Štev. 230	V	Ljubljani,	v	petek,	9. oktobra 1942~XX	I^eto	VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega = Uredništvo tn aptevs: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitš dl provinienza Italiana izvora: Dnione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.	§	Redazione.	Amministrazione:	Kopitarjeva 6. Lubiana. =	ed	estera:	Uniona	Pubblicitž	Italiana	S.	A*.	Milano.
Prezzo - Cena Ur 0.5u
Poštnina plačana v rotovbd Spedizione la abbo namen t« postale
Vojno poročilo št. 865
Omejeno delovanje v Egiptu
Sovražno letalo sestreljeno
Omejeno delovanje na kopnem in v zraku na egiptovskem bojišču.
Med poletom na Tobruk je eno nasprotniko-letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo, treščilo na tla blizu Bardije.
Italijanski vojaki v Rusiji se zahvaljujejo Duceju
Pomen obiska tajnika stranke pri bojevnikih na ruskem bojišču
Rim, 0. oktobra 6. Duce je dobil naslednjo | šemo ljudi, ki se bore in ki merijo bolj na pomen
Duce sprejel prefekte
Rim, 9. okt. s. Duce je nadaljeval z letnimi poročili prefektov ter včeraj od 17 pa do 19 sprejemal prefekte Vittorellija iz Padove, Bertija iz vb‘ei'Stropolatini ja iz Roviga, Rapisarda iz Tre-netk tDhiarottija iz Vidma ter Vaccarija iz Be-
Hitierjeva odlikovanja italijanskim častnikom
i Operacijski pas, 9. okt. s. Posebni dopisnik Sencije Stefani poroča, da je Hitler zaradi za-ki so si jih pridobili v bojih v Severni triki, odlikoval generala Vittoria Palmo ter polkovnika Alda Rossija z železnim križcem drugega razreda ter polkovnika Maria Rebetria z železnim križcem prvega razreda.
brzojavko:
»Italijanski vojaki, ki se bore ob Donu, vzdi-gajo k vam, Duce, praproščak protiboljeviškega boja, 6Voj »alalal«, ki je krik volje, vere in prepričanja o zmagi.
Vidusoni, Gariboldi.«
Bojišče ob Donu, 9. okt. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Od dneva, ko je prišel v področje vojnih nastopov, je eksc. tajnik fašistovske stranke z zastopstvom, ki ga spremlja, živel kar se da polne dni med četami italijanske armade v Rusiji. Zastopnike daljne domovine, bojevnikov iz včerajšnjih vojn, pohabljencev in milanskega mesta so povsod sprejeli z živo simpatijo.
Ob vseh obiskih pri četah, razporejenih v bojni -vrti, je tajnika stranke spremljal eksc. general Gariboldi, ki je še enkrat stopil ob bok svojim vojakom. Dejansko izročanje zavojev z milanskega vlaka je dobilo pomen obreda. Na dnu globeli, ob 'robovih gozda, ob kraju polja s sončnicami, povsod kjer se je bilo moči zbrati, ne da bi videl sovražnik, so se nemudoma razpostavili oddelki tako, kakor so prišli iz bojne črte ter v 6trogo vojaškem ozračju. Pri tej ali oni edinici so s prepro-
pitev pa zaradi hude obrambe ni bilo več mogoče opazovati.
Na južni obali Anglije so lahka nemška bojna letala obstreljevala vojaške cilje in za vojno važne naprave.
Nove nemške osvojitve v Stalingrada in na
kavkaških tleh
Prometna križišča ob Volgi in Kaspiškem morju pod ognjem — Uspešen napad na angleško brodovje v Rokavu
Hitlerjev glavni stan. 9. okfobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole u-radno vojno jjoročilo:
Na kavkaškem področju so bili zavrnjeni sovjetski napadi, nemške napadalne postojanke pa so bile potisnjene naiprej kljub zagrizenemu odporu.
Tudi v Stalingradu so morale sovjetske čete po hudijh borbah odstopiti nove dele ozemlja. Severozapadno od njesta so bile obkoljene in v dva dela razcepljene sovjetske sile sedaj uničene. Močne nemške letalske sile in romunska bojna letala, kakor tudi protiletalsko topništvo, so uspešno posegale v boje na kopnem.
Drugi letalski oddelki so podnevi in jjonoči bombardirali važna prometna križišča in proge za dovoz iz zaledja ob spodnji Volgi in Ka-spiškem morju.
Na področju zapadno od Volge so zavzele nemške čete v presenetljivem napadu neko višinsko postojanko in se tamkaj uredile za obrambo. Pri krajevnih napadih so bile razdejane številne sovjetske postojanke.
Južno od Ladoškega jezera so bili Sovjeti ^rženi iz dobro zgrajenih gozdnih postojank.
. r°tinapadi na novo pridobljene črte so se tz-la|ovi!i. Sovjetski poizkusi, da bi prekoračili leko Nevo, so se zrušili v topniškem ^Snju, medtem pa je letalstvo nadaljevalo z uspešnim obstreljevanjem važnih sovjetskih trdnjavic m 'Postojank.
... Zapadno od zaliva Kandalakša in na boji-scu n* Laponskem je bilo zavzetih po uspešnih napadih več sovjetskih močnih oporišč v borbi moža proti možu.
V noči na 7. oktobra so brzi čolni izvedli sunek proti angleški obali in napadli v več sku-h angleški promet s konvoji. Pri tem so potopili 4 trgovske ladje s skupno 11.000 tonami in neko stražno ladjo ter s torpedi poškodovali še dva nadaljna parnika, katerih poto-
kakor na govorniški učinek, pripravili govor, ki je zastopniku Duceja povedal, da je duh pri vojakih kar najvišji in prepričanje o zmagi vsekano v srca z debelimi črkami, ki pojo slavo Kralju, savojski hiši, Duceju. domovini. Zastopstva vseh oddelkov, ki sestavljajo italijansko armado v Rusiji, so na ozemlju samem, kjer bde in se bore, tako sprejele naravnost iz rok tajnika stranke simbolično darilo.
Eksc Vidussoni je vojakom povedal kako Duce spremlja njihova prizadevanja in njihove žrtve. Poudaril je, da prav bojevniki s 6vojimi bleščečimi vzgledi junaštva, 6 svojim trudom, s svojimi odpovedmi polagajo dan za dnem kamen k zidanju tistega, kar bo nekoč večja in močnejša domovina v boljši bodočnosti za Italijo in za omikani 6vet.
Vojaki so pokazali ponos, da so, četudi le za kratke trenutke, sprejeli medse zastopnika stranke. ,Z njim je bila vsa bojevniška mladina, jx>lna vere, ki je zrasla in bila vzgojena v gorečem ozračju revolucije.
Številni in jrosebno pomenljivi so bili razni pripetljaji v kratkih in pogosto zaupnih pogovorih bojevnikov s tajnikom stranke, ki je hotel iti na vsak predel, na najbolj iz|>ostavljena mesta, na najvažnejše opazovalnice, v trdnjavice, izkopane po stepi, da bi videl, kako živi vojak svoje vsakdanje življenje boja, da bi mu prinesel pozdrav in voščilo domovine ter Duceja. Videl si starega bojevnika iz španske vojne, ki se je čutil jročaščenega' in je bil vidno ganjen, ko je slišal, kako je Eksc. Vidussoni, sam bojevnik, omenil dogodek, pri katerem sta po bratovsko sodelovala v boju. Videl si starega vojščaka iz Afrike in iz Albanije, ki je odgovarjal na vprašanje tajnika stranke ter imenoval ta ali oni kraj ali to ali ono točko, sveto spominu naših junakov. Ta srečanja vojaka z vojakom, in vrb tega v strogem ozračju bojišča, na tleh, kjer boj in nevarnosti vsiljujejo svojo postavo, so vedno bila genljiva srečanja, polna človečnosti in vere. Povsod so tajnik stranke in druge osebnosti čutile ozračje toplote in drhtečega navdušenja.. Pogo-
Zajeti sovjetski general razodeva ruske načrte za
zasedbo Bolgarije
Berlin, 9. oktobre, s. Neki sodelavec »Proti-kominterne« je imel priliko razgovarjati se s sovjetskim generalom, ki je zdaj v nemškem ujetništvu. »Bbrsen Zeitungc je snoči prinesla dolg posnetek tega razgovora. Zanimiva je v njem ugotovitev, da so Sovjeti vse od poletja 1940 imeli v načrtih oborožen nastop proti Bolgariji. Tedaj se je sovjetski general udeleževal nekih razgovorov, ki je do njih prišlo v Moskvi ob pripravah za slovito potovanje komisarja Molotova. Iz poročila, ki ga je podal osebni Molotovljev tajnik Kosirev, je videti — kakor je pripovedoval ujeli general — da je Sovjetska zveza že tedaj imela vse pripravljeno, da se s silo polasti bolgarskih letalskih in mornariških oporišč, ki bi jih potrebovala za izvedbo svojih načrtov glede Evrope. Po zasedbi Besarabije in ustja reke Donave, naj bi sovjetska vojska nadaljevala s svojim prodiranjem proti Bolgariji medtem ko bi s pomočjo sovjetskega črnomorskega brodovja izkrcali vojaštvo na bolgarski obali. Ko bi bila zavzeta Varna, naj bi bil izveden pohod čez Dobrudžo, nato pa zavzeta tudi romunska mesta Jassv, Ploesti in Galac. ki bi bili za Sovjete v vojaškem oziru velikega pomena Ždanov, desna Stalinova roka, da je dobil nalogo, izvesti po-
polno sovjetizacijo v Bolgariji. Molotov naj bi dal Nemčiji največja uradna poroštva, da Bolgarije ne bo doletela ista usoda, kakor je doletela baltiške države, in ta poroštva naj bi držala, dokler sovjetska vojska ne bi zavzela Varne, Burgasa, Ruščuka. Marice in Čustendila. Za Sofijo sprva niso imeli v načrtih, da bi tja prišlo sovjetsko vojaštvo, to pa zaradi tega, da ne bi preveč izzivali nemške občutljivosti.
Sovjetski general je svoje pripovedovanje končal s prijrombo, da se je Sovjetsko Rusija pripravljala tudi že na zasedbo Dardanel.
Bukarešta, 9. okt. s. List »Curentuk je objavil uvodni članek svojega glavnega urednika, v katerem se bavi z osvojevalnimi nameni Rusije glede Egeja. Piše, da je sovjetski velikan imel namen pogoltniti ne samo Romunijo, marveč tudi Bolgarijo, kakor se da razbrati iz izjav nekega ruskega generala, ki je zašel v nemško ujetništvo. Ta boljševiška stremljenja torej opravičujejo romuijsko ravnanje v boju proti Rusiji. Romunija se bo zato bojevala ob strani svojih silnih zaveznikov do jiopolne zmage, zaključuje list.
Okrutno in zločinsko sovjetsko ravnanje z nemškimi ujetniki
Berlin. 9. oktobra, s. Iz vojaškega vira se le zvedelo, da so te dni našli na vzhodnem bojišču zapiske o telefoničnem razgovoru, kj sta ea imela načelnik sovjetskega glavnega slana na bojišču pri Briansku. general Kazakov ter poveljnik 16. oklepnega oddelka, general Pa-velkin. V teh zapiskih z dne 4. julija stoii med drugim: »Ni mogoče razumeti, kako ste mogli ustreliti nemške ujetnike 11. oklepne divizije, Preden bi iih na pristojnih mestih temeljito zaslišali.« Po tem dejanju so poveljniki dobili za-Poved, v kateri stoji: »Preprečiti morate, da "! bili nemški vojaki in častniki, ki bi bili uleti, ustreljeni ali drugače pokončani.«
| V nekem poročilu o boju 109. sovjetske oklepne brigade, so tudi naslednji stavki, napisani dne 2. julija: »Od posadk dveh nemških oklepnih vozil sta bila uieta dva moža. Osem drugih hitlerjancev ie bilo ustreljenih.«
17. divizija stražnih strelcev pa ie od svo-ie strani sporočila: »1264. strelski polk ie ujel pn J’!lrdarevu štiri nemške voiake in iih ie Povelmik Kudrjavcev dal na mestu ustreliti « v tukajšnjih političnih krogih, s poudarkom govore o teh poročilih ter iih stavliaio za zgled sovietske, okrutnosti. Dokazujejo, kakšne zločine opravljajo boljševiški voiaki in komi-sarp.
