Leto VB., št 32.
PeStnina plačana v gotovini.
V MufcSfani, v 1Ct februarja 1922. P@$am. št. 5^ par.
HflPREJ
Glasil« SecislltSina stranke lugoslatlle.
Uradništvo in naša vlada.
Izhaja razen pondel ka in dneva po praz* ' niku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica G-L Stane mesečno 7 din., celoletno 84 diu.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
.Cti£ČSnS82B2U2Lk—amiam ing -araBB—BB
Pred kratkim je »Jugoslavija« priobčila o uradniškem vprašanju zanimiv sestavek. Sestavek pove namreč, da je naša vlada do svo.ega uredništva krivična, kakor bržčas nobena na svetu. Zakaj, ko ima ena kategorija državn.h nameščencev plače, ki vsai približno odgovarjajo draginji. aV pravilnejše, vrednosti našega denarja, ima drugi dohodek, ki ga tira sKoro v obup.
Sestavek ni oopolcn. Navaja samo dve skrajni kategoriji državnih nameščencev: neusmiljeno slabo plačano administrativno uradništvo in razmeroma dobro plačano častništvo. Ce bi se bil pa člankar ogledal malo dalje, videl bi bil še cel kup kategorij, za katere vse ima država različno merilo. In če bi se bil nad tem malo zamislil, izpr videl bi. zlasti, da se država pri plačevanju svojega uredništva ne ravna oo kakih socialnih ali kulturnih vidikih, da prav tako ni zanio merodajno večje ali manjše delo ene ali druge kategorije, temveč da gre pri odmeri in določanju plač edino-le s stališča, kol -ko se ima kake uradniške kategoriie bati. Zato imajo nameščenci, ki so bolje organizirani, veliko boljše plače kot drugi, glede katerih misli država, ali točneje n ena meščanska kiikarska vlada, da se ' fih ni treba bati.
To dejstvo naj bi bilo uredništvu migljaj, kako edino sc bo moglo kedaj uveljaviti. Mogoče mu bo to samo potom organizacije, ki bo neodvisna od sedanjih meščanskih strank in ki bo to svojo ne-zavisnost uveljavljala tudi v dejanjih. Kaj-ri demokratska stranka, ta samozvana prvoboriteljica za uredništvo, se iz njega zadnje čase že naravnost norčuje. Kako
naj človek drugače krsti besedinčenje poslanca Reisnerja. ki hvali vse vprek, državo in vlado in stranko, in pripoveduje, koliko žrtvuje in daje za uradništvo, pa mu ne da niti tega. kar n u gre no vsej pravici. Hvali vlado, koliko misli dati uradn štvu. pa ga ni sram zamolčati, da bi tudi v tem slučaju v službi osiveli in višje kvalificirani uradnik že davno toliko ne veljal kakor nižje kvaT-ficiran častnik. Zakaj nam gospod Rei-sner tega ne po\ e? Jeli smatra to za pravično? Ali glav ,o: zakaj ?. Reisner enkrat z vso odločnostjo ne pove tega svoji vladi? Samo malenkost zahteva urada.-štvo od njega: da namreč oove vladi resnico, resnico o brezprimerni krivičnosti prav te vlade do uredništva.
Gotovo bi ne bilo toliko slabega razpoloženja med uredništvom, če bi delila vlada plačilo po zaslugah in z enako previdno mero za vse. Češkoslovaško uredništvo ni veliko bolje situirano od našega in avstrijsko morda celo za spoznanje slabše. Ali nekai je. kar povzroča, ca uradništvo tamkaj lažje prenaša težko breme pomanjkanja: Prvič zavest, da država stori zanj vsai deloma, kar je mogoče. in drugič prepričanje, da je vlada j do uredništva kot takega pravična, da j morajo pač vsi državni uslužbenci soli-; darno in enakomerno prenašati težke ča-: se. da pri enaki kvalifikaciji ni niti častnik, , niti kdo drugi privilegiran ored katerimkoli državnim nameščencem. Te zavesti oa naše uradništvo ne more imeti, narobe. čedalje bolj se mu mora vrivati zavest. da hoče naša vlada iz svoje krivičnosti napraviti cel urejen sistem.
Polemika.
(Odgovor s. F. Uratniku.)
Ni se mi zdelo potrebno odgovoriti »Jugoslaviji« na njeno nedeljsko notico. Če jo zanima, si lahko poišče odgovor sama v seriji člankov, ki so izšli v »Napre-ju« v štev. 18. do 28. »Jugoslavija« jih gotovo ni čitala, sicer bi molčala kakor molčijo drugi.
Odgovoriti pa moram s. F. Uratniku. Pravi, da je temeljna ideja zadruge »Peka« pravilna, da pa je pot zadruge nenavadna in nevarna.
Z vsakim dnem padamo nižje; ali že nismo na dosti nenavadni poti? Ali mislite, da bomo prišli s te nenavadne poti, ki Pelje naravnost v prepad, po navadni poti nazaj? Ali se Vam ne zdi, da bodo izzvale sedanje derutne gospodarske razmere, če jih nc zavremo o pravem času, še čisto drugačna »nenavadna« pota? In tista pota bodo res nevarna, ne pa ta naša Pot, ki ne računa z nobeno spekulacijo, ki ne obeta nobenega velikega dobička po-
samezniku, temveč samo korist slehernemu s tem, da mu zagotovi vrednost njegovega dela. Mogoče pa obstoja vsa »nevarnost« ravno v tem? No, za s. Čretnika gotovo ne, on ni dobičkar, zato pa nestrpno čakam, da nam pove, v čem vidi to nevarnost!
