Poštnina plačana ▼ gotovini-
Leto XXI*. št. 232
Upravmštvo: LjuDljana, iinafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 'i 125, 3126.
Ui i utm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 3392.
Pi ažnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Koceaova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Ljubljana, petek 4« oktobra 1940
Cena t Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Položaj v Pacifiku
S sklepom nove vojaške zveze med Nemčijo, Italijo in Japonsko se je težišče mednarodne politične situacije še boli preneslo na Tihi ocean. Na prvi pogled se zdi ta ugotovitev nemara nekoliko prenagljena, toda odkar imamo doc fne izjave, zlasti pa izjavo Sovjetske unije, se zdi takšno tolmačenje povsem to-čno.
Do razširjenja vojne more priti na raznih krajih. Še nedavno so se stopnjevali oč;tki na račun Turčije in Grčije. od časa do časa .se ponavljajo glasovi, cla se bliža pri]:1" \ ko bo tudi Španija spremenila svoje razmerje do vojne. T^da tudi če se zgodi ena ali druga ed naznačenih napovedi, bi v teh primerih morebitno razširjenje vojne dovedlo le malo novega v spopad. Ako bi se pri tem začela zares nova, na novih temeljih zasnovana ofenziva zoper kolonialno britansko posest v Afriki, bi v glavnem vendarle ostale udeležene v njej doeedanje velesile, Italija in Nemčija na eni ter Anglija na drugi strani.
Povsem drugačna pa je stvar, ako bi :;e vojna razširila na katero od treh velesil, ki so sedaj še izven vojnega spopada. Stališče Japonske je že jasno, prav tako več ali manj tudi stališče ameriških Zedinjenih držav, toda to predvsem glede atlantskega področja. Prepustitev britanskih oporišč ob vzhodni ameriški obali je pomenila dejansko toliko kot sklep obrambne zveze med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami za primer, da bi se vojna razkrila na Atlantski ocean in se s tem približala Ameriki. Rimski pakt v tem pogledu ni ničesar spremenil in tudi ni predrugačil dosedanjega razmerja sil.
Močno drugačna pa je stvar glede Pac'.fik?.. Tihega oceana. Za tamkajšnje rr-morje sil pomeni nova trojna zveza v-..'no formalno novost, dasi v dejanskem smislu tudi tu ne prinaša bistvenih <sr'-omemb. S tem. da je opredeli-r 1 'če Japonske, je opozorila na nv'"-'-iO?*i razširjenja vojnega spopada. Zal i v Tihem oceanu so v razvoju napetosti, ki se ne bodo zlepa polegle, m?:- '• verjetno še usodno stopnjevale. P i problem je vprašanie ameriško-kega sodelovanja. Že dolgo pri-h i io poročila, da se vodijo med Zed.i-: i mi državami ter Britanijo in nje-i ni rumom pogajanja za sklenitev . -ia obrambnega sodelovanja v Tihem oceanu, kakor je bilo sklenjeno za Atlantski ocean in posebej s Kanado. X ••: se ponavljajo vesti, da je v rih posebno Singapur, ki naj bi postni skupno ameriško in britansko rr umar:ško in letalsko oporišče, seveda • •••'log mnogo drugih v ta namen odbran-'h točk. Od japonske strani so pri-h: ' le izjave, da bi v Tokiu tako sodelovanje smatrali za izzivanje in da bi pomenilo sovražno dejanje. Razgovori o predlogih za slično obrambno zvezo rned Avstralijo, Novo Zelandijo in Ameriko, kakor je bila sklenjena s Kanado, bi pomenila še večje ojačenje za pacifiško pozicijo Velike Birtanije. Med Avstralijo in Filipini, ameriško posestjo, pa leži Nizozemska Indonezija, ki je ogromne gospodarske in strateške važnosti, tako za ameriško kakor za britansko pozicijo. Komaj je mogoče dvomiti o tem. da ima tudi nizozemska posest podobno mesto v pacifiških razgovorih kakor katerakoli britanska posest ali dominion.
Druga kritična zadeva je francoska Indokina. Tamkaj so se že namestili Japonci in komaj moremo dvomiti, da bodo stremeli za tem. da ostanejo v deželi. Ne bo jim težko izzivati po potrebi nove konflikte in jih izrabljati za razširjenje zasedbenih prostorov. Pri tem se že sedaj naslanjajo na siamske aspiracije, ki so proizvod skupne diplomatske strategije. Nihče ni mogel pričakovati, da se bo Amerika angažirala učinkovito v obrambo francoskih kolonialnih posesti. Saj je vlada v Vi-chvju poklicana, da nastopi in se obrne po pomoč. Kakor doslej, seveda tudi poslej česa takega ni pričakovati. Wa-shJngton se je moral v dani situaciji zadovoljiti s formalno opozoritvijo, da japonsko postopanje ni v skladu z dano izjavo o spoštovanju statusa quo. Toda za eventualne bodoče konflikte v Tihem oceanu ni vseeno, ali imajo Japonci svoja oporišča v bližini Singapur-ja, nedaleč od Filipinov, južno od britanskega Hongkonga, ali ne.
Nadaljni konfliktni predmet je Kitajska. Zedinjene države so ji pravkar dovolile nove kredite, kar so jim seveda v Tokiu zelo zamerili. V kratkem poteče britanska prepoved prevoza skozi Birmo, kjer so mogli Kitajci dovažati vojni material. Pogodba o prepovedi se je bila sklenila samo za dobo treh mesecev, ki ravno sedaj potekajo. S pogodbo si je Anglija skušala pridobiti naklonjenost Japonske, pa je zato žrtvovala Čangkajšeka. Sedaj se čujejo glasovi, da dogovora ne bo obnovila in to na posebno prigovarjanje Amerike, ki želi po tem potu zalagati nacionalno kitajsko vlado ter jo jačiti za odpor zoper invazijo Japoncev. Kolikor bolj
Velike spremembe v angleški v
Chamberlain ni več minister — Svoje šefe je zamenjala tudi vrsta resornih ministrstev — Novi člani vojnega kabineta — Notranji minister je postal socialist Morrison
London, 3. okt. j. (Reuter.) Ministrsko
predsedstvo je davi objavilo obvestilo o nekaterih izpremembah v sestavi Chur-chillove vlade. Izpremembe so naslednje:
Namesto bivšega ministrskega predsednika Nevilla Chamberlaina, ki je podal ostavko kot lord prezident ministrskega sveta, je bil imenovan dosedanji minister za notranjo varnost sir John Anderson. Na mesto ministra Andersona je bil imenovan dosedanji minister za prehrano Herbert Morrison. Baron Cramborne, doslej vrhovni nadzornik državne blagajne, je bil Imenovan za tajnika angleških dominlonov ter bo v tem činu zamenjaj dosedanjega tajnika Caldecottea, ki je postal minister za pravosodje. Sedanji pravosodni minister Stewart je podal ostavko.
Novi minister za prehrano je postal sir Andrew Duncan, ki je imel poprej resor trgovinskega ministrstva. Za trgovinskega ministra pa je bil imenovan kapitan Lytt-leton. Ministrstvo za javna dela ta gradnje je prevzel bivši minister za promet sir John Reith, čigar službeni delokrog bo šele predpisan s posebno uredbo. Na njegovo mesto pa je bil v prometnem ministrstvu imenovan podpolkovnik Moore Bra-bazon. Predsednik vlade Churchill je hkrati povabil na sodelovanje v ožji vojni kabinet sira Kingsleva Wooda in Ernesta Bewina. Ožji vojni kabinet tvorijo sedaj Churchill. Halifax, Greenwood, Attlee. lord Beaverbrook, Kingsley Wood in Ernest Bewin.
Chambeirlai^vo
densisifsko pismo
London, 3. okt. j. (Reuter) O priliki svojega izstopa iz britanske vlade je Cham-1 berlain naslovil na ministrskega predsednika Churchilla pismo, v katerem med drugim piše:
»Ljubi Winston! Ko sem se šest mescev po svoji operaciji vrnil v London, sem upal, da se bo moja delovna sila počasi povečala, dokler ne bom mogel v polni meri zadostiti zahtevam, ki jih boste stavili name! Na nesrečo pa se to upanje ne more uresničiti in težave, ki se često pojavijo po operaciji, kakor tudi izredni napor v vojnem času so doprinesli svoje, da
sem bolj slab kakor pa sem bil. Odkar sem se vrnil z dežele, se je sicer moje zdravstveno stanje nekoliko poboljšalo, toda iz-previdel sem, da bo minulo še mnogo časa, preden bi lahko upal, da bi mogel zadostiti svojim dolžnostim, katerih izpolnjevanje je članu vojnega kabineta potrebno. Pod temi okoliščinami se mi zdi v narodnem interesu potrebno prositi vas, da me od-vežete od moje sedanje odgovornosti ter mi dovolite predati kralju mojo demisijo.«
V drugem delu pisma se Chamberlain zahvaljuje Churchillu in mu izreka svoje popolno zaupanje. Churchill je odgovoril med drugim: »Jaz sam in vsi moji tovariši so občudovali vaš neomajni pogum in vašo voljo. Nasveti, ki sem jih prejemal od vas, odkar niste bili več moj šef, so nas vse krepili in podpirali v času. ki bo morda spoznan za kritično obdobje sedanje vojne. Storili ste vse za zmago, kar je bilo v vaših močeh. Kakor naši očetje, tako smo bili tudi mi nvezan na menjajoče sc politično dogajanje, zdaj v skupnem delu, zdaj zopet ločeni. Toda ako se ozrem nazaj na zadnja leta tovariškega sodelovanja, me prevzema le najgloblje spoštovanje do vas.«
^Pomladitev" vlade
London, 3. okt. s. (Reuter.) Splošno prevladuje prepričanje, da je ministrski predsednik Churchill z novo rekonstrukcijo zelo ojačill svojo Vlado. Med novimi ministri so ugledne osebnosti političnega in gospodarskega življenja. Sir Andrev Duncan, ki prevzame ministrstvo za oboroževanje, je znan kot odliče>n gospodarstvenik in se je kot tak izkazal že kot trgovinski minister. Novi trgovinski minister kapetan Olliver Lyttle-tion je v političnem življenju sicer neznana osebnost, udejstvoval se je pa že od začetka vojne kot vodja urada za kontrolo nakupa kovin. Značilnost rekonstrukcije je tudi v tem, da se je sedaj povprečna starost članov vlade znižala. Niti eden novih ministrov še ni star 60 llet. Novi predsednik tajnega sveta sir John Anderson ima 58 let, nori notranji minister, socialistični vodja Morrison pa 52 let. Ministra Little-ton m Cramborne sta stara po 47 let.
Posledice Chamberlainovega umika
Stockholm, 3. okt. j. »Dagens Nvheter« objavlja hkrati z vestjo o izstopu bivšega ministrskega predsednika Chamberlaina iz Churchillove vlade tudi poročilo svojega londonskega dopisnika o možnih nadaljnjih izpremembah na krmilu Velike Britanije. Kar se tiče odstopa politično izredno trdoživega Chamberlaina, se kot glavni vzrok navaja njegovo slabo zdravstveno stanje. Razen izprememb, ki jih je prinesel njegov odstop, pa se pričakujejo v bodočnosti še mnoge nadaljnje pregrupacije.
Nadaljnji važen problem, ki ga je sprožila Chamberlainova odstepitev iz vlade, je njegovo nasledstvo v vodstvu konservativne stranke. Po mnenju poučenih londonskih krogov Churchill ne želi prevzeti tega mesta, da se ne bi spremenil značaj njegove sedanje Vlade, ki velja za vlado nacionalne koncentracije. Poleg tega se v vrstah konservativne stranke izraža želia, da bi prišla na vodstvo stranke mlajša moč, ker je Churchill itak prezaposlen z vodstvom vlade. Kot bodoči vodja konservativne stranke se na prvem mestu razen Churchilla imenuje Anthony Eden, na drugem pa sedanji podtajnik v zunanjem mmistrstvu Butler. V gotovih političnih krogih se But-ler sploh označuje kot bodoča vodilna osebnost v angleški politiki.
Reuter o Chamberlainu
London, 3. oktobra. AA. (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter piše glede na ostavko podpredsednika vlade Chamberlaina, da ta ostavka m nikogar presenetila, ker je znano, da je bil bivši britanski ministrski predsednik že dalj časa bolan in se je v zadnjem času mudil na bolniškem dopustu. Zatem govori diplomatski uredmik Reuterja o velikih zaslugah Nevilla Chamberlaina in zlasti podčrtava, da je bil Chamberlain predsednik britanske vlade v času, ko je bila napovedana vejna. Dalje poudarja velike zasluge, ki si jih je Chamberlain pridobil pred vojno, zlasti pa naglaša njegovo vlo-
go v Monakovu- Končno Reuter jev diplomatski urednik pravi: j-Chamberlain je bil do zadnjega časa pred vojno pristaš pomirljive politike, ko pa je postalo očividno, da takšne politike ni mogoče več izvajati, je posvetil vse svoje moči vojskovanju.«
Churchill postane
tudi šef stranke
LOnaon, 3. okt. s. (Reuter) V pismu, ki ga je poslal danes popoldne vodstvu konzervativne stranke, je sporočil bivši ministrski predsednik Chamberlain, da odlaga tudi predsedstvo stranke. Vsebina pisma bo prečitana na tajni seji poslancev konservativne stranke, na kateri bodo poslanci izvolili tudi novega predsednika.
Napovedujejo, da bo predsedstvo konservativne stranke prevzel ministrski predsednik Churchill.
Prvi berlinski komentar
Berlin, 3. okt. AA. (DNB) V nemških političnih krogih v zvezi s preosnovo angleške vlade, ki tukaj ni povzročila nobenega presenečenja, ne pričakujejo, da bi se dosedanja politika angleške vlade kaj spremenila, prav gotovo pa ne zunanja politika. V Berlinu opozarjajo na to, da predstavlja preosnova angleške vlade posledico dejanskega stanja, ki izvira iz čedalje močnejše kritike angleškega prebivalstva napram nezadostnim ukrepom in napram načinu vodstva vojne, zlasti pa po neuspehu angleškega dejanja pred Dakarjem proti nekdanjemu zavezniku. V Berlinskih ti nekdanjemu zavezniku, V berlinskih krogih se zelo malo zanimajo za to preosno-je slej ko prej: borba do zmage. S tega stališča povzroča novi položaj v Londonu nekaj zanimanja v toliko, ker mora Churchill očividno popuščati javnemu mnenju v Angliji. Churchill je hotel s Chamberlainovim odstopom narediti veliko kretnjo Chamberlain je bil namreč tisti, ki je lani napovedal vojno. V Berlinu opozarjajo samo še na Chamberlainove besede v začetku te vojne, s katerimi je želel politično stmrt nemškim voditeljem, pa se je se Jaj to najprej njemu zgodilo.
•Ki iV~Sr '
ska pogajanja s Sovjetsko Rusijo
Posebna misija novega japonskega veleposlanika v Moskvi — Poskušal bo doseči nenapadalno pogodbo
Tokio, 3. oktobra, s. (DNB) Mnogi japonski listi se zavzemajo za sklenitev ne-napadalne pogodbe med Rusijo in Japonsko. »Asahi šimbun« piše v zvezi s tem, da berlinska trozveza ni samo potrdila obstoječih dobrih odnošajev med Nemčijo in Rusijo, temveč pomeni tudi izraz volje z japonske strani, da bi se rusko-japonski odnošaji stabilizirali. List naglaša, da je z japonskega stališča rešitev vseh odprtih vprašanj med Rusijo in Japonsko povsem možna.
Tokio, 3. okt. br. (Štefani) Novi japonski poslanik v Moskvi general Tatekava namerava že te dni odpotovati na svoje novo službeno mesto. General je imel s predsednikom vlade knezom Konojem in člani vrhovnega vojnega sveta včeraj in danes dopoldne več razgovorov, ki so se nanašali na njegovo misijo. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, je general Tatekava dobil od japonske vlade obširna pooblastila za ureditev vseh spornih vprašanj z Rusijo. Poverjena mu je bila naloga, da doseže z Ra-
se bo ostril razdor med Japonsko in Ameriko, toliko bolj intenzivno bo so-veda sodelovanje med Kitajsko in Ameriko ,a tudi Anglijo. Toda prav tu se svet vprašuje, če ima in če more imeti Japonska interes na tem, da se zaplete v vojno z Ameriko. Nekateri menijo, da ne, zlasti pa ne, ako more brez tega doseči velike osvajalne uspehe bodisi v Indokini ali na Kitajskem. Tako tolmačijo zadnje dogodke zlasti v Ameriki, kjer ne vidijo — vsaj zatrjujejo tako — povoda za trditev o povečani japonski bojaželjnosti.
Stara resnica je, da je Rusiji zelo pogodu, ko se Japonska razširja proti pacifiškemu jugu, saj se s tem oddaljuje od celinskih azijskih sfer, kjer je Moskva najbolj občutljiva. Toda kitajska vojna je tisto poglavje, kjer gredo pota narazen in kjer se kljub vsemu ujemajo ruski, ameriški in britanski interesi. Ruski tisk še vedno obilo poroča o borbah na Kita.jskem in očividno dobiva Čangkajšek še vedno pomoč od ruske strani. Toda sedaj se napoveduje, da bo svet izvedel, kako so razdeljene interesne sfere tudi v vzhodnoazijskem področju in kako bodo s tem zadovoljili tudi Moskvo. Treba je počakati, da se potrdijo ali pa demantirajo te vesti, dotlej pa moramo sklepati, da se stališča glede Kitajske niso bistveno spremenila.
si jo podoben sporazum, kakor ga je dosegla Nemčija ob pričetku evropske vojne.
Kov šef japonskega
generalnega štaba
Tokio, 3. okt i. (Domej.) Sef generalnega štaiba japonske armade princ Kanin :,e podal ostavko in je bil na njegovo mesto imenovan bivši vojni minister in poveljnik japonskih čet v severni Kitajski general Sudžajama. Novi šef generalnega štaba je star 60 let njegovemu predniku pa je bilo 76 let. Vojno ministrstvo ie izdalo službeno pojasnilo, da ie izmenjava v vodstvu generalnega štaba posledica dejstva, da je jaiponsko-kitajski spor prešel v svojo poslednjo faz».
Knez Kanin je imenovan za predsednika vrhovnega vojnega sveta.
Incident ob siamski meji
Tokio, 3. okt. s. (Tass). Agencija Domej poroča iz Bangkoka, da ie prišlo 29. septembra v bližina severne meje Siama do obmejnega incidenta, ko so francoski in-doikitajsiki policisti ubili nekega siamskeea trgovca, ki je prestopil mejo brez potnega lista.
Včerai ie zaradi tega incidenta izročila siamska vlada francoskemu poslaništvu v Bangkoku protestno noto. v kateri zahteva kaznovanje krivcev, povračilo škode ki strogo preiskavo.
Tokio, 3. okt s. (Tass). Agencija Domei javlja iz Bangkoka, da ie treba smatrati vprašanje siamskih teritorij alnih zahtev napram francoski Indokini slei ko prej kot odprto in popolnoma nerešeno.
Zagonetne eksplozije v Švici
Rem, 3. oktobra. AA. (Štefani) V znani tovarni orožja in streliva v Erlicotiu je prišlo včeraj do dveh eksplozij- Tretja lin najtežja eksplozija pa je bila sinoči in je balo li oseb ranjenih. Vzroki eksplozij de niso znani, vendar pa se postavlja vprašanje, če ne gre za sabotažo »angleške znamke«. V zvezi s temi eksplozijami je začelo več tisoč delavcev stavkati za-racfi nevarnosti in pa, da bi dosegli povečanje mezd.
Borita, 3. oktofara. AA. (DNB) Italijanski tisk obširno komentira celo vrsto tajinstvenlh eksplozij, do katerih je prišlo v neki švicarski tovarni v Erliconu. Dopisnik »Giornale d' Italia« poroča, da so te eksplozije zbudile velik nemir v delavskih krogih. Isti dopisnik med drugim tudi pravi: »Zelo značilno je, da se je pred omenjenimi eksplozijami razširjala govorica o udejstvovaaju angleških atentatorjev«

Carinska unija Argentine in
Važna gospodarska posvetovanja v Rio de Janeiru Gospodarski blok kot osnova za tesnejšo strnite«? in večjo neodvisnost južnoameriških držav
9
Madrid, 3. okt. j. (Transocean.) Londonski dopisnik madridskega lista »YA« javlja svojemu listu senzacionalno vest o možnosti bližnje proglasitve carinske unije med glavnima južnoameriškima republikama Argentino in Brazilijo. Dopisnik zatrjuje, da so iz Rio de Janeira prispele v London vesti, da sta se tamkaj sestali argentinska in brazilska trgovinska delegacija, katerih namen je, pripraviti podlago za odločillno konferenco, ki naj uredi to vprašanje. Po informacijah, s katerimi doslej razpolagajo v Londonu, je mogoče zaenkrat računati s carinsko unijo mod tema dvema največjima državama Južne Amerike, m to v prvi vrsti zaradi tega, ker se Argentina in Brazilija gospodarsko ▼ veliki meri spopolnjuje-ta. Prebitek argentinskega žitnega pridelka bi se v Braziliji zamenjal za odvišno proizvodnjo brazilskega železa in premoga. Mimo gospodarsko važne spremembe pa bi carinska unija tudi politično pomenila močan blok, ki bi tvoril osnovo za večje samostojnost obeh držav in z njima ostalih južnoameriških republik v političnem in gospodarskem pogledu.
*
Wa»hington, 3- okt. p. (UP) Ministrstvo za informacije je Objavilo, da se bo 125
enot raznih tipov ameriškega brodovja zbralo na Atlantiku, ne da bi se s tem zmanjšala moč vojnega brodovja na Pacifiku. Med novimi enotami na Atlantiku bo-j do ladje, ki bodo prišle iz ladjedelnic, ter oborožene trgovske ladje.
VVashingtOn, 3. oktobra. AA. (DNB) Mornariški minister je danes sporočil, da ' Zedinjene države ne nameravajo zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Tihem oceanu okrepiti svojih eskader na Daljnem vzhodu, rečnih patrol na Jangceju ta gar-nizij na Filipinih. Na vprašanje, ali mornariško ministrstvo vodi z Anglijo pogajanja o uporabi Stagapura kot oporišča, je ameriški mornariški minister dejal, da takšnih razgovorov ni balo. Zatem je izjavil, da še ni sprejet sklep o prijateljskem potovanju ameriških pomorskih enot v Avstralijo ta Novo Zeelandijo.
Washingt°n, 3. oktobra. AA. (DNB) Vrhovni poveljnik ameriških pomorskih sil na Tihem oceanu admiral Riccardson bo prispel te dni v Washington, kjer bo imel razgovore z mornariškim ministrom Kno-x«m.
New YorK, 3. okt. s. (Reuter) AmeriSca mornariška komisija je dospela na krajši obisk v glavno mest: Bahamskega otočja, Nassau.
V nezasedeni Franciji
General Huntzinger o reorganizaciji francoske vojske Internacije prejšnjih politikov
Vichy, 3. okt. AA. (Havas.) Vojni minister general Huntzinger je izdal francoski vojski dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: »Ko se lotevam naloge, da po premirju preuredim francosko vojsko, se obračam na vsakega posameznika med vami. MoralJa naše vojske mora sloneti vedno na dveh glavnih temeljih: na bratstvu in pokorščini do starejših. Iz te zmanjšane vojske moramo napraviti vojsko, ki bo boljša in eden glavnih sestavnih delov preporoje-nega naroda. V tej vojski se bo gojila prava ljubezen do domovine. Zaradi sedanjih žalostnih časov bo morala vojska v svoji čisti in topli duši vedno misliti na lepšo bodočnost, kakor se spodobi narodu, ki je ponosen na svojo preteklost m ki je imel vedno dovolj poguma, da je prenesel vse, kar je dala bodočnost.«
V\chy, 3. okt. j. (Havas.) Zadnje dni je francoska vlada odredila internacijo nekaj nadaljnjih bivših ministrov ter nekdanjih vodilnih političnih osebnosti. Med drugimi
je bil interniran tudi bivši minister Poma-ret. Ker so se o teh internacijah širifle vsakovrstne govorice, je vlada izdala službeoo pojasnilo, v katerem naglaša, da gre v vseh teh primerih le za polit;čne varnostne ukrepe, ki nimajo ničesar skupnega z napovedanimi procesi pred vrhovnim državnim sodiščem v Riomu niti s poslovanjem nedavno ustanovljenega vrhovnega vojaškega sodišča.
Vichy, 3. okt. s. (Ass. Press.) Francoske oblasti so odredile zaplembo imetja več političnih oseb, ki so v emigraciji, mod njimi novinarja Pertinaxa in Tabouisove.
Vichy, 3. okt. AA (Havas) Med francoskimi in nemškimi okupacijskimi oblastmi je bil dosežen sporazum glede poštnega prometa med nezasedeno in zasedeno Francijo. Za dopisovanje se bodo uvedle posebne dopisnice z že natisnjenim besedilom. Dopisnice so enotne in jih bodo prodajali vsi postni uradi. Dopisnice bodo nhvezne za vse dopisovanje.
V Egiptu: nič novega
Doslej najkrajši vojni porodili z obeh strani
Rim, 3. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo svoje 118. službeno vojno poročilo, v katerem pravi:
V severni Afriki so sovražna letala napadla Guro, kjer pa ni bilo ne škode ne žrtev. I>ve sovražni letali sta bili sestreljeni. Pri drugih napadih na Eluak in Bu-no Keniji ter na Assab so bili trije mrtvi in 9 ranjenih. Gmotna škoda je neznatna.
Kairo, 3. okt. AA. (Reuter) Glavni štab britanskih oboroženih sil sporoča: Nič novega.
