Uretfnifttvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se trn sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DHEV UpravnIStvo: Schillerjeva ceeta Stev. S. Naročnina znaša za avstro-■ ogerske dežele: > celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 8'30 mesečno ... K 2\10 Za Semčijo: celoletno . . . K 28'— za vse druge de- žele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej.: Za oglase (inserate) se. plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. . Posamezna štev. stane 10 h- Stev. 45. Telefonska Številka 65. Celje, v četrtek, dne 25. februarja 1909. če^m jj» 48.8177] Leto I Vnanja politika in parlament. Ko je italjanska vlada nedavno razpastila parlament, je utemeljila ta svoj korak s tem, da hoče dati volilcem priliko, naj se sami z volilnim listom v roki izrečejo za ali proti ti ozvezi, z dragimi besedami, sedanja vlada prepušča volilcem oziroma njih bodočim izvoljencem, naj sami določijo bodočo smer vnanje državne politike. Tako se godi v Italiji, tako v vseh ustavno vladanih državah po vsem svetu. Le pri nas in v pruski Nemčiji je drugače. Pri nas nima ne avstrijski ne ogrski parlament nikakega direktnega npliva na vnanjo politiko. Nje voditelji poročajo o svojih že zvršenih ukrepih in o uspehih svojega delovanja delegacijam, ki so samo nekaki odbori obeh parlamentov, kateri pa vsled neke la-tentne ljnbosnmnosti med sabo ne pridejo nikdar do tega, da bi mogli kedaj uveljaviti svojo moč nad vzajemno državno vlado in določati smer vnanje politike. Posledica tega je, da se ti ikupni ministri čutijo vzvišene nad parlamentarne uredbe ter menijo, da oni niso za svoje delovanje pravzaprav nikomur odgovorni razen vladarja samemu. Vnanja- politika države je zato vkljub parlamentom ostala vendar le izključljiva last takozvanih „odločilnih" krogov t. j. ministra vnanjih rečij, njegovega uradništva in onih plemenita* ških rodbin, iz katerih se navadno ti ministri in diplomatiški uradniki rekru-tirajo. Nikdar se še niso zle posledice tega absolutizma pokazale v tako jasni luči kakor sedaj, ko so vsled aneksije Bosne in Hercegovine navstali vsi ti konflikti na Balkauu, vsled katerih trpi tudi naše gospodarsko življenje ogromne škode. Ti nikomur odgovorni anonimni „visoki krogi" so po svoji volji in glavi sklenili, da se ob določeuem časn izvede aneksija Bosne in Hercegovine ter da se ti dve deželi z njega prebivalstvom vred poklonita kakor kaka kupna ali prodajna stvar vladarju za vezilo na dan njegove 60. vladarske obletnice. Vse to nam priča, kako neizmerno preprosto so si ti gospodje predstavljali rešitev tega vprašanja, dočim so jih dogodki poučili, da so trdo prespali ves oni čas, ki nas loči od fevdalne dobe, ko so bili še oni v resnici edini odločilni in merodajni ter so le oni delali notranjo in vnanjo politiko države ne brigajoč se za meščanstvo, kmetstvo in delavstvo ter razpolagajoč z deželami in narodi kakor z blagom. V tem duhn in na tak način so izvedli naši „odločilni" krogi aneksijo. Učinek te diplomatiške mojstrije se je pa tndi takoj pokazal. Razburjenost po vsem Balkanu, bojkot avstrijskega blaga po vsem Turškem, oboroževanje in pomno-ževanje bosanskih in obmejnih posadk, diplomatično natecanje, da bi tuje države, če ne že odobrile, vsaj mirno sprejele izvršeno aneksijo brez protesta, ponujanje odškodnine v gotovini in raznih gospodarskih in političnih koncesijah užaljeni Turčiji, jeza in sovraštvo zaradi Srbije, zgubljena postojanka na Bolgarskem, katero je stalo s početka na baron Aehrentha-lovi strani; to je učinek na zunaj. Na znotraj pa Rauchov „veleizdajalski" proces proti Srbom na Hrvatskem in ščuvanje proti Srbom sploh, ščuvanje uemškoliberalnih in klerikalnih listov vseh narodnosti proti Srbiji in hujskanje na vojsko; podtikanje veleizdaj-stva češkim radikalcem in vsem onim slovenskim strankam, ki te diplomatiške modrosti brezpogojno ne odobru-jejo. S kratka nered na zunaj in na znotraj, moralno in materijalno oškodovanje državnih koristi na vseh stra- neh. Samo raaterijalne škode, katere je naša država v teh kratkih mesecih po proglašeni aneksiji vtrpela lahko cenimo na eno miljardo kron in sicer: 500 miljonov za oboroževanje, .ostalo pa za zgube, katere je vtrpela naša industrija in trgovina vsled bojkota na Tnrškem, ter za zgubljene mezde, katere je zgubilo naše indu-strijalno delavstvo, ki je ostalo vsled turškega bojkota brez dela in zaslužka sredi trde zime, ko mu je dela in zaslužka najbolj krvavo treba. Koliko delavskih otrok, bolehnih ljudij in starcev je pač vsled te neprostovoljne nezaposlenosti, vsled mraza in nezadostne hrane pomrlo ! Vse to pa na večjo čast in slavo te absolutne, srednjeveške vnanje politike naših „odločujočih" a žalibog nikomur odgovornih krogov]! In vse to naj bi se trpelo v državi splošne in jednake volilne pravice!? Dalje prihodnjič. Politična kronika. v Položaj. Poslanec Sylvester je povabil dr. Adlerja, Gessmanna, Chia-rija, Morseya, Grossa, Pacherja in Glom-bmjskega na posvetovanje o ustanovitvi delovnega bloka. Posi. Adler je izjavil, da je prišel na posvetovanje le za svojo osebo in ne kot zastopnik soc. dem. stranke. Tej izjavi so se pridružili tudi drugi poslanci. Posi. Adler je dejal, da prednose pride do kakega pozitivnega sklepa, je pač neobhodno potrebno, da bi bile nakane in načrti vlade poslancem znane; tega pa do danes še nikdo ne ve, kaj baron Bienerth namerava. Predvsem treba zahtevati, da se zbornica čim prej