Poštnina plačana v gotovini. Mar!bor; isstek 50. oktobra 1956 ■BKBE?:Uj :*7DERS5!52l2Srr’' Štev. 249. Leto X. (XVII.? Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dostsvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi »glasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 f* JTJTRA' n rčevanje v Nemštii p®driaviialo prijate© industrilo Jutri, v soboto dne 31. oktobra je mednarodni praznik varčevanja. Varčevanje, združeno z marljivostjo, pridnostjo in globoko življensko resnobo, je med najpomembnejšimi temelji čvrstega narodnega gospodarstva, blagostanja naroda in državne finančne ter gospodarske moči. Močno gospodarstvo omogoča in prinaša dobro, pametno politiko. Štedenje in varčevanje pa bo pridobilo na pomenu, če se za to pridobi zlasti šolska in dozorevajoča mladina. Ta čut štednje in varčevanja se najlažje in najuspešneje lahko vceplja v zorni mladosti, ko je mladina še zbrana v šoli in dostopna dobrim, pametnim razlogom in naukom, dočim je pozneje težko poučevati odrasle liudi o teh za vse narodno in državno gospodarstvo tako važnih vprašanjih. Radi tega se na jutrišnji mednarodni praznik varčevanja opozarja mladina po naših šolah na pomen in važnost varčevanja. Ta mladina naj že v šolski klopi doume globoko resničnost narodne prislovice: Zrno. do zrna pogača, kamen do kamna palača. Že v osnovnih šolah naj se mladina-vzgaja k rednemu, smiselnemu in treznemu življenju ter var čevanju. Ponekod, kakor na- primer v Poljski, so posebni državni odbori za var čevanje, ki so zbrali ter izdelali vse zadevno gradivo, ki ga učitelji v okviru učnega programa širijo med ) mladino. Ponekod zopet, kakor na Švedskem, so se ustanovile posebne dolske hranilnice, ki praktično navajajo šolsko mladino k štednji. Dokler še ni pri nas prodrla v tem oziru praksa, pa se v tem cilju proslavlja jutrišnji svetovni praznik štednje po vseh naših šolah s poučnimi predavanji. Nagradne šolske nalogi o štedenju in varčevanju poglabljajo smisel in čut šolske mladine za varčevanje. ■ Zbiranje narodnega kapitala je prvi, temeljni pogoj za gospodarsko neodvisnost vsake države. Naš nareki se je v času hudega navala tujega življa in tujega, kapitala ubranil proti gospodarskemu zasuž-ujenju, ki pomeni istočasno politično za-sužnjenie, z narodnimi zadrugami, hranilnicami in posojilnicami, ki so obvarovale našega kmeta in malega človeka pred Sospodarskim suženjstvom, če pregledamo statistiko,- ki osvetljuje varčevanje in smisel za štedenje pri posameznih narodih, vidimo, da bo treba v tem pravcu še Precej vztrajnega in sistematičnega dela, *i bo tem težje, ker je v zadnjih letih iz z*ianih razlogov veselje za varčevanje Precej splahnelo. Če primerjamo, koliko Prihrankov odpade v posameznih drža-,vah na vsakega prebivalca, vidimo, da k, °raka na čelu narodov Švica, kjer -od- Jade na posameznega prebivalca 20.000 jpredsednik jugoslovenske vlade dr, mivarčevanih dinarjev. Sledi britanski narod s 17.500, zatem Švedi s 17.000, Dan ci s 14.000. Norvežani s 13.000, Belgijci 12 000. Nizozemci z 11.500, Francozi -z 1-000, Čehoslovnki, Nemci, Avstrijci in ^pverna Amerika z 8.000. Italija 6.000, ’js-ka 4.500. Japonci z 1.900, Romuni z -00. Madjari 1.200, Grki 1.200, Jugoslovani ctjO, Poljaki 550, Latiška pa 200. '11 številke jasno kažejo in pravijo, da mo šs precej daleč za drugimi narodi, JCr se zavedajo, da je mogoč napredek ®j0sPodarstva in čvrsto narodno gospostvo le na podlagi vztrajnega varče-•'a, ki naj se v duhu mednarodnega ra£nika varčevanja že v rani mladosti ,^£lja v našo mladino. Čuvajte jugoslavijoj BERLIN, 30. oktobra. V okviru štiriletke se bo pričeto izvajati podržavljanje privatne industrije. Gre za znane »Sintson Werke«, ki imajo svoje tvor-nice v \Veimarju in Suchlu. Kakor poroča »Volkischer Beobachter« se bo ob tej priliki prvokrat cživotvoril socialistični del strankinega programa. Podržavljene tvornice bodo dobile svoje ime po ubitem narodno socialističnem prvaku v Švici Wi!he!mu Guslloiu. Gre za to, da se prično ukinjati dohodki brez dela, nadalje, da se ukinejo razne delovne odvisnosti ter sekvestrirajo vsi vojni dobički. Podržavila se bodo vsa družabna podjetja na osnovi teze: »Splošno dobro je važnejše od privatnega dobra.« V to svrho se bodo ustanovili po vseh podjetjih posebni uradi za šolanje vseh članov v narodno socialističnem duhu. Delež delavcev na dobičku pri teh podržavlfenih industrijah bo prišel do izraza pri izplačilu plač in pomoči za družino. Ustanovil se bo po seben fond, iz katerega se bo šolala deca delavcev in nameščencev do zaključka štud ja. V protiusSugo pa se bo cd delavstva in nameščenstva zahtevala obveznost, da ostanejo verni narodno socialistični stranki in da se strogo držijo strankinega programa. BERLIN, 30. oktobra. Ob priliki včerajšnjega apela generala Goringa kot Hitlerjevega pooblaščenca za pomoč pri izvajanju nove gospodarske štiriletke je naslovil vodja kmetov Darre apel na kmete, da z vsemi silami pomagajo pri uresničenju tega načrta. On veruje, da ima nemški narod zaupanje v svoje kmete, ki naj to zaupanje opravičijo na ta način, da osigurajo za sledeča štiri leta prehrano Nemčije. ^ Mmp m s$ zdtrme mapski mt čije in Jugoslavije, ki je oprto na skupne interese in ki veže obe državi v Balkansko zvezo in Malo antanto solidno, iskreno in bratsko prijateljstvo. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno, se glasi: Med obiskom Nj. Vel. kralja Karola so bili politični razgovori med Nj. Vel. kraljem in predsednikom dr. Bene šem. Tem razgovorom sta prisostvovala zunanja ministra Antonescu in Krofta. Prvi razgovor je bil včeraj popoldne v dvorcu v Pragi. Obravnavala so se vsa vprašanja zunanje politike. Ugotovljena je bila popolna soglasnost stališč v vseh razpravljanih vprašanjih in ugotovljen je bil popoln sporazum glede politike, ki jo bosta izvajali in nadaljevali v prihodnjih mesecih obe državi v intimnem sporazumu z Jugoslavijo. Podčrtana je bila potreba. da se naj nadaljuje politična smer, ki je bila očrtana na zadnjem sestanku zu nanjih ministrov Male zveze v Bratislavi glede bližnjih razgovorov zapadnih držav. Istočasno je bila podčrtana dobra volja treh držav za sodelovanje z državami rimskega protokola in z Nemčijo v vprašanjih Srednje Evrope. Potrjena je bila odločitev, sprejeta v Bratislavi, da je treba ostati izven vseh poskusov vmešavanja v notranje zadeve drugih držav kakor tudi sklep, da se sploh ne udeležiti ideoloških borb. Nadaljevalo se bo delo za zgraditev gospodarskega in političnega sestava Male zveze. To se bo delalo brez prekinitve, toda v popolnem miru in z namenom, da se spravijo v sklad interesi držav Male zveze z interesi miru v srednji Evropi in Evropi sploh. Politični razgovori se bodo nadaljevali v teku naslednjih dni obiska Nj. Vel. kralja. BEOGRAD, 30. oktobra. V središču mednarodne pozornosti sta te dni Praga, kjer se mudi zavezniški kralj Karol II., in Ankara, kjer se nahaja predsednik vlade dr. Stojadinovič. Mirovno poslanstvo držav Male antante in Balkanske zveze, dveh stebrov evropskega miru in varnosti, se najbolj razvidi ob pomembnih govorih, ki so se izrekli v Pragi in v Ankari. Prezident čehoslovaške republike dr. Beneš je na slavnostni večer v Rudolfovi dvorani na Hradčanih dejal, da bodo naše tri države Male antante ostale drža ve reda, discipline, socialnih svoboščin in politične tolerance na pravni in ustavni podlagi. To je program Male antante. — Kralj Karol II. romunski pa je izjavil: »Sestanka v Bukarešti in Bratislavi potrjujeta za nas in za mednarodni razvoj brezpogojno solidarnost držav Male antante. Naša solidarnost je bila še ojačena na sestankih v Ženevi, ki so prav tako bili v duhu zvestega sodelovanja.« V Ankari pa je bil dr. Stojadinovič v avdienci pri prezidentu turške republike Kemala Atattirka, ob kateri priliki so se izmenjale važne misli, prav tako tudi ob priliki razgovora dr. Stojadinovič^ s predsednikom turške vlade Izmetom Inenijem ter zunanjim ministrom Ruždi Arasom. Predsednik vlade Izmet Inenin je po podpisu pogodbe o trgovini in plovbi ter konvenciji o naseljevanju izjavil med drugim jugo-slovenskim novinarjem, da so politične razmere zadnjega časa dovolj jasno pokazale, kako globoko utemeljena in zdrava je ustanova Balkanske zveze. Na velikem banketu v hotelu »Ankara Palače« [Stojadinovič, ki je v okviru svojega go-i vora dejal, da pomeni prijateljstvo Tur- pmtositet 'mUimskčm cesatstoa RIM. 30. oktobra. Proglasitev italijanskega cesarstva se ni izvršilo včeraj, kakor je bilo prvotno določeno, doznava pa se, da se bo ta proglasitev izvršila dne -1. novembra, ko bo Italija slavila svojo msk$ ivamm ataifa ddaia za Šumije zmago v svetovni vojni. V Rimu se bodo ob tej priliki zbrali delegati bivših vojakov iz vseh držav, ki so sodelovali v sve tovni vojni. PARIZ, 30. oktobra. V tukajšnjih krogih se doznava, da delajo vse ruske tvornice municije in orožja zh Španijo in sicer na račun sovjetske vlade. Razen tega se iz rezerv sovjetske vojske daje potrebni voini maieriaJ pretežno starejše konstrukcije za borbo proti nacionalistom. Luki Odessa iti Nikolajev ste zaprti za privatni parobrodni promet. Iz teh luk se vkrcava blago samo za Španijo. PREKMURSKA POLITIKA. V zvezi z nedeljskimi obč. volitvami piše mursko-soboška Benkova -Murska Krajina«: »Dasi so bile agitacije povsod živahne, so volitve potekle v glavnem mirno, kar je dokaz zrelosti našega naroda. Razen občin Strukovci in Gor. Lendava, so bili povsod izvoljeni stari župani in iz tega se da upravičeno sklepati, da uživajo pri veliki večini volilcev popolno zaupanje. V občinah Mačkovci in Tišina niso kandidirali stari župani, so pa bili izvoljeni za predsednike občin možje sposobnosti in dela. Na podlagi nedeljskih volitev se vidi, da narod odobrava ono delavno smer občin, ki je bila že pred leti začrtana. Mi ne potrebujemo nobenih razkolov, mrženj in nesoglasij, marveč sporazumno in složno delo vseh, brez razlike na vero in stan ali politično prepričanje. Po volitvah naj.se pozabi na neprijetne borbe, mržnje in podtikanja, zavlada naj složnost in zaupanje v izvoljene župane in odbornike, katerim čestitamo na izvolitev z željo, da bi uspešno nadaljevali svoječasno zasnovano delo v prid občine .in države.« HUMEC IN SV. PAVEL. Šibeniška »Tribuna« javlja iz D. Hum-ca na otoku Braču: V naši vasi imamo bogoljubno društvo, ki ima tudi svojo zastavo. Ta zastava je v jugoslovenskih državnih barvah, na belem polju te zastave se nahaja slika sv. Pavla. Nedavno smo imeli v vasi birmo. Po starem običaju so se kmetje zbrali z zastavami pred Vasjo, da dostojno sprejmejo prevzviše-nega, toda tisti, ki so prišli z zastavami v državnih barvah, so smeli sodelovati pri sprejemu samo pod pogojem, da preokre nejo zastavo in jo izpremene v hrvatsxo — rdeče-belo-modro zastavo. Temu u-kazu so se morali pokoriti kmetje iz Škripa, ki so prišli k sprejemu z državno zastavo, pa tudi bogoljubno društvo iz samega Humca, ki je na svoji zastavi v državnih barvah imelo na belem polju sliko sv. Pavla. Morali so zastavo preokreniti in jo izpremeniti iz državne v lirvatsko In tako se je zgodilo, da je potem pri sve čanem sprejemu na zastavi stal ubogi sv. Pavel na glavi. Svečanost se je končala v najlepšem redu, naslednji dan pa so se nad D. Iiumcem zbrali črni oblaki. Nastal je vihar, kakršnega domačini ne pom nijo. Začelo je grmeti in treskati in nazadnje se je vsula strahovita toča, ki je pobila vse vinograde v Humcu in okolic:. In sedaj so nesrečni kmetiči v Humcu. ki jim je toča vse uničila, trdno prepričani, da se je nad njimi maščeval in jih kaznoval sv. Pavel, ker so ga pri sprejemu prevzvišenega žalili s tem, da so ga postavili na glavo... NEKAJ O POKOJNINAH. »Politika« prinaša v imenu državnih u-pokojencev iz Beograda naslednji apel: »Državni upokojenci bi morali dobiti pokojnine za mesec november dne 1. novembra. Toda ta dan je nedelja. Mnogi od /ias se bodo ta dan tudi selili in sploh težko živijo. Zato bi bilo potrebno in za nas koristno, ako bi nam novembrsko penzijo izplačali že v soboto, 31. oktobra. Na ta na čin bi mnogi od nas dobili sredstva, da bi plačali selitev.