»Glavni cilj Je
Aleksandrija"
Berlin, 3. okt. AA. (DNB.) »Berliner
Borzenzeitung« objavlja članek admirala Gadowa. Pisec primerja pohod rim°kih legionarjev pod vodstvom vojskovodje Scipiona Afričana s sedanjimi pohodi italijanskih čet v Egiptu. Pohod proti Alek-sandriji primerja s pohodom rimskih legij proti Kartagini, Clankar pravi med drugim:
Zadnji cili tega italijanskega prodira-nja ie Aleksandrija. ki ie sicer še orecei oddaljena in pot do nje skoro necrehodna. Toda zavzetie Aleksandriie ie eden izmed vojnih ciljev, ker ie tam zbirališče angleških pomorskih sil in glavno oporišča za sovražno brodovje v vzhodnem in srednjem delu Sredozemskega morja.«
Nato govori pisec o vlogi angleških vojnih sil v Sredozemskem morju in nravi: »Strateška vloea. ki io ie angleško brodovje igralo v Egiptu in v vzhodnem de-
hi Sredozemskega morja. Je neznatna. Tista pomorska sila, ki s svojo ofenzivno močjo ne more izsiliti kakršnekoli odločitve. niti z blokado premagati sovražnika.
je zelo dvomljiva, zlasti tedaj, če ie ood stalnim ognjem svojega nasprotnika. Ce bodo Italijani po suhem zasedli Aleksandri jo, tedaj si bo moralo to brodovje poiskati drugo, varnejše pristanišče. Tairih pristanišč pa v Sredozemskem morju ni. ker so pristanišča Port Said. Haifa in Fa-magusta na Cipru stalno izpostavljena ognju italijanskih bombnikov. Prav tako pa križari na morju več sto podmornic in hitrih bojnih čolnov. Padec Aleksandriie bi pomenil zlom angleške nadoblasti nad tem delom Sredozemskega morja«
Na Kreti internirani
angleški letalci
Atene, 3. oktobra. AA. (DNB) Posadka angleškega letala, ki je pristalo na Kreti, je bil. internirana.
Nova angleška ojačenja
Stockholm, 3. okt. j. »Stockholms Tid-ningen« objavlja informacije svojega londonskega dopisnika, po katerih je bilo v septembru iz Anglije odpravljenih večje število angleških čet na razne točke Bližnjega orienta. Glede ozadja teh vojaških transportov ni mogoče dobiti v londonskih krogih nikakih pojasnil. Glede nadaljnjega razpleta dogodkov na Bližnjem vzhodu pravijo v poučenih angleških krogih, da je treba v prvi vrsti čakati, kakšno stališče bo zavzela Španija v sedanjem evropskem sporu.
&~emšM napadi so bili včeraj manj hudi kakor v prejšnjih dneh — Novi poleti nad Nemdijo
London. 3. okt. s. (Reuter). Letalrko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike:
Čeprav so sovražni letalski napadi preteklo noč veliali predvsem Londonu in južnovzhodni Angliji, sc bili izvršeni napadi tudi na mnoge druse dele arž3ve.
V Londonu so bile bombe zopet vržene brez cilja na več delov mesta. Mnogo hiš in trgovin ie bilo poškodovanih.
O mnogih napadih poročajo iz južno-vzlv:dne Anglije. Zažigalne in eksplozivne bombe so bile vržene na več točkah. Povzročeni so bili požari, ki pa so bih vsi hitro omejeni.
Tako v Londonu kakor tudi dru-ccKi v Angliji so napadi preteklo noč povzročili manje število žrtev in povzročena škoda nima večjega obsega.
Angleška lovska letala so ponoči sestre-lilfi nemški bembnik.
London, 3. okt s. (Reuter.) Nemška letalska aktivnost nad Anglijo je imela danes do zgodnjega večera manjši obseg. Posamično letalo je bombardiralo neko mesto v srednji Angliji, ki doslej ni bilo še nikoli napadeno. Vrženih je bilo več zažigal-nih in eksplozivnih bomb. Število človeških žrtev je majhno.
Drugo nemško letalo je napadlo neki vlak na gllavni progi v srednji Angliji, kmalu potem ko je vlak zapustil postajo Euston. Letalo je vrglo več bomb, ki pa vlaka niso zadele.
London je imel do večera tri letalske alarme. V središču mesta je bilo slišati samo streljanje protiletalskih topov. Na juž-n o vzhodna in zapadna predmestja Londona so biile vržene bombe.
Dosilej je znano, da je bil danes sestreljen en nemški bombnik, ki se je zrušil pri Hartfordu. Štirje člani posadke so se rešili in so bili ujeti.
Nad'Nemčijo
LOnaon, 3. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem današnjem komunikeju: Kljub gostim oblakom so angleška letala preteklo noč našla vse odrejene sovražne objekte ter so izvedla nanje
močne napade. Bombardirane so bile tovarne umetnega tekočega goriva v Stetti-nu, Hamburgu in Botropu, Kruppove tvor-nice v Essenu, tovorni kolodvor pri Kolnu in železniško križišče pri Hammu. Dalje je bila napadena vrsta sovražnih letališč in invazijske luke v Hamburgu, Wilhelms-bavenu, Amsterdamu, Rotterdamu, Anver-su, Vlissingenu, Ostendu, Calaisu in Cher-bourgu.
Letalo obalnega poveljstva tipa Blen-heim je včeraj sestrelilo sovražni bombnik, ki je napadel konvoj angleških ladij. Letalo tipa Hudson pa je sestrelilo drug sovražni bombnik.
Dve angleški letali se nista vrnili z napadov, ki so bili izvedeni preteklo noč.
Zločinci v Londonu
še vedno na deln
London, 3. oktobra. AA. (Reuter.) »Daily Miror« poroča, da stoji londonska policija zaradi pogostih alarmov pred novimi nalogami. Da Angležinjam ne bi bilo treba nositi torbic s protiplinskimi maskami, enostavno uporabljajo ročne torbice v ta namen. Tatovi pa so se specializirali na to, da v zakloniščih in na podzemskih železnicah in na splošno tam, kjer je večja množica ljudi, o priliki alarma enostavno prereže jo jermena, na katerih imajo Angležinje obešene torbice s protiplinskimi maskami. Na ta način pridejo do denarja in do maske. Razen tega so se pojavile tudi roparske tolpe, ki so se specializirale v tem, da za časa alarmov vlamljajo v stanovanja, medtem ko so ljudje v zakloniščih.
Vreme v Kanalu
London, 3- okt. AA. (Reuter) Zjutraj se je spustila na Rokavski preliv gosta megla. Vreme je drugače deževno in piha močan veter.
Prva oklopna divizija v Avstraliji
Canberra, 3. okt. s. (Reuter) Avstralija bo dobila svojo prvo oklopno divizijo sesto-ječo iz oddelkov težkih in lahkih tankov.
vojna poročila
Enakomerno nadaljevanje uničevalnih poletov nad Londonom in ostalo južno Anglijo
Berlin, 3. okt. AA. (DNB.) Vrhovno do- ! bombnik, ki je treščil v plamenih na zem-
veljstvo poroča: Napadi nemških letalskih oddalkov so bili tudi včera j nameni eni Londonu in številnim drugim, vojaško važnim ciljem v južni in srednji Angliji V Londonu ie bila prizadejana nova velika škoda, prav tako tudi na železniških napravah v središču mesta ter na pristaniških napravah ob ustju Temze. Na letališčih v južni in srednji Angliji se ie posrečilo z bombami uničiti velike zgradbe in letalska zaklonišča, kakor tudi veliko število letal na tleh. V nekaterih južnih angleških pristaniščih, kakor n. pr. v Svvanseu in Weymouthu so nastale eksplozije težkih bomb ter povzročile požare v tovarnah, skladiščih in zal osah bencina. Pred jugovzhodno obalo Irske ie neko nemško bojno letalo napadlo britansko tovorno ladjo in zadelo na njej strojne naprave. Požar ie zajel ladjo, ki ni mogla nadaljevati poti.
Neka nemška podmornica pod poveljstvom poročnika fregate Jonisa je potrpi-la pri svojih operacijah skupno osem sovražnih oboroženih ladii s tonažo 42.544 ton. Tako ie omenjeni poročnik uničil sam o priliki dveh operacij za več ko 82.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Druga podmornica ie potopila oboroženo britansko trgovsko ladjo »Heiland Patriot« C14.000 ton).
Posamezna sovražna letala so letela čez severna in zapadna obmeina nemška področja kakor tudi nad zasedenimi pokrajinami' ter metala bombe, ki pa niso povzročile škode niti na vojaških objektih, niti na objektih, ki so važni za lzvaianie gospodarske vojne. V nekem mestu ie bite zadeta neka tovarna, ki ie ze svoi čas ustavila delo Nekatera britanska letaka ki so letela v smeri proti Berlinu, je za vrnila protiletalska artilerna m uh pn*ui-™da so spremenila svojo smer. neverno S nlmške prestolnice je nemška vg*^ taJska artalerija sestrelila en britanski
ljo.
Skupini bojnih letal pod poveljstvom majorja Petersena. ki se ie odlikoval že za časa voine na Norveškem, se ie posrečilo v zadnjih 6 tednih na daljših pc letih.
ki so btt izvedeni brez odra na vremenske razmere daleč nad Atlantski ocean, potopiti 90.000 ton sovražnega trgovskega brodovja ter poškodovati druge ladje s skupno tonažo 40.000 ton. Posamezni napadi te eskadrtle so bih izvedeni na močno zavarovane konvoje iz majhne višine.
»General Bluff"
Berlin, 3. oktobra. AA (DNB) Današnji jutranjiki posvečajo svoje sestavke razlaganju angleškega »generala Bluffa«. Listi ugotavljajo, da je »general Bluff« prešel v splošno ofenzivo, da bi pomiril živce angleškega prebivalstva in okrepil zaupanje. Listi poudarjajo, da se angleška propaganda poslužuje novih gesel, ko napoveduje, da bo čez dva do tri mesce zaradi iznajdb o obrambi pred napadi iz zraka nastopil velik preobrat. Vse te trditve pa imajo samo propagandni pomen.
V sredo osem alarmov v Londonu
StocKhohn, 3. okt. AA. (DNB) Ko so snoči nemške letalske stile začete s svojimi Običajnimi napadi na vojaške objekte v Londonu so začele tuliti sirene že osmič ta dan. Nemška letala so se udejstvovala vso noč. Vrženih je bilo večje število zaži-galnih bomb. Izbruhnilo je nekaj požarov.
Nad Berlinom le posamezna letala
Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB.) Ponoči je nekaj angleških letal skušalo izvesti napad na Berlin. Protiletalsko topništvo pa je s svojim streljanjem preprečilo ta poskus. Samo nekaj letalom se je posrečilo leteti nad samim Berlinom, vendar pa letala niso metala bomb.
Podaljšanje poletnega časa
Oslo, 3. oktobra. AA. (DNB) Uradno poročajo, da bo enako kakor v Nemčiji tudi na Norveškem ostal v veljavi poletni čas še nadalje.
Škoda v francoskih mestih
Clerni^n'-Ferrajia, 3. okt. AA. Prometni minister Berthelot, ki se je pred nedavnim vrnil iz Pariza, je dal izjavo zastopnikom tiska o velikem številu žrtev o priliki bombardiranja nekaterih mest v severni Franciji. Berthelot je izjavil, da je samo v Le Havru izgubilo življenje 100 ljudi, 200 pa da jih je bilo ranjenih. Berthelot je med drugim tudi dejal: Britanska letala neprenehoma bombardirajo Le Havre in sicer mesto samo in ene okraje, kjer sploh ni nobenih vojaških objektov. V pariškem področju, je ugotovil minister, je britansko letalstvo prizadejalo veliko škodo mestu, kjer so bili prizadeti zlasti okraji med katedralo in reko Seino. Promet čez reko potaka preko pon tonskih mostov, železniški promet čez Seino, ki je šel preko dveh mostov, mora iti zdaj samo preko enega.
Nov sestanek
na Brennerju?
Stockholm. 3. okt. o. Po informacijah agencije United Press iz Berlina se bodo jutri državniki osi in Spaniie sestali na Brennerju. Razpravljali bodo 1. o trozvezi in o prihodnjih fazah preureditve Evrope, Afrike in Azije. 2. o rezultatih razgovorov s Serranom Suneriem in 3. o orientaciji Rusije do trozveze.
Po informacijah iz istega vira se le Ribbentrop že nocoj odpeljal iz Berlina uroti Monakovu.
Suner v Italiji
Rim, 3. okt. j. (Štefani) Službeni poset španskega notranjega ministra Serrana Sunnerja je bil z njegovimi razgovori, ki jih je imel s člani italijanske vlade, z včerajšnjim dnem zaključen. Serrano Suner bo v soboto 5. t. m. odpotoval iz Rima. Dotlej se njegovo bivanje v Italiji smatra kot povsem privatnega značaja.
Farlnacci v Belgiji
Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB.) Farina-:-ci. ki je bil nekaj dni v Berlinu gost ministra Gobbelsa in tiskovnega šefa dr. Die-tricha. je sinoči s posebnim vlakom zapustil nemško prestolnico. Na postajo so Farinaccija spremili Gobbels. D:etrich. veleposlanik Alfieri in druge osebnosti. Fa-rinacci bo obiskal razne kraje v Belgiji in v severni Franciji.
Angl&rki poslanik pri papežu
Rim, 3. okt. j. (DNB) Psipež Pij XI. je danes sprejel v avdienci odpravnika poslov irskega poslaništva ter angleškega poslanika.
Obvezne mestne in
Strahovito opnstosenje v Mostar ju In okolici
Voda je zalila tudi državni rudnik, ki je moral začasno ustaviti obratovanje - Polja so povečini uničena Moten železniški in telefonski promet
Mostar, 3. okt. o. Cele tri dni je bil Mo-star popolnoma odrezan od ostalega sveta. Sele danes opoldne je uspelo obnoviti telefonsko zvezo s Sarajevom. Strahotna nevihta, ki se je razdivjala nad Mesarjem in vso Hercegovino, je povzročila ogromne poplave. Neretva ie narasla za 7 do 8 metrov ln se ie razlila čez bregove, tako da je napravila izredno veliko, a doslej še ne docela oeen i eno škodo po vseh krajih vzdolž svoie struge. Odnašala le vse^kar ji je prišlo na pot. Hercegovska polja, med njimi tudi znano Mostarsfco blato so pod vodo. Voda se 1e razlila tam za več metrov na visoko in povzročila ogromno škodo. Veliki kompleksi polja, na katerem so zoreli jesenski pridelki, zlasti koruza, so pod vodo in skoro vsi pridela so uničeni.
Tudi zapadni del Mostaria samega je poplavljen. Voda ie vdrla v mnogo hiš in odnesla iz njih pohištvo in orodje ter živež. Voda je napravila veliko razdejanje tudi v skladiščih trgovin in v vinskih kleteh.
Voda je vdrla v bližina Mostam tudi v
državni rudnik, kjer so morali ustaviti delo. 15 dni bodo črpali vodo iz niesa Po moatarskih ulicah ie voda nanesla cele plasti kamenja in blata. Na železniški progi je bil zaradi plazov med Grabovio in Jablanico promet prekinjen na treh krajih. Delavci. ki so že na progi, jo bodo v 3 ali 4 dneh očistili kamenja in zemlje, tako da bo mogoče promet obnoviti.
V okolici Mostaria ie porušenih mnogo hiš. Voda je odnesla tudi velike množine lesa z žag in njihovih skladišč ob Neretvi. Telefonska zveza Mostaria s Saraievom. Zagrcl in Beogradom je bila tri dni prekinjena.
Mostar, 3. okt. o. Sinoči ie nastala nova huda nevihta na področju med Jablanico in Konjičem. Hudourniki z gora so napravili veliko škodo na poljih in v hišah Voda ie napravila tudi novo škodo na železniški progi med Jablanico in Konjičem. Na več krajih so proso zasuli nlazovi. Tudi na cesti Dubrovnik — Sarajevo ie promet prekinjen. Med Mcstariem in Dubrovnikom so bile pretrgane telefonske in br-sogavoe zveae.
industrijske aprovizacije
Konferenca o izvedbi prisilnega odkupa pšenice v Vojvodini — Važna izjava dr. i£a
Novi Sad, 3. oktobra. AA. V prostorih Zbornice za TOI v Novem Sadu je bila na pobudo in pod predsedništvom bana donavske banovine dr. Branka Kijurine danes doppldne konferenca zastopnikov oblasti in prizadetih ustanov ter organizacij o vprašanju odkupa pšenice in pšenične moke na področju dunavske banovine. Razen bana so se konference udeležili tudi prometni minister inž. Nikola Bešlič, predsednik beograjske občine Jevrem Tomič, pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič, ravnatelj direkcije za prehrano inž. Dragomir Cosič, načelniki banske uprave, zastopniki Prizada ter gospodarskih organizacij, korporacij in občin.
Konferenco je otvoril ban dr. Kijurina s pozdravom ministra inž. Bešliča, predsednika beograjske občine Tomiča, pomočnika ministra Obradoviča kakor tudi zastopnikov ostalih ustanov, organizacij in mestnih občin. Ban Kijurina je izrazil željo, da bi na podlagi dela te konference prišlo do čim uspešnejše izvedbe vladinih namer glede prehrane in preskrbe prebivalstva ter vojske s kruhom.
Pri izčrpni razpravi, ko so prerešetavall vsa pereča vprašanja prisilnega odkupa pšenice in moke kakor tudi vprašanje dela krajevnih aprovizacij je bilo sklonjeno, da je treba način izvajanja uredbe o preskrbi in prisilnem odkupu pšenice na terenu iz-
popolniti z izdajanjem potrebnih pojasnil in navodil organom Prizada.
V razpravo so posegli tudi številni navzoči predstavniki gospodarstva. Po končani razpravi sta dala važne izjave pomočnik ministra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič in ravnatelj direkcije za prehrano dr. Dragomir Cošič. Dr. Obradovič je obljubil, da bo sistem prisilnega odkupa pšenice, ki služi interesom prehrane prebivalstva v vsej državi izveden čim uspešneje. V nadalinih svojih izvajanjih je dr. Obradovič poudaril, da izvajanje uredbe ne izključuje svobode zasebne trgovine in je naglasil zlasti, da obstoječe zaloge pšenice in moke v državi ob pogojih pametnega izkoriščanja v celoti zagota.vlja.jo normalno prebrano prrbivaistva.
Ravnatelj za prebrano dr. Cosič Je izjavil, da je vlada pripravila dve uredbi, in sicer uredbo o mestnih aprovizaz-ijah ln uredbo o obveznosti industrijskih podjetij, ki za poetu jejo najmanj 30 delavcev, da ustanove konsunuie organizacije r-aradi prehrane svojih delavcev. Glede dela mestnih aprovizacij je dejal, da se bo to delo omejilo na najvažnejša živila in sicer na moko, mast, olje. fižol, sladkor, kakor tudi na drva. Inž. Cosič je dalje dejal, da je direkcija za prehrano dobila od Narodne banke potrebne kredite za delo mestnih aprovizacij, kakor tudi konsumnih organizacij. ki se boclo ustanovile pri industrijskih podjetjih.
Kako so
Službena objava e Izidu uvedene preiskave
Bukarešta, 3. okt. AA. (DNB). Voditelj legionarskega gibanja Borisa Sima, je odredil preiskavo o umorih legionarjev. Vse te preiskave vodi duhovnik Dumitrescu Borsak, stari pristaš legionarskega gibanja. Po njegovi zaslugi se je posrečilo pojasniti umor Codreana.
že prej je bilo znano, da je bil orožniški major Dinulescu v zvezi z umorom Codreana in 13 drugih vodilnih osebnosti legionarskega gibanja. Dinulescu je pri zasliševanju podal naslednjo izpoved:
Na ukaz biVšega ministrskega predsednika Calinesca in orožniškega poveljnika generala Benetija se je odločil odrediti umor voditelja železne garde Codreana in njegovih 13 sotrudnikov. Dne 29. novembra 1938 zvečer je ukazal, naj Codreana in ostalo trinajstorico odpeljejo s policijskim avtomobilom iz zapora v Rimniku Baratu v neki drugi zapor. V policijskem avtomo-bilo je bilo več klopi, tako da so bih vsi potniki obrnjeni v smeri vožnje. V vsaki drugi klopi so sedeli po trije ali štirje le-gionarji, priklenjeni z verigami na klopi. Vsem je bilo ukazano, naj drže glave pokonci. Za njimi so sedeli orožniški naredniki, za vsakim iegionarjem po eden. Major Dinulescu je sedel poleg šoferja. Na cesti med Ploestijem in Bukarešto so orožniki kmalu po polnoči na znak, ki ga je dal major Dinulescu z žepno električno svetilko, z jermeni legionarje zadavili.
Avtomobil je nato nadaljeval pot in prispel okoli štirih zjutraj v Bukarešto, kjer se je ustavil pred starim vojaškim zaporom v trdnjavi Gilavi. Tam je bila že tri dni prej izkopana velika jama, okoli katere je bila napeta bodeča žica. Ko je avtomobil pripeljal na dvorišče trdnjave, so bili oddani streli na vsa trupla, ki so jih nato vrgli v jamo. Vojaški zdravnik je ugotovil, da so vsi mrtvi. Major Dinulescu je nato nagovoril orožnike in poudaril, da so izvedli obsodbo vojaškega sodišča in da so opravili domoljubno delo. Grob so zasuli z zemljo in ves dan sa nihče ni smel približati temu kraju. Naslednjega dne so trupla spet izkopali in jih položili v drugo jamo ter polili z 20 steklenicami žveplene kisline, nato pa jamo pokrili s plastjo betona, preko katerega so nametali zemlje.
Major Dinulescu je končno izpovedal, da so morali orožniki podpisati protokol o smrti 14 legionarjev. čeprav so se sprva temu upirali. V protokolu je bilo zabeleženo. da je bilo 14 legionarjev pobitih, »ker so poskušali pobegniti«. Vsak orožnik je dobil 20.000 lejev nagrade. Nekatere priče trdijo, da je major Dinulescu dobil 290.000 lejev. šofer policijskega avtomobila, ki so ga zasliševali na čisto drugega kraju, je povedal točno enake podrobnosti ter potrdil izpovedi majorja Dinulesca.
Kar se tiče drugih umorjenih legionarjev, je duhovnik Dumitrescu Borsak ugotovil nedvoumno, da je bil prof. Jonescu, ki je bil znan kot izdajatelj y,Curentula« in ki je spomladi letošnjega leta nenadno umrl, zastrupljen. Jonescu je bil znan pristaš železne garde in je bil zaradi tega večkrat zaprt, pa so ga morali zaradi rahlega zdravja vselej spraviti v bolnišnico. Njegovim prijateljem se je končno posrečilo, da so mu izposlovali hišni zapor.
Hisdi očitki asngleškesmi posla tiilcu
Bukarešta, 3. okt. AA. (DNB) Angleški poslanik v Bukarešti je izročil rumunske-mu zunanjemu ministrstvu protest angleške vlade zaradi aretacije angleških državljanov na petrolejskem področju, obenem pa je protestiral tudi zaradi postopanja legionarske policije s temi Angleži. Zunanji minister je odgovoril, da je protest neutemeljen, ker so pri preiskavi dognali, da je bil celo poslanik sam zapleten v sabotažno afero in da bi moral zaradi tega po mnenju rumunske vlade enostavno zaprositi, naj ga niegova vlada odpokliče, nikakor pa ne načenjati vprašanja. ki bi moglo povzročiti motnje v ednošajih.
London, 3. okt. AA. Diplomatski dopisnik agencije Reuter poroča, da v Londonu potrjujejo, da je bil Miller, upravnik pe-trolejske družbe Astra Pomana, v Rumuniji aretiran. Prijeli so ga civilni policisti. Britanski poslanik v Bukarešti je storil potrebne korake v zvezi s tem, čeprav rumunska policija še vedno pravi, da ji ni nič znanega o tej aretaciji.
Politična amnestija v Bolgariji
Sofija, 3. oktobra. AA. (BTA) Predsedstvo vlade je objavilo naslednje uradno poročilo:
Proslava 22. obletnice, odkar je stopil na prestol Nj. Vel. kralj Boris, pada v isti čas, ko se Dobrudža priključuje domovini. Ob tej priliki je Nj. Vel. kralj izvolil razširiti svojo milost in je pomilostil vse politične zločince, pomiloščenih pa je tudi 1359 navadnih zločincev. V tem času narodnega in državnega poleta, ko se soglasno izraža edinost bolgarskega naroda, to dejanje najvišje milosti krepko podpira zaključek neke preteklosti in se preveva z novo vero v modrost državnega poglavarja, ki se je ves posvetil miroljubnemu delu za dobrobit in napredek Bolgarije.
Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB) Ob priliki 22. obletnice, odkar je bolgarski kralj stopil na prestol, je vodja rajha Adolf Hitler brzojavno čestital Nj. Vel. kralju Borisu.
Konec turnirja v Moskvi
Moskva, 3. okt. s. Nocoj so bile odigrane v šahovskem turnirju za prvenstvo Rusije prekinjene partije zadnjega kola. Li-lienthal je v končnici porazil Bondarevskega in si je s tem zasigural delitev prvega mesta. Smislov je stal sicer nekoliko bolje proti Mikenasu, toda je dosegel samo re-mis. Botvinnik je porazil Rudakovskega, Gerstenfeld pa Bolesiavskega.
Razpored prvih mest je torej naslednji: I.—n. Bondarevski in Lilienthal po 13 in pol, m. Smislov 13, IV. Keres 12, V.—VI. Boleslavski in Botvinnik po 11 in pol. Bondarevski ln Lilienthal bosta za naslov prvaka Rusije odigrala sedaj poseben mateh.
