URADNI LIST
S O C IAL1 S T I ć N E K E P U B L1 K E SLOVENIJE
Številka 2
V LJUBLJANI, dne 26. januarja 1967 Cena 1,60 din
Leto XXIV
VSEBINA:
Predpisi občinskih skupščin:
8. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb Skupščine občine Vrhnika za čas od 1. januarja do 31. marca
8. Odlok o spremembi odloka o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika.
10. Odlok o spremembi, dopolnitvi in objavi prečiščenega besedila statuta občine Vrhnika.
U. Statut občine Vrhnika.
— Popravek.
Predpisi občiaskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
8.
Na podlagi četrtega odstavka 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, St. 31/64) in 5. točke 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1966 sprejela
ODLOK
• začasnem financiranju proračunskih potreb Skupščine občine Vrhnika za čas od 1. januarja do 31. marca 1967
1.	člen
Potrebe občinskih organov se v trimesečju ja-nuar—marec 1987 financirajo na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov po splošnih določbah pro-računa Skupščine občine Vrhnika za leto 1966.
2.	člen
Izdatki ne morejo presegati 20 »/o skupnih izdatkov, izvršenih po proračunu za leto 1966. Podrobno razčlenitev po posameznih vrstah izdatkov v mejah navede-°ih sredstev napravi svet za družbeni plan In finance.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se ■Uora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih in funkci-^•'fclnih izdatkov.
4.	člen
Dohodki in Izdatki, pobrani oziroma porabljeni na ^ Ulagi tega odloka so sestavni del proračunskih do-k>dkov in izdatkov proračuna Skupščine občine Vrh-
za leto 1967.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da zaradi neenakomernega dotoka dohodkov lahko najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov ustrezno višino posojila.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 4/2-400-02/67
Vrhnika, dne 24. decembra 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
9.
Na podlagi 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o zaščitnih pasovih izvirov pitne vode na območju občine Vrhnika (objavljen v Uradnenj listu SRS, št. 37-146/66) se 7. člen spremeni in pravilno glasi takole:
»Z denarno kaznijo od 30 do 300 novih din se kaznuje gospodarska organizacija ali posameznik, če krši prvi odstavek 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10 do 100 novih din se kaznuje gospodarska organizacija ali posameznik, če krši določbe drugega odstavka 5. člena tega odloka.*
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS*.
St- 2/1-010-017/68
: .Vrhnika, dne 24. decerhbra 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
10.
Na podlagi 94. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 277. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1966 sprejela
ODLOK
O spremembi, dopolnitvi in objavi prečiščenega besedila statuta občine Vrhnika
1.	člen
Sprejme se odlok o spremembi, dopolnitvi in objavi prečiščenega besedila statuta občine Vrhnika, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964.
2.	člen
Odlok o spremembi in dopolnitvi statuta začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS*.
3.	člen
Z uveljavitvijo prečiščenega besedila tega statuta preneha veljati statut občine Vrhnika, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1964.
4.	člen
Skupščina občine Vrhnika in njeni organi morajo uskladiti svoje predpise s prečiščenim besedilom tega statuta najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Vrhnika.
St. 1/1-011-2/62-66
Vrhnika, dne 24. decembra 1966.
: Predsednik
Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
. .i' 'h \
/
11.
STATUT občine Vrhnika (prečiščeno besedilo)
I.	del
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Vrhnika je temeljna družbena politična skupnost, v kateri si občani zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in razvoj proizvajalnih sil, usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb, določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občanov, ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb, usklajujejo individualne in skupne interese ter uresničujejo neposredno samoupravljanje.
2.	člen
Občina Vrhnika je pravna oseba, njen sedež je na Vrhniki.
v
3.	člen
Območje občine Vrhnika je določeno z zakonom Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Praznik občine Vrhnika je 6. maj.
5.	člen
Občinska skupščina lahko podeljuje naslove častnega občana, podeljuje druge častne naslove, priznanja in nagrade organizacijam in posameznikom za Uspehe v znanosti, kulturi in prosveti, telesni in tehnični kulturi, posebno pa za uspehe v prizadevanjih razvoj in napredek občine.
6.	člen
Pravicč in dolžnosti občine Vrhnika so določene z ustavo, z zakoni, s tem statutom in drugimi splošnimi akti občine.
Občina s svojim programom in v skladu s programi širših družbenA-političnih skupnosti:
— usmerja in usklajuje razvoj proizvajalnih sil in družbenih služb ter zaposlovanja.
Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti ali Občani neposredno na zborih volivce\ in v drugih oblikah neposrednega odločanja.
" - '	'*• ;	• • V ■.	V ■ 1-	'	^	:. , ' * ’
8.	člen
Za uresničevanje svojih nalog sodeluje občina Vrhnika z drugimi občinami in lahko v ta namen z njimi ustanavlja skupne službe, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja.
9.	člen
Občina po občinski skupščini in drugih pristojnih organih določa v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti pogoje za pridobitev pravice do socialne podpore, posebnega varstva borcev NOB, zdravstvenega varstva, pravice do stanovanja, pr goje šolanja in štipendiranja ter pravice do uporabe socialnih ustanov, kadar se zagotavljajo v breme proračunskih sredstev.
10.	člen
Občinska skupščina lahko v mejah veljavnih predpisov in materialnih možnosti ter programa razvoja družbenega standarda občanov določi, da občan, ki je potreben posebne skrbi družbe, pridobi pravico do stanovanja, pravico do šolanja, štipendiranja ter pravico do uporabe socialnih in komunalnih ustanov ob ugodnejših pogojih.
11.	člen
Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno.
12.	člen
Organi občine imajo do občanov in organizacij na območju občine samo tiste pravice in dolžnosti, ki so jim dane z ustavo, zakoni, tem statutom in odloki občine.
II.	del
7.	člen
Kot temeljna družbeno-politična skupnost občanov ^gotavlja občina pogoje za uresničevanje svoboščin ln Pravic občanov, ureja odnose, ki imajo neposreden ^°men za občane v občini, določa splošne pogoje za el° komunalnih in drugih organizacij, varuje zako-^tost in varnost ljudi in premoženja, organizira druž-službe, ki so skupnega pomena, zagotavlja javni mir, opravlja družbeno nadzorstvo in druge družbene skupnosti, razen tistih, ki so z stavo določene kot pravice in dolžnosti širše druž-eno-poUti{ne skupnosti.
in
tankcije
DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V OBČINI
Prvo poglavje
Samoupravljanje v občini
13.	člen
Družbeno-ekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, na samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah in družbeni skupnosti po vloženem delu.
14.	člen
Občani neposredno uresničujejo pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih občanov, de-lovtilh Skupnosti, v krajevnih skupnostih, z referendumom in z volitvami v občinske organe ter v organe samoupravljanja v • delovnih in drugih organizacijah.
Posredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja pri organih krajevne skupnosti, po občinski skupščini in njenih organih ter po organih samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah.