Poveljnik nemške podmornice poroča o napadu na zavezniški ladijski sprevod
Berlin, 9. oktobra, s. Iz vojaških krogov se 'e izvedelo, da se je v neko nemško oporišče ''mila prva izmed podmornic, ki so meseca sep-tembra napadle skupino brzih ameriških ladij, *?a katerih so bile čele, namenjene v Anglijo. ‘Pveljnik podmornice Hollriegel je jx»trdil, da so “di |)otopljen,i trije veliki parniki, ki so mogli Prevažati skupno 13.000 mož. Iz poveljnikovega Poročila je razvidno, da je napad na skupino brzdi ladij trajal cele dneve, da je prišlo do zelo hudih bojev in da je bilo možno zatrdno ugotovili znamenja nasprotnih ladij. Ena izmed njih je bil velik potniški parnik z več ko 19.000 tonami ^rste »Indijski podkralj«. Potojiila ga je neka f fuga podmornica, ki ga je zadela s tremi torpedi. Poveljnik Hollriegel pa je sam potopil parnik vrste »Kraljica Tihega morja« z več ko 17.000 to-
nami, potem ko jo je trdovratno zasledoval 72 ur. Ko so torpedi zadeli, so se dvignili nad sto metrov visoki plameni. Poveljnik je zaključil
 V	i	ovenniK e zaKijuuu
svoje poročilo s sodbo, da je bila eksplozija tako silna, da se od moštva, ki je bilo na krovu, ni nihče rešil.
Sprememba v vrhovnem poveljni-štvu hrvaške vojske
Zagreb, 9. okt. 6. Uradno poročajo, da je načelnik hrvaškega generalnega štaba, pehotni general Vladimir Lah prosil za ujiokojitev in da 60 ga razrešili jroslov. Poglavoik je za novega načelnika generalnega štaba imenoval poveljnika svojega štaba generala Ivana Prpiča. General Prpič je iz Like, star je 55 let in je bil kot brigadni general določen za poveljnika »Jadranske divizije«. 1. avgusta 1941 je bil postavljen v obrambno ministrstvo za posebne naloge, vodil je tudi komisijo za določitev meja.
Ne 1082, temveč 3750 angleških letal izgubljenih na zahodu
Berlin. 9. okt. s. Angleški letalski minister Sinclair je v sjx>dnji zbornici izjavil, da so Anglež; v prvih devetih mesecih letos izgubili vsega 1088 letal. V nemških vojaških krogih pa zatrjujejo, da je nemška obramba od 1. januarja pa do 30. septembra 1942 sestrelila skupno 3730 angleških letal.
Žrtve neredov v Indiji
Rim, 9. okt. s. Angleški tajnik za Indijo Amery je včeraj v spodnji zbornici povedal, da je Števiio žrtev v Indiji zaradi neredov 846 mrtvih ter 2024 ranjenih med civilnim prebival stvom. Med stražniki in vojaštvom pa je bilo 60 mrtvih in 64<8 ranjenih.
varjali so se z vsakim bojevnikom, se zanimali za njihove potrebe ter jih spraševali, kaj bi lahko storili za njihove domače.
Tajnik fašistovske stranke se je vrnil iz Nemčije
Bologna, 9. okt. s. Po obisku italijanskih vojakov na ruskem bojišču in po kratkem oddihu v Nemčiji, se je včeraj vrnil z letalom v Bologno tajnik stranke Vidussoni, ki ga je spremljal tajnikov namestnik. Odličnika so na letališču sprejeli oblastniki in višji mestni uradniki Tajnik stranke se je takoj odpravil na sedež fašija. kjer so se že zbrali stari bojevniki in fašisti, ki so dolgo vzklikali Duceju, Odšel je v gornje nadstropje ter se poklonil pred spomenikom padlih. Nato se je pomenkoval z voditeljicami fašija, ki jim je prinesel tople pozdrave in zahvalo italijanskih vojakov. Zvečer se je tajnik stranke odpeljal proti prestolnici.
Bolgarski tisk o sprejemu ministra Zaharijeva pri Duceju
Sofija, 9. okt. s. Vsi listi prinašajo na prvi strani pod debelimi naslovi poročilo o avdienci, ki jo je Duce dovolil bolgarskemu trgovinskemu ministru Zaharijevu. Poluradni »Večer« z zadoščenjem piše, da se trgovska izmenjava med Italijo in Bolgarijo nepretrgoma množi navzlic težavam sedanje vojne in da so se pogajanja za delo velike zvezne ceste med Bolgarijo in Adrijo čez Albanijo srečno zaključila. Hkrati z obilnimi novicami prinašajo listi sliko Duceja, ministra Riccardija in ministra Zaha-rijev.
Spremembe v vodstvu japonske vojske
Tokio, 9. okt. s. Vojno ministrstvo sporoča, da- je bil general Okabe, načelnik tehničnega vodstva japonske vojske, imenovan za člana vojnega sveta in za ravnatelja višje vojaške šole. General Išeda je bil imenovan zp vojaškega zastopnika pri japonskem poslaništvu v Hsingkingu.
Mednarodna obrtniška konferenca v Budimpešti
Budimpešta. 9. oktobra, s. V Budimpešti se ie začela napovedana konferenca mednarodne osrednje organizacije za obrtništvo. Italijanskemu zastopstvu predseduje nar. svetnik Piero Gazzotli, ki je obenem tudi predsednik mednarodne organizacije obrtništva. Madžarski minister za trgovino in industrijo, Varga, ic začel zborovanje v prostorih ministrstva za trgovino in industrijo z govorom, v katerem ic naglašal pomembno vlogo obrtniškega dela ter poudaril zgodovinske, politične in gospodarske činitelje, ki postavljajo obrtništvo med žive in stvarjalne delovne sile vsakega naroda.
Predsednik mednarodne obrtniške organizacije je razložil naloge sedanje konference in dejal, da te naloge zasledujejo ta cilj. da se ustvari čedalje tesnejše sožitje in prijateljstvo med evropskimi obrtniki.
V	začetku zborovanja sta bili poslani vdanostni brzojavki Duceju in Fiihrerju. Prvi dan zborovanja je nar. svetnik Gazzotti imel predavanje pod naslovom: »Sodelovanje evropskega obrtništva na polju proizvodnje in trgovine.«
Vesti 9. oktobra:
Francoske oblasti bodo s 15. oktobrom prepovedale vsako kazanje ameriških filmov v nezasedeni Franciji.
V Braziliji bodo ustanovili poseben odbor, ki bo
imel nalogo nadzorovati delovanje podanikov držav trojne zveze.
V Argentini so včeraj omejili porabo bencina, ker
jim primanjkuje ladij za prevoz.
Siamska vlada je zapovedala, da morajo dati pre-' bivalstvu, ki je ostalo brez strehe zaradi poplav, zasilna bivališča po gostiščih, ki prij>a-dajo verskim ustanovam in so postavljena ob templjih.
Slovaški judje, ki so se izselili, po šlevilu okoli 70.000, so imeli premoženja za 1.2 milijarde kron in okoli 8000 posestev.
Angleška mornarica se je pregrešila z novim roparskim dejanjem ob francoski obali. Ustavila je dve večji ribiški ladji naloženi s tuni ter eno odvlekla v neko angleško pristanišče.
Opomini angleškega poslanika Amerikancem glede
surovin
Rim, 9. okt. s. Angleškega poslanika v Združenih državah lorda Halifaxa so povabili naj 6e udeleži slavnosti ob 45 letnici tehničnega oddelka na Carnigijevem zavodu v Pittsburgu. Izkoristil je to priliko, da je Amerikance opozoril, naj nikar ne bodo preveč lahkomiselni glede surovin. Dejal je:
»Čeprav imajo zavezniki kar najboljše tehnike, ne smemo misliti, da bi čas delal zanje, če bodo dremali v misli na dolgo vojno ter se zibali v napačnih utvarah.«
Nato je nadaljeval jx»*načinu, ki je pri Angležih in Amerikaneih v navadi zlasti zdaj jao odločnem in razločnem Stalinovem povabilu, naj zavezniki izpolnijo svoje obveznosti. Ta način je v tem, da drug zvrača odgovornost na drugega in da drug drugega vzpodbada k nastopu.
Tako je tudi Halifax povabil Amerikance, naj ne spe. Previdno je nato pobijal trditve ameriških državnikov, ki v svojih izdelovalnih načrtih trdijo, da imajo neizčrpne zaloge surovin. Po letu 1939 je petrolej iz holandske Indije in iz Birme padel v roke Japoncem, petrolej iz Romunije, Galicije in Rusije je v lasti Nemcev, drugi petrolejski vrelci pa so hudo ogroženi. Leta 1939 trojna zveza sploh ni imela naravnega gumija, danes pa ga ima 90% vse svetovne pridelave. Za boksit so izdelovaln* možnosti pri nasprotniku narasle od 25 na 66% svetovne izdelave, za železo od 7 do 44%, za kositer od 9 do 74%, za mangan od 10 na 35% ter za svinec od 8 do 21%. Te številke so zelo neprijetne in jih je treba kar najbolj ujroštevati, je pripomnil govornik.
Štev. 230.
Okrepčevalnica za vojake, ki potujejo skozi Ljubljano
Ljubljana, 9. oktobra.
Tiskovni odsek Zveze Fašijev sporoča:
Včeraj, dne 8. oktobra ob 9 se je izvršila otvoritev okrevališča na postaji za vojake, ki potujejo skozi Ljubljano.
Zvezni tajnik se j? zahvalil za udeležbo pri slavnosti, ki se je izvršila po slovesnem vojaškem obredu, Eksc. Gen. Robottiju, Vicepre-fektu Davidu kot predstavniku Eksc. Vis. Komisarja in dragim zastopnikom oblasfi.
Tovarišice ženskega fašija, ki so skrbno organizirale razdelitev daril, so poklonil? bojevnikom košarice s slaščicami, cigaretami, dopisnicami in časopisi ter pridružile temu darilcu tople besede tovariške prisrčnosti.
Važnost tega novega dokaza fašistične vzajemnosti je izrednega pomena ne samo ker kaže pobudo v korist bojevnikov marveč predvsem zaradi tega, ker uresničuje s posebnim poudarkom tesno povezanost v tej prednji črti boreči se proti četništvu in izdajstvu. Bolj kakor kdaj koli potrebujejo vojaki, ki odhajajo ali pa se vračajo s težkih akcij na tem živčnem odseku, trdne točke tolažbe in gostoljublja, da si vsaj za nekoliko ur odpočijejo trudno telo in raztresejo izmučenega duha.
Ljubljana se pripravlja, kakor že v mnogo I drugih prilikah, obdariti vse skozi mesto fiotujoče ! vojake z ono tovariško gostoljubnostjo, ki ozna-j fuje vsako njeno fiobudo za materialno in duhovno ' pomoč bojevnikom.
žrtev komunističnega terorja
komisar Kukovič Kazimir - mrtev
Usoda francoskega legionarja
Ljubljana, 9. oktobra.
Tudi med nami, maloštevilnimi Slovenci je bilo mnogo brodolomcev, ki so zašli v proslulo francosko tujsko legijo, kjer so nekateri tragično končali, drugi so dosegli primerne stopnje, tja pa so tudi šiloma prišli mnogi slovenski delavci, ki so jih plačani agentje zvabljali v Francijo, obljubljajoč jim tam lepe in visoke mezde, a so jih nato s posebnimi triki prignali v tujsko legijo.
Pred malim kazenskim senatom v dvorani št. 79 se je te dni odkrivala usoda takega francoskega legionarja, ki je služil 10 let v tujski legiji. Senatu je predsedoval Ivan Brelih. Razprava je imela za predmet v bistvu malenkostno tatvino. Obtoženec, že v moških letih, po poklicu sobosli-kar, Ljubljančan France K. je bil obtožen zločina tatvine, da je konec julija letos ukradel Ljudmili Hribovškovi več kosov perila v vrednosti 200 lir in 90 lir gotovine. Obtožnica sama navaja, da obtoženec zanika tatvino, toda obtožba se opira na pričevanje okradene Ljudmile.