« Državni upokojenci v Sloveniji in morda še v kaki drugi pokrajini bodo z začudenjem čitali ta apel. Njim niti na misel ne pride, da hi zahtevali predčasno izplačilo pokojnin. Srečni, presrečni bi bili, ako bi dobili pokojnine v začetku vsakega meseca. Kaj pMd sedam stekm pmvm Za gospodarja se je zavzel, drugega ubil Tekom zadnjih mesecev so se vršili n V sredo zvečer sem bil pri »Orlu« in darskemu prodiranju na Balkan f m opazovai prisrčno, iz dna srca pri- \ j hajajoce slavje ob.čehoslovaškem narod- »Ceske slovo« prinaša članek dr. be- > nem prazniku. Nekje v ozadju pa sem o-herja, v katerem se povdarja vse večje' pazil tudi čestito družbo, sredi katere sta Sejem za prašiče v Ptuju. Zaradi zelo slabega vremena je bil sejem za prašiče v sredo 28. t. m. slabo založen in tudi kupčija je bila slaba. Prignali so 161 rilcev, prodali pa 41 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: pršutar.ii 5—6 Din, mastne svinje 6.25—7 Din, plemenske svinje 5.50—5.75 Din za kg žive teže; prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 50—130 Din komad. pMtettki ped Upa Od leve na desno: Cerutti, italijanski poslanik v Parizu, francoski trgovinski minister Bastid in general Labbe. zanimanje Anglije za srednjo in jugovzhodno Evropo in v katerem se naglaša prizadevanje Anglije, da ekonomsko prodre tudi na Balkan. Pri tem igrajo važno vlogo politični vplivi, ki so prišli do izraza ob priliki bivanja kralja Edvarda VIII. v Jugoslaviji, Grčiji, Turčiji itd. Anglija ima v jugovzhodni Evropi precejšnje finančne interese. Ona prodira tudi na Balkan, Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Grčijo. Poleg nafte jo zanimata zlasti bauksit in feromangan. V Jugoslaviji že obstoja večja angleška rudarska družba »Trepča Mineš Company«. Angleške investicije v Jugoslaviji so prinašale lastnikom korist v dobi najhujše krize. London namerava te investicije še razširiti in predelavah železno rudo v naši zemlji. Taka udeležba britanskega kapi- »plemeniti« dami obsedeli, ko je godba zasvirala čehoslovaško himno. Vsi navzoči so se zgražali. Nič kaj plemenitega od teh »plemenitosti«. Navzoči so to žalitev vzeli mirno, dostojanstveno na znanje. — Opazovalec. Ljubi telj rastlin. »Kaj vidim, vi ste sezidali še eno nadstropje na svojo vilo. Ali je bilo to res potrebno?« »Naravno: vzpenjajoči se fižol, ki sem ga zasadil spomladi, je tako zrastel, da nima več prostora, kamor bi se vzkenjal.« 'J vsaka steBM in Zakon| e ovira, ki onamogo a letalske uspske! Svetovno časopisje je že poročalo o nenadni odločitvi znane letalke gospe Mollisonove, da se loči od svojega moža. Ker sta zakonca Mollison znana vsepovsod kot dobra in drzna letalca, je zbudila vest o ločitvi veliko zanimanje in to tembolj, ker širši javnosti niso bili znani vzroki te nenavadne in nenadne ločitve. Razumljivo je, da so novinarji, neposredno po tej vesti, obiskali gospo Mollisonovo, da bi od nje izvedeli kaj natančnejšega o vzrokih, ki so jo privedli do tega koraka. Spraševali so jo vse mogoče stvari, da bi dobili od te znamenite letalke snovi za radovedno javnost. Dopisniku »Pariš Soira« je po dolgotrajnih povpraševanjih vendarle uspelo, da mu je gospa Mollisonova' dala naslednjo izjavo: Zakonski par Mollison trpi radi popularnosti. »Ko je obrnjena vsa pozornost na dvoje ljudi, kakor na naju, ni to baš prijetno, ker se morava vedno izogibati navalu radovednih ljudi. Tako me je nekoč vpra šal neki dopisnik: »Zakaj ste sc odločili, da letite preko Oceana sama in ne skup-, no s svojim možem?« Odgovorila sem mu: »Ker ne maram poleg sebe nikogar, s katerim bi se morala prepirati.« Javnost je te moje besede tolmačila povsem drugače. Rekli so: »Amy Mollison se je odločila, da vrši .odslej vse lete sama, da se ne bo več prepirala s svojim možem.« Telefonirali so mojemu možu Jimu v Ameriko, kakšno izjavo sem jim dala. Moj mož, ki je razumen, jim je na to odgovoril sledeče; »Amy ne misli tega tako hudo, saj se samo šali. Res je, da sva večkrat izmenjala nekaj misli v bolj ostrem tonu, toda tedaj je šlo samo za to, kedaj in kam naj kdo od naju leti. O kakšnih drugih prepirih pa ni govora.« Drugokrat so hoteli iz naju izsiliti izjave glede najinih načrtov, ki sva jih z možem držala v strogi tajnosti. Oba sva bila istega mnenja, da ni umestno razkrivati najine načrte, za katere še nisva vedela, ali jih bova mogla izvršiti ali ne. Nekoč sem rekla; »Ko napraviva še ta polet, se bova stalno naselila na deželi.