-S,-	. ...	».-•	•
15.	člen
: •• Pri uresničevanju samoupravljanja odločajo delovni ljudje v občini o usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja, o delitvi družbenega proizvoda ter o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena. Delovni ljudje v občini upravljajo delovne Organizacije v skladu z ustavo, zakoni in statuti delovnih organizacij neposredno ali posredno s tem, da poverjajo določene funkcije delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju oziroma drugim organom upravljanja.
t	16. člen
Delovni ljudje v delovni organizaciji samostojno urejajo medsebojna delovna razmerja ter so pri samoupravljanju enakopravni. Kot člani delovnih skupnosti sodelujejo tudi pri upravljanju občine s tem, da volijo svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
17.	člen
Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji pripada v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne skupnosti ter uspehom delovne organizacije kot celote.
18.	člen
Občina lahko v skladu z zakonom In svojimi potrebami ustanovi delovne organizacije.
19.	člen
. Občina, , delovne in druge organizacije stopajo v medsebojna razmerja na področju upravljanja in gospodarjenja, ki so podrobneje določena v tem statutu.
Drugo poglavje
Neposredno samoupravljanje občanov
1.	Krajevna skupnost
20.	člen
Kot,svojo samoupravno skupnost lahko ustanovijo občani krajevno skupnost za naselje, del naselja ali več naselij, ki so teritorialna, urbanistična in ekonomska enota. V krajevni skupnosti organizirajo občani v okviru možnosti in potreb: komunalne, stanovanjske socialne, kulturne, prosvetne, vzgojne In druge dejavnosti. Krajevna skupnost obravnava poslovanje delov-
nih organizacij, ki so na njenem področju, in skrbi za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov.
21.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo občani na zborih občanov. K sklepu o ustanovitvi da soglasje občinska skupščina.
22.	člen
Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Sprejme ga krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti določa delovno področje, naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in delo krajevnih skupnosti, način ustanavljanja servisov in delovnih organizacij ter druga vprašanja.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da sprejme predpis ali drug splošni akt. Občinska skupščina je dolžna o predlogu razpravljati na seji in sklep« sporočiti krajevni skupnosti.
23.	člen
V krajevni skupnosti občani neposredno ali po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti tele naloge:
—	sprejmejo sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka;
—	sodelujejo pri delu samoupravnih organov in organov družbenega samoupravljanja na področju krajevne skupnosti občine;
— E« načelu dobrega gospodarjenja gospodarijo z družbenim premoženjem, ki ga prepusti v gospodarjenje občinska skupščina ali ga kako drugače pridobi;
—	sklicujejo zbore občanov krajevne skupnosti;
—	razvijajo oblike pomoči za razbremenitev zaposlenih žena, skrbijo za vse oblike vzgoje in varstva mladine in sodelujejo pri reševanju socialnih problemov v krajevnih skupnostih;
—	v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami skrbijo za zdravstveno varstvo občanov;
—	skrbijo za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov krajevnega pomena;
—	skrbijo za urejanje pokopališč, za urejanje por-kov in drugih komunalnih objektov;
—	organizirajo prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbirajo prostovoljne prispjevke in sredstva;
—	skrbijo za pospeševanje turizma in delo turističnih društev;
—	podpšrajo delovanje kulturno-prosvetnih društev in klubov, podpirajo razvoj krajevnih športnih organizacij;
—	skrbijo za izboljšanje materialnega stanja Šol in sodelujejo pri urejanju šol;
—	opravljajo druge zadeve, za katere jih pxx>blS" ščajo občinska skupščina In njeni organi ali za katere čutijo občani px>trebo.
24.	člen
Krajevna skupnost uredi s svojim statutom org®' ni zaci jo in organe skupnosti.
V krajevni skupnosti delujejo poravnalni sveti, komisije in drugi organi, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti ali jih na predlog sveta krajevne skupnosti volijo občani.
25.	člen
Krajevna skupnost sestavi za vsako leto delovni program. V programu določi naloge, višino sredstev in način, kako se bodo ta sredstva zagotovila.
Osnutek delovnega programa da svet krajevne skupnosti v razpravo in potrditev zboru občanov. Biti pa mora v skladu z družbenim načrtom občine.
26.	člen
Krajevna skupnost ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Predlog finančnega načrta pripravi svet, o njem pa razpravlja in sklepa zbor občanov.
Za opravljanje nalog dobiva krajevna skupnost finančna sredstva tako, da občani in občinska skupščina sofinancirajo določen program v okviru materialnih možnosti.
Krajevna skupnost najame za opravljanje svojih nalog posojilo ob pogojih, ki jih določajo predpisi. Vir dohodkov krajevne skupnosti so lahko tudi: krajevni samoprispevek, dohodki iz lastne dejavnosti in drugi dohodki.
Krajevna skupnost ima za financiranje posameznih nalog lahko tudi sklade.
Krajevna skupnost posluje po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje. Odredbodajalec je predsednik krajevne skupnosti.
27.	člen
Občinska skupščina in njeni organi nadzorujejo delo organov krajevne skupnosti.
2.	Zbori volivcev
28.	člen
Na zborih volivcev občani neposredno delujejo kot samoupravljavci v občini.
Na zborih občanov obravnavajo občani vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju ali delu naselja, v občini, in širši družbeno-politični skupnosti, ter dajejo svoje predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene 2 ustavo ali zakonom in neposredno odločajo o vprašanjih. ki so določena z zakonom ali statutom.
29.	člen
Na zborih volivcev odborniki občinske skupščine Poročajo o delu skupščine.
Organi družbenega samoupravljanja in organiza-ejje, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati enkrat letno porodila o svojem delu.
30.	člen
Občinska skupščina in njeni organi morajo obrav-*Vat-i predloge in sklepe zborov volivcev in jih obvezi o svojem stališču do teh sklepov oz. predlogov.
Zbori volivcev se sklicujejo po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
31.	člen
oocanom se uaje obvezno v razpravo na zborih volivcev:
—	načrt razvoja občine in programi razvoja- posameznih področij družbene dejavnosti;
—	proračun občine;	,	, -v
—	občinski urbanistični načrt;
—	osnutki predpisov, ki nalagajo izredne materialne obveznosti in samoprispevke občanov.
Urbanistični in zazidalni načrti se obvezno predložijo v obravnavo le tistim zborom volivcev, za katerih območje se načrti predlagajo.
Občinska skupščina lahko sklene, da se predložijo v razpravo zborom volivcem tudi druge zadeve.
32.	člen
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina, njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni odbor SZDL ali 5°/# volivcev volilnega območja. Zbori volivcev se sklicujejo po volilnih enotah, kakor so določene za volitve v občinski zbor občinske skupščine. Območja volilnih enot so določena z odlokom občinske skupščine.	,
V- strnjenih naseljih se lahko skliče en zbor volivcev tudi za več volilnih enot.	•••.•/
Na zborih volivcev sodelujejo vsi občani z območja zbora volivcev. Odločajo pa samo tišti, ki imajo splošno volilno pravico.