Pred sodniki se je razvijala drama’ legionarja, ki je pač v glavnih obrisih očrtal svoje pustolovske doživljaje. Izučen je bil za soboslikarja. Doma pri starših je živel. V mladostnih letih 1. 1920 je prišel prvič v spor s kazenskimi paragrafi. Nato je krenil na pota izgubljencev. Bil je zaradi deliktov proti tuji lastnini večkrat kaznovan. Leta 1931 pa je zapustil Ljubljano in naše kraje ter krenil kar takole brez vsega v širni svet, iskajoč v tujini srečo in boljšo eksistenco. Prišel je v Francijo, kjer je upal, da dobi primerno delo in dober zaslužek. Pa so ga agentje premamili, da se je vpisal v tujsko legijo. O tej legiji je bilo in bo
še najbrž mnogo napisanega. Francoska zunanja služba, posebno razni konzulati so budno pazili, da niso prihajale prehude pritožbe proti tujski legiji v dnevno časopisje in v javnost sploh. Kakor hitro se je namreč pojavila kaka ostra kritika proti tej francoski vojaški organizaciji, že so bile intervencije in celo grožnje.
France K. je prišel v tujsko legijo. Stroga disciplina. Poslali so ga najprej v afriška mesta, kjer se je boril povsod. Od tam so ga pozneje poslali v francosko Indokino, kjer mu je šlo nekoliko boljše. Videl je pestro življenje in sam rad pripoveduje, kako so tam živeli. Ob izbruhu nemško-francoske vojne je bil njegov polk poslan na francosko bojišče, kjer je doživel katastrofo francoske armade. Bil je ujet in poslan v Nemčijo. Iz nemškega ujetništva, kjer je preživel dobrih 18 mesecev, je prišel domov v Ljubljano. Vedel je za stanovanje svojih staršev, katerim je poprej redkokdaj kaj pisal in ki o njem sploh niso nič vedeli. Staršev ni našel doma. Bili so odsotni. Vzel je ključ od stanovanja in se lepo mirno vselil. Prišla pa je pozneje ženska Ljudmila, ki je stanovala pri starših. Kmalu sta se sprla.
Ljudmila ga je nato ovadila, da ji je pobral nekaj perila in 90 lir gotovine. Bil je aretiran in priveden pred sodnike malega senata po kratki kazenski preiskavi na obtožbo državnega tožilca. Pred sodniki je tatvino zanikal. Oškodovanka pa je navajala vse obremenilne okolnosti, ki so ga naposled pokopale. Bil je obsojen zaradi tatvine na 4 mesece strogega zapora. V kazen so mu všteli preiskovalni zapor. France K. je sodnikom izjavil, da ne sprejme sodbe.
Meglena jutra v botaničnem vrtu
Megla mrzlih oktobrskih dopoldnevov zastira kakor pajčolan botanični vrt in brani že hladnejšim sončnim žarkom, da ne morejo rastlinam pozlatiti in pogreti premraženih semenskih glavic. Sem in tja se vetru vendar posreči, da za trenutek pretrga megleni zastor in more sonce ogreti v mrzli rosi okopane cvetke.
Pajčevine, s katerimi so ovenčali pajki neštete vejice in na katere je obesila rosa drobne bisere, zažare v soncu kot nova biserna ogrlica v neštetih mavričnih barvah, kot bi jo naredil sam nebeški zlatar.
Pod grmovjem in drevjem se spreletava in čivka pisana družba ptičev, med katerimi prevladujejo vedno se prepirajoči kosi, ki imajo na našem botaničnem vrtu že vsi domovinsko pravico. Izmed teh črnuhov so nekateri že šolani, vendar po pesmih sodeč niso mogli položiti zrelostnega spričevala. Talko nam zapoje pobegli jetnik kje visoko na lipi »Ti pa jaz, pa Židana fin fiu frrfrrr« in že ga ni več. Pa pustimo ptičke na miru, saj ti ne delajo drugega, kot da sede pri pogosto pogrnjeni mizi, na katero je narava naložila zvrhano dobrot za njihove trebuščke.
Da smo res že v jeseni, nas na botaničnem vrtu najbolj spominjajo različne jesenske cvetke: astre ali nebine, različni podleski, jesenski žafran — croctis speciosus, ki ima lilastomodre cvetove s svetlejšimi pegami, banaški jesenski žefran, korčki itd. Sem in tja vidimo vitkoste-belne jajx>nske anemone s svojimi belimi in rožnatimi cvetovi. Vendar j)a tudi te cvetke po-časi umirajo Vsako jutro se odpre manj cvetov in kmalu, prav kmalu se bo narava odločila, da odpokliče še zadnje znanilce življenja — krizanteme in bo zaspala, da se odpočije.
Res cvetic, ki bi cvetele, ni več mnogo, pač pa je sedaj zanimivo opazovati vso prelestno barvo plodov, ki zore. Od rumene kot samo zlato, preko svetle do karminasto rdeče, od sinje do temno modre pa notri do kot oko južne deklice žametno črne se prelivajo barve zrelih plodov.	.
Zanimivo je videti prvotne paradižnike, ki so veliki kot orehi, lepo okrogli in svetlo rumeni. Ker so podobni češnjam, jih imenujejo lycopersicum cerrasiforme. Drugi paradižnik je
podoben tako po obliki kot po velikosti slivam in se zato imenuje lycopersicum flavum. Tretja vrsta paradižnikov je podobna drobnim hruškam, ki so tudi svetlo rdečkaste ali rumenkaste barve in nosijo latinsko ime lycopersi-cum piriforme.
Tudi dalije, te 'kraljice poznega poletja, pobešajo težke, z jutranjo meglo orošene cvetove in že komaj čaka jo, da jih skrbna vrtnarjeva roka vzame iz zemlje in jih varno spravi do prihodnje pomladi. Na njih mesto stopajo krizanteme. Kdo naj popiše krasoto in razkošno bogastvo teh cvetk grobov. Vendar se teh cvetov ne moremo preveč veseliti, saj nas vedno znova opominjajo, da je konec toplih dni, konec veselja in da prihaja zima.
Kaj naj povem še zanimivega iz botaničnega vrta? Morda še niste opazovali čudovito pobarvane liste različnih dreves in grmov? Jesen je v barvah najbogatejši letni čas. V vrtu, pri hiši raste visoko, vitko drevo, doma iz dežele vzhajajočega sonca. Ko pride njegov čas, zažare listi (ki so prav za prav v pahljačo združene iglice) v zlato rumeni barvi, da je videti, kot bi drevo gorelo. Slana in megla počasi odkrhneta posamezne liste, da kot drobni metuljčki — citrončki frfotaje padajo na rosno travo. Čim prepodi sonce meglo in zaveje lahen vetrič, se odtrga na tisoče in tisoče listov, da se zdi. kot bi padal zlati dež. Počasi padajo listi na zemljo, ki jo pokrijejo kot preproga, da je vso rumeno kot bi cvetele kalnžnice. Sen traja samo kratek trenutek. Gole črne veje žalostno stezajo roke nroti meglenemu nabu, kot bi jokale za izgubljeno lepoto...
Pa delo na vrtu? Da, delo gre svojo pot enakomerno naprej. Skrbni vrtnar pobira seme, spravlja gomolje in čebule cvetlic iz gredic, presaja letne rastline v lonce in varuje vse rožice, da jim zima ne more škodovati. Planinski griči so ostali zapuščeni in prazni, treba jih bo pokriti s smrekovimi vejami, da. gorske cvetke ne bodo pogrešale debele snežne odeje. Šele, ko bo vse končano, se bodo tudi pridne roke, ki urejujejo in vodijo naš vrt, spočile in prepustile vse rožice dobri, čeprav hudi mamki zimi, da jih pokrije z belo odejo.	n-n.
Ljubljana, dne 9. oktobra. |
Obup nad neuspehi in ogorčenje našega ljudstva proii partizanskim zločincem na deželi in v našem mestu hoče komunistično vodstvo udušiti s svojimi plačanimi morilci s terorjem.
Včeraj ob pol 8 zjutraj sta plačana komunistična morilca segla po življenju ljubljanski in vsej javnosti znanega policijskega komisarja g. Kazimirja Kukoviča. Že dalj časa sta ga zasledovala i n tudi krogla, ki je pretrgala niti življenja njegovemu zvestemu spremljevalcu g. Habjanu, je bila namenjena njemu. Morilca sta ga pričakala v Medvedovi ulici in oddala nanj več strelov iz samokresa na bobnič. Morilca sta streljala izza vrat gostilne pri gorenjskem kolodvoru- tako da Kukovič in njegov tovariš nista na prvi trenutek, ko so padli streli, niti vedela, odkod streljajo morilci. Prvi strel je zadel Kukoviča v prsa in mu šel skozi pljuča, drugi mu je ranil hrbtenična vretenca, tretji pa prestrelil roko. Morilca sta po dejanju stekla proti Kukovičevemu tovarišu in tudi nanj oddala več strelov, nista ga pa zadela. Potem sta stekla čez Malgajevo ulico in čez ograje. — Prvi atentator je bil star kakih 20, drugi pa približno 30 let.
Ranjenega g. Kukoviča so takoj pripeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so mu nudili takojšnjo zdravniško pomoč. Ker pa sta prvi dve kroglji povzročili smrtno nevarni rani, je Kukovič po hudem trpljenju izdihnil snoči, nekaj minut pred pol sedmo.
Pokojni Kukovič Kazimir, po rodu s' Štajerskega, diplomirani pravnik, v cvetu let in v na jvišjeni naponu duševnih in telesnih sil, ie pravo dete svojega časa: živahen, bister, dojemljiv, socialno čuteč in dober. Prav skrben družinski oče. vzoren drug svoji ženi. Iz mlajše generacije policijskih uradnikov je imel kot malokateri Slovenec one redke lastnosti, ki di-čijo policijskega uradnika:	pronicljivost, na-
glost in precizno sodbo; toda pri vsem tem ie bil dober človek, ki ie vsako situacijo doumel in razumel trpečega človeka. Sam vz ra sel v krščanski rodbini ie nosil te ideale pkozi vse svoje življenje in niti v času najlmiše preizkušnje. pred 12 dnevi, ni prišla preko njegovih ust zla. obsoiuioča beseda za one, ki so mu stregli po življenju.
Slovenci obžalujemo v njem pravega Slovenca, tovariši pa nenadomestljivega druga.
Kostanjarji že postavljajo svoje »štante«
Ljubljana, 9. oktobra. Jesenski čas je tudi čas domačega kostanja, ki ga imajo mnogi pri nas tako radi. Se bolj kot kuhani kostanj cenijo pečenega. S trga nosijo domov lepi, debeli in zreli ko6tanj, potem pa ga doma ali skuhajo, ali pa 6i vzamejo malo več časa’ in truda in ga lepo narežejo, potem pa peejo v posebni ponvi, ali pa kar na vročih štedilnikovih ploščah. Kdor pa nima doma dovolj časa za take kosta-njareke ceremonije, ta si bo lahko privoščil od včeraj naprej pečeni kostanj kar po mestnih ulicah in trgih, kajti kostanjarji 60 že včerajšnji dan začeli postavljati na nekaterih krajih 6Voje majhne .6 platnom pokrite štante in bodo že danes začeli »obratovati«. Pečice so tudi že pripeljali in vreča z ogljem je tudi že postavljena zraven pečice. Platno nad štantom 60 razpeli, tako da bodo nemoteno prodajali tudi kadar bo deževalo. Prva ko-6tafijarska stojnica je včeraj zrasla na zgornjem koncu Kongresnega trga, tam prav blizu nunske cerkve, na istem mestu kot vsa leta dozdaj. Že danes bo tam okoli prijetno zadišalo po pečenem kostanju in sladokusci bodo posegali v 6voje žepe in kupovali prav lepe pečene marone in domači kostanj, ga luščili in jedli. Sezona za pečeni kostanj 6e je torej pričela. Dala bo nekaj zaslužka revnim kostanjarjem, ki 60 komaj čakali tega priložnostnega zaslužka, pa tudi prijatelji kostanja 6e bodo kostanja lahko do 6itega naužili.