skliče in da se pokaže, je li v zbornici kaka stranka, ki namerava delati obstrukcijo. Bilo bi tudi prenagleno vstvarjati delovni blok in tako že v naprej deliti stranke na deloljnbne in rednemu de- LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 26 deški spisal Svatoplnk C e eh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja. In ko bi ga našel, kdo ve, če pride vdrugič do zaklada, ki gotovo ni opuščen in pozabljen, ampak je gotovo še last kralja Vaclava, ki morda še sedaj živi, bodisi kakega drugega bogataša, ki ga je tja skril v tem burnem husitskem času. In konečno, kaj mn pomaga bogastvo v obleganem mestu, kjer naj bo zadovoljen, če pride ven s golim življenjem. Ab, z veseljem bi daroval vse to bogastvo, samo da bi prišel iz divjega srednjega veka nazaj ▼ pošteno, omikano in moderno Prago! Zaklad kralja Vaclava je bil torej le čaroben sen, ki mu je zasijal za tre-notek le zato, da bi bila resnica tem bridkejša, ko se prebudi. Resnična žalost.je odmevala iz glasu gospoda Broučka, ko je konečno odgovoril: „Imam sicer nekaj drobiža, toda to je denar, ki ga tukaj ne spravim med ljudi. Berač sem, pravi berač." „Zato torej tvoje obupno obnašanje pred nekaj časom, ko sem te opazoval skozi okno svoje hiše", je govoril Domšik usmiljeno. „Pololaži se, dragi, zakaj bolje ti bode. Za zdaj pa bodi moj gost." Naenkrat pa je prenehal, kot bi se spomnil važne stvari, in je vprašal zopet ostreje: „Slišiš, Matija, ali si pod obema?" „Pod obema?" je ponovil gospod Brouček in ni razumel smisla vprašanja. „Ali prejemaš pod obema podobama?" je dopolnil Janko od Zvona. „Pod obema podobama?" je ponovil znova gospod Brouček in si je mei čelo; dosedaj ni razumel namreč ničesar. „Ali ne raznmeš?" je zaklical oni že nestrpljivo. „Vprašam te, če prejemaš tndi pod podobo vina?" „Ah takol" se je oddahnil z na- smehom gospod Brouček, meneč, da konečno razume in da se vprašanje Jankovo tiče ponudenega gostoljubja. V duhu si je govoril, da je staroče-ščina grozno zavita; koliko je tu ovinkov namesto kratkega vprašanja: ali pi ješ vino! Odgovoril pa je glasno: „I, to se raznme, da sem pod obema. Pod obema, haha — precej dobra misel! Zakaj bi ne pil tudi vina, prijatelj; ampak če smem povedati resnico, dobra hmeljeviua mi je vendar nad vse." Domšik se je umaknil skoro prestrašen in je stegnil roko proti njemu: „Nehaj, bogokletni jezik! Ali hočeš s smehom pobijati sveto vero našo?" Toda takoj se je premislil in je nadaljevul mirneje: „Pač, pravil si, da si od mladega živel na tujem; potem je že mogoče, da i e veš o božji resnici mistra Jana Hnsa, Jeronima, Jakoba iz Stfibra in drugih mistrov, ki so nam ozn ano vali. Gotovo pa si slišal, kako sta bila sežgana v Kostnici oba naša mučenca od papeža, škofov in drugih knezov Antikristovih." Dalje prih. lovanju nasprotne stranke, to tem manj, ker ni najmanjšega povoda za to, predpostavljati, da se Slovanska jed nota stavi na ob8trukcijonistiško stališče. To Ad-lerjevo stališče je z obzirom na odločnb izjavo dr. Šusteršiča, da Slovanska jed-nota ne kani delati obstrukcijo ampak stvarno opozicijo ter z glasovanji prisiliti Slovanom sovražno vlado k de-misiji popolnoma opravičeno in korektno: Kaže nam pa tudi v jasni luči nakano nemških meščanskih strank den o nei rati v Slovanski jednoti združene strank« da so se že v naprej stavijo na stališče z vsemi sredstvi zaprečiti redno delovanje parlamenta, k*r nji kakor ne odgovarja resnici ter nima druzega namena ko tega prikupiti se navzgor in z natolcevanjem podkrepiti stari predsodek, da so nemške meščanske stranke državo vzdržujoči element Zastopniki nemškonaprednih in kršč soc. stranke so izjavili, da bodo glasovali za državne neobhodnosti, tej izjavi so se pridružili tudi Poljaki. Soc; demokratje so izjavili, da so pripravljeni postopati sporazumno z deloljub-nimi strankami in si prizadevati, da se odstranijo zapreke rednemu delovanja, t. j. odstraniti čim prej nnjne predloge. Kakor hitro bo parlament zopet zbran, naj se «kliče tudi ako bi vlada ne dala k temu inicijative, sejo klubovih predsednikov, ki se bodo posvetovali o ukrepih kako bi se dalo tehnično omo* gočiti redno parlamentarno delovanje, Dr. Glombinjski je v imenu Poljakof izjavil, da se bode Poljsko kolo za to zavzelo, da omogoči redno delovanje parlamenta, da pa vidi svojo glavne nalogo v posredovanja med slovanskimi in nemškimi strankami. Ker bijsa vstop Poljakov v delovni blok lahko smatral za Čehom sovražno akcijo^* Poljaki pač ne morejo vstopiti v ta blok. Socialni demokratje so sa še ostrejše izrazili proti tej najnovejši iznajdbi nemškega soporoštva. Izjavili so, da so kot vedno za parlamentarizem in za redno parlamentarno delo, da se pa nikakor ne dajo izkoristiti za prt-prego kršč. socialcem in vladi, ker delajo ostro razliko med osvoboditvijo parlamenta in osvoboditvijo vlade. Tako so splavale za sedaj te lepe nemške nade po vodi, dvigniti se s pomočjo Poljakov in soc. demokratov zopet na piedestal državovzdržujočih nadvse pa-triotičnih strank ter očrniti Slovansko jednoto kot državi in parlamenta nevarno združenje. b V ogrskem parlamentu je bile določeno število rekratov v tretjem čitanja, na to se je začela debata o zakonu o rekrutih. Neodvisnjak posL Bozoky je interpeliral o bančnem vprašanju; soc. Mezöfy pa o nevarnosti vojske proti Srbiji. Mezöfy je vprašal ministrskega predsednika, je li pripravljen dati ministra vnanjih reči v imena vlade na znanje, da na Ogi-skem nikdo