Zavračam pa njcgoyo opazko glede grotesknosti. Tudi s. Čretnika moram opozoriti na članek »Država ali posamezniki« v štev. 27. »Napreja«. Tam je povedano, da naj država sama najprvo preizkusi. Zadruga »Reka« je podoben preizkus. Zato si nikakor ne moremo staviti takih ciljev, da bi moglo vplivati naše stremljenje groteskno.
Naše ljudstvo razumeva v svoji poštenosti in solidnosti vedno bolj upravičenost žitne valute, in zanimanje za zadrugo »Peka«, ki je z vsakim dnem večje, dokazuje najlepše, da se je misel zagibala iri gre svojo pot med ljudstvom. S tem bo prenehala grotesknost tudi pri nevernih Tomažih.	J.	B.
ZASPANI LJUBLJANI!
2e od nekdaj je znana Ljubljana kot zelo zaspano mesto. Ta zaspanost je baje nekaka bolezen, ki je razširjena po Ljubljani in ki se je drži revno tako zvesto kakor megla.
Da živijo v Ljubljani ljudje, ki se ne strinjajo s prislovico »Ljubljanci zaspanci«, to nam pričajo le še gostilne, ki so v bujnem razvoju. Razni kvarteti se čujejo iz njih, če greš mimo, mnogokrat se poskušajo tudi solisti. Ali je »božja kapljica« kaj kriva, če se mnogokrat poliva po mižali? Po 11. zvečer pa vidiš, kako stopajo iz gostiln inženirji, ki merijo na širino ljubljanske ulice. — Po ljubljanskih kavarnah se kuje visoka politika in brcajo nekake krogle, kateri pripravi pravi gospoda biljard.
Ljubljana je jako bogata na raznih društvih, katerih mnoga imajo najrajši svoje seje v gostilnah; pa tudi resnih naprav ni revna. Zelo rad gledam pri ljudeh z rdečimi nosovi in pri ljudeh, ki pasejo dolgčas po kavarnah, na najrazličnejše znake, ki jih nosijo v gumbnici. Ti znaki mi dajo mnogokrat misliti. Včasih pa poslušam ljudi, ki se po gostilnah tako navdušujejo za proletariat, da si mislim: Kako srečen si, proletariat, ker imaš tako, dobre zagovornike. Mnogokrat se je že tudi dogodilo, da je kdo svoje navdušenje podkrepil s tem, da je kazal na znale, češ, jaz sem pristaš SSJ in zanjo dam vse in vsi volite samo njo! Dober človek, kaj ne?
Ko pa pridem drugi dan na diskusijo, pa se vedno čudim, da nobenega izmed navdušenih nc vidim.
Mnogo poznam socialistov, ki se kot taki tudi priznavajo, pa vendar jih nikdar ne vidiš na diskusijah in na shodih, pač pa vedno v istem času, ko se diskusija ali shod vrši — v gostilni ali kavarni.
Kako malo pojmovanja, kako malo resnosti je v teh ljudeh! In vendar se vedno in vedno hudujejo, da politična organizacija ni zanič. Kdo pa tvori pol. org.? Ali mar odbor? Ljubljanska politična organizacija ima dovolj pristašev, ti tvorijo organizacijo. In če ti rajši sede v gostilnah in kavarnah, namesto da bi vršili svoje članske dolžnosti, potem pa vse zabavljanje pade zopet nanje same.
Vsak petek ob 8. zvečer se vrši v mali dvorani Mestnega doma diskusijski večer. — Ljubljančani, socialisti, udeležujte se teh diskusijskih večerov!
Ne izrabljajte imena — »socialist«, kajti socialist je Je tisti, ki ne le socialistično misli, temveč tudi socialistično dela!
Pokažite, so drugi, da vam socializem ni le stvar simpatije ali pa antipatije, temveč resen boj za osvoboditev proletariata,
—	Zaspana Ljubljana — vstan’!
DELAVEC BREZ DELAVSKEGA CA-, SOPISA JE KAKOR VOJAK BREZ 1	PUŠKE.
PofStilns vesti.
r Atentat finančnega ministrstva na državne nastavljence! V teku prihodnje-era tedna bodo razpravljali v finančnem odboru o predlogu finančnega ministrstva, da se ukinejo draginjske _ doklade vsem družinam državnih nastavljencav m vsem onim delavcem, ki so zaposleni v državnih podjetjih.
+ Spomenica Hrvatskega bloka. V Belgradu se trdovratno razširja vest, da ie sestavil Hrvatski blok na svoji tretji seji dne 14. januarja spomenico »Vloga Hrvatske v gospodarski in politični konsolidaciji Evrope«, ki jo bo odposlal na genovsko konferenco.