Mraz v Španiji
Madrid, 3. oktobra. AA. (DNB.) MrzH val se zmerom bolj širi po Španiji. Po Avilli in Guadarami so sedaj imeli še najnižjo temperaturo v Valladolidu, Valentiji in Ai-baccti.
Sprejemi strank pri trgovinskem ministru
Beograd, 3. oktobra. AA. Zaradi prezaposlenosti pri reševanju resornih poslov trgovinski minister dr. Ivan Andres ne bo sprejemal senatorjev in narodnih poslancev kakor tudi ne ostalega občinstva do na daljnega. (Iz kabineta ministrstva za trgovino in industrijo)
Iz prometne službe
Beograd, 3. okt. p. Premeščeni so prometni uradniki Franc Znane z Zidanega mosta v Celje. Stanislav Hladnik iz Škofje Loke na Pragersko. Janez Koželj iz Cdlja t Maribor, Alojzij Rozman iz Novega mesta na Zidani most, Adolf Kukec z Rakeka t Ljubljano, Roman Božič 9 Pragerskega ▼ Maribor, Josip Porenta iz Rateč-Planice v Žabnico in Anton Barbič s Pragerskega v Novo mesto.
pfovi uspehi Zlstke Kune v Ameriki
Zagreb, 3. okt. o. Kakor poročajo iz Južne Amerike, je dosegla znana operna pevka Zinka Kunc-Milanova, ki je še lani nastopila tudi v Ljubljani, naravnost senzacionalne uspehe v Buenos Airesu in Rio de Janeiru. Ob otvoritvi nove sezone bo nastopila tudi v metropolitanski Operi v New Torku.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno in ponekod dež. V gorskih predelih utegne biti megla. Temperatura bo nekoliko padla v severozahodnih krajih, drugod pa bo ostala brez znatnejših sprememb.
nBrezdušen %e, kdor muči živali" •. •
Po sklepu mednarodnega kongresa društva za varstvo živali se piaznuje vsako leto 4. oktober, god sv. Frančiška Asiškega, kot mednarodni dan varstva živali Letos je še prav posebno potrebno ir< umestno poudariti god tega svetnika ki je več ko pred 700 leti pridigava/ socialno pravičnost in oznanjal ljubezen do ljudi in živali. Danes, ko društva po vserr. širnem s\~etu praznujejo spomin moža, ki je volka nazval brata, je potrebno poudarjati »bratstvo« med ljudmi in živalmi.
Slovensko društvo za varstvo živali hoče proslaviti ta mednarodni praznik s skorajšnjo izdajo brošure o delovanju društev za varstvo živali drugod in pri nas. V kratkih potezah bo podano delovanje društev v Ameriki, Angliji Nemčiji, Italiji. Turčiji, Indiji in pri nas. Namen brošure je z zgledom drugih pobuditi v nas večje zanimanje za idejo varstva živali. Slovensko društvo za varstvo živali vabi na današnji dan prijatelje živali ter vso jasnost, da vsaj za t.enutek pozabi na svetovne dogodke in preneha misliti izključno le na sebe. Na današnji dan se ozrimo malo na živali ter nekoliko pomislimo, kaj jim vse dolgujemo. Drugod zbirajo na današnji dan denarne prispevke, ki jih potrebuje društvo za uresničenje svojih namenov. Prav bi bilo, ko bi se tudi pri nas tedo spomnil ta dan društva ter mu naklonil svoj oboi in mu na ta način pomagal pri izvajanju zastavljenega programa.
Društvo namerava ugodno iznenaditi vse prijatelje živali z izpolnitvijo neke želje, ki jo goji skoraj vsak prijatelj varstva živali. Ko bo stvar popolnoma dozorela, bodo o tem vsi prijatelji pravočasno obveščeni. 'Za zdaj pa se društvo toplo priporoča za moralno in gmotno pomoč ter vabi vse prijatelje živali, da postanejo člani in pobor-niki Slovenskega društva za varstvo živali. Naslov društva je: Slovensko društvo za varstvo živali. Ljubljana 5. Številka čekovnega računa je 15.406. Potrudimo ve in pokažimo vsemu svetu, da tudi v pogledu var-stva živali nočemo zaostajati za drugimi na rodi, da bomo v prihodnjem letu lepše in dostojneiše proslavili mednarodni praznik varstva živali!
Mariborski peki za enotno ceno kruhu
Maribor, 3. oktobra
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je danes sklicalo zborovanje, katerega !jo se poleg mariborskih članov udeležili tudi zastopniki drugih združenj, tako predsednik iz Celja Rudolf Mlaker in iz Ptuja Anton Rozman. Predsednik Jakob Koren je obzirno obravnaval stališče pekovskih mojstrov glede na novo uredbo o enotnem kruhu. Soglasno je nato bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje vse želje in zahteve pekovskih mojstrov.
Mojstri želijo enotno maksimiranje krušnih cen za vso dravsko banovino. Glede na splošno podražitev cene moki in vsem drugim surovinam za peko kruha, bi morala biti cena za kilogram kruha 5.55 din, vendar pristajajo mariborski mojstri na to, da se za vso banovino določi enotna cena 5.25 din. Kruh naj bi se prodajal v komadih po 6 din. 3 din in 1.50 din. odnosno po 4, 2 in 1 din, kakor je to odločilo mestno poglavarstvo v Ljubljani. Moka za peko enotnega kruha je slaba, ker je pšenica manj vredna, jc nizke teže in s slabim lepilom, ni vležana; vsebuje mnogo vlage Onemogoči naj se peka drobnega peciva z belo moko. Kadarkoli nameravajo oblastva kaj ukrenili v zadevi kruha in moke, naj vedno zaslišijo pekovske strokovnjake Moke naj ne mešajo mlinarji, marveč pekovski mojstri sami, sicer se jim moka kvari Saj je treba koruzno moko šele pripraviti za mešanje. 25cdstotno mešanje je previsoko.
Posebno poglavje je posvečeno vprašanju kvasa, za katerega plačajo peki po 3 din preveč pri kilogramu, 'letno torej po 5.475 din, kar gre na škodo potrošačem in je v korist le kartelom, majhnim družbam, ki jih je treba razpustiti. Kvas naj se svobodno prodaja.
Izvoljeno je bilo odposlanstvo, da obišče mariborske krajevne oblasti m bansko upravo. Delegati so se takoj pedali k obema sreskima načelnikoma in na mestno poglavarstvo, kjer so utemeljevali željo, da se doiloči enotna cena kruhu s 5.25 din.
Ljubljana, 3. oktobra
Narodni izseljenski odbor pod vodstvom ravnatelja OUZD dr. Jožeta Bohinjca se je sestal snoči v »Zvezdi« in je glavni del večera izpopolnilo zanimivo, stvarno, poučno predavanje Pavleta Bolhe, predsednika Jugcslovenske centralne zveze, ki ima svoj sedež v Essenu. Po večtedenskem bivanju v Jugoslaviji, kamor so prispeli tudi otroki naših rudarjev na oddih, je Pavle Bolha informiral mnoge odgovorne javne činitelje v Ljubljani in v Beogradu o stanju in potrebah naših ljudi v Nemčiji. Pred svojim slovesom je tedaj še obširno poročal o tem tudi Narodnemu izseljenskemu odboru in povzemamo njegova izvajanja z naslednjimi podatki:
Kar je naših za delo sposobnih ljudi v Nemčiji, so vsi zaposleni, so pa tudi vsi socialno dobro zavarovani po konvencijah, za katere si je poleg pokojnega dr. Gregorja žerjava pridobil lepe zasluge dr. Joža Bohinjec. Po dosedanjih izkazih šteje naša kolonija v Porurju 45 do 50 tisoč stalnih naših naseljencev, po priključitvi Avstrije pa se je stalež našega delavstva v veliki Nemčiji povišal na blizu 140.000 duš. So znatne kolonije naših ljudi v Judendorfu. Leobnu, Eisenerzu in drugod. V Porurju je blizu 100 društev in bratovščin, nova se ustanavljajo. Nacionalne razmere so zdrave. Ne glede na svetovni nazor je ves naš ondotni živelj narodno zaveden, defetizem je zatrt. Po zasedbi Nizozemske, Belgije in Francije prihajajo novi doseljenci, zlasti tudi Hrvati, in se priključujejo Jugoslovanski centralni zvezi ter odločno poudarjajo, da hočejo biti skupno z našimi ljudmi reprezentirani kot jugoslovanska narodna enota. Marsikateri hrvatski delavec, ki je prej moral opravljati najtežja šumska dela kjerkoli po svetu, je našel v Nemčiji dober zaslužek, po možnosti v poklicu, če ga je izučen.
Takoj po zasedbi sosednih držav je Jugoslovanska centralna zveza v Essenu zaprosila, da se zaščitijo naši ljudje v zasedenih pokrajinah. V 48 urah je bilo to rešeno. Nemške vojaške oblasti so prevzele mnogo naših ljudi v zaščito, poskrbljeno je bilo za brezplačen prevoz iz več ali manj porušenih krajev v Porurje. V teku nekaj tednov so bili v zasedenih krajih organizirani delavski uradi in so bili na delo v Porurju sprejeti vsi, ki so se prostovoljno javili. Med tem ko so pokrajine v bližini
V Angliji so poleg državnih tudi javne šole, sloveče Public Shacls. v katerih se vzgajajo dečki med 13. in 18. leti. Ustanovljene so bile do zasebnih dotacijah in so neodvisne od države. So Da samo do imenu javne, ker stvarno niso dostopne vsem že glede na to. da ie šolnina sila visoka. Najznamenitejše take zasebne šole so v Etonu, Harrowu, Winchestru in Rug-byju. Nekatere teh šol so stare do več sto let. druge so nastale v viktorijanski dobi. Te šele se razlikujejo druga od druge v mnogočem že glede na to. da niso odvisne od nobene osrednje uprave in se vsaka od njih ravna do lastnih tradiciiah. V kolikor je soloh mogoče govoriti o šol-sikem sistemu vzgoje, se more reči. da ie direktor šole v Rugbyju dr. Arnold. veliki šolski diplomat 19. stoletja. napisal načela. do katerih se ravnajo na vseh teh javnih šolah. B'stvo »lavnih šol« ie v tem. da vzgojitelji polagajo večjo važnost na izoblikovanje značaja kakor Da na samo učenje dejstev. V glavnem skrbijo vzeoii-telji. da se razviieio v učencih Doštenie. hrabrost in družabna disciplina.
Sole in kaDelice v teh šolah Dredstav-Ijajo DOgosto veliko arhitektonsko lepoto in so vezane s SDomini na heroje Dreteklo-sti. Tako se učenci vzgajajo v ljubezni do junakov in v njihovem čustvovanju ostanejo še v teku Doznejših let sveži spomini na stare zidove in Darke njihovih šol. Starši izbirajo javne šole za svoie otreke ne zaradi njihove bližine, marveč zaradi njihove slave ali Da zaradi tega. ker so se v teh šolah odgajali njihovi očetje in dedi. Od prvega dne dalie sliši učenec mnogo o tradiciji in zgodovini svoje šole ter je Donosen. da DriDada ustanovi, ki je že stele+ja dajala slavne Angleže in iih še vedno daje. Lojalnost, ki nastaja ket pos^ica tega Donosa. Dride do izraza v Doštenem tek-
ljudje
Kanala precej porušene, so lahko ostali na svojih mestih ljudje v pokrajini Metza in Strassburga. kjer ni ruševin.
Naša kolonija je tako v Nemčiji narasla za več tisoč duš, saj jih je razen v Porurje prišlo precej tudi v okolico Monako-vega. Treba bo doseči, da pripoznajo nemški socialni uradi vsa v Franciji plačana leta v račun za pokojnino. Z dotokom naših ljudi v Nemčijo je seveda obširno naraslo poslovanje pri zvezi kakor tudi na našem generalnem konzulatu v Diisseldor-fu. Nemška oblastva so nasproti našim vsekakor zelo ustrežljiva in ekspe itivna, da se je treba samo zgledovati. Naša društva v Porurju opravljajo v interesu svojih članov razne koristne naloge. Vodstvo zastopa ljudi pri uradih in skrbi za njihove pravice. Vsi so prepričani o uspešnem delu naše centrale. Z domovino je malo stikov, ker je žal za enkrat uvoz našega časopisja ustavljen.
Ena izmed najvažnejših nalog bo ustanovitev posebne nabavljalne zadruge za naše ljudi v Porurju. Industrijska podjetja so naklonjena načrtom naše zveze, že doslej so bile marsikod ustanovljene posebne kuhinje za naše ljudi, ki jih vodijo nekatere vdove, pripravne kuharice. Tu ni nobenega izkoriščanja, delavci plačajo največ 1.40 marke dnevno za prehrano in po 30 pfeni-gov za sipanje. Ostanejo jim lahko lepi prihranki. saj nekateri zaslužijo po 5 do 14 mark. Nemška oblastva so vnaprej pristala, da bi nabavljalna zadruga lahko dobavljala iz Jugoslavije tista živila, ki najbolj prijajo našim ljudem. Morda bo dobavlja-nje prevzela zveza nabavljalnih zadrug v Beogradu.
Z zadrugo vred je posebno potreben denarni zavod na zadružni ustanovi, ki bo skrbel za varčnost in denarne posle rojakov. V tem pogledu se bo treba zgledovati na podobnih nemških ustanovah, kakor so tudi Čehi in Poljaki že davno ustanovili svoje denarne zavode. Kreditna zadruga bo gotovo lahko rodila mnogo koristnega v prid našim rojakom v Nemčiji kakor tudi v korist svojcem v domovini. Poročilo predsednika Bolhe je izkazalo mnoge drobne socialne naloge, ki jih centralna zveza že izvršuje, še več jih ima pa v načrtu. Narodni izseljenski odbor bo, kakor je zagotovil predsednik dr. Bohinjec, v vsem podpiral prizadevanja v prid našim rojakom v Nemčiji.
movanju med raznimi šolami, oosebno Da na Dodročiu soorta.
V teh šolah ne žive vsi dečki skuDno v enem Doslooiu. nego so razdeljeni na več hiš. od katerih ima vsaka svojega upravitelja. Upravitelji žive v najožji zvezi z učenci in morejo na ta način naibo'ie sdo-znati njihov značaj in vršiti svoj voliv nanje. Kakor ie Dlemenito tekmovanje mod posameznimi šolami, tako ie tudi tekmovanje med Dosameznimi domovi ene same šole. S Domočio športa se vzcaiaio d bri državljani, pripravljeni na skuDno delo, ki pa tudi Dodvržejo lastne interese interesom skuDnosti. Izven razredne sobe ie disciplina prepuščena dečkom samim. Starejši dečki, prefekti. imaio d~ec2jšnjo oblast. Velika večina vodilnih esebne; ti v Angliji prihaja iz javnih šol. kjer so pokazali svoje sposobnosti za vodstvo uova-ve že kot prefekti. Preden Dcstane d';ak prefekt in zavzame tako odgovorno mesto, se mora preboriti skozi šolski mUn. Kdorkoli pač je. mora v svojih semestrih streči starejšim učencem, iim mora pripravljati čaj. jih ubogati in jim tudi v marsičem nasesti.
Te dni bo tekel v Ljubljani zelo dober film iz življenja take angleške javne šole. Film je prirejen do romanu Jahme-a Hil- I tona in prikazuje življenje Drofesorja Chip- 1
pinga. čigar življenje na tei Soli spočetka ni bilo posebno uspešno in ki ni bil spočetka nikakor oni ideal učitelia. kak šnega si dečki na teh šolah žele. Kako je dozoreval. se izoblikoval in Dostal idol te šole. nam film pokaže na čudovito lep in prisrčen način.
★
Uprava kina Uniona je v sredo povabila k cenzurni predstavi filma »Zbogom, mi-ster Chipps« igralsko družino našega Narodnega gledališča in pa zastopnike uredništev. Od prvega prizora do ganljivega zaključka je ta odlični film MGM popolnoma naveza! nase srca vseh glcdalcev. V njem je dobršen košček zgodovine od prve francosko-nemške vojne do Dl žine današnjih dni. V njem je mnogo življenja in umiranja, mnogo prisrčno spn>ščenega zdravega angleškega humorja pa tudi toliko globoke človeške tragike, da venomer čutimo v tem znamenitem delu elemente šeks-pirske dramatične sile. Prizorov ni mogoče podrobneje opisati, ker dejanje tega filma ni zgoščeno na nekaj kratkih ozko strnjenih dramatičnih epiz<<j marveč nam riše življenje starega profesorja v angleškem koledžu od njegovih prvih trpkih po-četkov do poslednjega <zdih!ja a To je življenjski roman na platnu k ie vreden vsega priznanja Režija it mojstrska, zvok in fotografija sta na višini.
tMetnica smrti dr. Josipa Georga, dobrotnika CMD
Na današnji dan pred 20 leti je slovenski narod izgubil enega svojih zglednih »inov, Družba sv. Cirila in Metoda pa svojega velikega dobrotnika. Dr. Josip Georg je bil po rodu iz ugledne rodbine v Makolah ob Dravinji. Oče je bil veleposestnik in krčmar. Sin, rojen 1862, je študiral v Mariboru in je bil promoviran v Gradcu, slednjič pa se je osamosvojil kot odvetnik v Šmarju pri Jelšah, že prej je kot konci-pient po raznih slovenskih trgih in mestih spoznaval, kako pereče je stanje slovenskega ljudstva Ko si je v Šmarju ustvaril lep položaj, je vseskezi skrbel, da bi koristil narodu. Pravde, ki je bila količkaj dvomljiva, sploh ni prevzel. Kot načelnik okrajnega zastopa je vedno in povsod varoval njegove koristi. Sam varčen do skrajnosti in brez velikih potreb za lastno osebo, je s pomočjo hranilnice polnih 23 let navajal prebivalstvo k varčevanju, zavod pa srečno vodil skozi najhujše denarne krize. V javnem življenju šmarskega trga in okraja je zapustil globoko vrzel.
Najlepši dokaz svojega jeklenega značaja in čistega rodoljubja je podal z oporoko, že leta 1906 je napisal poslednjo voljo in je za glavnega dediča svojega na milijon kron cenjenega imetja postavil Družbo sv. Cirila in Metoda. In pri tem je ostalo. Po končani trgatvi je dne 4. oktobra 1920 zjutraj umrl nagle smrti na svojem posestvu v Jelovcu pri Makolah. Pokopali so ga 6. oktobra in se je zbralo mnogo pogrebcev. V imenu CMD mu je ganljivo spregovoril v slovo takratni prvomestnik g. vladni svetnik Andrej Senekovič. »Ne hčere ne sina po meni ne bo,« je lahko rekel z Vodnikom pokojni dr. Josip Georg, ali zato si je s svojo velikodušno naklonjenostjo do CMD zagotovil spomenik, ki je trajnejši od brona.
Iz sodne dvorane
Ljubljana, 3. oktobra
Ferdo Nikelsbacher obsojen
Pred okrajnim sodnikom g Jožefom Tomcem se je dopoldne vršila kazenska razprava proti odgovornemu poslovodji tvrdke Nikelsbacher, Ferdu Nikelsbacherju, ki je bil, kakor je znano, pred nedavnim v smisilu uredbe o pobijanju brezvestne špekulacije poslan na šestmesečno prisilno bivanje v Stari trg ob Kolpi v črnomelj-skem srezu. Pred kazenskim sodnikom je bil na prijavo nekaterih pekovskih mojstrov tožen v smislu uredbe o kontroli cen. da je v septembru prodajal moko za 1 din dražje od maksimirane cene Razprava, ki je bila precej kratka, ker je bil zaslišan samo obtoženi, je bila v sodnikovi sobi. Obtoženi je sicer priznal, da je prodajal moko kakor je navajala obtožba, toda zanikali je krivdo, češ, da v času, ko je on razpečaval moko, cene še niso bile maksimirane in da ga zatorej ne zadene krivda.
Sodnik pa ga je v smislu obtožbe obsodi po čl. 2-2 uredbe o kontroli cen na en mesec zapora in 10.000 din denarne kazni, nadalje na 500 din povprečnine teT na objavo te sodbe v Službenem listu.
Monuib Bey el Solita bo počakal v zaporu na obremenilno pričo
Kakor smo poročali, se ljubljansko okrožno sodišče med drugim bavi z zagonetnim Orientalcem Mounibom Beyem el Sol-ho, ki sta ga dva veletrgovca z mesom in mesnimi izdelki prijavila zaradi sleparij, ki jih je zagrešil pod pretvezo, da nabavlja mesnine za armado generala Weygan-da v Siriji.
Danes bi se bila imela nadaljevati sredi preteklega mesca započeta glavna razprava proti njemu. Toda sodišče je moglo samo protokolirati dejstvo, da so se sicer pravočasno pojavih obtoženi Orientalec s svojim zagovornikom in da je tudi vse drugo v redu, da pa se ni pojavila glavna priča, osleparjeni sluga hotela »Metropola«. Ker je bila prav zaradi zaslišanja te priče razprava preložena na današnji dan, je morala zato biti ponovno preložena in to za nedoločen čas. Izostala je ena izmed senzacij, ki je v sodno dvorano privedla dokaj radovednežev. Ti so prišli le v toliko na svoj račun, da so si mogli od blizu ogledati elegantno v temno obleko oblečenega Mouniba, na katerem niti en las ni pričal, da poseda v manj udobnem »hotelu« kakor si ga je *mel navado izbirati po svobodni volji.
Ljudje lahkoverno
nasedajo sleparjem
Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha sodelovala gg. s. o. s. dr. Fellaher in Lederhas, se je danes zagovarjal absol-virani jurist, bivši zavarovalni uradnik Oton šket, ki je bil že kaznovan zaradi prevar, pa mu je človeška lahkovernost še vedno nudila široko polje za sleparske posle. Znano je, da imajo ljudje, ki si žele izposlovati po kakršnikoli poti to ali ono ugodnost, vedno pripravljeno uho za lepe obete zgovornih ljudi, ki se v sleparske namene ponašajo z raznimi odličnimi zvezami in vplivnimi položaji, še nekaj cven-ka, četudi težko prisluženega in skrbno hranjenega, so pripravljeni odriniti, da bi le uspeli v svojih tihih in pobožnih željah. Pri tem jim na žalost nič ne koristijo opozorila na sleparje.
Živa priča takšne lahke vere je bil današnji obtoženec. V Ljubljani, Kragujevcu in po Mariboru mu je uspevalo izvabljati čedne denarje od raznih oseb. Kakor mu je bolj kazalo, se je žrtvam predstavljal zdaj kot doktor ali advokat iz Ljubljane, kot asistent v bolnišnici, zastopnik angleške družbe Lloyd iz Beograda, potem spet kot bivši koncipient, ki ima dobre zveze z vojaškimi krogi ali pa z ministrstvi in tako dalje. Ubrane melodije, ki jih je bren-kal svojim žrtvam — temu je obetal izpo-slovanje potnega lista v obljubljeno deželo Ameriko, drugemu spet zaželeno premestitev v belo Ljubljano, nekaterim napredovanje v višji oficirski čin, spet" drugemu znižanje alimentacij, visoko posojilo za nizko in mlado zavarovalnino, vdovi pokojnino za obžalovanim možem in podobno — te ubrane melodije so pričarale v njegov žep marsikatero čedno vsoto.
Zaradi takšnih manipulacij je bil tožen obrtoma izvrševanih prevar, ki jih je pa le delno priznal in vedno pristavljal seveda tudi to, da ni imel prevarnega namena. Toda sodišče ga je v smislu obtožbe obsodilo na 8 mescev strogega zapora in na enoletno Izgubo častnih državljanskih pravic.
Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvaria. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
^^sasmmmmmmmranHaam
„Zares krasen film, ki se ga splača pogledati!"	To ie enodušna sodba pubuke, ki je
doslej videla filmsko verzijo
Predstave ob 16., 19. in 21.15	V glavnih vlogah:	L. ZBLAHYJEVEGA romana
Karadjr Katalin in Javor Pal UMIRAJOČA POMLAD
ure kasneje kot običajno!	KINO MATICA, tel. 22-41	H5SHBBBBBSBSHBSSBSBF
Oglejte si film danes in pripovedujte o njegovi lepoti svojim prijateljem in znancem!
Naši kraji i
O naših rojakih v Nemčiji
je poročal Narodnemu izseljes^sk&mu odboru g. Pavle
Bolha
Angleške javne šale
(Nekaj besed ob uprizoritvi filma »Zbogom, mister Cliipps«)

Slovenska bibliografija
v »Južnoslovenskem SUologu«
Največji slavistični organ v naši državi je »Južnoslovenski filolo g«, v Beogradu izhajajoči »povremeni spis za slovensku filologiju i lingvistiku«. V redakciji tega znanstvenega časopisa, ki združuje v svojem sotrudniškem krogu mnoge naše pomembne jezikoslovce slaviste, so A. B e i i č, St. M. K u 1 j b a k i n, St. I v š i č in Fran Ramovš. Ta imena ne jamčijo samo za njegovo znanstveno višino, marveč tudi kažejo, da časopis upošteva vsa tri jugoslovanska kulturna središča. žal da je njegov obstoj in njegovo delo znano samo najožjemu krogu strokovnjakov, čeprav je raziskavanje naših jezikov in literarnih spomenikov po svojem pomenu več kakor zgolj strokovna zadeva.
Neposreden povod, da se spominjamo v naši kulturni kroniki časopisa, ki tako dostojno združuje in predstavlja raziskovalno in kritično delo južnoslovanskih slavistov, nam daje slovenska bibliografi-j a, ki jo prinaša »Južnoslovenski filolog« že deset let. Bibliografijo sestavlja z vzorno vestnostjo asistent Slovanskega instituta na Aleksandrovi univerzi g. Z. A. Bizjak. Njegovo dolgoletno delo v tej smeri, je vsekako vredno pozornosti: z ene strani po svojem stvarnem donosu k pregledu naše znanstvene dejalnosti na obravnavanem področju, z druge strani pa kot primer, kako koristna in potrebna je bibliografija kot eden izmed poglavitnih
pripomočkov smotrnega znanstvenega dela.
