gin I na- K po® Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. STEY1LKA 3. J0L1ET, 1LL11V0IS, 7. DECEMBRA 1015 LETNIK XXV. Lahi še napadajo Gorico brez uspeha. Bolgari zmagali blizu Prizrena ob albanski meji in uplenili nad 100 topov. Berlin potrjuje osvojitev Bitolja (Monastira). Avstrijci porazili Črnogorce pri Plevlju in drugod. Rumunija še neodločena. Rusi poročajo nekaj malih uspehov. Topniški boji na zapadu. Rim, 1. dec. (Čez London.) — Današnje poročilo italijanskega vojnega vodstva vsebuje sledeče podatke: "Včeraj je bil po neprestanih bojih zadnjih dni dan počitka, kolikor se tiče naše pehote, ki se je bavila s tem, da 'ojači pridobljene postojanke'. Naše silno topniško streljanje je imelo namen, 'razdejati nove linije sovražnega odpora'. "Sovražni letavci so spuščali bombe na Paularo in Bemisinceo, a ne da bi napravili škodo. Ob celi fronti smo včeraj ujeli kakih 30 mož in uplenili eno strojno puško." Duhovnik v cerkvi ranjen. Berlin, 2. dec. (Brezžično v Say-ville.) — "Nadaljnje podrobnosti o bombardiranju Gorice po Italijanih,"' pravi agentura za prekmorske novice, "omenjajo prizor v kapucinski cerkvi, pri katerem je bil pater Sabas hudo ranjen po izstrelku, med tem ko je či-tal mašo. "Vkljub svojemu stanju je pomagal skrbeti za druge, ki so bili ranjeni. "Trupla mrtvih civilistov, usmrčenih po bombardiranju so videti na ulicah po vsem mestu." Nadaljnji napadi na Gorico. Dunaj, 3. dec. (Čez Berlin in London.) — Italijanski napadi na Gorico se danes nadaljujejo silneje, nego kdaj poprej. Italijani so očividno nanovo razpostavili svoje čete med včerajšnjim dnevom počitka in obnovili napad pod okriljem goste megle, kakor naznanja avstrijski vojni urad. Ob tako gosti niegii, da so se nasprotni vojaki mogli videti drug drugega le na kratek stresaj, so Avstrijci baje odbili vse napade na obmostje. Odbitje poročajo tudi treh napadov "a avstrijsko linijo v okrožju Oslavja in ofenzivo pri Tolminu in Mrzlem Vrhu. Opisani porazi. Rim, čez Pariz, 3. dec. — Sledeče uradno naznanilo o avstrijskem voj-kovanju je bilo izdano danes v glavnem stanu italijanskega generalnega štaba: "Sovražnik je razvijal silno streljanje s topovi in strojnimi puškami proti našim postojankam na Monte Pianu, na čelu Rienške doline, ne da bi pa napadel. To streljanje ni napravilo nobene škode. "Na fronti ob Soči sta trajna megla in dež ovirala topniško bojeVajue. Sovražnik si je poskušal v prid obrniti vremenske razmere in nas.je hotel iz-nenaditi z napadi proti našim novim postojankam vzhodno od Oslavja in ob severnih pobočjih Gore sv. Mihaela, a je bil povsod takoj odbit. Z malimi napadi je naša pehota ujela nekaj mož in na Mrzlem Vrhu uplenila eno strojno puško." Lahi pognani v beg. Berlin, 4. dec. (Brezžično v Say-ville.) — Avstrijsko vojno vodstvo je danes naznanilo: "Ob soški fronti so se nadaljevali laški napadi proti goriškemu predmo-stju in severnemu delu Doberdobske planote. Slabotno prodiranje v smeri Oslavja in Podgore smo odbili. Bombardiranje Gorice se nadaljuje. Proti Gori sv. Mihaela in soseščini Sv. Martina so Lahi postavili močnih čet, ki pa so bile brez izjeme pognane v beg." Avstrijci pritiskajo. Rim, 4. dec. — Vojni glavni stan poroča o zadnjih razvojih ob fronti: "V tonalskem pasu je prišlo do več bojev, v katerih smo odbili sovražne oddelke, in sicer pri Sandaru, Tolminu, Ilospitu in v Ledronski dolini, kjer je zdravljene po oblastvih in prebivav-stvu.. "Avstrijci so v uspešnih bojih blizu Plevlja, Črna gora, in v gorah severovzhodno od Ipeka ujeli več sto mož. "Rolgari so zaustavili bežečega sovražnika jugozapadno od Prizrena, ga porazili ter uplenili nad sto topov in velike množine vojnih potrebščin, med njimi 200 avtomobilov." GRŠKI KRALJ KONSTANTIN, RAZSODNIK MIRU ALI VOJNE. Grški kralj Konstantin, ki je od njega bila odvisna odločitev o miru ali vojni za Grško v teh usodnih dneh za domovino starogrških potomcev, je sin kralja Jurija, ki je bil zavratno umorjen v Solunu dne 18. marca 1913. Konstantin je 47 let star in izvežban vojak. Njegovo Nemcem prijazno mišljenje pripisujejo v prvi vrsti njegovi soprogi, kraljici Zofiji, ki je sestra nemškega cesarja Viljema. Prestolonaslednik je kraljevič Jurij, rojen leta 1890. in neoženjen. sovražnik napadel naše nedavno zavzete postojanke. "V torek zvečer so bili po obsežnih topniških pripravah s topovi vseh kalibrov in gostimi mnoštvi pehote, ki so se valila naprej kakor valovi, naši strelski jarki pri Mrzlem ob Krnu hudo stiskani. Sovražnik je predrl naše linije na več točkah, a smo ga kmalu zopet odbili po spopadu od moža do moža. Sovražnik je zapustil 500 mrtvecev in 131 ujetnikov, med njimi 3 častnike." Napadi odbiti. Dunaj, S. dec. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je nocoj naznanilo: "Delavnost sovražnikova se je omejevala včeraj na topniške boje in zameno čet blizu Oslavja. Posamni pehotni napadi so bili odbiti. "Ob tirolski fronti je laško topništvo hudo obstreljevalo utrjeni odsek pri Ladaru." Z balkanskega bojišča. Sofija, 2. dec. (Čez London.) — Bolgarsko vojno vodstvo je v torek objavilo sledeče poročilo: "Naše čete nadalje napadajo okrog Prizrena. "Od začetka vojskovanja dne 14. oktobra do osvojitve Prizrena dne 29. novembra smo ujeli nad 50,000 mož. Uplenili smo: 265 topov, 136 vozov za strelivo, približno 100,000 pušk, 36,000 granat, 3,000,000 nabojev (patron), 2,-350 železniških vozov in 63 hlaponov (lokomotiv). "Po osvojitvi Kičeva in Kruševa smo zasedli Brod, ob cesti Kičevo-Prilep. "Ob anglo-fraacoski fronti ni nastopila nobena izprememba v položaju." Nemško vojno poročilo. Berlin, 2. dec. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o vojskovanju v Srbiji: "Zapadno od reke Lim so bili zavzeti kraji Boljanič, Plevlje in Jabuka. "Jugozapadno od Mitrovice smo ujeli 4,000 mož in uplenili dva topova." Avstrijsko uradno naznanilo o balkanskem vojskovanju pravi: "Črnogorci so bili pognani nazaj jugozapadno od Priboja proti njihovi meji." (Priboj je kakih deset milj na srbski strani črnogorske meje, tako da je videti, da Avstrijci še niso povsod pregnali svojih sovražnikov od zapadne meje starosrbske.) Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 3. dec. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je nocoj objavilo sledeče poročilo: "Zapadno in južno od Novega pa-zara so avstro-ogrske čete, ojačene po mnogih oboroženih mohamedancih, predvčerajšnjim in včeraj ujele 3,500 mož. Tekom bojev v mejnem odseku Mitrovica-Ipek so se našim četam pridružili številni Arnavti. "V četrtek (jubilej cesarjeve vlade) se je vršila v Novopazarskem Sand-žaku in v Mitrovici spominska slav-nost, ki se je so udeležili vsi prebi-vavci." Rusi v Rumuniji? London, 3. dec. — Govorice, da Rusi marširajo skozi Rumunijo in da so deloma že navalili na Bolgarijo, se vzdržujejo tukaj, a potrjene niso bile. Nemci pošiljajo čet do bolgarsko-ru-munske meje. Nemci zopet poročajo ujetje mnogih Srbov in Avstrijci so zasedli Bitolj (Monastir), ko so se Srbi umeknili na povelje iz Soluna. Črnogorci priznavajo umik pred vpad-niki. Rim obljublja Srbiji pomoč in izkrcuje čete v Valoni. Lord Kitchener je rekel kralju Georgu, da je treba za poraz vpadnikov trikrat toliko vojakov, kakor jih je zdaj na Balkanu. Srbski kralj graja Rusijo. Berlin, 4. dec. (Brezžično v Say-ville.) — "Srbski kralj Peter je pred ubegom iz Srbije," pravi agentura za prekmorske novice, "poslal ruskemu carju Nikolaju sledečo brzojavko: " 'Srbija je bila vedno vdana Rusiji. Srbija je žrtvovala vse čete, kar jih je imela, in jc izkrvavela. Kot starec moram zdaj zapustiti svojo deželo — mojo deželo, ki so njeno propast povzročili zli svetovavci ruskega carja'." Nadaljnji srbski porazi. Berlin, 5. dec. — Veliki glavni stan poroča: "Nemške in bolgarske čete so vkorakale v Bitolj (Monastir), srčno po- Z ruskega bojišča. Petrograd, 2. dec. — Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano danes: "Sqvražen oddelek, ki je včeraj prenočeval na levem bregu Dvine blizu farme Sonnenhof, med Friedrichstad-tom ; i Jakobstadtom, je bil hudo obstreljevan po našem topništvu. Nemci so bili popolnoma presenečeni in so bežali, zapustivši kakih sto usmrčen-cev ih ranjencev. "Na levem bregu Styra je bil sovražnik pognan nazaj proti jugozapadu od Hrjaska." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 2. dec. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Opis v ruskem, naznanilu z dne 29. nov. glede bojev pri Ujukstu in Kazi-miričkih je izmišljotina. "Armada generala von Bothmerja: Prodiranje slabotnih ruskih divizij jc bilo odbito po naših prednjih stražah." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 3. dec. — Vojni urad je danes, objavil sledeče uradno naznanilo: "Ponekod so bili topniški spopadi in praske." Lvov baje zapuščen. London, 3. dec. — Brzojavka na "Central News" iz Bukarešta poroča, da so Avstrijci zapustili Lvov, ker razsaja tamkaj skorbut (bolezen, ki jo znači pokvarjenost krvi). Po tej brzojavki, štejejo žrtve 200 novih slučajev vsak dan. Štirje nemški zarotniki obsojeni. Uradniki Hamburg - ameriške linije podpirali nemške vojne ladje s premogom med vojno. KAPITANA V. PAPEN IN B0Y-ED Predsednik Wilson zahteva odpoklic pribočnikov nemškega poslaništva. Z zapadnega bojišča. London, 2. dec. — Nemci so zopet bombardirali Arras in pognali v mesto kakih šestdeset izstrelkov. Topniški boji so se vršili na več točkah zapadne fro lile, tako v Artois, na obeh straneh Loosa, pri Bois-en-Hache in Angres. Severno od Peterih cest je bil nemški oddelek, ki se je poskušal približati francoskim zakopom, razkropljen po francoskem streljanju. Podkopavanje zakopov se nadaljuje. Praske in topniški boji. London, 3. dec. — Na zapadni fronti je bilo nemško skladišče za vojne potrebščine severno od Laucourta razdejano po francoskem topniškem streljanju. V Vogezih je bilo kratko bombardiranje Thanna zaustavljeno po Francozih. Nemci trdijo, da bombardiranje okolice Westenda ni napravilo nobene škode. Poročajo ujetje nekega francoskega dvokrovnika. Ob Dardanelah. Carigrad, 3. dec. — Turški vojni glavni stan objavlja o razvojih ob dar-danelski fronti sledeče dnevno naznanilo: "Na raznih točkah dardanelske fronte so se razvijali silni boji z bombami. Dve sovražni križarki blizu Anafarte in dve blizu Ari Burnuja ter baterije na suhem so se udeležile bombardiranja. Naše topništvo je uspešno odgovarjalo streljanju, razdejalo sovražne okope in pri Ari Burnuju sovražno postojanko strojnih pušk, potem je trikrat zadelo neko sovražno križarko in jo pognalo v beg." New York, 2. dec. — Trije visoki uradniki in en poduradnik Hamburg-ameriške linije so bili spoznani za krive nocoj v zaveznem okrožnem sodišču, da so kršili zakone Združenih Držav s pošiljanjem premoga in drugih potrebščin nemškim križarkain v južnem Atlantskem morju v prvih mesecih evropske vojne. Porota je spoznala vsakega krivim dveh obtožeb. Za krive spoznani so bili: Dr. Kari Buenz, upravni ravnatelj linije. George Kotter, nadzornik linije. Adolph Hochmeister, kupovalni a-gent. Joseph Poppinhaus, oskrbnik oddaje blaga. Huda kazen možna. Posebna obtožba proti tožencem je bila zarota v prevaranje in osleparje-nje Združenih Držav. Najvišja kazen za tako zakrivljenje je dve leti zapora in $10,000 globe. Sodbe niso bile izrečene nocoj, in bo jutri določeno, kdaj se izrečejo. Porota je baje samo enkrat glasovala, in to po večurnem razpravljanju podrobnih dokazov. Poroti je bil izročen slučaj ob 2:40 uri popoldne, in njen predsednik je naznanil razsodbo ob 10:10 uri nocoj, polosmo uro pozneje. Priziv bo gotovo podan na zavezno prizivno sodišče in v potrebi tudi na najvišje sodišče Združenih Držav. Med tem ostanejo toženci prejkone na svobodi pod poroštvom $5,000 vsak. Kapitana Boy-Ed in von Papen. Washington, D. Č, 3. dec. — Predsednik Wilson je naprosil nemško vlado, naj takoj odpokliče kapitana Boy-Eda, pomorskega pribočnika, in kapitana von Papena, vojaškega pribočnika pri nemškem poslaništvu v Združenih Državah. Predsednik je obvestil Nemčijo, da njen vojaški in njen pomorski pribočnik "nista več prijetna" Združenim Državam, in da pričakuje, da se odpo-kličeta brez odlašanja in brez vprašanja od strani berlinske vlade. Čeprav vlada prikriva obtožbe proti kapitanu Boy-Edu in kapitanu von Papenu, je vendar znano, da obstoje v namišljenem pogubnem delovanju na ameriški zemlji v podporo oboroženim silam osrednjih cesarstev in v škodo zaveznikom, vkljub nevtralnosti Združenih Držav. V službi tujih vlad. Cleveland, O., 3. dec. — Četvere obtožbe je danes podala velika porota o- Pojasnilo zahtevano. Washington, D. C., 2. dec. Wilson se poroči dne 18. dec. Washington, D. C., 4. dec. — Poroka predsednika Wilsona in ge. Norman Galt je določena za dan 18. decembra, kakor je bilo nazhanjeno danes v Beli hiši. kraja Cuyahoga proti drju. Emerichu W. Rittegi, pravše Ritter, ki je bil aretiran v torek zaradi sleparstva s čeki. Agenti pravosodnega departmenta Združenih Držav so bili dognali, da je dr. Rittegi (ali Ritter) v zvezi s pribočniki tujih vlad, zapletenih v evropsko vojno. Nadaljnji zarotniki. San Francisco, Cal., 4. dec. — Zavez-na vlada je danes izdala zaporni povelji proti Robertu Chapelle, agentu Severnonemškega Lloyda, in Charles C. Crowleyu, tajnemu policistu v službi tukajšnjega nemškega generalnega konzula Franz Boppa, da prideta prvo-imenovana pred zavezno veliko poroto. Chapelle je osumljen, da je bil sodeležen na kršenju ameriške nevtralnosti po nemških agentih. Crowley je obdolžen zarote v svrho razdevanja ladjenic in ladij. V slučzgu Buenza, ki je bil zaključen pred nekaj dnevi v New Yorku, je bilo dognano dejstvo, da je bilo $750,-000 nemškega denarja uporabljenih v tej deželi v svrho, oskrbeti nemške vojne ladje iz nevtralnih luk s potrebščinami in premogom. NAZNANILO. Mi pošiljamo denar v staro domovino po pravi dnevni ceni. • Skoro stopetdeset tisoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe. Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Mi garantiramo vsako pošiljatev. Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše posredovanje. V stari domovini izplača denaj; c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. BOŽIČNA DARILA v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske. 5 kron pošljemo zdaj za.......$ .75 50 " " " " ....... 7.50 XOO KRON -ZA- Pri ! državnem departmentu je dospelo od strani avstro-ogrske vlade formalno vprašanje glede nedavno objavljene izjave pravosodnega departmenta. Tukajšnje avstro-ogrsko poslaništvo si je tolmačilo naznanilo tako, kakor bi bilo potrdilo "odkritij" bivšega avstrijskega konzula Goričarja. Kongres otvorjen. Washington, D. C., 5. dec. — K zasedanju občnozgodovinskega pomena, prejkone k zadnjemu pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami, se snidc jutri 64. kongres. Na programu je kot glavni predmet politika sedanje uprave. 500 kron pa za.................$73.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma, naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Hibbing in Chisholm "suha". Minneapolis, Minn. — Dvainsedem-deset salunov v Hibbingu in Chishol-inii seNmora takoj zapreti, ker je sodnik Page Morris razveljavil začasno sodnijsko prepoved. Indijanskemu a-gentu H. A. Larsonu ne sme nihče braniti, da uveljavi v teh mestih indijansko pogodbo z leta 1855. Prizadeti salunarji so razburjeni. (Med njimi je polovica slovenskih.) Zasedanje odgodeno. Springfield, 111., 1. dec. — Pred dobrim tednom otvorjeno posebno zasedanje illinoiškega državnega zakono-dajstva je bilo nocoj zaključeno, ko je rešilo večji del svojih opravkov. Za-konodavci so se odgodili do dne 23. februarja. "Nova" revolucija. Loredo, Tex., 3. dec. — Felix Diaz se je izkrcal v luki z 2,000 možmi, po danes semkaj dospelem poročilu. Rečeno je, da Diaza podpira katoliška stranka. Izkrcanje jc znamenje k "novi" revoluciji zoper Carranzo. Huertov ži-velj stoji na strani Diazovi. Za mir. Washington, D. C., 2. dec. — Državni tajnik Lansing je danes naznanil, da dobijo člani luiroviie stranke, ki hočejo odpotovati v Evropo na krovu ladje, najete po Henry Fordu, popotne liste samo za "nevtralne", ne vojskujoče se dežele. Tajnik Lansing je izjavil, da se ameriškim državljanom dajo popotni listi za potovanje v vojskujoče se dežele samo tedaj, če se gre za kupčijske koristi in za povabilo od strani vladnega departmenta kake take dežele. Henry Ford se je vrnil danes iz De-troita v New York. Izjavil je, da je izdelan določen načrt za odliod, in sicer odjadra "Oskar II." v soboto. Listnica uprave, -r- Gosp. J. K., Mankota, Sask., Canada. — Vaše c. pismo in pošiljatev (kanadske bankovce) za v staro domovino smo prejeli in denar odposlali, kakor ste naročili. Ker je kanadski (.angleški) denar zdaj manj vreden, smo morali 50c doplačati; in ker se je ' pa cena kronam znižala za 25c, zato nam dolgujete le 25c kar nam ob priliki poslati blagovolite. — Gosp. R. S., Milwaukee, Wis. — Mi pošiljamo v staro domovino le gotov denar od najmanjše do najvišje vsote, a ne nobenega blaga (čevljev, obleke, itd.). Paketna pošta je menda za Evropo vstavljena. — Mr. J. M., Ely, Minn. — Kadar nam pošiljate večjo vsoto denarja, pojdite na banko in tam kupite draft za kolikor dolarjev hočete poslati, katerega nam pošljite z naročilom. To Vam priporočatno za to, ker draft stane malo ali v iiiekih bankah celo nič, medtem ko ekspres ali drugi _Money Orderi so precej dragi za večje vsote. — Gosp. N. N. — Od Vzajemnega Podpornega Društva v Ljubljani smo prejeli pismo z dne 11. m. m., katero potrjuje prejem Vaše poslane vsote 6000 (šest tisoč) kron. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. lv 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Finžgarjeva beseda, trda kot jeklo, a zveneča kot bron, polna moči in tolažbe, polna zaupanja v našo moč in našo kri, bo pustila povsod neizbrisno sled za seboj. Zlate so Borštnikove besede ob koncu igre zaročencema: "Ljubita to grudo, kakor smo jo mi, vaši očetje! In ko bodo vaše kosti že trikrat prekopane, naj še zvedo pozni vnuki o teh težkih dneh in mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača!" Takih besed smo večkrat potrebni. — Dejanje se razvija naravno, neprisiljeno, značaji izklesani. To so res naši možje, naša dekleta in fantje. V tem smislu je "Naša kri" najboljša slovenska ljudska igra. — Krasno jasno vreme smo imeli zadnje dni, in če ostane tako še dalje časa, nam bodo zimske težave zelo olajšane. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Antolik Ana, Bartošuk Pavel, Bekelja Genov.efa, Brkljačič Steve. in vsem naročnikom in čitateljem Am. Slovenca. Leopold Stupica. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVEN IC-A M ERICA N PTG. CO. Incorporated 1899. SLovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 6. dec. — Glavne letne seje naših katoliških podpornih društev se vršijo v tem mesecu. In društva tudi prisiopajo k mizi Gospodovi, da se dostojno pripravijo za prelepe božične praznike, ki so pred nami. — Sv. Miklavža dan je danes, vesel dan za otroke v naši stari domovini — ali ne letos! Žalost je letos doma v naših starih krajih, 'neizmerna žalost in beda vsled strašne vojne, ki je njen konec še vedno nedogleden. Da ljubim svojcem \ stari domovini vsaj nekoliko olajšate trpljenje vsled pomanjkanja in draginje, dajte in pošljite jim vsaj mal dar v denarju: še nikdar ga niso bili tako potrebni, kakor letos. Nikarte pozabiti nanje! —G. Ignac Česnik iz VYillarda, Wis., se je mudil v Jolietu drugo polovico zadnjega tedna po svojih opravkih. — G. Kart« Rački, prejšnja leta zaposlen kot risarski mojster pri joliet-ski koledarski tvtdki The Gerlach-Barklovv Co., biva sedaj v Chicagu in zastopa Southern Slav. Colonization Co., 1040 West 18th street. Danes se je mudil v Jolietu. t Le je bolezen v hiši, je hudo, to vsi vemo, in kogar bas zadene taka nepfriiika, je usmiljenja vreden. G'-Frank Završnik, znani potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co.. ima vse svoje otroke bolne, Najprej mu je zbolel 8 let stari sinček France!j za vročinsko boleznijo in potem zaporedoma vsi ostali otroci, vendar je upati, da vsi okrevajo. \ — "Naša kri". Kakor smo že naznanili, priredi Slov. izobr. in podp. društvo "Triglav" ljudsko igro "Naša kri" v 4 dejanjih, ki jo je spisal znani župnik-pisatelj F. S. F in ž gar, in sicer uprizori igro na Štefanovo, v nedeljo 26. decembra v Sternovi dvorani. Na sporedu bo nagovor, potem deklama-cija pesmi, ki jo je poklonil dr. "Triglavu" Rev. Anton Berk, potem petje in nazadnje igra "Naša kri '. Med odmori bo igral hrvatsko-slovenski tam-buraški zbor. Programi se že izdelujejo v tiskarni Am. SI. — O tej igri je "Novi čas" pisal: Burni Napoleonovi časi niso ostali brez posledic tudi na Slovenskem. Ljudstvo je bilo sicer mirno, a pod pepelom je tlela žerjavica odpora, ki je naenkrat bruhnila na dan. V te čase je posegel Finžgar in napisal "Našo kri". Tu se vrši boj med Francozom in gorenjskim kmetom, navidezno za Jerico, v resnici za našo kri, našo moč ^n naš ponos. V drami kipi življenje, kipi ljubezen do prostosti in do rodne grude, do zmage naše krvi. Bonifas, Mich. — Slavno uredništvo A. S.l Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu, da tudi jaz malo napišem iz naše naselbine; ker se bolj redko kateri oglasi, zčjto hočem opisati tukajšnje razmere. Vreme imamo bolj slabo; sprvega je bil največ dež, zdaj pa je sneg zapadel. Z delom gre pa bolj srednje, samo plače so majhne ter je še zmirom preveč ljudi brez dela. Tukaj nas je okoli dvajset Slovencev pa tudi nekaj jih je z družinami, in ker je nekaj dobrih mož, se jako lahko za-stopimo tudi od Slovenske Lige, kajti tukaj ni ligašev. So vendar še pametni ljudje tukaj, da niso tako vrtoglavi, kakor je Saksar in Blatnik in tisti Sak-sarjevi uslužbenci in tisti dperni pevec, ki so ga bili priporočili, da bo po Ameriki "žingav" za tisti denar, ki so ga ubogi delavci nabrali za tiste tiče, ki so bili tako čez našo milo domovino in Avstrijo, ki so se ustili, kako bodo pomagali Slovencem. Zdaj se vidi, kako pomagajo! Tisti denar, ki so ga Slovenci zbrali, bi lahko resnično malo pomagal Slovencem, pa ga rajši delijo med Srbe, ker za naše bedne Slovence ne vejo, namreč samo za Srbe. Pa seveda, saj je njim vse za verjeti, takim velikašem, kot so ligaški voditelji! Saj se je vse "resnično" zgodilo, kar so mislili. Kar poglejte, g. urednik, kako se Avstrija deli! Kmalu je ne bo več na zemlji — seveda! Kar poglejte, g. urednik, če kaj opazujete na zemlji, vidite, koliko so liže vzeli Srbi Avstrijcem, in Rusi zopet toliko, tako da Avstrije ne bo kmalu nikjer. Zato neče Saksarjeva. plahta nobenega zemljevida natisniti, ker jih že zidaj srce boli, ker nič ne vedo, kam bi šel kraljevat Saksar' s Svojimi ministri ali tistimi modrijani, ki so Glas Naroda izprevrgli v Glas Narobe. Mislili so, da bo zdaj že vse v redu, pa so se zelo zmotili, ko so tako vpili, kako bo z Avstrijo. Zdaj pa poglejte, dragi avstrijski Slovenci, kako so zanikali Avstrijo, da je vsa gnila in da ni nič vredna. Pa so se tudi tukaj opekli, ker Avstrija se še zmirom s svojim preskrbi, tiste bogate države, ki so bile tako imenitne, se pa ne morejo. Seveda, saj za vojsko tudi tukaj ni nihče. Da bi pa pod Srba spadali, bi pa ne bilo dobro za Slovence, čeprav je Saksar nasprotno tro-bental. Sploh Saksar ni druzega napravil, kakor marsikaterega Slovenca je pripeljal na tako pot, da lahko pride v stari domovini še pod ključ zaradi Saksarjevih neumnosti. Dragi Slovenci, ne dajte se zapeljati takim voditeljem! Zdaj moram pa malo počakati, bom potem še kaj opisal, ko pride Sakser, Blatnik & Co. od mirovnih konferenc. K sklepu mojega skromnega dopisa pozdravim vse naročnike Amerikan-skega Slovenca po širni Ameriki zvesti avstrijski Slovenec Jožef Božič, naročnik. Ely, Minn., 29. nov. — Zopet je prikimala stara nam znanka zima. S svojo mrzlo roko nas objemlje zlasti tu v tem skrajno severnem kotičku svet?, kjer tako pogrešaš in pričakuješ one dobe, ki pravi pesnik o nji: "Ljubi maj, krasni maj" i. t. d. Da in res: kje, dragi moj. opaziš v onem prelepem mesecu majniku spomlad tukaj v Min-nesoti? Kako smo se veselili prelepe v igre d i tam v rojstni nam domovini! Kako veselje, ko smo po pisanih livadah trgali lepo dišeče rožice v mesecu majnikuj Ptičji ^pevi so odmevali tam po domačih planinah. In tukaj? Kakšen razloček: zima osem mesecev, o-slalo je "malo poletje"! Pa stoj, moje pero! "Kaj to pišeš?" bodete nehote vzkliknili, dragi mi g. urednik, "saj se je zima šele začela!" Resnica je isto, ali glavno je, ko človek • misli na toliko nesrečno nam domovino sedaj v teh žalostnih časih. Primerjaj, dragi mi čitatelj, svojo rojstno domovino s to novo nam domovino Ameriko: Kakšen razloček! Sicer nam ni rojstna nam domovina nudila toliko kruha, kot pa ta, ali nam je pa dala toliko več prirodnih krasot in brezskrbnega življenja v naših otroških letih. Kar se tiče dela po tukajšnjih rudnikih, je še precej "allright", samo še precej je brezdelnih, in ni svetovati, še druge vabiti semkaj, dokler se vse ne odpre. Upamo, da se na spomlad, kar Bog daj! Bog daj, da tudi v'stari domovini poneha boj in zavlada zopet ljubi mir med narodi! Bratske pozdrave Vam, g. urednik, La Salle, 111., 2. dec. — Naš cerkveni "fair", kateri je trajal od 25. nov. do 28. nov., se je izvanredno dobro obne-sel. Prišlo je približno $800.00 čistega dobička. Posebno dobro so se obnesli konte-sti med tekmovalci v nabiranju "darov za cerkev. Največje število je nabral naš vrli mladenič John Hribernik. Druga je deklica Josephine Lubšina, tretja Josephine Brgač in Kalinove dekleta. Vsi so nabrali lepo število, tako, da se jim lahko zakliče: Čast in hvala! Kegljišče, na katerem smo imeli tri lepe dobitke, se je tudi izvrstno obneslo. Prvak izmed kegljavcev je .Martin Barlič, ki je dobil prvi dobitek (fino novo postelj, vredno $25.00). Drugi je Frank Kobal, kateri je dobil drugi dobitek (lepega pitanega pujska). Tretji pa je John Modic, kateri je dobil brzostrelni samokres. Možje, katere smo odlikovali za "hrabrost" na kegljišču, so zelo zadovoljni, mi pa tudi. Nad vse zanimiva pa je bila šaljiva igra "Mutasti muzikant", katero je priredilo tukajšnje Slov. pev. dram. društvo "Slovenija". Kak izvrsten nastop in uspeh so imeli vsi igralci, tako da smo zares lahko ponosni, da imamo v naši naselbini tak cvet