-r Stavka čeških rudarjev še ni končana. Stavka se nadaljuje in je malo upati, da bodo izpadla pogajanja ugodno, ker je nroti vsakemu pričakovanju nastopila razlika glede delavnega časa, ker zahtevajo lastniki, da se mora v rudarskih obratih do zadnje konsekvence držati 48-urni delovni čas.
+ Zastopniki male antante o enotnem nastopu. Med zastopniki male antante se vrše dogovori o enotnem nastopu na genovski konferenci, ker je ruska sovjetska vlada baje sprejela med svoje zastopnike tudi nekatere komunistične voditelje iz držav male antante, med katerimi imenujejo tudi predsednika parlamentarnega kluba? komunističnih poslancev v Belgradu, dr. Sima Markoviča.
ČLOVEK Z NEŠTETIMI IMENI. PRAVICA PO MEŠČANSKEM POJMOVANJU.
Z »dolarskimi princi« in drugimi ne-čednostimi na ljubljanski glavni pošti bi se ne bavili v toliki meri, da se niso v zvezi s temi zadevami pojavile stvari, ki na zelo drastičen način prikazujejo čudne pojme, kakor jih imajo naši merodajneži
o	krivdi in kazni, da nam niso te stvari znova potrdile obstoi tkzv. razredne ,iu-stice. Med Utrinki smo danes ponatisnili enega, ki zelo nazorno pripoveduje, kako ie s tako vrstojustice in čigar smisel je v kratkem tale: če gladcn revež pobere kje na cesti gnilo iabolko. da vsaj nekoliko uteši potrebo svojega želodca, ga zaprejo, da postane črn; če pa napravi kak »višji« ali, kakor pravijo, »ugledni«^ človek visoko lumparijo, se bodo sprožile vse Shc, da lumparija ne pride v javnost, krivec pa če mogoče ne do zaslužene kazni. Cim višji je lump, tem bolj se zastavijo skrivnostne sile; na neki stopnji sploh ne pride več v poštev, da bi njegov greh smatrali kot greh; na najvišji stopnji socialnega položaja pa se njegove nečednosti proglasijo kot čast, ropar in ubijalec postane po pojmovanju meščanske družbe — že-nij. N. pr. takle Napoleon i. dr.
Da ne bodo naši bralci mislili, da glede naših razmer pretiravamo, navajamo naslednji slučaj izza procesa proti »dolarskim princem«: Glavni krivec med obsojenci je gotovo Alojzij Arzelin, človek iz »ugledne rodbine«. Vsi drugi še niso imeli prilike, da se dotakfcga ugleda dokopljejo. zato pa tudi niso imeli »pravice«, da bi uživali neko dobroto, kakor jo je omenjeni Arzelin. Ker ne gre, da bi takega človeka navajali pod imenom, s katerim je revežem iz daljne Amerike in revežem v domovini kradel težko zaslužene novčiče, so te dni razna uredništva dobila »migljaj« in ker ima naša žurnali-stika meščanskih nazorov dovolj v svoiili kosteh, se je temu migljaju tudi pokorila.
Lahko pogledate v ljubljanske buržoazne dnevnike zadnjih dni in berete nod tozadevno rubriko, kako je Arzelina Aloj-
zija lahko vse orenarediti: v »Jugoslaviji« n. pr. — Alojzij Arzelini, v »Jutru«
—	Acelin, v »Novem Času« — Azzelini Alojzij, v »Narodu« — Alrezin Vekoslav in Acelin. v »Slovencu« — Alrezin Alojzij. Zanimivo, ne? In to pri listih, ki bi se ne branili s polnim imenom in z vsemi nodrobnostmi navesti, kako ie revež-prO-letaree na cesti kihnil in kako ga je potem 20 policajev gnalo v železju pred oko pravice! To je nesramnost, ki si jo morate proletarci dobro zapomniti! Naj vam bo obenem dokaz, koliko zaslužijo vere meščanska časopisna poročila!
Iz »ugledne rodbine«?! Smešno: če ie človek res iz ooštenega Dokolenja in ie užival tudi boljšo vzgojo, ki si je proletarec ne more kar tako privoščiti, tedaj bi moral temboli vedeti, kaj sme in kaj ne sme! Tako sodimo mi.
Sicer pa pripominjamo, da to ni vse, kar so izvestni krogi in možje skušali pri dolarski aferi zakriti. Že večkrat smo pc-vedali, da so v umazani zadevi soudeležene tudi neke osebnosti z zelo belimi ro-. kanu. Teh oseb. glavnih krivcev, nismo opazili na sodni klopi. Vemo, da skušajo no vseh pravilih uteči neprijetnostim in da jih ščitijo »višje sile«; toda, gospodje, oa-zite: če vsi drugi molčijo, mi še nismo umolknili in nihče ne uide kazni. Če mislite. da ste že na varnem, se zelo motite! Pri Filipih se bomo videli i
Dnevne vesti.