« Iz tega so kolporterji napravili zaključek, da bova po izvršenem letu kupila farmo, ker se misliva umakniti >z dosedanjega življenja in ker hočeva od- tlej živeti sama zase na najini farmi mod psički, goskami in kokošmi. Amy Mollison: javnost ne spoštuje zasebnega življenja. Ljudje niti ne vedo, kako je težko za zakonca, kakršna sva midva. Nehote in nenamerno se pripeti, da je del prijateljev na strani letalca, medtem ko se bo drugi del navduševal za letalko. Za dvoje ljudi, ki živita skupno drug z drugun, in to brez presledka, prav gotovo ne pomenijo odmora počitnice, kamor potme-ta oba zakonca skupaj. Še v vsakem navadnem zakonu morata, tako mož kakor žena, imeti toliko prilike, da si ustvarita nova znanstva, v katerem lahko obnovita svoje misli in v katerem se lahko pogovorita o nečem drugem. Dokaz najlepše harmonije med možem in ženo je ta, da obžalujeta nato oba, da nista bila skupaj. V njunih srcih je bilo rojeno tisto nagnjenje enega za drugim, kar prav gotovo velja več nego vse nepretrgano skupno bivanje. Smelo lahko trdim, da trpi 90% vseh zakonov baš radi tega, ker sta mož in žena vedno skupaj. Zakonski prazniki. Tako se je torej ta znani letalski par odločil, da podeli drug drugemu zakonske praznike. Prav gotovo je dejstvo, da je letalski dvojici najtežje obdržati zakonsko ravnovesje, kjer gre obema samo za letalsko karijero in kjer obstoja zakon samo iz poletov in njihovih priprav. Prazniki, ki si jih v zakonskern življenju dovoljujeta zakonca Mollison, niso prazniki v pravem pomenu besede, temveč je to čas, v katerem se bosta oba zakonca priučila normalnega življenja. Eden izmed zakoncev se n. pr. odloči za let v Timbustu, drugi sedi doma in čaka... »Ko bi se mogla ločiti tako,« je nadaljevala Amy Mollison, »da bi za najino ločitev nikdo ne vedel, bi bilo dobro. Toda, kakor vidite, je to res nemogoče. Dan za dnem nas obsipavajo z vprašanji radi najine ločitve. Mar dva zakonca letalca res ne bi smela živeti ločeno dru£ od drugega, svobodno, kakor sama najbolje znata in vesta? Ali je to mar nemogoče, da bi kljub ločitvi ne ostala še nadalje najboljša prijatelja? To, kar Čuti moj mož, to čutim tudi jaz.« Tako je zaključila Amy Mollison svojo izjavo... Spomnite se CMD> fHmimke m .okoiiške Movite Dijaška proslava čsl. praznika Naše dijaštvo je prebolelo dobo idejne krize in tavanja za fantomi. Rešitev išče v delu. To kaže zlasti Ferialni sa-vez. Letos je ustvaril nekak dijaški prosvetni kino, ki prireja vsako soboto skioptična predavanja, na čsl. narodni praznik pa nas je presenetil z uspelo Prireditvijo. Četudi dijaki med tednom ne gredo radi na proslave, če ni pouka prosto, je bila vendar gimnazijska dvorana skoraj polna. Udeležili so se prireditve tudi predsednik Češkega kluba S- Bureš, za Jugosl.-češkoslovaško ligo S- prokurist GinzI in ravnatelj češke šole g. Drly. Deklamacije čeških in slovaških pesmi so bile srečno izbrane, dijaka Mlakar ter Kotnik in sedmošolka Kitak so jih pa podali živo in prepričevalno. Načelnik češkega krožka osmošolec Dornik je imel kratek pesniški govor o pomenu čsl. narodnega praznika, njegov tovariš Drenovec pa je prikazal najznačilnejše poteze Masarykovega in Beneševega življenja. Ob koncu je dijaški pevski zbor pod vodstvom osmošolca Colnariča z globokim občutjem zapel krasno slovaško pesem »Zabučaly lesy«. J. Š. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Franc Višič, pekovski mojster in Angela Knuplež, posestnica; Ivan Kangler, ključavničar državnih železnic, Zrinjskega trg 1 in Marija Mai-er, tkalka, Pristan 2; Janko Podobnik, Sasebni uradnik v Dugi resi in Marija Rasteiger, zasebna uradnica, Slovenska Bistrica; Franc Reberšek, delavec, Koroščeva ulica 4 in Anastazija Škerget, tkalka, Koroščeva ulica 4; Ludvik Do-VeČar, ključavničar in Marija špendl, šivilja, Loška ulica 2; Valter Muster, trgovski pomočnik in Elfrida Rieser, Uradnica, Sodna ulica 11; Karol Gradišnik, mlinostavski pomočnik in Marija Bezjak, natakarica, Meljska cesta 9; Ivan Prinz, kovaški mojster in Roza Donko, sobarica, Št. Ilj: Jožef Bonjšak, tovarniški ključavničar, Mlinska ul. 28 in Tereziia Grah. šivilja, Pobreška cesta 42; Franc Schreiner, šofer. Krčevina, Ribniško selo 1 in Angela Vertačič, Predilka, Radvanje, Livadna ulica 25; Friderik Drexler, krznarski mojster, Rxiska cesta 3 in Avguština Sahornik, kuharica, Dvoršakova ulica 10: Pavel Semenč, kliučavničar državnih železnic, Pobrežje, Dr. Verstovšekova ul. 25 in Mnrija Pernat, tovarniška delavka. Tr-'^aška cesta 96; Jožef Gričar, predilec. Ruška cesta 35 in Olga Mojser, navijalka, istotain. Bilo srečno! Odprta noč in dan so grobu vrata . . . V častitljivi starosti 74 let je preminula v Selnici ob Dravi obče priljubljena ga. Tereziia Lavrenčič, roj. Kaloh, po domače Rižnik, posestnica in bivša ugledna gostilničarka na Slemenu. V splošni bolnišnici pa je umrl v starosti 53 let delavec Alojzij Meglič. Žalujočim obeh Pokojnikov naše toplo sočutje! Predstoiništvo mestne policije v Mariboru prepoveduje na osnovi § 3 na-redbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti nrometa na niih, o miru in snagi z dne 30. V. 1933, Sl. 307-48—1933 ob priliki obiska grobov na pokopališčih na Pobrežju dne !• noverrbra na dan Vseh svetnikov •ned 12. in 19. uro brezpogojno vožnje *a vse vrste vozil po Pobreški cesti, t. j. °d začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Meine ulice r a z v e n jHestnim avtobusom. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališči, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici Pobreške ceste in nazaj. Prestopki Proti tej naredbi se bodo kaznovali po ci. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—1000 Din, ob neplačilu denarne ^azni v odrejenem roku pa z zaporom 0,1 1—20 dni. Predstojnik mestne poli-c*je: Dr. Trstenjak s. r. Odbor za počastitev spomina blago• Pokojnega Viteškega kralja Aleksan-'Ira /. Uedinitelja v Mariboru, mestno 1}°glavarstvo, Rotovški trg 1, obvešča tovnost, da bo te dni pooblaščenec od-°ra zbiral v mestu Mariboru še nc Vrr,iene nabiralne pole in bloke ter ev. U,di prispevke (dnnar). Odbor naproša ^'zadete, da pripravijo zbiralni mate-r.lr,L ter ga izroče le pooblaščencu, ki ,>na s odborovo štampiljko opremljeno PoPolastilo. Kakšno vreme se nain obeta. Dunaj-if« 'vremenska napoved za danes pravi: °rda bo deževno vreme na alpskem •j^-nodu trajalo dalje. V splošnem nekoli-° boljše vreme, vendar pa še ne temelji-’zPreniemba. ju °čno lekarniško službo imata danes ■^averjeva lekarna na Glavnem trgu in St.uP°t°va lekarna na Aleksandrovi ce- NAŠIM NAROČNIKOM Današnjj številki »Večernlka« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesfec november čimprej nakažejo. Z ozirom na to, da se bliža zaključek leta, prosimo tudi vse one naročnike, ki imajo še kakšen zaostanek, da tega skušajo še ta mesec poravnati. K zvišanju krušnih cen. V zvezi z našo tozadevno notico doznavamo, da ni zvišanje v nikakšni zvezi z kolektivno pogodbo pekovskih pomočnikov, ki še ni sklenjena, temveč s povišanjem cene moki na 70 para za kilogram. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 30. oktobra točno ob 20. uri se predvaja prvovrstni kulturni film: Življenje na skrajnem severu Evrope. Uvodno predavanje ima g. prof. Fr. Baš iz Maribora. Sokoli - jezdeci »Memento mori«. Dne 23. XII. -935. je umrl naš brat Rodič Vojin, art. por. Sokol, vitez, član našega odseka. Bratje ohranimo svojega dragega Vojina katerega smo nad vse ljubili v trajnem spominu. Na dan mrtvih 1. nov. t. 1. ob 15. uri se zberemo člani jezdnega odseka ob gomili plemenitega Vojina, da se tako poklonimo, njegovemu spominu. Načelstvo. Vence, šopke, krizanteme tudi v lončkih! Naročila sprejema vrtnarija Jemec, Prešernova ul., tel. 27-66. Putnikov avtokar gre v Graz, dne 1. novembra ob pol 8. uri izpred hotela »Orel«. Vozna cena Din 100.—. Izlet se vrši v svrho obiska grobov. Pevci Ipavčeve župe naj se zbero na dan Vseh svetnikov ob 15. uri pri kapelici mestnega pokopališča na Pobrežju, kjer bodo odpeli dve žalostinki. Obrtni tečaj za računstvo in geometrijo. Obrtniške mojstre in pomočnike o-pozarja mariborska poslovalnica obrtno pospeševalnega zavoda ZTOI, da je v predavalnici prostora še za 8 udeležencev, ki se morajo priglasiti najkasneje do ponedeljka 2. novembra. Predavanja bodo vsak ponedeljek, torek in četrtek ob pol 20. do pol 22. ure. Za vsak dan, informativni univerzalni priročnik za ženski svet« je prva ljudska knjiga te vsebine najpotrebnejša vsaki hiši. Ni to kakšen prevod zastarelega tujega nam avtorja, temveč izvirno delo pisano od naših domačih strokovnjakov, najsodobnejše, primerno našim okolno-stim, življenju našega ljudstva, našemu podnebju, našim zakonom in običajem. — Knjiga izide pričetkom leta 1937, v formatu oktav in obsegu čez 500 strani teksta (ne vštevši ilustracij). Cena knjige je v predprodaji za broširano Din 50.— in v polplatno vezano Din 60.—. Tiskovna založba o. r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 26, tel. 29-70. Zveza Maistrovih borcev opozarja vse svoje člane, na ne pozabijo o Vseh svetih tovariške dolžnosti do tistih, ki spijo večno spanje na domačem pokopališču. Ne dajte, da bi bil tak grob popolnoma zapuščen. V Mariboru se bomo kakor lani zbrali ob grobu blagopojnega generala Maistra in nato obiskali tudi grobove drugih in tudi tistega, ki smo mu uredili zadnje počivališče in postavili skromen križ. Gori! V Tišini je požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Franca Kuzma, ki trpi radi ognja nad 10.000 dinarjev škode. vesti Baldwin: „Ne iz smeri Nemčije, ampak iz smeri sovjetske Susije prihaja nevarnost!" LONDON, 30. oktpbra. Višek včerajšnje zunanje politične debate v spodnji zbornici je tvoril veliki govor predsednika britanske vlade Stanleya Baldwina. V svojem govoru je primerjal evropski in svetovni politični položaj z viharnim valovitim morjem. Pravcato senzacijo pa je zbudil Baldwin s svojimi ostrimi stavki; Ne iz smeri Nemčije, ampak iz smeri sovjetske Rusije prihaja nevarnost. Anglija bo slejkoprej vztrajno zasledovala in uveljavljala politiko nevme-šavanja v španskih zadevah ter bo posvečala vso skrb pospešenemu ter pomnoženemu oboroževanja britanskega imperija. »Dailli Maily« se peča kot prvi list zelo obširno z BaIdwinovimi izjavami v zbornici in ugotavlja z velikim zadovoljstvom, da je predsednik britanske vlade označil v svojem govoru nevarnost svetovnega boljševizma z izjavo, da ne ogroža svetovnega miru Nemčija, ampak sovjetska Rusija. Socialistični »Daily Herald« je BaIdwinove izjave prinesel v bolj skritem delu lista, dočim je objavil poziv predsednika madridske vlade Larga Caballera v senzacionalni obliki. To daje slutiti, da ni laburistična stranka nič kaj zadovoljna z izjavami S. Baldwina. jenem davku so davčni zavezanci posebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim imajo pravico pritožbe. Današnji ribji trg je bil srednje založen. Prodajali so pirice male po 10 (kg 30), ci-ple po 18 (50 kg), očade po 18 (kg 15), ka-lamaje po 20 (15 kg), barbone a 24 (kg 15), orade po 24 (kg 10), karpe po 12 (kg 25) in kg 10 belice po 7—8 Din. Kino Union. Danes grandiozni film »Stenka Razin« po znani legendi »Volga - Volga«. Bojeviti amaconki. V Račah sta se sporekli 16-letna Marija Kovačeva in 22-letna Ana Hribernikova. Beseda je dala besedo in je končno Hribernikova pograbila neki kol ter udarila Kovačevo s tako silo po glavi, da je obležela ne- petek gg oktobra. Zaprto, zavestna na tleh. Sosedje so ranjeno „ . .. , _. Kovačevo spravili zopet k zavesti, po- Sobota, 31. oktobra ob 20. uri: »Ciganski klicani zdravnik pa je ugotovil, da se prunaŠ“- Red B’ . Kovačevi nič kaj posebno hudega ni Nedelja, 1. novembra ob 20. uri: »Živi pripetilo. Zadevo so v tem smislu orož- mrtvec. Znižane cene. Zadnjikrat, jniki prijavila tukajšnjemu državnemu Ponedeljek, 2. novembra: Zaprto, tožilstvu. Torek, 3. novembra ob 20. uri:»Prva le- Še dobro se je izteklo. Na državni ce- gija«. Red A. Zadnja uprizoritev Tolstojeve drame »Živi mrtvec« bo na praznik Vseh svetih M zvečer ob 20. uri. Delo pretresa z globo- lNa omenjeni , • , ko tragiko ter je prav primerno razpolo- *ti v bližini Rižnikove trgovine v Košakih se je včeraj zvečer pripetila avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni za-1 htevala človeških žrtev. ^ cesti sta namreč trčila skupaj tovorni . , , .. ... avto g. Drea iz Sv. Trojice v Slovenskih zen^u te*a dne- Veljajo Znižane cene. goricah ter poltovorni avto g. Kranjca Shakespeare: Ukročena trmoglavka, iz Št. lija. Karambol je bil precej mo- Ta duhovita in z blestečimi verzi pisana čan, kajti obe vozili sta se precej po- komedija v prevodu O. Zupančiča ter v Škodovali. Kdo je kriv, se še ne ve. režiji J. Koviča bo naslednja dramska pre Doživljaji vpokojenega železničarja. m'era- Nastopijo Starčeva, Rasbergerje-Vpokojeni železničar Ivan H je sinoči va, Zakrajškova, Gorinškova, Nakrst, Go-popival v neki gostlini na Aleksandrovi Verdonik, Košuta, Crnobori, P. cesti. Bil je že precej dobre volje, ko se , Kovič, Košič, Grom, ^ Razsberger, J. Komu je pridružila neka 25-letna neznana j Blaž, Harastovič, Malec, Standeker ženska, ki je pridno z njim popivala. Ko ‘n Turk. se je danes zjutraj okoli 6. ure prebudil, je H. ugotovil, da je lepa neznanka izginila in z njo vred tudi srebrna ura z verižico ter denarnica, v kateri je imel KAKOR 1 NEBA PRED UPNIKA. V Rimu se je pred neadvnim pripetil okoli 150 dinarjev. Zadevo'je H. prijavil slu^’ V' dai P°Vod pi+krim in policiji, ki sedaj išče »nočno ptičko«. |£estlim komentarjem 351etm cestni pre- | kupčevalec Alfia s slavnim družinskim Nepoštena služkinja. Vdova Sonja K., imenom Caruso je postal »Leteči Holan- stanujoca na Grajskem, trgu št. 1, je pri- dec<< y m b A javila policij, da ji je njena služkinja stanujc s -0 ženQ četrtem nadstrop_ Ana K. ukradla prstan v vrednosti 150 ; ju neke sta že razd h5 dinarjev Tatvino je K sele opazila, ko ;predmestju Rima> Nekemu znancu dol_ je služkinja zapustila službo. Sedaj po- guje že dolgo časa 50 lir. Bilo je nekega izvedujejo, kje se sedaj služkinja nahaja. deževnega ve5era> ko je-stopila Caruso-Okrožni urad za zavarovanje delav- va gena v vsa razburjena in pripo-cev v Ljubljani pojasnjuje: Po zakonu vedovala svojemu možu, da prihaja nje-o zavarovanju delavcev sme delodajalec gov dolgoletni upnik gospod Rossi po odtegniti od delavčevega zasluzka po- stopnicah. Prav gotovo prihaja po denar. Iovjco prispevka za bolezen in za borzo Kaj napnwiti v si]i? Caruso namreč ni_ dela prispevek za delavsko zbornico pa kdar ni imel denarja Nj mu preostal(} v celoti. Prispevek za nezgodno zava- drugega) kakor da ^ je skril y kup stare rovanje mora pkcati v celoti delodaja- ropotiJe) ki je bila shranjena v kotu sobe. lecr Visma odtegljajev se ravna po Medtem je gospod Rossj ^ ka, fla mezdnem razredu^ v katerega je dela- yra{a) ki jih od ,a Carusova žena vec uvrseen pri OUZD m ki se določa z največjo vijudnostjo> ter mu pojast,ila> po vismi zasluzka ki ga delodajalec da moU ^ n- doma ^ nQ ^ lPecJapHjavignS VOrl R°ssi> ^ ^ ^r- javi povišanja mezde, delavcu pa kljub le ^depna bliŽnji s\°l- Iz žePa temu odteguje prispevke po dejanskem v t°P1SJn zaslužku, to je no višjem mezdnem raz- Pnčne nemoteno 5 tat , ako kakor da redu. Te nerednosti se vršijo večinoma bl bil doma. Preteklo je ze pol ure. Ca-iz nepazljivosti delodajalcev, s čemer r“®°’ ki se ni smel med staro ropotijo se povzroča škoda delavcem. Opozarja-,n i gan ’ bi ne povzročil še tako nemo delavske zaupnike in delavce, da ! znatnega šuma, je postal nestrpen. Mini-nazijo na take nepravilnosti in na nje j ze ura> toda Ros,si je se vedno se- opozorijo delodajalce, da s tem obva-tv:~;o delavstvo škode. Razgrnitev prldobninskega razporeda. del s svojim časopisom v rokah in čakal. Smrtno tišino nestrpnega čakanja je prekinil nenaden obupen klic Carusove Razpored pridobnine in davka na poslov- j žene. Pod Carusovo težo se je vsa ro-nl promet — davka na rente — za leto | po-tija sesula in zdrobila, tako, da so se 1936 je v smislu čl. 131. zakona o nepo-tvsi kovčegi, steklenice, stolice in ostala srednih davkih z dne 8. februarja 1928, ropotija skotalila kakor ogromen plaz tik razgrnjen na javni vpogled davčnim za- (Pred noge vztrajnega upnika, ki je pre-vezancem pri tukajšnji davčni upravi! strašen zrl na zdrobljeno ropotijo in še (soba štev. 5) v času od dne 30. oktobra1 bolj na »odsotnega« dolžnika, ki je ležal do vštetega dne 6. novembra 1936. O med njo. Kakor z neba je padel svojemu ugotovljenih davčnih osnovah in odmer-upniku v pesti. Stran 4. Mariborski »Ve čer n it« Jutra V Mariboru, doc 30. X. 1936. i———i ■im m ii' urn-r~ " h zivijmjo in sveta Jfu-jitsu ideaina samoobramba Obširno polje telesne vzgoje omogoča vsakomur, da se po volji in zmožnosti u-dejstvuje na tem ali onem športnem polju in da tako krepča svoje telo. Neko posebno stališče pa zavzema v športnem gibanju Jiu-Jitsu, umetnost samoobrambe ali »mirna umetnost«, kakor bi se Jiu-Jitsu lahko označil po prevodu iz japonščine. Jiu-Jitsu je telesna vzgoja za samoobrambo brez orožja. Kakor že samo ime pove, je ta vrsta telesne vzgoje japonskega izvora, kjer stoji ta šport na visoki stopnji Jiu-Jitsu se lahko nauči tudi vsaka ženska, saj je potrebna samo dobra volja. Za vsako drugo športno panogo je potrebna kakšna kvalifikacija, toda pri Jiu-Jitsu se lahko udejstvujejo la- hko samo oni, ki se v drugih športnih pa nogah bodisi radi telesne slabosti ali česa drugega ne morejo uveljaviti. Z dobro voljo in pridnostjo se lahko prav veliko doseže in preko teh vrlin se lahko izenačijo razne telesne hibe z izvežbano spretnostjo. Za Jiu-Jitsu niso potrebne nobene posebne priprave. Edini rekvizit je blazina, ki se lahko kjerkoli postavi. Osnova Jiu-Jitsa je v čim bržem padanju in ostajanju. To pa je lažje rečeno kakor izvršeno. Za to je potrebna ogromna porcija vaje. Šele takrat, ko obvlada začetnik osnovne pojme padanja, se mu raztolmačijo začetna pravila napada na sovražnika. Tu imamo celo serijo gotovih prijemov, ki