Blizu Semiča so ujeli 15 letnega partizana Štriclja iz Semiča. Sodeloval je pri 10 umorih in jim vse priznal. Bil je tudi pri umoru suhorskega župnika Raztresena. Opisal je njegovo smrt: razsekali so ga — ud za udom. Tako vzgaja 0F mladino za »nov«, boljši red in pripravlja Kocbekovega »novega duhovnega človeka« in križarsko »novo krščanstvo!«.
Prijava terjatev napram dolžnikom v Nezav. Drž. Hrvatski
Opozarjamo vsa prizadeta podjetja, da je treba do 10. oktobra t. 1. prijaviti neposredno Narodnemu Zavodu za Mednarodno Izmenjavo — Istituto Nazionale per i Cambi con 1’Estero, Roma, Via delfUmilta No. 43, vse terjatve, ki jih fizične in juridične osebe, ki bivajo ali imajo svoj sedež v Italiji ali na bivšem jugoslovanskem ozemlju, priključenem Italiji, napram fizičnim in juridičnim osebam, ki bivajo ali imajo svoj sedež v Nezavisni Državi Hrvatski, in ki se nanašajo na obveznosti, nastale pred 10. aprilom 1941.	_
Prijava se mora sestaviti v shematični obliki, v kateri je označiti poleg imena italijanskega upravičenca tudi ime hrvatskega dolžnika, znesek terjatve, datum, v katerem^ je tev nastala, narava obveznosti, in če je bil znesek med tem časom plačan, pri kakem denarnem zavodu na Hrvatskem v svrho dobropisa na račun, gilaseč se na ime italij. upnika.
Ni prijaviti onih terjatev, katerih zneski so bili svoječasno vplačani s strani nasprotnih hrvatskih strank v bivši italijansko-jugoslovan-ski kliring.
Združenje industrijcev in obrtnikov ojiozar-ja svoje člane, da ne zamudijo roka prijave in da tudi sicer v lastnem interesu izvršijo to prijavo.
V treh vrstah...
S Hrvaškega
Preteklo nedeljo so tudi na Hrvaškem proslavljali bolgarski narodni praznik. Ob tej priliki je bolgarski poslanik na Hrvaškem izročil Poglav-niku najvišje bolgarsko odlikovanje. V zahvali za to veliko odlikovanje je Poglavnik v nagovoru na poslanika naglasil prisrčne in prijateljske odno-šaje med Hrvati in Bolgari. Med obema državnima suverenoma sta bili izmenjani tudi pozdravni brzojavki.
V Zagrebu je umrla te dni znana hrvaška gledališka umetnica Nina Vavra.
V kratkem bo izšel v Zagrebu pravoslavni koledar pod naslovom »Ognjišče*. Razdeljen bo na dva dela. Prvi del koledarja bo res koledar, drugi del pa bo nekakšna narodna čitanka. Koledar stane v predplačilu 50 kun.
Grškokatoliška škofija v Križevcih bo v letošnjem šolskem letu na svoje stroške 'vzdrževala it srednješolcev, ki so morali zapustiti v sili razmer svoje domove in se nimajo prilike šolati v domačem kraju.
Na Pragerskem so preteklo nedeljo odprli
državno delovno taborišče. Tamkajšnji grad je zdaj preurejen za stalno taborišče obvezne delovne službe. Otvoritev delavnega taborišča je bila tudi s proslavo žetvenega praznika.
Zavoljo razgovora o stanovskih razmerah, so se zadnjo nedeljo zbrali v Celju številni mesarji iz celjskega, trboveljskega in brežiškega okraja. Glavni govornik je govoril o dolžnostih in nalogah mesarjev v teh časih. Mesarji so bili ob tej priliki tudi pohvaljeni za svoje dosedanje delo.
V	Ljutomeru so zadnjo nedeljo posebno proslavljali praznik žetve. Na proslavo so bili povabljeni tudi vojaški ranjenci iz Gornje Radgone. Kmetje 60 ranjence povabili na trgatve, ki so v teh dneh v, jx>lnem razmahu.
Graška skupina deklet je v nedeljo nastopila z izbranim spioredom v celjskem Nemškem domu. Dekleta so telovadila, pela in vprizorila nekaj veselih prizorov.
Ko je stopal 29 letni delavec Mihael Ogrizek v nočni uri čez progo pri Poljčanah je v istem hipu privozil vlak, ki je delavca odbil. Pri hudem padcu je dobil nekaj težjih poškodb. Ko 60 ga mimoidoči našli, so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Naglo ozdravljenje dolgoletne bolnice. V vasi Ruginello pri Vimercatu živi Marija Marchesi, ki je že štiri leta morala zaradi ohromelosti preležati v postelji. Zadnje tedne se ji je bolezen naglo slabšala. Morala je v bolnišnico, kjer pa so ji mogli le malo pomagati. Tedaj se je e prošnjo in molitvijo obrnila na nekega pokojnega duhovnika, katerega v njenem rojstnem kraju cenijo kot svetnika. In res se ji je bolezen začela boljšati. Čez tri dni pa je nenadoma zaslišala neki glas, ki ji je velel, naj vstane in hodi. Marija je vstala in odšla iz bolnišnice ter se šia v cerkev zahvalit za naglo ozdravljenje.
S. S. van Dvne:
57
ZAGONETNA SHRT
KRIMINALNI ROMAN
GOSPODA BENS0NA
Samo eno: Prepričati se zanesljivo, če vsi ti res niso bili udeleženi pri zločinu. Prepričati se o vsakem posebej.«
Nismo si znali razložiti, na kaj je cikal s to svojo novo prijjombo. A niti Markham niti jaz nisva tedaj dvomila, da ima on, ki je bil na zunaj Jako nekaj |X>sebnega, pred seboj res čisto določen cilj.
»Po vrsti, kakor so te listine urejene^ je nadaljeval, »je prvi major Benso n in zanj je edino merodajno mnenje tistega fanta, ki je imel tedaj nočno službo v telefonski centrali.«
Vanče je prijel Markhama pod roko in odšel proti vratom. Markham se je zaman poskušal osvoboditi, tako močno ga je stiskal k sebi Vanče. Vanče je tudi tokrat zmagal in ta zmaga je bila poslednja.
»Zelo radoveden sem, koliko časa bo še trajala ta tvoja komedija,« je pogo-drajal Markham pri vratih.
»Lepa je in tudi že končana,« je od vrnil Vančo.
XXIII. POGLAVJE.
POTRJENA RESNICA.
Četrtek, 20. junija ob 10.30.
Chathman Arms, kjer je stanoval major Benson, je bila velika stavba. V njej so bila stanovanja t vsemi priti-
klinami, tudi s prostori za služinčad. Stala je na cesti 46 a med Peto in Šesto avenijo. Hišno pročelje je bilo zelo ^gosposko. Od cestnega pločnika sta držali dve stopnici do glavnih vrat.
Skozi glavna vrata se je prišlo najprej v ozko in dolgo predsobo. Na njeni levi strani je bila majhna, nekam gosposko opremljena soba, ki je služila za čakalnico. Na koncu predsobe je bilo dvigalo, jx>leg njega in pod železnimi stopnicami, ki so se polžasto ovijale okrog dvigala, pa vokvirjen seznam šte, vilk, ki so odgovarjale posameznim telefonom v stanovanjih.
Tedaj, ko smo prišli tja, sta opravljala službo dva moška v livrejah. Prvi je stal pri vratih ob dvigalu, drugi pa je sedel pri telefonu.
Pri glavnih vratih je Vanče ustavil Markhama in dejal:
»Vem, da je bil eden teh dveh v noči na 13. junij v službi. Ugotovi, kdo je tisti. Reci mu, da si okrožni upravnik in gotovo boš imel uspeh. Potem ga prepusti meni.«
Po kratkem zasliševanju tistih dveh uslužbencev je Markham enega od njiju privedel v čakalnico, kjer mu je ukazal, da mora jasno in odkritosrčno od govarjati na vsa stavljena vprašanja.
Vanče je začel zasliševati, izraz na njegovem obrazu pa je bil lak, kakor ga ima človek, ki je trdno prepričan, da bo dobil takoj natančen odgovor na vse.
»Kdaj se je tisto noč, ko je bil umorjen njegov brat, major vrnil domov?«
Uslužbenec ga je kar nekam debelo pogledal.
»Vrnil se je okrog enajstih, takoj po končani gledališki predstavi,« je odvrnil čez nekaj časa.
V	naslednjem bom popisal tisto zasliševanje kar v obliki dvogovora, da bo krajše.
V.: »Ti je kaj rekel?«
R.: »Da, gospod, povedal mi je, da je bil v gledališču, da predstava ni bila vredna piškovega oreha in da ga je silno bolela glava.«
»V.: »Kako je vendar mogoče, da se tako natančno spominjaš vsega, kar ti je pravil že pred tednom dni?«
»R.:	»Vprav	zato sem si tako	zelo
vse vtisnil v spomin, ker je bil tisto noč umorjen njegov brat.«
V.: »Ali je zločin naredil nate tako globok	vtis,	da	se celo natančno	spominjaš	tudi	vsega, kar je počel	tiste
ure major Benson?«
R.: »Gotovo, saj jo major umorjenčev brat.«
V.:	»Ali	ti	major tedaj, ko se je
vrnil domov, ni nič povedal o tistem dnevu?«
R.: »Dejal mi je samo, da si je morda nesrečno izbral dan za obisk gledališke predstave, kajti bilo je trinajstega.«
V.: »Je že kaj drugega rekel.?«
R. (smehljaje): »Rekel je, da mora kljub temu zame biti trinajsti v mesecu srečen dan: dal mi je ves drobiž, kar ga je imel v žepu.«
V.: »Koliko ga je bilo vsega skujjaj?«
R.: »Trije dolarji in pet in štirideset centimov.«
V.- »Ali se je potem podal v svoje stanovanje?«
R.: »Da, sam sem ga pospremil do tja. Stanuje v tretjem nadstropju.«
V.: »Pozneje se je vrnil in spet odšel iz hiše, ne?«
R.: »Ne, gospod.«
V.: »Kako to veš?«
»R.: »Videti bi ga moral, kajti tedaj, ko je na meni vrsta, da opravljam službo, sem bodisi pri telefonu, ali pa se vozim z dvigalom gor in dol vso noč. Ni nogel iti iz hiše, ne da hi ga jaz vidci.«
V.: »Si bil ti sam v službi?«
R.: »Po deseti uri je pri nas vedno samo eden v službi!«
V.: »In ni nobenega drugega izhoda iz te hiše, razen tistih glavnih vrat na cesto?«
R.: »Ne, nobenih, gospod.«
V.: »Kdaj si ga zadnjikrat videl?«
R.: »Pozvonil je, naj mu prinesem sladoled. In prinesel sem mu ga.«
V.: »Koliko je bila tedaj ura?«
R.: »Tega j>a... vam ne bi mogel točno povedati. Aja, zdaj sem se spomnil, bila je pol ene.«
V.: »Te je morda vprašal, koliko je ura?...«
R.: »Da, gosjKid, rekel mi je, naj pogledam na uro v sobi.«
V.: »Razloži natančneje, kako je bilo s tem.«
»R.: »Ko sem mu prinesel sladoled, je bil že v postelji. Prosil me je, naj dam sladoled v hladilnik, ki je bil v salonu. Že sem nameraval storiti lako, kakor mi je naročil, ko me je nenadno poklical nazaj in mi dejal, naj pogledam. koliko kaže stenska ura nad kaminom v salonu, tedaj naj mu takoj to sjK>ročim, kajti njegova žepna ura da se je ustavila in bi jo zato rad spet pravilno naravnal.«
V.: »In kaj ti je še drugega povedal?«
R.: »Samo to, da ne smem ptozvo-niti, naj pride kdor koli. Hotel je spati in ni maral, da bi ga kdo med spanjem motil.«
V.: »Vam je to strogo zabičal?«
R.: »Videl sem, da zelo želi, naj ga ubogam.«
V.: »In potem?«
R.: »Voščil mi je lahko noč in ugasnil luč.«
V.: »Katero luč?« , .
R.: »Tisto v svoji spalnici.«
V.: »Ali je možno videti v njegovo spalnico iz salona?«
R. »Ne. iz salona ne drže nobena vrata v sobo.«
V. »Kako potem moreš reči, da je
ugasnil luč?«
R.: »Vrata njegove spalnice so bila odprta in bi luč, Če bi bila prižgana, svetila tudi na hodnik.«
V. »Si šel mimo njegove spalnice, ko si odhajal?«
Ali je danes zares preveč žensk?
0 razvoju ženitvenih možnosti in o razširjeni zmoti teh vprašanj
Nemški časnikar dr. P. Panzer razpravlja pod tem naslovom v gorenjskem dnevnika prav zanimivo o problemu, ki je vsekakor važen. Med drugim navaja naslednje:
»Gotovo ni zadeva statistike, da razgrabi j a
o	skritih potih ljubezni, toda njene visoke številke podajajo brez dvoma pogled v to, kako se navadno sklepajo zakoni, in omogoča sklepati na splošne možnosti ženitve.
Znano je, da so se po prvi svetovni vojni za več let izredno znižale možnosti omožitve deklic zaradi izgube dveh milijonov mož, ki so bili sposobni za ženitev in zaradi tega okoli 1M milijona nemških žen ni moglo skleniti zakona. Človek skoro vedno pričakuje, da se mora vse to ponoviti, a zgodovina tega nikakor ne opravičuje. Mnoge deklice in mate>re zopet straši presežek žen. Da to vprašanje razčistimo, sledimo razmišljanju dra. Aleksandra Paula, čigar prekinjeno delo smo zaradi njegovega vpoklica nadaljevali. Najprej je ugotovil, da številčno razmerje med možmi in deklicami, ki so zmožni za ženitev, nikakor ni odvisno od tega, koliko dečkov in deklic je bilo pred 20 ali več leti rojenih, da to številčno razmerje tudi ne bo temeljito spremenjeno s smrtnimi primeri ali vojno, da pa dve vprašanji bistveno vplivata: povprečna razlika v ženitveni starosti med možem in ženo in vprašanje, če kak narod narašča ali pada v pogledu rojstev.
Če v navadnem življenju v rojstnih letnikih primerjamo število mož z onim žen, pridemo do tega, da v starosti dojenčkov praviloma pride 106 dečkov na fOO deklic, da obstoja torej 6 odstotni presežek dečkov. V prejšnjih časih 6e je pokazalo, ker so dečki za otroške bolezni bolj dostopni, da se je do ženitvene starosti številčno razmerje nekoliko izravnalo. Zboljšanje oskrbe dojenčkov in malih otrok pa je vedlo do tega, da (po smrtnih tabelah od leta 1932 do 1034) nastopi to starostno izenačenje spolov dandanes šele v 56. starostnem letu. Do tedaj obstoja v rojstnih letnikih malenkosten presežek mož, šele po 56. starostnem letu po tem pregledu nastopi presežek žen, ki pa se bistveno ne more označiti v tej visoki starosti kot zmanjšanje ženitvenih možnosti.
Da ženitvene možnosti pravilno ocenimo, ne smemo na splošno primerjati števila mož enega letnika s številom žen istega letnika, temveč moramo upoštevati to, da povprečno možje poroče za tri lefa mlajše žene. Zato moramo število mož enega letnika primerjati s številom žen za tri leta mlajšega letnika, n. pr. moški letnik 1910 z ženskim letnikom leta 1913. Če narod narašča, ni kasneje rojeni letnik močnejši kot prej rojeni, ima torej tudi več deklic kot rojstni letnik, Iz katerega iz-. hajajo moški. To pokaže presežek žen.
Preskušnja je Sledeča: če primerjamo n. pr. deset rojstnih letnikov 18?! do 1900, imamo v teh desetih letnikih v rojstni starosti 9 milijonov 777.044 dečkov proti 9.225.910 deklicam. Presežek mož znaša 551.134. Če pa primerjamo z možmi teh desetih letnikov žene in za tri leta mlajših letnikov (1894 do 1903), stoji (po odbitku smrtnih primerov) v 20 letih, torej ob nastopu ženitvene starosti, samo 8,535.365 mož nasproti 8,492.107 ženam. Presežek mož se je s tem zmanjšal od 55J.134 na samo 44.258. Izkaže se torej: presežek mož kaže pri rastočem narodu padajočo tendenco.
Enak račun emo izvedli za čas padanja nemških rojstev, pri katerem smo vzaili za podlago število mož osmih rojstnih letnikov 1923 do 1930 in število žen rojstnih letnikov 1926 do 1933. V teh letnikih se je pokazal ob ženitveni starosti moški presežek s številom 538.985. V padajočem narodu ima torej moški presežek dvigajočo tendenco, kar ne pomeni
nič drugega, da raste možnost omožitve za ženski del.
Praktična uporaba tega preračunanja na številčne podatke ljudskega štetja 1939, pri čemur tvori podlago ravno tako razlika ženitvene starosti treh let — pokaže, da smo vstopili v vojno z moškim presežkom, kateri sam že v 12 moških letnikih 1903 do 1914 (proti ženskim letnikom 1906 do 1917) znaša preko 600.000. Če preiskujemo sledeče rojstne letnike (mož od 1920 do 1930, žen od 1923 do 1933), pokažejo ti zopet moški presežek okoli 700.000 mož. Ta tendenca rastočega moškega presežka bo šele potem zginila, ko bodo zopet stopili rojstni letniki z večjim rojstnim številom v ženitveno starost, torej nekako v desetih letih.
Pri pratkični presoji ženitvenih možnosti prihaja v poštev, da so se od leta 1933 ženitve zelo pomnožile, čemur je z začetkom vojne sledil še nadaljnji močan val. Z ozirom na te okolnosti se je poročilo med drugim nenavad-
no mnogo mož starejših letnikov, izbrali pa si seveda niso po večini žen iz »njim pristo-ječih« treh za tri leta mlajših letnikov, temveč iz veliko bolj mladih letnikov. Tako se pokaže, da je velik presežek moških letnikov izbral svoje žene iz manjšega števila šele za poroko godnih dekliških letnikov, iz katerih so se ta-korekoč predčasno deklice poročile.
Izgled možnosti omožitve za nemška dekleta je v bodočih desetih letih precej ngoden in je upati, da tudi nadaljevanje vojne v tem pogledu ne bo prineslo bistvenih sprememb.
To razčiščenje možnosti omožitve nikakor ni lahka zadeva, ki bi se tikala samo deklic in mater hčera. Ženitvene možnosti bistveno vplivajo na narodno ohranitev, poleg tega na izbiro moža. torej na možnost naraščaja, na življenjski način ženskega narodnega dela. na žensko delo. in nazadnje na preskrbo stanovanj in nadaljnja področja skrbi za narod. Iz teh podatkov moramo tudi spoznati, da je največja dolžnost vseh, da ščitijo ta dragoceni zaklad žen in deklic našega naroda na vsak možen način, na, drugi strani pa da je za moške začasno minul oni čas, ko so brez pomisleka odlagali ženitev.«
Dva nogometna turnirja
Zaradi oživlienia športne delavnosti bo No-cometna zveza pod vodstvom CONI-ia priredila dva propagandna turniria z naslednjimi propozicijami:
1. Turnir A: za moštvo, v katerem imajo pravico do nastopanja igralci roieni od 1. okt. 1926 navzgor.
Turnir B: za moštvo, v katerem imaio pravico do nastopanja igralci roieni od 1 oktobra 1926 navzdol brez omejitve.
2. Igralci, ki igrajo v nogometnem turnirju A ne smejo igrati v turnirju B in obratno.
3. Turniria se lahko udeleži vsak. v nogometno zvezo včlanjen klub z enim moštvom ali več.
4. Prijava za vsako moštvo mora vsebovati seznam največ 16 igralcev, za vsakega posebej ime in priimek, očetovo ime, stanovanjski naslov in točni rojstni podatki.
Pred vsako tekmo mora predsednik društva predložiti sodniku seznam enaistorice. ki bo igrala in za vsakega legitimacijo, ki potrjuje nje indentiteto in starost.
Igralci, ki so bili že prej verificirani v kak klub, morejo igrati le za dotičen klub.
Igralci, ki niso prijavljeni za turnir, ne smejo nastopati na turnirju, četudi so se veljavno verificirali za svoi klub.
Verificirani igralci onih klubov, ki ne sodelujejo na turnirju, lahko le izjemoma nastopajo za razpisani turnir za drugi klub.
5. Tekme v turnirju A se igrajo, dvakrat po 30 minut.
Tekme v turnirju B se igrajo dvakrat po 35 minut.
6.	Prijavni rok	za moštva traja do,vključno	12.	oktobra	do	18. ure. Prijave sprejema
nogometna zveza v pisarni CONI-ia. priložen ji mora biti seznam igralcev, istočasno se mora vplačati prijavnina 10 lir za vsako moštvo v turnirju A, in 15 lir za vsako moštvo v turnirju B.
7. Dne 13. oktobra bo ob 18 v pisarni CONI-ia seja predstavnikov vpisanih društev, da bodo določili vse potrebne ukrepe za odigranie turnirjev in priWh?k tekmovanja.
8.	Pritožbe	zoper odigrane tekme se vlagajo pismeno v	24	urah po odigrani tekmi.
Obenem je treba vplačati takso 50 lir, katera se povrne če bo pritožbi ugodeno. Pritožbe se morajo nasloviti na komisijo nogometnega turnirja v pisarni CONI-ia. Pritožbe bo reševala komisija, sestavljeni iz predstavnikov sodelujočih društev, ki bo morala rešiti prošnje v 3 dneh Pritožbe zoper rešitev komisije je treba vložiti
Povejte Vašim znancem! — Janeza Jalena:
BOBRI
L DEL
bodo izšli iutri v soboto! Najlepše branje Vam nudijo knjige „Slovenčeve knjižnice"
Vsaka knjiga le 6 Lir
Privoščite tudi njim veselja!
v 24 urah pri nogometni zvezi, ki odloči dokončno. Taksa znaša 100 lir.
9. Za oba turniria veljajo tehnična pravila nogometne zveze, tekme bodo sodili oficielni sodniki.
10. Zaupnik CONI-ia za Ljubljansko pokrajino razpisuje nagrade za prva tri klasifi-cirana moštva v vsakem turnirju.
Pojasnilo CONI-ja
Zaupnik CONI-ja sporoča:
Opozarjamo, da bo dne 15. oktobra neodložljivo prenehal rok prijavljanja, kakor ga je objavilo sporočilo z dne 30. septembra.
Športne organizacije morajo izčrpno odgovoriti na vsa vprašanja ankete, tudi če so negativna.
Glede posesti športnih zgradb je prijavljanje obvezno za vse lastnike, vključno občinske uprave, zasebna društva, zadruge itd. Pod pojem »športne zgradbe« spadajo tudi zemljišča, ki se uporabljajo za športna udejstvovanja kakršne koli vrste.
Vsa športna društva pozivamo, da čim točneje spolnijo odgovore zlasti pri točkah a), c), d) in e).
*
V nedeljo bodo nadaljevali v Italiji s prvenstvenimi nogometnimi tekmami. Igrali bodo vsi klubi v vseh treh razredih. V A razredu bodo na sporedu te-le tekme: Firenze:Fiorenti-na:Triestina, Vincenza:Vicenza:Roma. Milano: Milano:Genova. Venezia:Venezia:Juventus. To rino:Torino:Livorno.	Genova :Genova:Amb rosi-ana, Bergamo :Atalanta:Bari. Roma:Lazio:Bo-logna. Najvažnejše tekme od navedenih bodo vsekakor v Milanu, Rimu in Genovi. Novinec Bari ne bo imel prehudega nasprotnika, dočim bo morala Vieenza na domačem igrišču spet po vroči kostanj proti letošnjemu državnemu prvaku v Romi.
Tekme v B razredu:	Alessandria:Napoli,
Pro Patria:Brescia, Novara:Modena, Pescara: Spezia„ Savona:Padova. Cremonese:Mater, Udi-riese:Fahfulla in Siena:Palermo.
V nedeljo bodo imeli veliko kolesarsko dirko v italijanski Ferrari. Zbrali se bodo vsi najboljši italijanski dirkači in se bodo pomerili na 108 km dolgi progi. Vozili bodo za lepo darilo ministra za zrakoplovstvo.
Zdaj so se dokončno doqovorUi za sabljaški troboj, na katerem bodo sodelovali Nemčija, Italija in Madžarska. Troboj bo v Budimpešti in bo trajal od 20. do 22. t. m.
Kakor je izjavil vodja nemškega športa Tschamer und Osten, bo Nemčija v letu 1933 organizirala evropsko nogometno prvenstvo.
V veliki mladinski kolesarski dirki, ki so jo imeli preteklo nedeljo v Švici je zmagal Carlo Guvot iz Laussana, Proga je bila dolga 80 km in jo je zmagovalec prevozil v času 2:21:32.
Med najboljše strelce prvega kola prvenstvenih tekem v Italiji, z dvema goloma, se je uvrstil tudi Spalatčan Matošič. Družbo mu delajo Conti in Neri od Genove, in Trevisan od Barija.
Boljševizem in kmetje. Kmetje, zapomnite si, da so ruski boljševiki kmetu vzeli zemljo in jo vrgli v skupna gospodarstva, kjer kmetje nimajo besede. Tako bi storili tudi naši boljševiki (Osvobodilna Fronta), če bi mogli.
Začetek pouka na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah v Ljubljani
Srednje, učiteljske in meščanske šole v Ljubljani, razen I. moška realna gimnazija in I. mešana meščanska šola imajo v ponedeljek 12. oktobra začetno službo božjo, naslednji dan v torek pa redni pouk. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata.
Ljubljana
Koledar
Danes, petek 9. oktobra: Dionizij.
Sobota, 10. oktobra: Franč. Bor.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Kleparski in ■ inštalaterski! pomočniki so vabljeni, da se udeleže strokovno-organizacijske-ga sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. oktobra 1942 ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstr., soba št 5 — Predsedstvo Skupine kleparjev PDZ.
Licitacija v mestni zastavljalnici na Pojjan-ski cesti 15 bo v ponedeljek 12. t. m. ob 15, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni letošnjega februarja in marca meseca. Predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10—11 v uradnih prostorih zastavljalnice
Nabiralcem kostanja! Kakor na divjem kostanju tako tudi pri klatenju žlahtnega kostanja delajo nabiralci največjo škodo na drevju. Plezajo na drevesa, lomijo veje in klestijo po njih z vso silo, da je drevje V6e v ranah. Če bi ne bilo druge škode, bomo divjanje čutili prihodnjo jesen, ko zaradi sedanjih ran in poškodb kostanj ne bo mogel obroditi. Klatenje kostanja in plezanje na kostanjeva drevesa je najstrožje prepovedano ter bo kaznovano kot poškodovanje javne imovine. Kakor 60 škodljivci neusmiljeni z drevjem, tako bo prisiljeno mestno poglavarstvo ravnati z njimi pri odmeri kazni v okviru zakona. Posebno jih pa opominjamo, da razen gozdnih in poljskih čuvajev tudi mestna in državna policija budno pazi. da ne bo škode. Kogar bodo čuvaji ali stražniki zalotili pri klatenju ali na drevesu, bo izročen Kr. kvesturi.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 9. oktobra: Zaprto.
Sobota, 10. oktobra ob 17.30: »Večno mlada Saloma«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 11. oktobra .ob 14: »Poročno darilo«. Izven. Cene od 10 lir navzdol. — Ob 17: »Oče naš ...« Izven.
Opera:
Sobota, 10. oktobra ob 17: »Traviata«. Red Premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra ob 16: »Seviljski brivec«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto,
Cezar Meano: »Večno mlada Saloma«. Komedija v 3 dejanjih, ki se godi leta 60 po Kr. r. na dvoru armenskega kralja Aristobula. Osebe: Aristobul — Cesar, Saloma — Nablocka, Delila — Šaričeva, Tulij Casij — Nakrsl, Mardokej — Gorinšek, Gaj Lutecij — Peček, Abimelek — VI. Skrbinšek, Jerubbaal — Potokar, Judita — Rem-ševa, Lia — Sancinova, meščan — Brezigar, rimski vojak — Raztresen, služkinja — Rakarjeva, Starčeva, J. Boltarjeva. Režiser prof. Šest, insce-nator V. Skrušny, scenska glasba prof. Šturm, koreografija Marta Pavlin, kostumi Salome atelje Inkiostri.
V	nedeljo ob 14 bodo ponovili po daljšem premoru Forzanovo komedijo »Poročno darilo«. Veljale bodo znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera bo začela letošnjo redno abonentsko sezono v sobot«’ 10 t. m. % nanovo naštudirano Verdijevo »Traviato«. V operi bo nastopila kot Violetta Vidalijeva, v partiji Alfreda bo debuti-ral mladi tenorist Drago Čuden, Germonta bo pel Janko, zdravnika — T. Petrovčič k. g., nadalje bodo peli: Floro — Poličeva, Anino — Polajnarjeva, Gastona — B Sancin. Douphola — Anžlo-var, Obigny,ja — Dolničar. Opero bo letos dirigiral D. Zebre, nanovo jo je zrežiral C. Debevec, katerega je tudi scena, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. Golovin.
ROKODELSKI ODER
»Kadar se nlrga oblak« je prelepa drama Trških goric. Igralci Rokodelskega odra jo bodo uprizorili v nedeljo, 11. X, točno ob 5 pop. Vsebinsko zelo bogato delo je polno dramatične razgibanosti. Dejanje pritegne gledalca, da sledi z zanimanjem razpletu drame. Kratka vsebina in kritika je bila tudi v obeh naših listih. Občinstvo opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo dop. od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1.
V. HEISER
114
Zdravnik gre ^ križem svet
Ker so bili svetovalci različnih narodnosti, ki so često dajali čisto nasprotne nasvete, je bilo čisto razumljivo, da so se Siamci zdaj nagibali na to stran zdaj na drugo in da niso nikdar mogli združiti svojih naporov. Zato so se razvili v čredo plašnih lju-tii. ki so se stalno opravičevali in zmeraj bili v skrbeh, da ne bi žalili tistih, katerih nasvetov niso sprejeli. Razna poslaništva so se na skrivnem izigravala, da bi bili njihovi rojaki Nastavljeni. Težko si je misliti, kakcih spletk in zahrbtnosti so se poniževali, da bi dosegli svoje tajne cilje. V celoti si videl le nekaj belcev, ki so se prepirali med seboj, na drugi s*r«ni pa veliko množico domačinov, ki niso vedeli, kaj jim je potrebno.
Maha Vajiravurlh je bil trdno prepričan, da bo moral svoje tuje svetovalce nadomestiti »t .siamskimi domačini:	zato se je takoj navdušil za
Rockefellerjevo ustanovo, ki mu je hotela nuditi Irajno pomoč ter voditi in poučiti Siamcc, da bi lahko pozneje sami vodili delo v svoji domovini. Težiko pa je bilo kraljevo jx>zornost usmeriti samo na zdravstveno polje ter ga odvrniti od njegove edine stalne misli, kako bi samo gradil palače,
obnovil svetišča in okrepil vojsko ter mornarico.
Dejali so tudi, da 6i kralj močno rizadeva, kako bi svojim podanikom,
i	jih je bilo osem milijonov in niso imeli pravih priimkov, dal primerna imena. Meni je bilo v posebno zabavo, da sem si skušal zapomniti imena in častne naslove raznih oseb v Siamu. Skoraj vsi odličniki in zlasti knezi so jih imeli po več, pa še te je kralj skoraj vsak mesec spreminjal. Včasih sem se dneve in dneve brez uspeha prizadeval, da bi iztaknil nova imena nekaterih oseb ki sem jih po prvih potovanjih prav dobro jioznal. /a obiskovalca pa je bila še dodatna težava v tem, ker je bila izgovar java v eni-pokrajini precej drugačna kakor v drugi.
Kralj je bil vzgojen v Oxfordu in njegov zahodnjaški način življenja je bil v popolnem nasprotju z vzhodnjaškimi izročili njegove domovine Stalno in odločno je odklanjal zahtevo svojih podanikov, naj bi po starem siamskem običaju vzel za ženo eno svojih sestričen, čeprav so take zakonske zveze sklepali že štiri pokolenja. Pravili so, da mu je kraljica Viktorija, katere ljubljenček je bil, dejala, da je zakon
med rodbinskimi člani ostudna stvar, in da ji je obljubil, da si ne bo izbral življenjske družice iz svoje kraljevske rodbine. Nekaj let ni vedel, kako bi ukrenil, nazadnje pa je povzdignil do kraljevske časti neko preprosto meščank
Sodili so, da je kraljev posel ta, da piše šaljive igre. toda on .je sestavil priročnik za zdravstvo in oliko, ki je bil v vsakem pogledu zadovoljiv, razen v nekem delu, kjer je priporočal čudaška domačinska zdravila proti želodčnim boleznim. Dejali so, da se je zanimal za duševne bolezni in da je s svojim denarjem kril vse stroške, ki so jih nekega leta imeli s cepljenjem velikih množic domačinov.
Joda kraljevo zanimanj* za zdravstvo so sla,bo usmerjali Zdravstvena šola je docela zaslužila sodbo, ki sem jo o njej izrekel v pogovoru z njim. Za sprejem v zdravstveno šolo je bilo dovolj, če je kdo opravil osnovno šolo. Skoraj vsak mladec, ki je znal brati in pisati ter bil povprečno nadarjen, jo je lahko obiskoval. Žalostno je bilo, kako slabo je bila šola opremljena. V znanstvenih delavnicah ni bilo potrebnih naprav za uspešno delo, niti enega drobnogleda niso imeli, ki bi ga dijakom mogli dati na razpolago za učenje. Prav za prav so v vsem Siamu imeli le kakih šest rabnih drobnogledov.
Poleg običajne učne snovi o zdravstvu so imeli še jjoseben tečaj o siamskem zdravstvu, v katerem so razlagali
rabo zelišč. lubja, domačega cvetja ter zmletih zob morskih psov. Vključili so tudi načela starega kitajskega lekar-narstva, tako da so predpisovali zdravilne strupe brez vsakega znanstvenega merila ali določenih zdravilnih 6vojstev.
Nauk o telesnem sestavu so cesto docela opustili, ker niso imeli pripravnih učiteljev, ali ker so se dijaki pri-toževali, da v dvoranah za razteleše-vanje preveč smrdi.
Priročniki v siamskem jeziku niso mogli korakati vštric z znanstvenim napredkom, ker jezik ni zmogel najbolj sodobnih zdravstvenih izrazov. Zato se niti učitelji siti dijaki niso mogli seznanjevati z novimi znanstvenimi odkritji. ki so se vrstila drugo za drugim. Edina rešitev bi bila ta, da bi bila predavanja v angleščini, toda — kolikor so mi zatrjevali — je to bilo mogoče, dokler ne bi mogli Siameev prepričati, da je njihov jezik v tem ozirn pomanjkljiv.
Poleg tega pa tudi dijakov ni bilo moči spraviti do pravega uspešnega dela. Tako mi je neki profesor dejal: »Siamci se bodo natanko naučili ves potek kake operacije, a izvršiti je ne marajo« Dijaki so se tudi upirali izpitom in oblasti so jim često prizanesle s to sijno zadevo, ker se niso hotele učeči se mladini zameriti.
V	zdravstvenem pogledu je bilo v Siamu najbolj potrebno izlioljšanjc zdravniške šole, Sumo trideset dijakov
je doseglo doktorat na leto. To je pomenilo da je vsak novopečeni zdravnik moral oskrbovati 266.660 Siameev. Tisti dijaki pa. ki so se zdravilstva učili v tujini, so se po povratku v domovino prepričali, da jim njihov poklic zelo malo nese in da jih njihovi rojaki prav malo cenijo, pa so zato rajši stopili v vojsko.
V	tem velikem neredu pa je bil knez Rangsit tisti, o katerem so vsi sodili, da se od vseh odličnikov v Siamu najbolj zanima in'zavzema za ljudski blagor. Ni bil doktor zdravilstva, marveč je v Nemčiji študiral pedagogiio. Pogumno se je boril za to. da bi izboljšal pogoje v zdravstveni šoli in jo spravil na ])ot napredka. A nayzlic vsem na-[Kirom je dosegel le to, da so najbolj propadla poslopja med =tnrimi zgradbami (»opravili in dodali kako predavalnico.
Knez Rangsit, s pravim imenom Krom M o m Jainad, je prišel na Filipine kmalu za menoj. Za njegovo enomesečno bivanje je vrhovni guverner Ilarrison uredil tako da je odlični gost lahko videl vse kar se mu je zdelo zanimivo in veljavno, ja/ pa sem ga moral spremljati, ko je obiskoval in si za,povrstjo ogledoval bolnišnico, zdravstveno šolo. znanstveni urad ter celo gasilsko postajo. Hoteli so mu pokazati, kako se Amerikanci lotijo dela na Vzhodu. Naj mu jp v duši ostalo še kaj prikrite nezaupljivosti, o nesebičnosti ameriških nagibov ni mogel ostati v dvomu.
Večni boj za krzno in kožuhovino
-d drugo so cele živalske družine postajale žrtev nenasitne želje po dragocenih kožuhih in krznu
HENRIK SIENK1EWICZ
ROMAN V SLIKAH
JOŽE
■
I
im),/ '
& ■■■ Wš%>
«1
i
m
M
mmi
mmm
33.
»Ali Vinicija sovražiš?« jo je spraševala Akte.
»Ne,« je odgovorila Ligija, »sovražiti ga ne smem, ker sem kristjanka.«
Pri teh besedah je pokleknila, za njo pa še Ur-sus in začela sta moliti ob luči jutranje zarje v palači cesarja Nerona.
Molitev je Ligiji prinesla vedrosti in spoznanja. K Pomponiji in Aulu ne sme zbežati, cesar bi se strašno maščeval nad njima. Ursus naj jo rešil Ko jo bodo jutri zvečer nesli k Viniciju, naj s svojimi znanci kristjani — borilci,
osvobojenci in sužnji ________
napade nosilnico ter njo odvede iz mesta.
Ursus ji -je radosten obljubil in šel takoj iskat pomagačev
34
Akte je Ligijo odvedla v svojo razkošno spalnico, ki ji jo je bil uredil Neron, ko je bila še v milosti. Legli sta in deklica je brž zaspala. Akte je gledala njen nežni obraz in se spraševala, zakaj beži ta otrok od Vinicijeve ljubezni in razkošja v pomanjkanje. Ligija se ji je v svoji čisti lepoti in nedolžnosti zazdela kakor angel, lepši od vsega cvetja v cesarskih vrtovih. Spomnila se je nevarnosti, fei temu lepemu bitju groze. Sklonila se je k njenim lasem in jo začela poljubljati
i
V.
EIAR - Radio Ljubljana
Petek, 9. oktobra. 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Operetna glasba —	12.30 Poročila v slovenščini —
12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X —
13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini —	14	Poročila v italijanščini —
14.15 Operna glasba na ploščah — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.35 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 17.35 Koncert pianistke Adriano Mari — 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben —	19.30	Poročila v slovenščini — 19.45
Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45
Znani dueti — 21.15 Operetno glasbo vodi dirigent Gallino — 22 A.NICOTERA: Pogovor s Slovenci — predavanje — 21.10 Moderne pesmi — vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini.
V Ameriki bodo določili najvišje cene poljedelskim proizvodom, ker so cene zadnji čas tako narasle, da so mnogi življenjski predmeti poslali širšim slojem ameriškega prebivalstva nedosegljivi.
Iz Francijo je odšel nov oddelek francoskih industrijskih delavcev, namenjenih za Nemčijo. Večji del teh delavcev je bil izbran po določilih francosko-nemškega sporazuma o zamenjavi francoskih vojnih ujetnikov s francoskim industrijskim delavstvom.
Dr. R. France je napisal v »Pester LIoydu« zanimiv članek o kožuhovinah, krznu in krznenih izdelkih. Iz njega povzemamo naslednje:
Nikdar še ni bilo toliko povpraševanja po kožuhih, kakor v dveh zimah sedanje vojne z Rusijo. V zvezi s tem ne bo odveč, če napišemo nekaj o velikih spremembah, ki so se odigrale v zadnjem stoletju v kraljestvu tistih živali, ki dajejo dobro krzno.
2e davno so minuli časi, ko so bili ljudje v samih kožuhih. Kmet je nosil pozimi' z mehkim krznom podložen jopič, kožuh pa je spadal tudi k uradnim oblekam in k narodni noši. Zlasti v vzhodni Evropi, kakor na primer v Rusiji, na Polj-slcetn, na Madžarskem in na Hrvatskem 6o v tem oziru uganjali veliko razkošje. Ce si malo natančneje ogledamo stare zapiske, naletimo v njih na nekaj naravnost neverjetnega. Na Hrvaškem 60 celo preprosti ljudje nosili obleko iz kuninih kožic. Kunina kožica je tedaj veljala tudi kot plačilno sredstvo. To je tudi razlog, zakaj 60 v sedanji vojni hrvaški državi uvedli denarno enoto, ki so ji dali ime kuna. Tudi na Madžarskem so v starih ča6ih pozimi vsi nosili kožuhe iz lisičjih kož. K narodni noši pa je spadala neke vrste tunika iz mačjih kož. Slavni hajduki iz dobe turških bojev 60 6e odevali v volčje kožuhe. Šele pred nekako sedemdesetimi leti 60 na Madžarskem opustili pri narodni noši kožuhe, ohranili pa so jih do danes samo še pastirji, čeprav so ti njihovi kožuhi iz ovčjih kož. S kožuhi pa se danes na Madžarskem ne ponašajo 6amo pastirji, pač pa tudi madžarski petičniki, katerih obleka je zelo razkošna in draga.
Neusmiljeno iztrebljanje dragocenih divjih živali
Ni čudno, 6e se	je spričo dejstva, da	je	vse
nosilo	kožuhe, 6ilno	skrčilo število živali,	ki	da-
jejo kožuhovino, na primer volkov, lisic, medvedov, hermelinov, kun, bobrov, risov itd. Vprav v tem je glavni vzrok, zakaj so do danes vse te vrste divjih živali že tako zelo iztrebili. Toda ker se potreba po toplih zimskih kožuhih ni prav nič zmanjšala, morda celo povečala, so 6e morali lovci podati v tuje dežele na lov za divjačino. Kmalu je trgovina s krznom in kožuhovino dobila politično ozadje in posledica tega je bila, da so razni narodi začeli osvajati nove dežele, kjer je dosti takšnih živali, ki krzno in kožuhovino dajejo.
2e leta 1670 je bila v Severni Ameriki ustanovljena Družba Hudsonbai«, ki je bila ena najmočnejših tovrstnih trgovskih družb na 6vetti, pa tudi eden nadvse važnih političnih razlogov za angleška stremljenja po oblasti nad svetom. Da so 6i Angleži podvrgli Kanado in jo obdržali pod svojo oblastjo, je precej v zvezi z lovom na kožuharje, ki je zavzel tolikšen razmah, kakor morda	nikjer drugod	na svetu. Najprej so	se	morali o	tem prepričati	milijoni bobrov, lisic	in	so-
boljev.
Bobrove kože namesto denarja
Bobrove kožice 60 uvedli kot plačilno enoto. Ohranilo se nam je do današnjih dni mnogo zanimivih računov, iz katerih je razvidno, da je tedaj puška stala dvajset bobrovih kožic, srebrna lisica štiri, za eno bobrovo kožo pa je tedaj človek lahko dobil tri sobolje. Takšno bogastvo in potrata z dragocenim krznom je trajala približno do leta 1900, a tudi še leta 1924 je izvozila omenjena »hudsonbaiska družba za kožuhovino« 50 ti60č kanadskih bobrov.
Raj krzna«
Medtem pa 60 začeli divjačino, ki daje dragoceno krzno, loviti tudi po drugih severnih pokrajinah, zlasti v Sibiriji in na Aljaski. Naravnost raj za krzno so bile tudi obrežne dežele in otoki med Kamčatko in Aljasko. In boji med Japonci in Amerikanci za te kraje so bili, v prvi vrsti boji za dragoceno krzno in kožuhovino. Predvsem je šlo tu za krzno, ki ga dobivajo od posebne vrste tjulnov. Okrog leta 1800 so cenili število teh tjul-nov na otokih med Kamčatko in Aljasko na Štiri do deset milijonov. Iztrebljanje te dragocene živali pa je šlo naglo od rok in lata >912 jih je morda ostalo samo še okrog 150.000. Tjulne so namreč pobijali kar vse vprek, brez načrtov in omejitev. Kmalu pa 60 oblasti sprevidele, da ravnajo napak in zato je po letu 1912 nastopila doba, ko so tjulnpm začeli vsaj nekoliko bolj prizanašati. Na ta način so res dosegli, da se je njih število do današnjih časov znatno dvignilo. Računajoč namreč, da je tjulnov v teh krajih danes okrog 700.000, na leto pa jih polove in spravijo v denar okrog 250.000. Razumljivo je, da so morale tjul-
L. C.
Mizar Luka
»Zdaj me boš še gledala? Otroka je 6koraj povozilo,« je gofljal eno in isto neprestano. Pijane besede so padale iz ust, ne da bi sam vedel prav zanje.
»Saj nisem bila doma. Kje neki morem biti doma in na polju, saj 6e ne morem raztrgati v dva kosa. Zakaj pa nisi ti ostal doma ves dan? Misliš, da sem pijana kakor ti? Sita sem dela, ne pijače!«
Odvlekla se je, da bi naložila na ogenj in sama pri sebi zabavljala: »Zre ves dan, zvečer pa pride domov in počenja neke komedije. Jaz pa se ves dan parim na 6oncu in nadelam in bi rada imela vsaj zvečer malo počitka!«
»Kaj ti še ni prav?« jo je prekinil, ko je prišel v hišo. »Kaj zabavljaš?«
Zapičil je rdeče oči proti mizi, za katero se je stiskala deca. Rozika je imela na mizi raztresene pare in dinarje, ki jih je zaslužila spomladi z nabiranjem jagod. Sama jih je nabirala, potem pa jih v nedeljo skupaj z materjo zanesla v mesto kaki gospe. Mati ji je pustila ves denar, ker je vedela, da ga otrok ne bo zapravil. Še žemlje 6i ni hotela kupiti, ne da bi zapravljala za kaj drugega. Mati ji je obljubila, da ji bo kupila obleko, ko bo ;«ieia dovolj. Hranila ga je v posebni škatlici, ki jo je mati skrivala v loncu v kotu omare, da bi je ne našel oče. Prihodnje dni je hotela v gozd po borovnice, za katere bi tudi še nekaj dobila.
»Kaj to pomeni? Odkod je ta denar?« je zar-jul Luka proti otrokom. Divje je zapičil v nje svoj pogled in pohlep po denarju, ki ga že dolgo m videl v domači hiši, mu je pognal val krvi z nekim sladkim občutkom po telesu Kar z očmi ga je požiral. Otroci pa so ostrmeli. Rozika je hitela grebsti t drobnimi rokami po mizi in spravljala denar proti sebi.
nove kože spričo tako temeljitega iztrebljanja same po sebi priti iz mode, saj jih je začelo kmalu primanjkovati, kjer pa so se na trgu pojavile, 60 bile tako drage, da si jih ni mogel vsak kupiti. Kožuhe so zato začeli nadomeščati z drugačnimi, na primer iz zajčjih in vidrinih kož, ki 60 brž prišle v modo.
Bivol, nekdanje bogastvo »divjega zahoda«
Tudi ameriški bivol, ki je nekoč pomenil veliko bogastvo »divjega zahoda«, je moral zaradi svoje kože izginiti s površja zemlje; Okrog leta 1850 je bilo bivolov v Ameriki še na milijone in milijone, ko pa je stekla železnica proti Tihemu oceanu, 60 6amo v treh letih postrelili nad 5.698.000 bivolov. Leta 1889 je bilo teh dragocenih živali v Združenih ameriških državah sploh 6amo še 835. Gotovo bi bili bivoli v Ameriki že davno čisto iz-strebljeni, če se ne bi pojavilo neko gibanje za njihovo zaščito.
Medtem pa se je začel tudi
bojni pohod nad severne lisice
ki bi jih bili tudi gotovo že davno iztrebili, če ne bi tega preprečili s posrečeno domislico, tla bi bilo dobro ustanoviti posebne farme, na katerih bi redili srebrne lisice. Takšno gibanje se je v Nemčiji začelo leta 1925. Tedaj so z ladjami pripeljali v Nemčijo prve srebrne lisice iz Kanade.
Druga za drugo so postajale živalske družine žrtev nenasitne želje po dragocenih kožuhih in krznu. Leta 1928 so prišli v modo avstralski oposumi. Samo v Nemčijo 60 izvozili vsako leto povprečno po 700.000 takšnih kožic. Potem so namesto njih začeli uvažati nekoliko večje kožice amerikanskega oposuma. Na milijone in milijone teh živalic so pobili, dokler jih tudi niso skoro popolnoma iztrebili.
Trgovina s krznom Je ohranila samo
dva trdna stebra
na katera se lahko zanesljivo opira in o katerih se zdi, da se ne bosta omajala: to sta ovčji kožuh in zajčje kožice.
Vsekakor drži, da nimamo najdragocenejših ovčjih kož v Evropi, pač pa na tako imenovanem Bližnjem in Srednjem vzhodu. V Perziji živi na rimer ovca »karakul«, na Krimu pa ovca s. širo-im repom. Prva daje »perzijsko« krzno, druga pa »krimsko«, ki sta oba zelo draga. Na milijone kožic 6ive veverice je v prejšnjih ča6ih prišlo iz mrzle Sibirije. A tudi trgovina s tem kožicami se je počasi sama po 6ebi morala ustaviti zaradi prehudega iztrebljanja živali, prav tako kakor se je morala ustaviti tudi trgovina 6 kožicami neštetih drugih živali, ki 60 uvajale zdaj takšno, zdaj spet drugačno modo. Ogromne množine teh kožic je šlo skozi skladišča v Londonu, Leipzigu in drugih mestih. Mnogo vret živali, ki 60 vsa ta bogata skladišča zalagala s krznom, je tudi že izumrlo, dočirn druge morda samo še nekako životarijo. Vendar pa je zmagalo spoznanje, da je treba iztrebljanje dragocenih kožuharjev primerno omejiti. Reja takšnih živali je zmagala nad neusmiljenim lovom nanje. Čeprav je to spoznanje prišlo precej pozno, vendar se ni treba bati, da bi v bodoče zmanjkalo krzna in toplih kožuhov, seveda če bo človek pametno in vselej pravočasno poskrbel zajij.
Pri V6em tem pa na tem polju
čedalje bolj zmaguje domači zajec
ki ima tudi to veliko prednost, da 6e izredno naglo množi. Njegova kožica — piše omenjeni madžarski strokovnjak — ni samo gorka, pač pa tudi lepa in je z njo mogoče narediti dobre posnetke naj-raznovrstnejših vrst krzna. In nazadnje zajčje kožice tudi niso preveč drage. Farme, kjer goje srebrne lisice in domače zajce so neizčrpni vir, iz katerega bo človek v bodoče lahko zadosti! vsem svojim potrebam po toplih zimskih kožuhih. Da to ni tako brez pomena, se pokaže zlasti v takšnih časih, kakršni 60 sedanji, ko človek pač ne more računati samo na uvoz, in je izpostavljen pred takšne preskušnje, kakor na primer vojak, ki mora kljub najhujšemu mrazu na bojišču ne samo vztrajati, temveč celo neprenehoma prodirati dalje. On zna pač najbolje ceniti, kaj pomeni zanj ena sama kunčja kožica pod njegovo suknjo.
Komunizem in narodnost. Komunizem je po svojem bistvu mednaroden in protinaroden. Ko Osvobodilna Fronta brenka na narodnostno struno, vara narod.
»Kje si dobila ta denar? Brž povej!« je vpil,
»Pusti ji ga! To si je zaslužila z jagodami 6jx>mladi!« je skušala mati odgnati vsiljivca.
»Kdo je tebe kaj vprašal? Bom ti jaz hitro dal jagode!« je hotel že zamahniti po ženi, ki pa je odskočila. Ko je spet vprl oči v Roziko, ki je plaho stiskala majhno belo škatljico s pobranim denarjem v roki, je mirno dejal: »No joovej! Kje si ga dobila?«
»Za jagode,« je plaho odgovorila'
»Pa se meni nič ne pove, če kdo kako stvar dobi? Kaj jaz za to ne smem vedeti? Kar na tihem spravljate denar in kradete, meni pa seveda manjka.«
»Nihče ti ni ničesar ukradel. Če si ga je jjo-šleno prislužila, naj ga ima. Kaj bi ji ga rad vzel, da bi ga zanesel za vino? Ti |>ožrešneš pijani! Ali ga še nimaš dosti?«
»Boš držala jezik ali ne?« se je pognal za ženo in jKigrabil lonec s krompirjem s štedilnika ter ga pognal za njo, da je glasno hrepnil na kamenju pred pragom. Rozika in Anica sta planili preko mize ven za materjo, le mlajša dva sta ostala v hiši. Ko ju je mati zagledala v luči med vrati, je jokaje kričala: »Bežite, otroci! Bežite!«
Obe dekleti sta se pognali proti vrtu, odkoder je prihajal materini gla6. še predno sta se mogli skriti za plotom, je padlo dvoje polen, ki jih je Luka pobiral na natonu pred okni in jih metal za ženo. Neprestano so frčala in zadevala ob plot.
»Ti?! Ti boš meni branila iti od hiše, kdaj bi jaz hotel? Na otroke bi pazila, ne da jih pustiš, da bi	jih	avto	povozil.	Poleg vsega bi me
še rada nečesa	učila. Saj bi	te že davno ne bilo
več, če bi	te ne bil	vzel in	te vsa ta leta redil.
Ti bom že	dal.	Zdaj	steguj jezik! No! Ti ga bom
s polenom odtrgal, da bo za vse večne čase mir!«
»Pijanec prismojeni!« se je oglašala žena nekje v vrtu. »vse bo zapravil in še odpuščanja bi ga morala prositi, Se mu kaj rečem. Seveda! Še
zibala te bom! Le pridi, v cenjo te bom položila! Razgrajač!«
Pri tem je padlo poleno čisto blizu žene. Vendar je ni zadelo. Rozika je ležala za visoko cvet-nato solato, ki naj bi jo skrivala in čuvala pred nevarnostjo. Prihodnje jx>leno, ki ga je zagnil, je zasikalo, zašumelo in že čefnilo. Kakor bi ga vrgel na blazino, od katere se ne odbije. Medel glasek se je od nekod odtrgal, a nihče ga ni slišal v razburjenju in vpitju.
Kričala sta oba, da 60 iz vseh bližnjih koč v vasi ljudje lezli ven in jx>6lušali. Nekateri so prišli kar z žlicami v rokah od večerje. Sicer ni bil prepir nič redkega v Lukovi hiši, vendar takega krika že dolgo ni bilo. Nihče izmed sosedov se ni hotel vmešavati v te domače spore.
Ko je čez nekaj časa žena utihnila in se oplazila čez plot med žito, kjer naj bi bila varna pred oleni, je tudi Luka nehal. Mala otroka je pustil ar sama v hiši, tudi plamen, ki je uhajal iz odprtine, s katere je vzel lonec, je švigal visoko proti lesenemu stropu, ni potegnil obročev, da bi odprtino zaprl. Vrata so zijala odprta, kakor ob pogrebu. Brez klobuka 6e je vlekel nazaj v .gostilno.
Ko je okrog doma spet vse utihnilo, se je mati hitro vrnila, da je odnesla oba mala otroka pod streho v 6eno ter ju položila k spanju. Vrata je zaklenila in vzela ključ s seboj. Rozika pa ni hotela na noben način z njo spat v seno, ker se je bala, da bi se oče še bolj razbesnel ter jih morebiti še pobil. Šele ko ji je mati zatrdila, da jo bo branila pred očetom, če se prikaže, se je dala pregovoriti in splezala za njo.
Anice	ni	bilo nikjer najti.	Mati	jo	je klicala,
ni dobila	nobenega odgovora.	Srce	ji	je stiskala
bojazen in	ji	ga polnila z grenkobo.	V	grlu jo je
tiščalo, da	je	s težavo požirala	sline	Skremžila je ;
obraz in jjotegnila globoko v prsa sapo. Potem je j mukoma iztisnila iz sebe: »Anica!- Glas se je od- : bil le od temnih blatnih sten, ker niso bile niti
ometane. Noč je vpila njen glas, potem je ležalo spet vse pokojno.
»Ali je spet kam ušla. V pesti je menda ni dobil!« je tarnala. Vsa kri ji je šinila od razburjenja v glavo in v trenutku ni vedela, kaj bi jjočela ali kam bi se namenila, da bi našla svojo ubogo hčer. Ostali otroci so bili na senu, le Nandeta se ni bilo od nikoder. Pozno ponoči se je vračal in 6e zaril v seno, v hiši ga ni nihče nikoli videl.
Pustila je deco samo in se podala spet proti vrtu, da bi jx>gledata. če se Anica ne skriva mogoče kje za'plotom. Vsak kotiček je pretipala, vse je preobrnila in slednjič je sredi grede med ku-marčnim biljem videla ležati neko temno stvar. Že 6e je prestrašila, da jo je spreletelo j>o V6em telesu, kakor bi ji zaplesale po koži mravlje. Mislila je, da leži pred njo mož in jo čaka. Ko je natančneje pogledala, je zazrla pred seboj Amcc.
»No, Anica! Vstani! Kaj ležiš na hladni zemlji!« je tiho ukazala. Vendar 6e ni ta nič premaknila. Še enkrat je dejala: »Skobacaj se!«
Spet mir, tišina in noč s hjadnim obrazom nad zemljo.
Prijela jo je okrog vratu in jo skušala potegniti k sebi. Tedaj je začutila na roki nekaj mokrega. Hitro je odmaknila, kakor bi se prestrašila. Pomencala je med prsti, primaknila k očesu. Bila je kri-----------
»lezus!«
Kri ji je skoraj zastala v žilah, stresla se j« in trenutno ni vedela, kaj se z njo godi. Zdelo se ji je, da ji plava glava v zraku višje od telesa in da se izgublja nekam kvišku.
»Jezus! Pomagaj mi!«
Hitro je pobrala truplo Anice, ki ji je glava omahnila na prsa, kakor no bi imela hrbtenice, ki naj jo drži pokonci. Zadaj na tilniku je visela kepa strjene krvi. Telo je bilo še toplo, vendar ni bilo opaziti niti diha v njem. Vzela ga je v naročje in nesla ven na travo.
(Nadaljevanje.'
la Ljudsko tiskarno » LJublJanli |oie Kramarid — Izdajatelji Ini Sodja — llr«1ntk, Mirko Javornik - Kuk»pi«o« «e	-	.SIo»cn*k.	dom*	i*ha|«	»b drta«nmih ub ll - Mo
ledna naročnina II Ul. ca tnozematvo 13 11* — Ureduištvoi Kopitarjeva ulica t/IU —• Upra»ai Kopitarjeva ulica k Ljubljana — jVleloo li«t. *o-ot d« *a-oi — Podroinirai No»« mest«