ne želi ne vojske ne kazenske ekspedicije ne proti Srbiji ne proti kateri koli dragi državi. Vpraša ga tadi ali je pripravljen braniti zakonito in ustavno pravico ogrskega naroda, da Ogrska in z njo združene dežele ne smejo brez vednosti in soglasja kralja in dežele nikdar začeti vojske? Hrvatski delegat Popovič bo stavil več interpelacij o srbski veleizdajski pravdi, o prekršenjn srbske cerkvene avtonomije in o prekršenjn pravice shodov na Hrvatskem. b Avstro-srbski spor. Srbski listi navdušeno pozdravljajo novo ministrstvo, kot najboljši dokaz sloge v trenotka največje nevarnosti. Z Dunaja se poroča, da se velesile pripravljajo na skupen korak v Belemgradn v prid miru. „Matin" poroča, da je Francija pripravljena z Nemčijo, Anglijo in Italijo skupno nastopiti za ohranitev mirn, ako Rasija nima nič proti tej intervenciji. Evropa s tem prejemlje dolžnost. zagotoviti Srbe, da dobe vsaj gospodarsko odškodnino. Ako bi pa Evropa na to dolžnost pozabila, bode naloga Rusije, opozoriti jo na to dolžnost. Evropa je danes gospodarica mirn, Ako je Rusija z Nemčijo spora-zumljena, potem se sme pričakovati, da je nevarnost vojske odstranjena. Rasija je v Belemgradn prav odločno izjavila, da ne želi vojske in da ne bode Srbije podpirala, ako bi ta agresivno postopala. Upati je, da se bodo prenapetneži v Belemgradn streznili in prišli končno do spoznanja, da je potrpljenje in mir edina pot, ki vodi do kakeršnega koli uspeha za Srbijo. Ako bi pa provocirali vojsko, je za Srbijo bržkone vse zgubljeno, ker ni verjeti, da bi se Evropa dala o tem trenotku Srbiji na ljubo zaplesti v evropejsko vojsko. novice. o Gospod e. kr. komisar Zoffal je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celja v8egamogočea. Dela kakor se mu zljnbi in o mnogih njegovih „delih" gospod glavar baron Müller najbrž niti ne ve. Tako je g. Zoffal v vednem prepiru z občinami. Dopisuje jim le v nemškem jeziku in ako se kaka slovenska občina proti temu pritoži, grozi s kaznimi. Nič ne pomaga sklicevanje na zakon, katerega bi moral g. Zoffal spoštovati in se ga držati. Nemški jezik je državni jezik, nemški jezik je uradni jezik vseh c. kr. oblastev, tudi onih, ki imajo svoje sedeže v čisto slovenskem ozemlju, — tako si misli gospod Zoffal in tako dela in ker ne more zato navesti zakonitih predpisov se sklicuje na staro navado, na stari običaj, katerega imenujemo mi Slovenci krivica in protizakonitost. — V zadnjem času spravil se je gospod Zoffal na celjsko okoliško občino, je razveljavil njen že pred več kakor desetimi leti storjen sklep, da uraduje ta občina z oblastmi na slov. ozemlju v slovenskem jezikn, sklep, katerega so svoj čas c. kr. oblasti na znanje vzele in upoštevale, — zankazuje rešitev nemških dopisov raznih c. kr. sodišč na Slovenskem pod kaznijo itd. Mož menda ne mara lepih in mirnih odno-šajev med slovenskimi občinami in c. kr. okrajnim glavarstvom celjskim. — Vlada se čadi, da je slovensko ljudstvo ž njo zelo nezadovoljno in da nima zanpanja v njo. Stori pa vse, da se nezadovoljnost širi in narodnostni prepir neti, ker nam pošilja nemško-nacijonalne uradnike, ki smatrajo kakor gospod Zoffal za svojo najvažnejšo uradno dolžnost, da slovenske občine mučijo z nemškimi dopisi, slovenskim županom uradovanje onemogočnjejo in dajejo vedno in vedno prilike za razne pritožbe. — Obračamo se javno na c. kr. okrajnega glavarja barona Miil-lerja, da posveti vso svojo pozornost krivičnemu jezikovnemu postopanju g. Zoffala ter zahtevamo od njega, da pouči g. Zoffala, da mora v zmislu zakona s slovenskimi občinami slovenski uradovati in dopisovati. Ako se v tem oziru kmalu ne obrne na bolje, uvedli bomo akcijo, ki bode popolnoma zakonita, ki bo pa vzlic temu neljuba gospodom pri celjskem okrajnem glavarstva, in bo, to gospode zagotovimo, izdala. b V hotelu „pri belem volu" se vrši danes, v četrtek, tambnraški koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. o Javno predavanje v Celju. V petek 26. t. m. ob 8. uri zvečer nadaljuje pot. učitelj C. M. družbe g. Pre-koršek svoje predavanje o nemških jezikovnih otokih na slov. Štajerskem. Odbor celjskih podružnic pričakuje obilne ndeležbe. o Pod kuratelo je postavljena sodnij8ko ga Ana Vogrinc, hišna po-se8tnica v Celju, Cerkveni trg 4, zaradi slaboumnosti. Knrator je g. dr. Filipič, odvetnik v Celjn. o Ne zahajajte na prireditve, ki nimajo odločno narodnega značaja! Dobivali smo v letošnjem predpustu pogostoma pritožbe v tem oziru. Bodimo si dosledni! v Za družbo sv. Cirila ln Metoda je sknpila za pomaranče na sokolski maškaradi zadnjo nedeljo Hrvatica (gdc. Vilj. Kalan) 5 kron. Čast požrtvovalni rodoljnbinji! o O september8klh izgredih v Ljubljani še vedno pisari tuk. nemški listič v tonu, katerega Nemec prav dobro imennje „rüppelhaft". Celjskih surovosti se seveda ne spominja. Stara taktika tatov, ki kriče „držite tata", dočim sami kradejo. o Iz Braslovč. Tnk. zavedne na-rodnjakinje gdč. Krasovičeva, Ludvi-kova in Rojnikova so v veseli družbi za našega Sokola nabrale 16 K. So-kolska zahvala. o IzGotovelj. Rodit, sestanek priredi tuk. učiteljstvo v nedeljo 28. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani g. Malgaja v Go-tovljah. Vabljeni so vsi starši domačega šolskega okoliša. Tudi gostje iz sosednih krajev so dobrodošli. o V gornjegraj8kem okraju prav uspešno delujeta Šmihelska podružnica •in Zadreška podružnica štajerske kmetijske družbe. Umestno bi še bilo, ko bi se za občine Ljnbno, Luče, Solčava tndi ustanovila podružnica. V delokrog Šmihel8ke podružnice spadajo: Mozirje trg, Mozirje okolica in Rečica. V delokrog zadreške podružnice občine: Kokarje, Bočna, Gornjigrad in Nova Štifta. — Z ustanovitvijo Ljubensko-Lučko-Solčavske podružnice, bi bila v tem oziru kmetijska organizacija gor-njegrajskega okraja popolna. o V Bočni pri Gornjemgradu nameravajo napraviti sirarno. To bi bilo največje važnosti, ker bi se tamošnjim in okoliškim živinorejcem odprl nov vir dohodkov. Gotovo bi se potem tudi živinoreja bolj povzdignila, ko bi se lahko mleko vnovčevalo, kar sedaj ni. Pozdravljamo namero in želimo kmalu ustanovitev sirarne. o Iz Konjic smo svoj čas priobčili dopis o obč. volitvah, v katerem smo omenili, da bi bila zmaga v 1 razreda mogoča, ako bi šla na volišče tndi škof g. dr. Napotnik in nadžupnik g. Hrastelj. To pisavo imenuje „Straža" netaktno, neumestno in škodljivo. Gospoda sta užaljena in slov. liberalcem na ljnbo ne bodeta šla volit. To je po priliki smisel dopisa. A jalov, zelo jalov je ta izgovor! Kadar se gre za važno narodno stvar, bi se omenjena gospoda ne smela ozirati na taktnost ali netaktnost liberalcev, temveč samo na višji narodni smoter! Taka je ta stvar in tako sodi tudi narodna javnost, ki pa o narodnosti g. škofa nima nič posebno dobrega mnenja. Čudimo se le, da se upata na tako jalov način izgovarjati! o Umrl je na izgubi krvi posestnik Franc Žičkar v Gorjanah pri Pod-sredi. Prerezal si je žile na roki. — 70 letnico obhaja župnik g. Jurij Be-zenšek v Čadramu. o P. Sedivy v Ptuju, o čegar zadevi smo poročali, je po nekem časnikarskem dopisu župnika p. Vaupotiča v „Straži" izrekel o ptujski Marijini družbi to-le sodbo: „Učenke ne spadajo v to družbo, ker so v njej samo smrdljive device in stare babe, prednica pa je prismojena ..." To vele-značilno izjavo iz duhovniških ust priobčujemo v zabavo svojim bralcem. Ni napačna! Zahvala. Dne 18. februarja t. 1. dopoldne se je vršila na tukajšnji tri-razredni šoli šolarska veselica, katere se je udeležilo 161 učencev. Vsem tem je podaril krajni šolski ogleda, gosp. Maks Berlisg trgovec itd. tukaj žepne robce. Za to veledušno darilo se mu izreka najsrčnejša zahvala v imenu ob-darovancev.—Šolsko vodstvo v Žetalah, dne 20 febr. 1909. Šolski vodja : M. Sotošek. o 25 letnico obč. tajništva obhaja te dni Damijan Kurent, občinski tajnik trga Sevnice. G. Kurent ni bil le pri občini vesten, potrpežljiv in ljubezniv uradnik, temveč tudi vnet delavec in podpornik pri narodnih podjetjih. Zlasti je bil duša gledaliških predstav v Sevnici. Še na mnoga leta! o Za ravnatelja c. kr. fin. ravnateljstva v Mariboru je imenovan višji finančni svetnik Gustav Tauzher. a Velik požar v Maribora. Včeraj ob poldrugi uri zjutraj je nastal ogenj v manjšem (dvoriščnem) poslopju usnjarske tovarne Alojza Naska v Meljn. Mestna požarna bramba je takoj prihitela na lice mesta, istotako po velikem ovinku čez dravski most pobreška. Gašenje je bilo vsled hudega mraza (— 120 R) zelo težavno, ker so zmrzovale cevi kar sproti in so olede-nele lestvice tla itd. Vendar pa se je posrečilo ogenj kmalu omejiti in glavno poslopje rešiti. V pogorelem poslopju je zgorel del strojev, orodje, precej čreslevine, korita in tudi kože. Škoda je precejšnja in se sodi da bode tvrdka pri prometa začasno precej trpela. Zavarovan je Nasko pri medsebojni gra-ški zavar. družbi. Škodo trpi tudi mehanik E. Eylert, kateremu je poškodovanih precej strojev, ker je imel delavnico v poslopju. Pravi vzrok ognja še ni znan. Sodi se, da je kriva nepazljivost pri običajnem večernem vstavljanja strojev. o V Gradcu še vedno primanjkuje vode, v mnoge ulice jo morajo privažati. o Graški nemški nacijonalci pridno ustanavljajo razna bojna društva; naj bi se raje pobrigali za svoje delavstvo, kojega veiik del hodi brez posla po mestn, zlasti domačih rojenih Gradčanov delavcev se vlači cele trnme okrog, ker ne dobe dela vsled znatnega reduciranja pri raznih podjetjih. o G. prof. Fran Hauptman v Gradcu je stopil v stalni pokoj. Dež. šolski svet mu je izrekel svoje priznanje na njegovem uspešnem delovanju. o Protislovansko gibanje v Graden. Kakor je že Vaš cenjeni list poročal, je bilo v letošnjem predpustnem času namenjenih, deloma izpeljanih, deloma onemogočenih več slovanskih prireditev. Nemcem še ni dovolj, da so za letos onemogočili slovanske prireditve, temveč jih hočejo za vedno preprečiti. Tukaj se govori, da je bila gostilai-čarka, ki je dala nekemu slov. društvu (seveda proti plačilu) dvorano za ples na razpolago in napravila pri 260 gostih lep izkupiček, poklicana na „odgovor" (najbrž v uredništvo „G. T."), kjer se je morala pod častno besedo zavezati, da Slovanom ne da nikoli več lokalov na razpolago. Iz tega se razvidi, da Nemci še niso nehali z bojkotom proti Slovanom. Slovenski odločilni krogi naj pomagajo te nepri-like izkoristiti. Nam to v škodo ne bo. o V Eggenbergu pri Graden se nastavi nov železniški zdravnik. To je uspeh energičnega koraka uslužbencev Južne železnice v Gradca, ker je sedanji rajon žel. zdravnika dr. Schlö-micherja prevelik. Dr. Schlömicher ima namreč še mnogo pacijentov od spL štajerske bolniške blagajne, kakor tadi dosti privatnikov. o Duhovniki proti narodnim Slovencem. Iz Gradca nam piše naroden delavec: Tn se zgražamo, kaka sredstva izrablja duhovščina na Sp. Štajerskem. Ne le, da se ne sramuje pridigati sovraštva med sosedi in farani, ne le, da v svojih umazanih listih ob-rekuje vse ljndi, ki