. Z	'	33. člen '	i- vv/.i
Obvestilo o sklicu zbora volivcev se objavi z dnevnim redom najmanj tri dni pred dnevom zbora.
O sklicu zbora volivcev obvesti sklicatelj predsednika občinske skupščine, če zbora ni sklical predsednik sam, krajevno skupnost in krajevno organizacijo SZDL.
■ •	.	.	' . ; j'*
34.	člen
Delovna organizacija je dolžna s svojim statutom omogočiti odborniku zbora delovnih skupnosti izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti,'ki' mu* jih italaga statut občine.	■
35.	člen
Občinska skupščina sprejme poslovnik za delo In potek zbora volivcev. Zbor volivcev prične sklicatelj ali njegov pooblaščenec.
3.	Referendum
38.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da se občani v naprej izjavijo o posameznih vprašanjih, ki imajo pomen za kraj ali za občino kot celoto.
Občinska skupščina je dolžna razpisati referendum, kadar ga zahteva 15#/o vseh volivcev.
37.	člen
Referendum je obvezen za vprašanja, ki so določena z ustavnim zakonom.
Na referendumu se glasuje neposredno ih tajno. Občinska skupščina določi besedilo referenduma tako, da se volivci o vprašanjih izjavijo -za-" ali -proti*.
38.	člen
Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred glasovanjem. Referendum izvede občinska volilna komisija po določilih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino.
39.	člen
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če se ga je udeležilo najmanj 75 •/» vpisanih volivcev in če je glasovala zanj večina volivcev, udeleženih na glasovanju. Ce na referendum ne pride 75 %> volivcev, vpisanih v volilni imenik, razpiše občinska skupščina ponovno referendum v 30 dneh.
Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Tretje poglavje
Družbeno načrtovanje v občini
1. Načrt razvoja občine
40.	člen
Skladni razvoj gospodarstva in družbenih služb ter usklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo zagotavlja občina z občinskim načrtom razvoja.
Občinski načrt razvoja upošteva potrebe programov razvoja delovnih organizacij, družbenih služb in krajevnih skupnosti ter smernice širših družbeno-po-litičnih skupnosti.
Načrt razvoja občine upošteva dejanske možnosti in usklajuje potrebe občine.
41.	člen
Z občinskim načrtom razvoja se zagotavljajo tudi materialni in drugi pogoji za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, telesne vzgoje in rekreacije, graditve stanovanj in komunalnih naprav ter na drugih področjih.
42.	člen
Načrt razvoja občine temelji na programih in predvidevanjih razvoja delovnih in drugih organizacij v občini. Občinska skupščina izdela načrt razvoja občine in ga da v razpravo občanom in delovnim organizacijam.
43.	člen
Ko občinska skupščina sprejme program razvoja občine, mora obravnavati pripombe In predloge zborov
volivcev, zborov občanov, delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in društvenih organizacij.
Kadar občinska skupščina ne upošteva pripomb, mora o tem obvestiti organ ali organizacijo, ki je dala pripombe, in navesti razloge, zaradi katerih pripomb ni upoštevala.
Skupščina s programom razvoja:
— usmerja in usklajuje razvoj proizvajalnih sil, družbenih služb ter zaposlovanja.
44.	člen
Na podlagi svojih programov razvoja in načrtov razvoja občine sprejemajo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje letne načrte proizvodnje in dejavnosti.
Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom proizvodnje in dejavnosti svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih in drugih Organizacij. Ce pristojni organi ne sprejmejo pripomb, ki jih je dala občinska skupščina, morajo svoje stališče obrazložiti.	/
45.	člen
Občinska skupščina spremlja program perspektivnega razvoja občine kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih in drugih organizacij.
46.	člen
Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje načrtov razvoja občine na svojih sejah najmanj ob koncu vsakega polletja.
2.	Urbanistični načrt občine
47.	člen
Z občinskim urbanističnim načrtom zagotavlja občinska skupščina regionalni razvoj občine in usklajuje razvoj mesta in naselij.
Četrto poglavje Družbene in komunalne službe
1.	Skupne določbe
48.	člen
V skladu z določbami tega statuta in v okviru materialnih možnosti zagotavlja občina z družbenimi službami zadovoljevanje skupnih potreb.
Družbene službe zagotavlja občina samostojno ali skupaj z drugimi oziroma širšimi družbeno-političnimi skupnostmi.
49.	člen
Družbene službe za zagotavljanje skupnih potre)5 občanov organizira in razvija občina po svojih orga' nih ali posebnih organizacijah Take organizacije ^ ustanavljajo, delujejo in se formirajo po določili'1 ustreznih zakonov in v skladu z določbami tega statuta
2. Gradnja stanovanj
50.	člen
Občinska skupćčina sprejme program gospodarstva v občini. Program gospodarstva upošteva načelo racionalnosti; interesentom, ki prispevajo lastna sredstva, pa omogoča, da se odločijo za določeno vrsto in kvaliteto stanovanj. Program gospodarstva upošteva tudi način uporabe zemljišča in potrebo po graditvi komunalnih Objektov.
51.	člen
Pravice članov delovnega kolektiva do pridobitve Stanovanja uredi delovna organizacija s statutom.
Delovne organizacije zagotavljajo primerna stanovanja v prvi vrsti vojaškim in delovnim invalidom in borcem NOB.
V mejah razpoložljivih sredstev zagotavlja občina stanovanja občanom, ki so potrebni posebne družbene pomoči in niso v delovnem razmerju.
52.	člen
, Občina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev komunalnih naprav ter objektov predvsem z določitvijo in izvajanjem urbanističnega načrta v skladu s Programom razvoja.	v
Skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav, izvrševanje komunalnih storitev, ki so splošnega pomena, lahko občina poveri komunalnim organizacijam.
53.	člen
Za gradnjo komunalnih naprav zagotavlja občina lastna sredstva, združuje sredstva delovnih in drugih organizacij in občanov.
54.	člen
Sredstva, ki jih dajejo uporabniki komunalnih storitev oziroma investitorji v smislu določb prejšnjega člena, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana. Namenska uporaba teh sredstev ln način zagotovitve njihovega plačila se določi s pogodbo.
55.	člen
Na področju komunalne dejavnosti daje občina Prednost tistim investicijam v posameznih krajih, na-Seljih ali delih mesta, pri katerih je zagotovljena večja Pdeležba lastnih sredstev in dela občanov in kjer so Potrebe bolj nujne.
56.	člen
Občani skrbijo sami in po organih upravljanja jtanovanjskih hiš za ureditev in vzdrževanje komu-j.^lnih naprav v stanovanjskih hišah in njihovi oko-Ici. ki so pretežno namenjene stanovalcem.