Pikanterije »dolarske afere«. , Razpravo proti »dolarskim princem« so včeraj zaključili. Od mnogih strani smo dobili poročila, da je zavzemal naš list izmed vseh ljubljanskih dnevnikov najbolj pošteno in odkrito stališče poštne afere. In tudi danes se ne moremo vzdfžati, da ne bi omenili izmed mnogih nerodnosti, ki so sc godile ob tej priliki, samo eno nerodnost, ki kaže v bengalični luči. kakšne despe-ratne razmere vladajo pri tukajšnjem sodišču. V ponedeljek 6. t. m. je prišel k predstoječi razpravi brat nekega obtoženca, ki so ga poslali k oficialu Kuštrinu, ki je razdeljeval vstopnice. Ta pa ni hotel o vstopnicah prav nič slišati in je kratko-malo odbil ponovno prošnjo z motivacijo, da so že vse oddane in da so jih prejele samo »višje glave-.:. Ko pa je obtoženčev brat omenil, da je že teden preje pošiljal svojo nečakinjo, da bi si zasigural mesto brez uspeha, je g. oiicial odvrnil, da je zato odslavljal prosilce, da si je notiral njihova imena, ker je g. predsednik hotei vedeti, kaki ljudje bodo navzoči pri razpravi. S približno istimi pritožbami so se obrnili na naše uredništvo tudi drugi prizadeti ljudje. — Včeraj ob 2. popoldne so razglasili obsodbo, po kateri so dobili obtoženci od 4—17 mesecev težke ječe, trije pa so bili oproščeni. Prvi državni pravdnik je v svojem govoru povdarjak da tudi nekaj starejših gospodov na pošti ni bilo na vrhuncu svoje dolžnosti, ker so pili z obtoženci v uradu, padali po step-njicali in jim vile prodajali. Taki kontrolni organi spadajo tudi na zatožno klop in on upa cd poštne uprave, da bo z železno metlo odstranila ves smrad iz svojih uradov. Omenil je tudi, da so bila namigava-nja kakor da je poštna direkcija udeležena pri dolarjih ali znamkah brez podlage, ker ni nobena priča niti namignila tozadevno na kako krivdo direkcije.
Društvo tiskarnarjev v Sloveniji naznanja, da je radi velikega podraženja vseh materiali] in papirja ter zvišanja delavskih mezd primorano primerno zvišati cene vseh tiskovin. (Danes ne bomo obširneje spregovorili, toda k stvari se sc povrnemo. — Ured.).
Finančna delegacija objavlja uradno,
da je Finančni minister rok za vložitev napovedi dohodkov podaljšal do Konca februarja 1.1. Na to se opozarjajo vsi davčni obvezanci, ki dosedaj še niso vložili napovedi, naj vsaj v podaljšanem roku za-doste svoji dolžnosti, ker se jim bo sicer dohodnina in rentnina odmerila brez na-daljnega poziva na podstavi uradnih pripomočkov.
Dunajska medicinska fakulteta priredi od 13.—25. februarja V. mednarodni nadaljevalni tečaj pod naslovom »Krank-heiten der Verdauungsorgane«. Udeležni-lci morajo kot režijski prispevek plačati samo vpisnino, katera znaša za Jugoslovane 5000 K. Interesenti naj čimpreje priobčijo ime in naslov kakor morebitne želje z ozirom na stanovanje uredništva lista »Wiener Medizinische Wochenschrift«, Wien IX. Porzellangasse 22. Zdravnikom, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, se bo potovanje olajšalo.
Llas&iiatsa.
Darilo za slepce. S. dr. Ljudevit Perič je povodom svoje poroke daroval Podpornemu društvu slepili v Ljubljani, Wolfova trlica 12 znesek 2000 K.
Kako postopajo narodni socialisti s svojimi uslužbenci. V narodno-socialni SdI. gosp. zadrugi so odslovili kar na lepem v najhujši zimi uslužbenko, vdovo in mater treh otrok, ne da bi ji povedali pravega vzroka, če ni bil morda vzrok v tem, da se iim ie Donudila manj sposobna moč, ki pa je pripravljena delati za manjšo plačo. Omenjena uslužbenka, ki je bna nastavljena kot prodajalka, ie vsikdar Došteno izvrševala svoje dolžnosti, kar DOtrdi lahko poslovodja narodno-sociaine gospodarske zadruge. Delala je navzlic temu, da so ji dajali plačo, ki je za današnje razmere pod Dsom, posebno če pomislimo. da je morala ž njo preživljati tudi trojico otrok. Plačevali so ji namreč 40 K na dan. Uslužbenstvo se je potegovalo že 10 mesecev zaman, da dobi povišek, dasi prodajajo v zadrugi n. pr. škatljo moke sedaj po 24 K, ki so jo imeli v zalogi še pred 10 meseci do 16 K. Še neko drugo nekorektnost so napravili narodno-socialni gospodje: Uslužbenka je preje vzela predujem, da si kupi čevlje, pod pogojem, da bi vračala tedensko po 40 K. Toda pri odpovedi so ji obdržali od plače kar 614 kron, tako da ji ie ostalo samo 16 kron. Kako naj reva s tem denarjem živi? Na-daljnih komentarjev menda ni treba nobenih. Socialni čut tkzv. narodnih »social-cev« je že z navedenimi dejstvi dovolj jasno očrtan. Vprašamo samo, kako dolgo bo še del zaslepljenega delavstva iskal svoje rešitve v »delu« brezprogramne frazerske narodne socialije?
Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo vabi na II. redni občni zbor, ki se bo vrešil v nedeljo 12. t. m. ob 2. popoldne v restavraciji Narodnega doma. Če na določeno uro občni zbor ne bi bil sklepščen, se bo vršil pol ure kasneje s prvotnim sporedom in bo brezpogojno sklepčen.
V	tednu od 29. pr. ra. do 4. t. ra. se je porodilo 36 otrok (20 m), umrlo pa 32 oseb U9 ž), največ za jetiko (7), za pljučnico (3) in za zastrupljeno rano (3). Prijavljena sta bila 2 nova slučaja Škrlatice,
1	ošpic in 2 otroške vročice.
Mesečni shod podružnice čevljarskih pomočnikov v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica 3. Začetek ob pol 10. dopoldne. Ker je dnevni red jako važen, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Gospodu Antonu Krepek«, obč;nske-mu svetniku SLS in dopisniku »Novega Časa« v Mariboru. »Novi čas« jc prinesel izpod Vašega cenjenega peresa dve notici pod naslovi »Čedna družba« in »Mariborski vodilni socialisti", v katerih posvečate posebno oozornost moji osebi. Na tem mestu.se Vam zato iskreno zahvaljujem in toplo priporočam. Pripravljen sem Vam pa v znak iskrenega prijateljstva odstopiti takoj vse moje »milijone«, s katerimi za-morete osrečiti Vašo cenjeno družbo. Ako bo to zadostovalo za odkup demagoške omejenosti s katero Vaš list operira, seveda v naprej dvornim. Z odličnim spoštovanjem Loize Slanovec.
€®§ie^
Bratomoriici se združujejo s kapitalistično reakcijo, da pokažejo svoje Manče vsko delo. Eden take vrste agitator, Reiniš Alojzij, se nahaja v državni cinkarni. Ta nekdanji sodrug in predsednik podružnice stavbinskih delavcev v Celju, ie bil iz omenjene organizacije izključen, ker ni bilo vse v redu! — Trdil je tudi. da predsedniku ni treba prispevkov plačati. Sedaj ie prevzel vlogo Samostojne delavske Unije v državni cinkarni ter obljublja delavstvu, da bo on vse bolje napravil. V to svrho ima doIo. s katero pobira podpise za kaDitalistično organizacijo. Sodrugi v cinkarni, varujte se takih delavskih izdajte! — Povejte jim, la vas hočejo iz maščevanja prodati reakciji, da so bratomorilci!
8*fu'-shodi v pruju.
V soboto, 11. t. m. se bo vršil javen železničarski shod z dnevnim redom:
1. Železničarske zahteve in vlada.
2. Enotna železničarska organizacija.
Shod se bo vršil pri »Belem križu«
ob 6. zvečer.
V nedeljo, 12. t. m. ob 9. predpoldne se bo vršil iaven ljudski shod z dnevnim redom:
Kam jadramo?
Tudi ta shod se vrši pri »Belem križu«. — Na obeh shodih poroča poslanec sodrug Kopač.
Udeležite se shodov v obilnem šte-
vilu.
DOPIS IZ CELJSKE OKOLICE.
Sedaj že vsak dan balj razumemo, zakaj so se gospodje, ki so tako dolgo gospodarili v okoliški občini, tako branili in tekali celo v Ljubljano k deželni vladi in na vse konce in kraje, da bi onemogočili socialistom do veljave.
Občina nima za svoje ulice nobene razsvetljave. Če greš oo Gaberji, se ti nenadoma pripeti, da se zaletiš v temi na kakega človeka. Na Bregu in v Zavodni ie ravnotako. Tik pred občinskimi volitvami so dali naoeliati iz mesta do občinske hiše električno razsvetljavo, toda od občinske hiše sta dobila napeljavo dva gostilničarja. Da se ne bi skregala, sta sklenila medsebojno solidarnost, ker je eden klerikalec in drugi demokrat. Tudi kapucini so dobili 84 žarnic. V sobo ob-^‘nske posvetovalnice niso dali nobene ji, ker itak niso imeli skoro nobene se-Jfjok r~Je tfl nosel opravljalo samo par
*frfoU- * .b! vsi zadovoljni, je dobil ob-
m- vv‘k ^erc brezplačno razsvetlja-V°\!i	S?’	^°^er	so	gostilne odprte,
se ita sveti skozi okno, potem pa razsvetljave _m več treba..
Sedaj pa mešetarijo, kdo bi naj vse te stroške Plačal. Baje so plačevali obč. odborniku g. Božiču, ta p_a ni občini n.č
odračunal. Kaj ne, mi smo naprednjaki! Kaj nam pa morejo? so si mislili. Sedaj iim pa že gre bolj grenka, kaj, g. Božič? Iz aktov je tudi razvidno, kako so gospodarili z občiiiskhn imetjem. Občina je morala plačati samo za 400 kg cementa 920 kron, a bivši župan je Drodal g. Božiču 600 kg za 980 kron. To je za 400 I< ceneje, kot ie občina plačala.
Drug drugemu treba pomagati; takrat smo vsaj nekai razumeli in sedai? Ti sociji nič ne razumejo, kako bi človeku Domagalk Zaraditega smo tudi proti temu, da bi se sedanjemu županu, ker je navaden delavec in ima doma otroke, odškodnina zvišala. Potruditi se treba, da ne bo dosegel, da se sklep spet razveljavi, da ne bo vsepovsod zraven stal. Če ne bo mogel shajati, bo že odstonil, takrat bomo hvala bogu snet sami eospodarji. Tako mislijo gospodje, mi jim pa bomo že drugo zapeli.	_________
Unitarni vesSnik.
Orkestralno drujtvo »Glasbene Matice« nastopi po daljšem odmoru v pon-deljek, 13. t. m. Po Čajkovskem, Beethovnu in Lisztu si ie izbralo to pot društvo veliko fantastično simonijo Hektorja Berlioza, grandiozno delo za veliki orkester, ki je vsled svoje elementarne sile. s katero deluje na poslušalca, stalno na orogramu svetovnih sinfoničnih koncertov. Od občinstva pričakujemo, da to znalo ceniti neumorni trud in požrtvovalnost društva in napolnilo unionsko dvorano v Ljubljani na dan koncerta do zadnjega kotička.
»Priroda«, 1. številka letošnjega letnika je izšla. Ima zelo zanimive članke, kakor o živalstvu v jugoslovanskem Primorju, o pomenu rastlinstva, zanimivosti iz življenja žuželčnih ličink (v cirilici), o pračloveku, kakor so ga odkrili v zadnjem času, članek o borbi za Zinsteinovo slavno teorijo relativnosti, drobiž itd. »Priroda« je zelo lep list, ki prinaša poleg čalnkov naših najboljših naravoslovcev tudi lepe slike in ie urejevan po vzorcu najboljših nemških popularno-znau-stvenih revij. Našim bralcem ga toplo pr-Doračamo. Izdaja ga Hrvaško prirodoslovno društvo v Zagrebu in stane letno 15 Din., za dijake S Din.
Prejeli smo »Jadranko«, list, ki ga izdaja ženstvo v zasedenem ozemlju. Prinaša med drugim začetek žaloigre' »Veronika Deseniška«. ki jo je spisala M. Gregoričeva, članek o ženski volilni pravici. o duhovniškem celibatu, potopis z iz-prenoda v Skandinaviji, več pesmi in razno drobnarijo za gospodinje. Letna naročnina za Jugoslavijo 100 K, uredništvo in uprava je v Trstu, Via Scorcola 492/1.
VRHNIŠKE NOVICE. SLOVENSKA
BANKA IN TOVARNA KONZERV.
Pod biiščečim narodnim imenom »Slovenska banka« se skriva klerikalno-internacionalna židovska družba kakor: znani dunajski žid Wetzler, profesor Eu-gen Jarc, Karel Kauschegg itd. Slednjega ime že jamči, da je nositelj imena pristni (?) Slovenec. Usnjarjem dobro znani Jean B. Pollack, menda Mojzesovega pokole-nja, Rado Legvart, znan od vnovčevalni-ce za živino in iz svoječasnih v »Slovenskem Narodu« izhajajočih člankov, katerih pisec je bil baje g. Ribnikar, slednjič g. Gabrijel Jelovšek, tast Polacka in Leg-varta, in veleposestnik na Vrhniki in di ugi.
Omenjena družba je tudi glavna nosi-teijica tukajšnje konzervne tovarne. Gospodarstvo v' tej tovarni nikakor ne more
odgovarjati današnjim potrebam, kar dokazuje dejstvo, da tovarna, zastopana edino le v osebi g. Legvarta, ne more zvišati mezd delavstvu, ker ima deficit. V odgovoru na spomenico delavstva glede zvišanje mezd odgovarja g. Legvart med drugim dobesedno: »Ker pa uvidevamc, da naše najboljše žrtve in humanitarne naprave ne pomagajo nič, zato smo sklenili, da obrat polagoma zapremo. Zguba, katero srno že dosedaj napravili s tem obratovanjem je tako velika, da je ne moremo za nadalje več zagovarjati nasproti našim družabnikom . . . Legvart 1. r.« — Če odgovor g. Legvarta, naslovljen na pokrajinsko upravo, oddelek za socialno politiko, delavski odsek v Ljubljani, odgovarja resnici, potem je dolžnost vlade, da se o grozečem konkurzu (sodeč po omenjenih besedah) natančneje informira in potrebno ukrene: sicer pa — če tovarna nima zgube — bo mogoče vlada vendar le imela toliko moči, da prisili tudi vsegamogoč-nega akademsko izobraženega (po njegovem lastnem zatrdilu!) g. Legvarta, da se enkrat pogajanj udeleži. Doslej smo čakali na to brezuspešno.
S3e$isi.
Iz Poljčan. Tukajšnji gospod" Franc Rotman, prožni mojster oziroma klerikalni svetovalec, je zeio vrl možakar, zato moramo o njem par besed spregovoriti. Omenjeni gospod je nastavljen pri južni železnici, in nam torej ni znano, kako da je obenem tudi lesni trgovec. Gospod Rotman si pusti od železničarskega mizarja delati različno pohištvo, če pa on mizarja plačuje, smo zelo radovedni; ravnotako ima za služkinjo enega delavca, katerega plačuje železnica. Vprašamo torej našo direkcijo, kedaj se je naš službeni red tako spremenil, da lahko prožni mojster z lesom trguje, in železniške delavce za svoje zasebno delo porablja. Še nekaj. Pred tremi leti je prodal gospod Rotman stare železniške prage in stranka, ki mu jih je plačala, jih še do danes ni prejela in se hode zato pritožila pri ravnateljstvu. Mislimo, gospod Rotman, za danes je zadosti; prihodnjič vam povemo še kaj več,
—	Na svidenje!