Z. A. Bizjak objavlja v tem časopisu bibliografijo z naslovom »Slovenački jezi k«. To pa ne pomeni, da se omejuje na filologijo in lingvistiko v ožjem smislu. Njegov bibliografski program je širši in metoda njegovega dela taka, da čitatelj nima samo pregleda in navodila za morebitno uporabo članka, marveč tudi kratko informacijo o vsebini. Naš prizadevni biblio-graf se dobro zaveda, da je področje »slovenskega jezika« bibliografsko prav široko in da se jezikoslovja tesno dotikajo druge obrobne panoge, ki jih ne kaže prezreti. V svoji bibliografiji upošteva knjige in ocene, ki so izšle o njih, dalje razprave in članke v revijah, v tednikih in v dnevnikih. Tako prehaja v bibliografsko razvidnost tudi tisto, za poenejšega raziskovalca večkrat nemalo pomenljivo in značilno gradivo, ki postane sčasoma najmanj pregledno in čigar zbiranje bi zahtevalo največ truda. Pri posameznih važnejših knjigah so zabeleženi tudi njih polemični odmevi; skratka, sestavljalec gre v svoji bibliografski metodi vedno bolj v smer intenzifikaci-je tega dela, ki se je prvotno zadovoljevalo z nekaterimi standardno določenimi označbami. Med drugim je uvedel v bibliografijo tudi pri navedbah dnevnikov poleg datuma in številke še stran, kar samo olajšuje kasnejšo najdbo. Pri člankih ne navaja le začetne strani, marveč tudi zadnjo stran, ker
je to za uporabnika točno kvantitetno merilo in mu prihrani razočaranje, ko najde namesto članka samo skromen zapisek, z druge strani pa je bilo prej mogoče, da se je pod kakim neznatnim naslovom skrivala daljša, pomembna razprava.
Bibliografija Z. A. Bizjaka v »Južnoslovenskem filologu« navaja 316 knjig, del, razprav in člankov, poleg tega pa še najmanj toliko ocen, poročil in beležk. Obsežnost in podrobnost takega dela nam bo tem jasnejša, če vemo, da sestavljalčevi srbskohrvatski tovariši, ki jih je pri podobnem delu ravno trinajst, ne beležijo mnogo več števil za ves srbskohrvatski teritorij. Ta razloček je predvsem posledica dejstva, da slovenski bibliograf upošteva tudi pomembnejši dnevni tisk, kar je zavoljo popolnosti in zaradi majhnosti strokovnega tiska gotovo potrebno in koristno.
Ko listamo po bibliografiji Z. A. Bizjaka, srečujemo mnoge spise iz prejšnjih let, ki smo jih sami brali, a so že zabrisani v spominu. Koliko dragocenih uslug stori vesten bibliograf človeku s kakršnim koli znanstvenim interesom! Ob priznanju zaslužnega dela, ki ga vestno opravlja v ozadju naše javne tvornosti bibliograf Z. A. Bizjak, sodelavec in nadaljevalec našega vodilnega bibliografa dr. šlebinger-j a, moramo tudi ob tej priliki ponoviti stari klic: Uredimo vprašanje slovenske bibliografije! O tem je bila že večkrat beseda. Medtem smo dobili Akademijo znanosti in umetnosti, imamo zbornik »Slovenski jezik«, izšla so nekatera specialna bibliografska dela, toda vprašanje celotne slovenske bibliografije čaka še vedno rešitve. Naš kulturni krog je tolik, da je mogoče podrobno bibliografsko delo. ne da bi bilo treba zanj cele serije debelih zvezkov, in vendar je duhovno življenje v n.iem tako intenzivno, da skoraj že ne more biti
brez bibliografije! Morda bi bila prav Akademija znanosti in umetnosti predvsem poklicana, da ob sodelovanju univerze in drugih korporacij reši vprašanje izdajanja vsakoletne slovenske bibliografije. Lahko je mogoče, da Akademije pri drugih narodih ne skrbe za take zadeve, ki sodijo med pomožno znanstveno delo, vendar mora funkcija vsake take institucije zadostno upoštevati okolje in dejanske potrebe naroda. Med take potrebe našega kulturnega življenja štejemo izdajanje slovenske bibliografije.	—o.
Zapiski
OBČINSTVO IN GLEDALIŠČE
Iz Maribora nam piše mlad intelektualec:
V zadnjih številkah »Jutra« sem z zanimanjem zasledoval misli in polemike med nekaterimi našimi gledališčniki o kočljivem položaju slovenskega gledališča in o novih poteh gledališke umetnosti. Polemike o tem vprašanju so lahko zdrave in koristne, vendar naj bi se gibale na kolikor le mogoče znanstveni višini, žal da so ponekod prešle v osebno obračunavanje, kar je v naših kulturnih razmerah kar tipičen primer.
Nobeden izmed nadih gledilščnikov pa ni vprašal, kaj misli o gledališču naše občinstvo, se pravi, širši krogi slovenskega ljudstva? Pri vsem razpravljanju o sedanjosti in o bodočnosti slovenskega gledališča so pozabili na občinstvo, preko katerega ne bi smela iti nobena gledališka reforma, saj je gledališče namenjeno občinstvu ln vsa odrska umetnost ima prav v odnosu do občinstva svoj pomen. Treba bi bilo organizirati širše ankete, ki bi vplivale tudi na gledaličko vzgojo množice, čim manjša bo '>
ta vzgoja, večji bo prepad med umetnikom in narodom, med gledališčem in njegovim občinstvom.
Treba si je biti na jasnem, kakšno vlogo ln funkcijo naj ima gledališče v našem narodnem življenju. Ce je današnji nevšečni gledališki položaj tudi posledica gospodarskih in političnih razmer, tedaj je tembolj potrebno, da se najde izhod, ki bo čimbolj zbližal gledališče in naše splošno narodno življenje. Majhen narod je zlasti dandanes v tragičnem položaju, da se mora boriti proti premočnim tujim vplivom. Ali ni prav gledališče eno najvažnejših sredstev, kar jih ima narod v tem svojem upravičenem odporu in boju? Zaradi tega se nam zdi, da je bilo še vedno premalo naglašeno, v čem bodi vodilna smer slovenske gledališke politike. Ta smer mora biti danes bolj kakor kdaj koli naslonjena na slovenski kulturni karakter, na domače samobitne stvarjalne sile. Napačno je mnenje, da je naše občinstvo zaradi filma in radia, tehničnih sredstev, ki so posebno uspešna v penetraciji tujih vplivov, izgubilo smisel za domače gledališče, če pa hočemo okrepiti ta smisel, tedaj moramo imeti zdravo, razumljivo gledališče, moramo ga demokra-tizirati ln kar se le da nasloniti na še neizrabljeni domači folklor. Gledališče mora biti v vsakem pogledu dostopno širšim slojem, torej kar se da preprosto, kar pa seveda ne pomeni primitivno. Naši mladi režiserji se vse preveč bavijo z abstraktnimi načrti za neko novo gledališče, kompli-eirajo sostav gledališča in se vdajajo opojnosti iznajdevanja raznih »— izmov«. Pojavljajo se težnje po nekem novem »ek-saktnem« gledališču, kar bi pomenilo Se večjo intelektualizacijo te kulturne naprave in bi le še bolj poglobilo prepad med narodom in'gledališčem. Medtem ko mladi režiserji ifičejo novih, originalnih oblik, se
Dve pismi
Prvo: »Gotovo je res, da trgovec, ki hoče obogateti na račun malega človeka s prevelik »m dobičkom in s prikrivanjem blaga, r j zasluži prizanašanja. Vendar gotovo tudi ni prav, kar je nekje na deželi storila organizacija tovarniških delavcev. Orga-i i/.aci.ja je poslala trgovcem v dotične:n kia jc. nt'kakšen ultimatum, v katerem jim stavi svoje zahteve glede prodaje posameznih vsakdanjih potrebščin. V pismu so grožnje % ovadbo, če njihovi zahtevi ne bo ugodeno. Organizacija je prekoračila svoj d< lokrog. Dolžna je skrbeti za blagor svojih članov, vendar mora to izvrševati v obliki, ki ne žali drugih stanov, ne s podtikanjem, najmanj pa z grožnjami. Ce se trgovec pregreši proti dostojanstvu svojega poklica, zasluži kazen. Nikakor pa ne gre, d3 bi metali vse trgovce v en koš. Kakor zasluži kazen oni, ki ograža pre-hiv.no in mu gre zgolj za dobiček, tako zas nži grajo tndi nepravilen nastop dela v k.-- organizacije.«
Modni salon za damo in gospoda S_0 0 V A N - C 0
Mestni trg 24.
Površniki, plašči, elegantni kostumi,
Drugo: »Neka veletrgovina na deželi je pred mesci odpeljala večjo količino visoko-vrecinega blaga s tovornim avtom nekam v bližino meje na Štajerskem. Kakor pravi šef veletrgovine, je biago odtegnil prometu le za malo časa. Zdaj se je blago v glavnem že vrnilo. Šef pravi, da je bil to le strah pred vojno, da ne bi izgubil premoženja. Vzemimo, da se je blago res vrnilo v staro skladišče. Vprašanje je le, za koliko odstotkov se je medtem podražila Tudi če bi veletrgovčeva izjava držala, je tako ravnanje graje vredno. Koliko jih je, ki so voljni žrtvovati vse, tudi življenje, pa naj se zgodi karkoli! Samo gospod vele-tržec ima nekakšen strah pred vojno in se boji izgube vsega premoženja. Marsikdo se pa boji mogočnosti raznih špekulantov in njihovega maščevanja. Toda tudi tu bo treba tistega poguma in odločnosti, s ka-terv smo, kar nas je poštenjakov, pripravljeni povsod stopiti na branik.«
Ce želite pridelati več
V o
žita, krompirja,
sadja itd.,
potem se obrnite na poobl. agronoma ing. PREZLJA, Ljubljana, Wolfova 3, teL 34-73
*	801etntoa srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu bo svečano prazno-vana letos 9. novembra. Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Branko Kijurina. Pri proslavi bodo sodelovali najuglednejši gledališki umetniki iz Novega Sada tn iz Beograda. Za slavnostno predstavo bodo uprizorili Stankovičevo »KoštancK in bo naslovno vlogo pela operna pevka Divna Radičeva iz Beograda. Slavnostna predstava bo v Sokolskem spominskem dcanu kralja Aleksandra.
*	Zavod in višja šola za telesno vsgojo
sta bila pravkar ustanovljena pri šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Ban bo še določil ustroj in delokrog zavoda in šole ter predpisal pogoje za diplomiranje gojencev visoke šole. Absolventi visoke šole za telesno vzgojo bodo nameščeni kot učitelji za telovadbo v banovinski službi.
*	Hrvatski javni notarji na razpoloženju. V zagrebških uradnih »Narodnih no-vinah« je izšla banska naredba o nezdružljivosti poklica odvetnikov in javnih no-
vesti
laijcv. Vsi j.uui notarji (bilježnaki) v banovini hrvatski so postavljeni na razpoloženje. Onim notarjem, ki so tudi odvetniki, pojenja notarski poklic 30 dni po uveljavljanju te naredbe Ostali notarji pa morajo še nadalje vršiti svoj poklic, dokler ae bo odrejena nova razmestitev. Ce javni notar na razpoloženju ne bo vnovič postavljen, preneha njegova služba, čfrm bo njegovo mesto zasedel nov javni notar.
idter-
DROGERIJE
HANC
MARIBOR
*	Ramazan, največji muslimanski post,
se je pričel z včerajšnjim dnem. Trajal bo ves mesec. V Zagrebu je za uradnike, nameščence ln delavce po državnih in samoupravnih ustanovah določen za ves čas ramadana delavnik od 9. do 15. ure.
*	Zveza hrvatskih lovskih dmštev se je preselila v svoj novi dom v Zagrebu. Uprava z Vladimirom Premrovom na čelu je nedavno kupila za milijon dinarjev hišo v Berislavičevi ulici, katero so v teku treh mescev preuredili in se je zdaj vršila prva svečana seja zvezne uprave v novem lastnem domu. Uprava je zlasti razpravljala o visokih taks ali za lovske karte, za lovske pse in drugo, o krivolovstvu in o potrebnih ukrepih zoper zločinsko početje. V načrtu je nov zakon o lovu, ki ga bo izdal hrvatski sabor.
*	PreoSnova žMnozdravniške službe na Hrvatskem. Banovina Hrvatska bo dobila po novem načrtu dve veliki živinozdravni-ški centrali v Splitu in Vinkovcih. Nadalje zidajo tri nove veterinarske ambulante v Kloštru, v Sv. Ivanu žabnem in v Otoku, živinozdravniki na deželi bodo sproti prejemali navodila o modernih pridobitvah znanosti in se bo njihovo delo stalno nadzorovalo. V veterinarskih centralah se bo raziskovalo stanje živine v posameznih pokrajinah, poostrilo se bo nadzorstvo ob kužnih obolenjih, poostreno bo tucfi nadzorstvo nad živili, vršile se bodo različne preizkušnje po modernih metodah.
Kupujte srečke
drž. razredne loterije v glavni kolekturi
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ul. 14.
*	Prva ženska turistična šola v Splitu je
bila ustanovljena letos in ima v prvem razredu 18 gojenk. šola bo imela tri razrede, nakar bo treba položiti izpit. Za dalmatinski turizem je nova šola lepa pridobitev, šolo je organiziralo splitsko gospodinjsko društvo, ki je doslej uspešno prirejalo tečaje za kuhanje in šivanje. Namen nove šole je, da se čimbolj dvigne udobje in uprava v splitskih tujskoprometnih podjetjih.
♦	Ministrske in generalske hčerke šivajo. V prostorih beograjskega ženskega društva so v ponedeljek polagale izpit tečajnice, ki so obiskovale tečaj za šivanje. Izpit je bil baje prav strog. Tečaji tega društva so se pričeli že pred 14 leti, tokratni izpit pa je bil stoti po vrstnem redu. V teku 14 let je tečaje obiskovalo 2.400 gojenk in jih je iapit opravilo 1.430. Tečaji trajajo po tri in šest mesecev. Doslej je izpit položilo tudi 7 ministrskih in 30 generalskih hčerk.
» Hrvatice ne ^ejo biti nepismene, je geslo letošnje borbe za pobijanje analfa-betizma na Hrvatskem. Uspehi pokreta za pobijanje nepismenosti so rodili že lepe uspehe, kljub temu pa je v Zagrebu še 12.000 nepismenih, to se pravi 5% odraslih analfabetov, med tem ko jih je v posameznih vaseh samo še po 2%. Ce je namera da se zniža odstotek nepismenosti med Hrvati pod 10%, potem je treba letošnjo zimo storiti, da se bo vsaj 12 odstotkov Hrvatic naučilo pisati in čitati. A 12% pomeni visoko število nad 240.000 duš. Potrebnih je četrt milijona abecednikov, prav toliko svinčnikov in pol milijona zvezkov,
I Do sedaj največji umetniški film
PREMIERA METROFILMA
ROBERT DONAT G R E E R GARSOpt
Triumf mladosti in nežne ljubezni— Po slavnem romanu
Jamesa Hiltona
Kino Union,
tel. 22-21
Predstave
ob 16., 19. in 21. uri!
kar bo skupno veljalo 2 milijona din. Kljub temu so organizatorji prepričani, da bo pokret uspeL
*	Zagrebš«! Slovenci priredijo ▼ soboto 5. t m. ob 20. zvečer v društvenih prostorih »Narodnega doma«, Berislavičeva ul. 11 trgatev po starih slovenskih običajih: z gospodarjem, županom, viničarji in vi-ničarkami. Vabljeni vsi prijatelji društva, da se v čim večjem številu udeleže prireditve.
•	Smrtna nesreča ▼ mMnu. V vasi Kal-niku pri Križevcih se je podala 351etna gospodinja in mati Jana Nemčeva v mlin svojega moža. Po nesreči pa se je preveč približala transmisiji, ki jo je zgrabila ln jo je stroj strahovito razmrcvaril. Preden so nesrečno ženo prepeljali k zdravniku, je izdihnila.
Otvoritvena PLESNA VAJA
Akademske Jadranske straže 5. OKTOBRA — Ob 20. ari. — KAZINA
•	Ponarejena oporoka. Jeseni 1938 je v Trstu nenadne smrti umrl znani kapetan Mato Marovič, lastnik ladij, po rodu iz Ko-tora. Vedelo se je, da je pokojnik bogat, tn so ugibali, komu pripade izdatna dediščina. Oporoko so našli po daljšem iskanju za neko sliko v spalnici. Bila je kratka, napisana z vijoličastim črnilom in datirana iz leta 1936. Zapisano je bilo, da pripade dediščina pokojnikovemu bratu Ivanu, ki živi v Kotoru. Oporoka pa ni zadovoljila ostalih sorodnikov in se je začela pravda. Sorodniki so izpodbijali veljavnost oporoke, češ da je ponarejena. Zagrebški strokovnjaki so po kemični in rokopisni analizi ugotovili, da oporoke ni napisal kapetan Mato Marovič, marveč da jo je napisala neka oseba, ki se je zelo trudila, da ponaredi pokojnikov rokopis. Pravda se nadaljuje.
♦	Deževje ograža dalmatinske vinograde.
Dalmatinski vinogradniki so se veselili krasnega vremena, ki so ga imeli v septembru. Poleg vinogradov sta krasno dozorevala turščica in tobak. Pričakovala se je srednja letina, dobro pa sta obetala grozdje in oljka. Ponekod so že pričeli trgati, trgatev pa je nenadno prekinilo hudo deževje, ki zlasti škoduje vinogradom, kjer je grozdje že popolnoma zrelo. Le takojšnje izboljšanje vremena bo pripomoglo, da bo letošnja trgatev v Dalmaciji zadovoljiva.
•	Nehvaležni državljani so staH. v zadnjem času pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti. Niso se pravilno zavedali svojih državljanskih dolžnosti in so se nedostojno izražali o naši državi Med njimi je bila tudi Marija Rudaževa iz Dolgovaških goric pri Dolnji Lendavi, ki ni znala brzdati jezika in je žalila državo. Pokorila se bo leto dni. V slični zadevi se je zagovarjal tudi Franc Bolkovič iz Male Nedelje, ki pa ni žalil samo države, ampak je razžalil tudi orožnike, ko so ga pozvali na odgovor. Bolkovič je bil obsojen na 18 mescev robije in kakor Rudaževa na izgubo častnih pravic za dobo dveh let.
♦	Novorojenčka je pustila na njivi neka mlada nezakonska mati Marija iz Crensov-cev. Kakor se je sodišče v Murski Soboti prepričalo, je izvršila dejanje v duševni zmedenosti. Prišla je iz tujine, kjer je bila zaposlena kot sezonska delavka. Doma se je bala sramote in jc dete pustila na njivi, da je kmalu umrlo in so ga našli drugi ljudje. Obsojena je bila zato samo na 6 mescev zapora.
*	šoferski izpiti za sreze Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v Novem mestu dne 23. oktobra ob 10. uri. Ros za vlaganie prešeni ie do 20. oktobra.
stara garda vse preveč oklepa tujih vzorov ln vplivov.
Ce bi se zadostno in res smotrno upoštevala funkcija, ki jo imej gledališče v našem narodu ln zlasti v sedanjem času; če bi vsi stremeli po gledališču, ki ne bo namenjeno samo ožjemu krogu mestnih lju- ; dl, tedaj bi bil izključen slehern intelek- i tualni avantgardizem. V novem, svežem j vzgonu, ki prihaja iz množic, iz ljudstva, bi naše gledališče spet zaživelo iz naroda za narod.
v—o, (Maribor)
Ljubljanska filharmonija se je, kakor poročajo zagrebški listi, četudi z nepotrebno zamudo, pridružila hvale » redni akciji Zagrebške filharmonije, da filharmonije vseh treh naših kulturnih središč stopijo v tesnejšo delovno zvezo. Ljubljanska filharmonija se je s simpatijami izrekla za medsebojna gostovanja in je predlagala zagrebški filharmoniji za izvedbo naslednje slovenske skladatelje: Slavka Osterca, Koncert za klavir in orkester; L. M. š k e r-janca Simfonični stavek, dve skladbi B. Ar nič a ln eno Leskovčevo. Izmed reproduktivnih umetnikov je predi igala violinista Karla Rupla, pianista Antona T r o s t a in violinista Uroša P r e v o r -ška. Zagrebški listi pristavljajo, da bo potemtakem mogoče Izvesti gostovanje Ljubljanske filharmonije v Zagrebu in zagrebške v Ljubljani.
Nov zvezek »Umetnosti«. Rec?no, kar naj bi bilo vzor našim revijam, je izšla oktobrska številka mesečnika za umetniško kulturo »Umetnost« (urednik Miha Maleš, izdaja Bibliofilska založba v Ljubljani, tisk Narodne tiskarne), številka je delno posvečena največjemu kiparju slovanskega juga Ivanu Meštroviču. Na uvodnem mestu prinaša izbor Meštrovičevih misli o umetnosti. Reprodueirane so naslednje njegove umetnine: Madona I—H, Podoba Ro-dina in Kristus na križu. — Nadaljuje se razprava dr. Fr. šijanca »Pregled zgodovine slovenske likovne umetnosti«. Jož*
Karlovšek je prispeval članek »Slovenska Upa«, ki se zavzema za čim večjo gojitev tega tradicionalno slovenskega narodnega drevesa. Nadalje je objavljen izvor Picas-sovih misli o umetnosti. Eda Stadler pa je prispevala studijo o angleškem slikarju Williamu Blakeu. S pesniškimi prispevki so zastopani Leopold Stanek, Miran Jarc in Alojz Gradnik (prevod pesmi Španca Juana Ram ona Jimeneza). Izmed reprodukcij omenjamo Michelangelovo »Mater božjo na stopnicah«, nekatere slike Picas-soa, dalje slike Sr. Grocholskega, H. Smre-karja, Olafa Globočnika in ciklus risb Nikolaja Pimata, številko zaključujejo krajše vesti iz umetniškega sveta.
Vladimir Vidrič. Znani zagrebški zgodovinar, vseučiliščni profesor dr. Antun B a -rac je dovršil obsežno študijo o hrvatskem pesniku iz dobe predvojne Moderne Vladimirju Vidriču. Literarni krogi pričakujejo s posebnim zanimanjem Barčevo študijo o pesniku, ki je zapustil za seboj komaj 30 pesmi, s katerimi pa se je trajno zapisal v zgodovino hrvatske poezija, študijo profesorja Barca bo izdala med letošnjimi rednimi publikacijami Matica Hrvatska,
Dnevi hrvatske knjige. Matica Hrvatska je organizirala tudi letos pod naslovom »Dum hrvatske knjige« vrsto prireditev, ki so v zvezi s propagando dobre domače knjige. V Zagrebu bo 5. in 6. m. postavljen na Jelačičevem trgu paviljon Matice Hrvatske, v katerem se bodo prodajale njene knjižne izdaje. Poleg tega bo v radiu več propagandnih predavanj o knjigi. Paviljoni s knjigami Matice Hrvatske bodo ob istem času postavljeni tudi v nekaterih drugih hrvatskih mestih.
Samopomoč dramatskih pisateljev. Združenje Jugoslovanskih dramatskih avtorjev v Beogradu se bavi z mislijo, da bi ustanovilo v naši prestolnici posebno gledališče, ki bi v njem uprizarjali dramatska dela tistih domačih pisateljev, ki jih oficielna gledališča niso sprejela v svoj repertoar. Združenje namerava nadalje ustanoviti po-
seben urad, ki skrbel za prevajanje dramatskih del naših avtorjev v večje evropske jezike in ki bi obenem skušal za ta dela zainteresirati tuje gledališke uprave. Nadalje namerava združenje izdajati dramatska dela srbskih, hrvatskih in slovenskih avtorjev, da bi po tej pot: olajšalo in razširilo spoznavanje domače dramatske literature.
Ol'nko Delorko pesnik knjige »Raztuže-na Euterpa«, to izdal v založbi »Hrvatske Revije« novo pesniško zbirko z naslovom »Razigrani vodoskoci«. Delorko je že s prvo knjigo zavzel lepo mesto v mladi hrvatski poeziji in je pričakovati, da bo z zbirko nove lirike še bolj uveljavil svojo originalno pesniško noto.
Ksavcrju Mešku jo pr-svečena nova številka mladinskega mesečnika »Naš rod«. Jože Župančič o~isvje svoj obisk pri pisatelju, ki župnikuj? v sevnetni hribovski fari Scla. Navaja nekatere zanimive Me-škove izjave in spomine, nato pa prikazuje njsgovo cbp:žr;o delo, čigar večji izbor je začela pripravljati nova ljubljanska založba, da bi tako približala tudi mlajšim rodovom slovstvene stvaritve enega i~mcd značilnih izpovedovalcev slovenskega liriz-ma v naši p7-ozi. Župančičev članek je ilustriral Frr.n škodlar. ICsaver Moško je prispeval za to številko »Našega roda s črtico »Sveča« in pesem »V jesenski noči«. Nadaljuje re po.-est Vlrvimlrja Levstika »Peter in Kcstja« z ilustracijpjni Maksima Gasnarija. Iz tclgarfčlne je prevedla Katarina špur črtico G. Rajčeva »Snaha lastovka«. Izmed ostale vsebine omenjamo še po narodni pesmi posnet motiv v prozi Kristine Brenkove »Deklica-vojak« (ilustrirala Marija Vogelnikova), dalje Joža Gr-binca krajepisno črtico »V Mislinjski dolini ln pod Uršljo goro« (z ilustracijami F. škodlarja) ln članek Viljema Kunsta »Kakšno bo vreme«. Tudi druga številka pričuje s svojo vsebino in opremo o pomembnosti te naše vzorno urejevane mladinske revije. Na naslovni strani prin^ podobo pisatelja Meška, ki stoji pred kr. pelico v avoji župniji.