57.	člen
Un I^at*ar obeina prepusti krajevnim skupnostim v Povijanje in vzdrževanje komunalne objekte in na-- ave> jim prepusti tudi za vzdrževanje potrebna fi-aP*na sredstva.
3.	Šolstvo
58.	člen
S programom razvoja šolstva zagotavlja občina enoten sistem vzgoje in šolanja. Obvezno šolanje otrok je določeno z zakonom.
59.	člen
Sole in drugi izobraževalni zavodi so samostojni. Upravljajo jih organi družbenega samoupravljanja
60.	člen
Sredstva za izobraževanje in vzgojno delo šol in drugih zavodov, ki jih je ustanovila občina sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi se zagotavljajo po skladu za financiranje izobraževanja.
61.	člen
Pri izvajanju celotnega sistema vzgoje in izobraževanja daje občina skupaj z delovnimi organizacijami dodatna sredstva v okviru materialnih možnosti. •
.62. člen
V okviru materialnih možnosti sodeluje občina pri šolanju in poklicnem usmerjevanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim šolanje ali poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja glede na svoje zmogljivosti ne morejo sami zagotoviti.
63.	člen
Organi družbenega samoupravljanja v Šolah in drugih vzgpjno-izobraževalnih zavodih imajo zlasti, nalogo:
—	skrbeti, da bodo doseženi čimboljši učni in vzgojni uspehi na podlagi učnega programa in programa drugih dejavnosti šole ali zavoda;
—	poročati občinski skupščini o delu šole oziroma zavoda in o uspehih pri vzgoji in izobraževanju otrok;
—	skrbeti, da se učno in vzgojno osebje strokovno in družbeno-politlčno izpopolnjuje in da se prizadeva doseči čimboljše učne in vzgojne, uspehe;
—	zagotoviti v statutih šol In zavodov ter v pravilnikih o delitvi dohodka takšno razporejanje sredstev, da bo zagotovilo vsestranski razvoj šole oziroma zavoda, in pri tem razvijati take oblike delitve osebnega dohodka, da bo učno in vzgojno osebje stimuliralo k prizadevanju za čimboljše učne in vzgojne ukrepe.
64.	člen
Da bi se omogočilo tudi odraslim občanom pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne in družbene izobrazbe, ustanavlja oziroma podpira občina zavode za izobraževanje odraslih in podpira tudi druge oblike dopolnilnega izobraževanja.	•	• ■
4.	Zdravstveno varstvo
65.	člen
Zdravstveno varstvo v občini ima namen:
— zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov:
—	skrbeti za ugodne zdravstvene razmere matere in Otroka ter za zdrav razvoj otrok in mladine;
—	odstranjevati vzroke in posledice obolenj in in-, validnosti;
—	zagotoviti občanom higienske razmere za življenje in delo;
—	pospeševati zdravstveno kulturo občanov.
66.	člen
Občina v sodelovanju s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi, organizacijo RK, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami določi program razvoja zdravstvenega varstva.
Pri izvajanju programa razvoja zdravstvenega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevne skupnosti za ustanavljanje in financiranje zdravstvenih zavodov in služb.
67.	člen
Zdravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi, ki zagotavljajo občanom zdravstveno varstvo.
68.	člen
Da bi se izboljšalo splošno zdravstveno stanje prebivalstva ter da bi se preprečevala, odkrivala in pravočasno zdravila obolenja, skrbi občina za izvajanje zdravstvene preventivne dejavnosti, ki jo izvajajo zdravstveni zavodi.
69.	člen
V svojem proračunu zagotovi občina sredstva za zdravljenje socialno ogroženih občanov, ki jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v breme drugih sredstev.
70.	člen
Občani, ki so kot delavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani, gospodarijo s sredstvi zdravstvenega zavarovanja po komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja in njihovih samoupravnih organih.
Občina ustanavlja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za območje občine ali skupaj z drugimi občinami; pri tem upošteva načelo smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja.
Občina na podlagi zakona družbeno nadzoruje poslovanje komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja in zavoda oziroma podružnice za socialno zavarovanje.
5.	Varstvo otrok in mladine
71.	člen
Da b' se zagotovil vsestranski in uspešen razvoj ottok in mladine in da bi (pili zaposleni starši razbremenjeni skrbi za otroke, organizira občina varstvo otrok in mladine. V varstvo otrok in mladine je vključena tudi njihova vzgoja.
72.	člen
Varstvo otrok in mladine se organizira v prvi vrsti v okviru krajevnih skupnosti in šole. Za otroke zaposlenih staršev zagotavlja varstvo otrok delovna organizacija sama ali z drugimi delovnimi organizacijami.
73.	člen
Delovne organizacije določijo s predpisi, kako bodo prispevale k stroškom za varstvo otrok in mladine v delovni organizaciji zaposlenih staršev.
Pri tem upoštevajo v prvi vrsti starše, ki he zmorejo celotnih stroškov za varstvo svojih otrok. Občinska skupščina s posebnim aktom določi, kako se iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo otrok tistih staršev, ki ne zmorejo celotnih stroškov varstva.
6.	Socialno varstvo
74.	člen
Socialno varstvo v občini obsega:
—	preprečevanje in odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme;
—	neposredno pomoč in skrb za socialno ogrožene osebe;
—	skrb za vojaške invalide, žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter njihove družine;
—	skrb za stare, onemogle in defektne osebe.
75.	člen
Občina izvaja socialno varstvo po svojih organih in s sodelovanjem socialnih zavodov; delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostim določi program razvoja.
76.	člen
V skladu z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za vzporeden razvoj materialnih pogojev teh služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljuje življenjske potrebe občanov in preprečevanje nastajanja socialnih problemov.
77.	člen
Socialno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti tako, ia obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah in skupnostih.
78.	člen
Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki pomenijo neposredno pomoč socialno ogroženim osebam. Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna sredstva.
7.	Kultura in prosveta
79.	člen
Občina zagotovi v okviru svojih materialnih mož' nosti in na podlagi programov sredstva za pospeševanje in razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti v občini glede na pomen, ki ga ima ta dejavnost za dvig kulturne ravni občanov.
80.	člen
Občina skupaj z delovnimi organizacijami in ob' čani pospešuje in razvija kulturno-prosvetno dejavnost, s tem da:
— ustanavlja in pospješuje razvoj kulturno pr0' svetnih ustanov;
—	zagotavlja sredstva za delo teh ustanov;
—	pomaga društvom in organizacijam pri izvrševanju nalog na kulturno-prosvetnem področju;
—	skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki so namenjeni kulturno-prosvetnim namenom;
—	skrbi za varstvo kulturnih spomenikov na svojem območju;
—	podpira prirejanje raznih kulturno-prosvetnih : manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kultumo-
prosvetnih dejavnosti;
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev in drugih kulturno-prosvetnih organizacij ;
—	pospešuje amatersko in drugo kulturno delo.