so deloma pri nas že znani pod ime- nom »policijski prijemi«. Pri Jiu-Jitsu pa so glavni pogoji poznanje človeškega telesa, natančnost in bliskovita hitrost, ki se pa lako doseže le z intenzivnim treningom. Mnogi se strašno bojijo Jiu-Jitsua in ne vidijo v tej športni panogi nič drugega kakor možnost, da se na bolj ali manj ugodni način zdrobijo soborilcu kosti. Ampak o tem pri Jiu-Jitsu ni govora, kajti ravno pri Jiu-Jitsu se je izločilo vse ono surovo, kar morda vidimo in opažamo pri drugih športnih panogah. Trening prinaša dragoceno telesno vzgojo, ki vzgaja človeka k trdoti in samo-obvladanju. Kdor je tako šolo absolviral, ume sebe ter svoje moči ceniti in ni več slabotnež. V tem je samoobrambni smisel Jiu-Jitsu. VVVPVVVV Lahkoatletski miting v Ptuju. SK Ptuj priredi v nedeljo 8. novembra na svojem igrišču propagandni lahkoatletski miting, združen z gozdnim tekom kot prireditev po dolžnosti. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, članov JLAS iz dravske banovine. Prijave je nasloviti do 1. novembra ob 12. na naslov SK Ptuj, v roke g. Otmara Samu-de, Prešernova ulica 21. Kolesarska podzveza. (Službeno). Na sklep u. o. saveza z dne 14. t. m. glede razpusta podzveze in suspenza tajnika se objavlja javnosti in klubom mariborske podzveze: Podzveza je imela izredno sejo, na kateri je podrobnejše pregledala vse citirane dopise s strani podzveze in ni našla v njih nič nedostojnega, še manj pa kake nepokorščine nasproti savezu, ta ko da bi bil u. o. upravičen razpustiti pod zvezo. Sklenjeno je bilo soglasno, da se dopisa ne vzameta na znanje in se obenem zahteva, da u. o. saveza (če še obstoja) čimprej skliče izredni občni zbor, ki naj bo v Ljubljani ali Mariboru, o čemer govori tudi § 26. točka d) pravil in brez katerega je razpust nemogoč. Vprašamo savez, ali hoče tudi v podzvezi Ljubljana napraviti nered, kakor ga je svoje-časno radi ene same osebe v Mariboru, in zahtevamo, da u. o- javntf odgovori na podzvezne dopise štev. 234 od 25. 6., 346 od 27. 6., 456 od 15. 7., 457 in 458 od 8. 9. 1936. (Zadeva: Izbirno tekmovanje za olimpiado, olimpiada, podzveza Maribor, preložitev drž. prvenstva.) Predsed-nik^r. Batjel, tajnik Gregorc Metod. hwUe & tkutskepa (tetja Elektrifikacija prodira na Mursko polje. Falsko električno omrežje je sporazumno z g. Ivanom Ribičem, lastnikom mlina v Cezanjevcih, postavilo pri Ribiču v Ce-zanjevcih nov transformator ter bo s tem elektrificiran mlin in vas Cezanjev-ci. Odtod je tok tudi projektiran v Rdnig-manovo opekarno v Lukovce, odkoder se bo razširilo omrežje tudi po Lukavcih ter dalje v Križevce in sosednje vasi. V tem bo tedaj velik korak naprej, k čemer je pripomogla podjetnost posameznikov, kakor tudi občinski odbor občine Ceza-njevci. Kaznovan. Novak Franc, tajnik v Ljutomeru, je bil kaznovan na 1000 Din plačila ali pa 20 dni zapora radi neke okrožnice, Ludvig N. pa na 500 Din globe ali pa 10 dni zapora radi istega prestopka. Oba sta vložila radi te kazni priziv. Sezona lovov. Začeli so se lovi, deloma pa se bodo začeli po prvem novembru. Vreme za love je dokaj ugodno, zajcev in fazanov je to leto precej, malo pa je jerebic, ker je prva jajca vzela pomladanska povodenj, poznejša pa so bilh deloma uničena pri žetvi, ker so bila pozna. Cene divjačini so zelo slabe, lovske karte pa za 82 Din dražje kakor lani. Volilno gibanje je minilo z veseljem onih, ki so verovali v svojo zmago. Pri nas v srezu je dosegla nestrpnost nekaterih svoj višek, saj smo našli lepake nesramne vsebine s slikami celo na posvečenih poslopjih, kjer je bilo pač bolj vidno mesto, pa tudi na šolah pod njihovim vzvišenim napisom. Radi kronike so bili nekateri takšni lepaki fotografirani. Vendar vse te stvari niso pri ljudstvu ničesar zalegle, ki je obsojalo taka dejanja, nasprotnim skupinam pa je pripomoglo k lepemu uspehu. Ptujske navite Nočni revoiverski napad. Ko se je vračal preteklo nedeljo 26 letni Ivan Rihtarič iz Mezgovcev v pozni noči na svoj dom, je iz zasede padel strel, ki je Rihtariča zadel v levo nadkolenico in ga nevarno ranil. Ranjenca so spravili v ptujsko bolnišnico, za nočnim strelcem pa poizvedujejo orožniki. — V isti zavod so prepeljali tudi 34 letno Lizo Golob, ženo kočarja iz Podvincev. Ob priliki obiska pri neki družini v Kicarju je dobila udarce s trdim predmetom na obrazu s tako silo, da ji je razbilo nosnico. Kino. V soboto 31. t. m. in v nedeljo 1. novembra t. 1. se predvaja film »Ljube- zen in jazz«. V glavni vlogi je Liana Haid. Velika medklubska kolesarska dirka se vrši dne 8. novembra t. 1. v Ptuju. Dirkači bratskih klubov naj se prijavijo najkasneje do 7. XI. pri kolesarskem društvu »Zvonček«, oziroma pri njenem predsedniku tov. Simončiču Vinku, mehaniku v Ptuju. Razpisane so velike nagrade. ŠKOTSKA Škot Mac Pherseon si je najel avto, da se odpelje v oddaljeno mesto po o-pravkih. Z najetim vozačem sta vozda komaj dobrih 10 minut, ko se vozilo spusti v nenavadno brzino in drvi naprej, ne da bi ga mogel vozač ustaviti. Prestrašeni Škot vpraša vozača: »Kaj pa se je zgodilo?« »Ne vem, zdi se mi, da je odpovedala zavora« odvrne vozač. Ko je Škot videl, da sta oba z vozačem prepuščena usodi, je prav na široko odprl oči. Pri tem so mu pa obstale oči na avtomobilskem ceniku in števcu. Tu mu je nenadoma šinila dobra misel v glavo. »Veste kaj; če že res ne gre drugače, ampak šte vec bi pa le lahko odklopili, da si prihranim nekaj vsaj na kilometrini!« NESPORAZUM. Tajni svetnik Bum je bil za časa svojega bivanja v Berlinu povabljen na neko slavnostno večerjo. V toku večera se mu je med drugimi predstavil tudi neki višji častnik. Pri tej prilik se je izcimila sledeča groteska: »Dovolite, pl. Dirksen, artilerijski stotnik.« — »Bum.« — »Ple" meniti Dirksen, artilerijski stotnik.