niso njeni pristaši, se ne sramuje tudi nositi prepirov v rodbine in hnjskati deco proti stari-šem, stariše proti otrokom. To je skrajna podivjanost, to je konee iste „vere", katero ti ljudje pridigajo in baje branijo! Ali ljudje ne bodo spoznali nesoglasja med nauki vere in delom teh fanatikov? Naprednjakom priporočamo, naj tudi posežejo po izvrstnem sredstvu: plačujejo naj duhovnikom vsa opravila po štolninskih ta-rifih, katere naj napredni listi objavijo. To je sredstvo, ki bo v mnogih slačajih pomagalo, kajti žakelj z denarjem, to je tem ljudem najvišje in najsvetejše, dasi bi morali vse posvetno zaničevati in se le pripravljati na boljše življenje. — Vstrajajte v boju, naše simpatije in simpatije vseh narodnih ter s tem naprednih Slovencev vas spremljajo." v Poročil se je v Amoriki g. Fran Štuhec, rodom iz Ključarovec pri Sv. Križa na Murskem polju z go. Marijo Kavčič, roj. Skriba, doma 4z Krope na Kranjskem. o Jngoslov. zadrug je bilo koncem 1. 1908. 1113. Od teh jih ni poslovalo kakih 160—170. Vendar pa število zadrug kaže, da se Jugoslovani (številka ne obsega Hrvatske, Bosne in Srbije) gospodarski pridno gibljejo. Kranjske novice. d Soeijalistična revija „Naši zapiski" bodo s 1. marcem t 1. zopet začeli izhajati in sicer v povečani obliki. Glavni urednik je dr. Dermota. d Obravnava zaradi odprtega pisma na vojn. ministra Sehönaielta zoper dr. Kokalja in R. Pnstoslemška bo 67 marca t. 1. ob 11. uri dop. pri dež. sodišču. v Brezplačna mesta v morski kopeli v Gradežu. „Deželno pomožno društvo za bolne na pljnčih" razpisuje za tekoče leto 6 prostih mest v morskem kopališču v Gradežu. Pravico do teh mest imajo škrofulozni in k škro-fulozi nagnjeni otroci na Kranjskem izven Ljubljane stari od 6 do 12 let Prošnje z ubožnim in zdravniškim spričevalom je vložiti do 1. maja t. L na predsedstvo društva. v Pomožna akeij». Ker je ngodna rešitev naknadnih prošenj za dobavo krme po znižanih cenah popolnoma nemogoča, se bodo vse take prošnje vrnile strankam kot zakasnele. v Na Igu pri Ljubljani se osnaje Sokol. v V pokoj gre v kratkem slovenski pisatelj in višji poštni oskrbnik v Bregencu, g. A. Koder in se naseli r Ljubljani. d Suspendiran i« župan Jakob Borger v Sp. Šiški pri Ljubljani, ker je t kazenski preiskavi zaradi pričevanja. d Slovenski „veleizdajalee", narednik domobr. pešpolka št. 27. Jurij Zidanšek, o katerem se je že pred me-poročalo, da je v preiskovalnem zapori zaradi veleizdaje, je zdaj obsojen od vojaškega sodišča v Gradcu na — 18 mescev ječe. Zakaj je pravzaprav obsojen, se ne ve natanko. Eni pravijo, da zaradi tega, ker se je nekoč izrazil, da bi se Avstro-Ogrski v slučaja vojne s Srbijo slabo godilo, drugi pa zopet, da zato, ker je baje pisal neke notice v „Slov. Narod" (kar pa ai res!). Naj bo že eno ali drugo, obsodba je naravnost drakonična. Poklicani činitelji naj posvetijo v afero! d Draštvo zdravnikov na Kranjskem ima 26. t. m. izredni občni zbor. d Tladakte pri Borovniei straži vojaštvo. Baje se potikajo srbski volumi po Kranjskem in so sumljivo hodili tudi okrog velikih viaduktov Južne železuiee pri Borovnici. Zategadelj so vojaške oblasti odredile stražo viaduktov. d V Krškem je umrl c. kr. sodni oficiiai Anten Goslar v 38 leto. starosti. Primorske novice. Skrb tržaškega ordinarijata za Lahe je res ginljiva. Sedaj poroča „Edinost", da se je v samoslovenski cerkvi pri sv, Ivana nvedla ob nedeljah italijanska propoved in maša. List dokazuje, da je vkljub malemu odstotku ita-ijanskega prebivalstva v fari ta odredba vendar popolnoma neupravičena. v Deželnim glavarjem v Istri je imenovan dr. Rizzi, njegovim namestnikom pa dr. Matko Laginja. v Obe. odbor v Tržiča na Primorskem je namestnija v Trstu razpustila. Nove volitve so v 14 dneh na podlagi starega imenika. a Nemitvo v Istri. Puljski „Omnibus" piše: Zadnji čas se opaža zopet sistematično prodiranje nemštva na jng. To prodiranje podpira tudi vlada. — Glavno sredstvo prodiranja so razni „Knrorti" in podpiranje prometa tujcev, kar ima za posledico priseljevanje in zahteve teh priseljencev po šolah in drugih sredstvih njihovega širjenja. Zadnji čas postaja delovanje intenzivneje s pomočjo dveh nemških društev: Schnlvereina in S&dmarke. Siidmarka že delaje v Opatiji, Lovrani, Cigalah, Porto Rose, Puli in drugod, a zdaj je začel Schulverein, ki je nedavno osnoval podružnice v Puli, Opatiji in Lovrani. Nemci so 2e razsuli po Istri svoje oaze z raznimi bospici, kopališči, „Kurorti" in sličnim, in zdaj gredo naprej. Vsi vemo, kako so prišli v Opatijo in v kakšni nevarnosti za nas je ta kraj. Brioni 80 njihovi, zdaj so obrnili pozornost na Cigale in Lovrano, a že segajo tndi v Medolin, Sustjepan in Porto Rose. Ampak oni se tndi zavedajo svoje moči in ne taje svojih načrtov, ampak jasno pravijo, da morajo postati gospodarji na našem morju. Država pa jim v vsem ide na roko. V Pnli jim vzdržuje ljudsko šolo z 12 razredi in ženska šola se je otvorila to leto. Poleg tega gimnazijo in realko, ne računajoč mornarične šole. V Opatiji je ljudska šola Schulvereina, in država plačnje učitelje, ki delujejo na tej šoli. Za nas pa nima dovolj učiteljev, ampak jih mora nameščati in plačevati naša ■dražba, kakor se je to zgodilo v Lovrani. V Lovrani pa se otvarja šola in učiteljski nemški dom. Za te šole pa hoče država namestiti zdaj posebnega šolskega nadzornika. — In to doseljeno nemštvo, ki šteje komaj nekaj tisoč daš, to nemštvo uživa več pravic nego avtohtono hrvatsko