81.	člen
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno v skladu z zakonom zavod za spomeniško varstvo, ki je lahko skupna služba več občin.
8.	Telesna vzgoja in rekreacija
82.	člen
Za zdrav razvoj fizičnih in umskih sposobnosti občani sami in po svojih organih samoupravljanja v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah zagotavljajo materialne pogoje za napredek telesne vzgoje in rekreacije.
83.	člen
Občina skrbi za napredek telesnovzgojne dejavnosti in rekreacije na podlagi programov tako, da v okviru razpoložljivih sredstev nameni del za telesno vzgojo in rekreacijo in del za objekte teh dejavnosti.
Občina gradi naprave in objekte bodisi sama z lastnimi sredstvi ali s svojimi sredstvi sodeluje pri gradnji, pri kateri občani, krajevne skupnosti ali delovne organizacije vlagajo sredstva ali delo.
84.	člen
Občina skrbi za telesno vzgojo in rekreacijo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti, turistično društvo, planinsko društvo in druge organizacije pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam, ki prevzamejo skrb za izvajanje programa.
9.	Tehnična vzgoja
85.	člen
Občina skrbi za splošno tehnično izobraževanje in v skladu s svojimi materialnimi možnostmi nameni del razpoložljivih sredstev za tehnično izobraževanje občanov. V okviru tehnične vzgoje občanov skrbi občina skupaj z delovnimi organizacijami tudi' za niihovo prometno vzgojo.
10.	Pravna pomoč
86.	člen
Občina lahko po potrebi ustanovi službo pravne Pomoči z namenom, da občani, hišni sveti, kraljevne
skupnosti ter delovne in druge organizacije čim lažje uresničujejo svoje zakonite pravice in koristi- ter da bi jim bila pri tem zagotovljena strokovna pravna pomoč.	^
11.	Delo in zaposlovanje
87.	člen
Občina skrbi, da občani lahko uveljavljajo pravico do dela, zlasti razvija proizvajalne sile in materialno podlago za druge družbene dejavnosti. V skrbi za zagotovitev pravice občana do dela sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti sosednjimi občinami.
88.	člen
službo zaposlovanja delavcev v občini izvaja neposredno organizacija ali organ, ki ga določa zakon.
Peto poglavje Sredstva občine
1.	S-r e-d-s t v a proračuna
89.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz dela družbenega, dohodka, in s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov.
Občina uresničuje svoje naloge tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne organizacije in občani.
90.	člen
Sredstva, ki so jih zagotovili občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega so bila dana.
91.	člen
Vire dohodkov občine določi občinska skupščina s proračunom in drugimi predpisi.	J
Sredstva občine razporeja občinska skupščina za posamezne namene s proračunom.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine.	‘
92.	člen
Družbene službe, ki jim občina zagotavlja sredstva v določenem odstotku skupnih dohodkov, samostojno sprejemajo svoje finančne načrte dohodkov in
izdatkov, ki so sestavni del proračuna občine.
»
98.	čfcn
Z letnim proračunom občine zagotovi občinska skupščina sredstva za delovanje svoje uprave.
Samoupravni organ uprave občinske skupščine samostojno razporeja sredstva za posamezne namene s svojim finančnim načrtom.
94. člen
Preden občinska skupščina sprejme letni proračun, da osnutek proračuna v razpravo Zborom volivcev. Občani na zborih volivcev razpravljajo glede predvidene razporeditve sredstev za komunalne, kulturne, socialnovarstvene, prosvetne in druge dejavnosti.
2.	S k 1 a d i
93.	člen
Za usmerjanje razvoja gospodarstva in družbene dejavnosti, ki so skupnega pomena za družbeni napredek občine, lahko občina skupaj z delovnimi organizacijami ustanavlja namenske sklade.
Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi namen sklada in vire dohodkov na podlagi izdelanega programa, ki služi za izdelavo finančnega načrta sklada.
96.	člen
Občani lahko na zborih volivcev in na zborih občanov delovnih skupnosti dajejo pobudo ^a ustanovitev namenskih skladov z udeležbo lastnih sredstev.
97.	člen
Občinska skupščina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada veljavno izreče večina zborov volivcev oziroma organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, ki dajejo sredstva.
98.	člen
Občinski skladi so pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihova pravila. Pravila skladov potrjuje občinska skupščina.
99.	člen
Občinska skupščina spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Samoupravni organi skladov so dolžni dajati občinski skupščini poročila o svojem poslovanju najmanj enkrat letno.
3.	Denarni zavodi
100.	člen
Občina ustanovi svoj denarni zavod sama ali skupaj Z drugimi občinami.
101.	člen
uenami zavod daje občini poročilo o svojem poslovanju enkrat letno, na zahtevo občinske skupščine pa tudi večkrat.
III.	del
OBČINSKA SKUPŠČINA in njeni organi Šesto poglavje Občinska skupščina
102.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbbr delovnih skupnosti. Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 25 odbornikov.
103.	člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih in političnih organizacijah ter društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kake druge organizacije, ter drugi člani, ki delajo v občini in je zanje tako določeno z zakonom.
Za odbornika občinske skupščine je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pravico, voliti odbornika tega zbora, kakor tudi član delovne skupnosti, član organov upravljanja združenih delovnih organizacij ter član vodstva družbeno-politič-nih organizacij v občini.
104.	člen
Mandat odbornikov traja štiri leta.
Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov občinske skupščine.
105.	člen
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine po volilnih enotah, V katerih poteče odbornikom mandat, se opravijo najpozneje 15 dni pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novo izvoljenim odbornikom.
106.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik dveh zborov iste občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati delavec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
107.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o vprašanjih, ki imajo pomen za politični, gospodarski in kulturni ter družbeni razvoj občine.
108.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na sejah zborov, po svetih in komisijah in po organih občinske uprave.
Samo na seji voli občinska skupščina svoje organe, sprejema statut občine, načrt razvoja občine in družbeni plan, občinski proračun, urbanistični načrt, programe razvoja posameznih dejavnosti, ustanavlja delovne organizacije, sprejema odloke in opravlja druge zadeve za občino, za katere to določa zakon ali statut občine.
W)9.Men
Zbora občinske skupščine delata in odločata pra-\dloma skupno. Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in sklepal o posameznih vprašanjih z delovnega področja občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine razpravlja in odloča tudi ločeno o vprašanjih, glede katerih tako določa ta statut, in v primerih, če to zahteva najmanj tretjina odbornikov posameznega zbora. Zbor občinske skupščine lahko ločeno obravnava in sprejema zlasti priporočila delovnim in drugim organizacijam.
110.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Občinska skupščina lahko povabi na sejo zaradi sodelovanja v razpravi posamezne občane in zastopnike delovnih organizacij, krajevnih • skupnosti ter družbeno-političnih organizacij, če sodi, da bo njihovo sodelovanje moglo koristiti pri razpravljanju in odločanju o posamezni zadevi.
Občinska skupščina pokliče na spjo predstavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašania z njihovega področja.
111.	člen
Občinska skupščina samostojno odloča v mejah svoje pristojnosti o vseh vprašanjih, ki so splošnega pomena za občino, zlasti pa:
—	sprejema statut občine;
—	sprejema odloke in druge splošne akte;
—	sprejema načrt razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
—	opravlja družbeno nadzorstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo dela delovnih in drugih organizacij, nad uporabljanjem družbenih sredstev in razdeljevanjem dohodka;
—	sprejema resolucije in priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine ter za delo delovnih in drugih organizacij na svojem območju;
—	sprejema urbanistični načrt;
—	sklepa o najetju občinskih posojil in prevzemanju stroškov za posojila delovnih in drugih organizacij ;
—	sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja občina;
—	sklepa o ustanovitvi ih prenehanju delovnih organizacij in družbenih skladov;
—	določa območja, na katerih se lahko ustanovijo krajevne skupnosti;
—	sprejema svoj poslovnik;
—	razglaša zaslužne osebe za častne občane;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij;
—	sklepa o razpisu referenduma;
—	sklepa o sprožitvi postopka za varstvo samoupravnih pravic občine;
—	sklepa o organizaciji temeljnih upravnih organov, voli sodnike občinskega sodišča in sodnika za prekrške, imenuje tajnika občinske skupščine in načelnike temeljnih upravnih organov ter opravlja dru-Ra imenovanja po veljavnih predpisih;
—	opravlja druge naloge, ki so dane v njeno pristojnost s tem statutom in drugim) veliavnimi predpisi.
112.	člen
Občinska skupščina in njeni organi stalno spremljajo in proučujejo vse probleme na področju gospodarstva, komunalne, zdravstvene, socialnovarstvene, kultumo-prosvetne, telesnovzgojne in druge dejavnosti v cjbčini. Na podlagi ugotovitev občinska skupščina °*iroma njeni organi organizirajo in sklicujejo posvetovanja s samoupravnimi organi delovnih in drugih
organizacij ter krajevnih skupnosti zaradi delovnih izkušenj, skupnega reševanja pomembnejših vprašan] in zaradi določitve skupnih ukrepov na posameznih področjih. Sklepe posvetovanj, ki zahtevajo družbene ukrepe, morajo obravnavati pristojni sveti občinske skupščine ter en ali oba zbora občinske skupščine.
Predloge za reševanje vprašanj, ki neposredno za*-. devajo materialne interese oziroma obveznosti delov-' nih in drugih organizacij ali krajevnih skupnosti predloži občinska skupščina v razpravo in mnenje prizadetemu zboru delovnih skupnosti oziroma zborom volivcev.
113.	člen
Občinska skupščina lahko posamezne zadeve iz svoje pristojnosti prenese s posebnim sklepom na svete, komisije in druge organe. S sklepom skupščina občine natančneje določi zadeve, pravice in dolžnosti, ki jih je prenesla na druge organe.
Občinska skupščina ne more prenesti iz svoje pristojnosti tistih zadev, za katere je izključno pristojna po predpisih naših družbeno-političnih skupnosti.
114.	člen
Občinska skupščina ne more veljavno sklepati, sprejeti akta ali odločati o zadevah, za katere je po statutu določeno poprejšnje sodelovanje občanov, delovnih in drugih organizacij, če niso ti sodelovali pri obravnavanju zadeve.	v
Splošni akti in odločitve, ki so sprejeti v nasprotju z določbami preišnjega odstavka, so nični.
115.	člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov in delo njenih organov, ki jih ustanovi občinska skupščina, se predpiše s poslovnikom.
116.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in tem statutom.
117.	člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost. Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje odborniške dolžnosti.
Podrobnejše določbe o povračilu stroškov odbornikom predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
118.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v občinski skupščini odgovorni občanom in občinski skupščini.
119.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v občinski Skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora odvzeti prostost ali začeti kazenski postopek.
Ce zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imuni-t£tna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, pozneje privolitev potrdi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katerega je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega za-ppra, daljša od enega leta.
120.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni svoje volivce seznanjati z delom, sklepi in odločitvami občinske skupščine na zborih volivcev, zborih krajevnih skupnosti oziroma na zborih delovnih skupnosti.
" Odborniki občinske skupščine so dolžni občinski skupščini sporočiti mnenja in predloge svojih volivcev: Odborniki občinske skupščine morajo na vsa postavljena vprašanja svojih volivcev na zboru oziroma zboru delovnih skupnosti dati odgovore ali pojasnila najkasneje na naslednjem zboru.
121.	člen
Odborniku občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme skupščina njegovo odpoved mandata, če sprejme službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča ali sodnika za prekrške, če je obsojen na kazen strogega zapora, daljšo od 6 mesecev, ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja.
-	’	122. člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine zaradi njegove nedelavnosti v občinski skupščini ali zaradi izgube moralno-političnih kvalifikacij.
Sedmo poglavje
Predsednik občinske skupščine
123.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed članov na podlagi predloga najmanj 10 odbornikov.
Občinska skupščina se konstituira vsaki 2 leti. Občinska skupščina ima lahko tudi podpredsednika.
124.	člen
Način volitev predsednika, podpredsednika in drugih organov predpiše občinska skupščina s poslovnikom.
125.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha funkcija predsednika:
—	če mu preneha mandat odbornika občmeke skupščine;
— Ce ga skupščina razreši z večino glasov v*eh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov;
—	če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo.
126.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznem primeru pooblasti drago osebo, da zastopa občino.
127.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov, usklajuje delo v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine.
Za vzdrževanje reda in miru sme predsednik izdajati ukaze milici na območju občine in zahtevati pomoč pri izvršitvi odločb občine in njenih organov.
128.	člen
Predsednik občinske skupščine sme sam sklicati seje posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lahko tudi zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo.
V nujnih primerih sam imenuje člane komisij; takšna imenovanja predloži skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji.
Predsednik sklicuje posvetovanja predstavnikov organov občinske skupščine, daje njihovim predstavnikom pripombe in predloge o delu. Skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, jim daje smernice in priporočila za delo.
129.	člen
Predsednik je disciplinski starešina tajnika občinske skupščine.
130.	člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik, ki ga skupščina za to določi.
131.	člen
Predsedniku pripada za njegovo delo v občinski skupščini stalna mesečna nagrada. Predsednik ima pravico do 30 dni plačanega dopusta, če mu je to edina stalna zaposlitev.	j
Ob istih pogojih kot predsedniku pripada stalna mesečna nagrada in letni dopust tudi podpredsedniku. Predsedniku in podpredsedniku določi mesečno nagrado občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
Osmo poglavje Organi občinske skupščine 1. Skupne določbe
132.	člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov In določb tega statuta ter sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine in zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ter naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina so: sveti, komisije in upravni organi občinske skupščine.
133.	člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo strokovne komisije. Te komisije dajejo kolegijskim organom predloge in priporočila.
134.	člen
Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine voli oziroma imenuje občinska skupščina za dobo 2 let tako, da se vsako leto zamenja polovica članov.
Člane svetov in komisij lahko občinska skupščina razreši tudi pred potekom njihove mandatne dobe.
Nihče ne more hkrati biti član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine.
Predsednik in uslužbenci uprave ne morejo biti člani kolegijskih organov, razen če ni z zakonom drugače določeno.
135.	člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov, jim daje smernice in navodila ža njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo' odgovorni občinski skupščini in ji dajejo redna poročila.
136.	člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, le-ti rešujejo na skupnih sejah. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da o zadevi odloči.
137.	člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah, kadar rešujejo zadeve, ki imajo pomen za te organizacije, oziroma zadeve, ki zadevajo področje njihovega dela.
138.	člen
Članstvo v svetu oziroma komisiji občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Predsedniki in člani kolegijskih organov občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti, in do povračila zaslužka, če so ga izgubili med opravljanjem teh dolžnosti.
Podrobnejše določbe o povračilu stroškov predpiše občinska skupščina z odlokom.
2.	Sveti občinske skupščine
139.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine tn organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so od-SOMorni občinski skupščini.
140.	člen
Sveti občinske skupščine skrbijo za Izvrševanje zakonov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občane. Usmerjajo delo upravnih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnavajo predloge predpisov In drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina.
Naloga svetov je usmerjati in povezovati delo orga-n°v samoupravljanja na področju, za katero je svet ustanovljen.
141.	člen
Svete občinske skupščine spravljajo člani, ki jih v«nje delegirajo delovne in druge organizacije, ter čla-
ni, ki jih imenuje občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
142.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so zato pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
143.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sveti sodelujejo s krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami, ki delajo na tistem podrpčjp.
Kadar sveti obravnavajo zadeve krajevnih skupnosti delovnih in drugih organizacij, se na sejo povabijo tudi predstavniki teh organizacij.
144.	člen
Delovne in druge organizacije imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vprašanjih s svojega področja. Svet je dolžan take predloge in pripombe obravnavati. Delovne in druge organizacije morajo biti o zavzetem stališču obveščene.
145.	člen
Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo z odlokom občinske skupščine.
Z odlokom določi občinska skupščina tudi delovno področje in naloge posameznih svetov, število članov sveta, in katere organizacije ter koliko članov delegirajo v svet.
3.	Komisije občinske skupščine
146.	člen
Občinska skupščina ima stalne in začasne komisije za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti.
Delovno področje in naloge začasne komisije določi občinska skupščina z aktom o ustanovitvi.
147.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
—	komisijo za volitve in imenovanja;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	mandatno-imunitetno komisijo obeh zborov.
Komisije imajo najmanj po tri člane.
148.	člen
Mandatno-imunitetno komisijo sestavljajo samo odborniki ustreznega zbora.
Druge stalne komisije občinske skupščine sestavljajo odborniki, ki jih je izvolila občinska skupščina, in predstavniki delovnih in drugih organizacij. Stalne komisije delajo po poslovniku.
149.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine, njenih organov ter vodilnih in strokovnih uslužbencev delovnih in drugih organizacij v občini. Proučuje in daje predloge za volitve in imenovanja v organe skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev uslužbencev, ki jih skupščina imenuje, opravlja druge zadeve, za katere je pristojna.
Komisija za volitve in imenovanja obravnava in proučuje tudi splošna vprašanja kadrovske politike v občini.
150.	člen
Komisija za viuge in pritožbe ima 7 članov; od teh so vsaj 4 odborniki občinske skupščine.
Strokovni organ komisije je služba za vloge in pritožbe kot organ občinske skupščine. Organizacijo in področje službe določa zakon.
Vodja službe za vloge in pritožbe je po položaju član in tajnik komisije.
151.	člen
Komisija ža vloge in pritožbe:
1.	obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki zadevajo delo organov občinske skupščine, družbenih in delovnih samoupravnih organizacij v občini;
2.	v zvezi z vlogami in pritožbami komisija lahko:
—	zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila;
—	daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim organom in organizacijam. Te so dolžne predloge komisije obravnavati in jo obveščati o svojih sklepih in rešitvah;
3.	na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, nezakonitosti in samovolje in zaradi preprečevanja njihovih vzrokov:
—	proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela prizadetih organov in drugih organizacij, Zavodov in ustanov, ki izhaja iz vlog in pritožb;
—	predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe in dopolnitve predpisov;
4.	sodeluje z občinskimi organi, ustreznimi komisijami republike in drugih občin in družbenimi organizacijami;
5.	občasno poroča občinski skupščini o problematiki, najmanj pa enkrat letno o svojem delu in o delu službe za vloge in pritožbe.
152.	člen
Mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora obravnava vprašanja v zvezi z mandatno-imunitetnimi pravicami odbornikov ustreznega zbora, vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata, razpisom volitev na izpraznjena mesta odbornikov in z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov. Komisija o tem poroča ustreznemu zboru.
153.	člen
Občinska skupščina lahko posamezni komisiji določi tudi stalne in občasne naloge.
4.	Upravni organi in upravne komisije občinske skupščine
154.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrečno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širše družbeno-politične skupnosti ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
155.	člen
Občinski upravni organi se ustanavljajo in odpravljajo s posebnim odlokom občinske skupščine, ki ga
sprejmeta oba zbora z večino glasov vseh članov vsakega zbora občinske skupščine.
156.	člen
Temeljni občinski upravni organi so oddelki, nji-nove notranje organizacijske enote so odseki in referati.
Delovno področje upravnih organov občinske skupščine se določi s pravilnikom o organizaciji 'in delu uprave.
157.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja upravni organi sodelujejo med seboj z organi upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami.
158.	člen
Notranjo organizacijo upravnih organov določi delovna skupnost skupaj s tajnikom občinske skupščine Delovna skupnost določi skupaj s tajnikom tudi sistemizacijo delovnih mest. Spremembe v temeljni organizaciji občinske uprave določa občinska skuoščina z odlokom.
159.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na njihovem področju. Za potrebe skupščine pripravljajo potrebne elaborate, analize in drugo gradivo ter predlagajo potrebne ukrepe.
160.	člen
Upravni organi morajo skupščino in njene svete:
—	redno.seznanjati s tekočimi problemi ter s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju nalog;
—	opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajajo delovne in druge samostojne organizacije;
—	seznanjati organe samoupravljanja delovnih organizacij o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri izvrševanju upravnega nadzorstva, in jim predlagati ustrezne ukrepe, da jih odpravijo.