I
Prav vesela, zabavna ln smehapolna komedija je film	Kino Sloga, teL 27-30
^^ E S E L	Š K 0 T i>oznana 111 priljubljena filmska
Samo še danes ob 16., 19. in 21.
komika Stanlio in Olio vzbujata pri občinstvu gromko veselje!
• Novi grobovi. V Ljubljani Je umrl g. Ivan F1 e r i n, gostilničar na letališču. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. z Zal k Sv. Križu. Zapustil je vdovo in dva sina. — V visoki starosti 80 let je po daljšem bolehanju umrla v Ljubljani ga. Ana S t o r o v a, mati mariborskega odvetnika g. dr. Stanka Štora Blago pokojnico bodo jutri ob 16. spremili z žal k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Ljubljane
u— Dar mestnim revežem. Rodbina g-Viktorja Rohrmana s Sv. Petra ceste ie darovala v počastitev spomina Dokoine ee. Marije Kavčičeve za mestne uboge 200 din. Za mestno kuhinio v cukrami so darovali uprava policije 300 ke krompiria. Vrtnarsko društvo 120 kg različne zelenjave in pekovski mojster g. I. Piskar s Tyrševe ceste 79 kg kruha. Mestno DOgla-varstvo se dobrotnikom naitopleie zahvaljuje.
u— V počastitev spomina pokojnega tajnika filozofske fakultete g. V. M. Za-larja sta dva neimenovana akadem. učitelja poklonila Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu v LiubMani znesek 200 din. Iskrena hvala pokojniku hvaležen in časten spomin.
u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana Ivana Flerina gostilničarja na letališču. Pogreb bo danes v petek, z Žal. kapela sv Janeza, na pokopališče k sv. Križu. Uprava združenja.
u— Akademska jadranska straža prosi vse cenjene plesalke, ki morda niso prejele vabil za otvoritveno plesno vaio. nai iste blagovoliio reklamirati pri blagajni na dan prireditve v soboto 5. oktobra. — Kazina.
^ i . « ' v b-^vnJ^VAa ' f^uV
/
j j
. . ■ . } ' • -u— Samo ne^aj dni je Se čas, da obiščete razstavo slikarja Ljuba Ravnikar i a w galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. Razstava nudi veren pregled dela mladega umetnika, ki tokrat prvič stooa pred javnost in ie dosegel spoštovanja vreden uspeh.
u— Šentjakobsko gledališče vabi vse svoje člane ln one, ki imajo veselje do igranja, da se zanesljivo udeleže današnjega sestanka, ki bo ob 20.15, v družtvenih prostorih v Mestnem domu. Isto tam se vpisujejo vsak dan od 19. do 20. novi člani in članice.
u— Nova imena ljubljanskih gimnaziji. Prosvetni minister dr. Korošec je podpisal odlok o preimenovanju ljubljanskih gimnazij. Dosedanja I. realna gimnazija se imenuje odslej I. moška realna gimnazija; H. moška realna gimnazija nastaja z oddvo-jitvijo od I. moške realne gimnazije; dosedanja n. realna gimnazija se bo imenovala odslej I. ženska realna gimnazija, dosedanja III. realna gimnazija se bo imenovala III. moška realna gimnazija, dosedanja IV. realna gimnazija je zdaj IV. moška realna gimnazija, dosedanja ženska realna gimnazija pa n. ženska realna gimnazija.
u— Otvoritev plesnih vaj v ple»ni Soli na Taboru bo v nedeljo 6. oktobra ob 20. uri. Vodi plesni mojster br. Trošt. Vabila so razposlana. Reklamacije se sprejemajo vsak dan od 18. do 20. ure v pisarni Sokola I. Tabor. (—)
u— Plesne vaje »Zarje« se prično v nedeljo 6. oktobra ob 15. v dvorani »Metropol«. Vaje se vrše pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Pridite! (—)
u— V sredo 2. oktobra se prične Kozakov telovadni tečaj za gospode in dame v telovadnici I. realne gimnazije, Vegova ulica. Ure bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do pol 8. zvečer. Prijave norih tečajnikov istotam. (—)
u— Otvoritev plesnlh vaj s. K. Svobode, bo v soboto 5. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. (—)
n— Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27., pritličje med 8. in 14. uro. (—)
u— Izlet na Vražji vrtec. Kdor bi se udeležil avtoizleta na Vražji vrtec v nedeljo 6. t. m., naj pride drevi ob 20. k »Figov-cu«, da se pogovorimo o času odhoda.
u— Putnikov izlet v nedeljo: Gozd—Ko. kovnica. (—)
u— Kronika vlomov in tatvin. Specialist za vlome v izložbe ie poizkusil svoio sreča v izložbenem oknu Josipa Smoleta v Se-ler.burgovi ulici. Odnesel ie srebrno lisičjo boo. vredno 2750 din. Vlom ie bil storjen sredi neči. To ie v zadnjem mescu že tretja tatvina kožuhovine v centru mesta V zadnjih dveh mescih ie bilo iz stanovanja Franie Pelčeve v Streliški ulici ukradeno več moškega in ženskega perila posteljnine in še raznih drugih reči. v .skup-
ni vrednosti blizu 1900 din. Nekdo je vlomil v zakienieno skladišče trgovca Antona Dečmana na Ambroževem trgu in ukradel 93 praznih vreč razi.čne velikosti v skupni vrednosti 930 din. Tudi pnevmatike so hvaležen plen vlomilcem Nedavno 1e bila izvršena na Rudniku veCja tatvina pnevmatik v skupki vrednosti preko 15.000 din. Oni dan pa ie biLa na Tvr-ševi cesti iz skladišča tvrdke »Betocel« ukradena gumijasta pnevmatika znamke »Michelin« vredna 2.000 din.
u— Ponesrečen ropar^kj napad. Žrtev drznega roparskega napada bi bila k nala postala trgovka Marija N. s Sv. Petra ceste. V sredo okrog sedm.h zvečer se ie vračala z možem domov za Bežigrad Ko je prečkala križišče K^baridske :n Costo-ve ceste v bližini artilerijske delavnice, ie v temi planil proti nji mlajši moiki. Komaj se ie trgovka dobro ovedela. že 1: je napadalec z eno reko segel po torbici ki
10	ie držala pod pazduho, z drugo ro.to ra
11	ie poizkušal zamašiti usta. da ne bi kričala. Seveda ie trgovka še krčeviteie stisnila torbico k sebi in zakričala na pomoč. Njen mož. ki ie malce zarstaial za ni o. ie naglo pritekel, nakar se ie napadalec zfcal in zbežal na vso moč croti mes'u. Mož in še nekai mimoidočih je steklo za njim in nastala ie divia dirka po ul cah. ki se ie končala šele na Tyrševi cesti. Tam se je zaletel napadalec naravnost v stražnika ki sa ie prijel in odvedel na policijo. Hitro so dognali, da ie predrzni uzmovi; 26-letni brezposelni delavec Feliks M. s Ka-pelskega vrha pri Slatini Radencih, znan potepuh brez stalnega bivališča ki ie že nekaikrat prišel s kazenskim oaragrafom navzkriž. Ce bi mu rep u~pel. bi bil na. el v torbici precei denarja, ki ga ie trgovka ta večer slučajno nosila s s- boj.
u— Vrsta nesreč. V ljubliansko splošno bolnišnico so pripeljali spet dolgo vrsto ponesrečencev, nai več seveda na kirurški oddelek. 23 let stari posestnikov sin Alojzij Orehek ie na Golem vrhu padel z zidarskega odra da si ie nalomil hrbtenico, močno oa ie poškodovan tudi po obrazu. Jože Putihar. doma blizu Šmarja. 32 let stari posestnikov sin. ie peljal po klancu precej težak voz. Stopil ie naiprei z voza. da zavre zadnie kelo. ko pa se ie hotel spet povzpeti na voz. mu ie spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki so šla čezenj in mu zadala težke notranje poškodbe. Franca Rometa. brezposelnega delavca brez stalnega bivališča ie na cesti ori Dobruniah podrl kolesar s tako silo. da si ie Rome zlomil nogo. 3-letnega sinčka delavna v tovarni na Količevem Petra Kotaria iz Doba ie na cesti neznan voznik povozil in mu stri desno nogo. 2-letni sinček po-setnika Janeza Šuštarja iz Spodnje Za-dobrove se je igral z vžigalicami, ki so se mu vnele in ie fantek zagorel kaKor živa bakla. Rešili so ga. toda dobil ie hude opekline po vsem telesu.
u— Nehvaležnost je plačilo tega sveta. O resničnosti tega prastarega reka so se lahko na svoje oči prepričali stanovalci neke hiše na Ilžanski cesti, na katerih vrata ie potrkalo mlado dekle z milo prošnjo. da bi io prenočili. Pripovedovala ie. da ie brezposelna delavka, da ie prišla iz Zagreba iskat službe in da je brez strehe in brez vsega. Domačim se ie dekle smililo. oa so io povabili v sobo. kier nai bi prenočila. Kako so se pa potlei razočarali ko 1im ie sredi noči izmaknila iz predala 1.200 din gotovine in še nekaj reči zraven. Še sreča, da so tatico pravočasno zalotili. ko ie skočila z nakradenim plenom skozi okno. Prijeli so io in predali stražniku.
R A D 2 O
Petek. 4. oktobra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Bodimo prijatelji: Razgovor o varstvu živali (g. M. Zor). — 12: Po naših stezicah (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze. — 18: ženska ura: Vzgoja otrok v predšolski dobi (prof. Anica Cernejeva). — 18.20: Ci-traške točke (plošče). — 18.40: Varstvo živali (dr. A. Koren). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: O izseljencih (gdč. Julija šu-šteršič). — 20: Gerbičeva ura. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, prof. Pavel šivi c (klavir) in g. Srečko Koporc (uvodna beseda). — 21.30: Slovenska glasba radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka godba radijskega orkestra.
Beograd 19.40: Muslimanski večer. — 21: Simfonični koncert. — 22: Plošče. — 22.50: Moderna glasba. — Zagreb 17.45: Pesmi. — 20: Tamburaški zbor. — 20.45: Orkestralni in pevski koncert. — 22.10: Lahka glasba. — Praga 19.50: Koncertni večer. — 22.35: Mali orkester. — 23: Češki skladatelji. — Berlin 19.15: Vojaški večer. — 20: Orkestralni in pevski koncert.
NEMŠKI SE NAUČITE
lahko in naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščini zapomnenja) in psihodlnamikl, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještlne pamčenja« ln urednik Okultistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 64.998, pošt. pretinac 876.
Iz Maribora
a—Na koncerta Trboveljskega slavčka \ Mariboru, ki bo v soboto zvečer v dvorani sokolskega doma bodo. na sporedu poleg domačih avtorjev tudi dela iz češke. slovaške in bolgarske literature. Dobri Hristov. naj p odovitejši bolgarski mladinski skladatelj, je napisal in posvetil Slavčkom za njihov letošnji jubilej »Goro-le zeiena« s sopranskim soiom; Ceh Miroslav Krejči bo zastopan z »Ukolebavko«. liričnim dvojnim kanonom. Otokar oin pa s češkim plesom »Babka«. slovaškim »Vr-tena« in hanaškim »Sateček«. Trbove.iski siavčki so zbor. ki nam vedno nudi novost. njihovo ogromno 10-letno kulturno, propagandno in socialno delo lahko vsak razvidi iz knjižice, ki se bo dobila o priliki koncerta in v predprodaji pri Putniku. Na povabilu mariborske garnizije bodo prhe -dili siavčki naslednji dan brezplačen koncert za vojaštvo, tako da bodo mnogi Izmed teh. ki so iz vseh krajev naše domovine. imeli priliko prvič slišati takšno umetniško korporacijo.
a — 25.0C0 din za siromašne meščane v Mariboru je darovala tvrdka C. Budefeldt ob priliki 100 letnice svojega obstoja mestni občini
o— Tujci v Mariboru. V preteklem mescu je bilo v Mariboru 1854 tujcev, ki so imeli 3761 nočnin. Med njimi je bilo komaj 265 inozemcev.
a — Iz gledališke pisarne. Ugodnosti gledaliških abonentov so mnogovrstne: stalni sedež, ni se jim treba prerivati pri večerni blagajni, razen tega dobe po znatno nižji ceni kot neabonenti vse na novo na-študirane gledališke komade. Ce pa se kdo noče ali ne more vezati na vrstni red abonentskih predstav, mu je na razpolago abonma na bloke, s katerimi si poljubno izbere dan predstave izvzemši le one zelo redke, ki so označene z »Izven«.
a — Brezobrestno posojilo 100.000 dinarjev bo najela studen.-Jka občina za nabavo rezervnih življenjskih potrebščin za študentke občane.
a— Znamenje časa. V mariborski okolica, zlasti na Pobrežju. se ooaža v zadnjem času zelo živahno trgovanje z nepremičninam. Nove stavbe se manj gradijo, cač pa se zelo kupujejo parcele in že dograjene hiše. Kupci, med katerimi prevladujejo pripadniki srednjih slojev, skušajo pač svoje skromne prihranke naložiti v nepremičnine, posledica časa. v katerem živimo.
a — Kulturna vest. Naknadne prijave za
angleški tečaj se sprejmejo danes, v petek, v knjižnici Angleškega kluba med 18. in 20. uro, v ponedeljek pa v I. realni gimnaziji, pritličje, levo med 18. in 19. uro.
a— Ostavko na bano\nnsko službo je poda! uradniški pripravnik g. Stanko Žgur, ki je bil uslužben pri osrednji lekarni v Mariboru.
a— Ob nedeljah in praznikih ne bo mesa.
Tudi letos ne bodo od prve oktobrske nedelje dalje prodajali mesa ob nedeljah in praznikih, ker bodo mesnice zaprte. Mariborske gospodinje bodo morale kupovati meso za nedeije in praznike dan prej.
a— Dinar dravinjskega poviška. Železniški delavci so dobili draginjski povišek, vendar pa je bila obenem s poviškom ukinjena sv oje časno priznana r8% dokiada. 1 * y 1 ^^ • y '*! 1 \ t , y r * \ v
- J J. J i U A—J 4. u. A „ . a— Stare lokomotive nazaj v železniške delavnice. Kakor znano, so bili svojčas s srarih lokomotiv, ki so bile izločene iz prometa, demontirani razni deli iz bakra in medenine. Zdaj pa 90 pričeli te že izločene lokomotive na novo popravljati, ker bodo spet postavljene v promet. Posamezne dele iz medenine in bakra bodo morali na novo izdelati.
a— Zaročenka. 32-letni Ivan T. je moral po poslih iz Maribora. Tik pred slovesom od svoje zaročenke je nastal med obema prepir. Zaročenka ie v razburjenosti segla Po nožu in zamahnila proti zaročencu, ki pa je z desnico prestregel nož in se rešil. Dobil pa ie občutno rano na desnici, zaradi katere se je moral zateči v bolnišnico.
a— Sreča v nesreči. Trgovčeva žena ga. Lote Leder.ieva je povozila s svojim avtomobilom na državnem mostu kolesarja Antona Verasa. ki pa ni dobil po srečnem naključju nobenih poškodb. Pač pa ie kolo popolnoma razbito. Ga. Ledererjeva je takoj privolila, da poravna vso škodo, šSre-60 v nesreči je doživela tudi kolesarka Marija GrizoMova. ki je prišla na Franko-panovi ulici pri odcepu Jerovškove ulice pod enovnrežni mlekarski voz. Kodo ni poškodovano. pač pa čuti Grizoldova bolečine v rebrih zaradi sunka v oje
Iz Celja
e— Komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-ljem priredi Sokolsko društvo Celje-matica v sredo 9. t. m. ob 20. v telovadnici mestne osnovne šole. Na sporedu so spominski govor in dve aH. tri točke društvenega orkestra. članstvo in naraščaj sta vabljena, da se udeleži te spominske proslave polno-številno.
e— Iz kiOgov trgovskih nameščencev
smo prejeli: Kakor smo čitali, je Združenje trgovcev v Ptuju priznalo tamkajšnjim trgovskim nameščencem upravičenost njihove zahteve za 50odstotno povišanje plač, ker se je blago podražilo delno tudi že za več kot 100%. Ker pa draginja v Ptuju gotovo ni večja nego je v Celju, pričakujemo, da bo tudi celjsko Združenje trgovcev apeliralo na svoje člane, da tudi oni uredijo plače svojih nameščencev draginji primerno. — Nameščenci.
APNENI PRAH za gnojenje vrtov in za prašenje krompirja — dobite zopet pri KMETIJSKI DRUŽBI.
e— Spet poplava. Ker je od sobote zvečer do včeraj deževalo, so Savinja in njeni pritoki v noči od srede na četrtek spet narasli za dobra dva. metra nad normalo. Voda je ponekod prestopila bregove in poplavila predele ob obrežjih. V Celju je voda spet zalila promenadno pot na levem bregu Savinje pri izlivu Sušnice. Včeraj zjutraj je začela voda upadati in se je kmalu vrnila v struge.
e— žrebanje loterije Legije Koroških borcev v Celju bo nepreklicno v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. Slovenci rodoljubi, segajte pridno po srečkah dokler so še na zalogi. (—)
11— Drevi ob 20. uri »e otv<>ri novi H, začetniški plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Vpisovanje proti legitimiranju od 11. ure dalje in zvečer. Dijaki-akademiki imajo popust. V nedeljo 6. t. m. ob 16. uri prva popoldanska plesna vežba. (—)
e— Saharin so zaplenili Celjska policija je v torek aretirala 281etno Justino G. iz Trnovelj pri Celju, ker je po mestu prodajala saharin. Pri njej so našli 1 in pol kg saharina in ga zaplenili.
e— Nevarna druščina, v Celju so aretirali 271etno Marijo K. iz Šmarja pri Jelšah, ker je nekemu moškemu, s katerim je hodila okrog, izmaknila 400 din gotovine. Aretiranko so izročili sodišču.
e— Nesreča. V sredo je stopil 621etni dninar Ivan Bizjak iz Gaberja pri Celju tako nerodno z voza, da si je zlomil levo nogo v kolku. Prepeljali so ga v bolnišnico.
e— Celjski mestni svet bo imel danes ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov.
e— Tovorni vlak Je tzeitiH v brata fe ■©-
stro. V sredo zjutraj sta šla 2-letni progov-ni delavec Mihael Deželak ln njegova sestra, 171etna Angela Deželakova iz Rado-belj v Laško. Brat je šel na delo, sestra pa je nesla v Laško mleko. Da bi si skrajšala pot in se izognila cestnemu blatu, sta krenila po železniški progi. Tik pod cerkvico v Marijagradcu ju je ob 6.40 dohitel tovorni vlak, ki je vozil iz Rimskih toplic. Lokomotiva ju je odbila s proge na škarpo. Mihael Deželak je dobil poškodbe na glavi, njegova sastra pa težke poškoibe na glavi in nogi. Tovorni vlak se je ustavil, nakar so oba ponesrečenca naložili v vagon in ju prepeljali v Celju, kjer so ju oddali v bolnišnico.
Gospodarstvo
Organizacija predaje jedilnega olja
Kakor smo že poročali, je prišlo te dni v promet novo olje iz semena sončnic. Tega olja bo dovolj za večino leta. Pri tej priliki je trgovinski minister dr. Ivan Andres podal naslednjo izjavo:
Danes lahko z večjim zaupanjem govorimo o kritju naših potreb glede jedilnega olja. Normalne potrebe naše države znašajo 15.000 do 16.000 ton olja na leto. Zaradi ugodne letine sončničnega semena bomo dobiil iz tega semena okrog 12.000 ton jedilnega olja, kar bo omogočilo kritje potrebe za kakšnih 9 mescev.
Na drugi strani namerava Prizad uvoziti znatne količine oljaric iz Bolgarije, Turčije in Grčije. Samo v Bolgariji bomo dobili okoli 5.000 ton oljaric, kar bo z uvozom iz ostalih držav omogočilo kritje potrebe v jedilnem olju za ostali del leta. Ce bi se povečala potrošnja olja v državi, se bo potreba krila z uvozom oljaric, deloma pa tudi s proizvodnjo olja iz bučnic in oljnate repice ter olivnega olja.
Potrebna količina jedilnega olja za domače potrebe je v glavnem že zagotovljena in zavisi normalna zadostitev potreb le od dobrega funkcioniranja razdelitve. V izrednih razmerah, ki jih preživljamo in ki so prizadejale tako proizvajalce kakor tudi konsumente, je važno, da se preprečijo pojavi špekulacije in kupičenje blaga, ki lahko povzroči motnje na trgu.
Kopičenje živil pri potrošnikih
Z uredbo o oljaricah smo postavili vse proizvajalce pod kontrolo, ki se bo odločno izvajala. To pa ni dovolj, kajti opaža se, da tudi konsumenti zlorabljajo položaj in otežkočajo delo pri pravilni razdelitvi blaga. Dosti konsumentov je, zlasti premožnejših, ki kopičijo življenjske potrebščine čez mero, da bi se za vsak primer preskrbeli. Tako je nek kupec zagrozil trgovcu, da ga bo tožil, če mu ne da takoj 10 kg sladkorja. Trgovec mu je nato odgovoril, da mu da na razpolago ves sladkor iz trgovine, ki ga je bilo 72
kg. Kupec je izkoristil priložnost in kupil zase vso to količino sladkorja. To pa ni osamljen primer. Številni premožni ljudje kopičijo živila in vlagajo denar v blago, s tem pa spravljajo v nevarnost preskrbo | drugih, zlasti siromašnih ljudi. Takšni pojavi se morajo obsoditi. Prinašajo namreč motnje v prodaji blaga, obenem kažejo brezvestnost posameznih konsumentov, ki so popolnoma brez vsakega čuta i družabne solidarnosti. Oblasti morajo reagirati na takšne pojave, ki motijo red in potrebno disciplino.
Ureditev detajlne prodaje olja
Kar se tiče jedilnega olja mi nimamo potrebe, da bi omejevali potrošnjo, ker ga bo dovolj. Moramo pa uvesti red in preprečiti težnje špekulantov in kupičenje blaga pri konsumentih. Prodaja mora iti v gotovem ritmu, če želimo, da ne pride do motenj pri normalni preskrbi.
Zaradi tega sem najprej sklenil, da mora vsak fconsument kupovati olje pri svojem trgovcu ali prodajalcu, drugič pa, da sme odjemalec kupovati samo običajne količine jedilnega olja za tekočo porabo. Potrošniki so dolžni to upoštevati in vsak primer pretiranega kupovanja olja prijaviti upravnemu oblastvu, ki bo takšne slučaje preiskala. Razume se, da sme prodajalec zahtevati od kupca, zlasti če ni njegov stalni odjemalec, da se legitimira.
Glede cene novemu olju je minister dr. Andres dejal: Ceno jedilnega olja je določila strokovna komisija, tako da točno ustreza proizvajalcem in prodajalcem. Priznani so samo zakoniti zaslužki. Cena olja na debelo, franko postaja tovarne je določena na 18.40 din, cena franko raz-kladalna postaja pa na 20.79 din za kg, računajoč pri tem tudi sod in prometni davek. Ta cena je izenačena za vse postaje. Cene v nadrobni prodaji je določil urad za nadzorstvo nad cenami. Cena olju na drobno bo 26 din za liter.
Obckske in industrijske aprovizacije
»Hrvatski dnevnik« poroča iz Beograda, da je pripravljena uredba o ustanovah za oskrbo prebivalstva s živežem in drugimi nujnimi potrebščinami. Uredba bo te dni sprejeta in objavljena.
Občinske aprovizacije
Po tej uredbi so pri posameznih občinah predvidene posebne ustanove za preskrbo prebivalstva z najnujnejšim živežem in kurivom. Naloga teh občinskih aprovizacij bo, da organizirajo pravilno oskrbo prebivalstva z omenjenimi potrebščinami. Občine bodo lahko ustanovile svoje lastne proda-jalnice ali pa ljudske kuhinje. Načrt uredbe nadalje določa, da se lahko po Krajevnih potrebah uvede tudi sistem živilskih kart, če bi pričelo primanjkovati enega ali drugega blaga. Vrhovno nadzorstvo nad temi občinskimi aprovizacijami bo opravljala direkcija za prehrano. Finančni posli občinskih ustanov za preskrbo prebivalstva bodo ločeni od finančnih poslov občin. Uradi bodo najemali posojila pri direkciji za prehrano ter bodo ta posojila uporabljali za preskrbo prebivalstva z živili in kurivom. Blago pa bodo smeli prodajati po nakupni ceni. odnosno s poviškom največ do 2%. Ta pribitek se bo stekal v rezervni fond, s katerim se bodo krile eventualne poslovne izgube.
Industrijske aprovizacije
Pri privatnih gospodarskih podjetjih, ki imajo več kakor 30 nameščencev in delavcev se bodo morali 10 dni po uveljavljenju te uredbe ustanoviti posebni konzumi Te konzumne zajednice bodo skrbele, da bodo nameščenci in delavci prejemali potrebni živež in kurivo. Osnovno glavnico za te konzume bo moralo dati dotično podjetje. Za državna in samoupravna gospodarska podjetja bodo morale ustanoviti take konzume pristojna oblastva.
Konzumne zajednice si bodo morale pravočasno zagotoviti vse potrebne količine krušne moke, odnosno pšenice ter koruze in kuriva. S pristankom direkcije za prehrano se bo lahko ta njihova obveznost razširila še na mast, jedilno olje, grah, krompir in sladkor. Konzumi bodo nakupili potrebno blago na trgih ali pri občinskih uradih za preskrbo prebivalstva.