« — »Bum«. — »Dragi gospod, moje ime je pl. Dirksen, artilerijski stotnik.« — »Bum, Bum.« Stari ginekolog Bum strese glavo in gleda začudeno razburjenega stotnika, ki se mrmraje odstrani, glasno žvenketajoč s svojimi ostrogami. 'ia sunek to Pes tajne policije. Kaj, ta mali »dakel« naj bi bi' policijski pes? Kolikor je meni znano, izgleda-jo policijski psi povsem drugače! Oprostite gospod, to je vendar pes tajne policije ! Zadosten vzrok. Otroci se med seboj pretepajo. Edeu izmed njih se nenadoma odstrani in zbeži z bojišča. Drugi pa ostane na mestu in prične silovito jokati. Ostali ga tolažijo: Janezek, nikar ne jOKai tako, saj prijateljev ne manjka; si boš pa drugega izbral.« Janezek pa joče neutolažljivo naprej in pravi: »Tako dobrega prija- telja nikoli več; njegov oče je bil slaščičar.« Zdrava pamet. »Kaj sem slišal; pri razpravi me hočete proglasiti za duševno nenormalnega človeka . . .? »Vi se temu čudite. Ali vam ne narekuje vaša zdrava pamet, da ne morete vendar biti duševno povsem na mestu!« Prav po meri. »Rabil bi blago za prevleko blazine!« »Kakšne velikosti, prosim?« »Številka velikosti mojega klobuka je 48„ Prosim!« Ne pozabi naročnine! Razno GRAJSKA KLET. Danes brodeto s polento, polenovka s krompirjem, rižoto iz kalamarov. Ribe: brancino, orade, cevoli, kalamari, bar-boni, sardelice in druge. 5436 BRZOJAVKA! Danes pojedina morskih rib: cevoli, barboni, brancini, moli, sardele, male ribice Tcčim pristni dalmatinski mošt. dalmatinska in štajerska stara vina. Gostilna Vicel, Rotovški trg 8.__________.______5425 DOMAČE KOLINE jeterne klobase in krvavice v soboto in nedeljo, gostilna »Mesto Ptuj«, vodstvo M. Sei fried, Tržaška 7. 5423 SAMO V GOSTILNI »DALMACIJA«. Meljska 18. sveže prispele morske ribe, kakor brancini, barboni. oradi, cevoli. brodeto s polento, školjke in datule in prvovrstni dalmatinski mošt- 5422 ZELEN ŽENSKI KLOBUK je padel v Dravo. Kdo bi ga našel, naj ga odda v StroB-majerjevi ul. 1-9-1____5421 Pravkar došle nove modele priporoča SALON »OLGA« Kopališka ul. (Scherbaumov paviljon). 5383 Sobo odda LEPO OPREMLJENO SOBO poseben vhod, vrt, lepa lega, poceni takoj oddam. Tomšiče- va 5. 5419 OPREMLJENA SOBA . v parku, z uporabo kopalnice. se odda takoi. Naslov V upravi lista. 541» Službo dobi . urs* | UČENCA sprejme Ant. Kiffmann, urar. Maribor. Aleksandrova cesta 11. 5417 Velika izbira naegro&nih vencev* Šopkov itd. Cvetličarna A. Požsr Tyrševa ul. tel. 28—3l vrtnarstvo Pobrežje, tel. 28-3® Sprejemajo se naročilu* ŠIRITE »VEČERNIK«! mm 44* V veliki negotovosti. Že štiri dni je Maksimilijan ujetnik. Toda ti štirje dneyi se mu zdijo kakor večnost. Vsaka minuta, da celo vsaka sekunda, mu postaja večnost, ki mu neprestano šepeče na uho in ki ga stalno vznemirja; »Ti nisi več svoboden, nimaš svoje svobodne volje, ničesar ne smeš, ničesar ne moreš, ničesar ne znaš. Ti nisi več človek, ti si stvar, rob, ujetnik!« In kaj je najporazneje, kar ubija bolj kakor izguba prestola, to je ona negotovost in nemožnost, vplivati na bodočnost. Kako dolgo bo to trajalo? Koliko ur, koliko dni, koliko tednov? Duh je brez moči in nima odgovora. Ničesar ni, česar bi se mogel oprijeti, ničesar ni, na čemer bi bilo mogoče zgraditi tudi naj- manjše, četudi varavo in ničevo upanje. Vesti, ki prihajajo, pa so vse hujše in vse usodnejše. General Escobedo je pozval vse cesarjeve častnike, da se v roku 24 ur predajo ter prijavijo. Kdor tega t»e bi storil, bo takoj ustreljen, čim ga bodo zalotili. Vsi razen enega. Vsi so se odzvali temu pozivu generala Escobeda. Samo general Mendez se ni, upajoč, da se mu bo posrečilo po skritih poteh in tajno pobegniti iz Oueretara. Toda juaristi ga vendarle iztaknejo in izvrši se grožnja generala Escobeda. — Kot izdajalca so ga hoteli ustreliti od zadaj, toda generalu Mendezu se je posrečilo, da se je v zadnjem hipu obrnil: kot hraber, neustrašen vojak je hotel umreti, zroč neprijatelju in sovražniku v oči. — Vest o ustrelitvi generala Mendeza je silovito delovala v vrstah cesarjevcev. Vsi slutijo, da je to slabo predznamenje, Kaj imajo drugi še pričakovati od neizprosnega Juareza? Maksimilijanova okolica si prizadeva, da na vsak način prikrije Maksimilijanu to usodno vest. Bali so se za Maksimilijanovo rahlo zdravje, in pa za to, da se ne bi v njegovi glavi pojavilo vprašanje: »Kaj bo z menoj«. Prvi poraz ženske diplomacije. Istega dne, to je 19. maja 1867, je prispela v Oueritaro princesa Neža Salm-Salm, nekdanja cirkuška jahalka, lepa žena Maksimilijanovega pribočnika. V prvih dneh obleganja Oueretara se ji je posrečilo, da je izginila ter neopazno pobegnila iz mesta. Hotela je poskusiti z majhnim diplomatskim eksperimentom. Pobegnila je v San Louis Potosi. Tam kaj se je sestala s strašnim Benitom Juarezom. Če tudi ni bila od nikogar za t to pooblaščena, je skušala izposlovat1 premirje. Njena izredna lepota, njeno iuie ter sloves kakor tudi izredna energij3' spretnost in ljubeznjivost v postopanju ^ ljudmi, so ji odpirala na stežaj vsa vrata* Ni poznala ovir, toda tudi ne poraza. Pfl Benitu Juarezu pa vendarle ni uspela s svojim načrtom. Bil je njen prvi poraz. Ko je čula ves o kapitulaciji Oueretara iti ujetništva Maksimilijana, njenega moža princa Fe' liksa Salma in vse cesarske svite, je takoj pohitela iz San Louisa v Oueretaro* Njen živahni duh je iztuhtal takoj nov® kombinacijo. Če ni uspela pri krute13 ■ Juarezu, potem ji bo njena ženska diP1®' macija morda pomagala pri generalu Escobedu. Če si ji zares posreči, da Prl' de do Escobeda in dobiti dovoljenje, 3 obišče v ječi cesarja Maksimilijana 11 svojega moža, potem je igra dobljena-Tako je na potu v Oueretaro tuhtala 1 mislila lepotica Salm-Salm. Ni pa racU' nala z Maksimilijanovim značajem. . Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru