo tudi naša izborna požarna bramba. Kar je v naši moči,—bomo iz srca radi storili—toraj na kmalo sviđanje vrli Vipavci 1 I9E Cola pri Vipavi, 4. jan. (ZasaČen tat) Nek potepuh, ki ima 23 let, doma iz Gradiške pri Gorici, ukradel je 2. t. m. popoldne tukajšnjemu cestarju A. S. iz Orešja pri Golu iz zaprte omare 14 gld. in eno žepno uro. Ko zvečer gospodar domu pride, gre v sobo in hoče zakleneno sebo odpreti, pa bila je uže odprta in denarja ni bilo. Hitro gre k občinskim slugom proti Podkraju in poizveduje, kam je tat pobral; še le v Hrušici ga dohitć. Ko ga vprašata, kaj da je ukradel, dela se neveden. Pri tej priči pa mu pade ura izza košulje. Potem sta našla še ukraden denar pri njem. Prignala sta ga na Gol k županu in tam Čaka žandarmov iz Vipave. 12 Postojne 5. januvarja 1883. Dopis v včerajšnjej 2. številki »Slov, Naroda», »z Notranjskega 31. decembra« je tako škandalozen, poln tako surovih napadov, da se iz vsake besede bere, da ga je diktiralo le osobno sovraštvo. Proti komu goji oni dopisun tako sovraštvo in mržnjo, to ni moja stvar preiskovati, in tudi tvoja naj ne bode, draga Edinost! Da ta dopisun niti o položaju Tržaških niti ljubljanskih Slovencev, o razmerah v Trstu in Ljubljani, nema najmanjšega pojma, to je iz vsakega stavka njegovega dopisa razvidno. In da potem sodba takega zlobneži ni merodajm, to je samo ob sebi razumevno, kajti: vox itd. Bodi preverjena, da je ta dopis,—če je to mogoče,—š* bolj povikšal naše zaupanje v Tebe, da so naše simpatije, kijih gojimo do Tebe, še isltreneje, iieuo preje. —da je »Slov. Narod« v naših očeh postal pravi pravcati revolverski list, na katerega napadenin surovosti ni skeraj vredno, da bi omikan Človek odgovarjal, — in da mu je dopisnik s tem dopisom spodbil pri nas še ono ozko dilco, na katersj je uže dolgo balanciralt Ako govorim o množini, govorim lev imenu ogromne veČine Notranjc^v, morebiti cel6 vse Notranjske, razen Nirodove^a surovega dopisnika, ki skoraj gotovo prebiva bliže Vas, nego mi. „Povej mi, s kom občuješ in povem ti, kdo si." Kdo in k »j je Narodov dopisun, vidi se iz njegovega dopisa; — kak list je .,Slov. Narod", to pa naj si vsak tolmači po svoje,— jaz ga vidim po največjem blatu gaziti in se slastno v njem valjati. In da Ti, draga Elinost, na napade takega lista ne hodeš odgovarjala, tega sem tudi prepričan* in da, ko bi hotela odgovarjati, tega ne storiš, prosim Te v imenu uže navedene ogromne veČine No-tranjcev'). -r Onemu, ki je v naših očeh čist, ni treba na take surovosti in napade odgovarjati I Bodi še enkrat zagotovljena našega popolnega zaupanja in naših najiskrenej-ših simpatiji Z odličnim spoštovanjem 1 Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cssar je za popravo cerkve v Voloski iz lastnega premoženja podaril 200 gid. Cesarjevlč Rudolf je prevzel pokroviteljstvo tržaškega društva »Gi rcolo di Riunione dei Capitaui del Lioyl au-stro-ungarico«. Iz nade statistike. Pregled porojenih, zamrlih in poročenih v minoletn letu 1883. V župi sv. Justa se je narodilo 163 otrok moškega in 186 ženskega spola, skupaj 354; zamrlo je v tej župi 101 moških in 117 ženskih, skupaj 218; zakonov je bilo skleneriih 73. V župi Sv. Mirije Večje se je narod ilo otrok moških 387 in ženskih 293, skupaj 579, a umrlo je moških 207 in ženskih 192. skupaj 399; zakonov je bilo sklenenih 135. V onej Sv. Antona Pad. se je narodilo moških 854 in ženskih 809, skupaj 4663; umrlo je osob moških 525 ženskih 556, skupaj 1081; zakonov je bilo 434. V župi BI. D. M. Pomočnice se je narodilo otrok moškega spola 106 in ženskega 117, skupaj 223; zamrlo jih je moškega 83 in ženskega 82, skupaj 165; zakonov se je sklenolo 61. Pri Sv. Jakopu Ap. se je porodilo moških 445, ženskih pa 414, skupaj 859; zamrlo je osob moških 233 in ženskih 281, skupaj 514; po-zakonilo se je 178 parov. Pri Sv. Ivanu na Vrdelji je bilo porojenih moških 110 in ženskih 98, skupaj 208; umrlo pa je 61 moških in 48 ženskih, skupaj 109; za* konov je bilo 29. Sv. Mohor in Fortunat v Rojanu: Narodilo se je moških 101 in ženskih otrok 120, skupaj 221; a zamrlih je bilo 70 moških in 75 ženskih, skupaj 145; pozakonjenih 34. Mestna bolnišnica: Porojenih je bilo 91 moških in 81 ženskih otrok, skupaj 172; zamrlo je moških 559 in ženskih 467, skupaj 1086; zakonov je bilo tu sklenenih 13. Skupaj: V minoletn letu se je narodilo otrok moškega 2162 in 2117 ženskega spola, skupaj 4279; zamrlo je moških 1839 in ženskih 1818, skupaj 3657; zakonov |e bilo sklenenih 957 Po tem takem je bilo več porojenih nego zamrlih 622. Več se jih je narodilo v 1. 1883 nego v 1. 1882 60. Manje je bilo v tem letu zamrlih nego v minoletn, 10. Pet zakonov je bilo leto* manje, nego v letu 1882. Gosp. Mate Polid, vrli rodoljub in vredni predsednik tržaške Čitalnice, odprl je z novim letom trgovsko hišo, katera se bode v prvej vrsti bavila v komisijah in pomorskih Špedicijah skoz Trst in Reko. Ta hiša bode prejemala naročbe za pogajanje provoznine na brodib, kupoprodajo brodov in parobrolov in se v obče poprime vsacega pomorskega posla tukaj in na Reki, kder jo bode zastopal gosp. M. bverljuga. — Mi želimo tej slo-vanskej firmi najlepše in mijioljše uspehe. Trzadlce novosti. Želje tršaikega deželnega zbora. T žišai deželni odbor je zaukazal načelniŠtvu, naj predloži dotičnim oblastnijam te le resolucije in Želj^: 1. naj se izda pomorski zakonik; 2. naj se v Trstu ustanovi politična in pravna akademija, ali pa vseučilišče z italijanskim učnim jezikom; 3. naj se zopet nagiaša, da so zgodovinske pravice mesta Trsta ne-dotaKljive, naj se spoštuje samouprava i narodnost; 4. naj se zaukaže, da se imajo trupla mrličev sezidati. Nesreče. V nedelo zjutraj so v koč iji prepeljali v mestno bolnišnico 381etno Ano Vrabec. Sla je na lesni trg po zele-njad, a tu jej poči Žila na levej nogi. — G. A., 301etna Tolminka, stanujoča v ulici »della Tesa«, uprav ma ljivo je ▼ nedelo svojej moškej polovici levite brala. Mož v srdu pograbi poleno in nježno polovico tako nadela, da so jo morali spraviti v bolnišnico. — V kočiji so odpeljali v mestno bolnišnico 76ietno kmetico Marijo P., ki je v ponedelek ob 3. uri popoiudne peš pripotovala iz Šent Petra v Trst. Nišli so jo ob 5. zvečer bolno na tlaku ležečo, na trgu »dei Nego-zianti«. — V ponedelek opolu ino je nesel *) Na nekatere 'napade pač ne moremo molčati, ker tudi obrekovalec more škodovati in javno mnenje zapeljati. Ured. nek fantiček kosilo svojemu očetu, zidarju. Nevedni fantiček je prišel po.l kočijo, ki pa k sreči mu ni storila žalega-le očetovo kosilce se je po tlaku razlilo, Dobri ljudje so dečku zložili nekoliko novcev In tako pomogli očetu do kosil«. — V lesnem magazinu tvrdke »Ghode et Comp.« v ulici »Ceciliat Št. 8, minolo soboto koj popoiudne, so zmečkale in do smrti pobile na kup padle deske spodaj spečega težaka, 36letnega moža Filipa Jurlševiča. Truplo ubitega so prenesli v mrtvašnico pri sv. Jastu. Poskulani samomfri. Prepeljali so v tukajšnjo bolnišnico iz Gradela hudo ranjenega finančnega stražarja. Namerjaval si je pristričl nit iivtfbja s pomočjo olov-nlce tz svoje ptiške, Aftoprem je nevarno ranjen, upa se, da ozdravi. — Vincencij B.. 25letni čevljar, vinjen do skrajne meje, zadal si je z nožem več suncev v život. Ta norec je uže nekdaj namerjaval si vzeti živenje, tudi zdaj bo Še ozdravel, ker rane niso nevarne. — Josipina Fabro, 331etna, jako nervozna Ženska, skočila je v ponedelek zvečer v vodnjak, v hiši št. 148 v ulici »Media«. Abotna žensk i se je-pa skesala, pričela je na pomoč upiti, na kar priskoči delalec Frane Indrigo, ki zleze v vodnjak in reši ženo gotove sinrtL Nož. Omne tri n um est perfectum; imeli smo požar in tri samomorilne poskuse, k tem pristopi še noi; radi katerega moral je iti v bolnišnico Molž Fr., 241etni Tržačan in težak. Dobil je globoko rano v levo pleče. Nećete braćol V soboto je neka turška obitelj, sestoječa iz šestero glav, ki je nekoliko dni preje došla v Trst iz Banjaluke, namerjavala se odpeljati na Lloydo-vem parniku v Smirne. Brzojavili so iz Banjaluke na tukajšnjo policijo, da mora. dotično obitelj ustaviti na zahtevanje okrajne oblastnije. Kar se je i zgodilo. Morske kopeljl v velikem slogu bosta, kakor se sliši, zidala v Barkovljah pri Trstu gospoda Gesare in Dannecker r družbi z drugimi kapitalisti. Take kopelji Trst gotovo povzdignejo. Slovenski napisi pol orlom na c. k. mitnicah okolo Trsta so se vendar enkrat pokazali. Nov najemnik mitnic v Trstu in okolici,g. A. je dal namreč napraviti nove orle in pod orli napise v nemškem, slovenskem in italij tnskera jeziku. Tako je prav! Ponarejeni srebrni goldinar! I. V nedelo je nek fakin prejel v nekej prodajalnici duhana ponarejen srebrni goldinar. N«iK gospod pa je prišel T naše uredništvo in nam je pokazal močno posreberneno itai. »palanko« iz brona. Palanka je bronen drobiž ital. kraljestva, velik kakor naš. gold. in na mizi zvoni skoraj kakor srebro. Tako posrebrneno palanko je oni gospod dobil mej drugimi srebrnimi goldinarji v nekej gostilni — opozarjamo občinstvo, naj natanjčno pazi, kadar prejema srebrne goldinarje. Slovanska čitalnica v Trsta napravi v tem predpustu v velikej dvorani »Zelenega hriba« (Monte verde) te-le veselice: I. 20. januvarja tombolo t plesom: II. 2. februarja tombolo s plesom; III. 1& februvarja veliki ples; IV. 23. februvarja £ lesno zabavo. Začetek vsakikrat točno ob . uri zvečer. — Za veliki ples morajo biti gORpodje v črnej obleki z belo kravato. Gospodje udje, kateri ielć uvesti kacega gosta, so prošeni, da se obrnejo na odbor, (vsak večer od 6. do 8. ure), kateri jim da vlaztiice. TrZaSkj Sokol je imel v nedeljo, 6. t. m. ples, kateri je bil jako obiskan. Sploh se je to druStvo začelo jako dobro gibati in Šteje zdaj ufa nad 200 članov. Paklnsko drudtvo \ Trsta, v katerem so skoro sami Slovani, bode imelo 12. t. m. veliki ples pri • Zelenem hribu«. Veteransko drudtvo tržaško bode imelo v soboto, 12. t. m. veliki ples v prostorih gledtdi^ča »Fenice«. — Vstopnina 1 gld. — Začetek ob 8. uri svečer. Patrljoilčno društvo»Austrla« katerega udje so tu Ji mnogi Slovani, imeli je v soboto v dvorani »Politeama Rossetti« krasno veselico, dvorana je bila prenapolnjena. — Igrali ste se mej drugem 2 igri, v katerih ste se kot igralki posebno odlikovali gospodičini A. Kobalova in M. Mu bova, uže dobro poznani slovenski igralki. Udom del. podpornega društva priporoča ojbor, naj se v prav obi-iem številu vdel<*že plesa, ki bode v nedeljo v velikej dvorani Zelenega hriba.— Sv r;»la bo le veteranska godba. Vstopnina 40 sol lov za osoijo brez razlike. — Čisti doho lek je namenjen pokojninskemu zalogu. Pregled veselic* katere nepra- vijo ta predpustslovanska društva v Trstu. 13. t. m. Del. podp. društvo, Monte Verde, ples, 20. t. m. G'talnica, Monte Verde, tombol is plesom, 26. t. m. »Tržaški Sokol«, Monte Verde, veliki ples, 27. t. m Ženaki, od 1. del. podp. društv i, Monte Verde, mai-kerado.l. fenruvarja,gledišče »Feitiče* Del. podp. društvo, veliki, ples, 2.februva»-ja« Mon-te verde« Čitalnica, tombola s plesom 10. fe-, bruvarja Monte verdp, Pekovsko društvo »Jadranska Zarja« veselica, 16. febru- kr£mar J« Tomlnskega roda, Slovenec Prav zato pa je vreden ie veže grajo in mi mnogi podpisani svarimo naše rojake biovence pred tem mo2em in njegovo kremo. Vsč podpisov. Saap. A. §., MtllijHakcft petja zsftvtrnika v 51. I. vi. «$•£•!• Tudi sedaj niste prave pogodili, dragi mi gospodine! A kakor sem ufe v svojem podlistku rekel, bodi Vam dosta po javnem potu ! V kratkem pa se bova osebno videla; hvaležno spejmem Vaše povabilo 1 Dotlej pa prestno dirajte razpravo pokojnega antececilijanca Avgusta Lebana: •Cerkrma peten* ter bodite ml zdravi! X. Y. Tržno poročilo Kava. — vedno po trdnih in vzdiga-jočih se cenab. Sladkor — pa po vedno slabših cenab. Sad j t — olje — pttrolje — po stalnih, trdnih, nespremenjenih cenab. DomaČi pridelki — popolnoma zanemarjeni. Žito. — Pšenica ruska je padla uže na gld. 9 §0 do gld. 9.60. Les — Še precejšnja kupčija po stalnih cenah. Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do gld. 1.50. N. 664. Razpis natečaja za službe definitivnega učitelja III. reda i voditelja mešovitih Sol u BorSti Klancu s otroci izkljuSivo katoliškimi i se slovenskim učnim jezikom. Dohodki ustanovljeni so zakonom 3. novembra 1874. i 10. decembra 1878. Natečatelji imajo dokazati tudi uspo-sobljenje k poučevanjn katoliškega veronauka i podpisanemu poslati proB-nje po svojih oblastnijah ▼ Štirih tednih po uvrštenju tega natečaja u listu »Edinost«. C. kr. okrajni šolski svet. U Kopru, 28. decembra 1883. Bosizic.. varja »Monte verde* Čitalnica, veliki ples, 17. februvarja, »Monte verde«. Pekovsko društvo »Jadr. Zarja«, veliki ples, 23. februvarja »Monte verde« »Čitalnica, plesna zabava., 24. februvarja, »Monte verde«, Delalsko podp. društvo, ples, 26. februvarja, Monte verde, »Tržaški Sokol«, pustna zabava. telo ve utka čitalnica v Gorici je sklenila, da priredi letošnji pust tri besede s plesno zabavo in en ples, v postu dve besedi, po Velikej noči in proti koncu društvenega leta po euo besed o. Pustne besede bodo 19. januvarja, ter 2. in 16. februvarja, ples pa 24. februvarja, dva dni pred pustom. Natančni program posamičnim veselicam in dnevi poznejim besedam naznanijo se društvemkom o primernem času. Število društvenikov poskočilo je od zadnjega občnega zbora za 22. tako da Šteje čitalnica zdaj 145 udov. in odbor se nadeja, da poraste število Še za nekoliko udov. Časnikov ima čitalnica letos 36. Društvo ,,9loffa" v Gorici bo imelo 17. januvarja t. E obli. uri zjutraj v prostorih podpornega društva svoj letn i občni zbor. Razen navadnih poročil bodo na dnevnem redu peticije do visoke vlade za vpeljavo deželnega kulturnega sveta na Groriškem, za državno podporo otroškemu vrtu in za Širjenje in zravnjenje cest. Čitalnica Fostcjnska napravi ▼eeelico v svoiib prostorih v nedeljo 13. januvarja 1884. Spored: 1. Hajdrih : «Slava Slovencem«, možki zbor. 2. J. Bluinlacher: •Mala v veliki družbl», s vi rata na glasovir in navadne citre gospdč. M. Vičič-eva in gosp. Alojzij Lavrenčič. 