prebivalstvo v Istri. Slovanski zapiski. o Stjepan Zagorac je odložil mandat hrvatskega delegata v ogrskem državnem zboru. o Pomadžarjenje Hrvatske. Nikdar ni to tako napredovalo, kakor napreduje zdaj pod „prvim hrvatskim" banom Rauchom. Poročali smo že o novo ustanovljenih madžarskih šolah v Ga-rešnici, Zrinjski in drugod. Sedaj se poroča, da so se ustanovile zopet nove v Vukovju, v Kanižkojivi in v Čajrah. V Zagrebu pa se ustanovi madžarska višja dekliška šola. Na Hrvatskem je ubita svoboda, ubita pravica, a ubita sta tudi — razum in pamet! o Osrednji odbor hrvatske stranke prava je imel v soboto 19. t. m. sejo v Zagrebu. Mnogi, osobito Rauchove kreature, so pričakovali, da se ob tej priliki razbije srbsko-hrvatska koalicija, ker se je mislilo, da stranka sklene izstop iz koalicije. A prerano so se veselili ti „prijatelji" in „reš-niki" Hrvatske. Stranka je sklenila vztrajati v borbi ramo ob rami z ostalimi v koaliciji združenimi strankami zoper strupeni in trhli vladni sistem, sklenila je to borbo „voditi nepomir-ljivo do oživotvorenja onih zadača, koje je hrvatska in srpska koalicija na sebe preuzela". o Nemške časnikarske hijene na delu. Ko je državna oblast po Češkem začela vohati za Klofačevimi „veleiz-dajalci", so stopile zopet v akcijo de-nnncijantske mašine pri nemških časopisih od „Neue Freie Presse" doli do neznatnega lističa „Deutsche Wacht". Izmišljale so se strašne zgodbe, da so človeku lasje vstajali po koncu, o češki protivojaški in protidržavni propagandi, ki jo je izvajala v prvi vrsti Klofačeva narodno-socijalna stranka, ki je Nemcem in vladi posebno neljuba. Ni minilo deset dni, že so iznašli nemški časnikarski stroji novo zaroto: pravo pravcato protivojaško zaroto — v armadi sami. V Slanem na Češkem med častniki in podčastniki naj bi imela ta svoj sedež in kar trideset podčastnikov se je zalotilo nekega večera v privatni hiši pri tajnem posvetovanju. Samo tega še ne poročajo nemški časniki, keliko bomb je vsakteri teh „zarotnikov" imel pri sebi za vsak slučaj. Iznajdljivost nemških časnikarskih hijen, da si ohranijo svoje verne „bravce", je res ginljiva. Žal le, da so se od pristojne strani proglasile vse te vesti nemških časnikov za lažnjive. — Skoda, kaj ne, da ne pride par sto čeških zarotnikov na vislice! Po svetu. d Potresi. Od vseh strani prihajajo žalostna poročila o vedno se ponavljajočih potresih. Iz Perzije prihaja zakasnelo poročilo, da je 23. januarja v provinci Luristan silen potres razdjal 60 krajev; nekateri so kar zginili s površja zemlje, 5000—6000 ljudi je mrtvih. — Dne 17. t. m. so čutili po celem otoku Portoriko močne potresne sunke. Tudi v Smirari so čutili isti dan potres. b Rodbinska žaloigra. Dne 18. t. m. zjutraj je prišel sin 67 letnega krznarja Bebra pijan domov ter je razgrajal in napadel oče'a in brate. Oče je v obi ambo podržal revolver pred sebe. Ker pa je sin se hotel vreči nanj, ie ustrelil štirikrat in ga usmrtil. Nato se je sam javil policiji. d Uprli so se v Vrazu pri Pisku na Češkem kmetje zoper gosposko. Že 1. 1905 je bilo 30 kmetov obsojenih, ker so se z orožjem v roki uprli, da bi se jim vzela neka zemljišča, katera je 8odnija pripoznala knezu Lobkovicu. Nedavno je zopet prišel sodni jski sluga v spremstvu orožnikov, da bi odvzel kmetom dve polji, ki jih je sodnija zopet pripoznala knezu. Kmttje so se zbrali in so to s silo zabrauili. Ker je orožništvo spoznalo, da bi se dal namen doseči le s prelivanjem krvi, je brzojavno vprašalo oblast, kaj storiti. Ekse-kucija se je preložila. Kmetje trde, da imajo pisma, iz katerih je razvidno, da dotična polja pripadajo njim. v Pobijanje Grkov v Severni Ameriki. V Omahi, državi Nebraska, se je zbralo okoli 3000 ljudij, da bi umorili nekega policijskega uradnika, Grka in so popolnoma opustošili grški del mesta. Pri tem boju jih je bilo mnogo ranjenih, med njimi tudi Italjanov inRamuncev, ki so jih smatrali za Grke. o Organizacija moravskih kmetov. Minnlo nedeljo je sklejila zveza moravskih kmetov, ki pridelujejo peso, ustanoviti v brnski okolici veliko delniško tovarno za pridelovanje pese. o Proti nemadžarskim narodnostim na Ogrskem se prične nova doba pro-gonov. Rumunski zastopnik Manin je nedavno v ogrskem državnem zboru ostro napadel ogrsko vlado in Madžare sploh zaradi pomadžarjenja nemadžar-skih polkov. To je dalo povod Kossuthu in tovarišem, da so začeli misliti na nova sredstva, kako zatreti narodnostno gibanje. In madžarski listi že pišejo, da se bo sklenila nova postava zoper narodnostno časopisje, ki bi onemogočila izdajanje nemadžarskih političnih časopisov. Madžarsko viteštvo se blesti v vedno lepši luči! v Požar v kinematografu. V Tuli na Ruskem je med kinematografično predstavo izbruhnil ogenj in povzročil nepopisen st. ah. V gnječi so 14 ljudij pomandrali k smrti, 30 je pa težko ranjenih. v Po tridnevnem zakonu umorjena. V Kraljevih Vinogradih pri Pragi so našli v pondeljek 27 letno ženo privatnega uradnika Novotnega mrtvo v postelji. Imela je 7 smrtnonevarnih ran. Novotny je bila šele 3 dni omožena in ko je zgodaj zjutraj njen mož zapustil stanovanje, je vdrl notri morilec, najbrž odklonjen zaljubljenec in jo umoril. Živega brkastega sera so ujeli pri Metkoviču v Dalmaciji. Preobjedel se je mrhovine, da ni mogel zleteti. v 600 porok na eden dan. Na pustni ponedeljek je bilo na Dunaju 600 porok in vrhu tega 100 srebrnih in zlatih porok. o Imenovanje. Dr. Zambacb, Čeh, bivši sekpijski svetnik v trgovinskem ministerstvu, je imenovan za ravnatelja oddelka za vodne zgradbe. d Umrl je v pondeljek v Pragi član gosposke zbornice, nekdanji prašk župan Tomaž Černy. d Visok sneg so dobili na Solno-graškem. Snežilo je 3 dni neprenehoma. d Moko naročuje vojna uprava v velikih množinah na Dunaju in v Budimpešti. d Potres v Perziji. V okrajih Buru-jurd in Selahor, ki sta le redko naseljena, je uničenih 60 vasij. Več vasij je zemlja požrla. Mrtvih je okoli 5000 do 6000 ljudij in tudi mnogo živine. Ubožano ljudstvo je drlo v Burnjurd in zahtevalo od vlade pomoči. Ta potres je zaznamovalo več seismografov kakor v Ljubljani, Shide, Berlinu in Hamburgu. Luristan, katerega je uničil potres, je provinca na zapadni meji Perzije v obsegu kakih 100 angleških kvadratnih milj in mesto Burujurd je važno trgovsko središče. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Vojska s Srbijo? o Praga, 25. febr. (Brz. N. Dn.) „Narodni listy" poročajo iz Belgrada, da so javili vojni poročevalci velikih amgleških, ruskih in francoskih listov, ki so došli v Belgrad, svojim listom, da se namerava Srbija le braniti in nikogar napadati. o Berlin, 25. febr. (Brz. N. Dn.) Po zadnjih poročilih niso bili za nenadno odpotovanje avstr. poslanika v Belgradu, grofa Forgacha, merodajni „družinski" oziri, ampak se je grofa odpoklicalo, ker je dobila avstr. vlada poročilo, da se namerava poslanika napasti (?). Jedna verzija pravi, da je mislilo več bojaželjnih mladih ljudi na poslaništvu razbiti šipe in Forgcha in-8ultirati ter mn groziti, drnga verzija pa trdi, da se je nameraval atentat z bombami (?). Senzacijonelni umor na Dunaju. Dunaj 25. febr. (Brz. „Nar. Dnev.") Kakor javlja neka tukajšnja lokalna korespondenca, se je našlo včeraj popoldne pri arzenalu nekega pešca od 108. pešpolka mrtvega. Preiskava je dognala, da je vojak vstreljen, ne ve se pa, ali ga je vstrelil kdo drag ali pa sam. Zanimivo je, da je stal vojak na straži pred zrakoplovnim oddelkom arzenala. Drnga straža bi ga imela zamenjati ob 2. uri popoldne. O natančnejšem resultatu preiskave se strogo molči. Zanimiva včerajšnja poročila. o Cetinje, 24. febr. Poročilo, da se hoče knez Nikola ločiti od Srbije, je neresnično. Črnagora vstraja zvesto na strani Srbije in se ni pnstila v ni-kakšna pogajanja z Avstrijo. o Belgrad, 24. febr. Čez Zemnn in Belgrad se je danes peljal transport na Ogrskem nakupljenih konjev za Bulgarijo. Konji bodo služili za prevažanje topov. — Kakor piše carigradski „Ikdam", nadaljuje Bulgarija oboro-važenje svoje vojske. o Belgrad, 24. febr. „Samouprava" pravi, da je sestavitev novega koalicijskega kabineta prvi odgovor Srbije na napade Avstro-ogrske. List kaže na razburjenje in jezo avstro-ogrskega vladnega časopisja vsled tega, ker se je njegovo lažnjivost razkrinkalo pred vso Evropo in se je ideja „kazenske ekspedicije" tjr evrop. mandata zaza-sedenje Srbije najodiočnejše zavrnila. o Gradec, 24. febr. Vsi graški jutranji listi so bili vsled ponatiska vesti „Augsb. Post-Zeitung" o mobilizaciji avstro-ogrske vojske konfiscirani. Dopisi. a Petnajsti občni zbor Savinjske podružnice „Slov. planinskega druitva". (Konec.) V imenu odbora se zahvali g. K o c b e k za zaupanje in soglasno izvolitev ter obljubi, da bode odbor vse storil, kar bo le mogel v prospeh planinstva v Savinjskih alpah. Splošno odobravanje. Na to nadaljuje g. dr. Božič, govoreč o celjskem odseka. On je ie večkrat premišljeval o tem, če bi ne kazalo v celjski okolici zaznamovati hribe in griče; kajti imamo prelepe razgledne in izletne točke. Umestno bi bilo, da pokažemo tndi na zunaj slo« vensko lice naše lepe slovenske zemlje. Tuji Slovani ki prihajajo v Celje m okolico, se čndijo, ker so povsod le nemški napisi ob markacijab. Dela bo še obilno, četudi so Nemci 2e mnogo markirali. Tega dela pa ne moremo naprtiti podružničnemu odbora, ker istega glavno delo mora biti pač le v alpah. Tam je najtežje in najnapornejše a tudi najpotrebnejše delo. To pa, kar pa bi bilo storiti v celjski okolici is nadalje, pa naj prevzame poseben odsek, kateremn naj stoji na čelu celjski podružnični odbornik. Odsek bi deloval z lastnimi prispevki ter bi podpiral podružnični odbor v delovanju. Načelnik odseka je celjski podružnični odbornik, ki bi vzdržaval nekak stik med odborom in odsekom. Odobravanje 1 G. iur. Hrašovec Šandor pozdravlja v imenu kluba celjskih naprednih akademikov idejo ustanovitve celjskega odseka, ter pravi, da je klub pripravljen z veseljem sodelovati ia odposlati v ta odsek enega svojih članov. Govorili so k tej točki še gosp. profesor J o š t, nadučitelj Gradišnik, Salmič, J. Prekoršek, Kocbek, Smrtnik, dr. Božič, dr. Stiker in drugi. Govorniki so izražali svoja mnenja v skupnih izletih, o zaznamovanja potov, sploh o delovanju bodočega celjskega odseka Savinjske podruž-nice S. P. D. Nato so se izbrali v ta odsek gospodje: predsednik dr. Jos. Vrečko, odvetnik, kot celjski podružnični odbornik — Josip Hočevar, krojaški mojster — Fran Krajnc, nčitelj —r Rafko Salmič, nrar, iur. Dragotio Vrečko, Ivan Prekoršek, potovalni učitelj Družbe sv. Cirila in Metoda, dr. Gvidon Sernec, starosta Celjskega Sokola kot zastopnik tega društva in en član kluba celjskih naprednih akademikov, katerega nominira klub sam. G. dr. Božič omenja, da imajo člani tnjih planinskih društev v naših kočah iste ugodnosti pri plačevanju kot člani S. P. D., četudi nam kot članom slovenskega planinskega društva, ne dajo ona društva enakih dobrot. Naše