slov. naroda, kakor so naši fantje in dekleta. Po igri pa so zopet zadonele lepe narodne pesmi: "Naša zvezda" i. t. d., pod vodstvom gospe Fani Lepič, katera je že premnogokrat povzdigovala marsikatero slavnost v naši naselbini s svojim lepim srebrno-tankim glasom, in želimo iz srca vsi, da bi nas še tud^i v bodoče obsevala s svojim rajskim glasom na čelu pevskega dram. društva "Slovenija", katero naj cvete in raste v okras in procvit naše naselbine. Sprejmite iskreno zahvalo vi vsi člani pev. dr. "Slovenije" za Vaše delo, katerega ste žrtvovali za korist slov. cerkve, in ž njim tako lepo povzdignili cerkveni "fair". Bodi Vam hvala še enkrat! Ravno tako bodi hvala tudi našemu rojaku John Hrovatu, ki se je toliko trudil okrog po vseh bližnjih naselbinah, ko je prodajal listke za žrebanje suknje, kamero je dobil Andrew Gerlo-vič iz DePue, 111. Hvala pa tudi našemu rojaku Mat. Povšetu, trgovcu za obleke, ki je nam daroval $30.00 vredno moško suknjo, in zato ga priporočamo vsem Slovencem za obilno naklonjenost. Ravno tako se tudi zahvaljujemo rojaku Mat. Kompu, slov. gostilničarju, kateri je nam odstopil svoje prostore za tako malo svoto. Obema omenjenima rojakoma se bo-demo pa najlepše in najboljše zahvalili s tem, da jih podpiramo v bodoče. Omeniti moram tudi krasni govor našega č. g. župnika Fr. Šalovena. Res lahko smo ponosni na takega č. gospoda in moža, kot biva v naši sredi. Bodi mu čast in hvala za njegovo delovanje! Bog ga čuvaj, da bi še mnogo let v zdravih, srečnih in veselili dneh deloval v naši župniji, tako kakor pravi pesnik Medved: Da v srca ljubljenih rojakov sejal bi seme plemenitih rož, tako da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož. Bodi Vam hvala še enkrat vsem sku- — Lahi so 500 do 1000 m meni nasproti. Na vsa pota so zastreljeni s puškami. S kanoni so me obsipali zdaj trikrat; včeraj pošteno. Vendar imam, hvala Bogu, ves čas le enega mrtvega in kakih 12 ranjencev. Fantje so skoraj sami Slovenci. Izborni ljudje. Če hočeš vzdigniti kake darove za polk, boš storil dobro delo. Pozdravi mi iskreno g. deželnega glavarja, odbornike in tovariše! Bog s Teboj! Lovro. Srbi kaj takega niso pričakovali. . . Belgrad, 12. 10. 1915. Slavno uredništvo! Sprejmite srčne slovenske pozdrave iz našega Belgra-da, kakor tudi vsi čitatelji doma na Slovenskem, in tovariši na bojiščih! ................ kaj pa nismo nič čakali, ampak kar čez Donavo smo jo pod varstvom naših topov udarili in smo srečno premostili. Srbi so nas "gostoljubno" sprejeli, in mi smo se "uljudno" zahvalili. Boj ni bil posebno trd, ker kamor se Slovenci zakade, tam noben odpor ne pomaga. Puške so pokale, topovi so gromeli, strojne puške drdrale. Srbi niti od daleč niso mislili od Avstrijcev kaj takega. Dne 9. t. m. je bil Belgrad naš in mi gospodarji mesta. Seveda lačni in žejni smo tudi bili. Najedli smo se in napili ter, kar je poglavitno, tudi preoblekli v čedno perilo. Nato pa hajd za Srbi. V Belgradu me je pričela boleti desna roka; videč, da sem krvav, sem šel na obvezovališče. Od tu smo se podali v bolnico ameriškega Rdečega križa, kjer so me obvezali in dalo malo o-krepčila. Ko se nas je več nabralo, smo šli na parnik. Preden smo se u-krcali, me vpraša neki višji častnik, kam sem ranjen. Povem mu, da v ramo. — "Aha, torej še lahko pazite na srbske ujetnike." In moral sem jih postaviti v red in spraviti na parnik. Bilo jih je kakih 40. Razgovarjal sem se z njimi v hrvatskem jeziku. Jezili so se na Rusijo in pravili, kako da so jih varali, češ da so Rusi v Budimpešti in na Dunaju. Smejal sem se. Eden mi je rekel: "Da, vam Avstrijcem se mora mnogo priznati." Ko, smo prišli v neko pristanišče, sem oddal ujetnike drugi straži, mene so pa spravili na parnik Rdečega križa. Dobil sem v kabini snažno posteljo in toplo večerjo, kar se mi je neznansko prileglo. Cul sem, da jadramo proti Budimpešti. Ko nas ozdravijo, gremo zopet, kamor nas kliče cesar in domovina. Pozdrav vsem Orlom in znancem na Kranjskem. — Albin Planinec, desetnik. Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zvezek. 6. Trojka, povest, namesto molitve- nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghti, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. Vlada Avstrijo 67 let. Berlin, 2. dec. (Brezžično v Say-ville.) — Po vsej avstro-ogrski dvojni monarhiji je bila danes 67. obletnica nastopa vlade cesarja Franca Jožefa obhajana s slovesnimi službami božjimi v cerkvah in patriotičnimi zborovanji v korist po vojni prizadetim. paj! Pozdrav! Ivan Jerič, sin Dolenjske. SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) Tudi mi, kar nas je Kranjcev...... .......... se enkrat oglasimo v "Domoljubu" in pozdravimo vse njegove čitatelje. Nas sicer ni veliko; vendar naša kri — nikjer ne "fali"! Z združenimi močmi, največ s sosednimi Štajerci, povsod preganjamo izdajalskega Laha. Zadnji čas so se polentarji večkrat približali našim postojankam, pa vselej smo jih zapodili, da so jim kar tista berzaljerska peresa letela s klobukov. "Domoljuba" imamo vsi radi in gre kar iz rok v roke do zadnjega moža; saj pa tudi veliko poroča: poučljiveg?, novosti in šale. Drugače se počutimo, hvala Bogu in Mariji, prav dobro, čeravno smo na visokih pečinah, kjer v mirnem času samo divje koze skačejo. Zdaj pa nas kar mrgoli gori. Končno pošiljamo nebroj srčnih pozdravov od vseh čitateljev "Domoljuba" in kličemo: Z združenimi močmi! Vse za vero, dom, cesarja! — Hrovat Alojzij, četovodja; Šmajdak Janez, lovec; Požar Iv., podlovec; Blaž Bavec, kuhar; Stajer Fr., lovec, in drugi. — Vedno veseli vsi! Na zdar! "Korajža, jeklena volja je naše bogastvo!" Državni poslanec dr. Lovro Pogačnik, ki služi cesarju kot častnik v krnskih skalah, piše dež. odborniku, kanoniku dr. Lampetu: 12. X. 1915. Predragi prijatelj! Presrčno Te pozdravljam s krnskega pogorja! Že cel mesec sem v skalah. Turistika in sveži zrak mi izborno deneta. Hodimo seveda največ ponoči — po "gamsovo" če ne drugače pa po štirih. — Sicer pa se naši fantje vedejo kakor doma; jim niti ne smem preveč ukazovati, da krijejo, ker bi izgubil na ugledu. Korajža, jeklena volja je naše bogastvo! V blaznico. Winona, Minn., 3. dec. — Sodnik Grinner je danes poslal Rev. F. Le-scherja v blaznico v St. Petru zaradi napada na škofa P. Heffrona dne 27. avgusta. Na zadnjega je bil sprožil tri strele. Porotniki so se zedinili v zmislu, da Lescher začasno ni bil zmožen preudarka. Velik obisk razstave. San Francisco, Cal.. 3. dec. — Obisk Panamo-pacifiške razstave je znašal do .danes 18,335,066 oseb. Jutri je zadnji posetni dan. V soboto opolnoči bo pognanih v razpok 635 zračnih bomb. Hrbtobol. Čitajte kaj nam piše Mrs. E. Maček, Woodstock, Minn.: "Imela sem pogo-stoma bolečine v hrbtu. Naročila sem si Severovo zdravilo za obisti in jetra. Ko setn'ga rabila en teden so bolečine prešle in se niso več vrnile. Rabila sem v drugih slučajih druga Severova družinska zdravila z istotakimi uspehi." Vnetje obisti in žolča, vstavljenje goste vode, težko odpuščanje vode, 0-tekle noge in hrbtobol se hitro odstranijo s Severovim zdraviloiii za obisti in jetra. Cena 50 centi in $1.00 v vseh lekarnah, ali pa nam pišite po nje. Ali ste že dobili Severov Almanah (koledar) za leto 1916 od svojega lekarja? Dobite ga zastonj. Ako ga nima, pišite nam ponj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Dec.—Tucs. NAPRODAJ. Prodajalna grocerije in mešanega blaga, ki se nahaja na vogalu Division in N. Center St., Joliet, 111.; istotako poslopja in zemljišča is to tam. Blago razprodam za polovico vrednosti. Pro-iam tudi blagajno (sate) in Cash register. Razprodaja se zdaj nadaljuje. Prodani tudi dvq hiši in loti na 1209 in 1209J4 N. Hickory St. in eno na N. Center St. Imam 400 bales Timothy sena. Vse moram razprodati, ker se moram seliti iz Jolieta. Več povem Chas. Simon vogel Center and Division Hts. dva bloka zapadno od neraike cerkve, bai to »tran Guardian Angel« Home JOLIET, ILL. Alois Skulj P. O. Box 1402. N. Y. City. 100tl4 Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatske-; mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico iti grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste giocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko pod-c ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po* zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L Jadranska Banka Popolnoma vplačana glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na DUNAJU, DUBROVNIKU, KOTORU, LJUBLJANI, METKOVIČU, OPATIJI, ŠIBENIKU, SPLJETU in ZADRU. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prfevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo,. Srbijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. K Union Coal & Transfer Co. «16 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 411. Prvi in edini sloyenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjuštiiica na 205-207 Ohie St., Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. m S™ Buchanan-Daley Co. Desplaiues and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu (THE HOLY FAMILY SOCIETY) . VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVEKNE AMERIKE. Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 lnkor. v drž. 111., 14. maja 1915 ORUŽBIN3 GESLO: "VSE ZA. VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.SEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: cjv ' Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Fodpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1. Stephen Kukar, Joliet, 111. . 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naj pošljejo na 1. porotnika. Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-bodi mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. D. S. D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 16. do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. IZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana Polno vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne listine v redu in sprejete v gl. uradu. IZPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Za popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za izgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za izgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; za zlomljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsake delo. IZPLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer *e izplača vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za enkratno operacijo na kili ali vtrganjem. Za poškodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, teniae razpiše gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba izplačati poškodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in vplačila za operacije. Vsak član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki 'ih daje D. S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ' -• S. D. Poleg tega plačujejo Društva bolniško' podporo. Člani(ice) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z Ozirom na vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Razred. Starost. Asesment. 1 ......... 16—20 .......... 18c 2 ......... 20—25 .......... 20c 3 ..... ... 25—30 .......... 23c 4.........30—35 .......... 25c 5 ......... 35—40 .......... 28c 0......... 40—45 7......... 45—50 8 ... Za $500.00: Razred. Starost. Asesment. 1 ......... 16—20 .......... 35c 2 ......... 20—25 .......... 40c 3 ......... 25—30 .......... 45c 4 ......... 30—35 .......... 50c 5 ......... 35—40 .......... 55c 6 ......... 40-45 .......... 63c 7 ......... 45—50 .......... 75c ....... 32c ....... 38c 50—55 .......... 45c Poleg tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. IZ STARE DOMOVINE. Semenišče v Zatičini. Goriški Pffoslovci so pričeli svoje študije v aticini na Dolenjskem, v slavnem in r°stornem samostanu preč'. oo. cister-anov. - Obsoj ena vohuna. S pravomoč-sodbo domobranskega sodišča pe-8a armadnega etapnega poveljstva bil trgovec Franjo Petrič obsojen na 'rt na vešalih zaradi zločina ogledu-kazen pa se je izpremenila na delitev in se jc izvršila dne 2. no-°ibra. Z isto sodbo je bil obsojen tovec Alojzij Rasberger na 151etno poostreno ječo zaradi lntdodel-'a proti vojni moči države. Iz Novega mesta, 5. nov.: Dolžina moča dela silno škodo v na-11 Poljedelstvu in sploh v našem go-^arstvti. Ljudje ne morejo sejati m"ic in kar so je v zadnjem času kaže slabo. Spravljati je še rc-'n drugo presnino, pa ni mogoče. tjc je na tleh in nam bo segnjilo, če Vreine ne obrne. S čim bomo pa '•Uali? Slama se je močno proda-Tako nam bo manjkalo stelje in >Ja. t'06"6 za prašiče so v zadnjem ča-arastle. Najvišja cena za peršut-Je 2 K 50 h in za popolnoma opi-Prašiče pa po 2 K 70 h. ^I'remcščenje. C. g. vikar Janko Je prestavljen iz Novega mesta ^rrnošnjice; na njegovo mesto je , ,c- Rosp. Ivan Žerjav, kaplan iz °snjic. t ^"kovanje. Glasom vojaškega ka ie bil inženir Albert Veder-' slfokovni učitelj na Grmu, sedaj Poročnik 4. bos.-herc. pešpol-■kovan z vojaškim zaslužnim 2 vojno dekoracijo. ati '"'kovanje NovomeSčana. V ►v na Štajerskem je bil mej dru-« s' Jako slavnosten način odliko-iro;tf«br„0 kolajno I. razreda za • brat gospoda Alojza Rcitza urarja v Novem mestu podlovec pri 7. lovskem bataljonu g. Franjo Reitz. Imenovani se je udeležil vseh bojev tega bataljona z Rusi v Bukovini od meseca decembra 1914 do septembra 1915 z malim presledkom, v katerem času je bil poslan kot kolere sumljiv v zaledje. Konec septembra pa je bil v neki bitki dvakrat ranjen in poslan v bolnišnico in po okrevanju zopet k svojemu bataljonu v Murau, kjer jc prejel zasluženo plačilo. — Umrl je na Dunaju g. inž. Ferdinand Klemenčič, c. kr. stavb, svetnik, posestnik različnih visokih odlikovanj itd., dne 1. novembra, po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, v 75. letu svoje starosti. Njegovo truplo so pripeljali v Ljubljano ter tam položili v rodbinsko rakev. Pokojnik je bil tudi Novomeščanoni in sploh Dolenjcem dobro znan še izza časa, ko je vodil gradenjc dolenjskih železnic Ljubljana - Kočevjc-Novome-sto, za katere si^e pridobil nevenljivih zaslug. Vsled svojega ljudomilega in prijaznega občevanja z občinstvom visokega in nizkega stanu je vžival rajnki vsepovsod velespoštovanje. Občina Ribnica ga je clo imenovala svojim častnim občanom. -t- Umrli vojaki v oktobru: 3. oktobra Franz Ambrušter; 5. oktobra Mihael Deljaja; 8. oktobra Antal Kirch-ner. —Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1915 je 164 strank vložilo 122,222 K 56h; 74 strank vzdignilo 129,569 K 84 h; torej manj vložilo 7347 K 28 h; dvema strankama se je izplačalo hipotečnih posojil 65,300 K; stanje vlog 3,868,335 K 16 h; denarni promet 631,171 K 36 h; vseh strank jc bilo 1000. —Na severnem bojišču pri Korsmir-čin v Galiciji je 18. junija 1915 umrl junaške smrti korporal Jožef šetina iz Prečne. Pokojnik jc bil vnet za vse dobro ter priljubljen vsepovsod. Več let je bil pri čč. oo. Lazaristih iz družbe sv. Vincencija Pavlanskega v Grad- cu ter vzgledno živel do konca svojega življenja. — Iz ruskega ujetništva je pisal svoji sestri v Smolenjo vas št. 23 Franc Zagorc, vojni ujetnik 2. rota, 1. vzvod Sengilej, Rosija, da je še zdrav in upa na veselo svidenje. Poštni pečat je Moskva 23. 5. 15 ekspedicija. — Oglasil se je Josip Darovic iz Kandije št. 14. Naznanja d. 17. maja s poti, da je prišel 15. maja v rusko jetništvo. Ta dopisnica je dospela po "petrograjski vojni cenzuri". Druga dopisnica, datirana z dne 29. avgusta 1915, pa je dospela čez Moskvo. Nahaja se v (?) Sibirska gubernija. — Slovenski vojaki — veseli. Z južnega bojišča piše dne 26. oktobra Josip Judnič svojemu belokranjskemu rojaku: Zadnjič sem Vam pisal enkrat iz Galicije ob Dnjestru; ne vem, če ste dobili oni list ali ne. (Bilo natisneno v "Novicah".) Kakih šest tednov sem bil tam. Ko smo pa zopet potisnili Ruse iz njih jarkov, tam pri Czerneli-ze, smo odšli nad polentarja. Malo je manjkalo, da nisem bil ondi vjet. Kot patrulja smo se pri zasledovanju preveč oddaljili od glavne trupe, ter smo zašli med večje oddelke Rusov. Dva moja tovariša sta bila zajeta, a jaz sem jim srečno popihal; seveda me je spremilo par navskrižnih salv, toda zadela me ni, hvala Bogu, nobena krogla. V vojski ima človek večkrat prav očiten dokaz, kako ga Bog varuje, sicer bi gotovo ne mogel uiti smrti! Vožnja preko Ogrske, Štajerske in Koroške je bila jako zanimiva, ker smo zopet videli domače kraje in ljudi. Toda kmalu smo bili zopet nanovo o-premljeni kot liribolazci, ter smo šli "Piemontezarju" nasproti. Malo čudno smo gledali, ko smo biti takoj postavljeni v gore, ker v enoletni vojski smo se navadili boja v ravninah. Kmalu smo se vživeli v nov način bojevanja. V Galiciji smo bili zakopani v zemlji kot krti, tu se pa držimo skalovja kot orli. Je pa tudi zanimivo, ko se v temni noči pomikamo mož za možem, kakor sence po skalah, ob robu prepadov in strmih sten, kjer je en sam napačen korak že smrt. In to plezanje traja več ur, včasih celo noč, ako je temna in še povrhu deževna. Naši ljudje prenašajo jako potrpežljivo vse napore. Komaj pridemo vsi mokri in prepoteni v svoje pozicije, že čujemo izza kake skale kako tiho melodijo, če se ne sme glasno peti. Kranjca si ne morem misliti brez petja. Zadnjič enkrat smo imeli več dni močno kanonado, bil je pravi topniški dvoboj. Lah nas je obstreljeval, daje letelo kamenje in kosi granat vse križem. Težka granata vseka tovarišu ravno pred prag njegove "vile", da se je gora stresla; in kaj je storil? Hitro se sklofci pokoncu in glasno za-vriska proti Italijanom, češ, saj nam nič ne morete! Vsi smo se morali smejati in smo