Vse te ustanove bodo oproščene državnih in samoupravnih davkov in vseh drugih davščin. Občinski uradi za preskrbo prebivalstva in konzumne zajednice pri posameznih podjetjih bodo lahko odklonile prodajo svojega blaga špekulantom in vsem onim, o katerih bodo ugotovili, da kupu-čijo blago.
Uvedba enotnega mila
2e včeraj smo poročali, da je Jugoslovenski nacionalni odbor za normalizacijo izdal norme za milo. Obenem je trgovinski minister predpisal izdelavo enotnega polnjenega mila ter prepovedal nadaljnjo izdelavo trdega jedrovitega mila (normalnega mila). Novi predpisi so objavljeni v »Službenih novinah« od 2. oktobra.
Norme za milo, ki jih je izdal Jugoslovenski odbor za normalizacijo, so potrdili trgovinski minister, vojni minister, minister za socialno politiko, prometni minister in ban banovine Hrvatske. Norme so izdane za trdo jedrovito milo, ki vsebuje najmanj 60% tolščnih kislin, in polnjeno milo, ki vsebuje najmanj 40% tolščnih kislin in je polnjeno z neškodljivim materialom.
Norme za trdo jedrovito milo pa zaenkrat praktično ne pridejo v poštev, ker je ob enem trgovinski minister izdal na osnovi uredbe o kontroli zalog blaga naredbo o izdelavi mila, s katero je glede na pomanjkanje loja ln drugih tolšč za izdelavo mila prepovedal do nadaljnje naredbe Izdelavo trdega jedrovitega mila (normalnega mila) kakor tudi izdelavo grobega mesarskega mila. Namesto trdega jedrovitega mila se bo v bodoče izdelovalo je polnjeno milo v smislu norm. To polnjeno milo sme v svežem stanju vsebovati največ 50% tolščnih kislin, od tega največ eno četrtino smolnih kislin. Glede na predpise norm, ki določajo, da mora polnjeno milo vsebovati najmanj 40% tolščnih kislin, obstoja torej za vsebino tolščnih kislin po normah spodnja meja 40%, po naredbi trgovinskega ministra pa zgornja meja 50%.
Nadalje določa naredba trgovinskega ministra, da se sme to polnjeno milo izdelovati samo v komadih po 100, 250 in 500 g originalne teže, to je teže v svežem stanju. če so komadi mila izdelani za rezanje v enake dele, tedaj mora posamezni del ustrezati teži 125 g. Polnjeno milo se sme prodajati samo z vidno označbo odstotka tolščnih kislin na vsakem komadu.
Za pravilnost teže in označbe tolščnih kislin jamči proizvajalec, čigar žig in firma sta vtisnjena na milu. če ni mogoče ugotoviti proizvajalca, je odgovoren prodajalec.
Vsi proizvajalci mila v naši državi morajo izdelovanje trdega, jedrovitega mila ustaviti v 14 dneh po objavi naredbe, to je do 16. t. m. Ustavitev izdelovanja se ugotovi v zapisniku ob navzočnosti predstavnika pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, in sicer na dan ustavitve dela. V zapisniku mora biti označeno tudi stanje ugotovljenih količin izdelanega mila v podjetju samem in mila, ki je na potu. Tako potrjen zapisnik mora tvrdka v treh dneh dostaviti trgovinskemu ministrstvu. Mesarji pa morajo takoj ustaviti izdelovanje grobega mesarskega mila.
Preostale zaloge trdega in jedrovitega mila kakor tudi mesarskega mila morajo proizvajalci razprodati v 30 dneh, trgovci pa v 60 dneh od dne objave te naredbe. Kdor bi postopal v nasprotju s to naredbo, bo v smislu čl. 5. uredbe o kontroli zalog blaga kaznovan z globo 5000 do 100.000 din in z zaporom 30 dni do 6 mescev, če se dotične osebe bavi jo z uvozom, se vrhu tega izreče črtanje iz registra uvoznikov za leto dni. Kazen Izreče sresko sodišče na prijavo trgovinskega ministrstva, če bi podjetje po ustavitvi nadalje izdelovalo trdo jedrovito milo in se ne bi držalo gornje naredbe, se na stroške dotičnega podjetja postavi komisar, da kontrolira poslovanje.
Kakor poročajo iz Beograda, je ožji odbor, ki je bil nedavno določen zaradi ureditve vprašanja organizacije zbiranja ln razdelitve organskih tolšč, vzel v razpravo načrt uredbe o zajednici predelovalcev organskih tolšč, ki ga je pripravilo trgovinsko ministrstvo. Odbor je k načrtu uredbe dal svoje pripombe in je pričakovati, da bo uredba v kratkem objavljena.
Kontrola cen razširjena na usnje
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres ter minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič sta na podlagi čl. 1. ureabe o kontroli cen od 5. februarja t. 1. izdala naslednji odlok:
1.	Kontrola cen se v smlslu uredbe o kontroli cen izvaja tudi glede usnja v®eh vrst.
2.	Urad za kontrolo cen pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter pristojna splošna upravna oblastva druge stopnje bodo začeli takoj opravljati svoje funkcije v zvezi s to kontrolo.
3.	Odlok stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinah.
Znatne spremembe v klirinškem računu z Italijo
Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov ob koncu septembra zaznamuje nove znatne spremembe, zlasti v klirinškem računu z Italijo, kjer je prišlo do popolne likvidacije starega klirinškega dolga in je obenem izkazan že znaten saldo naših terjatev. Se v začetku avgusta smo bili Italiji v kliringu dolžni skoro 50 milijonov dinarjev. Ta dolg se je do srede septembra zmanjšal na 20.5 milijona din; v tretji četrtini septembra je naglo nazadoval na 5 milijonov din. V zadnji četrtini septembra pa je prišlo ne samo do popolne likvidacije tega dolga, temveč je vrhu tega nastal že aktivni saldo naših terjatev nasproti Italiji v višini 21.5 milijona din. Glede na obstoj tega aktivnega salda bodo morali odslej naši izvozniki v Italijo čakati na vrstni red izplačila klirinških terjatev.
Med aktivnimi kliringi zaznamuje izkaz nadaljnje zmanjšanje naših klirinških terjatev v Nemčiji od 1.43 na 1.29 milijona mark Občutno spremembo pa beleži tudi klirinški račun s češkomoravskim protektoratom. Na tem računu smo imeli še 8. avgusta terjatev v višini preko 16 milijonov Kč. Ze v tretji četrtini septembra pa je prišlo do popolne likvidacije tega salda in smo vrh tega prišli v dolg nasproti protektoratu, ki je bil 22. septembra izkazan v višini 6.3 milijona Kč. V poslednji četrtini septembra pa se je ta dolg naglo povzpel, tako da smo ob koncu septembra dolgovali protektoratu 35.3 milijone Kč.
Ob koncu septembra je prišlo prav tako do občutnega zmanjšanja naših klirinških terjatev v Turčiji, ki so že prejšnji teden nazadovale od 4.8 na 2.9 milijona din, v poslednji četrtini septembra pa na 0.6 milijona din. Naše klirinške terjatve v Bolgariji so za malenkost nazadovale na 3.2 milijona din. Prav tako so nazadovale naše terjatve nasproti Franciji za 0.1 na 3.2 milijona frankov in terjatve nasproti francoskim kolonijam za 0.04 na 2.7 milijona frankov.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Madžarsko v poslednjem tednu septembra zmanjšanje našega dolga od 15.0 na 11.9 milijona din. Naš klirinški dolg v Slovaški, ki je prejšnje tedne narasel na 29.8 milijona Ks, se je zmanjšal na 25.8 milijona Ks. Naš klirinški dolg v Rumuniji pa se je zmanjšal za 0.4 na 6.1 miiljona din.
Nazadovanje zaposlenosti v Juliju
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o gibanju števila zavarovanih članov v mescu juliju, iz katerih sledi, da je od junija do julija število zavarovancev nazadovalo v vsej državi za 11.274 (lani je znašalo nazadovanje 4409), tako da je bilo v juliju povprečno zavarovanih 749.716 delavcev in nameščencev, to je le še za 2864 več nego v istem mescu lanskega leta.
V	dravski banovini je bilo pri vseh krajevnih organih Suzorja 120.405 zavarovancev, in sicer pri OUZD v Ljubljani 109.174, pri bolniški blagajni TBPD 10.325 in pri bolniški blagajni zagrebškega Merkurja 906. Na področju banovine Hrvatske je bilo zavarovanih 234.611 delavcev in nameščencev, v ostalih banovinah pa 394.700. Nasproti juniju je število zavarovancev v dravski banovini naraslo za 1095, nazadovalo pa je v banovini Hrvatski za 2780 in v ostalih banovinah za 9589.
V	primeri z lanskim julijem je bilo število zavarovancev v industriji gradbenega materiala manjše za 5493 (za 13.6%), v industriji za predelovanje lesa za 3880 (za 16.9%), v gostinski stroki za 3008 (za 11%), V tekstilni industriji za 2893 (za 4.8%), v čevljarski industriji za 2082 (za 9.3%) in v oblačilni industriji za 1786 (za 5.3%). Večjo zaposlenost pa beležijo predvsem tobačna industrija (za 26.3%), gradnja železnic, cest in vodnih zgradb (za 24.4%) in papirna industrija (za 15®/®).
V	primeri z lanskim julijem zaznamujejo največje povečanje števila zavarovancev okrožni uradi v Zagrebu (za 6.2%), v Beogradu (za 4.4%) in v Ljubljani (za 2.6%). Najobčutnejše nazadovanje števila zavarovancev zabeležijo okrožni uradi na Sušaku (za 26.8%), v Petrogradu (za 8.3%), v Nišu (za 6.2%) in v Skoplju (za 5.7%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v juliju 27.27 din to je za 2.95 din ali za 12% več nego lani in za 0.51 din več nego v prejšnjem mescu. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v dravski banovini 29.44 din, v banovini Hrvatski 28.50 din in v ostalih banovinah 25.88 din.
Skupni zavarovani zaslužek pa je znašal v juliju v vsej državi 511.2 milijona din (lani 454.1); od tega odpade na dravsko banovino 88.6, na banovino Hrvatsko 167.2 in na ostale banovine 255.4 milijona din. Skupni zavarovani zaslužek se je od lanskega leta povečal za 12.6%.
Gospodarske vesti
= Plačilni promet z Norveško. O določbah novega sporazuma o plačilnem prometu z Belgijo smo že poročali v sredo. Tudi sporazum o plačilnem prometu z Norveško, ki je bil sklenjen o priliki zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, vsebuje podobne določbe, posebej za stari uvoz in izvoz ter posebej za novi izvoz in uvoz, pri čemer se smatra za stari izvoz in uvoz oni, ki je izvršen pred 1. oktobrom t. L Za stari uvoz se izvrši plačilo s polaganjem dinarjev na dinarski račun norveške novčanične banke pri Narodni banki, pri čemer se norveška krona pretvori v dinarje po tečaju 1241.20 din. Izplačila našim izvoznikom se izvrše po istem tečaju. Plačila iz novega izvoza in uvoza se vrše preko specialnega računa »F« v reichsmarkah preko obračunske blagajne v Berlinu. Pri plačilu novega uvoza se bodo fakturni zneski, ki se glasijo na norveške krone, najprej pre-
tvorili v reichsmarke po srednjem tečaja
izplačila Oslo v Berlinu, ki znaša sedaj 56.82 marke za 100 norveških kron; tako dobljeni znesek pa se pretvori v dinarje po tečaju 17.82 din za marko. Naši izvozniki pa bodo dobili plačilo terjatev od novega izvoza v Norveško na ta način, da bo Narodna banka na osnovi aviz nemške obračunske blagajne o vplačilu posameznih zneskov na specialnem računu »F« izplačala ustrezajočo vrednost v dinarjih po tečaju 17.82 din za marko.
Bsrze
3. oktobra
Na zagrebški borzi je bilo danes povpraševanje po grških bonih, in sicer po tečaju 60.50. medtem ko ie bil v Beogradu promet po 60. Tečai dolarja na svobodnem trgu (55). je ostal nadalje nespremenjen.
Na zagrebškem efektnem tržišču oe je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 437 (v Beogradu je bil /obeležen tečai 437.50 — 438). Promet ie bil samo še v delnicah pri višjem tečaju 340
—	345.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 173 15
—	181.35. Nevv York 4425 — 4485. Curih 1020.54 — 1030.54. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.32 — 223.52. New Y >rk 5480 — 5520. Curih 1261.10 — 1271.10
Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. London 17.20. Nevv York 434.25. Milan 21.95. Madrid 40. Berlin 173.75. Stockholm 103 65. Budimpešta 85.50. Atene 3.00.
EFEKTI
Zagreb Državne vrednote: Vojna šk da 437 — 439 (437). 4%> agrarne 51.50 d:n , 4°/o severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 77.50 bi.. 6u/o dalm. agrarne 70.51) bL, 6n/o šumske 70.50 bi.. 7% stabiliz. 92 den. T/o invest.. 97 den.. 7° o Seligman 100 den.. 1% Blair 94.50 den.. 8% Blair 100 bL; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 340 — 349 (340 — 345). Gutmann 45 — 51. Šečerana 210 den.. Šečerana Vel. Brčkerek 600 den.. Isis 60 bi.. Oceania 720 den..
Beograd. Voina škoda 437 50 — 433. 6% begluške 76.75 den.. 6% dalm. agrarne 69.50 — 70. 6% šumske 69.25 den.. 7% :n-vest. 99.50 den.. 7°/o Blair 95 den.. 8°/o Blair 99.50 den.. PAB 192 — 193 (192 50).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 3. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 82.25, za maj 81.75, za julij 78.625; koruza: za dec 57.75,
+ Novosadska blagovna &orza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo oikupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 307.50 — 310. Rž: baška 335 — 337.50; ban. 332.50 — 335. Ječmen: baški in sremski 350 — 358; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 340 — 342.50. Mo1«: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723: krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 410 — 415.
Kinematografi
Novo mesto. Kijm »Dom« v Sokolskem domu bo predvaja! <fcevi ob 20.15 (sobotne predstav« zaradi prireditve Kluba dolenjskih viaokošolcev ne bo), v nedeljo ob 16., 18. fci 20.15 ter v ponedeljek ob 20.15 naslednji spored: 1) Univerzum tednik, 2) kratek zabavni film, 3) največji revijskl film, najrazkošnejšo filmsko opereto »Ro-salie« z najboljšim pevcem Nelsonom. Ed-dyjem, s kraljico stepa Eleanor Povvello-vo in s slavno koloraturno pevko Ilone Hajrnassyjevo. Raskošie, sijaj, krasne melodije, lepo petje, odličen balet bodo očarali vsakega obiskovalca Prihodnji film: »Suez«. (—)
Naše gledališče
drama
Petek, 4.: Romeo in Julija Izven. Sobota. 5.: Kovarstvo in ljubezen. Red
premierskL Nedelja, 6.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Ponedeljek, 7.: zaprto.
Opozarjamo na nocojšnjo predstavo Sba-kespearjeve tragedije »Romeo in Julija«, ki bo izven abonmaja. To delo je našlo v dognani igralski interpretaciji in zanimivem scenskem okviru izredno močan odziv. Novi prevod je delo Otona Zupančiča, scenska glasba žebretova, režija dr. Krefta. Ker vlada za to predstavo veliko zanimanje, priporočamo občinstvu, naj si vstopnice pravočasno zagotovi!
Zanimiv dogodek v naši drami bo premiera Schillerjeve drame »Kovarstvo ln ljubezen«, ki jo je zrežiral kot gost režiser iz Maribora, Peter Malec. Dramatik je zajel to delo s socialnega vidika ter je pokazal idejno in nazorsko nasprotje med aristokratskim in meščanskim svetom. V igri se ostro bijejo etični principi humanosti in svobode s presoditi, ln nasiljem visoke družbe. Glavno žensko vlogo bo igrala Levarjeva, glavno moško vlogo Jan, nadalje Levar' Boltar Ukmarjeva, Peček, Sever Gregorin, P. Juvanova, Skrbinšek in J. Boltarjeva. Premiera v soboto bo za red premierskL
Režiser prof. šest pripravlja v svoji režiji veseloigro češke pisateljice Olge Scheinpflugove »Skrivalnice«. Premiera bo prihodnji teden. Glavni vlogi bosta igrala Angelca Sancinova in Kralj. Nadalje bodo sodelovali Marija Vera, Na-blocka, Lipah. Predstava bo za red premierskL
OPERA
Petek, 4.: zaprto.
Sobota, 5.: Grof Luksemburški. Izven. Nedelja, 6.: Grof Luksemburški. Izven. Ponedeljek, 7.: zaprto.
Opozarjamo, da bodo Igrali Leharjevo opereto v treh dejanjih »Grof Luksemburški« v soboto in v nedeljo iz-ven abonmaja. Ta klasična opereta se godi v Parizu v bohemskih in aristokratskih krogih. Dejanje slika možitev pariške pevke, ki se inkognito poroči z grofom Luksemburškim, da postane na ta način aristokratka in bd se ji bilo mogoče potem ločiti in poročiti s ruskim knezom Bazi-lom. Razni zapletijaji, da ae ta načrt ponesreči in zmaga prava ljubezen, tvorijo dejanje. Delo je imelo na premieri živahen uspeh. Sodelujejo Franci, Ivančičeva, Bar-bičeva. M. Sancin, Zupan in Poličeva, nadalje B. Sancin, J. Rus, češnlk, Anžlovar, Pianecki in drugi Dirigent D. Zebre, režiser Emil Frellh.
Plesna umetnika Pfa bi Plno Mlakar bosta gostovala prihodnji teden s svojo koreografijo »Lok«. Oba člana miinchenslce Državne opere sta dosegla s to stvaritvijo že o priliki njunega prvega gostovanja pri nas izreden uspeh. Glasbo za »Lok« je kojnponinU proč. TJiotka.
Rombe padajo In ne vprašajo, kam
LljsV. ld ga je izkopala nemška bomba pred Buckinghamsko palačo v Londonu
Novo srečanje med Jupitrom lit Saturnom
na dan 11. oktobra — V novembru dosežeta največjo
svetlobnost
Premični d Jupiter in Saturn se ta čas kakor kmalu v začetku leta pojavljata skupaj na večernem nebu. Dne 11. t. m. se bosta srečala drugič, v začetku novembra pa dosežeta svojo največjo svetlobnost. V njiju neposredni bližini je Uran, ki ga pa celo sedaj ob času njegove opozicije s prostim očesom ni videti. Ostali planeti še niso vidni na večernem nebu. Venera vstaja med 2. in 3. zjutraj ter se blešči kakšne štiri ure kot jutranjica-Oktober letošnjega leta je v astronom-
skem pogledu zanimiv tudi zavoljo tega, ker se je začel kot »pravi« mesec z mlajem. Po dobi luninih men so nekoč mesece šteli. Ker pa luna zemlje ne obkroži točno v enem mesecu, temveč v 29 in pol dneva, se le redko kdaj zgodi, da bi se kakšen mesec pričenjal z mlajem. O drugi astronomski posebnosti tega meseca, popolnem sončnem mrku 1. oktobra, ki pa v naših krajih ni bil viden, smo že poročali.
Francoski gospodarski načrti
Petletka za obnovitev države in zaposlitev vseh
delovnih sil
Francoska vlada je izdelala petletni načrt za obnovo dežele in zaposlitev vseh delovnih sil. Ta načrt hoče izvršiti s stroškom 25 milijard frankov. »Neue Ziircher Zeitung<r prinaša k temu nekatere podrobnosti, iz katerih je razvidno, da se deli program francoske vlade v dva dela. Prvi del obsega obnovitev prometnih zvez, drugi hoče dopolniti in modernizirati francoski gospodarski aparat in se nanaša pri tem v velikem delu na prometne pripomočke.
Načrt obnovitve obsega 1500 manjših in večjih mostov. Poti, prekopi in plovne reke se bodo napravile spet uporabne, enako tudi številne železniške proge, brzojavni in telefonski vodi. S temi deli so pričeli večinoma že kmalu po podpisu premirja m so deloma tudi že opravljena. Investicijski program bo zahteval skupaj izdatek 18.5 milijarde frankov od tega bodo glavni del pobrali elektrifikacijski načrti.
Iz dosedanjih objav ni razvidno, kako hoče Petainova vlada rešiti dve važni vpra Sanji, in sicer vprašanje materiala ln Vprašanje finanstranjo.. Drugo vprašanje bi se dalo še najprej rešiti, kajti po eni strani tiska država v sedanjih razmerah papirni denar s polno paro in po drugi strani si more prišteditl podpore za brezposelne, ki bi jih zaposlila pri delih. Dosti
Porodi na Finskem
Finska vlada je izdala statistični pregled o svojem prebivalstvu. Iz statistike izhaja, da so porodi na dobri višini. Na dvajset tisoč prebivalcev pride po en porod.
Ogromen požar
v tvoraki pohištva
V mestu Muurame na Finskem je izbruhnil velikanski ogenj, ki je popolnoma uničil ondotno tvornico pohištva. Ogenj je nastal v oddelku za barve in lake. Gmotna škoda znaša več milijonov finskih mark.
težje pa je priskrbeti potrebne sirovine. Vlada se je odločila za daljnosežne ukrepe, kakršen je ta, da se bo vsa francoska premogovna industrija prisilno kartelirala. V vsakem posameznem revirju se bodo rudniške zadruge združile v prodajno zvezo, ki bo edina smela prodajati kurivo, kolikor ga bodo izkopali v tem revirju. Te prodajne zveze bodo podrejene vrhovni organizaciji za vso Francijo.
Če se ne veš, zdaj izveš:
da je kanadska vlada prepovedala
kanadskega bakra na Japonsko;
da se v nekaterih rumunskih krogih pojavlja vest o premestitvi nove rumunske prestolnice pod Karpate;
da bo angleški admiral Edvard Evans imenovan za diktatorja za zaklonišča v Londonu;
da bodo v Sofiji tri glavne ulice imenovane po Hitlerju, Viktorju Emanueiu ki Mussoliniju;
da je francoski otok Madagaskar po velikosti peta največja kolonialna posest na svetu;
da ima Rumunija zdaj samo še IS m**— Jonov prebivalcev;
da bodo v Nemčiji še nadalje obdržali sistem poletnega časa;
da je odkritelj relativnostne teorije Einstein, ki živi od 1. 1933. v Ameriki, dobil ameriško državljanstvo;
da je umrl na Angleškem sir Robert Hatfield, izumitelj manganovega jekla;
da je portugalska vlada poslala v Ameriko 20 zabojev zlata v palicah;
da je bil rumunski univ. profesor Jor-ga, bivši predsednik vlade, upokojen;
da se je v Miontevideu vdrla streha nekega kinematografa. Pod razvalinami je Obležalo šest mrtvih.
Reforme v sovjetski mornarici
List ruske vojne mornarice »Krasnaja Flot« prinaša naredbo ministra za vojno mornarico Kuznecova, ki je odredil, da morajo mornarji nositi tudi izven službe orožje. Nekateri pripadniki ruske mornarice bodo oboroženi še z mečem.
Priprave za letošnjo zimsko modo
Pulover s kapuco za smučarje
• • •
Nemško izvidniško letalo na »slepem« poletu skozi meglene stene. Pilot hi opazovalec z največjo pozornostjo zasledujeta delovanje instrumentov
Trije datumi na isti pogodbi
Štetje časa od pohoda na Rim in po sijajnem soglasju
Pogodba treh velesil, ki so jo podpisali prošle dni v Berlinu nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski veleposlanik pri berlinski vladi Saburo Kurusu, nosi trojne datume, kakršen je pač original, ki ga vzameš v roke. Na nemškem originalu se glasi datum >27. septembra 1940 «, na italijanskem stoji razen normalnega datuma še datum »v XVUI. letu fašistične dobe«, japonski original pa pravi >27. dne 9. meseca 15. leta šove«.
Prva dva datuma ne potrebujeta posebne razflage. Fašistična era šteje, kakor znano od »pohoda na Rim«, ko je 28. oktobra 1922. Mussolini prišel na krmilo- V starem veku so imeli navado, da so čas
šteli po velikih, prevratnih dogodkih in fašizem je storil enako, toda gregorijan-skega koledarja zavoljo tega ni zapustiL Na Japonskem pa imajo kakor v mnogih vzhodnih deželah že tisočletja navado, da štejejo čas po letu, ko je nastopil kakšen vladar vlado. Cesar Hirohito je sedel na prestol L 1926. Dobo njegovega vladanja so nazvali »šovo«, kar pomeni »isljajno soglasje«. To je obenem uradni pridevek tega cesarja. Po svoji smrti dobi japonski vladar tretje ime, pod katerim poznejša pokolenja kot prednika častijo in molijo. Življenje japonskega ljudstva je tako že tisočletja zvezano z vladajočo dinastijo, v kateri vidijo nadaljevanje nekdanje vlade bogov. Kult vladarjev ima svoj odraz tudi v japonskem koledarju.
Prehrana v Nemčiji
Z ozirom na angleške napovedi, da bo problem prehrane povzročal Nemčiji letos velike težave, je dal nemški minister za kmetijstvo Darrš naslednjo izjavo:
Letošnja žitna letina v Nemčiji je samo za 2 odstotka manjša od lanske. S kruhom je Nemčija dobro preskrbljena za dolgo dobo. žitne rezerve znašajo 6.2 milijona ton. Zaloge moke so letos v Nemčiji za 150.000 ton večje od lanskih. Krompir je letos nekoliko slabše obrodil, vendar ga je bilo za 5 milijonov ton več kakor v zadnjem letu pred sedanjo vojno. Tudi sladkorja ima Nemčija letos več na razpolago kakor lam. Meso ln maščobe se bodo dodeljevale kakor doslej. Krme za svinje je v Nemčiji toliko, da se bo število pitanih prašičev lahko povečalo. Samo v pogledu sadja se kaže izpadek.