3. J. Durrer: •Domovini*, možki zbor. 4. F. Abt: -Irena«, pesem za citre na lok in navadne eitre, sestavil J. Blumlacher, svi rata gg. Alojzij in Ivan Lavrenčič. 5. Tombola. 6. Ples. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vitopnina za ude po 30 kr., z rodbino 50 kr., za neude 50 kr., z rodbino 80 kr. Ljabljanftke novosti. Prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Pogačar je bil v soboto zjutraj previden z sv. zakramenti za umirajoče. — V minolem letu se je tam povžilo različnega mesa za 1,100.000 gold. — Miuoli četrtek je po nesreči ustrelil vojak tuk^šnje posadke svojega tovariša. — Obešenega so našli v soboto »pod Turnom« mladega krojača. Kaj ga ji v smrt tiralo, ne ve se. — Odbor ljubljanske čitalnice se je konstituiral, ter so bili izvoljeni gg. dr. Karol vitez Bleiweis predsednikom, M. PakiČ podpredsednikom, Fr. Kadilnik blagajničarjem. — 4 t m. je presvitli cesar pemilostil 135 kaznjencev, od teh je bilo na ljubljanskem gradu 9 In v Begunjah 4. Tatvine la policijsko, v soboto zvečer so utraže odpeljale na varno dva težaka, zatožena tatvine, doprinesene na Gorsu v »Bazaru Parisien«. Odnesla sta bi a iz oglednice omenjene Štacune 15 svilnatih rut, vrednih 60 gld. — Sest nutuljev je bilo nakazanih na poštnej nakaznici na adresata. Alojzij K., 29letni jeadar, prisvojil si je nakaznico in ž njo šel na pošto, kder je vkasiral nakazano vsotico. Spoznalo se je kesneie, da se ie mož zakrivil, da on ni taisti, komur je bil denar namenjen, in slavna policija, ki mora paziti na red in tudi na nered — povabila ga je v svoje prostore, in tako moža spravila v red z neredno nakaznico. — Nečemu trgovcu v Kolonji so tatje vlomili v kampauijo ln od tu odnesli osem g av perutnine. Tatje ali tat gotovo niso bili brez okusa. — V soboto je še dozdaj neznan zmikulec odnesel iz prodajalnice na lesnem trgu deset kilov polenovk. Kdor je to viuel. pravi, da fant ali mož, tekel je z žrtvo pod pazduho, kakor bi mu za petami gorelo. — Minoli teden ie nečemu sodarju v ulici »Ferriera« zmanj-ka|o vozička in dveh sodov za petrolie Oboje je policija našla pri nečem trgovcu v ulici »Lazzaretto vecchio«. — Obrtnik kojl ne plačuje patenta. Nazovi grof Pavel Maring d'Arcady je pred tednom dni do-S«1 sem iz Benetek, ter se nastanil v »Hdtel Delorme«. Te dni pa je kar naglo gronča zmanjkalo. Pustil je za soboj polno dolgov. Sumi se, da je ta spretni pona-rejalec čekov, osobito »Gredit Lvonaise«. Policija ga išče. Tatvina na kolodvoru. Zopet so neznani lopovi odnesli štiri vreče pšenice. Naj pazijo, da jim ne odneso i čuvajev. u , »Odlifia. Jožef Kerin je bil obsojen v fttirimesečno trdo ječo, Marija Kerin pa v dvomesečno navadno ječo, oba zatožena in spoznana krivim zločinstva tatvine. Miha Slavec pa je bil ne-krivim spoznan, ker je še o pravem času ukradeno blago vrnol. — Alojzij Vacari, čuvaj, in Alojzij Partegno, težak, zatožena sta bila zločinstva tatvine. Ker njima sodišče ni moglo v okom priti, odložilo je obravnavo do nedoločenega časa in zu-jedno zaukazalo nova preiskavanja. . Ukaz glede porot. Vrhovna dunajska sodniia je določila, naj vpr 1-hodnje tržaške in istrske porote pričenjajo poslovati v mesecih februvarij, maj, avgust in november. f Jernej Zelen večletni župan v Senožečah, na Notranjskem in v Trstu dobro poznan mož, umrl je 7. t. m. v Ricmanjib v 76. letu. Še za praznike je bil v našem uredništvu in sploh obiskoval svoje nekdanje prijatelje in znance, kakor bi bil slutil, da jemlje slovo od tega sveta. Znal je uže dan poprej, da se mu bliža zadnja ura In se je nekda v večnost pre-selil, kakor bi bil zaspal. Slovstiene vesti. — Štete molitve s odpustki, molitvenik za pobožne katol. kristijane, imenuje se lična knjiga, katero je na svitlo dal J. Erker, stolni kaplan v Ljubljani in se dobiva v kato-liškej bukvami v Ljubljani. Priporočamo to lepo knjigo pobožnemu našemu ljud stvu. — Duhovni Pastir. Dobili smo prvo Številko tega strokovnjaŠkega lista, kojega ureduje dobro znani gosp. Anton KržiČ. List, ki izhaja v mesečnih sešitkih je namenjen č. dubovenstvu, kojemu na srce polagamo našo vročo željo, da ga podpira, kakor je podpiralo 27 let v Celovci izhajajočega »Slovenskega Prijatelja« njemu očeta. I. St. obsega: Praznik obrezovanja Gospodovega ali novo leto. Ogledalo prave sreče. — Nedelja pred sv. tremi Kralji. Urno in odločna skrbimo za dušo. (Osnova). —Razglašenje Gospodovo ali sv.trije.Kralji. Trojna pot k Jezusu. — Prva nedelja po sv. trflb Kraljih. Človek z grehom Boga zgubi. — Praznik sladkega imena Jezusovega. Llturgična pridiga o prazniku in podobi tega imena. — Druga nedelja po sv. treh Kraljih. Kako oveseljuje svet, kako pa Kristus. (Bogata osnova). — Tretja nedelja po sv. treh Kraljih. Grehi kri-stijanov. —Govor o pogrebu preč. g. dekana Silvestra Keše-ta 15. grudna 1883. — HomiletiČna zrna: Prilike gospodove. I. Sejavec in serne. — Presveto rešnje Telo že nad 600 let izpostavljano. — Koliko zda materna beseda. — Jezus Kristus pridigarju. — Pogled na slovstvo. Opozarjamo naše č. čitatelje na »Ljubljanski Zvon«. — Vsebina 1. zvezka i 1. Ne-nad: Oblaku. Pesen. — 2. Dr. J. Tavčar: Mrtva srca. Povest. — 3. Ivan Franke: Pogreb v Indiškem Oceanu. — 4. E. Lah: Zemljepisne črtice. I. Bohinj. — 5. J. Trdina: Bajke in povesti v Gorjancih. 18.— 6. Janko Kersnik: Rojenica. —7. A. Fun-tek: Grajski zvon. Pesen. — 8. J. Trlnko: Narodne stvari. I. Vedomec. —9. L. Žvab: Crtica o Primoži Trubarji. — 10. S. Ru-tar: Kranjsko-Krajina. — 11. Književna poročila. — 12. A. S.: Kratice meterskim meram in utežim. — 13. Slovenski glasnik. — »Vrtec«, časopis s podobami za slovensko mladino, kojega priporočamo vsem slov. šolam, društvom itd. — in osebe vsacej obitelji, katerej je Bog pou-aželjne mladine podari). Prva številka tega lista hrani v sebi več^lepib po domače isanih sestavkov in tri ilustracije in do-aj druzega blaga v primeček. Se enkrat ponavljamo: Nobena Šola, društvo, osobito ne nobena slovenska obitelj, ne bi smela biti brez tega Usta, ki nežnej mladini podaje vsakovrstne duševne hrane v zlatej skledici. Napredek. Nekateri Tržaški Slovenci so sklenoli, da ne bodo več pošiljali vizitnic za novo leto, in da denar, katerega stanejo vizitnice in poštarina, rajše podarijo del. podp. društvu. Zato naj ne zameri kedo, ako ne dobi povračilo na poslano novoletno vizitnico. Promet v tržaškej luki v letu 1883. V tržaško luko je v letu 1873 priplulo 4474 ladij na jadra z 249.037 tonami in 2001 parnik z 959.812 tonami, skupaj 6475 ladij z 1.208.849 tonami; o plulo je iz Trsta 4483 ladij na jadra z 246.423 tonami in 2006 parnikov z 954.338 tonami, skupaj 6498 ladij z 1,200.761 tonami. Skupni promet je tedaj znašal: 8957 ladij na jadra z 495.460 tonami, 4007 parnikov z 1.914.150 tonami; skupaj 12.964 ladij z 2,409.610 tonami. V lotu 1882 je ta promet znašal.* 10.160 ladij na jadra z 562.389 tonami, 3756 parnikov z 1.902.477 tonami, skupaj 13916 ladij in 55.250 ton več, nego v letu 1883. Hvala za kavo. Zadnjo jesen se je napotil ruski car Aleksander s princem Valdemaroin iz Fredensburi;a v Gore na Selandiji. Vračajoč se, ož^jita se ter stopita v neko kinetsko hišo i prosita za čaŠo vode. Kmetica, ki ni poznala gospodov, reče, da nje voda ni za tako vzgledna gospoda. — »Moreva li dobiti mleka*, vpraša car. Zena odgovori: Glejta, zdaj gre domu moj mož, zdaj lahko pijemo kavo ter pripravi kavo. Pri odhodu vpraša car, ie li sta kaj dolžna, a žena to zanika. Se tisti večer pride iz Friedensburga oeoha Izmej carjevega dvorjanstva ter pokloni kmetici srebrno Čašo, v katerej je bil listek i na njein besede: Hvala za kavo. Car Aleksander. Poslano. Trst, 6. januvarja. Krčmar v Riborgi «pri Bettini• je 5. t. m. mnogim pri njeni pijočim Slovencem, ki so poslanca Nabrgoja hvalili, rekel, da on nI pravi moi in dostavil Se već grdih paovk. Ta Borano poročilo. Kurzi so šli kviško, menenje o papirjih je najboljše, borsa je bila zadnje dni ]ako živahna Tudi inoBtranskc borse so najboljše razpoložene, vsled česar se je v obče vnela Špekulacija »i la bause« Dunajska borsa dne 8. Januvarja. đnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 45 » Zlata renta......100 » 25 » 5*/. avst. renta .... 94 » 05 » Delnice narodne banke . 845 » — » Kreditne delnice .... 308 » 80 » London 10 lir sterlin . . 120 » 90 » Napoleon.......9 » 59 » G. kr. cekini......5 » 71 » 100 državnih mark . . . 59 » 35 » Podpisani pozivne ovime svu p. n. gospodu Člane na redovitu Glavnu skupštinu koja će se obdržavati u nedielju, dne 13. Januara 1884. u 5. satih posije podne u družtvenim prostorijama (via Coroneo, br. 23.) sa sljedećim dnevnim redom: 1. Govor predsjednika. 2. Izvješće tajnika. 3. Izvješće blagajnika. 4. Izvješće pregledav. odbora. 5. Predloži i interpelacije. 6. Izbor predsjednika i odbora. 7. Izbor pregledav. odbora za god. 1884. U Trotu 22. Decembra i883. Odbor „TRŽAŠKI SOKOL". livadah ii prav i l ah : 4. Vsak član Ima pravicu do vseh ie druztva iivirajućih naprav, sme se vdeleie-vati občnih zborov, sme nasvete staviti, glasovati i u odbor isvoljen biti. 7. Vsako ljeto mjeseca Januara sazove odbor glavni zbor. §. 8. Občni ibor ima najvišju pravicu o svih stvarih, ter odluča s nadpolovičnom većinom glasova, budi si družabnikov pri-čujučlh kolikor koli. Občni zbor voii starostu i 8 odbornika za jedno ljeto, odbor si pa izmej svoje sriede izvoli Dodsiarostu, tajnika i blagajnika. Nadalje doluča pristupninu, potvrdjuje račune i proračune, za koje voli tri pregledo-valce. sklepa o nasvetih društvenoga odbora ili pojedina člana. § 9. Odbornici moraju stalno u Trstu stanovati, te besplatno opravljaju družtv*ne posle. gftT Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima seto zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. MaliSu, ie odločno najboljše zdravilo zoper prolin ter revmatiiem, trganje po udih, bolečine v krili ter liteih, oteklino, otrpnele ude in hite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo »cvetu toper (Varitvo namks.) trganje po (ir Mali&u» s zračen stoječim tnamenjenem; 1 steklenica 50 hr Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, 6rs ne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr [oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in slropi. 20—15 Pomuhijevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradijivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smole bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-doČlle pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah i. 21 kr; jeden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Razoii lava ae le leden zavel. NaroČila Iz dežele Izvrši se tako) v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem Irfu \ LJablJanl. ■v VSAKEJ DAMI.-M katera hoče imeti dohro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero. Hdi». h. Muller na Dunaj! I. Stadt, Opernoaees 12 (vis-a vis Heinnchshof). ■v iivoTNiKE -mm lastni izdelek po najnovejfiem in najbj-Ijšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariBki životniki s tra kovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f,n '.os k i ži. votniki s priponkam' .. iO, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-četov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spoSiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali priležc, se zamenja za dtugo. 6000 ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. Siorch v Brna tvarina (sukno), koja se ne hi dopadala, more se zamenjati. 3000 ostankov preprog WFWWFWWm eprog 1 moti Dovzetin 5 (10—12jmetrov) pošilja proti povzetju ^ komad po 3 for. 80. ^ V. Slorch, tvorničar u Brna, J tvorina keja se ne bi dopadala, more 2 se zamenjati. 3 Neobhodno potrebno vsakej družini Leda sredstva napravljena po kemiku In lekarju 6. B. Rovis V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU. ItaMapljaJoči čaj oziravi vsaki kašelj še tako trdovraten, kakor to dokazujejo mpehi r.iznin z travnikov in neŠtevilni spričevala in naročbe. En zavoi za 8 dni 60 soldov.— ČKIlIne kroglice proll hemeoroiflam, napravljene iz neke rast line, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrab, vrance, proti zabasanja itd. Vzamejo se leiiko vsako mo brez obzira na dijeto. Skatljica 30 soldov. Vino I* kine « Mar«al», poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v Času okrevanja po dolgih boleznih. 1 botelja 1 gld. Hlebčki 1 h TainarliMle * kloratom o 1 potašlja. najboljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hrip ivosti, zaprtem glasu itd. 1 škatlja 30 soldov. Zdravilni ocet proll mlasmom. Najboljše sredstvo /a čiščenje zraka po sobah, s prijetno vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za touleto, ena žlička z vodo, ker krepČa kožo. 1 steklenica 50 soldov. Tekočina, % katero sve vstavi še iako močan zobobol, za-branuje gnjiiobo in delikatni duh prouzroči v ustah. Ena steklenica 50 soldov. Tinktura in mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in ozebkom, brez da bi prouzročila najmanjšo bolečino. Tri plaštri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov. Zaloga ribjega olja iz ribe p ienovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno iz krajev, kjer ga delajo, in tukaj rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje želesoki sano in jodo—železo okisano. Za komoditeto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja Hebra proti koži i m boleznim. 40—3 « * Podružnica v Trstu. Priviligiranega in odlikovanega obrtnijskega zavoda R. VLAHOV Jjz Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa St. 8, za protestantsko cerkvijo, i i £ ^ Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnii Jjje: Vlaliov eliksir posebnosti — Roob Coccola — Puritas — rozolyijji j^Maraškin in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, Plavin, bodisi ^ boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje. ^ ^ T> C S ^ ji P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro- J J jjSjdaja v Trstu pri A. Bischoff— (5. Urhnis — C. Paleologo — A. Paulin i <| g ^— A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. Soffianopuh. 10—10 J j O Kedor išče pomoći, dobi jo! Kder ni nič več ponagalo. ponagali so prvi in edino pravi, 59krat odlikovani IVAN HOFF-o/i izdalki za hrano in zdravilo iz slada, kateri so ozdravili na stotisoč) ljudi po zdravnikih uža popolnoma zapuščenih ter so jim dali živanj e in zdravje. (Lastne besede ozdravljenih.) Ivan Hoff-ova sokola Ja iz slada. Jako radivna in krepilna za vse slabotne in na Živcihbo-lehne ljudi. — Jako okusna in priporočljiva, kder je uživanje kav a prepovedano. '/, kilogr. pacet gld. 2.40, gld. 1.60, in _1 gld. — Pri močuejl naročbi rabat. Nezdrava kri, hemoroide, onemoglo«!, alab želodeo, vse te bolezni zdravi Ivan Hoff-orapiva ta sladovega izločka H - celi v ulu^ju, k. bi bit .luiitfni zgubil vsako veselje do jedače. A pomol! Je treba ozbiljno rabiti. Zdravniki a) pr>*ln»ili Ivan Hofftvo piro iz sladovega izledku in njfgovo Soltolado U slada, kakor najboljše r.di.-no in zdravilno sredstvo; z\ pljučna bolezni koncentrirani izletfek iz slada, za pomanjkanje krvi Sokola ta iz aUla, za lažje prane bolezni bombone iz slada itd. Dokazi za vso to so mnogi dvorni iliplo nI kolajne, priznanja zdravnikov in zanvale o zdravljenih bolnikov. Edinemu iznajdniku tn iz ielovatelju pristnih preparatov iz filadnega izlečka, c. k. dvornemu založniku skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu IVAN-u HOFF-u, c. k. svetovalcu, lastniku zlatega križca za zasluge s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, Dunaj, tovarna I., Brabanhof, Braunerstrasse 2, Zaloga tovarne In pisarna: Graben, Briunerstrasse 8. Ve'ecenjonl Roapjd ! An'tvtrptn 12. septembra 1883. v prilogi dohite duet frinkov, in Vai proum, da mi poSljete za to svoto sladovega koncentri-ranrgn islečlra. Ivan Hoffo?o zdravilno pivo pijem u«e • let, jaz ga dobivam redno iz Amsterdama. Jae Vam ne morem z bua-Mlami izreći, kak uspeh ja napraT lo to pivo v mojej družini. Jaz in moj sin nisva vetf mogla terfno J -sti, ne spati. Moja hči jo bila nervozna in bhdična; Vafl tivenski in zdravilni balzam — tako imenujemo VaS izlećek iz slada — nas j* zipet p.ipolai i.a ozdravil. Kako dobro je visokooemenl kn« Anton Hoheneollerskl, kraljeva visokost, ti Vain je d;il zlato svetinjo za zasluge opazil: Nobenemu ee ne pristva tako dobro n«pis svetinje »bene merentl«, nego Vam. Kralj Danski je tuii rekol, diijesam poskusil zdravilno mort Ivan HolTovega izlotfk k iz slada pri sebi In srojej družini, — Jaz in moja družina smo čitali vsa VaSa na naniU in Vain vottiimo dolff > živenie v korUt dloveBtva. Imam čast priporočati ne Vam s p nebnim spoštovanjem Vag hvaležni P1- We»lphal, major r. s. zdaj tukaj, Hotel Wien. Kakor postransko nuj Vatn služi to le: Dve leti sem trpel za bronh »I ni katar in huSico v Rultaiuu, tako, da nisem mogel ■»oč glasno govoriti. Prvi dnnajaki profesorji so me poslali v Gleiehmberg in v Nizzo, iz Nizze priBedžl '. atfel som rabiti VaSo izvrstno zdravilno pivo in j u vi ti moram Vara na čast, da sem po Ivan Hoflovein zdravilnem p:vu pipo norim ozdrivil. da >al jed tekne in d» s* dobro počutim. ProBim Vas torej, da mi poBljete 2S steklenic zdravilne pive, X kilogr. fiokol.de iz slada in 2 inoBnjici bonbonov iz sladađga izlečka in znamujem s posebnim Štovanjem: Princ Halj. tovarna za moBkfl obleke in trgovina so suknom Mariahilferstrasse Nr. 69. Uradno zdravlino poročilo. C. k. centralni odbor itd. v Klonsberg-u. — Iv m Tloffovo zdravilno pivo iz sladovega izlečlra pokazalo se je kot izvrstno krepčalno sredstvo. Major Wlttge, poslanec kralj, pruskih lazaretov. Pftnp pravega Ivan Hoffbvega adravllnega piva I« aladsvega Izlečka: 13 steklenic gld. 6.0C. 28 ste-vc,,c klenic gld. 12.C8, M steklenic gld. 25,48. — Od 18 st-«leiio na zgoraj so pivo poSlje franko r liiBo. Za piffiljatev iz Dunaja: 13 steklenic gul. 7.20. 28 steklenic gld. 14.G0 58 Bteklenie gld. 29.10. 1|2 kiiogruma fiokolade Iz olada I. gld. 2.40 11. gld. l.liO, III. 1. /Pri močnejBih naročbah dovoli b^ rabat.) Konoenlrlrani »Indovnl Izloček 1 steklenica gld. 1 12. 1|2 steklenice 70 s ldov. Bonboni Iz alada : 1 mofinjioa KO soldov (t idi 1|2 ali 1|4 rnoSnjiceJ Naročbe pod 3 gld. vrednontl ae ne IzvrSujejo. Prvi, pravi, sluz raztapljajoči Ivau HolTovi prani bonboni lz alada so v modrem papirju. Pri kupanju naj se odločno terja take. O JPOlVIIN". Naj se tirja le prave Ivan IIofT-ove izdelke iz slada z varoralno marko t>ri c. k. trgovck<\i Bod-niji avstrijski in ogrskej zabilježeno (slika iziuijdnika). Ponarejenim Izdelkom drugih manjkajo zdravilna seliSča in pa niso prav napravljeni, kak< Inega podpisa. Dunaj, 20. februvarja 1881. _Spoštovanjem C. v. T. Amerikansko mazilo proti trgamu, hlt-o in sigurno delujoče, na vsak način najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, Ischias, krč v želodcu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih itd. V gld. 1 20. Anatarinska voda za usta prRkvra ŠŠv O. Popp-a, obče znana kakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. BV 1 sklenica gld. 1.40. ___ Esenca za oči 2.a v krepcanje in vzdrževanje vida. MT V originalnih steklenicah po po gld. 2.50 ln gld. 1. 50._ Kinesko mijlo za toaleto v mjilah, po rabljenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor baržun ter jako prijetno vonja. Jako je iždatno in se ne posuši, av komad 70 soldov. Prah 7a i7vn^ilfA (FIttker-PuIver; obče rranza IZVOSCIKe pozmm. izvrstni lek proti kataru, hripavosti in kašlju s krčem. ■V 1 škatljica 35 soldov. Balzam proti ozebljinam let sem pripoznano najHigurnejše sredstvo proti ozebljinam vsake vrste, kakor tudi proti jako zastarelim ranam en lonček 40 soldov Živenjska esenca (Prager Tropfen) Eroti pokaženemu želodcu, slabem pre-avljanju, bolečinah v spodnjem delu trupla posebno dobro domače sredstvo. ■V 1 steklenica '20 soldov. Bielitt, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhofer! Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših kroglicah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam najtoplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kder so bila vsa druga sredstva neuspešna. Pomagale so temeljito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, pri zadržavanju scavrice, pri glistah, slabotnemu želodcu, krču v že' lodcu, omedljevici in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas torej prosim, da mi zopet pošljete 12 zavojčkov krogljic. Visokim spoštovanjem Kari Kauder. Vaše blagorodje ! Srečen sem bil, da sem slučajno prišel do vaših čistečih krogljic, katere so pri meni čudeže delale. Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljic in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo,kar je pravi čudež. Zahvalivši se Vnm, prosim, da mi pošljete 1 zavojček krogljic. Piszka, 13. marcija 1881. Andreoa Paar. Cseney, 17. maja 1874. Vaše blagorodje! Ker so Vaše krogljice za čiščenje krvi mojo Ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v želodcu in na trganju po udih ne le otele Mnrti, ampak ji podelile tudi novo mladeniško moč, ne morem se vstavljati prošnjam na enukih boleznih bolnih in Vas prosim, da mi zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih krogljic po pov-zetju. Spoštovanjem Blasius Spisstek. Ribje olje (Dorsch) ^feK vrste, ej- 1 steklenica gld. 1. Prah proti potenju nog. MS nog in iz tepa izvirajoči smrad, vzdržuva obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. Cena 1 škatljice 50 soldov. Pate peetorale od ^[f'V*6™110«0 ^ peviviaio eno naj50]iglh in najpri. jetnlših lekov proti sluzu, kašlju, hripavosti, katai u, prsni ln pljučni bolezni, bolečinam v goltancu itd. obče poznan. m- 1 škatlja 50 soldov. Pomada iz Tonokinina l^fS priznana po zdravnikih kakor najboljše sredstvo, da se povzdigne rušča las. PV 1 krasna veiika škatlja gld. 2. Univerzalni plašter^^SS in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez. raznih kostnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, zmrzlih udih, odprtih ranah vsled trganja in enakih boleznih mnogokrat skušeno sreds tvo. ar 1 lonček 50. soldov. od A. W. Ut-lrich-a. Po- Univerzalna čistilna sol sehr\o dobridotnaČi lek proti slabemu pre-baVrijevanju in dotičnim bolečinam, kaW: glavobolu, omedljevici, krču v Želodcu, rezavci, hemoroidam, zaprtju itd zavoj gld. 1. 12. 7 Vse francoske specijalitete so ali t zalogi, ali pa sejna zuhlevaiije hitro in najceneje preskrbe. Odpošiljat ve po pošti pri zneskih odl~7i|d. 5 le proti poprejšnje! po-siljatvidenaras poštno nakaznico pri većih izneskihtudi s poštnim povzetem Lastnik, drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILAN I Č. Nov: ll tiskarna V. DOLENC v Tr»n.