se res čutili varnejše. Vreme imamo tu krasno, le ponoči je že občuten mraz, ker smo precej visoko, približno kakih 2000 m. Pripravljamo se vsestransko za zimo. — Nesreča. V sredo 3. novembra okolu pol 5. ure popoludne je peljal posestnik Franjo Kodere iz Prekope pri Št. Jerneju težak voz vina skozi Novo mesto na kolodvor. Ko pa pripelje do vogla hotela Koklič, kjer je najtesnejša cestna ožina in zelo navzgor, so konji s težavo potegnili, mor da nekoliko postrani tako, da se je zlomila štanga in voz odleti in se prevrne. Pri tem se je velik sod, ki drži 16 veder, ubil čez sredino in vino se je vlilo iz njega in teklo po cesti. Hitri pomoči gospodov Gačnika, Barboriča in Kobeta se je zahvaliti, da ni dobre kapljice preveč izteklo. G. Gačnik je imel slučajno ravno dva večja soda na razpolago in v ta dva soda se je vino hitro pretočilo. Četudi je šlo vina veliko v zgubo, se je s tem še večja škoda vendar omejila, za kar gre čast v prvi vrsti g. Gačnikti. Vino je last g. Valovšeka, lesnega trgovca v Gorici. — Nogo odtrgalo je dne 31. oktobra železniškemu uslužbencu, 20 let staremu Josipu Zupančič iz Gradaca. V bližini vasi Klošter je šel službeno po železniški progi, ter se mu je spodrs-nclo tako, da je padel nezavesten na progo. Vlak, ki je kmalu nato pridr-čal, odtrgal mu je levo nogo v stegnu ter tndi desno precej poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico v Kandijo. — Kazni se je hotel odtegniti 151etni Martin Tomažin, doma iz Rake na Dolenjskem. G. Lovro Puš ga je imel gnati iz Novega mesta v prisilno delavnico v Ljubljano, iz katere jo je šele popihal 7. junija. Seveda mu ta pot nazaj v kaznilnico ni hotela prav ugajati, zato se mu je v vozu na železnici zazdelo, da bi se mu morda posrečil poskus, ob prvi priliki skočiti iz vlaka. Previdno je stopil iz železniškega voza na stopnice. Njegov spcevodnik to sicer urno zapazi in ga hoče že z roko zgrabiti, a prepozno. Tiček je že v istem hipu sfrčal raz voza. Gosp. Puš takoj potegne za prvo silno zavornico (Notbremse), na kar se vlak utavi, ter takoj pohiti za mladim porednežrm, ki se je pa žc zopet pobira!, da bi jo odkuril najbrže v bližnjem predoru pri Višnji gori; toda prijela ga je pest pravice. Fantiček se je poškodoval na zgornji ustnici in si izbil nekaj zob, kar mu bode'ostalo v prijeten spomin na srečni čas, ko jc kočil z vozečega vlaka. G. Puš je gnal potem Tomaži-na v bližnjo vas Loka, kjer mu je skup no z nekim prostovoljnim strelccm iz- pral in obvezal rano ter ga z večernim vlakom odpeljal v Ljubljano. Deček je zelo nevaren uzmovič. — Padel je na srbskem bojišču 12. oktobra Fran Debevc, posestnik in tesarski mojster v Leskovcu pri Krškem. Bil je jako inteligenten mož. Kdor ga je poznal, ga je spoštoval. Zapustil je mlado vdovo in starega očeta. — Umrl je na ranah, dobljenih na srbskem bojišču, Vinko Lapajne, doma iz Idrije, poročnih pri nekem oddelku strojnih pušk. Rojeval se je od vsega začetka vojne in je bil v Galiciji že dvakrat ranjen. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z veliko srebrno svetinjo. Sedaj je bil pozvan na srbsko bojišče, a je bil težko ranjen in prepeljan v bol-.nišnico v Zemun, kjer je ugasnilo njegovo mlado življenje dne 19. oktobra. Pred vpoklicem pod orožje je stal ti-koma ob koncu svojih juridičnih štu-dij. — Umrl je v Celovcu dne 1. nov. za legarjem Fran Engelman, doma iz Kranja. Služil je pri domobrancih v Bovcu. Pokopali so ga istotam. ■— Umrl je v Radovljici nagle smrti znani šaljivec Jožef Račič v lepi starosti 74 let. Pokojnik je bil širom Gorenjske znan pod imenom "Hofrat". — Odlikovan je bil za svoje hrabre čine v bojih v Galiciji Fran Turk iz Idrije, poročnik v nekem pehotnem polku, z bronasto in srebrno svetinjo za hrabrost. Odlikovani slovenski častnik je sin uglednega idrijskega meščana Fr. Turka. r ŠTAJARSKO 1 i — Umrl je v Celju črkostavec Avgust Srebotnjak za ranami, ki jih je dobil na južnem bojišču. Nadepolni rajnki je bil tudi v novomeški tiskarni uslužben, kjer se je izučil. — Padel je na italijanskem bojišču orožniški stražmojster mariborske o-rožniški stražmojster mariborske orož-niške postaje Fran Ulaga. -— Padel je na bojišču Anton Bezjak iz ugledne, hiše Bezjakove iz Frama. Sovražna granata je končala 22. okt. mlado, nadepolno življenje. — Padel je na italijanskem bojišču Jurij Habinger, posestnikov sin na Ploderšnici. Bil je 24. okt. od granate zadet naravnost v glavo, — Padel je na nevernem bojišču Josip Kačur, kmečki sin v Sv. Krištofu pri Laškem, star šele komaj 20 let. Prideljen je bil 17. pešpolku. Dne 27. septembra ga je zadel šrapiiel. Še pred kratkim je pisal svojim starišem, da se bodo zopet videli, ko nastopi ljubi mir, a njegove srčne želje se niso uresničile. — Vsled ran, zadobljenih na bojišču, je umrl v Celju Fran Drugovič iz režic, častnik bataljona prostovoljnih strelcev. Pokopan je bil na celjskem mestnem pokopališču. —Odlikovan je bil s srebrno kolajno 1. razreda praporščak Josip lic, štajerski rojak, ki leži v vojaški bolnišnici v Chrudimu na Češkem. — Cesarjevo obdarovanje. Martin Hrovat, kmet v Šmarju pri Jelšah, ima 7 sinov v vojni in je zato dobil od cesarja kot odlikovanje srebrno uro z iniciali in 500 kron v denarju. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Potočnik, posestnik v Gornjem gradu, o katerem že od 18. avgusta 1914 ni bilo nobenega poročila. Splošno so bili vsi mnenja, da je imenovani že pokojnik. Sedaj pa je pisal svoji ženi, da je zdrav ter da dela v tovarni sladkorja v Skorohodovu v poltav-ski guberniji. — Umrla je v Sv. Marjeti niže Ptu-j^ po težki, notrajni bolezni Marija Sok, bivša posestnica in mlinarica v Samušanih. Pokopali so jo 27. okto- bra na domačem pokopališču. Stara je bila 65 let. — Umrl je v Vurbergu 26. okt. Mihael Kroisl. Bil je povsod priljubljen in pristaš slovenske stranke. Rajni zapušča žalujočo ženo in tri sinove, ki so vsi v vojaški službi. Vzgojil jih je v strogo krščansko-narodnem duhu. -— Umrl je v Laškem 27. oktobra Alojzij Kranjc, hišni posestnik v Gorici. Rajni je šel iskat zaželjenega zdravja v Gorico, odkoder pa se je zopet vrnil ob izbruhu vojne nazaj v svoj rojstni kraj, kjer je našel sočutje svojih starih laških prijateljev, posebno v svoji dolgi in mučni bolezni. Bil je velikodušen Slovenec in vrlo delaven za pravično slovensko stvar. Priljubljen je bil v vseh krogih. — Umrl je 2. nov. v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu Jurij Gašparič, posestnik in gostilničar v Pobrežju pri Mariboru, v 53. letu svoje starosti. — Učitelj padel. Na italijanskem bojišču je dne 19. oktobra padel Mirko Kovačič, učitelj v Solttici ob Dravi. Padli je bil narednik pri zdravstvenem oddelku. Zadel ga je usodnega dne kamen naravnost v sence. — Padel je na južnozapadnem bojišču 21. oktobra kadet Maks Primus, 22letni sin hišnika "Družbe sv. Mohorja" v Celovcu. Po dovršenem učiteljišču v Celovcu se je lani prostovoljno prijavil k vojakom. Boril se je dalje časa na severnem in pozneje na južnozapadnem bojišču. Njegov starejši brat Ferdinand se nahaja na severnem bojišču in tudi njegov oče je bil vpoklican v vojnopomožno službo, — Požar. Iz Škofjega dvora poročajo: V noči 30. oktobra je na neznan način nastal v gospodarskem poslopju graščine bratov Frick požar. Poslopje je do tal pogorelo, ž njim vred je zgorelo 2000 meterskih stotov sena, 50 meterskih stotov slame in gospodarsko orodje. Škode je 80,000 K, zavarovalnina pa znaša 100,000 K. Živino, 65 govedi, 4 konje, 60 svinj in 46 ovc so rešili. Gasili so: domača požarna hramba, ljudje iz vasi, ruski vojni ujetniki in škofjedvorski orožniki. — Kropljenje vojaških grobov. Na praznik Vseh svetnikov popoldne ob štirih je kropil vojaške grobove na celovškem mestnem pokopališču v Trnji-vasi vojni kurat Fran Osterc. Grobove je vojaštvo lepo ovenčalo. vatski slikar profesor Ivekovič, ki sta se nahajala po nalogu hrvatske deželne vlade na soški fronti, da tam dobita stike za umetniške načrte in ovekove-čita udeležbo hrvatskih čet v tem gigantskem boju, sta se vrnila domov. Ivekovičevo delo "Predstraže v boju" je prevzela vojna uprava za armadni muzej. — Boroevič. Mesti Varaždin in Po-žega sta soglasno izvolila generala in-fanterije Svetozarja pleni. Boroeviča za častnega meščana. — Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl pomožni škof dr. Blaž Švinderman, ki je ponočno nastopil tudi v hrvatski politiki. — Umrl je v Zagrebu odgovorni urednik uradnih "Narodnih Novin" Iv. Hoerer. Rajnki si je stekel velike zasluge kot organizator hrvatske vladi-ne tiskarne, ki je danes prvovrstni grafični zavod. Bil je tudi član zagrebškega mestnega sveta. — Mobilizacija zvonov. Zagrebški nadškof je po naročilu hrvatskega bana dal popisati vse zvonove na Hrvatskem in v Slavoniji. Najbrž jih bodo rabili v vojne namene. SENO NEMŠKE DETELJE (alfalfa), Gluten Meal, Quaker Dairy Fuel, pomaga kravam za mleko in jih ohrani zdrave in rejene. Najboljša piča za kuretino je Comeback Meal Mash. Kdor ga kupi enkrat, ga kupi zopet, ker pospešuje, da kokoši tudi po zimi nesejo. Sena, slame, ovsa, koruze, deteljnega ("alfalfa) sena, krompirja, repe, korenja, pese, jabolk, in čebule imamo vedno največjo zalogo v Jolietu. Naše blago garantiramo. Prodajalna je odprta do 9. ure zvečer. Govorimo tudi slovanske jezike. Chicago tel. 1223. FOGERTY'S BIG FEED STORE, 609 N. Collins St., Joliet. 3-18 DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IM NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, S CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodn na S. Crkvenici, Delnicama, Djakova, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. —Generalu Boroeviču so sklenile podeliti častno občanstvo vse občine voloskega okrajnega glavarstva v znak večne zahvale za varstvo, katero jim slavni general daje pred sovražnim vpadom. — Pogreša se Fran Rejc iz Grahovega št. 108, ki je služil pri 95. pešpolku, 8. stotniji. Zadnje njegovo poročilo je došlo 25. marca iz Karpatov. — Umrl je pri Sv. Ivanu v Trstu Ka-rol Živic, star komaj 26 let. — Pogled na Trst. Pri svojem obisku v glavnem stanu je italijanski kralj peljal tudi ministra neodrešencev Barzilaia na oglejski zvonik, odkoder se vidi Trst. Kralj je baje izvrstno izgledal in na tozadevne čestitke je odgovoril, kakor poroča Barzilai v "Gior-nale d'ltalia": Kako bi se ne počutil dobro pri tem čudovitem igrokazu, ki ga nudijo naše čete. — Čuden kralj, ki se veseli, ako je bojišče polno njegovih mrtvih vojakov. — Vrnitev umetnikov s fronte. Hrvatski kipar profesor Frangeš in hr- Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle*. Bell Telephone, Joliet 4213 Offict, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS. Dr. Richte^s Pain Expeller zoper revmati-zem in trganj« bolečine in «• trpnelost člen-kor in inišie. Pravo zdravilo je * zavoj«, kakor&nega »t-dite ua sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s Abhor Trade Mark. 23c in 50c vseh lekarnah ali pa piSit* ponj naravnost na Fill. Riclter & Co. 74-80 With-ington Street New York. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino :_POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN _DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE—- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $14.75 VSE NASE POSLOVANJE JE JAMCENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. V SLUŽBI KALIFA Zgodovinski roman iz ča- ^ sov hrvatske telesne )) straže v Španiji. ^ > Hrvatski spisal Dr. Ye-/ limir Deželič. Poslo- > venil Starogorski. (Dalje.) Zahajajoče solnce je razsvetljevalo s svojim bleskom svetlo orožje in zagorela lica berberske vojske. Prvi so bili afriški strelci, smeli, koščati, na pol goli, ki so umeli tekati istotako urno, kakor konjenica, ki jim je sledila. Za konjico so šli z lahnim korakom pešci z dolgimi sulicami in ščiti, ki so jim zakrivali celo telo. Bobni in trombe zadone po kordovskem mestu. Meščani planejo ven, da vidijo, kaj se godi. Prodajalci in trgovci, koder je korakala vojska so, poznavajoč razmere, jeli spravljati svojo robo, ki so jo imeli na tržišču. Bojazljiveji so zapahnili vrata, zakaj, dasi je izgledalo,''kakor bi šla vojska na parado, vendar je mnogim ostalo dobro v spominu, da je večkrat iz take parade nastalo klanje. Na čelu divjih Zenetov je dospel A-bubekr že blizu alkazarja, kar se pojavi pred njim poslanik Wadhe el A-merija. Pozdravi po vojaškem običaju, zatrobi v svoj rog in vpraša, kje je poveljnik. Ko so ga dovedli k Hešam ben So-limanu, reče poslanik: — Wadha el Ameri me pošilja s vprašanjem, kaj pomeni to, da ste prišli v tolikem številu iz vojašnic in napolnili vso Kordovo s truščem. Ali ne veste, da je kalif prepovedal, da v ta del mesta ne sme nobena četa, razun hrvatske telesne straže. Vaše postopanje znači neposlušnost. Svetli moj gospodar, Wadha el Ameri vas pozdravlja in vam sporoča, da se vrnete takoj v svoje vojašnice, ker bi bil drugače svetli kalif prisiljen proti vam rabiti silo. — Zdrobi mu glavo —■ vzklikne A-bubekr bratu. A ta je že odgovarjal poslaniku Wadhinemu. — Povej svojemu gospodarju, da ne sprejmem od njega nobenih ukazov. Niti od njega, niti od onega, ki si je nadal ime kalifa in nima pravice do te časti. Povej svojemu gospodarju, da se moje čete ne povrnejo v vojašnice tako dolgo, dokler ne dobimo glave laii-kalifa in njegovega nasilnega had-žiba, Wadhe el Amerija. Po njuni krvi hrepenim in z mano vse moje čete. Zakleli smo se, da hočemo voditi boj do zmage in da ne bomo mirovali, dokler žive. Povej svojemu gospodarju še to, da se nadjamo, da ga še nocoj zapremo v isto ječo, v katero smo zaprli njegovega zaupnika, ki ga je poslal, da pokliče proti nam na pomoč krščanskega grofa. — Smrt usurpatoru, smrt izdajici Wadhi el Ameriju — je upil Abubekr in ustne so mu podrhtavale od srda. Za hip je vpila vsa berberska vojska: — Mi hočemo glavo izdajice. — Smrt izdajici! Wadha, kateremu je bilo sporočeno nevarno gibanje sovražnika, ni čakal na vrnitev svojega poslanika, ker je slutil, kak odgovor mu prinese. Dal je takoj- utrditi Alkazar in se postavil na čelo svojih Hrvatov. Hotel je, da ostane kalif v utrjenem alkazarju, ali Muhamed se ni dal pregovoriti, nego se odločil boriti se s svojimi četami. Vse je čakalo napeto, kako se začne boj. Ko se je vrnil poslanik in so slišali odgovor berberov, jim je vzplamtela kri vsled gnjeva in niso hoteli čakati navala sovražnika. Komaj so jih poveljniki zadržali. Hkrati nastane tišina, kakor pred viharjem, a nato zabobne bobni in zao-rijo trombe. In za trenotek, v samem mestu Kordovi, v najživannejšem delu mesta, pred palačo Alkazar, pred prestolom kalifa, se je aačel boj Hrvatov in berberov. S početka ni bil boj divji, nega je bil samo spopad posameznih oddelkov. Meščanstvo se ni nameravalo mešati v to bitko. Bilo je očividno, da se ni navduševalo niti za Hrvate niti za berbere. Zato je gledalo povsem ravnodušno, kako se sovražnika psujeta. Ko so začele padati prve pušice in kopja za-dirati v meso vojakov, so gledali rac-ščanje s svojih streh, kakor kako igro, kakršne so srednjeveški vitezi radi prirejali. Solnce je že zatonilo in večerna zarja je čarobno žarela nad mestom, ko se je začel pravi in strašni boj. Strašen krik se je jel razlegati po mestu, krik besneče vojske in stok ranjencev. Sedaj tudi meščani niso mogli mirno gledati prelivanja krvi. Bojazljivejši so odšli v sobe, se skrili v kleti ali tajna skrivališča, nekateri so po tajnih hodnikih bežali iz Kordove, nesoč s seboj največje dragocenosti in denar. Drugi, hrabrejši so ostali na strehah in naročili slugam, naj jim prineso drva in kamenje in drugo orožje ter pripravijo v kotlih vrele vode. Sprevideli so, da to ni navadno, neznatno pobijanje kalifovih in berberških čet, nego se danes v tem boju odločuje u-coda naroda. Zbesnelost se je vedno bolj polašča-la obeh vojsk. Zbesneli Zeneti so navalili-uprav tja kjer je sredi svojih čet dajal povelja Wadha el Ameri. Ali njegove čete so ostale kakor skala in niti zganile se niso. To je berbere razdražilo še bolj in vrgli so se z vso silo na Hrvate. Nastalo je strašno klanje. Kri je tekla curkoma po prahu ka-lifskega mesta in po razsekanih delih človeških trupel, so gazili divji bojevniki. In zgodilo se je, da je neki berber s svojim kopjei?t pobil uglednega meščana kordovskega, ki se je mirno vračal domov iz džamije, ne sluteč nevarnost in misleč, da še pravočasno pride domov. Za trenutek se je vest o njegovi smrti raznesla po vsem mestu. Vsi so-ga cenili, kakor pravičnega in uglednega človeka. —- Tako torej, ti berberski psi napadajo nas — se jamejo srditi meščanje. — Jasno je, da se bo godilo nam rav-notako, ako ti zmagajo. In ravno to je bil vzrok, da se je vzdignilo meščanstvo in pomešalo v boj zoper berbere. S streh hiš jame padati na glave berberov, kamenje vrela voda in olje. —• Pobijte gade! — Pobijte tirane! — Uničite zločince — je vpil narod. Narod je mrzil telesno stražo hrvatsko in berbersko, a vsled uboja mešča je vse vsplamtelo in se postavilo na stran hrvatske telesne straže. Tudi na ulicah je jel narod napadati berbere. Vedno več in več ljudi se je pojavljalo in razdražene gruče so bile že pomešane v bitko. Berberi, za trenutek osupli, da se je razun redne Wadhine vojske dvignilo nad nje tudi meščanstvo, so se za hip umaknili. Ali nato so se vrnili z večjo silo, ker so spoznali, da je narod neurejen in da se bori brez redu in vodstva. Dočim se je Abubekr boril proti kalifu, je Hešam ben Soliman obrnil svoje čete proti ljudstvu. — Bij, sekaj, pali — je bil ukaz. In na to zapoved, kakor bi se zgodil čudež ,se vnamejo tri hiše. Tisoč mečev je udarilo po meščanih in ti, ako-prav so bili zelo hrabri, vendar niso mogli vzdržati strašni berberski sili. Dim gorečih hiš je obdal vso Kordovo. Ogenj se je dvigal v nebo, kakor ognjeni steber. Vpitje, stok, lomljenje kopij in mečev, žvižganje strelic, zvok tromb in rogov; prasketanje požarja, vse to je napolnjevalo Kordovo s strahom in grozo. Na ulicah so ležala trupla meščanov, vojakov, žen in tudi otrok, ki so popadali, ker so se pomešali med one, ki so izgubili zave>t in treznost, ter mislili samo na to, kako bi pobili čim več ljudi, kako uničili čira več človeških življenj, kako prelili čim več krvi. Noč je objela zemljo, ali bitka ni je-njala. V svitu gorečih hiš se je videlo kakor po dnevu. Ni trebalo prižigati luči, ni trebalo počivati. Kordova je gorela. Kordovq se je klala. — Naskok na alkazar — je vzklikal Abubekr. — Sipljite ogenj v alkazar. Kakor zdivjane so poletele na te besede berberske čete naprej. — Planite na hiše meščanov, osvojite >i jih in sipljite iz njih pušice na čete usurpatorja — se je drl stari berber — tri dni se vam dovoljuje pleni-tev po Kordovi. — Vrela voda se je sipala na glave berberov, kamenje je padalo na njihove glave, ali berberov to ni odgnalo. Na hiše »Jo priklanjali lestve in se po njih vzpenjali v notranjost, sekali vrata in ko so se vrata vdala, so planili v hiše in sekali starce, mladce in otroke. Vse, ki so se jim protivili in one, ki so jih čakali, kakor jagneta. Ženam so trgali koprene z lic in pri kateri so videli, da je stara, so jo sunili s kopjem. Kakor da se bore vragovi, ne ljudje, je puhtela zemlja od krvi. Dosedaj se je Wadha nahajal v o-fenzivi. llptel je, da večji del njegovih čet ostatie strnjen in zakrit in da tako pokoplje čimveč berberov. Ko zapazi, da se berberi resno pripravljajo na sam alkazar, spremieni v trenutku svojo taktiko. Zasede konja, dvigne meč, zamahne in vzklikne z gromkim glasom: — 'Naprej Hrvatje! Sedaj je čas, da zravnamo z zemljo naše sovrage. Mi ali oni I To vprašanje rešite s svojimi meči. Ali rešili ga bodete sijajno, ker ste Hrvati! In kakor da so strašni zmaji navalili na berbere, tako so planili Hrvatje. Sovražnik se jame umikati. Abubekr je zbesnel. — Naprej prokleti lopovi! Ali se plašite teh ničel? Naprej! Udrite, bij-te, koljite, sekajte, palite — je vpil z nadčloveškim glasom, da so se mu delale pene krog ust. Ali v tem ga zadene pušica v prsi. Zamahne z rokami in pade. Vendar ni bil ranjen smrtno. Izdere strelico, in se vnovič vzpne na konja, s pomoč- jo svojih ljudi. Vendar je padec A-bubekrja prestrašil njegove čete. Jele so se umikati. Ali to umikanje ni bilo podobno begu, ker so bile afriške čete obkoljene od meščanov. In tako se je strašni boj nadaljeval. Z nadčloveško silo so si morale afriške čete delati pot skozi goste vrste kordovskih prebivalcev. Ura za uro je potekala, polnoč je že davno minila, ko so zadnje afriške čete odšle v svoje vojašnice. Te čete so bile zmučene, nezadovoljne in oslabljene, a vendar so morale z vso naglico utrjevati že itak čvrste vojašnice, ker so vedele, da jih čaka na novo boj, ko napoči jutro. Ognji so razsvetljevali nasipe. Hešam ben Soliman je hodil od čete do čete in jih bodril, da še ni vse izgubljeno in da jutri gotovo zmagajo. Samemu pa je srce krvavelo, ko se je spomnil ranjenega brata Abubekrja, ki je vzdihoval na svojem perzijskem čilimu. Zdravnik mu je menjaval ob-kladke in mu jih polagal na rano. XII. Takoj ko je zapustil Abubekr ječo, se je Strezinja vnovič onesvestil. Ta nezavest je trajala dolgo časa in ko je zopet odprl oči, je bil v temi. Sprva mu je bilo, kakor bi se ne mogel spomniti, kje je in kaj se je zgodilo z njim. Mislil je, da je v svoji sobi in da se je uprav prebudil iz grdih sanj. A kmalu je začutil na nogi hudo bolečino. In ko se je hotel obrniti, je začutil, da mu tičijo roke v okovih. To ga je takoj spomnilo vsega, kar se je zgodilo z njim. — Mili Bog — vzdihne otožno — tako se tedaj končuje moje mlado življenje? Zato sem prišel iz svoje mile domovine Hrvatske v te daljne kraje, da poginem od zločinske roke. Zato sem te tedaj ostavil, mila mamica, da mi strohne kosti v neposvečeni zemlji nevernikov, sredi teh ubijalcev, ki so me ujeli? Kdo ve, kaj še storijo z menoj, morda nameravajo še kaj hujšega nego je smrt. Ta misel ga je napolnila z grozo. In spomnil se je Fatime. — Kaj je z njo, tem krasnim otrokom? Kaka usoda jo je zadgla? Morda hujša od moje? Morda je divji nasilnež, Abubekr, vsled njegove ljubezni, okrutno mučil revico? V trenutku ko sem mislil, da jo osrečim, in da je našla v meni svojo bodočnost, svojo zaščito in pomoč, a prinesel sem ji fugo, bolest, morda celo smrt. In v tem hipu je Strezinja pozabil na sebe, na svoje muke in bolečine. Njegova duša se je povsem uživela v njeno usodo. — Zakaj?... Zakaj — se je spraševal — zakaj dopušča božja previdnost, da trpi nedolžno bitje, v katerem so združene ve dobre in lepe lastnosti tega sveta — lepota telesa in lepota dekliške duše. Zakaj mora to dobro in nedolžno dekle, tako milo in blago, toliko trpeti, ko drugi lopovi in krvo-loki, razbojniki in ubijalci hodijo po svetu nekaznovani? Kje je tu božja previdnost? Spoznal je, da so to brezbožne misli, ali ni vedel najti nobenega odgovora. Bol, silna bol mu je pograbila srce in jel je trgati okove z rokami, da so mu krvavele. Po vzduhu se je razlegal žvenket o-kov. Kakor da je ta vzduh oživel in kakor da je ta žvenket jel buditi strašne, mrke sence mrličev, katerih kosti so počivale tukaj. Strezinja ni videl ničesar, ničesar o-pazil. Ali zdelo se mu je, kakor bi nekaj drhtelo, nekaj šepetalo, kakor bi se mu hotelo nekaj reči, a 011 ne more razumeti. Naposled se mu je zdelo, kot bi nekdo vzdilinil trikrat globoko in težko. Ta vzdihljaj je bil tako grozen, da se mu je zledenilo srce, in so mu vstali vsi lasje. — Vsi dobri duhovi hvalijo Boga, ali ga hvališ tudi ti — je vprašal in napel vse sile, da je spravil te besede iz grla. To staro formulo ga je naučila pokojna babica, da jo izgovarja, ako bi ga strašile pošasti, volkodlaki, črti ali Jagababa. Po tej zaklimbi je posluhnil, da bi slišal odgovor. Ali vse je ostalo tiho in mirno. In naenkrat se domisli, ali ni morda to duh njegove Fatime, ki se mu na ta način javlja. To ga je zopet spomnilo na žida-učenjaka, pri katerem je iskal modrosti. / Kako je ta človek vedel za njegovo usodo, kako je zaznal o njegovi ljubezni do Fatime? Drugače to ni bilo mogoče, kakor da so 11111 povedali duhovi. Ako je bil 011, Strezinja, bolje poučen v skrivnosti magije in skrivnosti iztočne mistike, evo, sedaj bi se lahko pogovarjal z njo, svojo Fatimo, sedaj, če je v resnici umrla. In obžaloval je, zakaj ni slušal starca in se povsem posvetil njegovi mračni znanosti. Mar ni imel starec prav? Ako bi se odrekel Fatime, bi bil danes svoboden. Niti na misel bi mu ne prišlo, da bi jo iskal tu, kjer mu mrzla Mnrt ugrablja mlado življenje. Ona bi ne vedela zanj in bi ne trpela. Zakaj ga ni poslušal? Zakaj ni bil pameten in se vdal svetu duhov, onemu svetu, ki je neviden, a je močnejši od zemeljskega? Zakaj ni prodrl v globočino skrivnosti? Ostal je, kakor črv na zemlji, iskajoč zemljo, in trudeč se za prahom. Kdo mu sedaj vrne Fatimo, kdo mu vrne to, kar je mrtvo, ko se pa mrtvo telo ne da obuditi niti s pomočjo magije in mistike? Njemu je zavladala smrt in on se ji je pokoraval. — Človek sem, slab in nejunaški, ki sem ostal na pol pota. Bil sem slab in bojazljiv. Moj Bog, kako pusto, kako prazno je v mojem srcu! XIII. Drugi dan se je bitka nadaljevala. V Kordovi se je zbralo naroda ogromno število in brezmejna je bila njegova besnost. Mnogo meščanov je padlo od mečev telesne straže berberske, mnogo meščanov je prelilo svojo kri. To kri treba osvetiti. Pohiteli so očetje padlih sinov in sinovi padlih očetov, da se maščujejo. Vse, kar je moglo v Kordovi nositi orožje, vse to je vstalo zoper berbere in navalilo proti vojašnicam. Berberski vodje so prekmalu uvideli, da je zidovje vojašnice preslabo in da je gnjev naroda strašen a vojska berberska preslaba. Med tem, ko so jeli meščani in vojaki Muhamedovi naskakovati vojašnice, je Hešam ben Soliman zboroval z glavnimi vodji in odločil, naj se prebijejo skozi narod, ter poiščejo v utrdbah svoje prijatelje. Ali to ni bilo tako lahko. Na treh krajih so navalili meščani na vojašnice in hoteli preplezati zidovje z lestvicami. Berberi so je čakali s pušicami i:i jih odgnali. (Dalje prili.) POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba jt naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. '\WSMNrf 20 YEAR $6.65 ZA ELGIN ALI WALTHAM URO $6.65. Vsakdo zna, da so najboljše ure v Ameriki z Elgin' in Waltham kolesovjem, in da se prodajajo navadno drugod po $25 in več, a naša posebna ponudba Vam daje zdaj priliko, da si kupite uro p