stališče mora biti, mi damo tujim planinskim društvom iste ugodnosti, kakor jih ona nudijo nam. Glede tega sfc ima obrniti odbor Savinjske podružnice na osrednje društvo. Sprejeto. Razgovor o „deželni podpori'1 je bil tudi zelo živahen, razna mnenja so se slišala, vse pa se je zgražalo nad postopanjem gotovih faktorjev. Na predlog g. Krajnca se je sprejela rezolucija. Deželnim poslancem, ki so delovali za podporo Savinjski podružnici S. P. D. se izrečeiskrena zahval a; zlasti pa še gos podomad r. Hra Soven in dr. Pio ju. G. Smrtnik omenja, da pride letos k otvoritvi „Sokolskega doma" v Celju mnogo gostov — Sokolov. Umestno bi bilo takrat prirediti kak skupni izlet v Savinjske planine. Ta izlet bi se vzel v program sokolske slavnosti. Temu pritrjuje g. dr. Božič ter še predlaga, naj se takrat v pisarni „Sokolskega doma" napravi nekaka razstava fotografij, slik in drugih narodopisnih predmetov iz naših krajev. Ta razstava bi uplivala za marsikoga, da bi se lažje odločil na izlet v krasne Savinjske alpe. Razstavo naj priredi Savinjska podružnica, ki naj prevzame tudi vodstvo izleta. Predsednik obljubi, da bo podružnica radevolje vse potrebno v tej zadevi storila, dala bo tudi v to svrho slike in druge predmete na razpolago. G. prof. J o š t predlaga, naj se dela nato, da se de-korira celjski Narodni dom s slikami iz naših planinskih krajev in naj se na kolodvorih razstavijo skupine fotografij naših planin. Na vprašanje g. Salmiča glede delovanja podružnice v letu 19; 9. je dal načelnik prvoljen odgovor. G. S a 1 m i č stavi tudi predlog, da naj naša podružnica dela na to, da bode Kamniška podružnica čimpreje napravila pot s Škarij Planjave na Kamniško sedlo. Sklene se, da odbor to željo naznani osrednjemu odboru. G. Pesek, predsednik soci-jalnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", vpraša načelnika, če je voljen ob priliki letošnje „Za-vezine skupščine", ki bo na Štajerskem, prirediti kak izlet v Savinjske planine. Na to odgovarja g. Kocbek, da podružnica z veseljem priredi ob taki ali slični priliki primerne izlete, da jih rada propagira, samo naj se vselej pravočasno naznani, kolikor možno natančno število udeležencev. To je potrebno, da se ve. koliko jestvin in eventualno pijače je za vsak slučaj aataviti. Nato zaključi predsednik 15. občni zbor Savinjske podružnice S. P. D. zahvaljujoč na obilni udeležbi in na živahni debati. Z veseljem še posebno pozdravlja sklep tega občnega zbora: glede ustanovitve celjskega odseka. Temu pa polaga na srce: da kadar se prirejajo izleti, naj deluje odsek v tem fiislu, da se poročajo naše planine in naše koče. Složno delujmo za razvitek planinstva v naših prekrasnih alp.h. (Opomba uredn.: ker je g. tajnik sestavil to poročilo po zapisniku na i'.rečno željo sam in smo ga še lè sedaj dobili, se je nekoliko zakasnilo). d Iz Kapel pri Dobovi. Že od nekdaj je imel naš kraj smolo, da je dobival župnike, ki mnogokrat niso živeli po svojih predpisih, temveč so iste zanemarjali, ali se pa norčevali iz nas preprostih ljudi. Niti sedaj ni bolje. Sprejeli smo sedanjega župnika z veseljem in mu šli daleč nasproti, ko je prihajal k nam iz Bizeljskega. A časi se izpreminjajo, ž njimi pa se je spremenil tudi naš g. župnik, tako da se je izrazil hudomušnež napram Bizeljanu: „Do Ž. smo ga prišli sprejet z godbo, a sedaj bi ga spremljali z godbo istotako daleč nazaj, ko bi le hotel oditi." Posebno sedaj ne more mirno spati, ko se je ustanovila „ljudska knjižnica". Rovai je proti njej na prižnici in pri izpraševanju ter se nekoč izrazil, da se zna s Kapelčani zgoditi isto kot z nesrečnimi Italijani, ktere je obiskal grozni potres! (Toda tam je objednem našlo 12 menihjv in duhovnikov svojo smrt. Gotovo je tedaj namenjena kazen božja tndi za Jduhovnike!) Višek netaktnosti, da ne rečemo nesramnosti pa smo doživeli pred kratkim. Neka ženska prinese h krstu nezakonskega otroka. A tndi takrat je stresel župnik jezo nad ,.Lj. knj." rekoč, da bo drugo leto še več nezakonskih otrok kakor letos, ker se je osnovalo novo društvo! Vemo, da pametni ljudje ne bodo na tako stvar ničesar dali. Čudimo se le, kako more človek, ki se vendar šteje med „izobražence", v slepem strankarskem sovraštvu poseči po orožju, ki njega samega v očeh ljudstva smeši in ponižuje. No, nam je prav. Samo, kadar mine Kapelčauom potrpežljivost, pa bodo tudi oni napeli druge strune. Ako župnik nima spoštovanja do sebe, stanu in naukov, katere uči, ni naša dolžnost, da bi mu prizanašali, temveč bodemo udarili. Kdor se z ognjem igra, mora računati s tem, da se pošteno opeče. Za tokrat dovolj. Društvene vesti.. o Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo dne 7. sušca t. 1. ob 10. uri dop. v slov, šoli na Laškem. Na dnevnem redu je med drugim predavanje tovarišico H. Rieger oz. tov. B. Jurko in poročilo zastopnika uči-teljstva v okr. šol. svetu. o Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik-Dol ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni gosp. Ferd. Roša v Hrastniku po običajnem sporedu, med drugim tudi volitev načel-stva in zastopnikov za veliko skupščino. o Slovensko akad. društvo „Ilirija" v Pragi ima četrti redni obč. zbor dne 26. svečana t. 1. ob 8. uri zveč. v prostorih rest. u Pokornych, Ječna nI. — Slovanski gostje dob odošli. a IV. redni občni zbor akademičnega društva Adrije v Pragi se vrši due 27. t. m.ob 7. uri zvečer v drnšt. prostorih (Spàlenà ul. 20/111. z običajnim sporedom. Gostje dobr