Prevalje. G. šolski voditelj Pavel Košir nam sporoča, da je bil popravek v eni zadnjih »Naprejevih« številk glede premoga za prevaljsko šolo v toliko netočen, ker smo nekako v tem smislu pisali, da je bilo v nakazanih premogovnih množinah v splošnem precej nerabnega zdroba, ki sc je pa nahajal le v desetih centih, kakor jih je dalo rudniško ravnateljstvo šoli kot predujem. Sicer pa stojita v prejšnjem dopisu g. ravnatelja dva stavka, iz katerih smo bili primorani sklepati, da ie bil zdrob tudi v drugih nakazanih množinah, vendar ue bomo stvari dalji razpredali. G. ravnatelj nam tudi piše, da je bil šolski pouk faktično dva dni ukinjen, s čimer nam je torei potrjeno, da jc slonel dopis našega dopisnika na resnični podlagi. Zdaj smo menda na čistem? Zadeva ie za nas končana. Seveda smo pa vedno pripravljeni, da opozorimo vlado na izpolnitev njenih dolžnosti do prevaljske šole.
Šport.
IV. smučarski izlet letošnjega smučarskega tečaja sc bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m., in sicer v Bohinj. Odhod z -večernim sobotnim vlakom ali nedeljskim jutranjim vlakom. Nadaljna pojasnila v nedeljo dopoldne po prihodu jutranjega nedeljskega vlaka v hotelu »Markež«.
Po svetu.
— Roparske tolpe v berihiskJ okolici.
Kakšne razmere vladajo v državi reda in kulture, v Nemčiji, o tem nam vsak dan pripovedujejo lokalne rubrike nemških časopisov. Berlinski listi tožijo te dni, da so roparski napadi večjih tolp na posamezna gospodarstva ali tudi manjše vasi v berlinski okolici skoraj na dnevnem redu. Te tolpe broječe deset do petnajst mož, obstoje -večinoma iz zločincev berlinskega velemesta, ki so svoje »delovanje« preložili na deželo, ker jim je v mestu varnostna straža na neprijeten način vedno za petami. Posamezni »specialisti« so se naselili v berlinski okolici, organizirane tolpe pa so se razdelile po deželi, kjer z največjim uspehom. Kakor poroča »Vossische Zeitung« je ena teh tolp napadla te dni v Kccinu cb reki Havel, kjer je uradništvo ravno preštevalo prispele denarne pošiljke, neko banko. Kmalu zatem je neka z revolverji in ročnimi granatami oborožena tolpa oplenila dvorec Sommerfeld. Pet razbojnikov je plenilo v dvorcu, ostali pa so zasedli in stražili dohode. Roparji so odnesii nad 50.000 mark in mnogo dragocenosti. Rodbino so zaklenili v neko sobo, kjer so ji pretili s smrtjo, ako bi kdo klical na pomoč ter potem mirno odšli s svojim plenom. Roparjem kljub odločnim ukrepom policije še niso prišli na sled. V Schebuschu je neka roparska tolpa ustavila na cesti poštni voz, postrelila vprežene konje in skušala razbiti blagajno. Umori in ropi v Berlinu samem pa se tako množijo, da postajajo gotovi deli mesta ponoči naravnost nedostopni. Berlinska policija je organizirala posebne »Ueberiallkomandoc, katerih naloga je, da neposredno po vsaki prijavi nasilstva v avtomobilih hite na kraj nesreče.
— Mična zgodbica iz Pariza. PariŠKa policija ne ve, ali naj bi se smejala ali pa iezila nad šalo, katero je na njene stroške vprizoril sin groia de Thoisy. Neki telefonski poziv je prišel na Champ Elisees nolicijsko postajo, v katerem se ie glasilo, da so vlomilci udrli v stanovanje grofa r;a aristokratični Rue de Astorg. Policisti so bili takoj poslani v dotično hišo. lam so izvedeli srce pretresujočo povest iz ust osemnajstletnega Jean de Thoisy, kako ie čul čudne glasove v študijski sobi svo-
Mima stranka išče 3 meblovani sobi
za takoj oz. za 15. februarja. Po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredini mesta. Ponudbe pod „Meblovani sobi*1 na anoneno dražbo Aloma Companjr, Ljubljana, Kongresni trg 3.
iega očeta, kako je prijel za bodalce 'ter se polagoma splazil v sobo. Tam je našel dva maskirana bandita, s katerima se je baje spoprijel v boiu. vrednem najnujšega v »Treh mušketirjih«. Dobil je zarezo na roki,a se je maščeval s tem, da je potisnil svoje bodalce prav do ročaja v hrbet enega izmed banditov. V akcijo so nato stopili revolverji in zopet je bil mladi grof močnejši, nakar so vlomilci, siti boja, pobegnili skozi okno. To storijo je na videz potrjevala kri, koje znake ie bilo najti t,a preprogah in pohištvu. Krvava sled je tudi vodila do okna, a tam izginila. Po temeljiti preiskav je policija dognala, da so živeli roparji le v domišljiji mladiča, ki ae priznal, da je imel najbrž Halucinacije, ki so bile posledica preveč pogostega co-iskovanja števiinih pivnic.
— Rusija in umetnost. »Umetnost in politika sta v Rusiji povsem ločena«, se je izjavil Šaijapin v Clevelandu po končanem koncertu v pogovoru s časnikarskimi porocevalci. »Rusko ljudstvo ni še navzlic srce pretresujočim skušnjam zadnjih let nikdar odrekio svoje lojalnosti lepim umetnostim, posebno godbi.« Saljapen je tipičen Rus. Velike korenjaške postave, svetlin las in prijaznega pogleda. Po končanem koncertu ni kazal nikake telesne utrujenosti, kot je običajno pri umetniKih po završenem koncertu. Mirno je kadil svojo cigareto in sprejemal priznanja, ki so mu izrekali okrog stoječi. O dogodkih tekom rcvoiucije in o njegovih oseonih doživljajih ni hotel govoriti. Znano je, da je bil šaijapin velik ljubljenec carsKega dvora, a ga tudi sovjetska vlada tako visoko čisia, da mu je dala na razpolago posebno palačo v Moskvi. Šaijapin je tekom vse revolucije ostal v Rusiji. »To je vse končano sedaj,« je dejal Šaijapin. »Nikake želje nimam, vse to za vedno držati v spominu. Jaz gledam raje v bodočnost, kot pa da bi žaioval nad preteklostjo. »Res je, da mi je bila carska vlada naklonjena. Toda car je mrtev, in zdaj upam. da si pridobim naklonjenost sveta. Umetnost ne sme poznati nikakih mej. Ali ni tako?« je odvrnil Šaijapin diplomatično, ko se ga jc skušalo zvoditi, da bi začel razmotrivati svoje razmerje s carsko in pa sovjetsko vlado. »Brez ozira na to, kakšna bo politična bodočnost Rusije,« je rekel Šaijapin, »je gotovo, da bo, vedno obdržala svojo
ljubezen ža lepe umetnosti. Njeno Ijudsfvo lahko trpi pomanjkanje in lakoto, toda želje po ustvarjanju lepih reči to ne bo nik-dar ubilo.«
Zagreb, devize: Berlin 151—153, Milan 1445—1460, ček 1440—1445, London 1322, Newyork. ček 304, kabel 305—307, Pariz 2590—2600, Praga 575—577. Švica 5950—6025, Dunai 3.70—3.80, Budimpešta 46.50—47.50; valute: dolarji 302—303, avstrijske krone 4. rublji 22—24, češko-sjovaške krone 570—580, francoski franki 2575—2690, nanoleondori 1100. nemške marke 153—160, rumunski leji 232—235, italijanske lire 1440, turške lire 1200.
UTRINEK.
Ukrasti 1000 K je nezaslišana tatvina.
Ukrasti 10.000 K je strašna tatvina.
Ukrasti 50.000 K je veletatvina.
Ukrasti 100.000 K je tatvina.
Ukrasti 1,000.000 K je goljufija.
Ukrasti 5,000.000 K je korupcija.
Ukrasti 10.000.000 K je nerednost.
Ukrasti 25,000.000 K je pravni spor.
Ukrasti 50,000.000 K je insolventnost.
Ukrasti 500,000 000 K je modrost.
Ukrasti 1 miliardo K je ženialnost.
Izdajate j: Zvonim r Berlot (v imenu D<.kr. oub. SiJ).
Odgovorni uiednik: France Svete*.
Tisk Učiteljske t i s k a; n e v Ljubljani.
! , i-'	; 'A,
..A i	'-■*»	T V
^	V'.J.s VTG;
c S 22? 5* SkT & p . LJulLJAffA ^ J
‘v,4. _ ?v*& ce
! 6
tovarni dvokoles in otroških vozičkov. Naicenepa dvokolesa in otroški vozički raznih mode ov. Sprejmejo so tudi dvokolesa ia otioški vozički v po no ()reno>o,
emajliranje z o^nteni iii poniUInnje.
Ljubljana, Karlovška cesta siev. 4. j
1
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v Stotu, pošla Oomlale pii LioblpL
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. .................
JADRANSKA BANKA
I
I
I
Beograd
DeinlSka stavnica: Kron 320,008.QQO Rer.o.va: Kros ©J9©..0.000
Trsfi
De^nlSka gla&>ic : ILSr US,©03.060 Resaa-ira: Lir 5,G0C.Q0J
Podrasžsifce:
Beograd, Celje,	Dubrovnik,	Ercsgno^š, JaSss, KorčuEa Kotor,
Kranj, Ljjubiiana, Marii*©.;, Sokovi«, Sara J swos Spiš*, Šibenik, Zagreto —— ivs> ——. Zaoar —— ©jsatijja -— Wen ——
Naslov za brzojave:
Jadranska	BaneadtSa
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vioge pod najusodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najt. etieje in i«ajkuiantneje.
Nas amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnim bankami v Ameriki in je v neposrt-dnjem stiku z našimi izseljenci,
Afiiiran zavod FSŠANK	STATE mHK
82 CfiiilSHd Street	Ktu	Vorti	Cttif.
if —