161.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij, zlasti s tem:
—	da skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini pri njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in hitro poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
—	da organizirajo in pomagajo pri organiziranju • služb, ki so namenjene občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje interese in pravice.
162.	člen
Delo občinskih upravnih organov Je Javno, če ni z zakonom ali drugimi akti občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je potrebno posamezne p°' datke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo
objaviti. Občinska skupščina določi, ko obravnava poročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti ter način objave.
5.	Tajnik in predstojniki upravnih organov
163.	člen
Tajnik skupščine je predstojnik in disciplinski starešina občinske uprave. Posamezne disciplinske pravice lahko prenese na neposrednega predstojnika upravnega organa. Tajnika in predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
Tajnik lahko imenuje tudi ustrezne upravne komisije.
Tajniku skupščine določa osebni dohodek skupščina občine ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
164.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da uprava kot celota v redu deluje, skrbi za zakonitost, pravilno in pravočasno reševanje nalog, nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov, skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij. Opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in predpisih in ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo v skladu s položajem in vlogo občana in človeka v naši socialistični družbi. Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen organ s področja dela občinske uprave.
Tajnik je osebno odgovoren skupščini za zakonitost, pravočasnost in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov. Tajnik in predstojniki upravnih organov poročajo občinski skupščini ali ustreznim svetom o svojem delu na njihovo zahtevo, ukrepih za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta obvezne smernice za njihovo delo.
Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe ia ga predloži tajnik občinske skupščine. Svetu predloži poročilo predstojnik upravnega organa.
Predstojnik mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice sveta za delo upravnih organov.
165.	člen
Predstojniki upravnih organov skrbijo vsak na svojem področju in so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi družbeno-poli-tičnih skupnosti ter predpisi, sklepi, smernice občinske skupščine in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko skupščino analize in pripravi drugo gradivo, da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse naloge s svojega področja.
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni predstojnik uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom In drugimi predpisi.
Predstojniki upravnih organov so osebno odgovorni za svoje delo, za zakonitost in pravočasno delo Upravnega organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov dn smernic občinske skupščine in njenih svetov S področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo predstojniki občinski skupščini in ustreznemu svetu.
6.	Delavci občinske skupščine in njihovo samoupravljanje
166.	člen
Delavci v upravi so vsak na svojem delovnem mestu osebno odgovorni za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
167.	člen
Delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah za-kdnov in na podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno urejajo vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
168.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.. Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deli s finančnim načrtom in zaključnim računom.
IV.	del
■ . f .
PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
169.	člen
Občinska skupščina s svojimi predpisi samostojno ureja zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni In socialni razvoj občine, druge zadeve pa urejajo občinska skupščina oziroma njeni organi s predpisi, kolikor šo za to pooblaščeni z zakoni.
170.	člen
V mejah pristojnosti Izdajajo za opravljanje svojih nalog:	•
—	občinska skupščina: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije;
—	sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila;
—	komisije občinske skupščine: priporočila in navodila;
—	upravni organi: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s predpisi.
171.	člen
Za odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina, zbira podatke po navodilih pristojnega sveta alt drugega kolegijskega organa, strokovno pripravi
in sestavi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva.
Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu ali drugemu pristojnemu kolegijskemu organu; ta na svoji seji odloči, ali naj se osnutek kot predlog sveta predloži občinski skupščini.
O predlogu razpravlja občinska skupščina na seji in odloči o sprejetju predloga; če je predlog predpisa sprejet, se predpis ali akt objavi.
172.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, zbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek po navodilih sveta upravni organ, v katerega področje spada zadeva, ter ga da pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem.
173.	člen
Odloki in odredbe občinske skupščine, odredbe njenih svetov ter sklepi krajevnih skupnosti o samoprispevkih občanov se objavijo v uradnem glasilu ali na krajevno običajni način.
174.	člen
Odloki in odredbe občinske skupščine začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, če ni v njih samih drugače določeno.
175.	člen
Občinska skupščina lahko ustanovi:
—	občinsko sodišče.
—	občinsko javno tožilstvo,
—	občinsko javno pravobranilstvo,
—	službo organa za kaznovanje prekrškov.
Te službe se lahko organizirajo za eno ali več občin. Organizacijo in naloge teh služb urejajo posebni predpisi.
V.	del
VARSTVO ZAKONITOSTI
176.	člen
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in republiškimi predpisi ter s tem statutom.
177.	«en
Z aktom upravnega organa občine se ne morejo ustanavljati-obveznosti in omejevati oravice občanov in organizacij.
178.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega organa.
179.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta. ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine zunaj upravnega postopka, in predlaga občinski skupščini, da o njem končno odloči.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ zunaj upravnega postopka, neveljaven, ali če sodi, da bi z izvršitvijo akta lahko nastala škoda.
180.	člen
Predsednik občinske skupščine zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine ali njenih organov, izdanega zunaj upravnega postopka, če meni, da ni v skladu z družbenimi interesi in z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini, da na prvi seji o njem odloči.
181.	člen
Tajnik občinske skupščine zadrzi izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovnega kolektiva. O zadržanem aktu obvesti predsednika skupščine, da predloži akt v razpravo in dopolnitev občinski skupščini.
182.	člen
Občinska skupščina zadrži izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna in druga samoupravna organizacija, če sodi, da je splošni akt v nasprotju z družbenimi interesi, da je protiustaven ali nezakonit.
O protiustavnosti ali nezakonitosti splošnega akta. katerega izvršitev je zadržala občinska skupščina, odloča na predlog občinske skupščine ustavno sodišče.
183.	člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, če o njih sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov.
VI.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
184.	člen
Spremembe posameznih določb v statutu občine Vrhnika se lahko določijo s posebnim odlokom, ki ga sprejmeta oba zbora občinske skupščine z večino glasov vseh članov vsakega zbora občinske skupščine.
185.	člen
Prečiščeno besedilo tega statuta začne veljati, ko ga sprejmeta oba zbora občinske skupščine, in po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 1/1-011-2/62-66
Vrhnika, dne 24. decembra 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
POPRAVEK
V prvi vrsti četrtega odstavka 6. člena zakona o vodnem prispevku za leto 1967 (Uradni list SRS, St. 42-*216/66) se je vrinila tiskovna pomota. Besedilo: drugem odstavku« pravilno glasi: »v tretjem odstavku«.
Uredništvo
izdala Casootant ravod -Uradni 11« SRS« — Direktor In odgovorni uredniki Jote JuraS — Tiska tiskarna »Toneta TomSiča— vsi v fejubllanl — Naročnina letno S8 din «3600 «*ar!b din) — ReklamacUe te upoštevajo le mesec dni oo Izidu vsake številke — Uredništvo in unravat tjubllana. Veselova tl. poštni predal 879«vn — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo' to-tol orodala. o rekli el in naročnine 73-870 — Čekovni račun 601-7-60