Z oskrbo zasedenih krajev, posebno Belgije in Nizozemske, bodo težave, če bodo francoska mesta stradala, je to krivda samih Francozov.
f. .:?>.<*.' ,„> '-"V* r . •<
^ - V " • ,>,. -
% -* » ■ t.	"s-
v"
Razvaline tukaj, razvaline tam
Na levi: Angleški kralj ogleduje porušeni del mesta v Londonu. — Na desni: Ostanki hiše, ld jo je uničila angleška bomba v Berlinu
Sprejem ameriških rušilcev
Prva flotilja ameriških rušilcev je te dni dospela v neko angleško pristanišče. Rušilci so bili označeni samo s številkami ter so še vedno prepleskani s sivo barvo, kakor ladje ameriške vojne mornarice. Ko so rušilci prihajali v luko, so stražila nebo angleška lovska letala. Na obronkih bližnjih hribov pred pristaniščem so se zbrale velike množice ljudi, ki so prihod rušilcev pozdravljale z navdušenjem.
ANEKDOTA
George Washington je obiskoval osnovno šolo v Hodgevilleu. Tam je učitelj nekega dne pregledoval učencem roke, ali so čiste. Vsak mu jih je moral pokazati. Mali Washington si je levo roko še hitro obrisal ob suknjič, nato jo je pomolil strogemu učeniku. Ta je bil ves ogorčen, roka je bila pošteno umazana. »Obupno!« je vzkliknil. »Zaslužiš, da ti jih dam deset po prstih! Toda to kazen ti hočem odpustiti, če mi pokažeš v vsej šoli roko, ki bi bila še bolj umazana«. Washington se je pretkano nasmehnil, potem je pomolil desno roko. Ta je bila dejansko še bolj umazana nego leva. Učitelj je bil sprva zmeden od te predrzne taktike, potem se je zasmejal tn Washington je ušel kazni.
VSAK DAN ENA
»Moja žena nI nikoli zadovoljna! Ce grem z doma, Igra užaljeno, a če ostanem doma, igra klavir!«
H. Adams
Detektivski roman
»Oh, zapestje imate krvavo!« je zavpila. Okov mu je padel z desne roke ter odkril lahno odrgnino, ki jo je bila napravila ključavnica, ko se je zaprla.
»Premalo previdni ste bili!« »Zal mi je. Takoj vas obvežem.« »Ali ne bi rajši prej opravila poslovne zadeve?« Karolina je strašno zardela pod i,vojo krinko. Kako nespametna je bila! Uspavala je bila moža. ga ugrabila in zahtevala visoko odkupnino, zdaj pa je zaradi majhne praske uganjala takšno reč! Ne da bi še kaj črhnila, je porinila predeni črnilo, pero in čekovno knjižico.
»Na katero ime naj ga izdam?« je vprašal »Na Robina Hooda ali morda na — gospodično Olivo
Sheltonovo ali —?«
To vprašanje jo je spet osvetilo Gospodična
Oliva Sheltonova! Torej je bil iztikal po knjigah
in zašel v njeno past.	. . , t
»Zapišite ,na lastni ukaz an — pnnasalcu .« Z nasmeškom na ustnicah se je Peter sklonil nad mizo Na lastni ukaz ali prinašalcu Stiridest tisoč funtov — in še enkrat v Številkah. Nato podpis Petra Greya. Vse to z veliko, razločno pisavo
»Izvolite, prosim,« je rekel in ji podal ček. »Ako je ček veljaven, in to je, sem zda] menda storil
svojo dolžnost?«
»Ste,« je odgovorila. In spet jo je prevzela tista čudna mešanica zmagoslavja in sramu Nato pa je pomislila, da se bori pred vsem za prijateljice se razveselila njihove zmage. Vzela je ček ter ga spravila v žep.
»Vam smem zdaj morda izprati rano?«
»Iskrena hvala,« je pikro dejal. »A najprej mi še povejte, prosim kaj mislite s čekom storit:?«
»Vnovčiti ga, kaj drugega?«
»Kako boste to napravili? Ali menite, da ga bodo kar tako izplačali, če pridete vi ali v?še prijateljice z njim v banko? Odkrito vam povem, jaz tega ne verjamem, narobe, zelo dvomljivo ?e mi zdi Denar je pripravljen, sicer sem ga bil namenil za nekaj drugega, prav danes sern hctel iti tja da bi ga nakazal. A reciva, da vam bre? obotavlja Tja izplačajo — oziroma naprosijo vas ali vašo priia teljico, naj počaka, da povprašajo, kako in kaj.«
»Samo ostrašiti me hočete.« je dejala KaroPna.
»Nikakor ne. Sodim, da ne razumete mno®o o denarnih poslih, zato bi vas rad posvaril Mis ite si, da so vam voljni odšteti ves znesek. Kako si ga boste dali izplačati?«
»Kako mislite?« Karolini se je začenjalo polagoma svitati, da njena zmaga vendarle ni tako popolna, kakor je menila.
»40.000 funtov ne morete dobiti v zlatu, sami veste! Tako vam jih vobče ne bodo ponudili, ne glede na to. da takšne vsote v zlatu ne bi riogii odnesti. A deniva, da dobite štirideset bankovcev po 1000 funtov. Kaj boste z njimi?«
»Kaj bom z njimi?« je ponovila njegovo vpraša-
nje. To vendar ni moglo biti nič težkega, da bi le že imela denar!
»Da, kaj boste z njimi? Banka si namreč zapiše številke bankovcev; vsaka teh številk bo pričala zoper vas. Ako vplačate bankovce pri svoji lastni banki, vas bodo dali takoj prijeti. Če hočete uiti rokam policije, ne morete dati niti enega v promet, pa naj bodo bankovci po sto ali po tisoč funtov.«
Dasi ni videl njenega obraza, je vendar opazil poparjenost, s katero ga je gledala. Vsi njeni načrti, vse njeno zmagoslavje, vse, vse se je rušilo. Kako neumna je bila!
»To so seveda spet moški tako uredili,« je izpre-govcrila s poudarjenim ravnodušjem.
»A tako. že spet mi moški!« se je zasmejal. »Ah vas moram res šele učiti, kako ravna ropar, če ni novinec? Nikar tako slabo ne mislite o moških. Svoj plen bi mogli kvečjemu tedaj spraviti na varno, ako bi se odločili, da greste v tujino. Toda če vam smem dati dober svet. dragi Robin Hood, raztrgajte ta ček na drobne koščke in obesite razbojniško življenje prej ko mogoče na klin. Se ne bi najprvo posvetovali o tej reči z ostalimi članicami svoje tolpe? Povete jim, kaj sem vam rekel.«
Brez besede je dekle zapustilo sobo. Čutila je, da govori resnico. Dobro organizirana razbojniška tolpa, ki bi imela kaj izkušnje v takih stvareh, bi morda še kako dvignila denar in ga spravila na varno. A kako naj ona to napravi? Porazna reč! Zamisel je bila njena, ona je imela pogum, da jo je izvršila, in zdai naj bo ukanjena za plačilo. Svoj mučni položaj je najprej razložila Jud.vji, ki jo je sicer pomilovala, drugače pa ni bila videti kdo ve
kako nemilo presenečena
»Slabo kaže, dragica,« je rekla. »Že ves čas mi je nekaj pravilo, da nam preti nevarnost. Vse, kar moremo storiti, je, da mu hitro vrnemo tisti bedasti ček in se ga kar moči hitro otresemo.«
»Bojim se, da ni druge poti,« je s klavrnim glasom pritrdila Karolina.
»In potem prideš k meni v moj lepotni salon?«
»Menda mi res ne bo kazalo drugega. Za zdaj se ti prisrčno zahvaljujem za tvojo ponudbo, Judy,« je dejala vsa potlačena. »A najprej se še popeljeva v Ellton Park k Dafni Summersovi, da še bolje zabriševa sled za seboj. Od ondod poj dem k se-stričnam in potlej si bom pri tebi služila kruh in pomlajala stare gospe.«
»To bo krasno, dušica! Zaslužili bova mnogo denarja!«
Še enkrat se je Karolina vrnila v jetnikovo sobo, s trdnim namenom, da konča vso stvar.
»Izprevidele smo, da imate prav,« je rekla. »Ženske smo pač v vsem nekaj stoletij za moškimi, celo
v zločinstvu. Tudi to je monopol vašega spola Nate ček, vračam vam ga. Zdaj moram po telefonu naročiti večji voz, ki pa ne more priti prej kakor jutri. Zavežemo vam oči in vas odložimo z vašo prtljago vred na kakem pripravnem kraju. Se soglašate?«
»Torej mi vračate ček?«
»Da, vzemite ga, prosim.« Stopila je k njemu, da bi mu podala ček. Pri tem se je prvič izpozabila in ni pazila. Njegova roka je šinila naprej ter jo zgrabila v zapestju. Držal jo je kakor železen pri-tnož.
JE! E ^
Konferenca v predsedstvu vlade
V sredo je bila v Beogradu v kabinetu
ministrskega predsednika ožja ministrska konferenca, na kateri so poleg predsednika Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka sodelovali še zunanji minister dr. Cincar-M;\rkovič, finančni minister dr. Šutej, minister pravde dr. Lazar Markovič in minister brez portfelja dr. Konstantinovič. »Hrvat-ski dnevnik« poroča, da so razpravljali o važnih vprašanjih, zlasti o on h gospodarskega značaja, ker »vlada želi rešiti celo vrsto gospodarskih problemov in na ta način zagotoviti zdrav gospodarski razvoj«.
t,Hrvatski dnevnik" o odnosih med gg. Cvetkovičem in dr. Mačkom
V svojem včerajšnjem uvodniku razpravlja glavno glasilo dT. Mačka o vesteh, ki se Mrijo ponekod doma in v inozemstvu o b;i je sc pripravljajočih dalekosežnih notra-v-političnih spremembah pri nas. List pra-tla je treba take vesti, ki so v ostalem stare, sprejemati popolnoma mirno in z največjo rezervo, ker ni bilo in ni nikjer kinih znakov, iz katerih bi se dalo sklepati na kako skorajšnjo bistveno spremembo v sestavu vlade. Pri vseh merodajnih nireljih v Beogradu se vidi trdna odločnost nadaljevati politiko sporazuma s Hrvati. V nobenem primeru ne more in ne v> prišlo do kakršnegakoli pro<tihrvatskega •a;rza. Na koncu pravi »Hrvatski dnevnik«: »Dosedanje sodelovanje (dr. Mačka) s r-redsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem rodilo že vidne rezultate. To sodelovanje i-d njima je, čeprav je često šlo za zelo Kočljiva vprašanja, vedno ostalo v mejah nit teebojnega razumevanja.«
Bazpuščene emigrantske organizacije
Včeraj smo objavili poročilo Agencije Ava-le, da je razpuščena emigrantska zveza »Istra, Trst, Gorica« in z njo vse njene organizacije. Kakor vklimo v beograjskih lili, je biio to poročilo, bržčas zaradi po-Jreške pri telefonskem prenosu, nepopolno, lazpuščena ni namreč samo organizacija •Istra, Trst, Gorica«, temveč tudi »Savez ugoslovenskih emigrantskih udruženj« ter v njem včlanjena emigrantska društva. Kakor smo informirani, je razpust izveden že po vsej državi, kjer so obstojale emigrantske organizacije.
Letala znamke ^Dornier"
V svojih letalskih operacijah proti Angliji uporablja nemška vrhovna komanda osebno često letala znamke Dornier. To-rne za ta letala so razdeljena sirom juž-ic Nemčije. Pred vojno so izdelovale znale prekooceanske orjaške hidroavione tipa Dornier X, ob izbruhu vojne pa so se posvetile izrključno proizvajanju vojnih letal, v prvi vrsti letal znamke »Dornier 17«, ki so dobila, zavoljo svoje vitke linije naziv »leteči svinčniki«. Prvič so preizkusili v praksi ta letala ob koncu španske državljanske vojne. V veliki množini so bili upo-abljeni v poljskih in norveških operacijah, še večjo vlogo igrajo letala te znamke tuli v sedanjih operacijah proti Angliji.
Prednost letal »Dornier 17« je v tem, da lahko prenesejo izredno veliko število poškodb. Tako se je nedavno vrnilo s poleta nad Anglijo letalo, ki je bilo v bitki z angleškimi lovskimi letali nad 200 krat zadeto od krogel iz strojnih pušk.
Pri operacijah nad Londonom uporabljajo Nemci tudi najnovejši tip »Dornier 215«, ki je v mogočen samo spopolnjen »Dornier 17«. Njegova obliika je prav tako vitka, kakor pri »Dornieru 17«, kabina za pilota pa je pri novem letalu obdana s fte-klom, tako da ima posadka pregled na vse strani. Krila so konstruirana v obliki tra-peea. Letalo ima kolesa, ki jih med poletom potegne v trup. Vse letalo je zgrajeno iz duraluminija, ima pa dve močna motorja. Vrednost novega tipa je, da ima zelo kratek vzlet in da se lahko vzpenja skoro navpično v višino.
Novi kurz na (Norveškem
Norveška bo spremenila linije in mesto
angleškega pogodbenika bo v bodoče zavzemala Nemčija, piše »Frankfurter Zei-tung« k najnovejšim spremembam na Norveškem in takole nadaljuje; »Na kulturnem področju je dovolj, ako Nemčija samo potrdi, kar je že tradicija. Kajti kje so naletele norveške storitve na večji odmev kakor tu in kje so bili oboževalci Ibsena in Hamsuna številnejši kakor v Nemčiji? Pomembnejše bodo spremembe na drugih področjih. V praktičnem pogledu bo to najbolj občutilo gospodarstvo, pa le v svojo korist, ako bo našlo nove tire in nova tržišča. Pri vsej različnosti skozi stoletja je vendar znan zgled, da se Norveški zares ni treba bati škode, kajti norveška trgovina je bila tako rekoč v rokah Hanse. To sodelovanje je bilo tedaj skoraj simbiozno. Ni treba še posebej poudarjati, da moč današnje Nemčije niti najmanj ne zaostaja za ono, ki se je nanjo naslanjala Hansa.«
Španija in Vatikan
Rimski poročevalec budimoeštanskega »Pester Lloyda« piše v zvezi s Sunerjevim obiskom v Rimu. da ie velikega pomena tudi Sunerjev obisk pri papežu, češ da :e ta avdienca namenjena rešitvi mnogih visečih vprašani med Španijo in Vatikanom. List nato pripominja: »Vprašanja, za katera gre v odnosa jih med Spaniio in Vatikanom, nikakor niso samo verskega značaja, temveč so v zvezi tudi s splošnim zadržanjem Vatikana. Mnogo teh vorašanj izvira še iz državljanske vojne.«
Taborišča za tujce v Frasiclji
Francoski službeni list obiavlia ukaz. po katerem bodo mogli biti inozemci med 18. in 55. letom starosti, dokler to zahtevajo okoliščine, pridržani v posebnih taboriščih za inozemce, ako v določeni industriiski panogi njihove zaposlitve prekoračijo fiksirano kvoto in jim ie povratek v domovino nemogoč. Vrnitev v domovino jim je dovoljena, ako se strogo drže od oblasti izdanih predpisov. Ti inozemci so v ostalem glede vseh vprašanj, ki se jih tičejo, podvrženi ministrstvu za industrijo, ki jih sme zadržati, da so na razpolago za morebitne potrebe delodajalcev. Odločitev o odvedbi inozemcev v taborišča izdaja minister in prefekti.
dopoftdne kazoAa 1.70 m nad normalo. M
Zalogu so poplavljeni vsi travniki daleč
naokrog in pri zaloškem mostu je gladina vode skoraj dosegla mostišče. Tudi savski bregovi so billi še danes močno poplavljeni, zlasti okrog Laz in Kresnic, kjer so bile uničene vse njive blizu bregov. Na srečo • je v pretekli noči nehalo deževati, vendar
vremenska napoved poudarja, da ne botno
dočakali še bistvenih sprememb, to se pravi, da bo vreme nekaj časa še ostalo spremenljivo. Temperatura v zadnjih dneh je močno padla in danes zjutraj je znašala 9.8 stopinj, čez dan pa 9e je dvignila do 2 stopinj. Kakor se zdi, se bodo dnevi nekoliko ogreli, noči pa bodo ostale jesenske.
SPOST
Spet razdor, to pot prt kolesarjih
Slovenska kolesarska zveza prekinila vse odnošaje z vrhovno zvezo v Zagrebu — Slovenski dirkači gredo spet na dirko v Beograd
H J"1
<£ A
anc$ski list o obleganju Anglije
Francoski list »Figaro«, ki izhaja v nezasedeni Franciji, je priobčil te dni članek -1 ojega vojnega strokovnjaka Louisa Ron-dina. Pisec podrobno razpravlja o možnosti in izgledih nemškega napada na brionsko otočje in pravi med drugim:
»Ali hočejo Angleži iz Londona napraviti Verdun letalske vojne? Glasilo nem-•kih narodnih socialistov »Volkischer Beo-,ichter« je še pred kratkim naglašalo pri-slovično angleško vztrajnost in trdovrat-: ost ter dodalo, da bi bila velika napaka smatrati Angleže za strahopetce. Vendar ta silni odpor Angležev, ki ga priznavajo :udi nasprotniki, ni omajal v Nemcih trdne vere v skorajšnjo dokončno zmago. Nemci pravijo: Do božiča bo že vse gotovo.
Današnje obleganje Anglije po nemških ilah se često primerja z obleganjem kake •rdnjave in neki znani vojni kritik je temu dodal, da nas zgodovinsko izkustvo či, da vsaka oblegana trdnjava pade prej ali slej. ako oblegovalec sam ne odneha. Točnost te primere je pač samo približna. V Severnem morju in v Rokavskem prelivu je nemška vojna sila po porazu Francije ustvarila tak položaj, ki je vsaj s teh strani podoben obleganju. Preko Atlantskega oceana Velika Britanija še vedno vzdržuje zveze z ostalim svetom, dobiva od tam živila, surovine in celo orožje ter vojake. Nemška uradna poročila pa nam jav-
ljajo, da britanski konvoji celo vedno še poskušajo prodreti skozi morsko ožino pri Calaisu.
Preden bi prešlo v končni napad, skuša nemško vojno poveljstvo zožiti svoj objem, zato z letalstvom napada luke, seje mine, razbija konvoje. Obenem si prizadeva, da razruši vsa obrambna sredstva nasprotnika: industrijska podjetja, prometne zveze in letališča. Vprašanje je, s kakšnim uspehom se to godi. Jasno je, da spada odgovor na to vprašanje med najvažnejše tajnosti operacij, ki so še v teku, ta obleganec ne bo nikoli objavil točnih številk svojih Izgub, da s tem ne ohrabri oblegovalca. Ni vesti, po katerih bi se dalo točno oceniti opustošenje, povzročeno po nemških bombnikih.
Kar se tiče nemških operacij, Imajo slednje več vodilnih idej. Spočetka je hotel napadalec z napadi na letališča ohromiti britansko obrambo, kakor mu je to uspelo na Poljskem in celo v Franciji. Danes pa se je že začela izčrpavajoča vojna, ki se vodi z ogorčenostjo in brzino, ležečima v priro-di orožja. Niti pozni letni čas, niti slabo vreme, pravijo Nemci, ne bo ustavilo ofenzive ali vsaj ublažilo ogorčenosti. Tako traja ta vojna dalje časa, nego se je mislilo po francoskem porazu. Toda vojna, ki traja, ima v sebi kal negotovosti.
rnšl|o
Drava je e<tnesla leseno stebrišče mostu med MeSo in Dravogradom — Grajena pa je porušila jo m dolg
betonski obrežni zid
Maribor, 3. oktobra
Te dni smo poročali o usodnih posledicah nalivov, zlasti v Pesniški in Dravinjski dolini. Seveda je občutno narasla tudi Drava, ki nosi na svoji površini Mode in vejevje, kar priča o poplavah v gornjem dravskem toku. saj je v zadnjih petih dneh po opažanji tezenske vremenoslovne postaje pad-1<j dežja v rekordni količini 73.8 mm. Danes se je sicer vreme izboljšalo in tudi tezen-ska postaja napoveduje za mariborski okoliš nadaljnje zboljšanje vremenskih prilik, vendar pa so narasle vode v pretekli noči povzročile novo. veliko škodo.
V Maribor je prispela davi vest, da je naraslo dravsko vodovje porušilo leseno stebrišče in oporišče na sredini lesenega mostu med Dravogradom in Mežo Porušene dele je valovje odneslo. Seveda je naspala nevarnost za ves vozovni promet, tako da je sresko načelstvo v Dravogradu ra-koj odredilo, da se do nadaljnjega, dokler ne bo most za silo popravljen, ne sme vršiti preko omenjenega mostu noben vozovni promet. Orožniki pazijo, da se ta odredba ne krši, de'avci pa so takoj pričeli z zaščitnimi deli. da ne povzroči Drava na mostu še večje in usodnejše škode. Še pred dnevi je banovina -nzpisala dela za popravilo mostu. r>a v. popravilo prehiteli nalivi zadnjih dni. Prizadeto prebivalstvo
upa, da se bo most čim prej popravil in da bo poskrbljeno za varen vozovni promet čez most.
Narasla voda je napravila občutno škodo tudi pri Ptuju. Zaradi zadnjih nalivov je tudi Grajena zelo narasla. Porušila je v dolžini okoli 30 m betonski obrežni zid, ki ga bodo morali sedaj nadomestiti z novim, škoda gre v tisočake.
Vremenski preobrat?
Ljubljana, 3. oktobra
Današnji dan ie minil brez padavin in po večdnevnih nalivih se je vendar zjasniik) nebo. Posijalo je sonce, ki smo ga v času jeseni tako zelo željni. Niso pa se še odtekle reke, ki so zaradi obilnega deževja močno narasle. Zemlja je zaradi neprestanih padavin pač prenasičena vlage, tako da se po dvodnevnem deževju reke napolnijo do vrha bregov. 2e tretjič v razdobju dobrega meseca je nastopila nevarnost grozečih poplav in že tretjič tačas so Sava, Ljubljanica, Gradaščica in ostale vode prestopile bregove. Na Barju so spet poplavljena prostrana polja in uničena je skoraj vsa ajda, pa tudi vsem ostalim pridelkom grozi, da bodo zaradi preobile vlage zgnili kar v zemlji. Od Polhovega Gradca pa vse do Ljubljane je spet narasla Gradaščica, ki je na široko preplavila ves niže ležeči svet. j Ljubljanica je pri barjanski šoli še pozno |
Slovenska kolesarska zveza nam je poslala v objavo naslednji dve službeni obvestili:
L
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze v Ljubljani je na redni seji dne 18. IX. t. 1. sklenil objaviti naslednje:
Na sejah Slovenske kolesarske zveze dne 17. Vin. ta 21. Vin. t. L je bilo soglasno sklenjeno, da se Slovenska kolesarska zveza odzove povabilu delovnega odbora za etapno dirko okrog Srbije in sodeluje v čim večjem številu s svojimi dirkači. Na teh sejah so bili določeni vozači in funkcionarji: Vospernik Ulrih, Otrin Ivo, Maver Ivan ta Schweitzer Rudi. O tem sklepu SKZ je predsednik g. Jaklič obvestil osebno tudi predsednika kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije g. Vrbanca, ko je bil slednji dne 17. VIII. t. 1. v Ljubljani.
Ko je nato dne 23. Vin. t. 1. kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije poslala dopis, s katerim je prepovedala sodelovanje na etapnih dirkah okrog Srbije ta opozorila na posledice, ki jih bodo morali čutiti oni funkcionarji ta vozači, ki bi morda nastopili kljub prepovedi — je predsednik Jaklič sklical izredno sejo dne 24. Vni. t. L Na tej seji je upravni odbor SKZ zopet soglasno sklenil, da bo zveza kljub prepovedi sodelovala na etapnih dirkah okrog Srbije ta njen upravni odbor prevzame vso odgovornost glede določenih funkcionarjev ta dirkačev.
Upravni odbor kolesarskega saveza Kraljevine Jugoslavije pa Be ni ustrinjal s sklepom SKZ, temveč je neupravično in brez vsake zakonske podlage kaznoval funkcionarje ter odvzel dirkačem licence.
Upravni odbor SKZ smatra, da je v Interesu kolesarskega športa postopal popolnoma pravilno. Da bi pa zaščitil interese slovenskega kolesarstva kakor tudi kaznovane odbornike ta dirkače — je skle-nil prekiniti vse odnošaje s Kolesarskim sa-vezom kraljevine Jugoslavije ta bo zahteval sklicanje izrednega občnega zbora.
Vse funkcionarje in dirkače, ki so sodelovali na etapnih dirkah okrog Srbije, je upravni odbor SKZ pohvalil ln je tudi ponosen na največji uspeh slovenskih kole-
sarjev, ki so si s Peterneljem na čelu priborili prvo nagrado Nj. Vel. kralja Petra n.
I. podpredsednik: Vospernik Ulrih s. r.
Tajnik: Otrin Ivo s.
n.
Na seji upravnega odbora dne 25. IX. t. 1. je bilo sklenjeno, da se objavi naslednje:
1.	Obveščajo se vse kolesarske podzveze kakor tudi vsi kolesarski klubi, naj službeno pošto pošiljajo na naslov: Otrin Ivo, kontrolor direkcije drž. žel. Ljubljana, Her-berstetaova 3.
2.	Upravni odbor SKZ je sklenil, da se slovenski vozači udeležijo kolesarskih dirk v Beogradu, ki bodo dne 10. oktobra t. 1. Pozivamo vse kolesarske podzveze, da takoj prijavijo vse one dirkače, ki se nameravajo udeležiti teh dirk. — Odbor.
Kakor se vidi iz gornjih dveh objav, je tudi v naših kolesarskih vrstah — očitno mimo sedanjega predsednika g. Jakliča, čigar podpisa nI na nobeni objavi — zavel drugačen veter. Dirka okrog Srbije, ki jo je z velikim uspehom organizirala srbska kolesarska zveza in na kateri so se najbolj vidno uveljavili tudi številni slovenski kolesarji, je izbila sodu dno. Zagreb odnosno tamkajšnja kolesarska zveza je zaropotala t kaznimi in diskvalifikacijami, Slovenci pa so zdaj odgovorili nanje z bojkotom. Tako je po kratkem in komaj koristnem sodelovanju med Zagrebom in Ljubljano prišlo tudi v kolesarstvu do one situacije, ki je značilna za razvoj sedanjih športnih razmer. Slovenci in Srbi so tudi tukaj v skopni fronti proti Hrvatom ...
Kam bodo privedli ti zmerom novi spori glede nove ureditve našega športa - : N
■ > " v državi in kakšne bodo posledice za njegov razvoj v bodoče, je težko reči v naprej. Gotovo pa Je, da gremo zaradi njih v vseh športnih panogah naglih korakov rakovo pot in v dobo lz prvih časov po vojni z ed«no razliko, da smo takrat vsi imeli voljo delati, dane« pa vsi želijo — rušiti...
Liga, prvo- in drugorazredni.. •
Spet bogata prvenstvena nedelja
Ta nedelja bo spet prinesla serijo nogometnih tekem za točke. Med številnimi prireditvami te vrste opozarjamo čitatelje že danes na naslednje:
Ljubljana—Olimp
V nedeljo se bosta srečala na igrišču Ljubljane simpatično moštvo Olimpa iz Celja ta SK Ljubljana. Olimp, ki se že ves čas prvenstvenega tekmovanja drži na koncu tabele, bo skušal odnesti čim ugodnejši rezultat — naša Ljubljana pa, ki bo bržkone nastopila v dokončno urejeni postavi, tudi ne bo držala rok križem. Saj se tudi ona zaveda, da se z vsako tekmo zmerom bolj bližamo — koncu tekmovanja v ligi, ki naj nam da slovenskega prvaka ln re-prezentanta za državno ligo.
To bo ljubljanska tekma za točke ▼ ligi, razen katere bodo ta dan na sporedu še naslednje: ▼ Trbovljah med Amaterjem in železničarjem, v Mariboru med Mariborom in Marsom ter v Kranju med Kranjem in Bratstvom.
★
Iz ljubljanskega in celjskega I. razreda
hočejo prireditelji opozoriti prijatelje nogometne igre na naslednje prvenstvene tekme:
JADRAN—MOSTE
Po triletnem presledku se spoprlmeta ▼ nedeljo za točke na Igrišču Jadrana v Ko-leziji, enajstorici Moščanov ln Trnovča-nov. Moste so v obeh dosedanjih nastopih dokazale, da predvajajo zrel nogomet ln se je le nesreči in izredni smoli strelcev zahvaliti, da nista Grafika in Hermes odšla s terena brez točk.
Jadran je s fuzijo pridobil dokaj dobrih mladih moči, ld se pa le počasi uvajajo v stari sistem trnovske igre. Proti Korotanu so pokazali že dobro ta taktično pravilno igro ter so baš zaradi tega želi prvi izkupiček. Jadranaši se prav dobro zavedajo, da je izid tega srečanja za njihovi plasma bistvenega pomena.
V predtekmi nastopijo ob 14.30 juniorji Grafike ln Marsa, glavna tekma se prične ob 15.30.
SVOBODA—GRAFIKA
Ena gotovo najbolj zanimivih tekem S. razreda bo v nedeljo ob 10. na igriiču 22E Ljubljane med zastopniki črne umetn—ti ta mladimi ter agllnimi Svobodaši. Dva delavska kluba se srečata v borbi na zelenem polju, kjer ne odloča prijateljstvo, marveč znanje In deloma tudi sreča. Borba bo gotovo v mejah falrnese ta v tej bo morala dokazati Grafika, če njeni prejšnji zmagi nista le slučajni in je njen vstop v prvi razred res tudi upravičen.
CELJE—JUGOSLAVIJA
Težko pričakovana prvenstvena tekma obeh celjskih lokalnih rivalov bo v nedeljo ob 15.30 na celjski Glaziji. Prvikrat se bosta ti dve enajstorici borili za prvenstvo, zato je zanimanje za to srečanje tem večje. Težko je delati prognoze, ker moštvi v sedanjem prvenstvu nista pokazali izrazitih razlik, ki bi bile odločilne za presojo. To srečanje bo vsekakor privabilo na Glazijo pristaše obeh taborov, ki bodo vzpodbujali svoje ljubljence. Ob 14.15 se bo pričela na Glaziji prvenstvena tekma
mladta SK Celja in SK Olimpa.
★
Slednjič moramo opozoriti Se na ljubljanski »derby« v H. razredu, ld ga bosta odigrali
MOŠTVI SLAVIJE IN MLADIKE
Ob pol 11. na igrišču Mladike na Kodelje-vem. Bo to prav zanimiva tekma, kakor so bile že vse dosedanje tekme med tema dvema enajstoricama. Borba za prvo mesto v n. razredu bo v glavnem potekla med Slavijo, Litijo in Mladiko. Tako bo nedeljska tekma, že ena tistih, ki bo pokazala, kdo ima večje sanse za najboljše mesto.
Športniki, obiščite to zanimivo in lepo prireditev čeprav je »samo« drugorazredno. Tekma bo ob vsakem vremenu.
V nekaj vrstah
še nekaj k Carigradu
Hrvatski atleti, ki so se v zadnjem hipu kljub prepovedi svoje zveze odločili, da bodo nastopili v jugoslovenski reprezentanci na letošnji balkaniadi v Carigradu, so izdali za javnost naslednje obvestilo:
»Ko odhajamo na balkanske igre, izjavljamo, da po našem interesov hrvatskega športa ni treba identificirati z osebnimi prepiri posameznikov. Kot dolgoletni športniki se zavedamo, kaj je naša dolžnost in vemo tudi, da je HAS postopal nepravilno ta se pri tem ravnal samo po osebnih sporih. Zaradi takšnega postopanja smatramo današnje vodstvo HAS za nesposobno ln izjavljamo, da ne bomo zanj nastopili, dokler bodo hrvatske atlete vodili taki ljudje, ki namesto športnega postopanja javno grozijo, da bodo odvzeli službe posameznim atletom to jim če bodo odpotovali, z vsemi političnimi silami, uničili življenjski obstoj. Ah je to športno?« Podpisi sedmih atletov iz Zagreba.
Med tem je naša reprezentanca Se blizu svojega daljnega cilja ob Bosporu, kjer JI pripravljajo navdušen sprejem. Udeležba bo letos na tej medbalkanskl prireditvi precej okrnjena, ker razen Albancev na balkaniado tudi ne bo Bolgarov niti Ru-munov, ki na vabila prirediteljev — Tur-
kov spričo trenutnih dogodkov po svetu sploh niso dali odgovora. Tako se bodo na letošnjih balkanskih igrah merili med seboj samo Turki, Grki to JugoslovenL
Na zadnji seji hrvatske nogometne zveze je v zvezi z ostavkami vseh predstavnikov splitskega Hajduka odložil svoje mesto tudi eden glavnih predstavnikov Gra-djanskega dr. fiimič, na kar je bilo sklenjeno, da bo 3. novembra izredni občni zbor zaradi sprejetja pravilnikov ta Izvolitve nove uprave. Dr. Simič, ki je prav za prav dal povod za ta sklep, smatra, da je treba na ta način obvestiti klube to Javnost o pravem stanju v hrvatskem nogometu, ker bo ta Izredni občni zbor najbolje pokazal, »kdo Izvaja hegemonijo ln kdo teror«.
Na območju banovine Hrvatske bodo imeli to nedeljo največjo motoclkllstlčno prireditev sezone to sicer prvi motoclkh-sttčni h Midi cap banovine Hrvatske na dirkališču Mlramaru v Zagrebu. Za udeležbo so prijavljeni val najbolj znani hrvatski dirkači, pa tudi glavni predstavniki srbske to slovenske motocikllstlke.
Na zadnji seji vrhovne nogometne sveže sta bila kaznovana reprezentativna Igralca Požega ta Rajllč z enomesečno prepovedjo Igranja. Prvemu so prisodili to kazen, ker se je nesportno obnašal na Igri- ■ 6ču in ga je sodnik izključil, drugemu pa |
S
PUDROM
ki preseneča 10.000
Pozitiven DOKAZ.da lahko5 izgledale lepši
ŠE DANES
napravite ta
POIZKUS
Presenetljiva nova iznajdba z pudrih. Čudovita novs sestavina, k: olepša kožo. Prinaša vanje nove življenje in 6ijaj De bledi, brezbarvni polti mladostno, pri- ________
rodno barvo ter povzroči, de se puder obdrži na licu — celo ne vetru, v dežju ter vkljub potenju. Preprečuje maštobn: blešč nosu. Ta patentirana nova sestavine se imenuje »kremska pena«, vsebuje pa jo samo puder Tok al on.
RESNIČNO SENZACIONALNA FONUDBA
Napudrajte eno polovico lica s pudrom Tokalonom s »kremske peno«, drugo polovico pa s kakim drugim navsdn;m pudrom. Ako ona polovica, na kateri je »kremska pena«, hi videti bolj sveža. mlajša in lepša kakor druge polovica, potem Vam povrnemo celokupno ceno Vešega pudra Tokalon
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
Krepilna pijača Je
BERMET-VINO
ČRNINA IZ FRLfcKK GORIL
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecljallteto svojim gostom. V sodčkih Od 50 I naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Karlovci — FruSka gora.
zato, ker je s poškodbo nastopil na važni mednarodni tekmi z Rumunijo. Rajlič razen tega tudi leto dni ne bo mogel biti postavljen v državno reprezentanco.
Srednješolski atletski miting v Mariboru
v okviru podmladka JS na mariborski klasični gimnaziji
Preteklo soboto se je vršil na stadion* SK železničarja pred skoraj 400 gledalci prvi del VII. srednješolskega atletskeg« mitinga. Udeležili so se ga najboljši atleti to atletinje mariborskih srednjih šol in že-lezničarske šole. Vreme ni bilo preveč naklonjeno, ker je skoraj ves čas rosil lahen dež. Drugi del tega tekmovanja, ki bi bil moral biti v nedeljo, je bil odpovedan zaradi slabega vremena. Tehnični rezultati prvega dneva so bili naslednji:
Skok v daljino (dijaki): 1. Nabernik (2. realna) 595, 2. Bačnik (1. realna) 578, 3. Metelko (trgovska) 570.
Met diska (dijaki): 1. Kranjec (2. realna) 38.00 m, 2. šurkalovič (učiteljišč) 36.26 m, 3. Gala (2. realna) 34.83 m.
Met krogle (dijakinje): 1. Brandstetter (1. realna) 8.33 m, 2. Cernič (klasična 8.11 m, 3. Strnad (učitelj) 7.98 m.
Skok ob palici (dijaki): 1. Babič (trgovska) 310 cm (nov srednješolski rekord), 2. Gala (2. realna) 300 cm, 3. Rak (želez-nič.) 270 cm.
Štafeta 4X60 m (dijakinje): 1. I. Realna gimn. 33.4 sek (nov srednješolski rekord), 2. Trgovska akad. 35 sek. 3. Učiteljišče 36.22 sek.
Met krogle (dijaki): 1. šisernik (klasična) 12.79 m, 2. Gracianski (1. realna) 12.48 m, 3. Hojnik (klasična) 12.27 m.
Skupni plasma po prvem dnevu: L L Realna gimnazija 35, 2. Klasična gimnazija SI, S. H. Realna gimnazija 26, 4. Trgovska akademija 25, 5. Učiteljišče 20 ln 6. Železni čarska šola 4 točke.
Drugi del tega zanimivega tekmovanja, ki obsega 60 m za dijakinje, 80 m zapreke, 100 m in 1000 m za dijake, skok v daljino za dijakinje, trosliok, skok v višino, met kopja in štafeta 4X100 m za dijake, se bo vršil v nedeljo 6. t. m. na stadionu SK železničarja s pričetkom ob 9.30.
LZSP. Vse klube ljubljanske zimsko športne podzveze ter odbornike opozarjamo na današnji redni občni zbor, ki bo ob 20. v damski sobi kavarne »Emone«.
Slovenske plavalne sodnike pozivam, da se polnoštevilno udeleže sestanka v nedeljo, 6. t. m. ob 9. v igralnici kavarne Union. Dnevni red sestanka: razgovor o sodniški organizaciji v novi Slovenski plavalni zvezi. Predsednik SZPS.
Odbor za pripravo in izvedbo troboja v Beogradu. (Službeno.) Opozarjamo atlete, da bo skok s palico v nedeljo in ne v soboto, kakor je bilo objavljeno v razpisu.
SK Mars. Postava ligaškega moštva, ki potuje v nedeljo v Mariboru, je razvidna na oglasni deski. Juniorji Igrajo z Grafiko. Sestanka drevi ne bo, pač pa se vsi igralci določeni za Maribor pozivajo, da se jutri v soboto ob 20. zglase pri načelniku nog. sekcije (Sv. Petra nasip št. 29). Vsakdo, ki je zadržan, naj to pravočasno Javi tamkaj. .Načelnik.
ŽSK Ho*sres. Drevi ne bo seje e. o. aa-radl tehničnih zaprek, pač pa bo ta seja prihodnji petek. Predsedstvo.
SK Jadran. Danes po treningu obvezen sestanek na igrišču za vse igralce I. garniture kakor tudi za juniorsko skupino.
SK Svoboda. Danes ob 16. strogo obvezen trening obeh moštev. Zvečer ob 19.30 članski sestanek, važen zaradi postave moštev.
NABAVA RADIOAPARATA
Ta znak pomeni
Čim opazile ta znak na kakem radioaparatu, vedite, da se lahko popolnoma prepustile na to radionapravo, katera Vam prinaša v hišo, razen veselja še 3 razne prednosti:
JE SEDAJ OLAJŠANA?
3 prednosti za Vas:
L
M L Edinstveno tehniško popolnost.
2.	Največjo protivrednost, pri poljubni ceni.
3.	Elegantno obliko in plemeniti materija!.
Naj Vas strokovnjak obvesti o aparatih t imenovanim znakom kakovosti!
KDOR POSLUŠA RADIO, TA JE OBVEŠČEN O VSEM, KAR SE DOGAJA PO SVETU.
l


HAL! OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za. besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enKratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak ojrlas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
mtbb
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje JgflTBinfBN Uia ? •BAOISBn znesek 20 Din
Avtobus iz Žirov
ne vozi v LJubljano, dokler ni bencina, temveč samo do Škofje Loke, kolodvor. 27056-18
t'I iT ![>].'}
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za štfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Dm
Šofer
za tovorni Ford za prevoz lesa, se sprejme. — Ponudbe hotel Slon, soba 201. LJubljana.
26980-1
Tajnika
.šče Združenje mesarjev :n klobasičarjev v LJubljani. Zglasiti se Je Celovška cesta 93, dnevno od 18. do 19 ure.
20937-1
»šef kuharica
(Herrschaf iskochin) se takoj sprejme. Spričevala s sliko poslati na ogl. oddelek Jutra pod »Samostojna kuharica«
27094-1
Frizerka
samostojna, solidna moč dobi takoj stalno mesto. Salon Prime, Dolenjska c 20.	27104-1
Prodajalka
za delikateso dobi stal no službo. Naslov v vseh posl. Jutra.	f
27088-1 I
Fanta
do 18 let starega sprejmem Naslov v vseh pcel. Jutra	27074-1
Izurjene Šivilje
se sprejmejo v stalno službo. Soss, Mestni trg št. 18	27077-1
Pouk
Beseda 1 Dm, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Leseno steno
z vrati
180 cm široko, 310 cm visoko, lepo belo ple-skano, prodam. Ogled v šiški, Vodnikova c. 12 27065 4
Gospodarji!
Za izolacijo zidov in tal zahtevajte oblastveno preizkušeni nepremočljivi
N - CEMENT
Zastopstvo in zaloga
M. GREGOVIČ & Co.
LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 37 — TEL. 39-48
Nemščina
začetniški, nadaljevalni ta konverzacljskl tečaji, dnevni in večerni, Beethovnova 9, L 27062-4
Službe išče
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din.
najmanjši znesek 15 Din
Absolventka
dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, poštena, zanesljiva moč, išče primerne službe. Gre v trgovino, večjo obrt ali tovarno kot blagajnl-čarka, knjigovodkinja ali kako drugo zaupno me-sto v mesto ali lahko tudi na deželo. Cenj. ponudbe na M Lebar, Foto Pelikan, Rogaška Slatina.	27049-2
Nameščenje
v pisarni
iščem. Ponudbe pod »Neodvisna 166« na ogl. odd Jutra.	27052-2
Knjižno omaro
novo ali malo rabljeno, po možnosti temni ma-hagonl kupim. Ponudbe pod šifro »Knjige« na ogl. odd. Jutra. 27039 7
Kupimo kotel
valjasti, cca 70X 30 cm, dobro ohranjen, za kom-primlran zrak do treh atmosfer Naslov v vseh posl. Jut«a.	27050-7
Avbo
zlato, s klasjem, kupim Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Avba«.
27055-7
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Kompletna
kovačnica
z vsem orodjem in stroji se proda. I Konig. Kočevje 10.	26994 6
Prvovrstno
cepljeno trsje
korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi žiher Franjo. Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik!
221-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al! daianle aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Mizarske
skobelnike
že rabljene, kupimo — Ponudbe poslati na tvrdko Jelene Adolf & Tomažin, Ljubljana. Celovška c. 49.
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši
znesek 20 Din
Dobavljamo
generatorske naprave z čistilci znamke »EAN-SA« za pogon z lesom ali lesnim ogljem od 2 do 25 KS. za stabilne motorje Nadalje generatorje za tovorne avtomobile do 120 KS. Vse informacije pri AMERICAN MOTORS. Tvrševa cesti 24	26392-10
Kapital
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Posojila
dajemo našim f lanom in varčevalcem Ugodni po goji Vloge obr-stujerru po 5 odstotkov. Vsi var čevalc) brezplačno zava rovani. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana Dvor žakova 8. Iščemo oover lenike	169
Beseda 1 Din, davek 3
Din. za šifro ah dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din.
Ford Eifel
z dobrimi gumami, motor v odličnem stanju, po nizki ceni predam. Samsa Boris, Litija.
270F6-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmaniši znesek 20 Din
Pohištvo
postelje, omare, divani etc. se ugodno proda. — Ogledati Soss. Mestni trg 18.	27076-12
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Priprosto
domačo hrano
brez mesa, iščem Pustite naslov v ogi. odd. Jutra pod »Snažnost«, 27093 14
Hrastove doge
vseh dimenzij in pri mernih hrastov, kupuje Anton Birgmayer. Mari bor, Aleksandrova 147a.
2710^-15
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Prostoren lokal
svetel, pripraven za delavnico, oddam takoj Cankarjevo nabr 25, — Informacije istotaip v I nadstr.	27060 19
Dvosobno
stanovanje
se takoj odda Naslov v vseh posl. Jutra
27099 21
Beseda 1 Din, davek 6 Din. za Jlfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Enosobno
stanovanje
s kuhinjo in pritlkllna ml iščem za takoj! Po nudbe pod »Takoj stan« na ogl. odd Jutra.
27079-21a
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
'J.JI 'JIVJ..1.,!. lilllBPJU
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
novo, par minut od tramvaja v Mostah, oddam za november. Na slov v vseh posl. Jutra 27045-21
Dvosobno
stanovanje
oddam za november mirni, solidni stranki Ogled od 9. do 14. ure. Štrukelj, Stari trg 9
27070-21
Opremljeno sobo
lepo, veliKo in sončno odda dvema ali enemu stalnemu gospodu v strogem centru z ali brez zajutrka. 27054-23
Opremljeno sobo
solnčno, oddam v cen tru. Naslov v vseh posi Jutra.	27083-23
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din najmanjši snesek 15 Din
Visokošolka
dobra instruktori-a matematike in fizike išče v bližini tehnike v LJubljani čedno, solnčno sobico z vso oskrbo, po zmerni ceni. Gre tudi kot sostanovalka Ponudbe na podružnico Jutra Celje psd »Viso-koi-olka«.	27031-23a
Elegantno
opremljeno sobo
z souporabo kopalnice, v centrumu, iščem .Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Boljši gospod« 27046-23a
Visokošolca
boljšega, sprejmem v kabinet. Kopalnica in dobra hrana 800. Na slov v vseh po6l. Jutra.
27093 22
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Večstanovanjska
hiša
v dobrem stanju, lahko novejša ali stara se ku pl za 400.000 do 650.000 din Gotovina tako.1 Prevzamem tudi dolg. Cenjene ponudbe pod na ogl odd. Jutra.
27096-20
Informacije.
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ail dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Združenje mesarjev in klobasičarjev
v LJubljani naznanja članom ln cenj. občin stvu, da bodo mesnice ta mesarske stojnice ob nedeljah ta praznikih zaprte in to za čas od 1 oktobra 1940 do 1. maja 1941-	26936 31
Beseda 1 Din, davek 3
Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Opremljeno sobo
* celo oskrbo samo pri boljši rodbini iščem. Po nudbe pod »Center ali blizu tehnike« na ogl odd. Jutra 27109-23n
Krožne pletilne
stroje
(Rundstrickmaschine) že rabljene, dobro ohra njene, kupimo. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjen«.	27092-29
Beseda 1 Din, dav«« Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Pes foxterier
ki siiši na ime »Lisko« se Je lzgubU. Najditelj naj ga odda prt Bizjak, Verovškova 20 27075-27
Vdova
stara 40 let, brez otrok, ki poseduje lepo posestvo, vredno ca 120.000 din. je dobra gospodinja. želi spoznati odnosno poročiti solidnega gospoda srednjih let ki Je dobrega srca Prednost Imajo državni uslužbenci, vdovci brez otrok niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča v jeseni«.	27066-25
7 Ji
Vsaka beseda 2 Din da vek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din najmanj 51 znesek 20 Din
»Krato«
Pošlji nujno štiritisoč
v Ljubljano.
270 c; 1-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
Boljša natakarica, Brivec, Centrum 55, Center 75 000, človeku nI dobro biti samemu. Diskretno 99. Dober okus, Dobra kuharica. Denar, Do 36, Dobra agilna natakarica, 25.000 din v gotovini. Dobra gospodinja. Dva, Do 500 din, Dober avto, Dobra skrbna gospodinja, Diesel, Dobra plača. Etika, Gre kamorkoli. Hvaležna bom. Hočem delati.
i Gozdno gospodarstvo. | Gostilničar 1940, 25.000 din v gotovini. Izbor no ohranjen. Industrija, 1940, Indian Josua, Iskreno mislim. Krojač, Kavcija, Kranj, Kompur, LJubljana 1940, Lep dom 38. Lepi večeri v Ljubljani 1940-4, LJubljana — Knjižnica, Lena Jesen. Ločeni računi. Mesto 22. Motorno kolo. Mizarstvo, Malo upanja. Migljaj usode. Nikdar čemerna, N B .250. Na lepe™ mestu. I. nad., 6y2 obrestovanje. lOodst. zaslužek, 10 oktober, Pošteno mišljenje. Prometna cesta. Primeren voz. Posredovalci izklja-čeni. Poštena dobra kuharica. Plačam visoko ceno, Plačam redno. Plačilo takoj v gotovini. Pristopim, Pletilj skl obrtnik, Pletilj ski stroj. Periferija. Plačnik 367, Praksa, Prijetno. Prometna točka. Poštena ln vestna. Ranjeno srce. Soliden gospod. Spreten, Sigurnost. Stalen ln hiter. Stalna osamosvojitev. S sliko 56, Soudeležba, Skromna, Samostojna. Spretna 88. Srečna bodočnost 1940, Srečen zakon. 1. september. Takoj rabim. Trajno, Trajnost. Tovarna. Ta-kolšnje delo. Ugodna hiša. Ugodna prilika. Ugodna prilika 11. Ugodno, Ugodna cena, Verziran. Vestna 12, Varčna poštena. Vajenec. Visokošolka. Vz"0-Ia. Vrednost. Vesten dru žabnik. Značaj, Za okt-tober. Zanesljiv akademik, Zmerna ta vajena.
Od Vas je
uivisno, da imate obleko vedno ' nt novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika mca
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod Obilna LJubljana
Preminul je naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric, gospod
Flerin Ivan
gostilničar na Aerodromu
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti ▼ petek, dne 4. oktobra 1910 ob 4. uri popoldne z 2al, kapelica sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Kamnik, Hrastnik, dne 3. oktobra 1940.
Žalujoči: Zofija, soproga; Ivan, Nikolaj, sinova, ter ostalo sorodstvo.
* „ e.!i'\ ;- - • V-;*. **	i
fe&ft*'.	V.*5»»C-' ..	■ - .
m ste:: ■•■	**ys '

Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša blaga, predobra mama, tašča, gospa
Ana Storova roj. Supan
v četrtek, dne 3. oktobra 1940 v svojem 80. letu po težki mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere, udano in mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al, kapelice sv. Marije k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 3. oktobra 1940.
Žalujoči: dr. Stanko Stor, sin; Manca Storova, hčerka; Helena roj. Wastl, sin aha in Tilka, njena zvesta služabnica.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.